DollSevihi im«_jo lefos smolo. V teko.em letu so boljševiško agitacijo zadele velike nezgode. Dne 15. junija so v Šangaju na Kitajskem zaprli zakonsko dvojico Nullensov. Mož je bil vodja tihomorskega tajništva za širjenje komunizma na Kitajskem in po bližnjh deželah. Pri aretaciji se je pokazalo, da je dvojica imela petero stanovanj. Preiskava je dala Kitajskim oblastem v roke obširno dopisovanje, knjižice, letake, pozive k uporu v raznih jezikih: kitajskem, japon- skem, ruskem, angleškem, francoskem, nemškera itd. Iz ponarejenih potnih listov, katere ? > zasegli, je razvidno, da se je dvojica v potrebnih slučajih posluževala različnih družinskih imen kot Vanderkriisen, Mott, Ruck, Bure, Brigs, Allison, Hersens, Boulander, Schiilen, Bergeman. Neznano pa je, kaki narodnosti dvojica pripada. Našli so tudi dokumente, ki so dokazali, da so Nullensi bili agenti kominterne (komunistične internacijonale) v Moskvi. Hudo so agitirali med kitajskim proletarijatom ter so imeli zvezo s kitajsko rdečo armado. Kot stroške za svoje delo so Nullensi letno razpolagali s proračunom okrog 133.000 dolarjev. Da bi ne vzbujali sama, so imeli denar naložen v sedmih različnih šanghajskih bankah. Dne 31. julija je argentinska policija v glavnem mestu Buenos Ajres zaprla vse osobje ondotnega ruskega trgovske<?a zastopstva »Amtorga«, ker so širili komunistične knjige, letake in tiskovine; zasegla je ceio pisarno. V četrtek 5. novembra je policija v devetem okraju na Dunaju zasiedila komunistično pisarno, kjer so našli tiskovine za potne liste vseh evropskib držav. Poleg potnih listov so našli štamniljke in fotoe-vafije originalnib nodpisov onih uradnikov, ki v dotičnib dvžavah izdajaio potne liste. Iz zaplenienesra materijala je razvidno, da ie to bila bol.iševiška centrala za celo Evropo, katero so oblasti raznih držav že več let iskale. Poleg drugih važnih listin so našli tudi spisek zaupnih oseb. Znano je tudi, da so v zadnjem času imeli Francozi neka pogajanja s sovjeti, toda do kakih gotovih sklepov do danes ni prišlo. Poleg drugih reči je komunistična propaganda v angleški mornarici naredila na Francoze tako nepovoljen utis, da so v Tolunu, v francoskem vojnem pristanišču aretirali vse boljševiške agitatorje. Torej smolo imajo letc. boljševiki, ker so jim tuje države razdrle glavni agitatorski gnezdi v Aziji in v Evropi. Pa tudi v drugih državah so imeli neprilike, na primer v Rumuniji in na Grškem; posebno neprijetna sapa pa piha iz Anglije. Tudi tu vidimo, koliko boljševiki potrošijo za svojo agitacijo. Samo v Šangaju na mesec 133.000 dolarjev, to je približno 7 in pol milijona dolarjev. Težko, da si bodo v sedanjih slabih časih v kratkem ustanovili nova agitatorski središča. Boljševiki pa imajo smolo tudi doma. Sicer govore mogotci v Moskvi, kakor da bi bilo v Rusiji vse v redu, toda to je le pesek inozemstvu v oči. V Rusiji ni nič manjša gospodarska kriza kot v ostali Evropi, revščina je pa taka kot nikjer drugod. Sovjetom manjka denarja; naročenih strojev v inozemstvu ne morejo plačati. Zato je tudi še »pjatiletka« (petletni gospodarski načrt) v nevarnosti. Izvoz pada, dumping (prodajanje pod ceno) se je unesel in se bo še bolj. Razven tega so boljševiki dolžni Nemcem 1 in pol milijarde mark. Ker Nemcem slabo prede, jim morajo dolg vračati. Po poročilih ruskih listov so 30. oktobra poslali iz Moskve v Berlin v 120 zabojih 7500 kg zlata v vrednosti 24 milijonov mai: In predno bo dolg plačan, bo treba poslati še dosti milijonov. Ob takih razmerah bodo boljševiki agitacijo v inozemskih državah najbrž precej oblažili. A. K.