Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini TEDNIK NOVI LIST Posamezna številka 500 lir NAROČNINA četrtletna lir 5.000 - polletna lir 10.000 - Letna 20.000 — Za inozemstvo: letna naročnina lir 25.000 — Oglasi po dogovoru Sped. in abb. post. I. gr. 70% SETTIMANALE ŠT. 1405 TRST, ČETRTEK 17. MARCA 1983 LET. XXXIII. Kjer sta dobra volja in dobra vera V deželi Schleswig-Holstein, ki je najsevernejša dežela v Zahodni Nemčiji, so bile prejšnjo nedeljo (13. t.m.) deželne volitve. Največ glasov, in sicer kar 49,2 odstotka, je prejela lista Krščanskodemo-kratske zveze, druga je bila lista socialdemokratske stranke (43,7 odstotka glasov). V novem deželnem zboru ne bo več poslancev liberalne stranke, ker je njena lista prejela le 2,1 odstotka glasov in ne vsaj 5 odstotkov, kot predvideva volilni zakon. Kandidatna lista, ki na volitvah ne zbere omenjenih 5 odstotkov glasov, nima zastopnikov v deželnem zboru. V tej deželi so v nedeljo propadli tudi tako imenovani »zeleni«, ki so zbrali le 3,4 odstotka glasov in jih v novem deželnem zboru torej ne bo. V dnevnem tisku pa smo brali, da se ni spremenil odstotek glasov, ki jih običajno prejema stranka danske manjšine. Ker za njeno kandidatno listo ne velja predpis o 5 odstotkih glasov, je danska manjšina zastopana v novem deželnem zboru z enim poslancem (na volitvah je lista zbrala 1,3 odstotka glasov). Najnovejši primer iz Schleswig-Hol-steina je vsekakor zanimiv in tudi poučen, saj zgovorno dokazuje, kako se morajo pravično in pošteno reševati tudi tako kočljiva vprašanja, kot je na primer problem izvolitve predstavništva narodne manjšine v okviru zakonodaje, ki določa najmanjši volilni odstotek, če obstajata dobra vera in zlasti dobra volja. Ko smo prebirali poročila o volilnih izidih v tej deželi, smo se tudi spomnili, da bodo čez dva meseca in pol volitve v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Šlo bo že za pete volitve od ustanovitve avtonomne dežele s posebnim statutom pred 20 leti. Niti posebni statut niti deželni volilni zakon pa ne upoštevata dejstva, da živi v deželi slovenska narodna manjšina, ki bi ji zakonodajavec bil moral zagotoviti pravico do predstavništva v deželnem zboru. Vse to se seveda ni zgodilo. Zato bo tudi v letošnjem juniju glavna skrb naše manjšine ta, da ponovno izvoli svoje predstavništvo v novi deželni svet. Pocenitev petroleja mora biti v prid ubogim Države, ki izvažajo petrolej in so povezane v organizaciji OPEC, so se po dolgotrajnih pogajanjih dogovorile, da znižajo prodajno ceno soda petroleja za 5 USA dolarjev, tako da bo odslej stal 29 dolarjev. Vendar pa strokovnjaki menijo, da bodo šle posamezne države OPECa (ali vse) v svojih ponudbah še nižje, ker je ponudba večja kot povpraševanje in ker si medsebojno konkurirajo. Pri tem se morajo ozirati tudi na nekatere druge petrolejske države, ki niso članice OPECa, kot npr. Velika Britanija in Sovjetska zveza, ki sta obe še bolj znižali ceno petroleja. Nismo strastni ljubitelji avtomobilizma in ne bi radi živeli v bližini petrolejskih rafinerij, ki zasmrajajo in zastrupljajo ozračje, vendar moramo reči, da je znižanje cene petroleja ugodno dejstvo za svetovno gospodarstvo. Mnogim državam je pocenitev petroleja prava mana iz nebes, med drugim Italiji, ker ji bo prihranilo mnogo dragocenih dolarskih deviz, ki jih bo lahko porabila v boljše namene kot za bogatenje arabskih šejkov. Pocenitev petroleja pa bo prišla še bolj prav revnim državam tretjega sveta, ki imajo le malokaj izvažati in je drag petrolej predstavljal pravo vrv za vratom njihovih ekonomij. Gospodarstvo razvitih držav — tako zahodnih kot vzhodnih — pa bo dobilo od pocenitve petroleja nov produkcijski zagon. Mnogi izdelki se bodo pocenili ali vsaj ne bodo naraščali v tako naglem ritmu kot doslej. Tudi za inflacijo pomeni pocenitev petroleja močno zavoro, saj so doslej vrednosti vseh drugih zahodnih valut neustavljivo padale zaradi hlastanja po dolarjih, s katerimi edinimi je bilo mogoče plačevati uvoz petroleja. Drag petrolej pa je tudi sicer napravljal mnoge izdelke vedno bolj drage, pa naj je bila njihova izdelava neposredno ali posredno prizadeta od visoke cene petroleja, nafte in bencina. Sedanja pocenitev petroleja bi morala torej logično samo ugodno vplivati na vse svetovno gospodarstvo, celo v petrolejskih državah samih, ker jih bo rešila neznosne draginje- (Mexi.ca City je npr. naj dražja prestolnica na svetu prav zaradi dolarskih zaslužkov, ki so se stekali v tem mestu; isto velja za razne arabske prestolnice, za Norveško itd.). Glede na vse to vzbuja začudenje nekaka zaskrbljenost, ki se pojavlja v delu zahodnega in tudi italijanskega tiska za takoimenovano stabilnost zahodnega gospodarstva, zaskrbljenost zaradi pojavov »nestabilnosti«, ki bi se lahko pojavili za- dalje na 2. strani ■ Umrl je literarni zgodovinar A. Slodnjak Slovenska kultura in narod sta v nedeljo izgubila enega svojih najmarkant-nejših slavistov, akademika dr. Antona Slodnjaka, ki je bil tudi cenjen in spoštovan profesor ter pisatelj biografskih romanov o Prešernu (»Neiztrohnjeno srce«), Levstiku (»Pogine naj pes«) in o Cankarju (»Tujec«). V mladosti je Slodnjak napisal tudi nekaj črtic in nekaj dramskih poskusov. Njegovo raznoliko, bogato in temeljito delo na področju