928 lf|L INTIIHER d.o.o.. trgovsko podjetje Ktiko, Aškerčeva 1. Slovenija, m/tcu: 0608/21-876. 21-861. 22-090. 22064 VALVASORJEVA KNJIŽNICA IN ČITALNICA 68270 KR5K0 AFP AFP d.o.o Dobova Tel.: 0608/67-051, fax: 67-655^ ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO LETO XVI • 18. OKTOBRA 1995 • Poštnina plačana pri pošti Krško cena: 100 SIT to tnuvm tonov* i«war N|—> OBMOČNA ENOTA KRŠKO . Stečaji r Krškem se kar vrsti terme Čatež d.d. Tokrat CPI Kovinarska, kdo bo naslednji? Iz stavke neposredno v postopek za uvedbo stečaja. Mnogi delavci se upravičeno bojijo, da ne bodo nikoli več dobili zaposlitve - V Posavju že več kot 3.000 nezaposlenih iz kovinske industrije Delavci so na vhodna vrata v podjetje obesili transparent in tako mimoidoče opozarjali na krivico, ko jim v podjetju že dva meseca niso izplačali zasluženega denarja. Tako se bo več kot dvesto delavcev Kovinarske pridružilo tri tisoč nezaposlenim kovinarjem v Posavju Krško, 13. oktobra - Stavka, ki je v podjetju CPI Kovinarska d.o.o. Krško trajala neprekinjeno že enajsti dan, se je končala s korespondenčno sejo skupščine podjetja v prisotnosti štirih družbenikov, direktorja Staneta Juga, Karla Pla-tinovška, Vinka Tomažina in Franca Čučka, preko nepo- sredne telefonske povezave pa je bil s potekom seje sproti seznanjan tudi nemški partner in član skupščine Jakob Gun-ter. Družbeniki so sklenili, da se sproži stečajni postopek za CPI Kovinarska. Delavcem, kot upnikom v stečajnem postopku, bo morda le pripadel del terjatev iz stečajne mase. Nadaljevanje na 2. strani Še ena nevest pe Mercatorjevi meri: Prenovljena Preskrbina samopostrežba Senovo, 11. oktobra - Slavnostni trak sta prerezala predsednik sistema Mercator Živko Pregelj in direktor krške Preskrbe Vili Man-ček. Prenovljeno prodajalno so odprli tam, kjer je že prej bila, dodali pa so ji bife in najnovejšo Mercatorjevo celostno podobo. To je videti navzven, sicer pa ima nova senovska samopostrežna trgovina najsodobnejšo opremo, ki jo sedaj Mercator vgrajuje v svoje lokale, vključno s hladilniki in računalniškim vodenjem. Direktor Preskrbe Vili Manček: "Konkurenca za nas ne pomeni predaje, ampak nov izziv, biti boljši. Zato dolgoročna usmeritev Mercatorja predvideva poleg gradenj večjih poslovnih centrov tudi posodabljanje obstoječe trgovske mreže. V tukajšnji prodajalni na Senovem bo blago kupcem zaradi najsodobnejše prodajne tehnologije dostopnejše." (Ika) rm CarNet - BBS BBS deluje že od 28. 7. in je trenutno- še v fazi testiranja. Naročnina za 1 leto znaša 7.000,00 SIT. Tel.: 0608/22-240, 22-220. CK2 7, 68270 Krško Internet v Krškem V mesecu oktobru zbiramo predprijave za Internet, ki ga bomo vzpostavili lokalno za omrežno skupino 0608. So programi zapiranja rudnika Senovo kvalitetni? Krško, 16. oktobra - Odbor Združenja podjetnikov Posavja je na zadnji seji 10. oktobra največ časa namenil zapiranju rudnika Senovo. Ogorčeni so nad izbiranjem komisij, ker pravijo, da so premalo strokovne ter da vključujejo premalo ljudi s Senovega, Nezadovoljni pa so tudi s programi 2a zapiranje. Podjetniki predlagajo, da bi zemljo morati dati podjetnikom in obrtnikom, in to tako rekoč zastonj, saj bi s tem pospešili razvoj malega gospodarstva. Zato apelirajo na župana ter na direktorja Zapiranja Hermana Kuneja, naj se lotita temeljitega, strokovnega in do Senovega poštenega dela« V drugi točki pa so podjetniki govorili o letni skupščini Združenja podjetnikov Slovenije, ki bo 28, oktobra v Termah Čatež ter na gradu Mokrice. Skupščina bo potekala v treh delih, in sicer: v prvem delu bo slavnostna Skupščina, pregled enoletnega dela ter usmeritev delovanja v prihodnje, v drugem delu bo okrogla miza o aktualnih vprašanjih malega gospodarstva, nato pa bo še kulturni program z avkcijo stik v sodelovanju s Fonda-cijo ANA. (Paglmca) Oktober - mesec požarne varnosti Na sliki: Iz skupne vaje 1994. Oktober je meseo požarne varnosti in to je priložnost, da gasilci preverijo svoje znanje in usposobljenost ob različnih primerih, ko je nujno njihovo posredovanje. Hkrati pa predstavlja mesec požarne varnosti tudi priložnost, da se gasilci predstavijo javnosti. Besedo gasilec ljudje vse preveč enačijo z ognjem, z gašenjem požarov. Dejavnost gasilcev je v resnici mnogo bolj pestra, razvejana. Po nekaterih kazalcih je pri nas še približno tretjina aktivnosti gasilcev povezana z gašenjem ognja, v tujini pa je le okoli 20 odstotkov takšnih primerov. Poleg gašenja požarov se pojavljajo intervence na številnih drugih področjih, kot so reševanje na vodi, posredovanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi, ob prometnih nesrečah, naravnih katastrofah in drugo. Ta področja zahtevajo predvsem visoko strokovno usposobljenost, fizično in psihično pripravljenost operativnega kadra, pogosto pa tudi zahtevno in drago tehniko. Med kar pogoste intervencije spadajo reševanje na vodi, bodisi ob naraslih vodah ali ob padcu oseb, živali in predmetov v vodo. Nemalokrat se gasilci vključujejo tudi v intervence iskanja utopljencev. Nadaljevanje na 8. strani flBS KRŠKO CKŽ23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225 NšKA BRdice Trg Izgnance/ la td. 06O8 G2-S& fax OGOS 62BS2 LJUBLJANA taL OS B3-»-5& tan OS H3-B-47 DUnajrta cota 22 t* 061 31-80-77 MARIBOR CEUe Partizanska C a-5 guMjanska C 3a ta. OS 29-460 ta. 063 2S-936 fax OG2 29-060 fa* OG3 MMB Vpisovanje certifikatov v poslovalnicah od 8* do 19' In na vseh enotah poštel i J\fjJZ.J?L POOKAttDM INVCtTKUSKA OHUllA A JE. TA TUT Kt_J KlAREDU? NE, Ni ZAPRT ! TA MA NOT u MARICI PtSA - euo !! i Ulj, waš 6iMDiwrt SPOROČA, 1>A JE NEKAJ 1V)Š KABlti FRAJ V UJOBLJANt- MA POiODO Butalska skupščina ali tržnica? Eden dolenjskih radijcev je v poročilu s četrtkove seje skupščine KS Bizeljsko zapisal, da je bilo kot butalska skupščina. Kaj bi napisali (novinarji) šele o seji, ki je bila pred to in na kateri je menda skupina mladih krajanov na vse načine žalila in napadala predsednika, Roka Kržana!? Vsaj tako je potem v četrtek o dogodku poročal Rok Kržan in tudi od1 drugih članov skupščine KS Bizeljsko smo slišali podobne opredelitve. Ne bomo zahajali v podrobnosti, ker se te že objavljene v pričujoči številki Našega glasa. Ne moremo pa se ogniti občutku, da v vsej zadevi (če že ni) v kratkem ne bo več pomembno, kam odteka denar, namenjen Bizeljski vinski cesti, ampak kdo bo koga. Če bi namreč hoteli samo dokazovati kriminal ali nedolžnost, bi se pač tako Milko Veršec kot Rok Kržan odločila za sodišče pa pika. Tako je pa vsa stvar ostala na ravni prerekanja, iskanja senzacionalnih nastopov in užaljenega reagiranja. Senzacija o nepravilnostih se je najprej pojavila v Slovenskih novicah, šele nato je gospod Veršec poklical Naš glas (in ga napadel, ker ima tako zanič telefaks, kot ga ima), gospod Kržan pa je sicer skušal razpustiti sejo skupščine KS Bizeljsko, potem pa je te povedal nekaj osnovnih stvari, tudi on je svoj odgovor na napad poslal Slovenskim novicam, Naš glas pa je samo na seji "potegnil za ušesa". Pustimo podrobnosti. Nekoliko smo po sestanku skupščine KS Bizeljsko potipali med ljudmi. Pravijo, da Kržan res nima vsega prav, da pa je za Bizeljsko že marsikaj naredil. Mladi pa, da so še mladi in še še niso ničesar okusili; niso se še dokazali... Skoraj enoten pa je odpor ljudi do načina in nastopa Milka Veršca iz SDSS. Torej: pustimo roki pravice, naj razsoja o morebitnih nepravilnostih. Na Bizeljskem bodo vendarle morali najti skupni jezik, če hočejo svojemu kraju dobro. Saj: tako kot Veršec Kržanu očita avtoritarnost, tudi sam ne priznava (očitno) nikogar drugega razen sebe. To pa ne vodi nikamor. (Ika) Športni dosodk. preteklega tedna: Poraz Interierja proti Olimpiji. Drugoligaški rokometni derbi v Sevnici. Peto mesto Kanje v Hrastniku. Dvanajsta regata okoli kostanjeviškega otoka. Uspeh sevniških in brežiških tekačev na tridesetem jubilejnem krosu za pokal Dela. Naši športniki. Šahovski kotiček. OBVESTILO STANOVALCEM V OBČINI SEVNICA Lastnikom in najemnikom stanovanj v sevniški občini, ki jih upravlja podjetje Terca, smo brezplačno poslali na ogled nekaj številk Našega glasa. Sedaj Vam, spoštovani stanovalci v Sevnici in okolici, sporočamo, da je pričujoča, 34. številka, zadnja, ki jo boste prejeli brezplačno. Če vam je naš časopis v tem času postal toliko všeč, da bi ga radi redno prejemali še naprej, boste zanj odšteli (po predna-ročniškt ceni) 80 SIT za izvod. V treh mesecih boste torej za 12 številk Našega glasa plačali 960 SIT in pošiljali Vam ga bomo avtomatsko dalje. Če pa NE ŽELITE postati naš naročnik, Vas prosimo, da nam to do 23. oktobra sporočite na telefon 22-791. Hvala za razumevanje. Uredništvo d DRUGA STRAN NAŠ GLAS 34, 18. KTOBER 1995 J Javna tribuna o kongresnih dokumentih Z L S P Mistrica Klinarjeva in poslanka dr. Mateja Kožuh-Novak o socialnem delu socialdemokratskega programa ZLSD Čatež, 12. oktobra - Dvorana Petrolovega motela na Čatežu je bila prizorišče dobro obiskane javne tribune, na kateri sta ministrica Rina Klinar in poslanka dr. Mateja Kožuh-Novak predstavili del kongresnih dokumentov, ki so v razpravi in bodo na koncu tvorili Socialdemokratski program ZLSD. Predstavili sta socialni program, za izpolnitev katerega je ministrica neposredno zadolžena, s svojimi kvalitetnimi in duhovitimi in odmevnimi razpravami pa jo podpira tudi poslanka dr.Kožuhova. Po pozdravu sta besedo dobili ministrica Rina Klinar in poslanka dr. Mateja Kožuh-Novak. Rina Klinar: "ZLSD se v svojem delovnem gradivu, tako bo pa tudi po sprejetju, zavzema za kulturno močno, gospodarsko trdno in socialno državo miru, svobode, enakosti, pravičnosti in solidarnosti. Uveljavljanje takega programa je proces, s katerim želimo vzpostaviti družbo v kateri bo delo pridobilo ravnotežje nasproti kapitalu in v kateri bodo udejanjene vrednote solidarnosti. Področje socialne politike je del tega programa in zajema: %7 socialno varnost, vzajemnost, solidarnost, enake možnosti vsem državljanom. Politika socialnega partnerstva je rezultat organiziranega pritiska demokratične slovenske levice (katere del je zagotovo tudi ZLSD), sindikatov, upokojencev, Zveze družin, ZPM, ženskih, študentskih in podobnih civilnodružbe-nih skupin. Taka politika je protiutež politiki grobega liberalizma, ki se ozira samo na dobiček, porablja pa na ljudi, ki dobiček ustvarjajo. Polna zaposlenost je cilj vseh socialdemokra-cij. Menimo, da mora pošteno delo prinesti kvalitetno življenje. Nereševanje porajajočih se problemov je za državo slabo in se slej ko prej rezultira tudi pri fun-kcioniraju gospodarstva in države. Dr. Mateja Kožuh-Novak: "Borimo se za kombinacijo tržnega gospodarstva in socialne države. Kljub temu, da je naša poslanska skupina med najbolj strokovno usposobljenimi in dajemo veliko predlogov, ki so v korist vseh ljudi, nemalokrat ostanemo preglasovani. Nekako ni volje, da bi z ustrezno zakonodajo zavarovali delavce, uvedli soupravljanje in pri njih zopet vzpostavili občutek pripadnosti firmam, v katerih delajo. Živimo v času, ko se hoče na hitro in za vsako ceno vspostaviti nov lastniški razred. Moram pokritizirati vlado, da premalo naredi na vpeljavi učinkovitega davčnega sistema, ki bo poleg delavcev zajel tudi lastniški razred in druge, saj moramo vsi sorazmerno z dohodki prispevati za funkcioniranje države. Enako je z zdravstvom, ki je največja tovarna v državi. Skrajni čas je že, da ljudem povemo, kaj dobijo za dani denar. Uravnotežiti moramo interese med skupinami (babicam in dedkom ni vseeno, kaj se godi z njihovimi vnuki). Poraja se kriza družine, saj evropski delovni čas in brezobzirna eksploatacija porajata dirko za denarjem, žrtve pa so otroci. Niso redki primeri, ko so otroci ves dan brez varstva, brez nadzora in pomoči staršev. Ob tem pa moramo pogledati tudi položaj posameznih članov družine. Trdim, da je v najslabšem položaju mati, žena. Menim, da kar polovica prebivalstva in med njimi je večina žensk, nima polno zaposlenih Banka Celje je v mesecu oktobru pripravila novo ponudbo na področju varčevanja ter znižala obrestne mere pri posojilih. TOLARSKE VEZAVE Z VALUTNO KLAVZULO: - na 12 mesecev 8% - nad 12 mesecev 10%. Obrestna mera je fiksna. NIŽJE OBRESTNE MERE ZA POSOJILA: - izhodiščne obrestne mere za pravne osebe in za zasebno dejavnost: kratkoročna R + 10,5% dolgoročna R + 12% - obrestne mere za posojila občanom: - nenamenska za osebno potrošnjo: na 6 mesecev R+11% na 12 mesecev R+12% na 2 leti R+13% na 3 leta R+14% - stanovanjska posojila z odplačilno dobo do 10 let: z depozitom R+10% brez depozita R+13% V varnem zavetju tradicije. V Banki Celje. banka celje možganov. To kažejo tudi volitve, v zadnjih smo dobili samo dve županji. Razen v ZLSD ne vidite, da bi za eno mizo sedelo toliko funkcionark, pa tudi drugače imajo ženske v drugih strankah zelo malo možnosti za aktivno politično delovanje, več pa v volonterskih akcijah, ki jim praviloma načeljujejo moški. V bodočnosti bomo prisiljeni delati daljši čas, saj nam bo zaradi manše natalitete primanjkovalo delovne sile. Več otrok pa ne bomo dobili s parolami, temveč s pametnim sistemom stimulacije, ki bo razbremenil družinski proračun in ustvaril pogoje za to, da se bo vsaka družina lahko odločila za več otrok." (Toni) ,tAU?Q\ UPRAVA in TRGOVINA B. Milavccv 3. Brežice Tel /Ta* 060« 61-629 RAČUNALNIŠKI TEČAJI Windows 95 Windows 3.1 x MS Office 95 MS Office Tokrat CPI Kovinarska« kdo bo naslednji? Nadaljevanje s 1. strani 240 zaposlenih v CPI Kovinarska d.o.o. Krško kar dva meseca ni prejelo plač - za meseca avgust in september, zato so se 2. oktobra odločili za stavko, ki bo trajala, dokler se položaj ne razjasni in vodilni ne povedo, kakp naprej. Podjetje ima že več kot pol leta blokiran žiro račun, razen ob dnevih, ko izplačujejo plače, ob polletnem obračunu so v podjetju pridelali kar precejšnjo