f oaamczne številke«
Navadne Din —*75, ob nedelfab Din 1*—.
UREDNIŠTVO m m*mt* T Mavi-
b«ft, jaraim	*•	i,	Kwm6tkr.
UPRAVA m m1h|« ♦
•Im it. A FfW8f< >• T4r (m it H * SHS p—
n.nr.
N*
Poštnina pla&fta V gotovini Cenr dpna?n?e štev. Din -*75
TABOR
Leto Vlil.
Maribor, četrtek 27. januarja 1927.
('osame zne številke; N avadne Din —'75, ob nedeljah Din 1"—.
.TABOR* lakaja vsak aaa, raavvo
nedelje ta prašnikov, ob ltt. tari s datamoro naalednjeja dne tar ataat mesečno po poiti D 10'—, xa ioo-■emstvo D 18'	,	dostavljeo	na	docn
D 11'—, na izkaanioe D 10* inaerati po dogovoru.
Naroča ae pri spravi .TABORA* MARIBOR, lurčieeva ulica itev. 4
Številka: 21.
Mala antanta ie trn v peti Italije
Nova natolcevanja italijanskih listov.— Zahtevajo balkanski Locarno pod protektoratom Italije! Panslavizem najve-5ja nevarnost-
Novoimenovani poljski poslanik Knoll je Prispel v Rim in jo včeraj prevzel svoje posle- Knoll je izjavil novinarjem, da je treba vzpostaviti med Poljsko in Italijo tesne gospodarske vezi. Po njegovem mnenju Mala antanta za Poljsko nima posebnega Pomena. Pod raznimi dednostmi jo Poljska večkrat sodelovala z državami Male antante in Poljska ni nikdar pomislila na to, da so interesi držav Male antante različni in da ima vsaka od njih posebne cilje. Vendar je z .vsemi vzdrževala prjateljske od nošaje.
Najintimnejše razmere vežejo Polj sko na Italijo, ki jo smatra za pravo in prirodmo zaveznico. S Češkoslovaško in Jugoslavijo, čeravno so odnošaji dobri, Poljska Etna ekupnh nteresov. Vežejo jo edinole razne osebe, toda to nima ni-kakih uplivov na orijentacijo poljske politike, ker Poljska ne zasleduje Panslavistični program-
Vsi italijanski listi se bavijo z izdava mi Poljskega poslanika. Zlasti Povdam KnoUove izjave fagistovski »Imoero« da Poljska nima nič skupnega z Malo antanto_ in da razen Rumunske, ki_ je pjen priročen zaveznik, ne išče ožjega kontakta z ostalima dvema državama Male antante t- j. z Jugoslavijo in Češkoslovaško, ker Poljska noče izvesti panslavističnega programa. V zvezi Knollovo konstatacijo spominjajo fagi-stovski listi na to, da sta Jugoslavija in češkoslovaška že davno pričeli Pripravljati načrt po katerem se bi naj učvrstil prestiž Slovanstva v sredinji Evropi.
To jo dovolj dokazal ravnatelj ru-mtmskega lista -»Čaventul«, Tito Cuaco4 vici, ki je napisal serijo člankov, v kate-l rih je napadal politiko Beneša in Nin-čiča, ker imata izrazito panslavistične cilje. Ta politika, po trditvah Cuacovi-ca, zapostavlja interese Male antanto in hoče balkanske države zvezati - paktom a la Locarno. S tem bi bil ustvarjen blok Proti italo-rumunskemu in italo albanskemu paktu. Še več. Beneš je podprt od Jugoslavije težil po vstvarie-nju slovanske »MitteleuroPe« po starem receptu nemških monarhistov. V ostalem pa se jo ta načrt že razbil radi skupne ofenzive Rumumjc in Ita]jje.
Najnovejša Knollova izjava potrjuje navedbe rumtjnskega novinarja, ker Knoll javno očita Jugoslaviji in Češkoslovaški Panslavizem-
»Tribuna« prav.i, da je češki Poslanik v Bukarešti odločno protestiral pri ru-mtinskl vladi radi Cuacovicijevih član-kov m razgiaSjk da so vse niegove navedbo neosnovane- Toda niti protest niti demantiji nc morejo dokazati nasprotno.
Po vsem tem je danes Mala antanta razbita,	ayija,	geografsko	odda-
ljena od Ceske je izolirana in radi tega ®o, kakor zatrjujejo milanski »Ambro-s ano«, jugoslovanski politični krogi v tl i,- ra^' vedno večjega vmešavanja Balije na Balkanu in srednji Evropi. — I,;lrn izhod iz današnjega položaja je 8k|enHev balkanskega nakta. toda pod «ddo Italije. Čim preje se mora Jugoslavija Preorlientiratl v Prilog Ital ji,- in to tem boli. ker bo moral Beneš zapustiti svpj položaj.
politike- Pogajanja z Jugoslavijo se bodo nadaljevala. Najvažnejše pa je vpra-a na —orje. Tu pride v poštev le Reka in Madžarska želi nadaljevati prijateljsko politiko z Italijo.
