Primorski List" izhaja vsaki i., iO.,in SO,, dan v mesecu. Cena za celo leto I gl. 50 n., za pol leta 75 n. Posamezne številke se dobivajo v tabakaruah: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov. PRIMORSKI LIST fgoučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem. Vse za vero, dom, cesarja 1 Uredništvo in upravnico mu je v Gorici, Nunske ulice št. iO. — Nefran-kovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema oglase in naznanila po pogodbi. Odgovorili urednik in izdajatelj : J- Marušič. Lastnik: Konzorcij „Primorskega Lista11. Tiska: Hilarijanska tiskarna. Vseslovenski shod. Vsak narod ima svoje težnje, vsak narod ima svoj smoter, v čegar dosego deluje z vsemi svojimi močmi. In ta smoter si stavi vsak narod na podlagi [travic, za katere mu jamči sam državni zakonik. Ako ima sploh kak narod kak*1 težnje, tedaj jih ima po vsej pravici največ slovenski narod sam, kateri živi, svečano priznano in žal, do zdaj v samih težnjah. On toži še vedno, in žal do zdaj brezpešno po pravicah, ki mu pripadajo po naravnih in državnih zakonih. Dolgo se je boril naš narod v dosego zajamčenih mu pravic in v lastno osvo-bojenje od tujega nasilstva, da, zaman so' bili do zdaj po večini vsi njegovi napori ; vendar, čast njegovi vstrajtiosti. do zdaj ni še obupal, marveč še vedno upa, da mu napoči doba srečnejše prihodnosti, katero izroča pravični izvršitvi priznanih mu pravic po njegovih verno udauih mu poslancih. Da, poslanci in voditelji naroda, sami so pozvani v to, da delujejo v bolj* narodovo prihodrijost, da iznebijo narod z izpolnitvijo njegovih teženj t ž^čili ga teženj samih. In da uzre liarod že enkrat uresničene svoje težnje, zato se sedaj zateka k — vseslovenskemu shodu, kateri mu bodi v rešitev in osrečenje. In ta shod se ima vršiti v prvi polovici meseca septembra v Ljubljani. Marod hoče povodom tega shoda izraziti po svojih zastopnikih in prvoboriteljih svoje mnenje in prepričanje o sedanjem vladnem zistemu, ter izjaviti svojim prvakom načela, katerih naj se dižč v svojem nadaljnem delovanju.. Razkriti jim hoče svoje rane in svoje potrebe, katere naj zacelijo in katerim naj kar najhitreje opomorejo. Vsakdo, ki je pozvan v življenje, ima tudi pravico do življenja, do obstanka. Slovenski narod je tudi pozvan v zgodovinsko življenje, zatorej mu bodi zajamčeno tudi mesto v svetovni zgodovini. Ali kdor je pozvan v življenje, noče samo življensko hirati in mreti, ampak hoče res živeti in sicer častno živeti. In to hoče naš narod, v priborenje takega častnega obstanka hoče delovati s svojimi poslanci, v to bodi sklican tudi — vseslovenski shod. Zastopniki slovenskega naroda, ki poznajo najbolj njegove težnje, so državni in deželni poslanci, župani, župniki, kurati, vikarji in drugi upLivni in veljavni možje. Zato se ti Icar najprej vabijo k vseslovenskemu shodu. Shod bo zaupen, in zato se bodo glasila vabila na ime vab-ljencev. Vse one rodoljube, kateri ne spadajo v vrsio imenovanih zastopnikov naroda ter bi se radi vse eno udeležili shoda, se opozarja, da izrazijo to svojo željo do 25. tega meseca. Na poznejše ogiase se bode oziralo samo, v kolikor bodo pripuščali prostori. Glavni činitelji v narodu so župani, župniki in učitelji Ti naj skrbijo tedaj, da se tega shoda kar najštevilneje udeleže oni, katerim je to mogoče. Lastna imena, in imena onih, ki se mislijo udeležiti shoda, naj sporočijo pripravljavnemu pododseku za imenovani shod v Gorici, oziroma uredništvu »Primorskega List.a“ ali „Soče“ ali kakemu državnemu poslancu. Slovenski narod na Primorskem ima mnogo potreb, mnogo teženj, zato naj pošlje tudi mnogo zastopnikov k vseslovenskemu shodu. Oni gospodje pa, katerim ne bo mogoče, udeležiti se tega shoda, naj javijo to po dopisnici v Gorico, da se bode moglo tem več drugih zaupnih mož vabiti k tej velevažni skupščini. Kakor rečeno, ima biti vseslovenski shod v Ljubljani velikega pomena za slovenski narod. In ker je od usode po-samezuih narodov odvisna i usoda države, /ato bo ta shod tudi važuega pomena za našo slavno Avstrijo. Vsi oni tedaj, katerim je na srcu sreča »lovenskega naroda in usoda slavne Avstrije, naj se udeleže tega shoda. Vsakdo, ki je napaden, se mora braniti, da se ohrani, ker mora vsakemu biti lastni obstoj vendar najljubši. Le s tem, da častno obstoja, zamore i ostalim opomoči. Slovenski narod, i ti hočeš obstojati, hočeš častno obstojati, zato se pa gani in brani, da te ne zatro tuji navali. V obilnem številu priteči in prideri torej v Ljubljano k vseslovenskemu shodu, govori, prosi in zahtevaj po svojih poslancih to, kar ti gre in pripada po božjih, naravnih in državnih zakonih!! Politično premišljevanje. Večkrat čitajoč časnike, se v srcu užaljen globoko zamislim in samemu sebi modrujem: Oh, kak je sedanji rod na svetu ! Pri nas na Goriškem in Primorskem se Slovenci in Italijani ne samo grdo in pisano gledajo ampak tudi smrtno sovražijo. Italijani so bili vajeni le vladati. Povsod so' le oni gospodovali, pri vseh uradih in oblastnijah je bil le njih jezik Vpoštevan, slovenski pa nepoznan in zapostavljen. In sedaj, ko so se Slovenci prebudili in zahtevajo, da bi se tudi njihovemu jeziku priznala enakopravnost in enakoveljavnost, se Italijani zgražajo in se niti predstavljati ne morejo, kako bi oni mogli zgubiti gospodstvo in odstopiti od svojih starih pravic ter ,,barbarski" slovenski jezik sprejeti za jednakorodne-ga svojemu Vže misel na to jih tako razljuti in razkači, da mnogokrat pozabijo na svoje človeško dostojanstvo in postanejo slični razdivjani živini. In vendar ne more biti drugače. Kar gre Slovencem po božjem in naravnem pravu, tega jim ne more nihče vzeti za vselej. Lahko se jim odreče in vskrati za nekoliko časa. a za vedno nikdar. Kakor Italijani na Primorskem tako bi radi tudi Nemci na Koroškem in Štajerskem Slovence pohrustali. Moj Bog! Ali nimamo tudi mi pravice na svetu živeti? Ali ni Bog tudi nas in naš jezik vstvaril ? Kakšna krivica se godi drugim, če mi v svojem jeziku govorimo in se veselimo ? Take in jednake misli se mi vrtijo v glavi, ko čitam poročila časopisov o dogodkih v Celju. Kaj se je pa zgodilo ?