PUOI.ETAREC JE DELAVSKI MST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. ANI) ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—N«. !9«0. Lmtmm4 ma ikm4-cUM MM itm. Oet «. k Ml. al Um pm* trn mt j r___—- .J ki___k « IIH Ckkan, 11. CHICAGO 23, ILL., 4. AP J LA t April 4), 1945. Publithfd Weekly at 2301 8. Lavndale A v. LFTO—VOL. XL SIGFRIEDOVA TRDNJAVSKA ČRTA na upadu Nemčije je ofro mna naprava. Ameriška armada pa se je vzlic temu zajedla v njo in jo prodira kos ia kosom. Gornje je slika ameriškega prodiranja skozi cmenjeno črto blizu Habscheida pri Reni. Nemčija tepena, a kaj bo z njo sedaj, to še ni urejeno ALI NAJ SE HITLERJEVO DRŽAVO UREDI ZA ALI PROTI KAPITALIZMU, IN PA, KOMU V NJI NAJ SE POVERI USTANOVITEV NOVE VLADE, TO JE VPRAŠANJE, KI POVZROČA NESOGLASJA To. da je Hitler dokončal, je si, ker so bili "likvidirani4*, Iti jasno. Sicer on še igra svojo pa ker so postali brez moči in vlogo, ampak le v znamenju po- sredstev. jemanja. Njegov načrt se mu je izjalovil. Vso Evropo je imel v pesteh in jo upregel, da je garala za 4 tretji rajh". Pa je že skoro vso izgubil in ob enem tudi njegovo "sveto nemško zemljo", v katero prodirajo z ene strani zapadne velesile, in z druge Sovjetska unija. Kdo naj vlada Nemčijo? Po prejšnji svetovni vojni je bilo v Nemčiji lahko ravnati. Zavezniki so poskrbeli, da se je kajzer umaknil v našo sedanjo zaveznico Nizozcmskor kjer je dobil zaščito in tam je živel u-dobno do konca svojih dni. Rekli so sicer, da "žaga drva". Ampak tisto je bilo le za slepomi-štnje javnosti. V času njegovega pobega pa je nastala nova "legalna' vlada, taka, ki je bila saj za silo po volji Franciji, Angliji, Japonski in tudi Wilsonu. Podpisati je morala poniževalno — namreč za Nemčijo poniževalno mirovno pogodbo, kar je s pomočjo poznejšega ustanovljenega Hitlerjevega nacističnega gibanja in pa s taktiko komunistov ubilo in diskreditiralo vse takozva-no socialdemokratsko gibanje po svetu. Tu pa tam je bilo revolucionarno. Tudi v Nemčiji se jc čestokrat zoperstavljalo s silo. A v najtežjih momentih je lajše poudarjalo demokracijo, namesto socializem, in dobili so nacizem social-demokrati in komunisti. V času Hitlei jevega vladanja so oboji izginili, bodi- Sedaj na zavezniški strani u-videvajo, da neglede, komu iz-roče vlado, v vsakem slučaju bodo morali biti Hitlerjevo' v nji, ker so bili pod Hitlerjevim režimom vsi drugi pokončani. Rusija ima "novo nemško vlado" V Moskvi to dobro razumejo, pa so si ustanovili iz ujetih nemških generalov "nemški osvobodilni odbor'*, ki po radiu iz sovjetskih oddajnih radio postaj Nemcem pripoveduje, naj se pode jo. Vsi ti generali so reakcionarni ljudje, vzgojeni po pruskih metodah in Moskva jih je ponudila zaveznikom, neuradno in zelo diplomatično kajpada, ampak vendar tako, češ, ipi nimamo za Nemčijo pripravljene nikakršne vlade. Komunizma ji ne ponujamo, naj se o tem njeno ljudstvo samo izreče, toda smo pa zato, da se domenimo. kaj naj Nemčija bo, ko bo tepena in bo treba v nji namesto Hitlerjeve ustanoviti novo vlado. Razlike, ki so nepremostljive Tu pa so.med zavezniki razlike. kakršne je mogoče uravnati edino s kompromisom. Vsemu svetu je jasno, posebno pa evropskim narodom, da hočeta (Nadaljevanje na 3. strani ) Napovedovati vojne potem, ko? je dežela že tepena, ni nič kaj iskrena politika Argentina je bila v tej vojni "nevtralna" do 27. marca, ko je napovedala vojno Nemčiji in Japonski. Prej je bila politika njene diktature naklon/ena Nemčiji, posebno dokler je vlada v Buenos Airesu še verjela, da zavezniki Nemčije ne bodo mogli odločilno premagati, in ne Japonske. Toda Nemčiji je šlo čezdalje slabše. Bojna sreča se je zaobrnila tudi za Japonce. Predsednik general Edelmiro Farrell je obrnil vnanjo politiko Argentine v navidezno konkretne nevtralne toke. A v Washingtonu so na Argentino pritiskali ekonomsko in politično. Na konferenci v Mehiki ni bila zastopana, pa bi se sedaj rada pobotala, da bi saj v San Francisco smela iti. Tako je napovedala vojno, ki bo zanjo le na papirju. 5 tem ni Argentina sedaj nič manj fašistična, kakor je bila. Razlika je le, da je bila prej z osiščem, sedaj pa je avtomatično postala članica "združenih narodov". Tako je danes vseh 21 ameriških republik v voini z osiščem. Tudi Turčija, ki je vztrajala v nevtralnosti vzlic temu, da je s tem prelomila svojo zvezo z Anglijo, fe nedavno — pravi, da pod (zavezniškim) pritiskom, napovedala vojno Nemčiji. Takrat, ko bi to res pomagalo, pa je bila z njo v zelo dobrih trgovskih in diplomatičnih odnošajih. V Moskvi ji očitajo, da fe tako vojno, v kateri se prelije le nekaj tinte, namesto krvi, lahko napovedati. Turčiji je sledil Egipt. Za to dejanje je moral plačati predsednik egipčanske vlade z živ/je njem. Atentat nani je izvršil neki nacionalist, ki je za boj proti Angležem, ne proti Nemcem. Tudi Sirija in Lebanon, ki sta bila do te vojne francoska protektorata, sta šla v vojno zadnji moment. Kajti na zgodovinsko konferenco v San Francisco so povabljene le tiste dežele, ki se jih prišteva k združenim narodom. Ni čudno, če je v zadnjem trenutku tudi Španija zavrgla nevtralnost in naslovila Japonski "oster protest". Vsi ti dogodki pričajo, da je diplomacija še kakor je bila v prejšnji vojni. Stari manevri, stare soletkel Ali bo—taka kot je—sedaj sposobnejša graditi trajen mir, kot pa je bila v Ver-saillesu in potem v društvu narodov? Ameriški državni tajnik pravi, da ima v uspeh konference v San Franciscu popolno vero. Svet ni toliko prepričan kot je on, pa bo počakal, da vidi, kako se prične in kako se bo končala. Italija strada, boli jo poraz in se tolaži z zahtevo po Trstu Ne kvirinalu, ne Vatikanu se ni še posrečilo uvrstiti Italijo med zmagovite dežele, čeprav je naša sobojevnica. Morda ima pri tem ka) zasluge Churchill in morda tudi Stalin, kajti nekje je vzrok, čemu se Rimu ni še posrečilo jezditi z zmagovalci,1 kakor se mu ie v prejšnji vojni. Sploh je Italija sedaj v vseh ozirih zavožena dežela — posledica fašizma, in beda je v nji tolikšna, da se ljudstvo k fašizmu zopet obrača. Vzrok je, ker je industrialni del Italije še pod naciji, in pa ker ljudstvo govori, da se mu sedaj slabše uodi, kakor pod Mussolinijem. Vrh tega ie povprečen Italijan res Italijan, ponosen na zgodovino svoje dežele in željan, da hi se Musolinijeve ambicije res izvršile. A namesto tega ie sa vojska dinastija z Badoglijein na čelu podpisala z zavezniki premirje, a pogoji, kakršne ie sprejela, še Rusija obdolžena za rušiteljico načrtov za mir ALI JE ZAHTEVA SOVJETSKE UNIJE ZA VEČJE ZASTOPSTVO V MEDNARODNEM ZBORU KRIVIČNA - VELESILE VLADAJO SVET PO STARIH NAČINIH. KRITIKE PROTI DIPLOMATU DRUGEGA REDA V Jalti je Rusija znova poudarila, to se pravi, Stalin je poudaril, da želi v bodočem društvu narodov več kot samo en glas. Zahteval je po enega za vsako republiko, ki je pridružena Sovjetski uniji. Menda jih je sedaj' sedemnajst. Roosevelt in Churchill sta mu to kratko-malo odbila. Upravičena zahteva V VVashingtonu pripovedujejo, da ko so se Churchill, Roosevelt in Stalin v Jalti o tem pre- i rekali, češ, demokratično je, da j "ma vsaka država v društvu narodov samo po en glas, je Stalin Churchillu dejal, češ, ti jih imaš sod»j ni*o bili nikjer ur.dno, Churchill, objavljeni. Italijani sumijo, da j tt____u ' ,J___ bodo oh kolonije, ki jim jih je S Prireditev v Waukeganu za jugoslovanski relif v nedeljo 1. aprila sijajno uspela Minulo nedeljo se je vršila v ivaukeganski župan in več dru- SiovfcnSkem domu v Waukega- gfhT nu velika prireditev, v kateri so Dorothy Judnič je zapela dve sodelovala vsa slovenska dru- pesmi, eno operno in eno slo- štva, zainteresirana v akciji za vensko. Spremljala jo je Edith pomoč staremu kraju. Dvorana, Tewes. o kateri pravijo, da ima prosto- Glavna točka sporeda pa je ra za nad tisoč ljudi, je bila pri- bila igra 'Norec", katero je na lično napolnjena, morda kakih tej priredbi vprizoril dramski sedem sto oseb, kar je za njihno odsek kluba št. 1 JSZ. V nji so naselbino že lepa udeležba. | nastopili vsi prejšnji igralci, "duče"s svojo vojno zapasel, ob Dalmacijo, ki so si io dobili v tej vojni skozi precej mesecev pod svojo oblast, in ob enem tudi ob Gorico, Istro, Zader, Reko in Trst. Ameriški časnikarji, nastanjeni v "osvobojeni" Italiji, so koncem marca poročali o demonstracijah italijanskega di-jaštva posebno -proti dodelitvi Reke in Trsta Jugoslaviji, oziroma Sloveniji in Hrvaški, in ob enem so si dali duika prati amerftiki in angleiki politiki, pa proti sovjetski, češ, da Italijo zlorabljajo namesto da bi jo priznali za zaveznico in ji zagotovili, da je ne mislijo oropati ozemlja, ki spada po vseh pravilih Italiji. To dela vnanjim ministrstvom marsikje teike skrbi, a jih bo še več, predno bo svet spet normalen. Kaiser žanje dobičke V Kaiserjevih ladjedelnicah, ki mu jih je večinoma igradila zvezna vlada na stroške ljudstva, je lani znašal dobiček na $100,000 originalnega kapitala $27,274,487. ampak v imperiju so dominjo-ni Velike Britanije povsem avtonomne države.** Stalin se je, kot poroča Bas com N. Timmons, nasmehnil, in rekel Churchillu, "kaj pa Indi ja?" Indija je namreč zastopana v novo zasnovanem društvu narodov, o katerem se bodo ta mesec prerekali v San Franciscu, prav tako z enim delegatom, kakor ga ima v tem osnutku samo enega Sovjetska unija. Pa je rekel Stalin Churchillu, čemu ne bi imela Sovjetska uni- ja več kot le enega delegata, ko pa jih imaš ti kar šest? Kompromis — tajen kompromis, med njimi je bil, da naj ima Rusija v bodočem društvu narodov tri delegate. Enega kot Rusija, ki je največja republika v Sovjetski uniji, drugega Ukrajina, ki je po številu prebivalstva slična Franciji in po pri-rodnih bogastvih še veliko bolj važna, in tretjega zastopnika pa Beloruska sovjetska republika. Churchill je v ta kompromis pristal, nato tudi Roosevelt, z zahtevo, da morajo tudi Zed. države dobiti večje zastopstvo. Tako so se tajno domenili, naj jih ima Anglija šest (glasov), Sovjetska unija in Zed. države pa vsaka po tri. Razlike, ki so neenake Znano je — sedaj namreč je že znano, da so se Stalin, Churchill in Roosevelt na konferenci v Jalti o tem veliko prerekali. Churchill se je lahko opiral na avtonomijo dominionov, a ni mogel Stalinu zanikati, da ima Indija pravico do delegata, čeprav nima pri tem nobene besede. Torej ima Churchill že kar tu dva zastopnika, a Rusija, s svojim 180 milijonskim prebi-'Nadaljevanje na 3. strani.) Spored je vodil dr. Andrevv Furlan, ki je po svojem uvod- namreč Milan Medvešek, John Olip, Angela Zaitz, Mary Oma- nem govoru predstavil glavne- hen-Mohar, John Rak, Ann ga govornika Joškota Ovna in Zimmcr in Emestine Mohar. druga govornica pa je bila Ma-; Pri dr Furlanu so imeli ko- ry Mrnjec. Joseph J. Zore, ki je zelo delaven v akciji za jugoslovanski silo, ki ga jim je kajpada pripravila njegova soproga Albina. Masker igralcev je bil spet relif, je govoril o aktivnostih Filip Godina, igro je režiral Mi naših ljudi v Waukeganu in se lan Medvešek in suflerka bi jim zahvalil za sodelovanje. imela biti Katka Zupančič, ki Navzoče je pozdravil tudi | pa jc zbolela in ni mogla priti, ostalo. — c Naročite si Ameriški družin ski koledar 1945, Stane $1.25. Nadomestil jo je Frank Zaitz. Vse priznanje vvaukeganskim rojakom, kajti prišli so napolniti dvorano ljudje raznih prepričanj. In tisti, ki so delali za uspeh, so delali zares, ne samo v predpriprava^, ampak še posebno na priredbi. In gospodinjski klub, ta pa je postregel gostom toliko dobro, da človek sploh ne ve, če bi jedel ali ne, ko se spomni, kako tam stradajo. Pa smo vseeno vse pospravili. ker bi bilo škoda, če bi kaj Pogodba unij z delodajalci za "mir" ne bo držala Dne 28. marca je bila razglašena v uradu U. S. Chamber of Commerce pogodba, ki so jo sklenili zastopniki omenjene trgovske komore ter trije vodilni jdborniki AFL in trije v imenu CIO. Njihov namen je bil skleniti tako dogovor, s katerim se bo po vojni, ki se pričakuje, da bo «pe4 milijone delavcev vrženih v brezposelnost, preprečilo industrialni nemir. Unije se namreč boje, da bodo delodajalci poskusili njihne pridobitve uničiti in napraviti s pomočjo vrniv-ših se vojakov in brezposelnih delavcev posebno v novejših in-dustrialnih unijah toliko zme- de in nejevolje, da jih bi uni- Association of Manufacturers) čili brez posebnih težaV, druge se torej sporazumu ni pridru-pa oslabili. Voditelji CIO to ču- žila, kar je značilno zato. ker so tljo, enako se resnosti položaja zaveda odbor AFL. Oboji vedo, da bodo ponekod industrialci nalašč provocirali stavke, ki jih bi uničili po stari navadi s pomočjo policije, sodišč in pa x najemanjem bivših vojakov, med katerimi že ves čas vodijo propagando proti unijam. Značilno je, da je bil pri teh pogajanjih nekaj časa navzoč tudi zastopnik zvese tovarnar- v nji največji industrialci v de- njihne interese. Pogoj je le, da ne bi začeli industrialnega boja, unije pa se zavezujejo voditi z njimi mirne odnošaje; delo- želi, med njimi velike avtne dajalci naj jih bi še v nadalje družbe. Nekatere izmed njih že priznavali, kakor jih sedaj, uni- sedaj odkrito delujejo za razbitje unije avtnih delavcev. Za- je pa priznavajo sedanji gospo darski sistem, ki mu po novem to pravimo v naslovu tega po- pravijo. "free enterprise za ročila, da pogodba, ki so jo skle- edini dober. Pogodba dalje pra- nili zastopniki U. S. Chamber of Commerce, unij AFL in CIO, ne bo držala, kajti mir med "delom in kapitalom" je neizvedljiv. Vzrok je, ker so si interesi delavcev in onih, ki žanjejo to- jev, katera je bila povabljena' gastva od njihovih produktov, na pridruženje v sporazumu, pa fundamentalno nasprotni, se Jc njen zastopnik proti kon- Pogodba ne 