Valentine Cr.p^er 1721 Kcnalian ' Brooklyn, K.Y .1-33 The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America AMERIKAiNSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOT. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI iN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) ŠTEV. (No.) 41 CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 2. MARCA — THURSDAY, MARCH 2, 1933 LETNIK (VOL.) XLII Nemčija preganja komuniste - Italija ima nove očitke NEMČIJA POSTAVLJENA PO D POLICIJSKO KONTROLO PO POŽARU, KI JE UNIČIL DEL POSLOPJA, V KATEREM ZBORUJE DRŽAVNI ZBOR. — hOLANDSKl KOMUNIST ZANETIL POŽAR. — STO KOviUNISTIČ-NIH POSLANCEV ARETIRANIH. Berlin, Nemčija. — Z neizprosno odločnostjo je nastopila v torek Hitlerjeva vlada proti nemškim komunistom in je vsled njih postavila celo Nemčijo pod nekakšno obsedno stanje, v katerem se je dala P°! • ciji dalekosežna oblast. Prvi načrt je bil, da se postavi dežela pod vojaško oblast, a se je Hitler glede tega premislil, ker želi obdržati vojaštvo izven politike. Istočasno pa je policija tudi vdrla v glavni stan komi nistične stranke na Buelow trgu in tam izvedla temeljito preiskavo. Kakor se uradno poroča. je ta preiskava našla mnogo obtežilnega materi jala; med drugim so se celo izsledili načrti za zastrupitev javnih vodovodov in živil- Podobne od redbe'kakor proti komunistom, so bile izdane tudi proti socija-listom. Povod »•) t h vl» cijiL Jiastoll: ii-: bil požar, ki je uni&il v ponedeljek zvečer velik del veličastnega poslopja, v katerem je zboroval državni zbor in ki je bilo zgrajeno pred 39 leti. Dokazano je, da je bilo poslopje namenoma zažgano in so tudi u-jeli storilca, in sicer v osebi Holandca M. Van Der Leubbe, člana komunistične stranke. — Zanetil je požar na ta način, HITROST SVETLOBE MERIJO ITALIJA VIDI STRAHOVE -—4 Nov poizkus, da odurne od sebe težka očitanja, l(i padajo na njo zadnje dni. Rim, Italija. —Napetost med Italijo na eni stran ter Francijo in njenimi zaveznicami na drugi strani se. čimdalje bolj poostruje. Do skrajnosti vznemirljive očitke si že druga drugi mečete v obr^z ter druga drugo dolžite, da izzivate vojno. Tako je v toreli objavil list Mattino v Neapelu had vse sen-zacijonelno poročjH, kako se pod protektoratom Francije vršijo dalekosežne Mojaške priprave v Jugoslaviji. List je ven. dar toliko previden, da odvrača od sebe vsako odgovornost fo.to, PQIg&lQ s te^da. praxk da je posnelvest po nekem bolgarskem listu, kateri da jo je nasprotno prejel iz Pariza, in da za nje resničnost ne jamči. Ker pa so vsi listi v Italiji pod strogo cenzuro fašistične vlade, bi bil gotovo tudi ta list ne priobčil teh pi'ovokacijskih vesti, ako bi ne bil v naprej dobil od vlade dovoljenja za to. List pravi, da se pripravlja v Jugoslaviji jplošna mobiliza- KRIŽEM SVETA Gori je slika najdaljše brezzračne cevi Ijo _ katero uporabljajo učenjaki, da z njo me« jo hitrost, s katero potuje svetloba. Cev leži v bližini Santa Aia, Calif. VAŽEN KORAK KRIVDE NE — Asuncion, Paraguaj. — Kakor trdijo neuradne vesti, je tukajšnja vlada sprejela z malimi izpremembanii predlog drugih južnoameriških držav, da se doseže sprava z Bolivijo v sporu za Gran Chaco ozemlje. — Jeruzalem, Palestina. — Arabci v Palestini so zavzeli proti Angliji odporno stališče in so objavili svoje nesodelovailje, kar pomeni, da bodo zavrnili plačevanje davkov in da bodo1 pričeti 'iKVfKo'i'ira'i'i 'iWuKirs'foJ blago. — London, Anglija. — Vsled naglega tajanja snega so se cele poljane po Angliji izprem nile v jezera in reke so za vet čevljev visoko liarastle. Devel oseb je do torka zvečer prišb * deročih valovih ob življenje — Havana, .Kuba. — K' 'ub drastičnim odredbam vlade zavzema uporniško gibanje vedi. dolga je eno mi- večji"obseg in stališče pressed-'nika Machado je že skrajno majano. Ponekod se že javi c govori o revoluciji in da so i »t-jMirrrikov že docolfi »v rane. b Jugoslav |e, ZOBNE AMBULATORIJE ZA ŠOLSKO MLADINO PO ZGLEDU NAPREDNIH DRŽAV, BODO IMELI TUDI V SLOVENIJI. — PO DESETIH MESECIH ODKRIT ZlO-C/N. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NOVICE IZ MOVINE. DO- ANGLIJE da je na lesene dele v notranj ...... , . ■ ščini polil petrolej in jih za-™ J" ^ 0" žgal; to je izvršil na tridesetih'^an8ka arma?a za 20 odstotkov mestih. Po činu je menda zgre-'Ml mocna' kakor šil pot na prosto, da so ga ujeli, ko je prihitela požarna bram- Ustavila vsako pošiljanje orožja na Daljni vzhod. -O- London, Anglija. — Angleška vlada zdaj čaka, kak bo odmev v drugih državah na njen ukrep, ki ga je izdala pretekli ponedeljek zvečer. Tedaj je ^namreč zunanji minister nazna. ba, ki je ogenj do polnoči obvladala. Kdo je moža pustil v poslopje, ki je vedno skrbno zastraženo, se še ni ugotovilo. Kakor neki tukajšnji list trdi, je prejel od nizozemske policije obvestilo, da je požigalec znan radikalen komunist, ki je dobil od nizozemske vlade potni list pod pretvezo, da se bo izselil v sovjetsko Rusijo. Nizozemska komunistična stranka pa nasprotno trdi, da je bil ta mož že pred dvema letoma izključen iz stranke in da je od tedaj dalje celo agitiral proti njej, in da torej glede^^ar« §a s-protiocitki ne zadene komuniste nikaka je v navad-/nil v nižji zbornici, da se vsako nih razmerah; vsi dopusti dal pošiljanje orožja na Japonske so ukinjeni in v8i tisti, ki so bili I ali Kitajsko iz Anglije prepove, na dopustu, so poklicani nazaj, j Istočasno je pozvala vlada tudi 'Celo policijske rezerve so na'druge države, zlasti Zed. drža-I tem, da se pokličejo v vojaško I ve, naj sledijo njenemu vzgle-službo. Večina čet pa se poši-jdu. Angleška vlada bo ostala lja na italijansko - albansko|P" tej prepovedi le tedaj, ako mejo; močni oddelki vojaštva|bodo tudi druge države to sto-da se iiz južne Srbije, kjer so [rile; dokler se ne odločijo, za nastanjeni, odpošiljajo na orne PRILNAVA --i— Vdova Carl zaniha, da bi bila v zvezi z umoron. -of Chicago, 111. — Mrs. Vera C^rl, roj. GrilecJkatere mož je bil umorjen pretfklo poletje, je bila postavljena od državnih oblasti pred zasiševanje, a odločno taji, da blbila ona sama kaj vpletena v ni za vse.skupi da tudi ni nikd čiti Milošiča, k da je zasnoval da bi se potem Priznala je sice krivda. Hitler pa je drugačnega mnenja in je dal ustaviti vse komunistične in socijali.v ične liste v Prusiji in obenem aretirati sto komunističnih državnih poslancev. njena mesta. Že več tednov krožijo tukaj govorice, da je pričakovati vojne in tudi listi so od časa do časa na to namigovali, vendar so se tako gorostasnih obdolže-ivanj in izzivanja do zdaj izogibali. Očividno pa je zdaj vlada sama vzela stvar, v roke in sku-zbrisati težke obdolžitve, ki padajo zadnje dni na njo s francoske strani in se pri tem ne ustavi niti pred najbolj grotesknimi senzacijo-nelnostmi, kakoršno je ravno gornje poročilo. -o- ALASKA JE SREČNA DEŽELA Chicago, 111. — P. T. Rowe, škof episkopalne cerkve v Ala-ski, kjer je preživel že zadnjih 37 let,je prišel semkaj na obisk. V svojem govoru, ki ga je imel v ponedeljek, je povedal, da v Alaski ljudstvo ne občuti svetovne depresije, in kdor je tamkaj lačen, si je sam kriv. Dovolj je namreč rib in divjačine in enako si tudi lahko vsak pri. dela zadostno množino krompirja