The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United $tates of America amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI treslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmage i GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETUj S- P. DRUŽBE SV- MOHORJA V CHICAGI, ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) NajstarejSi in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 105 CHICAGO, ILL., PETEK, 1. JUNIJA — FRIDAY, JUNE 1, 1934 LETNIK (VOL.) XLIII .........-....... 1 '" - --- ■ " .................... . " Apel Amerike za razorožitev - Rusija ne prizna dolgov AMERIKA SE PONUDILA, DA BO SODELOVALA PRI RAZOROŽITVENEM DELU V NAJŠIRŠEM OBSEGU. — UPANJE JE, DA BO R E Š ILA RAZOROŽITVENO KONFERENCO. — POZIVA NA STROGO KONTROLO NAD IZDELOVANJEM IN PRODAJANJEM OROŽJA. Ženeva, Švica. — Pretekli torek se je ponovno zbrala I Mednarodna razorožitvena konferenca k zasedanju. Splošno je bilo mnenje, da bo konferenca točasno prisostvovala g svojemu lastnemu pogrebu, kajti spričo napetih političnih razmer, ki vladajo v Evropi, ni bilo niti najmanjšega upanja j{ na vidiku, da bi se mogel na' konferenci doseči kak uspeh, j. Kakor se je pred nekaj tedni napovedovalo, se je imela kon-ferenca zbrati samo v toliko, ' ua »e bo zborovalcem naznani-K da bi bilo nesmiselno v se- ^ danjih razmerah voditi kake Razprave, na kar se bo konfe- j renca za nedoločen čas razpustila. 1 s Ub pričakovanju takega kon- -ca konference je bilo tembolj I presenetljivo, da se je Amerika j spravila na delo, da vdahne , življenje v takorekoč že mrtvo v truplo. Zborovalce je osupnil -nastop ameriškega delegata, Zastopnika predsednika Roose- q velta, N. H. Davisa, ki je v prepričevalnem govoru pozval | zborovalce, naj se s poživljeno i Vnemo spravijo na delo za raz-j-' °rožitev. Izrekel je pri tem ga- ( fancijo, da bo Amerika sodelo- ' yala do skrajnosti. Posebno pa j Je vzbudila splošno zanimanje!1 njegova izjava, da je Amerika J' Pripravljena, skupno z drugi-/ ni i velesilami, skrčiti v znatni > *neri svoje brodovje. Pozival Pa je pred vsem' na redukcijo; ^delovanja orožja. "Ameriško ljudstvo," je de-Jal Davis,' "je ogorčeno nad 2lom, ki se je odkrilo pri produkciji in prometom z munici-■>o. Ameriška vlada je pripravljena, da se pridruži drugim velesilam pri odredbah, ki naj bi ugonobile to zlo, in da sklene pogodbo, ki bo trdo prijela ta problem." V zvezi s tem je pozival na strožjo mednarodno kontrolo nad izdelovanjem in prodajanjem bojnega orožja in enako tudi nad dobički, katere dobi-vajo izdelovalci za svoje blago. '"Tisti, ki imajo umazan finan-l °ni interes pri podpihovanju Mednarodnih sporov samo z namenom, da bi z njimi dvignili 2{*htevo po svojem blagu, se Morajo spraviti v položaj, v ^aterem jim bo vzeta moč, da povzročali toliko gorja." Kakor pa je Ameriki mnogo 6žeče na tem, da pride do raz-in je pri tem celo v°Una, da nasprotno svoji dose-,anji politiki sklene z drugimi '-avami pogodbe za kontrolo k A orožjem, in v slučaju iz-uha sovražnosti konzultira z J!mi, vendar pa ne bo nikakor j^J volji, da bi se spustila v ka-kl. razprave o sporih, ki so iz-tjJUcn° evropskega značaja, ^nako tudi ne bo privolila v to, bi se ameriške čete ali bojuje uporabljale za pomoč lit! sovražnostih kjerkoli. "Po-sv .a ^ed. držav je, da drže Je roke iz kakoršne koli voj- DUHOVNIKA ARETIRANA 'stav --v b< Bržkone bosta izgnana vsled nah protifašistične propagande. dan -n--tek; Rim, Italija. — Dva duhovni- {hon k a iz semenišča v Gorici, nam- pov reč Kari Mušica in kanonik ri si l Rutar, sta na ten:, da bosta iz- var: gnana iz Italije. Začetkom te- pre ga tedna so ju fašistične oblasti Isto aretirale pod obdolžbo, da vo~ lar? dita protifašistično propagan- vaj do. Pri o. Mušici so našle obla- naj sti kopije proglasov, na katerih I je bil odgovor na fašistične na- RE pade na duhovščino na Primor-1 ( slcem, ki jih je baje podpisal kor škof Fogar sam. Škof Fogar je del pred kratkim prišel v Rim in jdru bil v avdijenci pri papežu; iz tuk Vatikana pa do zdaj še ni pri- ko šla nikaka izjava glede polo- Di< žnja. čkc -o--Pri SOCIJALISTIČNI VODJA NI- že MA SREČE rej ! I so I Rockford, 111. — Dočim je s p I Norman Thomasu, bivšemu so- . ' 1 cijalističnemu predsedniškemu kandidatu, policija v mestu ^ iTaylorville prepovedala javni ^ (govor in zborovanje, je pretek- 1 li ponedeljek naletel zopet na | 'drugo nepriliko. Imel je svoj i ' govor v neki dvorani v tukaj- j . ;šnjem mestu. Med zborova-'v, ! . • , i j • ck !n.iem pa je nekdo od zuna.1 vr- ^ gel skozi okno v dvorano veliko plinsko bombo, ki je mecl E zborovalci, kakih 400 po številu, povzročila skoraj paniko, ko se je njena vsebina naglo sq , razširila po dvorani. Kljub te- j ' mu, da je občinstvo navalilo na ( .' izhode, se ni razen par malih ' nezgod pripetilo nič resnejšega. Thomas je nadaljeval govor na , va prostem. m PRISILITI GA HOTELA V ŽE-' NITEV ( • Chicago, 111. — Albert A. Sprague, sin bivšega mestnega komisarja za javna dela, je bil v ponedeljek nad vse presene-j čen, ko so mu prijatelji čestitali k njegovi nameravani že-j nitvi. O celi zadevi ni bilo prizadetemu ničesar znanega. U-Jgoipvil pa je pozneje, da je ne-a | ka 30 letna ženska, Elizabeth j Myers, sama šla na licenčni D urad in vzela licenco za njih že-nitev, ne da bi bil Sprague o 0 tem prej kaj obveščen. Izrazil se je, da mu je vse skupaj pre-(l cej zagonetno; žensko, pravi, 0 sicer pozna, vendar pa ni imel z njo nikoli nič opraviti. z ~-0- . . j. "Dokler imamo svoj list, smo t močni in druge narodnosti na? , nora jo spoštovati, češ, ti-Ie Slo- t venci pa res niso kar tako. Svoj ^ list imajo. Čast jim!"—Rev. J. .' Čeme. ]- ____ ič ---- 5- ne, obenem pa, da na vsak mo-;e žni način preprečujejo vojno," j- je končal Davis. t PRED VELIKO STAVKO 400,000 tekstilnih delavcev poklicanih na stavko. —o— Washington, D. C.— Prihodnji ponedeljek bo stopilo v stavko kakih 400,000 delavcev v bombažnih tekstilnih tovarnah. Poziv na stavko je bil iz-' dan v sredo od predsednika tekstilne unije, Th. F. McMa-hona, in sicer je dala za njo povod odredba NRA, po kateri se mora prdoukcija v teh tovarnah znatno znižati v s vrh o preprečenja nadprodukcije. — Istočasno grozi tudi stavka jeklarskih delavcev, kateri zahtevajo 30urni delovni teden in najmanjšo plačo $1 na uro. -o- REDKA DRUŽINSKA SREČA | Corbeil, Ont., Kanada.— Tekom noči med nedeljo in ponedeljkom se je neka farmarska |družina, živeča dve milji od tukaj, pomnožila za pet članov, ko je 241etna mati, Mrs. Oliva Dionne, dala življenje petor-čkom, vse deklice. Poleg tega prirastka je bilo v družini prej že pet drugih otrok; najstarejši je star sedem let. Starši so se poročili leta 1925. Oče je s precej mešanimi občutki sprejel nepričakovani dodatek k družini. Dočim ga je bil na eni strani vesel, je pa na drugi strani zopet mislil na finančno breme, ki bo združeno s tem. I—SI učaji petorčkov so skrajno redki; na vsakih 500 let jih 'pride komaj 30. Celo četvor-čkov je med pol milijona rojstev komaj en slučaj. DAN DOLOČEN ZA INSUL-LOVO RAZPRAVO Chicago, 111. — Federalne sodišče je v ponedeljek določi lo, da se prične obravnava pro L * ( ti Samuelu Insullu 11. junija Obravnavala se bo obdolžbi ' proti njemu, da se je posluže val pošte za sleparjenje svoji! investorjev. -o- S| OVFNT« | FRONTA PROTI NEDOSTOJNIM FILMOM SE ŠIRI (Chicago, 111. — Protestantov-ski pastorji, ki so imeli v ponedeljek svoje mesečno zborova- - nje, so sklenili, da se bodo pridružili kampanji, katero so proglasili katoličani proti uma- - zanim filmom, in bodo podpi-^ rali in priporočali Legijo do-v stojnosti ter istočasno razširjali - med svojimi verskimi občinami -'cirkularje, na katerih se posa-a mezniki obvežejo, da ne bodo - obiskovali nedostojnih filmov, o ____—----- :: KRIŽEM SVETA o - — Natal, Brazilija. — V po-nedeljek popoldne je prispel semkaj neki francoski aero-n plan, ki je preletel Atlantik iz Senegalije, Afrika, razdalja 1900 milj, v 14 urah. S seboj je \ pripeljal pošte za 300 funtov. 