'določa za delo-cu odstranil. Ta sveia (National dajalre ničesar, kar bi ogrožalo vi, naj se vlada v free enterprise »n v unije s svojimi regulacijami Čimmanj umešava. Torej se ni lastnikom industrije od te pogodbe ničesar bati. A v njihovem instinktu je. da se boje dellvcev, če »o organizirani in za*o se bo borba med interesi nadaljeval^ kot se Je doslej. Proletarec sedaj in pred štiridesetimi leti in njegove naloge takrat in danes Sodrugi, ki so začeli pred štiridesetimi leti izdajati prvi slovenski socialistični list — Proletarca, so imeli zares težko delo. Prvi poskus je bil izdajati mesečnik na osmih straneh. Skupni obseg lista je bil nekoliko manj&i kot če bi sedaj štiri strani Proletarca preganili v osem. Ampak takrat je bil to za začetek ie velik uspeh. A vendar, bojev in nalog je imel list toliko, da so ie v drugem letu mislili na povečanje. Potem je bil včasi povečan, včasi spet zmanjšan in tudi oblika mu je bila še parkrat spremenjena. Sedaj izhaja ie mnogo let v sedanjem obsegu in obliki. Ko je bil ustanovljen, je imel za boj tri fronte: eno proti klerikalni reakciji, ki je bila takrat zelo bojevita in močna, drugo proti psevdoliberalcem in tretjo na delavskem političnem in strokovnem polju. Nobenkrat se ni z nobene umaknil. Nobenkrat ni spremenil stališča. Sevn pa tam so se politična trenja v naši javnosti vsled razmer nekoliko predruga-čila, n. pr. v prejšnji svetovni vojni, potem s postankom komunističnega gibanja in v tej vojni zopet, kar se naše javnosti tiče, posebno vsled jugoslovanskega vprašanja. V vsakem teh pojavov je Proletarec zavzel pravilno stališče. Nikoli mu ni bilo treba obialovati taktike, ki jo je zastopal. In vedno, v vsakem slučaju, je ostal socialističen list. Nikoli se ni obračal po vetru. Oportunizma se ni posluževal, dasi bi mu to včasi neslo. Ampak Proletarec je začel izhajati zaradi načel, v katera so verovali njegovi ustanovitelji in ista načela zastopa sedaj, ker so prava, in ker vemo, da le kadar se jih uresniči, bodo dani človeštvu pogoji za trajen mir, blagostanje in pravičnost. Proletarec ima torej vso pravico, da svoj 40-letni jubilej proslavi s ponosom in s samozavestjo, da je vršil za delavske interese dobro, pošteno delo. Prihodnji Majski glas bo vreden prispevek k proslavi te obletnice Proletarca. Ste spis vanj ie poslali? Mudi sel Ste mu morda že poslali pozdravni oglas, ali mu nabrali ko| naročnin? Vsakdo, ki more in mu je kaj za to publikacijo, naj sodeluje, da bo uspeh toliko večji. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DitAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ImUJ* Ji«f*«loTtnika Dtlavib TUkovu Druib«, Chicago. III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAftOtNINA v Zedinjenih drftavan m celo leto 13.Ou; za pol leU 11.7»; sa četrt leta 91.00. Inozemstvo; sa celo leto $3.50; ta pol leta 92.00. Vai rokopisi in oglasi morajo biti ▼ našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčttev t številki tekočega tedna. PROLETAREC Publishcd every Wednesday by the Jugoslav Workmen'a Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor______________________ Business Manager-------- ________________________Frank Zaitz ......................Charles Pogorelec 8UBSCRIPTION RATES: Jnited States: Ono Ytar 93.00; Six Months 91.75; Three Months 91.00 Foreign Countries, One Year 93.50; SU Months 92.00. PROLETAREC 2301 S. Lavvndale Avenue CHICAGO 23. ILL. Telephone: ROČK VVELL 2864 Zed. države in Anglija glavno upanje kapitalizma in reakcije v Evropi ' Med gladnimi ljudstvi v Evropi vre želja po socialnem preobratu. Razmer, kakršne so bile pred vojno, nočejo nazaj. Volja garati za izkoriščevalce, za davke in za parazite, ki so bili na plačilnih listah starih vlad, jih je minila. Sistem, ki požene Evropo in potem še ostali svet vsakega toliko časa v vojno, bi radi nadomestili s takim, v katerem bo dovolj kruha za tiste, ki delajo in med narodi vzajemnost namesto sovraštva ter mir namesto oboroževanja drug proti drugemu Posedujoči sloj s svojimi služabniki se množic in njenih zahtev po socialnih spremembah boji. In upa, da se bo ohranil, ne s pomočjo ljudstev v svojih deželah, pač pa z mogočno silo Velesile na račun Balkana v stari tekmi za sfere vpliva, kontrolo in izkoriščanje Ko je nastal v Rumuniji preobrat v vladi, sta amenska in angleška vlada izrazili navram Moskvi svoje odkrito nezadovoljstvo, čei, da se je kriil smrazum doseien vJa^ Moskva je odgovorila, da je slično nezadovoljna, ^Anglija podpira reakcijo v Grčiji. Sedanjo grško vlado je odprto ob doltila fašističnih tendenc. Ampak tu se gre za bodočnost Rumunije. Kaj je bolje zanjo Da ostane vod staro reakcijo in njenA prirodna bogastva še ostanejo svojimi tujega kapitala. alt pa. da se ji po-maga iz korupcije. analfabetstva in bede—to je vprašanje V informacijo k problemu Rumunije podajamo poleg prejšnjih sledeči članek, ki ga je navisal turnahst časnike agencije ONA Donald Bell. Napisal DONALD BELL Val optimizma, ki je sledil konferenci v Jalti, je polegel. Med velesilami se je pojavila nova napetost. Stari očitki o enostranskem ravnanju, o sferah vpliva frče zopet po zraku. Verjetno je, da bo rumunski incident kmalu polegel, kajti zdi se. da ga bo laglje poravnati kot poljsko ali grško vprašanje. Ameriška in britanska jav- lllTKA ZA IWO JIMA na Pacifiku je bila ena najhujših. Nad tisoč Japoncev je padlo, dočim so bile | nost je sicer domnevala, da je Ameriške izgube v primeri t japonskimi majhne. Na sliki so ameriški vojaki, ki odnašajo ranjence na Rumunskem med diplomati ___, --------- ■ --1 nekaj narobe Kaj, tega ni nihče vedel. — znana pa so le di- KATKA ZUPANČIČ: IVERI Zed. držav in Anglije, ter s pomočjo klerikalne ^reakcije. O tej za evropskega demokrata nerazumljivem pojavu je napisal bivši minister vnanjih zadev v španski republikanski vladi Julio Alvarez del Vayo v reviji Nation z dne 17. marca članek, v katerem ugotavlja, da če bi reakcija v Evropi ne imela te direktne in indirektne ameriške in angleške opore, ter Vatikana na svoji strani, bi prav gotovo prišli na površje po vsi Evropi napredni elementi. Dinastiji v Italiji je vrgel rešilni pas Churchill. Za predsed-l nika vlade, ali saj za ministra vnanjih zadev v nji, je hotel obdr-! žati maršala Badoglio, pa se je ljudstvo toliko uprlo, da je moral pasti. O papežu pravi del Vayo, da so njegove protidemokratske ideje vsemu svetu dobro znane; in znano je. kako škandalozno je molčal v vseh letih nacijskega zločinskega divjanja; znane so njegove »papeževe) intrige v prid Francove diktature v Španiji in diktatorske vlade v Argentini. Ljudstvo je vsled teh dejstev pričakovalo, da bo Vatikan izšel iz te vojne skrajno diskreditiran, in to se bi zgodilo, če bi mu ne prišle na pomoč dve zapadni velesili (Zed. države in Anglija), ki sta uradno obe protestantski. Storile sta vse v njuni moči, da popravita zelo razdrapano moralno avtoriteto Vatikana. Del Vayo bi lahko k tej ugotovitvi navedel tudi dokaze, pa so sedaj že tako znani, kakor reakcionarna dejanja Vatikana v letih "fašistične ere". Roosevelt ima pri papežu osebnega poslanika, ker državnega vsled določb naše ustave ne bi smel poslati, in nedavno je poslal v Vatikan še enega zaupnika. Ameriški višji častniki in diplomati v Italiji tudi tekmujejo med sabo, kdo bo prej sprejet pri papežu in ostal pri njemu najdalj v avdijenci. Isto velja ža "Churchilla, kiima pri papežu v imenu Anglije veleposlanika, in angleški poveljniki in diplomati so v Vatikanu znani gostje. Tako sta ti dve demokratični velesili poskrbeli, da Vatikan vzlic svoji reakcionarni, fašizmu prijateljski politiki, nič ne trpi. Z denarjem ga sedaj zalagajo največ bogati ameriški katoličani in tudi bogataši drugih ver. Podpiranje Vatikana je zanje dobičkonosna investicija, ker čim vplivnejša bo papeževa politika v Evropi, toliko uspešnejše bo zavirlFJfci socialno revolucijo v nji. Mednarodno znani ameriški žurnalist Edgar Ansel Mowrer pravi v čikaškem Sunu z dne 27. marca, v katerem komentira del Vayova izvajanja, da večina Američanov smatra Zed. države za progresivno, liberalno deželo, ki je prednja straža v boju za ideale človečanstva in svobode. • Zato se mnogi čudijo, ko sedaj čitajo poročila, da veliko, morda večina Evropcev, o naši deželi tega nič več ne misli. Po njihovem mnenju smo mi (Zed. države) zastopniki reakcije. Veseli jih, kadar pridemo tja kot osvoboditelji. Mrze pa nas, ko po osvoboditvi postanemo okupatorji. Kajti v tej vlogi narekujemo lokalnim oblastim našo politiko in naši višji častniki, diplomati in drugi iz ameriške "višje družbe" se počutijo najbolj doma med visoko gospodo, čeprav je v Franciji kot v Italiji kolaborirala z naciji in gostila Hitlerjeve diplomate ter njegove višje častnike. Sedaj zabava v Italiji in v Franciji visoke Američane in Angleže. To je sloj, ki ima največ izgubiti, ako v Evropi prodro pro-lctarske tendence. V interesu ameriškega kapitalizma je, da se to preprečuje kjerkoli. Ker je mogočen, ker ima kapital in veruje v dobičke in s tem v sistem izkoriščanja za privatni profit, se trudi, da v Evropi na kak način obvaruje njen trhli, razboleli kapitalizem. Slično je bilo po prejšnji vojni. Kapitalistični sistem v Evropi je že dolgo bolan. Ker je "free enterprise" v Italiji povzročil v nji kaos. ga je rešil /ašizem. Sličen proces se je nekaj let pozneje izvršil v Nemčiji, in več ali manj na Ogrskem in Poljskem V španski civilni vojni so bile demokratične velesile "nevtralne", ker so se bale, da se španska republka pomika na levo. Tudi v Vatikanu je vel enak strah, zato ni hotel biti nevtralen, pač pa vodil proti španski republiki ognjevito propagando. Španska republika je torej padla ne samo vsled Mussolinijeve in Hitlerjeve intervencije, ampak tudi po zaslugi "nevtralnosti" demokratič nih velesil. Bilo jim je ljubše, da je Španija postala fašistična, kot pa da bi se razvijala v demokratično socialno urejeno državo. Posledica te politike, obvarovati "free enterprise" v Evropi, je bil fašizem in druga posledica svetovna vojna št. II. "Free enterprise" je v tej deželi, in pred vojno v Franciji in Angliji, pred Hitlerjem v Nemčiji in v drugih kapitalističnih Simfonija Velikega tedna ljevskega rodu .. . Moja mala prijateljica Dina Z Izraelci, na primer, ki so Indijcev na primer je judovske me je včeraj precej iznenadila. štirideset let po puščavi tavaje vere; toc|a ker so po krvi. Indi, Dobila sem jo ob ograji, kjer je hirali in umirali, smo čuvstvo- se judje ne marajo mešati z s cvetnega grma odščipavala na- vali in se z njimi vred silno ve-i njimi peto popje. selili, ko so naposled zagledali Na redko pomešani med dru- Ali se ji ne zdi škoda, sem jo obljubljeno deželo. Toda, to so gimi narodi pa skušajo sveje ži-vprašala Vso lansko poletje, bili za nas Izraelci, ne Judi... j dovstvo na zunaj prikriti, če Zdaj je Veliki teden in po cer-j jim tako bolj nese. Tudi se, po- "Judje sebno v politiki, kaj radi prislo- vezno obrezovanje in kup sitnih lomatična dejstva in politične obredov so vsem drugim ver- rtmembe< Vesti o nemirih v skim skupinam odvratne. Judje Rumuniji so bile objavljene,topa se jih namenoma strogo dr- 1ra ki Je traJa,a nad en mesec ko zaved.ll kakor sem ^ pred In res. ko so naziji začeli kar I Dovolj dolgo, da bi bil v češki mnogimi let vedalT ^ ko na debelo ugonabljati nemške Pragi poginil," v je - sem i sličic križevega pota v ^ je izzvalo to njiUovo zve- glasil, če ne bi bilo Judov! maminih molitvenih bukvicah rinsko početje mnogo ogorčenja . - skrbno izdrapala obraze vsem,' v obliki protestov. To je biloi pa SpEj PRILOŽNOST SLIŠATI "CELttTtSb 5S 5£ DOM. TAMBURAŠKI ZBOR zaradi pokvarjenih listov hudo bravali. oštela. Ali kakor Dina. sem se tudi jaz izgovarjala na Jude. na grde' Jude. ki... in tako dalje. Pri tem sem seveda popolnoma prezrla, da je bil tudi Jezus — Jud, in Marija — Judinja. Tega dejstva namreč niso posebno nju — kaj je volja rumunskega naroda? To je težko reči glede dežele, ki je skoro vedno živela pod režimi diktatorjev. Osemdeset odstotkov rumunskega naroda so kmetje in skoro vsi so nepismeni. Kljub velikanskemu bogastvu dežele je uarod silno reven. Rumunska podkupljivost je bila vedno "slavna" po vsem Balkanu. Rumunska administracija je najslabša, ki si jo je mogoče misliti. Treba bi bilo začeti prav od začetka. Vsakdo priznava, da general Radescu ni "bil mož, ki bi bil mogel postaviti temelje . novi državni in socialni zgradbi. Brez dvoma pa si želi narod, da bi nekdo začel čistiti deželo — in sicer ne le fašistov in njihove sodrge, temveč tudi starih korupcionistov. Po zadnji vojni je bil napravljen poskus agrarne reforme, toda ostal je na papirju. Rumunskim masam je treba nekaj več kot le povratek starega socialnega in političnega položaja. Rusi imajo tak program. Ne komunizem, nekaj sličnega kot ono. kar vidimo v Jugoslaviji. Ako hočemo tudi mi reči svoje, moramo pripraviti tudi mi svoj program Rozstovo v Zofiji bo imela lahko se mnogo posnemanja V Zofiji na Bolgarskem so meseca februarja t. 1. otvorili razstavo, ki naj bi obiskoval-prestoinice 06,11 premočila teror prejšnjih Tako stoji zadeva. Staviti si ( bolgarskih vlad proti revoluci-moramo tri vprašanja — prvo. onarjem in drugim nasprotni-ali so Rusi ravnali pravilno in. kom nemške okupacije Njeno ako ne. kako naj nastopajo v uradno ime je "protifašistična bodoče, drugo, kakšni interesi razstava". Na nji so razložili velikih sil so prizadeti, tretje, ljudem v upogled avtentične kaj so želje rumunskega naro- dokumente, izvirne fotografič- stopiti, a konservativni odpadnik' Peter Groza je sesetavil novo vlado, ki je bila Kremlinu tako všeč. da jo je nagradila s takojšnjo vrnitvijo Transilvanije, ki jo