slavistike in literarne zgodovine pa je obogatilo slovensko tovrstno publicistiko z deli, ki imajo veliko znanstveno in zgodovinsko vrednost, obenem pa so tudi primerna in zanimiva kot učni priročniki za vse, ki se ukvarjajo s slovenščino in slovensko literaturo. Anton Slodnjak se je rodil leta 1899 v Bodkovcih v Slovenskih goricah. Klasično gimnazijo je obiskoval v Mariboru, študij slavistike na ljubljanski univerzi pa je končal leta 1925 z disertacijo o Davorinu Trstenjaku. V naslednjih letih je bil lektor za slovenski jezik na univerzi v Krar kowu, kjer je bil tudi štipendist. Pred vojno je bil profesor v Ljubljani, po vojni pa univerzitetni profesor v Zagrebu, Ljubljani in v Frankfurtu. Slodnjak je bil častni doktor zagrebškega vseučilišča, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in dopisni član Jugoslovanske (hrvaške) akademije. Bil je eden važnejših prešernoslovcev. Izdal je več študij o našem naj večjem pesniku, uredil pa je tudi izdaje zbranih del raznih slovenskih pisateljev. Med temi zbrana dela Levstika, Erjavca, Milčinskega in drugih. Znane in močno uporabljene so njegove literarno-zgodovinske knjige. Med temi je omeniti predvsem »Slovensko slovstvo«, ki je izšlo leta 1968, in zadnjo tovrstno knjigo, ki je bila napisana na nekoliko drugačen, bolj pregleden način, se pravi »Obrazi in dela slovenskega slovstva«. RADIO TRST A ■ NEDELJA, 20. marca, ob: 8.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder; »Vabilo«.; 11.00 Sestanek z... 11.15 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev; 19.00 Poročila. ■ PONEDELJEK, 21. marca, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Almanah: Človek v sodobni družbi; 8.45 Glasbena matineja; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Beležka; 12.00 Beseda in pesem; 13.00 Poročila; 13.20 Gospodarska problematika; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Roman v nadaljevanjih (umetniško branje): Pier Paolo Pasolini: »Sanja«; 14.30 Glasbene skice; 14.55 Na šjezik; 15.00 Veselo športno popoldne; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Od Milj do Devina; 19.00 Poročila. ■ TOREK, 22. marca, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Almanah; 8.45 Glasbena matineja; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 10.20 S koncertnega in opernega repertoarja: Richard Wa-gner: Večerni mornar; 11.30 Beležka; 12.00 Od Milj do Devina; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Roman v nadaljevanjih: (umetniško branje): Pier Paolo Pasolini: »Sanja«; 15.30 aJzzovski koncert; 16.45 Postni govor; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 19.00 Poročila. ■ SREDA, 23. marca, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Almanah; 8.45 Glasbena matineja; 10.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: Richard VVagner: Večerni mornar; 10.45 Slovenske ljudske pesmi; 11.00 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.30 Beležka; 12.00 Pod Matajur-jan, posebnosti in omika Nadiških dolin; 13.00 Poročila; 13.20 Trst by night; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Roman v nadaljevanjih (umetniško branje): Pier Paolo Pasolini: »Sanja«; 14.30 Evergreeni; 14.55 Naš jezik; 15.00 Dijaška tribuna; 16.35 Instrumentalni solisti; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 18.00 Na goriškem valu; 18.30 Priljubljeni motivi; 19.00 Poročila. ■ ČETRTEK, 24. marca, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Almanah; 8.45 Glasbena matineja; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.30 Beležka; 12.00 Na goriškem valu; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Roman v nadaljevanji (umetniško branje); Pier Paolo Pasolini: »Sanja«; 14.30 Otroški kotiček: »To je pa laž!«; 15.00 Beseda ni konj; 16.35 Instrumentalni solisti; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Priljubljeni motivi; 19.00 Poročila. ■ PETEK, 25. marca, ob: 7.00 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Četrtkova srečanja; 8.40 Glasbena matineja; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 Oddaja za srednjo šolo; 11.30 Beležka; 12.00 Roža mogota; 13.00 Poročila; 13.20 Naša gruda; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Irina Grekova: »Frizer za dame«; 14.30 Glasbene skice; 14.55 Naš jezik; 15.00 Od ekrana do ekrana; 16.45 Postni govor; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 iM in glasba: »Naša pesem 1982«; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Priljubljeni motivi; 18.40 Imena naših vasi; 19.Q0 Poročila. ■ SOBOTA, 26. marca, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro 8.00 Kratka poročila; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Glasbena matineja; 9.00 Sobotni trim; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Beležka; 12.00 »Bom naredu st'zdice, čjer so včas'b'le« — glasnik Kanalske dgline; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Irina Grekova: »Frizer za dame«; 14.30 Otroški kotiček: »Najdihojca«; 15.00 Iz studia neposredno; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: sopranistka Vera Lacič; 19.00 Poročila. •••tv- i r1. Izdajatelj: Zadruga z o. z. »Novi list« — Reg. na sodišču v Trstu,dpe 20.4.1954, štev. 157 — Odgovorni urednik: Drago llfegiša —; Tiska tiskarna Graphart. Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151 : - Pocenitev ■ nadaljevanje s 1. strani radi pocenitve petroleja. Človek si kar po-mane oči, ali je prav prebral. Ti glasovi nekako sugerirajo strah, da bi mogla povzročiti pocenitev petroleja novo svetovno krizo ali vsaj krizo v zahodnih industrijskih državah. Zakaj? Zato, ker bodo petrolejske države, posebno arabske in afriške, zaslužile manj milijard v dolarjih in si torej ne bodo mogle več privoščiti tako obsežnega in naglega uvoza industrijskih naprav, avtov, klimatskih naprav, gradbenih strojev in vsakovrstnega drugega tehničnega in drugega luksusa iz industrijsko razvitih držav. Zaradi tega bodo baje te prizadete. Ti pomisleki pa so, milo rečeno, zelo egoistični in izvirajo predvsem iz krogov velikih industrjcev, npr. v avtomobilski industriji, in bančnikov. Šejki so, kot je dobro znano, strastni ljubitelji velikih in dragih avtov. Obilje petroleja v arabskih državah in obilje dolarjev sta tam razvnela strast motorizacije. Kamele so ostale samo še za dekoracijo ali za najrevnejše. Drugi so se prevažali z velikimi uvoženimi avti in si gradili hiše z naj dražjimi klimatskimi napravami in drugim razkošjem. Mnoga zahodna gradbena podjetja, tudi italijanska, so gradila hiše v Saudski Arabiji, v Kuwaitu, v Iraku, v Nigeriji in drugod, zato jim je bilo malo mar za gradnjo stanovanj v domovini. V tujini se je dalo veliko več zaslužiti. Tudi to je bil eden in ne najmanjši vzrok za izreden porast cen gradbenih del v Italiji in v mnogih drugih zahodnih državah. Velika pa tudi manjša gradbena podjetja niso bila več zainteresirana za zidavo hiš doma. Hitela so zidati v petrolejskih državah na Srednjem vzhodu, v Libiji, Nigeriji in drugod. Seveda je že iz tega razvidno, da tožb in pomislekov zaradi znižanja cene petroleja ni resno vzeti. S tem bodo pač prizadeti določeni sebični interesi raznih industrij cev, toda zahodno gospodarstvo v celoti od tega ne bo prizadeto, javnost pa bo imela od tega celo korist, saj bo postalo za marsikaterega industrij ca spet zanimivo domače tržišče. Spet bodo morali začeti računati z željami in potrebami malega, tudi ubogega človeka, ki mora gledati na vsak denar, ki ga izda. Pocenitev petroleja bi morala povzročiti tu- Kulturna bere Na Goriškem je v preteklem mesecu bilo več pomembnih kulturnih dogodkov. Prosvetno društvo »Mirko Filej« je organiziralo dve zanimivi predavanji. Govorila sta dr. Branko Marušič o temi »Katoliški Slovenci pred prvo svetovno vojno« in prof. Tone Požar o Virgilu Sčeku. Dramski odsek Pd »Standrež« je s komedijo »Namišljeni bolnik« gostoval v Braniku in v župnijski dvorani v Doberdobu na povabilo Pd »Hrast«. Zbora »Mirko Filej« in »Lojze Bratuž« sta imela nekaj lepih pevskih koncertov. Tako je mešani pevski zbor »Lojze Bratuž« pel ob usto- petroleja... di pocenitev prevozov vseh vrst, zato bo to v korist tujskega prometa, kar bo spet v prid malega, nebogatega človeka, ki mor ra skrbno gospodariti z denarjem, ki ga zasluži. Zelo si bodo oddahnile tudi številne revne afriške, azijske in južnoameriške države, ki nimajo petroleja. Drag petrolej jim je doslej pil kri. Denar je moral iti za petrolej, za stradajoče ga ni preostalo. Upati je, da bo šel odslej del denarja, ki ga je bilo treba dajati za petrolej, za živila. Pa tudi bogate nepetro-lejske države bi morale vsaj majhen del prihranjenih dolarjev nameniti za reševanje milijonov otrok in odraslih v najrevnejših državah pred smrtjo za lakoto. Zato pač ni resno vzeti krokodilskih solz tistih, ki so zaskrbljeni zaradi pocenitve petroleja. O novem cerkvenem zakoniku v DSI V Društvu slovenskih izobražencev je v ponedeljek zvečer predaval dr. Stanko Ojnik z ljubljanske teološke fakultete. Občinstvu je predstavil novi cerkveni zakonik, ki bo stopil v veljavo na prvo adventno nedeljo letos. Predavatelj se je pri svoji predstavitvi tega zakonika zaustavil predvsem pri novostih in poudaril misel, da je v ospredju novega zakonika skupnost vernikov. Po določilih koncila je torej odpadel hierarhični značaj, ki so jih upoštevali prejšnji zakoniki, tako da ni več ostrega in natančnega ločevanja med verniki in dušnimi pastirji, saj tako eni kot drugi pripadajo skupnosti vernikov in jih kot take zakonik tudi obravnava. Novi cerkveni zakonik je torej nedvomno veliko bolj družbeno pravičen in v tem smislu tudi bolj popoln. Zakonik obsega sedem knjig s 1752 zakoni. V Sloveniji so že pripravili njegov prevod, ki bo po predavateljevih besedah v doglednem času tudi natisnjen, po vsej verjetnosti s priloženim latinskim originalom. Predavanju dr. Ojnika je sledila živahna in zanimiva debata, ki je osvetlila nekatera vprašanja, ki so jih postavili poslušalci. i na Goriškem ličenju goriškega nadškofa, nekaj dni kasneje pa je nastopil na samostojnem koncertu na Mirenskem gradu, moški zbor »Mirko Filej« pa je nastopil na ekumenski proslavi v Katoliškem domu in je gostoval pri Slovencih v Rimu. Lepa pridobitev na področju kulture in javnega obveščanja pa je odprtje novega sedeža goriškega Ljudskega radia, ki bo tako lahko popestril in izboljšal svoje oddajanje. Tudi druga društva v okviru Zveze slovenske katoliške prosvete so v mesecu februarju priredila vrsto kulturnih in zabavnih prireditev. .. -t> PROSTOR MLADIH Naše skavtsko delovanje