Štajerski TEDNIK petek, 4. 12. 2020 COLOR CMYK stran 1 pe tk ov a iz da ja Ptuj, petek, 4. decembra 2020 Letnik LXXIII  št. 96  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR Aktualno Videm  Novega vodnjaka v Lancovi vasi ne bo  Stran 3 Podjetništvo Sv. Tomaž  Globoki klanec pripravljen za smučarje  Stran 5 V središču Ptuj  V Varni hiši doslej pomagali 337 uporabnicam in otrokom  Strani 6 in 7 Ljudje in dogodki Slovenija  Ženskam za skoraj 100 evrov nižja pokojnina kot moškim  Stran 11 SPORED Bora Đorđević: »Obupan sem in se ne morem sprijazniti s tem, da je odšel moj brat!« Od 4. 12. do 10. 12 . 2020 TV-spored 3. DECEMBER 2020 št. 49 Pero Lovšin in Karmen Klinc Če posla ni, si ga pa narediš! Zgodba Diego Armando Maradona Foto: Črtomir Goznik Kronika Podravje  Pogrebi s krsto na vrsti prej kot žarni pogrebi  Stran 21 Ptuj, Markovci  Projektna naloga o urejanju Ptujskega jezera Realnost ali mokre sanje? Zadnje ideje o koriščenju jezera in okolice za namen turizma, rekreacije, športa in preživljanja prostega časa so zbrane v novi projektni nalogi. Ptujski mestni svetniki so jo potrdili na seji, pri tem pa zaobšli pomembna ekonomska in okoljska vprašanja. Predvsem se je vprašati, kdo bo pripravljen te ideje fi nancirati, drugo vprašanje pa je zastrupljenost usedlin v jezeru s težkimi kovinami. Več na strani 3. Podjetništvo Podravje  Če bi bila cesta zgrajena prej, bi bil razvoj območja drugačen  Stran 5 Destrnik  »S tako cenzuro nismo nič boljši od Severne Koreje«  Stran 2 Kraje v trgovini  Mimo blagajne s pršutom in viskijem  Strani 6 in 7 Ptuj  Javnim službam v roke vse od pokopališč in smeti do trgovine in gostinstva  Stran 2 Štajerski TEDNIK petek, 4. 12. 2020  COLOR CMYK stran 2 na, izvajajo dejavnost upravljanja in vzdrževanja komunikacijskega sistema, pa prireditve, pod njiho- vim okriljem pa vse od ustanovitve deluje tudi ptujska televizija Pe TV. Trn v peti predvsem trgovinska in gostinska dejavnost Z odprtjem prve trgovine Škrni- cl v blokovskem naselju so se lotili tudi trgovske dejavnosti, letos pa so prevzeli še vajeti novo urejene- ga lokala na ptujski tržnici. Soča- sno so ob tem odprli še eno trgo- vinico, v kateri ponujajo predvsem domače izdelke s kmetij. Širitev nabora dejavnosti, s ka- terimi se ukvarja ptujsko občinsko podjetje, pa očitno ni vsem pogo- du. Pojavljajo se očitki, da so nelo- jalna konkurenca in da izpodrivajo malo gospodarstvo v mestu. Pomisleke, da največjo škodo povzročajo s tem, ko se ukvarjajo z gostinstvom in trgovino, je iz- razil mestni svetnik Miha Požgai. Prav to je bil razlog, da ni potrdil letnega programa dejavnosti go- spodarskih javnih služb podjetja JS Ptuj: »Ne strinjam se s tem, da JS opravljajo trgovinsko, gostin- sko dejavnost in prodajo kmetij- skih proizvodov. Naj se ukvarjajo s tem, za kar so bili ustanovljeni. Tudi z organizacijo prireditev predstavljajo nelojalno konkuren- co. Po eni strani torej spodbujamo gospodarstvo, po drugi pa ga iz- podrivamo.« Čelan: »Javna last vam je dana v upravljanje, ne zapravljanje« Svetnik Štefan Čelan – prav v njegovem mandatu je bilo občin- sko podjetje ustanovljeno – je za- vrnil pomisleke kolega Požgaia (z Liste Andreja Čuša). Prepričan je, da bi morala biti zasnova ptujske- ga Škrnicla mestu v ponos in vzor: »To je odličen primer, kako se neka zadeva da premakniti z javno-za- sebnim partnerstvom z mrtve toč- ke. Nasprotovati tej ideji s puhlimi izgovori, da gre za nelojalno kon- kurenco, je nepoznavanje proble- matike samooskrbe s hrano. Sicer pa, kolegi, vi ste dobili zaupanje ljudi, da upravljate premoženje tega mesta. To je treba plemenititi in ne zapravljati. Javna last vam je bila dana v upravljanje in ne zapra- vljanje.« O dejavnosti, ki jih izvajajo, odločajo mestni svetniki Alen Hodnik, direktor podjetja Javne službe Ptuj, pravi, da je bil sistem dela vse od ustanovitve podjetja zastavljen na način, da iz- vajajo dejavnosti, v katerih se pre- pozna širši interes, četudi nimajo narave gospodarskih javnih služb. Temu bodo sledili, dokler ne dobijo drugačne usmeritve. Glavni organ podjetja je skupščina, ki jo sesta- vlja mestni svet MO Ptuj, ki lahko kadarkoli usmerja delovanje občin- skega podjetja. Torej tudi odloča o tem, katere dejavnosti podjetje izvaja in katerih ne. Možno je, da bo na področju gostinske dejavnosti letos izguba. Epidemija je tudi njim povzročila nekaj težav. Za delovanje trgovine Škrnicl so si pridobili sredstva LAS in Ministrstva za kmetijstvo. »S tr- govino skušamo občanom približa- ti zdravo hrano z okoliških kmetij. Ravno to je ideja, da iz vseh kmetij vse pripeljemo na eno stično točko in omogočimo ljudem, da pridejo do tega. Okrog tega ne bi smelo biti pomislekov,« meni direktor ob- činskega podjetja. petek  4. decembra 20202 Aktualno Destrnik  Sprememba v uredništvu Občana Cenzura kot v Severni Koreji Ker je v začetku oktobra z mesta odgovornega urednika destrniškega glasila Občan odstopil Tadej Urbanija, je občina z javnim razpisom poiskala novega. Na razpis je prispela ena prijava, in sicer Špele Pokeržnik s Sv. Duha na Ostrem Vrhu. Težnje po obvladovanju medijev očitno niso zgolj domena slo- venskega državnega vrha, ampak pronicajo tudi v občinske pore. Kot smo že poročali, so destrniški svetniki na dopisni seji oktobra po skrajšanem postopku odločali o spremembah Odloka o izdaja- teljstvu javnega glasila Občan. Župan Franc Pukšič je takrat pojas- nil, da gre za manjše popravke. Napad na svobodo medijev Prav v »teh manjših popravkih« pa se skriva resen napad na me- dijsko avtonomnost, je prepričan svetnik Branko Horvat, ki je zato tudi odločno glasoval proti sprejetju odloka, s katerim se Občana postavlja na mesto županovega trobila. Po njegovem mnenju je najbolj sporen člen, ki daje vodstvu občine pravico do nadzora nad vsebinami glasila, saj se po novem glasi: župan in direktor občin- ske uprave ne moreta biti člana uredništva, imata pa pravico do predogleda. »Gre za nezakonit sklep, ki je v nasprotju z Zakonom o medijih, ki med drugim pravi, da dejavnost medijev temelji na svobodi izražanja in svobodnem pretoku informacij ter odprtosti za različna mnenja, obenem pa tudi na avtonomnosti urednikov, novinarjev in drugih avtorjev. Tega ne vidim drugače kot napad na svobodo medijev in poskus vplivanja na vsebino. Da imata župan in Foto: SD Destrniški svetniki so sprejeli odstop dosedanjega odgovornega ure- dnika Občana Tadeja Urbanije in na njegovo mesto imenovali Špelo Pokeržnik. direktorica občinske uprave pravico do vpogleda v vsebine glasila pred njegovo objavo, je povsem neetično in grobo posega v neod- visnost uredniškega in novinarskega dela. Verjamem pa, da je bilo vzrok za takšno odločitev prav moje zadnje pisanje v Občanu, ki Pukšiču gotovo ni bilo povšeči.« Odstop iz osebnih razlogov ali pritiskov? Ali so bile spremembe pri avtonomiji urednikovanja tiste, za- radi katerih je Urbanija odstopil z mesta odgovornega urednika, uradno sicer ni znano, saj je v odstopni izjavi zapisal, da Občana zapušča iz osebnih razlogov. Je pa v njej pomenljiv stavek, da je septembrska številka Občana zadnja, za katero odgovarja, kar daje slutiti, da ni pripravljen odgovarjati za vsebine, o katerih bi pred objavo odločal župan. Z vključitvijo pravice do predogleda člankov v občinskem glasilu se ne strinja tudi Elizabeta Fras. »Ne vem, zakaj je tako pomembno, da se v Občanu ne objavi nič takega, kar ni po volji župana. Saj ima vendar možnost in pravico, da v naslednji številki demantira more- bitne take zapise in argumentira svoj prav. Če moramo cenzurirati lokalni časopis, pa res nismo nič boljši od Severne Koreje,« je dejala na zadnji seji občinskega sveta, na kateri so svetniki potrjevali spre- membo v vodstvu Občana, župan Franc Pukšič pa je ponovil, da je spremenjeni odlok zgolj posledica zakonodajne uskladitve. Težko delo za novo urednico Da urednik pod cenzuro ne more samostojno in normalno de- lovati, je dodal Horvat. »Prav zaradi takih pritiskov je odstopil Ur- banija. Ste se vprašali, zakaj je za uredniško mesto prispela samo ena prijava, pa še ta prihaja od daleč? Ker se vam na Destrniku in v okolici nihče več ne pusti izsiljevati. Če hočete, da je Občan povsem po vaši volji, si ga izvolite tudi sami plačati.« Zaradi burne razprave in slabe volje nekaterih svetnikov v zvezi z načinom izdajanja Občana pa delovni začetki na mestu odgovorne urednice najbrž ne bodo najenostavnejši za novinarko Špelo Po- keržnik, saj z nastopom uredniške funkcije hočeš nočeš prevzema tudi kar težek nahrbtnik politično zelo razdeljenega Destrnika. Občinsko podjetje Javne službe Ptuj je bilo ustanovljeno pred 12 leti. Družbo je ustanovila Mestna občina Ptuj z namenom vzposta- vitve transparentnega in učinko- vitejšega načina izvajanja njenih javnih nalog. Svojo dejavnost je podjetje, ki je bilo prvotno zadol- ženo za lokalne gospodarske javne službe, v zadnjih letih konkretno razširilo. Zbiranju (in predelavi do- ločenih vrst) odpadkov, vzdrževa- nju občinskih cest, urejanju okoli- ce, zimski službi, razsvetljavi ..., so postopoma dodajali številne druge dejavnosti. Upravljajo s parkirišči, s tržnimi prostori in pokopališko de- javnostjo na Ptuju, v zadnjih nekaj letih pa so temu širokemu naboru dodali še nekatere druge gospo- darske dejavnosti. So upravitelji večstanovanjskih stavb, med dru- gim tudi dominikanskega samosta- Foto: ČG Občinsko podjetje Javne službe se ukvarja tudi s trgovino in gostinstvom ... Ptuj  S katerimi dejavnostmi naj se ukvarja občinsko podjetje Javnim službam vse od pokopališč in smeti do trgovine in gostinstva Nabor dejavnosti, s katerimi se ukvarja občinsko podjetje Javne službe Ptuj, je iz leta v leto večji. Pomisleki, s kakšnim namenom je bilo podjetje ustanovljeno in s čim naj se ukvarja, so pogosti. Za nekatere so očitno nebodigatreba, za druge pomemben člen v razvoju mesta. Predstavlja občinsko podjetje nelojalno konkurenco preostalemu lokalnemu gospodarstvu ali dejansko pomemben se- gment oživljanja mestnega jedra? Alen Hodnik: »Silni interes zasebnikov za kavarno na tržnici je vprašljiv.« Hodnik pravi, da bi jim bilo morda lažje, če se s trgovinsko in gostinsko dejavnostjo ne bi ukvarjali: »Vprašljiv pa je tako silni interes zasebnikov, ki bi tam radi izvajali gostinsko dejavnost.« Prepričan je, da je doprinos občinskega podjetja pozitiven, saj kot je dejal, želijo bogatiti vsebino mesta in ne povzročati nemir. Prav na teh dveh segmentih delovanja se bo najbrž tudi njim poznala koronakriza. Ob tem direktor JS Ptuj zagotavlja: »Če bo v Škrniclu ali lokalu izguba, jo bomo pokrivali z dobički iz tržnih dejavnosti. Nikoli ne prihaja do prelivanja ali prikazovanja stroškov na področju dejavnosti, pri katerih ljudje nimajo možnosti odločanja, ali bodo njihovo storitev koristili.« Foto: ČG Javni delavec v JS Ptuj za promocijo turizma - zakaj? V podjetju Javne službe Ptuj je 150 zaposlenih. Čeprav na Ptuju deluje Zavod za turizem, imajo za namene spodbujanja turizma enega zaposlenega javnega delavca tudi v podjetju Javne službe Ptuj. Po pojasnilu Hodnika ta delavec pomaga v dominikanskem samostanu, njegovo delovno mesto pa kom- binirajo še z drugimi zadolžitvami. Foto: ČG Štajerski TEDNIK petek, 4. 12. 2020 COLOR CMYK stran 3 petek  4. decembra 2020 3Aktualno Restavracija in fekalije ne sodijo skupaj Glede umeščanja regatnega centra na zemljišču ob potoku Grajena je mestna svetnica Sergeja Puppis Freebairn poudarila, da bo najprej treba poskrbeti, da iz prečrpališča odpadnega blata (fekalij) ne bo več smrdelo. Neposredno pod današnjo Ranco je namreč prečrpališče, čez katerega se fekalije iz levega dela ptujske občine po cevovodu, ki je na dnu Ptujskega jezera, prečrpavajo do centralne čistilne naprave na desnem bregu jezera. Puppisova je slikovito ponazorila situacijo: »Dvomim, da bo nekdo užival ob hrani, če mu bo zraven smrdelo. To je tako, kot če bi si doma v jedilnici postavili stranišče.« Foto: ČG Občini Ptuj in Markovci sta pro- jekt Vitalizacije Ptujskega jezera začeli v letu 2006. S pomočjo dr- žavnih in evropskih sredstev so uredili vstopno-izstopna mesta, deloma zgradili pristanišče Ran- ca, postavili veslaško progo ter označili plovbno pot. Z občinskim prostorskim načrtom MO Ptuj iz leta 2015 je območje Rance nepos- redno ob jezeru opredeljeno kot pristanišče, zemljišča ob vznožju jezera pod Ranco pa lahko služijo turistični dejavnosti in rekreaciji. Ideje so zanimive, kaj pa denar Zadnje ideje o koriščenju jezera in okolice za namen turizma, rekre- acije, športa in preživljanja proste- ga časa so zbrane v novi projektni nalogi. Ptujski mestni svetniki so jo potrdili na novembrski seji, pri tem pa zaobšli pomembna ekonomska in okoljska vprašanja. Predvsem se je vprašati, kdo bo pripravljen te ideje fi nancirati, drugo vprašanje je kontaminiranost usedlin v jezeru s težkimi kovinami. Projektna naloga je podlaga za pripravo medobčinskega lokacij- skega načrta (MLN). Ideja je, da se na Ranci nadaljuje urejanje prista- nišča. Na prostoru pod Ranco bi gradili pristaniški objekt oziroma marino. V zgornji etaži objekta, s pogledom na jezero, bi bila re- stavracija. V Brodarskem društvu Ranca sicer zagovarjajo idejo, da bi se pristaniški objekt (z gostil- no) gradil neposredno ob jezeru, a zakonodaja tovrstne gradnje ne dopušča. Tudi drugih idej o urejanju obal- nega pasu od Rance do mesta Ptujčanom ne manjka. Spremenili bi traso vlečnice, imeli bi plavajoče apartmajske hiške, dva plavajo- ča bazena, plavajoče ploščadi za gostinsko ponudbo, novo cono za plovbo vodnih skuterjev, na vstopno-izstopnem mestu Toplice bi uredili večnamenski objekt za potrebe turističnega informiranja, stopnice z dostopom do vode, pla- vajoči pomol in progo za slalom na vodi. Dodatna vstopno-izstopna mes- ta bi zgradili pri dominikanskem samostanu, termah in v bližini orni- tološke opazovalnice, pri Koteksu bi bilo vstopno-izstopno mesto za kajakaško čolnarno. V občini Markovci je še vedno živa ideja o gradnji regatnega cen- tra s sodniškim stolpom, veslaško progo in plažo v Zabovcih. Po jeze- ru bi za potrebe monitoringa ribje- ga staleža namestili nekaj pomo- lov, za turistični ribolov bi uredili plavajoče splave. Ptujska in marko- vska občina si bosta prizadevali, da se okrog jezera končno tudi uredi (legalizira) rekreacijska pot. Kaj od vsega naštetega bo mož- no umestiti v MLN, je velika loteri- ja. Udejanjanje idej bo predvsem odvisno od soglasodajalcev in kompleksnosti postopkov prostor- skega umeščanja. Četudi bo MLN dobil zeleno luč, pa je vprašanje, kdo bo vse to, kar je načrtovano, zgradil oziroma fi nanciral. Na to je na seji mestnega sveta opozoril svetnik Rajko Fajt. V Mežici zaradi svinca sanacija okolja, na Ptuju bi se na svincu šli turizma Pogled na »drobovje« Ptujske- ga jezera z ogromnimi količinami mulja, ki je obremenjen s težkimi kovinami, ni nič kaj romantičen. O tem so se Ptujčani lahko prepri- čali vsakič, ko so DEM za potrebe vzdrževanja jezera znižale vodo- staj. Prisotnosti težkih kovin v dravskem mulju, ki so predvsem posledica težke industrije iz pre- teklosti, v DEM ne zanikajo. Glede na dejstvo, da je jezero zaradi sedi- mentov ekološko obremenjeno, je na mestu vprašanje, koliko bi sploh lahko bilo zanimivo za turistične obiske. V mulju so tudi usedline iz nekdanjega ribnika svinca in cinka Foto: ČG Pogled na Ptujsko jezero je romantičen. A gladina jezera je le kulisa za vse tisto, kar se skriva pod njo. Ptuj, Markovci  Projektna naloga o urejanju Ptujskega jezera Realnost ali mokre sanje? Ideja o urejanju brežin Ptujskega jezera za namen turizma in rekreacije je že zelo stara. Doslej so Ptujčani priložnost za razvoj pristaniške dejavnosti, s tem pa tudi gostinske ponudbe, videli na Ranci. Ta je sicer priljubljeno shajališče različnih generacij, od ljubiteljev vodnih športov in narave do tistih, ki samo radi uživajo ob vodi, pijači in lepem razgledu. Vse to Ranca v topli polovici leta tudi ponuja. A kako naprej? Katere dejavnosti razvijati, kaj je ob jezeru sploh možno in dopustno? Gostilna ob Dravi bo, a drugje … Ideja o gostilni na Ranci, iz katere bi bil pogled na veduto mesta in Ptujsko jezero, se preigrava že kakšnih 15 let. Vseskozi je jasno, da je skoraj nemogoče, da ideja zaživi, ker zakonodaja tega ne omogoča. Je pa na nek način hecno, da bo Ptuj gostilno s pogledom na jezero, grad in veduto mesta vseeno dobil, saj so investitorji našli in kupili prostor, kjer bo to izvedljivo. Kot smo nedavno poročali, se gostilna z moderno zasnovano arhitekturo načrtuje v bližini peš mostu na desnem bregu Drave, ob nekdanji Reprizi. Namesto minimalnih osem ku- bičnih metrov na sekundo je v vodnjaku na sekundo možno načr- pati le dva do tri litre. Komunalno podjetje (KP) je medtem poiskalo novo lokacijo za vodnjak, to je v bližini gasilskega doma v Dražen- cih. Vrtino v Lancovi vasi so najprej vrtali do globine 75 metrov, a so jo zaradi premalo pridobljenih po- datkov še poglobili do 132 metrov. Sledile so preiskave vode in črpalni preizkus. »Ugotovili smo, da loka- cija zaradi prenizke izdatnosti (ko- ličin načrpane vode v časovnem intervalu) ni primerna za globinski vodnjak. Pričakovana izdatnost vodnjaka bi morala biti vsaj osem litrov na sekundo, medtem ko je bila izdatnost vodnjaka v Lancovi vasi največ dva do tri litre na se- kundo,« je pojasnil direktor KP Ptuj Janko Širec. Dodal je, da opravlje- no delo ni bilo brez pomena, saj bo vrtina služila kot opazovalna za potrebe opravljanja meritev kako- vosti in količine vodnih virov. »Me- ritve smo dolžni izvajati v skladu z vodnim dovoljenjem za vodnjake v Lancovi vasi. Tako vsako leto izde- lamo monitoring podzemne vode in poročilo ter ju posredujemo na ministrstvo za okolje in agencijo za okolje (ARSO).« Vrtina pri gasilskem domu v Dražencih Prvi mož komunale je še pove- dal, da so iz pridobljenih geoloških podatkov iz te vrtine in predhodno znanih podatkov o sestavi tal sedaj Videm  Novega vodnjaka v Lancovi vasi ne bo Razlog: priteklo premalo vode Globinskega vodnjaka za oskrbo s pitno vodo pri avtobusni postaji v Lancovi vasi ne bo. Vode in pritiska je na lokaciji premalo. Foto: MZ Sredi poletja so v Lancovi vasi vrtali do globine 150 metrov, a vodnjaka za oskrbo s pitno vodo tam ne bo. Vrtina bo služila izvajanju analiz podtalne vode. Iz sedimenta bi naredili umetni otok Projektna naloga se med drugim dotika vprašanja sedi- mentov v jezeru. Za začasno odlaganje in sušenje le-teh so kot potencialno predvideli zemljišče ob ptujski centralni čistilni napravi. Ena izmed idej je tudi, da bi v jezeru iz sedimen- ta, ki ga prečrpavajo, ustvarili umetni polotok velikosti pet hektarjev, ki bi služil kot začasna odlagalna površina. Umetni polotok bi bil v Zabovcih, tik ob meji s Spuhljo. ugotovili, da območje jugovzhodno od črpališča Lancova vas ni primer- no za globinski vodnjak. Primernej- ši teren je severno od obstoječega črpališča, zato so na terenu poiskali novo lokacijo. Izbrali so zemljišče, ki je v lasti občine Hajdina in je v bližini gasilskega doma v Dražencih. Aktiv- nosti za gradnjo nove vrtine so že stekle, lokacija le-te pa je od črpališča Lancova vas oddaljena le 800 metrov. Novo vrtino v Dražencih bodo s cevo- vodom navezali na sistem črpališča Lancova vas, preko katerega KP Ptuj s pitno vodo oskrbuje območje občin Videm, Podlehnik, Žetale in manjši del Majšperka. V bližini je tudi dovolj zmo- gljivo elektro omrežje, ki bo omogoči- lo priključitev vodnjaka na obstoječo infrastrukturo, je razložil Širec. Finančni vir za obe vrtini (lancovsko in dražensko) je omrežnina. Stroški vrtine v Lancovi vasi so znašali 41.227 evrov (z DDV), gradnja vodnjaka pa je bila sicer ocenjena na dobrih 200.000 evrov. Predvideni stroški vrti- ne in vodnjaka v Dražencih so 115.000 evrov, za izvedbo fi ltra železa in man- gana pa 98.000 evrov (obe ceni sta brez DDV). v Mežici. Ni odveč spomniti, da so zaradi prisotnosti svinca v krvi otrok v Mežiški dolini leta 2007 začeli 15-letno sanacijo okolja. Naj- bolj problematičen je sicer svinec v prahu, zato so poskrbeli za večkra- tno mokro čiščenje cest in fasad, asfaltiranje makadamskih cest, na najbolj tveganih območjih so za- menjali tudi zemljino. Odsvetova- no je gibanje v naravi, ko piha ve- ter. Res je, da je svinec v Ptujskem jezeru skrit v mulju na dnu jezera in pokrit z gladino vode. A to vseeno ne izpodbije dejstva o njegovi pri- sotnosti v okolju. Štajerski TEDNIK petek, 4. 12. 