je Hitler dal Madžarski. Naš State Department in angleški Foreign Office sta zahte- govoru nimamo pojma. Le neuradno imamo odgovor od ameriških i nangleških korespon-dentov, ki so bili poslani z letalom v Rumunijo in so poročali, da uživa nova rumunska vlada dokaj priljubljenosti med masami prebivalstva rumunske je pa so nam vbijali v glavo, da sta bila Jezus in Marija kra Milvcaukee. VVis. V naši da? • Rusi navajajo dvoje razlogov, da upravičijo svoje ravnanje. Prvič, da je rumunska vlada le- Cerkev uči, da moramo svoje- naselbini bomo imeli spet pri- galna. Nastavil jo je rumunski irok čuti upravičenega trgati Judom glave? Judje menda prav nikjer niso poudarjali v šolah. Tem skrbne- priljubljeni. Nekoliko krivde pa ga bližnjega ljubiti kakor same- ložnost slišati sloviti Duquesne ga sebe; kako potem to, da se še University tamburaški orkester, dandanašnji versko vzgojeni o- ki je znan širom dežele vsled je tudi pri njih samilv "Njihove vsakojake verske postave, ob- Knjiga slik o borbi v Jugoslaviji svojih koncertov v dvoranah in nastopov v radiu. Tu bo nastopil v petek 6. aprila v naši znani Sv S Turner dvorani na National Ave Program se prfčne ob pol osmih zvečer. Polovica dobička gre našemu revnemu narodu v Jugoslaviji, in že to kralj Mihael, ki ima pravico imenovati vsako proti-fašisti-čno vlado pod pogojem, da se pokori določbam premirja. Drugič.Radescu se je pokazal nezmožnega. da prepreči sabotažo ne posnetke, razna mučilna orožja, radio oddajne postaje, ki so jih imeli uporniki, prejemne aparate, vislice iz zofijske ječe. na katerih so obesili več ste* "komunistov" in drugih kalil-cev "reda in mira" ter razne druge predmete; n. pr. posnetke celic v zaporih, kjer so mučili jetnike. Statistika sedanje bolgarske zadaj za rusko fronto. Videti je. vlade pravi, da je bilo v Bolga-kot da so hotelrRusi povzročiti-j rtjt od začetka nemške oktrpa-položaj podoben onemu na Gr- cije ubitih 90,000 oseb. škem. kjer je vlada generala Ako ima že Bolgarija lahko Plastirasa še vedno na konju, tako razstavo o fašističnem te- je dovolj velik vzrok, da pride- navzlic Jalti. Rusi pa obtožu- rorju, kakšne bodo šele v Var- V založbi ZOJSA je izšla pr- žen dokument o borbi naroda v va knjiga, ki v slikah predstavlja borbo naroda v Jugoslaviji Jugoslaviji. Slike skoro ne potrebujejo komentarja, ker go- za osvoboditev izpod okupator- vore same zase in puste globok jev in domačih kvizlingov. Naslov ji je "LIBERATION" (Osvoboditev), in obsega dogodke od leta 1941 do 1945 Material je 'obdelan v glavnem takole: Narod se bori, o položaju, partizani v akciji, maršal Tito, komandanti Narodne osvobodilne vojske, politični vodje, žene v akciji, parlamenti in kongresi, vera in cerkev, sprevod enega Amerikanca. ranjenci, sabotaža proti sovražniku, porušene vasi, osvoboden Beograd, življenje neborcev, otroci. vtis na čitatelja Priporočamo, da vsi naši ljudje v Ameriki kupijo to knjigo, da se tudi s pomočjo slik pouče o življenju, borbi in trpljenju našega naroda v domovini. Mnogi naši ljudje bodo v teh slikah spoznali mesta, hiše in ljudi, ki so jim blizu. Knjigo je uredil Louis Adamič. Cena ji je 50c. Naročila sprejema Slovenski ameriški narodni svet, 3935 West 26th St., te vsi. ki še imate malo zanimanja za krasno glasbo, posebno za našo lastno slovensko in jugoslovansko sploh. Koncert sponsorira Združeni odbor jugoslovanskih Amerikancev, čigar jejo vlado generala Plastirasa na Grškem na precej podoben način kot zahodni svet novi rumunski režim. Ako bi Anglija in Amerika uradno posegli vmes v Rumuniji. bi sovjetska Unija edina naloga je pomagati našim odgovorila s tem. da bi vrgla na revnim sirotam v starem kraju. mizo grško vprašanje in morda Poslal je tja v ta namen že lepe *e nekatera druga vprašanja, Savi, Beogradu, v Kijevu in v drugih mestih, nad katerimi je besnela Hitlerjeva teroristična, sadistična sila! Knjiga je zelo poučna in va- Chicago 23, lil. deželah kontroliralo takozvanih "200 družin". V Franciji le kakih 40. Del Vayo razlaga, da te "družine" hočejo nazaj v dobo, kakršna je bila do leta 1939, in zapadne velesile naj jim pomagajo v njo. A isti pisec povdarja, da bo o bodočnosti Evrope imela sedaj tudi Rusija nekaj besede. V deželah,,ki jih je ona okupirala, rušijo novi režimi fevdalni sistem in dele zemljo med kmete, ki »o jo stoletja obdelovali za druge. Fašiste trebijo v njih hitreje kot pa v deželah, ki sta jih okupirali ameriška in angleška armada. Zed. države so vsled svojih posebnih okolščin bogata dežela, ki pa postane lahko tudi revna, kadar njen profita lačni sistem odpove, kot je v prejšnji krizi. Rešen je bil, ker mu je zvezna K« pripeljite v So. Side Turn vlada pod Rooseveltom pristavila opore ž ogromnimi vladnimi I dvorano pravočasno Mi vam pa subvencijami in posojili. Po mnenju tega razr«Ja, ki ne samo jamčimo, da vaa naženemo do-kontrolira. ampak tudi poseduje večino ameriških bogastev, je demokratična le taka dežela, v kateri ima v gospodarstvu "free enterprise" glavno besedo in vlado v rokah. Socializacije, so^ cialno zavarovanje in še celo občinske elektrarne pa so mu socializem ali pa komunizem ifi boljševizem. In tako bo tudi v bodoče glavni konflikt med razredi, ki bo trajal, dokler si svet ne zgradi socialistično urejene družbe. tisočake. Ko je omenjeni tamburaški zbor lani gostoval v Milwau-keeju. smo mu skoro napolnili dvorano mestnega avditorija. In še potem smo slišali od mnogih, da jim je žal, ker so to prvo priliko zamudili. Zavzeli smo se, da jim damo drugo. Mogoče se bo komu Čudno zdelo, ker priredimo ta prvovrstni koncert na petek, ampak to je edini večer, na katerega se naši obrtniki, trgovci in profesionalci ter gostolničarji lahko odtrgajo z doma da užijejo par veselih ur prvovorstne zabave. In vrh tega vas ne bo nihče šikaniral, da ste prišli prepozno domov, ker postava je danes taka, da morajo vsi pečlarjl biti doma že opolnoči, zakonski mu-čeniki pa še celo prej. Torej drage nam ženke. potisnite ta starega v petek večer iz hiše ter mov pred polnočjo. Torej na svidenje 6. aprila ob pol osmih zvečer v omenjeni dvorani na 725 W National Ave. Dobrodošli so tudi Sheboy-gančani in drugi zavedni rojaki iz sosednih naselbin. Ptiblicijski odbor. ki se tičejo dežel južne in zahodne Evrope. Kaj pa glede interesov zahodnih velesil na Rumunskem? Britanija, Amerika in Francija imajo le trgovske, oziroma gospodarske interese v tej deželi. Sedem odstotkov rumunskega narodnega premoženja je last inozemstva. N. pr. petrolejski vrelci, pctrolejske rafinerije in naprave silosov za žito. Pred vojno je odhajalo pet odstbtkov prihodkov Rumunije v inozemstvo, kot dividende za investirani kapital. Zahodne velesile se najbrže boje, da ne bi levičarska vlada pod vplivom komunistov likvidirala to posest. Zahodr.e velesile pa ne morejo upati, da jim bo v teh no-^ih okolščinah mogoče ohraniti močan vpliv v tej deželi. To pa je sovjetski interes v Rumuniji. Sovjeti žele močan balkanski blok. katerega del naj bo tudi Rumunija. Sovjeti žele slične vlade v vseh teh deželah — v Rumuniji, Bolgariji, Jugoslaviji, Čehoslovaški in tudi Poljski. In zahodne velesile nimajo ničesar proti temu, pod pogojem, da se izvede to v sporazumu s prebivalstvi teh vzhodno evropskih dežel in njih narodov. Tu smo pri tretjem vpraša- l/rodno naraščanje cen ni visoko Po uradni statistiki so cene potrebščinam v Chicagu lani narasle le 2.6^. ■—- —- Tole mi ne gre v glavo? Kako je mogoče, da nekateri ljudje delujejo v pomoč Titovemu osvobodilnemu gibanju, a ob enem prijateljsko simpatiii-rajo s tistimi, ki so proti njemu, to ml nikakor nc gre v glavo! POVESTNI DEL Vladimir Levstik: Oblodovei »Nadaljevanje.) Kakor so se kopičila dejstva njegove zgodbe v pravcato piramido strahot, tako je izražal tudi glas, s katerim jih je pripovedoval, vsak trenutek hujšo notranjo trzavico. Buhal je kvišku v nenadnih vzkrikih, pogrezal se nekam v globino, zamiral v trudnem mrmranju in prehajal v brezzvočen šepet, v hli-panje poginjajoče živali... To, samo to je ostalo od mojega znanca Mlinarja0 "Šiloma," je tarnal nesrečnež, "šiloma so me hoteli zvleči s seboj, da bi jim bil za pojaca na veselicah in bi me razkazovali v narodne in dobrodelne namene kakor dihurja, ki ne smrdi. Brskali so po mojih knjigah, iztikali med papirji, čitali moja pisma, zasliševali me o stvareh, ki jih človek ne pove živi duši. Igrali so se z menoj kakor z bitjem brez volje, brez pravic in brez dostojanstva ... Nič več nisem mogel prenašati teh ponižanj. Napil sem se, da bi imel več poguma, in sem se uprl. Prerekel sem jim vse. Pso-val sem jih v deveto koleno, zmerjal kakor cigan in razsajal tako, da bi se me tiger ustrašil. Ali ves. da sem celo klecal pred njimi ter sklepal roke in za kri-žanega Krista prosil, naj me zavržejo in otresejo prah te nevredne hiše s svojih vzvišenih nog-... Vsaj to bi se jih moralo prijeti, jeli? Nu, pomagalo je toliko, da so tistikrat šli: 'Nikoli več ne pridemo, vse kar je prav!' In jih, bog in bogme, res ni bilo dva dni. Tretji dan pa so spet prišli in so mi slovesno odpustili vse. 'iz sočutja', iz spoštovanja do znanosti' in pa zato, ker jih je gospa Cicigojeva poučila, da genijalnemu človeku ni zamere'. Bilo je, kakor bi z oljem polil: smejali so se mi, po ramah so me tolkli, 'original' so me nazvali, 'naš dragi original'... oh. oh! .. Profesor je jokal kakor bolno dete. "Oprosti," sem ga poizkusil miriti, "vendarle se mi zdi, da si preveč ... ne. da si prenaglo izgubil oblast nad seboj." "Kaj?" Zgrabil me je za ramena. "Preveč, si dejal? Prenaglo, praviš?" "Da si ostal mirnejši, bi lag-lje obrnil položaj po svoji volji." "Kako naj bi ga obrnil?" je zavpil. "Takole, misliš, kakor list papirja?" "Morda pa nisi rabil dovolj učinkovitih strestev?" sem rekel zamišljeno. "Pretepsti bi jih moral, jeli?" "I nu, končno ... v silobranu, ako beseda ne pomaga ... Ko sem ti lani odsvetoval, nisem mislil tako, da jih nikakor ne tepi... Vsaj poizkusil bi. Ali nisi nikoli poizkusil?" Zagrohotal se je na vse grlo. "Mar bi mi dal govoriti do konca! Tistikrat, prav tistikrat sem jih zaporedoma spehal na "Menda jo ima." "Ali sme živeti v miru, ne da bi ga grizli Oblodovci?" "Seveda sme." "Hvala Bogu, da sme. Ce bi le tudi mogel!" "Siromak!" prijel sem ga za roko. "treba bo najti izhod iz tega pekla." "Izhod!" se je zagrohotal. "Pokaži mi ga! Nu, kaj molčiš? Sam vidiš, da ni izhoda; in če ga ni, zakaj gobezdaš? Saj nisi dvorišče; tudi s palico sem jim grozil... Mara! Ali je res ali ni?" Gospa Marica je pomolila objokan^ ličece izza vrat. "Ali sem jih pehal na dvori- Obloda." šče, ali jih nisem? Ali sem jih "Ali vendar, tako ni moči ži-hotel s palico ali ne?" je kričal j veti... Blaznost je." profesor. "Govori!" I "Prav praviš, da je blaznost; "Kakopak ... Pehal si jih. S palico si jih hotel." "Nu, vidiš?" se je zmagoslavno obrnil k meni. "In kaj sem opravil * Ko so mi prinesli od- sem ** Porasti puščanje, me je gospod Obloda *** še posebej odvel za vogal in me je resno prosil, naj se v bodoče krotim, češ, vsi ljudje niso tako širokodušni. Lahko bi vas kdo razvpil za opasnega,' je dejal, 'za blaznega, kar bi bilo seveda pretirano; toda oblasti, saj razumete. so dolžne skrbeti za varnost prebivalstva . . Da, evo, take mi je klatil v brk. Kdo ga ne bi razumel!" Soba se je vrtila okoli mene. prav praviš, da ni moči živeti. Zato je tudi sklenjeno, kar je sklenjeno." "Kaj je sklenjeno. Mlinar?" "Za Boga. kaj nameravaš? Profesor je stal vzravnan pred menoj, s kazalcem iztegnjenim, kakor bi hotel progla- NOSI1KK LETAL »o xa sovražnika najnevarnejše ladje, Z njih se »puščajo ameriški bombniki na japonska mesta, da uničujejo vojne objekte. Gornje je krov ene take ladje, ki operirajo blizu Japonske. nem denarju in bankovcih odpravili glavo pet čevljev visokega italijanskega kralja. Ali ni kralj Victor Emanuel lahko vesel, ker so mu odrezali glavo le na denarju, namesto na vratu, kakor so jih rezali v preteklosti kraljem v Franciji, Angliji itd? Verujem v zdravniško vedo, katera, ako te ne more ozdraviti, te vsaj začasno reši bolečin. Nikakor pa ne odobravam, ko v imenu zdravilstva bogati toliko krukov. Ko sem zahajal v kliniko, sem bil vsak teden nadle-' govan z reklamo neznanih vitaminskih kompanij, češ, uživaj | naše pilule, pa se boš počutil kot zdrav mož tridesetih let. In ; še vse sorte druge stvari ti na-| tvezujejo. Iz Nevv Yorka pa sem prejel reklamni letak, ki 4 vprašuje: "Ali želiš, da bi ži-I vel sto let?" "Ne, hvala, to bi vzelo pre I dolgo časa," sem odgovoril temu mazaču. Priznam, da mi je ta zdravniška klinika bolečine nekoliko olajšala. Toda mar ni sramota zanjo, da če me' ona ni mogla ozdraviti, čemu dajati moje ime njemu^fn seni^mu^ostro jibgle- miru. aH pa jih celo ragovar- j izpovedovanja že davno odva-dal v obraz. V njegovih očeh je JaJ° igral otroško razposajen pla-i Kaj bi pri Am domovini pi usiljujejo čudodelne pilule vsa- In koliko propagande širijo k(? softe vitaminov, pridigarji tudi v cerkvah Na-1 menček; njegove ustnice so se i šali, če ne bi bilo ruskega Jože- o ritko, ki ni izra- razumnega več. I ta dva "Ijudožrca pr.nasa po strahoma spoznal, i cele kolone napadov Tu* F D. '^ZL!1d?„i „ . leti Zelo se interesira za Polj- ' ,: „ i,.Slovanskega Tita' Cez mesto, da bi svoje pridige upo- šobile v kurjo ritko, ki ni izra- ta >n jugoslov ansKega iua. <-«| , ... žiri.,ni(,krš,-.' Nisem edini, ki ima smolo. •vnln iniAneni* rotil mnn.cj tmA ta dva 1 udozrca prinaša po j " _ ®__ . . m..j:___i.z_ r»:• vn ..*„„: žala ničesar Tedaj Fudi papeža Pij a XII. včasi do- sem "Ali je mogoče?" sem se vpra seval. "Ali se mu blede? AU T® £ |>»0 vprašanje ... .'