5/2020 letnik CXXII 136 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE delkov. Podnebne spremembe vsako leto povzročijo nemalo težav prav kmetijstvu. Pridelava medu pa je v primerjavi s preteklimi desetletji bistveno nižja, kar predstavlja višjo la- stno ceno čebeljih pridelkov. Zavedamo se, da je težko vrednotiti vse delo nas čebelar- jev, kaj šele delo naših pridnih čebel, ki se skriva v naših če- beljih pridelkih. Zato spoštujmo čebele in postavimo cene, ki nam bodo pomagale, da bomo lahko še dolgo uspešno če- belarili, naše čebele pa bodo še naprej skrbele za pridelavo lokalne hrane! V pomoč so nam lahko priporočene cene, ki jih vsako leto objavi Čebelarska zveza Slovenije na predlog komisije za ekonomike. V mislih pa imejmo tudi to, kakšne so cene medu na trgu. Na trgovskih policah še vedno težko najdemo med slovenskega porekla, če pa ga, ta dosega bi- stveno višjo ceno, kot je cena pri čebelarjih na domu. Pov- prečna cena medu slovenskega porekla v trgovskih centrih večjih trgovcev znaša 17,00 EUR/kg, kar je bistveno več, kot je povprečna cena pri čebelarjih na domu, kjer je povprečna cena 10,71 EUR/kg. Dokaj visoko ceno na trgu dosega tudi uvoženi med, saj povprečna maloprodajna cena uvožene- ga medu v letu 2019 znaša 12,71 EUR/kg. Le skupaj nam bo uspelo! Foto: arhiv ČZS Oddajte svojo ponudbo na spletni strani www.slovenskimed.si ČZS je s ciljem posredovanja informacij javnim zavodom in drugim zainteresiranim kupcem čebeljih pridelkov prenovila spletno stran www.slovenskimed.si v delu s ponudbo čebelarjev (t. i. borzo medu). Čebelarje, ki se želijo predstaviti s svojo ponudbo, vabimo k registraciji in vpisu svoje ponudbe (vse ponudbe čebelarjev, oddane pred 8. apri- lom 2020, so bile zaradi prenove izbrisane). Kupci bodo tako lahko na enem mestu pridobili informacije o priporočenih cenah čebeljih pridelkov in ponudbi čebelarjev s svojega območja. Rojenje je naraven pojav čebelje družine, seveda pa ne nastane kar naenkrat, ampak je logična posledica dalj časa trajajočega rojilnega razpoloženja. To nastane zaradi vzro- kov, kot so premalo izrazita paša, stara matica, nedejavne mlade čebele ter pomanjkanje prostora v panju. Slednje je eden izmed glavnih razlogov za rojenje, saj je povezano s pomanjkanjem prostora za zaleganje matice in za gradnjo satja ter preveliko gostoto čebel v panju. Običajno sklepa- mo, da je rojilno razpoloženje že razvito, ko je satov s pokri- to zalego več kot satov z nepokrito zalego. To je jasen znak, da prostora že primanjkuje in da je potrebno ukrepanje. Kaj torej storiti? Ker čebelam prostora primanjkuje, jim ga povečamo. Pri nakladnih panjih to ni problem, saj lahko dodamo nove naklade. Pri AŽ-panjih pa najprej iz plodišča odstranimo sate s hrano in jih bodisi shranimo v skladišču bodisi začasno postavimo v medišče. Tam jih označimo, da jih kasneje ne točimo, na njihovo mesto v plodišču pa dodamo v gradnjo satje. Kasneje iz plodišč odstranimo tudi sate s pokrito zalego. Te lahko prevesimo (ustrezno označimo in jih kasneje ne točimo) ali pa iz njih naredi- mo narejenec, torej novo čebeljo družino (v maju ga lahko Preprečevanje rojenja Simon Golob svetovalec JSSČ za tehnologijo simon.golob@czs.si Kljub temu da so bili v preteklosti, ko so naši predniki čebelarili še v kranjičih, roji zaželeni, pa dandanes ni več tako. Rojenje morda nasmešek na obraz nariše čebe- larju začetniku, ki je vesel nove družine, izkušen čebelar pa običajno stori vse, kar je v njegovi moči, da do rojenja ne pride. Da pa ga lahko uspešno preprečimo, mo- ramo začeti pri vzrokih za rojenje. Ko te poznamo, lahko rojenje uspešno prepre- čujemo in si s tem prihranimo kar nekaj dragocenega časa ter se morda celo izo - gnemo nastanku morebitne poškodbe pri ogrebanju rojev na nedostopnih mestih. 