Buharin kakor tudi Rikov, sta opozar- ] da je avtomobilski obrat povsem ne-
Bethlenov ekspoze
Budimpešta, 26. jan-Včeraj so se sestale prvič po volitvah vse vladine stranke. Na seji jo izjavil m»ni8,trski predsednik Bethlen sledeče:
. -.‘"Vlada Je iz državnozborskih volitev j Zmagoslavno, tako da razpolaga danes s kompaktno večino 171 poslancev«. Njegova vlada, je dejal, zasleduje miroljubno politiko ter tudi misel o kraljevim, ycndar pa vprašanje krone trenutno n! aktualno, kor se ga mora Presojati s staušča zunanje, ne pa notranje
Vremenske nezgode v Italiji
Rim, 26. januarja.
Iz Italije še vedno prihajajo vesti o Posledicah vremenskih katastrof. V Laghitellu, mali vasici 30 kilometrov od Cosenze, ki jo je ogrožala ogromna !a-vina, so se začele hiše premikati. Prebivalstvo je z obupnimi khci zdrvelo na cesto. Prefekt iz Cosenze jo dobil od notranjega ministra nalog, takoj zgraditi novo vas! Prebivalstvo prenočuje na Prostem v šotorih-
V Catanzaru se je Porušila neka hiša in pokopala pod seboj mater s petimi otroki. Vkljub viharju jo vojaštvo stalno na delu in rešuje ponesrečence-
V Campigliji pri SpeziJi je pričela polzeti velika plast zemlje, katere dimenzije zavzemajo poldrag kvadratni-kilometer- La vi n a se premika proti morju. Vsi vinogradi so zginili pod premikajočo se zemljo. Človeških žrtev ni.
Tri dni in tri noči je neprenehoma padal gost sneg, ki je pretrgal vse telefonske in brzojavne vezi med glavnim mestom hi severno Italijo.
V Bergamu vlada temperatura — 14 stop. n Pri Tridentu je zmrznil neki smučar, kojega identiteto še niso mogli dognati.
Dnevna kronika
Opozarjamo na uradno popravljanje volilnih Imenikov!
Pri volitvah dno 23. t- m- se je znova izkazalo, da mnogi narodnjaki in naprednjaki niso bili vpisani v volilnih imenikih- To je posledica starega greha mnogih naših ljudi, da se kljub našim pozivom ob priliki reklamacijskega postopanja ne pobrigajo takrat za to, ali so vpisani v imenikih ah ne. Meseca februarja bodo občine v smislu zakona o volilnih imenikih iste uradno popravljale. Važno je, da se vsi naši ljudje, ki so pri nedeljskih volitvah doživeli neprijetnost,- da niso mogli voliti, ker niso bili vpisani, tekom meseca februarja brezpogojno pobrigajo za vpis y imenik. V Mariboru naj gredo bodisi na občino in tam na zapisnik zahtevajo vpis, seveda na podlagi predpisanih dokumentov (dokaz o prekoračenju 21. leta starosti, dokaz o domovinski pravici, odnosno pri onih. ki še niso državljani, Pa so Slovani, potrdilo, da so Slovani po plemenu in jeziku, končno pri državnih nameščencih, zdravnikih itd. dokaz o nastavitvi v dotični občini). Ali Pa naj Pridejo z navedenimi dokumenti v naše tainištvo, kjer bomo storili potrebne korake. da bodo_ vpisani. V ostalih občinah r** oblasti naj istotako vsi naši somišljeniki store enako bodisi sami v občinskih uradih, bodisi potom organizacij- Zadnje volitve so zopet pokazale, da ie vsak glas velike važnosti- Zato je dolžnost vsakega somišljenika, da se pobriga Za svojo volilno pravico-
Oblastno tajništvo SDS v Mariboru.
jate na agresivne namene Anglije, ki je močno vznemirjena radi dogodkov na Kitajskem .ki so v najtesnejši zvezi s sovjetsko Rusijo.