izgubo, ki pa bi jo v podjetju do konca leta, po mnenju nekaterih vodilnih, le bilo moč sanirati. Toda ne glede na to so se člani skupščine CPI Kovinarske odločili pooblastiti direktorja družbe Staneta Juga, da takoj sproži postopek za uvedbo stečaja v CPI Kovinarska d.o.o.Krško. Marjan Urbanč iz ZSSS je delavcem zatrdil, da je ponujena rešitev morda še najboljša možnost, ki jo velja izrabiti. Delavci bodo v stečajnem postopku upniki in tako upravičeni do sorazmernega deleža povrnitve terjatev iz stečajne mase. Tudi predsednik sindikata podjetja Izidor Gomilšek se je pridružil takšnemu mnenju in povedal, da bodo vsi zaposleni že v naslednjem tednu prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje kot nezaposleni. Iz tega naslova naj bi v bodoče tudi prijemali vsa denarna nadomestila in pomoč. Koliko delavcev se bo v podjetje vrnilo v času, ko bo trajal stečajni postopek, še ne vedo. Upajo, da bodo kmalu spet lahko delali. Morda v kakšnem drugem podjetju, morda kje drugje, samo da ne bi ostali pozabljeni, nezaželeni ali celo odvečni, (dama) i iRiaiiiaiBRsJBiai 6. tabor SKD v Celju Tradicionalna osrednja letna prireditev, ki smo jo Slovenski krščanski demokrati poimenovali Tabor SKD, je bila letos v knežjem mestu, Celju. Okrogle mize, ki so potekale ves teden pred nedeljo, ko je bila osrednja prireditev, so bile dobro obiskane. Na osrednji prireditvi, ki so se je udeležili tudi pomembnejši gostje iz tujine, se je zbralo več kot 7.000 članov in simpatizerjev naše stsanke. Šestega tabora SKD smo se udeležili tudi krščanski demokrati iz Krškega. Štirje polni avtobusi so najprej obiskali Vojnik, bili tam pri dopoldanski maši, nato smo imeli skupno kosilo v Frankolovem in v Novi Cerkvi. Po kosilu smo se odpeljali v Celje, kjer smo se udeležili osrednje prireditve. Govor predsednika SKD, gospoda Lojzeta Peterleta, je izražal toplino in ljubezen do domovine; saj je bilo geslo letošnjega tabora: SLOVENIJA V SRCU. Gospod Peterle je spregovoril o odgovorni vlogi krščanske demokracije v slovenskem političnem prostoru, o prispevkih njenih ministrov, poslancev, županov in svetnikov k izgradnji potrebne infrastrukture, o gospodarski rasti in drugih področjih našega življenja in dela. Posebno pozornost je posvetil izgradnji infrastrukture srca. S tem je želel opozoriti na pomembnost današnjih vrednot, ki so morda prepotrebne prenove: vrednot, ki zagotavljajo svobodnemu državljanu vredno dostojanstvo ter zdravo in pošteno drugačnost. "Nas ne zanima samo demokratična borba interesov ali kdo bo koga, nas zanima tudi kultura naše demokracije, zanima nas skupni imenovalec, ki mora preseči politične razlike," je poudaril gospod Peterle. Zaključil je z besedami: "To oktobrsko popoldne, po letošnji trgatvi, nam misel uhaja bolj na uživanje pridelkov kot na setev. Številnih političnih pridelkkov smo lahko veseli, zavedamo pa se. da je še kar naprej čas setve. Kdor je prijel za plug, naj se ne ozira nazaj. Naj bo čvrst in vztrajen, naj drži smer. Bodimo z ljudmi in za ljudi, pojdimo od sca do srca, od hiše do hiše, s Slovenijo v srcu, z vrednotami, ki omogočajo dialog, spravo in sožitje; z vrednotami, ki omogočajo ne samo razvoj, temveč rast." Danilo Siter OO SKD Obilne In komunalne takse Prihodek proračuna, na katerega se je vredno opreti V vseh treh posavskih občinah so bolj ali manj že pripravili odloke, s katerimi so predpisane vrste in višine komunalnih taks na območju posamezne občine. V Sevnici so odlok že sprejeli Sevnica, 11. oktobra - Sev-niški občinski svet je sprejel Odlok o komunalnih taksah na območju občine Sevnica. Komunalne takse za posamezne 'storitve in usluge so predpisane, kazni za neodgovorne, ki so, resnici na ljubo, relativno visoke, pa tudi. Odlok bo začel veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu RS, komunalne takse pa so prihodek proračuna občine Sevnica. Komunalne takse na območju občine Sevnica so predpisane za reklamne napise, ki so postavljeni, pritrjeni ali kako drugače označeni izven določenih plakatnih mest, za vitrine, v katerih se blago ali dejavnost predstavlja zunaj poslovnega prostora, za začasno uporabo javnega prostora (kioski, stojnice, cirkus, ipd., za začasno uporabo javnega pločnika, za začasno uporabo trgov in drugih javnih površin, razen pločnikov, za razstavljanje predmetov, prirejanje razstav in drugih zabavnih prireditev, za parkiranje tovornjakov na parkirišču, namenjenem za parkiranje tovornih vozil ter za uporabo glasbenih avtomatov in drugih igralnih sredstev v javnih lokalih. Občinski svet je sprejel tudi dejanske zneske, ki jih bodo morali poravnati tisti, ki odloka ne bodo upoštevali. S 30.000 SIT bo kaznovana odgovorna oseba, s 50.000 SIT bo kaznovano društvo ali organizacija, 80.000 SIT je višina kazni za samostojne podjetnike, 100.000 SIT kazni pa bo morala poravnati pravna oseba, ki bo ravnala v nasprotju z določili v tem odloku. Nadzor nad izvajanjem tega odloka bo opravljala redarska služba občine Sevnica oz. pristojne inšpekcijske službe, (dama) mm NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 68270 Krško -Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsako sredo, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5% - Cena posamezne številke 100 tolarjev, za naročnike 80 tolarjev, za tujino 900 tolarjev (poštnina + carina) - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.300 tolarjev, na prvi strani 100% in na zadnji strani 80% dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.600 tolarjev. Za naročnike mali oglas brezplačen, za nenaročnike do deset besed 1.100 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. Cene veljajo od 1.4.1995. C NAŠ GLAS 34, 18. OKTOBER 1995 IZ NAŠIH OBČIN J) Upravna enota Krško Vidni so ie prvi rezultati dela ____________Ulične trditve ne držijo - Načelnik Podgoršek poroča o dejanskem stanju____________ ODGRNJENA ZAVESA S 1.1.1995 je bilo v Republiki Sloveniji organiziranih 58 upravnih enot. S tem so bili ustvarjeni pogoji za prehod določenih nalog in pristojnosti, ki so jih imeli bivši upravni organi občin, na upravne enote oziroma na razdelitev teh nalog in pristojnosti na del, ki je prešel na upravne enote, in del, ki je ostal v pristojnosti občin. Tako je Upravna enota Krško je v skladu z Zakonom o upravi prevzela v celoti upravne notranje zadeve, področje kmetijstva, upravni del urejanja prostora in varstva okolja (izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj), minimalni del družbenih dejavnosti, del obče uprave (arhiv, vložišče in sprejemno pisarno, zadeve borcev in vojaških invalidov) ter del področja gospodarskih dejavnosti. V skladu z usmeritvami vladne kadrovske komisije se je upravna enota organizirala v štiri oddelke ter dva referata, ki sta v sklopu oddelkov. To so: oddelek za upravne notranje zadeve, kamor sodijo tudi krajevni uradi kot izpostave; oddelek za okolje in prostor; oddelek za gospodarske dejavnosti in kmetijstvo, v katerega sklop spada tudi referat za kmetijstvo; oddelek za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve, v katerega sklop spada tudi referat za družbene dejavnosti. V poročilu o delu UE Krško je načelnik Anton Podgoršek poudaril, da so bile stvari na začet- ku, to je takoj po 1.1.1995, izredno nedorečene. Pa ne toliko v delitvi pristojnosti, ampak v drugih zadevah (delitev prostorov, opreme, prevzemi in prehodi delavcev, najemnina - da ali ne itd.). Glede pristojnosti pa je bilo že na začetku jasno, da bo država preko svojih ministrstev in upravnih enot opravljala upravne naloge iz svojih pristojnosti, da pa bodo občine skrbele za zagotavljanje iz izboljševanje materialne osnove življenja občanov. Določene zadeve je bilo potrebno urediti tudi z občino, zato sta se načelnik Podgoršek in župan Siter sestala konec lanskega leta na temo osnovnih relacij med upravno enoto in občino. Bila sta si povsem enotna, da bo določene probleme potrebno reševati postopoma, in da sta oba odgovorna za uspešen prehod v nov sistem. Z reorganizacijo uprave in z njeno razdelitvijo na občinski in državni del je upravna enota prevzela od občine le tiste prostore, v katerih so delavci bivših upravnih organov občine opravljali dela in naloge, ki so po zakonu prešle na upravno enoto. V skladu s pogodbo o uporabi opremljenih poslovnih prostorov je upravna enota prevzela v uporabo 1.170 m2 poslovnih prostorov ter 220 m2 skupnih prostorov. Upravna enota je prevzela tiste upravne in druge strokovne delavce, ki so jih v razdelitvi predvideli bivši upravni organi občine oz. izvršni svet. Tako je Občinski svet Krško Številne pripombe preprečile sprejetje statuta Mali plinski rezervoarji obravnavani kot pomožni ________________ objekt Krško, 11. oktobra - Na 9. seji krškega občinskega sveta je bila osrednja točka dnevnega reda sprejetje statuta občine. Vendar pa do tega ni prišlo zaradi velikega števila amandmajev, ki so bili vloženi na predlagani predlog statuta. Največ amandmajev je vložila LDS, pa tudi ostale stranke so imele kar nekaj pripomb in dopolnitev. Statutarna komisija, ki ji predseduje svetnik Branimir Vodopivc, kljub prekinitvi seje ni bila kos nalogi, ki so ji jo zadali svetniki. Vse vložene amandmaje je potrebno temeljito preučiti, in zato bo sprejetje oz. zavrnitev predloga statuta na dnevnem redu prihodnje seje. Na eni od prihodnjih sej bo tudi obravnava osnutka odloka o pregledovanju plinskih naprav, kajti odbor za zaščito in reševanje je občinskemu svetu podal predlog, da je potrebno pred sprejemom omenjenega odloka pridobiti sodlasja inšpekcijskih služb in distributerjev in se šele nato odločati za pregledovanje plinskih naprav. Svetniki so po hitrem postopku sprejeli predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov ter njihovih družin. Omenjeni odlok določa vrsto, namen, največjo velikost in način gradnje pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, ampak zadostuje le priglasitev. To so objekti za rejo malih živali, garaže, vrtne ute, silosi, podporni zidovi oz. vsi objekti, ki ne potrebujejo novih komunalnih in drugih priključkov na javne komunalne objekte ali naprave. Sprememba in dopolnitev odloka po novem določa, da se tudi mali plinski rezervoarji za utekočinjeni naftni plin do 5 m3 ter izvedba njihovih priključkov na objekte obravnavajo kot pomožni objekt za potrebe občanov in njihovih družin. Do sprejema tega odloka je prišlo zaradi velikega interesa ljudi oz. potencialnih uporabnikov. (Galex) PLESNA ŠOLA LUKEC Vabi k vpisu v : ¦ plesni vrtec za otroke od 4.-7. leta starosti ¦ tečaje družabnega plesa za mladino in odrasle (začetni in nadaljevalni tečaj) Informacije in vpis na tel. 0608/22 269 in 32 795 ali osebno v prostorih Plesne šole na C. 4.julija 38A, Krško iz bivših upravnih organov v upravno enoto v začetku leta prešlo 43 delavcev, načelnik je prišel od zunaj, v skladu z dogovorom Podgoršek-Siter pa so nazaj na občino prišli štirje delavci. Danes je v upravni enoti zaposlenih 43 delavcev in trije pripravniki. Načelnik UE Krško Anton Podgoršek je zanikal trditve, ki so krožile po ulici, da je upravna enota prevzela ves najboljši kader od občine oz. bivše funkcionarje. V občinskih upravnih organih so ostali skoraj vsi bivši funkcionarji (predsednik skup- ščine, predsednik IS, sekretarji, pomočniki predstojnikov itd.). Prav tako ne držijo trditve, da je upravna enota "pobrala" vse "taboljše" avtomobile od občine. Podgoršek trdi prav nasprotno. Po besedah načelnika je upravni enoti od ustanovitve do danes uspelo zadržati storitve, postaviti organizacijo upravne enote in sistematizacijo, kadrovsko popolniti določena delovna mesta, skoraj v celoti preurediti poslovne prostore, razen krajevnih uradov ... Anton Podgoršek ob koncu še dodaja; "Zagotavljam, da se bomo v upravni enoti še naprej trudili, da bomo naloge, zaradi katerih smo tudi tu, izvajali strokovno in s tem skrbeli, da bodo občani čim lažje izvrševali svoje pravice, ki jih imajo po zakonu. Delali bomo tako, da bodo odnosi upravna enota -občina dobri in pošteni, zavedajoč se, da smo vsi pod isto streho in tako eni kot drugi v dobrobit občanov." (Galex) Srečanje načelnikov upravnih enot Krško, 12. oktobra - Na pobudo načelnika Upravne enote Krško Antona Podgorška je potekal delovni posvet načelnikov upravnih enot Posavja, Dolenjske, Bele Krajine, Kočevja, Ribnice in Grosupljega s predstavniki Uprave za sistem in delovanje državne uprave, Ministrstva za notranje zadeve. Servisa skupnih služb Vlade RS ter Centra Vlade RS za informatiko. Pogovori so potekali okrog problemov, s katerimi se srečujejo upravne enote pri svojem delovanju. (Galex) mm ^ : # i ..:¦? Brežiški svetniki nadaljevali z delom Prispevki za oskrbe v vrtcih še pod vprašajem Brežice, 12. oktobra - Občinski svet občine Brežice je nadaljeval 10. sejo, ki jo je pred časom zaznamovalo sprejetje občinskega proračuna in oblikovana koalicija. Tudi tokrat se je pokazalo, kdo je močnejši. Svetniki so razpravljali o predlogu sklepa o določitvi najnižjega prispevka k oskrbnini, ki jo starši ali skrbniki otrok plačujejo v vrtcu. Na pobudo staršev, ki imajo svoje otroke v vzgojno-varstvenem zavodu Brežice, je na brežiško občino prišel dopis, v katerem starši predlagajo uvedbo plačila najnižjega prispevka v višini stroška živil, ki znaša povprečno 4.400 tolarjev. Do takšnega sklepa so prišli starši na podlagi junijske analize stanja na področju plačila prispevkov staršev. V WZ brežiške občine je največ otrok, ki imajo brezplačno oskrbo v vrtcu, v primerjavi z drugimi vrtci po Slove-¦ niji. V razpravi so svetniki menili, da bi bil sprejet sklep napad na revne družine, vendar pa je tudi res, da mnogi starši ne prikažejo dejanskega stanja svojih prihodkov in zato prihaja do mnogih nesoglasij. Predlagatelj sklepa je predlog umaknil oz. ga dal v temeljito obdelavo. Večina svetnikov, predvsem