Prosvetni položaj Prekmurja. Poziv v Prekmurje. V zadniem času se ,ie mnogo govorilo in pisalo o šo^lstvu v Prekmurju. Višji šolski svet ic izdal oklic na učiteljstvo, da bi se prostovoljno prijavilo za službovanje v Prekmurju. Kakor pa mi je znano. ie bil brezuspešen. Kaj je vzrok temu? Predvsem moramo pomisliti, da je Prekmurje ona pokrajina,. ki je bila sto- letja pod madžarsko vlado, ki so ji bile slovanske pokrajine le molzna krava. V občo korist in orosvetp se ie storilo jako malo. Šolstvo pred prevratom. Šolstvo, po katerem se lahko sodi vse delo, je bilo skraino žalostno. Imeli so verske in državne šole. Za prve je skrbela država, za druge pa posamezne občine (katoliške in protestantske). Učiteljstvo pred prevratom. Učiteljstvo se ie oeealo v veliki večini, s kantarstvom. Na vsaki šoli je bil gotovo učitelj, ki je opravljal organistovsko in mežnarsko delo. Da so ti verski mogotci nadzorovali tudi šolo, se razume. Vse, kakor pri iias v »starih časih«. Mnosrim učiteljem ie bila šola le vir postranskih dohodkov. imeli so velika posestva. ki so iim več uesla. kakor šola. Glavno njihovo delo je pač bilo raznarodovanje. Uspehi njihovega dela- so tu! Narodno mišljenje Uudstva. Prekmurje. zemlia. je jugoslpvanska, srca Ijudstva pa povsod drugje. Rešilo se je zemljo tujčevega jarma, — ljudstvo pa se hoče zopet eripeljati na pravo pot. če ne sedan.jo. pa prihodnjo generacijo. Nameščenje učitelistva. V Sloveniji se vendar ne smatra Prekmurja kot odrešeno zemljo, ampak vse drugo — Sibirijo. Da je tako. liočem dokazati! Pred kratkem sem čital v političnem. časopisu, da se bo učiteljstvo ki ne bo glaspvalo za to in to listo, ooslalo v Prekmurje. Je to sicer časnikarska raca, vendar se s to karakteristično označuje kot kaj se smatra našo pokrajino. Tovarjš, ki me je vprašal, kje službujem. je na moj odgovor začuden vprašal: »Kaj pa si vendar napravil. da so Te dali tia?« On si ni mogel misliti, da kdo sploh sem prostovoljno pride. Pride, novi tovariš, že se ugiba, kaj ie mogel napraviti, da so ga poslali sem. Res je. kolikor je kazenskih premestitev, se izvršijo sem. — kakor v Slbirijo. Kdo ie temu kriv. V prvi vrsti naše oblasti, ki pošiljaTo. kakor sem zgoraj omenil. vsekazensko premeščene in nekvalificirane učitelie sem. V Prekmurui se nahaja na ljudskih šolah 183 učnih pseb. med temi je 28 nekvalificiranih, t. i. 15%. To ie narodni greh! Tu sem, kier ie šolstvo itak že zaostalo. spadaio prvovistne. moči, ki imajo že vsaj nekai izkušenj, ne pa duševni siromaki. ki iim manjka potrebna nraksa. Te se naj da na dobro organizirane šole, kjer se bodo kmalu uživeli v šolo. oosebno. ker jim bodo pomagali drusri. ki imaio izkušnje. Kdo nai oomaga absolventu 5.