in zelenjave. Najemnine in davka pa itak ni treba nikomur plačati. PRVA VOŽNJA PO PLOVNEM KANALU Chicago, 111. — Dolgo pričakovani illinoiški plovni kanal, ki ima vezati severni in južni del Unije, je končno zasilno do-gotovljen. Omogočil bo vodno plovbo med zalivom sv. Lovren. ca in mehiškim zalivom, katera pot je dolga 3300 milj. Uradna otvoritev te vodne ceste je sicer določena za 15. junija, a pretekli.ponedeljek je bil dan, ko je prvi pamik nastopil plovbo po njem. Ta parnik je last tukajšnjega lista Chicago Tribune in je vozil po kanalu prve potnike in prvi tovor; v vseh mestih je bil pozdravljen. ali proti, ne bo Anglija izdala nikakega dovoljenja za pošiljke orožja v omenjeni dve deželi. -o-•' POBEG IZ JECE NI USPEL Sacramento, Cal. — Dva jetnika, obsojena na dolgo dobo, sta v ponedeljek poskusila svojo tla bi si priborila prostost. Skrivaj sta si sama izdelala revolverje in patrone zanje 'ter s tem orožjem napadla stražnika. Ko pa sta videla, da jima poizkus pobega ne bo u-spel, se je eden od njih s svojim revolverjem sam ustrelil, dočim se je drtrgi predal. --o- BREZPOSELNE BODO UPO RABILI Santiago, Cile. — S koncem meseca junija bo čilska vlada ustavila vso podporo brezposelnim in poslala jih bo v zlate rudnike v Andih, kjer se bodo s pranjem zlata morali sami preživljati. S tem se bo država rešila izdatkov za brezposelne, obenem bo pa tudi pripomogla svojemu denarju do večje trdnosti z zvišano produkcijo zlata. 120,000 oseb bo na ta način prišlo v poštev, z njih družinami vred pa celo okrog 600 [tisoč. mor. Pravi, da nič vedela in r mislila poro-eri je primal, aroto za um u\ oročil z vdovo. , da je izplačala svojemu brai Ivanu $1000, a to da ni biiodrugega kakor povračilo dolge, ki jih je njen mož prej napa vil pri njimi Umorjeni Carice je dal zavarovati malo sni pred svojo smrtjo za $15,00, k čemur ga je pregovoril i'at njegove že ne, Ivan Grile ki je bil zav:;-rovalninski affnt. —J---- NESREČA J AEROPLANOM No. Wilk4')'oro, N. C. — 19-letni Bryan inborn in njegova 17letna sesir'.--Evelyn sta v ponedeljek i^tala žrtev aero-planske nefijče, ko je letalo, ki ga je vod) brat, zadelo v e-lektrično ž&jin nato treščilo na zemljo. f-o— . PRAVIC* STANE DENAR Chicago ill. — Neki E. O. Graham sije v ponedeljek prihranil prej tukajšnjim krimi nalnim so-lščem $5, zato pa je njegovcpiavdo potrošila država okrfi P250. A ne gre za to, koliko«®potroši, pravi mož, marveč 1 zi to, da se dožene pravica. enkrat je bil nam reč GraMi. aretiran v Kenil worth, da je prehitro vozil, in opojen je bil na globo $5. VztfaAl Pa je pri tem, da je bil nfpkvično kaznovan, in je napravi priziv. Posebna po rotna razpava je vzela ves dan v ponedeljek za teh $5, a kon čno je biLa mož oproščen. CERMAK SE UČINKOVITO BORI Miami, Florida. — Med tem, ko so zdravniki že skoraj obupali nad njim, pa vodi chicaški župan Cermak uspešno borbo na življenje in smrt v tukajšnji bolnici. Po prvem napadu pljučnice v ponedeljek popoldne se mu je stanje zopet olajšalo in v torek je celo izrazil željo po jedi in je mirno spal. Obnovilo se je zato upanje, da bo mogoče kljub vsemu končno zmagala njegova narava. SODNIK RAZUMEL POLOŽAJ Skrb za zdravje mladine | Opeharjen Ižanc Ljubljana, 14*eb#. — V po.I Neka podjetna Zinka, tako svetovavnici Hranilnice dravske poročajo iz Ljubljane, je pre-banovine f- je-danes vršila slo- mišljevala v neki ljubljanski vesnu otvoritev centralnega šol- kavarni, kako bi prišla do po-skega zlbnega ambulatorija, trebnega denarja. Tedaj je u-katerega je ustanovilo društvo I gledala skozi okno Ižanca, ki je za ustanavljanje in vzdrževa-1 pripeljal drva. Hitela je za nje šolfkih zobnih ambuJatori-; njim in ga pred neko večjo hišo jev v Soveniji. Ob tej priliki so ustavila, kjer sta zgMhala za bili z^'ani številni predstavniki drva. Ižancu je ukazala, da naj vodilnih zdravstvenih, socijal- drva kar v vežo zloži in mu na-nih i« prosvetnih u«tanov ter.tvezla, da je poslala služkinjo ženstva in lepo število W|vavnl- na trg s tisočakom, pa je še ni kov. Govorniki so razlagali, ko- domov. Trenutno pa rabi 50 likega pomena je nega zob že Din. Dobrodušni lžanc, vesel, pri otrokih, ker slabi zobje ne da je tako hitro prodal drva, vplivajo kvarno samo na poz- M je rad posodil zahtevano sv>^ nejše človekovo življenje, am-,to. Zinka je z dinarji■j*™*.* pak so zobne bolezni kvarne že mož je pa zaman ČairaHui "go.« pri otrocih, zlasti v šolski dobi spo" in fm s\užkinjo.'Spoznal in veliko vplivajo na njih uče- je. da je opeharjen in je polici • nje v šoli. Šolski zobni ambula-'ji potožil svoje težave. Policija jttirij ne bo dffai razlike med p'a Zinko radi sličnttv sleparij premožnimi in revnimi, ker je|že dobro pozna, in so jo dobili izraaSto socialnega značaja in'in zaprli, lžanc je pa tudi z» jtiamenjen predvsem neimovitim ^ntf "sktwiyo bogatejSi slojein. ki si največkrat ob lastnem strošku ne morejo omisliti zdravnika. Enake zobne ambu- latorije za mladino nameravajo ustanoviti po ostalih mestih in industrijskih krajih Slovenije. Da bodo teh dobrobiti deležni tudi najbolj oddaljeni kraji, nameravajo ustanoviti takoime-novane potujoče zobne antbula torije, ki bodo od občine do občine vsako leto obiskovali vse šole na 'deželi. Smrtna kosa V BatijaJoki pri Kočevju je umrl ondotni župnik Rud. Kapš, rojen na Ursnih Selili pri Toplicah leta 1886. Služboval je v Postojni, Vipavi, Trebnjem, Št. Jerneju in v Kriiah na Gorenjskem. Tri leta je Vil v začasnem pokoju donia v Uiinih Selih in štiri leta ekspozit na Zdihovem, odkoder je šel za župnika v Banj aloko. kjer je umrl. Chicago, 111. — Pred sodnika je prišla Mrs. C. A. Milke, 3851 No. Christiana Ave., in zahte-jbergerja, katerega so osumili, Vse pride na dan Kamnik, 13, febr. — Veliko senzacijo je vzbudila v Kamniku vest, da so v Tunjicah aretirali posestnika Antona Vom vala ločitev od svojega moža, češ, da jo je zapustil. Povedal pa je tudi mož svoje in dejal, da mu ni bilo mogoče, da bi vzdržal pri svoji ženi; kjerkoli je namreč bil, povsod ga je zba-dala in pikala. Ko mu je že postalo dovolj, se je preselil od nje in šel v garažo. Pozimi pa je seveda postalo tamkaj pi^. eč mraz in zato si je moral po-lfikrat poročena, a je bila brez iskati gorkejšega stanovanja.jotrok. Pri sebi je pa imela ne- To je bil vzrok, da je ženo zapustil. Sodnik ga je razumel in obravnavo ukinil. » da je bil kriv smrti svoje pred 10 meseci umrle tete Ivane Ka-kef, po domaČe Jamovke, ki je imela v Tunjiški Mlaki pri Kamniku lepo 'posestvo in dobro idočo gostilno. Ko se je pred 10 meseci izvedelo, da je nenadoma umrla, je bilo vse 'prepričano, da jo je zadel mr-| tvoud. — Jamovka je bila šti PREISKAVA PROTI INSULLU SE ŠIRI Chicago, 111. — Federalna vlada je v ponedeljek prvikrat posegla v zadevo skrahiranega Insullovega imperija in bo u-vfcdla obširno preiskavo gled-.' vsega, kdo je kriv poloma, pri katerem je ljudstvo izgubilo čaka Antona, kateremu jo obljubila, da mu bo po smrti zapustila vse imetje. Anton se j; najbrže bal, da se teta ne premisli, zato je, kakor sodijo, naje] čevljarja Avgusta Hafnerju iz Podboršta, ki naj za dobro plačilo umori starko. Ljudje so namreč že takoj po njeni smrti začeli šušljati, da Jamovka ni umrla naravne