iz novonastale koalicije, je soglašala z osnutkom odloka o organizaciji in delovnih področjih občinske uprave, pripombe komisije za statutarna vprašanja in še nekaterih svetnikov pa bodo upoštevane pri pripravi predloga odloka. Povejmo še, da je tudi svetnik Miha Škrlec (ZLSD) omenil vrsto pomanjklivosti in Dr. Slavko Sušin, predsednik brežiškega občinskega sveta in svetnik LDS. potrebnih sprememb omenjenega predloga, vendar jih večina svetnikov ni podprla. Na podlagi začasne organiziranosti občinske uprave je v njej trenutno zaposlenih 47 delavcev, od tega deset za določen čas. Zaposleni so v petih notranjeorganizacijskih enotah, in sicer v Uradu župana, Oddelku za gospodarske zadeve, Oddelku za družbene javne službe (v njegovi sestavi tudi Odsek za šport), Odseku za f inančno-računovodske zadeve in Zavodu za prostorsko načrtovanje. Pri glasovanju o osnutku odloka o organizaciji in delovnih področjih občinske uprave se je ponovno pokazalo razmerje moči v občinskem svetu. Mnogi (tudi opazovalci) menijo, da je nova koalicija v svetniške, »rste prinesla obilo svežine in delovnega zagona, s tem pa tudi več konstruktivnejšega dela najvišjega občinskega organa. Vendar pa bo čas še pokazal svoje. (Qalex) Butalska skupščina? Eden izmed dolenjskih radijskih novinarjev je tisto, kar se je pretekli teden dogajalo na skupščini krajevne skupnosti Bizeljsko, krstil za butalsko skupščino. Tudi ženske so med nami! Krški občinski svet, podobno kot tudi ostale po Sloveniji, sestavljajo predvsem predstavniki moškega spola. Vendar pa v krškem občinsko politiko (so)krojita tudi dve predstavnici nežnejšega spola, in sicer Justina Molan (LDS) in Marica Živič (SKD). Ker slednje na zadnji seji ni bilo in se je tudi opravičila, je načelnik UE Krško Anton Podgoršek ob poročanju o delovanju krške državne izpostave najprej pozdravil vse prisotne takole: "Spoštovani gospodje svetniki, spoštovani gostje!" Nename-noma pa je izpustil svetnico Molanovo, za kar se je kasneje opravičil. Nasvet: VLi, ki v svojih javnih nastopih pozdravljate navzoče, najprej preverite strukturo navzočih. S tem se boste izognili nepotrebnim zameram. Vsi pa dobro vemo, da so ženske včasih kar zamerljive. Pol slike. Načelnik UE Krško Anton Podgoršek je na zadnji seji občinskega sveta najvišjemu organu občine - občinskemu svetu -posredoval poročilo, ki'je zajelo tudi medsebojni odnos upravne enote z občino. Svetnik Silvo Gorenc (ZLSD) ob tem upa, da bo tudi županstvo zmoglo pripraviti kaj podobnega, kajti slika o delitvi pristojnosti in nalog med občino in državo je po Podgorškovem poročilu le polovična. Tudi mnogi ostali svetniki so bili mnenja, da je že čas za to oz. da je sedaj na potezi župan. Kdo kliče? Zadnja seja krškega občinskega sveta je potekala v znamenju sprejemanja statuta občine. Vendar pa takšen akt zahteva ogromno razprave, usklajevanja ipd. Zato je bila seja kar nekajkrat prekinjena zaradi usklajevanja amandmajev. Mnogi svetniki so čas ob prekinitvah izkoristili za pogovor, malico, kozarček... Ob koncu ene od pavz je novinarski kolega Franci Babic (Radio Posavje -Studio Brežice) skupino svetnikov pobaral, da delo kliče. Svetnik iz vrst LDS je takoj našel odgovor: "Ne kliče Delo, ampak Radio Posavje." Južna meja, kaj je to? To ni strah ali kaj podobnega. To je meja, nastala po osamosvojitvi, ki pa je v prejšnji državi nismo imeli. Naša soseda, Republika Hrvaška, očitno lahko, pa čeprav je v vojni, veliko ustreznejše in primernejše poskrbi za svoje delavce, ki varujejo in nadzirajo prehajanje meje. Slovenski policisti in cariniki žalostno ugotavljajo, da so njihovi kolegi na drugi strani že skoraj pravi hotelirji, saj se skoraj na vseh prehodih bohotijo v novih objektih, ki jih je bila hrvaška vlada pripravljena nemudoma graditi. Saj ne gre za to, ali je meja dokončna ali ne, gre za to, da se ne smemo obnašati in živeti po balkansko. Vsaj na državni meji ne, pa čeprav je ta na jugu. Gre verjeti, ni kaj. Med posvetom, ki so ga pripravili v PSS v Krškem, smo lahko slišali tudi nekaj, kar se zdi povsem neverjetno. Predstavnik policijskega sindikata iz UNZ Maribor je zbranim povedal, da na mejnem prehodu, kjer opravlja svoje delo, nimajo niti primernega telefona. "Zdi se mi, kot da nam vse to nekdo počne nalašč. Zakaj? Ni res, da država nima toliko denarja, da bi si zagotovila varnost. S cariniki smo prvi na meji in žalostno je, ko se srečujemo v napol podrtih kontejnerjih, kjer tudi na potrebo ne moreš. Še bolj žalostno in neverjetno hkrati se zdi dejstvo, da pri nas nimamo niti normalnega telefona. V sobici, ki ima največ 3 m2, stoji miza, stol in na mizi indukcijski telefon. Ne morem verjeti, da Servis vlade, kot se institucija, pooblaščena za kupovanje opreme in opremljanje naših prostorov, imenuje, nima denarja za en Iskrin telefon? Si predstavljate, na pragu tretjega tisočletja moramo vrteti in klicati, kot so to počeli pred skoraj sto leti. Žal." Tudi v Rigoncah so se cariniki in policisti že mnogokrat znašli v neprijetni situaciji, ko so morali s strankami opravljati pogovore in preglede kar na platoju, saj za ta opravila ni primernega in predvidenega prostora. Še bolj nerodno pa se zdi, če se prostor za takšna opravila še kako najde, vendar pa, ko s stranko vstopiš vanj, notri blazno smrdi. "Kaj smrdi, kje smrdi, zakaj smrdi, se sprašuješ in opravičuješ hkrati. V takšnem prostoru stranki ne moreš reči, da se je potrebno sleči ali kaj podobnega. Raje greš ven in se lepo opravičiš, češ da ta prostor res ni primeren za pregledovanje. Na koncu pa ugotoviš, da v kontejnerju smrdi zaradi crknjene podgane, ki leži pod kontejnerjem, ti pa je ne moreš, ker je kontejner pač na betonskih podstavkih, odstraniti. In ko si vse to ugotovil, ugotoviš tudi, da, hvala bogu, kontejner ni policijski ampak od carine. To je v tiste>j» trenutku res prava tolažba in olajšanje," je povedal policist iz Mff Rigonce. Načelniki UNZ iz Maribora, Krškega, Kopra, Murske Sobote, Celja, Novega Mesta, Postojne in Ljubljane so bili enotnega mnenja, da za nemoteno in temeljito opravljanje dela na mejnih prehodih ni več ustreznih pogojev. Še več! Tudi posamezni primeri, predvsem tistih policistov, ki se na svoje delo vozijo tudi več kot sto kilometrov daleč, kažejo, da je država resnično pozabila na svoj jug in vzhod. Poleg tega, da so objekti na mejnih prehodih neurejeni in povsem neuporabni, pa so tudi ceste, ki vodijo do njih, smrtno nevarne. Zgodi se celo, da se morajo policisti, ki delajo na MMP Obrežje, v svojih uniformah, ker na mejnem prehodu ni pravega in primernega prostora za preoblačenje in shranjevanje civilne obleke, voziti domov, predvsem proti Ptuju, po hrvaških cestah. Nemalokrat se jim ^ato, ker se jih, če se le da, pelje več skupaj, zgodi tudi nesreča. Slovenski policisti se torej v slovenskih uniformah, zaradi časovne stiske, raje vozijo po boljših, hrvaških cestah, saj bi v Sloveniji za isto razdaljo porabili več kot dvakrat več časa. Tudi pri njih velja, da je čas denar, denar pa sveta vladar. Kaj je že potem čas? d GOSPODARSTVO NAŠ GLAS 34, 18. OKTOBER 1995 J IGM Sava in Marbeton odslej skupaj Partnerstvo za prihodnost Obe podjetji bosta kmalu praznovali petdeset let obstoja. Veliki cilji bodo doseženi le z dejansko vključitvijo ___________________________________v domače, hrvaško in bosansko tržišče ©OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE POSAVJA Krško, 9. oktobra - IGM Sava iz Krškega in Marbeton iz Altracha v Nemčiji sta partnerja že nekaj zadnjih let, sedaj pa so se odločili za predstavitev skupne ponudbe sanitarnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov za velike uporabnike. Oba direktorja, Mihael Kežman in Arnulf Paul, ocenjujeta, da bo uspeh možno doseči le s pravilno strategijo in trdim delom. IGM Sava Krško je podjetje, kjer se že skoraj petdeset let ukvarjajo z gradbeništvom in pridobivanjem gramoza in peska. V nekaj zadnjih letih se tudi krškemu podjetju ni uspelo izogniti krizi, ki je zavladala v gospodarstvu, še posebej v gradbeništvu. Direktor IGM Sava Mihael Kežman je v svojem pozdravnem govoru potrdil ocene, da se položaj počasi le izboljšuje, zato lahko, ob večjem angažiranju vseh udeleženih v proizvodnem procesu pričakujemo boljšo in uspešnejšo prihodnost. "Podjetje Marbeton že skoraj petdeset let izdeluje montažne objekte, predvsem trafopostaje, sanitarne objekte in telekomunikacijske objekte. Pred nekaj leti smo se po naključju spoznali in ugotovili^jda imamo interes za medsebojno sodelovanje, saj se naši proizvodni programi dopolnjujejo. 2al pa je moralo preteči kar nekaj časa, preden so se v državi vzpostavili takšni pogoji, da se je lahko naše sodelovanje z nemškim partnerjem razvilo in da lahko danes predstavimo Kostak že registriran kot delniška družba Proces lastninskega preoblikovanja podjetja je vsebinsko zelo zahteven postopek, ki je v Kostaku trajal dve leti in pol. V letu 1993 smo v podjetju zaključili postopek podržavljanja, s prenosom vseh objektov in naprav gospodarske infrastrukture v last občine (vodovodi, kanalizacija, deponija, pokopališča, ceste in podobno). Poleg tega je zakon določil, da v vseh komunalnih podjetjih postane občina lastnik v določenem odstotku, katerega izračun je bil opredeljen z metodologijo. V Kostaku znaša lastninski delež občine 21 odstotkov. V letu 1994 je potekal proces statusnega preoblikovanja in kot najprimernejša oblika družbe za Kostak je bila izbrana delniška družba. Istočasno so potekale aktivnosti preoblikovanja družbene lastnine s tem, da smo v podjetju ižrali program notranjega odkupa delnic. Interes med zaposlenimi je bil izreden, saj je kar 90 odstotkov vložilo svoj certifikat v podjetje in že v prvem letu odkupilo vse delnice podjetja. Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo je 11.11.1994 izdala soglasje na izvedeni postopek lastninjenja in v začetku decembra smo dostavili vlogo za registracijo družbe na registrsko sodišče. Zaradi reorganizacije sodišč se je postopek vpisa družbe v register zavlekel in tako smo šele 26.9.1995 dobili sklep o vpisu delniške družbe Kostak Krško v sodni register. Delniška družba Kostak Krško ima imenovane začasne organe družbe - nadzorni svet in kot prvo direktorico Silvano Mozer, vendar pa se bodo dejansko organi oblikovali na prvi seji skupščine, ki bo predvidoma konec novembra ali v začetku decembra. direktorica Silvana Mozer Pobuda za preučitev možnosti rušenja Objekt novomeškega Pionirja v Brežicah Brežice, oktobra - Občinski svetnik Ivan Živič je na eni od zadnjih sej občinskega sveta vzpostavil vprašanje provizorija gradbenega objekta novomeškega Pionirja. Ta je bil izgrajen leta 1964, vendar le kot začasna rešitev. Glede na to, da so se v vili Vrenko pred časom odprli poslovni prostori in da je provizorij že nekaj let prazen (leglo podgan), je svetnik Živič predlagal, da naj se začne postopek rušenja omenjenega objeta, ki kazi prostor na območju kulturnega spomenika Rokove cerkve, ki stoji v samem mestnem jedru. Občinski svet je pobudo svetnika sprejel, tako da bo občinska uprava lahko preučila možnosti za reševanje tega problema, morda tudi z rušenjem. (Gaiex) Medobčinsko sodelovanje in usklajevanje Sevnica, 12. oktobra - Občinski svet občine Sevnica soglaša, da Svet posavskih občin nadaljuje delo kot posvetovalni in usklajevalni organ občin Posavja. Občinski svet pooblašča župana občine, da sodeluje pri pripravi in usklajevanju normativnih aktov Sveta posavskih občin in predlaganju teh v sprejem občinskim svetom zainteresiranih občin. Nadalje OS občine Sevnica meni, da bi se v takšno obliko medsebojnega sodelovanja lahko vključile tudi novonasta-le občine Kozje, Podčetrtek, Šentjernej, Radeče in Škocjan, saj jih s tremi posavskimi občinami povezujejo gospodarski, sociološki, prometni in migracijski tokovi, skupna vsem pa je tudi gospodarska problematika, zlasti v kmetijstvu, pomanjkanje,delovnih mest in ogroženost okolja zaradi energetskih in infrastrukturnih načrtov države. Stike s temi občinami pa naj bi po mnenju sevniških svetnikov vzpostavili župani posavskih občin, (dama) skupne izdelke in jih ponudimo tržišču. V prihodnosti pričakujem okrepitev sodelovanja, tako da bo skupno podjetje, ki ga ustanavljamo tu, pri nas, proizvajalo programe s področja elektrogospodarstva, kot so trafopostaje ter telekomunikacijske oz. sanitarne objekte. Ocenjujemo, da bomo izdelke lahko plasirali na precej široko tržišče. Tu imam v mislih predvsem Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko, Slovenijo, Hrvaško in Bosno," je povedal Mihael Kežman. V IGM Sava zatrjujejo, da so sposobni izdelovati kakovostne izdelke, takšne, ki bodo zanimivi in iskani na tržišču. Takega mnenja pa je tudi direktor Marbetona Amulf Paul: "Največji vzrok za investiranje v Sloveniji je izredno visoka kakovost dela v krškem podjetju. Naše sodelovanje z IGM Sava je še kako pomembno za našo prisotnost v tem delu Evrope, saj ocenjujemo, da je Slovenija kar primerna, kot tržišče in kot oporišče, v tej regiji. Eksponate, ki smo jih postavili na ogled, so v celoti izdelali v IGM Sava, razen instalacijskega vezja, ki je izdelano v Nemčiji. V začetku prihodnjega leta bomo poleg transformatorskih postaj začeli izdelovati tudi ostale energetske objekte iz svojega programa." Zbrane je pozdravil tudi župan občine Krško Danilo Siter in povedal, da je zadovoljen, ker bodo v IGM Sava v prihodnosti sodelovali z nemškim partnerjem ter jim zaželel veliko poslovnega uspeha, (dama) KOSTAK, d.d. Krško, kot upravljalec tržnice v Krškem, obvešča vse prodajalce cvetja in sveč ob bližajočem se prazniku, da smo uredili dodatni prostor za prodajo omenjenih artiklov na tržnici (na zgornje platoju). Tako bo prbstor na razpolago že v soboto, 21.10. in predpraznične dni - 28.10 do 1.11.1995. Vse ostale dni je možna prodaja