Delovanje skavtske organizacije je bilo v zadnjih dveh meescih zelo plodno, zato bi veljalo se nekoliko ustaviti ob pobudah, ki bodo gotovo zanimale tudi širšo javnost. Skavtska organizacija se pri svojem vzgojnem delu poslužuje poleg napotkov svojega u-stanovitelja Baden Powella, tudi novih pedagoških prijemov, ki jih uvajajo skavtske organizacije po isvetu. Med te nove pedagoške prijeme prištevamo tudi tako imenovani podvig. To je nekakšna akcija, za katero se domeni skupina — četa ali vod. (Lani je bil tak podvig priprava krajevnih retrospektivnih razstav o delovanju skavtskega gibanja na Tržaškem). Letos se je vodstvo odločilo za raziskavo o jamah. Podvig je stekel v januarju in se zaključil uradno z razstavo 6. marca v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. Prva stopnja podviga je bila namenjena informaciji voditeljev. Na našem sedežu v ul. Ri-sorta 3, je sredi januarja spregovoril načelnik jamarskega odseka pri SPDT Stojan Sancin, ki nam je s spletom diapozitivov nazorno prikazal način zahajanja v jame. Zvedeli smo še marsikaj o opremi, o krajih, kjer lahko dobimo obširno gradivo o jamah, kot so globina, dolžina, oblika jam, itd. Naslednja stopnja podviga je bila: navdušiti naše mlajše sestre in brate. Za pustolovščine pa se takoj vsi navdušijo in tako so si posamezni vodi ogledali najmanj eno jamo, se pozanimali za podrobnejše podatke, skušali razumeti njihov nastanek in se seveda še slikali ob čudovitih stalaktitih in stalagmitih. V soboto, 5. marca je ekipa iz 5. stega (Sv. Jakob, Skedenj in Sv. Vincencij) pripravila z gradivom posameznih vodov razstavo, ki so si jo naslednji dan ogledali poleg skavtov in skavtinj tudi starši in prijatelji, ki so prišli na prireditev v Marijin dom pri Sv. Ivanu. Prireditvi smo dali naslov Dan spomina, kajti na tak način smo se hoteli spomniti obletnice rojstva našega ustanovitelja Roberta Baden-Powella. Ta dan imenujemo skavti tudi »Dan skavtizma«. Na prireditvi smo si lahko ogledali diapozitive o Baden-Powellovem življenju, filme iz raznih lanskih skavtskih pobud, končna poslastica pa sta bila še pristna skavtska skeča, saj so ti veseli prizorčki postali že del izražanja naše skavtske biti. Polna dvorana je sledila dogajanju od začetka, ko je ploskala uvodnim,.besedam nove načelnice skavtinj Eve Fičur, do konca, ko je bušnila v smeh ob prijetnih in izvirnih domislicah izvidnikov in vodnic. Načelnik fantovskega dela organizacije Vinko Ozbič je v imenu komisije, ki si je ogledala delo vodov in ga ocenila, pohvalil trud in požrtvovalnost vseh. Na enem od prihodnjih srečanj pa bodo nagrajeni tisti vodi, ki so se še posebno izkazali v raznolikosti raziskave, v njeni posebni obliki in v trudu, ki so ga vložili v delo. Ogled jam se bo nadaljeval še v naslednjih niesecih, na tak način bomo spoznavali ne le skrivnosti podzemlja, ampak tudi našo okolico, kajti le če poznaš lepote svojih krajev, jih znaš tudi ceniti in ljubiti. Kljub temu, da nam je podvig o raziskavi jam vzel veliko časa, smo v preteklih dveh mesecih pripravili še pustovanje za vse tri starostne veje naše organizacije: v Bazovici za naj-nilajše, pri s v. Ivanu za izvidnike in vodnice m v Mačkoljah za roverje in popotnice. Ude- ležba je bila povsod nad pričakovanjem, vzdušje pa prisrčno in veselo. Nedelja po pustu pa je bila za smučarje srednje in tretje veje. V Sappadi se nas je zbralo nad 60. Tako tistim, ki so že dobri smučarji, kot tistim, ki so se s sankami spuščali po bolj položnih strminah, bo izlet »sonca in snega« gotovo ostal v prijetnem spominu. Ker so bile te akcije v sklopu veje izvidnikov in vodnic, bi se nazadnje še ustavili ob zanimivem delovanju klana roverjev in popotnic. Poleg tedenskih sestankov novincev in novink je vodstvo klana organiziralo v sklopu mesečnih širših sestankov razgovor o mladinski angažiranosti na športnem, kulturnem in političnem področju. Uvodne misli so podali Ivan Peterlin za športno področje, Boris Siega kot predstavnik SKGZ, Marko Tavčar kot predstavnik Slovenske prosvete, za kulturno področje in Marija Brecelj kot predstavnica SSk za politično področje (Ostale stranke, v katere se še prištevajo Slovenci — KPI in PSI — se vabilu niso odzvale). Med drugimi je bila prisotna tudi mlada Slovenka iz Argentine, ki je orisala življenje tamkajšnjih Slovencev. Razvila se je nato debata, ki je razkrila nekatere žgoče probleme, pred katerimi si marsikdo zakriva oči — npr.: pri športu — vključevanje italijanskih športnikov v slovenska društva kot posledica razdiralne politike, po kate- ri raje »kupiš narejenega« športnika, kot pa da se leta trudiš, da vzgojiš lastnega. Glede kul-turno-političnega področja je prišlo na dan, da neinformiranost pelje v lažne predstave o slovenski stvarnosti, dezinformacija pa pelje v morda načrtno krojenje predsodkov znotraj slovenske zamejske družbe same (vprašanje, kdo si lahko lasti pojem »naprednosti«). Žrtve take zgrešene politike so predvsem mladi, ki si šele gradijo lasten pogled na življenje in celotno družbenopolitično stvarnost. Tu gre še omeniti izredno pomembno dvodnevno srečanje klana s sovrstniki iz italijanske skavtske organizacije AGESCI v sklopu praznovanja Dneva spomina. V jezikovno mešanih skupinah so mladi od 16. do 20. leta starosti izpeljali pogovor o