5/2020 letnik CXXII 137 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE naredimo z 1–2 satoma pokrite zalege, satom s hrano, sa- tnicami in zrelim pokritim matičnikom), na mesto, kjer so bili sati z zalego, pa ponovno vstavimo nezgrajeno satje. Dodajanje enega naj bi rojenje zamaknilo za približno te- den dni, z dodajanjem več satov pa se ta zamik še poveča. Z odstranitvijo satov iz plodišča smo na videz povečali pro- stor v plodišču. Mladim čebelam smo omogočili gradnjo satja, s čimer smo vzpodbudili delovanje njihovih voskov- nih žlez ter jim omogočili razvoj in nemoteno delovanje krmilnih žlez, matici pa ponovno zaleganje, s čimer smo ji omogočili nemoteno širjenje feromonov, ki so nujni za vzdrževanje ravnovesja v čebelji družini. Obenem smo iz- boljšali razmerje med obsegom pokrite in nepokrite zalege v panju. Če iz plodišča odstranimo sate s hrano, čebelam ustvarimo tudi občutek lakote, posledica česar je prav tako zmanjšano rojilno razpoloženje. Rojilno razpoloženje zmanjšujemo tudi z uporabo gradilnega satnika, z njegovo uporabo pa spremljamo tudi spremembe dogajanja v če- belji družini. Ukrepe je priporočljivo izvajati tedensko ter obenem redno spremljati stanje v čebeljih družinah, saj so ukrepi najučinkovitejši, če so izvedeni pravočasno, to je vsaj teden pred začetkom gradnje prvih matičnikov. Ome- niti velja tudi, da se rojilno razpoloženje skoraj povsem prekine, če se v naravi pojavi intenzivna paša, med katero se čebele zaposlijo z njenim izkoriščanjem. Kaj pa storimo, če so v čebeljih družinah matičniki že prisotni? Vsekakor se izogibamo samo njihovemu trganju, ker je to dokaj neučinkovit ukrep. Poleg podiranja matič- nikov izvedemo še ukrepe, ki smo jih omenili zgoraj. Če pa so v panju prisotni že pokriti matičniki, pa je to znak, da je roj praktično neizbežen in da bodo prej omenjeni ukrepi le malo uspešni. Takrat lahko izvedemo ukrep razdelitve družine, pri katerem odstranimo matico in večino zalege, iz katere naredimo več narejencev. V družini pa pustimo en zrel matičnik, iz katerega se izleže nova matica. Ker je čebelja družina takrat brez pokrite zalege, lahko situacijo izkoristimo tudi za zatiranje varoj. Seveda z registriranimi sredstvi in ob upoštevanju navodil veterinarjev. Kaj pa, če do roja vendarle pride? Čebelar je seveda dolžan za roj poskrbeti, ga ogreniti in oskrbeti. Pri ogreba- nju rojev na nedostopnih in nevarnih mestih je seveda tre- ba pomisliti tudi na lastno varnost. Ko roj ogrebemo, ga čez noč postavimo v hladen temen prostor in ga naslednji dan vstavimo v očiščen panj na satnice. Družino po potrebi tudi krmimo in preden je v njej prisotna pokrita zalega, po na- vodilih veterinarjev izvedemo tudi zatiranje varoj. Seveda pa po rojenju temeljito pregledamo tudi izrojenec, pri če- mer smo pozorni predvsem na morebitne druge matičnike in na prisotnost varoj (v branje priporočamo članek Vlada Auguština »Oskrba izrojencev«, objavljen v SČ 6/2015, str. 211, op. ur.). Rojenja se v sodobni čebelarski praksi čebelarji bolj ali manj ogibamo. Poleg tega, da je za ogrebanje roja potrebno veliko časa, pa je rojenje neugodno tudi z ekonomskega vi- dika, saj sta običajno tako roj kot izrojenec za izkoriščanje pašne sezone premalo živalna. Ker pa čebele že v obdobju pred rojenjem zmanjšajo svojo dejavnost, predvsem nabi- ralno vnemo, pa so donosi pri izrojencu zmanjšani že te- den ali več pred rojenjem, kar negativno vpliva na količino iztočenega medu. Vrhunec razmnoževalnega nagona v mesecu maju s po- javom rojenja izkoristimo za izdelavo rezervnih družin. Namen pravočasne priprave rezerv je izkoristiti optimalni razvojni čas, da se bodo do naslednje sezone razvile v moč- ne gospodarske družine. Osnova za dober začetek razvoja je družina brez varoj. V rojih in ometencih so vse varoje na čebelah. Priporoča- mo takojšnje zatiranje varoj s pršenjem pripravljene zdravil- ne raztopine oksalne kisline zdravila Oksuvar® po navodilu proizvajalca. Metoda pršenja zdravila z učinkovino oksalna kislina je učinkovita, a hkrati lahko toksična, če jo upora- bljamo pri lačnih čebelah (roj, ki je več kot 12 ur v temnem in hladnem prostoru). Prednost takojšnjega zdravljenja t. i. »suhih čebel« je odsotnost satja in njegove kontaminacije. Uporabljena mlačna (32 ° C) zdravilna raztopina s pršenjem pri zunanji temperaturi najmanj 8 ° C mora biti enakomer- no porazdeljena po čebelah. Previdno ravnanje je pomemb- no pri odmerjanju količine zdravila glede na težo roja oz. ometenca: za 1 kg čebel je treba uporabiti 25 ml zdravilne raztopine. V primeru odpada več kot 100 varoj po zatiranju pri roju priporočamo zatiranje varoj tudi pri izrojencu. Zaradi mo- žnosti izbire glede na lokacijo in panjski sistem priporoča- mo predhodno posvetovanje z veterinarjem NVI-ja. Mag. Mira Jenko Rogelj, VF NVI Zatiranje varoj pri rojih in ometencih v maju Bolje narejenec v prašilčku, kakor roj na veji Foto: Simon Golob in Maja Grdadolnik