Učilni poskus iz nauka o merstvu. (Ogledovanje geonietrijskih teles kot pripravljevanje na geonietrijski poduk.) Peti dan. Za ustmeno ponavljanje porabijo se od zadoje naloge pismena vprašauja. Kakošne podobe narede ravni kocke? — KaJcšni ste dve pa dve strani čveteroogdnika glede njijne namere ? — Takima straneinu praviino, da ste nasprotni. Ako sto čveterokotnika nasprotni strani vštiični, pravinio takemu čveterokotniku paralelogram ali podolgasto čveterokotje z vštričnima čertama. Kaj je toraj ttidi kvadrat ? — Koliko pravih kotov imajo četverokoti na kocki? — Čveterokotnik s štirimi pravi koti zove se pravokotnik. Kakšna podoba je tedaj tudi kvadrat? — Kaka različna imena morejo imeti tedaj plošnjadi uli ravni na kocki? — (Čveterokotnik, kvadrat, paralelogram, pravokotnik.) Kakšne so vse strani plošnjadi na kocki glede njih dolžine? — Kaj rečemo tudi lahko od kotov? — Vse plošDJadi so enake podobe in velikosti. Kadar stc dve ali več ravni ali plošnjad po podobi in velikosti si enakih, se pokrivajo in so skladnc ali slične. (To se kaj lahko poočita.) Naloge: 1. Kaj imenujemo paralelogram V — 2. Kteremu čveteroogelniku piavimo pravokotnik? — 3. Kdaj je pravokotnik kvadrat? — 4. Kdaj je paralelogram kvadrat? — Šesti dan. Koliko strani ima ravan ali •plošnjad kocke? — Vse te štiri strani zamoremo si misliti za eno samo čerto. (To se poočita s koncem niti.) To čerto potem imenujemo obseg ali obvod podobe. Taki čerti pravimo razlomljena razdvojena čerta. Js kakih čert je sestavljena razlomljena certa ? — Vse plošnjadi kocke moremo si pa tudi misliti kot eno sarao ravan ali plošnjad. (To se poočita z mrežo kocke.) Plošnjad se imeuuje potera razdvojena ali razlomljena. Od kakošnih plošnjad smo se le vse učili? — Ktero mer ima ta plošnjad ? — (Kazaje na spodnjo plošnjad.) (Sedaj naj učitelj zaberne vse drugo plošnjadi tako okoli dotičnih robov, da vse plošnjadi kocke vodoravne plošnjadi narede). Kako mer imajo sedaj vse plošnjadi kocke1? — Zapomnite: Ako vse plošnjadi kocke v ravno plošnjad pridejo, toraj se naredi mreža kocke. Od kakšnih dvojnih plošnjad smo se učili? — Kakšna je zdolnja in zgornja plošnjad kocke glede svoje podobc in velikosti? — Telo, čegar zgornja in zdolnja plošnjad ste skladni, zove sc prizma. Kaj je tedaj tudi kocka ? — Zakaj ? — Koliko stranskih plošnjadi ima tudi kocka? — Zato jej tudi pravijo čveterostranski stolp? — Kako stoje stranske plošnjadi na podlagi? Taki stolp se imenuje naravnostni stolp. Kako različno se kocka imenuje ? — Zakaj jcj pravimo šestostenje ? — Zakaj kocka ? — Zakaj stolp ? — Zakaj čveterostranski stolp ? — Zakaj naravnostni stolp? — Naloge: Narisajte kvadrat, čcgar strani bodo po 6 cm. dolge! — Narisajte dtwje enakih kvadratov! — Narisajte štiri skladne kvadrate! — Narisajte naravnostno in prelomljeno čerto! — Narisajte mrežo Icocke! — Naredite doma kocko iz sklejenega papirja! — Sedmi dan. Vsaki učcnec prinese iz sklejenega papirja doma uarejeno kocko, in danes se vso še enkrat temeljito ponavlja, ker sc posebno na to gleda, da se posainezni zaumki in besede dobro zapomnijo. Osmi dan. (Učitclj naj pripravi ravnostni štiristranski stolp, kterega stranske plošnjadi so podolgasto čveterokotje, iz lesa ali sklejenega papirja, in poševni šti- ristranski stolp, zadnjega pa lc zato, da se ogledovanje ravnostnega stolpa bolj poofita.) Zakaj pravimo tej reči teloi — Zakaj je stolp imenovanal — Zakaj naravnostni stolp? — Zakaj pravimo tudi tcmu (kazaje na poševni stolp) stolp'i (Ker ste zgornja in zdolnja plošnjad skladni). (Dalje prih.)