Nglasnik DELOVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA JUNIJ 1976 LETO X. ZAČENJAMO RAZPRAVO O OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU ŠTEVILKA 6 Po sprejemu nove ustave bo osnutek zakona o Združenem delu za našo družbo in še posebej za Področje združenega dela najpomembnejši zakon-ski akt, ki ga bomo sprejemali in o katerem bomo vodili celo posebno javno razpravo. S tem zakonom bomo namreč določneje opredelili in uredili že v ustavi podano temeljno zasnovo ‘n vsebino celotnega združenega dela. Z njim bomo delavci, na podlagi medsebojnega združevanja svojega dela, nadaljevali in določili obseg, obliko in smoter svojih celokupnih odnosov, pravic, obveznosti in odgovornosti, temelječih na delu. Uzakonili bomo dosežene in razvojne cilje naše družbe; svojo bodočnost in lasten položaj v njej. Stopnjo neposredne praktične uporabnosti ustavnih določil bo zakon razširil do meje, ki je nujno postavljena z obsegom prostega samoupravnega sporazumevanja. S tem bo dosežena večja uporabna jasnost in onemogočena samovoljnost v tolmačenju ustavnih določil. Zakon predvsem omogoča in nalaga delavcem izvesti tako organiziranost združenega dela: -------------------------------- \ SKUPNI NASTOP V DRŽAVAH TRETJEGA SVETA Naša izvozna služba že več mesecev vodi razgovore in izdeluje ponudbe za vzhodnonemškega partnerja »Tekstima« iz Berlina za izgradnjo predilnice v Sudanu, kjer bi bil IMF udeležen s svojim programom (strojne in elektro instalacije). Vsi tehnični pogovori s že končani, rešuje se samo še zadnja faza udeležbe pri kreditiranju. Kreditne aranžmaje organizira trboveljski »Rudis«. Upamo, da bomo lahko v prihodnji številki poročali o uspešno sklenjeni pogodbi. j — v kateri bodo oni sami, na podlagi združevanja svojega dela in družbenih sredstev reprodukcije, s katerimi upravljajo, — ustvarili tak družbeno-ekonomski splet medsebojnih odnosov na vseh ravneh. — v okviru katerega si bodo zagotavljali medsebojno ekonomsko-socialno varnost in obstoj, — potom vzajemne odvisnosti v planiranju, ustvarjanju in delitvi dohodka, — ter tako skupaj z vsemi, ki kakorkoli sodelujejo v družbeni reprodukciji, zgradili varen, trajen in ekonomsko trden sistem samoupravnega združenega dela, — ki ga bodo v celoti sami upravljali. Tako dokončno uzakonjujemo temeljno načelo naše družbene preobrazbe, ki zahteva, da MORA UPRAVLJANJE V IMENU DELAVCEV PRERASTI V UPRAVLJANJE DELAVCEV SAMIH. S sprejetim zakonom bomo fonto borbe za uresničitev ustave zelo jasno začrtali. Z njim bom bomo nadaljevali pot v naslednjem obdobju poteka naše revolucije, v katerem naj bi bila delavcem graditeljem družbe v celoti dana oblast to družbo tudi upravljati. V našem podjetju so se v vseh TOZD in Skupnih službah že sestali politični aktivi v zvezi s pripravami na javno razpravo, ki bo potekala v naslednjih dneh. Sestavljeni so tudi že štabi, ki bodo vodili in usmerjali javno razpravo v naših TOZD in DSSS. Tako se bomo vključili v širok krog razpravljavcev in s konkretnimi pripombami pomagali sestavljavcem osnutka, da bi bil zakon resnično naš. POZIV VSEM DELOVNIM LJUDEM, DA SE UDELEŽE JAVNE RAZPRAVE delu bo trajala do 20. septembra • Mnenja, predloge In sugestije k Osnutku zakona o združenem delu je treba po delegacijah in delegatih usklajevati po občinah, regionalnih in mestnih v skupnostih, republikah in pokrajinah • Delovni ljudje in občani lahko tudi posamično pošljejo svoja mnenja, predloge in sugestije k Osnutku zakona neposredno Zveznemu zboru Skupščine SFRJ FINANČNO POSLOVANJE IMF V POGOJIH UVELJAVLJANJA ZAKONA 0 ZAVAROVANJU PLAČIL Konec leta 1975 v zvezni skupščini sprejeti zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev, s katerim smo se v grobem seznanili v prejšnjih dveh številkah našega Glasnika, pozna tri razdobja postopnega uveljavljanja tega zakona v našo družbeno-ekonomsko prakso. Katera so ta razdobja? Zakon izhaja najprej iz stanja dolžniško-upniških razmerij na dan 31. 12. 1975 ločeno za del, ki je zapadel v plačilo do 25. januarja 1976 in del, ki zapade kasneje. Temu razdobju sledi razdobje nastanka dolžniško upniških razmerij od 1. januarja do 31. marca 1976. Kot tretje razdobje pa predstavlja nastanek dolžniško-upniških razmerij po 1. aprilu 1976. In kako se odraža uveljavitev sprejetega zakona na finančno poslovanje IMF, upoštevaje navedena tri različna razdobja? Do 27. januarja 1976 smo prijavili SDK v obvezno multilateralno kompenzacijo (vsestransko poravnavo terjatev in obveznosti) za 81,116.000 din neplačanih obveznosti iz leta 1975. To so bili dolžni storiti tudi vsi drugi uporabniki družbenih sredstev. Služba družbenega knjigovodstva je s pomočjo elektronsko-računskega centra izvršila do 10. februarja 1976 vsestransko poravnavo medsebojnih terjatev in obveznosti in o tem obvestila uporabnike družbenih sredstev, ki so prijavili svoje obveznosti. Predvideno je bilo, da bodo s tem načinom znižane medsebojne terjatve in obveznosti uporabnikov družbenih sredstev za ca. 40 %. Rezultat je bil precej slabši, saj je znašal za področje Slovenije le ca. 15 % in kaj konkretno za našo delovno organizacijo (brez TOZD s svojimi žiro računi pri SDK)? Od skupno prijavljenih 81.116.000 din neporavnanih obveznosti so nam bile pobotane obveznosti in tudi terjatve v višini 22.338.000 din, kar znaša 27,54 % od prijavljenih obveznosti. Odstotek je precej nad poprečjem. To je tudi eden izmed dokazov, kako zelo je naša delovna organizacija poslovno povezana z ostalimi delovnimi organizacijami na področju nabave in prodaje. Nekompenzirano je ostalo 58,778.000 din, kar smo bili dolžni do konca marca 1976 ali poravnati ali pa izdati lastne trasirane menice z dospelostjo, ki ni mogla biti daljša kot 30. september 1976. Naši delovni organizaciji je uspelo, da smo v razdobju do 1. aprila v celoti poravnali vso nekompenzirano obveznost in nam torej ni bilo treba izstavljati lastnih trasiranih menic za obveznosti iz leta 1975. Pretežni del poravnave je bil dosežen z dvostranskimi ali večstranskimi pobotanji terjatev in obveznosti, ki so bile do 1. aprila 1976 še možne na stari način z virmanskimi nalogi. In kako se je multilateralna kompenzacija odvijala za naše terjatve, izvirajoče iz poslovanja do konca leta 1975? Naši kupci so prijavili za 94.872.000 din svojih obveznosti do nas, kompenzirano je bilo 22,338.000 din ali 23.54%. Nekompenzirane terjatve v višini 72.534.000 din so nam bile ali poravnane do konca marca 1976, za 25,908.000 din pa smo prejeli menic, ki v glavnem dospevajo v plačilo do konca meseca junija 1976. Od vrednosti prejetih menic jih 5.674.000 din dospeva v plačilo v mesecih julij, avgust in september 1976. Marsikaterega člana našega kolektiva, ki podrobneje zasleduje razmerje med terjatvami in obveznostmi naše delovne organizacije, zanima, zakaj tako majhen obseg v našo korist prijavljenih obveznosti drugih uporabnikov družbenih sredstev v razmerju do naših prijavljenih obveznosti. Odgovor je treba iskati v dveh smereh. Delno je to posledica stvarno ali navidezno spornih terjatev, pretežno pa zaradi tega, ker gradbene delovne organizacije, ki so prejele naše situacije po 25. decembru 1975, še posebej pa situacije prejete v januarju 1976 na račun leta 1975 niso likvidirale za leto 1975 in nam jih niso priznale kot dospelo obveznost do 25. januarja 1976 in zaradi tega niso bile dolžne"prijaviti obveznost v multilateralno kompenzacijo. V tem trenutku pa še ni jasno, koliko terjatev iz leta 1975 in nazaj bomo morali odpisati, ker so resnično sporne oziroma so morale delovne organizacije, ki niso mogle pokriti lanskih obveznosti niti z nakazili niti z menicami do konca meseca marca 1976, razpisati sanacijo. Seznam delovnih organizacij v sanaciji še ni objavljen. S temi podatki bi torej bil podan grob prikaz stanja, izvirajočega iz prvega razdobja. Razdobje od 1. januarja do 31. marca 1976 je potekalo na stari način medsebojnega plačevanja terjatev in obveznosti, vendar z obvezo vseh uporabnikov družbenih sredstev, da najkasneje do 15. maja 1976 poravnajo vse svoje obveznosti, ki so nastale kot posledica nastanka dolžniško-upni-škega razmerja omenjenega razdobja. Za del, ki ni bil poravnan do omenjenega datuma, je moral biti pokrit z lastnimi transiranimi menicami oziroma z indosiranjem prejetih menic v istem roku. Za naše obveznosti, ki jih nismo poravnali z nakazili oziroma indosiranjem menic, smo pokrili z lastnimi trasiranimi menicami v višini 45,000.000 din, in sicer na ta način, da smo razporedili zapadlost teh menic enakomerno po mesecih do 13. avgusta 1976 kot skrajnega roka zapadlost menic za poravnavo dolžniško-upniških razmerij I. tromesečje 1976. In kako je z našimi terjatvami, izvirajočimi iz poslovanja januar—marec 1976? Do momenta sestave tega članka smo prejeli na račun porav- i nave terjatev, nastalih v 1. trimesečju 1976 za | 54.097.000 dih menic, ki dospevajo v mesecih , maj, julij in do 13. avgusta 1976. Tik pred 15-majem pa smo prejeli tudi večja nakazila na račun j I. trimesečja 1976, ki so nam omogočila, da smo . poravnali ca. 70 % obveznosti za pokrivanje izgub I na železnici in v elektrogospodarstvu ter 50 % ob- i veznosti za samoupravno interesno skupnost Družbeni standard ter za financiranje cest s po- , dročja Ljubljane. Vse to so pravzaprav obveznosti, izvirajoče iz delitve finančnega izida leta 1975. I Obveznosti za nastale dolžniško upniške od- j noše po 1. aprilu 1976 smo dolžni poravnavati na ' način in rokih kot to predvideva zakon. Obseg nabav v naši delovni organizaciji se je skrčil in iz i tega izvirajo tudi zmanjšane obveznosti. Te smo poravnavali bodisi s čeki, nakazili iz žiro računa, za | 13.415.000 din smo izdali lastnih trasiranih , menic, za 7,704.000 din pa smo indosirali prejete i menice. Do danes je dospelo v plačilo za J 5.116.000 din prejetih menic, ki smo jih sproti vnovčevali in zaenkrat še ni bilo protestirane niti ene v vnovčenje poslane menice. Finančna situacija za delovno