2020  COLOR CMYK stran 4 Jesen je čas pomembnih opravil na njivah. Zaradi večje količine pa- davin v tem času se na traktorjih in delovnih strojih nabere več blata, ki bi ga bilo treba s koles očistiti, še preden se delovni stroj zapelje na cesto in se vključi v promet. Žal ta praksa ni utečena pri vseh obdelovalcih njiv, tako blato po- gosto pristane na cestišču. Prav tako pa pri povzročiteljih blata na cesti ni vedno utečena praksa, da bi naposled cesto očistili. Posle- dično smo pogosto lahko priča neprijetnim prizorom blatnih cest. Estetika pa na tem mestu ni glavni problem, pač pa se tukaj pojavlja zmanjšana varnost v prometu. Blato na cesti namreč zmanjša oprijem pnevmatik, tako se verje- tnost zdrsa s ceste krepko poveča. Na občini Starše odgovornosti za zmanjšano varnost na lokalnih ce- stah niso pripravljeni prevzemati. Pred kratkim so se namreč odločili, da bodo še bolj skrbno čistili bla- to s cest, vendar to še zdaleč ne pomeni, da bodo tistim, ki bodo cesto umazali, dajali potuho. »Žal se vse prevečkrat dogaja, da se cesta umaže, povzročitelji pa či- ščenje opustijo. Tega ne bomo več tolerirali. V takih primerih bomo organizirali čiščenje ceste na stroške kmetovalcev oziroma posameznikov, ki bodo cesto pus- tili v takem stanju. Če pa to ne bo zaleglo, bomo apelirali tudi na in- špekcijsko službo, da povzročitelje skrbneje kaznuje,« je napovedal župan Stanislav Greifoner. Dela čiščenja cest bo občina naročeva- la pri občinskem podjetju Gradnje Starše, stroški pa se bodo izstavili posameznikom. Pri tem pa Grei- foner pričakuje, da bodo občani ob zaznavi večjih količin blata na cesti, o svojih opažanjih sproti obveščali občinsko upravo. »Vsem nam je v interesu, da je varnost v prometu zagotovljena in se preprečijo pro- metne nesreče,« je še dodal župan Greifoner. petek  4. decembra 20204 Podravje Starše  Blato na cesti je nevarno za voznike Kdor ne bo ceste počistil za sabo, bo kril stroške čiščenja Na občini Starše so se odločili, da v prihodnje ne bodo več tolerirali ravnodušnega puščanja blata na lokalnih cestah. Občina kot lastnica cest namreč ne more dopuščati, da bi bila zaradi umazanije na cestišču zmanjšana varnost v prometu ter prevzemati odgovornosti za morebitne prometne nesreče. Foto: Črtomir Goznik »Kmetovalce sedaj opozarjamo, da bodo v prihodnje, ko ne bodo počistili za seboj, plačali za čiščenje,« je bil jasen Stanislav Greifoner. Zaposlena, ki bo svoje delo opra- vljala v občinski upravi za področje turizma, je svoje delo že opravljala od leta 2018 v okviru turističnega društva, občina pa je za zaposli- tev društvu zagotavljala denar. S preselitvijo zaposlitve pa naj ne bi prišlo do posebnih sprememb, niti v fi nančnem oziru. Poleg tega pa bodo zaposlili dodatnega režijske- ga delavca. »Dela je iz leta v leto več, z enim delavcem pa ne zmore- mo reševati vseh del, ki bi jih preko režijskega obrata radi reševali. Pot- rebno je, da sta dva, da bosta delo na terenu lahko opravljala,« je po- vedal Mirko Cvetko, župan občine Sveti Tomaž. Vsak od obeh novih zaposlenih pa bo ob upokojitvi dol- goletnega sodelavca Ivana Rakuše prevzel tudi del njegovih zadolži- tev, po njegovem odhodu pa naj ne bi izvedli dodatne zaposlitve. »Če nam bo šlo po načrtu, bomo v letu 2022 v kadrovskem načrtu število zaposlenih zmanjšali za eno delov- no mesto,« je še napovedal Cvetko. Skoraj milijon evrov za investicije V proračunu za prihodnje leto so predvideli skoraj 2,6 milijona evrov prihodkov. Odhodki naj bi znašali okoli 2,7 milijona evrov, od tega pa bodo 980.000 evrov namenili za investicije. Med pomembnimi investicijami gre izpostaviti obno- vo vodovodnega omrežja. »V zvezi z obnovo vodovodnega omrežja je trenutno objavljen javni razpis za izvajalca. Planirali smo dobrih 400.000 evrov, kolikšen bo konč- ni znesek, pa za zdaj še ne vemo natančno,« je dejal Cvetko. Kot večjo investicijo gre izpostaviti tudi ureditev ceste na relaciji Mala vas–Sejanci, kjer bodo urejali 1.800 metrov dolg odsek. Nadalje bodo v prihodnjem letu namenili 40.000 evrov za vzdrževalna dela na stari šoli, nekaj sredstev pa bo občina namenila tudi sanaciji bloka. »Blok na naslovu Sveti Tomaž 35b je po- treben sanacije. Predvidena je me- njava ostrešja in sanacija fasade. Predračunska vrednost del znaša 100.000 evrov, občina kot 20-od- stotni lastnik stavbe pa mora za- gotoviti 20.000 evrov,« je navedel Cvetko. Okoli 10.000 evrov pa naj bi stala ureditev grede pod šolo, s katero naj bi se zaključilo večletno posodabljanje stare čistilne napra- ve. Priprava dokumentacije za prihodnje projekte V prihodnjem letu bodo pristopi- li k pripravi projektne dokumenta- cije za investicije, ki se bodo realizi- rale v prihodnjih letih. Pripravili bi projektno dokumentacijo za izgra- dnjo kanalizacije na območju Sveti Tomaž – zahod in pa dokumenta- cijo za prepotrebno sanacijo 1.700 metrov dolgega odseka na relaciji Savci–Mezgovci. »Obnova ceste naj bi stala okoli 400.000 evrov, izvedli pa bi jo v letih 2023–2024. Z investicijo bomo v prihodnje kandi- dirali za regionalna sredstva, ven- dar najprej moramo imeti priprav- ljeno potrebno dokumentacijo,« je še pojasnil Cvetko. Na zadnji seji so svetniki predlo- gu proračuna prikimali. Občani imajo 15 dni časa, da podajo svoje predloge ali pripombe, zbora ob- čanov, kot ga je občina za te name- ne v preteklih letih organizirala, pa letos ne bo mogoče izvesti. Sveti Tomaž  Proračun za 2021 v javni obravnavi V občinski upravi bodo zaposlovali V sklopu proračuna za prihodnje leto so v občinski upravi predvideli spremembo kadrovskega načr- ta, ki predvideva dve dodatni zaposlitvi. Eno delovno mesto je namenjeno zaposlitvi sodelavke, ki bi skrbela za razvoj turizma, z drugo zaposlitvijo pa bi zagotovili dodatnega režijskega delavca. Foto: KG »V okviru LAS-a bi izvedli dva projekta, in sicer: v projektu Naša Drava imamo predvidenih dobrih 18.000 evrov za nabavo dveh koles in postavitev kolesarnice, dobrih 13.000 evrov pa bi namenili za projekt Čebele, čebelice in ptice,« je svetnikom na seji povedal župan Mirko Cvetko. Cerkvenjak  Okužbe v občinskih upravah Seja že drugič prestavljena Medtem ko so jo Slovenske gorice v prvem valu epidemije odnesle tako rekoč brez bušk, je novi koronavirus v drugem valu krepko udaril. Ne manjka primerov, ko so bile v samoizolaciji in karanteni celotne občinske uprave, kar je ponekod predstavljalo tudi nemalo zapletov pri realizaciji rednih nalog. Virus tako ni prizanesel niti občini Cerkve- njak in je okrnil delovanje občinske uprave, med covid bolniki pa se je znašel tudi župan Marjan Žmavc. Ker je okuženih in obolelih tudi nekaj svetnikov, je bila prvotno za 25. november sklicana redna seja občinskega sveta, na kateri bodo govorili o proračunu za prihodnje leto, prestavljena za teden dni in nato še za en teden. Foto: SD Dornava  Obravnava proračunov za 2020 in 2021 Oba dokumenta potrdili Svetniki občine Dornava so na seji v novembru odloča- li o dveh najpomembnejših fi nančnih dokumentih lokalne skupnosti: rebalansu proračuna za letošnje leto in osnutku proračuna za leto 2021. V skladu z rebalansom je vrednost letošnjega proračuna ocenjena na dobrih 2,4 milijona evrov. Največji projekt tega leta je gradnja ga- silsko-kulturnega doma v Mezgovcih, ki so jo sicer izvajali po fazah v obdobju treh let. Skupna vrednost investicije je 805.000 evrov, od tega znaša letošnji del vložka 380.000 evrov. Svetniki so rebalans proračuna potrdili brez pripomb. Dominika Kukovca je zanimalo, ali bo morebiti zaradi stroškov vrtca sledil še kakšen rebalans ali pa so v sedanjem za- gotovili dovolj sredstev za pokrivanje dejavnosti varstva otrok – glede na epidemijo, ko so starši, če otrok vrtca ne obiskuje, plačila oproščeni. Zato je moč sklepati, da bodo na lokalno skupnost morda padli višji stroški. Župan Janko Merc je pojasnil, da za zdaj še kakšen rebalans ni predviden in da bodo proračunska sredstva, ki so bila namenjena za izvajanje dejavnosti vrtca, najverjetneje zadostovala. »Kako bo naprej, pa ne vem, v tem trenutku je to težko oceniti,« je dejal župan. Proračun za leto 2021 bo težak 2,5 milijona evrov Pri obravnavi proračuna za leto 2021 se je glavnina razprave, kot smo že poročali, vrtela okrog županove odločitve, da se bo zaposlil kot poklicni župan. Svetniki, ki so se oglasili v razpravi, so proračun v vrednosti 2,5 milijona evrov pozitivno ocenili in ga tudi potrdili. Apeli- rali so, da se podrobneje oblikuje kadrovski načrt zaposlenih v občin- ski upravi, hkrati naj se razmišlja tudi o tem, kako sanirati boleči dolg za občinsko stavbo, ki se zaradi podivjanih zamudnih obresti kljub odplačevanju zmanjšuje le za malenkost. Glavnina investicijskega denarja bo prihodnje leto namenjena urejanju cestne infrastrukture. Svetnik Kukovec je predlagal, da bi v proračun vključili širitev in modernizacijo ceste Žamenci–Slomi–Bre- zovci–Lasigovci. »Predlagam, da se urejanje te ceste uvrsti v načrt ra- zvojnih programov. Ne pričakujemo, da se to izvede naslednje leto, v prihodnjih dveh, treh letih pa bi že lahko razmišljali o realizaciji. Izdela naj se idejna zasnova, postavka umesti v proračun, za začetek na njej rezerviramo nekaj tisočakov, ko bodo zadeve dovolj daleč, pa gremo v izvedbo. Cesta je preozka in dotrajana. Danes je vsa kmetijska in to- vorna mehanizacija večja, kot je bila nekoč. Cesto bo treba razširiti, da bo primerna današnjim vozilom.« Svetnik Kukovec je opozoril še na nevzdrževani Bresniški potok in zelo dotrajani most v Lasigovcih. Foto: MZ Svetnik Dominik Kukovec predlaga, da se v razvojni program občine Dor- nava umesti razširitev ceste Žamenci–Slomi–Brezovci–Lasigovci. Glede na današnjo strukturo prometa, ko so vozila večja in težja, je cesta preozka in tudi že dotrajana. Štajerski TEDNIK petek, 4. 12. 2020 COLOR CMYK stran 5 petek  4. decembra 2020 5Podjetništvo Po prvih zbranih podatkih je povprečen pridelek več kot 80 ton pese neto na hektar, sladkorna stopnja je nekaj več kot 15-odsto- tna, »kar glede na količino ni slabo, saj večina pridelovalcev dosega 100 ton bruto na hektar«. »Običaj- no količina ni pojem za kakovost, a očitno so pridelovalci storili vse prav, tudi tehnološko, zato smo zaenkrat v Pomurju zadovoljni z rezultatom,« je povedal Kosi. Ta čas se zaključuje spravilo sladkorne pese še v Podravju, kjer prav tako ni zaznati odsto- panja navzdol in bodo rezultati predvidoma podobni. Predsednik Zadruge Kooperativa Kristal upa, da bo odkupovalec pridelek plačal skladno s pogodbo, torej do konca letošnjega leta. Zadruga je sicer v začetku leta podpisala pogodbo s hrvaškim podjetjem Viro za odkup vse v Sloveniji zasejane sladkorne pese, vendar je kupec sredi leta zaprl tovarno sladkorja v Virovitici. Po- godba in z njo vse obveznosti se je tako prenesla na tovarno sladkorja v Osijeku, nakup pa izvaja družba Hrvatska industrija šećera, ki zdru- žuje več hrvaških proizvajalcev sladkorja. Zaradi neresnosti lanskega kupca letos manj zasejane pese Pričakujejo, da bodo cene enake kot lani, to je 33 evrov za tono pese pri 16-odstotni sladkorni stopnji. »V okoliških državah so cene sladkor- ne pese bistveno nižje, ne vidimo pa drobnega tiska v pogodbah teh pridelovalcev, na primer v sose- dnjih Avstriji in na Madžarskem, ki pridelujejo za istega odkupovalca kot mi. V preteklosti so bila na pri- mer tudi v Sloveniji določena nado- mestila. Stimulacije so lahko take, da iz neto cene, ki je zapisana in javno objavljena, nastane 'kosma- ta' cena za proizvajalca, s katero odkupovalec spodbuja in ohranja proizvodnjo v sosednjih državah,« je povedal Kosi. Po desetletju opustitve pridela- ve pri nas so predlani prvi kmetje ponovno zasejali to poljščino, in sicer na 75 hektarjih. Lani so slad- korno peso pridelovali na 200 hek- tarjih, letos pa le na 100 hektarjih. Razlog za ta padec po mnenju Ko- sija ni v tehnologiji, tehniki ali kako- vosti, ampak v neresnosti lanskega kupca, ki je zamujal s plačili, »kar je zbodlo marsikaterega prideloval- ca, ki bi ali nadaljeval pridelavo ali celo začel na novo«. Podravje  Letošnji pridelek sladkorne pese bogat Pričakujejo enako odkupno ceno kot lani Spravilo letošnje letine sladkorne pese v Pomurju je končano, v Podravju pa pridelek še pospravljajo. Več kot po- lovico pobranega so že dostavili v tovarno sladkorja v Osijeku, je povedal predsednik Zadruge Kooperativa Kristal Miroslav Kosi. Kot je dodal, so pozitivno presenečeni nad količino pridelka, cena pa bo po pričakovanju enaka lanski. Foto: ČG Nova prometnica, za katero DARS pelje razpisni postopek za izbiro izvajalca del, bo med Or- možem in Mihovci oziroma Veliko Nedeljo prečkala polje in dravski kanal, potem pa vzporedno s kana- lom tekla do Markovcev. Gradnja 16-kilometrske cestne povezave, vključno z mostom čez dravski ka- nal v Cvetkovcih in vsemi priključki na lokalne ceste, je ocenjena na okoli 50 milijonov evrov. V ozadju kalkulacije politike in Darsa Župan občine Gorišnica Jože Kokot sedanja prizadevanja v zve- zi z gradnjo omenjene cestne po- vezave pozdravlja. Meni pa tudi, da cesta v okolje prihaja 20 let prepozno. »Če bi jo zgradili, kot je bilo načrtovano, bi bil tudi razvoj območja bistveno drugačen, kot je sedaj. Dobre logistične povezave so osnovni potencial za zanimanje investitorjev. Ormož danes ne bi tako sameval, če bi bila hitra cesta zgrajena, kot je bilo načrtovano. Območje bi se nedvomno drugače razvijalo, tudi naša občina. Kar ne- kaj področij nam stoji, ker ta cesta ni končana. 20 let se ukvarjamo s to cesto?! Po tem, ko smo župani izkazali enotnost in izrekli podpo- ro severni S5 varianti, pa so na Dar- su glede te že izkazali oklevanje. To so politične igrice, enkrat rečejo tako, drugič drugače. Spomnim se sestanka v Ormožu izpred leta in pol, ko so predstavniki Darsa dejali, da je denar za cesto na raz- polago, manjka pa politična volja. Sedaj politična volja je, a je na nji- hovi strani čutiti oklevanje. Verja- mem, da se bo odsek od Ormoža do Markovcev zgradil, saj je nad- voz Sejanca v glavnem končan, v teku je postopek za izbiro izvajalca gradnje do Markovcev.« Ideja o gospodarski coni Muretinci Občina Gorišnica želi ob trasi bodoče glavne ceste v prostor umestiti obrtno-poslovno cono Muretinci. Pot do te bo sicer še precej dolga in zahtevna, saj bo šlo za posege v kmetijska zemljišča. Najprej bo torej treba spremeniti namensko rabo prostora (OPN). Na območju gorišniške občine se bodo vozniki na novo cesto lah- ko vključevali v Forminu in Zagoji- čih oziroma Muretincih. Lokalna cestna povezava med Gorišnico in Gajevci čez dravski kanal ostane nespremenjena, most čez kanal bodo podaljšali v nadvoz. V For- minu, na placerovski strani, je za priključitev na novo cesto v načrtu krožišče. Za krajšo pot iz Haloz do Gorišnice in Ormoža Občini Gorišnica in Zavrč ter re- publiška direkcija za infrastrukturo (DRSI) načrtujejo, da bi z mostom čez staro strugo Drave povezali še Formin in Zavrč. Krak za novo cesto in most (proti Forminu) v završkem rondoju čaka že od leta 2012. »Ne- koč smo bili s Halozami povezani z brodom. Elektrarna je brod »od- nesla«, ostali smo tudi brez mostu. Če bi Zavrč in Formin povezali z mo- stom čez dravsko strugo, bi to po- menilo bistveno krajšo pot za ljudi z obeh strani Drave, torej polja in Haloz. Most bi nam prikrajšal veli- ko nepotrebnih kilometrov, ki jih je sedaj treba prevoziti okrog Borla. Zavrčanom bi odprli tudi bližnjico do Ormoža. Ormož ima gimnazijo. Dijak, ki se recimo vozi z avtobu- som iz Zavrča v Ormož, se mora naprej peljati do Spuhlje ali Ptuja, tam prestopiti in se peljati nazaj v Ormož. Če bi imeli neposredno po- vezavo, bi bila pot med Halozami in Ormožem bistveno, bistveno kraj- ša in enostavnejša. To je tudi eden od odgovorov, kaj nam ta cesta prinaša v okolje. Verjetno ogromno novih okoliščin in možnosti, o kate- rih danes niti ne razmišljamo. Če bi Zavrč in Formin povezali z mostom, bi se prometa razbremenili tudi naselji Bukovci in Stojnci v občini Markovci,« je prepričan gorišniški župan Jože Kokot. Podravje  Kaj pomeni gradnja nove glavne ceste za občine Če bi bila zgrajena prej, bi bil razvoj območja drugačen Naselja v občinah Ormož, Gorišnica in Markovci, ki ležijo ob regionalni cesti Ormož–Spuhlja, bodo po izgradnji nove cestne povezave od Ormoža do Markovcev (nekdanja hitra cesta) bistveno razbreme- njene prometa. Foto: ČG Župan občine Gorišnica Jože Kokot meni, da bo nova glavna cesta od Or- moža do Markovcev okolju prinesla veliko dobrega, predvsem v razvojnem smislu. Foto: Smučarski klub Sveti Tomaž Sv. Tomaž  Smučišče čaka na sprostitev ukrepov Globoki klanec pripravljen za smučarje Glede na razmere in omejitve, ki so letos postale del vsakda- na, zimska rekreacija na snegu ostaja pod vprašajem. Kljub temu so entuziasti Smučarskega kluba Sveti Tomaž pripra- vili vse potrebno, da začnejo zasneževati smučišča. »Pripravljeni smo, da začnemo zasneževati smučišče. Kakor hitro bodo temperature padle pod 5 stopinj pod ničlo, bi začeli. Vprašanje pa je, kdaj in ali sploh bodo ukrepi smučanje dovoljevali,« je povedal Ivan Grašič, predsednik Smučarskega kluba Sveti Tomaž. Kot je v njihovi navadi, so člani smučarskega kluba z veliko mero op- timizma že lep čas garali in poskrbeli za vse podrobnosti, ki so potreb- ne za obratovanje smučišča. In to ne glede na negotovo prihodnost. »Ko bo smučanje dovoljeno, bomo imeli progo nared v roku tedna dni. Upamo pa, da bo lahko obratoval tudi naš gostinski lokal, saj smu- čarjem želimo ponuditi tople napitke in kaj za pod zob,« je dejal Grašič. Foto: Smučarski klub Sveti Tomaž Če se bo epidemija umirjala in se bodo rahljali ukrepi, bo Globok kla- nec zopet vabil smučarje od blizu in daleč. Na 600 metrov dolgi progi so v pretekli sezoni gostili od 100 do 400 obiskovalcev na dan. »Na našem klancu je smučalo veliko domačinov, posebej mladi so bili po- gosto na smučišču. Ob tem smo beležili veliko smučarjev iz sosednjih občin. K nam prihajajo tudi smučarji iz Maribora in drugih še bolj odda- ljenih krajev Slovenije ter sosednje Hrvaške. Lanska sezona je bila sicer kratka, a uspešna,« je ocenil Grašič in dodal: »Če bi bila letošnja sezona enaka, bi bili zadovoljni!« Pri delu profesionalni, pri plačilu pač ne Ne glede na to, kako uspešna bo sezona, morajo v smučarskem klubu ustreči vsem formalnim zahtevam, da smejo smučišče odpreti. »Opraviti moramo razne tečaje za redarje, strojnike, vodjo smučišča, nadalje moramo vlagati v vzdrževanje opreme in zavarovanje žični- ce. Vse to je velik zalogaj za naš klub, ki je močno odvisen od prodaje smučarskih kart,« je dejal Grašič. Ne glede na to, koliko smučarskih kart bodo prodali, pa morajo poskrbeti za vse podrobnosti, če želijo smučišče odpreti za javnost. Največji stroški, s katerimi se soočajo, pa nastajajo pri porabi elektrike, tako pri razsvetljavi proge za nočno smuko kakor pri zasneževanju proge. Četudi so stroški visoki, naj bi cene smučarskih kart tudi v prihodnje ostale nizke. »Mladini želimo omogočiti dostopnost smučanja, prav tako odraslim. Ljudje pa nimajo veliko denarja. Cena za 4-urno smuko za odrasle bo 12 evrov, za otroke pa osem. Če bomo lahko odprli le spodnji del smučišča, bomo za smuko zaračunali še manj,« je napove- dal Grašič. Pri tem pa je priznal, da vse to ne bi bilo mogoče, če se člani kluba za urejanje smučišča ne bi nesebično razdajali. Vse delo, ki ga opravijo, ga opravijo prostovoljno in popolnoma brez plačila. Finančno pomaga le občina Sveti Tomaž, ostale občine ne Ne glede na požrtvovalnost članov kluba so stroški fi nančne zmož- nosti v preteklosti kluba že presegali. Pri težavah jim je občina Sveti Tomaž že pomagala in jih fi nančno podprla. Grašič pa je bil na tem mestu povsem jasen: »Glede na to, da urejamo edino smučišče na tem območju in da gostimo veliko število občanov sosednjih občin, pod- poro sosednjih občin pogrešam. Pomen smučišča sega daleč čez mejo naše občine, pa žal tega ne prepoznajo. Preprosto nimajo posluha za nas!« Ne glede na vse težave, s katerimi se srečujejo, pa leto za letom odprejo smučišče in pri smuki spremljajo zadovoljne smučarje. S pose- bej velikim veseljem pa pozdravljajo prve smučarske korake majhnih smučarjev. Štajerski TEDNIK petek, 4. 12. 2020  COLOR CMYK stran 6 Na Generalni policijski upravi (GPU) Ljubljana so pojasnili, da so letos predvsem v ospredju kršitve odloka, ki zapoveduje obvezno nošenje mask, razkuževanje rok, vzdrževanje zadostne medosebne razdalje, upoštevanje kapacitete (velikosti) prodajalne. Tovrstne pri- mere obravnavajo kot prekrške po Zakonu o nalezljivih boleznih. Med najpogostejšimi dogodki v trgo- vinah, ki zahtevajo posredovanje policije, so tatvine, kar nekaj je tudi kršitev javnega reda in miru, kot so nedostojno in nasilno vedenje do prodajalk in varnostnikov. »Pri tem prednjačijo trgovine, ob katerih se čez dan zadržujejo osebe in popi- vajo, tako da med kupci in zaposle- nimi prihaja do konfl iktov zaradi prepovedi prodaje alkoholnih pi- jač opitim osebam, tatvin, uži- vanja hrane in pijače v prodajalni …« je izpostavil Drago Menegalija z GPU in dodal, da včasih pride do konfl iktov tudi med strankami. Škoda zaradi kraje sorazmerno visoka »Žal so kraje v trgovini del naše- ga vsakdana. V večjih trgovinah si pomagamo z varnostno službo, v manjših osebje samo bdi nad kra- jami,« je poudaril Boštjan Jager, eden od treh direktorjev trgovske družbe Jagros, ki ima v lasti verigo prodajaln Jager. Vsako krajo, ki jo identifi cirajo, prijavijo policiji. »V veliko pomoč nam je kakovosten videonadzor. Odkar uporabljamo digitalne kamere, le-te omogočajo natančno resolucijo in so storilci dobro opaženi že pri vstopu v pro- dajalno in med gibanjem po proda- jalni. Letna škoda na račun kraj je razmeroma visoka, a še obvladlji- va. Je pa tatvin sedaj, ko je tranzit v upadu, nekoliko manj.« Lidl o bagatelni kriminaliteti, letno nekaj sto primerov V Lidlu Slovenija so povedali, da se kar pogosto srečujejo z var- nostnimi tveganji, ki so jih ozna- čili kot bagatelno kriminaliteto. »Gre za tatvine predmetov manj- še vrednosti, opažamo porast predrznih tatvin in tatvin večjih vrednosti. Na leto imamo nekaj sto primerov tovrstnih dejanj. Od- tujeno blago zajema prehrambne kot tudi neprehrambne izdelke. Vsako tatvino vzamemo skrajno resno in jo prijavimo policiji ter vztrajamo pri kazenskem prego- nu, kot določajo naša interna pra- vila. Navedeno velja tudi v primeru prisotnosti varnostnika na lokaciji, ki kot strokovno usposobljena oseba v skladu z določili Zakona o zasebnem varovanju v primeru konfl ikta skuša najti rešitev oziro- ma v primeru zaznanega kaznive- ga dejanja zoper premoženje le-to prepreči ter storilca zadrži do pri- hoda policije.« Tudi v Hoferju ne skrivajo, da se pri svojem delu srečujejo s tatvi- nami in besednimi nesporazumi. »Skladno s predpisi smo primorani vsako tatvino prijaviti pristojnim organom, enako velja za more- bitne nasilne primere. Najeto imamo varnostno službo, ki je pri- sotna v številnih trgovinah po Slo- veniji. Z namenom preprečevanja tatvin so trgovine opremljene z varnostnimi kamerami, na vhodih in izhodih so nameščeni senzorji. Letno zabeležimo tatvine najra- zličnejših izdelkov, med katerimi so najpogostejši oblačila, suhome- sni izdelki, hlajeni mesni izdelki, konzervirana hrana, alkohol, čo- kolade in kozmetika. Točnega po- petek  4. decembra 20206 V središču 28 napadov na informacijske sisteme Trgovci niso zanimivi le za zmikavte, temveč tudi bolj sofi sticirane in pretkane kriminalce. Lani so možje v modrem obravnavali 28 napadov na informacijske sisteme trgovin. Številka je v primerjavi z minulimi leti bistveno višja. Predlani je bilo teh kaznivih dejanj osem, enako v letu 2017. V 2016 ni bilo nobenega tovrstnega primera, v 2015 pa eden. Slovenija, Podravje  Policija lani v trgovinah posredovala skoraj 5.000-krat, najpogosteje zaradi dolgoprstnežev Kraje v trgovini del vsakdana: mimo blagajne s ko Ni nujno, da ljudje v trgovinah samo nakupujejo. Velikokrat tudi - kradejo. Res, da je nekaj med tatiči tudi takšnih, ki kradejo za trgovinah tatvin, incidentov, nasilja? Kateri so razlogi, da mora občasno v prodajalnah posredovati policija? Lani so policisti v trgovinah po Sloveniji obravnavali 3.842 tatvin, 524 velikih tatvin poškodovanj tuje stvari, 28 napadov na informacijski sistem, 25 primerov lahke in dva nasilništva. Program Varna hiša Ptuj se izva- ja od novembra 2004. Z vzposta- vitvijo programa je Center za soci- alno delo Spodnje Podravje storil pomemben korak v smeri pomoči ogroženim ženskam in otrokom. Dobili so prepotrebno možnost umika na varno, ki jo je do danes potrebovalo 337 uporabnikov, od tega 173 žensk in 164 otrok. »Ugo- tavljamo, da je Varna hiša v našem okolišu na žalost še kako potreb- na, saj v vseh teh letih, hiša ni bila niti en dan brez uporabnice,« pou- darja Anita Brunčič, strokovna vod- ja Varne hiše Ptuj. Program je namenjen ženskam in otrokom, ki doživljajo kakršno- koli obliko nasilja v partnerskih, družinskih in sorodstvenih odnosih in potrebujejo varno nastanitev. Zgodbe žensk, ki prihajajo po pomoč, so grozljive. Zato toliko bolj potrebujejo razumevanje strokovnih delavk. Te uporabni- cam programa nudijo strokovno pomoč, svetovanje, opolnomoče- nja in podporo. Za kakovostnejše preživljanje prostega časa in učno pomoč otrokom so v program vključeni tudi prostovoljci. Zaposlene so tri strokovne de- lavke, kapaciteta programa v dveh ločenih stanovanjih pa je sedem sob in 18 postelj. Zaradi zagotavlja- nja zasebnosti v vsako sobo nasta- nijo le eno žensko. V Varni hiši lahko bivajo največ leto in pol »Ženske so ob prihodu v Varno hišo na nek način olajšane in se počutijo varne pred nasiljem, ven- dar pa je menjava okolja zanje in otroke stresna. So prestrašene, osamljene, osramočene, pogosto si nalagajo občutke krivde, navaditi in prilagoditi se morajo skupnemu bivanju. Tudi pomembne osebe iz njenega socialnega okolja (soro- dniki, prijatelji, sosedje) se po nje- nem umiku v Varno hišo soočajo s spremembami, ki jih je povzročila ta odločitev. Ženska doživi prve re- akcije povzročitelja nasilja, doživlja različne občutke od olajšanja do občutkov negotove prihodnosti. Doživi solidarnost drugih žensk s podobnimi izkušnjami in vzpostav- lja nova prijateljstva, iz katerih črpa podporo, kar je zelo pomembno, če je v svojem dotedanjem social- nem okolju ni imela. Mnoge žrtve še le pri nas prepoznajo, da niso bile le žrtve psihičnega in fi zične- ga nasilja, temveč tudi spolnega in ekonomskega. Z našo podporo Ptuj, Podravje  V času epidemije manj klicev in manj nastanitev zlorabljenih žensk Varna hiša še kako potrebna: doslej so pomagali 337 upora V Varni hiši Ptuj so trenutno nastanjene štiri ženske in šest otrok. Klicev v času epidemije zaradi nasilja v družini je zelo veliko, a se je na žalost od poletja naprej le sodelavke to pripisujejo različnim razlogom, med drugim tudi negotovosti, ki jo prinašajo trenutne razmere. V 16 letih, odkar obstaja ptujska Varna hiša, so pom Uporabnic je bilo lani in letos nekoliko manj kot p Opažajo porast nasilja v družinah Ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič Zemljič je pred časom poudarila, da opažajo porast nasilja v družini. »To je zelo občutljiva tema in informacije o njej iz družin zelo težko pridejo. Se pa to odraža na vedenju otrok, na njihovih stiskah. Na primere, za katere vemo, se odzovemo tako, kot nam zakonodaja nalaga. Poskušamo se z družinami pogovarjati, da bi bilo teh dejanj manj. Gre za področje, ki je velika rana naše družbe. Edino, kar lahko policija odredi, je prepoved približevanja, ki velja od 24 ur do tri dni. Kaj pa potem? Redkokje se prepoved odredi za šest mesecev, večinoma so to krajša obdobja. Pa še takrat jo kršijo oboji, oče in mati, se malo pobotajo in gre zgodba naprej. Te problematike ne moremo rešiti, ker bo na državni ravni treba vzpostaviti sistem, kako se lotiti nasilja v družini. So pa to težke stvari, in ko vidimo otroke, kako trpijo, je res grozno.