lastnih odnosih do večinske oziroma manjšinske etnične skupnosti v Trstu. Hoja iz Trsta proti Opčinam, kjer so vsi skupaj prespali noč, je bila torej izredno zanimiva: mladi so skušali izluščiti vzroke za medsebojno nepoznavanje in mogoče rešitve. Smernice pogovora so peljale k boljši in prvenstveni predstavi o miru — sožitje med Italijani in Slovenci — in medsebojnem spoznavanju. Ena izmed glavnih ugotovitev, predvsem italijanskih skavtov, je bila končna osvoboditev »tabuja« o Slovencih in zavest, da je mogoče izkoristiti sobivanje dveh etničnih skupnosti kot izredno medsebojno obogatitev. S prihodom toplejših dni se bo naša organizacija začela pripravljati na nove značilne pobude, ki bodo, upamo, pripomogle h graditvi značajnih in aktivnih članov naše družbe. Astra Trgovina s človešk Pred nedavnim smo opozorili v posebnem članku na pojav nenavadno velikega števila črncev, ki jih je videti tudi v teh mrzlih mesecih v Trstu in pri katerih gotovo ne gre za turiste. Medtem je prišlo do znanega dogodka na meji, ko so jugoslovanske mejne straže ponoči zalotile blizu Gorice večjo skupino cejlonskih (Sri Lanka) državljanov, moških in žensk, ki so skušali na skrivaj prestopiti mejo v |Italijo. Dve Cejlonki sta bili pri tem ranjeni, ker se skupina na poziv mejnih straž ni ustavila, ampak se spustila v beg proti meji. Tako z italijanske kot jugoslovanske strani je bilo ugotovljeno, da je šlo za ljudi, ki jih je tolpa tihotapcev pripravila do tega, da so zapustili svojo domovino in se brez veljavnih dokumentov napotili v Evropo, v upanju, da se bodo lahko brez vizuma prikradli v Francijo, kjer jim bo lahko dobiti delo. To so seveda iluzije. Toda tihotapcev z ljudmi ne briga nadaljnja usoda takih naivnežev. Vsak izmed njih jim mora plačati nekaj sto USA dolarjev (po nekih poročilih 300, po drugih, zanesljivejših, 500), da ga spravijo v Francijo. Seveda pa jih taki »vodiči« pustijo na mejah na cedilu in naivneži morajo sami gledati, kako bodo brez vizumov prestopili mejo. Na drugi strani jih morda spet čaka »vodič« z vizumom. Po nekaterih vesteh so tudi črnci, ki se pojavljajo v Trstu, žrtve podobnih izkoriščevalcev. To pomeni, da ne obstajajo samo tolpe, ki tihotapijo v Evropo mamila, ampak tudi take, ki tihotapijo v Evropo ljudi. Tako tihotapstvo morda ne prinaša tako velikih dobičkov kot mamila, a je bolj varno in zaslužek bolj zanesljiv. Če plača skupina 25 ljudi svojemu »vodiču« vsak po 500 dolarjev, nanese to 12.500 dolarjev, torej okrog 20 milijonov lir. Pri tem ne tvega tak tihotapec ljudi nič, tudi če pade policiji v roke. Ni mu mogoče dokazati kakega kaznivega dejanja. Povzroči pa bridko razočaranje mnogim revnim ljudem, ki so si morda sposodili denar za potovanje v »Francijo«, in stroške oblastem raznih evropskih držav, zlasti Francije, ki morajo pošiljati take ljudi nazaj v njihove domovine, neglede na to, da se taki naivneži izpostavljajo še zapornim kaznim zaradi ilegalnega prestopa meje. Obstoja pa, oziroma je do pred kratkim (do omejitvenih ukrepov) obstojalo tudi tihotapstvo otrok iz Jugoslavije. Italijanski dnevnik »II Giormo« je nedavno poročal o sodni obravnavi v Perugii, na kateri so obsodili jugoslovanskega državljana Meka (verjetno Meha) Jovanoviča na 12 let ječe, ker je tihotapil v Italijo otroke, ki jih je ugrabljal v Jugoslaviji, in jih prodajal ali sam izkoriščal za beračenje. Da bi vzbujali večje usmiljenje pri ljudeh, jih je pogosto pohabljal. Nekemu majhnemu dečku je s sekiro odsekal kos noge. Neko deklico je oparil z vročo vodo, da jo je iznakazil, itd. Nekaj teh otrok je rešil neki duhovnik, ki je pri sodni razpravi jokal, ko je pripovedoval o njihovi stiski. Žal so sodili tistemu Jovanoviču v odsotnosti, ker je pravočasno pobegnil, ko ga je iskala policija. Od te- ■ dalje na 7. strani V Devinu se pripravljajo na poimenovanje osnovne šole Poimenovanja slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem so že več let pomembni kulturni dogodki pomladanskih dni. V letošnjem šolskem letu bo svoje poimenovanje doživela tudi devinska osnovna šola, ki bo dobila ime po pisatelju Josipu Jurčiču. Šola ima že dobro leto svoj pouk v novi osnovni šoli, ki je zgrajena po sodobnih kriterijih in ima veliko prostora tako v stavbi, kot tudi okoli nje. Telovadnica, velika jedilnica, pomožne sobe za druge šolske dejavnosti in igrišča za šolo dovoljujejo učiteljstvu uspešno pedagoško delo. V prostorih slovenske osnovne šole, ki so v pritličju, pa glasbeno sobo uporabljata tudi pevska zbora »Fantje izpod Grmade« in »Dekliški zbor Devin«. V teh dneh pa se v Devinu in okoliških vaseh, od koder tudi vozijo otroke v šolo v Ob izidu knjige TIHA ASIMILACIJA vljudno vabimo, da se udeležite razprave o narodnostnem odtujevanju in obrambnih možnostih manjšine Ob okrogli mizi se bodo pogovarjali med sabo in z občinstvom: oba avtorja, Danilo Sedmak in Emidij Susič, ter Jelka Gerbec, Boris Race in Drago Stoka. Predstavitev dela in razgovor bosta v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ulica Petronio 4, v petek, 18. marca ob 18. uri, prirejata pa ga izdajatelj SLORI in založba ZTT ob sodelovanju Društva slovenskih izobražencev in Slovenskega kluba v Trstu. SLORI in ZTT Devin, vneto zaključujejo priprave na poimenovanje šole, ki bo 8. maja. Glavo