* Čujte! Slovenci iz cele Slovenije hitijo 8. t. 111. v to na pol slovensko mesto, da bi bili navzoči pri slovesni otvoritvi Narodnega doma11, kojega so si sezidali ta-mošnji slovensid domoljubi. To je že dovolj, da so bili vsi tamošnji Nemci po koncu Ker niso mogli slavnosti preprečiti, so hoteli pa vdeležence žaliti. Tulili kričali, psovali in žvižgali so za Slovenci kot znoreli. Čuli so se tudi glasovi „doli s slovenskimi psi“ ! Vojaki in orožniki z nasajenimi bajoneti so morali varovati in spremljati došle goste od kolodvora do mesta slavnosti in na stanovanja. Ko so pa po končani slavnosti Slovenci odhajali so jih Nemci zopet napadali na najostud-nejši način. Metali so na nje gnjila jajca in steklenice, v katerih je bilo črnilo in hudičevo olje. Mnogi so bili ranjeni, mnogim se je pokvarila obleka. Oh, oh, kam smo prišli! Komu se ne žalosti srce, ko čita ali. sliši, kako divja nemški „furor“ proti Slovencem na Koroškem. Iz nekdaj popolnoma slovenskega Korotana siišimo obupni klic: „Bratje, umirajoči vas pozdravljamo ! Razun štirih ali petih mešanih t. j. pol slovenskih in pol nemških ljudskih šol, morajo imeti koroški Slovenci vse šole nemške, v katerih se njih otroci ne učijo, mariveč brezuspešno mučijo. Za vsako slovensko drobtinico morajo hoditi trnjevo pot od naj nižje do naj višje inštance na Dunaju. In ko z največjim naporom dosežejo, kar jim gre po postavi, ostane to navadno na papirju, ker se ne izvršuje. Jeli ni to žalostno ? Nič boljše se ne godi Čehom. Od kar je grof Badenijeva vlada izdala oije glasovite jezikovne naredbe, po katerih so tudi čehi na svoji zemlji zadobili enakopravnost s prej vladajočimi Nemci, ni več miru na Češkem. Nemci vpijejo, gro- zijo, žugajo in pritiskajo na vlado na vse dopustne in nedopustne načine, da bi preklicala jezikovne naredbe, in to zato, ker se jim zdi vnebopijoči greh, da bi se morali nekateri nemški državni uradniki učiti češki jezik, ako bi hoteli službovati med češkim narodom. In ker ne morejo 4 lepa doseči, kar želijo, so začeli rabiti silo. Iz Mosta na Češkem se poroča namreč „Politiki“, tako čitamo v „Edmosti“, da postaja ondi razburjenje od dne do dne huje 200 — 400 nemških razgrajačev se vlači po cestah. Oboroženi so s palicami in koli, debelimi kakor človeška noga. Ti ljudje tulijo in rjovejo, da je strah, prepevajo protiavstrijske pesmi in žalijo na nečuven način češki harod in avstrijsko državo. Kjer srečajo kakega Ceha ali češki govorečega človeka, napadajo ga s koli in udrihajo po njem. Posebno grdo je, ko pride noč. Gorje Cehu, ki bi se prikazal na ulico po deveti uri zvečer. — ubili bi ga! V tem času se dogajajo pravcate orgije germanske zdivjanosti. Ta fanatična svojat ve dobro, da jej mestna policija ne stori žalega, ker je policija ravno toliko vredna, kakor divjaki sami’. Minulo sredo So naleteli trije češki rudarji, vračajoči se domov, na tako germansko tolpo. Takoj je začela udrihati po njih s koli, tako, da so vsi krvavi obležali na tleli. Zato pa je prišla mestna policija in je zaprla — Čehe! Drugi večer je zopet čakalo okoli 200 nemških junakov na češke rudarje in nabili so jih tako, da so obležali na pol mrtvi. Seveda je prišla zopet ,slavna* policija in zaprla — ranjence, jednega pa pustila, celo ležati in so ga morali drugo jutro odnesti v bolnišnico. Take in jrdnftke stvari se dogajajo rued olikanimi in izobraženimi Nemci na Češkem. Da, da hudo je za one, ki so prepričani, da so le oni odločeni in poklicani za vladati in gospodovati, ako vidijo, da to jim ne bode več mogoče. Ako pomislimo še, kako kruto zatirajo tudi onstran Litave oholi Madjari naše brate Slovake, Rusine, Srbe in Hrvate, katerim ne privoščijo, da bi se v svojem jeziku izobraževali, marveč jim svojo „kulturo" vsiljujejo in jih hočejo popolnoma raznaroditi, potem mora res človeka — kristjana zgrabiti sveta jeza, da zdihuje iz globine svojega srca: Oh ubogi krščanski narodi! Kedaj bo konec vašemu brezplodnemu narodnostnemu boju? Vi se med seboj prepirate, tožite, preganjate, zatirate, drugi pa, ki so ta prepir med vami zanetili in ga še vedno kurijo, se za vašim hrbtom veselijo in roke manejo, ker si pri tem žepe polnijo. Vi gmotno propadate, oni bogatijo, vi drug druzemu blagostanje in prospeh zavidate, oni pa to sebi v korist obračajo. Veren kristjan uvideva v tem kazen božjo. Evropski zapadni narodi so Boga zapustili in postali brezverni. Udali so se brezpogojno pogubnemu liberalizmu, sprejeli njegova brezverska načela in po teh svoje države uredili, sedaj vidijo njegov sad in občutijo njegovo moč. Dokler se narodi ne vrnejo zopet k Bogu, ne bodo pravični drug druzemu. Kajti Bog edini je pravičen vsem, in kdor v Boga veruje in ga ljubi, bode ljubil in pravico izkazoval tudi svojemu bližnjemu. Moralna plat „Reifeisnovih posojilnic". ii. Reifeisnove posojilnice so moralne tudi že po svojem izrecnem namenu: razmere svojih članov zboljšati v nravnem in gmotnem oziru. Reifeisen je tedaj svojim denarnim I zavodom podložil najprej nravni (moralni) • temelj. Vedel je namreč da polovica gmotnega boljšanja korenini t zboljšanju I kiščanske nravnosti t. j. krščanskega | življenja — zadružnikov. Krščansko-nra-I ven mož ne bode nikdar potraten, zapravljiv ; kakor pa je razsipnost ali za- pravljivost skoraj glavni vzrok slabih gmotnih razmer posameznikov, tako je krščansko - nravno varčevanje, zmernost glavni vir k gmotnemu izboljšanju. Seveda Reifeisnova posojilnica s tem, da ima n. pr. v § 2. izrecno vsprejet kr-š.