Zanimivo je, da je imel govor o temi »Vojna ^ bliža EvroPi« tudi vojni komisar SSSR Vorošilov. Na moskovski komunistični konferenci je nedavno izjavil: »Vojna, katere so se odrekali oni ki so krivi krvolitja od 1. 1914.—J 918-, se bliža zopet izbruhu in bo zajela ne le Evropo temveč ves svet. Nažalost ne moremo trenutno preprečiti tega, kajti proletariat še ni sposoben in nima dovolj sredstev na razpolago-
Vorošilov je v nadaljnih izvajanjih govoril o Pripravah rdeče armade- Med drugini je tudi iziaviil: »Po petih letih, zaželjenega miru in napornega dela za povzdigo naših vojnih sil, bi bilo smešno in nepravilno, ako bi dejal, da nismo Pripravljeni. Naša armada v razvoju ne narašča sorazmerno z razvojem vse države. Rdeča armada, rdeča flota in rdeča avijacija bo vedno pripravljena. Samo poziv; »Pripravite se«, ali; »Nevarnost preti« in naše vojne edinice bodo pričele in tudi dovršile svojo dolžnost. Ob zaključku je komisar Vorošilov Pozval vso moskovsko javnost. Predvsem pa komunistično organizacijo, da vestno podpira obrambo države-
V zvezi z navedenimi izjavami odgovornih činiteljev je sovjetski tisk nričel pravcato kampanjo. Vojaški list »Kras-naja_ zvezda« piše o vojnih načrtih im-peri.ialistov. Tudi drugi listi posvečajo mednarodnim vprašanjem veliko pozornost in zatrjujejo, da je v splošnem Položaj jako resen in za Rusijo neugoden.
Začetkom januarja se je vršila v Moskvi konferenca poveljnikov rdeče konjenice .katere se je udeležil tudi nadzornik kavalerijskih enot Budjenij- Na konience, katere se ie udeležil tudi nad-jaška vprašanja. Razen te konference se je letos vršilo že nešteto sestankov visokih sovjetskih poveljnikov vseh virst orožja.
Buharin je v enem izmed svojin govorov omenil, da ie^ bivši carski diplomaciji uspelo prepričati konservativno Anglijo, da so vse neprilike. ki jih irha io Angleži v kolonijah posledica ruskih intrig, kar je napetost med Sovieti in Britanijo znatno poostrilo- — Toda je zaključil — mi smo pripravljeni na vse.
Rusija je pripravljena na vse
. Več sovjetskih merodajnih činiteljev v zadnji dobi imelo zanimive govore iznašajoče se na zunanjepolitična vprašanja- Komunistični ideolog Buharin je na moskovsk konferenci komunistične stranke dejal, da Pride lahko v najkrajšem času do vojske, ki bi bila Predvsem naperjena proti sovjetski Rušili- Podobno Je govoril tudi predsednik narodnih komisarjev Rikov na kongresu društva za avijatsko in kemično obrambo države (Meščansko društvo »Aviohim«).
— Izsušenje blata na obali Strumice.
Poleti sc bo pričelo z izsuševanjem o-gromnih plasti blata na obali reke gtru-mice- Akciia jo pokrenjema na izrecno željo N.i- Vel. kralja. 7. melioraciio se bo pridobilo mnogo rodovtne zemlje.
— Poljski škof na grmadi. Katoliški duhovniki in pobrali so iedva rešili škofa monsignora Morosova smrti. On ie nopreie Pripadal ruski — Pravoslavni cerkvi. Pred kratkim pa jo prestopil h katolicizmu- Pred dvema dnevoma le nekoliko pravoslavnih vernikov ustavilo škofa in zahtevalo, da se povrne k Prejšnji -veri, od katere jo odpadel kot heretik. Ker pa škof o tem ni hotel ničesar slišati, so kar na sredi cest« znosili kup drv in hoteli Morosova živem režirati- Grmada je že gorela, ko ie prispela rolicua in z največjim naporom rešila škofa.
— V 18. letu postalo mladenič. V San Remu ie živelo 18'etno dekle, roieno v neki bližnji vasi. Njo so vse do sedaj smatrali za žensko, med tem ko ie pravzaprav mlad in zdrav mladenič- Ko se ie dote rodilo, niso na njem opazili nek fizični pogrešek, temveč so ga Prijavili občini kot žensko dete. Pri krstu ie o-trok dobil žensko ime- Med tem ko io dete raslo, je zgineval dotični pedosta-tek in dekle se ie v 18. letu počutilo v ženskem društvu čedalje bolj nenadno. Šlo ie k zdravniku in ta jo konstatira] da ie dekle moškega spola- Radi toga ie nastalo težko pravno vprašanj« in potrebno je mnogo formnhiosti, da 'ahko postane dosedania deklica — fant.