2- — Šangaj, Kitajska. — Na 3- tleh prave Kitajske, v bližini a Tientsina, je prišlo do več ma-d lih spopadov med japonskimi in v, kitajskimi čel mi, kar je dalo a povod Japonski, da j , v jugo-r- vzhodno Mandžuku" poslala. :a kakih 1300 mož močno vojaško četo. a- — Moskva, Rusija. — So-ši vjetska vlada je javno prizna-je | la, da je suša znatno poškodo-e- vala letošnjo setev, ko je za-k četkom tedna izdala ukrep, s ni katerim se dv'gne cena kruhu, gi Istočasno pa je odredila tudi io da se zvišajo plače, in sicer od n. 7 do 16 odstotkov, io — London, Anglija. — Po ih tom svojega ameriškega posla >r- nika v Washingtonu je londori ij- ska vlada prejela od Amerik« uradno obvestilo o obroku voj nega posojila, ki ima biti pla ,- čan 15. junija in ki znaša 85 ii pol milijonov dolarjev. no ---o-- či- KOBILICE OGROŽAJO CO-•o- LORADO ja. Colorado Springs, Colo. — ba Resna nevarnost grozi farmar ie- v vzhodni Coloradi vsled veli jih kih toopov kobilic, ki uničujej rast. Ponekod je tega mrčes toliko, da pokrivajo zemljo ve inčev debelo. VPRAŠANJE JWLG0V z Sovjetska vlada odklonila povabilo na pogajanje glede dolgov Kerenskija. Moskva, Rusija. — Kakor se i čuje iz sovjetskih vladnih kro- j gov, je sovjetska Rusija zavr- 'd, nila ponudbo ameriške vlade, 'v da bi se vodila pogajanja glede 'jt dolgov, ki jih ima Rusija v A- j. meriki še iz dobe, ko je vladal Vl Kerenski. Podlaga za tozadev-na pogajanja, ki jo je predloži- 2 la Amerika potom ruskega po-slanika Trojanovskega, ni zna- y na, vendar se domneva, da je g, podobna tisti, ki jo je predla- n-gal .predsednik Roosevelt, ko p so se vršila pogajanja za pri- ^ znanje sovjetov. ^ Da so sovjeti zavrnili ameri- ^ . Iško povabilo, je vzrok pred-i vsem v tem, ker se čutijo uža- 'n • Ijene, da jih je zaradi omenje- :S( 1 nih dolgov postavila Amerika ^ i v isto vrsto z drugimi država- - mi, katere ne bodo plačale ob- j 1. rokov na svoja-vojna posojila, i > in bi torej prišli pod določbe j takozvanega Johnsonovega za-1 - kona, kateri prepoveduje vsak 8 - ameriški kredit takim državam. 51 I O dolgovih, ki jih je Keren- - ski napravil v Ameriki v času ^ s med carsko in sovjetsko dobo, s . so sovjeti mnenja, da spadajo c , pod popolnoma drugo vrsto, s r i katerimi nima sedanja vlada pravzaprav ničesar opraviti. ,2 -O- - SUŠA POSPEŠUJE GOZDNE ic 1- POŽARE e| Minneapolis, Minn. — Na ti- ^ j-jsoče akrov gozdov se je za-^ i-J četkom tega tedna vnelo v se- 1 n vernem delu države ob kanad- ^ ski meji. Strahovita suša skoraj ; 1 popolnoma onemogoča vsako ' gasilno delo; riroke ceste ne, tvorijo za plamene nikake o-, - vire. Poleg gozdov je zgorelo 1 m tudi število stanovanjskih po-1 i- slopij. Neki moški je bil ubit, io ko je skušal pred plameni o- . ia braniti svojo domačijo, a mu je ič pri tem padlo deblo gorečega, drevesa na glavo. S POZORIŠČA STAVKARSKIH IZGREDOV Prizor v zadnjih stavkarskih nemirih v Minneapolis, ko so se dogajali spopadi med iz gredniki in policijo. Slika kaže nekega demonstranta, ki ga je policija pobila na tla. Iz jr*sg©sl«tcvife. ZARADI KOLESA JE MLAD KOLARSKI VAJENEC MESEC UMORIL POSESTNIKA GANTARJA V SINJI GORICI; MORILEC JE TUDI DVAKRATNI POŽIGALEC. — NESREČE, NEZGODE IN DRUGE NOVICE IZ STAREGA KRAJA. Roparski umor pri Vrhniki ,po Ljubljana, 11. maja.— V ne-leljo, 6. maja zjutraj so našli j Sinji gorici pri Vrhniki umorjenega 661etnega posestnika V lakoba Gantarja. Mož je bil vdovec in je sam stanoval v tr< svoji hiši. Gantarja je umoril K< žlletni kolarski vajenec Rudolf se Mesec, doma iz Zaplane nad na Vrhniko. V soboto večer je pri- pc sel h Gantarju v vas in starček ,dc mu je dal celo jesti. Mesec jevr pa nato starčka s kladivom po- D-bil, vzel njegovo kolo in se ob -lo 11. ponoči odpeljal na Vrhniko, ci kjer je v neki gostilni kolo pro- |Oj dal. To ga je tudi izdalo. Vrh- jVž niški orožniki so ga kmalu, ko ce se je izvedelo za umor, prijeli in ga po kratkem zaslišanju izročili okrožnemu sodišču v Ljubljano. d.( Pri zasliševanju je Rudolf k< Mesec pripoznal tudi dva poži- k: ga, ki sta se primerila v delav- d> niči kolarskega mojstra Frana k Petkovška na Drenovem griču, zl kjer se je učil morilec kolar- jj stva in je pri mojstru imel vso n oskrbo. Proti mojstru je začel h mladenič gojiti silno mržnjo in v je zato dvakrat podtaknil po- n žar v delavnici. — Prvič je za- ši zgal pozimi 15. januarja lani ti jokoli 8. zvečer, ko so bili že vsi j k domači v postelji. Sam je spal n jv posebni sobi. Zažgal je seno jk ter se nato splazil nazaj v spal- ,k nico. Potuhnil se je. Videl je, {d kako je šinil plamen iz pod- i strešja. Nato so se culi klici: jš "Gori!" Tudi njega so domači (t zbudili in sam je pridno poma-1 'gal gasiti. — Drugič je bilo 28. 'septembra lani. Mesec je okoli 9. zvečer1 prišel v podstrešje na sličen način kot prvič. Bil pa je opreznejši, kajti z njim v sobi ^ je spal Petkovškov oče. Šele, ko je ta trdno zaspal, se je j splazil skozi okno in se oprez- ^ no vrnil, ko je svoje delo opra- . vil. — Po umoru je dejal v ne- i deljo morilec Mesec nasproti temu kovaškemu mojstru, ko se je razvedelo za umor v Sinji gorici: "Tu na Drenovem griču so res barabe. Lani sta bila pri ; nas dva požiga, zdaj pa ta 1.1- \ mor!" Zanimivo je, da si je morilec Mesec prilastil samo Gantarjevo kolo, medtem ko je pustil ves denar, ki ga je imel umorjeni Gantar v suknjiču pri sebi. —o- Nevihta s točo i llačna, 3. maja. — V sredo zvečer okrog osmih je prihrumela čez Ostri vrh nad našo dolino huda nevihta s silnim pi~ :šem. Vmes, je padala kakih 10 iminut gosta toča brez dežja, splošno bolj drobna, a vmes so bili tudi kosi jajčaste oblike, nekateri čisto gladki, drugi z ostrimi robovi, težki do 400 gramov. Hipoma je bilo vse belo po tleh. Po njivah toča ni na-[• pravila posebne škode, precej i pa je oklestila drevje in pobila po strehah mnogo opeke. --o- Požar v Št. Vidu Št. Vid pri Stični, 5. maja. —-V petek zjutraj ob 1. je zdramil zvon vaščane v Št. Vidu iz trdnega spanja. Gorelo je pri Korenu — Glogovica št. 1. Tam se odcepi od velike ceste cesta na Št. Vid. Goreli ste hkrati dve poslopji: hlev in pod (skedenj). Hiša na sredi se pa ni vnela. Gasilci iz Št. Vida in iz Doba so bili hitro na mestu. Bi- 10 je pa premalo vode v kapni-ci, zato ni bilo mogoče zadušiti jognja. Do potoka, ki teče pod I vasjo Št. Vid, pa ni bilo mogoče cevi položiti, ker je predaleč. Novost Okrajni tajnik v pokoju Rudolf Puc v Ljubljani je iznašel kontrolno pod pisno šfara pil J ko, ki jamči za pristnost izdanih 'dokumentov, važnih podpisov, koncesij, obveznic itd., kjer se zlasti pogosto javljajo ponarejanja. — Podpisana številka nosi ime in priimek njenega lastnika. V črke in poleg so vtisnjeni na prvi pogled nevidni znaki, ki pomenijo gotovo številko, ki je določena za do-tični podpis. Le 10 je takih zna-i 'kov, a se iz njih lahko sestavi 1 ^na milijone različnih številk, I (katere se med seboj poljubno - .kombinira. Ponarejevalec seve-, |da tudi lahko ponaredi podpis - in enega ali več odtisov tajnih : [številk. Ne more pa vedeti, ka-i |tero tajno številko more staviti - (k podpisanemu dokumentu, ki . bi bila pravilna. i -o—— i Smrtna kosa e V Celju je umrla Josipina 11 jRabzelj, vdova po sodnem slu-'gi, ki je bila skoraj 10 let na e ,bolniški postelji. — V Mariboru je umrl Viktor Beribak, u-L~ pokojeni železniški nadspre-vodnik, star 50 let. — V Hrast-^ ju pri Žusmu je umrla Cecilija 'f; Pantner, posestnikova žena, stara 32 let. u j -o-- II ; Tudi spomenik postavijo 1 V nedeljo, 13. maja, so slo-,e vesno odkrili v Celju spominsko 10 ploščo skladateljema dr. BenT 'e jaminu in dr. Gustavu Ipavcu. e' Ob tej priliki so tudi blagoslo-ri vili temeljni kamen za spomenik, ki ga mislijo v kratkem postaviti obema Ipavcema za zasluge, ki sta si jih pridobila kot io slovenska skladatelja. V ta na-u- men nabirajo darove, da bo o- 'spomenik tem veličastnejši. )i- i -o- 10 ! Nesreča a, I Huda nesreča je zadela de-so lavca Jožefa Svenška, zaposle-:e, nega pri mestni žagi v Ptuju. z Po nesreči je prišel v dotiko z 00'gonilnim jermenom, ki ga je >e- 'pograbil in ga s tako močjo vr-1a- gel ob tla, da si je zlomil roko :ej in dobil tudi hude notranje po-ila jškodbe. 'AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 1. junija 1984 Stran 2 4MERIKANSKI SLOVENEC **»» «w najstarejki dovemM fhe firii arid tke Oldest Slovent '1st v Ameriki, Nt&spdVfcr t« AmeritL • '«ts.aa»lj«s let«. IMh Katabllsfaed 1SM. isJB«ja rttaSt diin raztm »«d»lj, pone- Iswned daily, except Sunday. Mow-iSljkov "« dhevov po praznikih. (Say and tb« day after holiday«. Izdaja In tiekai P«bli»bcd by i IOINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO, Klioiov uredništva in aprava? Address bi publication office: (»46 W. Cerm&k Rd.f Chic«fi» 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CAMAL 5544 Phone. CANAL 5544 !' $ dnevom, ko izide Ust. — Za zadnjo številko v tednu j Je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez pod- i " v V 'V T pisa se n* ozira. — Rokopisov uredništvo ns vrača. J v ' vj V tir ^f. .','"' Entered as second class matter November 10, " v „ i 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the v- TJH, Act of March 3. 1879. Darrow kritizira Sloveči kriminalistični odvednik Darrow, ki je bil imenovan /.a načelnika pregledne komisije, katere naloga je bila, Ua preišče dosedanje poslovanje NEA in njenih pravilnikov ter nato podu o vsem pregledu podrobno poročilo, je postal te zadnje čase zelo zanimiva osebnost. V vseh gospodarško-politič-mh taborih se za njegovo kritično poročilo zelo zanimajo. Vzrok temu je, da je Darrow sarkastično »kritiziral upravo NEA in razne pravilnike, češ, da ti pravilniki dajejo le velikim korporaeijam in podjetjiin ugodnost diktiranja cen blagu in izdelkom, doeim mali podjetniki in male firme pri tem trpijo in mnogim preti celo pogin, ker se ne morejo gibati v produkciji v tistem tempu, kakor visoko, moderno, mašinsko in gospodarsko organizirana velepodjetja. V m; trsi četo. ima Darrow prav, kar se tiče gospodarskih težav malih podjetij. Kajti, ko so bili pozvani razni podjetniki na razne posvetovalne sestanke, so na iste prihiteli le velepod-jethiki in vfelepodjetja s svojimi pravnimi svetovalci in so večinoma visi pravilniki sestavljeni v takem duhu, da bodo velepodjetja dobičkahosho kontrolirala trg, določevanje ceh in vso produkcijo, mali podjetniki pa bodo ostali zopet le pri malih drobtinicah, če jih bo kje sploh kaj, ker mali podjetniki nisb bili v stanu hoditi na razne sestanke in shode V Washington radi pravilnikov, ker so preirevni in takih stroškov ne zmorejo/ Bili pa j i-o zraven'najeti odvetniki, velepodjetij in ti so zmašili vse pravilnike tehnično tako, da so pustili vse polno odprtih vrat za velepodjetja, da bodo lahko vse trge nemoteno kontrolirali kakor'doslej. V tem oziru so mala podjetja prizadeta in Darrow ima prav. Darrow pa na drugi strani tudi priporoča nacionalizacijo industrije iii je mnenja, dokler ta ne pride, bo vedno izkorišče-valno ribanje med večjimi in manjšimi industrijalci. On priporoča socialistični program: kolektivno lastništvo. Tega priporočila pa se je seveda ustrašil general Johnson in drugi, ki flikajo sedanji gospodarski red v Združenih državah. Mnogi pa so, ki Darrowa sploh ne razumejo, kaj hoče. Tako gfc, mnogo, čelo kapitalističnih listov, pozdravlja. Morda iz vzroka, ker se je drznil kritizirati NRA in njene pravilnike, in tem jo vsaka kritika Jjjfoti NEA dobrodošla, kjer jo odklanjajo in je ne marajo. Iz konflikta med Darrowom in NEA hočejo riajbrže kovati sebi kijfistbn kapital, češ, saj radikalci sami ne fflafajo NEA in jo kritizirajo. Najbi-že jim gre za monlentno hloralno korist in zato se sklicujejo na Darrowa. Zmerni krogi, ki mislijo resno in so za NEA in njene pravilnike, pa so prepričani, da je vse to kritiziranje umetno prirejen prizor na odru dela za gospodarsko obnovo. Kajti zadnje Čase so velekapitalistični krogi resnično marsikaj vtihotapili v pravilnike NEA, d ni koristno za male ljudi. Zato, pravijo, so poklicali Darrowa, da je vse to »kritiziral in da bo administracija imela nekak moralni vzrok za revizijo pravilnikov. A ko je tako, potem je Eooseveltova administracija vrlo previdna in ji je ljudski blagor res liri srcu. KDOR DRUGIM JAMO KOPLJE, SAM VANJO PADE Bridgevilie, Pa. Da je ta pregovor resničen, mi boste vsi potrdili, ko boste prebrali ta dopis. — Veste, malo pusto je vedno doma čepeti in gledati samo enoliko okolico, zato sem se pa podala malo po svetu. Lepega jasnega jutra, predno je zlato solnce razprostilo svoje zlate žarke iznad zelenih gora, sem že imela upreženega svojega konjička "gehrija" s katerim sva se namenila proti Johnstow-nu po nekem opravilu. V svoji domišljiji sem si vedno predstavljala, da je Johnstown tako daleč od nas, da gotovo spada že pod stari kraj. Pot mi ni bila znana, zato sem pa vzela šoferja Mr. Vrtačnika s seboj. Vožnja je bila jako kratkočasna, ker moj "fjakar" in moja prijatelji- j ca sta imela vedno kaj okroglih j na programu in če je morda za trenutek kaj zmanjkalo, sem še jaz katero pridjala in tako smo kmalu zavili v hrib proti želez- j nemu gozdu, kjer smo jsašli in | obiskali prijazno cerkvico sv. Terezije. Eavno nasproti cerkve je prav prijazen gozd košatih dreves. Prijetna senca stoletnih , hrastov se nam je prav dopadla in prijazna sapica ki je vela v gozdu, nam je prav prijetno dela, ker smo namreč naleteli na prav vroč pomladanski dan. V ozadju gozda je mrzli studenec, ki šumi in drvi s hriba po strmih skalah proti potoku. Kar sem v Anleriki, še nisem videla j tako velikega studenca s tako čisto vodo. — Obiskali smo tudi, č. g. župnika Fathra Cidila in njegov kuhar nam je hapravil tako okusne "knedeljne", da se mi je se ponoči sanjalo o njih.— Hvala vam lepa, Mr. Tomec. Od tam smo se peljali na drugi hrib 6 milj daleč, do nekih slovenskih , naselbin. Najprej smo se oglasi-1 li pri Kamnikarjevi družini. —-j Z Mrs. Kairtnikar Se hišve nikoli poprej poznale, pa mi jfe tako lepo postregla, kakor bi bili v svoji mladosti ovce skupaj pasli v starem kraju. Prav lepa vam hvala, Mrs. Kamnikar. Tam v tisti naselbini živi tudi tisti dražljivi zastopnik Arae-rikanskega Slovenca. Že poprej je bil moj načrt, da ga namreč obiščem in presenetim. Domislim se, da mi bo laglje priti do hiše, če grem prodajat milo in pa mazilo za čevlje "šupališ". — Ko pridem do Ključevčkove hiše,o-pazim na vrtu žensko, ki se je prav malo videla iz solate,to pa zato, ker je bila solata velika, ženska pa precej majhna. Ko jo pozdravim, po angleško, seveda, se jo je pa že več videlo iz solate. I Tedaj jo pobaram zopet v angle- j škem jeziku, če bi ji mogla pro-, dati kaj mila ali čistila za čev- j lje, pa mi je odgovorila, da ne, j da ničesar ne rabijo. — Jaz bi; pa zelo rada vedela, če je njen mož doma, pa sem ji rekla, da imam tudi kremo za britje. Zopet mi je rekla da ne vzame, njenega moža pa ni doma, ker dela. Tedaj jo vprašam, kedaj pride domov in ona mi pove, da ob štirih popoldne. Seveda, ves čas sve klatile po angleško, nato začnem tožiti, kako težko je govoriti angleški jezik in jo vprašam, kaj je njen pravi jezik, pa mi odgovori "Slovenian". Pa menda ne da bi bili Slovenci, ji rečem, —, Seveda smo, mi odgovori. — Dobro, ji rečem, sedaj se bomo pa kar po slovensko zmenile in prav gotovo ne bom šla iz hiše brez vsake kupčije, če ne bo druge-1 ga, se boste naročili ha Aineri-kanskega Slovenca, ji rečem. —1 Ne bo nič, mi odgovori, saj moj mož je sam zastopnik Amerikan-skega Slovenca. — Malo mi je pri tem skoro ušel smeh, nato ji potožim, kako od daleč sem pri-j šla in zaman. Včeraj sem pa bila J v Bridgevilie in tam okoli, sem ji rekla, pa je bil vse boljši "kšeft". Nekoliko sem bila v zadregi, ko me je vprašala