smrti, niti je ni zadel mrtvoud. To ljudsko mnenje je še potrdilo to, da je imel čevljar Hafner vedno do- Velik požar V Senju je 13. febr. ponoči nastal požar v velikem, skoro 700 čevljev dolgem skladišču za les in vino. Ogenj je skladišče in vse kar je bilo notri, popolnoma uničil. Škode je več milijonov. _—o-- Premetena mačka Neki kmet iz,mariborske okolice je pripovedoval o svoji mački, ki nič več ne lovi miši in tudi sploh si ne išče nobene hra-,?v> trbn^r je na lepo rejena. Cud.no sefmn je pa zdelo, da mačka pri vsem tem ni shujšala, ampak je še bolj rej en a kot po prej. Enkrat je stopil za njo v hlev in je začuden - opazil, da mačka sesa kravo. ---o-—— težke milijone. Pod obtožbo je postavila 19 oseb, ki so oprav- volj denarja, katerega je pola-Ijale višje službe pri Insullovih jyoma dvigal iz banke.Jlafner, podjetjih, med njimi oba brata j katerega so tudi aretirali, je Insull, od katerih je eden na Gr- izjavil, da mu je dal Vomber-škem, drugi pa v Kanadi. Ka !Rer veg tisočakov, če J, da bi kor se je izrazil federalni prav. jmolčal. Sedaj se vrše glede te-nik, je to šele začetek preiska-|ga v Ljubljani velike preiskave, ve. Na vrsto bodo prišle vse o- katerim ljudstvo napeto sledi, sebnosti, ki so bile kaj v zvezi s temi podjetji in z njih ustanovitvijo. | ŠIRITE AMER. SLOVENCA. V oglasiti ni zdravo Pri Francu Pevcu v Št. Petru pri Novem mestu je bila nedav. no svatba, kamor so po stari navadi prišli fantje iz sosednjih vasi voglarit Tudi France R.'-felj iz Herinie vasi in Lojze Košlar iz ČeMijic, sta bila tam. Nastal je mel fanti pretep, pri katerem sta lila oba omenjena hudo potolčeU. NžBaden Ko je občiriki stražar Franc Centrih napo^dal ,v neki gostilni na Bregi pri Ptuju policijsko uro, stafca dva navzoča gosta napadla > mu prizadejala nevarne pošl>dbe. Ranjencu je prvo pomoč udil Dr. Mrgole, ki je bil tam- bližini. Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. T Siran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek. 2. marca lftSS AMERIKANSKI SLOVENEC £ y>rvi in najstarejši slovenski. The first and the Oldest Slovene ^ . " list v Ameriki. Newspaper in America. ^ I"' Ustanovljen leta 1891. Established 1891. • ^ Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon- gt leljkov in dnevov po praznikih. day and the day. alter holidays, I?daia in tiska- Published by: n< EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. to Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 1849 W. 22nd St., Chicago, III. ni Phone: CANAL 5544 Telefon .CANAL 5544 a, Naročnina: Subscription: ts Za celo leto...............................$5.00 For one year .....-.............................$5.00 M. Za pqI leta ................................ 2.50 For half a year ........-...................... 2.50 Za četrt leta __________________________ 1.50 For three months ............................ 1.50 f ' Za Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: K Za celo leto .................................$6.00 For one year ...................................$6.00 x, Za pol leta -------------------3.00 For half a year ..„....„_---------------- 3.00 ^ Za četrt leta _______..____________________ 1.75 I-or three months ........-................. ^ j ; Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at £ Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.___. t( POZOR! —Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate li3tu. _______| si DopisTvažnega pomena «a hitro objavo morajo biti doposfoni na uradni- Z 6tvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide Wst.~2a zadnjo Številko * tednu je čas do četrtka dopoldne. - Na dopise brez podpisa se ne ozira. - Rokopisov ( uredništvo ne vrača._____________________j, h Punktaš: . Dr, A. Korosčeve j; punktacije * >s .——— i (Konec.) Prošlega starega lota dan jež Dr. Korošci s svojimi punk- J taciiami stop«! pred jugoslovansko in svetovnoVvno;*. Kratka , vsebina njegovih peterih osnovnih točk glede; bodoče qreditve Jugoslavije, z ozirom na Slovenijo, je sledečfi: 1. Ideal Slovencev, za katerim stremijo in bod^stremeh, • je združitev celokupnega razkosanega naroda, ki darip prebiva pod Jugoslavijo, Italijo, Avstrijo in Mažarsko v en« politično celoto, da si na ta način omogoči svojo eksistenco. 2. Vodilno vlogo pri uresničenju tega ideala ima slovenski narod v Jugoslaviji, ker predstavlja njegovo matico. 3. Da bo pa mogel slovenski narod v Jugoslaviji to poganstvo uspešno vršiti, mora biti svoboden, ker bi sicer ne imel privlačne rile za one svoje sinove in hčere, ki žive pod tujim jarmom. V podrobnosti rau mora priznali, d| je pO- , feebriH, samostojna narodna edinica, z lastno jjsastavo kot sim- ' koloni. In kof'fWmu gre tudi politična, kfclUirna, finančna in ^uilno-zakbirvodavska svoboda. "Do. tega cilj'k j^fiiogoče priti ie, ako si vsi trije jugo-slovanski uarodi, Slovenci, Hrvati .in %bi po ^obodnuta spora-, zurnu prede vsak svoj lastni in skupni dom, na demokratski! i.odlari, in bodo n v vsi enakopravni. ......Sr^'.-.Tilku i^-cut ettoo države zahteva* ,niiV)8teviaiska-i ■Demokratska Koalicija, radikalna stranka je pa vsaj nej ix-kljuc/ue. I J&tft vidite, te punktacije, te osnovne točke, niso prav za| jvav nič (^'jMjeta, kot tista Jugoslavija, ki smo jo vsi v majski; , s katero je bila spočeta, gledali, h^peneče wkali'j njenega rojstva, in jo 29. oktobra 1918 v Ljubljani, 1. decern-i l>ra istega leta pa v Belgradu kot svojo mater pV^dravili. ..Cel bi nam bil takrat kdo. rekel, da ne bo taka, bi bili sigurno kot pesimistu obrnili hrbet, In to ne samo mi, ki smo danes tako bridko razočarani nad njo, ampak tudi oni, ki jo danes Obožujejo. Zato bi človek zdrave pameti mislil, da bo slovenski narod te Dr. KoroSčeve punktacije zopet )*>t en mož in ena ž fini' z gromkim navdušenjem -prejel, kot -najlepši", novoletni dar za leto ] 93H. češ, to je, kar smo hoteli, po čemer smo hrepeneli. Živel naš Mojzes Dr, Korošec! A kaj se je v resnici zg-odilo? Kot: strela iz jasnega novoletnega neba so te punktacije zadele tiste, ki so nekdaj Dr. Korošca kot kralja osvoboditelja Samote ž vozili po Ljubljani. Orkan ogorčenja se je dvignil nad "iz-dajavčem" domovine. Celo stara, penzijonirana fregata. Tvani liribat', ki mu je prej pel slavo kot očetu Jugoslavije, se je sedaj SLale.tel vanj kot največjega škodljivca naroda. V varstvu policij^ je moral oče Jugoslavije na kolodvor v pregnanstvo, J,ahko Večerno, da je to zanj z enega stališča dobrota. Faj v Ljublj&fu" bi lie, bil varen življenja. Toda. ne. izdajavec ni Dr. Korošec. Te podle žskarijotske 3uše so slpvamki liberalci! Njih kosmato vest so morale fye-j^)ve punkiuc-ij;'v-y j.)olno zadeti, ker so tako hurpnslco zakričali. I^ežkii ei'ijibftka SfcvdE, da so prodali svobodo svojega naroda, .t h teži. Zvalili so jo na njegovega -Mojzesa Dr. Korošc^ V. pregnanstvu naj dela pokoro zanjo. A črnega bika žaifajo, kot nekje tam v Črnem vrhu, če mislijo, da se bodo s tem oprali. Dr. Korošec je nesel s seboj v pregnanstvo zavest, da je spol nil svojo očetovsko dolžnost, ki ne obstoji samo v tem, da kdo da otroku življenje,,tampak ga mora tudi vzgajati, ga varovati krivih potov in klicati z njih nazaj, če je zašel nanje. To je storil naš oče