UDK-UDC 05:624; YU ISSN 0017-2774 LJUBLJANA, JANUAR/FEBRUAR 1985, LETNIK XXXIV, STR. 1-48 Proizvodni asortiment armiranobetonskih valjanih cevi NIVO IZDELUJE DANES: • Armiranobetonske valjane cevi dolži ne 2,5 m, 0 300, 400, 600, 800, 1000 in 1200 mm. Armatura je spiralna. Stan dardno se izdelujejo cevi z minimalno, srednjo in maksimalno armaturo. Razli ka med temi tremi je v dolžini vzdolžnih palic in hodu spirale. Vzdolžne palice so 6, 8, 10 mm, spirala pa od 6,5 do 12,5 mm. • Nearmirane cevi dolžine 2,5 m, 0 300 in 400 mm. • Nastavke revizijskih jaškov: RJn 300/1000, RJn 400/1000, RJn 600/1000, RJn 800/1000, RJn 1000/1000, RJn 1200/1000, RJn 300/1200, RJn 400/1200, RJn 600/1200, RJn 800/1200, RJn 1200/1200. • Odcepne kose (priključne kose): P 300/300, P 400/300, P 600/300, P 800/300, P 1000/300, P 1200/300, P 400/400, P 600/400, P 800/400, P 1000/400, P 1200/400, P 600/600, P 800/600, P 1000/600, P 1200/600, P 800/800, P 1000/800, P 1200/800, P 1000/1000, P 1200/1000. • Loke: Cevni loki se izdelujejo v dveh varian tah. Mapjši od 30° in večji od 30° z na tančnostjo ± 1°. Lomni kot je lahko po ljuben in ga na 1° točnosti kupec lahko izbira. Izdelujejo se naslednji loki: LC 300, LC 400, LC 600, LC 800, LC 1000, LC 1200 - manjši od 30° in LC 300, LC 400, LC 600, LC 800, LC 1000, LC 1200 - večji od 30°. • Kompletne jaške tipa NI V O z nastav kom in pokrovom po načrtu proizvajal ca z možnostjo uporabe in graditve na stavkov drugih proizvajalcev: RJ 300/1000, RJ 400/1000, RJ 600/1000, RJ 800/1000, RJ 1000/1000 in RJ 1200/1000. NAROČILO PROIZVODOV NIVO • Projektant je pri uporabi proizvodov Nivoja veliko svobodnejši, saj ni omejen pri fazonskih kosih, saj le-te poljubno konstruira, projektira, • osnova je projekt, natančen geodetski posnetek, ki proizvajalcu že zadostuje, da do vseh podrobnosti izdela celoten sistem z vso potrebno galanterijo v obra tu, • projektant lahko kombinira različne materiale, saj je NIVO že tipiziral stan dardne priključke za priključevanje jek lenih, azbestnih in drugih cevi in fazon skih kosov, • zahtevajte razpoložljivo strokovno li teraturo in propagandni material. Izdelana je posebna dokumentacy a z na slovom Proizvodni program armirano betonskih centrifugiranih valjanih cevi NIVO, ki ima tekstualni del in predstav lja pomoč pri hidravličnem in statičnem dimenzioniranju cevovodov, skladišče nju, transportu, polaganju in eksploata ciji cevovodov. Prospekt ima tudi prilo žene vse detajle posameznih proizvodov z vsebinskim kazalom, izdelanim na pasu papirja, formata A5. Vse podrobnejše informacije dobite pri strokovnjakih v naši delovni organi zaciji. GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE St. 1-2 • LETNIK 34 • 1985 • YU ISSN 0017-2774 VSIBIIUA-COIVTIIVTS Članki, študije, razprave Rado Planteu: Articles, studies proceedings PODJETJE ZA UREJANJE VODA NIVO V SLUŽBI VODNEGA GOSPODARSTVA ........................ .... v ...................................... 3 Matija Marinček: VODNO GOSPODARSTVO OBMOČJA SAVINJA—SOTLA SE VKLJUČUJE V NACRT PRIDOBIVANJA HRANE ŽE OD SA MEGA ZAČETKA.......................................................................................... 5 Stane Petrič: ZADRŽEVALNIKI NA POVODJU SAVINJE—SOTLE KOT OPTI MALNI VODNOGOSPODARSKI SISTEM ............................................... 10 Katarina Jošt: KAKOVOST VODE SE NA OBMOČJU CELJA VENDARLE Z B O L J S U J E ........................................................................................................16 Matija Kavčič: MALA HIDROELEKTRARNA 962 — REKONSTRUKCIJA CE VOVODA ............................................................................................................. 19 Leonid Kregar: SISTEM INDUSTRIJSKEGA VODOVODA C E L J E ................................21 Janez Gale: IZKUŠNJE PRI PROJEKTIRANJU IN IZVAJANJU NAPRAV ZA PRIPRAVO PITNE IN TEHNOLOŠKE V O D E ......................................27 Niko Rožič, Marko Planinšek in Alojz Rovan: ARMIRANOBETONSKE CENTRIFUGIRANE VALJANE CEVI NIVO 30 Leonid Kregar, Marko Planinšek in Mitja Rismal: DIMENZIONIRANJE KANALIZACIJE Z UPOŠTEVANJEM RETEN- CIJE V KANALSKEM OMREŽJU..............................................................35 Glavni in odgovorni u red n ik : SERGEJ BUBNOV L ek to r: ALENKA RAIČ T ehnični u red n ik : DUŠAN LAJOVIC U redniški odbor: NEGOVAN BOŽIC, VLADIMIR ČADEŽ, JOŽE ERZEN, IVAN JECELJ, ANDREJ KOMEL, STANE PAVLIN, FRANC CACOVIC, BRANKA ZATLER-ZUPANClC Revijo Izdaja Zveza d ru štev gradbenih inžen irjev in tehnikov Slovenije, L ju b ljan a , E rjavčeva 15, telefon 221537. Tek. račun p r t SDK L jub ljana 50101-878-47602. T iska tiskarna Tone Tomšič v L jubljani. R evija izhaja mesečno. L etna naročnina sku paj s č lanarino znaša 300 din, za študen te 90 din, za pod jetja , zavode in ustanove 2000 din. R evija Izhaja ob finančni pod pori Raziskovalne skupnosti Slovenije, Splošnega združenja gradbeništva in IGM Slovenije in Zavoda za raziskavo m a te ria la in konstrukcij L jub ljana. Vesti in informacije News and informations Iz naših kolektivov From our enterprises Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana Proceedings of the Institute for material and structures research Ljubljana UPORABA RAČUNALNIŠKIH PROGRAMOV PRI NAČRTOVANJU V VODNEM GOSPODARSTVU.......................................................................40 IV. SEMINAR METODE MERITEV IN OBDELAVE PODATKOV Z RAČUNALNIŠKIMI PRIMERI — BLED 22.-25. 4. 1985 ................... 41 SGP GROSUPLJE, Grosuplje........................................................................... 41 SGP KONSTRUKTOR, M aribor.......................................................................41 SGP GORICA, Nova G o r ica ........................................................................... 42 SCT LJUBLJANA, L ju b lja n a .......................................................................43 SGP PRIMORJE, A jd o v š č in a .......................................................................43 OZD GIP GRADIS, L jub ljana.......................................................................44 SOZD ZGP GIPOSS, Ljubljana.......................................................................44 PREISKAVE ALFA MAVCA Marjana Gspan in Marjan O re l.......................................................................45 Podjetje za urejanje voda Nivo v službi vodnega gospodarstva UDK 628.5 RADO PLANTEU V sedemindvajsetih letih razvoja se je podjetje za urejanje voda NIVO Celje vseskozi prilagajalo po trebam in zahtevam vodnogospodarske politike, željam uporabnikov vode in načinu financiranja vodnega gospodarstva v Sloveniji. Odločba Zavoda za vodno gospodarstvo SRS Ljub ljana, z dne 26. 7. 1957, s katero je bilo ustanov ljeno naše podjetje, in ukinitev sekcij za vodno upravo v letu 1959, sta omogočila koncentracijo hidrotehničnega kadra in opreme na porečju Savi nje in Sotle pod eno streho. Vsa vodnogospodarska dejavnost se je tako združila v našem podjetju, tedaj imenovanem Vodna skupnost SAVINJA-SO- TLA. Dvestočlanski kolektiv je izvajal v glavnem vzdrževalna dela na vodotokih in manjše regula cijske posege, ki jih je financiral republiški vodni sklad. Vodstveni kader, predvsem pa direktor, dipl. inž. Srečko Cvahte, je kmalu uvidel, da se kljub veliki zagnanosti z golimi rokami ne da krotiti reke Savinje in njenih pritokov. Pridobil je enega od prvih doma izdelanih bagrov, nabavil kamione in drugo opremo, ustanovil projektivni oddelek. Tako organizirani smo lahko resno pričeli z regulacijski mi posegi na tistih odsekih vodotokov, ki so leta 1954 povzročili na našem področju katastrofalno poplavo. Izvajali smo regulacijo Pake v Šoštanju, Bolske v Preboldu, razbremenilnik Ložnice na Pol zeli in s pomočjo Hidrotehnika Zagreb regulacijo Savinje skozi Celje, končali pa smo tudi začete me lioracijske sisteme Ložnice, Žepine in Imena. Vse večje zahteve industrije po varovanju obratov pred vodno stihijo so pripeljale do prostovoljnega do datnega zbiranja vodnega prispevka. V skladu s tako postavljenimi dodatnimi nalogami se je mo rala krepiti tudi gradbena operativa, ki je postala v vseh pogledih močnejša od ostalih vodnih skup nosti. Zakon o vodah, sprejet v letu 1964, je predvidel delno reorganizacijo in preimenovanje podjetja v Splošno vodno skupnost SAVINJA-SOTLA. Vodni sklad in njegova strokovna služba, Zavod za vodno gospodarstvo SRS, nista v popolnosti zadovoljila potrebe območja. Prav zato smo skupaj z uporab niki ustanovili po hidrografskih območjih tako imenovane hidrosisteme. Uporabniki vode so dodatno zbirali finančna sred stva pri našem podjetju na podlagi vodnih odškod nin za točne, v naprej dogovorjene programe. Upravljanje hidrosistemov je potekalo z neposred- Avtor: Rado Planteu, dipl. inž. gradb., glavni direktor, Nivo Celje, Na zelenici 14, Celje nim dogovarjanjem med uporabniki in izvajalci na skupščinah, kar je bilo za tiste čase nekaj poseb nega in se je izkazalo kot izredno učinkovito. Kot dokaz za to so grajeni objekti — celjsko vodno vozlišče s Šmartinskim jezerom, regulacija Savinje v Nazarju, regulacija desnega brega Savinje v La škem, vodovodi v Velenju in Kozjanskem. Bogate izkušnje, pridobljene pri teh delih, so nam omo gočile uveljavljanje zunaj našega območja. Tako smo med drugim opravili veliko dela na hidro elektrarni Srednja Drava II. Posebno ponosni smo, da smo sprejetje zakona o vodah v letu 1974 pričakali dobro organizacijsko pripravljeni in lahko prvi v Sloveniji ponudili do bro samoupravno organiziranost vodnega gospo darstva, ki smo jo tudi v praksi uspešno izvedli. Poglobljene samoupravne odnose smo vnesli tudi v hidrosisteme, jih vsebinsko dopolnili in uskla dili z zakonom in tako edini v Sloveniji ustanovili temeljne vodne skupnosti. V tem obdobju je uprav ljanje in gospodarjenje z vodami, zbiranje finanč nih sredstev in planiranje prešlo od podjetja na samoupravno interesno skupnost Območno vodno skupnost SAVINJA-SOTLA, izvajalske funkcije pa so ostale v podjetju, ki se je preimenovalo v Pod jetje za urejanje voda NIVO Celje. Z organizira njem temeljnih organizacij združenega dela pa je bila omogočena tudi čistejša delitev med vodno gospodarsko dejavnostjo in ostalo gradbeniško de javnostjo v podjetju. Birokratska togost, ki se je vedno bolj krepila v interesni skupnosti, je prisilila podjetje, da je svoj umski in finančni kapital usmeril v dejavnosti, ki posredno rešujejo vedno težje vodnogospodarske probleme. Zgradili smo vodno separacijo gramoza v Žalcu in nato še sodoben obrat za izdelavo armi- ranabetonskih centrifugiranih cevi in betonske ga lanterije. Razširitev projektive z enoto v Ljubljani, ustanovitev kovinsko-montažnih obratov in razvoj lastne tehnologije za čiščenje vseh vrst vod je omo gočila uspešno izvedbo in obratovanje teh naprav v Titovem Užicu, Gostivaru, Valjevu, Omišu, Beo gradu in drugod. Dodatno smo se usposobili za gradnjo večjih zemeljskih pregrad in uspešno zgra dili pregrade Vonarje, Tratna, Trnava, Loče. Na vedena dejavnost in zgrajeni objekti so nas do končno uveljavili na vsem jugoslovanskem prostoru. Osnovo organiziranosti delovne organizacije smo postavili v letu 1974 in jo sproti prilagajali potre bam delovnega procesa in samoupravnega razvoja. Danes sestavljajo podjetje za urejanje voda NIVO Celje naslednje organizacije: tozd vodno gospodarstvo Celje, ki je organiziran za opravljanje dejavnosti splošnega družbenega pomena na področju vodnega gospodarstva za po rečje Savinje in Sotle; tozd v«dne in nizke gradnje Celje, specializiran za operativno dejavnost na področju hidrotehničnih objektov in nizkih gradenj, z dislociranim obratom proizvodnja gradbenega materiala v Vrbju pri Žal cu, operativno enoto v Ljubljani in enoto za inže niring čistilnih naprav za pitno in tehnološko vodo v Ljubljani; tozd projektinženiring Ljubljana, organiziran za projektiranje in študijsko raziskovalno delo v vod nem gospodarstvu in delovna skupnost skupnih služb v Celju z marketing izpostavo v Beogradu. V vseh obdobjih razvoja smo posebno pozornost posvečali vzgoji lastnega strokovnega kadra na vseh nivojih. Pri reševanju vseh problemov v vodarstvu zasto pamo načelo interdisciplinarnosti hidrotehnikov, hidrologov, biologov, kemikov, statikov in ekono mistov, kar prinaša dobre rešitve. Z namenom, da obogatimo lastno znanje in izdelamo zastavljene naloge po zadnjih znanstvenih dognanjih, že vrsto let sodelujemo s strokovnjaki univerze Edvard Kardelj Ljubljana — FAGG — oddelek za zdrav stveno hidrotehniko (čiščenje odpadne vode), inšti tutom za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo (statika), Vodnogospodarskim inšti tutom Slovenije iz Ljubljane (modelne raziskave, prodonosnost), SVIZ sliva Save iz Zagreba (ureja nje vodnogospodarskih sistemov na Sotli), Hydro- projektom iz Brna ČSSR (vrečasti jezovi, splošna hidrotehnika) in Geološkim zavodom Ljubljana (hidrogeološke raziskave) in Zavodom za raziskavo materialov in konstrukcij Ljubljana. Zadnji dve leti »strokovnjaki« za vodno gospodar stvo intenzivno iščejo formulo za »uničenje« vod nogospodarskih organizacij združenega dela. Ven dar naš petstopetdesetčlanski kolektiv jasno ve, kaj nam nalaga zakon o vodah iz leta 1981, kaj družbeni dogovori in samoupravni sporazumi o varstvu vode ter vrsta ekoloških peticij. Prav gotovo tudi vemo, kaj družba pričakuje od nas na področju osuševa nja in namakanja zemljišč (zeleni plan), na pod ročju varovanja kakovosti vode in kaj na področju prenosa znanja in storitev na tuje tržišče. Prav gotovo imamo zelo dobro podlago v mladih stro kovnjakih, v posebno izdelani tehnologiji dela, v izkušenih operativcih, da bomo skupaj z ostalimi vodnogospodarskimi organizacijami, inštituti in univerzo našli tisto optimalno pot, ki bo delavcem našega podjetja zagotavljala ustrezen dohodek, vsem nam pa zadostne količine čiste in zdrave po vršinske, podzemne in talne vode. Vodno gospodarstvo območja Savinja-Sotla se vključuje v načrt pridobivanja hrane že od samega začetka UDK 628.37 MATIJA MARINČEK 1. UVOD 1.1. Pomen zelenega plana Hrana ima tako po svetovnih kot tudi po domačih merilih vse večji pomen. Je ena osnovnih dobrin, ki omogoča življenje in razvoj človeštva. Z naraščanjem prebivalstva se potrebe po hrani večajo. Na gospodarskem in političnem področju dobiva strateški pomen. Poleg naporov, da bi dosegli čim večjo donosnost zemljišč, ki se že intenzivno izkoriščajo za kmetij stvo, je potrebno tudi usposabljanje sedaj nepro duktivnih zemljišč. Urbanizacija, industrializacija in razvoj infrastrukture, ki so nujne spremljevalke gospodarskega razvoja, zahtevajo nova zemljišča. Tako je v preteklem obdobju spremenilo samo v Sloveniji namen ca. 2000 ha zemljišč na leto. Za graditev so se uporabljala tudi najboljša kmetijska zemljišča, saj je bila ponavadi tu graditev naj ce nejša. To izgubo je potrebno vsekakor nadomestiti. Pojem »zeleni plan« se je pojavil v srednjeročnem obdobju 1981—1985, ki se pravkar izteka. V go spodarskih planih je bil dan poseben poudarek razvoju kmetijstva, tako tudi usposabljanju za močvirjenih zemljišč za kmetijsko proizvodnjo. Konkretnejše pa so se vsaj ponekod in za nekatere kulture pojavile tudi zahteve po namakanju zem ljišč. Vendar pa to srednjeročno obdobje ni bilo prvo, ampak že drugo, v katerem je bil načrtovan orga niziran pristop k osuševanju zemljišč oziroma me- melioriranju zemljišč nasploh. Dela pa so se na našem območju izvajala tudi že prej. 1.2. Predstavitev območja OVS Savinja-Sotla Območje obsega povodje Savinje ter zgornji in srednji tok reke Sotle. Oba vodotoka sta leva pri toka Save. Savinja se izliva v Savo pri Zidanem mostu, Sotla pa pri Jesenicah blizu Bregane. Sotla je na celotnem odseku mejna reka med Hrvaško in Slovenijo. Naše območje pokriva teritorij šestih občin: celj ske, laške, mozirske, šentjurske, šmarske, velenjske in žalske občine, poleg tega pa še manjši del občine Slovenske Konjice. Dve občini, celjska in velenj ska, sta industrijsko močno razviti, ostale občine, razen laške, pa so še vedno pretežno kmetijske, Avtor: Matija Marinček,, dipl. inž. grad., PUV Nivo Celje, Cel&vška 1, Celje kljub pospešeni industrializaciji v preteklem ob dobju. Občini Šentjur in Šmarje sta v celoti manj razviti, občini Laško in Mozirje pa delno. Uporab niki in izvajalec vodnogospodarske dejavnosti pod jetje Nivo Celje se združujejo v Območno vodno skupnost Savinja-Sotla, ki se združuje v Zvezo vodnih skupnosti Slovenije. V posameznih občinah obstajajo temeljne vodne skupnosti. V vsaki občini je tudi kmetijska zemljiška skup nost, le-te se združujejo v Zvezo zemljiških skup nosti Slovenije. Na našem območju opravljajo kmetijsko dejavnost naslednje delovne organizaci- jeje: Hmezad Žalec, ki teritorialno pokriva žalsko, celjsko in šmarsko občino. Šentjursko občino po kriva kmetijski kombinat Šentjur. V občini Mo zirje združuje kmetijsko dejavnost Zgornja savinj ska kmetijska zadruga, v velenjski občini deluje ERA Velenje, tozd kmetijstvo, v laški občini pa Kmetijska zadruga Laško. Vse kmetijske organiza cije so odgovorne tako za »lastno« proizvodnjo (proizvodnja na družbenih zemljiščih) kot tudi za »kooperacijsko« proizvodnjo zasebnih kmetov ko operantov. 