kako je moje ime, pa sem se izgovorila, da imam tako čudno ime, da me je sram povedati. — Tedaj začne spet ona, da so namenjeni drugi dan v bridgevilie, da bi obiskali tam zastopnico, ali Kranjsko Miciko, kot se včasih podpiše. Niseih mogla več zadrževati smeha, sežem ji v roko in rečem: Ali bi jo radi poznali, kaj ? — Ona pa ostrini in me začudeno pogleda in skoro od presenečenja prebledi. — Takoj ji zažugam,da ne sme možu povedati, ker hočem tudi njega presenetiti. In res, ko pride mož z dela, začnem tudi njemu ponujati mojo grbcerijo. Zelo sem se pa bala, če bi mi zares žajfo kupil, ker mi jo je nekdo posodil in sem obljubila, da mu jo prinesem nazaj. Zato mu začnem v eni sapi tožiti, kako na slabe Slovence da sem naletela tukaj v Johristow-1 nu. Tedaj pa reče on, da misli,1 da je povsod bolj slabo. — Takoj mu povem, da je v Bridgevilie,! kjer sem bila poprej, pa že veli-j ko boljše. — Takoj me on nato vpraša, če morda poznam Mrs. Usniek in še pove, kakor je poprej njegova žena, da je namenjen da jo jutri obišče. — Pa jo še vi spoznajte, mu rečem, in mu podam desnico. Presenečen je obstal in tako trdo prijel za roko, da sem mislila, da ne dobim več nikoli nazaj svoje desnice. Si videl ti muhasti Matija, kdor drugim jamo koplje sam se notri pokoplje. Saj si mi povedal, kako si imel načrt, da boš mene presenetil, pa sem presenetila jaz teba. Ha, ha, ha. •— Predno smo Odrinili iz Johns-towna, smo jo mahnili še enkrat h Kamnikar ju, da se tam še enkrat oglasimo. Pri tako obloženi mizi, bi človek res kmalu poza- bil, kedaj je sit. Na misel mi je pride oni Eibenčan, ki se je pi'b-več najedel in je prijatelja prosil, da ga naj z verigo preveže, ker je nevarnost, da jsoČi. Ko je prijatelj to napravil, je vprašal Eibenčana če je kaj odleglo, mu je ta odgovoril, da ni odleglo, le da je sedaj bolj brez skrbi. Naj še omenim, da nas je dragi dan Klučevšekova družina obiskala. — Že poprej sem se jezila nad možičkom, da mi pokadi preveč tobfika. Sfedaj mi je pa še Mr. Klučevsek prinesel takega psa, ki ima vedno "fajfo" v gobcu. Tako imam sedaj dva, psička in možička, ki pušita tobak. Moj dopis še je že precej zavlekel, pa vertdar ne morem kar tako končati. Poprej moram še izraziti Johnstbwnu zahvalo, za tako dobro postrežbo, ki so nam jo izkazali. Tako se zahvalim vam Mrs. Klučevšek in še posebno, da stb inieli z menoj toliko potrpljenja. Naj bi prišla mene katera vprašat za mojega moža, bi jo takoj nagnala z metlo. — Pot proti domu nas je vzela samo dve uri in pol, četudi je približno 80 milj od Johnstowna do Bridgevilla. — Hvala Bogu, da | smo imeli tako srečno pot tja in I nazaj. — Pozdrav čitateljem te-Iga lista. U. ——o-- NEZADOVOLJNEŽEM HOČEJO USTREČI Milwaukee, Wis. Da bi olajšali pot milwau-škim nezadovoljnežem, je v Madison, Wis., državni direktor odločil, da se njegov glavni urad premesti v. Milwaukee, ker da je največ pritožb proti NEA ravno v Milwaukee. — Ce je to poročilo resnično, bomo imeli od 15. junija naprej glavni urad NEA za državo Wisconsin v Milwaukee in se bomo lahko osebno tam zglasili in se pritoževali čez pregreške naših bosov, kateri dosti ali pa nič ne upoštevajo NEA. Koliko nam bodo naše pritožbe in prošnje koristile, sedaj ne vemo. Le toliko vemo, da nam do sedaj še niso koristile, saj nam je znana enoletna zgodovina NEA in kaj smo dosegli mi in kaj so dosegli naši bosi, ki So NEA po svoji volji preu-jrejevali, da je bilo vse le v nji-jhovo korist. Vedo pa ti bosi do-bro, da vrana vrani oči ne iz-kljuje, vedo, da se z njimi ne ravna tako kot se z navadnimi ljudmi. — Iz časopisja so nam znane pritožbe proti NRA, ki so prihajale v Washington v velikem številu iz cele Unije. — Dneve in noči so vladni uradni-Iki pregledovali te pritožbe od strani delavstva, niso pa upoštevali navodila NRA. Nismo j še slišali, da bi *bil ta, ki se ne drži pravil NEA, kaznovan, za-:to pa imajo proste roke in bodo ; delali le v svojo korist, j Druga tudi tako nečedna afera se je godila pod CWA, pod j PWE in pod WCW, kjer so po nepošteni poti tisoče in tisoče dolarjev vladnega denarja razdelili med sabo po nepošteni poti. Koliko se je bralo o teh rečeh, nikoli se pa ni bralo, da; bi bil kateri izmed teh kazno-j van. Da bi ta limazani greh pri; CWA pozabili, so sedaj dali! di-ugo ime in sicer FEE A. Milwaukee je zopet predsed-j nik lloosevelt naklonil $1,000,-! 000 za razna dela, pri katerih) bo dobilo okoli 1000 oseb za' nekaj mesecev dela. S tem milijonom se pa menda ne bo veliko napravilo, kakor se ni še! poprej z devetnajstimi milijoni. S tem milijonom bi radi delali1 veliko poslopje, ker po zatrdilih mestnega stavbnega inže-njerja, potrebuje mesto Milwaukee še najmanj 4000 db-mov. — Ne vemo, kje bi bila! taka potreba. Saj je na tistfce, velikih stanovanj praznih, od: katerih sedaj nihče niti davka' noče plačati. — Ees je, da mladi pari trumoma hodijo po že-Initvena dovoljenja, ker bi pač vsak par bil raa hiešeca junija poročen, ker lhenijo, je mesec junij najsrečnejši mesec in je I meseca junija menda najvese-lejši čas celega leta. Sedaj je v enem mesecu časa vzelo me^da 520 parov Žeiiitbfelid dovoljenja, zadnje čase se pa kal* po sto oseb na dah zglasi za žonit-bena dovoljenja. — Četudi se poroči meseca junija tisoč parov, bo ostalo kljub temu se veliko praznih prostorov, katere žele hišni posestniki oddati v najem. — Eadi bi pa sedaj vedeli, kje so tista poslopja, o katerih se je poročalo v časopisju, da jih bodo CWA zgradili v Milwaukee za tistih devetnajst milijonov vladnega denarja. G. W. R. -o—- SE NE IZPLAČA V zadnjem času sta presenetila angleška raziskovalca Cock-roft in Walton znanstveni svet z novimi poskusi razbijanja atomov. V Rutherfordovem laboratoriju sta pridobivala energijo iz atomov in spreminjala prvine v druge prvine. Znanstveni pomen teli poskusov je velik, ker so ponovno pokazali, da je vsa snov v bistvu ista. V posebni cevi šta v stalnem, silno močnem električnem toku izstreljevala drobce vodika z brzino 8000 do 16.00O km na sekundo proti kakšnemu pred-j metu. Namesto vodika bi po vsej j priliki lahko uporabila tudi že- 1 lezo, baker ali kakšno drugo kovino. Z drobci, ki so leteli s tak-šno brzino, sta lahko brez nadaljnjega razbijala atome nekih I prvin in spreminjala te prvine j v druge prvine. Atom vodika in i atom litija sta dala n. pr. 2 ato-jma helija, fluor in vodik skupaj sta dala kisik in helij. Praktični pomen teh rezulta-jtov pa je zelo majhen. Spremi-jnanje prvin v druge prvine je predrago, niti pridelava najčistejšega umetnega zlata na ta način ne bi krila stroškov. Še manj izdatna je energija, ki se da pridobivati pri takšnem spre-minanju atomov. Porabljena e-nergija ni na noben način manjša od pridobljene. iiRITE "AMER. SI.OVEMtA"! A*. Nova kuharica. — Zakaj pa ima vaša nova kuharica v kuhinji klobuk na glavi? — Ker je prišla šele danes ; in ne ve, ali bo ostala pri nas. =1: * Moderna rodbina. — Zakaj pa skrivaš cigarete pred materjo? Kaj se bojiš kaditi vpričo nje,? — Ne, pač se pa bojim, da bi ini inati cigaret he pokadila. * * :is kdaj začne? — Človeštvo bo : živelo kulturno življenje 40 tisoč let. -- Zanimivo. Ead bi le ve- | del, kdaj Začhe. * * si: Razlika. — Ali veš, kakšna je razlika med yo-yo in razoro-žitveno konferenco ? — Ne. — Nobene razlike ni. Oboje visi na nitki. :p * * Previdnost. — V kavarni prijatelj vpraša prijatelja: Zakaj si pa spravil dežnik kar za hrbet na divanu? Mar se bojiš, . da bi ti ga kdo ne ukradel ? — To ne, pač bi ga po utegnil kdo spoznati. * * * Pravočasno si je premislil.