Dr. Korošec. Nesel je s seboj zavest, da je svoje punktacije zajel iz src 85 odstotkov svojega naroda. Tisti, ki ne soglašajo z njimi, so itak njegovi zgubljeni sinovi in že radi ; tega nimajo pravice govoriti v njegovem imenu. To menda sami čutijo. Odtod njih prizadevanje zunanjemu svetu prikazati in dokazati, da so te punktacije samo izro- . dek Dr. Korošca in njegovih najožjih pristašev. Narod kot tak, da jih ogorčeno odklanja. Dokaz za to so protesti proti i njim in njih obsodbe, ki kar dežujejo v Belgrad. Občine, or- < ganizacije, društva, posamezne prominentne osebe brez razi i-ke prepričanja, vse tekmuje med seboj v plamenečih izjavah za edinstvo, ki bi je Dr. Koroščeva klika rada razdrla. A če mislijo, da je svet tako naiven, kot so Ani, se zelo motijo: On tako 'dobro Ve kot mi, da so vri ti protesti in vse te izjave žan-darski otroci m pddo'bnili priganjačev belgrajskega režima, po terorju izsii.iefie. Mislili smo, da se je belgrajski režim s takimi prisiljenimi in izsiljenimi udanostnimi izjavami enkrat za vselej zadosti o-smešil v zunanjem svetu. To je bilo takrat, ko je na isti način zbiral hrvatske deputacije in jih na državne stroške, in še plačane zraven, gonil v Belgrad "prisrčni" hn-atsko-srbski vzajemnosti živijo klicat. Med. tem je hrvatski narod 'doma z zbb-.(. mi škripal in to edinstvo k vragu pošiljal. A ne, še enkrat še hoče in še temeljitejše osmešiti s takimi .izsiljenimi protesti in izjavami. Naj da narodu priliko, da svobodno izrazi tisto, kar nosi v srcu, pa bo videl, kaj misli o Dr. Koro^čevih punktacijah. Kdor zna le do 15 šteti, bo lahko prešiel glasove proti. Tak" Kašperl teater kot sedaj, lahko servirate v ljubljanskem občinskem svetu dn belgrhjskem parlamenti, in še -'to le za pred-pust. Zunanji svet se vam samo porrtilovavno smeje. Mi ameriški Slovenci, kar Se nas Še zavela, da smo sinovi in hčere vernih slovenskih mater, sldvesno izjavljamo, da na celi črti soglašamo z Dr. Koroščevimi punktčjcijami, ker vidimo 1 v njih edini solidni temelj srečne bodočnost: našega miljenega ' naroda in tistega jugoslovanskega narodnosti edinstva. ki smo ga tolikim navdušenjem pozdravili. SLOVENCI V 9'GLESBY BODO- IMELI SV. MIŠI JON Oglesby, ill. Spet., se bo oglasil pri nas mi-j sijonski--KVOn. Je sicer šele dve | leti, ko smo imeli v naši cerkvi j Srca Jezusovega misij on In i ^e;:'^tpyo.-šo:vgpotftfte'i, ka-' ko je takrat častiti misijemar, P. ] Odilo Hajnšek OF M. vneto kli-| cal na pravo pot k Bogu Vse Slo-| venicie ; in Slovenke, v Oglesby. ij Dve leti sicer še ni posebno dol-j ;■ 'oba, vendar ho prav, če 'na--irvu, zopet iijtos ne'kaj tnko-! l-vtj se je namreč, da se je. v ' tem času že/zopet naselilo tried 1 naše fSlovenfe kaj zaspanosti in " Ipov.-šnosti idi pa^e kaj hujšega. Treba bo zopet -predramiti mo-; rebitne zaspance 'in jim položiti i na srce potrebo in lepoto krščan-■ skega življenja. Tudi zato je prav, da imamo zopet letos misijon, ker slišimo, da ga bo imel ta post tudi sveti Rok v La Salle. Da se naši dobri Slovenci v ;Oglčsby ne bodo čutili prikrajšane, ga bomo imeli mi še nekaj tednov prej kot naši dragi sosedje v La Salle. : Pričel se bo naš misijon prihod-' njo nedeljo, ko je prva postna nedpl ja. Misijonar Jjo imel že ju-i tratijo slovensko službo božjo in bo napravil pri njej uvod in pa . oznjmil bo spored m i sij on a. Za-. t<* pridite takoj zjutraj k službi liožji vsi, ki imate namen, miši-, joh d«bro opraviti. Letos bo pri nas misijonaril nam vsem tobro znani frančiškan .iz Lenonta, Rev. Bernard Ambrožič. loroča, da bodo vse njegove pritige povzfete iz življenja in naikov švetfe Terezije, Male Cvetk«. Letos je namreč i minilo šestdeset let, odkar je bi-|1S ta velika svetSfca rojena, j Sam sveti Oh sp jo imenovali najboljšo miajonarko naših dni, zato smo ve««!, da bomo kaj več • slišali o' njej (.udi pri nas. Dragi mi aovenci in Slovenke, trdno priiakujem, da boste prihajali v.pijv obilnem številu na ta sveti mlijop. Rev. Teodv Wujek, župnik. 1-0-— MOLITVE zA JUGOSLAVIJO PRI SVET TEREZJKI Johnstown, Pa. Zelo žalostnj reči beremo zad-i nje čase o naš domovini Jugoslaviji. Nič ns ni sram povedati, da nam aana žalostna po- ■ ročila pretruSijo mozeg in pre-i badajo srce. ijda nič ne poma- ■ ga zdihovati i spraševati vest . na levo in desp. Treba je, da . se zavemo re4ga trenotka in ■ naredimo takofot je te dni sve-i toval Rev. Aisander OFM., - župnik pri sfetem Štefanu v i Chicagi. Mend; res ne moremo i za sedaj nič digega storiti kot - moliti k Bogu. a odv.'ne trplje-i nje naših katolknOv v JugOsla- - viji, ki ga in napovedujejo 1 brezverski prei\javci. Zato sem vam, dragi farani, preteklo nedeljo oznanil molitveno uro, ki jo bomo imeli v naši cerkvi prihodnjo nedeljo. Pridite vsi ob treh v cerkev, da skupno dvignemo svoj glas k Bogu in ga poprosimo za usmiljenje naših rojakov v Starem kraju. Kakor veste, je pri nas sedaj vsaka prva nedelja v mesecu določena za slovensko pridigo o Tretjem Redu svetega Frančiška. Začeli smo že pretekli mesec, prihodnjo nedeljo bomo pa nadaljevali. Pridiga bo to pot bolj kratka zavoljo molitev za Jugoslavijo. Pridite torej, saj vidite, da imamo kar dvojni namen pred seboj za prihodnjo nedeljo popoldne. Naj omenim, da je vsaka tretja nedelja pri nas določena za pridigo o Tretjem Redu v angleškem jeziku. Tudi s tem smo že pričeli pretekli mesec. Za začetek moramo biti kar -zadovoljni. Druga iti četrta nedelja v imesecu sta pa prihranjeni za o-ti bke, dečke in deklice. Saj vam je že znano, da smo-v okrilju Tretjega Reda takoj tudi otroke organizirali. Dečki imajo svoje društvo Vitezov svetega Frančiška, deklice svoje, namreč Sestric svete Klare. Vsako drugo in četrto nedeljo imajo svoje generalne shode kar v cerkvi. Pri tem sami prav čedno pojo in potem imajo tudi majhno zabavo. Takoj prvič jih je prišlo za najmanj dvajset klopi. Upamo, da I bi} njihovo število vedno, raslo, j Starši, zapomnite si vse to in pošiljajte svoje otroke redno k 'tem sestankom. Naučili se bodo lepega in zares krščanskega življenja, kar bo vam samim v veliko veselje in korist. Rev. Benigen Snoj, župnik. i-o- NEKAJ NOVIC IZ SLOVENSKEGA RIMA Joliet, 111. -Upam, da bo Amerikanski Slovenec sprejel 16 moje vrstice, da bodo tudi drugod brali novice iz slovenskega Rima. — Prva novica je ta, da bomo kmalu ob sneg,. k^.erPTO nismo imeli malo. No, jokali se za njim ne bomo, to je prav. gotovo. — Potem moram sporočati, da se nesreč tudi tie manjka med nami. — Nevarno se je pobil Louis Smre-kar na' SI4 Smith Street,' ki je zaposlen v Chemical tovarni. Padel je tako nesrečno in se poškodoval na desni strani života, da se je moral podvreči operaciji v Silver Cross bolnici. Možu želimo, da kmalu ozdravi in se zdrav in srečen povrne k ljubljeni ženi in otrokom. — Drugo žalostno vest je sprejela gospa M. Rešetič na štev. 1417, da je v Ljubljani umrl njen ljubljeni oče Aleš Kovačič, v starosti 80 let, doma iz vasi Ločice, štev. 17, na Kranjskem. Za njim-žalujejo tukaj sin Anton Kovačič na Rockdale in hči M. Rešetič'v Jo-lietu. Zdaj naj pa še kaj veselega povem. Kdo bo vedno žalosten, saj itak nič ne pomaga. Z ža-• lostnimi žalujmo, veselimo se pa z veselimi. Tako vam bom povedal, da smo imeli ta predpust lepo število oh četi. Mladina pravi, da je štiri leta dovolj trpeti in da ni Več za odlašat in tako so stopali mladi par v zakonski jarem. In šetnekj novega je, da je namreč naša /torklja prav pridna postala, ki e obiskovala hiše naših rojako\in so jo povsod prijazno špitjfeli. Posebno darežljiva je bila t Juričičevih bratov. — Mr. *inplrs. Frank Juričič na Vine Sij sta dobila si-na prvorojenca, m in Mrs. Ed- ^ ward Juričič Ha Onter St. tudi ^ sina. Mr. in Mrs. Martin Juričič na Center St. sa dobila hčer- 1)1 ko "princezo" pr«rojenko. Mr. in Mrs. Joseph ff.inčie, Wewer- ^ ly St., sta dobili rina. Vsem že- dl limo ljubo zdnt'je in srečo. Število smrtih slučajev se je za nekaj časa stavilo. — Še več k' bi se dalo popsati, pa se človek V; boji da bi se kmeril, če bi vse obesil na velik zvon. — Kam- le painja Ameriljinskega Slovenca je končana. Bij redke bombe so ^ padale, kakorfcmo jih bili nava- P jeni v prejšnjh kampanjah, kar je pač znak, ja ko ljudje priza.