^tacc'""'" '"itorej nauk potenja in vzajem- več taka. kakor je bila. Zato Maščevat, se hoče! m, je, ^ ko j, pa samo udrihajo po ti- že«, da ostane močna in verna laže? Ali se res gode take goro- okoli ust so drgetale, vse __ ražalo stud do življenja, o ka- s*02* okn° terem je pripovedoval. i skanJe r-ske "Vidiš," je zaihtel, "tedaj jso sem obupal. Zapil sem se, po- za ptice pod nebom, in kako do- okupacije. Tudi za vojne ofenzive se in- reve- stresa" čeprav ni hude burje in da bi ga drugi njim ne storili, "a, ob enem se boji, da nebo •ij« pomladanske tor*j nauk Potenj stasnostiV" Pogledal"~sem°~ga. bli*nUo P« možganih kakor utri- ^^ [11 ^vZhhncev kPnTtobijo vTjih rog. ter tudi v bodoče steber nepre- Nieeov obraz ie bil višniev oči nek v teml i! napaae ven »v^i »i . nredstavliaio kako ie magljivc rimsko-katoliške cer- somu bu e jz am rnisi Preden pa sem utegnil doteh- Na eni strani priporočajo vza- Boga Snen iako skrbl kve kakor je bila do nemške so mu DUijiie iz jam, mišice jemnost in ljubezen, na drugi a°ber in usmiljen, Kano SKroi J tati svojo misel, se je zacuio j J brezmejno so- za ptice pod nebom, in kal ' ---- -»— zlobudranje in ja- Pa propagirajo pri.zm«jiiu w . JT... T iK • . gospode Prihajali vraštvo do tistih ljudi, ki so tve- brotljiv in usmiljen je do gospooe. mnmjau žey A ok sebe ^ sv< . . . T" so J v boiu s so. lahko videli nepopisno mizerije, smrtniki. A ker ga je vojna na ________,_____r__________ M naJ -Homa izpre- Kdor Ti lakote, na kupe krivic in tiran- Poljskem toliko zanimala, da gubil sem ženo in sebe Zdaj * kakor od str a-1 ^ stva! Proti sistemu, ki vse to je sprejemal v avdijenco polj- delajo čisto po svoji volji. Moje hu in debel P°l mu Je orosl1 nemškim in laškim razboj-___________ __ Rko generale in londonske ooli- zavetje pred hrupom sveta so ^. , ,,„ ... izpremenili v občo beznico. "Oblodovci! je zaječal Drug vabi drugega na zabavo f1 k niim- Senica. zadrzi j K„UXtnr io na * ko. da ostanejo zunaj . . Stori ~ ^J™*"J^^ in cele"vlake kruha, kajti to bi j tepeni in so se iz sovražnikov mi to. za pet krvavih ran!" ^sto bil najlaglji relif A v take ču- spremenili v naše "sobojevni- Planil sem jim naproti V ve- ^fT™ deže lahko verjame le kdo. ki *e", bi lahko kaj storil da bi zi sem ujel gospo Marico za ko- še ni bil nikoli v revščini. Ako imeli ofenzivo proti Nemcem m° rT- • r v I Iri bi^e^^e^re^iv^iati ne zn^ bi se ljudje rajše zavedali, da > tudi na italijanski fronti. Tako "Ah ima profesor samokres^ ^ bi ^ se prež a I ati ne znali J ako hoeejotpa ni bilo tam še nobene odl<^ sem šepnil hlastno ako bi jim gotov, ljudje ne da- J J ^ čilne zmage. "Ne . . Spomladi ga je pro- Jali potuhe ,n jih podpirali, ce- ^^^'Ze^ii ^aTaja^ * dal Zakai VDrašate0" V erozi prav sami žive v pomanjkanju, i svetu, namesto sieaiu zavajal ^aKaj v prasaie v grozi j k _ r njm voditeljem in pridigarjem. Kdor se boji zamer, tak jav ki uče, da bo vse dobro zanje.: no ne more zagovarjati resnicc če verujejo v razne vraže in v ali nastopati proti lažem in kri- čudeže. pa bi bilo kmalu boljše vicam. v moj dom; tu, glej, na mojem nosu prirejajo svoje sestanke. 'Mili gostje*, kaj hočeš! Dame želijo', 'milostive izvolijo', saj poznaš prokletega Oblodo! Mojega zmerjanja niti več ne poslušajo. 'Pa naj bo sam, čudak, ako se noče zabavati z nami!' Pod mojim oknom so si napravili mizo; nihče me ni vprašal, ali sme. Za to mizo sede skoro sleherni dan in jedo in pijo, po-jo in se smejejo, klobasajo in kvantajo in brijejo burke na moj rovaš .. . Postal sem javna last. Izletniki me odpravljajo kakor razgledno točko; domačini vodijo tujce tod mimo, da je sklenila roke. "O' Jezus!" Starši so nas učili, da mora-"Dolg kuhinjski nož? Sekiro, mo duhovnike spoštov ati in mo-kladivo? Skrijte vse, kar je ta- liti zanje. Vse prav, ampak mo-kega: namenil se je. da jih po- ra biti duhovnik tudi spoštova-bije." nja vreden, ne pa tak, kakršni Ubožica se je naslonila na zid. hujskajo in napadajo v Amer. ki je bil v tem trenutku manj domovini. bel od njenega lica. i Tudi tisti ljudje so krivi, ki "Zvezati ga ne moreva." sem jih imajo duhovniki kakor na jim ^ka^ejo Jpr is Njenega fil^ dejal, "zapreti tudi ne. Ostanite vrvici in store vse. kar jim uka-Zofa, ki živi v puščavi in se hra- Prt nJe™ ln ud™le' pregovo-, žejo Tak, ljudje so nesposobni ni s koreninicami . . . Uničili so r,te ako moret* Jaz bom ocjti dobro od slabega. Enega me. Možgani so prazni, hrbteni- Pazl Pn gostih; gledal bom, da takega klovna imajo v Wauke- jilj kmalu odpravim. Kanu. In tisti, kolikor jih ima "Kmalu?" je zamrmrala, opo- na vrvici, ga ubogajo kar jim tekaje se proti sobi. nKaj veste Ukaže. Taki ljudje se ne zave-vi, kaj pomeni 'kmalu' pri teh dajo, da imajo svoj razum, če na svetu. Novičarju pa povem, da mu dam groš, ako dokaže, da bo Ako lažeš, te bo ljudstve kmalu spoznalo in ti ne bo za- Ijudeh!" (Dalje prihodnjič.) ca je zlomljena. Končan sem. Ko sem prejle vpil, sem začutil, da ne morem več . . . Ubili so me!" je ponovil. "A zakaj? Do česa jim je bilo, svojati?" "Nesreča je pač," sem izpre-govoril, "nesreča je, da si člo- ^ vek svoje' vrste. Veliko jih po- DUHOVNIKI, KI RAJSE znam,.ki jih družba ne bi tako HUJSKAJO KOT DA BI razburjala. Narobe. / UČILI KRŠČANSTVO Narobe ali ne! je zarohnel profesor in dvignil pest nad mo- pa vedo. si ga ne upajo uporabiti sebi in drugim v korist. Nevvburši novičar, ki je tudi duhovnik, pravi, da ker je kriva nesporazuma med ameriški-} mi Slovenci edinole propaganda za komunizem, naj bi vsi Htidson, Wvo. — Ker imam oni, kateri so za Stalinovo de- jo glavo "Slovesno te vprašam: Idosti ^a kajti radi naduhe ne mokracijo šli na Rusko saj za ali ima vsak človek pravico do morem delat, ze vec let sem sel tn leta Tam naj jim Jože da svojih štirih .sten'" onl dan k Pri)atelju. ki je bil vse iste privilegije, kot jih ima "Nu da ima jo " sem za-1tudi holan. Ravno je bil pri nje- ruski narod, da se nasitijo vseh stokal prestrašeno. mu zdravnik, in ko je opravil komunističnih dobrot. "Ali ima pravico do samega sebe?" SLOVENSKE IN -ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. LAWNDALE AVENUE .. CHICAGO, 23, ILLINOIS z njim, sem ga pa še jaz vprašal, kaj misli o moji bolezni. Se bom kaj naduhe iznebil ali ne? Dejal je, da v poletju mi bo morda toliko odleglo, da bom zmožen prijeti za kako lahko delo. Za lahko delo jaz ne vem, sem rekel zdravniku, razen ako bi dobil službo dušnega pastir Moje mnenje je. da ne more biti ne pod Stalinovo ne pod Titovo vlado slabše kot je pod italijansko, in Italija je ena najbolj katoliških držav na svetu. Iz nobene druge ne prihaja toliko prošenj za pomoč kakor iz Italije. V nji je tudi sedež glavarja cerkve, katera uči, da je on božji namestnik na zemlji. prišla pomoč ljudem, ki so raz- upalo. Ako propagiraš resnico, trgani -in lačni, bodisi v Jugo- tc pa mrzi. slaviji, v Italiji itd., od zgoraj, kot uči on v svojih pridigah.; Dve taki vrstici, ki te pripra-Prišla bo tja od soljudi, ki ve- vita misliti, sta več vredni, kot rujejo v pomoč in vzajemnost, pa dve koloni takega gradiva največ iz Amerike. "Gog je dal. ki misli zate. Bog je vzel." to duhovnu lahko Ako te članek ali dopis raz-verjamejo le tisti, nimajo buri. se ne hudtiješ redi tistega svojega razuma. kar je avtor napisal, ampak kar Urednika prosim, da mi po- bereš med vrsticami, šlje Majski glas. kadar bo do- Za vsak časopis je koristno, tiskan, in kolikor stane, bo že da ga napolni več glav. Za* pri-Bog plačal! Tako govori gospod, mero si lahko vzamemo Read-kadar mu kolekta prinese tiso- ers' Digest. od kar ga napolnju- pretiranih cen ustvarjajo nove bogataše sebi v škodo. Ampak taka je pač današnja civilizaci-ja! JL. M Duhovnik neke verske sekte je sugeriral, naj se pikniki odpravijo in ob enem je trdil, da v paradižu jih niso prirejali. Ako ne, kaj pa je bil glavni vzrok, da je Bog Adama in Evo spodil iz raja? Mar ne zato, ker sta pod jablano sredi raja imela piknik in jedla pregrešni sad? vv Armadč združenih narodov se bore za svetovno svobodo, a mnoge njihne vlade pa so v strahu pred levičarskim gibanjem v Evropi. Kdo pa je Ameriko osvobodil izpod angleškega imperializma in njegove tiranske vlade? Mar ne levičarsko gibanje onih dni, ki je v svojih 13. kolonijah stremelo po svobodi in izdajalo na ljudstvo radikalne proklamacije? "Bookiji," ki so bogateli od konjskih dirk, tudi žele, da bi bilo vojne kmalu konec in se bi njihov "biznis" spet lahko pričelo. Konjem, ki so jih uporabljali, pa je menda vseeno; sedaj saj jedo vsak dan. Prej je moral konj dan pred dirko stradati, tisti, ki so stavili "na konje", pa ves teden. "Pt Regulacija, ki je skrajšala ure, v katerih lahko človek postavno pije. je med lastniki nočnih klubov napravila veliko nejevolje in protestov, pa tudi de-putacije so pošiljali v VVashington. In newyorški župan je vladno naredbo spremenil tako, da , so pivnice v njegovem mestu lahko odprte do 1. ponoči, namesto do 12 kot določa vladna iiaredba. Kar se Čikažanov tiče, imamo še zmerom 17 ur na dan, v katerih je dovoljeno alkoholno pijačo postavno prodajati in kupiti, ob nedeljah pa 12 ur. Pišejo, da je vsled te naredbe orizadetih samo 5 odstotkov imeriškega ljudstva. Le priznajmo, da so bili vsi ti nočni klubi shajališča raketir-jev in parazitske gospode, ki je v njih imela zabavo in naslado. Delavci ne bodo točili solze, če *e zlate majne nočnih klubov x)polnoma odpravi. it Koristno bi bilo. ako si bi lju-ije vzeli* rajše več časa za štu-iiranje socialnih problemov, pa jim ne bi bilo potrebno posnemati nekoga, ki jc dejal, da je ioživel svoje 95. leto zato. ker je v zadnjih 75. letih garal po 30 ur na te^len. In on je to imenoval življenje! iir Pride čas, ko bodo prepovedane tudi konjske dirke tajne diplomacije. Ona je temelj največjih hazardnih iger na svetu in povzroča mu s svoiimi igrani največ gorja. čak ali več. Pa dovolj za danes. John Pintar. ja. Njegovo delo je v resnici la-! Gotov sem, da bi boljše izhajali hko, nič nevarno in zdravo. Ker svojo dušo vsak s sabo nosi, ni treba nič paziti nanje. Prostega časa bi veliko imel in skrb za preživljanje bi bila odpravljena. ker bi farani skrbeli zame. Zdravnik je k tej moji filozofiji imel pomisleke. "S takim delom bi bilo bolj težko zate," mi je rekel, "ker nimaš šol. Moral bi prej v lemenat." "Takih šol res nimam," sem mu ugovarjal, "imam pa skušnje in izobrazbe tudi toliko, da nikogar ne napadam." Pri tem sem imel v mislih pod Jožetom ali Titom, kakor pa pod Emanuelom in papežem. Le za parazitsko gospodo je boljše v Italiji. Yes, jaz bi novičarju toplo priporočal, naj dobro mlati po Titu Bolj ko ga bo črnil, več veljave bo Tito imel. Saj je že davno znano, da kar hvali cerkvena propaganda, ni vredno piškavega oreha. Le poglejmo v cerkve, kako duhovni naganjajo vernike k spovedi. Krist ni nikoli vlačil okrog kake omare s klopico, da bi ljudje poklekali predenj in mu pripovedovali svoje grehe. gospode, ki delajo ravno naro- Sedaj pa je v cerkvah polno ta be N. pr. tisti, ki pišejo v Am. kih skrivalnic, v katerih se iz- domovino, udrihajo po vseh. ki povedujejo mnogi, ki niti ne se bore za svobodo slovenskega vedo nc, kaj je greh, ker pošte- naroda, posebno Tita imajo hit no žive in se pošteno preživlja- do na piki, Rupnika, Rožmana jo. Tisti, ki se te resnice zave- in druge kvizlinge pa puste v dajo, so se takega nepotrebnega Nekaj drobiža Chicago, 111. — V reakcionarnem vodstvu AFL ne moremo pričakovati nobene načelne spremembe toliko časp. dokler William Green in yBig Bili" Hutcheson ne omagata v svoji starosti toliko, da se jima bo v mrzli zimi nemogoče podati na sejo eksekutive v gorko Florido. Ne trudita se dobiti v unije neorganizirano maso in njun boj ni proti kapitalizmu, temveč proti "rdeči unijski zvezi C. I. O." Saj ona dva jo imenujeta za rdečo. Hm. & Olin Miller je zapisal v Chicago Sunu tole: "V sedanjih razmerah po svetu jc po mojem mnenju mogoče ustvariti trajen mir samo pod pogojem, ako se izvrši sledeče tri stvari: Prvič, aretirati bi se moralo vso svetovno tajno diplomacijo: drugič, postreli se naj vse reakcionarne politike, in tretjič, obesiti vse 'serevv balls ." tir Ne gre mi v glavo, kako bi bilo mogoče, da se bi George VVashington nikdar ne zlagal. Mar ni bil on tudi politik"1 Ali ne postaja svet res vsak { dan bolj civiliziran? Iz Italije , poročajo, da so na novem kova- i jejo s članki večinoma člani njegovega štaba. ir Črni trg cvete ne samo v Evropi in Ameriki, ampak tudi na Pacifiku in v Aziji. Obratuje ga le malo ljudi, veliko pa je odjemalcev, ki s plačevanjem Statistika pravi, da povprečen farmar živi nekaj čez sedem milj od najbližjega zdravnika. a živi pa dobra štiri leta dalj kot povprečen industrijski delavec v mestu. Vzrok temu lahko doktorji pojasnijo. Ko nam nalože še več davkov, bo treba manj žepov. Kajti kaj naj ti bodo prazni žepi! John Chamazar. NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SLOVENSCl NE STA ANGLEŠKO -SLOVENSKI bfc&ed^ j a%k Cena $5.00 ^________ IN . ANGLESK0-SL0VENSK0 BERILO Cena $2.00 Avtor oheh knjig je DR. F. J. K KRN NAROČILA SPREJEMA PltOLETAltftt1 2301 SO. LAVVNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL -- * KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * KOMENTARJI mu.................................