—- Gospodična služkinji: Alt, ve- j ste, Marička, da z mojo možitvijo ne bo nič. Danes se je moja zaroka razdrla. — Saj se mi je zdelo, da bo f ! nekaj takega, kajti vaš ženin J I mi je dal dolar, ko sem mu vče- ■ i'aj odprla vrata, navadno mi je pa dajal le kvoder. * =i-. ' * Zadovoljen z ženo. — No, mojster, kako šte kaj zadovoljni s svojb zfeno? Pisatelj: Zelo sem zadovoljen, moja žena je sila zanimiva. Iz njene preteklosti scih napisal že tri hUtfete roniahe- * * =i. Iz Hollywooda. — Koliko filmskih zvezd poznaš, ki Še j niso bile ločene? — fino samo: Rin-tin-tiiia. -t * * konkiirž. — Kaj je konkurz,, papa? — To ti pojašhim nazoriio; denar spraviš v hlačni žep, upniku pa daš suknjič. * * * Presenečenje. — Proi'esor se | oženi in ko se zjutraj po poroč- J ni noči preinidi ter zagleda na postelji mlado žeho, zagodr-nja: Kaj pa počenjate tu, gospodična? * Stara papiga. — f(o si mi prodal to papigo, si trdil, da bo dočakala 90 let, pa je že čez 14 dni poginila. — Gotovo je dosegla 90. leto b^š'tistega diie. •--o- ŠIRITE "AMfcft. SLbVENCA"! TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE (79) (Metropolian Newsier Servičfe) Napisal: febbAk Rlfcfc BURROUGHS .....V cesreci, v katero'so ^prišli, so postali prijatelji in poslušfili Jason^. Najprej.so se prepričali, da tii v jami tioheniega Htlnfca, nato jim je Ja'soli raidozil, da bi so zamogli rešiti skozi tii-n.CL: "To ji: edina naša 'regitev," jo rekel. "Pa če imamo še t;fkq dolgo feopatl, enkrat bomo pri-Ž veseljem je bilo pozdravljeno novo upanje na Šli tša syctlo, 'če bomo vedno kopali navzgor." Z vpeljem je bilo pozdravljeno novo upanje na rešitev, Takoj so se spravili na delo in jjrebli zemljo samo s prsti, kar je bilo sila utrudljivo. Z velikim trudom so grebli, v trdnem upanjd, da pridejo enkrat na svetlo. Nagrebeno zemljo so pa razmejali po.tleh dolge in ozke jame, da Bi H6.ri.bi, ki so jim prinašali hrano, ne opazili kaj sumljivega. Po težkem delu, so bili izkopali tunel dolg, približno tri čevlje, ko je Jason zapazil v izkopani zemlji nekaj velikih in močnih školjk, š katerimi so ši potem pomagali pri iz-kopanju, da je šlo delo bolj od rok, dasi se je videlo,, da tie bo nikoli končano. I-loritii šo pa prihajali svojim jetnikom ob svojem času hrano, jetniki so vselej vedeli, ke-8aj jim ti prinašt?jo .hrano, ker.se je vselej slišal pljusjc vode, ko je Hprib, ki jim je tarinašal hrano, skočil v jezero. Ob takih prilikah so se vsi jetniki zbrali ob vodi pred vhodom v jamo, da tako Horibi niso mogli ničesar opaziti, kaj , se godi med jetniki m kaj ti nameravajo. Kopanje je napredovalo n Tason je odkril čelo nekaj drevesnih korenin, znamenje da so na pravi nn+i Ko so enkrat, opazili nied zemljo korenine dreves, so bili prepričani, da je njihova rešitev bltzu. — Medtem, ko so naši jetniki v potu svojega obraza delali na vso moč za svojo rešitev je visoko nad Tipdarskim gorovjem plul velikanski zrakoplov. — "Ni mogoče, da bi živi prešli skozi to pokrajino," je govoril kapitan svojemu prvemu možu. "Bo treba opustiti vsako iskanje v tej smeri." Že dolga časa je zrakoplov plul po Pellucidarju, ne da bi opazil kakega izgub- 1Jenca- _____ DENARNE PGŠILJATVfc v iugoslavijb, Itiiiijb iii vse druge države pošiljamo točno in zanesljivo po dneVhfem Mrzli, Denar dobijo prejbiiittiki po pošti dMrtno na dom brez odbitka. Ker se cerie £k)£ostb ifie-njajo, računaino po čfcMfe onega drtfeva, ko prejmemo denar. --Včeraj so bile naše fcefoe: Dinarji: Za Izplačila v dolarjih: $ 2.70.......... ion Din Za $ 5. pošljile....* S.75 Za $ 5.00......... 200 Din Za $10. po.šljite....$10.8S Za $10.00.......... 400 Din Za $15. pošljite....$16.00 Za $12.25......... 500 Din Za $25. pošljite....$26.00 Za $24.00..........1000 Djn Za $40. pošljite....$41.25 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: John Jerich (V pisarni Amerikanšicega Slovenca) 1849 fcERMAtt RD., CllibAGO, iLlJ __ Potett, i. jubua .mud. ._................. ^ 'AMi^ikCAi^kU SLOVENK __ __ _ ______________biraa S KAKO SO PROSLAVILI 40 LETNICO KSKJ. V JOLIETU Jcliet, III. (Izvirno.) —Lepo čisto, z zlato jutranjo zarjo o-veiičano pomladansko jutro je pozdravilo našo naselbino zadnjo nedeljo. Kakor nalašč za veliko zgodovinsko slavnost, na katero se se že dolgo pripravljala vsa tukajšnja društva KSKJ. Že jpred deveto uro zjutraj so se začela zbitati društva pri šoli sv. Jožefa in ob pol deveti uri se je pričela pestra parada z našo vHo šolsko godbo na čelu, ki je igrala izvrstne koračnice. Za godbo je korakalo 20 dečkov in 20 deklic. Za terhi pa so korakala društva sv. Jožefa št. 2, sv. Jurija št. 3, sv. Cirila in Metoda št. 8, sv. Frančiška1 Sal. št. 29, sv. Antona Pad. št. 87, žensko društvo sv. Genove-fe št. 108, sv. Janeza Krstnika; št. 113; iz Rockdale društvo sv. Treh Kraljev št, 98 in dr. Marije Pomagaj št. 119. Poleg teh društev, spadajočih h KSKJ., so pa bila tudi društva sv. Družine št. 1 DSD. in dr. sv. Cecilije št. 12 DSD. in podružnica SŽZ. Skupaj je bilo 14 zastav in bander, kar je napravilo krasen pogled, ko se' je lepo urejena povorka pomikala po Scott Street na Jackson iii na Indiana Street h glavnemu uradu KSK. Jednote, kjer so čakali glavni; uradniki KSKJ., brat Frank 0-| Peka, glavni predsednik, brat j Josip Zalar, fc>rat L. Železni-1 kar, blagajnik K.S.K.j., brat Frank Gospodarich, tajnik gospodarskega odbora KSKJ., br. Prank Frančič, nadzornik Ksfc Jednote, in br. Rud. Rudman, član gospodarskega odbora KSKJ., ki sta dospela prvi iz Milwaukee in drugi iz Pitts-burgha. v družbi glavnih od-komikov sta bila tudi Stefan Stanifel jn i0šeph Panian, edi- n,% tukaj ^veča ustanovitelja. Ko se je sprejelo te očllicne goste, se je parada pomikala pc North Chicago Št. do cerkve sv. Jožefa, kjer so društva napravila špalir. Bil je nad vse yinijiv prizor, ko je ob taktnem igranju godbe, ob lepem pritrkavanju zvonov korakalo med špalirjem 20 dečkov in 20 deklic beiooblečenih z napisi 40-letnice KSKJ. Za njimi glavni Predsednik br. Frank Opeka, vodeč za roko br. Jos. Paniana, kr. Josip Zalar, gl. tajnik, pa vodeč br. Števe Štanjela, za njimi pa ostali gl. uradniki korakajoč v cerkev sv. Jožefa, za njimi pa vsa društva. V cerkvi se je nato začela slavnostna peta Sv. maša z leviti, ki jo je daroval preč. g. župhik John Plevnik, duhovni Vodja KSKJ., ob azistenci preč. Sg. Hittija in Kuzme. Cerkveni Pevski zbor je veličastno pope-vHl pri sv. maši. Slavnostno pridigo je imel preč. g. Vertceslav Šolar, OSE., iz Peru, 111., ki je v globoko zamišljeni pridigi le-Po povdarjal pomen in Zasluge Kskj. za ameriške Slovence. Spominjal se je tudi blagih u-stailovitel.jev, predvsem še po-:5ebno velikega, blagega, že pokojnega največjega dobrotnika slovenskega naroda v Ameriki, Preč. g. F. S. Šusteršiča, ki je ljil gl. ustanovitelj KSK J. Ta •sj{iynostha pridiga bo gotovo o-' *-da vsem navzočim v trajnem KPominu. Cerkev je bila za to priliko ':i'usnp okinčana, kar je. slavist Se toliko bolj poveličevalo, cerkvenem opravilu so se vsi v lepo okinčano Slovenija'1 dvorano. Pred odrom je bila Uil«ha slika pokojnega preč. " l1 • S. Šušteršiča, lepo ovenča-iS cvetlicami, z napisom: 1Ustahovitelj KSKJ." Točno ob j' UI'i je otvbril slavnostni: ban-"9 Preč. g. župnik John Plev-s * z molitvijo, nakar je pred-I ■ pripravljalnega odbora • ®|rtih Težak pozciHivilvse so V20^C in se zahvalil vsem, ki ' J Pomagali pri vseh pripravah in pri vsemu delu za ta veliki dan, da se je zamogla ta velika slavnost prirediti. Nato pa je izročil stoloravnateljstvo bratu Jo§. Zalarju. Na to je cerkveni pevski zbor pod vodstvom Mr. Jos. ^terben-ca zapel "Amerika" in "Hej Šlo-venci", ki so jo vsi stoje poslu-šidi. Nato je stoloravnatelj br. Zalar pozdravil vse navzoče in v navdušenem govoru povdarjal velik pomen dandšnje slavriošti, se spominjal vseh ustanoviteljev jednote in iskreiio častital iia-vžocim dvema ustanoviteljima. Nia to je pevski zbor zapei jedno-tiiio himno, ki so jo vsi stoje poslušali iii z velikim navdušenjem in aplavzom sprejeli. Na to je bi-, gl. predsednik br. Fr. Opeka v lepem govoru predstavil in pozdravil jediiotina navzoča ustanovitelja ter iijima izročil primeren dar in pripel šopke cvetlic v znak spoštovanja in priznanja za njih zasluge. Ob tej priliki je nastopilo 20 dečkov in 20 deklic ml .oddelka. V irrienu teh je