-cieti po depraiji in se mnogi ne1'; morejo nikaior ganiti. — Red- b ke so bile h je, da so se nasmejali, 'ko sem jot zastopnik prišel Ž vanje. Kjer [o se, sem vedel, da n bom dobil !4 ali vsaj $2 za ti naročnino Ajvierikanškega SlO- n venčk. -— Vsem nartičriikbm in "plačnikom »rečem prisrčno zahvalo in Bbi vam daj vsem sre- n čo in zdravi. p ilarko Bluth, zašt. t IZ PUE&LSKFH iFARM s Pueblo, Colo. ( Že ho škiraj 'tri !leta, ka'r seiii "v se zadnjič iglasila v priljublje- c nem listu kmerikanški Slovenec, ki je ies zanimiv in liam Slovencem iotreben list. Samo j škoda, da sjrio mi Slovenci tako c hudo prizafeti v tej depresiji, da mnogi m ni mdgoče plačati t lista ali se ta na ttovO naročiti. Mene samo je skoro tri leta morila skrb ill žalost, da bom mo- ] rala iti z otroki beračit in iskat , tuje strehe in to Vse radi lakom- ] nih ljudi. Vsak bo menda pri- s poznal, da rna vsak pravico bra-nii i skr * * Zaprto stanovanje. — Go- spod Gungež je prišel zvečer domov in našel stanovanje zaprto. Trkal je, pa se mu ni odprlo. KoUcno je moral skozi Okno zlesti v sobo, kar se mu je le s težavo posrečilo. Ves besen je dirjal v jedilnico, da bi ženi bral' levite, ker mu ne odpfe. Na mizi je našel listič, na katerem mu je žena pisala sledeče: Šla sem v kino, ključ od stanovanja pa dobiš pred vrati pod preprogo. * * * 'I j Vnaprej se je založil. — Gle-[ dališki ravnatelj svoji ženi: Z . Bogom,draga! Ce se kaj nepri-L čakovanega ne pripeti v gledališču, da bi ne utegnil priti h i kosilu, ti pošljem slugo s poro-- čilOm. 1 Žena: Ne trudi se, Jurij, sem s ga že dobila. Sinoči je padlo iz 'tvojega žepa. "TAR5WVN Ifi 1ZGVBLJENO CARSTVO" Mlada DelictaJe napeto zrla na parado, da bi . videla, ni li morja'med ujetniki !lc kje tudi njeni ljubimec Maxirr,v Praeclaitis. Tako zaverovan no je zrla na paa3o, da ni opazila, ko je -sta. njenim hrbtom prik v njeno ložo mladi ("fiovck, ki . jo je nagovoril;''Njega' ni med njimi." Ctek1;-?-se je naglo ob^l.o in zagledala je cesarjevega,: sina Fastusa. klknila je: 'Pastus!" Pastes pa ji je oejgovoril: "Maximus Prac-clarus in njegova ;its^da je v tvojih rokah. Pusti ga, .in pristani,: da postaneš moja žena, pa bom g-ledal, razom je Odšel Fastus od mladega dekleta "isjožt. Zdaj so zažvižgale glasne sirene, ki so ijzn^njale, da se začno gladijatorske borbe. n tijoč-i QČi raznih rimskih ljudi, upadajočih 1 ra^nc razredne kaste je napeto zrlo v arem kjer sp začele prihajati iz izhodov razne zveiin živali ter gladijatorji. Vse ie bilo pripravijo. Sukiatus je bii glavni -na'snanjevalec sam. Bil je silno krviželjen čievek, a drugače zakrita boječa duša. Vedel je, da' največjo pozornost bo povzročil velik: beli oi-jak barbar, kakor »o na-zivali Tarzana od opic. Sklenil je, da ga bo rabi! skozi ves teden. Prva točka prvega dn-sya je bila spopad Tarzana i; velikim gčjijatom, ki je pobil že na' stotine gladPatcriev v areni. . . ZA VEL1K0N0Č se bote spomnili svojih domačih v starem kraju in jim poslali kak znesek za piruhe. Stara navada je že to. Fodpisani pošiljam dfenar v .Jugoslavijo točno in zanesljivo. Denar se dostavi po pošti direktno na dom prejemnikov brez odbitka. Izplačuje se tudi v ameriških dolarjih. Nakazuje se tudi brzojavno. Včeraj so bile naše cene: Za okroglo svoto v dolarjih Za $ 2.00 ..„..;..... 110 din " $ S.00 ............ .ilS din " $10.00 ............ 635 din " $20.00 ............1280 din " $50.00 ...........i3300 din " $100.00 ............6700 din Za okroglo svoto v dinarjih: Za 100 din ........$ 1.85 250 din ........$ 4.15 500 din ........$ 7.80 1000 din........$ 15,30 - " 5000 din ........$ 75.00 " 10J100 din ........$148.50 Pri večjih svotah damo še sorazmeren po- \ pust. — Vsa pisma in denarne pošiljatve naslovite na: John Jericii V pisarni Anicrikanskega Slovenca. 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. ^---T"-^-' •,-■■ ■ ■ "% Četrtek, 2. marca 1933 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 9 Iz življenja in sveta«, www wvmwwmwvmmvw»wwwkwtwvw*^T* _ KAKO JE Z "ATLANTIDO" v£ ... V. V t Zemlja se je v svojih ziv-jenjskih periodah neizmerno ^ spreminjala. Njena oblika je 1( jila absolutno drugačna, kot je _ 7.1 Janes. Saj vemo po površinskem sestavu zemlje, koliko da- • • sc našnjih gorskih verig m pro- straftih nižin je v davnini pokri- ^ yk'lo mOrje. Na primer: naš evropski kontinent je bil malone ™ \'es pod morjem. Redki gorski ^ masivi So Ostali 'iznad morske n' gladine. Vode s61 se polagoma " ddmikale, nk njih mesto so sto- "i pali orjsiški-gorski Ustavi, ki so 1 jih v morju zgradile neznatne ^ živalice . . . ia tako dalje. Svet j je pač čudežna posoda skrivno- * šti. . 0 In pri vseh teh spremembah Zemeljskih celin in vodovij ni ^ nobena toliko kakor neznano ^ izginotje kopne površine, ki se | je raztegala na prostoru današ- ^ njega Atlantskega morja, pa jo ^ zato imenujemo: Atlantida . . . No, ali je zemlja Atlantida sploh kdaj bila? Nekateri uče- t njaki dvomijo, a drugi trdno ve- f rujejo vanjo in prihajajo pred ^ človeštvo s celo kopo dokazov. } Morebiti so ti dokazi samo hi-potetični, vendar ne smejo a'. o-lutno zavračati njihovega pri- ^ zadevanja pri dokazovanju ne- ^ kdanje Atlantide. . r Tudi najbolj skeptični učenjaki ne dvomijo, da so bili Ka. | liarski, A'zorski in Kapverdski } otoki nekoč vrhovi planin neke zemlje, 'ki se je potopila v o-clan. Raziskovanje tal Atlant- j skega oceana je pokazalo, da ^ se na podmorski ravnini, ki se razteza od Britskih otokov 'j vzdolž Afrike pa proti Južni Ameriki, nadaljujejo na tisoče j kilometrov dolge verige planin J' Atlasa in Kordiljer. . . "fhiogij' geologi izjavljajo, da imajo ti gorski grebeni obljke, kakršne niso mogle vzrasti poa morjem. Razen tega imajo v muzeju rudarske šole v Parizu 'košček la- | ve, ki so jo prinesli iz globine 300 metrov, a la se je brez vsa- ^ kega dvoma strdila na svobod- ' nem zraku, a ne pod morjem. ] Nekateri učenjaki določajo ■ tudi čas, v katerem se je izvršila ta gigantska sprememba na zemeljski površini Pravijo, da se je moralo to zgoditi po prihodu človeka. Človek je bil potemtakem priča te strašne drame, ko se je potopila ogromna atlantska zemlja. O tej katastrofi je ostalo nekaj spominov v ustni tradiciji ameriških kakor tudi evropskih