organizacijo kot celoto je zaenkrat ugodna in ta pojav je prisoten | za večino delovnih organizacij, vendar nastopa vprašanje, kakšna bo situacija, ko bodo dospele izdane menice v plačilo, ali bodo imele vse delovne organizacije dovolj likvidnih sredstev za njihovo vnovčenje oziroma plačilo. Naše izdane menice so pokrite v celoti s prejetimi menicami in to po višini in tudi po zapadlostih se več ali manj bilansirajo. Stanje prejetih menic dne 21. maja znaša 65,3569.000 din, stanje izdanih menic, ki še niso dospele v plačilo, pa 57,991.000 din. Obseg lastnih trasiranih menic bi lahko bil manjši, če bi menice na račun I. trimesečja prejeli pred 5. majem 1976, da bi jih lahko do 15. maja 1976, ko je potekel rok za poravnavo obveznosti iz I. trimesečja, uporabili za indosiranje. V tem primeru bi torej v sedanjem trenutku imeli manjšo vrednost v prejetih menicah, hkrati pa bi bila zadolžitev po lastnih trasiranih menicah manjša. In kaj v bodoče? Trenutno sicer ugodna finančna situacija nas ne sme uspavati v nadaljnjih naporih za povečevanje naše učinkovitosti glede proizvodnosti, gospodarnosti, donosnosti in optimalnega obsega zalog na vseh področjih materialne proizvodnje. Naša največja skrb v mesecu juniju 1976 bo morala biti posvečena v dokončno likvidacijo terjatev, ki izvirajo iz poslovanja preteklih let oziroma do 1. aprila 1976. S tem pa seveda ni rečeno, da smemo zanemarjati terjatve iz poslovanja po 1. aprilu, ki sicer morajo biti poravnane na način in v rokih kot to zakon določa, vendar ni rečeno, da ne bodo nekatere od teh tudi spornega značaja. Sporne terjatve iz tekočega poslovanja bo treba v bodoče sproti likvidirati, zlasti tiste, ki temeljijo na izdanih situacijah. IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 5.586 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Rudi Bukovec, Anton Križan (glavni- urednik), Anton Štrus (odgovorni urednik), ValterTischer, ing. Janez Trost, ing. Vane Učakar, Jože VVeis. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1/72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. POMOČ PRIZADETIM PO POTRESU Politični aktiv se je sestal v zvezi z akcijo za pomoč potresnemu območju na Tolminskem in Goriškem in v zvezi s tem sprejel sledeče sklepe: 1. Vse TOZD in DSSS naj s 1. junijem nakažejo prispevek solidarnosti v višini enodnevnega osebnega dohodka: a) za odpravo posledic potresa na Tolminskem in v Posočju predlagamo sprejem obveznosti 1 % od bruto osebnega dohodka, in sicer od 1. 6. 1976 do 31. 12. 1977. b) TOZD priporočamo, da organizirajo dodatno delo le takrat, če imajo dovolj dela in možnost prodaje svojih izdelkov. Kolikor se obveznost dela ene proste sobote sprejme, se je treba dogovoriti za enotni datum. 2. Apeliramo na vse TOZD in DSSS, da ocenijo, kakšne so možnosti, da iz sklada skupne porabe izdvojijo del sredstev za pomoč potresnemu območju. 3. 21. junija 1976 naj Tolminsko obišče delegacija Podjetja in se naj na mestu samem konkretno dogovarja o možnosti nadaljnje pomoči. Delegacijo sestavljajo: — predsednik sindikalne konference — predsednik DS podjetja — sekretar sveta ZK in — glavni direktor 4. Vsak udeleženec današnjega političnega aktiva iz svojih sredstev nameni 100 din, ki se takoj nakažejo kot pomoč na zbirni žiro račun. TOZD so kljub svojim težavam takoj pristopile k izvajanjem sklepov. Do 20. maja je bilo zbranih 160.000 din denarne pomoči ter nabavljenih 6 kom prikolic v celotnem kolektivu. Prav tako so že vsi pristopili k izvajanju tudi ostalih sklepov in priporočil političnega aktiva. Družbenopolitične organizacije se ob tej priliki zahvaljujejo vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali prizadetim ljudem na potresnem področju. TOZD PA SO PRISPEVALE TAKOLE: OV 15.000 din Klima prikolico TRAA 10.000 din SKIP 10.000 din EL. M. 50.000 din in prikolica Proj. biro 10.000 din TlO 25.000 din (za svoje) Koper 15.000 din Livarna 20.000 din Blisk prikolico Maribor prikolico TEN 10.000 din Zastop. 10.000 din (in posodili prikolico) DSSS 10.000 din Naši monterji na Rdečem trgu pred Kremljem — od leve: A. Mitrovič, R. Solje, S. Karner (vsi TOZD TEN), B. Bogataj, V. Dorer in T. Škrjanc (vsi TOZD Elektromontaža). V sredini je vodička, ki nam je razkazala Kremelj in Moskvo MONTERJI IMF V MOSKVI IMP TOZD Tovarna elektronaprav je v lanski jeseni sklenila pogodbo za dobavo in montažo signalnih naprav za hotel »Možajskaja« v Moskvi. Dogovorjeno je bilo, da bo oprema izdelana do konca leta, a montaža do aprila letos. Tako je nekaj dni pred novim letom odpeljal iz tovarne ruski kamion, polno naložen z aparaturami in instalacijskim materialom. Hotel »Možajskaja« je po- carinik pa nas je v mimohodu doben našemu »Levu«, le da samo preštel. Zunaj letališke je malo manjši, v devetih zgradbe so nastale zopet te-nadstropjih ima 152 sob. žave, kajti dobiti je bilo treba Zgrajen je bil pred štirimi leti. Stoji na periferiji Moskve, oddaljen ca. 18 km iz centra. Do sedaj ni imel nobene signalizacije, razen možnosti poslušanja enega radijskega programa. Hotel pripada organizaciji »Inturist«, ki je predvsem namenjena za sprejem inozemskih turistov. Dne 21. januarja letos zjutraj je skupina 6 monterjev krenila z Brnika na pot, otovorjena z osebno prtljago in težkima kovčkoma orodja. Pri vseh je bilo opaziti znake vznemirjenosti, ki jo je povzročila dolga pot, nepoznana Moskva sredi zime pa še kakšna »specialnost« med osebno prtljago. Pred vstopom v letalo so nastale nevšečnosti zaradi neurejenih formalnosti glede prevoza orodja. Let preko Beograda do Moskve je potekal normalno. Med potjo smo še pomaknili kazalce naših ur za 2 uri naprej in pristali v Moskvi ob pol petih popoldne. Obmejna kontrola je bila skrčena praktično samo na pregled potnih listin, prevoz do hotela. Za običajne taksiste sta bila kovčka orodij spajalnih priključkov. Zeto ugodno je bilo, da smo se hranili in stanovali v hotelu samem, tako da po cel teden nismo zapustili hotela, posebno še, ker je zunaj vedno pihalo in so se temperature gibale med 0 in —30 stopinjami Celzija. Tako je bilo prijetneje v sobi pri televizorju, ki smo ga dobili na razpolago. »Možajskajo« smo opre- prevelika in pretežka. Na m*B s sledečo signalizacijo: pomoč nam je priskočil šofer avtobusa. Za pričetek del nismo potrebovali nobene aklimatizacije in je že naslednji dan delo normalno steklo. Delali smo vsak dan po 12 ur (od 7. do 19. ure), razen ob nedeljah. Čeprav je bil hotel skoraj — V recepciji svetlobni pregled trenutno razpoložljivih prostih sob. — Možnost bujenja gostov. To v tem hotelu še posebno dobro služi, ker pri njih prebivajo predvsem turistične skupine, ki jih je treba čestokrat prebuditi zaradi vedno polno zaseden, je delo skupinskih izletov istočasno. dobro potekalo. Za delo sobah smo koristili predvsem čas, ko so si turisti ogledovali mesto. Pri delu so še posebno prišli do veljave vibracijski vrtalni stroji in plastični čepi. To je To se lahko koristi tudi pri požaru. — V recepciji so še tabloji za shrambo ključev in predalčniki za razno pošto, namenjeno gostom. — Snažilka ima na svojem bilo za Ruse nekaj novega, z tabloju pregled, katere sobe njihove strani je bila namreč so gostje ža zapustili in jih je bojazen, da bomo po hotelu treba počistiti. Obenem tudi razbijali s sekačem in macolo. vidi, v katerih sobah se bodo Tudi ostale montažne mate- tega dne gostje zamenjali, riale, kot kable, plastične cevi tako da jih temu primerno in korita, so občudovali, potem tudi uredi. Montaža je bila tako izve- — To signalizacijo ima dena brez kakršnekoli večje tudi sobarica, ki ima poleg poškodbe hotela. Pri tem naj tega še pregled že pospravlje-omenimo za ilustracijo, da je bito v kablih približno 210 km (NADALJEVANJE NA 4. žice in narejenih ca 15.000 STRANI) NAŠI MONTERJI V MOSKVI (NADALJEVANJE S 3. STRANI) nih sob. Ob kontroli da potem v recepcijo signal, katere sobe so že pripravljene za izdajo novim gostom. Sobarica tudi vidi, kje se trenutno nahajajo snažilke in ima možnost, da jih zvočno pokliče k sebi. — V sobi upravljanja (gospodinja hotela) se skoraj vse funkcije ponovijo za ves hotel. Tako je tu ob vsakem času možen vizuelni pregled zasedenosti hotela, iz katerih sob gostje tega dne odhajajo iz hotela in v katerih sobah še ostanejo. Vidno je tudi, kako hitro poteka pospravljanje sob. V to sobo prihajajo tudi pozivi gostov, ki želijo servisne usluge. — Gostje imajo v sobi možnost poslušanja treh radijskih programov, napravo za bujenje in možnost klica servisa. S to signalizacijo je gostom omogočeno, da lahko hitro in enostavno pokličejo strežno osebje, še posebno zato, ker so v hotelskih sobah direktne poštne linije in je za vsak poziv treba izbirati sedemmestno številko. — Med recepcijo, sobo upravljanja in posameznimi sobaricami je omogočena tudi interfonska zveza za hitro sporazumevanje med seboj. Sodelovanje z upravo hotela je bilo ves čas dobro. Vsem njihovim željam smo skušali ustreči, ravno tako tudi oni nam. Ob primopredaji so bile izrečene same pohvale in to za izdelavo opreme in samo montažo. Tako ima IMF še možnosti, da dobiva nova naročila, čeprav se zanj potegujejo še ostali interesenti, predvsem Švedi in Finci. Verjetno bomo dobili v kratkem naročilo za večji hotel v Leningradu. Kot v »Možajska-ji« bo tudi tu potrebna montaža. Dana je bila tudi ponudba prek Slovenijalesa za hotel zaprtega tipa, ki se gradi v bližini Moskve. Med bivanjem v Moskvi smo »mimogrede« priključili še tri sekretarske garniture za predstavništvo Slovenijalesa in v njihovih razstavnih prostorih predelali razsvetljavo. Točno po dveh mesecih se je skupina zadovoljna vrnila v Ljubljano. Tudi zaradi tega, ker je opravila dobro in pravočasno svojo nalogo. RAFAEL ZORKO TILO ščamo vse člane kolektiva, ki bodo letovali v -* • 'zmene premaknejo za 1 dan na- « i avtobusa. Tako se začne prva 1976. Na obvestilih boste prejeli že datume. Priporočamo prevoz z avtobusom, ker ZAHVALA KLINIČNEGA CENTRA Klinični center v