čansko-nravui smoter, le tega še nikakor ni dosegla. Pravila takega denarnega zavoda so in ostanejo le pravila, mrtva črlca, če ni tudi duha, kateri bi je oživljal. Za to pa nahajamo po nekod tudi Reifeisnove denarne zavode, ki nikakor ne dosezajo svojega nravnega namena, ker so v rokah cjospodarsko-narav-nih t. j. liberalnih voditeljev. Takim je edini cilj le čim največ dobička. Vsa morala Reifeisnovih posojilnic zavisi tedaj od moralnega, krščansko-vestnega načelništva, ki se. zaveda, svoje nravne naloge in jo tudi izvi šuje. Hv ila Bogu, da so skoraj vsi slovenski Reitei* snovi denarni zavodi v rokah i/.vrstnih načelništev, ki uniejo in izvršujejo svojo nalogo. To plemenito nravno nalogo pa vrši načelništvo take posojilnice prvič s tem, da prejema denar (hranilne vloge) na obresti. Kako to, porečeš morda ? Kaj ne delajo tako tudi drugi, recimo liberalni zavodi? Je-li kaka razlika mej vlaganjem oziroma sprejemanjem vlog tu in ondi ? Odgovarjamo: na videz ni nobene razlike, pač je in mora biti dejanjski bistvena razlika. Morala vlaganja pri Reifeisnovih posojilnicah obstaja v tem, da omogoči vlaganje tudi manj premožnim t. j. širšemu narodu. Seveda morejo manj premožni vlagati tudi v druge — liberalne —- zavode. Ali taki zavodi so večkrat le predaleč od širše mase t. j. od ubožnišega ljudstva, ki naj bi varčevalo. Za-t.o se pa zgodi, da ob takih razmerah sicer nabirajo in zbirajo ubožniši vinar do vinarja ali do vlaganja pridejo le redko kedaj. Saj nas izkušnja uči, da denar, dokler je doma, je vedno v nevarnosti. Zdaj ta skušnjava, zopet druga nami šljena potreba, in človek se le prerad uda, da vzame okrogel denar, ga zmeni : ter slednjič potoži, da še sam ne ve kedaj in kako. Denar je namreč okrogel. Ko bi pa sicer imeli priliko nalagati u. pr. pri kaki trški ali tudi mestni hranilnici svoje goldinarčke ali celo samo kronce, bi li pa to tudi storili ? Skušnja uči, da ogromni del ubožniših tega ne stori ni tam, kjer ima priliko vlagati v kapitalistične (mestne, trške posojilnice). Zakaj pa ne ? Zato, ker se sramujejo vložiti malenkostne svotice pri gospodih, ki sami vlagajo tisočake ali vsaj stotake. Utegne se tudi prigoditi, da se ena ali druga stranka, če prinese n. pr. najnižo svo-tico samo 1 krono v kapitalistične hranilnice, da se ta s porogljivim smehom osramoti ali se ji pa le nejevoljno ugodi. To seveda ne vabi ljudstva, ampak je odtujuje denarnim zavodom in sploh varčevanju. Sicer pa so trški denarni zavodi večkrat le prenedostopni širši masi, da ne govorimo o mestnih. To pa seveda ne pospešuje varčnosti naroda, ampak jo za-prečuje. Varčnost pa je krščanska moralna čednost. Vkolikor jo napominani denarni zavodi preprečujejo niso moralni ; vkolikor je ne pospešujejo, so nepopolni. Reifeisnove posojilnice pa že po svojem bistvu pospešujejo narodno varčnost, so torej bistveno moralne; če so pa še v dobrih rokah, se smejo pred drugimi in prav posebno imenovati moralne denarne zavode. Taki denarni zavodi naj bi obsegali k večemu do 3000 duš. Zato naj bi se osredotakal njih delokrog v večih župnijah ali pa v kakem večjem vikarijatu. Ko bi se torej enkrat v vsakem večem cerkvenem okrogu ustanovile take posojilnice, ki imela širša množica naroda najugodnišo priliko k — varčevanju. Varčevanje bi bilo potem takem celemu narodu omogočeno, ne samo premožnišim ali onim v obližju mest in trgov, marveč tudi resnišim v zadnjem gorskem kotu. Da, prav za revniše so Reifeisnove posojilnice in tu tiči jedro njih „moral-nosti* ! Kapitalistov namreč ni treba še ]e naganjati, naj varčujejo. Oni to izvrstno umejo : večkrat še preveč in ne baš krščansko. Denar denarnih mogotcev ne leži mrtev: nič se bati; ali druga je z denarjem naroda : ubožniših slojev. Nil, in Reifeisnove posojilnice imajo svoj vzvišeni nravni smoter t. j. imajo nalogo in cilj delovati na to, da se narod v njih delokrogu priuči varčnosti, krščanski čednosti ter se tako povzdigne nravno do skromnosti, treznosti! Če se načelništvo te svoje nravne naloge zaveda, bo zaresno in neumorno delovalo na to, da se zlasti mladina pridobi za varčevanje. Ne samo, da nikdar ne bode nerado ustreglo, kedar bi se šlo za najmanjše privarčevane zneske, marveč še na roke pojde vsakteremu bodreč ga, naj ustraja, roteč ga, naj vsaj začne, naj poskusi s prvo vlogo, kažoč mu, koliko bi si utegnil prihraniti n. pr. v desetih letih itd. Ker se dalje pri današnji razsipnosti naroda in pohlepnosti po uživanju zopet in zopet pridiguje o varčnosti. so take Reifeisnove posojilnice najširša podlaga in najplodniše torišče k dejanskemu izvrševanju evangeljskih naukov o varčnosti. Z drugo besedo : Reifeisnove posojilnice morajo po svojem nravnem namenu agitovati za varčevanje, t. j. v svojem delokrogu si na vse dopustne načine prizadevati, da se dejanski varčuje. In to tudi store take posojilnice, posebno, če so v rokah gorečega, vnetega duhovnika kateri smatra v varčnosti ne samo (/motno povzdigo m irveč tudi nravno