pisatelja Jurčiča je že izdelal prof. Gorše, občinska uprava skrbi za svoje delo pri šoli, odbor za poimenovanje šole pa je tudi poskrbel, da je brošura, ki jo mislijo izdati ob poimenovanju, že v tiskarni. Učiteljice in učenci so polni pri- prav za prireditev, pri kateri bosta sodelovala tudi pevska zbora in drugi. Kot so nam povedali, je zaenkrat naj-večja skrb blagajna, ki se je že nekoliko posušila zaradi stroškov, ki so jih doslej imeli. Vendar upajo, da bodo z darovi dobrotnikov uspešno prebrodili to težavo. Obenem pa tudi upajo, da bo druga nedelja v maju sončna, tako da bo v Devinu še bolj slovesno in prijetno. PREDSTAVITEV DELA »TRI IGRE ZA GLAS« KD Vesna je v nedeljo popoldne v domu Alberta Sirka v Sv. Križu poskrbelo za zanimivo popoldne. Predstavili so knjigo »Tri igre za glas« domačina Miroslava Košute. O knjigi je najprej spregovoril sam Košuta, ki je orisal njeno ozadje in to, kako je delo nastalo. Nato pa so gledališki igravci Mira Sardoč, Boris Kobal, Igor Guštinčič, Daniela Birsa in Marko Sosič dramsko prebrali radijsko igro »Kadar te zbudijo«. Izvajanje je na klavirju spremljal Miran Košuta, delo pa je priredil za oder Marko Sosič. Pesem mladih v Kulturnem domu Ob zaključku mladinske pevske revije »Pesem mladih«, ki je bila v nedeijo v Kulturnem domu v Trstu, smo bili kar presenečeni ob številu otrok, ki so napolnili oder, da bi zapeli zadnjo, skupno pesem. Na tej že tradicionalni pevski reviji, ki jo prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov, je nastopilo 15 otroških in mladinskih pevskih zborov z raznih osnovnih šol in tudi društev. Uvodno misel je povedal didaktični ravnatelj Stanko Škrinjar, poudaril je nenehno rast otroških in mladinskih zborov v naši skupnosti. Petje je veliko vzgojno sredstvo, je rekel. Skrbimo za to, da bo naša mladina ljubila in gojila slovensko pesem. Na reviji so v glavnem nastopili šolski zbori. Tako je pel zbor šole »France Bevk« z Opčin, »Ivan Trinko« in »Mara Samsa« od Domja in iz Ricmanj, »Fran Milčinski« s Katinare in »Bazoviški junaki« iz Rojana ter šola iz Boršta. Na pevski reviji pa so nastopili tudi otroški zbori »Slomšek«, ki združuje pevce iz Bazovice, Gropade in Padrič, repentabrski o-troški zbor »Zvonček«, majhna skupina šentjakobskega kulturnega društva, otroški zbor »Vesela pomlad« z Opčin, otroški zbor »Slovenski šopek« iz Mačkolj, otroški zbor iz Skednja, dekliški zbor od Sv. Križa, nastopila pa sta tudi mladinska zbora »Vesela pomlad« z Opčin in mladinski zbor Glasbene matice. Velika večina nastopajočih zborov je pokazala Literarni natečaj za dijake Slovensko kulturno društvo »Igo Gruden« v Nabrežini razpisuje v okviru proslave ob 90-letnici rojstva pesnika Iga Grudna literarni natečaj za učence in dijake, ki obiskujejo osnovno in srednjo šo- lo v občini Devin-Nabrežina, in za študente višjih srednjih šol na Tržaškem. Vsaka starostna stopnja ima svoje naslove. Osnovnošolski učenci bodo pisali nalogo z naslovom »Ljubim te, domači kraj!«. Naslov za nižje srednje šole se glasi: »... vedi, zemlja ta je naša, tvoji dedi spijo v njej. Zanjo bori se naprej!«— Ali so po tvojem mnenju ti pesnikovi verzi še danes veljavni, čeprav so bili napisani v drugačnih časih?«. Študentje višjih srednjih šol pa lahko izbirajo med sledečimi naslovi: 1. »Odmevi druge svetov- ne vojne v poeziji Iga Grudna«; 2. »Igo Gruden in slovenska pesem za otroke«; 3. »Skozi srce so mi šle vse tegobe sveta, narodov vseh bolečin sprejelo je vase, sredi samot in viharjev je težke te čase, vedno iskalo v človeku le pot do srca« — prikaz Grudnove domorodne, domotožne in socialne poetike. Udeleženci morajo napisati samostojne naloge, jih podpisati in pripisati ime šole. Svoje spise morajo oddati do vključno 9. aprila 1983 svojim učiteljem oziroma profesorjem, ki jih bodo posredovali organizatorjem natečaja. Nagraditev najboljših spisov pa bo v nedeljo, 17. aprila, v občinski telovadnici v Nabrežini med jubilejno proslavo 90-letnice rojstva pesnika Iga Grudna. veliko glasbeno in pevsko kulturo. Vsekakor je s šolskimi zbori nekoliko težje delati, je pa ta glasbena vzgoja potrebna, saj je na šolah še tako preveč zapostavljena v primerjavi z učnimi načrti drugih držav. Revija se je zaključila s skupno pesmijo. Vsi pevci, bilo jih je kakih 500, so zapeli »Pesem primorske mladine«, ki jo je napisala Ljubka Šorli, uglasbil pa Zorko Harej. Pevce, ki jih je vodil Franc Pohajač, je spremljal ansambel »Zvezde« z Opčin. —o— Protestni koncert v Verdiju V nedeljo dopoldne je do zadnjega kotička napolnjeno gledališče Verdi potrdilo, da sta mesto in kulturna ter politična javnost solidarna z vodstvom in osebjem gledališča Verdi, ki je z brezplačnim koncertom protestiralo proti namenom vlade, da močno zmanjša finančno nakazilo za dejavnost te opere. Če bi prišlo do uzakonitve vladnega predloga, bi sploh bil o-grožen obstoj tega gledališča. Predstavnik uslužbencev, ki je prebral izjavo, je naglasil, da bi kriza še bolj prizadela Trst, saj ukrep ne bi prizadel samo Verdija, ampak tudi italijansko in slovensko gledališče. Zbor in orkester sta nastopila pod taktirko pevovodje Giorgija, izvajali pa so dele oper, ki jih je Opera uprizorila v zadnjih mesecih. O tem vprašanju se je izrekel tudi senator Mascagni, ki se je mudil v teh dneh