sveč in cvetja tudi na spodnjem platoju. Smatramo torej, da smo s tem ukrepom organizirali prodajo na enem mestu in ni potrebe za prodajo izven tržničnih prostorov. Žtivko Pregelj o ciljih Hercatorja: "Od pozitivne ničle k 8-10-odstotnri donosnosti4* Živko Pregelj, predsednik poslovodnega odbora Poslovnega sistema Mercator: "Poslovni sistem Mercator je končal lastninjenje in skupščina njegovih delničarjev se bo sestala 23. novembra. To je največje podjetje v Sloveniji, ki ima okrog 10.000 zaposlenih, vrednost njegovega kapitala je okrog 500 milijonov mark, njegov letni promet pa znaša 2 mrd mark. Tri četrtine svojega celotnega prihodka Mercator ustvari v 1.300 trgovinah po vsej Sloveniji. Imamo 20-odstotni tržni delež, največji v Sloveniji, naša glavna dejavnost pa so prehrambni izdelki. Seveda so v Evropi podjetja z enakim ali s še večjim tržnim deležem, zato mislim, da Mercator ni monopolist. Trgovine Spar in Interspar po Sloveniji? Mercator je tu solastnik, zato je naš interes, da Mercatorjevi grosisti zalagajo te prodajalne. V njih na policah prevladuje naše blago. Slovenska prehrambena industrija je razvita in mi smo močan partner, prej ali slej pa bomo postali konkurenti (ne sovražniki) in normalno je, da se bo v Sloveniji s časom pojavila še kakšna tako močna trgopvska veriga, kot je Mercator. it Prodajalke v prenovljeni senovski samopostrežni: zatrdile so nam, da bo (med drugim) njihova zaloga sladoledov v zmrzovalniku tudi vso zimo taka, kot je bila na dan otvoritve; to je pa, ob sicer polni prodajalni, že kar nekaj. Naši cilji: povečati nameravamo tržni delež in se pojaviti tam, kjer je Mercator sedaj manj navzoč: na mariborskem, celjskem in severnoprimorskem območju. Želimo tudi doseči tipizacijo naših trgovin, ki jih je 1.300 in se sedaj med seboj razlikujejo. Verjetno ne veste, da je Mercator s svojimi 60 tekstilnimi trgovinami tudi v tej veji v Sloveniji največji, zato smo v Celju začeli razvijati novo tekstilno verigo "Modiana". Tretji element naše strategije je ustvarjanje in povečevanje dobička, saj bodo delničarji od nas zahtevali rezultate. Letos bomo dosegli čez 10 mio mark dobička in v nekaj letih pričakujem osem- do desetodstotno donosnost." (Ika) Frizerji Frizerji OOZ Krško ste lepo povabljeni, da se udeležite skupnega ogleda frizerske revije "LONDON PO LONDONU" v nedeljo, 29. oktobra 1995, od 14. do 17.30 ure v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Če bo zadosti prijav, bomo organizirali prevoz z avtobusom. Frizerje iz OOZ Krško, Brežice in Sevnica vabimo na POSVET O NOVI ŠOLSKI ZAKONODAJI, ki bo v ponedeljek, 23. oktobra 1995, v zgornji sejni sobi OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE KRŠKO, Cesta krških žrtev 67, Krško (Dom obrtnikov). Na posvetu bo govora o novi šolski zakonodaji, pregledih obratovalnic in pripravi za mojstrske izpite. Predavala bo Janja Meglic - vodja službe za izobraževanje pri Obrtni zbornici Slovenije. Posveta se bosta udeležila tudi predsednik sekcije frizerjev pri Obrtni zbornici Slovenije Leopold Habicht in strokovna sodelavka sekcije pri OZS Jožica Rančigaj. Zaradi pomembnosti predavanja prosimo vse frizerje iz Posavja, da se srečanja zagotovo udeležijo. Avtoprevozniki Avtoprevoznike obveščamo, da bo v petek, 20. oktobra, v Ljubljani na OZS zasedal poslanski zbor sekcije za promet. Obravnaval bo tri predloge podzakonskih aktov zakona o prevozih v cestnem prometu; Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za parkirna mesta in mesta za vzdrževanje vozil, Pravilnik o opremljenosti avtobusnih postaj in pomembnejših postajališč ter načinu opravljanja njihovih storitev in Pravilnik o pogojih za pridobitev licenc, za prevoze v cestnem prometu, načinu in postopku njihove pridobitve ter o načinu vodenja evidence o izdanih licencah. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje Obrtna zbornica Slovenije je pripravila amandmaje Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za drugo branje. Predlogi amandmajev se nanašajo na vprašanja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja podjetnikov, lastnikov podjetij - družb in zavarovalne osnove samostojnih podjetnikov. Izobraževanje članov OOZ Krško Prav te dni se je uspešno zaključil računalniški seminar o vodenju enostavnega in dvostavnega knjigovodstva ter izdelovanju načrtov z osebnim računalnikom podjetja AGORA iz Ljubljane. Seminar je obiskovalo nekaj obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev iz vseh treh zbornic. V okviru sprejetega programa OOZ Krško pripravlja v jesenskem in zimskem času še vrsto izobraževanj s področja podjetništva, davčne zakonoodaje, vodenja poslovnih knjig, tujih jezikov. Poleg tega pa bo izobraževanje potekalo tudi po posameznih sekcijah. Ljubljanska borza Trgovanje z vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi je bilo tudi minuli teden precej živahno, tako da je Slovenski borzni indeks presegel psihološko pomembno mejo 1.300 točk. V petek je bil borzni indeks za 4,8 odstotka višji kot teden nazaj, takšne vrednosti pa ni dosegel vse od februarja letos. To lahko pripišemo predvsem trgovanju z delnicami Mladinske knjige Založbe. Veliki posli s temi delnicami so se začeli sklepati v torek, delnica pa je dosegla vrednost 13.300 tolarjev, kar je edinstven dogodek. Ozadje tega velikega posla ni znano, kljub temu pa je pognalo tečaje navzgor. Takšni skrivnostni nakupi spominjajo na prevzeme podjetij, brez katerih bi špekulanti na svetovnih borzah kmalu obupali nad svojim poslom. Ker pa je sicer delnica Mladinske knjige Založbe ne najbolj vroče blago Ljubljanske borze, se je prah kaj kmalu polegel. Pri delnici Dadasa bi bilo precej drugače, saj špekulantom ne bi tako hitro zmanjkalo energije. Sicer pa tečaji delnic na borzi v zadnjem času počasi naraščajo in že nekaj časa niso bili v rdečih številkah. Ene redkih delnic, ki so se minuli teden pocenile, so redna delnica SKB banke in Dadasa, in sicer za 0,7 oziroma 1 odstotek. Tečaj redne delnice borznoposredniške hiše Nika se je povišal za 2 dese-tinki odstotka, delnica Term Čatež pa je dražja za 6 odstozkov. Kar za 16,8 odstotka se je povišal tečaj redne delnice Finmedie. Delnica Gradbenega podjetja Grosuplje pa je dražja za 7 odstotkov. Na zunajborznem trgu oziroma OTC trgu sta najbolj opazni spremembi tečajev prednostnih delnic Kreditne banke Triglav, tako da je tečaj dvojke višji za 4,8 odstotka, štirice pa za 15 odstotkov. (NANI) Iimetič VUUUNIZIK1VO, OfllM. rOft*VllO GUM, UGOVINA Rnslnharieva 62. 68270 Kriko, Slovema Id.: (0608) 2I-407, fix: (060«) 32-410 ______ SAVA, BARUM, MICHELIN, GOODYEAR, DUNLOP, VREDESTEIN. ALUMINIJASTE "FELGE" GUME ZA MOTORJE, OSEBNE AVTOMOBILE IN TRAKTORJE. C NAŠ GLAS 34, 18. OKTOBER 1995 KMETIJSTVO D CRPOV Kapele Ob pomoči stroke se lahho veliko naredi Kapelci želijo, da bi podeželje postalo prostor, kjer bi ljudje lahko živeli Klavnica v Kostanjevici čedalje večja Kmetijska svetovalna služba uvaja novost Območje KS Kapele zagotovo spada med marginalna in demografsko ogrožena območja v Sloveniji. Zaradi po-mankanja delovnih mest v kraju ter pomanjkljive infrastrukture so se predvsem mladi v šestdesetih letih raje selili v urbana okolja, pred dobrimi petnajstimi leti pa seje zadeva nekoliko umirila. Danes v KS ni vse tako črno, saj se negativni demografski kazalci umirjajo in Kapelci upajo, da se bodo kmalu obrnili v pozitivno smer. V krajevni skupnosti Kapele so pred tremi leti pričeli s programi Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV), v lanskem letu pa je bil izdelan razvojni projekt, posredovan Ministrstvu za kmetijstvo, ki spodbuja programe z denarno pomočjo tako, da sofinancira projekte, ki povečujejo možnosti prebivalcev za večanje dohodkov, hkrati pa sofinancira urejanje podeželskega prostora, da bi izboljšali infrastrukturo, polepšali videz vasi in domačij, s čimer bi pripomogli k zadrževanju mladih na podeželju in ohranitvi enakomerne poseljenosti države. Kapelci vidijo cilj svojega projekta CRPOV v tem, da bi Kapele postale prostor, kjer si bi ljudje želeli živeti, prostor, ki bi jim poleg stika z naravo (Jovsi) nudil tudi možnost za lasten razvoj na podlagi danosti okolja. V krajevni skupnosti želijo z uvedbo programov CRPOV polepšati videz vasi (horitkulturna ureditev tako skupnih površin kot zasebnih dvorišč), pridobiti sredstva za vzdrževanje in urejanje infrastrukture na območju KS ter razvijati gospodarske projekte. Zato menijo, da bo to možno uresničiti le z vključevanjem zunanjih strokovnjakov, ki bodo z nasveti, načrti in denarjem pomagali pri razvoju podeželja in vasi. Prvi koraki so bili narejeni že v lanskem letu, ko je kmetijsko ministrstvo projektu CRPOV Kapele odobrilo denarno pomoč pri referendumskem programu za modernizacijo krajevnih cest in poti ter za obnovo dvorane v vaškem domu. V letošnjem in tudi v prihodnjem letu pričakujejo v okviru programa CRPOV, da bo omogočena pomoč posameznikom (trenutno je 40 interesentov), ki se želijo usmeriti v posamezne projekte, usposobiti 20 km poljskih poti, ki vodijo do travnikov in gozdov, obnoviti meteorne vodne kanale in poudariti pomen območja Jovsov, ki je zaščiteno kot naravni spomenik. (Galex) Kapele kot župnijo zasledimo v leksikonu že leta 1786 in že takrat so jo tvorile vasi, ki tudi danes spadajo v Krajevno skupnost Kapele: Kapele, Podvinje, Vrhje, Župelevec, Slogonsko, Jereslavec in Rakovec. Kapele se razprostirajo na razgibanem hribčku na 225 m nadmorske višine, ime pa so dobile po treh cerkvah: farni cerkvici Marije Vnebovzete ter cerkvah sv. Trojice in sv. Križa. Center Kapel, ki mu domačini pravijo "kapelski plač", obkrožajo farna cerkev, "farof" oziroma župnišče, šola, gostilna, stara šola in gasilski dom. Setveno priporočilo Kmetljshe svetovalne službe KršHo: Tudi rž je krušno žito, zato jo kaže sejati Strokovna skupina za poljedelstvo pri Ministrstvu za kmetijstvo je odkupovalcem žit namenila kar nekaj priporočil o tem, kako naj to delo v prihodnje bolje organizirajo, da ne bo težav. Tako je treba (med drugim) vsako leto pred odkupom razjasniti vrstni red opravljenih analiz, umeriti (ka-librirati) aparature in omogočiti njihovo kontrolo, izobraziti odk\jpovalce in neposredno delo s strankami zaupati predvsem stalno zaposlenim delavcem. Strokovna skupina za poljedelstvo tudi priporoča pridelovalcem, da se v večji meri odločajo za setev rži, ki je prav tako krušno žito in veljajo zanjo enaki pogoji tržnega reda. Sicer pa za setev v letu 1995 priporočajo naslednje (nosilne) sorte pšenice: Ana, Marija, Žitarka in Pito-ma, medtem ko so v uvajanju sorte Pinka, Profit, Hubertus, Justus, Demetra, Soissons in ZG 5887/91. Strokovna skupina priporoča za setev tudi sorti Žagi in Zrinka, vendar zanju ni semena. Pri ozimnem ječmenu je sorta Robur v opuščanju, nosilne sorte pa so: Plaisant, Alpha in Rex. V uvajanju so sorte Igri, Co-pia, Astrid in Gotic. Nosilna sorta rži je Danko, uvajajo pa Eho-kurz. Za triticale je nosilna sorta Clercal, uvajajo pa Almo. Za uspešno pridelovanje katerekoli kmetijske rastline je zelo pomemben pravilen izbor sorte. V Sloveniji pa to prihaja še bolj do izraza, ker se posamezna pridelovalna območja med seboj zelo razlikujejo glede talnih in podnebnih razmer. Osnova za vsakoletni izbor sort ozimnih žit so rezultati natančnih sortnih in makroproizvodnih preizkusov ter izkušnje v široki pridelavi. Temeljni kriteriji za izbor sort so: rodovitnost, stabilnost v višini in kakovosti pridelka, ranost, dolžina slame in odpornost proti po-leganju, pomembnim boleznim ter škodljivcem, (ika) Raste predvsem po vsebini "Medtem ko je po dimenzijah sicer majhna, ima vse, kar imajo veliki. Tudi zmogljivost lahko podvojimo," pravi ing. Ivan Kozole, direktor Agrokombinata Kostanjevica na Krki, oktobra - Tamkajšnja klavnica po prenovi in tehničnem prevzemu že poskusno obratuje in sedaj v njej odpravljajo pomanjkljivosti. Ena teh je tudi linija za transport in razrez prašičev, .ki jo te dni ločujejo od tiste, po kateri "potujejo" goveda. Ko bodo te izboljšave opravljene, bo klavnica zmogla okrog 3.000 govedi, 15.000 prašičev letno in 1.000 kilogramov predelanega mesa dnevno. Predelava bo obsegala doslej znani program poltrajnih proizvodov, pripravljajo pa še program trajnih izdelkov-za kasne- je. Načrtujejo tudi storitveno dejavnost: klanje in pripravo mesa za zunanje naročnike: rejce, gostince ... Seveda si hodijo novo pridobitev v Kostanjevici ogledovat tudi iz Ljubljane. Tako sta se pred dnevi tu ustavila tudi dr. Jože Osterc in predsednik Mer-catorja Živko Pregelj. Minister Osterc je ob obisku izrazil prepričanje, da imajo svoje mesto v sistemu tudi manjše, t.i. komunalne klavnice. Na ravni lokalne oskrbe se bodo lahko posvetili t.i. ročni, butični predelavi (va-kumsko pakiranega) mesa, ki bo omogočala, da bo (npr.) pečenko možno samo še poriniti v pečico in na koncu razrezati, (ika) AVTOKLEPARSKO PODJETJE mnr@D©M senovo *.o.o PARTIZANSKA CESTA 13 • 68281 SENOVO Telefon: 0608/70-1 SO Prodaja vozil DAEW00 in MITSUBISHI Možnost nakupa staro za novo, Nakup na kredit do 4 leta Brežice, 14. oktobra - Na redni tedenski prašičji sejem so tokrat pripeljali 200 prašičkov, mlajših od treh mesecev, in jih po ceni 310-360 SIT/kg žive teže prodali 105. Ponudba je zajemala tudi 40 starejših prašičev, prodali pa so jih le 15. Za kilogram žive teže pa je bilo potrebno odšteti 210-240 tolarjev. Osnovne značilnosti priporočenih sort ozimnih žit so: Pšenica Ana: V zadnjih letih je druga najbolj razširjena sorta in je primerna za pridelovanje v vseh pridelovalnih območjih. Sorta je odporna proti po-leganju in srednje odporna proti pe-pelasti plesni. Optimalen rok setve je med 10. in 25. oktobrom, sejemo 700 kalivih zrn na kvadratni meter. Absolutna teža je 38 gramov in spada med dobre krušne sorte. V zadnjih dveh letih dosega v natančnostnih sortnih preizkusih I. oz. II. kakovostni razred. Pšenica Marija: Že več let najbolj razširjena sorta, je primerna za pridelovanje v vseh pridelovalnih območjih. Odporna je proti rjavenju plevic in poleganju. Je pa nekoliko občutljiva proti pepelasti plesni. Po višini rasti je nekoliko višja od sorte Ana in spada med srednje nizke sorte. Oprimalni rok setve je 10.