1.3. Sedanji delež območja v slovenskem zelenem planu V iztekajočem srednjeročnem obdobju 1981—1985 je predvideno, da se usposobi v Sloveniji 15.000 ha zamočvirjenih zemljišč. Naše območje je vključeno v tem planu s 1500 ha zamočvirjenih zemljišč, ki bi se osušila. Poleg tega je bilo predvideno namaka nje 200 ha zemljišč. Torej je naše območje vključe no s ca. 10 %>, kar je malo glede na to, da ima na tem področju bogato tradicijo, po drugi strani pa veliko glede na pomanjkanje sredstev za urejanje vodotokov — osnovnih odvodnikov, ki pa je po trebno skoraj povsod, kjer se predvideva osušitev zemljišč. Zato obstaja bojazen, da tudi tega plana ne bo mogoče v celoti uresničiti, vendar o tem kaj več v naslednjih poglavjih. 2. OPIS PRETEKLE DEJAVNOSTI Na našem območju so začeli z melioracijskimi deli v večjem obsegu že kmalu po vojni. Osnovno ini ciativo so imeli vodarji, čeprav so objekti name njeni kmetijski dejavnosti. To iniciativo so obdr žali do danes. Ves čas do danes lahko razdelimo na naslednja obdobja: a) obdobje od osvoboditve do leta 1975 b) srednjeročno obdobje 1976—1980 c) sedanje srednjeročno obdobje z »zelenim pla nom« 1981—1985. a) Kmalu po letu 1945 je pod okriljem Glavne uprave za vodno gospodarstvo Ljubljana, ki je ime la področno izpostavo v Celju, delovalo Podjetje za melioracije Ljubljana s tehničnima bazama v Ljubljani in v Ptuju. Po delni decentralizaciji leta 1951 je bila na našem območju ustanovljena Vodna skupnost Ložnica Žalec. Ta je v letih 1954—1957 naročila pri Projektu nizke gradnje Ljubljana iz delavo tehnične dokumentacije za ureditev Ložnice v dolžini 9 km in njenih pritokov v dolžini 2 km ter odvodnih in melioracijskih jarkov v skupni dolžini ca. 18 km. Ložnica je s svojimi 108 km2 pri spevnih površin, delno pa tudi drugi vodotoki, ob časno poplavljala ca. 3000 ha zemljišč od skupno 9000 ha kmetijskih zemljišč v Spodnji Savinjski do lini. Posledica tega je bila zamočvirjenost in zagla- jenost teh zemljišč. Začeli so izvajati drenaže, tedaj še iz glinastih cevi. Delno so uredili tudi nekatere vodotoke v Spodnji in Zgornji savinjski dolini ter okrog Celja. V Ob sotelju pa prizadevanja, kot je že bilo omenjeno, niso rodila sadov. Do leta 1975 so bili na našem območju izvedeni ukrepi, ki so prikazani v pre glednici 1. Preglednica 1 Osušene površine Urejeni vodotoki in jarki (km) neposredno posredno po ost. meliorac. ukrepih skupaj Ložnica 10,8 in meliorac. j. 18,0 315 420 735 Lagvaj 0,8 40 40 Tmavca 3,7 182 182 Trebnik 1,6 50 50 Vzh. Ložnica 2,8 55 55 Bočni graben 0,4 55 55 Tesnica 0,2 1,9 19 Skupaj 38,3 606 530 1136 Poleg tega je bila položena drenažna mreža še ob Voglajni in Slomskem potoku na površini 38 ha, ob Sotli na površini 60 ha, ob Bistrici 15 ha, ob Paki pri Šmartnem 20 ha. Torej je bilo skupno osušenih v tem obdobju 1269 ha zemljišč in ure jenih 38 km odvodnikov. Hmezad Žalec je že tudi v tem času občasno namakal del zemljišč, hmelji šča v Spodnji Savinjski dolini. b) V letih 1975/76 je prišlo do delne reorganizacije vodnega gospodarstva. Naša delovna organizacija se je preimenovala v Podjetje za urejanje voda NIVO Celje. Z uporabniki se je združila v Območ no vodno skupnost SAVINJA-SOTLA. Naša in druge območne vodne skupnosti pa so se povezale v Zvezo vodnih skupnosti Slovenije (ZVSS). Pri ZVSS je bil ustanovljen poseben Odbor za melio racije. Gospodaril je z delom prispevkoy za spre membo namembnosti kmetijskih zemljišč. V tem obdobju so bile ustanovljene občinske zemljiške skupnosti, ki so se proti koncu tega obdobja zdru žile v Zvezo kmetijskih zemljiških skupnosti Slo venije. Le-te so razpolagale z večjim delom ome njenih prispevkov. Ne glede na to je iniciativa pri melioracijskem urejanju zemljišč ostala pri vo darjih. Odbor za melioracije ZVSS je pripravil načrt, po katerem bi morali v tem obdobju osušiti v Slove niji 17 tisoč ha zemljišč. Prioriteto je imela sever- no-vzhodna Slovenija ter ostala manj razvita ob močja, med njimi tudi območje šentjurske in šmar ske občine ter del območja laške in mozirske občine. Sredstva odbora za melioracije se niso smela upo rabiti za ureditev osnovne odvodnje, ampak le za ostale melioracijske ukrepe. To je začetek deljene ga financiranja melioracijskega urejanja kmetij skih zemljišč, ki velja še danes in vsaj na našem območju začetek problemov, kako zagotoviti sred stva za osnovno odvodnjo. Ne glede na to je bila na našem območju načrtovana osušitev 3000 ha zemljišč. Pri tem smo računali, da bomo sredstva OVS, namenjena za ureditev osnovne odvodnje, okrepili z ugodnimi krediti Ljubljanske banke. Po sporazumu o kreditiranju naložb v kmetijstvu v SRS v letih 1976—1980, sklenjenem aprila 1977, je bilo mogoče pridobiti ugodne kredite za ureja nje osnovne odvodnje, z dobo odplačevanja 17 let in 3 % obrestni meri. Osnova za kredite so bila vrnjena sredstva federacije. Obseg predvidenih del na našem območju je prikazan v preglednici 2, prav tako tudi realizacija teh del. Preglednica 2 KZS Predvidene ureditve osnovni odvod/ostali mel. ukrepi (v km) (v ha) Urejeno osušene površine (v ha) Celje 3,1 314 127 Laško 1,7 65 — Mozirje 1,7 370 31 Šentjur 7,3 610 105 Šmarje 9,2 612 97 Velenje 0,7 210 82 Žalec 3,3 744 935 Skupaj 27,0 2925 1377 Iz preglednice je razvidno, da je bil plan izpolnjen komaj za polovico. Osnovni vzrok je bil v tem, da kreditov za osnovne odvodnike nismo dobili. Na črtovano je bilo namreč, da bi ca. 70 °/o stroškov za ureditev 20 km odvodnikov pokrili s krediti, tako pa je morala zagotoviti vsa sredstva Območna vodna skupnost sama. Urejeno je bilo le ca. 9 km vodotokov. c) V srednjeročnem obdobju 1981—1985, ki se pravkar izteka, ima v okviru »zelenega plana« za pospešitev razvoja kmetijstva melioracijsko ureja nje kmetijskih zemljišč spet pomembno vlogo. Po leg že vpeljanega vira sredstev, prispevkov za spre membo namembnosti zemljišč, je bilo s sporazumom sklenjeno dodatno zbiranje sredstev iz dohodka delovnih organizacij. Tako so se sredstva odbora za melioracije ZVSS, katerega vodstvo so prevzeli kmetijci, skoraj potrojila. V okviru slovenskega plana, ki predvideva osušitev 15 tisoč ha zemljišč, pretežno na prioritetnih ob močjih Primorske in severnovzhodni Sloveniji, je naše območje udeleženo s 1500 ha. Plan in predvi dena realizacija plana sta prikazana v preglednici 3. Preglednica 3 Predvidene ureditve Izvedene KZS Osnovni odvod (km) os uš itv e (h a) na m ak an je (h a) os uš ite v (h a) na m ak an je (h a) Celje 6,4 271 0 271 0 Laško 0,9 80 0 65 0 Mozirje 0,9 140 0 0 0 Šentjur 6,1 249 0 189 0 Šmarje 13,4 432 0 330 0 Velenje 7,8 191 0 191 0 Žalec 7,1 352 200 386 0 Skupaj 42,6 1.715 200 1.432 0 Iz preglednice je razvidno, da bo plan osuševanja zemljišč izvršen ca. 80 °/o; osnovni vzrok je spet pomanjkanje sredstev za ureditev osnovnih odvod- nikov. 3. SEDANJI PRISTOP IN PROBLEMATIKA 3.1. Sedanji pristop Iz pregleda melioracijske dejavnosti na našem ob močju, ki pa je podobna dejavnosti na drugih ob močjih, lahko spoznamo, da daje dobre rezultate le celovit pristop pri urejanju kmetijskih zemljišč. Osuševalni ukrepi morajo vsebovati naslednje: a) ureditev osnovnih odvodnikov (vodotokov); le-ti so lahko osnovni povzročitelji zamočvirjenja zem ljišč, urejeni pa predstavljajo osnovno ožilje od vodnega sistema melioracijskega območja; b) ureditev odvodnih in melioracijskih jarkov, saj s tem omogočimo čim hitrejši odtok vod, ki prite kajo z obrobja. Jarki tudi odvajajo vodo, zbrano v drenažnih sistemih; c) izravnavo zemljišč, zasip mikrodepresij, starih strug in rokavov. 2e s temi ukrepi marsikdaj pre prečimo zastajanje vode na površini in nastajanje kritičnih točk za strojno obdelavo. Pomembna je tudi odstranitev nepotrebne zarasti in panjev; č) izvedba drenažne mreže povsod tam, kjer so tla pretežka in se voda ne more zadovoljivo odcejati v osnovne odvodnike in odvodne ter melioracijske jarke. Strojna obdelava, zlasti njivskih kultur, zah teva namreč sorazmerno velike zaokrožene povr šine čimbolj pravilnih oblik; d) izvedbo krtičenja težjih del in podrahljanje laž jih tal, da se omogoči čim hitrejši odtok odvečne vode do drenaž oziroma odvodnih jarkov in vodo tokov; e) izvedbo začetnih aglomeracij skih ukrepov, če sö potrebni. Predvsem je mišljeno apnenje in za ložno gnojenje zemljišč. Pred načrtovanjem in iz vedbo drenažne mreže, krtičenja, podrahljenja in aglomeracij skih ukrepov so nujno potrebne po drobnejše pedohidrološke razsikave. Za ureditev osnovne odvodnje, odvodnih jarkov ter zasnovo ostalih melioracijskih ukrepov pa zadoščajo okvir ne pedohidrološke raziskave; f) izvedbo zložbe zemljišč. Ta je skoraj povsod po trebna, ker so zlasti zasebna zemljišča zelo raz drobljena. Zasebna zemljišča predstavljajo 70 do 90 %> vseh kmetijskih zemljišč. Le zaokrožena zem ljišča večjih površin in pravilnejših oblik, to ve lja zlasti pri njivskih kulturah, omogočajo eko nomično strojno obdelavo, ki je ena temeljnih po gojev za intenzivno kmetijsko proizvodnjo; g) izvedba dovoznih in poljskih cest, ki je potreb na zaradi nove oblikovanosti površin in težnje po čim hitrejšem spravilu pridelkov. Na našem območju ni bilo, razen redkih izjem (del no namakanje hmelja v spodnji Savinjski dolini), večjih pristopov k namakanju. Vsekakor pa se predvsem pri hmelju (delno tudi pri drugih kul turah) ter na prepustnejših tleh spodnje Savinjske doline kažejo tudi potrebe po namakanju, zlasti v poletnih mesecih vegetacijske dobe. Delno pa se bo pojavila potreba po osušitvi zemljišč tudi v Obsotelju, saj je količina padavin v vegetacijski dobi tu manjša in prevladuje že subpanonsko pod nebje. Namakanje se izvede praviloma na zemljiščih, kjer je že vpeljana intenzivna kmetijska proizvod nja. Namakanje postane gospodarno šele pri večji stopnji obdelave zemljišč, saj na našem območju podnebje ni tako, da bi bil primankljaj vlage v tleh osnovni omejitveni faktor. Namakalni ukrepi morajo vsebovati sledeče: a) zagotovitev zadostnih količin vode za namaka nje v sušnih mesecih. Na našem območju, kjer ima jo vodotoki hudourniški značaj in je razmerje med visokimi in srednjimi vodami tudi več stokratno, je skoraj edina možnost zagotavljanja vode z za drževalniki, ki so praviloma večnamenski, da so bolj ekonomični; b) dovod vode — bodisi po naravnih vodotokih bo disi po umetnih strugah oziroma cevovodih do namakalnega območja; c) izvedba detajlne namakalne mreže. Pomembna je pravočasna ustanovitev melioracij skih skupnosti na območjih, kjer so vključeni za sebniki — kooperanti, torej skoraj v večini prime rov. Ker so po ureditvi vodotokov praviloma potrebni tudi novi mostovi, bi morale v večji meri sodelo vati občinske komunalne skupnosti. 2e več kot desetletje poudarjajo predvsem vodarji pomen rednega vzdrževanja melioracijskih siste mov. Pri tem je mišljeno redno vzdrževanje odvod nih in melioracijskih jarkov, čiščenje drenaž (pred vsem izlivk), vzdrževanje poljskih cest. Le tako je možno ohraniti kakovost melioracijskih objektov in zagotoviti potrebno dobo trajanja. Pomembna je študijsko-raziskovalna dejavnost, ki mora imeti trajen, nekampanjski značaj, da se sproti in v daljšem časovnem obdobju preverja ustreznost tehničnih rešitev ter dajejo napotki za izboljšanje. To pa je tudi osnova za pripravo teh ničnih standardov, ki jih na tem področju še ni mamo. 3.2. Problemi, ki se še vedno pojavljajo Naj večji problemi, vsaj na našem območju, so po sledica neustreznega financiranja. Sredstev za same hidromelioracije je sorazmerno dovolj, saj so viri (prispevki za spremembo na membnosti zemljišča) sorazmerno stalni in strogo namensko določeni. Večina sredstev — 60—70 °/o — so sredstva odbora za melioracije, ki se dodelijo kot dotacija, 20—30 % je posojil, 10% pa je last na udeležba investitorjev, kmetijcev. Sredstva območne vodne skupnosti, s katerimi bi financirali tudi osnovno odvodnjo melioracijskih kompleksov, pa so skromna in namenjena tudi za drugo vodnogospodarsko dejavnost. Na našem območju sta finančno močni le celjska in velenjska občina z močno razvito industrijo in manjšim interesom za urejanje kmetijskih zem ljišč ter večjim za varovanje urbanih zemljišč, oskr bo z vodo in reševanje komunalnih problemov. Delež sredstev, ki se solidarno preliva na območja manj razvitih, bolj kmetijsko usmerjenih občin, pa ne zadošča za urejanje osnovne odvodnje melio racijskih sistemov. Posledice tega stanja so naslednje: — kmetijske organizacije naročajo izdelavo teh nične dokumentacije za melioracije, preden ob močna skupnost zagotovi sredstva za načrtovanje osnovne odvodnje. Načrtovanje tako ni usklajeno, še slabše, večkrat je postavljeno na glavo; — ker osnovna odvodnja ni urejena, želijo kmetij ske organizacije urejati predvsem manjša območja, pristop je parcialen. To pa še bolj otežkoča načrto vanje, ureditev, vzdrževanje osnovne odvodnje, saj nesistematično urejanje odvodnikov na krajših odsekih praviloma ne da zaželenih učinkov; — še večje neskladje nastane pri sami izgradnji melioracijskih sistemov. Osnovni odvodniki se za radi slabega dotoka sredstev urejajo tudi 2 do 5 let. Sredstva za melioracije pa pridobijo kmetijske organizacije skoraj v celoti že v prvem letu iz gradnje; — zaradi počasnega napredovanja del, ki daje slabše finančne učinke tako izvajalcu del kot ce lotni skupnosti, hočejo kmetijske organizacije eks ploatirati zemljišča, ko še niso v celoti usposoblje na. Tako mora izvajalec izvajati dela zunaj vege tacijske dobe, to je v času, ki je praviloma neugo den za graditev, kmetijska proizvodnja pa na pol urejenih zemljiščih ni učinkovita; — zaradi neusklajenega delovanja obeh investitor jev izvedba del na osnovni odvodnji ni usklajena z ostalimi melioracijskimi deli. Večji problemi na stanejo že pri uporabi in transportu zemeljskih materialov; — večkrat se zaradi časovne stiske preskakuje jo posamezne faze tako predinvesticijske kot in vesticijske dejavnosti, poskuša se obiti ali preveč poenostaviti upravni postopek. Tako načrti včasih niso usklajeni z ostalimi uporabniki prostora; — vzrok takšnega nenačrtnega pristopa so večkrat tudi ne dovolj strokovni pristopi investitorja, ne razumevanje za dejanske probleme in cilj, čim hitreje pridobiti sredstva, ki jih v pretežni meri ni potrebno vračati; — posledica nenačrtnega pristopa so tudi manj strokovni projekti in izvedba del, kot bi lahko bili. Načrtneje bi lahko usposabljali kadre, zlasti še, če bi zagotovili permanentno študijsko razisko valno dejavnost, ki bi jo izvajale za to usposoblje ne inštitucije: biotehniška fakulteta ali inštituti. Težavo predstavljajo tudi še nerešeni tehnični pro blemi: — dragi filtrski materiali. Apnenčasti materiali so neustrezni, zlasti če so drobljeni, saj se ob prisot nosti vode in ogljikovega dioksida premočno raz tapljajo. Poizkusi z drugimi materiali: stiroporom ali glinoporom v preteklosti niso uspeli zaradi ne obstojnosti ali pa prevelike cene. Tako so trenut no edino kakovostni filtrski materiali obstojni reč ni prodci ustrezne granulacije. Poleg velike cene samega materiala predstavljajo naj večji strošek transporti teh materialov, saj jih praviloma ni v bližini zemljišč, potrebnih melioriranja. Problem je tudi lokalni razvoz materiala zaradi velike teže. Drenaže v težjih in težkih tleh pa brez filtra niso dovolj učinkovite; — negotovo delovanje kombiniranih sistemov dre- nažnih zbiralcev s sesalci ter problematična kon trola delovanja oziroma potrebno čiščenje; — v proizvodne stroške še vedno ni vključeno tudi vzdrževanje melioracijskih objektov (jarki, dre naže, poljske poti), tako objekti prehitro propade jo in ne zdržijo ekonomične dobe trajanja. 