Ljubljani, TOZD Inštitut za rent-genologijo, nam je poslal naslednjo zahvalo: Na vaše obvestilo, da ste nakazali prispevek v akciji za nabavo xeroradiografske naprave, se vam iskreno zahvaljujemo za razumevanje. Z vašo pomočjo bo omogočen kvaliteten napredek v diagnostiki, še zlasti pomemben pri zgodnem ok-krivanju raka. Od Stadija, ko obolenje odkrijemo, je namreč vedno odvisen uspeh zdravljenja in usoda bolnika. JAVNO POSOJILO ZA CESTE V SR SLOVENIJI NAMEN, ZA KATEREGA BODO PORABLJENA SREDSTVA POSOJILA Sredstva nabrana s prodajo obveznic bodo porabljena kot dodatni vir za financiranje novogradenj, rekonstrukcij in modernizacij magistralnih in regionalnih cest po srednjeročnem planu za obdobje 1976—1980 na območju Socialistične republike Slovenije. Po navedenem srednjeročnem planu bo v tem času na območju SR Slovenije: — modernizirano 728 km makadamskih cest; — ojačano 601 km moderniziranih cest; — rekonstruirano 216 km cest; — na novo zgrajenih 117 km cest, od tega 36 km avto cest; — zgrajenih 22 cestnih mostov in — zgrajenih več podpornih zidov, obcestnih počivališč, zavarovanj železniških prehodov in odpravljeno več črnih točk. GARANT ZA POSOJILO Socialistična republika Slovenija je prevzela obveznost, da bo imetnikom obveznic posojila za ceste izplačala vse obveznosti iz dospelih obveznic, če le-teh obveznosti ne bi plačala Republiška skupnost za ceste SR Slovenije. NAČIN VPISOVANJA IN VPLAČEVANJA POSOJILA Vpis posojila in vplačilo vpisanega zneska opravijo: — fizične osebe (delovni ljudje in občani) v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v vseh poslovnih bankah; — pravne osebe (uporabniki družbenih sredstev) pri službi družbenega knjigovodstva. Fizične osebe lahko vplačajo vpisani znesek posojila naenkrat ali v največ 24 mesečnih obrokih. Pravne osebe lahko vplačajo vpisani znesek posojila naenkrat ali v dveh obrokih po predložitvi zaključnih računov za leto 1976 in leto 1977 s tem, da mora biti posamezni obrok vplačan do konca posameznega koledarskega leta. Prispevajmo za boljše ceste, za večjo varnost na naših cestah, za hitrejši razvoj vsakega kraja, za skladnejši razvoj SR Slovenije in njeno boljšo povezanost v širše prometne tokove. TOZD IMF KOPER DOKONČAL ŠE EN OBJEKT V VZHODNI NEMČIJI PRIZNANJE ZA DOBRO DELO Marljivost, vestnost in natančnost so bile vrline našega današnjega iztervjuvanca, starega znanca oziroma dolgoletnega delavca IMP tov. VINKA ZUPANA, ki se je nedolgo tega vrnil z dela v NDR, kjer je uspešno vodil skupino delovnih in vestnih fantov, kakor sam pravi, in prinesel odlk-kovanje, ki mu ga je investitor dal kot priznanje za dosežene delovne uspehe. Odlikovanje »red dela« podeljujejo večinoma državljanom NDR in le v izjemnih primerih, kadar gre za poseben delovni uspeh, ali delo nacionalnega pomena, tudi inozemcem. No, kakor vidite, je torkat to uspelo tudi našemu sodelavcu, tov. Zupanu. Ob tej priložnosti mu čestitamo vsi sodelavci iz TOZD Projekt montaže Koper. Menim, dragi bralci, da lahko izrazim tudi vaše želje in mu v imenu tistih, ki ga osebno poznate in tistih, ki ga boste spoznali šele skozi današnji intervju in si na tihem izrekli »čestitamo«, kajti tu ne gre samo za njega osebno, temveč gre za celoten IMP in vse delovne tovariše, ki so na kakršenkoli način prispevali k uspešnemu delu naših montažerjev v NDR. Naj v uvodu na kratko orišem še kronološki potek del, ki so se začela že v letu 1973, ko je podjetje pričelo graditi tako imenovane delavske hotele. Delo je bilo v obojestransko zadovoljstvo končano en mesec pred rokom. Jasno, ker smo dobili zaupanje investitorja, nam je v letu 1974 Poveril monterska dela še pri naslednji etapi gradnje samskih domov. Tudi tu smo se držali dogovorjenega roka. V letu 1975 pa smo dobili delo na novem industrijskem kompleksu pri gradnji Proizvodne hale, v kateri so škarje za rezanje pločevine. — Ko ste leta 1973 prvič odhajalrv NDR izvajat montažerska dela pri inštaliranju vodovoda, centralne kurjave in drugih notranjih instalacij, s kakšnim občutkom ste odhajali? »Ko smo se v podjetju dogovorili in uredili vse potrebno za pričetek del, smo izbrali odgovarjajočo delovno skupino 20 monterjev in naredili de-taljni načrt dela in določili kakšna bo delovna disciplina, upoštevajoč dejstvo, da odhajamo na tuje med povsem drugo nacijo, za katero smo vedeli, da ima stroge delovne navade, tako v pogledu časovne, kakor tudi kvalitativne izvedbe. Fantje so .se hitro prilagodili novi okolici in opravili delo v splošno zadovoljstvo mesec dni pred rokom.« — Pravočasne zaključek del na prvem objektu je bil prav gotovo tudi povod, da je podjetje dobilo delo še v naslednji fazi gradnje samskih domov in pomožnih objektov? »Menim, da gre tu za dvoje vprašanj, ki sta med seboj tesno povezani in ena drugo lahko izključujeta, tj. vprašanje kvalitete, ki je zelo pomembno m skorajda povsod odločujoče, in pa čas ali rok, ki je bil določen. Izgleda, da smo oboje uspešno opravili in dobili tako imenovano vrednostno legitimacijo za vnaprej.« — V lanskem oktobru ste ponovno odhajali v vzhodni Berlin, kjer ste delali na industrijskem kompleksu pri izgradnji Škarij za rezanje vroče Tov. Vinko Zupan sprejema odlikovanje pločevine. V tem primeru gre za povsem drugačen objekt, kot ste jih bili dosedaj navajani? »V Eisenhiittenstadt smo odšli graditi nam popolnoma nov industrijski objekt, ki je bil zaradi zapletenosti tehnološkega postopka za nas trd oreh, saj je šlo za izdelavo inštalacij v proizvodni hali, ki meri cca 5.000kv. metrov. Lokacija toplotne postaje pa je bila oddaljena od glavnega objekta približno 1.5 km, zato je bilo treba cevovode montirati oziroma sestavljati na prostem in pretežno na višini 6 metrov, kar niso »mačje solze« upoštevajoč, da smo dela izvajali pretežno v zimskem času in bili izpostavljeni vsem vremenskim vplivom. No, da vas ne bi pomanjkljivo informirali, je prav, da povemo nekaj še o drugih delih, ki smo jih opravili in so: vročevodno inštalacijsko omrežje z dovodom 135 stopinj Celzija v delovne prostore, namenjeno radiatorskem ogrevanju ali ogrevanju na posebne grelne plošče, dovode industrijske vode za same škarje in dovode in razvode komprimiranega zraka.« — Menite, da ste to zahtevno nalogo pri inštaliranju omenjenih del dobro opravili? »Osebno menim, da smo bili uspešni, pričenši s tem, da smo dela v roku opravili. Posebnih pripomb na kvaliteto dela ni bilo, če pa so bile, smo jih sporazumno sproti odpravljali in zadovoljili investitorja v vseh pogledih. Sicer pa o opravljenem delu moram reči, da je bilo le-to plod celotne ekipe, vsak posameznik se je maksimalno prizadeval, da čim bolje in čimveč naredi, bili smo tako rekoč utečena ekipa, v kateri je prevladovalo tovarištvo, medsebojno spoštovanje in predvsem delavnost. Večkrat se sprašujem, zakaj se take vrline doma potuhnejo, ali drugače povedano, morda jih ne znamo izoblikovati. Resnično me čudi dejstvo, da je bilo med nami tako malo bolo-vanj, zlasti, če upoštevamo delo na višini, kjer je včasih pihala tako močna burja, da si ji le s težavo kljuboval.« — Kako ste imeli urejeno vprašanje bivanja in prehrane, saj vemo, da je to eden od bistvenih pogojev, da delavec uspešno opravlja svoje delovne zadolžitve? (NADALJEVANJE NA 6. STRANI) Dovod tople in industrijske vode PRIZNANJE ZA DOBRO DELO (NADALJEVANJE S 5. STRANI) »Izhajajoč iz izkušenj prejšnjih let, smo pred zadnjim odhodom v NDR pomislili tudi na to in vzeli s seboj poklicnega kuharja, ki nam je pripravljal domačo hrano. Ta je bila res okusno pripravljena. Stanovali pa smo v dvo ali troposteljnih sobah s kopalnico in možnostjo uporabe kuhinje, če si je kdo zaželel še kaj malega sam skuhati. Menim, da izražam mnenje vseh, ki smo delali v zadnji skupini, da je bilo vprašanje nastanitve in prehrane res dobro urejeno.« — Ljudje smo že taki, ali pa nas življenje k temu sili, da je vedno eno najvažnejših vprašanj tudi materialna stimulacija za opravljeno delo. Kaj menite, ste bili dobro stimulirani? »Mislim, da izražam željo celotne skupine,če trdim, da smo za svoje delo bili v redu stimulirani, nikakor pa ne, kakor se temu reče »preplačani«. Upoštevati je treba, da smo bili ločeni od svojih družin in da smo se prizadevali delo čim hitreje in kvalitetno opraviti. Ker manjša zaključna dela še opravljamo, mi ni znana celotna realizacija, ne bi mogel dajati kakšne posebne ocene, kakšen poslovni uspeh je doživelo podjetje kot celota, vendar sklepam, da smo bili tudi finančno uspešni in da bomo taka dela tudi v bodoče radi sprejemali.« — Izhajajoč iz- dosedanjega razgovora tov. Zupan bi človek dobil vtis, da je bilo vse najboljše urejeno in da ni bilo nobenih problemov in težav, ki se običajno porajajo ob delu in zaradi dela? »Pa kaj bi govorili o težavah, ki se tako same rade nenajavljeno pojavijo in večkrat, kot se temu po domače pravi, »zmešajoštrene«. Tudi do določenih težav je prihajalo, vendar smo jih sproti odpravljali in niso omembe vredne. Nekaj drugega je, kar nas je motilo — skupino, kot celoto, tj. slabo informiranje o dogodkih v podjetju, še zlasti pristne in izvirne vesti iz naše TOZD, saj še v februarju mesecu nismo dobili nobenega izvoda devetmesečnega obračuna, ali druge informacije o poslovnem uspehu TOZD — PM ali celotne delovne organizacije. To so videti majhne stvari, pa niso. Slabo, pomanjkljivo, ali pa sploh neinformiran delavec se čuti odrinjenega od dogajanj v svoji delovni organizaciji, s katero živi in zanjo ustvarja.