— Mišja armada. Cele armade miši so šle s trebuhom za kruhom in preplavile Kalifornijo. Ponekod jih io toliko.
mogoč. ’ Na drugih krajih se morajo avtomobili ustavljati, ke rPreplavljai. miši ceste. Kmetje zapuščajo domove, miši jih pa ugonabijajo. Oblasti so ukrenile, da se nastavi mišim zastrupljeno žito. Toda to sredstvo ni pomagalo- Sedaj so oblasti odredile ugonabljanie miši s strupenimi plini. Gotovo je, da se bo to sredstvo obneslo, toda vprašanje je, kam bodo z ogromnimi masami mrtvili živalic-
— Bolnice in sanatoriji uporabljajo jedilni pridatek »Juhan«, ki daje juhi in prikuhi veliko redlilnost in okus. Poizkusite samo eno steklenico. Postane Vam nenadomestljiv. — Alimenha d- z o. z. Ljubljana, Zgornja Šiška 17.	128
m Odvetnik dr. Avg. Reisman v Ma. riboru je preselil svojo odvetniško pisarno iz Gregorčičeve v Slovensko ulico št- 11 I. nadstropje Poleg trgovine W8-gerer- Telefon 99.
MarSfo©rsk© we$ti
Maribor, 26. januarja-
Zope& prikrajšani
Naša javnost se gotovo še spominja onih dni, v katerih je mariborska pošta s pomočjo nadrejenih lokalnih oblasti skušala doseči v Beogradu v proračunski postavki majhne sv-ote za izpopolnitev naprav v Mariboru. Šlo je predvsem za avtomatično telefonsko centralo in za postavitev več kot nujno potrebnega kolodvorskega poštnega Poslopja.
Napeto so Pričakovali zainteresirani krogi izida proračunske debate poštnega ministrstva- Nihče ni pričakoval mnogo, nihče se Pa tudi ni nadejal, da ne bo nič. Nekateri so sicer mogoče upali, — toda njihov up je splaval po vodi. - •
Gospod minister smatra za važno, da se vzpostavilo telefonske kabelske linije zlasti v Beogradu, pa tudi od Gje-vgieliic do Maribora in da so jih položi tudi v Vojvodini in Primorju. Zdi se nam, da je Maribor prišel do kabelske linije docela po nedolžnem.
Celo nekateri poslanci so bili za zmanjšanje nekaterih postavk. Tako je poslanec Preka mirno govoril za reakcije kreditov z Ljubljano in za Maribor. In res so znižali kredit za avtomatično telefonsko centralo za 100.000! in 6 milijonov dinarjev za mariborsko kolodvorsko pošto- Tako! Ako pa M šlo za tem, da se v postavki za Beograd črta le 1 Din, kaj potem. ••?
Tako smo zopet prikrajšani. Potolažili so nas z obljubami za drugo leto. Biti moramo Ponižni, plačevati davke in — držati fige v žepu! — Mariborčan.
Lfudska univerza
V Pondeljek 24. t-m- ie imel v Liud-ski univerzi predavanje ravnatelj umetniške akademije v Zagrebu dr. Branko Šenoa, brat geografa in sin znanega hrvaškega književnika.
Govoril je o hrvaški arhitekturi, vodil svoje poslušalce po vsej hrvaški po-kravni in ponazoril na mnogobrojnih lepih podobah ves razvoj hrvaške cerkveno in profane arhitekture od prve romanske dobe, čez gotiko, renesanco, cmnir do 19. stoletja, ko se ie omciilo vso umetniško udejstvovanje na slabo posnemanja Prejšnjih umetniških slogov, a to ne samo na hrvaškem, temveč Po celi Tvropi. Žal je unič^a nebroi pomembnih in lepih spomenikov zlasti iz starejše dobe barbarska turška roka — v novejšem času pa nič manj barbarska roka restavraterjev. ki so kaotično pomešali en umetniški slog z drugim. Kot drastični primer za tako uničevalno de-o ie navedel stolno cerkev v Zagrebu.
Na.ičastnejšo mesto ie odmeril samostanu v Lenoglavi. k.ier ie krasila veličastno cerkev mojstrska roka patra Paulina- Tu je cvetelo prvo znanstveno živliome, tu je bila prva hrvaška univerza.
Naj omenim, da se je g. Profesor posebno pohvalno izrazil o našem slovenskem ljubljanskem arhitektu g. Plečni-
Stran 2.
VF A’ * rti? «.
ku, katerega načrte — žal še niso izpeljali — Še navedel kot vzor za Pravilno, finočutno restavriranje starih spomenikov.