« Anka Ostrman, ki je področju socialnega dela namenila vso svojo poklicno pot, je dejala: »Tisti, ki ve za nasilje v družini, ga je dolžan prijaviti, mogoča je tudi anonimna prijava. Velikokrat gre za prepričanje, da je to notranja stvar družine, kar pa ne drži. Zato bi bilo dobro organizirati konferenco, okroglo mizo ali razgovor, da se pregleda, kaj se že izvaja, in išče rešitve, kaj bi še lahko naredili.« Foto: Profimedia/M24 V razmerju, kjer vlada nasilje, trpijo otroci. Štajerski TEDNIK petek, 4. 12. 2020  COLOR CMYK stran 7 datka in primerov zaradi občutlji- vosti informacij ne moremo deliti z javnostjo.« Največkrat se skuša izmakniti kaj manjšega in dražjega V Mercatorju ocenjujejo, da je glede na število njihovih trgovin po Sloveniji in število kupcev, ki jih dnevno obiskujejo, nesporazu- mov malo, incidentov pa še manj. »Nesporazume skušamo reševati strpno, saj se posebej v manjših trgovinah kupci in zaposleni poz- najo, zato skušamo najti zadovolji- vo rešitev. Redarji imajo navodila, da morebitne nesporazume in spore rešujejo taktno in umirjeno. Še posebej v zadnjem času, ko so ljudje zaradi omejitev ob epidemiji nekoliko bolj občutljivi, skušamo biti tolerantni tudi do nepotrebne nejevolje posameznikov in kakšnih neosnovanih obtožb, češ da smo si spet izmislili neke omejitve. V izjemnih primerih, ko kdo pres- topi mejo dopustnega, vsekakor pokličemo policijo, prijavimo tudi vsak poskus kraje. Poskusi kraje v trgovinah spet niso pogosti gle- de na število kupcev in trgovin, imamo dobro tehnično in osebno varovanje, pri preprečevanju po- skusov kraje v trgovini pomagajo kupci, ki so na to pozorni. Največ- krat se skuša izmakniti kaj manjše- ga in vrednejšega, kot so tehnični predmeti in kozmetika, pa tudi denimo sladkarije. Se je pa našel dolgoprstnež, ki je skušal izmakniti kos pršuta in steklenico viskija. Na srečo so redki tudi poskusi ropa, ko skušajo nepridipravi priti do cigaret ali gotovine, vendar se to- vrstni primeri največkrat končajo v rokah policije in pravosodja.« V Sparu Slovenija so bili z od- govorom skromni. Navedli so, da glede kaznivih dejanj niso izjema, srečujejo se s povsem enakimi primeri incidentov in kršitev kot konkurenca. Za red in varnost v Sparovih prodajalnah skrbijo naje- ti varnostniki. »V naših trgovinah sicer beležimo različne vrste ma- nipulacij, pri tem pa glede števila tatvin iz leta v leto ni zaznati večjih odstopanj,« so še dodali. petek  4. decembra 2020 7V središču Uporabnica Varne hiše: »Življenje je takšno, kot si ga sami ustvarimo« »Ko sem z otroki prišla v Varno hišo, sem se počutila prestrašeno, brez kančka samospoštovanja, bala sem se lastne sence, vsem nam je bilo res zelo težko. Z drugimi ženskami in otroki smo si morali deliti skupne prostore. Potem pa še ta stiska, ki sem jo čutila v sebi, strah pred vsem, tudi pred samo sabo. Sčasoma je postajalo boljše. Po dolgem času sem mirno spala, nisem se več bala, ni bilo kričanja, žaljivk. Svetovalke s svojim nenehnim spodbujanjem, pogovori, podporo, delavnicami niso odnehale. Pomagale so mi, da se ponovno sestavim, da začnem pozitivno razmišljati, sebe postaviti na prvo mesto. Iz Varne hiše odhajam brez strahu, saj sem tu ponovno našla samospoštovanje, samozavest in odhajam dvignjene glave. Spoznala sem, da je življenje takšno, kot si ga ustvarimo sami. Da se moramo bolj ceniti, da smo tudi žrtve nasilja vredne, cenjene, pametne in ne to, kar smo leta in leta poslušale. Vera vase, vera v življenje, v druge, to je nekaj, kar dobiš z bivanjem v Varni hiši,« pripoveduje ena izmed uporabnic Varne hiše Ptuj. Foto: Dreamstime /M24 v osom pršuta in steklenico viskija aradi pomanjkanja, a teh je manjšina. Več je tistih, ki kradejo iz objestnosti. Koliko je v Foto: Črtomir Goznik n, 54 ropov in roparskih tatvin, 146 goljufi j, 61 primera hude telesne poškodbe ter šest primerov Policijske intervencije v trgovinah v porastu Če ima prodajalna za varovanje najeto varnostno službo s prisotnimi varnostniki, so ti v primeru kršitev prvi varuhi reda. Od narave incidenta je odvisno, ali poleg varnostne službe posreduje še policija. Policijskih intervencij je v prodajalnah iz leta v leto več. Pred petimi leti (2015) so policisti zaradi kaznivih dejanj v trgovinah posredovali v okoli 4.200 primerih, lani je bilo število posredovanj že nad 4.900. Največ je tatvin, katerih število se je v minulih petih letih prav tako povečalo. V 2015 jih je bilo 3.362, lani 3.842. Tatvine niso edina reč, zaradi katere prodajalci na pomoč pokličejo policiste. Kazniva dejanja, ki so jim priča trgovci, so različna, od lahkih do hudih telesnih poškodb, poneverb, goljufije, izsiljevanj, zatajitev, poškodovanja tuje stvari, do nasilništva, ropov, roparskih tatvin in celo napadov na informacijske sisteme. Polovica vseh kaznivih dejanj v Ljubljani Največ varnostnih dogodkov, zaradi katerih v trgovinah posreduje policija, je na območju policijske uprave (PU) Ljubljana – polovica vseh v Sloveniji. Sledi Podravje (PU Maribor) z 901 primerom v letu 2019. Najmanj so jih obravnavali v goriški regiji (111) in na murskosoboškem območju (77). Levji delež med kaznivimi dejanji v trgovinah predstavljajo tatvine, ki jih je prav tako največ na ljubljanskem koncu – lani 2.047 od 3.842 vseh. V Podravju so jih zabeležili 675, na celjskem območju 341, na Dolenjskem 283, na Obali 206, najmanj pa ponovno v in Novi Gorici z okolico (82) in Prekmurju (41). Foto: PU Celje Foto: Črtomir Goznik V Hoferju so povedali, da so tarča tatičev najpogosteje oblačila, suhome- sni izdelki, hlajeni mesni izdelki, konzervirana hrana, alkohol, čokolade in kozmetika. abnicam in otrokom malo žensk dejansko odločilo za odhod od doma. Strokovne magali 173 ženskam in skoraj enkrat toliko otrokom. Foto: Arhiv M24 pred desetimi leti. To pa še zdaleč ne pomeni, da je tudi nasilja manj. gredo žrtve nasilja lažje skozi faze opolnomočenja, da zmorejo pre- trgati krog nasilja in zaživeti izven našega programa, brez nasilja,« pojasnjuje Brunčičeva. V Varni hiši lahko uporabnice bivajo do največ enega leta, pov- prečno toliko tudi potrebujejo, da si uredijo vse potrebno. Le v pri- meru izrednih razmer se bivanje lahko podaljša še za šest mesecev. Večina jih priznava, da same ne bi zmogle takšne poti. Pogosto se tudi po izselitvi obračajo na stro- kovne sodelavke, bodisi da potre- bujejo le pogovor ali nasvet. Epidemija: še težje je oditi od doma V Varni hiši Ptuj so v času spo- mladanske epidemije nastanili dve novi uporabnici. Brunčičeva sicer pojasnjuje, da so med poletjem imeli veliko razgovorov pred na- stanitvijo, a se ženske niso odloča- le za odhod od doma. Trenutno je klicev manj, kot bi jih pričakovali: »Menim, da je to zato, ker se žrtve od po vzročitelja težje umakne- jo, nimajo tolikšne možnosti ne- opazno opraviti klica, na splošno vladajo neka negotovost, strah, negotova prihodnost, fi nančna stiska. Posledično raje ostajajo v nasilnem odnosu, ker jim je to zna- no. Odhod od doma v tem času pa še toliko bolj predstavlja pot v neznano.« Pri tem v Varni hiši Ptuj posebej poudarjajo, da nobena okoliščina, niti izredne razmere, ne smejo biti izgovor ali opravičilo za nasilje. Število uporabnikov v programu kriznega centra Leto Ženske Otroci Skupaj 2010 22 25 47 2011 15 16 31 2012 16 12 28 2013 22 23 45 2014 13 12 25 2015 17 19 36 2016 12 10 22 2017 14 11 25 2018 13 6 19 2019 13 14 27 Skupaj 157 148 305 Vir: CSD Ptuj Na dejstvo, da se je v zadnjih letih zmanjšalo število uporabnic, vpli- va več dejavnikov. Po vzpostavitvi kriznih centrov (nam najbližji je v Mariboru) se del žrtev nasilja najprej vključi v njihov program, kjer se pogosto dokončno odločijo, ali so dejansko pripravljene zapustiti povzročitelja nasilja. Strokovne sodelavke Varne hiše Ptuj ugotavljajo, da tiste uporabnice, s katerimi delajo zadnja leta, povečini tudi vztra- jajo pri svojem zadanem cilju: življenju brez nasilja. Štajerski TEDNIK petek, 4. 12. 2020  COLOR CMYK stran 8 petek  4. decembra 20208 Podravje Majšperk  Naložbe v cestno infrastrukturo Za ureditev dveh cest 350.000 evrov Občinski svetniki so že potrdili dva infrastrukturna projek- ta, ki naj bi se izvajala v prihodnjem letu. Gre za obnovo jav- ne poti Sevce–Piške in lokalne ceste Stogovci–Ptujska Gora. Vrednost prvega projekta je 115.000 evrov. Občina pa namerava razširiti vozišče in utrditi podlago, urediti odvodnjavanje padavinskih voda in razširjeno javno pot asfaltirati. Modernizacija javne poti je po- membna predvsem z vidika prometne varnosti in urejenosti kraja za prebivalce naselij Podlože in Ptujska Gora, saj gre za obnovo od hišne številke Podlože 20a ob javni poti do priključka na javno pot Ptujska Gora–Lovrenc. Večji investicijski zalogaj bo ureditev ceste Stogovci–Ptujska Gora, in sicer naj bi projekt dosegel nekaj manj kot 236.000 evrov. Občina bo na tej lokalni cesti zamenjala dotrajani asfalt, razširila vozišče ter uredila odvodnjavanje ter prometno signalizacijo. Obnovil se bo celot- ni odsek, kar pomeni od priključka na regionalno cesto Majšperk–Ju- rovci do križišča za Ptujsko Goro. Občina bo za oba projekta koristila sredstva, ki ji pripadajo po za- konu o fi nanciranju občin, in sicer okrog 271.000 evrov, slabih 80.000 evrov pa bo še črpala iz proračuna. Foto: Občina Majšperk Na lokalni cesti Stogovci so letos uredili most, prihodnje leto sledi še obnova vozišča. Naraščanje števila zaposlenih občanov je v večji meri posledica zaposlitev izven območja občine. V letu 2019 je od 1.714 prebivalcev občine Starše kar 1.430 službeno migriralo v druge kraje. Levji delež zaposlenih prebivalcev je zaposle- nih v bližnji občini Maribor (800), na drugem mestu po pogosti de- stinaciji zaposlitve pa je Ljubljana. Skromen porast števila zaposlitev Na občini si v zadnjem času moč- no prizadevajo, da bi uredili po- slovno cono in na območje občine zvabili podjetja, ki bi zaposlovala. S številom zaposlitev na območju občine že lep čas niso zadovoljni. V letu 2015 je bilo na območju ob- čine 474 služb (vključno s samo- zaposlenimi in samozaposlenimi kmeti). Do leta 2019 se je število delovnih mest na območju občine povečalo zgolj za 18 zaposlenih (+4 %). Pri tem je treba izpostaviti, da je službo pri delodajalcih v Star- šah našlo 31 več oseb več kot pred petimi leti. Občinski javni razpisi brez učinka Število novih delovnih mest med samozaposlenimi (torej sa- mostojnimi podjetniki), sploh ne narašča in ostaja pri številki 110. Občina sicer že vrsto let nudi fi nančne spodbude posamezni- kom, ki bi se samozaposlili, vendar podatki kažejo, da spodbude ne prepričajo ljudi. Ob tem občina fi nančno podpira tudi razvoj kmetijstva v občini, a prav tako brez pravega učinka. Še več, trend je zelo neperspektiven. V letu 2015 je število samozapo- slenih kmetov na območju občine znašalo 45, v preteklem letu pa jih je bilo le še 32. To pomeni, da jih je kar 30 % opustilo svojo dejavnost. Razlog za opuščanje dejavnosti gotovo tiči tudi v upokojitvah, a očitno je področje preveč neper- spektivno, da bi se mladi odločali za prevzem dejavnosti. Nazadovanje v primerjavi s slovenskim povprečjem Kljub upadu števila samozapo- slenih kmetov in stagniranju števi- la samozaposlenih podjetnikov se je stopnja brezposelnosti v občini zmanjšala. V letu 2015 je bilo med aktivnim prebivalstvom 12,1 % brez- poselnih, kar je bilo takrat ugo- dnejše od stopnje brezposelnosti na ravni države, ki je znašala 12,9 %. Do leta 2019 je stopnja brezposel- nosti v občini padla na 8,9 %, ven- dar so glede na stopnjo brezposel- nosti v Sloveniji (8,3 %) v Staršah v tem pogledu nazadovali. Foto: Sta/M24 Največ Staršanov se na delo vozi v Maribor. Starše  Brezposelnost pada na račun zaposlitev v drugih občinah Na delo v druge občine 1.413 Staršanov, večina v Maribor Na območju občine Starše se je v obdobju zadnjih petih let število brezposelnih občanov zmanjšalo skoraj za tretjino. V letu 2015 je zaposlitev iskalo kar 255 občanov, v letu 2019 pa jih je bilo 57 manj. Na drugi strani je število občanov, ki so bili tako ali drugače zaposleni, naraslo za 5 %. V preteklem letu je bilo kar 81 več zaposlenih občanov kot pred petimi leti. A med vsemi delovno aktivnimi občani jih je le peščica takih, ki svoje delo opravljajo v domači občini. Od 1.714 delovno aktivnih občanov jih je v domači občini zaposlenih zgolj 284. Letošnji veseli december nam daje lepo priložnost, da se zbližamo s svojo družino, opravimo tisti telefonski klic prijatelju, ki smo ga zaradi vseh obveznosti tako odlašali, ali pa se preprosto le usedemo ob ka- min in ob vroči čokoladi in čaju opazujemo prve snežinke, ki belijo vrtove. Zdaj imamo prilo- žnost, da se ustavimo in razmi- slimo, katere stvari so nam res pomembne in zakaj smo lahko tudi v teh časih hvaležni. Tudi za ekipo Qcentra Ptuj v Puhovi je letošnji december obrnjen na glavo, a smo hva- ležni, da imamo zveste kupce, ki prav tako kot mi komaj ča- kate, da Qcenter spet zaživi v svojem polnem sijaju. Tokrat okrašen z živimi decembrski- mi barvami in lučkami. Pričaka- li Vas bomo z veliko praznično ponudbo daril, okraskov za jel- ko in vseh stvari, ki naredijo praznike prijetne in tople ter pričarajo tisti posebni občutek radosti, o katerem pojejo božič- ne pesmi. Prav tako kot lansko leto se bo tudi letos v Qcentru Ptuj v Puhovi zvrstil pester pra- zničen program, tokrat prilago- jen ukrepom. Brez skrbi, tudi letošnji december v Qcentru Ptuj v Puhovi ne bo minil brez Veseli december v Qcentru Ptuj v Puhovi Le redke stvari imajo večji čar kot decembrski sprehod in opazovanje lučk v me- stu ter obdarovanje najbližjih. Kljub vsem izzivom, ki so pred nami ta december, se moramo zavedati, da je bistvo tega meseca v preživljanju kakovostnega časa z našimi najbližjimi. presenečenj. Preden pa Vam razkrijemo katerih, Vas lepo vabimo v trenutno odprte po- slovalnice Supermarketa Tuš, Drogerije Tuš, Trafike 3Dva, Optike Oftalmos, SKB Banke, Pošte Slovenije ter po kavo za na pot v Tajkun bar. Upamo, da bomo tudi v teh drugačnih časih lahko del vaše praznične zgodbe. Trudimo se, da Vam olajšamo iskanje da- ril po celem mestu, zato boste tudi letos lahko v Qcentru Ptuj v Puhovi našli vse za lep de- cember na enem mestu. Pripravljeni na bodoče izzive mislimo na Vas in se veselimo Vašega obiska v praznično ma- gičnem Qcentru Ptuj v Puhovi. Število delovnih mest in število občanov, ki iščejo delo: Starše 2015 2016 2017 2018 2019 Razlika Število delovnih mest 474 458 478 472 492 + 18 Zaposleni občani 1.633 1.662 1.658 1.701 1.714 + 81 Brezposelni občani 225 213 205 170 168 - 57 Aktivni občani 1858 1875 1863 1871 1882 + 24 Občani zaposleni na območju občine(brez kmetov) 222 232 237 244 252 + 30 Samozaposleni kmetje 45 30 36 34 32 - 13 Občani, zaposleni v občini skupaj 267 262 273 278 284 + 17 Delež zaposlenih občanov v občini med aktivnimi občani v % 14,4 14,0 14,7 14,9 15,1 0,7 Vir: SuRS V obdobju zadnjih petih let je število delovnih mest naraslo, prav tako je bilo v letu 2019 zaposlenih 81 občanov več kot v letu 2015, kar v deležu predstavlja 5-odstotni porast. Posebej ugoden trend beležijo občani pri številu brezposelnih oseb, ki se je v tem obdobju zmanjšalo za 25 %. Ob tem pa podatki razkrivajo tudi, da občani v zelo majhni meri najdejo zaposlitev na območju domače občine. Foto: Občina Starše Najpogostejše delovne migracije prebivalcev občine Starše Kraj zaposlitve Število zaposlenih Starše 252 Maribor 789 Ljubljana 140 Ptuj 110 Hoče - Slivnica 64 Kidričevo 64 Rače – Fram 37 Slovenska Bistrica 33 Miklavž na Dravskem polju 21 Pesnica 16 Celje 16 Koper 11 Vir: SURS Krepko več kot polovica zaposlenih prebivalcev občine Starše dnev- no migrira v različne konce in kraje Slovenije. V letu 2019 je bilo zapo- slenih 1.665 prebivalcev občine Starše, od tega 1.413 izven območja domače občine. Največ, kar 47 %, jih migrira na delovno mesto v 15 km oddaljen Maribor. Kot ugodna destinacija zaposlitve glede na razdaljo gotovo sodijo območja občin Ptuj, Hoče – Slivnica, Kidričevo, Rače – Fram in Miklavž na Dravskem polju, saj so občine oddaljene manj kot 15 km. Na drugi strani pa se kar 140 občanov odpravlja na delo v 128 km odda- ljeno območje MO Ljubljana, 11 občanov pa je bilo v letu 2019 zaposlenih celo v 234 km oddaljenem Kopru. Štajerski TEDNIK petek, 4. 12. 2020 COLOR CMYK stran 9 Vrsto let so makolski osnovno- šolci malicali po učilnicah, kot je opozorila ravnateljica Silvestra Samastur, pa ob vse večjem šte- vilu otrok, naročenih na kosilo, in posledično prostorske stiske tudi slednjega niso mogli pojes- ti v dostojnem času. Zato so po končani investiciji veseli, da je v letošnjem poletju in jeseni le prišlo do uresničitve več kot 10 let traja- jočega prizadevanja po prenovi šolske kuhinje z jedilnico. »Zraven novo opremljene kuhinje, ki bo omogočala sodoben način pripra- ve in postrežbe hrane, smo prido- bili prvič pravo jedilnico,« je dejala ravnateljica. Investicija v zadnjem hipu Tudi na občini so zadovoljni z opravljenim delom, za katerega je bilo izbrano CP Ptuj, ki je oddalo ponudbo v višini nekaj manj kot 665.000 evrov. Direktor občin- ske uprave Igor Erker še ocenjuje, da je bila odločitev za obnovitev kletnih prostorov pravilna. »Med sanacijo smo ugotovili, kako so bili kletni prostori nekdaj narejeni in da so bili resnično potrebni ob- nove. Namreč kanalizacijske poti so bile ponekod zamašene, cevi pa tako krhke, da so delavcem v rokah razpadale. To pa pomeni, da če se ne bi odločili za to investicijo, bi se lahko kaj kmalu zgodilo, da bi odpadna voda prešla v steno in morda še v kakšen drug sistem.« V okviru obnove je bilo izvedenih nekaj dodatnih del, ki jih je bilo po oceni Erkerja smiselno že sedaj op- raviti. »Vendar smo ostali pod pe- timi odstotki vrednosti projekta za dodatna dela.« Za požarno stopnišče bo potrebna zadolžitev Na OŠ Anice Černejeve priča- kujejo, da se bo v prihodnjem letu izvedla še III. faza projekta, to je izgradnja požarnega stopnišča. »Požarno stopnišče bomo uvrstili v proračun občine za prihodnje leto, a bo za ta projekt v celoti potreben najem posojila. Svetniki bodo o tem odločali predvidoma decem- bra,« je napovedal Erker. Seveda je želja po novih investicijah še mno- go. Ravnateljica Silvestra Samastur dodaja, da si želijo še urediti zuna- nje asfaltno športno igrišče, ki ga je občina že nekaj let neuspešno pri- javljala na razpis fundacije za šport, a tudi priznala: »Investicije v šolski prostor nikoli niso zaključene, saj je šolski prostor treba stalno poso- dabljati, da imajo učenci ter zapos- leni dobre pogoje za delo.