« — V začetku tega sestavka smo dejali, da ste odhajali v neznano oziroma med drugo nacijo, kaj bi sedaj ob zaključku o tem lahko rekli? »Res je. Z malce tesnobe v srcu sem odhajal na tuje, vendar moram sedaj reči naslednje: investitor je bil do nas zelo korekten in v vsakem pogledu zasluži z naše strani pohvalo. Ob zaključku najinega kramljanja sva strnila najin razgovor v ugotovitev, da je bilo delo v NDR ne samo preizkušnja strokovnosti, temveč tudi šola in predvsem ugotovitev, da se da s tovarištvom, delavnostjo in kvaliteto marsikaj doseči. Želel bi, da bi take vrlin in predvsem pozitivnejši odnos do dela prenesli tudi na naša gradbišča, pisarne, delavnice in tako vsi prispevali svoj delež k stabilizaciji našega gospodarstva in za boljši ter srečnejši jutri. Razdelilna postaja Z ZAHTEVE ZA VIŠJO KVALITETO VARJENJA V Jugoslaviji se pri varjenju že dalj časa želi dati večji poudarek kvaliteti dela ter ga postaviti v položaj, ki mu v sodobnem industrijsko-tehničnem razvoju pripada. Zato je bil leta 1972 izdan JUS standard C.T 3.071-082, po katerem so podjetja, ki v svojem proizvodnem procesu ali dejavnosti uporabljajo varjenje kot sestavni del proizvodnje, dolžna pri pooblaščenih ustanovah registrirati svojo varilsko dejavnost. Na slovenskem področju to registracijo opravlja zavod za varjenje SRS in inštitut za metalne konstrukcije v Ljubljani. V našem podjetju sta trenutno registrirana TOZD OV in TOZD PMI Maribor. Zahteve JUS standarda so naslednje: Podjetje, ki se ukvarja z varjenjem zahtevnejših konstrukcij, instalacij, tlačnih posod in energetskih objektov ter podobno, mora imeti kader; od inženirja specialista za varjenje, ki neposredno odgovarja za zagotovitev tehnologije in kvalitete varjenja, do atestiranih varilcev za vrsto in obseg varilskih del. Nadalje mora biti primemo opremljeno z varilnimi stroji in priborom za svojo dejavnost ter zadovoljiti zahtevam varstva pri delu. Voditi mora dokumentacijo in vpeljati kontrolo za zagotovitev kvalitete varilskih del. Naš TOZD OV je usposobljen za varjenje vseh vrst cevovodov za petrokemično industrijo, za varjenje vseh vrst energetskih in procesnih cevovodov, za varjenje celotne industrijske opreme. Nadalje za varjenje vseh vrst nizko in visokotlačnih posod in parnih kotlov, ter za varjenje manjših dvoranskih konstrukcij. Zaposlili smo strokovne kadre in nakupili opremo: več vrst agregatov, usmernikov, mobilnih dieselagregatov, montažnih prikolic, strojev za plamensko rezanje (krojenje) cevi, polavtomatske varilne aparate ter naprave za predgretje in odžarjanje cevi itd. Nadalje razpolagamo tudi s stroji za varjenje z inertnimi in aktivnimi plini. Lastne defektoskopske kontrole za sedaj še nimamo in nam jo opravlja inštitut za metalne konstrukcije. Se pa iz dneva v dan kažejo vse večje potrebe po lastni defektoskopski službi ter bo v bližnji bodočnosti potrebno investirati sredstva v opremo in usposabljanje kadrov za to verjo kontrole. V TOZD pa že nekaj let teče sistematična vzgoja varilcev v obliki tečajev za posamezne vrste varjenja, za kar imamo ustrezen prostor z vso opremo, vključno z odzračevanjem plinov ter ustrezen strokovni kader za vodenje teh tečajev. Usluge s tega podropja smo vršili tudi že drugim TOZD (TOZD Elektromon-taži in TOZD TIO Idrija). V varilni šoli tudi redno in izredno atestiramo naše varilce pod nadzorstvom inštituta za metalne konstrukcije. Nenehno pa spremljamo novitete s področja varjenja doma in v inozemstvu in se udeležujemo seminarjev in predavanj. Koristne stvari pa po možnostih skušamo prilagoditi našemu delu. INŽ. JANEZ TROST FRANC PAVLIN , KONTROLA KVALITETE IN ODGOVORNOST ZA KVALITETNO PROIZVODNJO V prejšnjem članku je bilo govora o zgodovinskem nastanku tehnične kontrole, njeni nalogi in ekonomskemu planu. V nadaljevanju pa bomo govorili o tehnični kontroli, njenem osebju, o materialnih sredstvih in odgovornosti za kvaliteto. Bralec tega članka pa naj potem razmisli in ugotavlja, kje smo v IMP glede tehnične kon- kvaliteto med procesom po končani delovni fazi. To kontrolo imenujemo tudi preventivna ali intervencijska kontrola. Nadalje preizkuša in ugotavlja kvaliteto končanih izdelkov kontrolira orodja in naprave, opremo za merjenje kvalitete, daje instruk-cije, rešuje oziroma preučuje reklamacije kupcev. Poudarimo še enkrat, da je Vodstvo DO in TOZD so dolžne reševati probleme, kot so: odrejanje nivoja kvalitete izdelkov oziroma definiranje politike kvalitete proizvodnega programa. Vodstvo pozna najbolj probleme, kot so: konkurenca, funkcionalnost lastnega in konkurenčnega izdelka, ceno prvega in drugega. Na osnovi teh činiteljev in mnogih drugih se postavljajo kvalitetni zahtevki. Iskreni od- varjata za opis izdelka, ki bo iz- škem postopku ter da upoštevajo polnil kupčeve želje in zahteve, predpisana pomagala in orodja. Prav tako seznanjata kupca o — Kontrola kvalitete odgo-kvaliteti ter tehničnimi in tehno- varja: da je kvaliteta na želeni vi-loškimi podatki. šini. — konstrukcijski in tehnolo- — Služba za odpremo izdel-ški oddelek pripravljata doku- kov ima dolžnost, da pravilno mentacijo, razne informacije, embalira in odpremi izdelek, ugotavljata garancijo, izbirata — Proizvodni servis skrbi za materiale, tolerance in delovne informiranost kupcev o funkciji karakteristike, proizvoda, daje inštrukcije za vodstvo proizvodnje skrbi vzdrževanje in remont in od- vse^nare^l^Slonr^govo^no^ fzdel^katSa kvaHtettC "osido kuPca’ garancija za izde- za nabavljanje ustrezne opreme pravlja reklamirane napake oIpHp irvalitptp na nosameznikih lek in rigorozno reševanje ku- m strojev, konstruirajo in izbi- V pčevih reklamacij, kot tudi odgo- raJ° razna pomagala, preučujejo vornost glede organizacije službe tehnične kontrole, zasedbe delovnih mest z ustreznimi kadri so predmeti, o katerih razpravlja vodstvo. glede kvalitete na posameznikih oziroma posameznih službah? Na mnoga vprašanja dobite odgovore v naslednjih odstavkih. Na uspešnost dela tehnične kontrole vplivajo tako materialna sredstva kot tudi organizacija in sami delavci v službi tehnične kontrole. Poleg tehničnega znanja morajo delavci imeti tudi ustrezne subjektivne vrednosti kot so: objektivnost, odločnost, vztrajnost, sposobnost za hitro odločanje. Odločnost je sila pomembna lastnost, saj tako preprečimo na delovnem mestu marsikatero nepotrebno razpravljanje in s tem izgubo časa. Prav tako mora kontrolor pravilno in objektivno odločati v primeru napak, kajti, če tu pogrešimo, izgubimo zaupanje delavcev. Točno in hitro presojanje napak sta ravno tako pomembni vrlini, ker tako večkrat preprečimo nastanek materialne škode. Nadalje vplivajo na uspešnost dela materialna sredstva. Sem prištevamo kontrolne pripomočke in instrumente, tehnično in tehnološko dokumentacijo, cionalnost in življenjska doba bodo popolnoma zadovoljili uporabnika. V. T. Študije procesa: sami besedi povesta, da proučujemo nastanek slabe kvalitete in možnosti za odpravo ponovnih pojavov. Ostane nam še zadnja tema V nadaljevanju članka pa bomo videli, kakšne so odgovor- tega članka in to je: odgovornost^ nosti posameznih služb glede za kvaliteto. Odgovornost kvaliteto ni predmet samo službe tehnične kontrole, temveč so odgovorni vsi člani delovnega kolektiva. Vsak po svojih možnostih prispeva h kvaliteti. kvalitete. Odgovornosti za kvaliteto so razvrščene za posamezne službe takole: — služba planiranja in prodajno-komercialna služba odgo- proizvodni proces, skrbijo za zadovoljive delovne pogoje. — Nabavna služba odgovarja za nabavo ustreznega materiala in za garancije kvalitete, ki se zahteva od dobavitelja. — Konstrukcijski oddelek je odgovoren za izobraževanje m šolanje, skrbi za napredek proizvodnje, za pravilno tolmačenje konstrukcije načrtov in specifk-kacij. — Delavci odgovarjajo, da delajo pravilno, pazljivo in na način, ki je predpisan po tehnolo* IZOBRAŽEVANJE V DELOVNI ORGANIZACIJI reznrdiiVost-e’od- ' Naj navedem primer. Pri po- h0ha,rJaPČihrCl°Vni pr0H°r- ml' ‘ZkUŠeni delavci. Prenašali svoje ki l delajL r.a delovnem mestu. °situaciji pr! nas doma v^MP?" So ugoto^Uo da deScfnBo \ taToJeienatu™indMti hleprCav je Takšen pregled bo nujna osnova JZa to področje.izobraževalnega dovolj strokovno usposobljeni tako je tudi danes m prav je za ^delavo profilov za vse pokli- dela poleg drugih del imamo silake. Pa vendar je taksen način Ce in učne progiaine za interne stemizirano delovno mesto sa- --------------— ---------- potrebe podjetja. Profil je ena od poti, da se uskladi izobraževalna vsebina z zahtevami proizvodnega dela. Spoznanje, da se ne učimo sa- pregled, kakšno delo se na posa- | nje ustrezno organizacijo. No- na področju izobraževanja ne bi mo v šoli, ampak tudi v življe- meznih delovnih mestih opravlja sijti tega izobraževanja pa mo- cez noč uredili začeti je treba nju, je zelo staro. To pa pomeni, in kakšna znanja so za tako delo I rajo biti primerno organizacijsko pac z ljudmi, ki so in to so sada si strokovno znani e ne nrido- potrebna. povezani mostojm referenti za vzgojo in . , . , ui u * . izobraževanje. Povabite jih na Iz tega pregleda se lahko hitro To, kar sem sedaj navedel naj razgovor v vaše službe, povejte otovi, kakšno znanje je po................. -----------6 da si strokovno znanje ne pridobivamo samo v šoli, temveč tudi delom na delovnem mestu. z oeiom na neravnem mesiu. ugotovi, kakšno znanje je po- bi bUo neko idealno stanje, kale jim probleme. Izobraževanje ima svojo tradi- trebno novim delavcem m katere r„mll hržemo nrihližati v de J Naj kontrola in proizvodnja skupaj nastopata in težita k skupnemu cilju: prva, da izdela proizvod za-željene kvalitete, in druga, da odkriva morebitne spregledavne napake. Dolžnosti tehnične kontrole prenašanja znanja več ali manj prepuščen iniciativi posameznika. (npr., da slabo berejo montažne načrte, pojavljajo se napake pri varenju itd.). Za nekatere vodilne monterje se bo ugotovilo, da Delovna mesta so ena manj, druga bolj zahtevna. Za nekatera so premalo seznanjeni z novostmi iz stroke, da je odnos do po-delavcev neprimeren mostojni referent za vzgojo in izobraževanje. Samostojne refe-lente za vzgojo in izobraževanje imajo naslednje TOZD: Elcktro- druga bolj zahtevna. Za nekatera jako kot vsaka druga dejav- montaža, Ogrevanje vodovod in drejen jji katere uporabljamo pri termostatih 320 mm in 400 mm1 le bil na ta način skrajšan čas obdelave in ustvarjen prihra1K na materialu in znaša skupen prihranek, seveda izračun v določenem obdobju in določeni količini, v skupnem2 13.590,00 din. V ta namen je bila inovatorju dodeljen3 Kratna denarna nagrada v skupnem znesku 1.075,00 din Vse omenjene tehnicn »oljšave so tudi preverjene in evidentirane v tehnolosk ddelku in se uspešno uveljavljajo v neposredni praksi Je predlog komisije za tehnične izboljšave in potem sklep avskega sveta v celoti utemeljen. it Pripominjamo, da so n®grade izračunane po veljavnem pravilniku o tehnie lzboljšavah in z ozirom, da je pravkar v razpravi spora2 ^ovacijah, pričakujemo v naslednjem obdobju več in° °rjev, ker je sporazum stimula-tivnejši. v .1 Našim inovatorjem že*1 Uspešno nadaljnje delo s pozivom, da tudi ostali člani k tiva, v letošnjem letu prijavijo svoje tehnične izboljšave pripomorejo k zmanjšanju nadaljnjih stroškov pn oizPdnje, B.R. Anton Mavrič ANTON KOKALJ, TOZD »Elektromontaža«: »Najprej sem hotel nadaljevati študij na šoli za organizacijo dela, pa sem se odločil, da bom delal v projektu. Tu sem bil že prej na počitniški praksi. Izredno sem vpisal VEKŠ, a bom moral študij opustiti, ker sem pač na terenu. Delo je zelo zanimivo in marsikaj se bom naučil, v Ljubljani bi delal več manjših stvari. Zaenkrat še ne vemo, kako bo z dopusti, ker so roki za izdelo projektov zelo kratki. V prostem času, ki ga pa skoraj ni, je na voljo kino, postelja in gostilna.