4. BODOČE POTREBE 4.1. Površine, potrebne melioracijskih ukrepov Kljub naporom v preteklih obdobjih in tudi izvede nim delom, ki so okvirno prikazana v 3. poglavju, je na našem območju še vedno ca. 7600 ha zem ljišč, potrebnih osušitev. Poleg tega je samo v Spod nji Savinjski dolini vsaj 600 ha že intenzivno obde lanih zemljišč, ki so potrebna občasnega nama kanja. Delež takih zemljišč pa bi se povečal (zlasti v Obsotelju) po osuševalnih ukrepih. Naj navedem samo nekatera večja območja, potrebna osušitve: — obrobje Spodnje Savinjske doline, predvsem na levem bregu Ložnice ter ob Bolski in Konjščici, — Zadrečka dolina ob Dreti, — Zgornja Savinjska dolina, predvsem med Letu šem in Ljubnem ter v dolini pritoka Lučnice, — Obsotelje od Podčetrtka do Bistrice ob Sotli z izjemo manjšega že osušenega območja (Imensko polje). Tu bi se morali lotiti urejanja skupaj s Hr vati, da bi istočasno uredili zemljišča na obeh bre govih Sotle. Na vseh navedenih območjih je treba urediti osnovno odvodnjo, pri tem pa upoštevati že zgra jene objekte (zadrževalniki, že urejeni odseki vo dotokov) in ostale osuševalne ukrepe. Območja, potrebna namakanja, so predvsem v Spodnji Savinjski dolini ob Bolski in Trnavi ter med Savinjo in Ložnico. Ze v I. fazi bi bilo potreb no namakati ca. 600 ha površin, in sicer na ob močju, kjer je manj prepustna krovna naplavina najbolj tenka in voda hitro ponikne v prodni vo- donosnik. tate. Le enovito financiranje omogoča pravilen operativni pristop ter zmanjša čas gradnje; c) glede na dosedanje izkušnje bi kazalo razdeliti melioracijsko urejanje, mišljeni so osuševalni ukre pi, v dve fazi: — v i . fazi bi uredili osnovne odvodnike ter odvod ne in melioracijske jarke ter izvedli izravnavo zem ljišč ter pripravo obdelovalnih površin in dovoznih poti; — v II. fazi, ki bi sledila po nekaj letih, bi na osnovi pedohidrološke analize, ki bi upoštevala že spremenjeno stanje zaradi ukrepov I. faze, predvi deli po potrebi ostale melioracijske ukrepe, kot je izvedba drenaž, krtičenje, podrahljanje, gnojenje. V sedanji praksi opažamo, da talne razmere po iz vedbenih ukrepih, ki so navedeni kot I. faza, mar sikje niso več enake kot pred ukrepi, lahko so boljše ali pa tudi slabše. Tako rezultati predhod nih pedohidroloških raziskav včasih ne ustrezajo več, izvedba drenaž pa ni najbolj ekonomična. č) najti bi morali finančno možnost, da bi se me lioracijski sistemi začeli redno vzdrževati, če teh ukrepov ni mogoče vključiti v redne proizvodne stroške. 4. ZAKLJUČEK Ce pregledamo do sedaj izvedena dela in potrebe, ki so prikazane v vodnogospodarskih osnovah Sa vinje in Sotle, ki pa ne vključujejo vseh zemljišč, je stanje takšno (površine v ha). Treba je omeniti, da so bili zgrajeni nekateri več namenski zadrževalniki, ki naj bi se delno izkori ščali tudi kot viri vode za namakanje. Preglednica 4. Podatki vodnogospodarskih osnov Savinje—Sotle Povodje Savinje Povodje Sotle osuševanje namakanje osuševanje namakanje potrebe izvedeno potrebe izvedeno potrebe izvedeno potrebe izvedeno 8.700 3.580 11.000 400 + 200 2.000 670 1.400 — 4.2. Tehnični pristop a) Vseh površin v naslednjem petletnem srednje ročnem obdobju, verjetno pa tudi vse do leta 2000, ne bo mogoče urediti. Zato bi bilo potrebno pri praviti kakovosten srednjeročni in tudi dolgoročni plan, selektivni plan, ki bi bil zasnovan na kako vostnejših tehničnih podatkih, ki bi upoštevali ce lovit pristop, realne finančne možnosti ter opera tivne sposobnosti; b) način financiranja bi moral biti enovit, saj le vsi, v točki 3.1. navedeni ukrepi dajo dobre rezul- Tu jih navajamo le poimensko: Smartinsko jezero, Sotelsko jezero, Slivniško jezero, Zovneško jezero. Predvidena je tudi izgradnja še nekaterih zadrže valnikov, in sicer: Ločnica, Sevčnik, Hudinjca. Ti objekti vsaj posredno omogočajo pristop k nama kanju. 2e sedaj pa so v Spodnji Savinjski dolini instalirane naprave na ca. 400 ha zemljišč, v tem letu pa se pripravljajo še na 200 ha zemljišč. Treba bo še preveriti, ali sedanji vodni viri zadostujejo ter predvideti dovod vode do namakalnih območij. Menim, da članek lahko sklenem z naslednjimi ugo tovitvami: Kljub spreminjajočim se interesom na- še družbe v preteklosti je bila vseskozi ohranjena kontinuiteta pri melioracijskem urejanju kmetij skih zemljišč. Levji delež pri tem nosi vodno go spodarstvo. Vsaj v preteklosti je bilo tako, pravil no pa je, da se tudi kmetijci sami v večji meri vključijo v to dejavnost, saj je končni cilj vseh me lioracijskih ukrepov povečati in izboljšati kmetij sko proizvodnjo. Povečano aktivnost je vsaj pri ne katerih kmetijskih zemljiških skupnostih in kme tijskih organizacijah že mogoče opaziti. Bolj smelo 1.0 UVOD Hiter razvoj gospodarstva, urbanizacije ter izred no povečane potrebe po vodi za oskrbo, po hrani, po vodi za industrijo, hkrati pa vedno večje one snaženje vode ter nujni ukrepi za načrtnejše gospo darjenje z vodo nam narekujejo večjo skrb za iz gradnjo večnamenskih zadrževalnikov. Ti naj bi vsestransko pripomogli k optimalnemu gospodar jenju z razpoložljivo vodo, k odpravljanju škod ljivih vplivov povodnji, k izboljšanju vode, k njeni čistosti. Ta skrb vodi tudi k ohranitvi in bogatenju življenja v vodi. Tu je treba poudariti še pomemb no mesto za ustvaritev pogojev za razvoj turizma, športa in rekreacije. Zato morajo biti za nas za drževalniki — pa najsi gre za objekte v splošni ali posebni rabi — ključni objekti. Le z izgradnjo za drževalnikov bo možno ohraniti naravno in gospo darsko ravnotežje po vodi nasploh ter tako zava rovati človekovo okolje in oceniti njegovo kako vost. 2.0 POREČJE SAVINJA-SOTLA KOT OBMOČJE REKE SAVE Porečje Savinje in Sotle je v slovenskem prostoru znano po številnih povodnjih, lahko rečemo kata strofah. Se svež je spomin na katastrofalno povo denj v Celju in njeni širši okolici leta 1954. Povodnji je bilo izpostavljeno prav mesto Celje ter niže ležeči kraji, predvsem Laško. Vendar ni bila Avtor: Stane Petrič, dipl. inž. gradb., Nivo Celje, Stegenškova 15, Celje pa se je potrebno lotiti tudi odprave slabosti. Predvsem bi morali doseči bolj celovit in bolj or ganiziran pristop pri urejanju melioracijskih ob močij, združeno nastopanje vseh kmetijskih orga nizacij na našem območju, doseči ugodnejši način financiranja (vključitev osnovnih odvodnikov), pri zadevati si za zboljšanje tehničnih rešitev oziroma sprotno in trajno študijsko-raziskovalno spremljavo te dejavnosti. Vsaj na donosnih površinah bi mo rali uvesti tudi občasno namakanje. STANE PETRIČ to edina zabeležena povodenj takih razsežnosti. V tem stoletju je bilo kar pet katastrof, in sicer leta 1901, 1926, 1933, 1954 in 1964. Manjše vodne ujme, ki so potem zalile nižje predele mesta in večino kleti, smo doživljali skoraj vsako drugo do tretje leto. Obsežna regulacija Savinje od Tremar- ja navzgor proti Celju, ki se je začela leta 1934 in se končala pri izlivu Ložnice leta 1960, takega stanja ni mogla izboljšati v polni meri. K temu so prispevali svoje ostali pritoki Savinje. Celje z bližnjo okolico ima izredno neugodno hidro grafsko lego. Na razmeroma kratkem odseku se v Savinjo, ki niže mesta skoraj pravokotno zavije proti jugu, izliva kar pet vodnatih potokov. Tako mesta ne ogroža samo naraščajoča Savinja, temveč tudi potoki Ložnica s Koprivnico z zahoda, Hudinja s severa ter Voglajna z vzhoda. Vsaka povodenj napravi večjo ali manjšo škodo, ki je številčno niti ne moremo natanko ovrednotiti. Škoda po znani katastrofi leta 1954 je bila ocenjena na območju tedanje občine Celje na 4 milijarde din, škoda iz leta 1964 pa na okrog 6 milijard din. Pogostost poplav v Celju je od 15. stoletja zgodovinsko do kazana, torej gre v preteklosti za pogoste ogromne izgube premoženja. 3.0 NAČINI VARSTVA PRED VISOKIMI VODAMI Zaradi stalnih groženj pred povodni j o je bil že v prejšnjem desetletju kot manjši ukrep uporabljen način z zboljšanjem odtoka, z ureditvijo glavnih vodotokov: Savinje, Ložnice, Voglajne, Koprivnice, Hudinje. Zadrževalniki na povodju Savinje-Sotle kot optimalni vodnogospodarski sistemi UDK 627.8.05 Na samem urbanem območju je bila privzeta vi soka stopnja varnosti. Ti varstveni ukrepi pa so pogosto vezani na posledice pospešenega odtoka. — Sodobnejša in prav gotovo gospodarnejša me toda varovanja pred visokimi vodami je v zadrže vanju vode ob nalivih z zgraditvijo dolinskih pre grad v hribovitih predelih vodnih tokov. Z zadr ževanjem voda ob nalivih v akumulacijskih pro storih lahko bistveno zmanjšamo visoke vode dol- vodno, pri čemer pa izrabimo še možnost, da v suš nem obdobju spuščamo vodo v vodotok glede na namen in količinske potrebe. To vodo iz zadrže valnika, ki jo spuščamo v vodotok ali po cevovodu do »praga«, uporabimo za industrijo, kmetijstvo ali kot pitno vodo. — Tretji način v razvoju ukrepov za preprečitev škodljivega delovanja vode pri planiranju, projek tiranju in izvajanju urejanja vodnega režima pa je kombinacija klasičnih regulacij odvodnikov ob vključitvi funkcije zadrževalnikov ob pravilni iz biri stopnje varnosti varovalnih območij, kar je že korak k optimalizaciji vodnega režima. 4.0 ZADRŽEVALNIKI NA OBMOČJU SAVINJA-SOTLA 4.1. Zasnova in vodnogospodarski programi Območje, s katerim upravljamo v skladu z zako nom o vodah, nima velikih prostorov in možnosti za zadrževanje voda. Taka ugotovitev je bila za pisana ter strokovno obdelana v dokumentaciji iz leta 1960: »Okvirna vodnogospodarska osnova po rečja Savinje (kasneje še porečja Sotle)«. (1) Pred videvanja iz te analize z vidika možnosti in potreb nih ukrepov je praksa v celoti potrdila! Danes je realizirano že nekaj tistih zadrževalnikov, ki so bili predvideni kot nujni in najbolj gospodarni. Vsi republiški vodnogospodarski načrti so to ob močje obravnavali zelo skrbno prav iz naslednjih razlogov: — varstvo pred škodljivim delovanjem vode, — industrijska voda, — kmetijska raba vode, — perspektivna raba pitne vode. Tako zastavljeni vodnogospodarski programi so bili iz omenjenih vzrokov tudi finančno podprti. Pri tem si je območje zadalo nalogo v vsakem srednje ročnem obdobju realizirati po en zadrževalnik ter vzporedno izvajati obsežna regulacijska dela s pri padajočimi vodnogospodarskimi objekti. Tako načelo izhaja tudi iz predloga smernic, ki so podane v dokumentu Vodnogospodarske osnove Slovenije (2). Pri nadaljnjem planiranju bo treba vsekakor to upoštevati, seveda ob novih pogojih gospodarjenja, načinu financiranja in zahtevah drugih udeležen cev planiranja. Tu je treba poudariti aktivno vlogo Območne vodne skupnosti kot interesno skupnost uporabnikov, ki skrbi za realizacijo tako zastavlje nih finančnih načrtov. 4.2. Zgrajeni večnamenski zadrževalniki Do sedaj zgrajeni zadrževalniki so že uspešno ust varili pogoje za gospodarski razvoj posameznih delov območja. Lahko rečemo, da smo na širšem območju Celja, na povodju Savinje in Sotle, v tem pogledu doslej vložili ogromno truda ob izdatnem vlaganju denarja širše družbene skupnosti. Sklad no z razvojnimi načrti občin v naši regiji so bili programirani in tudi večji del zgrajeni zadrževal niki vode kot ključni vodnogospodarski objekti! Pregled in opis zgrajenih zadrževalnikov akumu lacij s svojimi karakteristikami je podan v pre glednici na strani 12. Dodatno pojasnilo k posameznim zadrževalnikom: 1. Zadrževalnik — Smartinsko jezero Da so bile ukročene celjske vode, je bila v Ločah pri Celju, v dolini Koprivnice, zgrajena prva pre grada. Za pregradnim nasipom je nastalo jezero, ki ga danes pozna že marsikak tuji obiskovalec kot »Smartinsko jezero«. Površina: (pri norm. glad. obrat.) 113 ha, Vsebina: (pri norm. glad. obrat.) 5,25 X 10® m3. Funkcija: zadrževalnik visokih voda, perspektivno raba za industrijo, ribištvo, rekreacijo, šport. Projektna dokumentacija: PNZ Ljubljana, SVS Savinja. Vzdrževanje: PUV NIVO. 2. Zadrževalnik — Slivniško jezero Na zgornjem toku reke Voglajne, na njenem pri toku Tratni, je bila zgrajena pregrada, druga po vrsti. V prostorskih dokumentih in v širši okolici pa pri ribičih je akumulacija znana kot »Slivniško jezero«. Poleg vodnega gospodarstva je v ta zadr ževalnik vložila veliko naporov in denarja Železar na Store. Površina: 84 ha. Vsebina: 2,5 X 10® m3. Funkcija: zadrževalnik visokih voda, raba vode za industrijo Štor, ribištvo, rekreacijo, šport. Projektna dokumentacija: Elektroprojekt Zagreb, PUV NIVO. Vzdrževanje: PUV NIVO. 3. Zadrževalnik — Žovneško jezero Iz dokaj obširnega programa večnamenskih zadr ževalnikov smo na zahodu Celja, v dolini Trnave pod Dobrovljami, s skupnim vlaganjem kmetijstva in vodnega gospodarstva zgradili manjši zadrževal nik. Ta bi že danes omogočal namakanje vsaj 200 ha hmeljišč. Kmetijstvo tak namakalni pro gram prav sedaj pripravlja, sicer pa izkorišča za drževalnik za ribogojstvo. Lokacija pregrade je v neposredni bližini gradu Žovnek in od tod tudi ime Žovneško jezero. GLAVNE KARAKTERISTIKE AKUMULACIJ / T i p i n a su tih p reg rad / IME PREGRADE - IME ZADRŽEVALNIKA LOČE sm artinsko iezero TRATNA S livn išk o jezero VONARJE Sotelsko jeze ro TRNAVA Žovneško jezero PREGRADNI NASIP Kota krone pregrade 267.50 296.50 211.50 3o2 .5 o Kota s ta ln e z a je z itv e 265.40 293.70 2*7,50 3oo.2o Kota maksimalne g lad in e 266.50 295.00 2 o9 .35 30I .0 0 Varnostna v iš in a z nadvišanjem (m 1.5o 1.5o 1 .5 1.5 V išina pregrade Gradbena v iš in a , nad terenom (m) 15.00 14.50 1 2 .0 0 9.75 max.v iš in a (m) 18 .5 o 17.20 1 3 .0 0 12.55 D olžina p regrade v k ro n i (m) 2o5.o 81.0 120.2 333.0 Š ir in a krone (m) 3.00 5.00 4.00 3 .0 0 P o p lav ljen a površina (ha) 113 84 195 49 Naklon na vodni s t r a n i 1 :2 .4 in 1 :3 .1 1 :2 .2 1 :2 .1 in 1 :3 .2 1 :3 in 1 :3 .5 Naklon na z ra č n i s t r a n i 1 :3 1 :1 .7 5 1 :2 .2 1 :2 Volumen vgrajenega m at.(od te g a ) - g l in a m3 32.645 6.150 28.900 33.504 - g lin a grušč (m3) 31.364 17.525 I 6 .5 0 0 36 .6 0 0 - f i l t e r pesek - prod (m3) 3.810 2.7o2 4.900 3.433 — kam nita obloga (m3) kamnomet 27.830 1 4 .6oo 4o.8 oo - - obloga z be ton .p loščam i ( m2 ) - - - 5 . I 00 VOLUMEN AKUMULIRANE VODE n r i k o t i z a je z i tv e maksimalni max (266.5o) max ( 2 9 5 . 0 0 ) max (2 o 9 .35) max ( 30I . 0 0 ) VA ( lo 6 m3) 6.5 4 .0 12 .4 1 .7 ? p r i k o t i z a je z i tv e norm alni n o r (265 .40) no r ( 2 9 2 . 8 0 ) nor (2o7.5o) nor (3oo.2o) VA(1o6 m3) 5.25 2.5 8 .7 1 .37 E v ak u ac ijsk i o b je k ti - maJP. o re to k P re l iv 75 m3/s 57 m3/s 37.3-.m3/a lo m3/s t a l n i iz p u s t 7 m3/s 4 .3 m3/s 27 m3/s 2.4 m3/s VODOTOK L o kac ija p re re z a - d o lž in a vodotoka do i z l iv a (km) K oprivnica 5.8 Voglajna (T ratna) 2o.4 S o tla 55.3 Trnavca 5.1 Vodozbirna p o v ršin a P (km2) 12.0 .29.8 I 0 8 .9 8 .3 NAŠIM SIGNALIZIRANJA UKV - t e l e f . čuvaj UKV - čuvaj T e le f . - čuvaj UKV - t e l e f . čuvaj LASTNIŠTVO - zem ljišče dano v u p ra v lja n je DL SO CELJE upr.NIVO C e lje TOZD VG DL SO ŠENTJUR upr.NIVO C elje TOZD VG DL SO ŠMARJE Klan jeC jPregrs.' upr.NIVO C elje TOZD VG DL SO ŽALEC k o r is tn ik KK Žalec u p r. NIVO C elje TOZD VG LETO DOGRADITVE 197o 1975 198 0 1978 INVESTITOR (SOINVESTITOR) -Vodni sk lad -SO C elje -V odni sk lad -Ž e leza rn a štor.e -SRS 5o £ (v o d .g o sp .) *SRH 5o ji (vod .ggsp .) -Vod.gospod. ZVSS OVS .KK HMEZAD Slika 1. Čudovito Smartinsko jezero Površina: 42 ha. Vsebina: 1,37 X 108m3. Funkcija: zadrževalnik visokih voda, ribištvo, na makanje, rekreacija, šport. Projektna dokumentacija: PUV NIVO. Vzdrževanje: PUV NIVO (sporazum s Hmezadom). 