Poslušalci — žal jih ni bilo premnogo — so bili fascinirani od toplote in ljubezni s katero je oživel g. predavatelj svojo besedo, od lepote izgovarjave hrvaškega jezika, ki je skrajno muzikalično zvenel jn se v izgovarjavi skrajno Približal naši slovenščini. On je resnično v polni meri izpolnil željo Ljudske univerze: širit-i spoznanje, razumevanje in ljubezen do naših hrvaških bratovi Bil je Pravi hrvaški večer!
Povdarjamo, da so utrpeli vsi tisti, ikli se niso posl užili tega izvanirednega duševnega užitka, veliko škodo! Maribor ie pokazal tokrat kulturne zrelosti-V Ljudski univerzi v Beogradu je znamenitega hrvaškega arheologa poslušalo 1200 ljudi — v Mariboru morda 80!
Haski ples
Narodno gledaSiile
REPERTOAR.
ob 20- uri »Arniče«
V M&riboru. dne 27. Januarja 1027.
1. februarja 1927
pri Gotzu
obrtnih po* močnitov en vajencev v Maiib@ry
Na seji Slovenskega obrtnega dru štva v Mariboru z dne 24- januarja 1927 se je poleg drugih važnih točk dnevnega reda tudi obširno razpravljalo o po moč n iški in vajeniški razstavi, katera bi se vršila meseca junija 1927 in bo obsegala območje mesta Maribor in okolico- Razstava se bo vršila v prosto rih telovadnice državne realke. Ista bi trajala Po dogovoru z obrtno nadalje ■yaln° šolo, katera se bo razstave udeležila tudi z risbami.
Ta pomočniška itn vajeniška razstava bo za obrt velikega pomena. Zavedati se moramo ravno v današnjih tež kih časih velike važnosti našega obrtnega naraščaja. Sedanje razmere so odtujile pomočnika in vajenca svojemu učnemu mojstru, vzele so mu ljubezen do svoje obrti. Treba je torej pritegniti pomočnika in vajenca zopet nazaj, da bo tudi z dušo v svoji delavnici.
Iz tega vzgojnega namena je skleniti lo Slovensko obrtno društvo, da bo priredilo za Maribor in okolico, pomočni ško in vajeniško razstavo, ki naj pokaže, kaj zmore naš obrtni naraščaj.
Razstave se lahko udeleže pomočni ki vseh obrtov, kakor tudi vajenci od drugega učnega leta dalje.
Vsak pomočnik in vajenec, ki se hoče udeležiti razstave mora sam izdelati iz svoje stroke in Popolnoma brez tuje Pomoči razstavni predmet- Razstavni predmeti naj imajo primerno vrednost, da se lahko prodajo- Če je mogoče, naj se vsakemu razstavnemu predmetu priloži tudi pripadajoča risba, katero naj vajenec izdela v šoli, pomočnik pa pod nadzorstvom g. mojstra. Seveda pa morajo to Pomočniško in vajeniško razstavo podpreti tudi gg. mojstri in sicer na ta način, da pripomorejo pomočniku in vajencu do cenenega materijala, da more izdelati razstavni predmet.
Polagajoč veliko važnost taki prireditvi je Slovensko obrtno društvo v Mariboru na svojj seji dno 24. januarja 1927 zakbučilo, da bo to vzgojno prireditev kar najbolj podprlo in 'je isto uver-jeno,^ da dela v sporazumu 7, vsem o-brtništvom mesta Maribora in okolice, ki bo to prireditev gotovo z veseljem pozdravilo in dalo Priliko večjemu številu Pomočnikov in vajencev za udeležbo pri omenjeni razstavi.
m I. redna seja mestnega občinskega sveta mariborskega se vrši vi petek- dne 28. januarja t. I. ob 17. uri v mestni posvetovalnici- Dnevni red: Proračun za leto 1927.
m Inozemski Potniki in njih kunči.ie-Po Mariboru in okolici Prodaja ueki dunajski trgovec Leo Leer razno blago papirne stroke in ima v Mariboru celo svojo zalogo. Ker je tak način kupčevanja inozemccv Pri nas strogo prepovedan, poziva gremij trgovcev, da — ako se še k.ie Pojavi — da ga izroče organom policije ah žandarmerije, ako se bo_ še pojavil v kaki trgovini- Ker ni to edini slučaj, marveč se vsak čas pojavljajo razni inozemci s svojim blago™ v trgovinah in tudi Pri Privatnih strankah in v pisarnah, jo neohodno Potrebno, da trgovci na trnje pazijo in vsakega izroče policijskim organom- — Trgovski gromi j, Maribor.