« petek  4. decembra 2020 9Podravje Makole  Učenci v osnovni šoli do prve prave jedilnice Dotrajane cevi so se drobile v rokah delavcev Osnovnošolci v Makolah so vendarle dočakali sodobno urejeno jedilnico. Načrtovana dela bi se morala sicer zaklju- čiti že pred enim mesecem, vendar se je tudi zaradi epidemioloških okoliščin in dodatnih del obnova podaljšala. Foto: Občina Makole »Nova kuhinja in jedilnica sta za nas res lep dogodek v teh sivih časih. Samo še na naše učence čakamo,« je dejala ravnateljica OŠ Anice Černejeve Makole Silvestra Samastur. Lenart, Sveta Ana  SVZ Hrastovec Nove težave z okužbami Potem ko so se zdravstvene razmere v Socialnovarstvenem zavodu Hrastovec prejšnji teden le začele umirjati in niso zaznali novih okužb, se je ta kljub spoštovanju vseh pripo- ročil pojavila v njihovi dislocirani bivalni enoti Rožengrunt v občini Sveta Ana. Po pozitivnem testu ene od zaposlenih so vse stanovalce preselili v sivo cono na sedež zavoda. Kot so sporočili iz zavoda, je trenutno pri njih v rdeči coni nastanjenih 16 stanovalcev, en pa je na bolnišničnem zdravljenju, pozitivnih je tudi 17 zaposlenih. Medtem so slabo polovico zdravih stanovalcev, ki so bili nastanjeni v športni dvorani v Voličini, že preselili nazaj na sedež zavoda. Ostale bodo preselili, ko se bodo razme- re v zavodu normalizirale. Po besedah direktorice Andreje Raduhe, tre- nutno večje kadrovske stiske v zavodu nimajo, prav tako jim ne manjka osebne varovalne opreme. Stanovalci, ki so nastanjeni v rdeči coni, se počutijo dobro in bolezen prebolevajo v lažji obliki, nekateri tudi brez vi- dnih simptomov. »Za nami je prva adventna nedelja, zato so se zaposle- ni maksimalno potrudili, da so stanovalcem kljub poostrenim ukrepom pričarali praznično vzdušje. Tudi sicer jih bomo v decembrskem času razvajali s sladkimi dobrotami, več sadja in majhnimi pozornostmi. Ani- matorji se bodo potrudili, da bodo prazniki prijetni,« pravi direktorica zavoda. Stanovalcem bodo nudili tudi dodatno psihosocialno pomoč, saj se zavedajo resnosti razmer, vendar jim obenem želimo omogočiti kar se da normalno bivanje, je še dodala Raduha. Foto: M24 Ptuj  Razpis Knjižnica Ivana Potrča Ptuj Spletna izbira direktorja Na razpis za direktorja Knjižnice Ivana Potrča Ptuj so pris- pele tri prijave. Eno so zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev izločili, preostala dva kandidata pa se bosta svetu zavoda preko spleta predstavila naslednji teden. Epidemija povzroča težave tudi pri postopkih izbire in imenovanja direktorjev javnih zavodov. Razpis za prosto mesto direktorja Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je bil prvič objavljen letos spomladi, po upokojitvi dol- goletnega direktorja Matjaža Neudauerja. Ker takrat edina prijavljena kandidatka ni izpolnjevala vseh razpisnih pogojev, je bila za v. d. imeno- vana Milena Doberšek, zaposlena v ptujski knjižnici. Ta je lahko na čelu zavoda leto dni oziroma do imenovanja direktorja s polnimi pooblastili. Svet zavoda si imenovanje direktorja očitno želi čim prej, zato so 6. oktobra objavili nov razpis. »Prispele so tri prijave, ena ni izpolnjevala pogojev. Kandidata, ki izpolnjujeta pogoje, se bosta svetu zavoda predstavila naslednji teden. Zaradi epidemije smo morali planirano predstavitev že dvakrat prestaviti. Naslednji torek pa bomo predstavitve kandidatov izvedli na daljavo (on-line). Po predstavitvah bomo glasovali o kandidatih, in če bo glasovanje to omogočalo, tudi kandidata izbrali,« je pojasnila Mirjana Nenad, predsednica sveta zavo- da Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Foto: ČG Kandidata se bosta svetu zavoda predstavila naslednji teden. Na območju občine naj bi mre- ža javne razsvetljave danes obse- gala skoraj 400 svetilk. Letos so postavili 35 solarnih svetilk na od- sekih, kjer bi bila izvedba klasične razsvetljave preveč zahtevna zara- di razgibanega območja, posledič- no pa tudi nesorazmerno dražja. Okoli 350 svetilk pa je v klasični izvedbi, od tega pa jih je velika ve- čina dotrajanih. Župan Jurij Borko ocenjuje, da je od klasičnih zgolj 30 svetilk ustreznih, ostale pa bi bilo treba zamenjati. Tako naj bi bilo problematičnih okoli 320 svetilk. »Poleg stroškov za redno vzdrže- vanje občina krije tudi stroške elektrike, ki pa so višji, ker svetila niso varčna. Na letni ravni porabi- mo okoli 16.000 evrov proračun- skega denarja samo za elektriko. Glede na informativne izračune pa bi lahko na električni energiji s sodobnimi varčnimi svetili prihra- nili tudi do 9.000 evrov na leto,« je pojasnil župan Jurij Borko. Poleg tega pa dotrajana svetila naj ne bi zadoščala niti formalnim zahte- vam po urejenosti javne razsvetlja- ve. Naposled se na občini nadejajo, da bi še v prihodnjem letu svetila zamenjali z varčnimi. Vprašanje pa je, kako se bodo investicije lotili, da bi bila fi nančno vzdržna. (Pre-)draga investicija Zamenjava 320 svetilk naj bi po Borkovih informacijah stala med 100.000 do 120.000 evrov, kljub temu naj bi jih bilo smiselno sanira- ti naenkrat. Glede na razpoložljiva sredstva, ki jih občinski proračun omogoča za investicije, pa si na občini ne morejo privoščiti, da bi zamenjavo tudi fi nancirali v en- kratnem znesku. Tako na občinski upravi tehtajo različne možnosti. »Iščemo drugačne pristope, da bi investicijo postopoma odplačevali. Kot alternativna možnost, ki se je v nekaterih občinah obnesla, je so- delovanje s podjetji v obliki javno- -zasebnega partnerstva, kar bi po- menilo, da bi podjetje po zamenjavi svetilk izvajalo vzdrževalna dela ter zagotavljalo garancijo. Partnerju bi investicijo postopoma odplačevali, vzporedno pa bi že prihranili pri po- rabi elektrike,« je razmišljanje pod- krepil Borko. Če bodo našli ugo- dnega partnerja, se lahko zgodi, da bodo že v prvi polovici prihodnjega leta začeli investicijo. Središče ob Dravi  Draga javna razsvetljava kliče po prenovi Za elektriko odštejejo po 16.000 evrov letno Vsak meter cestne razsvetljave pomeni povečano varnost v cestnem prometu, tako si tudi na občini Središče ob Dravi vsako leto prizadevajo zagotoviti osvetlitev dodatnih odsekov. Medtem pa se obstoječe svetilke starajo in danes že potratno bremenijo občinski proračun. Potrebne so prenove. Foto: Arhiv ŠT »Iskali bomo ponudnika, ki bo najugodnejši za zamenjavo teh 320 svetilk in bo v prihodnje tudi izvajal vzdrže- valna dela ter zagotavljal garancijo, mi pa bomo potem investicijo odplačevali na daljši rok,« je dejal Jurij Borko, župan občine Središče ob Dravi. Če bo svet zavoda uspešno izbral najprimernejšega kandidata, ga morajo potrditi še na občinskih svetih vseh občin soustanoviteljic. Ne- nadova upa, da bodo januarja prejeli vsa potrebna soglasja, da lahko izbranega kandidata tudi imenujejo. Kdo so prijavljeni kandidati, še sicer uradno ni znano. Nenadova je potrdila le, da je eden izmed njiju zaposlen v ptujski knjižnici, drugi pa v nekem drugem javnem zavodu. Neuradno naj bi bila kandidatka trenu- tna v. d. direktorice, drugi kandidat pa knjižničar na eni izmed ptujskih šol. Pogoj, ki ga morajo kandidati izpolnjevati, je bibliotekarski izpit. Štajerski TEDNIK petek, 4. 12. 2020  COLOR CMYK stran 10 petek  4. decembra 2020Ljudje in dogodki10 Ugodnost, ki je na voljo sta- rostnikom in invalidom, je bila vzpostavljena v sklopu projekta Čaj za dva. Sredi poletja je projekt zaži- vel, skladno s tem pa so bile kmalu na voljo tudi brezplačne usluge hišnega mojstra. »Hišni mojster je različnim posameznikom doslej popravil na primer povešena vrata na omarah, zamočeno pomivalno mizo, zaskočene predale, očistil male gospodinjske aparate. Ob tem smo izvedli tudi popravila za- ves ali kake druge šiviljske usluge,« je dejala Marinka Vovk, predstavni- ca Okoljskega raziskovalnega za- voda (ORZ), ki v projektu nastopa kot vodilni partner. Vse storitve pa naj bi bile za uporabnike popolno- ma brezplačne. Kosovne odpadke v ponovno uporabo Ob popravilih pa nekatere pred- mete, ki so jih ljudje kot odpadek že predali Komunalnemu podjetju Ormož in še niso izrabljeni, pa v sklopu projekta vračajo v ponovno uporabo. »Gre za kose pohištva, porcelan, otroško in športno opre- mo, oblačila, torbice, gospodinjske izdelke … Te izdelke KP Ormož izloči in jih se odpelje na lokacijo Centra ponovne uporabe (CPU), kjer se očistijo in pripravijo na po- novno uporabo. Bistvo je, da lahko ljudje te izdelke dalje uporabijo in imajo dodano vrednost v principu zaprte zanke,« je navedla Vovkova. Doslej je bilo na tak način v ponov- no uporabo vrnjenih 20 izdelkov, šlo pa naj bi predvsem za različne kose pohištva. Izdelki, ki jih v sklo- pu projekta ne bodo potrebovali za uporabnike, bo CPU lahko pro- dajal, prihodek pa uporabil za kritje stroškov lastnega poslovanja. Mali gospodinjski aparati in njihova varnost »Od KP Ormož smo prevzeli ra- dijske in TV sprejemnike, monitor- je, grelnike vode in kuhalno plo- ščo. Večjih aparatov nismo prev- zemali,« je dejala Vovkova. Pri tem pa se porajajo pomisleki v zvezi z varno uporabo, saj napaka na ele- ktronski opremi lahko povzroči škodo. Ko kupimo katerikoli apa- rat, nam proizvajalec zagotavlja, da bo naprava delovala brezhibno in pri tem ne bo ogrožala varnos- ti. Če napaka na napravi povzroči škodo, pa za to odgovarj a proi- zvajalec. Kakor hitro v napravo poseže kdorkoli, ki ni pooblaščen za servis, proizvajalcu ta odgo- vornost preneha. Vovkova glede ponovne uporabe elektronskih aparatov zagotavlja, da v aparate ne bodo posegali. »Prevzeli smo le aparate, ki so običajno še za- pakirani oz. so ponovno uporabni brez servisiranja – opravimo samo diagnostiko. Gre za izdelke, ki ima- jo garancijo proizvajalca, izdelek samo očistimo in nimamo nobenih posegov v aparat. Doslej še nismo imeli primera, da bi kateri aparat povzročil škodo,« je navedla Vov- kova. Foto: ORZ Od leve: Jožica Jurkovič, Marina Vovk in Senada Škrijer »Koncept Hišnega mojstra se na območju Ormoža že izvaja. Ljudem se na domu popravi nek izdelek, kot želijo in potrebujejo. Na ta način omogočamo, da lahko posamezniki ostanejo dlje časa doma na svojem domu, imajo možnost dobave izdelkov in opreme, ki jo potrebujejo,« je navedla Marinka Vovk. Ormož  Hišni mojster je na voljo starejšim in invalidom brezplačno Z zastonj popravili do zmanjševanja količin odpadkov V Ormožu je vzpostavljena storitev brezplačne pomoči pri hišnih popravilih za najbolj ranljivi skupini. Starostniki in invalidi se lahko obrnejo na hi- šnega mojstra, če potrebujejo pomoč pri reševanju preprostejših okvar v gospodinjstvu. Storitev naj bi jim v prvi vrsti dvignila kakovost življenja in omogočila, da dalj časa živijo v svojih domovih. Za prikaz možnosti reševanja težav 150.000 evrov »Partnerji bomo na profesionalni način prikazali možnosti reševanja težav sodobnega časa, kot so osamljenost starejših ljudi, pomanjkanje hišnih mojstrov, potrebe po manjših popravilih na domu, dolgotrajna brezposelnost,« je navedla Vovkova. Ključni, dolgoročni cilj celotnega projekta, ki se bo zaključil oktobra v prihodnjem letu, pa je vzpostavitev sodelovanja med nevladnimi organizacijami na omenjenih področjih. Torej, da bi koncept v praksi živel tudi po izteku projekta. Upoštevati pa je treba, da bo po izteku projekta prenehala fi nančna motivacija za dejavnost s strani Ministrstva za javno upravo, ki sedaj fi nancira po eno delovno mesto pri vsakem od partnerjev projekta. Poleg ORZ sta do 50.000 evrov upravičeni tudi Medobčinsko društvo invalidov ter združenje Spominčica. Skupno 150.000 evrov. Ključno vprašanje po izteku projekta pa bo, kako fi nančno zagotoviti obstoj dejavnosti. Starše  Civilni zaščiti pomagajo tudi prostovoljci Občani potrebujejo prevoze V Staršah so ob drugem epidemiološkem valu zabeležili veliko okužb. Glede na število prebivalcev se je občina svoj čas vihtela na samem slovenskem vrhu. Stanje se je že nekoliko umirilo, še vedno pa je v občini več kot 40 aktivno okuženih. V občini Starše so doslej zabele- žili že 165 primerov okužb s koro- navirusom. »V začetku tega tedna smo beležili 41 aktivih okužb med našimi občani, bilo jih je tudi že 60. To je bil za našo občino velik zalogaj,« je povedal Ivan Paveo, poveljnik Civilne zaščite Starše. Zahtevne razmere so v občini ter- jale dobro organiziranost članov Civilne zaščite pri pomoči prebi- valcem. Kot je navedel Paveo, pa naj bi jim dobro uspevalo. Obča- nom je na pomoč priskočilo šest članov CZ, angažirano pa so so- delovali tudi zaposleni na občinski upravi. V trenutkih, ko so bili zelo zasedeni, so se aktivirali tudi šte- vilni prostovoljci. »Na nas so se obračali socialno šibki, starostniki, okuženi. Vsi potrebujejo spodbud- ne besede, zato se vedno trudimo pristopati z veliko mero vedrine. Če se da, se tudi kaj pošalimo,« je dejal Paveo. Občani naj bi v drugem valu epi- demije v manjši meri potrebovali pomoč CZ kot v spomladanskem valu. Pomagajo pa tako okuženim kot zdravim. »Zdravi občani so se na nas obračali zaradi prevoza. Šlo je predvsem za tiste, ki nima- jo lastnih vozil in so sicer vezani na javni prevoz, potrebovali pa so prevoz do zdravnikov ali kakih pomembnih storitev. Uredili smo tudi dostavo zdravil, zanje opravili nakupe, pomagali pa smo tudi pri urejanju dokumentacije na CSD za dobavo drv,« je naštel Paveo. Okuženi prebivalci so bili med potekom bolezni priklenjeni na svoje domove. V teh primerih so bili nekateri popolnoma odvisni od delovanja CZ. Tudi njim so za- gotavljali vse potrebno, vendar brez vsakršnega stika. »Pošiljko samo nastavimo pred vrata ter jim sporočimo, da smo dostavili,« je navedel Paveo. Foto: Arhiv občine Ivan Paveo, poveljnik Civilne zaščite Starše Lenart  Krajani Selc si želijo javno kanalizacijo »Obsojeni« na male čistilne naprave Kakšne so možnosti, če sploh, da bi v Selcih in sosednjih zaselkih zgradili javno kanaliza- cijsko omrežje, je v imenu krajanov zanimalo lenarškega svetnika Srečka Maleka. Okoljsko ministrstvo je tisto, ki je predpisalo, na katerih območjih bi bilo treba narediti čistilne naprave in kje se odvajanje odpadnih voda rešuje individualno z malimi čistil- nimi napravami, je pojasnil lenarški župan Janez Kramberger. »Končna odločitev za gradnjo čistilnih naprav, iskanje lokacije, pridobitev dokumentacije in fi nanciranje pa so nato v občinskih rokah. Ocenjuje- mo, da je smiselna gradnja skupnih čistilnih naprav le v večjih strnjenih naseljih, kar sta v našem primeru Voličina in Lenart. V razpršeni pose- litvi, ko je odpadne vode zelo težko speljati po gravitacijski poti na eno mesto, pa gradnja čistilne naprave predstavlja velik problem, tako lo- gistično kot fi nančno.« Kramberger je pri tem izpostavil tudi težave glede izbire lokacije gradnje posamezne čistilne napra- ve. »Zelo težko se namreč krajani zedinijo, na čigavem zemljišču bo stala čistilna naprava, kje bo od- jemno mesto za elektriko, kam izpeljati iztok, kako se bodo de- lila sredstva, kdo bo upravljavec … Večina strokovnjakov s tega področja zato pravi, da je manjša čistilna naprava alternativa večji v manjših krajih, v katerih se ljudje uspejo sporazumeti o prej naštetih vprašanjih, v nasprotnem primeru pa svetujejo gradnjo individualnih malih čistilnih naprav.« Krajani Selc in okolice so torej bržkone »obsojeni« na postavitev malih čistilnih naprav (MČN). Ob- čina Lenart gradnjo sofi nancira s 500 evri, a si želijo, da bi lahko v prihodnji fi nančni perspektivi pri- dobili več sredstev, prav tako raču- najo, da bo nekaj več denarja zanje zagotovljenega tudi v prihodnjem proračunu. Foto: SD V Selcih krajani najbrž ne morejo računati na javno kanalizacijo, saj je gradnja takih čistilnih sistemov smiselna le v večjih strnjenih naseljih. Štajerski TEDNIK petek, 4. 12. 2020  COLOR CMYK stran 11 petek  4. decembra 2020 Ljudje in dogodki 11 Povprečna bruto starostna pokojnina je po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v septembru znašala 760 evrov. Moški so v povprečju prejeli 830 evrov in ženske 738 evrov bruto. »Pravijo, da je danes največje ju- naštvo, da obsediš doma na kavču, vendar v zdravstvu si tega ne mo- rete privoščiti. Hvala za požrtvo- valnost, za strokovno in predano delo. Ste kot svetilke, ki osvetlite mnoge. Hvala za nesebično pomoč in pogum, hvala, da skrbite za naše najbližje, ko mi ne moremo …,« je le nekaj misli, s katerimi so dijaki nagovorili zdravstvene delavce v ptujski bolnišnici, zdravstvenem domu, v domovih za starejše – to- rej vse, ki v času epidemije delajo v nečloveških razmerah in pogojih. Za dobre in spodbudne misli se je dijakom zahvalila direktorica ptujske bolnišnice Anica Užmah. »Veseli smo, da v tej stiski nismo sami in da so z nami tudi mladi. Hvala vam, dijaki, takšna prekinitev težkega dela je dobrodošla. Hvala tudi vsem, ki z upoštevanjem ukre- pov pripomorete, da smo manj obremenjeni. Ni nam lahko, a trudi- mo se.« Užmahova je še dodala, da v bolnišnici sočustvujejo z vsemi, ki so v tej epidemiji izgubili svojce, vsem drugim pa želijo, da čim prej okrevajo in da se življenje vrne v stare tirnice. Klepeta in posedanja na klopcah, sproščenega druže- nja, ponovnega snidenja s šolskimi hodniki, učilnicami in seveda učite- lji, torej običajnega poteka šolskih dni si želijo tudi dijaki, ki priznavajo, da nobena tehnologija, pa naj bo še tako dovršena, ne more nado- mestiti pristnega človeškega stika. Ptuj  Dijaki so se zahvalili zdravstvenim delavcem »Ste kot svetilke, ki osvetlite mnoge« Dijaki 1. a in 2. b Ekonomske šole ŠC Ptuj so minuli konec tedna pripravili spletni dogodek za zdravstvene delavce, s katerim so se jim zahvalili za njihovo požrtvovalno delo v času epidemije. Foto: Mojca Vtič Slovenija  Med epidemijo manj okužb s HIV Manj testiranj zaradi zaprte ambulante Epidemija vpliva tudi na odkrivanje okužb s HIV. Potrjenih je bilo manj kot druga leta. Po besedah Janeza Tomažiča s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Lju- bljana bi pri odkrivanju okuženih s HIV lahko pomagali te- sti za domačo uporabo. Po podatkih Klinike se je med pozitivnimi na HIV s koronavirusom okužilo deset oseb. Dve sta bili hospitalizirani, eno so zdravili v intenziv- ni enoti. Drugi so se zdravili doma. Pojasnil je, da so bolnike spremljali, merili so tudi nasičenost kisika v krvi. Pri bolnikih, starih okoli 30 ali 40 let, ki imajo v krvi nezaznaven virus, je sicer moč pričakovati ugoden potek okužbe s koronavirusom. A populacija bolnikov s HIV se stara, ve- liko jih je starejših od 50 let, pri njih pa se tudi hitreje pojavijo starostne bolezni. Tako imajo pogosto sladkorno bolezen in visok krvni tlak. Zato je Tomažič pozval bolnike s HIV, naj pazijo na svoje zdravje. V Sloveniji so letos do vključno 20. novembra zabeležili 28 novih di- agnoz okužbe s HIV, kar je šest manj kot v celem letu 2019 in manj kot v kateremkoli letu v obdobju zadnjih desetih let. Po oceni Tomažiča se pozna tudi okrnjeno testiranje. „Bojim se, da bo epidemija koronavirusa vplivala na našo epidemijo,“ je povedal. Ambulanta na kliniki za infekcij- ske bolezni in vročinska stanja je bila namreč zaprta tako v prvem kot v drugem valu. Manj prebivalcev pa tudi prihaja na testiranje, pred epide- mijo so tedensko testirali okoli 50 ljudi, zdaj okoli 10. Foto: M24 Slovenija  Tečaj prve pomoči tudi za starše Da otroku ne bi škodovali Misel na to, da bi kdaj morali reševati življenje kogarkoli, še posebej (lastnega) otroka, je grozljiva. Pravilno ravnanje v prvih minutah po poškodbi ali zastoju srca je ključnega po- mena. Zgovoren je podatek, da se devet od desetih primerov srčnih zastojev zgodi izven bolnišnic. Spletni portal za starše Ringaraja.net je s pomočjo zdravnikov za prvo pomoč in oživljanje otrok v zadnjih letih usposobil 7.500 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Od prejšnjega tedna naprej ta znanja na spletu nudijo tudi staršem in drugim. »Bolnišnice in nujne službe so v teh ča- sih preobremenjene, dostop do zdravnikov in zdravstvenih storitev je, kot poročajo starši, pogosto omejen ali počasnejši, poškodb doma pa vse več. Čeprav nas je vse groza pomisliti na to, da bomo morali kdaj reševati življenje svojemu otroku, ali pa ravno zaradi tega, je še toliko pomembnejše, da se na to ustrezno vnaprej pripravimo in znanje redno obnavljamo. Nihče od nas si ne želi ‚zmrzniti‘, ker ne bi vedel, kaj točno storiti,« ključni razlog, da vsebine oživljanja in prve pomoči spletno po- nudijo širši množici, izpostavljajo na Ringaraja.net, osrednjem sloven- skem spletnem portalu za starše. Od prejšnjega tedna naprej pa je tečaj Najsrčekbije (www.najsrcekbi- je.si) na voljo tudi v spletni obliki in dosegljiv širši javnosti. Izkušnje zdra- vstvenih delavcev so namreč pokazale, da starši najpogosteje ne vedo, kako bi pristopili k otroku, ki nujno potrebuje pomoč, predvsem zaradi strahu in panike. »Najpogubnejša napaka, ki jo lahko storimo starši, je, da ne storimo ničesar, ker bi nas bilo strah, da bomo otroku škodovali. V kritičnih situacijah je za življenje našega otroka nujno, da naredimo, kar znamo,« pravi zdravnica Simona Korenčan, ki bo v spletnem tečaju staršem predala svoje znanje nudenja prve pomoči otrokom in specifi k temeljnih postopkov oživljanja pri otrocih. Spletni tečaj zajema celotno sliko prve pomoči; temeljne postopke oživljanja, uporabo defi brilatorja pri otrocih, poškodbe glave, očesa, opekline, vročinske krče, tujkov v dihalih, zastrupitve in ostale pogoste zdravstvene težave. Foto: ČG Problem pokojninske vrzeli oz. razlike med ženskami in moškimi nagovarja projekt Moje delo. Moja pokojnina, ki ga izvajata MDDSZ in ZPIZ. Z njim želita partnerja v projektu spodbuditi državljane in državljanke, da o upokojitvi začne- jo razmišljati pravočasno in nago- voriti vzroke za nastanek razlike v višini pokojnin. Kot ugotavljajo sodelujoči v pro- jektu, je pokojninska razlika med spoloma posledica vseh neena- kosti, s katerimi se ženske soočajo skozi svoje življenje, kot tudi pos- ledica socialnih politik in pokojnin- skih sistemov. Vodja projekta na MDDSZ Tanja Salecl je izpostavila le nekatere: ženske v povprečju prejemajo nižje plače kakor moški, opravijo več neplačanega dela, so z dela pogosteje odsotne zaradi nege bolnih družinskih članov in članic, prevladujejo v slabše vrednotenih poklicih in jih je manj na vodstve- nih mestih. Zdi se, da ženske ni- majo možnosti, da bi razkorak v višini plač in posledično pokojnin zmanjšale, a Saleclova meni, da so spremembe mogoče. »Zato so potrebni predvsem pravi ukrepi. Ravno prejšnji mesec je državni zbor sprejel zakonsko spremem- bo, s katero starš, ki dela s krajšim delovnim časom zaradi staršev- stva, ne bo več prikrajšan z vidika višine pokojninske osnove. Sedaj se namreč staršu, ki dela s krajšim delovnim časom zaradi staršev- stva, plačujejo prispevki od soraz- mernega dela minimalne plače. To je zelo pomemben ukrep, ki bo do- datno prispeval k dolgoročnemu zmanjševanju pokojninske vrzeli.« Želi pa si tudi, da bi se moški pogosteje odločali za dopust iz družinskih razlogov, kar bi prispe- valo k večji udeležbi žensk na trgu dela, ter da bi se moški aktivno vključevali v očetovstvo in da bi se enakomerneje porazdelile star- ševske skrbi za otroka od rojstva dalje. »Kljub temu da so mlajše Slovenija, Podravje  Pokojninska razlika med spoloma znaša 16 odstotkov Ženskam za skoraj 100 evrov nižja pokojnina kot moškim Slovenke imajo v povprečju 16 odstotkov nižjo pokojnino od moških. Da bi se pokoj- ninska vrzel oz. razlika odpravila, je ključno zmanjševanje razlik med ženskami in moškimi na trgu dela, pri plačah ter pri zagotavljanju enakega položaja skozi celotno življenjsko obdobje, menijo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) in na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Foto: Dreamstime/M24 Za uveljavitev pravice do starostne pokojnine veljajo za ženske in moške enaki pogoji. Če ima oseba 40 let pokojninske dobe brez dokupa, se lahko upokoji pri starosti 60 let. Starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine se lahko zniža zaradi skrbi za otroka, vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom, služenja obveznega vojaškega roka ... Odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe brez dokupa znaša v letu 2020 za ženske 63,50 %, za moške 58,50 %. Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije so se ženske v letu 2019 v povprečju upokojile pri starosti 60 let in 6 mesecev, moški pri starosti 62 let in 4 mesece. generacije moških v večji meri vključene v skrbstvene obveznosti in gospodinjska opravila kot pred- hodne generacije, pa ženske poleg plačanega dela v povprečju še ved- no opravijo večino neplačanega dela,« opaža. Tudi v državah EU razlike med moškimi ženskami Pokojninska vrzel med ženska- mi in moškimi je pereč problem tako v Sloveniji kot v državah EU. Plačna vrzel v EU ni zanemarljiva, ženske v povprečju zaslužijo 16 % manj kot moški, njihova povprečna pokojnina pa je celo 30 % nižja od povprečne pokojnine moških. Slo- venija ima z devetimi odstotki eno manjših razlik v povprečnih plačah žensk in moških (pri pokojninah ta razlika naraste na 16 %). Projekti, ki se izvajajo na tem področju, pa nakazujejo, da lahko k zmanjševanju vrzeli pomembno pripomore tudi višja ozaveščenost javnosti in sprejemanje informira- nih odločitev skozi celotno življe- nje. Štajerski TEDNIK petek, 4. 