lepo pozdravil ustanovitelje v slovenskem in angleškem jeziku mladi Richard Zalar, sinček gl. tajnika, dve deklice so pa krasno deklamirale. Zal, da mi njih imena niso znana, Sivolasa ustanovitelja sta bila globoko ginjena nacl tolikim spoštovanjem, ki ga uživata med članstvom mladim in starim. Nato je sledil globoko zamišljen govor duhovnega vodja preč. g. Plevnika, ki je orisal boje, ki jih je imela KSKJ za svoje verske načela, a je ostala vedno trdna na temelju, ki so ga nji postavili njeni ustanovitelji. Iii danes se ni bati, da bi KSKJ kedaj zgrešila ta nje glavni cilj. Ker je ostala zvesta svojemu verskemu načelu je tudi Bog blagoslovil njeno delo, kar priča njen napredek med slovenskim narodom. Cast in blag spomin Father SUšteršičii in všem, ki so jediio-to ustanovili. Nato je navzoče pozdravil in častital ustanoviteljem, gl. uradnikom in vsemu članstvu v jako laskavih besedah državni senator Richard Barr. Pevski zbor je za tem zapel pozdravno pesem ustanoviteljem. Nato je stoloravnatelj pozval h besedi ustanovitelja Štefan Štamfelna, prvega gl. blagajnika; v mladeniško navdušenem govoru, je naslikal težave ki so bile pri ustanovitvi KSKJ, dal vse priznanje pokojnemu Father Šusteršiču, ker le z njegovim vnetim delom se je moglo to izvršiti. Izrazil se je, da ga veseli videti sadove njih deia, katerih ni nikdar pričakoval, da bo dočakal, KSKJ razširjeno po celi A-meriki, priporočal je zlasti mladini, da nadaljuje delo, ki je bile začeto pred 4b leti. Jednota je bila ustanovljena za veš slovenski liarod. Zanimiv govor je napravil na vse navzoče globok I Četa narodne garde, ki je bila poslana v neko premogar-| ske okrožje v Alabama, da skrbi za mir med rudarji, ki so nedavno stavkali. litis. Kavno tako ,ie lepo govoril J. Panian in želel, da bi KSKJ. vedno rastia in vršila svojo ve-] liko nalogo v korist slov. naroda.' Oba ustanovitelja sta žela buren! aplavz in odobravanje za lepe be-! sede in njun nastop. Nato je Častital vsem navzo-| čim državni pravdnik Mr. M'c-j Cabe. Za tem je govoril č. g.1 Venceslav Šolar, ter povdarjal, cla je treba vedno paziti, da se ne prikrade v sedaj tako lepo urejeno KSKJ zli brezverski duh, ter naj članstvo vediio pa-j zi, da ostane na temi j d, ki so ga dali ustanovitelji. Za tem je govoril gl. tajnik Brat. Hrvatske Zveze z Gary, Ind. br. Anton Paur in častital KSKJ da je ostala vedno na kat. podlagi. Na-,to sta nastopila devet letni sin-] | ček in 81etna hčerka br. John j IČernovich v lepem kostumu in j sta deklamirala "Buster" himno,1 za kar sta žela . burno pohvalo. I Nato so govorili: gl. nadzornik Frank Francich, pom. župnik |Rev. M. Hitti, ki je častital .jed-jnoti v imenu mlatii-ne, za tem je i nastopil kvartet pevskega zbora John Črnovich, ki je zapel več pesmi, med temi tudi ono staro, j "Sem s planinske gore zrastel", j ki je vse navzoče spravila v bur-| no ploskanje. .j Za tem je govoril v irhfehu i vseh društev KSKJ v Joliet in I Rockdale predsednik dr. sv. Jo-' žefa br. Jakob Šega, nato br. Jos. 1 Zalar izroči lepo kupo kot na-Igrado zadnje kampanje ml. od-.1 delka, ker je to društvo pridobilo | največ članov, je ono deležno, da !je prvo prejelo kupo. Mr. Kuhar, župan z Rockdale • nato izrazi svoje častitke,nakar • cerkveni pevski zbor zapoje "De-i kle v vrtu rože plela". Nato so ■ častitali: Mr. Geo. Stonich v ■ imenu dr. sv. Družine, Mr. Geo. ■ Agnich v imenu Hrvatske kat. bratske zveze. Pevski zbor zopet zapoje krasno pesem "Rožma- ] rin". Nato je častital Jedno-ti in Ustanoviteljem Rev. Geo. Kuzma, Frank Vranichar v imenu Jugoslovanske K. Jednote; Mrs. Erjavec v imenu SI. ženske zveze, br. R. Rudmas, gl. u-radnik; August Verbich tajnik dr. štev 11 iz Aurore, 111.; Frank Gospodovich, Louis Železnikar, gl. blagajnik; John Živetz ml. v imenu Zveze Jolietskih društev. Mrs. Pasdertz v imenu Kat. Borštnaric; Frank Hochevar v imenu dr. sv. Barbare, SNPJ. Na kar se stoloravnatelj v lepem govoru zahvali vsem, ki so se vdeležili te slavnosti, čč. gg. duhovnikom, za opravljene lepe cerkvene obrede in govore, vrlemu pevskemu zboru cerkve sv. Jožefa, pevskemu zboru Johna Cernovicha, slov. šolski godbi, vsem odbornikom pripravljalnega odbora, vsem, ki so oglase dali v program, posebno zahvalo pa še izreka društvu sv. Genovefe oziroma članicam, ki so priredile tako sijajen banket, da je bil vsakdo lahko zadovoljen z postrežbo. Še enkrat izreka prisrčno zahvalo vsem vrlim kuharicam in vsem navzočim. Pred zaključkom so pa naše vrle kuharice pokazale, da znajo ne samo kuhat, tudi peti, skupno z vsem kuhinskim orodjem so nastopile na odru, in krasno zapele, ono milo Angelovo češčenje, za kar so žele nad vse burn aplavz in priznanje. Tako je bila skončana naša slavnost 40 letnice KSKJ, ki bo gotovo ostala vsem navzočim v vednem spominu. Culi šo se jako zanimivi govori, ki jih žal ni mogoče do besedno zapisati, dasi bi bilo na mestu da bi prišli v javnost. Slovenski narod v Joliet in Rockdale je pokazal, da je še vedno zvest načelom sv. vere, na katerih je bila Jednota ustanovljena in bo brez dvoma tudi tak ostal in KSKJ bo ob njenem prihodnjem jubileju brez dvoma še večja in močnejša, da bo slov. narod, še bolj ponosen na to našo slavno organizacijo. Po tem delu programa se je začela velika splošna ljudska zabava in ples. Poročevalec. Ostrige so po pariških zdravnikih Bineti^ in Strurrižerju sijajno sredstvo zoper malokrvnost. Vsebujejo relativno mnogo železa ih bakra, dalje mangana, cinka, fosforja, kalcija, magnezija, joda, vitaminov A. B, C, D, beljakovine, maščobe: ogljikovih hidratov in soli. Najzanimivejše vesti so \ Aimer. Slovencu, čitajte ga! DR. WEEKS, SUCCESSOR TO Hrs.—8.30 a. rn. to 8:30 p. m,—Sun. 9-: Tel. HAR. 0751 Consistently Low Prices I . I ... , . Opposite Davis Štore, 2d Floor t)VE SESTRI V FILMIH Znana filmska "zvezda", Lorctta Young (r>a desni), je pripomogla svoji mlajši sestri Georgiane, da je tudi ta prišla do filmske igralke, in sicer v prvi vrsti vsled tega, ker je tako podobna svoji starejši sestri. RAENOTEROSTI. CERK.LV IZ II. STOLETJA V TURKESfANU "Večernjčija Moskva'' piše o > velikem uspehu sovjetskih arhe- | otbfeov pod vodstvom prof. Maso-: na, ki so našli ob reki Amu-Darji v Turkestanu dragocene ostanke bogato okrašenih poslopij iz prvih stoletij po Kristusu. Poročilo raziskovalcev, ki ga objavila a-kademija znanosti, poudarja, da so segali najstarejši, poprej znani spomeniki Srednje Azije samo v IX. stol. po Kr. Pozabljeno mesto iz predmuslimanske dobe je zavzemalo do 3 kvadratne kilometre na visokem bregu reke. j Krščansko svetišče iz let ldO— 120 po Kr. je bilo ponos in sre-' d išče nekdanjih stavb. Veliko poslopje je bilo zgrajeno iz sveča-1 nega sneznobelega dolomitnega apnenca, ki se je rabil izključno na Ceijonu. Pročelje je bilo o-krašeno z mogočnimi marmornatimi bareljefi. Osem preostalih kosov tehta po 300 kg in kaže vernike, oziroma glasbenike pred Kristusom na prestolu. Klasični okraski so nedvomen dokaz indsko-helenističiiega sloga. Poslopje je prestalo pozneje različne spremembe. Okoli leta 1000 po Kr. se je moralo spremeniti v buddništovski samostan. Slednji je obstojal samo 200—300 let. Naposled je postalo žrtev muslimanskih 6'svoje-valcev, ki so najbrž tudi uničili pozabljeno mesto, Turkestaiiska krščanska in buddhištovska stara doba pomeni pozabljeno, a pomembno poglavje v zgodovini dežele. --o--. RDEČA PARADA V MOSKVI i . i i- ■ ' ♦ Proslava 1. lhajriika v Moskvi je imela popolnoma vojaški značaj, bita pa je po svojem obsegu največja vseh dosedanjih vojaških prireditev v Rusiji. Na častni tribuni je prisostvoval paradi diktator Stalin z diplomatskimi zastopniki v Rusiji akreditiarnih vlad. Defileja se ;ni udeležila samo moskovska garnizija, marveč tudi moštvi iz garnizij notranje Riisije. De-Ifile je trajal nepretrgoma sedem ur. Med korakanjem čet mimo predstaviteljev vlade je demonstriralo nad Kremljem 900 bombnih letal. Ob istem