4. Zadrževalnik — Sotelsko jezero Največji vodnogospodarski objekt na povodju Sotle in porečju Savinje-Sotle je prav gotovo akumula cija Vonarje. Ko bo v celoti dograjena II. faza, kamor sodijo objekti za čiščenje odpadnih vod Ro gaške Slatine, kanalizacija do te čistilne naprave, sanacija objektov na ožjem območju (vodovarstve ni pas) in objekti za pripravo pitne vode, bo to predstavljalo zaključni hidrosistem večjih razsež nosti. Tu lahko govorimo o hidrosistemu, saj je ta ko po svoji zasnovi, dosedanjem financiranju, vzdrževanju pa tudi nadaljnjem programiranju in dograjevanju sistem zaokrožen v celoto. Po drugi strani pa gre tu za uspešno skupno naložbo dveh republik — SR Hrvatske in SR Slovenije. Akumu lacija je večnamenska. Danes ni mogoče govoriti o razvoju Obsotelja brez tega vodnogospodarskega objekta. Čeprav sistem še ni v celoti dograjen, pre grada že uspešno zadržuje visoke vode Sotle in zmanjšuje poplave. Površina: 167 ha. Vsebina: 8,7 X 10® m3. Funkcija: zadrževalnik, perspektivna raba pitne vode, kmetijstvo (melioracije), ribištvo, rekreacija. Projektna dokumentacija: Zavod za vodno gospo darstvo (VGI). Vzdrževanje: PUV NIVO (sporazum SRS — SRH). 4.3 Nadaljnje programiranje zadrževalnikov Da bi lahko pravilno odločali in naprej sledili ci ljem za gradnjo zadrževalnikov na območju Savi nje-Sotle je treba kot prvo izvesti izbor vseh mož nosti, ki so nam bile že podane v Okvirni vodno gospodarski osnovi porečja Savinje iz leta 1960. Glede na poznavanje razmer, predvsem pa gospo darskih potreb in da bi lahko še pravočasno in pra vilno gospodarili s prostorom, smo si že leta 1978 zadali nalogo z naslovom: Vodnogospodarska pre soja programiranih akumulacij na območju Ob močne vodne skupnosti Savinja-Sotla. Tu je porečje reke Sotle izvzeto, ker se — kot smo že omenili — hidrosistem Vonarje z zadrževalni kom še izvaja in na tem porečju do leta 2000 ni realno pričakovati novih večnamenskih zadrževal nikov. Končni cilj take naloge, ki obravnava za naše ob močje najpotrebnejše zadrževalnike, je zlasti v enotnih kriterijih, in sicer: — Splošna analiza, — Hidrološke osnove, — Topografske osnove, — Prikaz sedanjega stanja, — Ocena inženirsko-geoloških in hidroloških po gojev, — Tehnične rešitve, analiza uporabe akumulacij skega prostora, — Ostali objekti in skupna ocena. 4.31 Splošna analiza — Analiza možnega zadrževanja voda v povodju glede na topografske, hidrološke, hidrogeološke, geomehanske in druge danosti. — Prikaz vpliva na prostor na gospodarjenje z vodo v pomenu izgradnje od lokalnih tja do širših interesov. — Ovrednotenje obsega vseh del za zajezitev in uporabe akumuliranih voda. — določitev prioritetnega zaporedja izgradnje kot osnove za nadaljnje prostorske in investicijsko pla niranje. Da bi dosegli ta cilj, je potrebno v prvi fazi pre učiti vsak akumulacijski prostor posebej gledano ta namen na izbranem povodju — vendar v okviru izbranih kriterijev. Na podlagi take obdelave je šele možna končna presoja in potrebna odločitev. 4.32 Hidrološke osnove — Ugotovitev prispevnih površin, ki gravitirajo k predvidenim akumulacijam. — Analiza razpoložljivih voda za akumuliranje. — Analiza visokovodnih valov na osnovi enotnega hidrograma po preučitvi odločujočih nalivov. — Analiza maksimalnih vodnih količin v pregrad nih profilov za dimenzioniranje prelivnih organov. — Analiza maksimalnih pretočnih količin v pre gradnih profilih za določitev potrebnega izpušča nja iz akumulacije za ohranitev navzdolnjega vod nega režima pri nizkih vodah. — Vodna bilanca akumulacijskega prostora na podlagi mesečnih pretokov. 4.33 Topografske osnove Dobre topografske osnove so pogoj za kakovostno obravnavo akumulacijskih prostorov. Te osnove morajo biti v celoti definirane; potrebni so situacij ski načrti akumulacijskega bazena in njegove nepo sredne okolice v merilu 1 : 5000. Za obravnavo rabijo Temeljne topografske karte, in to za: — izbiro posameznega pregradnega prereza, — prikaz potopljenih zemljišč in objektov, — določitev vsebine akumulacije, — možnost lociranja prestavljenih akumulacij, — prikaz možnih odvzemnih materialov, — definiranje pregradnega prereza za boljšo izbiro, točnejšo preučitev objektov na pregradi. 4.34 Prikaz sedanjega stanja — Opis prostora in vodnogospodarskih razmer. — Prikaz odtočnih razmer obravnavanega povodja s poudarkom na navzdolžnih odsekih, in sicer na dolžini, kjer je pričakovati pomembne vplive aku mulacije. — Aproksimativni podolžni profil vodotoka s ka rakterističnimi podatki o vodnih količinah, ureje nosti itd. — Prikaz vodne bilance vodotoka. 4.35 Ocena inženirsko-geoloških in hidrogeoloških pogojev — Ocena stabilnosti akumulacijskega prostora, — ocena možnosti izgubljanja vode v zadrževalni ku in možnosti zmanjšanja le-te, — ocena možnosti fundiranja pregrade, materialov in objektov. 4.36 Tehnične rešitve, analiza izrabe akumulacij skega prostora Na podlagi geografskih danosti, razpoložljivih vod nih količin za akumuliranje, geomehanskih in geo loških razmer, bo izvršena analiza smiselne višine pregrade. Ker običajno popolna izravnava odtoka z izgradnjo akumulacije ni možna, bo analiza poda la velikostni razred izravnave odtoka, ki je še sprejemljiv glede na stroške izgradnje in druge po membnejše kriterije. Na podlagi izbranega volumna akumulacije je po trebno preučiti možnost približka k optimalni izra bi, seveda z večnamenskim ciljem. Pri izkazu možnosti tehničnih rešitev je potrebno prikazati zlasti: 1. Zadrževanje voda: — določitev potrebne vsebine za zadrževanje viso kih voda glede na navzdolžne odtočne razmere. Vpliv zadrževanja nizvodno na vodotoku je treba prikazati s karakterističnimi profili pod akumula cijo do izliva in dalje na naslednji odvodnik, — prikaz možnosti izrabe akumulirane vode za za dovoljitev potreb po vodi, — bogatenje nizkih voda, — ostale možnosti izrabe. 2. Splošne pogoje in možnosti za izgradnjo pregra de glede na geološke in hidrogeološke danosti v pregradnem profilu. 3. Splošni opis celotnega bazena glede na nihanje gladine in k temu ustrezna stabilnost brežin. 4. Prikaz potrebnih ukrepov za tesnitev akumula cijskega bazena. 5. Prikaz potrebnih ukrepov za tesnitev akumula cijskega bazena. 6. Izbira danim razmeram ustreznega — normal nega pregradnega prereza, kateri služi lahko za pri merjalni profil. 7. Opis objektov. 4.38 Ostali objekti in skupna ocena — Potrebne prestavitve komunikacij, objektov. — Ocena vrednosti potopljenih zemljišč, objektov, naprav, komunalnih objektov in drugo. — Okvirna zaščita in ukrepi za varovanje akumu lacijskega prostora pred onesnaževanjem. — Skupna ocena vseh objektov in odškodnin. 5.0 ZAKLJUČKI Opisani kriteriji zahtevajo dokaj temeljito obdela vo, posebno ker gre za dovolj široko hidrografsko območje. V ožji program smo vključili obdelavo naslednjih zadrževalnikov: Preglednica 2 Ime zadrževalnika Ime vodotoka Velik Pretoki Ocenjena površine F (km1 2) Qsr L/sek Qioo m3 */sek akumul. 106 m3 Namen Hudinjca pritok Z. Ložnice 9,5 178 27,9 4,5 Zadrževanje v. vala, kme- Sevčnik Z. Ložnica 8,7 161 22,3 2,5 tijstvo,industrija Ločnica Ločnica pritok Voglajne 12,8 226 27,8 3,5 Zadrž. v. vala, industrija Takoj je potrebno nadaljevati s presojo predvide nih zadrževalnikov, ki so po svoji bodoči vlogi tudi večnamenski, sodijo pa zaradi specifične lokacije v posebni razred. Tu gre predvsem za dva večja zadrževalnika. 1. Zadrževalnik PONIKVA, lociran v slepi kraški dolini Ponikve na Hudo luknjo. Kljub majhnemu povodju lahko daje pomemben delež za kritje po treb v Šaleški dolini (bogatenje vode Pake). Predvidena vsebina — 14 X 106 m3 Površina akumulacije — 70 ha Dodajanje vode koritu Pake (maks. v sezoni) — 7001/sek Funkcija: pitna voda, industrijska voda, bogatenje — izboljšanje biološkega stanja reke Pake, hidro energija Ta zadrževalnik je zelo zanimiv, čeprav je povezan s številnimi tehničnimi posebnostmi. Predlagan je za realizacijo v naslednjem srednjeročnem obdob ju vodnogospodarskih del na območju. 2. Omeniti je potrebno zadrževalnik LUCNICA, ki ga je treba zaradi posebne lokacije obravnavati ločeno. Ta zadrževalnik, ki ga omenjajo že tudi vodnogospodarske osnove Slovenije, je predviden v Zgornji Savinjski dolini v dolini Lučnice. Pred videna vsebina akumulacije je ocenjena na 30 do 50 mio m3. To akumulacijo pa ob znanih proble mih, ki bi nastali v tem prostoru, lahko primer jamo z zadrževalnikom RADOVLJICA na Savi. Tudi v tem primeru sodimo, da je za odločitev o kakršnikoli nadaljnji poti potrebna najprej ana liza sprejemljivosti izgradnje akumulacije LUC- NICA, posebej še zaradi obveze do družbenega plana SRS. Potrebna je torej dovolj kompleksna in odgovorna naloga, ker je prizadet občutljiv gor ski prostor. Nekatere aktivnosti so se v zvezi s tem že začele. Da bi se v prihodnje moglo začeti graditi zadrže valnike načrtno in ekonomično, bo potrebno v pri pravah upoštevati vse naštete smernice, katere večji del izhajajo iz dosedanjih izkušenj. Le tako lahko določimo vrstni red potrebnih ukrepov, ki naj bi po vsestranski oceni upravičevali postop nost naših nadaljnjih raziskav in samih projektov. 1. Okvirna vodnogospodarska osnova porečja Savinje Izdelal v letu 1960 Projekt — nizke gradnje v L jub ljani. Sestavil in uredil Davorin Burja, dipl. inž. gradb. Okvirna vodnogospodarska osnova porečja Sotle Iz delal v letu 1965 Zavod za vodno gospodarstvo SR Slovenije v Ljubljani Sestavil in uredil Davorin Burja, dipl. inž. gradb. 2. Vodnogospodarske osnove Slovenije Izdelala Zveza vodnih skupnosti Slovenije — strokov na služba (prej Zavod za vodno gospodarstvo SRS) Kakovost vode se na območju Celja vendarle zboljšuje UDK 628.19 KATARINA JOŠT Na začetku 20. stoletja kakovost vode v naših vo dotokih še ni bila vprašljiva. Poraba vode na pre bivalca je bila majhna (okrog 151/dan), industrija in obrt pa sta se šele začeli porajati. V velikih mestih v Evropi so že na začetku našega stoletja začeli razmišljati o odvajanju in čiščenju odplak, pri nas pa se je le tu in tam razmišljalo o čiščenju odplak. Tako so znani načrti za biološko čistilno napravo za Zdravilišče Rogaška Slatina iz leta 1907 (emšer in precejalnik). Dunajski gradi telj celjskega vodovoda je leta 1908 predlagal, da bi v Celju nepopolno kanalizacijo zamenjali z no vo, ki bi imela tudi biološko čistilno napravo. Me sto je imelo tedaj okrog 7000 prebivalcev. Zaradi pomanjkanja sredstev se je obstoječa kanalizacija samo dopolnila, in to brez čistilne naprave. V času med obema vojnama, še zlasti po 2. svetov ni vojni, se je močno razvila industrija, prav tako so se močno razširila naselja. Poraba vode in s tem tudi količina odplak je v stalnem porastu. Le red ki strokovnjaki in inštitucije so opozarjali na ne varnost in resen položaj v gospodarjenju z vodo. Ta opozorila pa v glavnem niso bila upoštevana. Po eni strani je manjkala prosvetljenost občanov in jasna koncepcija strokovnjakov, po drugi strani pa so prevladovali gospodarski interesi tistih, ki so, oziroma še, spuščajo odpadne vode in druge odplake v vodotoke. Človek s svojimi posegi v naravo (krčenje gozdov, jezovi za hidroelektrarne, melioracije, črpanje gra moza) moti kroženje vode in poslabšuje stanje glede kakovosti in količine vode. Največjo nevar nost pa predstavljajo odpadne vode industrije in naselij. Te onesnažujejo površinske vodotoke in podtalnico. Tako so nekateri odseki vodotokov res no ogroženi oziroma že popolnoma uničeni. To so zlasti manjši vodotoki, ob katerih so se razvila na selja in industrija. Ob koncu šestdesetih let se je v Sloveniji resneje pričelo opozarjati na kakovost vode in iz tega časa beležimo tudi prve presikave Savinje, Hudinje in Voglajne v Celju. Prvi rezultati preiskav Savinje, Pake in Voglajne so v arhivu PUV NIVO iz leta 1966 oziroma 1969. Iz leta 1970 in 1971 so preiskave Sotle v Rogatcu, Podčetrtku in Vonarjih. Crni točki na porečju Savinje sta bili Voglajna in Hudinja. Voglajna se v Celju izliva v Savinjo. Ob njej in njenem pritoku Hudinji se je razvila predvsem Avtor: Katarina Jošt, dipl. inž. kem., Nivo Celje, Razgledna ul. 14, Celje tista industrija, ki je velik porabnik vode (žele zarna Store, EMO, Cinkarna). Odpadne vode so se v glavnem neprečiščene odpuščale v Hudinjo in Voglajno. Vpliv teh odpadnih vod je bil viden tudi v Savinji. 26. in 27. junija 1974 so potekale celodnevne pre iskave Savinje, Voglajne in Hudinje. Preiskave sta izvršila Hidrometeorološki zavod SRS Ljubljana in Kemijski inštitut Boris Kidrič. Zajemnih mest je bilo na Savinji šest (Letuš, Braslovče, Medlog, Tremarje, Laško, Veliko Širje), na Voglajni dve ter na Paki in Hudinji po eno. S poprečnim vzor cem dveh ur so se analizirali temperatura, kisik, suspendirane snovi, poraba KMn04, BPK5, ostali parametri pa so bili določeni v dnevnem popreč nem vzorcu. V preglednicah so podani rezultati analiz vzorcev, zajetih ob deseti uri in vrednosti iz dnevnega poprečnega vzorca. Ker niso podani pretoki za vsa zajemna mesta, smo za lažjo primerjavo pri vseh navedli pretok Savinje v Laškem, ki je naveden v izvidih analiz. Iz rezultatov, podanih v preglednicah za zajemna mesta Savinja Medlog (pred Celjem), Tremarje (za Celjem) in Hudinja izliv ter Voglajna izliv, je razvidno, da se je kakovost Savinje od Medloga do Tremarij močno poslabšala; povečal se je delež suspendiranih snovi, sulfata, železa, BPK5, fenola in detergentov. Vzrok za to so bile odpadne vode iz mesta in dotok Voglajne s Hudinjo. Iz fizikalno-kemičnih analiz Voglajne in Hudinje je razvidno, da sta bila ta dva vodotoka močno obremenjena tako z anorganskimi (visok delež suspendiranih snovi, topnih soli, železa in fenola) kot tudi z organskimi odplakami (visoka BPK5 in poraba KMn04). Biološke analize pa so dale še bolj porazne rezul tate, kot sledi: Hudinja pri izlivu Zajemno mesto je bilo pred sotočjem z Voglajno. Struga in bregovi so umetni, dno naravno, delo ma prodnato deloma kamnito. Po prodnikih in kamnih je bila debela plast mastnih sedimentov rjavkastordeče barve, po spodnji strani prodnikov črnikaste lise. Med prodniki in kamni je bil pone kod pesek, v njem pa mnogo katrana. Voda je bila kalna zaradi množične prisotnosti leb dečih delcev svetle barve. Voda je bila sivozelene barve in je imela močan vonj po fenolih. V vodi ni bilo organizmov. Kakovostna stopnqa: biološko mrtva voda, če ne upoštevamo bakterij. Voglajna pri izlivu Zajemno mesto je bilo pred izlivom v Savinjo. Struga in bregovi umetni, dno naravno, deloma prodnato deloma kamnito. Po zgornji strani prod nikov in kamnov so bile debele usedline črnikaste barve s katranskimi vložki, po spodnji strani prod nikov in kamnov črnikaste lise. Voda je bila močno kalna, črnikaste barve, imela je vonj po fenolih. V vodi ni bilo organizmov. Kakovostna stopnja: biološko mrtva voda, če ne upoštevamo bakterij. Savinja-Košnica — desni breg Na zajemnem mestu je travnat breg, obrasel z gr movjem in drevjem. Dno je prodnato. Kamenje in skale pokriva Fe sulfat. Stopnja čistosti oziroma saprobna stopnja: 2—3, to je ß — a mezosaprobna. Savinja-Košnica — levi breg (za izlivom Voglajne) Na odvzemnem mestu je breg bolj strm, dno je pokrito delno z muljem. Levi breg kaže na organ sko onesnaženje, kar na desnem bregu še ni opaz no. Tudi količina organizmov je na tem bregu precej manjša. Stopnja čistosti oziroma saprobna stopnja: 3—4, to je a mezo do polysaprobna. Tako so preiskane vode potrdile porazno stanje že vizualno ugotovljenega stanja vodotokov. Hudi nja in Voglajna sta v Celju mrtvi reki, Savinja pa pod Celjem v III.