Iz zgodovine tfopa Sele, ko so iznaSli novo mešanico smodnika, ki je dajala veliko ekspanzivno silo, je bil storjen prvi korak k topovom. V začetku so uporabljali novo snov smodnika kot gonilo nekakega raketnega izstrelka, ki se je, dospevši na cilj, vžgal. Pred 600 leti pa so sestavili cev, postavili vanjo kamenito krog.o Ln vžgali smodnik v cevi. Plin, ki se je pri tem razvil v zaprti cevi, je vrgel kroglo , i.o'.: daxeč v sovražno mesto. To je bil predhodnik dansšnjega topa. Prve ognjene, strelne cevi so Lu .- zeio uaredne, Ker jih niso tako opremili, da bi se bile lahko premikale. Nadomeščale so samo stare metalne stroje, ker so izstreljevale le kamenite krogle. Rabili so jih za obleganje mest in trdnjav, za borbo na odprtem bojnem polju pa so bile neuporabne. Imele so valjasto obiiko in so bile sestavljene iz lesenih dcg, katere so vezali z železnimi obroči. Kamenite krogle so bile dolgo v rabi, čeprav so že medtem vpeljali izstreIjevanje železnih krogel. Pred 500 leti so strelne cevi že ulivali iz brona in so jih pri streljanju že nabijaJi od zadaj. Smodnik se je pri tem vžigal z žarečo železno palico. Pozneje so namah izginile strelne cevi z nabojem od zadaj in se je uvedlo potem nabijanje cevi od spredaj. Sedaj je bila uporaba ognjenih ali strelnih cevi že obča. Navadno so jih imenovali koncem 14. stoletja bombarde, v Franciji in Italiji celo kanone. Stare strelne cevi so ležale na lesenih, karaenitih ali železnih nepremičnih podstavkih. Če so jih hoteli prenesti, so jih morali nalcžiti na posebne vozove, ki so se sčasoma izpremenili v današnje lafete. Sčasoma je dolžina ognjenih cevi rasla, tako da najdemo konec srednjega veka že ognjene cevi ogromnih razsežnosti. Med te moramo vsekakor prištevati tako zvano »leno Greto«, »ieno Meto« in »leno deklo«, ki so dobile svoj pridevek radi omejenega ali sploh nikakega premikanja. Izstreljevale so več centov težke krogle. Radi lažjega prenašanja so izgotavljali ognjene cevi iz več delov, ki so jih na bojnem polju šele sestavljali skupaj. Ob vstopu v novi vek so že topove ulivali _z železa. Francozi so njih težo še povrhu zmanjšali, nato poenostavili delo topničarjev in cev po- stavili na kolesa. Šele odslej lahko govorimo o topovih v današnjem smislu. Razen krogel iz železa in kamna, so odslej izstreljevali tudi vžigalne, žareče krogle in še druge najrazličnejše izstrelke. V 16. stoletju je bil v rabi tudi že možnar, top kratke, zato pa širok? strelne cevi. Vanj so nabijali vžigalne, pozneje votle železne krogle, ki so bile napolnjene z razstrelivom in so se razpočile šele, kb so zadele ob trd predmet. Zelo važno izboljšanje topa je nastalo s tem, da so uvedli v 18. stoletiu že davno rab- ljeno in zopet pozabljeno nabijanje strelnih nabojev zadnje strani strelne cevi, zaradi česar se je povečala hitrost nabijanja vžiganja in izpraznitve naboja. V tej dobi so v rabi že zelo lahki topovi na lafetah, v katere so vpregli konje radi hitrega premikanja. Poleg tega so ulivali — kakor za možnarje — tudi za ostale topove prazne, votle krogle, napolnjene z razstrelivom, ki so se posebno izkazovale v Napoleonovih vojnah. Z napredovanjem tehnike so se topovi jeli specificirati za različne cilje. Tako vemo, da trdnjavski topovi drugače izgledajo kot oblegovalni topovi. Iz teh vidikov so narodi izgradili tudi ladijske dalekometne topove in razne vrste obalnih topov, ki imajo še v velikanski daljavi veliko udarno in prebojno moč. Vojne ladje rabijo za medsebojno borbo le lažje topove, zato imajo one poleg dalekometnih še brzostrelne topove. Za boje v goratih krajih so potrebni gorski topovi, ki se odlikujejo po svoji lahkoti ter jih zato nakladajo živalim na hrbet. Tako vidimo, da pozna danes vojna tehnika nešteto vrst topov, ki se pa vse odlikujejo po tem, da se z njimi lahko ravna in tudi dokaj sigurno zadene. Ker je zadnja krvava svetovna vojna pokazala, da se bo v bodocnosti vršila le rovovska, pozicijska vojna — kar se sedaj dogaja na Maginotovi in Siegfriedovi obrambni črti — je računati s tem, da imajo bodočnost oni topovi, ki imajo veliko udarno silo, čeprav se pri tem mora zmanjšati njih gibljivost in prednost premikanja. To so predvsem protiletalski, protitankovski, minometni, plamenometni in plinometni topovi. Vsekakor je pa v zadnjih letih vojna tehnika v izgradbi topov in razstreliva tako napredovala, da bodo vršili ti izdelki največje razdejanje in grozo. (Konec) J/re/na orc nofošrrui aa rot, Łena 9reta >)žoy^___. 2- t r * dpaln.1 i6p~