spopulnenje svojegt naroda. Prav žaram tega pa tako zvane državne oziroma poštne hranilnice nimajo moralnega pečata, ker pri njih dela z večine le mehanično ustrojstvo, uradniški duh, ki sicer beleži tudi po eno krono v 10 petnovčarskih znamkah, pa se sicer prav malo briga za resnično varčevanje v njegovem delokrogu. Sama deska ali celo le kak odtisek na oknu ali kje notri v uradnici v kakem kotu ne navaja k varčnosti. Zato pa poštne hranilnice nikakor ne dosegajo same od sebe niti gmotnega zboljšanja naroda, nikar celo nravnega; v kolikor se jim prvo posreči, so, imajo zahvaliti le cerkvi in šoli ozir duhovnikom. ki iz prižnice in učiteljem, ki v šoli vabijo in naganjajo k varčnosti. Sicer so po taki poštni hranilni zavodi le polovičarski ; dajejo namreč ugodnosti varčevalcem ; nobenih pa ne izposojevalcem. V tem so pomanjkljivi in torej zopet tiče Reifeisnovim posojilnicam, ki navajajo k varčnosti in posojajo privarčevani denar.... prednost. Da. le te so do cela moralni denarni zavodi. Za nje deluje ne samo duhovnik in učitelj ampak tudi vsak zaveden zadružnik n. pr. zadružnik oče v svoji družini, pri sinovih, hčerah itd. Taka agitacija navadno tudi doseže svoj cilj, saj se gre za domačo, kmečko, vaško hranilnico, od katere je že prejel morda oče, ali brat, sestra itd. marsikatero dobroto, pomoč v stiski ; saj se gre za domačo posojilnico, od katere bi utegnil-(a) potrebovati tudi sam(a) ! To se pa razume. da se posojila daje rajši takemu, ki je LISTEK Kako se je ženil Peter Zlatič. (K. Dvorjanec.) Petru se je sedaj posrečilo. Za dovoljen je spuščal goste dime v zrak. Ne dolgo na to je Marijanica odšla na deklin klic v kuhinjo. Peter je ostal sam z Gričarico. Tako se mu je ponudila prilika, da odkrije Gričarici svoje želje. „Trčiva no, mati Gričarjeva, na vaše zdravje, Marijanično in pa moje“ se je oglasil Peter, izpit in prazen kozarec postavil na mizo. Po kratkem molku prične : „Ej, mati Gričarjeva, kako vam je dobro. Lepo domovanje, veliko posestvo, pa kaj bi našteval ! kratko vsega imate dovolj “. „Res je, hvala Bogu ! Ne morem se pritoževati", odvrne Gričarica. „In poleg vsega tega imate še dobro ličerko, da je ni take v naši okolici. Samo še nekaj pogreša vaša hiša! Bistro je pogledal pri teh besedah Gričarico. „Kaj misliš ?“ „Tak dem ne more biti brez mož-kega. Moža manjka vaši hiši, pravim moža gospodarja1*. „Vse bo prišlo o svojem času, ako je tako božja volja. Marijanica je v letih. Ako se hoče možiti, naj se, jaz jej ne bom branila". Nastal je zopet molk. Peter ni vedel, že prej podpiral posojilnico z vlogami, kakor pa onemu, ki je sicer podpiral, pa samo — oštirje, tabakarneje, žganjarje, kvartopirce itd. — Reifeisnove posojilnice so moralne tudi z ozirom na vračanje vlog. Prigodi se namreč, da hoče kdo, potem, ko je le nekaj privarčeval, zopet vse iztegniti. Pri drugih denarnih zavodih se ga pač ne vpraša, zakaj bo to, ampak se mu da, četudi se sluti, da bo šlo, kamer bi ne smelo iti. Vodstva Reifeisnove posojilnice pa je sveta dolžnost, da takemu skuša na srce pokladati, kako težko se kaj prihrani, kako lahko pa se zapravi itd ! Koliko nepotrebnih stroškov se s tem očetnim posrejevanjem prepreči ! V tem se še prav posebno zrcali moralna plat Reifeisnovih zavodov. Dalje je namen takih zavodov, če nedostaje vlog za posojila, dobivati si denarna sredstva s svojim zadružnim kreditom. O tem smo že zadnjič omenili, kako tukaj stoje vsi za enega in eden za vse. In res! Če n. pr. eden, morda tudi nar ubožniši zadružnik rabi denarja, posojilnica ga pa slučajno nima, tedaj se na temeiji skupnega kredita vseh zadružnikov posojilnica izposodi pri drugem denarnem zavodu,., da odpomore prosilcu. Ali niso v tem slučaju ubožnemu prosilcu pomagali vsi zadružniki ? — Zares vse ustrojstvo Reifeisnovih posojilnic temelli na krščanski nravnosti — ozir. kršč. bra-toljubju. Za to pa tudi povsodi opažamo, da so v prvi vrsti duhovniki pospeševalci takih zavodov, da pa jih veči del ovirajo možje, ki ne kažejo preveč kršč. zavesti svojih krščanskih bratoljubnih dolžnosti nasproti bližnjiku. Celjske slavnosti in nemška kultura. V Celju se je 7. in 8. t. m. vršila velika slavnost — otvoritve »Narodnega doma“ in blagoslovljenja nove zastave celjskega „Sokola“. Na vse kriplje so deiovali nemški liberalci in nacijonalci, da bi zapvečili slavnost, ali ni šlo. Slovesen vhod v mesto ni bil sicer dovoljen^ ali slavnost se je vršila vendar sijajno, dasi v senci bajonetov. Ob tej priliki so pokazali Nemci najlepše cvetke svoje „kulture“, dokazali so vsemu svetu, da so res rod samih “izobražencev." Celjani so sprejeli došle goste, rodne jim brate Slovane, kar najsrčneje, v kar najslovesnejši sprejem so storili vse. kar je sploh v uemškutarskem Celju v to storiti mogoče. — Slavnost se je vršila natančno po naznanjenem vsporedu. Udeležilo se je je 65 slov. društev in okolo 7000 Slovencev. Preobširno bi bilo, ako bi hoteli tukaj navesti vse pozdrave, govore in točke celjskih slavnosti; rečemo bodi zato samo to, da je bila slavnost veli kanska in da ostane tudi velikega pomena za Celjane in Spodnještajerce sploh. Ob tej priliki so spoznali Slovenci, da so še čil in krepak narod, a — zatiran narod. V oči so zrli svojemu skupnemu nasprotniku in se pri tem tudi prepričali, da jim je treba sloge da se jim je skupno boriti proti skupnim sovražnim navalom. Nemci sami so probudili v njih to zavest, sami so jih privedli do spoznanja kako bi nadaljeval. Zopet je krepko potegnil iz polnega kozarca. „Kakor sem rekel, blagor vam. Jaz sem pa tako sam, od vseh zapuščen, nikogar nimam svojega, nobenega pravega prijatelja ne poznam, skoraj vse me zaničuje, le vi ste prijazni z menoj“. „Kaj pa da. Peter, saj se že dolgo poznamo. Ali ne ?