« FRANC SIMERL, elektroinstalater: »Pri IMP sem že 21 let. Vsa ta leta delam na terenu in sem obredel že precej krajev v Jugoslaviji. V Anhovem delam 2 leti. Gradbišče spada med dobro urejene. Vemo kaj, kdaj in kako. Imamo kombi, da hitreje pridemo na kosilo in sploh nam je v pomoč pri delu. Problemi nastajajo tudi tu, več bo ljudi, več jih bo. Toda za razumevanjem se da vse rešiti. Mislim, da so monterji v Anhovem zadovoljni, čisto prav za vse pa tako in tako ni nikjer.« JOŽE MANČEK, vodilni monter: »V Anhovem sem že od leta 1972. Preje smo delali v stari cementarni. Gradbišče je urejeno, z nadzornim vedno najdem skupni jezik, kar je zelo pomembno. Dobro je tudi to, da so z nami projektanti in tako lahko hitro in neposredno rešujemo probleme, ki nastajajo. Stanovanje v samskem domu je v redu, domov odhajam, tako kot vsi, zaenkrat še vsak petek. Ko bo dela več, bodo morali biti obiski doma redkejši.« MARJAN MOČNIK, TOZD PM, Koper: »TOZD PM Koper, enota Gorica, projektira trenutno celotno strojno energetiko: kompresorske postaje, kotlarno, zunanji razvodi kombiniranega zraka, tehnološka voda, centralna kurjava. Kompre-soka postaja je ena najsodobnejših pri nas. Vsa dela, ki jih projektiramo, bomo tudi izvajali. Vgradili bomo tudi klimatske naprave, ki pa jih projektira TOZD Klima. Izvajali bomo tudi dela, ki jih projektira Slovenija projekt, ko bo gradbišče odprto, bo naš TOZD imel tu 50 do 60 ljudi.« Pripravila: J.W. in T.Š. r PREDSTAVLJAMO VAM: JANEZ KUKOVEC Rodil se je decembra leta 1958 v Ku-novi pri Lenartu. Osnovno šolo je končal v Negovi. „Na šolo je prišel dopis, da IMP išče vajence in sem se odločil,“ je začel pripovedovati sproščeno, kot bi se pogovarjala stara znanca. Zanimalo me je, kaj je mladega, komaj doraščajočega fanta pritegnilo, da se je edini na šoli odločil, da se izuči za strojnega ključavničarja pri IMP. ,,Poskusil bom priti na srednjo šolo. Za tretji razred moram v Mariboru opraviti diferencialne izpite. Če mi to uspe, bom pač hodil dve leti samo v šolo.“ — ,Ve tudi, da mu to lahko spodleti in kaj potem? ,,Na Trati mi je zagotovljeno delovno mesto in vpisal se bom na delovodsko šolo in se tako učil ob delu.“ Za njegova leta dovolj zreli načrti, dovolj ima volje, da bodo gotovo ures- „Podjetje je ponujalo kar lepo vajeniško nagrado in pa mogoče me je nekoliko pritegnila tudi Ljubljana sama. Najprej sem želel, da bi postal avtomehanik, pa so mi prijatelji svetovali, da je možnost zaposlitve velika, da imaš raznoliko delo, če si strojni ključavničar." Starši so se z njegovo odločitvijo strinjali in tako je odšel ne ravno lahko od doma v internat v Kersnikovo, na delo pa v TOZD TRAA. „Prve tedne sem komaj čakal, da sem šel domov. Že govorica me je izdajala, da nisem od tod, nobenih prijateljev nisem imel, poznal nisem nikogar. Tudi danes grem rad domov, toda tiste prve stiske so že davno minile.“ Uspešno je končal prvo, sledilo je drugo in tretje leto. V šolo je vsakokrat odšel v Maribor, stanoval je doma in se vsak dan vozil v šolo. Letos je končal tretji letnik in opravil teoretični del izpita z odličnim uspehom. Šola mu j§ zato dovolila, da bo praktični del lahko opravil ob koncu tega ali v začetku prihodnjega meseca. „Če ga bom naredil, bomo učno pogodbo prekinili predčasno in bom takoj dobil pomočniško plačo.11 — Ža takšen uspeh je potrebno gotovo precej učenja? „Veliko se nisem učil, naloge pa sem delal sproti. “ Toda njegove želje, njegovo razmišljanje se tu ne konča. Ve, da se mu pot odpira, ve tudi, da ne bo lahka, ve, daje sedaj čas, ko lahko oziroma še najlažje uresniči cilje, ki si jih je zadal. nič eni In kdo ga je seznanil z vsemi možnostmi? „Najprej sem se pogovoril z mojstrom, ki mi je dal določene nasvete, pa doma z očetom in materjo in potem sem sam iskal in razmišljal dalje.11 V pogovoru sva se vrnila v internat, kjer stanuje in se hrani in je z obojim zadovoljen. Razliko vajeniške nagrade, ki jo dobi, ko je v internatu, porabi za vožnjo domov, za ostalo mu primaknejo starši. V šoli se je srečeval s tovariši iz najrazličnejših podjetij. „Dobival sem skoraj naj večjo nagrado, večjo'so imeli le tisti vajenci, ki so delali na terenu. Drugi so imeli večkrat težave tudi z dopusti, kar je pri nas dobro urejeno. Nekatere so stalno spremljali popravni izpiti, ki se jih niso mogli otresti vse do konca.11 Na praktično delo v TOZD ni imel pripomb. Res je, da je mlad, da ima mladost svoje čare in muhe, toda nekaj resnega je v njem, kar ga ločuje od vrstnikov. Verjetno so redki, ki v njegovih letih tako resno razmišljajo o svoji usodi in se tako dokončno zavedajo, daje njihova usoda odvisna od njih samih, da je življenje sklop padcev in uspehov in da je treba oboje prenesti. Na drugi strani pa je treba takšna prizadevanja mladih tudi podpreti, jih voditi in usmerjati, če hočemo, da bomo imeli dobre kadre. Janezu pa želimo, da bi tudi praktični del izpita dobro opravil in da bi uresničil cilje, ki si jih je zadal. INFORMACIJE V TOZD TRAA Aktiv družbenopolitičnih organizacij TOZD TRAA je na svojem sestanku dne 4. 3. 1976 obravnaval tudi informiranje v TOZD in je bilo ugotovljeno, da v tovarni pa le nismo o vseh dogodkih pravočasno informirani, z druge strani pa je Glasnik IMP presegel okvire informiranosti v TOZD in je postal informator celotnega podjetja z namenom, da nas le-ta informira o naših skupnih interesih, zlasti pa o tistih, ki so pomembni za vse TOZD. Na osnovi teh ugotovitev je aktiv odločil, da se uvede izdaja informacij v tovarni, ki se naj predvsem nanaša na delo samoupravnih organov, na izvrševanje sklepov, izvajanje sprejetih planskih obveznosti, na delovanje družbenopolitičnih organizacij, skratka o vseh dogodkih, ki zadevajo TOZD. Sprva bodo informacije izhajale vsakih 14 dni, vendar pa se že sedaj pokaže potreba na tedensko informiranost. Pri tem pa smo ob odločitvi izdaje informacij izhajali na stališču, da je informiranost dejavnost, ki mora zagotoviti obveščenost vseh nosilcev združenega dela, da bi angažirano in uspešno sodelovali v procesih samoupravnega odločanja, dogovarjanja in sporazumevanja na vseh področjih družbenega dogovarjanja v TOZD. Pri tem se zavedamo, da namen funkcije informiranja oskrbovanje delovnih ljudi s podatki in dejstvi, ki so pomembni za odločanje, za oblikovanje stališč, itd. in da .informiranost usposablja delovne ljudi za samoupravljanje, za dosego čimboljših delovnih in ekonomskih rezultatov, za poglabljanje samoupravnih odnosov in odpravljanje neenotnosti-Z druge strani pa je to tudi ustavna pravica delavcev, da so red n obveščeni o poslovanju organizacije, o njenem materialnem in finančnem stanju, ° ustvarjanju in delitvi dohodka, itd. Moramo se zavedati, da se nosilci združenega dela na podlagi ustreznih informacij odločijo za odločanje o splošnih družbenoekonomskih ukrepih in pogojih dela. Seveda pa pri tem morajo imeti tudi pomembno vlogo družbenopolitične organizacije. V ta namen morajo biti informacije pravočasne in razumljive. PROSLAVA lO-LETNICE OBSTOJA IGO IMP TOZD TRATA V aprilu je praznovalo naše Industrijsko gasilsko društvo IMP TOZD TRAA svojo deseto obletnico obstoja. Na proslavi, ki je bila 7. aprila v prostorih naše menze, je prisostvovalo precej ljudi. Poleg predstavnikov mestne gasilske zveze, občine in sosednih gasilskih društev, je sodeloval na proslavi tudi 80-članski mladinski pevski zbor Stane Rozman iz Šentvida. Vodila ga je tov. Mira Cimperc. Zapeli so nam nekaj lepih pesmi. Lahko poudarimo, da so bili pevci zelo dobrodošli. To potrjuje, da je sodelovanje med raznimi društvi lahko vsestransko. Po končani proslavi so si člani pevskega zbora ogledali tudi naše proizvodne prostore. Iz prečitane kronike društva lahko vidimo, da je naše gasilsko društvo v minulih desetih letih delovalo uspešno, in to predvsem v preventivi. Zabeleženo je bilo nekaj začetnih požarov, toda s hitro intervencijo so bili vsi pravočasno pogašeni. Zato moramo tudi v bodoče skrbeti v prvi vrsti za preventivo. Kajti lažje in ceneje je požare preprečevati, kot pa gasiti. Na to ne smemo nikdar pozabiti. ALOJZ TALER RAČUNALNIK - ZNANA NEZNANKA Živimo v dobi računalnika in danes bi si življenje brez njega težko zamislili, pa čeprav ni še tako zelo dolgo, odkar se je začel uveljavljati. Zakaj pa računalnik pravzaprav rabimo? Računalnik nas razbremenjuje najzamudnejših preprostih računskih del, ki jih sami tudi znamo opraviti, vendar je neprimerno hitrejši, natančnejši, se sploh ne »zmoti«. Lahko pa si privoščimo tudi računanje, ki bi ga sami komaj ali pa sploh ne zmogli. To so iteracije, t. j. zaporedno računanje s približki, s katerimi je bilo omogočeno