—IV. kakovostnem razredu. Takšno stanje vodotokov, pomanjkanje pitne in tehnološke vode ter vse bolj glasni ekologi in vodovarstveniki so vplivali na to, da so tudi v industriji pričeli razmišljati o čiščenju odpadnih vod, kar je sicer predpisovala tudi zakonodaja (Pravilnik o nevarnih snoveh, ki se ne smejo spu ščati v vode, Ur. list SFRJ, št. 3/66, Zakon o vodah. Ur. list SRS, št. 16/74). Prizadevanje celjske industrije na tem področju je vidno — stanje Hudinje in Voglajne ter Savi nje se je izboljšalo. Tudi preiskave vode, ki jih je izdelal HMZ v letu 1982 in 1983, to potrjujejo. Na izboljšanje kakovosti vode je vplivalo pred vsem naslednje: 1. Vsa celjska industrija je namesto generatorske ga plina pričela uporabljati zemeljski plin. Tako v odpadnih vodah ni več fenolov, ki so nastajali v generatorjih pri proizvodnji generatorskega pli na; 2. EMO je zgradil čistilno napravo — nevtraliza cijo, kjer se nevtralizirata in obarjata zlasti žve plena kislina in ferosulfat, ki sta se prej odpuščala neposredno v Hudinjo; 3. Cinkarna je zgradila več čistilnih naprav: — nevtralizacijo v grafiki, — kemično-mehansko čistilno napravo pri mod rem bakru, — uredila nevtralizacijo kislih vod od proizvodnje žveplove kisline v nevtralizaciji titandioksida, — uredila izcedne vode iz deponij sadre v Bukov- žlaku; 4. Železarna Štore je poleg čistilne naprave pri novem obratu (Štore 2) zgradila še mehansko či stilno napravo za stare obrate (Štore 1); 5. Aurea in Zlatarna sta zgradili čistilni napravi — razstrupljevalnice za svoje odplake iz galvane. Primerjava fizikalno-kemičnih analiz iz leta 1974 in leta 1982 in 1983 nam pokaže, da se je delež fenolov zelo zmanjšal, prav tako delež železa. Na rašča pa delež vodotopnih soli, sulfata (prečiščene vode iz nevtralizacij z apnom vsebujejo kalcijev sulfat), detergentov in znanilcev fekalnega onesna ženja (nitrit, nitrat, amoniak, fosfat). Pri ocenjevanju rezultatov pa je potrebno še upo števati, da so bili vzorci v letu 1983 zajeti pri iz redno nizkem vodostaju, kar lahko popači celotno sliko. Biološke preiskave vode kažejo, da Hudinja in Voglajna v letu 1983 nista več mrtvi reki, ampak se je v njiju že povrnilo življenje. Hudinja pri izlivu — 7. 7. 1983 V vzorcu prevladuje pestrost diatomej, medtem ko so ostali organizmi zastopani le posamično z nekaj vrstami. Med indikatorji smo našli največ značilnih za ß mezosaprobno stopnjo in nekaj za a mezo- saprobno stopnjo onesnaženja. Med indikatorji pa se pojavljajo organizmi, ki so značilni za združbe hitro tekočih vod, katerih dno je poraslo z maho vi. Vodotok uvrščamo v ß-a mezosaprobno stopnjo onesnaženja. Voglajna pri izlivu 7. 7. 1983 Na osnovi indikatorskih organizmov in sestave združbe, predvsem številno pogostih migetalkar- jev ter majhnega števila različnih vrst, uvrščamo Voglajno v a-ß mezosaprobno stopnjo onesnaženja. Savinja — Medlog 7. 7. 1983 Vzorec Savinje v Medlogu je po indikatorskih or ganizmih značilen za ß mezosaprobno stopnjo one snaženja. Glede prisotnosti nekaterih indikatorskih vrst, ki so značilne za vodotoke z dobro preskrbo s kisikom, uvrščamo Savinjo v ß mezosaprobno stopnjo onesnaženja. Savinja pod Celjem — ni rezultatov. S tem uspehom pa ne smemo biti zadovoljni. Cilj vseh prebivalcev Celja mora biti v tem, da dose žemo, da bosta Hudinja in Voglajna v II.—III. ka kovostnem razredu, Savinja v II. kakovostnem raz redu. Da bi dosegli ta cilj, je v prvi vrsti potrebno zgraditi biološko čistilno napravo za mesto Celje in izboljšati delovanje obstoječih čistilnih naprav v industriji. Preglednica 1 K R A J Z A J E M A V Z O R C A : H u d i n ja - i z l iv K R A J S a v i n : a j e m a v z o r c a ; a - M e d lo g L E T O 1 9 6 9 1 974 1 9 8 2 1 9 8 3 1 9 6 9 1974 1 9 8 2 198 3 D A T U M 2 0 . 8 . 2 6 . G. 9 . G. 1 1 .8 . 7 . 7 . 1 .9 . 2 0 -8 - 2 6 6 - 9 ' 6 " 1 0 -8 - 7 . 7 . L 9 ' 27-10- 0- c m * / s v L a š k e m 2 0 - 0 2 3 ' 5 1 9 5 16-8 16’3 6 9 2 2 0-00 2 3 4 8 19-50 1 6 0 0 1 6 3 0 G'92 18-8 0 T e m p e r a t u r a v o d e ° C 16-4 18'4 19*4 2 1 7 2 3 0 1 5 2 0 16-30 1 9 0 0 2 0 0 0 20'00 9 - 0 0 . _ r h ______________________ 7-40 7 '70 7'GO 7" 10 7 '8 0 7 '8 0 6 1 0 8 - 3 0 8 0 0 8 -2 0 . 7 ' 9 0 O K* 3 LO 8 - 9 0 8-50 9 1 0 9 '4 0 9-00 9 -2 0 1 0 O 0 1 0 0 C IOOO 1 1 O 0 1 1 7 0 12 - 1 0 S a t u r a c i j a O z ' V . 9 7 -0 9 3 '0 1 0 2 - 0 1 0 8 0 1 0 7 3 9 5-0 1 0 2 0 105-2 1 2 1 0 1 2 5 1 12G-6 108-1 S u s p e n d , m a t e r i a 1 . p o s u s e n j u 4 8 '0 G9'8 75-1 5 2 'G 3 7 '5 2 8 7 0 1 4 3 0 3 5 7 0 6 '5 0 0 1 7 6 0 po ž a r e n j u 3 0 '0 5 3 7 60 'S 3 8 ‘4 3 0 '9 5 2 0 6 0 0 2 0 9 0 5 2 0 0 1 7 9 0 F i l t r i r a n e i z p a r i n e m q / 1 p o s u š e n j u 4 5 3 431 5 1 0 7 6 8 G 83 2 4 7 '2 5 2 2 2 G 2 5 5 2 G 5 2G 9 2 2 2 ž a n l n i o s t a n e k 3 1 0 4 2 6 3 8 3 6 0 4 5 7 4 1 17 1 9 7 2 2 4 1 8 0 1 7 5 193 1 3 2 i a r i l n a i z g u b a N O z m q / l Q-09 0 1 4 0" 14 .0-09 0"18- 0 1 5 0 0 8 0 1 4 0 -7 2 0 1 2 0 0 3 0 - 0 7 N O J m g / 1 2"80 • 4-80 6-2 0 5 ’5 0 6 1 0 0 0 6 8 5 0 0 0 7 '5 0 9-10 8'10 4-10 7 ' i O N H 4 m q / l 0"62 0'3G 0"G5 .0"55 0'7'7 1 0 2 0 0 8 0 ) 6 0 -0 7 o - io 0 7 4 0 7 2 P O 4 m q / l 0-07 . 0-07 0 '0 6 0 ' 1 0 0 0 5 ' '0O-3'. 0 0 2 0 1 7 0 1 3 0 1 1 0 0 9 0 7 6 S 0 4 m q / l 147-0 127-4 1 5 9 7 2 4 6 7 2G2-2 1 6 0 2 3 0 3 8 '4 34-0 3 5 9 4 1 0 3 r i F e m q / l 2 ' 4 0 0'0 6 0 1 3 0 '0 7 0 0 3 0 -0.1 0 0 3 O O l O O l 0 0 i 0 '0 1 0 O 1 K Mn 0 4 m g O z / l 9 -9 0 5 5 0 7 0 0 1 5 1 0 3 '8 0 2 '4 0 " 3 7 0 2 -6 0 2-40 2- 10 . L 6 0 1-60 B P K S m q O 2 / 1 1 0 6 0 2 '9 0 15-50 12 '40 6 '4 0 2 7 0 3-70 1 '8 0 2 '9 0 2-90 1 3 0 1 1 'GO Fenol m g / l 0 1 8 0 0 0 7 o-ooi 0 0 0 1 0 0 1 7 0 0 0 2 0 0 2 5 0 0 0 2 OOOI 0 0 0 1 OOOI ; 0 D e t e r g e n t i m g / 1 ' = G O 1 o - io 0 - 2 9 0 ’0 4 r 8 6 0 '0 2 4 0 -0 2 0 0 - 0 2 0 0 0 2 0 0 -0 20 0 7 5 i 0 0 3 K R A J i V o g la !A J E M A VZORCA I n a - i z l i v k r a j z a j e S a v i n j a - " ^ A VZORCA : ' r e m a r j e L E T O 1 9 6 9 1 9 7 4 198 2 1 9 8 3 1 9 6 9 1 9 7 4 1 9 8 2 1 9 8 3 D A T U M 2 0 .8 . 2 G .6 . 9 . G. 1 1 . 8 7 . 7 . 3 0 . 8 . 2 0 . 8 -. 2G.G. 9 . 6 . t l . 8 . 7. 7 . 3 0 . 8 . 27.1 0 . 0 , c m V s v L a š k e m 2 0 .0 . 2 3 '5 1 9 -5 1 6 8 1 6 3 6 9 2 2 0 0 0 2 3 4 8 19 -5 0 16" 8 1G" 3 6 9 2 . • 1 1 8 8 T e m p e r a t u r a v o d e ° C 1 7 3 1 9 7 19-1 2 3 ' 2 2 1 0 1G'GO 18-20 19-50 2 3 0 0 2 0 1 0 i 8 ’ 60 _ £ H _________________ 7 7 0 8 ' 0 0 7 '6 0 7 '8 0 • 7 - 3 0 8 -4 0 7 -60 6 0 3 .7-90 8 '6 0 8 ' 1 0 8 0 0 ! 7 "80 Oz m q / l 4 -8 0 7-90 7-30 8 7 0 7 ' 3 0 8 ' 4 0 8 : GO 9-50 8 0 0 9-40 1 V 50 8 0 0 i -1 2 T 0 S a t u r a c i j a O z ' V« 5 2 '0 8 8'0 8 1'3 9 1 7 1 1 1 - 2 72-1 8 7 -0 100-5 9 4 - 0 105 -3 1 3 7 1 9 0 - 6 j 107 '1 S u s p e n d , m a t e r i a 1 . p o s u š e n j u 7 r o 8 3 -7 4 2 '4 6 6 ’7 5 5 7 4 7 7 0 19-80 1 7 8 0 18-30 17-80 j 8 ' 4 0 p o « a r e n j u 3 8 '0 4 7 - 0 2 9 1 39-4 4 4 '8 1 6 7 0 8 " 10 4 '7 0 1 L 9 0 1 4 9 0 : 4 ’6 0 F i l t r i r a n e p o s u š e n j u 4 2 2 3 8 5 4 9 4 4 2 7 5 6 1 5 1 4 2 7 G 2 2 5 2 5 2 2 6 8 2 8 0 2 7 2 ' 2 GO i z p a r i n e ž a r i I n i o s t a n e k 2 5 5 2 4 5 3G1 3 0 7 4 9 0 4 5 0 2 3 8 1 7 0 2 3 9 1 8 5 1 8 5 2 1 4 ( 1 7 8 m q / 1 ž a n l n a i z g u b a 1 N O z m q / l 0181 0 1 2 0 0 3 9 0 1 " 16 0 0 1 9 0 6 3 7 0 0 1 1 0 OO GO 0"140 0-150 0-130 0 '1 8 0 O Ö u> 0 N O l m g / 1 0-064 3’3 0 5 '8 0 5 0 0 5 ’3 0 6 - 4 0 0-153 4 -6 0 0 6 -8 0 7 7 0 7 5 0 8-00 G-50 N H 4 m q / l 1-2 e 0-78 1 - 0 2 I O 0 IOG 2 ’ 1 2 2 0 6 0 0 9 0 1 6 OOO 0 7 3 0-2 9 j 0-31 P O 4 m g / 1 0 7 0 5 0-150 0-080 0 - 2 4 0 n o o 0 2 1 0 0 0 7 5 0 0 4 0-19 0 - 1 8 OOO 0 - 2 6 ! 0-39 Š O 4 m q / l 5 9 -0 9 9 - 0 1 4 4 0 100-4 1 8 4 - 6 14 3 '3 2 3 0 5 6 ' 6 4 1"9 4 2 0 5 3 7 4 9 1 ! 4 0" 1 F e m q / l 0'55 5'GO 0 - 0 9 0 -0 9 0 0 6 0 0 3 o-io. 0 0 8 0 0 0 0 2 O O l 0 ' 0 2 ; O O l K Mn 0 4 m q O z / l 1 0 2 0 16-60 1 0 - 1 0 1 5 3 0 13-50 1 n o 7 7 0 4’7 0 4* 10 4 - 0 0 . 1 1 - 2 4 - 4 0 ■ 2 7 0 B P K 5 m q O z / l 1 6 2 0 9 8 0 2 2 00 13 GO 3 7 20 15 GO 2 '8 0 7-50 5’5 0 3'90 n o 4 ' 3 0 ' 2 ‘4 0 F e n o l m g / 1 0'3 G 0 -2 4 0 0 3 9 0 - 0 0 5 0-007 0 0 3 2 0 -0 6 8 0 0 6 2 0-005 OOOI 0-001 0 . 0 0 0 2 Det ergent m g / 1 0-1 70 0-0 GO 0 - 4 0 0 0" 1 G 0 0 -2 7 0 0 7 9 0 0-024 0 0 7 6 1 0 0 '1 4 0-0 G 0 0 5 0 0 3 Mala hidroelektrarna 962 — rekonstrukcija cevovoda UDK 627.8:621.311.21 MATIJA KAVČIČ 1. UVOD .j Zaostrena energetska situacija in grozeče pomanj kanje energije nujno terja kar najbolj smotrno izrabo zlasti domačih razpoložljivih virov, med ka terimi bi vsaj v Sloveniji morala imeti pomemb nejše mesto tudi hidroenergija, za katero je pri tem možno še dodati, da je to eden redkih danes širše uporabnih virov energije, ki se tudi stalno obnavlja. Manjši del potreb po elektriki naj bi pokrile tudi tako imenovane male hidrocentrale, s katerimi je možno izkoristiti predvsem velike razpoložljive padce manjših vodotokov, pomembno vlogo pa imajo tudi v okviru potreb SLO. Ena takšnih malih hidrocentral je tudi MHE 962, kjer gre v bistvu za obnovo in usposobitev za obra tovanje že zgrajene hidrocentrale. Obravnavana hidrocentrala je po svoji zasnovi de- rivacijska, kot je to običajno zlasti za hidrocen trale na manjših vodotokih oziroma hudournikih z zelo velikimi padci, saj je bilo le s koncentracijo tega padca tudi v danem primeru možno pridobiti znaten del celokupne instalirane moči. Tej zasnovi pa je prilagojena tudi že sama lokacija, ki zajema ravno tisti del vodotoka, kjer je padec korita za radi posebnih terenskih razmer znatno večji. Na zaključku kotline, do koder sega vpliv zajezitve obravnavane hidrocentrale, namreč vstopa vodo tok v zelo ozko sotesko, v katero se z obeh bregov strmo spuščajo pobočja okoliških hribov, nato pa se soteska polagoma odpira. Slika 1. Stari jez in del novega cevovoda 0 1200 Avtor: Matija Kavčič dipl. inž. gradb., Nivo, Projektinženi- ring Ljubljana, Gorenjska 3, Medvode 2. OPIS STAREGA STANJA Jez, na katerem je tudi zajetje vode za obravna vano hidrocentralo, je od objekta strojnice odda ljen približno 1 km. Cevovod je bil na začetnem delu speljan po levem, nato po desnem bregu reke. Leseni cevovod profila 0 1250 je bil položen na lesene podstavke, postavljene deloma na nizek plato, formiran z opornimi zidovi, deloma pa so bili ti podstavki podaljšani v betonske stebre in temeljem neposredno v pobočje. Cevovod je bil po katastrofalnih poplavah, ki so ga močno poškodo vale, dvignjen iznad gladine te vode. Strugo je prečkal s sifonom, ki je v samem koritu zaščiten v obliki talnega betonskega praga. Celoten cevovod je bil že močno dotrajan, ko pa se je porušil še eden betonskih stebrov podporne konstrukcije, so z obratovanjem morali prenehati. 3. OPIS REKONSTRUKCIJE Obstoječi cevovod je zamenjan z armiranobeton skimi cevmi tipa NIVO 0 1200 mm. Trasa cevovo da je na desnem bregu pomaknjena nekoliko pro ti koritu in postopoma znižana tako, da je bila spu ščena do same brežine reke. Predlagano rešitev nalaga predvsem tehnologija gradnje novega cevo voda. Za polaganje cevi je bilo namreč nujno treba omogočiti dostop težke mehanizacije, saj ena cev tehta 4 1, zato je bilo potrebno na vsej trasi izvesti primerno širok plato, ki je bil na naj ožjem delu širok 4 m, na najširšem delu pa 5 m. Z izvedenim znižanjem nivelete novega cevovoda ta sicer na osrednjem delu ne bo več dvignjen nad gladino visoke vode, kar pa na odtok le-teh ne bo imelo večjega vpliva. S primernim zavarova njem, kjer ni temeljen v hribinsko osnovo, je po skrbljeno za njegovo varnost pred visokimi vodami. Razmeroma ugodne geološke razmere so omogočile iz geološkega stališča dokaj enostavno gradnjo, saj so na celotnem poteku trase pobočja iz grödenskih skrilavcev in peščenjakov z vpadom plasti v po bočje. Za te kamnine je sicer značilno, da so moč no razpokane, tako da obstaja nevarnost krušenja in izpadov različno velikih blokov tako med grad njo kot tudi zaradi zmrzovanja, večji zdrsi pa niso možni. 4. OPIS UPORABLJENEGA MATERIALA IN GRADNJA Kot že povedano, smo za rekonstrukcijo uporabili armiranobetonske cevi tipa NIVO 0 1200 mm, ki so bile tesnjene na ustrezen način, tako da cevovod lahko prevzame tlake 3 barov! Slika 2. Dotrajani leseni tlačni cevovod 0 1250 Slika 3. Obnovljeni tlačni cevovod v rečni soteski Vsaka cev je bila pred odpremo preizkušena na tlak 5 barov. Pred vgradnjo pa je bila izvedena ponovna vizualna kontrola. Za vse lome trase so bili izdelani posebni prefa- bricirani kosi pod poljubnim lomnim kotom. Zaradi nevarnosti vzgona in zaščite stikov je bila vsaka cev sidrana v betonsko podlago, na katero je cevovod položen. To sidranje pa pomeni, da smo iz gibkega cevovoda dobili tog element, ki pa nujno potrebuje dilatacije. Celoten cevovod je bil preizkušen na 3 bare, in si cer s pomočjo namerno izzvanega vodnega udara. Dejstvo, da je cev dolga le 2,5 m, je omogočilo gradnjo na platoju, ki je bil širok največ 5 m. Cevi smo polagali za seboj, kar je sicer pomenilo do daten organizacijski napor — saj vračanja in po pravljanja ni — vendar smo zato gradnjo izvedli na samo 5 m širokem pasu, kar pri jeklenem ce vovodu ni tako in je ta pas zaradi paralelnega polaganja cevi širok tudi 30 m in več. Cevovod je večji del nezasut, na območjih, kjer pa se pričakuje rušenje pobočij pa je deloma zasut. Zlasti zasip je pomenil pri načinu gradnje — za seboj — velik organizacijski napor. Vsi hudourniki so speljani prek cevovoda. Prednost armiranobetonskih cevi je poleg nižje in vesticijske vrednosti zlasti še pri vzdrževanju (ga praktično ni) kot tudi v tem, da pri klasični izved bi, tj. brez sidranja, niso potrebne dilatacije, saj je zaradi gumijastih tesnil cevovod gibek. Trenutno smo sposobni izvajati tlačne cevovode iz armiranobetonskih cevi tipa NIVO do 1200 mm in 3 barov tlaka. Sistem industrijskega vodovoda Celje UDK 628.515 LEONID KREGAR Osnovni koncept preskrbe celotne celjske indu strije s tehnološko vodo temelji na znanih rešitvah, to je tistih vodnih virih, ki bi krili vse potrebe industrije. Ti viri so: — vodotoki (Hudinja, Voglajna), — podtalnice (Savinjska dolina), — pitna voda (mestni vodovod), — akumulacije (zgrajeni in predvideni zadrževal niki). Vzporedno s preskrbo Celja (in Šentjurja) s pitno vodo se že dalj časa, več kot 20 let, preučuje vpra šanje oskrbe industrije s tehnološko vodo. V do sedanjih dokumentih ne zasledimo enotnega na čina obravnavanja celotne oskrbe z industrijsko vodo. Obstaja nekaj variantnih predlogov, pri če mer pa lahko ugotovimo, da so nekateri ključni objekti za preskrbo z industrijsko vodo že zgra jeni. Njihovo gradnjo so narekovale po eni strani potrebe tedanje industrije, ki je bila v živahnem razvoju (Cinkarna, Železarna), po drugi strani ob sežna vodnogospodarska dela, ki so dobila pouda rek prav v znanih ukrepih na celjskem vodnem vozlišču. V okvir teh del sodijo tudi gradnje za drževalnikov kot potencialni vodni viri. Pomanjkanje detajlno izdelanih razvojnih načrtov celjskih organizacij združenega dela, v katerih ni bilo opredeljenih zahtev po industrijski vodi, je povzročilo programerjem in načrtovalcem vodno gospodarskih ureditev nemalo težav. V večini štu dij o preskrbi Celja s pitno vodo je potrjeno na čelo, da bo potrebno zaščititi in zajeti vse raz položljive izvire in podtalnico za bodočo oskrbo. Nekaj let bodo še naprej za industrijo na razpo lago tudi manjše količine pitne vode iz sedanjega vodovodnega omrežja. Širjenje urbanega območja, naraščanje prebival stva in razvoj industrije bodo odločili o nadaljnji smeri in etapni izgradnji sistema industrijskega vo dovoda. Seveda obstaja tudi obratna odvisnost: količine industrijske vode so omejene, vsaj gleda no dolgoročno. Naša naloga pa je, da poiščemo racionalne rešitve, posebno v današnjem času, ko je potrebno vlagati res smotrno, ter da te rešitve industriji tudi po nudimo. Celjska industrija (vključno Štore, Šentjur) se preskrbuje z vodo iz naslednjih virov: — virov pitne vode 2,7 X 10® oz. 21,95 % — vodnjakov 0,35 X 10® oz. 2,85 %> Avtor: Leonid Kregar, dipl. inž, kom., Nivo, Projektinženi- ring Lubljana, Detelova 5 Ljubljana — odprtih vodotokov oz. zadrževalnikov 9,25 X 10® oz. 75,20 % 12,3 X 10® m3/leto Medtem ko se za preskrbo iz prvega vira uporablja mestno vodovodno omrežje, pa poteka preskrba iz odprtih vodotokov in zadrževalnikov prek siste ma industrijskega vodovoda. Glavna vira za preskrbo industrijske vode sta da nes reki Hudinja in Voglajna z zadrževalnikom Slivniško jezero. Na Hudinji je zgrajen mehki jez z odvzemnim objektom, črpališčem in pripravo vo de. Kapaciteta črpališča je zadostna za predvidene potrebe, medtem ko bo potrebno objekte priprave vode še dograditi. Od črpališča je zgrajen sistem dvojnega cevovoda (za surovo in prečiščeno vodo) za tovarno EMO in Cinkarno Celje. Na Voglajni je zgrajen klasični jez z odvzemnim objektom pri Opoki, od