“ „Glejte, mati Gričarjeva ko sem tako premišljeval svoje žalostno stanje, sem sklenil, da mora biti odslej drugače, da drugače. In veste, kaj sem sklenil ?u „R-uIovedna sem, kaj mi boš povedal “. „Veste, mati Gričarjeva, ne morem in nočem biti več sam, oženil se bom.“ v ' Zena seje nasmehnila. „Na ženitnino me boš gotovo povabil, kaj ne — če veš, da je tako prav, se pa oženi. Star si dovolj, močan in krepak si tudi11. „1, kaj, bi tisto! Ne da bi se hvalil, vender moram pritrditi vašim besedam. Priden delavec sem, da se ne vstrašim vsacega. Nekaj denarja imam tudi. Še vedno hranim srebrni križavec, katerega so mi darovali birmanski botet, in nekaj starih srebrnih dvajsetič. Sicer ni ravno posebno veliko, vender je toliko, da bo lahko vsaka nevesta vesela. Ali ni tako, mati ?“ Gričarica mu je s smehom pritrjevala. ..Sedaj vam bom pa nekaj povedal. Vi ste tako dobra žena, tako dobra go- s svojimi — škandali. To je res prava nemška nestrpnost! Ker se jim ni posrečilo zaprečiti shoda, maščevali so se nad njimi Nemci s tem, da so zvečer ugasnili plin, naskočili „Narodni dom11, razbili veliko šipo, vredno 60. gl., razbili veliko svetilko nad vhodom v „Narodni dom“, polomili cevi za odtakanje deževnice, ometali z gnjilimi jajci poslopje in odhajajoče gospode. In redar, ki je bil navzoč, ni aretoval napadalcev. Kar je pa jako značilno za nemško-celjsko dostojnost je to, da je moral orožnik aretovati mestnega policista. To so res žalostni pojavi sedanjih razmer v starodavnem Celju, pojavi, ki ostanejo neizbrisni iz spomina vseh udeležencev celjskih slavuostij in vseh Slovencev sploh. Bodi! Slovenci niso pri tem nič izgubili, pač pa so se s tem še bolj spodbudili k marljivosti in odločnosti, delavnosti in neustrašenosti v vseh bojih, ki naj jim bodo v prospeh narodove sreče in narodovega blagostanja. Naj nas le imajo nasprotniki za »barbarsko11 in „nižjekultiirno“ ljudstvo; mi ostanemo radi tudi nadalje pri svojem „barbarstvuJ in svoji „nižji kulturi11, in se branimo kar najodločneje vsakemu uplivu „take nemške kulture11 ! Do tega sklepa nas je napotila Celjska slavnost, napotili so nas nemški škandali I Cerkveni letopis. Evharistični shod v Benetkah od 8 - 12. avgusta t. 1. Češčenje Sv. Rešnjega Telesa ni bilo v nobenem času tako razširjeno, kakor dandanes; Po mustih in vaseh, med ubogimi in bogatimi, povsod kjer je še živa vera v vernih srcih, izkazuje se Jezu-ui Kristusu v najsvetejšem sakramentu naj-veča čast. ,.Venite adoremus“ „pridite molimo11 zbira pred sv. tabernakeljnom vse verne kristijane, kateri pripogibajo svoja kolena pred Jezusom v sakramentu ljubezni. Lepo je videti kristijana moliti pred Najsvetejšem, še lepše, ako moli skupno kaka družba, a najlepše in najbolj • spodbudijivo, ako se zbero častivci raznih stanov, svetni in duhovni, ubogi in bogati ter časte Najsvetejšega skritega v podobi kruha, z molitvijo, z živo vero, s svojim zgledom, z govori in dobrimi sklepi. To se godi pri shodili na čast presv. Rešnjemu Telesu. Tak shod vršil se je v lepih Benetkah od 8 — 12. t. 111. Upam, da ustreženi častitim čitate^em P. L., ako poročam nekaj malega o tem prelepem shodu. Dne 7. t. m. ob llx/a zvečer odpeljal je poseben vlak iz Kormina v Padovo okolu ‘200 romarjev iz naše škofije, katerih se je naraslo med potjo nad 1500. Dne 8. t. m. ob 7 V* prišli smo v Padovo, kjer smo vsi hiteli v cerkev sv. Antona, da opravimo svojo pobožnost. Večina go-riških romarjev, ostala je v nedeljo v Padovi, a nekatere je gnalo srce v Benetke, kjer seje otvoril ob 5'/* popoludne shod na čast presv. Rešnjega Telesa. Benetke, katere so same na sebi svetovni čudež, mesto, katero uosi radi svoje lepote naslov „Venezia la belin*1, pokazalo je te dneve svoj verski čut, svoje bogastvo, svojo lepoto. Ob 51/9 popoludne bil spodinja, zato vam pa ne piivoščim kakega slabega zeta. In ko sem to premišljeval, prišla mi je dobra misel, in to vam sedaj povem. Kaj ne, da vam lahko povem ?“ „Le povej, le povej11 silila ga je gospodinja. r Glej te, mati Gričarjca ! Kakor sem rekel, krepak in dober delavec sem, da me ni vsacega sram, in tacega zeta privoščim vam. Dajte meni Marijanico za ženo11. Peter je vprl oči v mizo, kozarec vrt.il mej prsti in v strahu pričakoval odgovora. Sila neprijetno so zadele zadnje besede Gričarico. V spodnjo ustnico se je vgriznila, v srce jo je zazeblo. Da bi njeno lepo, mlado, dobro vzgojeno in bogato edinko snubil siromašen hlapec, to se ji je zdelo vender odveč. Toda naglo jo je potolažila in pomirila misel, da Peter ni posebno pameten, da ga imajo celo vsi za slaboumnega. In s takimi ljudmi je imela Gričarica posebno usmiljenje. Nikoli ni nikomur rekla žaljive besede, zlasti je bila papioti takim posebno prijazna. Tako tudi Petra ni hotela žaliti z ostrim odgovorom, ki jej je bil že na jeziku, ampak premagala se je in rekla snuje: „Tega ti pa ne morem obljubiti, povprašati moraš Marijanico samo'1. Priprosti Peter seje hotel prikupiti Gričarici. „Priden bom, mati, še bolj ko sem je slovesni vhod v prelepo cerkev sv. Marka, katerega so se udeležili beneški redovniki, ilO mestnih župnikov, kanoniki, 30 škofov iu trije kardinali. A7 cerkvi imel je kardinal Svampa, nadškof iz Bolonje, nagovor na vernike, potem je bil blagoslov. Ko je bila cerkvena slovesnost končana pokazal se je vsem