In memoriam
Roman Stana
Potem kosmozvedeliza nenadno, kratko in zahrbtno bolezen, je le redkokdo od nas verjel, da bo tako kruta in neusmiljena. Smrt nam je iztrgala enega zvestih tovarišev, so-delavca, družbenopolitičnega delavca in humanista — Romana Stano.
Roman Stana se je rodil leta 1922 na Blejski Dobravi. Še kot deček je spoznal gorja delavske družine v stari Jugoslaviji in njegova odločitev —bojza boljši jutri —je bila očitna.
Bil je borec Prešernove brigade, zvest sodelavec jeseniške železarne, in v krogu svojih sodelavcev je spoznal smisel in cilj svoje življenjske poti. Bil je pravi komunist, dober samoupravljalec, znal je vedno pri-sluhniti težavam drugih ter ob vsaki prilož-nosti priskočiti na pomoč.
Kljub upokojitvi ni poznal počitka. Ko se je priselil na območje krajevne skupnosti Zgornja Šiška, je z neutrudnim delom nada-Ijeval najprej v krajevni samoupravi, nato v družbenopolitičnih organizacijah naše ob-čine. Zlastije bil aktiven na podrgčju LO in DZ, vključil pa se je tudi v vrste borčevske organizacije in ZRVS. Zaradi njegovega požrtvovalnega dela so ga izvolili v pred-sedstvoobčinskekonferenceZRVS.kjerso mu zaupali vodenje propagandne komisije, predsedstvo OK SZDL pa mu je tudi zau-palo vodenje koordinacijskega odbora za pridobivanje mladih v obrambne poklice. Prav na tem področju je Stana nesebično žrtvoval svoje moči in čas. Neutrudno je obiskoval šole, predaval dijakom, jih nav-duševal za službo v JLA. Bil je gonilna sila pri delu obrambnih krožkov v šolah, sajjim je posvečal vso skrb, zavedajoč se, da so ti bodoča generacija naših oboroženih sil.
Še bi naštevati vrline, toda dovolj bodi sklepna misel: našega Romana Stane ni več, toda ostalo je njegovo plodno delo, ostal bo lik tovariša in sodelavca, ki ne bo zbledel, zlasti ne v krogu njegovih najdraž-jih, tovarišev, sodelavcev in nekdanjih so-borcev. Vstolpcih našega glasila Javna tri-buna pa bo ostala valika praznina.
Jože Čurin