-15. oktober, sejemo 600-700 kalivih zrn na kvadratni meter. Absolutna teža je okoli 36 g. Spada med krušne sorte. Praviloma dosega II. kakovostni razred, v ugodnih letih in ustrezni oskrbi pa I. kakovostni razred. Pšenica Žitarka: Priporočamo jo za setev v SV in osrednji Sloveniji. Najvišje pridelke dosežemo, če jo sejemo med 1. in 10. okt. Norma setve je 700 k. z. /m2. Absolutna teža je 42 g. Med priporočenimi sortami je ena najbolj kakovostnih, ki je v letih 1994/ 95 v preciznih preizkusih na vseh preskusnih mestih (Jablane, Rakičan, Maribor, Novo mesto) dosegla I. kakovostni razred. Pšenica Pitoma: Priporočamo za setev v severovzhodni Sloveniji. Proti glivičnim boleznim in poleganju je sorazmerno odporna. Zahteva zgodnjo setev med 1. in 10. okt. Ker močno razrašča, sejemo 400-500 kalivih zrn/m2. Absolutna teža je okoli 48 g. Tako kot Žitarka je tudi Pitoma v zadnjih 2 letih v natančnih preizkusih dosegla I. kakovostni razred. Ozimni ječmen Robur: Primeren je za intenzivno pridelovanje. Je precej občutljiv na pepelasto plesen in listno pegavost. V optimalnem roku setve, med 25. sept. in 10. okt., sejemo 480 kalivih zrn/m2. Absolutna teža je 47 g, po obliki klasa je šestredec. Ozimni ječmen Plaisant: Primeren je za intenzivno pridelovanje v vseh. pridelovalnih območjih. Srednje odporen na pepelasto plesen in listno pegavost. V optimalnem roku, med 25. sept. in 10. okt., sejemo 450—480 kalivih zrn/m2. Absolutna teža je okoli 47 g. Po obliki klasa je šestredec. Ozimni ječmen Alpha: Primeren je za intenzivno pridelovanje na vseh slovenskih pridelovalnih območjih. Srednje občutljiv za listno pegavost in poleganje. V optimalnem roku, med 25. sept.in 10. okt., sejemo 450*-480 kalivih zrn/m2. Absolutna teža je okoli 46 g. Po obliki klasa je dvore-dec. ' l> Ozimni ječmen Rex: Priporočamo ga za setev na vseh pridelovalnih območjih. V optimalnem roku, med 25. sept. in 10. okt., sejemo 500 kalivih zrn/m2. Absolutna teža je okoli 48 g. Po obliki klasa je dvoredec. Mesnate pasme govedi za hribovite kmetije Za kmetije v višjih legah, s katerih ljudje ne morejo oddajati mleka, je Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo pripravilo program reje mesnatih govejih pasem. Glede na to, da je Slovenija z govejim mesom lastne pridelave preskrbljena le do 80-odstotno, je tak program gotovo zanimiv tudi za posavske kmete. Kmetijske svetovalne službe morajo zbrati interesente in pripraviti končni predlog kandidatov. V sevniški občini se je ena izmed kmetij že odločila za nakup teh telic, pretekli teden pa so strokovni delavci kmetijske svetovalne službe v Krškem seznam dopolnili še z enim, morda celo dvema kandidatoma. Gre za uvoz telic francoskih pasem charolais in limousin, ki so že breje ali pa imajo zagotovilo, da z oploditvijo ne bo težav. Od te izbire je seveda odvisna cena posamezne živali, gre pa za mesnate sorte, ki dajejo meso prve kakovosti, kakršnega danes v naših prodajalnah skoraj ni. V Kmetijski svetovalni službi Krško se seveda zavedajo tudi tega, kakšno vrhunsko kakovost bi lahko doseglo meso krav, ki se bodo pasle po kmetijah Bohorja ali Gorjancev. Razen reje za meso se lahko interesenti od- ločijo tudi za t.i. selekcijsko rejo. Na selekcijskih kmetijah bodo imeli razplodno čredo, te-lice bodo prodajali v nadaljnjo rejo po Sloveniji, selekcijo pa bodo opravljali strokovnjaki ljubljanske Biotehnične fakultete. Telice bo ob koncu letošnjega oktobra uvozilo podjetje "Moj ključ d.o.o." iz Ljubljane, ki je že uvozilo žrebce posavske pasme. Stroški nabave posamezne breje telice pasme charolais bodo znašali 325.500 SIT, za telico, staro 18-24 mesecev, pa 261.600 SIT. Po sprejetju proračuna je jasno, da bo država k vsaki nabavljeni živali primaknila 60.000 SIT nakupne premije za navadno in 120.000 sit premije za selekcijsko kmetijo. Dodatna premija za dojiljo znaša v obeh primerih 20.000 SIT, vračilo realnih obresti za najeto posojilo (ki ga bo tudi zagotovila država) pa znaša 80 odstotkov za navadno in 100 odstotkov za selekcijsko kmetijo. Razpis za dodelitev sredstev za regresiranje obrestne mere za najete investicijske kredite v živinorejski proizvodnji je objavljen v Uradnem listu RS, št. 57-57, 6. 10. 95. O vsem, kar bi vas še utegnilo zanimati, povprašajte svojo kmetijsko svetovalno službo. (Ika) Tehnologija pridelovanja motovilca v zavarovanem prostoru Motovileč (Valerianella lo-custa) je posebno cenjena ze-lenjadnica v poznojesenskem in zimskem času, zato dosega visoko ceno in se tudi širi njeno pridelovanje v zavarovanem prostoru. Po vsebnosti hranil je boljše kakovosti kot glavnata solata. Motovileč lahko pozimi uspešno gojimo v neogrevanem zavarovanem prostoru (rastlinjaki, nizki tuneli, neposredno prekrivanje s PP in PE prekrivali), zlasti na območjih brez snežne odeje. V zavarovan prost^ ga sejemo od avgusta do februerja. Pri gojitveni temperaturi nad 14 st. C. ni nevarnosti, da bi rastline prešle v generativno fazo, zats ga v takih razmerah lahko gojimo vse leto. Posevek motovilca zasnujemo z neposredno setvijo, v novejšem času pa se čedalje bolj uveljavlja nov način, to je zasnova posevka z gojenjem sadik. V prstene lončke ali gojitvene plošče posejemo v vsak lonček (premera 4 cm) po 4-5 semen. ANa kvadratni meter površine posadimo po 50 grudic (200-250 rastlin na m2). Če se odločamo za neposredno setev, posejemo seme motovilca na medvrstno razdaljo 12 cm ali počez (2-5 g semena na m2 = 500 rastlin na m2). Globina setve je 1 cm. Plevel zatiramo z apnenim dušikom (30 g na m2) ali z basami-dom (20-40 g na m2) deset do štirinajst dni pred setvijo. Med rastjo je priporočljivo dognoje- vanje z dušikovimi gnojili (1/2-2/ 3 v razvojni fazi drugega lista, to je 30-90 kg dušika na ha). Motovileč intenzivno raste in daje kakovosten pridelek pri višjih temperaturah (25 st. C). Kot toplotno nezahtevno vrtnino ga lahko gojimo v neogrevanem zavarovanem prostoru ali pa z ogrevanjem vzdržujemo nanižjo ustrezno gojitveno temperaturo (4 st.C). Zelo dobro prenese mraz do -15 st. C. Motovileč pospravljamo, ko postanejo posamezne rastline težke 2 g. V tej fazi so rastline še kompaktne, imajo obliko ro-zete in kratke listne peclje. Če je setev gosta (majhni presledki med rastlinami), je sicer spravilo zgodnejše, vendar je tedaj večja nevarnost, da spodnji listi porumenijo. Tedaj imamo seveda več dela, ko pospravljamo pridelek za prodajo. Primernejša je redkejša setev, ker razvijejo rastline večje rozete. Motovileč pospravljamo ročno tako, da izrezujemo primerno razvite rastline ali pa jih spodre-zujemo in pobiramo s posebnimi spodrezovalnimi vilami. V normalnih pridelovalnih razmerah dobimo v zavarovanem prostoru od 0,8 do 1,5 kg motovilca na m2. Za redno oskrbo in spravilo kakovostnega pridelka sta priporočljiva terminska zasnova in gojenje (zamik setve v deset- do dvajsetdnevnih presledkih. Kmetijska svetovalna služba Krško 21 s RAZVEDRILO NAŠ GLAS 34, 18. OKTOBER 1995 J D ^ OVEN 21.3.-21.4. DVOJČKA 21.5.-21.6. Astrološki horoskop za obdobje mod 18. in 14. oktobrom 1995 Kar nekaj časa je že minilo od našega zadnjega zvezdnega pregleda, kar pa ne pomeni, da ga več ne bo. Čeprav delujejo zelo močne nazadnjaške sile, ki skušajo na vsak način preprečiti prihod tega znanja, se ne vdamo. Upam, da se tudi vi ne. Mislim, da ste že vsi videli, da se letos dogaja nekaj neverjetnega. To lahko vidite v službi, pri sebi, pri partnerju, pri vremenu in v izredno velikem številu nesreč in katastrof ki prizadevajo določene predele na Zemlji. Tudi Sloveniji ni bilo popolnoma prizanešeno. Astrologi smo že davno tega napovedali te spremembe, med nami pa je bil vsekakor med najbolj znanimi Nostradamus, ki je z neverjetno natančnostjo napovedal mnoge dogodke v svojem času in tudi pozneje: napovedal je Hitlerja in pa tudi dogodke, ki se nam obetajo ob koncu tega tisočletja. Vsekakor je priporočljivo, da si preberete kakšno njegovo knjigo in tako boste spoznali, zakaj ga je uradna cerkev tako preganjala - kot tudi vse napredne ljudi, znanstvenike, ki so skušali pokazati, da poleg vsiljenega sistema mišljenja o svetu, kot ga vidijo velike religije, obstaja še marsikaj drugega in da se da vsako stvar pojasniti na mnogo načinov - in vsi so pravi. V oktobru doživljamo nekakšno zatišje - vendar je to le zatišje pred neurjem, ki ga bomo doživeli v novembru in decembru. Verjetno niste vedeli (niste bili pozorni), toda neurja v naravi so posledica "neurij" v ljudeh in vsi ljudje gredo skozi iste izkušnje v istem obdobju, le da nekateri tega sploh ne opazijo, ker so preobremenjeni z drugimi rečmi, drugi so bolj občutljivi in tako naprej. Zatišje pred neurjem ne pomeni, da bomo^meli mir v sebi - nasprotno, veliko bo napetosti v tem obdobju in marsikomu bo prekipelo. Spremembe v posameznikih so podlaga za spremembe v širši družbi in tako bomo priča velikim premikom v politiki in predvsem v finančnem svetu. Vse, kar se bo dogajalo v tem mesecu, pa bo le mačji kašelj v primerjavi s tistim, kar nas čaka pozneje. Zelo priporočam, da pričnete delati na sebi, da poleg skrbi za svoje materialno stanje poskrbite še za čim boljši odnos z drugimi ljudmi in na prvem mestu so seveda vaši partnerji, starši in otroci. Vzroki za vse napetosti, ki se pojavljajo in se še bodo, so le slabi odnosi z drugimi ljudmi. In vi to veste in veste tudi, da morate to spremeniti. Vse se da, če se le hoče. Iz preteklega obdobja ste lahko veliko koristnega potegnili, pod pogojem, če se zavedate nujnosti konfliktov za našo rast. V tem obdobju boste še precej živčno napeti, veliko boste razmišljali o svojih odnosih z ljudmi in če boste upoštevali princip ljubezni, bo vse dobro. Vaše in partnerjeve želje se očitno razlikujejo, in to na vseh področjih. Spraviti jih morata pač na skupni imenovalec, to pa se da doseči le s kompromisi: malo popustim jaz in malo ti. Tako bosta lahko izboljšala svoje delovanje v odnosu, s tem pa tudi odnos do drugih. Počasi se bližajo dnevi, ko boste prepolni agresivne energije in se boste skušali na nek način izprazniti. To je posledica vašega stališča, da vas ljudje na splošno premalo upoštevajo, to v vas povzroča jezne reakcije in željo po dokazovanju. Niste v ravno dobrem obdobju, kar zadeva komunikacijo z drugimi, saj prihaja do nezaželenih nesporazumov in zamer. Vaša napaka je, da zamere zadržujete v sebi, namesto da bi jih odpustili. Na ta način škodujete samo sebi, saj samo zaradi tega ljudje zbolevajo in imajo nesreče. • Čudne situacije se pojavljajo, vi pa ste zmedeni in ne veste, kako bi reagirali. Čustveno ste nemirni, ne zmorete se najti, k sreči pa ste lahko vsaj športno dejavni, kar vam nekoliko pomaga, da krizo prebrodite. V sebi boste našli kup čudnih idej in misli. Pri delu se bodo pojavile močne stresne situacije in bodo trajale kar dolgo časa. Vaše reakcije bodo burne, vendar pa morate pomisliti na to, da je denar in vse, kar imamo, le iluzija. Kaj od tega vam ostane po smrti? Zakaj potem toliko skrbi? Raje poiščite ljubezen. Ta nikoli ne umre. Postali boste bolj zahtevni v ljubezni in od partnerja boste želeli več nežnosti. V tem seveda ni nič slabega, le da v vas deluje močan vzorec, ki pravi, da je seks zlo, zaradi njega pa svoje elje skušate potisniti, vendar so ravno zato vedno močnejše. Venera v vašem znaku vnaša malce miru in možnosti, da najdete dobrega prijatelja ali prijateljico, kar pa ne pomeni nujno, da boste našli burno ljubezen. Prej ne kot ja. Pa bodite tudi s tem zadovoljni. Nekateri so pač tu zato, da nas lahko poslušajo. Polni boste energije in želje po aktivnosti. Morda vas bodo zamikala potovanja in druge dogodivščine, še vedno imate probleme sami s sabo - in zato tudi z drugimi - zaradi prestroge navezanosti na filozofski sistem ali splošen sistem razmišljanja. Prilagajajte se. Kaj lahko bo prišlo do nesporazumov z drugimi, morda zaradi vaše nesposobnosti, da svoje misli uredite in izrazite na pravi način, morda pa zato, ker ne boste govorili o pravem času, ko bo partner na primer utrujen, živčen, potreben počitka. Bodite malce obzirnejši. Spoznali boste nekaj velikih stvari, to mislim v bolj psihološkem, znanstvenem smislu. Z drugimi besedami, naučili se boste nekaj reči in bolje spoznali sebe. Hkrati pa boste precej nervozni in nagnjeni k iracionalnim idejam. In ravno skozi te boste prišli do spoznanj. Na vas delujejo zelo močne sile s področja nezavednega, zato mnogokrat ravnate nespametno in povsem proti svoji volji. Za to ste krivi sami, saj dovoljujete drugim, da vas izkoriščajo in s tem ne mislim le na partnerja, starše ali šefa, temveč na državo ali religijo. Bono Baršek ^______; RAK 22.6.-22.7 DEVICA 24.8.-23.9. ftL$ ŠKORPIJON 24.10.-22.11. Mi STRELEC 23.11.-22.12. 5 oŠ KOZOROG 23.12.