čaroben prizor, kajti prelepi trg sv. Marka, prekrasne palače bile so razsvetljene na čast zborovalcev. Nikdar ne bom pozabil prelepih dnij, v Benetkah 9-12. t. m. Povsod kamor si se obrnil videl si romarje, brez števila duhovnikov. Vse je hitelo v cerkve. v katerih je bilo izpostavljeno sv. R. T. — Na prekrasnih altarjih, med brezštevilnimi brlečimi svečami, v prekrasnih cerkvah, katere so bile vse v praznični opravi ter okinčane in prepre-žene z dragocenimi preprogami stal je naš Izveličar v podobi kruha cel dan, ter sprejemal češčenje neštevilnih svojih častilcev; a tudi po-noči se jim ni odtegnil, kajti v dveh cerkvah častili so ga noč in dan. Cerkve so bile napolnjene pobožnega ljudstva — in tudi po noči ni manjkalo častilcev, med njimi vsak večer od 10 — 11 ure mnogo škofov in kardinali. Zborovanje bilo je v cerkvi sv. Ivana in Pavla, katera je bila spremenjena v zborovalnico ter okusno iu krasno napravljena. Zborovalo se je od 9 — 12 v odsekih in od 3 — 6 bili so slovesni shodi, Govorili so imenitni možje duhovskega in svetnega stanu o Najsvetejšem. Cerkev bila je pri vsakem shodu polna. Videč veliko množico zborovalcev, med njimi kardinale, škofe, duhovnike, svetne učenjake, profesorje, odvetnike, gospode in gospe, bogate in uboge spomnil sem se apostolskih časov, ko so se verniki zbirali, h molitvi ter bili vsi enega duha v ljubezni do Jezusa Kr. Ker doseže češčenje presv. Rešnjega Telesa svoj vrhunec pri nekrvavi daritvi sv. maše, je naravno, da so se sv. maše slovesno opravljale. Vsak dan zaroval je beneški patrijarh ob 7 uri sv. mašo pri sy. Marku in med njo obhajal vernike, a kar je vzbujalo med zborovalci največ zanimanja bile so slovesne škofovske maše v armenskem in grškem obredu, katere sta darovala zedinjena nadškofa, Ignacij Giurekiau nadškof trajanapolski, v aimenskem in nadškof neocezareski Schiro v grškem obredu. Cerkvi San Salvatore iu pri sv. Oaharijii bili s ti napolnjeni vernega ljudstva, katero je občudovalo prelepe obrede in dragocene obleke a tudi spoznavalo kako se druži vzhod z zahodom v češčenju presv. lie-šnjega Telesa. Napočil je četrtek 12. t. m. zadnji dan slovesnega shoda. Ob 10, uri bila je slovesna škofovska maša pri sv. Marku, katero je daroval kardinal nadškof milanski, a popoldne bil je slovesni sklep. Benetke pokazale so svojo nekdanjo slavo, svoj lišp, svoj verski čut. Pred sv. Markom in v bližini^zbralo se je okolu 20—30 tisoč ljudi, kateri so čakali slovesne procesije z Najsvetejšim. Iu ta neštevilna množica pripogibala je svoja kolena pred kraljem nebes in zemlje pričujočim pod podobo kruha ter sprejemala njegov 'ola- bil do sedaj, ako mi daste Marijanico. Storil bom vse. kar boste hoteli. Pa še nekaj sem pozabil povedati. Pri nas imamo mladega oslička. Tako lep je, da bi ga kar zrnirom gledal. Se ko je bil prav majhin, ga je grajščak Somrak meni obljubil. Jaz ga bom vzel seboj in ko dorasta, vas bom peljal ž njim, kamor boste hoteli11. Žena seje Petrovi priprostosti srčno smejala in tudi Peter jej je pomagal. V tem se je vrnila Marijanica. „Kajue da, Marijanica!" jej kliče Peter nasproti. „Kar tako meni nič tebi nič ne morem pritrditi, Kdo bi mačka v vreči kupoval ? Najprvo povej, potem dobiš odgovor". „Z materjo sva ravnokar o tebi govorila. In jaz sem jih prosil, da bi mi dali tebe za ženo. Kajne, Marijanica, da boš rada v to privolila11. Pri teh besedah je molil žuljavo in okorno desnico proti Marijanici. Dekletov obrazek je zalila rdečica. „Na tako vprašanje ne morem takoj odgovoriti. Premisliti moram in ti boš čakal odgovora"! Odšla je in tisti večer je Peter ni več videl. Poznala je sičer dobro ubozega Petra, bila je dobro vzgojena, ni imela on«ga ošabnega ponosa, kakoršnega imajo navadno bogate mladenke, pa vender jo je bilo sram bedastega hlapca, zelo je bila vžaljena. t (Dalje prihodnjič). : goslov, ko je beneški patrijarh, obdan od vseh škofov raznih obredov, redovnikov, duhovnikov v najlepših oblačilih blagos-laljal po stari beneški navadi morje, mesto, in vernike. Ko se je vrnila procesija v cerkev zaključil se je shod s »Te Deum". V spomin shoda kovale so se!lepe svetinje, katere nas bodo vedno spominjale lepih dni j v Benetkah a priprav-Ijavni odbor napravil si je še lepšo svetinjo, ko je v četrtek opoiudne pogostil in obdaroval 500 domačih ubogih. To so bile prave „agape“. Dne 8. t. m. otvorila se je v šoli sv. Roka tudi evharistična razstava, v kateri je rasztavljeni vse kar služi v čast S. R. T., kakor dragocena cerkvena oprava obleka, posode iz vseh časov in v raznih slogih. Beneški listi prlastujejo temu shodu velikausk pomen v verskem oziru, kar ■ni dvomiti. Vračajoč se od prelepega shoda, kateri je napravil na vsakega najboljši vtis, obudila se je i v mojem srcu želja, da bi tudi vsaka slovenska vas srčno častila presv. Rešuje Telo ter da Di tudi mi slovenci skoraj zbrali se h slovenskemu evharističnemu shodu. Politični pregled. Notranje dežele. Sprava med Čelii in Neinci se ne doseže še tako hitro. Vlada je sicer pripravila 5 predlog, da naredi spravo med Čehi in Nemci, toda upanja je malo. Ugoditi ne more ne Čehom ne Nemcem, zato sedeč že med dvema stoloma, išče pomoči pri Nemcih. Ne boš Jaka ! Češki katoliški shod se bode vr-■šil dne 25., 23. in 24. avgusta v Kraljevem gradcu. Na shod so povabljeni tudi taki možje, ki se sicer ogibljejo katoliškega gibanja. Tako je prav. Prepričati se moramo, da se katolikom ni treba bati javnosti. V ogerski državni zbornici je boj potihnil. Vlada je srečno potolažila nasprotnike, spravila vse vladne predloge pod streho, poslance pa poslala na počitnice. V hrvatskem saboru opozicija bojuje odločen boj proti večini in vladi. * Pri vseh razpravah kaže se duševno mulvladje opozicije nad vladino stranko. Toda za vladne mameluke je vsako prepričevanje brezvspešuo. Vnanje države. Francoski delavci pri sv. Očetu. 