izračunavanje prej praktično nerešljivih nalog (n. pr.: več sto enačb z več sto neznankami) in še celo vrsto praktičnih nalog, ki so se pojavljale z razvojem računalnika. Danes uporabljamo računalnik za takoimeno-vane poslovne obdelave, t. j. od najosnovnejših kalkulacij do izračuna osebnega dohodka, za komercialno-tehnične naloge kot n. pr. pomoč pri izdelavi ponudbenih projektov, za čisto tehnične naloge n. pr. statični izračun stavbe, za računanje nalog pri razvojno-raziskovalnem delu, *a avtomatsko krmiljenje obdelovalnih strojev ali za vodenje celih avtomatiziranih procesov v proizvodnji, za avtomatsko čitanje in obdelavo Podatkov pri laboratorijskih meritvah, itd. V ta namen so računalniki danes že delno prirejeni za Poslovne obdelave in za tehnične obdelave, kar Pomeni, da določeno vrsto dela lahko hitreje upravljajo, procesni računalniki pa so lahko popolnoma prirejeni določenim nalogam. Računalnik sam ne reši nobenega problema. Kako naj kak problem reši, to mu mora povedati Programer. Seveda programer ne more to »po-yedati« kakorkoli, pač pa na čisto določen način; v jeziku, ki ga računalnik »razume«. Programer mora torej sam jasno razumeti problem, ■nora kompletno programirati ta problem, torej mora Spovedati« računalniku vse, kajti računalnik o problemu ne »ve« nič. Pri tem se mora programer precizno 'zražati, kajti ena sama napaka lahko onesposobi celoten program. To bi izgledalo nekako takole: podatki navodila računalnik rezultati Poleg vhodnih podatkov imamo torej še navodila v obliki stavkov. Zaključeno listo navodil imenujemo program. Programer se torej trudi s pomočjo obstoječih metod in tehnik besedni in matematični ali kak drugačen opis računanega problema sestaviti v listo stavkov po naslednjih stopnjah: 1. analizira problem z načrtovanjem računskih operacij, 2. napiše program, po katerem naj računalnik raču- 3. testira in preizkuša program na računalniku, da se prepriča, če je pravilen, 4. končni tek programa na računalniku. Za delo pri računalniku so se s časom oblikovali še drugi poklici kot operater, organizator itd.; to je rezultat delitve dela, ki ustvari večjo učinkovitost, kajti priprava dela za računalnik je zamudna in naporna. Računalnik je sestavljen iz: — pomnilnika, ki hrani števila in navodila (program), — kontrolne enote, ki sprejema navodila iz pomnilnika in jih tolmači, — aritmetične enote, ki izvršuje zahtevane računske operacije. Računalniku so dodane še vhodne in izhodne enote, tako da bi shema izgledala takole: POMNILNIK t J. VHODNA KONTROLNA IZHODNA ENOTA ) ENOTA ENOTA 4 T ARITMETIČNA ENOTA Vhodne in izhodne naprave imenujemo tudi periferne naprave. V primerjavi z računalnikom samim so le-te počasne in predstavljajo ozko grlo v delu računalnika. Vhodne enote nam prečitajo podatke in navodila (program) iz nosilcev informacij (luknjane kartice, magnetni trakovi, magnetni diski, perforirani papirnati trakovi, itd.), izhodne enote pa nam običajno natiskajo izračunane rezultate na papir, lahko pa nam jih shranijo na nosilce informacij. Najbolj običajne periferne naprave so čitalnik kartic z luknjalnikom kartic, vrstični printer (pisalnik), risalnik, enota magnetnih trakov, enota z magnetnimi diski itd. K tem enotam štejemo tudi komandno konzolo s tastaturo in ekranom, ki služi za posredovanje sporočil med računalnikom in operaterjem. Večji računalniki imajo lahko tudi terminale, s katerimi so povezani kar s telefonsko linijo. Terminali imajo navadno samo vhodne in izhodne enote, lahko pa so kar manjši računalniki. Značilno za poslovne obdelave je veliko vhodnih podatkov in izhodnih rezultatov. Pri takih obdelavah so zelo »zaposlene« vhodne in izhodne enote, ki so že tako in tako počasne. Pri tehničnih obdelavah imamo obratno malo vhodnih podatkov in izhodnih rezultatov ter več računanja v računalniku. Programer uporablja pri svojem delu enega od višjih programskih jezikov, ki so človeku lahko razumljivi. Višji programski jeziki so problemsko orientirani, to se pravi prirejeni za reševanje določene vrste problemov. Za tehnične probleme uporabljamo danes FORTRAN (FORmula—TRANslating — prevajanje formul), ki je doživel že več sprememb in je zanj od 1966. leta sprejet standard. ALGOL ie namenjen za reševanje matematičnih problemov (ALGOrithmic Language). Za reševanje poslovnih problemov se uporablja danes še COBOL (CO mmon Business Oriented Language). V zadnjem času se vse bolj uporablja PL-1, ki vsebuje elemente vseh treh omenjenih jezikov in poslovno orientirani RPG. Ti jeziki imajo lastnost živega jezika, ki se razvijajo v smeri večjih izraznih možnosti. Program v enem od višjih programskih jezikov računalnik prečita in ga shrani v pomnilnik. Tu imamo poseben program imenovan prevajalnik (kompilator), ki prevede ta program na nižjij jezik — simbolični ali izvirni strojni jezik (Source Language). Računalnik v tem jeziku še ne more računati, zato potrebuje še asembler, ki prevede program iz izvirnega v absolutni ali stvarni strojni jezik (Objeck Language). V tem jeziku računalnik potem računa. Za povezavo vseh korakov od čitanja programa do stvarnega strojnega jezika skrbi poseben program imenovan monitor. Program monitorja, kompilatorja in asemblerja (softvvare) da že proizvajalec računalnika (hardvvare). To je na grobo in poenostavljeno nekaj besed o računalniku. Ker se z njim pogosto srečujemo, naj bi bila to skromna predstavitev našega vsakdanjega pomočnika. JANEZ DOLINAR, dipl. ing. str. V Opatiji je bil seminar o klimatski in hladilni tehniki, ki ga je 0rganizirala firma CARRIER v ^delovanju s svojim jugoslovan-skim zastopnikom UNIVER-^ALOM iz Beograda. . Zgoščena predavanja, ki so za-tela vsa glavna področja iz klima-lzacije in hladilnih agregatov, so Pokazala uporabo modernih si-temov klimatizacije zgradb, triergetska kriza je dala pred-.0st tistim sistemom klimatizacija ki so cenejši v obratovanju. ,ter izrek »Hrani sedaj, plačaj asrieje« ne velja več. Ko danes tetamo najprimernejši klimat-1 sistem, naj nas vodi pravilo: 'ačaj sedaj, da boš prihranil OPATIJA - SEMINAR 0 KLIMATIZACIJI kasneje.« Tega pravila bi se morali držati ne le projektanti pri projektiranju temveč tudi investitorji. Predavatelji so, v skopo odmerjenem času, prikazali kompleten proizvodni program firme CARRIER, pri čemer pa je treba povedati, da je bila snov podana tako, da jo je mogoče aplicirati tudi na opremo drugih proizvajalcev. Treba je omeniti zelo zanimiva in s podatki podkrepljena predavanja o ekonomski uporabi toplotnih čipalk, hladilnih turbo kompresorjev, absorbcijskih hladilnih kompresorjev ipd. Posebne pozornosti je bil deležen klimatizacijski sistem s spre- menljivo količino vpihanega zraka VAV (Variable Volume). Ta sistem je v primerjavi z ostalimi »samozračnimi sistemi« ekonomsko najbolj ugoden. Pri nas je ta sistem žal še malo poznan, še manj pa se izvaja. Ako samo pomislimo, da pri neki popolnoma klimatizirani zgradbi s prostori na vseh štirih straneh neba potuje toplotna obremenitev prostorov s soncem in da pri VAV sistemu ustrezno s soncem potuje tudi potrebna količina klimatiziranega zraka, vidimo, da je potrebna moč hladilne centrale in klimatske naprave lahko ustrezno manjša kot pri konstantnih »samo zračnih si- stemih«. Seveda je distribucija dovodnega zraka pri VAV sistemu zahtevna, saj se vpihana količina zraka stalno spreminja. Pri VAV sistemu je primemo uporabljati le originalne vpiho-valne elemente MODULINE firme CARRIER. Primerjava nabavnih stroškov za različne »samo zračne sisteme« Sistem Index VAV — statična kurjava 100 VAV brez statične kurjave 81 dvokanalna klimatska naprava 131 Dual — conduit sistem 119 Samo zračna indukcijska naprava 119 Ko na eni strani opazujemo izreden razvoj klimatske tehnike v svetu, pa istočasno lahko ugotavljamo, da nam ostaja veliko novitet nedosegljivih. Sedanja omejitev uvoza bi morala vzpodbujati domače proizvajalce, da bi osvojili čimveč moderne klimatske opreme, s čemer bi omogočili projektantom modernejše prijeme pri projektiranju. VANE UČAKAR, ing. str. Tl, KI Sl DELAL — TVOJE JEDELO: TO JE POSTAVA! hvalili, drugi grajah in tako je tudi še danes. Tisti, ki so mu skušali odvzeti prvo mesto meu siovci.sk...., v uganjal burke s pravico božjo. Mladi in »«"**— Oče je bil krojač, ki ga je uničila konkurenca trgovca z oblačih. Skrb za številno družino je padla na ma- komedije? Kdo ste vi človek, in koga fr tetina pleča in Ivan Cankar ji je v svojih delih postavil neminljiv spomenik. Pot ga je z Vrhnike pnpelja- „u„, w/yc, po. la v Ljubljano in kasneje na Dunaj. Spoznal je vso resnico ponižanih in razžaljenih. S svoj > ume nosijo j jernej je stopil blizu predenj. 'lavice, ki jo je Bog poslal na svet in kije človeška m, kot je bil, je skritiziral politiko takratnih strank m ob koncu prve svetovne vojne zapisal, da ve- ,q ,g ^ ^/fl/ fcj. jQ hramjo so(/mfc,- v svoj,h H/a ne more razdreti Razsodite!« V družino svobodnih nnrodov« , __• hulzvnh « Tnkn ip onvnril Ipmt>i nrsr-nd in n zv Tti ^crru ^ijunučsii jt renei: jernej, zaaj povezi culo ■pojdi, zakaj, Jernej, zdaj sem jaz gospodar; zdaj !|dodelal, zdaj si star in nadložen, ne maram te več; 1,1 več kota zate v domu, ki si ga sam pridelal; le '"lemi popotno palico pa pojdi, kamor ti je pot! ttko je rekel; je razsodil sam zoper pravico in po- zal je Pošte..,...,-----------------,---- rUiZC Ivanom* Cankaijemj” slo venska književnost drugič v svoji zgodovini stopila v korak z ostalimi evropskimi narodi. Njegova beseda je še danes sveža, ostra, izzivalna in pojoča. Ob prebiranju njegovih del se nam odkrivajo vedno nove resnice, vedno nove širjave. Čeprav letos proslavljamo 100-letmco njegovega rojstva, nam ima tudi danes še marsikaj povedati, zato sezimo po njegovih delih m se nau-žijmo sočne slovenske besede, ki je danes tolikokrat pogrešamo. Objavljamo odlomek iz Hlapca Jerneja: Prišli so do duri, ki so bile odprte nastežaj. V izbi je stal za široko mizo mlad človek, ki je imel svetle brke in vesele oči. Ozrl se je in je bil osupel, ko je ugledal dolgega Jerneja in njegovo procesijo. ki jo je Bog poslal in ki jo hranijo sodniki , .......... , » bukvah.