m ^ Veliko lepih dobitkov je mogoče zadeti na n. velikem jugoslovanskem plesu, ki ga Priredi Jugoslovanska Matica v Mariboru dno 12. februarja t- 1-v dvorani Gotz. Radi dobitkov se je obrnila Jugoslovanska jVlafica na tukajšnjo trgovce in industriioe, ki vsi v od-leSni meri prispevajo z raznovrstnimi
dobitki v blagu tako, da je gotovo, da bo zadela vsaka peta srečka. Razen tega bo kirasen glavni dobitek in sicer zlata moška ura in zlata damska ura z za pestnico- Srečke se dobivajo v vseh to bakarnah v Mariboru in v pisarni Jugoslovanske Matice, Slovenska ulica št. 2 od 17. do 19. ure in stane srečka samo 2 Din- Ker ni mnogo srečk, presega vrednost dobitkov že danes celotni izkupiček srečk- Prihajajo Pa še vedno novi dobitki. Nikomur ne bo žal, da si nabavi srečke J- M.
m Ples pod lipo po znani koroški šegi se bo vršil na II. velikem^ jugoslovanskem Plesu dne 12. februarja t. 1. ored koroško kočo v dvorani G5tz- Nihče naj ne zamudii te prilike, temmanj, ker so na sporedu tudi druge zanimivosti-m Rezervne oficirje vljudno vabimo na občni zbor, ki bo v nedeljo 30. t. m-ob 9-30 uri »Pri zamorcu«-m V državnem dečiem domu v: Stross majerjevi ulici je bilo tekom leta 1926 vsprejetih 62 otrok, izmed teh 41 dečkov in 21 deklic. Izstopilo je 26 otrok, od teh 18 dečkov, 8 deklic, tako. da je bilo v zavodu koncem leta 35 otrok, od teh 23 dečkov in 13 deklic. V zavod se je vsprejelo djeco iz sledečih vzrokov: Radi osirotelosti 17 otrok, repatrijacije j otrok, zapuščenih od svojcev 4, radi odsotnosti svojcev v bolnici ali zaporu 7, radi službenega položaja svojcev 21, radi zanemarjenosti od svojcev 2, radi postopanja iin, tatvine 3, radi siromaštva svojcev 4 otroci. Odpuščeni so bili oddani: K svojcem ali v domovinsko občino 15 otrok, k rednikom 1, v uk obrtnikom 2, v drug zavod 1. pobeglih 1, razno 6 otrok. Po veroizpovedi je bilo 61 rim- kat. jn 1 protestant. Po sirot-ninstvu je bilo 15 sirot, po očetu. 5 sirot po materi, 15 Popolnih sirot, 19 nezakonskih, 3 ločenih staršev. 5 še živečih staršev. Brezplačno je bilo oskrbovanih 13, delno oskrbnino je plačalo 44 elotno oskrbnino 5. Osnovno šolo je obiskalo 41 otrok, meščansko 8, srednjo 2, .v uku v obrti 4, hišna dela so opravljali 3, brez zaposlenja so bdi 4 otroci-Vseli dnevnih obrokov se je oddalo 14.080.
m Železna blagajna, ki je bila pred dnevi ukradena trgovcu Ivanu Slugi na Tržaški cesti je bila snoči najdena na Polju pri Pobrežju, radi česar se skle pa, da so vlomilci bili iz okoliških kra jev-
m Tatvina uradnih pisem. Danes zjutraj -ie nek moški našel v vestibilu gla vne pošte več pisem naslovljenih na tukajšnje sodišče. Nekatera pisma šobila odprta. Ker se domneva, da gre za zlorabo ali pa za tatvino, se je uvedla stroga Preiskava, da se ugotovi krivce.
m Mestno kopališče se zopet odpre Jutri din© 27. t. m. in bo stalno odprto ob torkih, sredah, četrtkih, petkih, so botah in nedeljah. Parna kopelj je ob redah in petkih za ženske, vse ostale dni pa za moške.
m Zabavni večer, Pevskega odseka, Trgov, gremija v Mariboru. Pevski zbor Tgovskega gremi.ia priredi v soboto 29. t- m- ob 8.30 uri zvečer svoj prvi zabavni večer z raznovrstnim vsporedom v mali dvorani v Narodnem domu. K tej Prireditvi se vabi vse člane. Vstopnina je prosta. Izkazati se pa mora vsak z člansko izkaznico. Kdor iste še nima si jo naj Pravočasno preskrbi vi Trgovskem gremiju, aji pri predsedništvu g.