—6. razr. gimnaziie. ki ni še nikdar učil na enorazrednici? Kako nai ima ljudstvo do teh isto zaupanie. kakor ga ima do večine naših tovarišev v Sloveniji? Dnevnice. Drugi krivci so tudi mnogi tovariši sami, ki so Prekmurje tako razkričali, brez vsakega tehtnega vzroka. Mnogo izmed teh ie moralo priti sem. Drugi so sami orosili sem v času. ko so bile še dnevnice: videli so samo te, ne pa dela, ki jih čaka. V času, ko je bilo še vse jako ceno, so bile dnevnice. danes, ko je draginja 4—5krat večja, oa ne. To je rodilo nezadovoljstvo in krik! Lepota Prekmuria. Danes ie Prekmurje razupito kot naislabša pokrajina. Mnogim, ki ga niti videli niso, se ježijo lasje, že če slišijo samo ime, dasiravno ni tako gorostasno in : slabo, kakor pravijo. Je ravnina, na ka; tero mi nismo navajeni. ker ljubimo pre' več gorati svet. Pa tudi na to se navadi. j V dokaz so natn učitelji domačini, ki so j bili premeščeni v Slovenijo. v naše lepe I in večie krajc, kakor Jesenicc, Litiia, Sv. | Jurij, vendar so še povečini vsi protivili. l gotovo se jim tukai boli dopade. Poznam ; dobro kozjanski okrai. vcndar lahko trdim. | da ie dve tretjini krajev -tukaj lepših in '¦ boljših kakor tam. Gotovo pa ne bi nihče i rad zameiijal svoiega kraja s katerimkoli , tukaj; to sem prepričan, kakor tudi da . ne bi nihče šel n.azai. ako bi bil 10 let tu. I Pač človeška navada! Proruetne zveze. ! Slabe so pronietne zveze. Izdatno ; so se že zboljšale s tranzitno zvezo Lju- I tome^-Maribor. Kakorhitro bo dodelana I proga Murska Sobota-Ljutomer-Ormož, ali pa Murska Sobota-Dol. Lendava, se bodo vse razmere še izboljšale, kar se lahko iipa v 4—5 letih. Nameščenje »iz državnih interesov«.  Višji šolski svet naj gleda v bodoče bolj na Prekmur.ie in ga naj ne smatra kot kazensko kolonijo ali pa za kamor je »vse dobro«. Ker ti ljudi^,. ki prihajajo. so šolstvu večkrat bolj v kvar, kot v korist. Jemliejo učitelistvu ugled, uspehi v šoli na so miniinalni. ^larsikdo bode rekel: Sai bi jih poslali. pa nihče ne gre in včasih je vendar nekai bolje kakor n[č. Sem mnenja: Ako država učitelistvo Dlačuie, potem ima tudi toliko oravice. da ga nastavlia kjer ea potrebuie, Naiprei so interesi države, ootem šele osebni interesi vsakega oosameznega državUana. Ako: se tedaj ni pritoževalo učiteljstvo. ko so se »iz narodnih ozirov« nastavljali učitelii v mestih Maribor, Celie i. dr.. ko se je šlo za »boljše« mesto. se sedaj tudi ne sme. (Tedai so se kvečjemu radi tega. ker marsikdo ni bil premeščen). Naša stalnost in službeno premeščenje. 2e slišim ugovore pri lastnih tovariših, ki kriče o nedotaknjenosti stalne nastavitve. katero tudi jaz upoštevam. Je na dosti tovarišev. ki imajo 4—Sletno nrakso na bol.fših šolab, so sami in še nimajo definitivnega mesta. Gotovo bi se ne zgodila velika krivica. ako se jih premesti v Prekmurie. vsai za nekaj let; dokler se razmere ne zboljšajo. Kot plačilo za to na nai iim da priložnost. da prosijo do dobi gotovih let zopet nazaj in. imajo ori imenovanju urednost pred dru<rimi. ki so nemoteno službovali na svojih mestih. S tem bi bila popravljena vnaprej tudi eventuelna krivica. ki bi se z?odila temu ali onemu tovarišu. Bojazen, da bi mogoče Dotem vse »drlo« nazai. ie odveč S časom se jih bo mnogo navadilo na kraie in ne bod_o silili naza'. V tem ali enakem ztnislu naj bi se nadal.jevalo delo z nastavitvami,- da se zasedefo prazna mesta in se ustanove nrepotrebne paralelke. Vestno delo je potrebno. ker se bodo na ta način razmere v Prekmurju zbol.išale. Ciril Hočevar.