'Trinajststo francoskih delavcev se je pri* Petkom tega meseca poklonilo poglavarju krščanstva. Sv. Oče je vsprejel delavske trpine s prisrčnim nagovorom, ter jih •spodbujal k vstrajuemu delovanju v meji vere in zakonov, iz ogovora sv. Očeta je odsevala očetovska ljubezen in skrb za zatirani delavski stan. Nemški cesar je bil v Rusiji a a j -slovesneje vsprejet. Pozdravljanja in gostij ni manjkalo. Vendar V'i listi nagla-■šajo, da je ta shod nemškega in ruskega •cesarja velikega političnega pomena, ker se je napetost med Nemčijo in Rusijo poravnala. Grško-turška pogajanja. Naglost ni nikdar dobra, govoril je polž, ko je 7 let lezel čez planke in se prekopicnil. Tako mislijo najbrže tudi turški sultan in zastopniki evropskih vlad. Zato tudi še dosedaj mir mej Grško in Turčijo ni -sklenjen, ter najbrže tudi ne bode. Čast užaljene Italije sta reševala dva princa, z dvobojem. Princ Henrik Orleanski je razžalil italijansko armado. Radi tega ga je grof Turinski, nečak italijanskega kralja, pozval na dvoboj. Oba sta bila ranjena in s tem menda •čast obeh rešena. Pač nimajo druzega jposla. Bolgarski knez Ferdinand se je koncem svojega potovanja poklonil svo- i jemu gospodarju, turškemu sultanu. Poljubil mu je baje najponižneje roko, v nadi da dobi kraljevsko krono. Vse beračenje pa mu je dosedaj še bore malo pomagalo. — Bolgarska vlada se je zelo zamerila avstrijski, ker je bolgarski mi-nisterski predsednik Stoilov zabavljal proti Avstriji. Naša vlada je takoj odpoklicala svojega zastopnika na bolgarskem -dvoru. Ubogemu Nandetu ne gre vse gladko. Dopisi. Iz goriške okolice. Goriško glavarstvo in krajna policija. Slavno c. kr. .glavarstvo gorisko skrajno strogo postopa v — Gorici in liajbližjej okolici. Žal, da v družili krajih in družili zadevah ne tako. Evo dokazov ! . Starašinstvo v goriškem glavarstvu je sklenilo, da mora župan kaznovati vse tiste pobaline, stare ali mlade, ki se za časa službe božje potepajo okrog cerkev in s tem prouzročujejo veliko pohujšanje ne glede na to, da ne izpolnujejo druge cerkvene zapovedi. G. župan je radovo-ljno ta sklep izvršil ter nekatere kaznoval z malimi globami. Vsi pa s tem niso bili zadovoljni in nekaj se jih je pritožilo na slavno glavarstvo, ki je pritožbi ugodilo, ker baje ni nobenega zakona, po katerem bi se mogli kaznovati. Vprašam, kaj je večje pohujšanje, enkrat zavpiti „živio“ ali pa nedeljo za nedeljo, praznik za praznikom tavati med božjo službo okrog cerkve, pušiti „španjole,“ mlajše zapeljevati in jih zadrževati, da še oni ne gredo opravljat svoje krščanske dolžnosti? Saj je gotovo tudi slavnemu glavarstvu znana ona ministerska naredba iz 1. 1854, ki se da vporabljati v vsakem slučaju ? In vender taka razsodba ! G. župan v istem županstvu ni ho- I tel dati dovoljenja za krčmo, ker so v vasi, kjer bi se imela otvoriti, že štiri bile in še iz družili razlogov. Prosilec dobil je v Gorici navodilo, naj gre h nekaterim starašinam, ki mu naj prošnjo podpišejo. S sladkimi besedami vjel je nekaj podpisov in dobil je krčmo od slavnega glavarstva. Isti g. župan dal je nekemu mladeniču spričevalo nravnosti, v katerem pa je stalo tudi, daje dotični ime! „ljubavno zvezo“ (ki ni ostala brez posledic) z neko deklino. Fant, ne bodi len, gre k slavnemu glavarstvu se pritožit. Župan dobil je nalog, naj izbriše ono točko iz spričevala, ker take stvari ne spadajo vanje. Ker se je g. župan branil, poklicali so ga v Gorico, kjer je g. komisarju povedal, da ne more dati druzega spričevala, ker se take „ljubavne zveze“ pa močno dotikajo nravnosti. „Das ist Ansichtssache“ je dobil v odgovor. ' Lepi nazori, samo da so še malo preveč moderni. Spričevalo je baje izdalo glavarstvo ! Gospod župan je prepričan nasprotnik plesu in to z nravnostnega, zdravstvenega in narodno-gospodarskega stališča, katero stališče je pred nekterimi leti opisal v izbornem članku v „Soči", v članku, ki bi moral v vsakem županstvenem uradu biti v zlatem okviru. Ni čuda torej, da ne da dovoljenja za nobeno ceno in nikomur. Vsled tega v njegovem žapanstvu tudi plesa uže več let ni. Kdor hoče torej na vsak način plesati, mora oditi v sosednje občine ter tam zapravljati zdravje, čas in denar. Pa so tudi zviti tiči med njimi: ustanovimo veteransko društvo, kot veterani dobimo dovoljenje, če ne od žapana, pa od glavarstva. Župan se vstavlja da plesa ne bo, dokler on žapa-nuje. Ali mislite, da mu gre glavarstvo v pomoč? Kaj šel Glede na patrijotičen namen naj dovoli, dobil je že dvakrat pismeno, prvič naravnost drugič posredno. Toda g. župana tudi taka pisma g. glavarja ne ganejo. Kaj stori slavno glavarstvo, ne vemo še, vemo pa to. da s plesi se patrijotizem ne širi, da so plesi le zloraba lepe veteranske ideje in patri-jotizma! Iz Kobarida: Za praznik vnebovzetju Dev. Mar. je visoko rodni gospod Ant. Klodič vitez Sabladoski podaril tn-kajšui farni cerkvi lepo kazulo, ktero so izdela njegove gospice hčerke, pred vsem gospodična Milka. Kazula obstoji ob straneh iz belega moire (reci inoar) sre-dni del nosi pa svilnate cvetlice raznih barv, umetno vpletene na belo svilnato podlago. Ob robu in po sredi so prišite primerne borde, ktere se v zlato prelivajo. ^ Zp ta praznik