in afriških narodov. Vsekakor pa so najbolj zanimivi pisani podatki, ki jih imamo pri grškem filozofu Platonu; ta piše o nekaki močni vojski iz zapada, ki je pokorila skoro celo Evropo in Azijo, " "zakaj takrat se je dal z lahkoto prekoračiti Atlantski ocean". Po Platonu je ležal nasproti llerkulovim stolpom (današnji Gibraltar) velik Otok. Na tem' otoku so stanovali ljudje, ki so imeli jako razvito civilizacijo. Platon pripoveduje mnoge podrobnosti v njihovi upravi, bogastvu, veličini njihovih mest, itd. Te podrobnosti so bržkone zbrane iz 'starih egipčanskih tradicij- Prebivalci Atlantide so bili bojaželjni, zatorej so se vr_ gli na osvajanja tujih zemelj. Osvojili so si Lidijo prav do E-i?ipta in Evropo do Italije. Njihovo glavno mesto je Platon tako podrobno opisal, da bi se dal napraviti po tem opisu točen načrt. . • pridivjal je strahovit potres, zamajala se je zemlja in vso bogato Atlantido je Pogoltnil ocean z vso civilizacijo .fn bogastvom vred. Analogue reminiscence imamo tudi pri nekaterih afriških rodovih, Pri Inka plemenu v! Južni Ameriki, prj ]#ebivalcih Ahtilov in Guatemale; vsi ti spomini se sestajajo V enem samem skrivnostnem pripovedo- anju, ki gre od očetov na sino-■e, da je v davni daljn'ini bila elika zemlja, ki pa se je z na-odi vred potopila. Prebivalci Atlantide, ki so iiveii na mejah svojega velike-a kopna, niso propadli, marveč o ostali in žive danes na oba-ah zapadne Afrike in vzhodne \merike. Učenjaki so našli nnogo podobnosti med nekate- g, ■imi plemeni teh dveh konti- IV lentov, pa sklepajo potem na B ljihov skupni izvor. Drugi do- ji pisala, ker so več f ot 28 stopinj - pod ničlo, kot je bil mraz zadnje . čase. Poročevalka. 1 -0- I MATERINO DRUŠTVO SE ZAHVALJUJE North Chicago, 111. ! Dolžnost me veže, da se na 1 tem mestu, v imenu zgoraj imenovanega društva zahvaljujem vsem, ki ste se udeležili naše e maškeradne veselice. Veselica je bila namreč nenavadno številno obiskana. Zahvala fere starim in mladim, ki so se v resnici potrudili in se maskirali, da se je vse 2 tako lepo obneslo. Hvala lepa tudi Uršiki na "fedrih", ki je ~ ravno pravočasno prirajžala iz starega kraja in sicer prav s po-■1 slednjim vlakom. Rekla je, da ostane nekaj časa tukaj. — Hva- - la lepa tudi sodnikom, ki so de-v I lili nagrade. Dalje ne smem po-J- zabiti naših muzikantov, ki so n igrali tako vesele, da je moralo a vse plesati, kar je bilo iUvega v i- dvorani, kar ni nič čudnega, sa j 3- je bila godba pod spretnim vodstvom Mačeka in Gerčarja. Vse je bilo kakor "Žirman band" iz j ' Milwaukee. — Prav res, luštno je bilo in smo tako vsaj za nekaj časa pozabili na sedanje slabe I čase in veseli spomini so se nam vzbujali pred našimi očmi. — Prvo nagrado so dobile maske, ki so predstavljale Figarjeve de-Javce iz Bistre. Bilo je več parov žanjic, mlatičev in koscev. Tako , so jim peli srpi in kose, ko so jih brusili, da je bilo veselje in zraven se je razlegalo njih petje prav po fantovsko po dvorani, da ni nihče dvomil, da šo to naši korenjaški fantje. Četudi so bile prav same ženske, so vendar zažingale ono: Fantje se zbirajo s Kranjske dežele. . . — Še enkrat hvala lepa vsem, ki So na B. eden ali drugi način pomagali, fki — Pozdrav naročnikom Ameri- rc kanskega Slovenca in članicam | nj našega društva. jfr Mary Marinčiič, predsednica. '^1: --O----R: PAR NOVIC IZ ZAPADNEGA _ OREGON A 0, Oregon City, Ore. vc • Zopet imam za poročati nekaj novic, ki so se zadnje dni dogodilo »pri nas. Prva je žalostna, druga pa bolj vesela. Iz naše naselbine se je namreč preselila v večno domovino naša nam dobro poznana sloven- R ska žena fin mati petih otrok, Ka- K tarina Martenak. Pokojna je bo- l< lehala že dolgo vrsto let, pa je si kljub temu, kakor dobra mati in ir skrbna gospodinja, delala do st zadnjega. Umrla je 18. februar- vi ja, pogreb se je pa vršil 21. fe- gi bruarja z sv. mašo zadušnico iz sc cerkve sv. Janeza v Oregon City, r< na katoliško pokopališče. — Po- si kojna zapušča poleg žalujočega vi moža še 5 že o d rasti i h otrok. — R Bog ji daj večni- mir, ostalim ža- si lujočim pa naše sožalje. si Srebrni jubilej poroke so ob- šl hajali dne 22. februarja Mr. in ir Mrs. Polajnar. Ob tej priliki ji— -asi rr.a je priredila podružnica šte\'. s1 4, SŽZ. v Oregon City, surprize G party, v počasi svoji šestletni g tajnici Mrs. Polajnar. Vse je bi- si lo veselo, tako prireditelji in po- k vabljenci, kakor tudi slavijenca. in Našima jubilantoma želimo da d bi zdrava in vesela učakala še g zlatega in dijamantnega j ubile- b ja. — Živela slovenska kri v slo- v gi in 1 j ubezni! s Kar se tiče vremena je tukaj |l še vedno zima. Ni snega, a je k tembolj občutno mrzel dež in r mrzli viharji. — Iskrene po- I zdrave vsem, ki berejo in so na- j ročehi na list Amerikanski Slo- k venec, kateremu želim veliko na- 1-ročnikov. s Poročevalka. ]: -o— I "AMEpv. SLOVENEC" — EDI- < NI PRIJATELJ s Wis. Rapids, Wis. 1 i | Pa še meni odstopite nekoliko r prostora v listu. — Ker tukaj ni ^ ^ Slovencev ki bi poročali kaj no- r vic, zato sem se jaz namenila, , ; " I I da napišem kako je pri nas. Tu- L kaj smo namreč mi edini Slo-l( venci v tem kraju in naš edini)] ' i prijatelj je Amerikanski Slove-1, "inec, ki prihaja vsaki dan v našo |j ^ I hišo, katerega vsak dan težko . j pričakujemo in bi brez Ameri- ] \ kanskega Slovenca sploh ne mo-ij gli'biti, tako smo se ga privadili. Zato vam pošiljam tukaj naročnino za celo leto. Kakor je hudo povsod, tako! je tudi tukaj in krizo občutimo, | eni bolj, eni manj, eni pa moida 1 nič. Tukaj so po večini same pa-a pirnice, ki še vedno obratujejo, •- a ne tako kakor so v dobrih ča-ii sih in je veliko ljudi brez dela e in zaslužka. — Na farmah seve-e da, tudi ni najboljše, Jcer nima 0 nobena stvar nikake cene. Suro-n vo maslo (putr), se je nariireč i- prodajalo po 26c, obetajo nam .e pa, da bo boljše, če ne pa bodo a znštrajkali in baj - pčav lunalu. e — Drugače je pa po mojih mi-z slih, na farmi še vedno boljše )- kakor v mestih. Dela je na far-a mah dovolj in za jesti tudi ima-i- mo hvala Bogu, ker če mesa ni, 3- greš in zakol ješ kako domačo ži-> val, pa imaš meso. Druge stvari ;o pa tudi imamo sami doma. Le to !o je tako hudo, ko ni denarja od v nobene strani. Upajmo pa, da bo 1 j boljše. Enkrat bodo že prišli [1- boljši časi, če že ne poprej pa po se naši smrti, saj svet se vedno NEVESTA HITLERJA? -----. ... - v. Kakor se splošno govori po n Berlittu, se je sedanji hemški [kancler, fašist Aviolf Hitler, za-!ročil z žensko, ki jo kaže gor-|nja slika. Njeno ime je Wirii-jfred Wagrter, ovdovela snah& [glavnega nemškega skladatelja Riharda Wagnerja. i obrača. — Amerikanskemu Slovencu želim veliko uspeha. T Frances Martine. -p--V ZAHVALA IZ STARE 1( DOMOVINE e zbudili in se spravili iz postelj, so bile že . vse hiše v plamenih. Strašni o-genj je upepelil naslednjim po- j, sestnikom hiše in poslopja: Zgo- ^ rela je Svegleva hiša, vsa po- t slopja in hiše Pršeči, Laknarje-va, Štupareva in Fuginova hiša. Rešili smo si le nekaj malenkosti, ker strašni ogenj ni dopustil reševanja. Na-pom^č so'prišle brizgal nice iz Starega trga c in 'Blaževca, a je bilo že prepo- ^ zno. cla bi kaj oteli, ker so se že 1 strehe udirale v goreča poslopja. 