*...... V Beogradu so dne 27. marca praznovali četrto obletnico re-volte proti sporazumu, ki so ga sklenili s Hitlerjem predsednik takratne vlade Dragiša Cvet kovic, njegov minister za vnanje zadeve Cincar Markovič in regent knez Pavle. Revolta v noči 27. marca 1941 je vrgla Cvet-kovicu in »ljegove cincarje. okli-cala po dogovorjenem načrtu mladoletnega Petra za kralja in ta je istotako po dogovorjenem načrtu poveril sestavo nove vlade generalu Dušanu Simoviču. Ta revolta, o kateri je znano, da je bila v veliki meri izvedena s^pumučjo Angležev* je bila upor proti vstopu Jugoslavije pod Hitlerjevo marelo. Ni pa bila upor proti earšiji kot taki. kajti zamejna vlada, ki je s Petrom pobegnila v London, je kmalu pokazala, da jo preveva tudi tam stari duh velesrbstva in reakcije. Dne C. up*tla mine 4. leta, od kar je Hitler napovedal vojne Jugoslaviji in napadel njene glavno mesto s ploho bomb iz letal. Njegova armada pa se je pričela pomikati proti Jugoslaviji preko Madžarske, Rumuni-je in Bolgarije že 4. aprila. V dobrem tednu je bilo — kar se nekaj novega za tiste ameriške in druge poročevalce ter zavezniške častnike in diplomate iz "zapadnega sveta", ki so seduj prvič v Beogradu. Kam gre Jugoslavija? Ko so gledali to prvo veliko parado v Beogradu, od kar je osvobojen, ter poslušali vzklik "Moskva! j Beograd!" so se med sabo vpraševali, dali postane Jugoslavija nova republika Sovjetske zveze. ali pa jo to vzklikanje le izraz tradicionalnega prijatelj- j stva med tema dvema narodo-; ma. Ugotovili so, da je bržkone slednje. Jugoslavija bo v bodoče sicer v sovjetski sferi, a ost a* j ne samostojna in politično urejena na temelju socialnega gozdarstva. toda ne bo komuni-! nična, Kakšna v resnici bo. to e vprašanje bodočega razvoja bodisi v Jugoslaviji sami, v Ev- j ropi in po svetu. In pa kakšen j bo mir. NIM&KI I JKTNIKI s zavezanimi očmi odvedeni v zavezniški ujetniški tabor. Slika je i zapadne fronte. John L. Letvi* je zakon, ka- - 1 --■ ■ = teri je bil v glavnem sprejet živeti sedaj in po vojni z delo- ameriško vojno sodišče obsodi- proti njemu, ker tudi skozi voj- dajalci v najlepši harmoniji lo veliko naših častnikov in vo- no dobo vsako leto preti s stav- Ampak premogarji, ki imajo po- jakov na dolge zaporne kazni, ko. dobro izrabil. In sicer čisto vprečno po več sinov v armadi fine znašaio do 30 let Krndli so vprecno po več sinov v armadi Ene znašajo do 30 let. Kradli.so drugače, kot pa je predlagatelj in na bojiščih kot povprečna cele vozove konzerv, cigaret, postave, in pa korigres. ki jo je mestna družina so mislili svo- blaga itd. in ga prodali na "čr- sprejel, nameraval. Zakon do- j«_. znani so jim dobički kompa- nem trgu". Da-li so bili zaradi orsani^iineaaJodoora""jueosld-• loča' da .f mor"v kolektivnih nij, za katere delajo in smatra- tatvin zgolj "male ribice" kaz- v«nXVrmzi Hč^ vse konča P°SaJanllh uporabiti vsa sred- jo. da ni izdajalsko, če tudi oni novane. se bo izvedelo kdaj po- v»n»Kc ium«uc uic. * ^va za mirno poravnavo in še- zahtevajo nekaj priboljška zneje. ko bo kdo. ki ima avtori- " i le. če se spornih točk nikakor. "Justice". glasilo unije I. L. teto. vprašal, kaj so počele viš- ne more izravnati, mora unija G. W. (AFLi, označuje v izdaji je šarže, katerim je izročeno močnejšo na Balkanu. Kakor 3?. pred P°Jekom P0««11* z dn* 15. marca voditelje cen- nadzorstvo nad vojaškim bla- no. Sploh ga niti bilo ni v pra vem pomenu besede, dasi je bila oglašana za najboljšo in naj- JM0o»laviii i« bila tudi ali 30 dni pred datumom name* tralnega odbora unij CIO v Nevv gom Tudi se dostikrat dogodi * . H ,J 'ravane stavke to sporočiti vlad- Yorku za "kviilinge". Napada da se znajo "višji" boljše ščititi vse v J i^drtav^r^m^to nemU delavskemu <**boru. Ta jih zaradi prej omenjene njih-; in tudi vpliv imajo, dočim so diktature 'popolnoma zvozili tn^^l^ ^^ ^V" T**" * ***** *** n-• , , 1 -Vil 97 ,,h on vodl in stroske P»aca vla- LMW ter ugotavlja, da to, kar bre njega Je bUa °bletmCa 27- da Vršile so se 28. marca. Vpra- sedaj UMW zahteva, so si mno-i V Rimu je dne 27. marca ob- sanje na glasovnici je bilo: ge unije v New Yorku že pribo- sodilo ameriško vojno sodišče "Do vou wish to permit an in- rile. Torej čemu naj bi veljala dva naša vojaka v smrt, ker sta terrupiion of nar produetion in ena mera zanje in druga za pre-! oropala in umorila nekega go- marca v Beogradu praznik, pa se te z žalostjo iri gnjevom spominjajo. Cla> Gouran poroča v čikaški Tribuni, da se je manifestacije 27. marca v Beogradu udeležilo na deset tisoče ljudi, da *arti*ne as a result ot this dis-pute?" Izid volitev je bil, da je ogro-pr osla ve obletnico, ki jo je se- mna večina premogarjev glaso-danja vlada proglasila za na- vala "za", ali osem proti ene- k ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina sa Zdruiano driaf* (izven Chicaga) in Kanado $6.00 na leto; $3.00 sa pol lota; $1.50 mm £otrt lata; aa Chicago in Cicoro $7.50 aa calo lotoj $3.75 aa pot lota; aa inosom«t*o $$.00. ampak je priznan pisatelj in so odstranila Mvsak mofoč dvom žurnalist. se je potrudil v Jugo- ° «f°<»be slavijo, da se prepriča, kaj pravzaprav je osvobodilna fronta, kako se bori in kaj hoče. En daljši članek o svojih skušnjah kloitru. Za tlito izmišljotino o pitam je posvetil Slovencem. 9mu je dobil Ime "lainjlvi kiju kec." kakšno mu boste dali, ko Ml nismo v to l.ojzetovo zgodbo nikoli več verjeli kot v tisto pismo o nuni, ki Adamiču piše proti katoliški Cerkvi, pa vseeno ostane v V njemu piše, da je srečal v zvesto, da je gornja zgodba, o ka- teh posetih junakinjo Adamiče- teri po Adamičevem "nI mogoč ve knjige "My Native Land", ki je bila po Adamičevem viru ubita, a ona pravi, "da je še vedno živa". S Noslov zo list in tajništvo je: 2057 So. Lanndttle Avenue Chicago Illinois Matthewsov članek je bil pri-občen v slovenskem prevodu v "Bazovici" v Egiptu v izdaji z dne 29. oktobra. « Obenj se je takoj spotaknil bivši "Slovenčev" člankar, ki sedaj vrši pastirsko službo v Ameriki, in na račun Adamiča napisal v uvodniku v "Am. domovini" z dne 9. januarja sledeče: "Lojse Adamič nas je osrečil v svoji knjigi My Native Land" s sgodbo o slovenski zdravnici Bstl. ki da je v neki jami na bloški pla-1 noti skrbela sa ranjene partizane. Vhod t jamo je bil na robu prepada. Nekega dne se približuje laška patrulja, da zavzame jamo. Zdrav-i nlca sačne streljati na sovražnika, ps kmalu vidi, da je pološaj brezupen. Boža preneha s streljanjem, steče v jamo in pobije ranjene par-tisane. Nato urna *koči v prepad. Kaj ne, ganljiva povest o Junaški partisanki In da bolj tfrii nam Adamič raslošl, da je dobil pn sv©- dvom" — Adamičeva potegavščina? "Bazovica" prinaša dne 2$. oktobra dopix angleškega pisatelja Kenneth Matthewsa, ki se je srečal v Sloveniji s to partisanko, ki jo je Adamič pokopal v prepad. Ta Boša je «*da, partizanski major Nataša. Od nrca se je nasmejala, ko Je zvedela o Adamičevem prepadu in k« je začudeni Matthews vprašal: "Torej niste umrli?'* Ce bog da Uomunistki Ravnikarjev! zdravje še nadalje, se bo pač tudi od srca smejala po vojni, ko bo slišala, kako no mnoge naivne in preproste, pa sa partlsane navdušene dušice verjele vse, kar Jim je natvesel prerok Adamič In kar Jim Je komunistična propaganda ukazala verovati." - Človek bi iz gornjega sklepal, da je Kenneth Matthews pisal zares tako, kakor bl bilo všeč gospodoma Gabrovšku in Am-brožiču, a nič takega ni v njegovem članku, ako nočeš izlju-ščiti iz njega kar le tebi prija Toda "Am domovini" se niti to ni posrečilo. Matthewsov članek se glasi: "V Jugoslaviji mora biti Člo-1 A meri kanec nam je pripovedoval, da je sovražnik že trikrat ' prišel v teku vojne sem gori, ali tega prostora ni izvohal. Bojevniki prav pridno upo-I '•abljajo načelo razpršitve. To se pravi, da posamezne Člene organizacijske verige razmeče-jo po raznih okoliših, tako da če • bi sovražnik tudi nekatere zalotil, ne bi pri tem trpela celotna organizacija. Postojanke so i označene s številkami, kakor je to slučaj tudi na sanrttm bojišču. N. pr. bili smo v postojanki 21, 68 in 100 Pri tem bojevniki skrbno pazijo na to, da čim manj ljudi ve za postojanke. Tisti. ki vedo za eno, ne vedo za (ostale. Tako n. pr. vodnik, ki te ima pripeljati na postojanko 21, ne ve kje leži postojanka št. 20. 7*t Najbotj skrbno pazijo na zdravnike. Če mora zdravnik na neko postojanko zaradi operacije ranjenca. mu zavežejo oči. Pa tudi ranjenci sami imajo oči zavezane. Kljub temu. da so Nemci v teh krajih vedno potegnili kratki konec, so partizani do skraj- _____ nosti pazljivi. Taki kakršni so bili prvi dan borbe in taki bodo vek vedno pripravljen na nena- ostaH dokler ne bo utihnila zad-den in hiter odhod, pa niti obr- pja pUška. niti se ne smeš kakor svetopi-1 Nemci nas imenujejo bandi-semska Ix>tova žena Čudovito te Pravijo, da se borijo proti je, kakšno solidno organizacijo hordam banditov. Kraj, kjer se-imajo partizani. Pošiljam vam ! daj pjsem to pismo j? za Nemce to pismo iz srede same borbe v j »banditsko gnezdo". Zdi se mi, Sloveniji, okrog nas pa leži v. da ima beSeda "bandit" v nem-velikem loku. katerega premer1 ščini drugačen pomen Kako ne moreta niti zmeriti, upravni' najt imenujejo drugače božan-aparat moderne države: "mini- sko umetnost gospodične Sim-sterstva časniki, šola. pošta, čičeve, ki je prišla k nam iz telefon, električna napeljava, ljubljanskega Narodnega gleda-Slovenska 'narodna banka in, lišča, ali kako naj imenujejo Narodni osvobodilni odbori. ; učenjaka, profesorja Zwitterja, Varnost in stabilnost teh usta- ki je ravnatelj Znanstvenega nov je bila mogoča z delom, ki instituta. ga partizani imenujejo "kon- j Mogoče .ni odveč, če vam spiracija". predstavim nekaj "banditov", Predvsem je v tej deželi vse n. pr. majorja Natašo. Videl polno skrivališč. Tu je od vrha sem jo prvič na dan svojega pri-do tal vse preraščeno. Po doli- hoda. Bila je na letališču in se nah raste koruza, ki je tako vi- trudila med ranjenci. Nikoli bi soka, da lahko skrije človeka, si ne mislil, kaj je vse storila za ki v njej stoji pokonci. Majhni njih evakuacijo. Začudil sem grički so polni grmovja in pra- se, ko sem zagledal zlato zvezdo proti, gore pa so veličastne kot j na njenem rokavu. Se bolj pa katedrale, pokrite z velikimi me je iznenadila junakinja Ada-temnimi gozdovi; po tleh je pol- mičeve knjige "My Native no listja in med njim cvetejo Lan d," Slovenka, študentka ciklame. Človek bi dejal, da se medicine, ki je stala s fantom tu lahko skrije povsod kjer ko- na slovenskem hribčku (to je li. ampak temu ni tako. Sovraž- bilo še predno je vojna pričela! nik je točno poučen o pokraji- in sta skupno kovala načrte za ni, ve pa tudi kje žubore stu- boljšo Jugoslavijo. Kasneje 90 denci. Pogostokrat so morali Lahi razglasili, da je storila sa-osvobodilci v suhe predele in so momor v trenutku, ko so jo zabili primorani zato prenašati sačili v kleti, kjer je lečila ra-vodo dve do tri ure daleč. Va- njene bojevnike. Vprašal sem žno je tudi. da se skrbno prikri- jo: "Torej niste umrli?" "Nen, jejo dohodi k partizanskim po- je odgovorila in se nasmejala: stojankam. V ta namen so po- "Saj vidite, da sem še živa." V trebni posebni postopki; dnev- treh letih so te male pridne ro-no prihaja in odhaja sem in tja ke napravile najtežje operaci-na sto in sto bojevnikov. Kak- je. Nekega dne pa so Nemci v šen je ta postopek, tega pri naj- času svoje ofenzive napadli tu-boljši volji ne smem izdati, di bolnišnico in slišala je ranje-Opazil sem pr. njih dva načina. Pogosto se partizai.l .ikrivajo po kraških jamah. Te so razne velikosti, včasih taka lukVija sprejme komaj po en zaboj mu-nicije, včasih pa skrije ves štab. Večkrat sem obiskal te katakombe, ki so izvrstno opremljene in še boljše prikrite. Skoro sleherni bojevnik ima nekaj spominov na kraške jame. Po ves dan je včasih čepel v kaki luknji, sanjaril o preteklih borbah in pripravljal nove načrte, medtem, ko je sneg zunaj ležal na debelo. Nekoč sem se namenil, da z dvema prijateljema, ki sta že večkrat napravila to pot, ob-iščem neko skrivališče. Prijatelja sta mi dejala, da je 40 minut hoda do tam. toda ko smo vsi trije iskali že polni dve uri, sta priznala, da smo se izgubili. Eden od njiju, Amerikanec, se je popraskal za ušesom in dejal: "Prisežem, da nismo bili oddaljeni več ko 300 jardov". Seveda ni ta prisega nič pomagala, morali smo nazaj k bližnji partizanski postojanki in prositi za vodnika. V resnici je bilo tako kakor je dejal Amerikanec. Nenadoma srfto zagledali leseno kolibico med grmovjem in kar verjeti nismo mogli, da je nismo sami poprej opazili. Mlad Amerikanec nas je sprejel. Prostor Je bil ves napolnjen s trofejami, med njimi nemška strojnica. Na steni je visela Titova slika in seveda tudi nekaj fotografij slovenskih . deklet. ne klicni na pomoč v trenotku, ko so prusjaški morilci prihajali. Major Nataša vodi sedaj neko drugo vojno bolnišnico Mislim, da je Nemci ne bodo našli, toda Nataša spi kljub temu s stojnico pri postelji. Vedno je nekaj čudovitega, če srečamo v življenju ljudi, o katerih so nam prej pripovedovali. O majorju-generalu Stanetu, ki je bil poveljnik Nardono-osvobodilne vojske v Sloveniji, mi je pripovedoval Novozelan-dec Jack Denvir, ki se je dve leti boril v Narodno-osvobodil-ni vojski Denvir mi je pripovedoval, da je Stane "dober" vojak, toda najvišji angleški 4 častnik, ki je te kraje obiskal, mi je dejal, da je Stane pravi "genij" za bojevanje v gerilski vojni. Stane je bivši bankir, bivši brigadir Mednarodne brigade in eden prvih komunistič* nih borcev v Jugoslaviji. (O Stanetu je bilo v ameriškem časopisju dne 11. novembra lansko leto poročano, da je umrl radi poškodb, ki jih je dobil pri eksploziji zaplenjenega orožja. Njegova slika je v letošnjem Am. druž. koledarju.) Drugi večer po prihodu so me povabili na večerjo s Stane-tom in drugimi gosti. Izgledal je kakor tipični Londončan, majhen, inteligenten in poln hu- fa morja. Med delom stalno čita novice in brzojavke. Kadar govori z generalom Avšičem, ki je bil že pred vojno višji aktivni častnik, se očitno pokaže ze-dinjenje stare jugoslovanske vojske z novo osvobodilno ar-mado — zedinjenje, o katerem so nekateri