v Trstu in se v parlamentu zavzema za spremembo predloženega zakona. Povedal je, da je za enkrat vsa stvar u-stavljena in da jo še pretresajo. VIOLINISTKA HAE SUN KANG BO PRIREDILA KONCERT V TRSTU V torek, 22. marca, ob 20.30 bo priredila samostojen koncert v Trstu, v gledališču Rossetti, zdaj že slavna mlada korejska violinistka Hae Sun Kang, zmagovalka lanskega mednarodnega violinskega tekmovanja za nagrado Rodolfa Lipizerja v Gorici. Nastopila bo skupaj s francosko pianistko Veronique Grange. Hae Sun Kang se je po diplomi spo-polnjevala na višjem glasbenem konservatoriju v Parizu ter si je od leta 1980 osvojila že več najodličnejših mednarodnih nagrad za violiniste. Srečanje goriškega nadškofa s slovenskimi verniki Goriški nadškof Antonio Vitale Bom-1 tudi v nedeljevanju slovesnosti povezoval marco se je preteklo nedeljo, 13. marca, posamezne dele. Zatem je spregovoril de- sestal s slovenskimi verniki goriške nadškofije. Slovesnost je bila v cerkvi v Stan-drežu, ki je bila zasedena do zadnjega kotička; prišli so verniki iz vse goriške nadškofije, z namenom, da bi se srečali s svojim nadškofom. To je bilo prvo uradno srečanje s slovenskim občestvom. Točno ob 15. uri je nadškof Bommarco stopil v štandreško cerkev, ob izvajanju mogočne »Ecce sacerdos magnus«, ki so jo zapeli združeni cerkveni zbori pod vodstvom Mirka Špacapana in ob orgelski spremljavi prof. Lojzke Bratuževe. Najprej je nadškofa pozdravil dr. Karlo Mučič, ki je SLOVENSKA KONZULTA OBRAVNAVALA KULTURNA IN ŠPORTNA VPRAŠANJA Komisija za kulturna in športna vprašanja, ki jo je imenovala slovenska Kon-zulta pri goriški občini, je na seji Kon-zulte v petek, 11. marca, poročala o trenutnem stanju odnosov med občinsko u-pravo in kulturnimi ter športnimi organizacijami, ki delujejo na teritoriju goriške občine. V teku razprave je bila predvsem prikazana nezadovoljiva kvalitativna in kvantitativna stopnja teh odnosov; nadalje so bile nakazane možne pobude in rešitve nekaterih specifičnih vprašanj, ki jih bo Konzulta predočila občinski u-pravi na prihodnjem sestanku z odgovornimi odborniki. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o delovnem načrtu za pripravo strokovnega posveta o družbeno-gospodarski problematiki Slovencev na Goriškem; Konzulta je nato imenovala svojega predstavnika v občinsko komisijo za kmetijstvo. kan Marjan Komjanc, ki je v svojem govoru osvetlil pomen tega srečanja, nakazal nekatere probleme naše narodne skupnosti in cerkvenega občestva, ki pričakuje od novega nadškofa, da bo Slovencem stal ob strani in z razumevanjem skušal pomagati pri razreševanju vseh še odprtih vprašanj, s katerimi se naša skupnost vsakodnevno srečuje. Nato je pozdravila podpredsednica pastoralnega področja dr. Marilka Koršič Čotar, ki je nanizala vrsto vprašanj, začenši s problemi razlastitev v Štandrežu in z ugotovitvijo, da je tudi Cerkev včasih ravnala nepravilno v odnosih s Slovenci; izrazila je upanje, da bo tudi sedanji nadškof z razumevanjem sledil naši problematiki, tako da bo s pomočjo celotnega verskega občestva dal ustrezne predloge za rešitev naših vprašanj. Nadškof Bommarco je svoj pozdrav Izrazil je najprej zadovoljstvo nad velikim številom vernikov, ki so prišli na to prvo srečanje z njim in še zlasti mladine, ki je bila tako številčno prisotna po svojih organizacijah. Odgovoril je nato na nakazana vprašanja in zagotovil vso pripravljenost pomagati pri razreševanju teh problemov; ob tem je podčrtal tudi veliko vlogo celotnega cerkvenega občestva. Poudaril je potrebo po skupni »hoji v sodelovanju«, kajti samo v skupni volji in s pomočjo vseh se lahko rešijo težave in odpravijo krivice. Nadškof je nadalje govoril tudi o »raznolikosti« v goriški Cerkvi in ob tem pritrdil, da je nujno, da se v določenem narodu ohranijo oziroma utrdijo kulturne in jezikovne vrednote. Svoj govor je zaključil z razčlenitvijo misli iz nedeljskega evangelija. Zatem so predstavniki iz vseh občin pastoralnega področja izročili nadškofu darila, ki so bila v glavnem izraz našega kulturnega ustvarjanja v zamejstvu oziroma pomembne slovenske publikacije. Po končani sv. maši se je nadškof na kratko zadržal pred cerkvijo z verniki, nato pa z vsemi slovenskimi duhovniki goriške nadškofije. V zvezi s tem bi samo rekli, da je škoda, ker nadškof ni posvetil več časa začel v slovenskem jeziku, se zahvalil za pogovoru z laiki, s katerimi ima manj mož-sprejem in nato nadaljeval v italijanščini, nosti za srečanje. Seja ZSKP v marcu Ob številni udeležbi je potekala tudi druga seja Zveze slovenske katoliške prosvete. Najprej so predsednik in odborniki poročali o delovanju v preteklem mesecu. Dalj časa smo se ustavili ob problemih podgorskega društva in predlogih za oživitev njegovega delovanja. Pomembna točka večera je bila diskusija o sodelovanju pri večeru in razstavi posvečeni Primorski, ki bo v Ljubljani v Cankarjevem domu maja meseca. O tem je bilo govora že v ožjem odboru. Predsednik je seznanil še ostale predstavnike o namenu in možnostih sodelovanja pri Občinska seja v Doberdobu Pretekli teden se je sestal občinski svet iz Doberdoba in razpravljal o nekaterih važnih vprašanjih, ki so v glavnem zadevala javna dela. Tako je župan dr. Mario Lavrenčič poročal, da je deželno odborništvo za javna dela nakazalo