1 Gasilci so pa branili, da se ni o- 1 genj razširil še na druga po- 1 slopja. Med požarom je pihal ta- 1 ko močan sever, da je nosilo go- 5 redo slamo daleč V Srednje Ka-dence, kjer so se pričele že uži-gati strehe. Na srečo so ljudje bili na straži ter so strehe poli- ] vali, in posrečilo se jim -j«, da so i si obvarovali svoje domove. — <, j Tako vidite nas je hudobna ro- | ^ ka pripravila v veliko bedo in revščino v teh hudih časih. — ■ Prevelike bede in nesreče, ki nas • je zadela, se skoro nisfno vedeli, • kam bi se obrnili. Pisala sem v - Ameriko, v Kansas City moji • sestri, da naj ona za nas potrka pri usmiljenih srcih za pomoč. In res je nam poslala lepo svoto ■ dinarjev, za kar se na tem mestu javno žnhvalimo za velikodušno pOmOč vsem darovalcem in darovalkam, vsem usmilje- ] nim srcem. Bog vam stotero po-, 1 vrni, kar ste storili ubogim siro-" mnkOm - pogOrelcem. Drugega > vam ne moremo povrniti, kakor "{obljubili bomo, da bomo za vas ' dragi dobrotniki molili in prosili ' I Boga, da vam naj vašo dobroto " stotero, da tisočero povrne, če -1 ne na tem, pa na drugem svetu. 3 Imena darovalcev so sledeča: " Po $5.00 sta darovala K. Novak " in John Novak; po $2.00 K. ' ■ Friscoli; po $1.00 M. Časna, P. ' Majerle, M. Majerle, Max Ma- jerle, L. Martinčič, L. Anžiček, °;L. Drčar, P. Strk, M. Sajnič, J. Novak, N. Gaič, Fr. Anžiček, F. a Bende, K. Smrekar, M. Šuty, M. Klemene, M. Petek, P. Bižal '' mlajši, J- Modrčin, J. Jarc, J. Mikulič, M. Štefane in Rev. J. a Perše. — Po 75c K. Shamfal; a ;: nabilo k pristopu n --- 1° MOŽJE IN FANTJE V LA SALLE, ILL. 1- se Pristopajte k društvu ^ Najsvetejšega kena. ii, ;i- Društvo ima svoje seje vsako ri tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri to pop. v šolski dvorani sv. Roka. k] — Duh. vodja Rev. E. Pascal; 30 preds. Fr. Bruder, st.; tajnik sli Anton Strukel; blagajnik John 30 Pelko: maršal Jos. Strukel. — po S0c P. Majerle mL, F. Gr-gič, M. Čop in F. Strk, J. Ko-stelec, J. Zupan, M. Snelar Miss, M. Hutujec, P. fcižal, K. Novak, F. Eetrič, J. Snelar, J. Stimac, K. Bratkovič ml., in J. Šncilar. -— Po 45c so darovali Sajnič sinovi. — Po 25c so darovali: A. Lipovac, V. Klobučar, M". Muc, I. Tomašič, A. Lipovac šta., Ivan Stimac, J. Bukovac in A. Toplikar ter F. in M. Višček $10.00. Se enkrat prav lepa stotera hvala vsem in še posebna hvala moji sesti'i Mary Višček, ki se je potrudila in nabirala mikklare. Ostajamo vam do groba hvaležni. Jurij in Ana Butala, Margareta iti Peter Fiiglna. -O- SIROM JUGOSLAVIJE Ta ni delal sramote svojemu rodu Vmeenc Nemeš, 'posestnik v Tešanovcih v Slov. Krajini, je pred kratkim zaklal doma dve leiti in tri mesece starega prašiča, ki je tehtal do l000 funtov. Speh je bil debel nad pet in 'pol inčev in so nacvrli iz njega skoro 230 funtov masti. -o-- Kaeja naselbina V Smederevu So delavci, ki so zaposleni pri ižsu'ševanju Godomina, naleteli kakih 18 čevljev pocl površino zemlje, na veliko zimsko zavetišče kač, v katerem je bilo nad 200 kač. Nekatere so'bile dolge nad "šest čevljev. --o-- Tragična stnrt šolarja Na cesti iz kolodvora v Trbovljah je avtomobilska nesreča zahtevala življenje šolarja Ivana Vrhnika; Deček, ki je hodil po cesti, se je šele v zadnjem trenutku hotel umakniti prihajajočemu avtomobilu, a mu je spodrsnilo in je padel naravnost pod kolesa, ki so mu zdrobila glavo. .......... . —0- Lepa starost V vasi Zupcu v Srbiji živi 103 leta stari RodO Pažin, ki je bil 11 let zaposlen pri kopanju Sueškega kanala. Dvakrat jjs bil tudi v Ameriki in zna več jezikov dobro govoriti. -o- Pohorska cesta Krasno avtomobilsko cesto grade na črti Reka-Mariborska koča-Sv. Areh. Cesta bo, ko bo dograjena, izrednega pomena za tujski promet. Ker jo grade počasi, kolikor premorejo z denarnimi sredstvi za sproti, računajo, da bo vzelo par let, predno bo cesta gotova. Gradi jo pa mariborski cestni odbor. Katoliški Slovenci, oglašajte svoje prireditve v "Amerikan. ikem Slovencu"! i VELIKONOČNO SKUPNO PflWM V STAK'1 KRAJ se vrši na najnovejšem in najudphnei-šem parnilcu Francoske linije -— ■ ■—i. \ < r Champlaln 1. APRILA 1933. Prostorne kabine /. najmoderiK-išiuu niifiravanii, "rt6br» domača tirana, obilna zabava, izvrstna postrežba. KARTE ZA III. RAZRED Od New Yorka do Havre . $77.<.»<> Od Havre do Ljubljane . ......... 14.73 Od Havre do Zagreba ..... ..... 10.32 Od New Yorka do Trsta ............ 97.50 RETUR-KARTE Do Havre $135.50. do Ljubljane ali Zagreba $171.50. do Trsta $15'>,50. Udobna in hitra vožnja po nizki ccni. Za vsa nadaljtia pojasnila o parnikit, potnih listih, per mitu itd. pišite takoj na; Leo Zakrajšek General Travel Service, Inc. 1359 Second Ave., New York, N.Y. iSfiran % ** AMERIKANSKI SLOVENEC četrtek, 2. marca 1933 < givčev vražek j ~....................... ..... 'vy^v .............................................. I RUSKO SPISAL MIHAEL OSORGIN. ] Z avtorjevim dovoljenjem iz ruščine prevela Marija Kmetova, j < __< Izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. ► Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. k Amerikanski Slovenec A ■mmS^ 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. JPgSjB : Mihce me ve- - ] kdaj ravno bodo trgovske razmere dobre ali slabe. Toda vsakdo $ pa ve, da je ena Stvar gotova, namreč — časi se izpreminjajo. a Zadnje izkušnje potrjujejo važen izrek "Bodi pripravljen". . i Bodimo pogumni, pametni, varčni in pričakujmo bodočnost z . , zaupanjem in odločnostjo. In zapomnimo si — Hranilna vloga ' donaša redne obresti. i ' } Merchants & Miners Bank ; CALUMET, MICH. 4 r , Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 West 8th Street. Sheboygan, Wia. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči j Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. ■ .'■■... Telefon: 377-J — 4080-W. ___ Društva ki oglasijo svoje prireditve, veselice, igre, itd. v AMERIKANSKEM SLOVENCU imajo vsikdar dobro udeležbo in dober uspeh. "AMER. SLOVENCA" ne ČUa samo vaše članstvo, pač pa mnogi naši rojaki po vaši okolici. Oglaševalne cene v "Am. Slovencu" so zmerne. Praktičen molitvenik ZA AMERIŠKE SLOVENCE JE MOLITVČNIK 'SLAVA MARIJI9 katerega je spisal in sestavil Rev. K. Zakrajšek, dolgoletni misijonar med ameriškimi Slovenci. Molitvenik "SLAVA MARIJI" je pripraven za moške in ženske, zlasti za člane Najsv. Imena in članice Krščanskih žena in mater, ker ima tozadevne skupne obhajilne molitve. Tiskan z velikim razločnim mastnim tiskom in je pripraven v tem - oziru za starejše in mlajše. Lepe pripravne žepne oblike. VSEBINO IMA SLEDEČO: Jutranja molitev. Apostolstvo molitve, K. Src« Jezusovemu, Posvetitev Materi Božji, PripOrOČitev svojemu pa-tronu, Angelovo češčenje. Večerna molitev. Prva sv. maša, kratke mašne molitve. Tretja sv. maša, v korist vernim dušam. Blagoslov s presv. Reš. Telesom. Litanije najsv. Imena. Litanije presv. Srca Jezusovega. Litanije Matere Božje (lavretan- ske). • Litanije sv. Jožefa. Litanije vseh svetnikov. Litanije sv. Terezije. Sv. križev pot. Spovedne molitve. Obhajilne molitve Druge obhajilne molitve (za bogo-ljubne duše). Devetdnevnica v čast presv. Srcu Jezusovemu. Molitve in psalmi k Mariji Pomagaj. Molitev k preč. Devici zoper luide misli. Molitev k Materi v potrebi in žalosti. Molitev k sv. Jožefu v sili. Molitev v čast angelu varilni. Molitev k sv. Cirilu in Metodu. Molitev k sv. Mohorju in Fortu-natu. Molitev pri volitvi stanu. Molitev otrok za starše. Molitev zakonskih in staršev. Molitev za umirajoče. Molitev za srečno smrt. Molitev k sv. Barbari za srečno smrt. Molitev ko se je duša ločila od telesa. Molitev za umrle starše. Molitev za umrle sorodnike in prijatelje. Molitev za vse umrle. Pesmi: mašne, obhajilne blago-slovne. Pesmi cerkvenega leta: adventne, božične, postne, velikonočne binkoštne, telove. Marijine pesmi. Razne pesmi. NOVE ZNIŽANE CENE TEMU MOLITVENIKU SO: Elegantno vezan v pristno moroško usnje, vatirane plat- ^il nice z zlato obrezo stane ..................................................... Elegantno vezan, pristno moroško usnje, gibčne platnice J^QQ zlato obrezo stane .................................................................