12. 2020  COLOR CMYK stran 12 V več kot dveh letih so življenje izgubili številni vojaki, pokopani so daleč od doma. Na območju soške fronte v Sloveniji je danes ohranje- nih 13 vojaških pokopališč iz tistega časa. Na dveh so večinoma poko- pani Ukrajinci. Velika tragedija prve svetovne vojne je v dejstvu, da so se tako Slovenci kot Ukrajinci borili na obeh straneh fronte. Vzhodni del Ukrajine se je bil prisiljen boriti na strani Rusije, zahodni pa je pod Avstro-Ogrsko. Tudi na ozemlju vzhodne fronte je nastalo veliko pokopališč, na katerih so svoje poslednje počivališče med drugimi našli tudi slovenski vojaki. Največ Slovencev padlo v Galiciji Soška fronta s svojimi 12 bitka- mi v kolektivnem spominu živi še naprej, med drugim je zelo dobro predstavljena tudi zaradi projekta Pot miru v Posočju. Ta je zmagova- lec tekmovanja za najboljši Interre- gov projekt, poleg tega kot dediš- čina prve svetovne vojne kandidira za vpis na Unescov seznam. Po drugi strani pa je vzhodna fronta javnosti veliko manj znana. Dr. Vla- dimir Prebilič, vojaški zgodovinar s Fakultete za družbene vede, pravi, da med Slovenci danes še zmeraj prevladuje prepričanje, da smo med prvo svetovno vojno največji davek plačali na soški fronti. »A to prepričanje ne drži, kajti daleč največ slovenskih vojakov, več kot 30.000, je padlo na ozemljih dana- šnje Ukrajine, Poljske in Slovaške. A vse to nesmiselno umiranje, trpljenje v blatnih strelskih jarkih, zmrzovanje med zimo v Karpatih in mučni boj s kužnimi bolezni- mi v vojaških lazaretih je odšlo v pozabo. Le tu in tam so še ostala ohranjena, večinoma pa zapušče- na vojaška pokopališča brezimnih stotisočih vojakov, ki so umirali, ker so se carji igrali vojno.« Projekt pod okriljem ZRC SAZU Da bi obudili spomin na morijo prve svetovne vojne, sodelovali pri iskanju padlih vojakov in uporabili Pot miru v Posočju kot primer dob- re prakse, se je rodil projekt Pot miru po vzhodni fronti, ki ga vodi Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), med par- tnerji pa so FDV, Univerza v Užgo- rodu, Fundacija poti miru v Posočju ter občine Nova Gorica, Kočevje in Murska Sobota. Sredstva za izved- bo projekta bodo iskali na evrop- skih razpisih, zaradi trenutnih ukrepov za zajezitev epidemije, ki onemogočajo srečanja v živo, pa bodo najprej organizirali webinar petek  4. decembra 2020Kronika12 Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Foto: Črtomir Goznik Spomenik žrtvam za samostojno Slovenijo brez slehernega obeležja spomina. Danes bo na vzhodu delno jasno, zjutraj in dopoldne bo po nekaterih nižinah megla. Drugod bo pretežno oblačno, predvsem v Posočju se bodo popoldne znova začele pojav- ljati padavine, po nižinah bo deže- valo. Ob morju se bo krepil jugo. Jutranje temperature bodo od -4 do 0, na Goriškem in ob morju oko- li 4, najvišje dnevne od 0 do 4, na Primorskem okoli 11 °C. Slovenija, Podravje  Slovensko-ukrajinski projekt pozabljene skupne zgodovine Pot miru po vzoru soške še na vzhodni fronti Slovenija in Ukrajina nimata skupnih meja, pripadata pa veliki skupni družini slovanskih narodov in, česar mnogi ne vedo, druži ju tudi skupna preteklost prve svetovne vojne. Med eno največjih morij človeštva so se stkale zdaj že skoraj pozabljene zgodovinske vezi med obema narodoma: slovenski fantje so umirali na poljih Galicije in po divjini Karpatov, ukrajinski pa za slovensko zahodno mejo po alpskih vršacih, bregovih Soče in slovenskem Krasu. Foto: arhiv ŠT Avstrijski vojaki v Galiciji leta 1914 Prvič se je to zgodilo že tri leta po odkritju, ko spominskega ven- ca ob tem pomembnem pomniku ni bilo niti ob dnevu državnosti. Sameva pa tudi v letošnji jeseni. Vsi pomniki preteklosti v Parku spominov imajo vence, ki so jih po- ložili ob dnevu spomina. Spomenik žrtvam za samostojno Slovenijo, ki stoji na zelo obljudenem mestu, ki ima izobraževalni in zgodovinski pomen, pa je tudi v tem času os- tal brez tega zelenega spomina in poklona. Spomenik, ki naj bi spomi- njal na rojstvo samostojne države, naj bi bil posvečen vsem rodovom, ki so osamosvajali našo državo, je bil tudi zasnovan tako, da bi čim manj delil Slovence. Gre za osvet- ljeni slap v kamnitem žlebu, ki ga dopolnjujejo vklesani verzi pesnika Daneta Zajca ob reki, ki odteka. Le kam pljuje naša reka, če smo tako hitro pozabili na rojstvo svoje drža- Ptuj  Spomenik žrtvam za samostojno Slovenijo Ko tudi spomin ni več vrednota Enajst let je minilo od odkritja spomenika žrtvam za samostojno Slovenijo na ob- močju nekdanje ptujske vojašnice. Postavili so ga šele ob 18. dnevu državnosti v letu 2009. V tem času pa je že večkrat ostal brez slehernega obeležja spomina. Prošnja bralcem za podatke o vojaku Med slovenskimi vojaki, ki so v prvi svetovni vojni umrli na vzhodni fronti in so pokopani v ukrajinskem Užgorodu, so tamkajšnji zgodovinarji odkrili tudi ime Augustin Szfermu- šek. O njem je znanega le, da je bil Ptujčan, rojen leta 1896. Služil je v 2. brambovskem polku in umrl 15. julija 1915. Da bi o njem izvedeli več in dopolnili svojo bazo podatkov, razisko- valci pozivajo bralce Štajerskega tednika, da na uredništvo posredujejo kakršnekoli informacije o padlem vojaku oziro- ma njegovi družini. Foto: SD Spomenik slovenskim vojakom, padlim v Ukrajini med prvo svetovno voj- no, na pokopališču v Lvivu. za slovenske in ukrajinske študen- te. »Ukrajinskim bodo naši študen- tje predstavili, kaj so odkrili o slo- venskih vojakih, ki so se borili v Ga- liciji, Ukrajinci pa bodo spregovorili o izsledkih raziskav svojih vojakov, ki so bili poslani na soško fronto,« razlaga Prebelič. V okviru tega so Ukrajinci med padlimi vojaki iz prve svetovne vojne na pokopali- šču v Užgorodu našli 29 Slovencev. Tam so pokopani slovenski fantje iz vseh slovenskih krajev, največ jih je iz Pomurja, eden tudi s Ptuja. Slovenski spomenik v Užgorodu »Takoj ko bo to mogoče, jim bomo v Užgorodu postavili spo- minsko obeležje, in sicer digitalno tablo z imeni pokojnih vojakov in doslej zbranimi podatki. Ker se bodo raziskave nadaljevale, priča- kujemo, da bomo o njih izvedeli več, našli še koga novega, zato bomo podatke lahko dodajali, kar s pomočjo sodobne tehnologije ne bo težko. Še ta mesec bomo na digitalni spomenik, ki so ga fi nan- cirale občine partnerice v projektu, naložili doslej znane informacije o vojakih, ga začasno postavili na po- kopališču v Murski Soboti in kasne- je preselili v Užgorod.« Ukrajinske- mu veleposlaništvu pa je v začetku leta v sodelovanju z občino Nova Gorica uspelo obnoviti spominsko obeležje v gozdu Panovec, posve- čeno ukrajinskim vojakom na soški fronti. Sodelujejo tudi Hajdina, Juršinci in Lenart Spomnimo, da je Slovenijo v or- ganizaciji nemške razvojne agenci- je za mednarodno razvojno sode- lovanje GIZ s sedežem v Kijevu in Centra za evropsko prihodnost iz Ljubljane lani obiskalo več delega- cij iz Ukrajine, v katerih so bili pred- stavniki lokalnih oblasti in razvoj- nih agencij. Ukrajinci so obiskali tudi tri podravske občine, in sicer Hajdino, Juršince in Lenart, kjer so se na terenu srečali s koristnimi in konkretnimi primeri delovanja slovenske lokalne samouprave in možnostmi za razvoj s pomočjo evropskih sredstev. Dogovorili so se za prihodnje sodelovanje, za le- tos je bil predviden povratni obisk naših županov v Ukrajini, a je ta zdaj prestavljen na prihodnje leto. Ker državi, kot rečeno, povezuje skupna zgodovina, so na prvem srečanju nastali zametki sodelo- vanja v projektu iskanja imen in grobov vojakov iz prve svetovne vojne. Na vzhodni fronti so namreč umirali tudi fantje iz vseh treh prej omenjenih občin. ve in s tem tudi na vse, ki so jo gradili. Mnogi med njimi so pri tem tudi izgubili najdragocenej- še – svoja življenja. Štajerski TEDNIK petek, 4. 12. 2020 COLOR CMYK stran 13 Dobro počutje mladih v občini bivališča je izjemnega pomena. Beg možganov zaradi neprimernih po- gojev za življenje predstavlja velik problem številnih lokalnih skupnos- ti. Z namenom, da bi se o tem pogo- varjali, izvedeli, kaj je tisto, kar jim v Spodnjem Podravju manjka, so v Mladinskem svetu (MS) MO Ptuj v sodelovanju s krovno organizacijo MS Slovenije in s pomočjo nekate- rih drugih akterjev izvedli anketo. Od septembra do novembra so imeli mladi čas, da na glas izrazijo svoje (ne)zadovoljstvo. Ker se je izkazalo, da imajo podobne težave tako v ptujski občini kot sosednjih, so sklenili, da bi bila smiselna usta- novitev regijskega mladinskega sveta. Temu bodo zdaj posvetili ve- lik del svojih aktivnosti. Novo pomlajeno vodstvo Mla- dinskega sveta Ptuj je očitno resno zavihalo rokave. Septembra je bil za predsednika izbran Boštjan Lukman iz Kluba ptujskih študentov. Vse ak- tivnosti, ki jih izvajajo, pa so name- njene boljši aktivaciji mladih. Sodeč po rezultatih ankete mla- di zaradi razdrobljenosti regije po- grešajo medsebojno povezovanje. Njihov največji, skupni problem pa je pomanjkanje primernih delovnih mest. Izboljšanje pa pričakujejo tudi na področju informiranja mladine. Ptujski mladinski svet, ki je bil ustanovljen leta 2002, vse, ki bi petek  4. decembra 2020 Družba in kultura 13 Pobudnica projekta Glas Slo- venk je Andreja Cepuš (razisko- valka ženske energije in njene povezovalne moči) iz Celja, ki se je tudi udeležila premierne predsta- vitve videospota Moja dežela na YouTube kanalu, ki jo je zelo nav- dušil. Dogovorili so se za koncert zbora Lilith v Celju, ki naj bi bil sep- tembra. Ker je zaradi razmer odpa- del, je Andreja prišla na idejo, da bi po lanskem Glasu Celjank projekt zaobjel celo Slovenijo, da bi se v določenem trenutku dobesedno slišal Glas Slovenk. „Leto 2020 je povsem drugačno. Navdih pa je prišel znova. Verjetno zato, ker ga res potrebujemo. Tok- rat v nadgradnji lanskega dogod- ka, z novim pridihom in namenom, ki se tiče nas vseh. S to pobudo vas vabim, da zdaj stopimo v svojo celostno moč in ustvarimo skupno polje ljubezni. Naš glas lahko pri- speva in ima svoje učinke. Zato – vstanimo ter združimo svoje glaso- ve v eno pesem. Namen skupnega petja naj bo ustvariti močno polje ljubezni čez našo deželo, tako zelo močno, da bo vibriralo v navdihu, pogumu, moči, svobodi in lepoti,“ je Glas Slovenk obrazložila Andreja Cepuš, ki je za skupno pesem izbra- la pesem Moja dežela, ki navdihuje in nas spominja, kdo v resnici smo. Ženske s svojo močjo lahko premagajo marsikaj Tako bodo vse ženske Slovenije, kjerkoli bodo takrat, na ves glas zapele to pesem 21. decembra, 22. in 23. decembra ob 12. uri. Hkrati bodo odprli online in live prenos za vse, ki bi se želeli priključiti online, da se bodo glasovi združili. Na FB strani pa bodo vrteli live prenos Zooma in hkrati zbirali vse posnet- ke petja. Ženski glasovi Slovenije vabijo k sodelovanju tudi lokalne medije, da bi čim več ljudi izvedelo za to pobudo in da bodo radijske postaje v teh treh dneh v eter ob 12. uri spustile pesem Moja deže- la, da bi tudi ljudje ob poslušanju radia lahko doma zapeli. „Ženske imamo ogromno moč; če stopimo skupaj in če zapojemo skupaj, lah- ko premagamo marsikaj. Rdeča nit je ženska intuicija, moč ženske in moč glasbe. Zelo smo počaščene, da je Andreja Cepuš izbrala naš videoposnetek. Veliko žensk, žen- skih zborov in društev se je že od- zvalo povabilu za sodelovanje. Že- limo si, da bi čim več žensk pelo ali pa samo poslušalo glasbo. Seveda bomo vesele tudi moških, ki bodo začutili našo energijo, da bi Slove- nija vstala in zapela. Vsebina pesmi pa je več kot primerna za ta čas, ko se ne moremo družiti, ko pogreša- mo petje, da se lahko združimo vsaj preko misli in energije,“ pa je Gor- dana Jović še dodatno pozvala, da se vključimo v projekt Glas Slovenk in zapojemo pesem Moja dežela. Slovensko in mednarodno us- pešni ženski pevski zbor Lilith ima od oktobra letos svoje nove pro- store v Aškerčevi ulici 6 na Ptuju. Pri tem jim je pomagala MO Ptuj, ki je prostore za njihovo delovanje tudi primerno uredila. Do najema le-teh, v času korone za njihovo uporabo ne plačujejo, so vadile v OŠ Mladika. Za prostor v mestu so si prizadevale tudi zato, da bi ob vajah in generalkah pred nastopi tudi same prispevale k večjemu mestnemu utripu. Lokacija je več kot primerna, pevke so izjemno za- dovoljne. Decembra bo poteklo tri leta, odkar so ustanovile društvo, triletno delovanje pa je tudi eden od pogojev za pridobitev statusa o delovanju v javnem interesu. Ptuj  Ženski pevski zbor Lilith z novim zagonom Vsa Slovenija bo pela pesem Moja dežela „Z našimi uspehi so rasle tudi želje po svojih prostorih. Vedno več priznanj in nagrad smo želeli postavi- ti na vidno mesto, saj so del našega trdega dela,“ je v imenu zbora povedala predsednica Gordana Jović. Letos junija so premierno predstavile svoj videospot za pesem Moja dežela. Besedilo pesmi Moja dežela avtorja Janija Goloba jih je navdihnilo za videospot o našem prečudovitem mestu Ptuju in njegovih znamenitosti, ki ga je režiral in posnel Albin Bezjak. Foto: Črtomir Goznik V Aškerčevi ulici 6 na Ptuju ima ženski pevski zbor Lilith nove prostore za vadbo. Ptuj  Raziskava Mladinskega sveta: v kakšnem položaju pa si ti? Mladim še zdaleč ni lahko Trenutna epidemiološka situacija za mlade, željne druženja in zabave, še zdaleč ni lahka. Že pred tem so očitno imeli kar nekaj težav, zdaj so te še bolj intenzivne in resne. Tako je pokazala anketa o položaju mladih v Spodnjem Podravju, ki jo je Mladinski svet MO Ptuj izvajal to jesen. Foto: arhiv mladinskega sveta Mladinski svet MO Ptuj Grenak je spomin na leto 2018 Leta 2016 je bil Mestni občini Ptuju podeljen certifikat Mladim prijazna občina, a so jim ga po dveh letih (v času prejšnjega vodstva občine) odvzeli. Za tak skrajni ukrep so se podeljevalci certifikata odločili le dvakrat, v Sežani in na Ptuju. Ključna razloga za tako odločitev pa: nezadostna participacija mladih in informiranje mladih. Prav na izboljšanju vsega tega dela zdaj ptujski Mladinski svet. želeli soustvarjati boljše pogoje za življenje v Podravju, vabi k sodelo- vanju. Ste že brali / Josie Silver: Nekega decembrskega dne Prazniki so tu z vsem svojim kičerajem: pretirano okrašene trgovine, pretirano razsvetljene ulice, pretirano okrancljani domovi, kičasti božično-no- voletni fi lmi na televiziji, zvočno onesnaževanje z osladnimi zvončkljajočimi popevčicami (v glavnem ameriškimi) ... in skoraj spodobi se, da je tudi naš bralni predlog v tem pocukranem stilu. Povsem usklajen bo z romanom Nekega decembrskega dne, ki ima podnaslov: Božična ljubezenska zgodba. Iz tiste književne podzvrsti, ki ji nekoliko posmehljivo rečemo 'babji romani', a ti so kot nalašč za takšne lahkotnejše dneve. Nekega decembrskega dne je debitantski roman angleške pisateljice Josie Silver (čeprav je že njeno trinajsto literarno delo, a se o tistih prejšnjih ne vem koliko ne govori; menda naj bi jih pisala pod psevdonimom in so žgečkljive vsebine). Pri časopisih Sunday Times in New York Times je bil prava knjižna uspešnica, preveden pa je že v kakih 25 jezikov. Pisateljica živi v manjšem angleškem mestu z možem (ki ga je tudi spoznala, kot bi bilo v kakem fi lmu: v neki trgovini ga je pohodila) in dvema sinčkoma ter s spremenljivim izborom živali. Roman je nastal ob pogovoru z urednico pri neki knjižni založbi, s katero sta se odločili napisati roman, ki bi v ljudeh povzročil enake božično-novoletne občutke, kot jih doživljamo ob gledanju neskončne množice solzavo-romantičnih božičnih fi lmov. In zgodba? Nekega decembrskega dne se Laurie vsa utrujena pelje na prenatrpanem avtobusu iz službe. Skozi okno gleda zasnežene londonske ulice. Avtobus se ustavi. »Na zložljivem stolu avtobusne postaje je sedel fant. Gotovo ni čakal našega avtobusa, saj je bil zatopljen v knjigo s trdimi platnicami. V oko mi je padel, ker se sploh ni zmenil za prerivanje pred sabo. /.../ Nisem razločila njegovega obraza, dobro sem videla le peščene lase, daljše, vendar postrižene, da so mu čez čas najbrž začeli valovati. /.../ /N/enadoma je dvignil pogled in nekajkrat pomežiknil, ko se je ozrl proti meni. VAME. Strmela sva drug v drugega in nisem mogla odmakniti pogleda. /.../ Nenadoma me je prešinilo, da moram takoj z avtobusa. Zgrabila me je neustavljiva želja, da bi pohitela ven in se mu približala. A tega nisem storila. /.../ Strmel je naravnost vame, naposled pa se mu je čez polne ustnice razlezel nasmešek, kakor da se ne bi mogel zadrževati. Vsa omotična sem mu vrnila nasmeh. Tudi jaz se nisem mogla upreti. Prosim, stopi na avtobus. Nenadoma se je odločil, s treskom zaprl knjigo in jo zatlačil v nahrbtnik, ki ga je stiskal med nogami. Stopil je naprej, jaz pa sem zadržala dih, dlan prislonila ob šipo in ga v mislih priganjala, naj pohiti. V tistem trenutku sem zaslišala slabotno sikanje zapirajočih se vrat in škripanje ročne zavore.« (Str. 9–11.) Ja, avtobus je odpeljal. Brez njega. In začne se več kot 400 strani dolga pripoved o tem, kako sta se 'zaljubljenca-na-prvi- pogled' iskala, najdevala, razhajala – in se na koncu našla. (Kot se spodobi za božično ljubezensko zgodbo.) Ampak na koncu romana med njima poteka zanimiv pogovor. »«Se kdaj sprašuješ, kako bi bilo, če bi vstopil v tisti avtobus?« Skomignil je, se zasmejal in mi potegnil trak iz las. »Fant zagleda dekle. Dekle zagleda fanta. Fant vstopi v avtobus, obsuje dekle s poljubi in srečno živita skupaj do konca svojih dni.« Tiho sem se zasmejala. »Zgodba je precej dolgočasna, če jo takole poveš.«« (Str. 446.) Pa seveda NI takole potekala in zato NI tako zelo dolgočasna. Je pa predvidljiva ... Pa prijetne kičaste praznike! Štajerski TEDNIK petek, 4. 12. 2020  COLOR CMYK stran 14 petek  4. decembra 2020Zdravstveni globus14 Ne pozabimo, da so nekoč začimbe veljale za zelo cenjeno blago, ki so ga plačevali z zlatom in celo z življenji. Danes so prav- zaprav povsem samoumevna su- rovina, ki jo lahko v trgovini z živili kupimo zgolj za evro ali dva. Tisti nekoliko bolj pridni imajo začimbe na domačem vrtu. Kakorkoli, brez njih si ne predstavljamo več ku- hinje, pogosto se znajdejo tudi v ljudskem zdravilstvu in homeopati- ji. Pa vendar tudi njim lahko poteče rok uporabnosti. Koliko časa so zelišča uporabna Drži, zelišča so glede na užit- nost dolgo uporabna, podobno kot mleko ali riž. Ne pokvarijo se v tednu, mesecu ali letu, res pa je, da od sušenja dalje izgubljajo aromo Foto: Dreamstime/M24 Pomagajmo si Tudi zelišča imajo svoj rok uporabe Le kdo si lahko predstavlja jedi brez začimb? Na primer ta čas, decembra. Kakšni bi bili prazniki brez vonja po cimetu, klinčkih, vanilji, pomaranči in karameli, pa čokoladi, ki nikakor ne sme manjkati? A tudi ti vonji zbledijo. Zakaj merimo gleženjski indeks Gleženjski indeks je preiskava za ugotavljanje arterijske prekrvavi- tve nog. Pove nam, ali je prekrva- vitev nog zmanjšana, kako hudo je zmanjšana in tudi, kje približno je zožitev arterij na nogah. Kdo opravlja meritve gleženjskega indeksa Preiskavo običajno izvajajo di- plomirane medicinske sestre z do- datnim usposabljanjem. Izvid nato pregleda še zdravnik, ki je preiska- vo naročil in odloči o nadaljnjih ukrepih. Opravlja se večinoma po zdravstvenih domovih in zasebnih ambulantah družinske medicine. Izvaja se tudi v nekaterih bolnišni- cah in Kliničnem centru v Ljubljani. Kdo vas napoti na preiskavo Na preiskavo vas napoti zdrav- nik družinske medicine. Nekateri zdravniki opravljajo preiskavo kar sami. Lahko pa vas na preiskavo napoti tudi zdravnik v bolnišnici ali specialistični ambulanti. Kako se pripravite na preiskavo Na preiskavo se ni treba posebej pripravljati. Oblecite se udobno in enostavno, ker je pred preiskavo treba sleči hlače in nogavice. Obi- čajno ležite na hrbtu. Kako poteka preiskava Postopek je podoben merje- nju krvnega tlaka. Pri tej preiskavi merimo samo sistolični krvni tlak, in sicer na obeh rokah in obeh nogah. Namesto stetoskopa upo- rabljamo aparaturo za merjenje gleženjskega indeksa, ki je bolj za- nesljiva in omogoča tudi merjenje nizkih tlakov, saj je možno zaznati že sistolični tlak 20 do 30 mmHg, ko arterijskih pulzov ne tipamo več. Gleženjski indeks je razmerje med višjim sistoličnim tlakom na vsakem gležnju z višjim tlakom na nadlakti. Normalne vrednosti gle- ženjskega indeksa so od 0,91 do 1,3. Če je vrednost nižja, to pomeni, da ima bolnik periferno arterijsko bolezen oziroma zožene arterije na nogi. Koliko časa traja preiskava Preiskava traja približno 10 do 15 minut; če se tlaki merijo še bolj po- drobno, pa še dodatnih 10 minut. Med preiskavo ležite na hrbtu. Po preiskavi lahko takoj vstanete in odidete. Kakšne neprijetnosti lahko pričakujete Je neinvazivna preiskava, kar pomeni, da niso potrebni posegi v notranjosti človeškega telesa, zato je tudi v glavnem neboleča in neškodljiva. Včasih je nekoliko neprijeten le pritisk manšete, ko se jo napihne, in prehodno mravljin- čenje uda. Kakšne so nevarnosti preiskave Pri pravilno izvedeni preiskavi ni nobenih nevarnosti. Kdaj so znani izvidi preiskave Izvid je znan takoj po opravljeni preiskavi. Izvid mora ovrednotiti še zdravnik, ki vas je na preiskavo napotil. Čemu bodo služili izvidi Preiskava je namenjena odkriva- nju periferne arterijske okluzivne bolezni (PAOB), kot je strokovni izraz za zoženje in posledično slabšo pretočnost arterij spodnjih okončin. Zelo nizke vrednosti GI z veliko zanesljivostjo napovedujejo grozečo odmiranje tkiv ali gangre- no na spodnjih udih. Bolnika, ki ima pomembno znižan gleženjski indeks ali ima pomembne bole- čine v nogah, se navadno napoti h kliničnemu specialistu žilnemu kirurgu, ki izvede dodatne prei- skave in bolnike operira – naredi jim žilni obvod ali pa se zoženi del žile razširi kar s katetrom, ki se uvede v žilo preko kože. Ta poseg imenujemo znotrajžilni poseg ali perkutana transluminalna angio- plastika (PTA). Poleg odkrivanja periferne arterijske bolezni pa ima gleženjski indeks še velik pomen kot dober kazalnik srčno-žilne ogroženosti bolnikov. Pove nam stopnjo, kako je nekdo ogrožen pred boleznimi srca, kot sta: srč- ni infarkt, angina pektoris. Dob- ro napoveduje tudi ogroženost pred možgansko kapjo. Vse to je zaradi tega, ker je ateroskleroza ali poapnenje žil proces, ki se od- vija v žilah celega telesa. Zato je velika verjetnost, da ima bolnik s periferno arterijsko boleznijo tudi poapnenje žil v srcu, čeprav še ne čuti simptomov te bolezni. Bolniki z znižanim gleženjskim indeksom se morajo nujno zdraviti z zdra- vili, ki zavirajo napredovanje ate- roskleroze. Literatura: Navodila bolniku; Združenje zdravnikov družinske medicine; Navodila NIJZ. Foto: M24 Nasveti iz Zdravstvenega doma Ptuj Merjenje perfuzijskih tlakov z ultrazvočnim detektorjem in gleženjski indeks Kam z začimbami, ko jih imamo preveč To se pogosto zgodi tistim, ki začimbe pridelujejo doma. Če je bazilika letos podivjano rasla in skoraj