koder vodi dvojni cevo vod v Železarno Štore. Na zgornjem toku Voglajne je zgrajen zadrževal nik Slivniško jezero, ki ima 2 X 10® m3 prostorni ne za bogatenje nizkih pretokov. V normalnem mokrem letu pretoki Hudinje in Vog lajne zadostujejo za kritje vseh potreb po indu strijski vodi. Tako je iz Hudinje na razpolago 6,1 X 10® m3/leto, iz Voglajne (skupaj s Slivniškim jezerom) pa 16,8 X 10® m3/leto. Vendar je možno vodo iz Hudinje uporabljati le za oskrbo industri je v samem mestu Celje in vodo iz Voglajne (in Slivniškega jezera) za oskrbo Železarne Štore in industrije v Šentjurju. V suhih letih pa izkazujejo pretoki Hudinje 0,69 X X 10® m3 primanjkljaja za kritje potreb po indu strijski in pitni vodi v Celju. Zato je pričakovati ob prvi daljši suši izpad preskrbe z industrijsko vodo. Na drugi strani pa omogoča zgrajeni zadrževalnik Slivniško jezero v kombinaciji s pritoki reke Vog lajne tudi v suhih letih stalno koriščenje 12,5 X X 10® m3 vode letno za oskrbo industrije. To je več kot danes potrebuje industrija Štor in Šentjurja, vendar viškov zaradi neizgrajenosti sistema indu strijskega vodovoda ni mogoče uporabiti v Celju. Problem preskrbe Celja z industrijsko vodo se po javlja že več let. Zato je bil zgrajen na potoku Koprivnica večnamenski zadrževalnik Šmartinsko jezero. Po prvotni zasnovi je bilo predvidenih ce lih 5,0 X 10® m3 vode za preskrbo industrije. Ven dar so ostale namembnosti skrčile to številko na največ 2,0 X 10® m3. Ta zadrževalnik kljub temu, da je bil zgrajen že pred 14 leti, še ni vključen v sistem industrijskega vodovoda. Vključitev Smartinskega jezera v oskrbo celjske industrije z vodo rešuje problem le za dobo nekaj let. Za pokrivanje vseh potreb po industrijski vo di je predvidena izdelava tehnične dokumentacije in izgradnja še naslednjih objektov: — povezovalni cevovod Šmartinsko jezero—Hudi nja, — povezovalni cevovod Voglajna, Opoka—črpali šče Hudinja, — zadrževalnik Ločnica na potoku Ločnici (Vog lajni) z uporabno prostornino 2,15 X 106 m3, — zadrževalnika Rožnodolsko jezero in Grilčev graben (povodje Hudinje), — dograditev omrežja industrijskega vodovoda ta ko za surovo vodo kot za prečiščeno vodo. Z izgradnjo navedenih objektov lahko zagotovimo celjski industriji ca. 1350 1/sek, kar naj bi pokrivalo potrebe v nadaljnjih 50 letih. Postavlja pa se vpra šanje tehnično in ekonomsko najbolj upravičene ga pristopa k vrstnemu redu gradnje posameznih objektov. Poraba industrijske vode Podatke o porabi industrijske vode smo zbrali pri upravljalcu vodovoda Celje (Komunala), uprav- ljalcu industrijskega vodovoda (Nivo) in v delov nih organizacijah. Pri tem je treba poudariti, da tri delovne organizacije: Železarna Štore, Cinkar na Celje in EMO porabijo skupaj letno 10,6 X X 10® m3 vode oziroma 86 % celotne industrijske porabe vode. Te tri delovne organizacije imajo nepretrgan delovni proces 24 ur dnevno 6 dni v tednu. Za ostale organizacije smo upoštevali delo v dveh izmenah in 6 dni tedensko. Podatki o pora bi industrijske vode za leto 1983 so podani v pre glednici 1: Preglednica 2. Odjem iz vodotokov Hudinje in Voglajne (industrijski vodovod) Vodotok m3/leto 1/sek Hudinja 3,484.000 133,08 Voglajna 5,792.380 223,67 9,276.380 356,75 V letu 1977 je bila skupna poraba industrijske vo de v Celju in Šentjurju 11,973.877 m3. V letu 1983 pa je bila skupna poraba industrijske vode v Celju in Šentjurju 12,288.531 m3. Povečanje porabe je samo 2,6 °/o v 6 letih. V na daljnjem pričakujemo 2 % (p) letni prirastek po rabe industrijske vode. Ta omejitev povečanja ra sti potrošnje je vezana na uvedbo sodobnih tehno loških procesov in zaprtih krogotokov v proizvod nem procesu industrije in jo narekujejo tudi ome jene zaloge vode, ki bo na razpolago za industrijo. Predvidena poraba industrijske vode je podana v tabeli 3: Preglednica 3 Poraba vode (m3/leto) 1/sek 1983 12,288.531 501,91 1990 14,115.659 576,54 2000 17,206.910 702,80 2010 20,975,177 856,70 2020 35,568.563 1044,32 2030 31,167.936 1273,02 Vodni viri industrije Iz preglednice 1 je razvidno, da se danes oskrbuje iz virov pitne vode 125,91/sek (22 °/o) za industrijo. Ta delež je 36 %> skupne potrošnikom dobavljene pitne vode in v zadnjih letih narašča. Poudariti je treba, da je v sušnih obdobjih v preteklosti že pri hajalo do omejevanja dobav pitne vode. Kolikor želi industrija še naprej računati na ustrezen de- Preglednica 1. Poraba industrijske vode 1983 3-izmensko delo Preskrba z vodo Poraba vode Večji porabniki komunala vodnjak ind.vodovod sanitarna tehn. hladilna skupaj Cinkarna Celje EMO Železarna Štore 869.588 166.733 400.060 3,000.000 484.000 5,666.200 285.588 114.733 400.060 2,384.000 413.000 4,754.200 1,200.000 123.000 912.000 3,869.588 650.733 6,066.260 Skupaj (m3/leto) 1,436.381 9,150.200 800.381 7,551.200 2,235.000 10,586.581 Skupaj (1/sek) 54,87 349,52 30,57 288,44 85,37 404,39 2-izmensko delo Celje + Šentjur (m3/l) 1,239.160 336.610 126.180 242.187 895.435 564.328 1,701-950 (1/sek) 71,00 19,29 7,23 13,83 51,31 32,33 97,52 Skupaj + m3/leto 2,675.541 336.610 9,276.380 1,042.568 8,446.635 + 209.489 2,589.839 12,288.531 1/sek 125,87 19,29 356,75 44,45 339,75 117,70 501,91 'W ö W ;V. S 8 2 » ISTEM INDUSTRIJSKEGA ODOVODA CELJE JA S I T U A C I J A ^ d a _.s u5n i c a^___ ( c \ ŠWARTINSKO JEZERO HUOINJA W 1 VAR. . TEŽNGSTNI DOTOK . CEVOVOQ I A 1220 m«. 1380-, ROV 4„ . ; 2 VAR. . ČRPALIŠČE JEZERO . CEVOVOD * 4Z2 mm , L • 1060 ~ T) JEZ IN QOVZEN NA OPOKI O PREGRADA . TRATNA AKUMULACIJA t SLIVNIŽ MAX. KOTA * 285.00 VOLUMEN ZA V0Q00SKR8DPREGRADA . AKUMULACIJA * GRIl ČEV GRASEN MAX. KOTA « 325.00 « VOLUMEN ZA VGOCOSKRSO . 1.20-10 OEPONIJA TITAN DIOKSID POTREBNO ČIŠČENJE ODPLAK . V NASPROTNEM PRIMERU JEZ NA LOŽNICI . ZAJEM IN CEVOVOD ft 420 : L' - 2000 m DO Č.N. NA HUDINJI PREGRADA . AKUMULACIJA . LOČNICA MAX. KOTA , 310.00 « VOLUMEN ZA VOQOOSKRBG . 2. 13«,10 - !HUDINJA ŠMARTINSKO JEZERO : 1 VAR. . TEŽNOSTNG . CEVOVOD ,»1002 1100 - . ODPRTI JAREK 1750 2 VAR. . ČRPALIŠČE HUDINJA (K) ODVZEM IZ VOGLAJNE IN ČISTILNA NAPRAVA ALPQS . 0 - 1 0 0 )/•CEVOVOD 1120 JEM « ČRPALIŠČE IN ČISTILNA NAPRAVAi 500 1/. . HUOINJA . S*, v u - 'k .V Slika 1. Sistem industrijskega vodovoda Celje — pregledna situacija lež te vode v svoji preskrbi, bo morala sodelovati pri vključitvi novih virov pitne vode v oskrbi z vo do mesta Celja. Teh virov je na razpolago v pri hodnosti za 600—610 1/sek, obstoječih 230 1/sek, kar skupno znese 8301/sek. Od te količine lahko industrija pričakuje največ 30 °/o oziroma 190 1/sek. Naslednji vodni vir je neizkoriščena podtalnica na celjskem polju. Te vode je po ocenah 90—1001/sek ali ocenjeno 1,500.000 mVleto. Težišče oskrbe celjske industrije z vodo pa sta reki Hudinja in Voglajna. Sami Hudinja in Voglajna imata ob sušah premalo vode za preskrbo indu strije, zato sta na Voglajni oziroma na povodju Hudinje zgrajena dva zadrževalnika (Slivniško je zero, Smartinsko jezero), predvideni pa so še trije. Prispevek zadrževalnikov je v tem, da ob sušah bogatijo nizke pretoke v Hudinji in Voglajni in s tem zagotavljajo manjkajoče količine vode za preskrbo tako s pitno vodo kot tudi z industrijsko vodo. Prispevek uporabne prostornine zadrževalni kov je razviden iz diagrama 4. Diagram 4 Diagram 5 DOLOČITEV MINIMALNE IZDATNOSTI Q VOGLAJNA , AKUMULACIJA TRATNA , LOČNICA SUHO LETO V AKUMULACIJ: NA RAZPOLAGO 4.150.000 m’ VODE VOGLAJNA: biološki minimum 100 l/s 1000.1/s q - 790 l/s 600 l/s 400 l/s 200 l/s 100 l/s Diagram e DOLOČITEV MI NI M A L NE I ZD ATNO S TI Q HUDINJA j ŠMARTINSKO JEZERO, ROŽNODOLINSKO JEZERO, GRILČEV GRABEN H U D IN JA + AKUMULACIJA ŠMARTINSKO JEZERO + SUŠNICA + VZHODNA LOŽNICA 1000 1/s 800 l/s q = 750 l/s 600 l/s 360 l/s 200 l/s 100 l/s Diagram 7 POKRIVANJE PORABE INDUSTRIJSKE VODE V SUHEM: LETU --•V V a r i a n t a - Iz površinskih vodotokov Iz virov pitne vode Iz podtalnice (vodnjaki) ms/ leto l/sek m5/ leto • Usek ms/ leto U sek . . mJj leto ' J l/sek. . 1. Obstoječe stanje : Hudinja Voqlaina * šmartinsko jezero - 683 472 ■ : 2. Hudinja, * Šmartihskp' jezero Voglajna * Slivniško -jezero 6 832 770‘ 12 435 120 15 000 000 * cca 615. 2 838 240 90 • 336 610 ’ * 14.0 18 174 850 m ; 3. Hudinja v Šmartinsko jezero + Vogloma + -Slivniško jezero 19 2G7 890 73 S 3 565 934 113 ; 488 678 .- ’ "28.0 23 322 562 877 * 4. Hudinja t šmartinsko jezero + Voglajna ♦ Slivniško jezero * Akum. Ločnica 21. 836 M8 •951 4 220 372 134 • j ; . n33,Oie.. 42.0 : ' 29.850 408 1127 ; 5.. Hudinja ♦ Šmartinsko j jezero + Rožnodolsko jezero -»; Voglajna t Slivniško jezero + Akum. Ločnica 25 317 408 990 4 803 175 152 i ' i .377 357 ' •56 0 • 31 697 940 1198 ; g. Hudinja t Šmartinsko jezero» Rožnodolsko jez^o +; akum. 6rilčev • graben + Voglajna t Slivniško jezero t Akumulacija Ločnica 26 273 563 -1D80 5 458 154 ■: ' 173 -j- 1 500 000 86.0 • 35 231,--717 • ••• 1333- • O i V a r i a n t a j • ■i — i Obstoječe stanje: Hudinja. Voqlajna + Slivniško jezero - 689 472 i i "14.0: 15 4D4 2562 Hudinja + Voglajna * Slivniško jezero 12 S66 016 480 2 838 240 90.0 • j. .336-610. •584.0 3_ .Hudinja * Voglajna t Slivniško 760 3 565 934- •• 113.0- J -4 8 8 678- • 23 350 864 901,0-jezero t Akum. Ločnica :4^. : H udinja +. .Šmaj-t insk o je zero t Voglajna ♦ Slivniško jezero + Akumulacija Ločnica t « 24 696 419 951 4 220 372 134. Q ! 733 018 42.0 23 850 408 1127-0 5 ql®j tč.S *1. variant* 25 9VJ 408 330 4 803 175 152.0 ‘ 977 357 56.0 ; 31 697 340 1198.0 G glei tč. G 1. variante 2fe 273 563 1080 5 -458 154 173.0 ■ 1 500 000 86,0 • •36 231 717 ■ 1339,0 4 Opombo k tabeli: ad 2. (1 varianta)*. Hudinja * Šmartinsko jezero' daje 6 832 770 mJ/leto 12 4-35 120 m »/leto 13 267 830 m Mleto Toda; vodo iz Hudinje lahko uporablja le industrija v Celju,ki. jo danes 1138A-') porabi 3 484 D0D m* 23 45oz. povišamo na 4 800 DD0 mUleto. Enako lahko vodo iz Voglajne uporabi le industrija-Štor in bentjuria , ki jo danes porabi 5 732 330 m5 oz. zaokroženo 6 000 000 m3/leto . Tako je možno porabo v Celju dvigniti še za 2800000 m*/leto, v Štorah pa Še za .5 400 000 m5!leto. v vsakem primeru bo nekaj vode odteklo neizkoriščene idokler se ne izgradi povezovalni cevovod Voglajna Gpoka - Č. N! Hudinja). Tako zaenkrat ocenjujem, da .lahko po tej točki izkoristimo ir.ax.cci 15 000 000 m3 vode letno oz 615 l/sek ■ Izgube so upoštevane v podatkih o porabi ! Preglednica 8 pokrivanje industrijske porabe, vode pc varianti 1. lauho teto) —_— - pokrivanje industrijske porabe po ...................... varianti- (suho leto).-.". * Zagotovitev industrijske porabe zahteva, gradnjo naslednjih objektov, i var.: l Cevovod .šmartinsko jezero —» Hudinja 2. ‘Cevovod Voglajna - Opoka — Hudinja J- 3. Akumulacija Ločnica 4. -Akumulacija Rožnodolsko jezero 5. Akumulacija Grilčev graben , zajetje In .cevovod do * ;č-N. Hudinja 2 var.; i Cevovod Voglajna -Opoka —»-Hudinja 2. Akumulacija ločnica 3. Cevovod Šmartinsko jezero—»Hudinja. 4. Akumulacija Rožnodolsko jezero , . 5. Akumulacija Grilčev graben, zajetje in cevovod do Č.N. Hudinja obe varianti zagotavljata pokrivanje industrijske porabe približno do leta rok : .takoj ( 1985) L. 2000 . , L 2010 L.2020 L 2026 -takoj- (1985) L. 1390 L. 2011 L. 2020 .1.2025 2035 \ Preskrba industrije z vodo V diagramu 5 in 6 je določena minimalna izdatnost (q) = qbm + qp + qi za sistem zadrževalnikov na Hudinji in na Voglajni (glede na razpoložljivo upo rabno prostornino zadrževalnikov in ob suhem letu). Z izgradnjo povezovalnega cevovoda med obema sistemoma so skupne količine vode, ki bodo na razpolago celjski industriji (po predhodni izgradnji sistema zadrževalnikov in spremljajočih objektov), ilustrirane v diagramu 7. Na njem in v pripadajo či preglednici 8 je podan tudi časovni diagram po krivanja porabe industrije vode. Izkušnje pri projektiranju in izvajanju naprav za pripravo pitne in tehnološke vode UDK 628.16 + 628.3 JANEZ GALE 1. UVOD Pitno ali tehnološko vodo je potrebno pripravljati — čistiti takrat, kadar v naravi ne najdemo vode ustrezne kakovosti. Take potrebe so danes vse po gostejše in lahko upravičeno pričakujemo, da se bo stanje samo še slabšalo. Na eni strani povzroča to vse večja potreba po novih količinah kakovostne pitne ali tehnološke vode, na drugi strani pa je one snaženost naravnih izvirov in vod nasploh vse več ja. Vse pogosteje slišimo, da je onesnažena voda tudi na področjih, kjer smo sodili, da tega problema sploh ni. Onesnaženost je celovit pojem, ki ga je potrebno razčleniti glede na zahteve, ki jih imamo za pripra vo pitne ali tehnološke vode. Grobo jo lahko deli mo na mehanično (fizikalno), biološko (organsko), kemično in bakteriološko. Seveda le redko ali bolje rečeno nikoli ne nastopa samo eno od naštetih vrst onesnaženja. Zato je potrebno tudi tehnologijo pri prave ali čiščenja vode postaviti kompleksno po določenih potrebah. Pri projektiranju naprav za pripravo vode je poleg tega potrebno misliti tudi na spremembe, ki bodo s časom verjetno nastopile. Zato je dobro, da so naprave sposobne spremeniti tehnologijo in se prilagoditi novim potrebam, ne da bi se spremenili osnovni objekti v gradbenem smislu. V naši praksi razpolagamo z izkušnjami na več kot desetih zgrajenih vodovodih, pri katerih je bila potrebna kompleksna tehnologija priprave pitne vode. To so naprave s kapacitetami od 2001/sek pa do 12001/sek in več. Izvori surove vode so bili odprti vodotoki, akumulacije in izviri — zajetja. Iz vseh teh objektov lahko posredujemo svoje iz kušnje, ki bodo lahko koristile predvsem tistim, ki se do sedaj še niso bili prisiljeni srečati s takimi problemi. Dolga leta je Jugoslavija to tehnologijo drago plačevala z devizami in to dostikrat slabo uvoženo opremo, pa tudi neustrezne rešitve. Danes je uvoz tehnologije na tem področju popolnoma ne potreben, pa tudi oprema je lahko že v celoti do mača, razen nekaj merilnih komponent in nekaj dozirne tehnike. Poglejmo, s katerimi problemi čiščenja se srečuje mo v praksi in s kakšnimi napravami lahko zago tovimo ustrezno tehnologijo za uspešno pripravo pitne in tehnološke vode. Avtor: Janez Gale, dipl. inž. str., Nivo, Projektinženiring Ljubljana, Jezerska 9 a, Kranj Govorili smo že o vrstah onesnaževanja, ki nasto pajo v naših izvirih surove vode. Poglejmo si to podrobneje. 1.1. M ehanično-fizikalno onesnaževanje V to skupino parametrov spadajo: motnost, suspen dirane snovi, temperatura, koloidi in barva vode. 1.2. Biološko-organska onesnaženja S tem pojmom razumemo vse organske snovi, ki so v vodi lahko raztopljene ali pa v drugih oblikah. To onesnaženje določamo s KMn0 4 — vrednostjo. 1.3. Kemično onesnaženje V tej skupini so vsi elementi in spojine, ki so v vodi raztopljeni in jih je možno odstraniti le s ke mičnimi reakcijami (Fe, Mn, nitriti, n itra ti...). 1.4. Bakteriološko onesnaževanje Tu so mišljene vse bakterije in virusi, bodisi ne posredno zdravju škodljivi ali pa da posredno vpli vajo na kakovost pitne vode. Za vse skupine onesnaževanja obstajajo pravilniki o dovoljenih količinah, ki smejo biti v pitni vodi ali v tehnološki vodi. Zato jih je potrebno odstra njevati, če so njihove vrednosti v surovi vodi previsoke. Za celotno tehnologijo priprave pitne vode je po trebno imeti naprave, ki so sposobne združiti več tehnologij. Taka naprava sestoji iz usedalnika, reakcijskih ba zenov, filtrov, dozirnih naprav in merilnih naprav. To je grob pregled potrebnih naprav in objektov. Tukaj ne bi razpravljali o možnih stopnjah avto matike, kar je seveda mogoče predvsem danes, ko Slika 1. Filtrska postaja Slika 2. Usedalniki — pulzatorji že razpolagamo z možnostjo računalniškega vode nja procesov. Poglejmo si po vrsti posamezne dele celotne napra ve, njihove karakteristike ter dobre in slabe stra ni posameznih izvedb. Pred tem pa bi radi še po udarili, da je za projektiranje in uspešno izvedbo takih naprav premalo samo teoretična in labora torijska osnova. Veliko je objektov v Jugoslaviji, ki so bili zgrajeni samo na takih osnovah, pa danes delajo slabo ali pa z velikimi težavami. Vedno je potreben preizkus na pilotni napravi, ki je sposobna v malem (kapacitete najmadnj 2 1/sek) preizkusiti vsako tehnologijo. S tem se ne samo izognemo grobim napakam, ampak lahko tudi na tanko določimo parametre za projektiranje, kot so hitrost usedanja, poraba kemikalij, potrebni časi reakcij in s tem velikost posameznih objektov, hi trost filtracije in podobno. 