V. Weixl-u vi trgovini. Vabila se ne razpošiljajo.
m Grajska klet. Vsako sredo in soboto ples. Svira izbrani orkester. Vsaki dan sveže morske ribe. Točijo se prvovrstna štajerska in dalmatinska vmaw
130
m V sredo 26. tin. Telepatsko sugestivni eksperimenti g- SvengaHja v Veliki kavarni-	1]9
m V petek 28. t. m. velika prireditev mariborskih komponistov v Veliki kavarni- Izvajale se bodo kompozicije: Parma, Schonher, Winterhalter. 120
Sreda, 26. januarja ab- A- Kuponi, četrtek, 27. januarja. ZaPrto.
Kitajska nskdaj m sedajj
Stara Kitajska, ki je bila razdeljena na mnogo majhnih držav, ki so se neprestano borile za nadvlado in prestiž, je imela armado, ki je bila docela sorodna srednjeveškim vojskam evropskih fevdalcev. Posamezni vazali so zapovedovali raznim Polkom, ki so Prav pogosto odrekali pokorščino. Jedro takratnih vojska je bilo vojni voz, v: katerega se je napregalo po štiri konje. Posamezni vladarji so imeli tudi do 10-000 vojnih voz- Armada pa je štela — kakor pripoveduje kitajska kronika _ 300 tisoč vojakov- Taka ureditev se je ohranila prav do konca III. stol. pr. Kr. — Okrog 1. 200 se je ta način vojskovanja oipustil in vojne vozove so zamenjali konji.
. Kitajsko cesarstvo, ki je sledilo pe-njodi propadlega fevdalizma, je način voj*;varnja znatno izpopolnilo. Na seve-ro-zaPadu in na severu solnčnega cesarstva, so se močno razmnožiii mongolski narodi, ki so neprestano silili proti jugu in napadali kitajsko cesarstvo. Boj med Mongoli in Kitajci tvori skoraj celo tisočletje Kitajske zgodovine. Sreča na bojnem polju se je menjavala- Znano je tudi, daje slavni Čingi-skan v XIII- stol. zavojeval vso deželo. Povodom teh vojska je bil zgrajen tudi znanj »Kitajski zid«. L. 1644. so Mongoli iz Mandžurije ponovno zavojevali Kitajsko (to jim. je čestokrat uspelo) in ji gospodovali vse do modernejše dobe-Kitajska vojska pa je bila vedno bolj zanemarjena in je vedno bolj zaostajala za armadami evropskih držav. V XIX. stoletju je kitajska armada prvač nastopila proti belokožcem in sicer v ogromnem_ številu, toda brez vsakršne organizacije- Kitajska vojska ni imela izurjenih oficirjev, a čip, ki bi ga mo-^a država plačevati, se je enostavno prodal najrazličnejšim kandidatom, ki so se s pomočjo dodeljenega vojaštva za izdatek okoristili pri prebivalstvu-Med leti 1850—1864 je besnela na Kitajskem t. 'zv. tajkinska vstaia, ki je zahtevala 20 milijonov žrtev. Kitajska vlada ni mogla premagati revoluciio-nairjev, ^ ki so po dolgih bo.iih vendar podlegli 4000 angleškim in francoskim y o ja kom. To je vzpodbudilo Kitajsko da Je dobila evropske učitelje in tudi orožje. Toda niti ta reforma ni napravila iz kitajskih vojska pravo armado. V ržayj ni bila vojaška služba obvezna. Vojaštvo se ie nabiralo v najPriprostej-sth slojih. Vojaštvo se je nagibalo raz-bpjništvu, kajti njih Plače so bile skromne, a armadno vodstvo takim pojavom ni nosvečalo preveč pozornosti-
Tako je kitajska armada postala pravo zlo za vso državo in kitajska vojska^ kakcu pri nas v srednjem veku, mori, ruši in podira vse kar ji pride Po ■zmag; v oblast- 7a časa revolucije leta 1911. in 1. 1913. ne bil oplenjen celo cesarski dvor v Pekingu.
Tozadevno ni Prišlo do bistvenih iz-po vzpostavitvi Jdtajske
A
A v -v
M .V A
Vod, V'.' -I
f:* if. ■ »r
11f m &
Uh
fljera ra	tSFtf jH
v.:\
v - »
'j
SPJSfSFD MCCCB
Nalsjgodrteišš evropski kupni trg
•sjeihfkiiej	HtivJB	ifrt''*rir	-- mnpBRHPir
AcomKum	>» m
Pomladanski sejem: 6,—12. nsarc?
11.000 rastavljalcev iz 21 držav. 150.000 kupcev iz 44 držav, 1600 vrst blaga najrazličnejših branž. Od igle pa do na jtežjega stroja. Natančnejša pojasnila se dobe prš zastopniku YV, Strohbach, Maribor, Gosposka ulica 19. — Tržna posredovalnica velesejma v Leipzigu za Balkan — Beograd, Gubrina ulica 8.
nswtw.uj xaa v»ai%tin^Hsimmxxcaa^TmSSS 2SSS!