-20.1. pravilnik ministrstva la zdravstvo Samopiačniških ambulant do nadaljnjega še ne bo Brežice, oktobra - Tudi v brežiški bolnišnici so predvidevali, da bodo v letošnjem letu povečali prihodek zavoda na račun uvedbe samopiačniških ambulant. S tem so želeli vsaj nekoliko povečati delež tistega dela celotnega prihodka, ki ni neposredno vezan na financiranje dejavnosti bolnišnice s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V zvezi s tem so že opredelili dejavnosti, ki bi jih pokrivali s samoplačniškimi ambulantami, na Ministrstvo za zdravstvo pa posredovali v soglasje Pravilnik o delovanju samopiačniških ambulant. V pravilnik so med drugim vnesli določilo, da bi moral vsak bolnik, ki bi prišel v samoplačni-ško ambulanto, podpisati izjavo, da za opravljene storitve v tej ambulanti ne bo terjal povračila stroškov, v izjavi pa bi bil seznanjen tudi s tem, da nastopa kot samoplačnik tudi za vse druge storitve, ki jih ordinira samoplač-niška ambulanta (storitve rentgena, laboratorija ...). Ministrstvo za zdravstvo ni dalo v letošnjem letu še nobenega soglasja k delovanju samopiačniških ambulant. Za takšen korak so se odločili predvsem zaradi ugotovitve, ker so se v delovanju tistih samopiačniških ambulant, ki so bile ustanovljene že pred letom 1995, dogajale določene nepravilnosti. Očitek se je nanašal predvsem na to, da so bolniki imeli možnost, da so preko takšnih ambulant prihajali do hospitalnih (še posebej operativnih) storitev, relativno hitro, brez vrstnega reda in brez čakalne dobe, storitve pa so se plačevale v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Drugi razlog, da Ministrstvo za zdravstvo ni dajalo soglasij za pravilnike, pa je v njegovem vztrajanju, da samoplačniška ambulanta ne more biti ambulanta posameznega zdravnika v zavodu, ampak je to še vedno ambulanta zavoda. Prihodek iz te ambulante mora biti v celoti prihodek zavoda. Ker so različni zavodi predvidevali v svojih pravilnikih o delovanju samopiačniških ambulant različne rešitve, se je Ministrstvo za zdravstvo odločilo, da bo izdalo skupen oz. enoten pravilnik, po katerem se bodo morale ravnati vse samoplačniške ambulante. To pa pomeni, da do nadaljnjega tovrstnih ambulant še ne bo. (Galex) Verifikacija lekarne v Brežicah Brežice, oktobra - Na podlagi določb zakona o lekarniški dejavnosti je minister za zdravstvo že v mesecu juliju 1992 izdal Pravilnik o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti. Po določbah tega pravilnika se mora v treh letih opraviti v vseh lekarniških enotah verifikacija pogojev za njihovo delovanje. Z verifikacijo se ugotavljajo prostorski in kadrovski pogoji ter ustreznost opremljenosti teh enot. Da bi v brežiški bolnišnici ustvarili pogoje za pridobitev verifikacije, je bilo potrebno lekarniške prostore prilagoditi vsem zahtevam. V ta namen so bili vsi prostori na novo prebeljeni, zamenjane so bile ploščice in obnovljene tudi dotrajane keramične obloge. Posebej skrbno so pristopili k sanaciji lekarniškega hodnika oz. k zakritju pod stropom hodnika potekajočih cevi, ker je bilo očitno, da v nasprotnem primeru verifikacije ne bodo dobili. Tako je bila na vsej dolžini hodnika izvedena montaža t.i. Armstrong stropa. Pri izvedbi stropne zapore sta kot sponzorja priskočila na pomoč Tovarna zdravil Krka Novo mesto in Pliva iz Zagreba, ki sta pokrila celotne stroške. (Qatex) ZA NAROČNIKE SO MALI OGLASI BREZPLAČNI TUKAJ BI BIL LAHKO VAŠ OGLAS! GEA COLLEGE I PODJKTNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTHR Specialistično usposabljanje za: - računovodje (400 ur, 2x tedensko), - komercialista (415 ur, 2x tedensko). - poslovnega sekretarja (475 ur. 3x tedensko), - vodenje manjših podjetij (410 ur. 2,v tedensko): Šolnina plačljiva v 4-ili obrokih. Krajše oblike usposabljanja: - kadrovsko-razvojna delavnica (3 dni). - sodobna poslovna tajnica-svetovalka managerja (začetni, nadaljevalni, izpopolnjevalni). - telefonsko komuniciranje (1 dan). Rok prijav: 30.10.1995 do napolnitve skupine. Večerna šola podjetništva Pričetek 21.11.1 W5 - Krško (W ur. 2x tedensko) 1 ''"^'i''L'' 'nmr-^------ OGLAŠUJTE V NAŠEM GLASU OD SREDE, 18., DO NEDEUE, 11. OKTOBRA SREDA, 18.10. Plesnaglasba 22.00-01.00 ure Vstopnine NI ČETRTEK, 19.10. Evergreen party 21.00-01.00 ure Vstopnina: 200 SIT PETEK, 20.10. PETER LOVŠIN 22.00-05.00 ure Z VITEZI OBLOŽENE MIZE Vstopnina: 800 SIT SOBOTA.21.10. Termopolisdiscodance 22.00-05.00 ure DJPEPI Vstopnina: 500 SIT NEDELJA, 22.10. Temnopolispartv tirne 22.00-01.00 ure Glasba po Vaših željah Vstopnine NI ODPIRALNI ČAS SI PONEDEUEK-CETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA 17.00-01.00 ure 17.00-04.00 ure 12.00-04.00 ure 12.00-01.00 ure JACK POT - 250.000 SIT Še vedno brez naslova ponedeljek, 9.10. Razen nenadnega in predvsem nepričakovanega obiska si današnjega dne ne splača zapisat; ali še huje, najbolje bi bilo, da ga kar takoj odpišem in pozabim. Na oddajo prihaja vse več ljudi, kar tako, da vidijo kako to izgleda, ali pa bi se kar nekaj pogovarjali in dogovarjali. To me je začelo že presneto motit, saj se ne morem sprostit in se "normalno" obnašat, če ti kar naprej nekdo diha za ovratnik. sreda, 10.10. Po maksimalno napornem dnevu se totalno zmozgan odpravim do Krunota, ki se je nahajal v podobnem stanju. Pomaga nama lahko le zmaga RK AFP Dobova, še prej pa malo solate po receptu "ala Patrischa". Do-bovčani so vodili celo tekmo, na koncu so dobili "samo" točko, čeprav se mi zdi, da so tekmo neuradno celo izgubili. četrtek, 12.10. Glede na to, da se mi že cel teden dogajajo samo slabe stvari in glede na to, da je jutri petek 13, je današnji dan res skrajnji čas, da se mi zgodi še nekaj lepega. Milan (Pacifik) mi tik pred zdajci potrdi Bajagov prihod na Gamo MM. Z Bajago sem se enkrat že srečal v Atlantisu (Novo mesto), tako da spoznavanje ni bilo potrebno in je pogovor lepo stekel. Da je imel danes koncert v Pacifiku, to veste, in da vam je lahko žal, če ga niste videli, veste sedaj. Po nekakšnem čudnem naključju je bilo na koncertu pol Zagreba med drugim tudi Alka Vujica (še vedno dobro zgleda). Tako mi je postregla z informacijo iz prve roke, da je posnela komad z Magnifikom, ki ga bosta tudi oba izdala, in to vsak na svojem nosilcu zvoka. petek, 13.10. Glede na datum bi človek lahko pričakoval marsikaj, no, zgodilo se ni nič, vsaj pretresljivega ne, razen tega, da je Milena praznovala svoj... rojstni dan; vse najboljše. Malo se mi je bioritem porušil, saj sem imel cel dan občutek, da je danes sobota. Balki, ki bi moral danes na operacijo, tja ni šel, ker... ne vem, kaj. Po razgovoru, ki sem ga imel s Kanalom A, mi je jasno, da 21.10. zopet ne bo oddaje, čeprav oni še vedno niso prepričani, ali pa tega ne povedo. Pri njih gre vse tako prekleto počasi, kar sploh ne razumem, glede na to, da so privatna oz. komercialna televizija. Še dobro, da nisem preveč "ugriznil", saj bi lahko sedaj imel krepke težave, glede na to, da se dogovarjamo že več kot tri mesece. t sobota, 14.10. Spanje do poldneva, ko me dvigne sirena. Kratek sprehod skozi stanovanje me je zopet spomnil, da si moram montirat kuhinjo, ki me že nekaj mesecev čaka lepo zapakirana. Sicer pa, zakaj bi jo montiral, če pa ne znam kuhat;.... ampak prazna kuhinja pa tudi ne zgleda lepo. Zvečer sem hotel na Stavrosa v Termopolis, vendar sem si premislil; sem šel rajši v kino in potem spat,"...umoran sem prijatelju, umoran...." Edl C NAŠ GLAS 34, 18. OKTOBER 1995 RAZVEDRILO PA SE SLIŠI. Koliko picerij je v Posavju? Veliko! Glede na to, da pred petnajstimi leti še ni bilo nobene, jih je res veliko. V vsaki občini več kot deset. Slovenci smo se nekako navadili na to italijansko poslastico, mnogi pa celo trdijo, da "makaronarske" pizze sploh niso pice, in da bi se o picah tudi Italijani od Slovencev marsikaj naučili. Nedolgo tega se je v eno izmed sevniških picerij napovedala večja družba, češ, da bi praznovali dva rojstna dneva. Lastnik je bil seveda uvideven, saj se je zavedal, da bo zvečer denarnica le malo bolj debela, kot je ponavadi. Seveda so prišli, bilo pa jih je dobrih dvajset. "Vina nam dajte, kasneje pa bomo pojedli vsak eno pico," je rekel eden izmed obeh slavljencev. Res so vsi veliko pili, naročili pa so si tudi vsak svojo pico. "Meni prinesite samo pico z gobicami, lepo prosim," je rekel nekdo iz družbe. "Težko, veste, se opravičujem, ampak od gobic imamo samo mušnice," je žalostno ugotovil lastnik. "Nič hudega, pa mi prinesite pico z mušnicami," mu odvrne gost. Zdi se' neverjetno, toda možakar je pico pojedel in vsi so čakali, kdaj se bo začel zvijati. Nič od tega, tudi mušnice niso več, kar so bile. Obupani kmetje. Spet je prišel čas trgatve in tisti kmetje, ki imajo grozdja preveč, so se odločili, da ga dajo kmečki zadrugi. Pa glej ga, zlomka! Mnogi so morali na odkupnem mestu obrniti traktor in prikolico z goro grozdja, saj ga zadruga sploh ne bi plačala takoj, ampak šele spomladi, po prodaji vina. Kako pa naj kmetje plačajo davke - na odloženo plačilo? Težko bi se torej čudili, zakaj grozdje vsi prodajajo drugam... Ti jesenski dnevi so sicer (super) lepi, vendar je zjutraj nekoliko (?!) megleno. Pa to še ne bi bil tak problem, saj smo v teh krajih nanjo že navajeni. Ali pa tudi. Če imaš na avtomobilu prižgane luči, je vse ok, če pa ne, te pa nihče ne vidi. Da ne bo govora o prometni varnosti samo v zvezi z radarskimi pištolicami: fantje, dajte no kdaj tudi podnevi prižgat luči! Z elektriko šparajte raje doma! Če te ugrizne pes, ga moraš ponavadi peljat na ogled k veterinarju, ali je z njim vse v redu. Pa prideš ves prestrašen in čakaš, da se bo "zverini" zgodilo najhujše... pa nič, še dobro si je ne ogledajo. Pa je tudi tu vse v redu, če ne bi potem dobil "računčka" za par jurčkov... In na njem tako nadvse resno piše - pregled... Ondan so v Leskovcu odkrili spominsko ploščo umrlim v izgnanstvu in pri slovesnosti dali prebrati pesem Vrnitev Ančke Salmičeve. Lepe stihe in občutja je dopolnila še jata golobov, ki se je med pesmijo spreletavala nad prizoriščem. Na posvetu PSS v Krškem udeleženci niso postavljali zahtev slovenski vladi. So pa jasno opozorili, da dvojna merila ne morejo in ne smejo obveljati. Če se varčuje, se naj varčuje tam, kjer je to dopustno. Policisti protestirajo proti temu, da se predsednik Državnega zbora lahko tušira v novi kopalnici v stavbi DZ, sami pa na mejnih prehodih nimajo niti uporabnega stranišča, če ni blizu kakšnega grmovja. Predsednika so neuradno pozvali, naj s skupino parlamentarcev obišče mejne prehode z R Hrvaško in se sam prepriča, da je kopalnica s tušem morda potrebnejša v še nepozidanih objektih na omenjenih meddržavnih prehodih. Sicer pa si je zadnje čase kar precej funkcionarjev zaželelo nove, lepše in udobnejše kopalnice. Kako tudi ne, saj se ljudje v kopalnici vendar umivamo. Ali ne? V CPI Kovinarski d.o.o. Krško so se družbeniki odločili, da pooblastijo direktorja družbe Stanislava Juga, da takoj sproži postopek za uvedbo stečaja v CPI Kovinarski, saj je položaj, v katerem se je podjetje znašlo, nerešljiv oz. težko rešljiv. Delavci, ki so se zbrali v jedilnici, so v pričakovanju razpleta po tihem zahtevali, naj jim spregovori tudi direktor Jug. Kot se je neuradno zvedelo, je Stanislav Jug, ko so mu povedali, da ga delavci pričakujejo, odvrnil, da ne bo nikomur objavljal pogreba firme. Torej, pogreba očitno ne bo. Za direktorja Juga, seveda. "Začeli smo v kombijih. To je bil leta 1991 edini objekt na mnogih mejnih prehodih z Republiko Hrvaško. Delali smo zagnano, vestno in v skladu z zakoni naše države, ker smo upali, da bo nova, slovenska država za nas in svoje meje resnično korektno poskrbela. Očitno smo naivno verjeli, mnogi pa verjamejo še danes. Škoda. Bolj pozno ko bo spoznanje prišlo, tem večje bo razočaranje. Kaj narediti? Zadeva je res zapletena, ker meja z našo vzhodno sosedo še ni določena, torej še kako potrebnih zidanih objektov na mejnih prehodih na južni meji še dolgo ne bomo videli. Kaj nam preostane? Delo, delo in še enkrat delo! Le tako bomo dokazali, da zmoremo, hočemo in znamo. Pa čeprav nam ni lahko," je menil predstavnik policijskega sindikata s "tote" Štajerske. Med sevniškimi svetniki je tudi nekdo, ki še kako skrbi, da bi v občini vse teklo kot namazano. To je svetnik SDSS Branko Kele-mina, človek, ki vtakne svoj nos tudi tam, kamor ga "naj ne bi smel". Pa vendar. Med gradivom, ki ga za sejo pripravijo, je vse več "solate", ki jo je potrebno ovekovečiti ravno zaradi g. Kelemine. "Ta se pa res v vsako stvar vtakne," pravijo eni. "Prav ima," so mnenja drugi, nekateri pa se jezijo in že razmišljajo, kako bodo radovednemu svetniku skrajšali jezik. Najbrž mu bodo začeli zaračunavati stroške priprave, natisa in razmnoževanja njegovih "vrin-kov". To najbolj zaleže. SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 15. in 19. uro, ob sobotah med 15. in 24. in ob nedeljah od 10. ure dalje. D S kitaro in na piay bach Bajaga napolnil diskoteko Pacifik Leskovec pri Krškem, 12. oktobra - V četrtek so nam v diskoteki Pacifik postregli z velikim koncertom Beograjčana Momčila Bajagiča - Bajage. Zbralo se je ogromno ljudi, ki so prišli prisluhnit srbskemu rockerju. Adi Smolar v Oazi ADi SMOLAR Bajaga je v svojem repertoarju postregel z glasbo s svojih starejših albumov, kot sta Jahači magle in Sa druge strane jastuka, do predzadnjega Muzika na struju. Slišali pa smo lahko tudi Bajagov preskus v filmski glasbi, in sicer njegov zadnji album Ni na nebu ni na zemlji. Tokrat je v Pacifiku nastopil sam (brez Inštruktorjev). Nekaj časa je preigraval kitaro, nekaj časa pa je pel na posneto glasbo. Poudariti je treba, da Bajaga v svoj nastop ni vložil nič manj truda kot v tistega lani v Ljubljani, kjer je nastopil pred 8.000 ljudmi. (Cole) Pevci z Velikega Trna na kongresu Pevci z Velikega Trna so se uvrstili na kongres Razvoj slovenske etnologije od Štreklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj. Tako bodo nastopili v sklopu slavnostnega koncerta "Od Štrekljevih ljudskih pesmi in zapisov do sodobnih skladb na ljudsko temo", ki bo potekal 25. oktobra ob 20. uri v atriju Narodnega muzeja v Ljubljani. Senovo, 13. oktobra - Tudi ta vikend je bilo nočno življenje v Posavju zelo živahno. Poleg rednih diskotečnih ponudb je bila ta vikend tudi zabava za tiste, ki diskotek ne marajo. Za tiste, ki se niso ustrašili petka, trinajstega, so se lahko podali po svetu. Nekateri od "neustrašnih" pa so lahko zavili tudi na Senovo, kjer je nastopil znan slovenski kantavtor Adi Smolar. No, neustrašnih pa ni bilo malo, vsaj v okrepčevalnici Oaza ne. Bilo je polno, Adi Smolar pa je, tokrat brez spremljevalne skupine Leteči potepuhi, "prilagojen-ce" zabaval kakšne tri ure. (Cole) Vibrofon Začetek delovanja skupine Agents Limited sega v jesen leta 1992, ko se je oblikoval klasičen kvartet: Tomislav Lučič (vokal, teksti), Simon Jurečič (bas, vokal), Boris Kerinov (bobni), Jožko Senčar (kitara, vokal). Skupina deluje v Hrastniku, a fantje prihajajo z vseh vetrov. Doslej so posneli dve demo kaseti (Či-*"" ¦ ™ '^* sta ljubav in Agents Limited). Posnetke so naredili na štiristeznem Tascamu in kot pravijo, niso zadovoljive kakovosti. Zato načtrtujejo še pred novim letom snemanje v pravem studiu. V naslednjem letu pa si želijo izid svojega CD-prvenca. Zaradi drugih obveznosti članov so v letošnjem letu imeli polletni premor, sedaj pa gredo s polno paro naprej. Čeprav so pred nekaj leti igrali na Novem rocku in poželi pozitivne ocene, njihova koncertna sezona ni prinesla več kot deset živih nastopov. Še vedno upajo na boljše čase. Glasba Agents Limited nosi korenine hard cora z močnim prizvokom skupin iz osemdesetih let. Ekatarina Velika ter Partibrejkers so naredili nanje močan vtis. Večina besedil je v hrvaškem jeziku, ker ima ta jezik po njihovem mnenju boljši besedni zaklad. Ko bodo naredili posnetke, nas bodo obvestili, mi pa vas. Do takrat si oglejte kak njihov živ nastop. (Mr.Jozo!) ?// POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA mobitel ŠENTJERNEJ k Šmarje 13 ^ 068/81-118 RL NOVO MESTO" Ljubljanska e. 27 068/323400 D I D PO S A I J I Izžrebali pasjo utico Nedo Dolenja Pirošica, 14. oktobra - Na Pirošici pri Lesni galanteriji Lopatic smo v soboto izžrebali reševalca križanke iz dvain-tridesete številke, katere rešitev je: geslo: PASJE UTICE MEDO, vodoravno: ABOTA, NALOM, OKAR, DA, TS, PARKUR, AKACIJA, AARE, DATOTEKA, RAN, ETILEN, SPA, NAL, MAE, ATAL, IRAN, PEREJA, TA, ANAIZA, AC, IKONOGRAFIJA, STRAŽA, VARAN. Na naš naslov je prispelo 83 rešitev, vendar je bilo 18 nepravilnih. Žrebanje je steklo kar pred utico tipa Medo, sreča pa je bila v rokah Simone Kržičnik iz Kostanjevice, ki je z Lopatičevimi v sorodu in se na delo s pasjimi domovanji kar precej spozna. In še najpomembnejše - čigav srečni kuža se bo lahko pohvalil z imenitno uto? Izžrebali smo Franca JELENKA, Dov-ško 24, Senovo. Gospodu Jelenku prisrčne čestitke. Kar v roke Naš glas in kak osebni izkaz pa na Pirošico po utico! "Maši športniki'95" \-P ^>»«p ^-»«P ^.P ^-».P ^-»^> ""^P ^v^> ^>~P -^*t» .—*>> ^-^e> ^^fc, ^-"S> __*^> ^-^b ^<^& ^*S> GLASUJEM Kupon št. 3/95 - za našega športnika ................. - za našo športnico ....................... 1 - za ekipo (moškft ali žensko) Priimek in ime ..................................... Naslov ....................................................... Kraj .............................................................. Simoni je pomagala žrebati mala Vesna. UGODNE NIZKE CENE POHIŠTVA DEL. ČAS: 7-19 URE SOBOTA; 8 -13 URE BLAGO VAM ZASTONJ DOSTAVIMO NA DOM MERVIN Salon pohištva MERVIN d.o.o., Mostec 6 68257 Dobova, tel: 0608/67-583 d PO NAŠIH KRAJIH NAŠ GLAS 34, 18. OKTOBER 1995 J NA KRATKO: Na i •asanja tudi pravi odgovori i Sevnica, 12. oktobra - Med vprašanja in pobude članov občinskega sveta sodijo tudi t.i. neprijetna vprašanja ali pa t.i. neprave pobude. Dr. Pavle Zagode je na minuli seji predlagal, da bi v letošnjem ali naslednjem letu zdravstvu namenili več proračunskih sredstev, ki bi jih namenili za nabavo nove opreme, predvsem v novo urejenih prostorih v prizidku Zdravstvenega doma, dr. Blaž Jene pa se je zavzel, da bi na eni naslednjih sej občinski svet obravnaval informacijo o zaposlovanju tujcev v občini Sevnica, (dama) Brez soglasja k imenovanju ravnatelja Sevnica, 11. oktobra - Občinski svet je na svoji zadnji seji odložil sklepanje o predlogu za izdajo soglasja k imenovanju ravnatelja OŠ Milana Majcna Šentjanž. Pri tem so vodjo oddelka za družbene dejavnosti zadolžili, da pridobi podatke zadnjih petih let o rezultatih eksternega preverjanja znanja v OŠ v Šentj&nžu, primerjalno z drugimi osnovnimi šolami v občini, obrazloženeSjjn argumentirano mnenje sveta KS Šentjanž do predlaganega kandidata in zapisnik sveta Oš Milana Majcna Šentjanž o poteku izbire kandidata za ravnatelja osnovne šole. (dama) »•Sožitje" Hežiske doline v naših krajih Posavje, 14. in 15. oktobra - "Sožitje", društvo za pomoč duševno prizadetim osebam v Mežiški dolini, se je odločilo za svoje varovance in njihove oskrbnike organizirati poučni izlet v naše kraje. S pomočjo predsednika Sožitja Krško, Danetom Mižigojem, je tamkajšnji predsednik Jože Sedelšak popeljal 59 oseb v dva nekoliko drugačna dneva. Vsi so bili zelo navdušeni nad zelenim okoljem, našo dolino, kjer ni kamenja in železa. Poskusili so tudi naš toliko opevani cviček. Ogledali so si kostanjeviško jamo, razstave v cister-cijanskem samostanu s formo vivo, grad Mokrice in njegovo oklico. Zanje je bil to zelo koristen izlet, saj so se sprostili in preživeli nekaj lepega, nekaj, kar zelo potrebujejo. Starši ali njihovi oskrbniki pa so se med seboj lahko pogovorili, izmenjali izkušnje, sicer pa so imeli tudi predavanja. (Lea) Spominsko obeležje umrlim v izgnanstvu Leskovec, 15. oktobra - Krajevno društvo izgnancev, krajevna skupnost, občina Krško in župnijski urad Leskovec so zbrali denar za postavitev spominske plošče, posvečene rojakom, umrlim v izgnanstvu, ki so jo v nedeljo odkrili na spomeniku padlim v prvi svetovni vojno. Ploščo so odkrili in blagoslovili po maši v spomin umrlim, zatem pa so Kamniški koledniki v prostorih OŠ Leskovec pripravili slavnostno akademijo, na kateri so med drugim prvič izvedli pesem Ančke Salmičeve Ne poženi nagelj rdeči, ki jo je uglasbil Viktor Mihelčič, za citre pa priredil Tomaž Plahutnik. (nic) Biblija čudi v brežiški bolnišnicah Na zadnjem sestanku direktorjev slovenskih bolnišnic je predstavnik društva GIDEON seznanil vse prisotne, da je njihovo društvo, ki ima status mednarodnega subjekta, saj združuje 153 držav v svetu, pripravljeno vsem bolnišnicam zagotoviti ustrezno število izvodov Biblije - Svetega pisma Nove Zaveze, ki bi bilo na voljo tako bolnikom kot vsem zaposlenim v teh zavodih. Glede na ugotovitev, da je tako v hotelih kot tudi v bolnišnicah večine držav zahodne Evrope že ustaljena praksa, da je v vsaki nočni omarici pri postelji tudi Biblija, Ministrstvo za zdravstvo podpira, da naj bi bila Biblija tudi v naših bolnišnicah v vsaki nočni omarici pri bolnikovi postelji, vendar povsem nevsiljivo na razpolago bolniku. Potrebno število izvodov Biblije bo za bolnike v Splošni bolnišnici Brežice in za zaposlene v njej zagotovljeno brezplačno. (Galex) Teden otroka na boStanJski osnovni šoli Boštanj, 2.-8. oktobra - Mednarodni teden otroka je letos potekal pod geslom Stop alkoholu, cigaretam, drogam in aidsu. Na to temo so v šolski avli pripravili razstavo. Učenci nižje stopnje so na cestišču demonstrirali proti nevarnostim v prometu; akcija je zbudila precej pozornosti. V torek so se učenci in učitelji pomerili v odbojki, pričakovano so zmagali učenci. Višja stopnja je odigrala še nekaj tekem v malem nogometu. V sredo so si šolarji v kinu ogledali film, četrtek pa je bil likovno obarvan - z barvnimi kredami so porisali igrišče, na katerem je bilo kasneje občinsko prvenstvo v malem nogometu. Zmagali so domačini. Teden so zaključili v petek s plesom. (Beno Marušič) Kostanjeva nedelja Je kljub neprijaznemu vremenu uspela Bohor, 15. oktobra - Megla in nizka oblačnost nista mogli ustaviti številnih planincev in ljubiteljev Bohorja, da se tudi letos poveselijo ob pečenem kostanju in kozarčku mošta ali vina. Več kot dvesto junakov je večinoma peš prilezlo iz mnogo bolj prijazne doline. Organizator tradicionalne kostanjeve nedelje, Planinsko društvo Senovo, se je potrudilo in pripravilo dovolj dišečega kostanja, ki je vabil poremočene pohodnike. Svoje je dodala dobra kapljica in kaj kmalu so bili vsi prijetno razpoloženi. (Toni) Z očiščevalno delovno akcijo pričeli posodobitev ceste Jablance, 14. oktobra - Veliko pridnih rok se je spoprijelo z grmovjem in manjšimi drevesi; odstranili so jih zaradi posodobitve ceste, ki bo z novo asfaltno prevleko povezala podbohorske vasi. V letošnjem letu bodo zaradi pomanjkanja denarja posodobili le en kilometer ceste. Če bo vse po sreči, bodo dela drugo leto nadaljevali na celi trasi, od Jablance preko Ložic do Zaloga pod Bohorjem. Cesto bo gradil Kostak in jo kasneje tudi vzdrževal. Prebivalci bodo poleg dela prispevali tudi del denarja, s katerim bodo pripomogli, da bo cesta čim prej zgrajena. (Toni) 1, SHupšiina KS BizeljsHo Veršec kljub grožnjam s policijo prisoten Bizeljsko, 11. oktobra -Predsednik Skupščine KS Bizeljsko Rok Kržan je ob dokaj nenavadni uri za seje (ob 8. uri zjutraj) ponovno sklical skupščino krajevne skupnosti, na katero so bili vabljeni tudi novinarji. Zapletlo se je že na začetku. Skupščine sta se udeležila tudi dva predstavnika socialdemokratov Bizeljskega, ki pa po besedah predsedujočega nista bila vabljena, Milko Veršec, predsednik KO SDSS Bizeljsko, pa celo nezaželen. Predsednik Kržan je očital Veršcu, da je na predhodni (nesklepčni) seji uprizoril pravi izgred, preko medijev širil neresnične trditve itd. Zato so člani skupščine izglasovali sklep, da mora Milko Veršec zapustiti sejo. Ker je predsednik socialdemokratov Bizeljskega še vedno prisostvoval skupščini, je sledil klic na policijsko postajo. Vendar pa policija ni ukrepala, ker ni bil kršen javni red in mir. Čeprav prisotnost Milka Ver-šca predsedniku skupščine ni bila povsem po godu, se je seja nadaljevala z informacijami o bližnjih volitvah po krajevnih skupnostih, gradnji turistične vinske ceste in gradnji mrliške vežice Orešje. (Gaiex) y tmS^Oas Časopis za Posavje in okolico Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) Naročam ................. na naslov: .............. (poln naslov Telefon:..................... Kraj, datum: .......... n podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi) (podpis naročnika in žig) REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA KRŠKO Na podlagi 5. člena Uredbe o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih ( Ur. list RS, št. 72/1993 ) izdajam ODREDBO o določitvi uradnih ur v Upravni enoti Krško 1. člen Uradne ure za neposredno poslovanje upravnih organov za državljane in druge osebe, za organizacije in skupnosti ter za druge pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: uradne ure), se razporedijo v Upravni enoti Krško na štiri dni v tednu, in sicer: - v ponedeljek in torek od 8.00 do 14.30 ure, - v sredo od 8.00 do 16.30 ure, - v petek od 8.00 do 12.30 ure. 2. člen Razpored ur mora biti na primeren način označen v poslovnih prostorih Upravne enote Krško. 3. člen Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih Skupščine občine Krško (Uradni list RS, št. 16/92). 4. člen Ta odredba začne veljati s 1.11.1995, objavi pa se v Našem glasu. Datum: NAČELNIK: 12.10.1995 ANTON PODGORŠEK, dipl.iur. W inženiring Oddelek za gospodarske zadeve Občine Krško, upoštevaje Odredbo o pogojih in načinu javnega razpisa za oddajo javnih naročil objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje ponudb za izvedbo sanacije vlage v prostorih Lekarne na Bizeljskem. 1. Predmet razpisa: Sanacija vlage v prostorih Lekarne v objektu Zdravstveni dom Bizeljsko. Proračunska vrednost del znaša 1.800.000,00 SIT- 2. Razpisna dokumentacija: Pogoje razpisa in popis del dobite v Oddelku za gospodarske zadeve Občine Brežice, v sobi št. 23 ali pokličite na telefon 0608/62-050. 3. Rok izvedbe Pričetek del takoj po končanem razpisu in sklenitvi pogodbe. 4. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so: - najugodnejša cena, - rok končanja del, - plačilni pogoji. 5. Ponudba mora vsebovati: - ime in naslov ponudnika, - fotokopija veljavne registracije, - poimenski seznam kadrov, ki bodo vodili adaptacijo, - izjava, da je ponudnik seznanjen s tehnično dokumentacijo in da z njo soglaša, - ponudbeni predračun z rekapitulacijo, - cenik za nepredvidena dela oz. dela, ki niso zajeta v popisu, - plačilne pogoje oz. fiksnost cene - vse cene morajo biti podane v SIT. 6. Rok in nači oddaje ponudbe: Ponudbe sprejemamo v sprejemni pisarni Občine Brežice, CPB 18, z dospetjem do 3. 11. 1995, do 11. ure. Ponudba mora biti v zaprti kuverti z oznako »NE ODPIRAJ - ponudba za sanacijo vlage v prostorih Lekarne v objektu Zdravstveni dom Bizeljsko«. \ Odpiranje ponudbe bo istega dnne, to je 3. 11. 1995, ob 11.30 uri v sejni sobi Občine Brežice. Ponudniki bodo o izidu natečaja obveščeni v 15 dneh po odpiranju ponudb. Občina Brežice Vodja oddelka za gospodarske zadeve Brane Musar Valantičevo 17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23 174, 323 300 Telefax: +386 68/342 094 4r^"^^k čas oddajanja: Ob sobotah oddaja- mo dokler nas bost« klicali. Vsak dan oddajamo mod 5.30 in 24.00 uro. STUDIO Rhea Sil via CESTA KRŠKIH ŽRTEV 58 68270 KRŠKO J TEL.: O0O8/2 1-781 '(, - FITNESS - TURŠKA KOPEL - SOLARIJ - TETOVAŽA KOZMETIČNI SALON ZA OBRAZ IN TELO| PON.