2. USEDALNIKI V usedalnikih odstranjujemo predvsem mehanske nečistoče, vendar pa lahko s primernimi dodatki — kemikalijami tudi organske in kemične snovi. Dober usedalnik mora omogočiti dobro mešanje z dodatnimi kemikalijami, proces flokulacije in pro ces usedanja. Pri tem moramo imeti možnost kontrole posameznih faz od mešanja do usedanja. Pri usedalnikih sta pomembna dva pojma: čas za drževanja (volumen) in površinska obremenitev (hitrost vode v coni usedanja). Časi zadrževanja so običajno od 2—3 ur. Površinska obremenitev, ki je odvisna od hitrosti usedanja delcev, pa je od 2,5 do 3 m/h. Poznamo več tipov usedalnikov: — reaktorji — raznih izvedb, — pulzatorji, — laminarni usedalniki. 2.1. Reaktorji Pod nazivom reaktorji razumemo usedalnike, ki so okrogle oblike in imajo vgrajeno v vodnem delu opremo, kot so: mešalo, mešalni cilinder, konus, skreper. Ta oprema je v glavnem pod vodo, zato so reaktorji neugodni za vzdrževanje. Poleg tega so za regulacijo procesa mešanja potrebni dragi in komplicirani pogoni z brezstopenjskimi varia tor ji. Za pripravo pitne vode se jih izogibamo, ne moremo pa brez tega tipa usedalnika, kadar imamo težak mulj ali pesek. Taki primeri nastopa jo pri hladnem mehčanju vode z apnom in pri či ščenju odpadnih vod z železom in podobno. 2.2. Pulzatorji S tem nazivom razumemo usedalnike, pri katerih mešamo vodo s kemikalijami in vzdržujemo mulj v lebdečem stanju s pomočjo pulzacij, ki jih dobi mo s pomočjo vakuumskih agregatov. Pulzacije lahko spreminjamo samo z regulacijo količine zraka in višino dviganja in spuščanja vode v zvonu. Tu nimamo pod vodo nobene strojne opreme. Po obli ki so to pravokotni objekti, ki so tudi primernejši za gradbeno izvedbo. 2.3. Laminarni usedalniki Ti usedalniki so v osnovi lahko kateregakoli tipa, vendar z vgrajenimi lamelami. Z vgradnjo lamel se močno poveča učinkovitost usedanja, zveča se po vršinska obremenitev in s tem zmanjša objekt. Vgradnja lamel pa je v investicijskem smislu to liko dražja, da se bolj splača graditi večje klasič ne usedalnike. Ker je po naših izkušnjah najprimernejši tip use dalnika pulzator, naj še poudarimo, da zanje ni potrebna nobena uvozna oprema. Njegovo vzdr ževanje in čiščenje je enostavno. V njem lahko iz vode odstranimo poleg motnosti še s primernim dodajanjem kemikalij tudi železo, mangan, fenole, organske snovi in drugo. Po usedalniku je voda pripravljena za filtracijo. Znano je dejstvo, da, kar se ne da flokulirati, se tudi ne more filtrirati. Zato je potrebno posvetiti največjo pozornost procesom v usedalniku, to je flokulaciji in koagulaciji. 3. FILTRICIJA O filtraciji je ogromno teorij, ogromno tipov filt rov, ki pa se morda obnesejo samo v posebnih primerih. Za pripravo pitne vode je najbolj pri meren tako imenovani hitri odprti peščeni filter, ki ga peremo z zrakom in vodo v protitoku glede na smer filtracije. Filtri so lahko različne veliko sti, vendar menimo, da pri objektih kapacitete do 12001/sek niso upravičeni večji kot ca. 40 m2 po vršine. Ce je filter večji, so večji tudi črpalni agre gati za pranje filtra, kar podraži objekt. Najpri mernejša hitrost filtracije je med 5 in 10 m/h. Pra nje z zrakom je s hitrostjo do 60 m/h, z vodo pa v začetku 10, na koncu pa 20 m/h. Druga pomembna stvar je filtrski material in nje gova granulacijska sestava. Najcenejši in najpri mernejši je kremenčev pesek z 99 °/o čistočo. Mora pa imeti koeficient uniformnosti okrog 1,5 in efek tivni premer med 0,5 in 1,2 mm. Vse te lastnosti ima filtrski pesek iz Puconcev. Naslednji pojem pri filtraciji je še izguba pritiska oziroma zamašenost filtra. Izguba pritiska — raz položljiva višina se sčasoma spreminja. Pri kla sičnih filtrih, ki jih uporabljamo pri pripravi pit ne vode, je to običajno 2 m. Ker so lastni upori filt ra okoli 0,5 m, imamo na razpolago med dvema pranjema 1,5 m. Ker ima čist filter manjši upor, je potrebno vgrajevati regulacijsko loputo, tako da omogočimo vedno konstantno hitrost filtracije. Najenostavnejša je pnevmatska regulacija filtrov, ki se izvaja v celoti z domačo opremo. Pri gradnji filtrov je možno celo vrsto elementov izdelati v betonarnah in se na terenu samo sestav ljajo. Taki so filtrske plošče, nosilci, kanali in po dobno. S tem se gradnja poceni in pospeši. Pod filtri so običajno rezervoarji, kjer se izvaja zaključna faza obdelave vode. To je največkrat sa mo dezinfekcija s klorom ali katerim drugim sred stvom, včasih pa, če je to potrebno, še poboljša nje drugih lastnosti, kot so dodajanje fluora (Srbi ja ima to predvideno z zakonom), dodajanje zasiče ne raztopine apnenega mleka za stabilizacijo trdo te, korektura pH vrednosti in drugo. 4. DOZIRANJE KEMIKALIJ Omenili smo že, da je pri pripravi pitne vode po trebno doziranje več kemikalij, odvisno od tega, kaj je potrebno iz vode odstraniti. Dozirajo se obi čajno raztopine, ki jih posebno pripravljamo, lah ko pa doziramo kemikalije tudi v suhem stanju, ponavadi praškastem. Od tega je odvisen izbor do zirne opreme. Za doziranje raztopin so potrebne dozirne črpalke, ki so vsaj za večje kapacitete (nad 501/h) še vedno uvozne. Za doziranje suhe snovi pa so »suhi« dozatorji, ki so tudi zaenkrat še uvoz ni. Dozirne naprave morajo imeti ne glede na tip in vrsto možnost regulacije, in to med samim po gonom. Le take dozirne naprave so dobre in upo rabne v tehnologiji priprave vode, ki mora biti, kot smo že ugotovili, zelo elastična. 5. SPLOŠNI ZAKLJUČKI IN POTREBE V SLOVENIJI Do sedaj smo ugotovili, kakšen naj bi bil dober objekt za pripravo pitne vode ali tehnološke vode, kakšno opremo naj bi imel in kje so bile največ krat storjene napake. Res je, da je Slovenija po trebovala le malo takih objektov in da zato ni ka kega splošnega razširjenega znanja v tem področ ju. Tu mislim predvsem na znanje pri porabnikih. Naprave za pripravo pitne vode so se gradile v največji meri drugod po Jugoslaviji, kjer ni dovolj dobrih in izdatnih virov. Prav zato pa imamo da nes v Sloveniji možnost, da se izognemo vsaj tistim napakam, ki so jih že storili drugi in zanje vemo. Slika 3. Oprema za pranje filtrov Slika 4. Avtomatsko proporcionalno doziranje klora Slovenija se bo zelo kmalu v večjem obsegu sre čala z objekti za pripravo pitne vode, čeprav so prvi že zgrajeni (Postojna, Celje, Gorica, Velenje, manjši v Ljubljani in drugi). Nekaj objektov v Sloveniji je bilo potrebnih, ker so se razpoložljivi viri poslabšali ali pa smo jih izkoriščali prek nji hovih naravnih maksimalnh kapactet. Vsi so se gradili, šele ko je problem že nastopil in zato ni bilo časa za dober premislek, predvsem pa ne za pilotne poizkuse, ki bi potrdili projektirano tehno logijo. Vse manj bomo lahko računali na dobro in zdravo podtalnico, ki je v Sloveniji še v večini primerov izvor pitne vode. Poseči bo treba po aku mulacijah, tako kot drugod v Jugoslaviji in po svetu. V skrajnem primeru pa bo potrebno celo uporabljati odprte vodotoke. Po naših izkušnjah bi bilo potrebno, dokler je še čas, raziskati predvsem obstoječe akumulacije in njihovo uporabnost za pridobivanje pitne vode. Določiti bi bilo potrebno v naprej potrebne tehno logije s pilotno napravo. »NIVO« s tako pilotno napravo že razpolaga in je z njo možno preizkusiti praktično vse tehnologije priprave pitne in tehno loške vode, ki bi prišle v poštev na območju Slo venije. Druga pomembna stvar, na katero bi radi opozo rili, pa je, da se v zadnjem času vse pogosteje pojavljajo problemi onesnaževanja vode s fenoli (Škofja Loka). To so ponavadi presenečenja, ki nastanejo ob nepazljivem ravnanju s snovmi, ki vsebujejo fenole. Pojavljajo se iznenada in jih zo pet nekaj časa ni. Za ta primer onesnaževanja bi morali vodovodi biti prav tako pripravljeni in že UVOD O uporabi betonskih cevi smo gradbeniki v zad njih letih malo pisali. Kar prevzeli smo se ob no vitetah — novih materialih, ki so nam jih ponu jali razni proizvajalci v Jugoslaviji, pa tudi zunaj nje. Naše obnašanje lahko opišemo kot »-vse tuje je dobro, domače zanič«. Proizvajalci so se usme rili v prevzem raznih licenc, ki so v surovinskem pogledu odvisne od uvoženih surovin. V času, ko so bile uvožene surovine iz znanih razlogov »po ceni«, je razumljivo, da so ti proizvodi potisnili ob stran klasične materiale — beton. Beton je bil naenkrat predrag, pretežak, skratka, neuporaben. V sedanji gospodarski situaciji so se zadeve obrni le. Proizvodnja, ki je odvisna od uvoženih suro vin, je postala draga. Postopno se miselnost obra ča, ponovno smo se začeli zanimati za tisto ono — klasične betonske materiale. V zahodnem svetu, v precejšnji meri pa to drži tudi za Vzhod, zlasti za ZSSR, Bolgarijo in CSSR, betonskih proizvodov niso nikoli odrivali, kot je bilo to pri nas. Razvojna pot v teh deželah je bila drugačna. Betonske cevi od najenostavnejših oblik in tehnologij so nenehno razvijali do današ njih dni. Uporaba betonskih, armiranobetonskih in prednapetih cevi predstavlja v teh deželah naj množičnejši proizvod, saj z njim pokrivajo več kot Avtorji: Niko Rožič, dipl. inž. geod., gradb. inž., Hidrogea — po slovna skupnost, Rakovlje 30, Marko Planinšek, dipl. inž. gradb., Nivo Celje, Jenkova 15, Celje in Alojz Rovan, dipl. inž. gradb., Nivo Celje, Vransko 89 sedaj zgraditi potrebne naprave, da bi bile na raz polago v času potreb. Vse te izkušnje, ki smo si jih nabrali pri več kot 10-letnem delu na tem področju, bi bilo potrebno izkoristiti tudi doma, in to za bodočnost. Tako problemov ne bi bilo potrebno reševati zadnji tre nutek, ampak bi imeli rešitve lahko že pripravlje ne, študijsko in eksperimentalno obdelane in ovred notene, takrat, ko jih bomo potrebovali. NIKO ROŽIC, MARKO PLANINŠEK IN ALOJZ ROVAN 90 % potreb. Osnovni razlog je sprejemljiva cena, kvaliteta in surovina, ki jo je relativno dovolj povsod. NEKAJ O ZGODOVINI PROIZVODNJE BETONSKIH CEVI Z iznajdbo cementa se pričenja zgodovina beton skih cevi. Z izgradnjo prve cementne tovarne v Nemčiji leta 1850 se prične tudi proizvodnja cevi. Le-te so se v začetku izdelovale v lesenih ali opeč nih opažih, na enostaven način s tlačenjem betona, z ročnimi nabijači. Ni trajalo dolgo, ko so se po javili stroji za zgostitev betona, stiskalnice, centri fuge, vibratorji, ki so seveda izboljšali kakovost vgrajevanja betona. S povečanimi zahtevami, zaostritvijo predpisov v svetu v pogledu varstva okolja, je razvoj betonskih in armiranobetonskih ter prednapetih cevi doživel še nadaljnji napredek. Pri gradnji cevovodov se začenja z razvojem mehanizacije opuščati gradnja kanalov na kraju samem, vedno bolj se začenja uporabljati industrijski način proizvodnje, saj je ta v kakovostnem oziru lahko mnogo boljša. Posebno skrb je razvoj namenil spojem posamez nih cevnih elementov. V zgodovini, pa tudi še da nes, je teh rešitev veliko, od naj preprostejših to gih spojev, spojev na pero in utor, pa novejših na pero in obojko. Splošno veljavno pravilo je, da se pri betonskih, armiranobetonskih in prednapetih ceveh pretežno uporabljajo gibljivi spoji — gibki spoji. Gibki spoj deluje kot členek, pa se zato upogibni momenti Armiranobetonske centrifugirane valjane cevi Nivo UDK 628.24:691.32 ne morejo prenašati iz ene cevi na drugo kakor pri togih spojih. Vsaka cevna zveza je podvržena spremenjenim pogojem od znotraj in od zunaj; spreminja se notranji pritisk, hidrodinamični pri tisk, spreminja se temperatura, nastajajo vibraci je zaradi prometnih obtežb in premikov zemlje — potres, zemljina okrog cevovoda je mokra, pa zopet suha, v odvisnosti od vremenskih razmer ali višine podzemne vode in drugo. Se posebno močni so taki vplivi na rušnih področjih rudnikov, kjer pride do občutnih zemeljskih premikov. Ob takih pogo jih moramo graditi cevovod v členkasti izvedbi, ne samo zaradi doseganja vodotesnosti kanala, am pak predvsem zaradi ohranitve intaktnega stanja cevovoda. Ob pomikih, posedkih zemljin prihaja do udarca na cevi in do vzdolžnih deformacij. Ce te vplive ocenimo in jih vzamemo v račun in seveda pravilno izberemo material in cevni spoj, bo naš sistem trajno služil namenu. Od vseh danes znanih gibkih spojev se je v praksi najbolj obnesel gibki spoj, izveden z drsnim tes nilom. Prednost tega je v njegovi neodvisnosti od zamika ali preskoka iz ležišča, saj drsno tesnilo pri sami montaži in v končni fazi, ko tesni, ostaja na mestu namestitve. Povečane zahteve po vodotesnosti in gibkosti siste ma izločajo take spoje, izvedene s cementno malto. Gumijasto tesnilo mora seveda ustrezati vsem zah tevam kakovosti. Guma je naravna ali sintetična; v mnogih primerih pa se ji dodajajo še razna pol nila, mehčala, sredstva za preprečitev staranja, dodatki za elastičnost in trajnost. Zmotno je miš ljenje, da samo z naravnim kavčukom dobimo dobra tesnila; s sintetičnimi materiali so celo ne katere karakteristike presežene. V Jugoslaviji gle de kakovosti nimamo posebne izbire, vsi slovenski proizvajalci pa tudi pretežni del jugoslovanskih uporabljajo tesnila SAVA Kranj, ki te izdeluje v skladu z DIN 4060. V pogledu profila gumijastih tesnil izdela proizvajalec želeno obliko. MOŽNOSTI UPORABE BETONSKIH CEVI, ARMIRANOBETONSKIH IN TLAČNIH CEVI S PRIPADAJOČIMI FAZONSKIMI DELI PO NAMENU UPORABE Uporabnost je izredno široka. Uporabljajo se lah ko pri naslednjem: 1. Odvod vode, kanalizacija — odvod odpadne vode — odvod meteorne vode — odvod mešane vode — odvod odpadne vode vključno s kemično indu strijo 2. Preskrba z vodo: — preskrba s pitno vodo — preskrba s tehnološko vodo za industrijo, kme tijstvo, namakanje, požarna voda Slika 1. Proizvodnja cevi v Vrbju pri Žalcu Slika 2. Loki, jaški, odcepi — v montažni izvedbi 3. Hladilna voda: — cevovodi za hladilno vodo v termocentralah — cevovodi v nuklearnih centralah in drugih atom skih reaktorjih — cevovodi za industrijske namene 4. Hidrocentrale: — dovodi na turbine iz akumulacij — črpalni cevovodi Slika 3. Gradnja kanala s centrifugiranimi cevmi Nivo — talni izpusti — obtočni cevovodi za časa gradnje 5. Cevovodi za posebne industrijske nam ene — zahtevni cevovodi za izpiranje, transport ke mičnih snovi, cevovodi za transport olj, naftnih de rivatov, cevovodi za transport različnih suhih ma terialov — cevovodi za transport vroče vode ali vroče pare 6. Zaščitni cevovodi — prehodni in neprehodni za instalacije pitne vo de in plina, za elektriko, signalne kable, transport ne trakove, poti, industrijske tire itd. 7. Prehodi: — cevovodi pod vodotoki — prehodi pod komunikacijami, 8. Drenažni cevovodi: — odvajanje vode iz gradbenih jam — cevovodi za stalni odvod drenažne vode — cevovodi za odvod talne vode pri visoki talnici — drenažni cevovodi v cestah, letališčih, jamah, plovnih kanalih in industrijskih kanalih 9. Cevi za rezervoarje (pokončni in ležeči) — shranjevanje odpadne in pitne vode — shranjevanje raznih materialov kot silaža, pe sek, cement, olje, kemični materiali itd. 10. Cevi za stolpe, pilote in opore: 11. Cevi za jaške: — vstopni in kontrolni jaški na cevovodih različ nih vrst — vodnjaki — jaški za odpadke — cevi za reklamne namene — plakatiranje 12. Cevi za zaščito: — zaklonišča, izvedena ležeče — zaklonišča, izvedena stoječe PROIZVODNJA IN DRUGE KARAKTERISTIKE ARMIRANOBETONSKIH CEVI NIVO V današnji gospodarski situaciji je še kako po membna proizvodnja armiranobetonskih centrifu- giranih cevi. 2e pred osmimi leti, ko smo preuče vali razmere na jugoslovanskem tržišču, smo izha jali iz predpostavke, da nam je za delo in proiz vodnjo potreben cevni material, ki bo izdelan iz domačih surovin, neodvisen od uvoza. Od več va riant se je NIVO odločil za armiranobetonske cen- trifugirane valjane cevi, ki jih danes izdeluje v skla du s standardom JUS UN 1052. Danes NIVO pro izvaja armiranobetonske centrifugirane cevi po tehnologiji firme ZUBLIN. Prednosti armiranobetonskih centrifugiranih cevi so: 1. Cevovodni sistemi, izvedeni s proizvodi NIVO, so danes na trgu zelo konkurenčni; 2. proizvod predstavlja izdelek, ki je v celoti ne odvisen od uvoženih