^ * (i>A rv r: Vezano v umetno usnje, z zlato obrezo .................................« To je molitvenik, ki ga slovenski katoličani lahko rabijo ob vseh prilikah in za vse slučaje. Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS "Širite Amer. Slovenca"! PiniiiHiHriuiHiiiiuiiiuiiiiii^ | POMENKI 0 TEM IN ONEM V. P. Nikodem, O.F.M.: frliiiuwHHiuHunimiiMii»immiHiiumiiHtmu,niiiii»H V ODGOVOR DVEMA ZAKONSKIMA 7. Spotovana mož in žena:— Toda tudi sedaj je še ostala resnica, da "katoliški vodje neradi vidijo trpljenje s kopicami otrok v družinah svojih brez- . poselnih vernikov". Njihovo debatiranje in delovanje ob tej žalostni resnici se pa ne izživlja v negativnem smislu, temuč gre jim za to, da se doseže nekaj pozitivnega, nekaj izdatnega. Oni po pravici mislijo, da bi bilo tega trpljenja konec, če bi se takim družinam kaj dalo, ne pa, da se jim nekaj jemlje. Za hitro odpomoč je seveda dobra miloščina, charity. Celo "Prosveta" prizna, da vsaj nekaj tudi "katoliški vodje" store v tem oziru. No, ne bomo se hvalili. Zavedamo se, da charity pozna tudi nekatoliški svet. Sicer je kar dognano dejstvo, da današnji katoliški svet pozna charity le zato, ker se še ni otresel vseh reči, ki jih je prinesel s seboj iz tistih časov, ko se je še sam od krščanstva učil. Pa pustimo to in priznajmo, de tudi nekatoliški svet ni ravno brez čuta za charity. Toda vsi vemo, da siromaki ne morejo naprej in naprej živeti od izključno same charity. To je pač, kot rečeno, prva cdpomoč. Vsaj za zdrave in delazmožne prav gotovo velja ta trditev. Takim je treba čimprej, preskrbeti dela in zaslužka. To bi bila zanje šele prava charity, vse boljša ko ona v prejšnjem pomenu besede. Vsaka charity mora nekaj dajati. Kdor jemlje, ne more trditi, da prakticira charity. Izjeme morda so, pa so redke. Po papeževem prepričanju, bi se najlepše kazala charity, če bi dala današnjemu siromašnemu delavstvu tisto, česar najbolj potrebuje, namreč — pravico! Pravico do življenja in življenjskih možnosti. Toda takoj za tem pravico do enakopravnosti. Pravico do tega, da vsak človek, ki pride na ta svet, živi z vsakim drugim v enem in istem razredu, ne pa, da se človeška družba cepi v l-azne razrede ali nekake kaste. Kdorkoli propagira med človeštvom "razredno zavest", "razredni boj", "razredno organiziranje", greši zoper enakopravnost posameznih stanov. Razredna zavest ne more voditi do drugega ko do preganjanja stanu zoper stan. Ne more voditi do drugega ko do sovraštva in do odrekanja enakopravnosti. Papež zahteva, da se kapital in delo med seboj lepo sporazumela. Ne kapital ni večji gospod kot delo, in tudi delo ni večji gospod kot kapital. Kadar si kapital lasti preveč pravic, se iz njega izcimi kapitalizem. Kapitalizem je brez srca in ne ./ pozna nobenih drugih pravic ko svoje lastne. Vsak, ki stopi v službo takega kapitalizma, postane nujno brez pravic, postane suženj. Kako se živi v snžnjosti, pa — žal — dandanes preizkušajo milijoni. Ako si — nasprotno — dc.1« ^yi\aS.č.a. yvavi/;, W njega 'izcimi "diktatura proletaryata". Diktatura pa tudi — r.e taka ne drugačna — ne pozna drugih pravic ko svoje lastne. Papež svetuje — in jako pametno svetuje — naj se pri reševanju socijalnega vprašanja ne prezira človekova narava. Kdorkoli bi skušal pomagati človeštvu s tem, da bi teptal z nogami po Človekovi naravi, bo dosešgel ravno nasprotno od tega, kar doseči hoče. Po naravi pa je človek ustvarjen za delo. Za vsakovrstno delo.! Današnja človeška družba je v svojem protinaravnem ravnanju prijadrala tako daleč, da svojim članom ne more dati več dela. Ne gre tu samo za manualno, ročno delo, brezposelnost vlada na vseh mogočih področjih. To je vsekako zelo protinarave.n pojav. Istotako je naravno, da "je vsak delavec vreden svojega plačila". Današnja človeška družba ne daje niti tistim primernega plačila, za katere delo še vendar ima. Ampak to ni še vse. Urejena je družba tako, da nekateri dobivajo za svoje delo preveč plačila, med tem ko premnogi drugi ne dobe nič. Se najhujše je pa to, da nekateri dobivajo velikanske plače, recimo rajši: dohodke, med tem ko sploh ne delajo. Jasno je, da mora to iti na račun drugih. V vsem tem je mnogo protinaravnega. Tu je korenina zla in to je na mestu, da se zdravljenje prične. Zato papež s prstom pokaže, kaj je narobe v današnji človeški družbi, oziroma v sodobnem gospodarskem redu. Cujmo nekaj njegovih besed: "Kapital si je dolgo prilaščeval preko vse mere ugodni položaj. Zahteval je zase vse proizvode in ves dobiček, delavstvu je pa puščal najmanjši minimum, ki je komaj zadoščal, da si je mogel delavec zopet okrepiti moči za delo in vzdržati pri življenju svoj razred." "Ali ni popolnoma jasno,da velikanska podjetja, ki predstavljajo bogastvo ljudi, so ustvarjfeija in dotekajo iz rok delavcev, ki garajo ali z golimi rokami ali pa s pomočjo strojev, ki čudovito dvigajo izdatnost dela?" "Neizmerno število delavcev, ki nimajo drugega imetja kot svojo plačo, na eni strani. Preobilno bogastvo v rokah nekaterih srečnih, na drugi strani. To je neopravičljiv dokaz, da zemeljske dobrine niso pravično razdeljene. In vendar današnja industrijska doba v več ko zadostni meri proizvaja vseh mogočih zemeljskih dobrin." Tako in podobno "debatira" papež v svoji encikliki in ž njim in za njim tako debatirajo najrazličnejši — katoliški vodje. S tem kaže na poglavitni vzrok, zakaj je marsikje trpljenje v družinah brezposelnih vernikov in — nevernikov. Protinaravno je vse to. Brez upoštevanja pravic človekove narave se to popraviti dalo ne bo. Papež pa dobro ve, da človekovo naravo upošteva samo — krščanstvo. • Ne samo upošteva jo, tudi spoštuje jo. Skoraj vsi drugi sistemi, ki so nekr-ščanski ali celo protikrščanski, človekovo naravo prezirajo in vsak na svoj način z nogami teptajo. Ali moremo potemtakem papežu zameriti, če si ne ve drugače pomagati, kot da kliče in pozivlje svet, naj se vrne nazaj — h krščanstvu? Kaj tudi hoče drugega, ko pa jasno vidi; da noben drug sistem ni v stanu, rešiti tako perečega socijalnega „ vprašanja! Svet se pa smeje papežu in se norčuje iz njega. Med tem I pa sam čenča o rešitvi, ki naj bi jo prinesla razna protinaravna » sredstva, ne nazadnje — protinaravna porodna kontrola . . , 9 Lepo pozdravljena do prihodnjič. irr-"- ............" . . '>5;®:./!