« v, ..Tako je govoril Jernej, počasi in po vrsti, brez »Kakšno krivico so vam storili? Koga tožite i jnavščine. Mladi sodnik pa je poslušal in je gledal čemu?« . kostno. »Nikogar ne tožim,. zakaj potreba m m n »Levrnites ereke, vrnite se na Betajnovo k maram, da bi trpeli ljudje zaradi mo e p av ce C darj ki je trd f„ knvičm nasitite mene, m potreba, da bi bil drugi lac > An; „ Bradač je pokazal prek rame s palcem na Jerneja, pomežiknil je prešerno in se nasmehnil in je rekel: Tako se je zgodilo, kakor bom povedal; še otn razsodil, kako bi ne razsodili vi, ki ste učeni it ■ nate postavo? — Delal sem štirideset let na ;0 novi; ni toliko zemlje, da bi jo z dlanjo pokril polju, ne na senožeti, kamor še ni bil kanil j 'l- kgp polju, ne na senožeti, nurnui 3c m un n.urui g » Tebi, Košir, ki si človek humorja, priporočam mojega čela. Tako sem delal štirideset let in B ^ --------------------------------------------------------------—----------------- C PROSLAVLJANJE CANKARJEVEGA LETA V DIJAŠKEM DOMU DOMŽALE Spoznaj pravico, bodi usmiljen, daj mi kot v 'uši, kos kruha na stara leta! Recite mu tako, bo žal in bo spoznal svoj treh in bo storil, i , boste prosili!« J ste sodnik?« ,dnik sem.« h ste razsodili po pisani in božji pravici?« iko sem razsodil. « »Zbudila me je vsečloveška vest. Sanjav, a bojevit, uporen, nežen, udaren, neizprosen, plah, betežen, postal sem in bom vekomaj Protest.« Tako je zapisal o Cankarju eden izmed slovenskih pesnikov Pavel Golia. In res, po Prešernovi smrti še ni rodilo osrčje slovenske zemlje tako čistega umetniškega kristala, kakor je bil Cankar. Zato je bil tudi deležen Prešernove usode, usode umetnika v majhnem narodu. 100 let je minilo, odkar se je rodil na Klancu siromakov in zdi se, da smo šele sedaj začutili živo in resnično potrebo po celotnem pregledu njegovega dela. In da nam bo hkrati šele sedaj mogoče prav in jasno doumeti, kdo je bil, dojeti njegovo podobo m dognati njegovo vrednost. Cankar sam pravi: »Vsak narod ima v hiši svojega življenja posebno kamrico, v katero je skrbno spravil, kar je bil kdaj najgloblje doživel, z vsem svojim ubogim telesom, z vso svojo čisto dušo. spravil vse, kar je kdaj v predsmrtni bridkosti čutil in mislil...« Kaj in koliko si spravil, narod moj?« Mislim, da na vprašanje lahko takole odgovorimo: »Mnogo dragocenosti je spravil narod v tisto kamrico. Med njimi pa je spravil tja z velikim spoštovanjem in globoko hvaležnostjo tudi življenjsko delo svojega Cankarja.« Ko letos proslavljamo 100-letnico rojstva našega največjega besednega umetnika in borca za družbeni, socialni in kulturni napredek slovenskega naroda ter človeštva, si je tudi naš dramski krožek se-stavil program praznovanja. Z njim oživljamo misel in delo našega velikega umetnika. Pobudnik in organizator proslav Cankarjevega leta je republiška konferenca SZDL Slovenije. Navodila ža proslavljanje pa nam je poslal Zavod SRS za šolstvo. Nismo se omejili samo na mesec maj, temveč smo zajeli celo koledarsko leto. _ n. dec. 1975 smo se v okviru učnih ur pogovorili o pisateljevem smrtnem dnevu in o Cankarjevem pomenu za slovensko književnost. Gojenci so bili seznanjeni tudi z vsebino njegovih najpomembnejših del. __ 75 gojencev si je v decembru ogledalo burko Pohujšanje v dolini šentflorjanski, in sicer v Mestnem gledališču v Ljubljani. — Marca smo sodelovali s kulturnim programom na proslavi dneva žena, ki jo je organizirala Zveza borcev in vojaških vojnih invalidov za partizanske matere. — V mesecu aprilu (24.4.) smo se skupaj z domžalsko mladino udeležili pohoda k spominskemu obeležju na Oklo, kjer so Nemci po zaslugi domačih izdajalcev pobili 75 partizanov. Člani našega DKR so pripravili kulturni program, pevski zbor pa je zapel nekaj partizanskih pesmi. — Na RTV smo si ogledali dramo Kralj na Betajnovi, Hiša Marije pomočnice in film Na klancu ter se o vseh treh delih predhodno temeljito pogovorili. — 8. maja so se naši fantje v velikem številu udeležili pohoda ob žici okupirane Ljubljane, 10 gojencev pa si je v hali Tivoli ogledalo prireditev dramatizacije Hlapca Jerneja. — 10. maja smo uredili vitrino s slikovnim materialom o pisatelju — vse štiri skupmv „..„paj pa so poslušale predavanje Mati v Cankarjevih delih. — Tričlanska ekipa gojencev IMF (Kaniški, Hrovat in Kastelic) se je 15. maja udeležila kviz tekmovanja »Kaj veš o Cankarju«, ki ga je organizirala OK ZSMS Domžale. Tekmovalci so morali preštudirati obsežno gradivo iz pisateljevega življenja in dela, poznati pa so morali tudi vsebino Cankarjevih najpomembnejših črtic, povesti, romanov in dram. — Člani DKR in tekmovalci kviza so sredi maja obiskali Vrhniko in pisateljev dom na Klancu ter grob slovenskih modernistov v Ljubljani. 22. 5. 1976 pa so si ogledali predstavo Kurent v Mestnem gledališču v Ljubljani. — Do konca maja pripravljamo še 2 kulturni prireditvi: za preživele interniranke in matere padlih borcev ter zadan mladosti. 25. 5. se bo 50 gojencev udeležilo izleta na Vrhniko v okviru meddom-skcgzi dne. Tam si bodo ogledali vojaško tehniko v garnizonu Ivana Cankarja, nakar bo zbor mladine, izmenjava simbolov, izvolitev delegacije za polaganje vencev in bogat kulturni program pred iko se je zravnal dolgi Jernej, za glavo je bil ■ d sodnika in od lenuhov, ki so stali pred •z pa rečem, sodnik, da niste razsodili ne po iški, ne po božji pravici! Kaj je bog ukazal, da avali negodnik na posteljo, ki sem jo jaz sam :ljal in ravnal trdih štirideset let? Kaj je Bog zadal, da naj pogine v jarku Jernej, ko si je po-■l lepo hišo in topel hram? Odprite bukve: ne domom JLA. Kulturnemu programu bodo sledna brati, pa bi rad videl od daleč tiste črne bese- še športna tekmovanja v rokometu, nogometu, od- e, ki so tako naredile in zapovedale. Pokažite: tudi boj ki in šahu, kjer se bo skupina naših športnikov cjavo bi rad videl tistih bukev in črno obrezo! Ali t« pT',e: Ma,f ‘ *r**r#- Šim tekmovalcem se bodo udeleženci izleta s po- /e visoko pognala pšenica, da se je cedila trava sebnimi avtobusi vrnili v Ljubljano. Organizator soka; zdaj pa, ko si star in nadložen, ko ni več meddomskega dne je strokovni aktiv vzgojiteljev iz >i, da b; z njQ gnojil, zdaj pojdi! Če je zapisano, Ljubljane. . , '°vejte, da naj Jernej, kadar je napolnil shrambe in žiSSu^MP^i1 organizira fetos tradicionalni Jjk. hodi od vasi do vasi, od hiše do hiše, v nad-pohod v počastitev dneva mladosti in 100-letnice , W ljudem in psom, ter prosi vbogajme skorje Cankarjevega rojstva na Cankarjev vrh. h*ha? To mi povejte! In še mi razložite, kako da — Ob koncu maja si bodo vsi fantje v domžalski z(jaj s svojim delom, kam bi z njim: v kino dvorani ogledali film Idealist, medtem ko bo jg zakopano> pač za klaftro globoko — ,, k naj ga itkopljan,? Kake naj ga poaeiee, v bil predviden za 22. maj, ko naj bi bila otvoritev na ramo zadenem? Mojih štirideset let — novega prizidka doma. Ker pa gradbena dela iz ob- ^to naj jih spravim, kako zauživam na zapečku? jektivnih razlogov ne bodo gotova pred mesecem likaj je cula: perilo je notri in prazniška obleka! septembrom, smo domsko praznovanje prestavi i 'rideset jet — preštejte in premislite, koliko je to iTtabomo^ripJavm piknik v bližiji okolic,° doma. n°v koliko ur! Moja pamet je počasna, stara; združen z zabavnim programom. V domu samem pa Mm prešteti; ampak povejte mi, ce je to samo si bodo gojenci lahko ogledali slikovno razstavo - f tednov in samo toliko dni, da je cula obilno delo članov foto krožka. Domski dan bomo zaklju- -Ho? Prazniška obleka in platnena srajca pra-čili z ogledom filma iz našega domskega življenja. cho povračilo? Tako je, recite: obilno plačilo, Naš program končujem z mislimi literarnega Nvično povračilo—pa bom verjel, da ste sodnik, zgodovinarja in kritika pokojnega Ivana Prijatelja, U,j0r postavil!« ki pravi: »Cankarja doživeti m mogla nesvobodna -s , - 1 . 5 , „ , ... , , domovina, zato zanjo nikdar ni bil duševno živ. A tfr.al°sten je poslušal mladi sodnik, žalosten je zanesljivo ga bo doživela svobodna domovina, tako • na Jernejev zagoreli, razorom obraz, na da bo šele zdaj, ko je telesno mrtev, duševno vstal «sne čevlje in obnošeno obleko. od mrtvih in začel živeti v svoji domovini ono večno «,\'e prerekajte se s pravico, kakor je; ljudje so jo življenje, ki bo njemu in njej v neminljivo čast in ljudjg y,- daH sdo oblas; Kadar vas slavo, kajti. ca, upognite hrbet in zaupajte v Boga: če spre- obraz, da bi je človek ne razločil od krivice, p/n‘>e se stran in ne iščite opravka z njo! Tako f^lslite, pa pojdite z Bogom in storite, kakor sem ^ osupel, ves prestrašen je pogledal Jernej, torej ni pravice? Torej ste jo zatajili?« > °dnik je molčal. ^ ste jo pač zaprli v to veliko hišo, da bi ne Rta v svet? Zaklenili ste jo dvakrat, zapečatili ste »Kar si oznanil, zdaj ni več le sen, izpolnjena je tvoja blagovest, vstajenja klic glasi se z naših cest in narod naš je ves osvobojen. Jernej je zdaj na svojem svoj gospod, sam sebi orje, seje in kosi, sam sebi kuje srečo lepših dni in brat mu vsak je sosed vsepovsod.« > GABRIJELA KOVAL jo devetkrat, da bi se ne izgubila na cesto, da bi je ne srečal Jernej? Zato ste jo ukradli, vtaknili v suknjo, da bi se ne razodela željnim očem? Ampak ukanili ste se, ko ste tako storili, niste poznali Jerneja! Iskal jo bom, pa če je zakopana v zemljo tako globoko kakor moje delo! Kopal bom, lopato bom vzel in borp kopal, dokler bodo zmogle te moje stare roke! — Že v Dolini vam je rekel tisti kmet, razbojniki vam je rekel po pravici. Jaz pa sem si mislil v svoji nespameti: razbojniki je rekel, pa so pravični sodniki; slabo je gledal, krmežljave so njegovi oči; slabo je slišal, gluhasta so njegova ušesa! In se še ozrl nisem za njim in sem šel. Zdaj pa v drugo, zdaj pa glasneje, tam na stopnicah, moški in ženska: razbojniki, razbojniki, razbojniki! In spet sem si mislil: kako bodo razbojniki v tej hiši, ki je hiša pravice in pisanih postav? Tako sem mislil, a sem se ukanil v svoji stari pameti. Zakaj ne hiše pravice, hišo laži, hinavščine in razbojništva ste postavili. Niste služabniki božje besede in postave, pač pa služabniki satanovi in njegove pravice. Na krivo pot sem zabredel, na pravo krenem!