surovin in opreme. Novi pro izvod predstavlja torej nadomestilo za proizvode, ki so odvisni od uvoza; 3. nova proizvodnja nudi cevovodni sistem, ki ima dolgo življenjsko dobo. Le redki do sedaj uporab ljeni materiali jamčijo življenjsko dobo 100 let, kakor je pri armiranobetnoskih centrifugiranih ce veh visoke marke MB 50—70; 4. zaradi izredne gostote betona in nizkega vodo- cementnega faktorja 0,38—0,42 so cevovodi odpor ni proti močno agresivnim tekočinam in vodotesni, zato dodatni premazi skoraj niso potrebni oziroma le v primeru delovanja zelo močno agresivnih sub stanc; 5. varnost cevovodov je popolna zaradi gibkih spo jev z drsnim gumijastim obročem in možnim od klonom iz smeri ter dobro nosilnostjo, ki jo kupec lahko poljubno izbira na podlagi statičnega dimen zioniranja; 6. gradnja tlačnih cevovodov do 0,25 MPa (2,5 atm) je še posebej zanimiva in konkurenčna. Uporab nost cevi za male hidrocentrale, vodovode od za jetja do rezervoarja je v praksi že dobila potrdi tev; 7. Celoten kanalski ali drug cevovodni sistem se izdela do vseh podrobnosti pri proizvajalcu. Pro izvajalec serijsko izdeluje tipizirane loke, odcepne dele, montažne jaške in druge prefabricirane ar miranobetonske cevne izdelke po želji kupca. Vsi ti izdelki predstavljajo glede na tehnologijo vgra jevanja betona v tovarni z obveznim zaparjenjem dobro kakovost proizvodov. Na podlagi geodetske ga posnetka, projekta, izdela proizvajalec v krat kem času in po konkurenčnih cenah celotni sistem in ga na željo kupca tudi montira; 8. NIVO je uspel v sorazmerno kratkem času stan dardizirati proizvodnjo tako, da je skladna z JUS standardom JUS.U.N1.052. Izdelali smo podrobna navodila za hidravlični preračun omrežja, statični račun s fundiranjem, navodila za deponiranje, ma nipulacijo in transport, tesnjenje in spajanje, vgra ditev in zasip in navodila za preizkus vodotesnosti. Na željo kupca, projektanta, investitorja posredu jemo podrobne načrte posameznih elementov cev nega sistema, vključno s tipskimi montažnimi jaški, loki, odcepnimi deli in drugo; 9. ker je vgraditev armiranobetonskih centrifugi- ranih cevi enostavna, v večini primerov se le-te polagajo na peščeno posteljico, so cevovodi zgra jeni po tem sistemu tudi od 30—100 °/o cenejši od do sedaj uporabljenih sistemov. terega se cevovod preizkuša. Cevovod mora biti med preizkusom v suhem rovu. Polnjenje, preizkusni tlak in dovoljene izgube Polnjenje cevovoda poteka postopoma. Polniti ga začnemo vedno na najnižji točki, na njegovi naj višji točki pa mora biti zračnik, ki omogoča izri vanje zraka iz cevovoda. Cevovod je napolnjen z vodo toliko časa, da iz ce vovoda uide ves zrak in da se njegovo ostenje prepoji z vodo. Glede na različne debeline stene cevi, premerov ter vremenske razmere med pre izkušnjo, je optimalni čas namakanja 24 ur. TESNJENJE IN SPAJANJE Spajanje cevi poteka s pomočjo gumijastega tesnil nega obroča. Pri objektih, ki zahtevajo višjo vodo- tesnost, pa se spoji dodatno tesnijo z dvema tesni loma — labirintno. Tesnilni obroč je material, od poren proti agresivnim substancam in staranju v skladu z DIN 4060. Dobavljen je s cevmi. Cevi stiskujejo z bagrom ali Tiirfor napravo, kjer posebno pazijo, da oboj kina krivina enakomerno zagrabi tesnilni obroč. Sledi preizkus cevovoda. Preizkusni tlak in dovo ljene izgube bodo določeni v standardu JUS U.N8.051 — Betonske cevi za kanalizacijo — Mon taža, fundiranje betonskih cevi za kanalizacijo in preizkušanje betonskih cevovodov (v pripravi). Do sprejetja tega standarda določi višino preiz kusnega tlaka projektant, in sicer glede na nasled nje faktorje: 1. potek cevovoda v vodovarstvenem področju, 2. delovni tlak v cevovodu, 3. nevarnost prodiranja podtalnice v kanal. Odklon cevovodov: Majhne spremembe cevovoda v horizontalni in vertikalni smeri je zaradi elastičnih spojev mogo če izvesti z odklonom v posameznem spoju cevi. Odklon je dovoljeno izvesti šele, ko je cev premo črtno in centrično spojena. Odklone morajo spremljati natančne meritve, saj večji odkloni od dovoljenih ne zagotavljajo vodo tesnosti stika. Ce se naslonimo na DIN 19543, znaša dopustni od klon na spoj: 0 250—500 0 600—800 0 1000—1500 0 1600 1,5° 1,0° 0,5° po navedbi PREIZKUS VODOTESNOSTI Priprava preizkusa vodotesnosti: Preizkus vodotesnosti moramo izvršiti na nezasu- tem cevovodu, vendar ga moramo pred preizkusom zatrpati do take višine, da zaradi tlaka v cevovodu ne pride do deformacij položenega cevovoda. Sti ki — mufenske glavične jame — se lahko zasujejo šele po uspešnem preizkusu vodotesnosti. Preizkus se lahko izvede na enem samem spoju, na dolo čenem odseku ali na celotni dolžini cevovoda. Pri poročljiv preizkusni odsek je odsek med dvema jaškoma. Vse odprtine preizkušanega odsega morajo biti ne prepustno zaprte in varne proti pritisku, na ka če nobeden od naštetih faktorjev ne vpliva na preizkusni tlak, se priporoča preizkus s tlakom 0,5 m VS (0,005 MPa) nad temenom cevovoda. Pritisk se meri na naj nižji točki cevovoda in traja 15 minut. Med preizkusom naj bo tlak konstan ten, merimo pa količino vode, ki jo je bilo treba dodati za vzdrževanje pritiska. Izgube med 15-minutnim preizkusom se določijo na m2 omočene površine cevovoda. Cevovod je ne prepusten, če izgube vode (v 1/m2) ne presegajo vrednosti, podanih v preglednici 1 in 2 (DIN 4033). Preglednica 1. Dovoljene izgube — betonski cevovodi Profil mm Izgube — 1/m2 300—600 0,30 700—1000 0,25 nad 1000 0,20 Preglednica 2. Dovoljene izgube — cevovodi \ armiranobetonski Profil mm Izgube — 1/m2 Ca. 1/m' 300 0,15 0,141 400 0,15 0,188 600 0,15 0,283 800 0,13 0,326 1000 0,13 0,408 1200 0,10 0,377 1400 0,10 0,440 1600 0,10 0,500 HIDRAVLIČNO IN STATIČNO DIMENZIONIRANJE Hidravlično dimenzioniranje poteka po uveljav ljenih metodah dimenzioniranja cevovodov. Pri poročamo uporabo Prandtl-Colebrookove enačbe. Obratovalna hrapavost se giblje med 0,25 mm in 0,40 mm, kar je odvisno tudi od števila lomov sme ri in stranskih priključkov. S ciljem, da se zmanj šajo lokalne izgube, se pri lomih smeri, stranskih priključkih in revizijskih jaških uporabljajo tovar niško izdelani fazonski komadi. Predvsem je po membna uporaba lokov pri spremembah smeri. Možnost zmanjšanja lokalnih izgub s prefabricira- nimi elementi je predvsem pomembena v nižinskih področjih, kjer je razpoložljiv padec majhen. Pri tlačnih cevovodih je pomembno obdelati tudi pojav vodnega udara, ker beton slabo prenaša hit re dodatne obremenitve. Statično dimenzioniranje: Z armaturo ojačena cev predstavlja armiranobe tonski element in ga je potrebno presojati po eni izmed veljavnih metod dimenzioniranja armirano betonskih konstrukcij. Cevi, izdelane po tehnologi ji, ki jo je osvojil NIVO, so krožnega preseka, ka terega debelina stene je omejena za določen pre mer in je zato ni možno v posameznem primeru poljubno izbirati. Določa se le presek gladke viso ko vredne armature v srednji ravnini betonskega preseka. Dvojno armiranje je glede na debelino stene za profile do 0 1200 nepriporočljivo. Marka betona teh cevi je 50 MPa. Tako armirani preseki cevi do- segajp temenske pritiske od 50—80 kN/m, seveda odvisno od preseka in razmaka glave spiralne ar mature. Najzahtevnejše delo pri sestavi statičnega izračuna kolektor ja pa je analiza obtežbe. Pri analizi obtežbe zasipa je potrebno natančno analizirati stanje, v katerega bo vgrajena cev: ozki izkop, široki izkop, nasip ali delni vkop. Za vsakdanjo praktično upo rabo so dovolj primerni rezultati Američana Mar- stona, ki je za gornje primere vgradnje cevi podal rešitve diferencialnih enačb' in jih je mogoče do biti v empirični ali grafični obliki v mnogih pri ročnikih. Ostale zunanje vplive (prometna obtežba, teža ob jektov in drugo) računamo z uporabo teorij, ki temeljijo na predpostavki polprostora. Pri računanju po poenostavljenih obrazcih je tre ba paziti, da ne predimenzioniramo horizontalnih komponent napetostnega tenzorja, saj nam ti ugod no vplivajo na obremenitev preseka in je njihova velikost odvisna predvsem od kakovosti vgrajeva nja (zasipa) cevovoda. Zato je za dosego ugodnejšega stanja napetosti v preseku cevi priporočljivo polagati cevi v polkrož no izoblikovana ležišča s središčnim kotom 180° -f- 90°. Ležišča naj bodo le izjemoma betonska, praviloma pa podajna, da dosežemo učinke razbremenjevanja v fazi konsolidacije zasipa, saj glede na relativno togi element ni možno računati z ugodnimi učinki deformacije cevi. Račun obremenitev betonskega preseka je po ana lizi obtežb (zasip, promet, vodni pritisk — zunaj, znotraj in lastna teža) ob grobi, a za prakso dovolj natančni predpostavki zanemaritve trenja med me dijem in objektom rutinski postopek z uporabo matematičnega prijema razvoja v sinusno vrsto. Notranje sile pa računamo po teoriji elastičnosti. V praksi so za določanje notranjih sil za različne mejne pogoje znane Marqardtove tabele, ki dajejo zadovoljive rezultate ob neprimerno manjšem de lu, kot ga zahteva zgoraj opisani matematični po stopek. Pri dimenzioniranju po metodi mejnih stanj je gle de na DIN potrebno računati z naslednjimi faktorji varnosti: za beton 2,5, za jeklo 2,0, maksimalna širina razpoke pa je 0,2 mm. Račun po metodi dovoljenih napetosti nam daje zaradi položaja armature nerealne vrednosti in zato pričakujemo neduktilne porušitve. Najpri mernejši je način določanja karakteristik preseka z neposrednim primerjanjem notranjih sil, ki smo jih dobili z računom našega modela in z računom, pridobljenim na podlagi deklarirane nosilnosti cevi. Faktor varnosti v tem primeru mora biti 2; 1,5. Pri izbiri armature je potrebno paziti, da ne izbi ramo pregrobe mreže, saj je ta neugodna glede na velikost razpok. Pri geometrijsko omejenih razpo kah se v korenu razpoke namreč začenja glede na lokalne pogoje proces zapolnjevanja (kalciniranje, siganje) razpok v betonskem preseku, kar izklju čuje možnost korozije armature. Dimenzioniranje kanalizacije z upoštevanjem retencije v Kanalskem omrežju LEONID KREGAR, MARKO PLANINŠEK UDK 628.24 IN MITJA RISMAL UVOD Kanalsko omrežje predstavlja pomemben strošek pri komunalnem urejanju mestnih naselij in in dustrijskih površin. Gradnja kanalskega omrežja je draga že zaradi same narave gradbenih del. Ceno kanalizacije pa povečuje še dejstvo, da jo gradimo za perspektivno obdobje, ko bo zgrajena hidravlič na zmogljivost kanalizacije šele do konca izkori ščena. ga omrežja na zmanjšanje velikosti odtoka in s tem na dimenzijo kanalske cevi. Izkoriščanje oziroma upoštevanje vpliva razpolož ljive prostornine kanalskega omrežja na zmanjša nje maksimalnih odtokov je utemeljeno kljub dej stvu, da so mogoči primeri, ko maksimalni oziroma odločilni naliv za dimenzioniranje kanalskega omrežja nastopi v času, ko je kanalsko omrežje že bolj ali manj zapolnjeno z vodo. Navedena dejstva narekujejo potrebo po čim opti malnejšem načrtovanju kanalskega omrežja in po kakovostni in racionalni gradnji. Racionalno načrtovanje in rešitve kanalskega omrežja so v danih pogojih odvisne predvsem od naslednjih osnovnih dejavnikov: Prvič — od realno opredeljene in zahtevane stop nje varnosti kanalskega omrežja pred poplavami s padavinsko vodo. Drugič — od optimalne izbire kanalskega sistema (mešani, ločeni itd.). Tretjič — od bolj ali manj optimalno izbrane tlo risne zasnove kanalskega omrežja. Četrtič — od pravilne ocene vodnogospodarskih in sanitarnohidrotehničnih vidikov problematike razbremenjevanja padavinskih voda in od celovi te zasnove kanalskega omrežja (predvsem, kadar gre za večje kanalske sisteme). Obsežne raziskave o pomenu takšnega pojava v svetu (Zahodna Nemčija itd.) pa so pokazale, da se v večini primerov intenzivni, maksimalni nalivi (plohe) pojavijo sunkovito in v začetku deževja, zaradi česar je upoštevanje retenzijske prostornine kanalskega omrežja utemeljeno. Kot je iz nadaljevanja v našem prispevku razvid no, prispeva upoštevanje retenzijskega volumna kanalske mreže pomembno zmanjšanje maksimal nih pretokov, kar ugodno vpliva na zmanjšanje potrebnih dimenzij cevi. Pomembna prednost obdelave metode preračuna kanalskega omrežja pred dosedanjimi pa je še, da omogoča dimenzioniranje, pa tudi zasledovanje od tokov, v katerikoli točki kanalskega omrežja za nalive, kot v naravi v resnici nastopajo. (Vemo, da računamo pri racionalni metodi z idealiziranim nalivom konstantne jakosti in določenega trajanja, npr. qi = 1501/sekha; ta = 15 minut.) Petič — od ustreznosti uporabljenih metod hidrav ličnega preračuna kanalskih omrežij. Bolj ko uporabljena metoda hidravličnih preraču nov ustreza dejanskim hidravličnim razmeram v kanalskem omrežju, bliže je želenemu cilju — na tančnejšemu, verodostojnejšemu in zato tudi racio nalnejšemu preračunu kanalskega omrežja. Rezultati te študije in že pred leti izvedenih reši tev kanalizacije v Mariboru, Celju, Savinjski doli ni, Ptuju, Murski Soboti itd. kažejo na uporabnost in strokovno utemeljenost uvajanja novih metod dimenzioniranja kanalskega omrežja. Obenem pa so tudi rezultat plodnega sodelovanja med vodno gospodarsko delovno organizacijo NIVO ter Inšti tutom za zdravtsveno hidrotehniko FAGG. V našem prispevku obravnavamo slednjo, peto točko, popolnejšo metodo dimenzioniranja kanal skega omrežja. Predstavljena metoda dimenzioniranja kanalske ga omrežja v nasprotju z racionalnimi metodami upošteva retardacijski vpliv prostornine kanalske- TEORETIČNE o s n o v e Za poljubno akumulacijo velja, da je hidrogram odtoka različen od hidrograma dotoka: je bolj sploščen in ima manjšo konico. Avtorji: Leonid Kregar, dipl. inž. kom. Nivo, Projektinženi- ring Ljubljana, Detelova 5, Ljubljana, Marko Planinšek, dipl. ing. grad., Nivo Celje, Jen kova 15, Celje in dr. M itja Rismal, dipl. inž. gr. FAGG, Inštitut za zdravstveno hidrotehniko Ljubljana, Kosarjeva 47 b, Maribor Za vsak časovni interval A T = t2 — tj velja rela cija J P(t) d t — j Q (t) d t = zl R t l t l A R — sprememba volumna akumulacije. Enačba nam pove naslednje: Količina vode, ki je odtekla iz akumulacije v ča sovnem intervalu A T, je enaka količini vode, ki je pritekla v akumulacijo, zmanjšani za spremembo volumna A R. Ce vzamemo časovni korak A T dovolj majhen, lahko enačbo 1 pišemo v diferenčni obliki z upo števanjem poprečne vrednosti — (P8 + Pl) A T — — (Q2 + Qi) A T = R2 - R! 2 2 Časovni potek dotoka v akumulacijo je navadno poznan, potrebno je le še postaviti zvezo med od tokom Q2 in volumnom R2. (Pri zadrževalnikih vi sokih vod nam to zvezo daje enačba evakuacijske- ga objekta.) Ce v času ti poznamo vse količine, potem lahko izračunamo iskano količino Q2. Ta postopek ponav ljamo za vsak A t in dobimo celotno krivuljo od toka. Kanalizacijsko omrežje predstavlja v bistvu aku mulacijo, zato lahko tudi na njem uporabimo opi sane principe. Aplikacije metode na kanalizacijskem omrežju Volumen vode v cevi je odvisen od stopnje pol nitve (h/D) in dolžine cevi: Volumen vode v omrežju izračunamo tako, da se štejemo volumne v posameznih ceveh, pri tem pa predpostavimo enak kot polnitve. Dotok v kanalizacijski sistem (P krivulja) je se stavljen iz sušnih in deževnih odplak. Predpostav ljamo, da so sušne odplake konstantne, deževne odplake pa so odgovor na padavine. Količina de ževnih vod je odvisna od prispevne površine, od točnega koeficienta in intenzitete naliva. P = A • ep • q Na skici je konstruiran časovni diagram dotoka za eno cev v prerezu 1.1 L c Dolžina kanala i* * Padec kanala Td s Trajanje dežja C * Cas formiranja dolokc v — hitrost v cevi. Za račun časa formiranja do toka predpostavimo, da je cev polna, in uporabimo formulo I ‘it . 'it v = — R Va R — hidravlični radij (R = — za polno cev) 4 rjG — Manningov koeficient hrapavosti Za omrežje konstruiramo P krivuljo tako, da se štejemo dotoke posameznih cevi, pri tem pa mo ramo upoštevati zakasnitev dotoka iz gorvodno ležečih cevi. Enačbo 2 lahko pišemo v obliki: Q2 + — = P2 + Pi - Qi + — A t A t Na levi strani enačbe sta neznani količini Q2 in R2, na desni strani pa so vse količine znane. Potrebno je še ločiti obe neznanki. Ena izmed možnosti je ta, da si konstruiramo po možni diagram Q = f [q + — 1 A t A t in ustrezni pretok Q. 1 V. 'It Q (
ioko
Td-B