mislili, da je nemogoče. Slučajno sem srečal starega majorja, ki ima 69 let. Srečala sva se v stari kmetski hiši; izgledal je kot kmet z velikimi brki. Bil je major že pod staro Avstrijo. Povedal mi je, kako so v začetku pomagali bojevnikom: "Bilo jih je komaj za pol ducata. Na skrivaj smo jim nosili hrano. Včasi smo mislili, da ne bodo vzdržali. Ko pa so nas Lahi zapustili in ste prišli vi, Angleži, smo vedeli, da bodo uspeli." Nato mi je svečano zatrdil. da "so morali storiti vse. da bi se ohranil slovenski jezik v Evropi". Zdel se mi je kot vsi " drugi tisoči in tisoči, ki potrpežljivo prenašajo vse težave osvobodilnega gibanja. Božidar Jakac je mednarodno znani umetnik. Morda ste že vi- ¥ deli njegov portret maršala Tita. Pokazal mi je original — risba je napravljena z rdečim pastelom. Vse njegove slike je zaplenil sovražnik v Ljubljani. Namesto tega pa hrani prokla-macijo kvislingov v Ljubljani, s katero so ga počastili z besedo "izdajalec", Tudi Jakec je preživel nekaj mesecev v podzemeljskih votlinah. Ima sliko, na kateri je on sam medtem, ko riše maršala Tita v neki bosanski katakombi. Sedaj živi v mali hišici pod hruško in kosta-Dalje na 5. strani.) Ameriški družinski koledar 191.7 \ jc posvečen borbi slovenskega naroda v starem kraju za svobodo. Kaj pomeni osvobodilno gibanje v Sloveniji in v Jugoslaviji sploh, je razvidno iz letošnjega Družinskega koledarja, iz spisov, ki so jih oni tam napisali. Ta borba sedaj tam zmaguje in stoletni upi slovenskega naroda se uresničujejo. Ameriški družinski koledar ki je Učno v platno vezana knjiga, tiskana na najfinejšem jmpirju, stane samo SI.25, s poštnino vred. _ Vsi slovenski Usti v Ameriki, ki so kaj pisali o njemu, so ga pohvalno omenili. Ali ste naročili še en poseben izvod te knjige, da jo pošljete v sjtomin svojcem v stari kraj, potem. ko bo vojne konec in pošta v Slovenijo zopet odprta? Ako še ne. storite to čimprej! Veselili se bodo, ko bodo iz te knjige razvideli, da smo borbo naroda, pravilno razumeli in mu fx>magali, da bi bila njegova zmaga čimprej doseiena Naročila sprejema PROLETAREC 2301 So. Lavvndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL. Relifna akcija HRFASSD Mtseca februarja je Vojni relifni fond Američanov južnoslovanskega porekla prejel iz raznih virov $72.434.21 za takojšnjo pomoč narodom Jugoslavije. Skupni nabrani prispevki v gotovini tekom prvih pet mesecev poslovanja znašajo $403,762.73. Razni prispevki v marcu so znašali nad $40.000. kar znači, da se nabra vsota bliža pol milijonu dolarjev. Do 30. marca je bilo prejeto in odposlano v newyorški urad $80.263.48, katero vsoto so nabrale SANSove podružnice ali pa darovale organizacije in posamezniki. Zadnji teden v marcu smo prejeli največji prispevek od idine SANSove podružnice v Kanadi, št. 90 v Kirkland Lake, Ont., znesek $200 kanadske valute, oziroma $177.49 ameriške vrednosti. Obenem je ta podružnica plačala tudi $52 članarine. Vsem darovalcem, kakor tudi nabirateljem naša iskrena zahvala. (Op. u.—Imena prispe-vateljev smo morali radi stiske za prostor v listu izpustiti.) Dr. Fr. J. Kern iz Clevelanda, naš častni odbornik in priden podpiratelj SANSa, nam je poslal $50, da ga obrnemo za najpotrebnejši namen. Kot zdravnik je dr, Kern zelo zaposlen s svojimi pacijenti in se ni mogel udeležiti seje SANSovega glavnega odbora. Za Veliko noč se je SANSa spomnil na zelo efektiven način. Narodna kampanja za oblačila Ves mesec april se vrši po vseh krajih Amerike nabiranje oblačila, obuvala in odej za reveže vseh delov sveta, kjer se že v nekaj tednih. Upajmo, da bo tako. V mnogih krajih Amerike se1 bodo tedaj vršile večje ali manj-! še prireditve v prid stare domovine. Naše misli bodo poletele1 nazaj v rojstne kraje, k našim sorodnikom, znancem in prija-| teljem. Slavili bomo one, ki so, se tako odločno uprli sovražni1 pohoti, trpeli, krvaveli in umirali za svobodo svojega naroda;' obžalovali pa bomo one. ki so v j najhujši uri svoje domovine mislili le na sebe in so se toliko i spozabili, da so sovražniku celo pomagali v borbi proti svojim lastnim bratom. Za te nesreč-) neše bo dan osvobojen j a Slovtv ni je dan pogubljenja. Kajti sodil jih ne bo samo slovenski narod, temveč vsi zavezniški narodi, ki bodo obračunali z izda-jicami. Na naše člane apeliramo, da vse take prireditve v velikem Hevilu posetijo in se trpinov v itari domovini spomnijo tudi s {finančnimi prispevki. Važne prireditve se vršijo v raznih krajih, tako 14. aprila v Bridgeportu, Ohio, 7. aprila v St. Louisu, 29. aprila v Chicagu in Strabanu, maja meseca v La Sallu itd. . Ce bo mogoče, bomo skušali pripeljati na te prireditve tudi govornike iz stare domovine, ki se bodo udeležili delavske konference, mladinskega kongresa in pa mednarodne konference v San Franciscu. Mirko G. Kuhel. tajnik. DVOJE MNENJ O BORBAH V SLOVENSKIH KRAJIH (Dalje s 4 strani.) v naših krajih. In ker je tu več- prisvojil , je število društev SNPJ, kot tu- Nemčija se bo torej bolj in di federacija SNPJ, zato pridi- bolj znašla v kleščah zavezni-te, da se ta večer seznanite z kov, torej kaj znjo? njim. Ker je on tajnik SANSa, Ali naj bo naša armada tam | ima v to gibanje ves upogled in zato, da se obvaruje nemške ka-znane so mu aktivnosti in do- pitaliste in njihova posestva, ali godki v Jugoslaviji, ki jih nam pa zares prepusti nemškemu bo pojasnil. In poleg tega je tre- ljudstvu svobodno pot, da se od-ba trpečemu narodu takojšnje podpore. Zato, rojaki in rojakinje v teh krajih, odbor dela, kolikor je v njegovi moči. Ampak brez vaše kooperacije odbor sam ne more napraviti uspeha. Ako čutite z našim narodom v loči po svoji volji o bodoči obliki svoje vlade. Varanje z demokracijo Kapitalistična propaganda vara svet V tem vprašanju največ z geslom, da ji je ze demokra- ciomovini, sedaj je čas, da ta j cli° To Je kajneda ^ž. Kajti svoj čut tudi pokažemo. Naj ne združenimi narodi je prav bo nobenega Slovenca v teh mal° res demokratičnih dežel, krajih, da ne bi kaj storil v prid ln tiste« ki *>< 80 le ^apitali-te važne konference 14, aprila. sllčno demokratične. Naj bo delo rojakov iz teh kra-zabeleženo v zgodovini, y ie\ Torej za kakšno demokracijo naj osnujemo Nemčijo v bo- dokaz, da smo tudi mi nekaj pri- doče? - speva li v prid osvoboditve svo- Za kapitalistično, za kakršno jc ga naroda iz bede in trplje- J° Je obvaroval versaillski 'mir', nja, ki se bori in umira pod pe- in P° silnih krizah v Nemčiji to nacizma. In naj ne bo to va- Hitler Prav tako za l^dujoči bilo glas vpijočega, pač pa naj ah Pa naJ ** sprijaznimo t resnico, da tako ne bo šlo? fco glas v pomoč trpecemnu narodu. Joseph Snoy. Rusija obdoliena za rušiteljico ZAVEZNIŠKE ARMADE NA ZAPADNI FRONTI so v minulih par tednih tako naglo prodirale, da pCJCffOV ZO mir Je v Zed. driavah te dvakrat nastala govorica, da so s« Nemci podali in sklenili premirje. Gornje $e četa ameriških vojakov v akciji onokraj Kene. MIRKO G. KUHEL Razvoj Slovenije v naporih za svojo svobodo vsled špijonaže bil obsojen na smrt župni upravitelj Kern. Pri sodnijski obravnavi je priznal, da je dajal sovražniku informa- sija? cije o gibanju partizanskih čet V Nemčiji je potreben socialni preobrat iz kapitalizma v socializem, in to edino — samo to je v zavezniških departmentih vnanjih zadev temeljno vprašanje: Kakšen ekonomski sistem naj dobi Nemčija, ko pade Hitler, samo o tem se gre. le Kaj hočeta ameriška in angleška vlada, je znano. Demokra- (Nadaljevanje s 1. strani.) valstvom, pa naj bi imela enega! Kaj pa Zed države? Kaj ni- cijo, kot jo kapitalizem razume, smo tudi mi velika dežela, pa Stalin jima pritrjuje, a dela po imamo samo en glas. kakor Ru- j svoje. Ljudstva pa se tarejo in hočejo kruha in pa zares demo- Da." pravijo v Moskvi, a vi kracijo. imate poleg svojega še dvajset t - DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK 1 Nadaljevanje.) Primorsko vprašanje Osvobodilna fronta zlasti po- vršijo krvavi boji. Imenuje se:'^em in. P°rtretira bojevnike, i udarja nove meje za povojno United NationalClothinKCol-kl mu. V1*™*]0 ravno take ho-1 Slovenijo, v kateri mora biti ter s tem povzročil bombardira nje in popolno uničenje treh so- glasov 'ostalih republik v Ame- sednih vasi Toda svojo krivdo riki ki vse giasujejo na medna- je zvračal na svoje predstojni- rodnih zborih ^ vaših navodi- ke iz Ljubljane, ki so mu dajali ,ih - i kBjiiiea B poljudnimi navodil| taka navodila. Sodilo ga je ci-1 Hm. ali nima tudi Moskva ta- kako posuti AMERIŠKI DR2AV- vilno sodišče in ne vojaški na- kozvanih satelitov? UAN. t . . , . 41 . . , Ne PreJ' šele po tej vojni jih Polvprašanj, ki Jih navadno sod- Slovencem priboriti take pravi- Med partizani se nahaja kot bo imeJa i niki stavijo pri izpitu za državljan- ce, kot jih predvideva ameriški t duhovni vodja in predstojnik Na konferenci v San Franci- stvo, vsebuje knjiiica še v II. delu ' Bili of Rights". gospodarske | vojnih kuratov dr Metod Mi- , xu ^ imela R^jja na svoji nekaj važnih letnic iz~zgodovine Ze-probleme pa prepuščajo take- kuž, bivši tajnik ljubljanskega slrani samo Cehoslovaško in Ju- dinjenih držav, v III. delu pod na-mu ekonomskemu načrtu, ki je nadškofa Rozmana in škofijski i ^oslavijo. Rumunija. Bolgarija J slovom RAZNO, pa Proglas neod-^ . .. . . .« . , na podlagi gospodarskega boga-} arhivar, ki opravlja med parti- Fjnska in Madžarska, ki bodo visnosti, Ustavo Zed. držav, Lincol- lection for War Relief in nače-1 . Je,4 K**rsne "^'vajo oni uključeno tudi Pnmorje, Istra. stva dežele najbolj prikladen. ■» z*ni cerkvene obrede pri poro- kdaj po2neje pripuščene v no. nov govor v Gettysburgu. Predsed-ljuje ji znani industrijalec Hen- samiKyzato' ke^use to Je — jin Južna Koroška. Vprašanje, Na p^,^ teh dejstev ^ v kah, pogrebih in krstih Dasi je vo dru7tve> narodov v San Fran- niki z«*™>enih driav in Pogine ry J. Kaiser. Cilj te kampanje album je ena sama Trsta je tudi vedno na površju. novi Sloveniji igrala komunisti- j opravljen v partizansko unifor- ciscu nc bodo 7aslopane dri?vc f flavnim Stevllom je 150 milijonov funtov oblači- n^dM biografij«, maršal Tito, Trst ima več italijanskega kot čna &tranka precej pohlevno mo in nosi čepico s simbolično1 la in obuvala. Pri delitvi bo Joze Vidmar general Stane, slovenskega prebivalstva, vsled vlogo, toda bolj realistično in rdečo zvezdo, ne nosi orožja.! Vprašanje Poljske upoštevana tudi Jugoslavija. | f?1f™*^ ?1 **** Partizanski voditelji zahte- narodnega značaja, torej nemo- Cestokrat je že javno poudaril: Poljska, ki bi lahko v Sin, vajo, da zavezniki priključijo rc blll n,.var!ia. 4 Božji služabnik ne rabi oro- Franciscu igrala važno vlogo, Trst k Sloveniji brez kakega j - žja." Pristopil je k Osvobodilni P* znotraj ni še urejena ta- plebiscita. Zahteve teh pokra- Vloga cerkve in odnošaj fronti, ko je v Ljubljani zapa- k<>< da bi mogla ugoditi Londo-jin od strani Osvobodilne fron- partizanov : zil kolaboracijo duhovnikov in nu- Washingtonu in Moskvi, te (predvojne politične stranke V Sloveniji ni mogoče opisati klerikalcev s sovražnikom. Dasi Slednja zahteva Sovjetski uniji nobene pclczc življenja, da sc mu je škof Rozman prepovedal prijateljsko poljsko vlado Prvi ne bi upošteval vpliv katoliške opravljati duhovniške posle dne pa hočeta povsem 'neodvi- |)t|i||||||l||m||ll|llll cerkve. Vsaka vas ima svojo med partizani, se ni prestrašil, sno' Poljsko, torej nekako tak-j cerkev in če cerkve ne, vsaj ka- temveč vztrajal pri "skupni sno. kakršna je bila do te voj- ,, PRISTOPAJTE K \\ pelico. ki navadno zavzema pro-, borbi poštenih ljudi proti tuje- ne. Moskva je njuno zahtevo i minentno mesto na kakem zvi- mu in domačemu narodnemu .odbila, pa so v VVashingtonu in.;; šanem prostoru, ali gorici, ali sovražniku." ' Moskvi rekli, dobro, pa naj bo ; gričku. Razen male izjeme je I Dalje prihodnjič.) Poljska na konferenci v San t narod stoodstotno katoliški. U- --Franciscu brez zastopstva. u „ w .. fll v ,_ , koreninjena je med njimi staro- Jri fi$oi delavcev ^ ^nterenci y j J ^PROSVLTA kega dne je bil njen mož ubit, zene Slovenije. V nobenem slu- davna navada, da se šteje čas n j - i, San Franlscu toreJ ne velik, ona ocnia pt renjena. Vrnila se caju ee Osvobodilna fronta ni\od «nen praznika do družeča ,, ?9C! . a . Prvic" ze zato ne- ker no^e P°" ... . .. . , in ruskih častnikov, ki so ob- M. priporočamo nas.m roja- j jskah sloveniJo major Jones kom, da se po svoji možnosti ki je vodil prvo angleško voj a- odzovejo apelom in prispevajo ^ ^^ Jak^y album ^ uporabno obleko ali čevlje. Obenem apeliramo, da se pridru- lepa spominska knjiga. Micko sem obiskal na nekem j m skorni do malega ignorirale »• •__• i • _ _____,J << _ l JV111 uuianai na ucn^ui ' I .1 < (■<> III «1 liVn IFIIIII 11 r« 11 /no onim, ki so se prostovoljno . .... ... i, ... « % priglasili za sortiranje in paki- maJh"em hrlWku- k' ni Prav 1vprašanje so pripomogle k ranje nabranega materiala, in Poseben P1"'1™^" , Prftor," razvoJu P«rt .zat.skega gibanja jim pomagajo. o pr ./nikih svetnikov. Pomot Avstraliji reli, vojne povzročajoči stari si- :: nim pokrivalom — padala. Vsa- Osv<»bodilna fronta posebno Sosedov fant se je oženil ob sv. Ameriške lend-leasne dajat- stem. kdo, ki je šel tod mimo, je rad poudarja londonski pakt izza Antonu, krava je zlegla dan po| ve v Avstraliji bodo po vladnih pogledal to malo stvarco. Kar- leta 1915, ko so bili primorski Jožefu, stric so si nogo zlo- cenitvah letos znašale SjOO.OOO, koli sem videl v tej vojni, me ni Slovenci prodani Italijanom za mi,i sv- Jakobu, prvi sneg je '_ tako ganilo, ko tale prizor. Kar njihovo vojskovanje z zavezni-1 "padel ob sv. Martinu itd. Važ- rttiArrnn AnTl srečen sem biti "bandit" v taki ki v prvi svetovni vojni. Osvo- nost praznika