^QS.'jarr:tr.x:
republike 1. 1912. Tudi v bojih, ki jih bojujejo kitajski generali [lanes, razpolagajo le z armadami najetih kalijev in obubožanih kmetov Dohodki plačam-cev so skromni in vodstvo iim dovolju-da,od- Mandžurije na do naj-^ jicjmIi im.nskih mej. Današnji boji na Kitajskem se prav v ničemer ne razlikujejo od bitk Pred tri tisoč leti. ki iih je opeval Si-KSng pesnik staroldtajske narodne Pesmi in verske Poezij:;: »Generali, .cesarski orli -zclpj postali" smo kragulji — kuga y naših hramih deco nam mori — v tuji zemlji nam trebne telesa-•-. generali.
illei©
KINO »UNION« (n*-ofo »Pfoslfop«) predvaja od 25- do vkliučno 28.
»TAJNA ZAPOVED«.
Prekrasna drama iz mornarskega živ-benia internaciJonalnega vohunstva- — Ul vne morske slike'
januarja
KINO i
predvaja od nondehika dne 24. vključno četrtka, dne 27. januarja" »ARA BE C«. Velefihn arabske pustolovine-
do
premem h, niti
»GRAJSKI« r""VT0.
predvaja od pondeljka 24., do srede 26 januarja
»BOŽJA ZIBELKA«. Velikanska monumentalna drama v devetih razkošnih . činih- V glavni vlogi Leon Mafkot. poznan iz francoskega filma »Grof Monte Chriaf«. ki ie bil paj-boliši proizvod tega imena. Pripovcst o svetem pismh in lepi Pastirici.
iflhiša roscailčna
event. začetnica, Mariborčanka se kot prodajalka -prejme v trgovino. Ponudbe na upravo lista pod .Začetnica*. 123
Z«!!0 Sf3D0F3Di.
,e belite zamenjati stanovanje, si omogočiti, sami u-peh s takojšnjo prijavo pri stano vanjskem o tdelku 9\Iarstan“ Lekarniška 2	101
FrUa v nalera.
Ako imate na razpolago stanovanje, prazne sobe, lokale za obrt in trgovino, delavnico, gostilne, trpovine itd., vam je brezplačno na razpolago prijava pri „Maistanu, Lekarniška ulica 2.	|03
Prosta stanovanja v SMencih.
metni cesti, elektr. razsvetljava za plačilazmoine najemnike. Naslov: „Marstan*,Lekarniška ulica 2.	133
Oraritevi £ S”,"”!!
vec v Kran:u, sedaj stanujoč v Studencih, nima več. pravice niti z: stopati. Se manj mka-sirati za posredovalnico „Mar-slan*.	131
i»rotla se
otrofki
stolček
vo ,iček in 100 Din.
mali štedilnik (Hausfreund) dvema luknjama 50 Din, lep umivalnik z velikim ogledalom VVildenrajnerjeva ulica štev. Ig prit), desno.	^35
N.OT8JŠS ^ oSfgČgfS
pri J Trpin-u, Glavni trg 17.
Zimsko blago pol zastonj, Creppe dc Ghine od 60 Din naprej itd. itd. Prepričajte se
nami !!	GO
se sprejme.dijak ah dijakinja s 1. febr. Stolna ulica štev. 1, 1. nad. dč-mo (Špindler). *
?rJSns'!W»sko»te
in let 'staro, kije moralo do-sedaj -v siti razmer služiti v Avstriji,.bi rado prišlo s 1. febr. med slovenske roinlur in vstopilo kot služkinja bodisi privatno ali v kaki eomlni ali kavarni, trgovini itd Ponudbe pod »Slovenska služkinja11 na
^upravo „Tabora'1.
vT
plačam za malo stanovanje 1 sobo in kuhinjo. Dopisi ua uprAvo ,Ufiborn pod „Stano-novanje 500U“.	110
Š3RMBE51H
129
Vellha zračno soka
blizu kolodvora se odda takoj ali 15. febr. Naslov v upravi
Nastopita tudi v nedeljo podoldne!
79
v kavarni Ewopa
gostujeta še nekaj dni komika Bojer in Waledn. Izbran spored.
3Ws*r: »Maanbonsk* Tiok»»*wu t Maribora, predstavnik: Stanko De ta la. ravnatelj. Urednik Vekoslav C iz el. aoviaao:. Iadajatelj: Konaoroii »Tabora«
»reartaAnaSks tleJeoBtUor S p i a d 1 e r, o<rvi»ar. Val .▼ Mao-ibom