VRTNO VESELJE
Okrasna drevesa in grmi v vrtu
Vsi lepotni grmi izvirajo iz matične za-loge gozda. Nekatere je že uspelo polepša-ti in požlahtniti, druge prenesemo narav-nos iz gozda v vrt, kjer postanejo še bolj krasilni in tnočnejšl. Ce jih v vrtu name-stimo na pravi kraj, so tu take rastline naravnost nepc^rešljive.
V gozdu zacvetijo nekateri grmiči že zgodaj. Prva je spomladanska resa. Le nje-ne mlade grmiče, kl so se umakniU od glavnine in so že dobro okoreninjeni, iz-kopljemo pozno jeseni in posadimo v bli-žino iglavca ali v skalnjak. Takoj za reso se zbudi navadni volčin, obenem z njim še dren. To sta dva trpežna in zaneslji-va rasilca. Tudi ta dva prenesimo v vrt že jeseni. Prvi ima dolge korenine, zato ga izkopljemo le mladega in obzimo. Vol-čin je nizek, čez meter ne pojde. Kjer so otroci, poberemo vol&inovo seme, ker je strupeno. Lep gozdni grm je tudi glog, še pred njim zacveti črni trn, kl je pora-ben za samastojno rastlino, celo v debel-no obliko se ga more urediti, pa tudi za trdno živo mejo. Njegovi plodovi, trnjule, oparnice, so vitaminski ln zdravilni, pa tudi krasilni. Negnoj zacveti že sredi po-mladi v dolgih zlatocvetnih grozdih. Naj ne bo vrta brez bodedje, ki mu pravijo tudi božje drevo In jelemovo zelenje. Ka-ko lep je v vsakem vrtu šipek, zelenolisti
s svetlorožnimi cveti ali rdečelisti z rde-čerožnimi cvetovi. Krasilni so zlasti nji-ju plodovi, ki drže na drevju čez vso zi-mo. Tudl čeitnin naj bo v vrtu, njegov ru-meni cvet in rdeče plodovje, oboje je le-potno in zdravilno. Bezga se izogibamo v vrtu, vendar se ga da marsikja porabi-ti, morda za senco. Dehtiva in lepa so njegova socvetja in lepa ter zdravilna nje-gova soplodja. Na trdolesko, na te farške kapice, tudi ne pozabimo, ko iščemo kaj domačega in poceni za vrt. Plodovi oranž-ne barve In črnih oči so mikavni zlasti je-seni. Tudi razne vrbe, zlasti ivo, se bi mog-lo kam namestiti. Za lepa gozdna drevesa bo morda kaj prostora na dvorišču ali na kakem vogalu vrta. Cemž je že tako drevo, še lepša je lipa, gotovo pa sta vsem všeč dva lepotca, br«za in jerebika. Zlasti je-rejiika ima imenitno držo, lepi so njeni pernati listi, ki jeseni lepo pordeče, ne-pozabno pa je jerebikino soplodje iz ži-vordečih jagod. Seveda niso tu našteti vsi lepi grmi in vsa lepa drevesa iz domače-ga gozda. Pozabiti pa ne kaže dveh rast-lin, ki se vzpenjata in sta prav zato dra-gočeni: kovačnik in bržljin. Oba se da na-mestiti ali ob steber ali k vhodu, morda pa bi lepo pokrivala tudi lesene stene drvamic, garaž in lop, če ne maramo tja saditi vinske trte ali druge vzpenjalke.