času je .vozilo mimo Rdečega trga 25(jf tankoy. Posebno pozornost jo zbujala motorizirana kavaleri-Ija. Žožaki so. bili mi motociklih, prav tako tiidi Cerkeši in Gejor-Igijci. Oddelki za strupene pliiic 'so paradirali v novih uniformah ,ki jih je dobavila Rusiji Franci- ~mu $E po jako ugodni ceni in na jako ugodnem prostoru ; Turistični hotel z 20 sobami, 3 male turistične kabine, 3 večje hišicam podobne kabine z vodo, stranišče in oblivne kopeli (showers) za žene in može Pri cementirani državni cesti, po kateri gre mnogo pro> meta. Poleg 3i-ugiK navede frih poslopij tudi gasolinsks postaja, zidana z lepo venii opeko iri se dobro rentu^e Štiri akre zemlje. Vse se na c.ja v lepem predmestju Lastnik prodaja radi tjoležir Za prave ljudi, ki jih vesel in se čutijo sposobne za gt> GtllniŠko, turistično in h tel sko obi-t, je to prilika ko ' ! slat rudnik. Oni, ki se zani | majo za to fcropožlcijo, na i pišejo na upravništvo teg i lista za i;adaljna pojasnila . j Proda še skoro za polovičn ceno, kar je vredno. Kupe mora imeti vsaj $8000.00 fee j,, tovine, za ostanek bi se dc volilo prvo vknjižbo. Kdo nima toliko gotovine, kako 1 ' omenjeno, naj ne vprašuj ! za pojasnila, l^adaljne pc drobnosti se zvedo od Upra ve tega ti ta. , ja. Nenavadna zanimivost med vojaštvom je bil oddelek bivših avstrijskih socialnih demokratov, ki so se udeležili zadnje meščanske vojne na Dunaju ter so se požiieje izselili v Rusijo. Gbš+jfc iž DALJNIH SVETOV Izpodnebh'ki ali meteorji s.) po novejSih teorijah drobci i razpadajočih kometov in krožijo posamič ali v skupinam vzdolž vse repatične proge okoli .sonca. Na svoji poti prihajajo' tudi v bližino zemlje, ki jih ob i-! čajnp pritegiie iiase. Z velikan-' sko brzino žavozijo v območje zemeljskega ozračja, na katero izvajajo silen pritisk. Pod tem' pritiskom ih pod vplivom trenja se na površini segrejejo tudi do! 1,600 stop. Celzija in zažaiijo. | Pri tem se naredi okoli nji': skorja iz raztaline, ki velja z: bistven znak meteoritov. I Pri premagovanju zračnejjv odpora se letalna sila moteorfta spreminja v .toploto in delo, t čimer se kozmična iirziria zmanjšuje, tako da se v višini kakšnih 40 km nad zemljo povsem izrabi. Od tu pričenja meteor padati tako kakor vsako drugo telo. Še prej pa ga običajno doseže bridka usoda: Zaradi velike temperaturne razlike med meteorjevo notranjostjo in površino, razlike od — 140 stop, do 1600 stop., se izpodnebnik razleti v neznat-|ne drobce in pride na zemljo večinoma v obliki pralni. Železni in sploh kovinski iz-podnebniki so proti tej "nevarnosti" razleta (za ljudi je ta nevarnost sreča) bolje zaščiteni nego kameniti, zato je unilji-vp, da zadnje po velikosti in teži, v kolikor jih d ob i ni o na zemlji, znatno prekaSiijo. | Da niti ne govorimo o velikanih, kakršen je znani sibii-ski ali arizohski meteor, ki tehtata po več deset tisoče v ton, Hmeni-;nio, da je največji železni izpodnebnik, kar so jih doslej jnašli, tisti, ki je padel pri ftah- Ichitu v Mehiki in ki tehtii 50 i. ^ M ^ _ ^ ton. Se danes leži na svojem mestu. Največji kameniti meteor .je padel na Sedmograška tla iii tehta 293 kg. Hranijo ga v dunajskem naravoslovnem muzeju. Dočim merijo največji železni meteorji prostorninskb do 7 kub. metrov, še niso našli kamenitih m<. teorije v preko 1 kub. metra. Diinajski muzej hrani tudi železni meteorit, ki je treščil v Avstraliji na zemljo in tehta 900 kg. Da lias tiebo bombardira tudi z velikanskimi kahiehitimi meteorji, ki se pa v zraku razletijo v nešteto majhnih drobcev, nam dokazuje tako zvani "kameniti dež", ki ga cesto opazujejo tu in tam. L. ikiiH. je padlo pri Pultusku v Rusiji v kratkem času n. pr. nič manj nego 100.000 kamenitih meteorjev na zemljo. ALi vfcš?... da so se uprli ddiiiaciiii v Tanganiki, nad katere .«> pohitele angleške kolonijalne ce-,te, pri čemer so Afričani odstrelih angleškega vojaškega I poveljnika z ostru pij enimi I puščicami: j da so na južni strani Casa-blance v Maroku odkrili potopljeno mesto, ki je bilo po vsej verjetnosti svojčas rimsko taborišče v teh krajih. Učenjaki sodijo, da se je mesto po-greznilo ob kakšnem potresu; j da so na Kitajskem uvedli nietrični sistem, kar pomeni velikanski dobiček na času in de-iiarju za vse trgovske kroge, ki imajo opraviti ;- sinovi nebeškega carstva. NAJBOLJŠI CDGOtrOR "Mamica, pri naravoslovju sem izmed vseli v razredu najboljše odgovoril." "Ljubček nioj, želo liie veseli! Kaj pa si rekel?" "Dejal Sem, | . .7 i !■■ " r1 » 25000-F—Ribniška korajža, petje, duet * Kranjski piknik, petje, duet ...».......................;..78e 250011F—Na ofceti Juhu polka, harmonika ..........................................75c 25002-F—Juhu valček Domžalska polka, harmonika................................75c 25005-F—Kaj ne bila bi vesela Sirotek, ženski duet.................................................75c 25011-F—Pokšotiš Zapeljivka, valček, harmonika, Lovšin ..................75c 25014-F-—Planinsko veselje Čevljarska polka, kmetska banda ........................75c 25019-F—Stiglic, valček Gorica, polka, slov. tercet ......................................75c 25020-F—Stari kranjski valček Štajerska, harmonika ...........................................75c 25027-F—Sobotni večer, valček Nedelja, polka, harmonika in ksilofon ................75c 25033-F—Gor čez I z ar o Oj tam za goro, moški kvartet..............................75c 25036-F—Slovenski valček Radostna, polka, harmonika, kvartet ..................75c 25037-F—Sloji, stoji Ljubljanca Sinoči je pela, slovenski kvartet, petje ................75c 25039-F—Na poti v stari kraj, 1. in 2. del Ti si moja, valček, Hojer trio................................75c 25040-F—-Hojer valček Pečlarska polka, instrument, trio ........................75c 25041-F—Veseli rudarji, koračnica Sladki spomini, valček, Hojer trio ......................75c 25042-F—-Daleč v gozdu, valček Večerni valček, orkester .......................................75c 25043-F—Polka štapar jev Burja, koračnica, orkester ....................................75c 25044-F—Coklarska koračnica Triglavski valček, flojer trio ................................75c 25045-F—-Mazulinka Ptičja ohcet, šotiš, Hojer trio ................................75c 25046-F—Ljubezen in pomlad Slovensko dekle, petje, moški kvartet................- 75c 25047-F—En starček je živel Sijaj solnčice, moški kvartet..................................75c 25049-F—-Zadovoljni Kranjec Prišla bo pomlad, moški kvartet ..........................75c 25051—Vzajemnost, šotiš Kukavica, valček, Columbia kvintet ........................75c 25052—Na Adriatskem bregu, valček N« veseli svatbi, polka, harmonika duet ..................75c 25055—Vigred se povrne Oj dober dan, moški kvartet......................................75c 25056—O .mraku Dolenjska, moški kvartet ..........................................75c 25057—Slovenec sem i Peyice, moški kvartet ................................................75c 25059—Jaka na St. Clairu, polka Clevelandski valček, inštr. trio.................................. 75c 25060—Ziben šrit za ples Je/ .- Šuštar polka, harmonika ..........................................75c 25061—Žužemberk polka •t'Vj. Zadnji poljub, valček, harmonika duet ..................75c 25062—Povster tanc Ribenška polka, harmonika in kitare .....................75c i 25063—Ančka pojd plesat, valček ' - - Tromplan za ples, harmonika in inštr.....................75c 25064—Ribenška, I. del Ribenška, II. del, moški kvartet ..............................78« ■ 28085—5a»»o še enkrat, valček Ve||s pa not, polka, instrumentalni trio ....................78« 25066—Kranjski spomini, valček buiiii valček, orkester .......1...,——...........................