Iz naše organizacije. Štajersko. Ormoško učiteljsko društvo je imelo 3. avgusta vesel sestanek na Humu, kamor je izletelo, da tam zboruje. Društvenikov je prišlo 25 ter naslednji gostje : gg. Ivan Trstenjak, profesor gimnastike kralj. višje gimnazije in učiteljišča v Zagrebu, Ivan Stampar, meščanski učitelj v Zagrebu, Avg. Šabec, c. kr. učitelj v Idriji, Fran Tratar, učitelj v Mokronogu, J. Karbaš, učitelj pri Miklavžu ; potem gospa Ungarjeva iz Središča, gospa Šalamunova z gdč. hčerko iz Miklavža, gospa Rajšpova iz Ormoža in gospa Kosijeva iz Središča ; gospodične: Adela Vantur, učiteljica iz Ljubljane, M. Krašovic, učiteljica iz Središča, Marica Lazar, učit. abit. iz Gorice ter gg. :Martin Ivanuša, načelnik kraj. šolskega sveta, stud. phil. J. Kelemina iz Miklavža, stud. iur. Anton Vtičar iz Huma, abiturijentje Fr. Polak iz Svetinj in Fran Salamun iz Obriža ter Rud. Zorn iz Trsta. Društveni načelnik g. Anton Porekar je pozdravil vse navzoče, posebno pa še čestite goste prav presrčno. Nanovo je pristopil društvu g. Oskar Slemenšek, učitelj pri Bolfenku. Gospod Ivan Trstenjak, profesor gimnastike v Zagrebu, je govoril o telovadbi ter razdelil svoje jako zanimivo podavanje v naslednje točke : a) Gimnastika pri različnih narodih. b) Zakaj so se vsi narodi bavili z gimnastiko. c) Kako delimo gimnastiko. č) Vzgojna ali pedagoška telovadba v šolah. Podavatelj — znan kot izboren govornik — je končal svoje podavanje, apelujoč na učiteljstvo, da se bavi z vedno večjo vnemo s šolsko telovadbo, ki je prvi pogoj, da izide iz naroda vedno več na umu in telesu krepkih in čilih mož, ki bodo močna opora narodu ; zakaj narod, ki ima dosti takih mož-stupov, ni izgubljen. Viharno ploskanje in odobravanje na koncu govora je bil dokaz, da so navdušene besede g. prof. obudile navdušenje za predmet, ki je tolike vzgojne vrednosti. Gospod Ant. Porekar je podal zgodovinsko črtico o humski šoli. Vročinske počitnice, ki nam jih je visoki deželni šol. svet štajerski poklonil, so sicer na eni strani velika dobrota za učiteljstvo in šolsko mladino, ki so vsaj popoldne rešeni neznosne šolske temperature, na drugi strani pa te počitnice na vsak način ovirajo reden napredek v posameznih učnih predmetih in onemogočijo izvedbo na tedne in posamezne ure določenega celoletnega učnega načrta. Zato predlaga g. Rajšp, da se temu nedostatku odpomore na ta način, da naj učna uprava prisili krajne šolske svete velike počitnice iz pedagoških in posebno iz higijeniskih ozirov preložiti na dva najbolj vroča mesca, to sta julij in avgust. — Sprejeto. Z ozirom na napad v »Stidsteirische Presse«, št. 54, z dne 8. julija t. 1. izreče naše društvo g. Ernestu Slancu kot. zastopniku v okr. šol. svetu svoje popolno zaupanje. Prihodnje zborovanje bode 7. septembra pri Bolfenku. Po zborovanju se je vršil skupen obed, katerega nam je tako izvrstno pripravila požrtvovalna ga. Porekarjeva. Bodi ji tu izrečena zato presrčna hvala I Pri obedu je bilo 47 oseb ; bilo je treba dostikrat stopiti in poskočiti. Vrlo sta stregli in pomagali domači gospodični učiteljici Valentinčič in Potrato; tudi njima lepa hvala, ki sta zborovalce še obdarili z lepimi šopki. Med obedom so se vršile različne napitnice. Omenim naj tukaj g. Mart. IvanuSa, načelnika krajnega šol. sveta, ki je napil navzočemu učiteljstvu, g. Ivana Košarja, ki je napil gostom, g. Ivana Trstenjaka, ki je v vznešenih besedah napil naši boljši bodočnosti; g. Avg. babec iz Idrije se je spominjal časov, ko je še učiteljeval na Humu ter napil naši slogi. Tudi naši neutrudni pevci so se pridno oglašali. Reči smemo, da je bilo prijetno in veselo. Hvala Vam, slavni Humčani ! Razvedrili ste nas, da smo vsaj za nekaj časa pozabili na svoje težave, ter bili prav zadovoljni in srečni med Vami, ki ste nas tako prijazno sprejeli.' Zveza slov. štajerskih učiteljev in učiteljic. Vabilo k vodstveni seji v nedeljo dne 27. avg. t. 1. ob lj2 11. uri dopoldne v okol. deški šoli v Celju. P r e d m e t: Razgovor o 16. točki osnutka pravil »Lehrerbunda.« Celje, 21. avgusta 1905. Armin Gradišnik t. č. predsednik