zasedla celo okensko polico, je čas, da jo obrežete. Žal bazilika s sušenjem izgubi veliko koristnih snovi, zato vam svetujemo, da jo shranite v obliki pesta, zamrznjeno, namočeno v olje ali uporabljeno v zeliščnem maslu. Povsem drugače je z drobnjakom. Če ste ga imeli posajenega v koritu, ga lahko tam pustite tudi prezimiti. Zima bo sicer uničila njegove dolge zelene liste, ki jih morate na pomlad očistiti, a kaj kmalu bo znova pognal. Enako se zgodi s peteršiljem, ki ga lahko podobno kot baziliko shranite na tisoč in en način. Med orientalske začimbe prištevamo večino začimb, ki jih še kako radi uporabljamo v prazničnem decembru; cimet, klinčke, kardamom, ingver, vaniljo … Največji sovražniki vseh začimb so vlaga, dnevna svetloba, previsoka temperatura in preperevanje. Zato jih je, kot že omenjeno, dobro shranjevati v zaprtih steklenih posodah za shranjevanje, v temnem in suhem prostoru. Če imate svež ingver, mu boste rok uporabnosti podaljšali s hrambo v hladilniku, sicer pa ga lahko tudi posadite in počakate do pomladi, ko ga presadite na prosto, in septembra izkopljete sveže korenine. Po njegovih besedah nas je epidemija postavila pred dejstvo, da število razpoložljivih postelj v bolnišnicah komaj sledi potrebam oku- ženih bolnikov, ki zaradi hude ali kritične okužbe dihal potrebujejo bolnišnično obravnavo. Glede na število na novo okuženih se stanje v državi ne umirja in pritisk na bolnišnice ter intenzivne oddelke ne popušča, je dejal Jereb. Pojasnil je, da je bil po morda malo manjšem pritisku v prejšnjem tednu prek vikenda ponovno porast sprejemov na navadne in tudi na intenzivne oddelke bolnišnic. Število na novo okuženih ne pada po pričakovanjih in v zadnjih tednih se gibljemo po robu zmogljivosti našega zdravstvenega sistema, je poudaril. Več kot 250 intenzivnih postelj v 13 slovenskih bolnišnicah po nje- govih besedah zelo verjetno ne morejo pripraviti in »zavedati se mo- ramo, da so rezerve glede postelj in osebja v državi praktično že izčr- pane«. Problem je namreč tudi pomanjkanje zdravstvenega kadra, ki žal tudi zboleva. »Dejansko osebje težko obvladuje razmere in je psi- hofi zično izčrpano. Negotovost ostaja in ta nepredvidljivost razmer še dodatno stopnjuje pritisk na moje sodelavke in sodelavce,« je dejal. Glede na epidemiološke razmere v državi pa ocenjuje, da vrha po številu zdravljenih bolnikov v bolnišnicah, tako na navadnih kot inten- zivnih oddelkih, zelo verjetno še nismo dosegli. »Kdor misli, da lahko v sedanjih razmerah ob številu aktivno okuže- nih z novim koronavirusom nudimo vsem covidnim bolnikom, pred- vsem pa ostalim bolnikom enako oskrbo, kot smo jo lahko ponudili pred epidemijo, živi v nekem drugem svetu in seveda daleč od realno- sti,« je ob tem opozoril Jereb. Tedenski mikroskop Jereb: Gibljemo se po robu zmogljivosti Sedanje razmere glede prostih navadnih in tudi in- tenzivnih bolnišničnih postelj za bolnike s covidom so v državi kritične, sprehajamo se po meji obvladljivosti razmer, opozarja vodja oddelka intenzivne terapije in- fekcijske klinike UKC Ljubljana Matjaž Jereb. Glede na epidemiološke razmere pa vrha po njegovi oceni zelo verjetno še nismo dosegli. Foto: Sta/M24 in eterična olja. S starimi zelišči si ne moremo škodovati, le zmanj- šuje se njihova vsebnost značilnih snovi. Tako lahko zelišča, ki ste jih pobrali z domačega vrta in posuši- li, pravilno shranjena v steklenem kozarcu s pokrovom, mirne vesti uporabljate do tri leta. Drugače je pri svežih začimbah. Te uporabljaj- te glede na videz; nekatere bodo zdržale tri dni, nekatere teden, spet druge celo do 14 dni. Zato je dobro, da sveža zelišča, ki jih tre- nutno ne morete porabiti, zamr- znete. Kaj je kazalnik uporabnosti To vprašanje ne potrebuje stro- kovne razlage, temveč zdravo pamet. Če imajo zelišča še vedno intenziven svojevrsten vonj, ko jih povonjate ali nežno pomanete med prsti, okus pa je še vedno tak kot na začetku, so še primerna za uporabo. Kako shranjevati Če zelišča z domačega vrta prip- ravljate tako, da jih sušite, jih je naj- bolje shraniti v steklene kozarce s pokrovom, na temno in ne preto- plo mesto. Tako bodo začimbe dol- go ohranile aromo, eterična olja, pa tudi barvo. Primerne so tudi povoščene vrečke, a zaradi lažje pretočnosti zraka bodo začimbe tako manj obstojne. Kaj je gleženjski indeks (GI) Merjenje perfuzijskih tlakov z ultrazvočnim detektorjem je preiskava arterijske prekrvavitve nog. Z njo ugotavljamo, ali so žile na nogah dobro pretočne ali pa so zožene, navadno zaradi ateroskleroze ali poapnenja žil. Na podlagi izmerjenih tlakov izračunamo gleženjski indeks (GI), ki nam pove, ali gre za motnjo prekrvavitve in kako huda je. Preiskava nam lahko tudi pove, kje približno je mesto največje zožitve arterij. Štajerski TEDNIK petek, 4. 12. 2020  COLOR CMYK stran 15 Leto za leto smo lahko na ob- močju občine Starše spremljali pester program decembrskih pri- reditev, ki so jih zrežirala različna društva in občinska uprava. Raz- noliki dogodki so ponujali praznič- no popestritev za vse okuse, osre- dnje dejanje pa je bilo lani na Va- škem središču. Občina je v sodelo- vanju z društvom Naš dišeči dom organizirala praznični popoldan s sejmom, animacijskim otroškim programom, glasbo, toplimi na- pitki in šmornom. Nastopili so tudi otroci obeh enot vrtca, za vrhu- nec pa sta poskrbela dedek Mraz in Božiček, ki sta otroke obdaro- vala. Kot je bilo v Staršah v navadi, je del denarja za darila zagotovila občina, po tri evre na darilo pa so prispevali starši. Letos pa od staršev ne pričakujejo prispevka. »Glede na situacijo smo morali odpovedati vse dogodke. Ni pra- znovanj, drsališča ne bo, zato smo se odločili, da v celoti pokrijemo stroške daril za naše najmlajše občane. Upam, da bomo v tem težkem času otrokom vsaj malo polepšali praznike,« je pojasnil žu- pan Stanislav Greifoner. Okrasitev bo bogatejša Obdarovali bodo vse otroke do sedmega leta starosti. Darila za 290 najmlajših članov skupnosti bodo prevzeli starši, za čarobnost pa bodo poskrbeli na poseben na- čin. »Izvedli bomo povorko, kjer bo Božiček s kočijo simbolično obiskal otroke,« je navedel Grei- foner, ki tudi sam namerava so- delovati v božični povorki. Kako točno bo trasa potekala, za zdaj še ni napovedal, predvideno pa je, da se bo dobri mož pomudil v vseh vaseh. Za darila bodo na občini za- gotovili okoli 3.500 evrov, kar je nekoliko več kot v preteklem letu. Poleg tega pa nameravajo izdatneje okrasiti občino, tako bodo tudi za okraske in praznič- no razsvetljavo namenili nekoliko več sredstev. petek  4. decembra 2020 Za kratek čas 15 Starše  Dogodke odpovedali, obdarovanje bodo izvedli Dobri mož bo otroke obiskal s kočijo Zaradi aktualnega dogajanja so v Staršah odpovedali vse dogodke, bo pa zato Božiček bolj radodaren. Pri obdarova- nju bo dobri mož upošteval vse aktualne zapovedi in otrokom praznični duh pričaral s potovanjem po občini v kočiji. Foto: Arhiv društva Naš dišeči dom Praznično dogajanje na Vaškem središču Starše 2019 ARŠIN - stara ruska dolžinska mera (71,12 cm), ALEF - prva črka hebrejske abecede, ONEIDA - sorta krompirja, družbar ŽE DVA TEDNA NISEM VIDEL DRUŽINE ... ZAKAJ JIH NE POKLIČEŠ? NE MOREM ... NE. _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ Pred vami je odličen teden, saj boste bolj vitalni, zdravi, samozavestni in ravno zaradi tega bolj komunikativni, kot ste bili. Tudi razmere v prijateljskih zvezah in ljubezni se bodo izboljšale. Vaš dan bo torek. V teh dneh bo vaša notranja moč zasijala z vso silo tudi navzven. Delovali boste kot protiutež ali pa pomoč nekomu, ki bo v stiski. Ne bojte se, zmogli boste. V ljubezenski zvezi se bodo razmere umirile. Vaša energija bo ta teden brezmejna, toda ker bodo na delu tudi malo preveč agresivne sile, se varujte prepirov na delovnem mestu. Bodite ponosni in odločni, toda nikakor čez mero gospodovalni. Pred vami je stresen teden predvsem na poslovnem polju, saj boste občutili nestrpnost in naveličanost predvsem zaradi negotovih razmer. Ne prenaglite se s pomembno odločitvijo in pazite, kaj govorite. Razmere v poslu bodo nekako v nasprotju z vašimi hotenji in željami, zato boste v prihodnjih dneh slabe volje. Bo pa že v četrtek boljše. Na vidiku so tudi novi nakupi, ampak s premislekom. V teh dneh bodo konfl ikti in napetosti pri poslovnih partnerjih ali sodelavcih glede posla prisotni na žalost vsak dan in lahko se razvijejo v precej hud prepir. Poskušajte se prilagajati. Dobra dneva bosta torek in četrtek. Pred vami je zelo lep teden, saj boste zdravi, veseli in živahni – prav dobrodošla sprememba dolgčasu zadnjih dni. Razvezal se vam bo tudi jezik, zato boste tudi v službi dosegali dobre rezultate. V petek in soboto se boste zelo krasno zabavali, toda nikar na račun drugih, čeprav boste morda dobili priložnost. V ponedeljek boste v službi dobili pomoč, v sredo pa bodite pozorni, ker bo zelo napeto. Pred vami je na žalost nič kaj prijeten teden, saj vas lahko virus z vročino vrže v posteljo. Pazite nase. V osebnem življenju pa nadzirajte strasti, da ne bo počilo. V soboto boste za vse poplačani. V službi se bo nakopičilo veliko dela in lahko se zgodi, da vam naprtijo še novo, bolj odgovorno delovno nalogo. Ne skrbite, da ji ne bi bili kos. Odnosi v družini ali v ljubezenski zvezi se bodo začeli izboljševati. Na obzorju se bodo pojavile nove delovne naloge in dolžnosti, ki bodo od vas zahtevale precejšnje napore. V osebnem življenju boste v petek in soboto zelo občutljivi, zato pretita stres in prepir. Še nekaj dni bo vaša zaveznica zvezda Venera, ki vam bo prinesla izboljšanje v ljubezenski zvezi. V soboto se posvetite izboljšavam v domačem okolju. V službi malo stisnite zobe, saj se vam bo nabralo veliko dela. BIK (21. 4. – 20. 5.) OVEN (21. 3. – 20. 4.) DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) RAK (21. 6. – 22. 7.) LEV (23. 7. – 22. 8.) DEVICA (23. 8. – 22. 9.) TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) STRELEC (23. 11. – 21. 12.) KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) VODNAR (21. 1. – 18. 2.) RIBI (19. 2. – 20. 3.) Tedenski horoskop do 10. decembra Štajerski TEDNIK petek, 4. 12. 2020  COLOR CMYK stran 16 petek  4. decembra 2020Poslovna in druga sporočila16 Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te d n ik .s i Zimska številka je že v prodaji. Za naročilo pokličite na tel.: 080 4321 ali pišite na narocnine@media24.si V novi številki preberite: S čaji do boljšega imunskega sistema Alpski raj v Logarski dolini Z dobrim načrtom do lepega vrta Najboljše gomoljnice in korenovke • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NARO ILNICA ZAČ Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj 2250 Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 Štajerski TEDNIK petek, 4. 12. 2020  COLOR CMYK stran 17 Da bi bila smola še večja, se je v zaključku tekme poškodoval še Horvat, ki je mora nekaj minut pred koncem z igrišča. Nova poškodba vezista Aluminija bi bila velik udarec za ekipo. Jože Mohorič položaja, nato je sledila podaja v sredino do Mulahusejnovića, ki je med Petkom in Jakšićem skočil najvišje in zadel v polno – 1:0. Za bosanskega napadalca je to že osmi gol v sezoni in zaseda prvo mesto na lestvici strelcev. Prejeti gol ob koncu polčasa je slaba popotnica za vsako ekipo, še posebej pa za tisto, ki težko dosega zadetke. Rdeče-beli so v drugem delu nadaljevali s te- rensko pobudo, ob tem so posku- šali biti bolj konkretni v napadu. Tako je s prvim strelom poskusil Kim v 54. minuti, a vratar Kopra ni imel težav. Sledili sta prvi menjavi pri gostih, namesto Ploja in Flakusa sta vstopila Krefl in Klepač. Prvemu se je že v prvi akciji v 56. minuti odprlo ogromno prostora na levi strani, a se je pre- hitro odločil za podajo proti Klepa- ču in priložnost je splavala po vodi. Že v naslednji minuti sta Matjašič in Klepač izpeljala odlično akcijo, strel slednjega iz bližine pa je Vargić ubra- nil. Klepać je bil udeležen tudi v akciji v 68. minuti, a je po odlični podaji Krefl a s strani žogo preslabo sprejel in strel je bil na koncu blokiran. Aluminij je do konca srečanja ohranil pobudo, na koncu celo po- večal pritisk, a so bili vsi poskusi ja- lovi. Med drugim so izvedli številne kote in visoke podaje v kazenski prostor, po katerih pa kljub višini Maletića niso bili uspešni. Koper Aluminij streli na gol: 10 15 v okvir: 2 6 koti: 4 7 posest žoge: 44 % 56 % »Škoda je tega poraza, zagoto- vo si ga glede na prikazano nismo zaslužili. Bili smo boljši tekmec, vsi statistični kazalci so bili na naši strani, le zadeli nismo niti enkrat. Na drugi strani so Koprčani kazno- vali edino našo napako. Fantom ne morem ničesar zameriti, lahko jim le čestitam za prikazano,« je po srečanju razočarano dejal trener Aluminija Slobodan Grubor. Prva slaba novica za trenerja šumarjev se je zgodila že pred samo tekmo, saj zaradi bolečin v nogi soigralcem ni mogel pomagati strelec dveh zadetkov na zadnji tekmi z Gorico – Alen Krajnc. Glede na letošnjo neučinkovitost rdeče-belega moštva je izostanek igralca v formi ne samo slaba, ampak kar izredno slaba novica. Manjšo neprijetnost je za Šta- jerce predstavljala tudi nekoliko dolga vožnja, saj so za pot na Obalo potrebovali skoraj štiri ure – vožnja po avtocesti za ka- mionom s posipnim materialom med delom pač zna trajati … Na Primorskem je bilo vreme vsee- no precej bolj prijazno nogome- tašem kot na Štajerskem, kjer je močno snežilo – v Kopru jih je pri- čakal rahel dež. Kidričani so imeli od samega začetka žogo več v svoji posesti, kar se resnično zgodi le zelo red- ko. Prvo priložnost na tekmi so si vseeno priigrali kanarčki: po dolgi podaji je Stevanović lepo »odložil« žogo do Mulahusejnovića, ta pa je streljal tik mimo gola. Gosti so odgovorili s posku- som podaje Jakšića do Flakus Bosilja, ta pa je bil za malenkost prepozen za zaključek. Do tega pa so akcijo pripeljali v 20. mi- nuti, ko je Matjašič s strani na- tančno podal do Čermaka, nje- gov poskus z glavo pa je Vargiću uspelo odbiti v kot. To je bila v prvem polčasu najbolj izdelana akcija gostov, poskusa Flakusa in Prša sta bila blokirana, oz. je bil na pravem mestu Vargić. Ko se je zdelo, da se bo polčas končal brez golov, pa je Koper izvedel hitro akcijo, v kateri je Stevanović žogo podal na bok do Palčiča, ki je bil na robu prepovedanega Tamara Zidanšek »Obdobje kaljenja je za mano, dobila sem potrebne izkušnje« Stran 19 Tenis Krajnc tretjič trener leta Stran 18 Srebrnič: »Gostje so izvajali močan pritisk, a smo pokazali kompaktnost in zrelost« Jure Matjašič, Aluminij: »Škoda je tega poraza, ker smo nadzoro- vali večji del srečanja. A kot se nam v zadnjih tekmah redno dogaja, se nam je tudi tokrat v najbolj kritičnih trenutkih tekme zgodila ne- umnost, ko smo prelahko dopustili gol tekmecem. V drugem pol- času smo pritiskali, enostavno bi morali to pobudo izkoristiti. Imeli smo dovolj priložnosti za preobrat, boljše bi morali zaključiti vsaj eno akcijo. Pri vsem tem je edina pozitivna stvar ta, da smo vendarle dvignili raven igre, že drugič zapored je bila posest na naši strani.« Miran Srebrnič, trener Kopra: »To je bilo daleč od kakšne lahke zmage – do nje smo prišli izključno s požrtvovalnostjo in tekmoval- nostjo. Gostje so izvajali močan pritisk, a smo bili v obrambnih nalo- gah kompaktni, pokazali pa smo tudi pravšnjo mero zrelosti. Za nas je to pomembna zmaga v zgoščeni seriji težkih tekem.« V soboto z Muro Poraz s Koprom bodo morali Kidričani hitro pozabiti, saj jih že v soboto čaka nova preizkušnja – domača tekma z Muro! »Ritem tekem je zares naporen, a takšen je za vse, zato se bomo tudi na naslednjo tekmo ustrezno pripravili. Z Muro imamo v zadnjih dveh letih prave boje, to so vedno dobre tekme. Veselim se izziva, jasno pa je, da bomo poskušali osvojiti tri točke,« je dejal igralec zve- zne vrste Jure Matjašič. Mura je ena izmed treh ekip – ob Olimpiji in Gorici –, ki jih je Alumi- nij v dosedanjem delu sezone premagal. To se je zgodilo v 7. krogu (18. oktobra). Če je šlo v Fazaneriji, potem je zagotovo možno tudi na domačem igrišču. Treba pa bo odigrati domala popolno tekmo. In najpomembnejše: vsaj enkrat zadeti nasprotnikovo mrežo … 1. SNL, 16. krog: Aluminij – Mura, v soboto ob 17.00 v Kidričevem. Medsebojna tekma v sezoni: 7. krog: Mura – Aluminij 1:2 (1:2); Žižek; Horvat, Pečnik. Rokomet Ormožani brez sobotne tekme Stran 18 Saša Makoter Povrnil ugled ženski odbojki, uspešen v futsalu Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Muri v snegu ni uspel naskok na vrh Tekme med tednom so bile odigrane v precej spremenljivih raz- merah: v Novi Gorici in Kopru je bilo igrišče zeleno, v Murski Soboti močno pobeljeno ob obilnem sneženju, v Sežani pa je zaradi zasne- žene površine celo odpadla (tekma v Stožicah je bila delegirana za četrtkovo popoldne, op. a.). Mura je imela na domači Fazaneriji lepo priložnost za novo zma- go, a je bila snežna igralna površina velika ovira pri njeni napadalni igri. Priložnosti je bilo le za vzorec, najlepšo pa so zapravili Ljubljan- čani, oziroma je vratar Zalokar (zamenjal je poškodovanega Obra- dovića, op. a.) odlično posredoval. Točka pa zagotovo veliko pome- ni ekipi Brava, ki se po slabi seriji počasi pobira. V vzponu so tudi Domžalčani, ki so zmagali drugič zapored, sku- paj z odigrano zaostalo tekmo z Aluminijem pa so na zadnjih petih tekmah trikrat zmagali (Aluminij, Olimpija, Gorica), enkrat remizira- li (Tabor) in le enkrat izgubili (Celje). Gorica je trenutno še najbolj primerljiva ekipa z Aluminijem, tudi njej se namreč v igri pojavljajo številne napake, ki jih tekmeci pač izkoriščajo. Za zasedbo, v kateri so Cvijanovič, Velikonja, Mevlja in Širok, je to precej nerazumljivo, morda celo bolj kot pri šumarjih ... JM Koper – Aluminij 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Mulahusejnović (43.). KOPER: Vargić, Rajčević, Jozino- vić (od 83. Pejić), Palčič, Jelić Balta (od 58. Knežević), Vršič, Dodlek, Žužek, Stevanović (od 83. Vekić), Barišič (od 71. Krajinović), Mulahu- sejnović (od 71. Spinelli). Trener: Miran Srebrnič. ALUMINIJ: Janžekovič, Ploj (od 55. Krefl ), Jakšić, Petek, Azemović, Horvat (od 91. Pantalon), Čermak (od 79. Maletić), Matjašič, Kim, Prša, Flakus Bosilj (od 55. Klepač). Trener: Slobodan Grubor. Nogomet  1. SNL, 15. krog Aluminij igral, Koper pa dosegel svoje Foto: Jurij Kodrun / m24.si Nogometaši Kopra in Aluminija so se pomerili tretjič v sezoni, uspešnejši so Primorci, ki so remiju dodali prvenstveno zmago, ob tem so napredovali tudi v Pokalu. Na fotografi ji sta v ospredju Roko Prša (Aluminij) in Nardin Mulahusejnović (Koper). REZULTATI 15. KROGA: Koper – Aluminij 1:0 (1:0); Gorica – Domžale 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Jakupović (58.), 0:2 Vuklišević (82.); Mura – Bravo 0:0. CB24 Tabor Sežane – Celje; prestavljeno zaradi zasneženega igrišča. Tekma Olimpija – Maribor je bila odigrani v četrtek. 1. MARIBOR 14 8 4 2 29:16 28 2. MURA 15 7 5 3 17:8 26 3. KOPER 15 7 5 3 22:15 26 4. OLIMPIJA LJUBLJANA 14 7 3 4 18:12 24 5. DOMŽALE 14 5 4 5 22:20 19 6. CB24 TABOR SEŽANA 14 5 3 6 16:17 18 7. CELJE 14 4 4 6 14:16 16 8. BRAVO 14 4 4 6 14:19 16 9. ALUMINIJ 15 3 4 8 10:25 13 10. GORICA 15 2 4 9 11:25 10 RAZPORED 16. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Domžale – Koper; OB 17.00: Aluminij – Mura; V NEDELJO OB 12.00: Bravo – CB24 tabor Sežana; OB 14.00: Celje – Olimpija; OB 17.15: Maribor – Gorica. Štajerski TEDNIK petek, 4. 12. 2020  COLOR CMYK stran 18 nja, da k našim zmagam odločilno s svojimi goli prispevajo Tilen Kosi (38), David Bogadi (18), Žak Ciglar (16), Anže Šoštarič (8), Teo Šulek (7), Nejc Krabonja (3), Matej Ni- edorfer (3), Danijel Mesarić (2), Domen Krasnič (1). Najpomemb- nejše je, da se veselimo prav vsake tekme in da uživamo v njih. To mo- ramo obdržati tudi v nadaljevanju prvenstva in obeta se nam zelo uspešna sezona,“ je še dodal sta- rejši od bratov Hebar, Tinček. V nadaljevanju decembra je plan ormoških tekem naslednji: - sobota, 12. december, ob 18. uri gostovanje v Ško i Loki, - sreda, 16. december, ob 19. uri domača tekma proti Izoli, - sobota, 19. december, ob 19. uri gostovanje pri Dobovi. Edini mogoč termin za igranje katere od preloženih tekem (Ma- ribor, Slovenj Gradec) je še sreda, 23. december. Seveda pa morajo biti ekipe zdrave, da sploh pride do igranja tekem … Uroš Krstič V NLB-ligo je znova stopil virus, in sicer so novi-stari ujetniki virusa rokometaši Slovenj Gradca. Sle- dnji bi v soboto morali gostovati v trdnjavi Hardek. To bi bil pravi derbi 12. kroga, saj sta ekipi Jeru- zalema in Slovenj Gradca skupaj nanizali pet zmag zapored, Prleki dve (Ljubljana, Slovan Ljubljana) in Korošci tri (Dobova, Ljubljana, Trimo Trebnje). „Ravno smo zopet ujeli pravi ritem in tekmovalno formo, a mo- ramo zopet začasno zaustaviti ak- tivnosti naše članske ekipe. Zaradi ponovnega vdora virusa v družino belo-modrih bojevnikov članske ekipe RK Slovenj Gradec smo v sredo začasno prenehali s treningi, igralce pa poslali v karanteno in sa- moizolacijo,“ so v sredo zvečer na svojem FB-profi lu zapisali Korošci. V četrtek dopoldan, ko so na- stajale te vrstice, sicer tekma še ni bila uradno preložena. „Zaenkrat še nismo dobili uradnega obvestila od nasprotnega kluba ali Rokome- tne zveze Slovenije. Smo pa opra- vili nekaj klicev in preverili situacijo pri nasprotniku ter zvezi, kjer so oboji ustno potrdili, da sobotne tekme ne bo. Tako da bo kaj kmalu na naš klub priromalo tudi uradno obvestilo o preložitvi tekme. Ško- da, saj smo se tekme zelo veselili, a v dani situaciji je zdravje vseh nas na prvem mestu,“ nam je v četrtek dopoldne razložil predsednik Mla- den Grabovac. Po prejetju obvestila so bili v taboru Jeruzalema seveda razo- čarani. „Nič ne moremo. Resnično škoda, saj bi to bila tekma v tem hipu dveh zelo razpoloženih ekip, ki trenutno igrata ene lepših iger v Sloveniji. Novico smo sprejeli tik ob zaključku sredinega treninga. Seveda je bilo razočaranje veliko. Zdaj se bomo v naslednjih dneh posvetili pripravi na naslednje go- stovanje, ki je na vrsti v soboto, 12. decembra, v Ško i Loki,“ nam je z razočaranim glasom povedal Tin- ček Hebar, prvi strelec lige na po- ložaju desnega zunanjega. Levo- roki Ormožan je na osmih tekmah dosegel 45 zadetkov. Zanimivost: igralci Jeruzalema imajo kar štiri igralce med deseterico najboljših strelcev lige: 3. Bojan Čudič 49 (22), 4. Jure Kocbek 48, 8. Tinček Hebar 45 (12), 10. Rok Žuran 43 zadetkov. „Lepo je videti, da smo kar štir- je strelci med Top 10, to je dokaz naše kakovosti letos. Sem pa mne- Trenerska organizacija pri Te- niški zvezi Slovenije ob koncu se- zone tradicionalno organizira tre- nersko konferenco, letos je bila na sporedu že 25. izvedba. Kot smo se v koronakrizi že navadili, je bila izvedena preko spleta. Trenerji vsako leto izmed svo- jih stanovskih kolegov izberejo enega, ki ga okitijo z nazivom tre- ner leta. To je letos postal Zoran Krajnc, trener Tamare Zidanšek – Ptujčan je omenjeno priznanje