-75c 25067—Fantje se zbirajo, moško petje, 'i j Na pUnine, petje, zbor "Jadran" ............................75« 25066—Cm« oči, valček Fantjese zbirajo, moški kvartet ..............................75« 25069—Stari I šotiš Odpri mi dekle kamrico, trio s petjem ....................75c 25070—Al' me boš kaj rada imela CarJota valček, orkester ..........................................75c 25071—Regiment po cesti gre, 8 petjem SebelAka koračnica; harmonika ................................75« 25072—Štajerska Moj prijatelj, polka, moški kvartet..........................75c 25073—Zveličar se rodi Zakaj svetlobe. Poje moški kvartet Jadran............75c 25074—Sokolska koračnica Kje je moja, harmonika in kitare............................75« 25075—Slovenske pesmi V slovo, ženski duet in klavir....................................75c 25076—En let' in pol Ljubca moje, ženski duet in klavir............................78« 25078—Dunaj ostane Duniaj Neverna Ančka, harmonika in kitare......................75e 25079—Danici Poma2e pesmi, ženski duet in klavir.......................75« 25050—Oberštajeriš Slovenski poskočni šotiš, godba ................................7§« V5081 —Nemški valček Černtska polka, godba .............................................78« 25082—Bod* moja, bod' moja Nebeška ženitev, Anton Shubel bariton..................78« >8083—Če« Savco v vas hodil Sladki spomini, ?enskl duet in klavir........................75« Manj, kakor TRjl plošče ne razpošiljamo. naroČilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj * akor 6 plošč, računamo od vsake plošče po 6c za poštnino. Ako naročite 6 ali več plošč, planemo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za HtrpAke 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati na-svu't«i a* , O.!. J, \ , , ■ . Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST ČERMAK RD„ CHICAGO, ILLINOIS 'SREBRNA' IGRA V INDIJI V enem od prejšnjih poglavij je bilo povedano, da: je šlo celih 70 odstotkov vsega novega srebra, v orijent, v prvi vrsti v Indijo in na Kitajsko in to dejstvo jasno kaže, kako veliko vlogo igra srebro v teh deželah. Prva je angleška kolonija, druga pa samostojna država. Breme, katero je tudi Angliji naložila svetovna vojna,' ni bilo in tudi danes ni lahko. Hotela si ga je olajšati na ta način, da isto v čim večji meri preloži na rame svojih kolonij. Ker pa so kolonije deloma že nosile znatna vojna bremena, zlasti one, ki tvorijo samostojne upravne celote in so se vojne direktno udeležile, niso bile pri volji prevzeti še večja bremena, Indija pa je bila v tem oziru izjema in "zato je Anglija hotela na njo naprtiti čim večji del tega svojega bremena. Tega pa seveda ni mogla storiti direktno, ker bi bila krivica preoči-vidna; treba je bilo napraviti tak dvoobrazen "skim", ki bo privlačen za Indijce, a bo istočasno dosegal svoj namen. Anglija je pričela govoriti svoji pastorki Indiji: Poglej, kako te imam rada; sebi enakim te hočem napraviti.. Tvoj denar hočem postaviti na zlato podlago kakor ga imam sama. Ta poteza od strani Anglije seveda ni bila iskrena, kajti Ainglija sama ni imela dovolj zlata, da bi mogla ta načrt izvršiti v zadostnem obsegu. Sicer je tedaj imela razmeroma precejšnje zaloge zlata, toda te zaloge niti od daleč niso bile dovolj velike, da bi zadostovale njej sami in poleg tega še za zlato bazo denarja v Indiji. To se je v jasni luči pokazalo nekaj let pozneje, ko je Anglija vsled neugodne eksportne bilance zgubila za nekaj sto milijonov dolarjev zlata in zato samo prišla v finančne težkoče ter bila prisiljena opustiti1 zlato podlago za svoj lastni denar. Kar je Anglija hotela doseči s svojo "srebrno" igro v Indiji, je bilo deloma to, da z nadomestitvijo srebra kot denarna podlaga z zlatom v čim večji meri zmanjša vrednost ogromnih zalog srebra, — kajti po statistiki je bilo 1. 1925 v Indiji srebra za 2750 milijonov dolarjev, a to je bilo samo srebro, za katerega so vedeli, a resnično ga je bilo še dosti več, — a na drugi strani pa, da z dotokom zlata v Indijo dobi čim več zlata pod svojo kontrolo in da si tako u-stvari rezervo, iz katere vedno lahko črpa, ako bi potreba nanesla. Poleg tega je imela Anglija od novo ustvarjene situacije to korist, da je indijsko ; blago, zlasti surovine, dobivala 'po čim nižji ceni, a nasprotno Indiji prodajala svoje blago po tem večji ceni, kajti čim nižjo : ceno je imelo srebro, tem več ga je morala plačati Indija za angleško blago, katerega cena je bazirala na zlati denarni podlagi. Še močnejši motiv od gospodarskega je bil politični v tej igri. Anglija je opažala že dlje časa, da se je Indija pričela na-cijonalno probujati ter da so ji nacijonalisti pričeli kazati zobe. Videla je, kako se vrste 1 pristašev mahatme Gandhija hitro množe. Jasno ji je bilo, da se pripravlja nevihta ip da se mora nanjo dobro pripraviti, če ji hoče bitf kos, ko pride odločilni čas. Kot izkušena gospo- ymmmmmmmmmmmmmmmKtmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrnmmm 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. darica je vedela, da se je. težko boriti proti narodu, ki je gospodarsko konsolidiran in politično zaveden. Sicer ne more biti govora o kaki splošni politični zavednosti celega indij-" skega naroda, toda zavednost je obsegala dovolj velik del naroda, da je postala činitelj, s katerim je morala tudi mogočna Anglija računati, zlasti še, ker jo je vojna gospodarsko strašno oslabila in politično zrahljala. Proti parodni zavednosti je težko nasprotniku kaj, storiti, zlasti če ista dosega m^je fanatizma, kakor je to slikaj v. Indiji. Vsaka protivna sila zavednost samo krepi, povečuje in širi. Zato je bila Anglija proti zavednosti Indijcev brez moči. Vse kaj drugega pa je gospodarsko polje. Voditelji gospodarskega , življenja v Indiji so Angleži in oni imajo v rokah tudi vlado in naravno tudi finance. Tu pa je imela Anglija več ali manj prosto roko. Kaj je lažje kakor disorganizirati finance, ako ima kdo oblast in sredstva. Anglija, ki je bila do svetovne vojpe in je deloma še danes bankir celega sveta, se na te posle sijajno razume. Lotila se je "srebrne" igre. Z njo je hotela Indijce vreči na kolena in jim vbiti v glavo, da je Anglija Indiji dobrotnica, a ne njena izkoriščevalka. Res, da je tudi Anglijo ta igra dosti stala, ker pomisliti moramo, da imajo Angleži v Indiji investirane težke miljar-de ter da je dosti teh investicij propadlo in da večina ostalih investicij v časfu boja ni nosila nikakih dohodkov. Toda vsa ta škoda in izgube skupaj so malenkostne v primeri z miljarda-mi, katere je Anglija iz Indije že izčrpala in V primeri s pravo ?edanjo in bodočo vrednostjo Indije za Anglijo. Zato za Anglijo nobena žrtev ni bila prevelika, samo da obdrži Indijo pod svojimi nogami. To igro smo opisali natančnejše zato, ker je ta igra zaradi svoje kolosalne obsežnosti prinesla ogromno škodo celemu svetu, ne samo Indiji in Angliji. Ta srebrna ijrra je bila eden med glavnimi vzroki sedanje svetovne gospodarske1 depresije. Njenih katastrofalnih posledic ne občuti samo delavec v Bombayu in Londonu, temveč jih občuti tudi delavec in farmar v Združenih di^avoh in ravno tako tudi delavec in kmet v Jugoslaviji in drugih deželah, .kajti gospodarske vezi danes spajajo celi svet in zastoj v gospodarskem življenju ene dežele, se takoj čuti tudi izven nje. —_o— — Foleyet, Oht., Kanada. —-Od bližnjih in daljnjih krajev pošiljajo na pomoč moštvo v gozdove v Meteor Lake okraju, kjer je izbruhnil gozdni'požar, kateri je zavzel do tisoč akrov površine. -o- ■ 51RITF AMF.R. SI.OVF.N^A' j Novi zemljevid 'Jugoslavije razdeljen v banovine, nove politične pokrajine Jugoslavije, je izšejl in smo ravnokar prejeli novo pošlljatev in ga imamo zopet v zalogi. Vsem onkn, ki so zadnje čase istega naročili, g^ bodo te dni prejeli po polti. —Novi kemljevid je inte-resanten zlasti za one, ki ne poznajo nove razdelitve Jugoslavije v banovine. Ta v barve tiskan zemljevid pokaže vse to. Kdor ga želi, si ga naj naroči. STANE S POŠTNINO 30c, in se naroča od Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West Cerraak Road, Chicago, 111.