« Zmerom glasneje je govoril Jernej, zmerom več lenuhov je stalo med durmi. Pa je prišel droben, starikav plešec in se je ustavil in je grdo pogledal. »Kdo kriči, kakor čedni k na pasi?« In dalje je govoril Jernej. »Nič ne maram, da bi trpel kdo krivico zaradi Jerneja. Ampak razložil bom, tožil bom: niso pra-vični sodniki, razbojniki so; ni hiša pravice, hiša hinavščine je, z lažjo in hudodelstvom so jo oskrunili. Ne bodo vas obesili, na cesto vas bodo spodili, s culo in palico; porušili bodo to oskrunjeno cerkev, da ne bo kamen ostal na kamnu!« Tako je govoril Jernej in je trepetal od globokega srda. INFORMACIJA 0 GLASBENI MLADINI Glasbena mladina Slovenije, kolektivni član ZSMS v okviru SZDL je član Muzičke omladine Jugoslavije in obenem član Mednarodne organizacije Glasbene mladine (FIJM). Glasbena mladina je družbeno in vzgojnoizobraževalna organizacija, ki s svojo dejavnostjo prispeva k skupnemu razvoju kulture in socialističnih odnosov ter vpliva na estetsko in kulturno vzgojo mladih samoupravljavcev. Naloge Glasbene mladine so razvijati kulturno in še posebno glasbeno življenje in ustvarjalnost mladih, ostriti moralno in umetniško presojo glasbenih in drugih del in se zavzemati za uresničevanje kulturnih želja in potreb svojih članov in okolja, v katerem živijo in delajo. Glasbena mladina organizira kulturne in umetniške dejavnosti — animirane koncerte, srečanja, tekmovanja, festivale in podobne manifestacije, snuje klube, aktive, društva in ansamble. Poleg tega podpira izmenjavo izkušenj svojih članov v republiškem, medrepubliškem in mednarodnem okviru. V tem smislu organizira sodelovanje svojih članov v mednarodnem kampu v istrskem Grožnjanu in v inozemskih glasbenih kampih. Glasbena mladina Slovenije ima lastno izdajateljsko dejavnost, v katere okvir sodi časopis GLASBENA MLADINA, ki izhaja že šesto leto in si je v tem času pridobil krog bralcev, ki presega številko 14.000. ZAPEL JE DOMAČI PEVSKI ZBOR Po večletnih željah, da bi tudi IMP imel svoj pevski zbor, smo ta dan resnično dočakali. Dne 18. S. 1976 se je v upravni stavbi na Titovi cesti zbralo 25 ljubiteljev petja na ustanovni sestanek. Pevce je ob tej priliki nagovoril glavni direktor tov. Stanko Krumpak, ki je tudi sam večkrat dal pobudo sindikalnim delavcem za organiziranje podobnega društva. Tov. Krumpak je ob tej priliki poudaril pomembnost, humanost ter lepoto, ki jo nudi ubrano zapeta pesem. Poudaril je, da bo pesem združevala naše ljudi, naše TOZD. Člani zbora so ga tudi soglasno izvolili za pokrovitelja. Skrb nad zborom pa je prevzela konferenca OOS IMP. Da je zbor danes ustanovljen, imajo velike zasluge tudi pevci iz TOZD Ogrevan-je-vodovod, ki so na svojem sindikalnem občnem zboru sprejeli sklep za ustanovitev svojega zbora. Zlasti prizadeven je bil tov. Stane Zevnik, ki je tudi vodil zbiranje prijav in so ga pevci imenovali za vodjo sveta zbora, v katerem so še tov. Adolf Tekavec, Franc Mrhar in Aleksander Kanullopulos. Strokovno vodstvo nad zborom pa je prevzel tov. Marij Kogoj, nekdanji član Slovenskega okteta, ki bo pevce vodil vsak torek in četrtek. Ob ustanovitvi želimo zboru uspešno delo ter si želimo, da bodo čimpreje prišli k nam v goste. Zbor sestavljajo naslednji pevci: Franc Levstik, OV Ivan Lavrič, Klima Adolf Tekavec, TEN Zdravko Nastran, TRAA Janez Jerneje, OV Franc Jenko, OV Franc Jenko, OV Milan Strnad, OV Janez Kastelic, OV Ivan Hrovat, OV Peter Komel, OV Franc Mrhar, OV Ignac Katin, TRAA Janez Setnikar, TEN Ivan Zoretič, TEN Janez Žerovnik, TEN Franc Žan, TEN Viktor Mlakar, TEN Aleksander Kanellopulos, TEN Matjaž Turšič, OV Ante Jurkovič, OV Jože Kralj, DSSS Jože Malovrh, OV Janez Kokalj, OV Ivan Marolt, OV Jože Bratuša, OV Stane Zevnik, OV Še enkrat pa vabimo vse tiste, ki imajo veselje do petja in imajo možnost, da se nam pridružijo, saj pesem ne pozna meja. JOŽE ŠUBIC PRIŠLI — ODŠLI • PRIŠLI — ODŠLI • PRIŠLI — ODŠLI • PRIŠLI — ODŠLI • PRIŠLI — ODŠLI • PRI I It ODŠLI V MESECU APRILU 1976 TOZD »Klima«, Ljubljana Čočar Peter, prek. del. pogodbe Kostner Mihael, samovoljno c-----------------------^ ZAHVALI Ob smrti dragega soproga Cveta Poljanca se najtopleje zahvaljujem kolektivu TOZD TIO za izkazano pomoč, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. ŽENA TANJA Ob izgubi dragega očeta, Alojza Medveda, se vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, darovali cvetje in izrekli sožalje, iskreno zahvaljujem. IRENA ŠAFARIČ v_________________________y TOZD »Ogrevanje, vodovod«, Ljubljana Borko Franjo, razveljavitev uč. pog. Bračun Vlado, na lastno željo Rasinec Marjan, razveljavitev uč. pog. Makovec Valter, razveljavitev uč. pog. TOZD »SKIP«, Ljubljana H odo Mustafa, izključitev Opačič Ljubomir, izključitev Klašnja Rajko, sporazumno TOZD »TRAA«, Ljubljana Rici Drago, odpoved delavca Požar Jože, upokojitev TOZD »Elektromontaža«, Ljubljana Matejevič Gorica, na željo delavke, Mučič Matija, na željo delavca Naroglav Marjan, na željo delavca Sklepič Nikola, na željo delavca Vilčnik Stane, razveljavitev uč. pog. Bučar Danijel, potek sporazuma za določen čas Kurent Ciril, prem. v DSSS TOZD »TEN«, Ljubljana Stanič Miran, na lastno željo v posk. dobi Kastelič Jože, privatna zaposlitev v Nemčiji Todorikovič Jon, odpoved delavca Medjimurec Venceslav, odpoved delavca Klanjščak Ljubo, odpoved delavca TOZD »Dvigalo«, Ljubljana Lazar Tajda, na lastno željo TOZD »Zastopstva«, Ljubljana Hartman inž. Janez, prem. v TOZD »Klima« Mazouzi Cvetka, prem. v TOZD »Klima« Kuk Borut, prem. v TOZD »Klima« TOZD »Družbeni standard«, Ljubljana Hlebš Franci, prem. v TOZD »Zastopstva« BRANETU V SLOVO Tokrat je neutrudna smrt iz naše sredine iztrgala našega sodelavca Braneta Zupanca. Pri podjetju se je zaposlil dne 10. 7. 1972. Ves čas svojega dela pri podjetju je delovne naloge uspešno opravljal in se izobraževal ob delu z namenom, da bi čimbolj usposobil za izvrševanje delovnih nalog. Bil je tudi aktiven član mladinske organizacije, koder je zadane naloge opravljal vesno in natančno in je bil vzor mladinca. Tik na pragu svoje odločitve, ko je imel namen ustvariti si družino, je neusmiljena roka ubijalca pretrgala njegove načrte in želje. Med člani delovnega kolektiva je bil spoštovan, tako da smo z njegovim odhodom izgubili vestnega delavca, njegovi sodelavci pa iskrenega tovariša. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu. B. R. \________________________________y TOZD »Projekt, montaža«, Koper Omladič Sanja,sporazumno TOZD »Tovarna instalacijske opreme«, Idrija Likar Valentin, sporazumno Poljanec Florijan, umrl TOZD »Livarna«, Ivančna gorica Jamnik Jože, odpoved delavca Potočar Miha, odpoved delavca Urbančič Pavla, negativna ocena Pevc Franci, sporazumno Ozimek Milan, sporazumno Hribar Avgust, odpoved delavca Mihajlovič Lado, odpoved delavca Zupančič Avgust, odpoved delavca Divjak Darinka, odpoved delavke Ilovar Olga, odpoved delavke Zupančič Silvo, samovoljno TOZD »Elektrokovinar«, Ptuj Mesarič Erna, upokojitev Žumer Anica, izjava delavke V mesecu aprilu 1976 je bilo v podjetju zaposlenih 5.518 delavcev, od tega 878 učencev v gospodarstvu in 32 delavcev v inozemstvu. Upamo, da se novosprejeti delavci pri nas dobro počutijo. PRIŠLI V MESECU APRILU 1976 TOZD »Klima«, Ljubljana Omerzel Marjan, vrnil iz začas. dela v inozem. Žigon Janez, nabavni referent Sakelšek Slavko, postal pomočnik Hartman inž. Janez, prem. iz TOZD 1 Zastopstva« Mazouzi Cvetka, prem. iz TOZD »Zastopstva« Kuk Borut, prem. iz TOZD »Zastopstva«. TOZD »Ogrevanje, vodovod«, Ljubljana Jovan Ljudmila, strojepiska Balažič Dragica, strojepiska Verbič Marjan, spec. monter Razdrh Vojko, spec. monter Koželj Stane, monter Mehle Anton, vrnil iz začas. dela v inozem. TOZD »SKIP«, Ljubljana Knapič Janez, specializiran plastikar Čarman Franc, inž., vodja proizvodnje TOZD »TRAA«, Ljubljana B Gogov Vlado, KV strugar Id Smodej Stojan, KV obratni elektrikar Kuraja Dragan, KV ključavničar Kurtanjek Mirko, vrnil iz začas. dela v 1 inozem. Vraneš Dušan, vrnil iz začas. dela v inozem. s Rebernik Stjepan, pomožni strugar Okretič Marija, administrator 1 I ii TOZD »Elektromontaža«, Ljubljana j k Novak Branko, KV monter Lampič Nataša, administrator Stepanovič Ružiča, PU snažilka TOZD »TEN«, Ljubljana Pulko Jože, KV RTV Mehanik Jambrešič Drago, NK pomožni ključavničar Kralj Sašo, NK pomožni el. meh. FLORIJAN POLJANEC Sporočamo vsem, ki ste ga poznali, da je nas za vedno zapustil delavec naše temeljne organizacije združenega dela tov. FLORIJAN POLJANEC, star 43 let. Po zahrbtni bolezni, ki je prekinila njegovo življenjsko 1 pot, smo se od njega poslovili ] 19. aprila. Udeležba na nje- govi zadnji poti je bila velika, za kar je jasen dokaz, da ga je spoštoval, kot sodelavca, pripravljenega pomagati vsakomur, velik krog ljudi. Vedno je bil pripravljen pomagati povsod in vsakomur. Z njegovim odhodom je delovni kolektiv IMP Ljubljana, TOZD Tovarna instalacijske opreme Idrija, izgubil dobrega delavca, njegovi najožji sodelavci pa zvestega tovariša. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. ŠLI • ODŠLI — PRIŠLI I REKREACIJA V IMF • REKREACIJA V IMP • REKREACIJA V IMP • REKR TOZD »Dvigalo«, Ljubljana ®uh Miroslav, KV elektromehanik za dvigala TOZD »Zastopstva«, Ljubljana Hlebš Franci, prem. iz TOZD »Družb, ^andard« TOZD »Projektivni biro«, Ljubl- lana Ipavec Franc, dipl. el. inž., projektant koordinator pelovna skupnost strokovnih služb, Mubljana Knjigo Stru Kepša Bojan, samostojni referent v ;ovodstvu trud Francka, vodilni planer-analitik . Baumgartner Cvetka, samostojni re-erent v knjigovodstvu Kurent Ciril, samostojni referent za • a