letos prejel že tretjič! »Priznanje je mnenje slovenskih trenerjev in kot tako pomeni zave- danje, da je dosegati takšne rezul- tate velik zalogaj. Seveda se jim za priznanje zahvaljujem, rad pa bi poudaril, da so v slovenskem oko- lju prisotni številni dobri teniški trenerji. Verjamem, da lahko tudi v Sloveniji naredimo vrhunske tekmovalce in tekmovalke,« je po prejemu povedal Krajnc. Priznanje je nedvomno prišlo v prave roke, saj Zoran svoje delo opravlja na izjemno visokem nivo- ju, svoje teniško znanje pa vsako leto tudi dopolnjuje in nagrajuje. »Pomemben vidik je izmenjava mnenj s kolegi iz vseh delov sveta, izjemno rad komuniciram in razp- ravljam z vsemi, ki pokažejo inte- res. To mi je v neizmerno veselje,« večkrat poudari. Priznanje je vsaj na simbolični ravni nedvomno tudi podpora njegovemu stalnemu prizadevanju, da slovenska stroka začne še tesneje sodelovati. »Izmenjava izkušenj in dobrih praks je nujna, če želimo napredovati oz. držati stik s teniško močnejšimi državami. Premajhni smo, da bi se zapirali znotraj ozkih mej,« pogosto pove ptujski strokovnjak. Seminar je sicer potekal dva dni, prijavljenih pa je bilo več kot 180 trenerjev. Teme predavanj so pokrivale širok spekter teni- ške igre. Med predavatelji je bil tudi Belgijec Wim Fissete, trener Naomi Osake. Nekdanji trener Kim Clijsters, Viktorije Azarenke, Angelique Kerber in še nekate- rih vrhunskih igralk je odgovarjal na številna vprašanja prisotnih trenerjev. Poleg njega so svo- je znanje slovenskim trenerjem predajali Simon Wheatley, Ruben Neyens, Hrvoje Zmajić, Jernej Rošker in Matej Lunežnik, ki je predaval o tem, zakaj je teniška igra iz mentalnega vidika najtežja na svetu. »Zadovoljen sem z odzivom na- ših trenerjev. Vsak trener običajno sebi primerne vsebine predavanj prepozna v temah, ki so mu kot trenerju in osebno najbližje. Iz- postavljen je bil tudi njihov oseb- ni razvoj, nismo pa pozabili niti na delo z mladimi. Izreden odziv je bil tudi na intervju z Wimom Fissetom, ki je govoril o svojih dolgoletnih trenerskih izkušnjah pri treniranju najboljših igralk na svetu. Ob tem pa čestitam tudi najboljšemu trenerju za leto 2020 Zoranu Krajncu, ki se nam bo mor- da pridružil kot predavatelj nas- lednje leto,« je bil po dvodnevni konferenci zadovoljen predsednik trenerske organizacije Gregor Še- nica. JM, UR V družinskem podjetju Makoter s Cvena pri Ljutomeru pomemben delež dohodka namenjajo špor- tnim klubom in društvom, izsto- pata pa Ženski odbojkarski klub (ŽOK) Ljutomer in Klub malega no- gometa (KMN) Meteorplast. Tudi po zaslugi soustanovitelja in lastni- ka ene od najuspešnejših fi rm v Pr- lekiji Saše Makoterja, ki se je sicer športu zapisal že v mladosti. Igral je mali in veliki nogomet, slednjega najprej pri NK Ljutomer, nato pri soboški Muri v mladinskih vrstah in naposled pri članih Veržeja, ko so nastopali v 2. SNL. Nogometni igri je ostal zvest tudi kot funkcionar pri sedanjem NK Avto Rajh Ljut- omer, kjer je kot član upravnega odbora sodeloval pri uresničitvi številnih uspešnih nastopov ljuto- merskih nogometašev, še zlasti v 3. SNL. Že vrsto let je Saša Makoter predsednik ŽOK Ljutomer in KMN Meteorplast. Zelo ambiciozno se je lotil dela pri odbojkaricah, tudi delno povrnil slavo ljutomerske ženske odbojke izpred slabih dveh desetletij, saj je ekipa zaigrala v prvi ligi, pa čeprav le eno sezono … Tudi v sedanjem nastopanju v 1. B DOL ne skriva želje po visoki uvrstitvi: »Prav gotovo je naš cilj pristati v zgornjem delu prvenstve- ne lestvice. Ekipo vodi prekaljeni odbojkarski strokovnjak Bojan Novak, okrepili smo tudi igralski kader. V matični klub se je vrnila občasna reprezentantka Veronika Mikl, Urška Stavbar je prišla iz ŽOK Ptuj, Ana Stanković iz Lendave, sestri Ana in Anja Kolmanič iz ŽOK Murska Sobota, Monika Banfi , nek- danja igralka ŽOK Puconci, pa je po triletni prekinitvi in študiju v tujini ponovno začela igrati odbojko. Okrepili smo trenerski kader pri mlajših selekcijah, saj so se klubu priključili Aljoša Bogožalec, bivši igralec Panvite Pomgrada in Mari- bora ter nekdanji igralki Nuša Lašič in Darja Antolin. Trenerka mlajših selekcij ostaja Tjaša Rakuša, s po- petek  4. decembra 2020Šport18 Rokomet  Jeruzalem Ormož Ormožani brez sobotne tekme Tenis Krajnc tretjič trener leta v Sloveniji Saša Makoter, športni funkcionar iz Ljutomera Povrnil ugled ženski odbojki, z Meteorplastom uspešen v futsalu Foto: Črtomir Goznik Tinček Hebar (Jeruzalem Ormož) Foto: NŠ Sašo Makoter Nogomet  1. SNL RAZPORED 16. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Domžale – Koper; OB 17.00: Aluminij – Mura; V NEDELJO OB 12.00: Bravo – CB24 ta- bor Sežana; OB 14.00: Celje – Olimpija; OB 17.15: Maribor – Gorica. Futsal  1. SFL RAZPORED 10. KROGA, V PETEK OB 20.00: Tomaž Šic bar – Bronx Škofi je, Siliko Vrhnika – Hiša daril Ptuj, Dobovec – Oplast Kobarid, Dobrepolje – Litija, Mlinše – Sevnica. Rokomet  NLB-liga RAZPORED 12. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Trimo Trebnje – Urbanscape Loka, Krka – Ljubljana; OB 18.00: Riko Ribnica – LL grosist Slovan; OB 19.00: Gorenje Velenje – Butan plin Izola; V NE- DELJO OB 17.00: Celje PL – Maribor Branik; OB 18.00: Koper – Do- bova. Tekma Jeruzalem Ormož – Slovenj Gradec je prestavljena. JM Športni napovednik Foto: Črtomir Goznik Tandem za uspehe: Zoran Krajnc in Tamara Zidanšek močjo igralke članske vrste Sare Kutnjak. Novo sezono smo začeli dokaj obetavno. Po porazu v Bra- slovčah (2:3) in osvojeni točki so sledile tri zmage proti Triglavu (3:1) in Logatcu (3:0) doma in proti Zre- čam (3:0) v gosteh. Verjamem, da bomo niz uspešnih nastopov v 1. B DOL nadaljevali.« Ob odbojki Saša Makoter ves prosti čas namenja organizacijskim poslom v uglajeni sredini, z več kot dvajsetletno tradicijo, KMN Mete- orplastu, kjer se je več let izkazoval kot odličen, večkrat tudi najučinko- vitejši igralec v takratnem sestavu tega prleškega kluba, ki danes slo- vi daleč naokoli. Ne le zaradi vsako- letnega, letos že 21. spominskega turnirja Janka Makoterja, Saševe- ga očeta, ustanovitelja in prvega predsednika KMN Mateorplast, pač pa po izjemnih uspehih igral- cev: lani so bili zmagovalci najve- čjega turnirja na Balkanu Kutija Šibica v Zagrebu, na evropskem amaterskem veteranskem prven- stvu lani so bili tretji, leta 2017 pa drugi. V tekmovalni sezoni 2017/18 so igralci do 13 let osvojili naslov dr- žavnega prvaka, mlajše kategorije pa se ponašajo s številnimi meda- ljami za odlične dosežke v futsalu. V tej sezoni, ki je zaradi epidemije trenutno prekinjena, članska eki- pa KMN Meteorplast zaseda prvo mesto v 2. SFL in je na dobri poti v najvišji rang slovenskega futsal tekmovanja, v boju za najvišja mes- ta pa so tudi mlajše selekcije. NŠ Štajerski TEDNIK petek, 4. 12. 2020  COLOR CMYK stran 19 ter bomo lahko igralke in igralci ulovili ritem.« Sedaj so že v teku priprave na naslednjo sezono. T. Zidanšek: »Večinoma jih bomo opravili tukaj na Ptuju, nova težava pa je, da znova ne vemo, kdaj se bo sezona 2021 sploh začela. Glede OP Avstralije ni še nič gotovega, negotovost torej ostaja.« Kakšne pa so tvoje želje za na- slednjo sezono? T. Zidanšek: »Vse gre v smer vedno bolj agresivnega tenisa, ve- liko delamo na hitrih odločitvah, razvijamo igro. Upam, da jo bom čim prej osvojila, nato pa tudi po- kazala na igriščih. Ob tem elemen- te iz dvojic prenašamo v igro med posameznicami, npr. servis je zelo izpostavljen, tudi return, hitre reak- cije … Igranje dvojic prinaša s sabo tudi večje število tekem in pritiska pri igranju pravih tekem, kar je veli- ko boljše kot pa sam trening.« »Potovanja v velika mesta in igranje na velikih stadionih so bile zame popolna novost« Kakšna pa je tvoja psihološka pripravljenost med posameznica- mi, si v tem smislu že dozorela za večje dosežke? T. Zidanšek: »Vsak ima svojo pot razvoja: nekatere punce v tem smislu dozorijo pri 16., druge pri 20., nekatere pa pri 25. letih ali celo pozneje. To psihološko trdnost gradim, skupaj z ekipo delamo ko- rake naprej … Dejstvo je, da priha- jam iz majhnega okolja, da so bila potovanja v velika mesta in igranje na velikih stadionih zame popolna novost. Morda kdo drug tega ne bi doživljal tako, ampak jaz sem in ta proces je zahteval svoj čas. Sedaj je to že del mene, šla sem čez ob- dobje kaljenja in dobila potrebne izkušnje. Sedaj bom lahko začela razmišljati o čem večjem.« Kaj to pomeni v konkretnih šte- vilkah, je to uvrstitev v TOP 50, igranje na olimpijskih igrah? T. Zidanšek: »Igranje na olimpi- jadi je želja vsakega športnika, tudi moja. Glede WTA-lestvice je osno- va ohranitev mesta znotraj TOP 100, naslednji cilj pa je nedvomno TOP 50.« Kakšni so treningi na Ptuju? T. Zidanšek: »Tukaj je super, fan- tje in tudi punce so nekoliko mlajši od mene, a so vsi zelo zagreti in de- lovni ter vedno pripravljeni trenira- ti z mano. Vsi se vedno potrudijo in so res lepa ekipa, zelo pomembno je, da jih je kar osem podobne sta- rosti.« Večkrat gresta tudi v druga oko- lja, kjer imajo boljše pogoje za tre- niranje, npr. ustrezna trda pokrita igrišča. T. Zidanšek: »V Ljubljani sem pred kratkim trenirala z Manco Pislak, pa s fanti v Medvodah in na ŽTK v Mariboru. Občasno je kar po- zitivna sprememba oditi v kakšno drugo okolje.« Se na teh srečanjih spomnite na letošnjo tekmo vzhod-zahod? T. Zidanšek: »Na ta račun se kar veliko šalimo, včasih si kdo namer- no obleče rdečo trenirko, ki smo jo mi iz vzhoda nosili na tisti tekmi (smeh). Naša ekipa je takrat res imela pravi pristop, bili smo motivi- rani in smo zelo uživali. To se je tudi pokazalo na rezultatih.« Polona Hercog je še vedno naj- višje uvrščena Slovenka, ti in Kaja Juvan pa sta vedno bližje. Je tudi to dodaten motiv? T. Zidanšek: »Za obe s Kajo lahko rečem, da ne želiva prehiteti samo Polone, ampak si želiva tudi kaj več – a podobne so verjetno tudi Polonine želje! Potrebno je seveda stopati korak za korakom, turnir za turnirjem, potem pa rezultati sami pokažejo uspešnost.« Trener Zoran Krajnc je v zad- njem intervjuju izpostavil, da je bil največji napredek narejen pri backhandu. T. Zidanšek: »Napredovati hoče- mo v vseh ozirih, pri vseh udarcih, iz treninga v trening. Potrebno je stisniti zobe tudi takrat, ko ti ni najlažje in opraviti trening čim bo- lje. Backhandu smo pa res posvetili več časa, postaja bolj konstanten, a je še veliko dela, tako kot tudi pri drugih rečeh.« Omenila si, da je večkrat treba stisniti zobe: kako se ti spopadaš s tem? T. Zidanšek: »Ne vem, kako je to pri drugih športnikih, a zase lahko rečem, da imam pri svoji 23. letih vsak dan kakšne bolečine. Seveda občasno tudi izginejo, a sem se tega navadila, telo nanje sploh ne odreagira več. Ni pa ved- no lahko.« Jože Mohorič Teniška igralka Tamara Zidanšek bo pred koncem leta dopolnila 23 let, na svetovni računalniški lestvici pa zaseda 87. mesto med posameznicami in 57. med dvojicami. Za vsemi igralkami je čudna sezona, ki članici ptujskega TK Terme Ptuj nikakor ni bila pisana na kožo. Športnica leta v MO Ptuj v zadnjih dveh letih pa kljub temu z optimizmom zre na vse skupaj in se že pripravlja na naslednjo sezono. Kakšen bi bil tvoj pogled na te- niško sezono 2020? T. Zidanšek: »Težko bi ji sploh rekla sezona, saj je bila zelo poseb- na. Začela se je dobro, potem pa se je marca ustavila, tako kot ves ostali svet. Kakšnih pet mesecev smo bili doma, nato pa je bil tenis eden prvih športov, v katerem smo se lahko ponovno aktivirali. Avgusta sem se tako že udeležila prvega turnirja v Palermu. Potem se je sezona nekako odvijala, a pod zelo posebnimi pogoji. Dobili smo priložnost igranja, a kakšne konti- nuitete se ni dalo ujeti.« Začetek sezone pa je bil vzpod- buden, v 2. krogu OP Avstralije si npr. odigrala dvoboj s Sereno Wil- liams. T. Zidanšek: »Sezono do marca bi ocenila za uspešno, delali smo dobro, imeli smo določen ritem, vnaprej pripravljen razpored tur- nirjev … Vem, da je vmes veliko če- -jev in je vprašanje, kaj bi se doga- jalo ob normalnem poteku sezone, a občutki so bili dobri. Realnost je potem to spremenila, zaradi koro- nakrize smo bili prisiljeni v prekini- tev sezone.« Igrala s tremi mekdanjimi najboljšimi igralkami sveta Posebnost sezone je tudi v tem, da si imela možnost igranja s tre- mi nekdanjimi igralkami št. 1 na svetovni teniški lestvici: Sereno Williams v Melbournu, Viktorijo Azarenko v Monterreyu in Garbi- ne Muguruza v Parizu. Kakšne iz- kušnje so to bile zate? T. Zidanšek: »Ta podatek sem ozavestila šele pred kratkim, sploh se nisem zavedala tega (smeh). Lepo je dobiti takšno možnost igranja z nekdaj najboljšimi na sve- tu, še posebej pa zaradi tega, ker sem eno premagala (Azarenko, op. a.), z dvema ostalima pa igrala na grand slamih. Zagotovo si bom leto 2020 zapomnila po teh tek- mah.« Vrniva se k dvoboju s Sereno. T. Zidanšek: »Igrala sem na Rod Laver Areni, kar je resnično po- seben občutek. Ob tem je bil to večerni dvoboj v elitnem terminu; pred mano je bil npr,. na igrišču Novak Djoković, za mano pa Roger Federer. Nepozabno!« Če si s Sereno izgubila, pa si Viktorijo Azarenko v Mehiki pre- magala. T. Zidanšek: »Zanimivo je, da je po porazu z mano nato 'eksplo- dirala' in nanizala same zmage (osvojila je turnir serije Premier v New Yorku in igrala v fi nalu US Opna, op. a.)! Tega dvoboja se dobro spomnim, saj sem bila mar- ca v res dobri formi. Ta dvoboj bi celo ocenila za enega najbolj 'čis- tih', držala sem dober nivo od za- četka do konca.« Še posebej pa je bil napet dvo- boj z Muguruzo v Parizu. T. Zidanšek: »Dvoboj z Muguru- zo je bila zame ena boljših tekem, pa tudi eden težjih porazov. Pariz je že sam po sebi poseben in čudo- vit, tekma je bila dobra in napeta, zadnji set je bil končan pri 6:8 … Moja težava je bila, da pred tem nisem imela veliko nastopov, le tri nastope v slabih dveh mesecih. Enostavno je bilo tako, da so na vsak način želeli izpeljati Roland Garros, pripravljalnih turnirjev pa ni bilo na voljo. Meni to ne ustre- za, potrebujem več časa za dvig forme. Kljub temu sem v delih tega srečanja odigrala svoj najboljši te- nis doslej – če izberem dele iz tega srečanja in še nekaterih drugih – tudi med dvojicami –, potem je to po mojem mnenju dobra osnova za naslednje leto.« »Vedno je cilj biti boljši« Trener Zoran Krajnc vedno go- vori o tem, da si šele v fazi priprav na tvoje največje dosežke, na naj- boljšo igro – gleda dolgoročno. T. Zidanšek: »Defi nitivno dela- va na dolgi rok na vseh aspektih, tako na teniškem delu, ki vsebuje tehniko in taktiko, kot tudi na kon- dicijski in mentalni pripravi. Skupaj sestavljava te gradnike in iščeva napredek iz meseca v mesec, rekla bi celo iz dneva v dan, iz treninga v trening - vedno je cilj biti boljši. Nekje se to nedvomno nalaga.« Ekipa okoli tebe je kar obširna, ob Zoranu je tu še nekaj bolj ali manj stalnih sodelavcev. T. Zidanšek: »Trener Zoran Krajnc je stalnica, menedžer je Marjan Čuk, ekipi se je pridružil psi- holog Matej Lunežnik. V zadnjem času je del kondicijskega dela prev- zel trener Peter Dobnik, seveda pa ne gre brez družine in prijateljev.« Kako gledaš na sodelovanje s psihologom? T. Zidanšek: »V tem letu je bilo to sodelovanje kar obsežno, spo- znala sem veliko novega, veliko sem se naučila. Sedaj je to treba potrditi in utrjevati ter nato poka- zati na igriščih, med igro. Gre za pomemben del dvobojev, tudi tu- kaj gre za postavljanje pravih del- cev na pravo mesto.« Posebnost sezone je bil tudi na- predek v igri dvojic. T. Zidanšek: »Dvojice sem že od nekdaj rada igrala, že na mla- dinskih turnirjih. Kasneje smo se osredotočili na single, tako da na turnirjih med dvojicami niti nisem prihajala v žreb. To se je kasne- je nekoliko spremenilo, tako da sem že lani začela napredovati na WTA-lestvici tudi med dvojicami. Po nekem naključju je nato prišlo do srečanja z Arantxo Rus, s ka- tero sva se dogovorili za skupno igranje dvojic, to sva prvič izvedli letos marca. Odigrali sva zelo dob- ro, še pomembnejše pa je bilo, da sva se odlično ujeli, to lahko rečem tudi za oba najina trenerja. Tako je tudi prišlo do dogovora o igranju v Palermu, kjer sva potem avgusta dosegli turnirsko zmago. Dogo- vor je, da bova tudi naslednje leto igrali skupaj, kolikor bo to največ mogoče.« Zmagali sta na dveh WTA-tur- nirjih – v Palermu in Linzu –, ki sta bila odigrana na različnih podla- gah, na pesku in v dvorani. T. Zidanšek: »Ti dve zmagi sta dragoceni, je pa škoda, da nama ni uspelo skupaj odigrati kakšnega grand slama. Upam, da se bo to zgodilo naslednje leto.« Kaj je tako posebnega pri va- jinem sodelovanju z Nizozemko Arantxo Rus, ki je sedem let sta- rejša, čez nekaj dni bo dopolnila 30 let? T. Zidanšek: »Arantxa je zelo preprosta punca, lepo je sodelova- ti z njo. Ko delamo, delamo zares, zelo pa se razumeva tudi izven igri- šč, skupaj se družimo s trenerji – vzdušje med nami je vedno super.« Psihološko pa je breme verje- tno nekoliko manjše, ko sta pri dvojicah na igrišču skupaj s so- igralko. T. Zidanšek: »To je res, sploh če se z nekom tako ujameva, kot sva se z Arantxo. Ob tem je ona levi- čarka, odlično servira, tako da je zame na mreži nekoliko lažje. Jaz pa njej poskušam pomagati pri ne- katerih drugih stvareh.« »Ni bilo nobene kontinuitete, ni bilo jasnih ciljev, turnirji so se prestavljali in odpovedovali« Letos si imela le 16 dvobojev, kar je seveda ekstremno malo. T. Zidanšek: »Lahko le ponovim, da ni bilo nobene kontinuitete, ni bilo jasnih ciljev, turnirji so se prestavljali in odpovedovali. Od marca do avgusta je bilo za vse nas težko obdobje; sicer smo tre- nirali 'na polno', a je manjkal reden tekmovalni ritem. Ko so se tekme avgusta začele, pa so se prikradle še kakšne druge težave. Upam, da smo se iz vsega skupaj nekaj nauči- li in da bo naslednje leto normalno Zoran Krajnc je trener leta v Sloveniji T. Zidanšek: »Zelo sem ve- sela zanj, obenem pa pono- sna, da je moj trener, na nek način pa tudi učitelj v življe- nju. Veliko sem se naučila od njega v vseh pogledih. Ta na- ziv si res zasluži!« petek  4. decembra 2020 Šport, pogovori 19 Tenis  Tamara Zidanšek »Obdobje kaljenja je za mano, dobila sem potrebne izkušnje« Foto: Črtomir Goznik Tamara Zidanšek: »Igranje na olimpijadi je želja vsakega športnika, tudi moja. Glede WTA-lestvice je osnova ohranitev mesta znotraj TOP 100, naslednji cilj pa je nedvomno TOP 50.« Tamara Zidanšek in Arantxa Rus sta se odlično ujeli, skupaj sta letos osvojili dva turnirja med dvo- jicami. »Arantxa je zelo preprosta punca, lepo je sodelovati z njo. Ko delamo, delamo zares, zelo pa se razumeva tudi izven igrišč, skupaj se družimo s trenerji – vzdušje med nami je vedno super,« je pove- dala Zidanškova. Štajerski TEDNIK petek, 4. 12. 2020  COLOR CMYK stran 20 petek  4. decembra 2020Poslovna sporočila20 RECIKEL je vaš zanesljiv partner, ki vam ponuja strokovno podporo pri vzpostavitvi evidence in poročanju o embalaži, dani na trg RS. Z našo pomočjo boste izpolnili obveznosti, ki vam jih nalaga zakonodaja. ZA VEČ INFORMACIJ POKLIČITE NA 01/588 08 58. Kliknite na www.embalaznina.si in bodite obveščeni. POTEM BOSTE MORALI PLAČATI RAVNANJE Z EMBALAŽO. STE PRVI, KI DAJETE EMBALAŽO NA TRG RS? Štajerski TEDNIK petek, 4. 12. 2020 COLOR CMYK stran 21 petek  4. decembra 2020 Ljudje in dogodki 21 »Drugi val koronavirusa in nje- govo hitro širjenje sta povzročila izredne razmere, katerih posledica je veliko število umrlih, predvsem v bolnišnici. V takšnih razmerah je treba nujno preprečiti, da bi se zgodilo kaj takega kot v Italiji, kjer so imeli zaradi nepravočasnega odziva ob številnih smrtnih žrtvah težave s prepolnimi mrtvašnicami, od koder so pokojnike s kamioni prevažali na nadomestne loka- cije,« so sporočili iz Pogrebnega podjetja Maribor. Pojasnili so, da je civilna zaščita takoj odredila izvedbo obveznega odvoza vseh pokojnih iz maribor- skega kliničnega centra in njihovo hrambo na nadomestni lokaciji, in sicer v hladilnih prostorih na poko- pališču Dobrava. »Naše podjetje je tehnično in tehnološko edino pod- jetje, ki je sposobno prevzeti tako veliko pokojnikov,« so še sporočili. Na Dobravi so namreč hladilna mesta za hrambo večjega števila pokojnikov z načrtovanimi postop- ki in procesi delovanja. »Izredne razmere so dejavnik, na katerega mora biti specializirano pogrebno podjetje, ki opravlja pogrebno in pokopališko dejavnost ter upepe- ljevanje (slednje sicer opravljata samo dva izvajalca v Sloveniji), pripravljeno ne samo v času covi- da-19, ampak vselej,« so poudarili. Pri upepeljevanju je treba počakati nekoliko dlje Javnost mirijo in izpostavljajo, da je bojazen, da pokojniki v pri- meru hudih bolezenskih znakov ne bodo dostojno pokopani ali da bo do pokopa minilo več časa, odveč. A vseeno lahko do pogreba mine tudi teden dni. »V Pogrebnem pod- jetju Maribor nas pri slehernem po- kojniku vodi osnovno poslanstvo, da mora biti vsakemu zagotovljen dostojen pogreb. Tako tudi razlik med pokopom umrlega s covi- dom-19 in preminulega iz drugih razlogov ni. Razlika je le, ali so svoj- ci naročili klasični pogreb s krsto ali žarnega. V teh razmerah se pogrebi s krsto, zaradi povečanih potreb po upepeljevanju, opravijo v krajšem času od smrti kot žarni,« so povedali. Ali na Štajerskem umre več ljudi kot v osrednji Sloveniji? Na pritožbo ogorčene bralke iz vzhodne Štajerske, da je morala na pogreb očeta, ki je umrl z diagono- zo codiva-19, počakati dva tedna, pa so odgovorili: »Čeprav delamo podnevi in ponoči, pri upepeljeva- nju nastaja zamik. Tako od smrti do pogreba traja malo dlje, kot je običajno, približno sedem do de- set dni.« Povedali so še, da se je v Mari- boru število smrti v zadnjem času povečalo za tretjino, na pokopa- liščih Pobrežje in Dobrava pa v zadnjih dveh mesecih beležijo kar 48-odstotno povečanje v primerja- vi z enakim obdobjem lani, tako da so se v tem času za 40 % povečale potrebe po upepeljevanju. V Podjetju Žale, ki je drugi izva- jalec upepeljevanja v Sloveniji, s takšnimi podatki kot v Mariboru ne razpolagajo. Na Žalah so na- mreč letos v primerjavi z enakim obdobjem lani, od januarja do ok- tobra 2020, zabeležili okrog 5 % več pogrebov kot v obdobju januar– oktober 2019. »V novembru 2020 pa bomo izvedli veliko več pogre- bov kot v novembru 2019,« so še povedali in dodali:»Ocenjujemo, da je 14-dnevno čakanje na pogreb nedopustno in nepietetno. Pogreb je treba izvesti v najkrajšem mo- žnem času. Izvajalec pogreba se mora prilagoditi potrebam obča- nov in delo temu ustrezno orga- nizirati. Zato pri nas omogočamo pogrebe v roku dveh do treh dni po prejemu popolne dokumentaci- je o pokojnem. Pri tem ne delamo razlike med občani glede na vzrok smrti.