-PET. 9-21 URE, SOB. 9-13 URE. OBVESTILO "IR" INŽENIRING D.O.O. KRŠKO obvešča, da ima v Krškem na razpolago za oddajo v najem še nekaj neprofit-nih stanovanj. Stanovanja so v velikosti, po projektantskih izmerah, 79,65 m2, 84,25 m2 in 89,65 m2. Pogoji in potrebna dokumentacija za pridobitev najema neprofitnega stanovanja so objavljeni v Našem glasu št. 28 z dne 06.09.1995. Stanovanja bodo vseljiva predvidoma do meseca maja 1996. Zaradi razlogov tehnične narave bo obvestilo o rezultatih razpisa o dodelitvi neprofitnih stanovanj v najem objavljeno v naslednji številki Našega glasa. Hvala za razumevanje. Razpisna komisija Prosilci dostavijo ali pošljejo vloge za dodelitev neprofitnega stanovanja na naslov: "IR" INŽENIRING D.O.O. KRŠKO, CESTA KRŠKIH ŽRTEV 53. Obrazec vloge se dobi na zgornjem naslovu po ceni 250,00 SIT. Vloge se bodo sprejemale do popolnitve vseh stanovanj. Na gornjem naslovu ali po telefonu št. 21 -944 ali 22-944 lahko dobite v času od 8.00 do 13.00 ure tudi dodatna pojasnila v zvezi s tem razpisom. Za "IR" INŽENIRING Jože Kos, direktor Najamem garsonjero ali enosobno stanovanje v Krškem. Tel.: 0608/ 21-210, int. 152 (dopoldan). Ugodno prodamo staro hišo (voda, elektrika, kabelska do hiše) v Stari vasi (v Krškem). Tel.: 0608/32-401. xer, kabel Ta r a Labs CD in-terconnect. Cene po dogovoru. Tel.: 0608/31-856 (popoldne). Želite dober zaslužek in razgibano življenje (i-mate avto in telefon) - bodoči sodelavci za območje Posavja (s srednjo ali višjo izobrazbo) - pokličite nas na telefon 0608/62-293 (od 9. do 12. ure). Iščemo strokovne svetovalce za prodajo na področju Posavja. Nudimo vam brezplačno izobraževanje. Fiksen dohodek in dodatno nagrajevanje po rezultatih vašega dela. Pokličite nas, da se dogovorimo za razgovor. Informacije rta telefon: 0608/31-247. Ste osamljeni in želite pomoč. Oglasite se 58-letni, urejeni, dobrosrčni. Pod šifro: Obojestransko zadovoljstvo. Prodam CD player Univer-sum 3001, 6-kanalni D J mi- \y+ tv.o ^,.4<# TELEVIZIJA NOVO MFSTO ffaŠall s Trdinovega vrha na kanalu vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED . vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKCTV vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE Prodam ali oddam v najem obnovljen klavir. Tel.: 33-608. Prodam zelo dobro ohranjeno moško kolo citv-bike na 10 prestav. Cena po dogovoru. Tel.: 22-307 (popoldne). Prodam njivo na Belem bregu pri Leskovcu, veliko 26 a. Cena 2.500 DEM. Tel.: 33-972 ali 0609/618-924. FILMSKI SPORED "Kino servis** Brežice 18. X. ob 18. in 20.15 uri: RESNIČNE LAŽI (dts), akcijski 19., uri: ler 19., 20. 20., 21. in 22. X ob 18. RANGOON, politični tri- 20., 21., 22. in 23. X. ob uri: POGUMNO SRCE (dts), zgodovinski spektakel (dts) - DIGITAL SOUND Kulturni dom Krško 22., 23., 24. in 25. X. ob 18. uri: CASPER, družinska komedija Kino Kostanjevica 21. X. ob 19. uri: TITO IN JAZ, Titova pot 21. X. ob 21. uri: NAJINI MOSTOVI) ljubezenski 22. X. ob 20. uri: HITRI IN MRTVI, western Kino Šentjernej 20. X. ob 19. uri: NAJINI MOSTOVI, ljubezenski 20. X. ob 21. uri: HITRI IN MRTVI, vvestern d ZADNJA NAŠ GLAS 34, 18. OKTOBER 1995 J ft, /Vaša anketa: Avto - žrtev naše vsakdanjosti in naše osebnosti V začetku devetdesetih let je Slovenija obnovila svoj vozni park. Kdor je le zmogel, si je kupil japonski ali korejski avto in z njim nadomestil takrat množično stoenko. Nove avtomobile sicer še kar živahno kupujemo. Menda je krška občina, kljub nezavidljivemu gospodarskemu položaju, tudi med posavskimi na prvem mestu po na novo registriranih vozilih. Ostaja pa dejstvo, da so vozila, kupljena v začetku te prenove, danes stara okrog pet let, da so potrebna vzdrževanja, morda jih je treba postopoma tudi zamenjati za nova. To bi bila ena izmed razlag: stari avto "daš noter", naj ga kupijo ruski, hrvaški, ali kateri koli že preprodajalci, in za razliko do cene novega najameš posojilo. Našo tokratno anketo pa smo namenili vzdrževanju slovenskega voznega parka, ki je danes star pet let. Tisti, ki se na to reč spoznajo, namreč trdijo, da ima Slovenija dober vozni park, da pa Slovenci svoja relativno nova vozila sila slabo in neredno vzdržujemo. Tujci, po drugi strani, imajo relativno stara vozila, ki pa so prav imenitno vzdrževana. Kaj pomeni redno vzdrževanje avta? To, da ga vsaj enkrat letno zapeljete na servis, kjer vam bodo pregledali vitalne sklope, zamenjali svečke, olje in (vsako drugo leto) zavorno tekočino, filtre, pa še kaj. Božo Abram, vodja Avtoli-novega servisa v Krškem trdi, da so taki posegi nujni, čeprav bo vaš avto verjetno kar dolgo časa zdržal tudi brez njih. Vprašanje pa je, kakšna bo njegova poraba bencina ali olja in kakšna bo obraba njegovih gibljivih sklopov. Morda bi moral kupec rabljenega vozila terjati potrdilo o rednem servisiranju blaga^ki ga kupuje? Sodobna vozila skoraj niso več mehanska, ampak elektronska. Toda tudi v primeru, ko elektronika odpove, boste danes avto s pametno vožnjo pripeljali do servisa. Današnja vozila so sploh narejena za nežno ravnanje in mehko vožnjo, največ pozornosti proizvajalci namenjajo varnosti potnikov -kar za sproti vgrajujejo izboljšave. Tudi pločevina je pomembna: najbolj izpostavljeni deli so pocinkSni (z elektrolizo), "pleh", če se mu sploh še lahko tako reče, ima več plasti zaščite. In vendar sodobni proizvajalci ne ščitijo več avta. Ta je narejen tako, da se ob trčenju zmečka in s tem ublaži udarec, ki bi ga sicer prestregel človek v njem. Koliko varnosti v resnici zagotavlja letni tehnični pregled? Nekaj že. Če recimo zavore na testnem stroju "primejo", pač delujejo. Nihče pa ne vidi, ali je na njih (natančneje - v njih) ploščica obrabljena skoraj že do železa ali je je še dovolj. Nihče tudi ne ve, kdaj je bila zavorna obloga nazadnje zamenjana in kaj so spremembe temperature v tem času naredile z njo. Malokdo tudi ve, da zavorna tekočina po dveh letih spremeni svoje lastnosti, da se v njej izloča voda... Še nekaj smo slišali pri ljudeh, ki imajo veliko opravka z avtomobili: trdijo, da je Evropa prehitela japonske proizvajalce v varnosti in dizajnu avtomobilov, predvsem pa, da tudi nekoč slovite zahodne znamke niso več, kar so bile. Delo opravljajo roboti, materiali so čedalje lažji in končno je (menda) treba človeku omogočiti tudi, da se bo čez ne- kaj let čim lažje poslovil od starega vozila in si omislil novo. Za konec nam ostaja trditev (zopet poznavalcev): dražji ko je avto, slabše je vzdrževan. To je menda že postalo pravilo obnašanja med Slovenci. Malo zato, ker se človek menda zanaša na kakovost znamke, ki jo je plačal, malo pa zato, ker so nadomestni deli dragi. Ostaja torej dejstvo: sodoben avto prevozi letno 15-20 tisoč kilometrov in enkrat v tem času bi moral na pregled, čeprav bi ga verjetno lahko vozili brez vmesnih posegov tudi pet let in bi zdržal - dokler se ne bi sesul. Ni torej dovolj, da sosedje utihnejo, ko pripeljete domov nov avto. Pomembno je tudi, kako se bodo obnašali, ko si bodo čez čas morda vaš avto ogledali od blizu. (Ika) P.S.: Da ne bo kdo mislil, da je avtor tehle vrstic kaj boljši od večine! Priznam, da sem, vsaj kar zadeva avto, tristoodstotni Slovenec. Gregor Rogelj iz Radeč: "V tem času imamo kar dosti dela. Povedati moram, da veliko voznikov redno vzdržuje svoje konjičke, kar pa danes ni več tako poceni, še posebej, če vemo, da je na slovenskih cestah vse več boljših avtomobilov. Nekateri vozniki pa za svoja vozila ne poskrbijo, kar se največkrat pokaže ob prvem snegu. Takrat imajo nevšečnosti največkrat prav ti. Ker se vozimo po zelo slabih cestah, bi morali imeti vsaj brezhibne avtomobile." Vinko Cizerle, Ponikve pri Studencu: "Avto je potrebno redno vzdrževati, da je vožnja z njim varnejša in udobnejša. Jesenski čas je ravno pravšnji za pregled brezhibnosti avtomobila, saj moramo zimo pričakati pripravljeni. Podvozje, zavore, gume na kolesih in svetila so nekako najpomembnejši deli vsakega avtomobila, zato naj bi vsaj te dali vsako jesen temeljito pregledati. To pa predstavlja tudi dokaj visok strošek." Bojan Skrbinek iz Brestanice: "Nov avto mi pomeni udobno in varno vožnjo, vendar je vprašanje, če se splača kupiti čisto novega, ker jim cena pade v dveh do treh letih. Imam golfa, starega deset let. V letu dni sem naredil 60.000 km, menjal sem samo olje in gume. Menim, da je moje vozilo varno in varčno. Avto mi je nujna življenjska potreba in v današnjem tempu si ne morem zamišljati delovnega dneva brez avta." Anton Gubenšek iz Kostanjevice: "Avtomobila nimam za statusni simbol; pomeni mi le prevozno sredstvo. Trenutno imam dia, ki ga vzdržujem in tudi redno peljem na servis. Za dober avto ne bi naredil veliko, seveda pa je vprašanje, kaj dober avto sploh je. Zanj ne bi žrtvoval nič več, kot je potrebno; služiti mora svojemu namenu, vedno mora biti pripravljen za uporabo in predvsem mora biti varen. Gregor Pavlin, študent iz Krškega: "Avta nimam. Trenutno ga tudi ne bi hotel imeti, ker ga s svojimi prihodki ne bi mogel vzdrževati. Sicer pa je v Ljubljani trola veliko bolj priročna in cenejša saj si hitrejši in še s parkiranjem se ni treba ubadati. Če potrebujem avto doma. v Krškem, si ga sposodim od staršev. Sanjski avto? Za zdaj je to Fiatov punto." Božo Abram, vodja servisa Avtoline v Krškem: "Prepričan sem o dvojem, pa ne zaradi našega servisa. Sodobni avti niso več narejeni za 'šraufanje pod kozolcem'. Sem tudi proti temu, da bi vsakdo, ki se na zadevo ne spozna, sam montiral in brskal po vozilu, čeprav ob pomoči natančnega priročnika ali revije. Elektronika je zmanjšala potrebo po fizičnem vzdrževanju, a na 15 do 20 tisoč km (torej enkrat letno) avto le mora k mehaniku." Avtc/hie¦*.'.. pcurško UCODNA PONUDBA Škoda Felicia Kombi - najcenejša caravan izvedba 1.514.500- 1.844.800 Ugodni kreditni pogoji. Odkup Vašega rabljenega vozila. Zagotovljen servis. O kakovosti in udobju Felicie Kombi se lahko prepričate sami. V našem pooblaščenem servisu in prodajalni Škoda v Krškem si lahko od blizu ogledate in preizkusite testno vozilo! Pokličite nas, da se domenimo! 0608/31-218 (prodaja) 21-280 (servis) Boštjan Colarič - Cole, sodelavec NG, Krško: "Svojega hrošča imam zelo rad, nanj sem navezan. Dolivam mu le bencin in olje, ponovno me skrbi le prihajajoča zima, saj nima gretja. Za zdaj nimam potreb po drugem vozilu. Ko pa bom imel zdravstvene težave (hrup, mraz...), bom svojega hrošča zamenjal za hrošča z gretjem." Ob kofetku Državna kmetijska politika se premalo zavzema za kmeta Prijazna domačija na Dobravi 8 pri Kostanjevici na Krki, ki stoji sredi ravnine, obdana s polji, pašniki pa tudi gozdovi, malo odmaknjena od ceste, je v lasti Jordanovih. Čeprav je na kmetiji vedno veliko dela in skrbi, te pri Jordanovih vselej sprejmejo s prisrčnim nasmehom, dobre volje in te povabijo v hišo na kozarček cvička. Kmetijo vodi gospodar Lojze, ki pa z veliko zagnanostjo dela tudi pri Kmečki zadrugi Kostanjevica, saj je že dobro leto predsednik upravnega odbora. Ker je tudi sam kmetovalec, dobro ve, kako se v teh časih "godi" kmetom, zato vsakemu rad pomaga, svetuje in skupaj z ostalimi člani rešuje problematike kmetov in se bori za boljši jutri. Nam lahko predstavite ko- stanjeviško kmečko zadrugo in predvsem - njene probleme ...? "Smo splošna kmečka zadruga, ki je večjidel usmerjena v go-vedorejsko in s tem mlečno proizvodnjo. Kmetom, ki oddajajo mleko, je prav gotovo že dobro znano, da so v mlečni proizvodnji nastale velike spremembe ali bolje rečeno zaostritve glede kvalitete mleka, ki mora biti na nivoju evropske ali še celo boljša. Žal je v mleku je premalo suhe snovi, zaradi česar smo "u-darjeni po žepu". Nič čudnega torej, da naši kmetje zadnje čase razmišljajo o preusmeritvi z mlečne na rastlinsko proizvodnjo. S tem pa so spet povezani veliki stroški, saj je, če se gremo rastlinske proizvodnje, potrebno narediti hladilnice, brez katerih si danes tovrstne proizvodnje ne moremo predstavljati. Potrebno bo tudi namakanje rastlin, pri čemer pa bodo spet nastopili problemi, saj od države ne moremo dobiti potrebnega soglasja. Naša zadruga se ukvarja z odkupom sadja, zelenjave in živine. Od kmetov odkupujemo pridelke in jih prodajamo grosistom, meso pa oddajamo v glavnem klavnici. Kot povsod drugod se tudi pri nas srečujemo z različnimi problemi. Najbolj pereči se porajajo v zvazi z lastninjenjem in mislim, da bi lahko oblast naredila kaj več v tej smeri. Zadruga je veliko svojih posestev izgubila pri razdružitvi od prejšnje zadruge, saj je, kot vemo, prejšnja kostanje-viška zadruga imela vinsko klet in klavnico. Mnoge krajane večkrat zbode pri srcu, ker se le-skovška vinska klet še danes ponaša z našim imenom, z imenom našega kraja, ki je turističen in znan po vsem svetu. Če bi zadruga dobila klet nazaj, bi bilo za nas to odločilnega pomena; toda o tem ne kaže govoriti, ker to ostaja le teorija. Vračanje zemlje še ni dokončno razčiščeno. Nekaj stavb smo sicer dobili nazaj, vendar so te v zelo slabem stanju in potrebne temeljite obnove. Same stavbe nam ne pomenijo dosti, potrebujemo tudi zemljo. Naj omenim le grad na Dobravi, ki je sicer sedaj v naši lasti in ima okoli 20 ha zemlje, pa ima oblast nad njim tudi sklad. Prostor bi lahko preusmerili v turistične namene, saj je lega na obronku gozda res čudovita; na eni strani obdana z reko Krko, na drugi s potokom." Kmečka zadruga Kostanjevica ima dosti članov in iz dneva v dan pridobiva tudi nove, vendar so vrata še vedno odprta vsakomur, ki se želi pridružiti. Devetčlanski upravni odbor se sestane enkrat mesečno na sestanku, kjer razpravljajo o problematiki zadruge in vsem, kar je povezano z njihovim delom. Na čem pa temelji vaša kmetija, katera je vaša osnovna panoga? "Naša kmetija je živinorejsko-sadjarska. Imamo okoli 1 ha sadovnjaka, ostale parcele pa so namenjene preživetju živinoreje. V sadovnjaku imamo jabolka. Lahko rečem, da je bil pridelek velik in dober. Le jabolka je težko prodati, ker nimamo hladilnice. Zato jih je potrebno takoj dati na trg, tako pa so prepoceni, ker jih je veliko. Česarkoli se danes lotiš, moraš imeti veliko proizvodnjo, da lahko pokrivaš stroške. Če ne, lahko le še životariš. Doslej je kmetija temeljila na izrecno mlečni proizvodnji, sedaj pa bo potrebno tej dodati še mesno. Mleko je premalo plačano, da bi lahko pokrilo vsaj nekatere stroške, če že ne vseh." Lojze Jordan meni, da se državna kmetijska politika premalo zavzema za kmeta, za to, kako bo preživel, kako bo šel dalje, zato bodo vztrajali pri svojih zahtevah in se ne bodo vdali. Delali bodo z ljudmi, za ljudi in za svoj kraj. (Lea) 1