je tudi slikar g. Klement Delneri prebarval prav okusno prezbiterij, ter naredil 5. slik na presno. Podoba na stropu kaže venčanje Dev. Mar. Ob straneh glavnega oltarja ste sliki, Marijno oznanovanje in obiskovanje. Nad obokom v prezbiterij sta po sv. Jožef in sv. Janez Krstnik. ‘ Med dobrotniki, kateri so v denarjih cerkvi kaj darovali, naj bo omenjena gospa Maria Naclit iz Feldkirchen na Koroškem, katera je podarila 100 gld. Bog povrni stoterno ! Kaj novega po Slovenskem? Na Kranjskem. Legar se širi na Slapu, Budanjah in sosednih vaseh na Vipavskem. — V Gor. Jablanici pri Litiji se je pri streljanji ponesrečil 16 letni Martin Smuka ter v pol ure umrl. — V Tomišlju pod Ljubljano je zgorela več gospodarskih poslopij. Zažgal je 5-letni otrok, igrajoč s žveplenkami. — Na Savi je zasulo delavca Avsenika. Rudarji so ga rešili ter težko ranjenega prenesli na dom. — Utonila sta v Trzinu 9-letni brat in 13-letna sestra Janez in Marija Vrh, bivajoča na počitnicah. — Na Bledu je „Bralno društvo4* priredilo krasen koncert v zdravniški dvorani. Navzočim tujcem, ki so se ga polnoštevilno udeležili je slovensko petje zelo ugajalo. — Utonil je 21-letni Fr. Blacič iz Gornjih Pirnič, ko se je kopal v Savi. Na Štajerskem. Štajerski poslanci prav pridno sklicujejo volilne shode. Tako je prav! — 14-letni Jak. Laporšek se je po neprevidnosti obesil. Vrv, za katero se je pri plianju ajdine držal, del si je pod brado. Spodrsne se ter obvisi na vrvi. Ko so ga ljudje bili zapazili, je že bil mrtev ! — V občini Dol se je obesil slaboumen posestnik Martin Majcen. — V Radvanju pri Mariboru je padel v ribnik in utonil 7-letni Marko Gričnik. — Kmetu Orniku v Slivnici je vlak raztrgal dva vola. — Med Zidanim mostom in Rimskimi toplicami je vlak povozil železniškega čuvaia Jož. Narada. Na Koroškem. Nemške občine so po vzgledu bratcev na Češkem pričele odpovedovati sodelovanje občin v prenesenem delokrogu. — V Dolu je pogorelo 5 hiš in 4 skednji. — V Vrbskem jezeru je utonil zdravnik dr. Ivan Torisar, rodom Hrvat. — Prvi slovenski odvetnik dr. A. Kraut, iz Bistrice ob Pliberku se naseli na Koroškem. — V Štebnu ob Zili se je obesil kmet A. Haberle. — V Celovcu si je sam vzel življenje krojač M. Trpin. Pomanjkanje ga je gnalo v smrt. H e Y I C S. Gorica. Naročnikom ! Že zdavna smo prestopili drugo polovico leta, a mnogi gg. naročniki nam niso še poslali naročnine. Prosimo, da to takoj store, ker smo drugače prisiljeni vstaviti jim list. Praznovanje rojstva Njeg. Veličanstva v Gorici. Na predvečer rojstva Njeg. Veličanstva je svirala mestna godba v slavnostnem obhodu po glavnih mestnih ulicah, obdana od ognjegascev, ki so nosili svetilke. Med svojim obhodom se je ustavila in svirala pred glavarstvom in pred g. županovo hišo. V sredo 18. t. m. pa je bila v stolni cerkvi pontilikalna maša, katero je daroval prečastiti prošt in kapitularni vikar monsg. Jordan z zahvalnico „Te Deum“, kateri so prisostovali mestne, politične in vojaške oblasti. Knezoškof Napotnik. »Siidsteie-rische Post" piše : „Njegova Vzvišenost preč. g. knezoškof se je vrnil v četrtek zvečer s poštnim vlakom od svojega tretjega letošnjega birmovanja in vizitacije iz dekanata Gornjigrad v Maribor nekoliko bolehov radi prenapornega dela11. Njeg. prevzvišenosti želimo hitrega okrevanja in trdnega zdravja v njegovem svetem, a težkem poklicu ! Osebne vesti. Profesorja na goriškem gimnazija g. g. Jožef Ivančič in Jožef Wenzel sta povišana v VIII plačilni razred. Odlikovanje. Cesar je odlikoval gosp. Antona Muha, župana v Lokvi in deželnega poslanca s zlatim križcem s krono za zasluge, ki si jih je g. poslanec pridobil pri pogozdovanju Krasa. Vseslovenski shod. O tem shodu govorimo na uvodnem mestu. Vse gg. župane in duhovnike, kateri že naprej vedo, da bodo zadržani, prosimo še enkrat, da to takoj javijo v Gorico. Vse gg. razumnike pa prav slovesno prosimo, da vsaki v svojem okolišu po vseh močeh delujejo na to, da se goriški Slovenci v najobilnejem številu udeležimo shoda. Pokažimo da se zanimamo za javno življenje, da tudi politično nismo pleme nižje vrste. Vse slovenske razumnike prosimo, da se oglasijo do 25. t. m. za vstopnice. Premembe v štajerski kapucinski provinciji. Provincijalom štajerske proviucije kapucinskega reda je bil izvoljen č. o. Friderik Jnglič, detinitorjem pa so bili izvoljeni: č. oo. Albert Moselber-ger, Gregor^ Jenič, Edvard Bervar in Konštantin Škodnik. Č o. Metod Mišič, do sedaj v Gorici, je imenovan vikarjem v Celju. O. Os\vald Seme je premeščen iz Gorice v Knittelfeld, o. Mavricij Kukovič iz Goriče v Celovec, o. Maver Rozmanu iz Gorice v Celovec. O. Gregor Jenič je imenovan gvardijanom v Celju. O. Odilo Rifelj pride iz Celja za gvardi-jaua v Gorico, o. Žiga Wagner pa iz Lipnice za gvardijana v Krško. O. Gabrijel Bajec je izvoljen vikarjem v Lipnici. V sv. Križ pride za gvardijana o. Alfonz Waksel iz Krškega. Premeščen je o. Celestin Lojk iz Celovca v Škofjo Loko, o. Henrik Putrih iz Celovca v Gorico. O. Alojzij Slabanja pride kot vikar v Hartberg, o. Herman Langeršek iz Škofje Loke v Irdning, o. Angel Sakler kot vikar v Labuduico, o. Zeno Lezuo kot gvardijan v Labudnico. O. Epifanij Bachmayer pride v Hartberg. o. Karol Kemperle iz Irdninga v Gorico, o. Er-liard Pečar pa iz Celovca v Celje. Umeščenje goriškega župana. Uče-raj 19. t. m. ob 11. uri je bil tukajšnji mestni dvorani slovesno umeščen novo-potrjeni župan, dr. Karol Ven uti. Novi katekizem tiskan v „Kat. tiskarn i “ v Ljubljani se glasom ordina-rijatnega odloka s bodočim šol