občinski upravi 300 milijonov lir za ureditev županstva. Ob tem je treba povedati, da je občina Doberdob predvsem zainteresirana, da se uredijo najprej prostori za nižjo srednjo šolo, ki bo lahko odprta, kakor hitro bodo urejeni primerni prostori. Razprava na seji se je nato vrtela okrog nekaterih javnih del, ki jih bo občinska u-prava uresničila v kratkem: odobrili so načrt za ureditev in asfaltiranje nekaterih cest v Doberdobu, na Poljanah, pri Ferletičih; zgradili bodo avtobusno čakalnico na Palkišču, poskrbeli za javno razsvetljavo v Levstikovi ulici na Poljanah. Nadalje je občinski svet razpravljal o pravilniku za sprejem ostarelih v domove za onemogle in o začasni zaposlitvi knjižni-čarja-kulturnega animatorja ter dveh han- dikapiranih oseb. Ob koncu je svet vzel v pretres še vprašanje glede ureditve do-berdobskega jezera in njegove okolice; načrt je v zvezi s tem precej široko zasnovan, vendar bodo najprej poskrbeli za ureditev poti, parkirnih prostorov in označitev pešpoti. SERIJA FILMOV V KULTURNEM DOMU Od 16. marca do 18. maja, to je cela dva meseca, bo trajal spored filmov, ki jih bodo predvajali v goriškem Kulturnem domu; gre za veliko manifestacijo, ki jo prirejata Kinoatelje in Piccolo Cineforum, to sta slovenski in italijanski krožek, ki sta že jeseni priredila cel ciklus slovenskih filmskih novitet. Nekatere bodo predstavili tudi v tej sezoni, predvajali pa bodo tudi filme drugih narodov in ki v Gorici niso bili predvajani. Predstave bodo ob sredah, predvideni so tudi abonmaji po znižanih cenah. tej prireditvi, predstavniki pa so predlagali najboljše oblike sodelovanja. Pri razpravi o kriterijih za določanje podpor posameznim društvom so prisotni bolje določili pravila za delitev podpore članicam. Iz poročil v preteklem mesecu je bilo razvidno, da so bile prireditve številne, nekatere pa v resnici malo obiskane in organizacijsko zanemarjene. To so pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti. Obširno je bilo zlasti poročilo o nastopu moškega zbora M. Filej v Rimu. Med pobudami, ki so na programu v prihodnjem času, so v glavnem nastopi na reviji Primorska poje, nekaj je tudi koncertov in predavanj. Ob koncu večera je bil ponovno govor o pevskih revijah, ki se vršijo v Katoliškem domu v jesenskem času in katere je treba dvigniti na boljšo kvalitetno raven z drugačnim organizacijskim oprijemom. Vredno je tudi omeniti predlog za srečanje predstavnikov naše Zveze z novim škofom in predstavitev delovanja tudi novemu goriškemu prefektu. Govor je bil še o možnosti nastopa zbora iz Kanala v Gorici. h. d. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - TRST V SODELOVANJU Z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN ZVEZO KATOLIŠKE PROSVETE GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE V KULTURNEM DOMU V GORICI CARLO GOLDONI SLUGA DVEH GOSPODOV komedija v nedeljo, 20. marca, ob 16.00 - ABON. A in C v ponedeljek, 21. marca, ob 20.30 - ABON. B IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Revija Primorska srečanja 37. številka revije Primorska srečanja se začenja z uvodnikom pod naslovom »Nepremišljena poteza«, ki ga je napisal znani primorski politični delavec Miro Kocjan. Kot že naslov pove, obravnava v njem težke omejitve obmejnega prometa z jugoslovanske strani, predvsem maloobmejnega prometa. Uvodnik gotovo zvesto zrcali razpoloženje obmejnega prebivalstva in gotovo tudi prebivalstva v Sloveniji na sploh, ko pravi med drugim: »Ob ukrepu zveznega izvršnega sveta, s katerim so oktobra lani nenadoma in ostro, da ne rečemo grobo, omejili določbe Videmskega sporazuma o maloobmejnem prometu med Jugoslavijo in Italijo, so dejavniki Slovenije im seveda Primorske poleg številnih drugih širom po Jugoslaviji množično in skorajda frontno izrazili svoje negodovanje. Združili so ga z zahtevo, da je treba ukrep brž preklicati, da bi ga morali izvzeti iz svežnja omejitvenih dokumentov, ki so bili sprejeti v zvezi z gibanjem naših državljanov čez meje. Reakcija, saj je šlo dobesedno za reakcijo, ne pa samo za odgovor na sprejeti ukrep, je bila hitra, pa tudi bogato dokumentirana ... Razumljivo je, da je bila med drugim brž dana podpora izvršnemu svetu SR Slovenije, ki je od zveznega izvršnega sveta že novembra lani kategorično terjal, da se napaka popravi. Medtem so mnogi drugi politični organizmi, ne le po Sloveniji, marveč tudi drugod in tudi v Zvezi jasno zavzeli enako stališče. Silovit odgovor primorskih dejavnikov vsebuje v glavnem dve bistveni ugotovitvi: da je ukrep zveznega izvršnega sveta povzročil škodljive politične učinke in da bo vplival na številne druge vidike povezave in sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo, seveda zlasti na obmejnem področju«. Miro Kocjan potem nadaljuje v svojem u-vodniku: »Stanje, ki je nastalo ob meji potem, ko je bil sprejet omejitveni ukrep, je bilo nekako takšno, kot si ga je očitno želela zvezna administracija. Promet s potnimi listi je na vsej meji nazadoval od 80 do 90 odstotkov, gibanje z mejnimi prepustnicami pa je padlo, prav tako vzdolž vse meje, za 70 do 80 odstotkov v primerjavi s prejšnjim stanjem oziroma z istim obdobjem prejšnjega leta. Takšno stanje še traja... Omejenost gibanja v okviru Videmskega sporazuma je dosegla nivo absurda ... Posledica,