je odvisna od D A 7NnTpPQvTj družbi." bodilna fronta seje odločila, da »mena svetnika in njefcove pri- »Ul«iWIWiWll Bankam gre dobro Banke v newyorškem distrik se kaj takega ne sme več pono- ljubljenosti in razodeva jo zvo- j BridRcport, O. — O povodnji. . viti. Narod je politično dozorel nenJe klenkanje cerkvenih ki smo jo imeli trikrat v kratki c nurcniu in in se je s svojim lastnim orož- zvonov. — v Prnovnti A ropo za sisi jem in trpljenjem povzpel do ^udi po razsulu Jugoslavije tu, kjer je njih center, so na- i veličine, katere čast in spošto- se v t€m »i ničesar spremenilo, pravile lani nad 9 odstotkov či- vanje namerava pred vsem sve- Nai*od in njegova cerkev je o-stega dobička, vlagateljem pa, tom braniti. Pripravljen je sla,a Tl,di oh času okupacije so Nemčija tepena, a kaj bo z njo sedaj, to še ni urejeno strlni.) SLOVENSKI PODPORNI NARODNI JEDNOTI S to no m colo loto $4.00, pol !sts ta tajništvo je: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO 23, ILL. POSLUŠAJTE (Nadaljevanje s 1 „,,, f Roosevelt oteti Ev- vsako nedeljo prvo in naj- dobi, sem poročal v Prosveti. A ™po s"tem. ki mu pravita StarejŠO jugoslovansko TO-ravno, ko je tisti dopis dosegel! "frt* enterprise Ne za demo- urQ y Chicagu od 9. dO nas. bilo je 23. marca, je reka d^mo^ '0. Ure dopoldne, pOStOjO plačujejo le po en odstotek, ali sprejeti posledice plebiscita v crrkve dobro obiskane, toda pa še manj. vseh krajih, toda glede Trsta i mc?d verniki prevladujejo žen- + smatra za upravičeno, da ga za-'ske- otroci in starčki. Možje in | vezniki zročijo Jugoslaviji kot so večinoma pri vojakih j kazen, katero mora Italija pla- P8 r»ztrešeni po Evropi v in-( čati za svoje sodelovanje z osi- tcrnaciji ali prisilnem delu. ščem. Ce bi zunanji človek kako ne- ,, del jo obiskal vaško cerkev, bi Komun.zcm v Sloveniji ne opazil med množico tudi precej | • more uspeti partizanskih vojakov. Mnogi iz- Po koncu te vojne Slovenija med teh nosijo okrog vratu obi- 1 ho sloHiln Rnviotalri ««>»•»{ __i- «i_______. TELEFONI: CANAL 7172—7173 o PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkvievr Laundry Co. 1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL. c. . ,, - r\ i * v || "C bo sledilo Sovjetski zvezi ni- čajne svctinjice in škapufirjeTn tmo postrežba — Cene zmerne — Uelo jamceno J|ti ne Ameriki. Ekonomski si-1 napram veri in cerkvi kažeio napram veri in cerkvi kažejo stem ene niti druge ni prikla-! polno udanost in spoštovanje, den za tako majhno deželo. To-! Osvobodilna fronta v nobe- 51 da našla bo srednjo pot, ki bo nem slučaju ni povzela kakega ..................................iIIPIIli^ppPi^M^ ■! »Iti ra/.vo, privat- koraka ali so poslu/ovala pro- nih podjetij in obenem onemo- pagande, ki bi bila naperjena rfru-' i 1 c L dlrti itnliLn _ a i____ i .. • . _ ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VEST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO m I ADRIA PRINTING CO. I Tol. MOHAWK 4707 i 1838 N. HALSTED ST. PROLETAREC SE TISKA kojšnje pomoči trpečim v Jugoslaviji. Govornik bo Mirko Ku-gočila kako veliko nezaposle-! proti veri ali cerkvi. Samn onl! bel, gl. blagajnik SNPJ in taj- Ohio spet narasla na 35 čevljev socialisti ampak za in tri palet i Kajti deževalo je kracija ki si jo je kapiUlizem, Vodi |0 beorge MarchOlV tisti teden neprenehoma. WGES, 1360 kiloCydeS. S. Zornik je bil tu na agita- APRILSKE NEVIHTE ______________________________________ ciji. Ne vem, kako je kaj opravil, ker stare naročnike smo obiskali ravno malo prej. noVih pa se ne%more dobiti. Sicer je dobil rfekaj naročnin, kar mi je IN TRINERJEVO GRENKO VINO Vsak se spominja pregovora: "Aprilski nalivi prineso cvetli- sporočil na' listku, ko se jč ogla-|ce v maju/' Toda za vaše zdrav-sU pri nas pred odhodom in kol i« *o *P"\ski nalivi lahko ne-je prišel sem, pa naju ni dobil nobenkrat doma Videl sem ga potem v dvorani in mu dal nekaj navodil. V soboto 14 aprila bo imela tukajšnja podružnica SANSa št. 33 veliko priredbo v prid ta nost. Sistem ruskega kolektivi- cerkveni predstavniki, j duhov-zrna ni izvpdljiv. Zadosti pa je niki in klerikalni voditelji, kt varni, ako vaše telo ne poseduje dovolj odporne sile. Trinerjevo grenko vino je že 58 let poznano tisočerim družinam kot najbolj zanesljivo želodčno zdravilo in lahko odvajalno sredstvo. Imeti bi ga morali vedno pri rokah posebno v aprilu. Pomaga vašemu apetitu in očisti vjfše prebavne organe. Rabite Trinerjevo grenko vino z vitamini B-l po navodilih na Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN .nd SURGEON 3724 West 26th Street Tol. Crowfor4 2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M. <£xcept Wed. and Sun.) 6:30 to 8:30 P. M. (Escept Wed., Sat. and Sun.) Ro*. 2219 S«. RMfow«jr Avt. Tol. Crowford §440 If oo ooawor —- CoR Aoatin 5700 nik SANSa ^ Priredba se vrši v društveni vitamini a i po navoainn na dela z« vsakega Slovenca in so izkoristili iVoje poiiciie Tn dvorani na Boydsvillu Prične Slovenko za prihodnjih' pet- UedeloVll|i s sovražnikom proti'se ob 7. zvečer Ker se moramo «borno V aš lekarnar ima v za- mm ________mA I logi Trinerjevo geenko vino SM o ne, p na Joseph Tri-11 ;|najst ali dvajset let Dežela j. Osvobodilni fronti, so hili pred sedaj ravnati po novi naredbi, u , , IX ; zadoftl razdejana in opustoše narodom razkrinkani, postav-'to je. veselico zaključiti ob 12. vitamini B-l,.ako ne, pa P£ite,; ■■Hll ni. In radi tega tudi pravi ko- Ijeni pred sodnifo"n- uri zato vabimo vse, naj pride- ponj naravnost qa Joseph Tri- ; CHICAGO 14JLL. mmimm s Slovniji n. more ne kJ duhovn.k, foZSl dvorano ob 2? ^ J USpt>U Kar komunističnih , Slovenci, ki s« postali navadni mo s s,x>redom pričeti ob dd->nd Ave , Chicago 8. II . Ku-\ PRt NAS | elementov, so priključeni k Os narodni bHijolci " hočenl uri ^UJ,e vojne in lMK,l>'rajte vobodilni fronti in vsi skušajo V Hinjah v Suhi krajini jel Mirko Kuhel bo sedaj prvič Ameriški rdeči križ. HMMMMtMtlMHMMI' BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 414 Broad Street JOHNSTOWN, PA. A Yugosltiv Wcekly Devoted to the Interest of the Workers e OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATiON ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTIi NO. 1960. Publi.h.J We«kly at 2301 S«. L«w»d«U Av». CHICAGO 23, ILL., April 4. 1941. VOL. XL. AFL IS RIGHT -- UNFORTUNATELY! A statement by the American Federation of Labor, issued this month, warns against an attempt by organized vvorkers to dietate thii . government'« policies on for foreign reiations. The Federation'« top-IJight spokesmen agree that citizens have a right to express their views, but add that 'to negotiate with citizens of other nations on the terms of international. political and economic commitments, goes far bcyond the legitimate funetions of trade unions or the privileges of citizenship We believe that the American Federation of Labor spokesmen* are right. But to that statement we hasten to add the vvord "Unfortun-ately." The reason they are right is because the working class of this country is not the dominant class If it vvas, then it vvould be not oniy the right but the responsibility. of organized vvorkers to muke commitments anu cstablish policies. Stated another way, vve might say that vvorkers must first gain the power to rule their ovvn several countries before they can cooperate lor the better management of the vvorld. And that's why vve say "unfortunately." The misfortune lics ot the failure of labor to use its povver to set standards and establish policies here at home. Hovvever, if vvorkers do not cooperate to manage thc vvorld, thc job vvill neverthelejs be done. It vvill be done by that seetion of thc ovvning clasj, vvhich stili does dominate at home and abroad. If the vvorkers can't form an international of their ovvn the cap-italists vvill, They are planning to do that very thing novv—at Dumbarton Ooaks, at Breton VVoods and at the international conferences that arc to come. True, they vvill write the rules of international cap-italism as authori ed representatives of sovereign governments. But lhey vvill be aeting as capitalists rather than as nationalists. The reason vvorkers won't be able to work together vvithout going * beyond the legitimate funetions of trade unions" is because workcrs stili continue to accept the issues, the economic principles and the political candidates handed to them by the exploiters of labor. We Socialists vievv vvith sadness the-minor role played by labor during the present critical times. We vvould like to see-an international of vvorkers. But how can vvorkers unite on a vvcrldvvide front unless they first establish themselves as the policy-makers at home?—Reading Labor Advocate. THi MARCH OF LABOR I IN THE WIND A Sinister Tax Scheme We have been expecting it for vveeks and, lo and behalf, here it is. On Friday, Representative John W. Greer, of Lanier County, intro-duced in the General Assembly a resolution asking Congress to call a convention to move for an amendment to the Constitution vvhich vvould From TI IK NATION The Massachusetts Federation of i,aApayers' Association, one of the most effect i ve "economy" lobbiesi limit Federal income and inheritance taxes to 25 per cent. (r?H£ FU . iHt FlUST ČOtf> 6Y*We HAR)TIM£T CDMMlSSioM WEAfT "XO "THL OZt&Crt *Mi?&uiis>in& co*P. Cfi ftoft TLAaJD, Otf y fett 22 Li&Jtn GHiPS Boar AfiiD PCUV ECfP >H LESS THA* 105PAVS. TH6 .MLTAL TRADLS UNiOJS. I- • L£6ISLATOAS CAMHOJ iNvfeMT p TOO MAHV 06VIC1S fO* SU6 -P OlVlOiNG PROPt(ZT\ . . me SE ~ EARTH IS <31 VE M AS A COMMOM ^r STOCK. FOR MAH TO LABOR j=t AND LlVl O* ... 0 AUNiC*! HtAI>t&*kS A iMftOftl MAT. Lootc fOft "THiS 1A0C1 iMTHfc sieKTHATW Buy. hilP iouRSeif AND OASANJZfcD LMBOk BV 0OV1NG PRODUCrS BCARiNG 1H£ CMON1A6CI. n the country, has urged the state egislature to raise the Governor's salary from SI0.000 a year to $20,-000 A Nevv York federal distriet ourt has held that maintenance mpl-jyees of building, bank. jrokerage, and law firms are out-ude the, Wagner-Hour Act because hey are not engaged in producing joods for Interstate comnerce. 'he March 5 buluetin of the Cham->er of Commerce of the United States finds the decision "signifi-ant and hcartening." On page tvvo of the Wall Street I lournal for March 7 vvas a story This is. a local manifestation of a national movement vvhich has heen denouneed on the floor of the Congress by one of its ablest and most respected members as "ttte most sinister lobby ever organized" and at "the millionaires' amendment to make the rich richer and the -poor poorer." The Congressman vvho exposed the scheme is Wright Pa t man, vvho has represented a Texas distriet since 1920 CONVICTBD GERMAN AGENT INVOLVKD The national movement is the scheme of an organization calling itself the committee for Constitutional Government, sometimes func-tioning under the alias of the Committee to Uphold the Constitution. The leaders of this committee, whose names are so pretentious, have i>een identified to Congress by Mr. Patman as Frank Gannett, a Nevv York publisher reputed to be a millionaire; Sam B. Pettingill, a former Congressman vvho has conducted an aetive propaganda campaign in recent years against aH Nevv Deal measures; Edvvard A. Rumely, a convicted German agent during VVorld VVar I, and the reputed brain of the movement. Hcsolutions similar to that vvhich novv has been presented to the headed, Aluminum Called Too1 c;eor*ia General Assembly have been slipped through the Legislatures Expensive for Wide Use in Autos, Engineer Says." On page four vvas of 17 States.We say "slipped," because there is record of declarations by many members of those Legislatures that they vvere unavvare of an advertisement by the Bohn! the aflion lhat wa»taken Congressman Patman told the House "quiet but extremely effect- // OUR" BIG BUSINESS AND INTER-AMERICAN COOPERATION A nevv Big Business Pan American propaganda outfit is being formed vvith the aid of the office of the Coordinator of Inter-American Affairs. It is called the Council for Inter-American Cooperation, Inc and is hcaded by Joseph C. Rovensky, former assistant coordinator. Rovensky. a vice president of the Chase National Bank, has a deep interest in the vvelfare of the Latin American masaes, as i3 shovvn by his connection vvith the Patino tin mining empire Patino, on<\of thc world's riehest men, and at least runnerup for thc prize of thc world's leading labor exploiters, has Rovensky as a vice president of his Patino IViines Sc Enterprises Consolidated. Inc. Rovensky vvas also implicated in an attempt to put over an American Cyanamide Co. deal on thc Mexican government tvvo years ago. W. Randolph Burgess, head of the American Bankcrs Assn. and vice chairman of the National City Bank (vvhich has vvide experience m Latin American affairs!) is head of the board of trustees of the nevv outfit. The coordinator's office is actively promoting the nevv outfit to foster hemisphere cooperation" vvhich has announced it vvill assunie the funetions of this government office. The millions of dollars spent by the government in building up contacts in the field vvill be turned over to this group. Raymond Rich. professional fund-raiser for Big Business, is in charge of shifting over anything of value from the CIAA to the Bovon-sky group. The support of "cultural, educational, business and labor leaders" (emphasis ours) vvill be enlisted according to Rovensky, speaking from his office at 30 Rockefeller Plaza. Thus vvill labor and progressivc forces pay for not having formed their ovvn inter-American organization vvith being svvallovved up in a group hcaded by the vvorst type of labor expoliter and old style imperialist dressed up in the garments of "cooperation." If any of them falls for accepting membership on the nevv ^front" for U. S. exploiters of Latin American labor it vvill be at the expense of present effort4 to build a vvorking uhity of ali labor forces in thc VVestern Hemisphere — The Call. . Good Omen from Finland Aluminum and Brass Corporation, . ............ . ..... , erally describe as a free eleetion—and the results I erimination betvveen races." ..: On i!»ose best able to pay onto the shoulders of those less able to pay _ of the balloting tend to confirm the reports the other hand, the city council (From The Atlanta Journal.) Russian influence. of course vvas felt, and strognly. Tite Soviet j ot Columbia. South Carolina. on press had indicated in advance that Finland s intentions vvould bc March 13 unanimously rejeeted a Judged by the eleetion returns. So had Finnish political leaders vvho; pr0p0sal to put Negro policcmcn iccognize the necessity for co-operation vvith the U.S.S R. Doubtless jn Negro distriets, many voters vvere influenced by those facts—and a good many Argentine voters might be influenced by similar statemenU in the United Nevv York Notes: You can safe-States and Argentina about eleetions in that country. But thc outeome j ly take your vvife or sister to the in-Finland vvould seem to indicate that voters vvere free to vote as Roxy Thcater. The song "Rum and volent and Protective Association (A. F of L.) Hali in Chicago on thcy chose. and did so ; Coca-Cola." as currently sung on March 15 to listen to Gerald L. K. Smith. vvho has been trying for some Thc eleetions constituted a swing to the left. but not an extrcmc the stage there, has been de-alco months to hold a meeting in the city.A heavy picket line surrounded A Man of the "Firsters", Who is Hunting for Opportunities Nearly 1,200 America Firsters gathercd at the Pla-sterers' Bene- rias, has placed the follovving sign on every table: "Gentlemen, please remove your hats. You can help 11 I" — UNRRA TO BEGIN FUNC-TIONING IN GREECE AND JUGOSLAVIA Washington. — In Cairo it vvas recently announced that the mili-tary responsibility for relief to Greece vvill end on April 1, vvhen a UNRRA mission vvill take over aH relief funetions. BBC said in a broadcast relayed to OWI by FCC monitors. Another UNRRA mission is ready to take over services to Ju-goslavia, and most of the key members of UNRRA mission for the Balkans already are at their posts, the broadcast added. Concerning relief supplies for Jugoslavia, thc minister of trade and supplies, Nikola Petrovič, in an intervievv reccntly published in Belgrad s Politika, declared, "We have received help from the Allies. and thanks to this aid, thc food erisis in Dalmatia has been elimin-ated to a certain degree. Food conditions are somevvhat better novv. although not yet satisfactory. The limited number of trucks and thc small quantities of food available prevented us up until a few days ago from sending anything to other parts " "On January 19. 1945,** minister Petrovič continued, as reported in a TANJUG transmission and relay-ed to OWI, "we signed an agreement vvith the mllitary liaison of the Allied relief organization pro-viding for a monthly delivery of 60,000 tons in food, medicines, and other needs of civilians in Jugoslavia. At the beginning of March some 10,000 tons of supplies, in~ cluding 7,000 tons of food, have been delivered." 'This initial supply vvas suffi-cient to alleviate the difficult conditions in Dalmatia," Petrovič de clared, ' bOt it was too small to MILLION-DOLLAR CHICAGO-WIDE CO-OP FORMED CHICAGO (CLNS) — The Chicago Consumers Cooperative, a city-widc retail soeiety, has been organized as a step tovvard greater expansion and to provide a method of bringing cooperative goods and services to sections of the citv not novv served by the 31 co-operative storesfin Chicago and its immedi-ate suburbn. Harlan H. Alien, oensulting cconomist and a direetor of the National Cooperative Finance Association vvill be chairman of the board of the nevv association that is being ineorporated vvith an autiiorized capital for one million dollars. Other officers include: J. L. Liukku, general manager of the Co-op Trading Co., Waukegan, one of the largest and most successful retail co-ops in the U. S.; Thomas G. McBride, Chiacgo attorney; Haymond G. Briesenmeister, a direetor of the North Shore Co-op; Lavvrie L. Lehtin, manager of Central States Co-operatives; John L. Ynncy, secrctary-treasurer of the United Transport Service Employ-cs; James L. Proebsting and An-t!iony Pierce of National Co-operatives; and K. S. Alanne, co-op-perative auditor. holized to "Lime and Coca-Cola/ the hali; some roeks vvere thrown, but an adequate police detail pre-. . Bickford s, a chain of cafete- vented disorder. Engaging in his usual antics, Smith announced the for- mation of a Nationalist Nevvs Service to compete vvith the AP and UP, said that "twenty-one national groups" vvere participating in an organized nationalist lobby in Washington, and stressed the future importance us create an atmospherc vvhich vvill j of thc Nationalist Veterans of VVorld VVar II—a group that he has re- cently organized VVaving "the nevv flag" vvhich he charges had been designed by "the internationalist"—a combination of the Rising Sun, the Union Jack, and the Starš and Stripes—he loudly denouneed com-n.unism, President Roosevelt, VValter VVinchell, Dumbarton Oaks, and the Yalta conference. Sprinkled through his tirade vvere the familiar anti Semitic remarks: denunciation of the B'nai B rith; castigation of Morgenthau; and references to a list of names he could not read. so he said, for fear of being called an anti-Semite! VVith various polls indi-cating a fairly high incidence of latent anti-Semitism in the Middle VVest. thc potential threat vvhich Smith represents should not be mini-Spokesmen of the undertaking' mized Currently he is bidding his time, content merely to keep the business in *West Virgin a confer-red vvith Representative Cleveland M. Baily at Clarksburg on March 5 and asked him to try to have the VVar Production Board release Ainbrjse Stengelhite. Is a nevvs- Keep your fingers crossed vvhen larger quantities of cloth for lining e«peets—one more povverful argument for a post-vvar program of full paper clipper and an optimist. you ansuer that one. caskets. The Clarksburg Nevvs re- j employment.—The Nation. VVhen he drops in at the office his ___ports that they put it to their Con- __ face vvears a smile and his first vvords are, ' Did you see'*" Then svving The nevv pro-Soviet Popular Democratic eoalition, largely Communist and Socialist, vvon 51 of 200 parliamentary seats. VVith the old-line Social Democrats, vvhose seats vvere reduced to 52. they might form a vvorking majority. But the Conservative parties. although cut dovvn, took almost half the total. Moreover. the Social Democrats include a faction vvhich stili follovvs Vaino A. Tanner, the anti Soviet die-hard vvhose outlook vvas revealed in a Berlin intervievv in 1941 vvhen he attract some very desirable lady declared that Europe should unite after eliminating Bolshevism. customers." The composition of the nevv government remains to be knovvn, and: received Gen- so does the effect of the eleetion on Soviet-Finnish reiations. Nor does1 ro.p® ., ™ . . , .. .__. . n„,.„j neral Brunetto Brunetti... (Nevv the Finnish example prove hovv free eleetions are going to be in Poltnd l ____..___. ... . . n , .. . . .__,, ., . . __ ». j i York Times of March H), vve or elscvvhere But on the l>asis of available information »t is ;an en-, moVement to make couraging sign for the future of Eastern Lurope.~The Chicago Sun ^ Holy Fathor ^ American in. . stitution, but is this a suffieiently dignified way of promoting it? - You Will Not Get Socialism And Democracy, If Just Waiting For ll By RAVMOND HOFSES, Editor, Reading Labor Advocate My friend and Socialist comrade tc™'' nht ftres ar.d catumiTieS altve. Tni crbwd in CRicagd vvas largeiy made up of elderly people trailing, as Robert Laseh of the Chicago "Sun" ?aid, "the fragrance of Tovvsendiam." Should a mood of frustration and disenehantment svveep the ranks of younger Americans after the vvar. hc would haVe the opportunity that he so obviously, and confidently! Frankly, I have scant confidencc gressman this way: "Shall vve have „ in a people vvho vvait until condi- caskets properly lined to give our DOCTOR5 ASKED TO he ll haul out a clipping that lfonR become un^arable before <*ead here decent burials or shall £OYCOTT ALL MEDICAL proves beyond any further quest- (hey are rea(ly lo ma)tc a change we send the material to other tion that Socialism. like Herbert Surh ' pcop|e are mereiy $aying countries to clothe the living?" "ouch' vvhen something hurts R»1ph Smith, an advertising H o o v e r ' s prosperity, is "Just CARE PLANS around the corner," and that a11 them. and that is a reaction that I *™»n. defended radio commercials vve Socialists have to do is sit tight and avvait the call of an outraged tpJ]7genCe and enlightened people. Ambrose came in again this vveek to ask vvhether savv vvhat Congressman En gol, a Michigan Republican, said, I had, but l read his clipping anyway and listened patiently to his enthusiastic dec- requires neither initiaeivc nor in- VVhat those desperatc people vvill be vvanting vvhen conditions become unbearable vvill be relief. Unless they hear and understand the message of Socialism, they won't knovv exactly vvhat they vvant nor hovv to get It. Above ali, Indiana Group Adopts Brutal Method in Drive to Prevent Liberalization of Social Security Systcm An organization calling itself the in a letter to the Nevv York Times of March 11 thus: "We have found I that nobody relieved of a stomach ache by a remcdy purchased through a radio commercial ever Association of American Physician.^ complains about them .. . Persons, and Surgcons, vvitli hcadquartcrs in qUir^d (n c h h,ve re. fascism than to Socialism. cently been supplied vvith steel sereens, behind vvhich they stand. One of these sentries vvas recently NOW YOU KNOW Banknotes are said to be made from old shirts. We always won-dered vvhat happened to shirts we lost ot the races. meet the needs of the country supplied through Adriatic porta There arc indications, hovvever, that vve vvill soon receive some supplies by ovvned ali the cement factories in qulrements of liberated Jugoslavia via." ism, Communism or some other 'ism'." The prophecy vvas couched in sueh general terms that I Just —— coundn't understand hovv anybody I am stre.*sing the point that __. .___ vvho vvanted both security AND there is danger in the desperation! "irprised by the smiles he iot'rom freedom coud dravv hope from the of an unenlightened people for a Copenhageners vvho pa»ed by vvarning sounded by the gentle- more important reaaon than that ho »tepped out in man from Michigan. 'I I vvish to be gloomy. <™\ f ^ ^ — More than anything else, the j«* ^at a sign Had been attached VVill injustice and insecurlty and point I vvant to make concerns my; to 11 ,tThe Rl,ln nas no poverty cause people to turn some- Socialist eomrades. VVhat I say to i l>an 1 , thing different? them is that Congressmen EngelV _______ " T You bet your life they vvill. We vvarning is valuablo only if thoy The average vvage in the USA needn t prove that novv. because recognlze it as a call to aetion wa§ $1,031 in 1943, This Is 101.B we've seen it happen—U, Italy, In of the Federal social security sys-tem and other plans to provide more medical care for Americans. Physicians thruoghout the coun-try are being asked to pledge they vvill dcny medical aid to the sick I and vvill boycott doctors cooperat-ing in group health plans—a sug-gestion as brutal as anything Hitler ever proposed. A letter .signed by Dr. A J Sul-livan, president of the Association, says: "Our members shall not associ> ate professionally, or othervvise cooperate vvith, physicians, hos pitals or other institutions that do participate in schemes for the dis-tribution of medical care opposed bv the A. A. P S.M "Positive, madam," quoth thc dealer "I shot that alligator mv-self." "It looks rather soiled." said the lady. "That, madam, is vvhere it struck the ground vivhen Tt fell off the tree." NEW SENATOR! North Da kota has a nevv United States Senator. Governor Fred Aandahl picked Milton R. Young. a leading Republican member of the state legislature to succeed the late Senator John Moses, Demo-erat. Voung is 47, a farmer and is prepared to back a world organization for the preaervation of peace. ^ . . . , , The Rcpublicans now have 40 " JL V9,C a members in the Upper Chamber. the highest for many years. In January, 1937, they had only 16 Senators. take this stand, Dr. Sullivan ar gues, sueh plans for government medicine as the VVagner-Dingell bili vvould be doomed to failure. Germany and in the United State* of America. But vvill it h* domecratic Sr cialism to vvhich thc people vvil! 3ut It merely inereases the danger percent higher than the $511 aver- even if Congress passed them. f fascism if Socialists get the idea sge in 1938; 52 percent higher Rcfusal to cooperate. combined ment unable to honor its pledge of lat ali they have to do novv is to than in 1929. In 1943, per capits vvith intimidation by boycott of{ eomplete medical care for every alt until the people are ready to incomes ranged from $484 in M1m- physicians or hospitals vvishing to American, Dr. Sullivan makes idopt an "ism." issippi to $1,452 in Connecticut. | cooperate, vvould leave the govern-.| clear.