« Podravje  V Pogrebnem podjetju Maribor delajo noč in dan Pogrebi s krsto prej kot žarni pogrebi Število umrlih zaradi posledic covida-19 je v zadnjem mesecu zelo naraslo. Nekatere pogrebne službe imajo tako premalo prostora za hranjenje pokojnikov. Predvsem na Štajerskem čutijo posledice večje umrljivosti bolnikov zaradi koronavirusa. Pogrebno podjetje Maribor je potrdilo, da je zaradi večje umrljivosti trenu- tno stanje preseglo zmogljivosti shranjevanja pokojnikov v UKC Maribor in da se je aktiviral načrt civilne zaščite Mestne občine Maribor o odvozu in hrambi pokojnikov. Foto: Dreamstime/M24 Maribor  Čarobni december v mestu Drsališče in snežni tobogan V okviru Čarobnega decembra v Mariboru je med drugim v načrtu postavitev drsališča in snežnega tobogana, a končna odločitev o tem zaradi trenutnih epidemioloških razmer še ni sprejeta. Bo pa na Glavnem trgu božično-novoletna tržni- ca, po ulicah Čarobna galerija, na osrednji tržnici pa dobro- delna akcija Božična vrečka Srečka. Na Trgu Leona Štuklja je v načrtu postavitev okoli 500 kvadratnih me- trov velike ledene površine in 30 metrov dolgega snežnega tobogana. »Pripravljeni smo na to, a bomo z odločitvijo počakali še kakšen teden. Varnost je namreč na prvem mestu,« je povedal v. d. mariborskega zavoda za turizem Jure Struc. »Snežni tobogan se nam zdi primeren, ker gre za individualno spuščanje po klančini. V navezi smo z izvajalci in čakamo, kakšen bo položaj čez kak teden,« je dejal. Za postavitev kon- strukcije, ki bi bila za Maribor novost, potrebujejo sedem do deset dni. Osrednjo točko bo letos predstavljala darilna tržnica na nedavno ob- novljenem Glavnem trgu. Tam bodo 11. decembra postavili okoli 15 hišk, v katerih se bodo predstavljali lokalni ponudniki. Na mestnih ulicah in trgih pa bodo vzpostavljeni Čarobna galerija s tematskimi foto točkami in urbani gozdički, ki jih bodo lahko okrasili prebivalci mesta. Foto: M24 Nastal je brezstični kropilnik s prvinami slovenske dediščine. V trenutni zdravstveni situaciji, ko v cerkvah ni možna uporaba blagos- lovljene vode, je takšen kropilnik dobrodošla novost v cerkvenem prostoru. Ko bodo ukrepi dovolje- vali obisk cerkvenih obredov, se bodo verniki ob vstopu v cerkev znova lahko pokrižali z blagoslov- ljeno vodo, je dodal. Kropilnike je možno vstaviti v obstoječe sa- mostoječe kropilnike, možna pa je tudi umestitev nad obstoječe stenske kropilnike. Prve slovenske brezstične kropilnike so že posta- vili v župnijah Dravlje Ljubljana, sv. Jakob Ljubljana, Grosuplje, Stara Cerkev, v stolni župniji Novo mesto in v Podgorici v Črni gori, je sporo- čil vodja projekta Stane Bregar. Na fotografi ji je brezstični kropilnik v ljubljanski cerkvi sv. Jakoba. Slovenija  Dobrodošla novost v cerkvah Brezstični kropilniki blagoslovljene vode Inovatorji in konstruktorji iz Šentjerneja so se po tistem, ko so blagoslovljeno vodo umaknili iz kropilnikov po cerkvah, lotili iskanja načina, da bi jo ponovno vrnili na mesto ob vstopu v cerkve. Upepeljujejo samo na dveh lokacijah V Mariboru velja nekoliko drugačen postopek sprejema pokojnika kot npr. v Ljubljani. »V primeru, da pokojnik umre v bolnišnici, ga prevzamemo na patologiji, kjer ga tudi ustrezno pripravijo, v posebni, predpisani opremi. Prav tako v domovih za ostarele. Če so delavci v neposrednem stiku z okuženim pokojnikom, si morajo obleči varovalno opremo, ki vsebuje zaščito za oči, roke, nos in usta, ter telesna varovalna oblačila. Svetuje se upepelitev,« še pravijo v Pogrebnem podjetju Maribor. Dejavnost upepeljevanja sicer ne izvajajo samo za Maribor in okolico, ampak za celotni severovzhodni del Slovenije. V naši državi imamo namreč samo dve upepeljevalnici, poleg te v štajerski prestolnici še eno v Ljubljani.V Ljubljani pa tiste, ki so umrli zaradi koronavirusa, po besedah javnega podjetja Žale z vseh krajev smrti (iz UKC Ljubljana, drugih bolnišnic, domov starejših občanov in domov občanov – domačih hiš) v najkrajšem možnem času prepeljejo v hladilnice na Tomačevski cesti 2, »kar v praksi pomeni v roku nekaj ur po podani zahtevi za odvoz«, so pojasnili. Foto: Dreamstime/M24 Slovenija  Ob letošnjem kulturnem prazniku Lani 25.000 kulturnih prireditev Kulturni domovi, gledališča in glasbene ustanove so lani pripravili 24.914 kulturnih prireditev, kar pomeni povpreč- no okoli 68 na dan. Od tega je bilo približno 30 odstotkov gledaliških predstav, skoraj 23 odstotkov fi lmske in video produkcije, nekaj več od 22 odstotkov je bilo glasbenih pri- reditev, okoli 24 odstotkov pa je bilo predavanj, literarnih večerov, razstav in drugih kulturnih dogodkov. Kulturnih dogodkov se je udeležilo 4,5 milijona obiskovalcev, v povprečju je bilo na vsaki prireditvi 179 ljudi. Povprečna cena vsto- pnice za obisk posamezne kulturne prireditve je znašala 9,6 evra v kulturnih domovih, 10,6 evra v gledališčih in operah ter 13,7 evra v glasbenih ustanovah. Skoraj 5400 kulturnih prireditev oziroma 21 od- stotkov je bilo brezplačnih. Slovenske kulturne ustanove so lani organi- zirale 237 festivalov, med njimi več kot 100 glasbenih in plesnih. Muzeji in galerije so lani pripravili več kot 1400 razstav ter obisko- valcem ponudile skoraj 43.000 spremljevalnih dogodkov.V povprečju je bilo za ogled razstave treba odšteti 4,4 evra, več kot pol milijona vsto- pnic pa je bilo razdeljenih brezplačno, tudi ob dneh, kot je Ta veseli dan kulture in Poletna muzejska noč. Galerije in muzeji so beležili približno 70 odstotkov domačih in 30 odstotkov tujih obiskovalcev. V kulturi dela več kot 27.000 oseb. Zaposlenih in samozaposlenih v kulturi v najširšem smislu je bilo konec decembra 27.993, konec letoš- njega septembra pa 27.619. Število posameznikov v poklicih z enim od 20 značilnih poklicev v kulturi konec leta 2015 je bilo 13.456, leta 2019 15.115, septembra letos pa 14.960. K letošnjemu zmanjšanju števila oseb za odstotek - glede na lansko leto – je največ prispevalo zmanjšanje največje poklicne skupine, novinark in novinarjev, katerih število se je letos zmanjšalo za 3,2 odstotka. Kultura je k bruto domačemu proizvo- du prispevala 1,1 odstotka. De- fi nirana s t.i. čistimi kulturnimi dejavnostmi in brez posrednih učinkov na druge dejavnosti je ta številka nespremenjena že tri leta. Pobudo, da bi se 3. december praznoval kot ta veseli dan kul- ture, je dalo ministrstvo za kul- turo leta 2000, ob 200. obletnici pesnikovega rojstva. Kulturne ustanove so to zamisel sprejele in na ta dan obiskovalcem ponu- dile brezplačno ponudbo kultur- nih prireditev. Foto: Sta/M24 Foto: Arhiv M24 Štajerski TEDNIK petek, 4. 12. 2020  COLOR CMYK stran 22 petek  4. decembra 2020Poslovna in druga sporočila22 SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO PREDNOSTI ZA VAS: neodvisnost, 10- letne izkušnje, plačate le razliko Made in EU, preprosta in hitra izvedba. PREDNOSTI ZA VAS: zadovoljni kupci, monolitna 20 - letne izkušnje, poštena cena in kvaliteta, Made in Germany, 35 let garancije. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). 5. in 6. december 2020, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Predstavitev projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave. Na območju investicije na javno kanalizacijsko omrežje 698 priključ- kov; Člani Društvo generala Maistra Ptuj so ob dnevu Rudolfa Maistra polo- žili venec k Maistrovemu spomeniku na ptujski tržnici; Delo Občinske uprave Ptuj je v času epidemije prilagojeno trenutnim razmeram; Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je izdal nov tematsko obarvan zbornik, s poudarkom na likovni umetnosti, Umetnost Ptuja in ptujski umetniki; Stanje v gospodarstvu na ptu- jskem območju v času epidemije med obrtniki in podjetniki; 20. redna seja sveta Mestne občine Ptuj; Članice humanitarnega društva Soroptimist Ptuj so se vključile v Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami s svetovno akcijo Oranžni svet, oranžni dnevi; Delo v času epidemije pri samostojnem podjetniku Vulkanizerstvo Fredi Kmetec, s. p., v Podvincih. Izurjeni mojstri pri montaži gum; Z glasbo narodno-zabavnih ansamblov stopimo v sobotni večer in nedeljski dopoldan. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Vide- oprodukcija Tinček Ivanuša. PARKETNOTRANJA VRATA Okna info@vrata-tuning.si 031 688 777 OSOJNIKOVA 12, PTUJ Vhodna Senčila ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ Svet Zavoda za šport Ptuj Čučkova ulica 7 2250 Ptuj Na podlagi 35. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS – stari, št. 12/91, Uradni list RS/I, št. 17/91 – ZUDE, Uradni list RS, št. 55/92 – ZVDK, 13/93, 66/93, 66/93, 45/94 – odl. US, 8/96, 31/00 – ZP-L, 36/00 – ZPDZC, 127/06 – ZJZP) in 14. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za šport Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/06 in 7/08), Svet Zavoda za šport Ptuj objavlja razpis za delovno mesto DIREKTOR ZAVODA ZA ŠPORT PTUJ Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpol- njuje naslednje pogoje: • najmanj prva stopnja študijskega programa v skladu s 33. členom Zakona o visokem šolstvu, • formalne oblike delovnih izkušenj, • neformalne oblike delovnih izkušenj, • predložen program dela in vizija razvoja Zavoda za šport Ptuj za naslednjih 5 let. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo petih let. Predvideni nastop dela je 16. 2. 2021. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: Zavod za šport Ptuj, Čučkova ulica 7, 2250 Ptuj, s pripisom »Razpis za direktorja Zavoda za šport Ptuj«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonsko določenem roku. Vsi izrazi, uporabljeni v moški spolni slovnični obliki, veljajo za oba spola. Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Štajerski TEDNIK petek, 4. 12. 2020  COLOR CMYK stran 23 petek  4. decembra 2020 Oglasi in objave 23 Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina. Umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 89. letu zapustila naša draga mama, babica in prababica Frančiška Pernat IZ PLETERIJ 16A Od nje se bomo poslovili v ožjem družinskem krogu na lovren- škem pokopališču. Žalujoči: sinovi Roman, Ivo in Jože z družinami, vnuki z družinami ter pravnuki Tako kot reka v daljavo se izgubi, odšla si tiho, brez slovesa, za seboj pustila si spomin na naša skupna srečna leta. Le srce in duša ve, kako boli, boli, ko več te ni. OSMRTNICA V 91. letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica Rozina Kolar IZ DOBRINE 36 Od nje se bomo poslovili v ožjem družinskem krogu na žetal- skem pokopališču. Vsi njeni Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 74. letu zapustila naša draga žena, mama, babica in prababica Viktorija Toplak rojena Sok IZ STRELCEV 5A Od nje se bomo poslovili v ožjem družinskem krogu na marko- vskem pokopališču. Žalujoči: mož Franc teh hčerki Sonja in Alenka z družinama Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Tja, kjer tišina šepeta, je odšla in se pridru- žila svojim ljubljenim: otrokoma in možu draga Erika Kovačec IZ VELIKE NEDELJE Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, 7. 12. 2020, ob 12. uri na pokopališču v Veliki Nedelji. Žara bo položena v vežico uro pred pogrebom. Žalujoči: njeni najdražji OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je v 86. letu umrl Vladimir Purg upokojeni trgovski poslovodja IZ PTUJA, MED VRTI 3 nazadnje oskrbovanec Doma upokojencev Ptuj Od njega se bomo poslovili v ožjem družinskem krogu na poko- pališču Videm pri Ptuju. Žalujoči: žena Milena, sin Damijan z Marijo, vnukinja Ivana, sin Aleksander z Emino, sestra Kristina in ostali sorodniki Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni ... Ostali so živi spomini. Z nami potuješ vse dni ... SPOMIN 2. decembra 2020 je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil Milan Drevenšek IZ ZG. GRUŠKOVJA 61 Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Njegovi najdražji Čakate me, rože cvetoče, za hišo domačo zeleni gaj, moj dragi domači kraj. Rad bi prišel, oh, rad. A tja me več ne bo, ker vzel sem slovo. Nasmešek tvoj nikoli v nas ne bo zbledel, tvoj obraz v spominu nam večno bo živel. ZAHVALA Z bolečino v srcu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Martin Vinko – Tinek (10. 11. 1927–12. 11. 2020) IZ DEŽNEGA PRI PODLEHNIKU Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano ustno in pisno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala p. Andreju in p. Benjaminu za molitev in pogrebni obred, glasbeniku za odigrane melodije, pogrebni službi Mir za opravljeno pogrebno slovesnost in vsem, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali. Žalujoči: vsi njegovi Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. OSMRTNICA Svojo življenjsko pot je v 79. letu sklenil naš dragi Bruno Vajsbaher IZ ČUFARJEVE ULICE 28, PTUJ nazadnje stanovalec Doma upokojencev Ptuj Od njega se bomo v ožjem družinskem krogu poslovili na ptu- jskem pokopališču. Žalujoči: žena Helena, vnukinja Tamara, Lidija ter ostali sorodniki OSMRTNICA V žalosti sporočamo, da nas je v 88. letu zapustila draga mama, tašča, babica in pra- babica Marjeta Muršič rojena Strelec IZ MOŠKANJCEV 67 Pogreb je bil v najožjem družinskem krogu. Hvaležni smo, da smo te imeli in da smo lahko del tebe. Mama, hvala ti za vse. Njeni najdražji Tisti, ki ga nosimo v srcu, nikdar ne umre. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je po dol- gotrajni bolezni svojo življenjsko pot v 84. letu sklenil naš dragi mož, oče, tast, dedek in brat Janez Meznarič IZ ZABOVCEV 44 Od njega se bomo v ožjem družinskem krogu poslovili na mar- kovskem pokopališču. Žalujoči: njegovi najdražji Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. OSMRTNICA V 83. letu je nenadoma umrla Elizabeta Kunstek roj. Jakolič upokojenka Laboda -Delte Ptuj IZ DRAVSKE ULICE 7 6. 11. 1938–26. 11. 2020 Pogreb bo v ožjem družinskem krogu v torek, 8. decembra, ob 12. uri na ptujskem pokopališču. Žara bo v vežico položena na dan pogreba ob 11. uri. Žalujoči: hčerke Maja ter Vlasta in Sabina z družinama Vsak drugi petek POLNA IDEJ FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo- ra – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa not- ranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, dr- va za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilni- ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305. www. lesgrad.si. SERVIS gospodinjskih aparatov in elek- tronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. OPRAVLJAMO čiščenje kleti, podstrešij in parcel z odvozom in prevozi do 1,5 tone. Tel. 031 733 112. Srečko Turk, Muretin- ci 44a. www.re-max.si/Poetovio V Polencih PRODAMO HIŠO, letnik 1930 (obnovljeno 2004), v izmeri 150 m2 in pripadajoče zemljišče v izmeri 23680 m2. PRIPOROČAMO! Cena: 99.900,00 EUR. Kontakt: 041 684 075 ali 02/6208 816. PRODAMO prašiče težke od 25 do 250 kg. Tel. 040 764 020. NESNICE, rjave, 21-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo. Možnost dostave. Tel. 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23. PRODAM približno 200-kg svinjo doma- če reje. Tel. 041 807 527. PRODAM prašiče, 250 kg, domača reja. Tel. 041 462 171. PRODAM prašiče od 30 do 130 kg, mož- nost dostave. Tel. 031 542 318. NEPREMIČNINE IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. www.novareha.si KMETIJSTVO KUPIM vse traktorske priključke in trak- tor, po možnosti v kompletu. Tel. 031 525 793. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAJAMO jabolka jonagold, zlati deli- šes, idared, fuji. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Možna dostava. Tel. 041 963 411. Štajerski TEDNIK petek, 4. 12. 2020  COLOR CMYK stran 24 36 letni Kaavan je zaradi slabih razmer, v katerih je živel v žival- skem vrtu v Islamabadu, dobil vzdevek »najbolj osamljeni slon na svetu«. Organizacije za zaščito živali so zahtevale, da je treba pre- debelo in osamljeno žival preseliti drugam. Njihovo zahtevo je na družbe- nih omrežjih podprla Cher, ki je najprej odpotovala v Pakistan, kjer je slona pospremila na pot, nato pa ga je pričakala na letališču v kam- boškem Siem Reapu. Kaavanovo potovanje je minilo brez poseb- nosti, je povedal veterinar Amir Kali iz organizacije za zaščito živali Four Paws in dodal, da se je slon obnašal kot »redni letalski potnik«. Nekoč osamljenega Kaavana bodo iz Siem Reapa prepeljali v sosednjo petek  4. decembra 2020Križem kražem24 Zadnja kriza je n everjetno izboljša la slovenčev zna čaj. Skoraj nihče več sosedu ne pr ivošči, da bi mu korona crknila. * * * Kirurg je tašči po vedal, da bodo p red lepotno opera cijo potrebne še temeljite arheolo ške raziskave. * * * Kakor je bilo bož ansko, ko me je soseda spustila s kozi noge, je bilo hudičevo, ko me je sosed spustil skozi roke. * * * Državno pomoč najbolj kritizirajo tisti „rokodelci“ različnih poklice v, ki so pred koron o največ prihodk ov ustvarili „na roko“. * * * Naš gostilničar p risega, da vina n i oplemenitil z vo do. Dopušča pa možnost, da se j e navleklo vlage iz jesenske megle . AFORIZMI BY FREDI Pakistan  Selitev slona Najbolj osamljeni slon na svetu dobil nov dom Slon Kaavan, ki je v Pakistanu živel v zelo slabih razme- rah, je ta teden prispel v Kambodžo. Foto: M24 Rače - Fram  Lepa gesta občinskega vodstva Namesto za prireditve denar otrokom Svetniki občine Rače - Fram so sprejeli sklep, po katerem se sredstva, namenjena za praznične prireditve ob koncu leta 2020, prerazporedijo, tako da bodo vsi otroci do vključ- no devetega razreda, ki imajo stalno prebivališče v omenjeni občini, dobili praznično da- rilo v enkratni vrednosti 50 evrov. Kot je zapisano na spletni strani Občine Rače - Fram, želijo, »da bi otroke za ta sredstva pod božič- nim drevesom pričakala Božičkova darila po njihovih željah oziroma po presoji njihovih staršev«. »S to gesto želimo mladim dru- žinam vsaj nekoliko olajšati in po- lepšati prihajajoči praznični čas, ki se ga vsi veselimo in ga radostno pričakujemo. To seveda še poseb- no velja za pridne otroke (a je v naši občini sploh kdo, ki ni tak?). Ti si nedvomno zaslužijo darila, ki jih prinašajo decembrski dobrotniki, med njimi predvsem Božiček,« so še zapisali. »Letos je odpadlo letovanje otrok, odpadla je prireditev Po- mahajmo poletju, ki je namenjena otrokom. Prireditve, ki jih Občina Rače - Fram sofi nancira, se niso izvedle, martinovanja nismo orga- nizirali, sedaj pa je tudi že jasno, da bo odpadlo silvestrovanje z ognje- metom. Nekaj denarja pa je sicer bilo predvidenega za obdarovanje. Ves ta denar smo sedaj združili, tako imamo rezerviranih 63.000 evrov. Izkupiček naj bi zadostoval za obdaritev 1.260 otrok,« je dejal žu- pan Branko Ledinek. Foto: JP/M24 Slovenska mesta in kraji so v večini že praznično okrašeni. Vstop v praznični december so oznanili tudi s simboličnimi prižigi lučk. Vse dru- ge aktivnosti pa bodo prilagodili razmeram, ukrepom vlade in priporo- čilom NIJZ. Danes so praznično mestno okrasitev prižgali tudi na Ptuju. Dnevi slovenskega turizma, osrednji slovenski turistični dogodek, bodo letos potekali v okrnjeni obliki. Plenarni del bo 8. decembra potekal virtualno z glavno temo Slovenski turizem med covidom-19 in po njem. Na njem bodo poskušali odgovoriti na številne dileme o bodočem razvo- ju turizma v danih razmerah. Kakšni izzivi ga čakajo, kako se prilagoditi spremembam obnašanja turistov, v kaj je smiselno vlagati, kako turizem ponovno zagnati itd. Podelili pa bodo tudi najvišja turistična priznanja osebnostim, ki so posebej zaslužne za razvoj, rast, ugled in prepoznav- nost Slovenije kot turistične destinacije. Trg Svetega Petra v Vatikanu bo letos krasilo slovensko božično drevo, smreka iz kočevskih gozdov. Okrašeno bo z ročno izdelanimi slovenskimi etnografskimi okraski. Sicer pa je Slovenija za okrasitev Svetega sedeža zagotovila tudi 42 manjših smrek in jelk, ki bodo krasile uradne prostore. Slovenija pa je vatikansko prestolnico okrasila tudi z adventnimi venčki. V Slovenski turistični organizaciji so zapisali, da bodo postavitev božične- ga drevesa in spremljajoči praznični dogodki odlična promocija Slovenije, predvsem v luči predsednikovanja naše države Svetu EU v drugi polovici leta 2021. Zaradi koronavirusa so se v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož, kjer so novembra lani odprli največjo arheološko razstavo, posvetili so jo 1950. obletnici prve pisne omembe Ptuja v antičnih virih, odločili, da jo bodo podaljšali za pol leta. Tako bo predvidoma na ogled do poletja 2021. Letos je kot spremljevalni program k razstavi potekal tudi bogat pedagoški pro- gram. Pred kratkim je PMPO izvedel tudi mednarodni simpozij Petoviona in njen ager (zaradi razmer preko aplikacije Zoom), ki bo imel nadalje- vanje naslednje leto na ptujskem gradu. Upamo seveda, da z referenti NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Po katerem revolucionarju se je imenoval Dravski stolp v letih 1967–1992? ….............................................................................................. Ime in priimek:......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Miklavž bo letos pridne otroke obdaroval po drugačni poti ... Kljub temu bo poskušal priti do vseh. (fotografi ja je simbolična) Nagradno turistično vprašanje depojske prostore, v tem trenutku ne muzej ne MO Ptuj nimamo infor- macije, ali bo Ministrstvo za kulturo v okviru predvidenega t. i. 'kulturne- ga evra' še naprej podpiralo aktivnosti v smeri sanacije nekdanje grajske žitnice,“ je odgovoril direktor muzeja. Vse do izbruha epidemije pa je bil dobro obiskan Rimski lapidarij ob upravni stavbi v Prešernovi ulici 37. Gre za spomenike, ki so stali v Sončnem parku pred sanacijo dominikanskega samostana. So iz peščenca, zato so prezentirani pod nadstreškom, prav tako so v sklopu lapidarija predstavljeni deli nagrobnikov in sarkofaga žrtvenika iz Ljudskega vrta (2. faza, gradnja telovadnice). V enem od prejšnjih nagradnih turističnih vprašanj smo spraševali o tem, v katerem obdobju je Ptuj preživljal madžarsko zasedbo. Nagrado za pravilen odgovor, da se je to dogajalo od leta 900 do leta 970, bo pre- jela Amalija Gostan (občina Hajdina). Danes sprašujemo, po katerem re- volucionarju se je imenoval Dravski stolp od leta 1967 do 1992. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj, ki jo bo nagra- jenec lahko koristil po sprostitvi ukrepov za zajezitev širjenja koronaviru- sa. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 11. decembra. in publiko, je te dni povedal direktor PMPO dr. Aleksander Lorenčič. Ob tej priložnosti nas je tudi zanimalo, kako potekajo aktivnosti pri posta- vljanju oz. umeščanju novega ptujskega arheološkega muzeja. MO Ptuj izvedla natečaj za arhitekturno rešitev za postavitev arheološkega de- poja odprtega tipa. „Ta projekt bo realiziran naslednje leto, na območju nekdanje polnilnice na Muzejskem trgu, restavriranje kamnitih ekspona- tov, ki bodo v depoju na ogled, pa prav tako že poteka. V nadaljevanju je predvidena tudi postavitev lapidarija. Kar zadeva razstavišče, delovne in Slovenski turizem med covidom-19 in po njem pokrajino Odar Meančej, kjer bo njegov novi dom zavetišče, v kate- rem živi okoli 600 slonov. »Kambo- dža izreka dobrodošlico Kaavanu. Zdaj ne bo več najbolj osamljeni slon na svetu,« je dejal namestnik kamboškega ministra za okolje Neth Pheaktra. Kaavanova selitev v Kambodžo je dosežek večletnih prizadevanj organizacij za zaščito živali.