334
Politične  Htvari.
Državni zbor dunajski.
Državni zbor se'je pričel. Kar se v zbornici poslancev ni videlo od leta 1863, več — tedaj po preteku 16 let — videlo se je 7. dne t. m., namreč; državni zbor avstrijski popoln, tako, da so v njem zastopani vsi narodi bVatrijski. S polnim zadovolj-slvom in ponosom more grof Taaffe o sebi reči, da, kar se preteklih 16 let ni posrečilo nobenemu rainister-slvu, se je posrečilo njemu. Sijaji^n je po takem začetek nove parlamentarne dobe, naj bi bil tudi do konca tako srečen! l^aj zd^^j na kratko popišemo, kako se je vršil pri^ietek  7. in 8. dne t. m.
Prvi dan (7. oktobra) so se vršilo le bolj forcuali-tete, s katerimi se pričenjajo zbori. Od 353 poslancev, ki jih šteje »bornica, pogrešalo se je komaj kakih 10 poslancev; bila je v obče taka goječa v dvorani, da se ]e Človek komaj ganil. Ko so proti 12, uri došli ministri v zbornico, poprime rainisterstva predsednik grof Taaffo besedo ter povabi najstarejega, za predsedalvo sposobnega p(»slanca gosp. Negrelli-a, kanonika iz južnega Tirolskega, naj prevzame začasno predsedstvo. Ta nastopi, stori obljubo, pozdravi poslance, pottim pa imenuje štiri začasne zapisnikarje, med njimi tudi viteza Schneida. Na to bere posl. dr. Fanderiik obljubo v nemškem, Češkem, poljskem, rusinsbem in italijanskem jeziku, vit. Scbneid pa v slovenskem in srbohrvatskem, in poslanci storč obljubo vsak v svojem jeziku; v slovenskem vsi slovenski, tudi Godel in Winkier, Po teh navadnih farmalitetab je bila prva seja sklenjena.
Gosposko zbornico je isti dan odprl prejšnji podpredsednik grof Vrbna, potem jo grof Taafte zbornici naznanil, da je za predsednika imenoval cesar grrtfa Trau tt man sd orfa. Tudi tii je bilo zbrano veliko udov, ki ee dozdaj niso vdeleževali zborovanja.
Slovesoo ste ne pa obe zbornici « govorom p res v. cesarja odprli se le drugi dan, 8. t« m« Ob 10. urijo bila včlika sv. maša v stolni oerkvi. Po tuj so se ud)o obeh zbornic zbrali v cesarjeve hišo oeremonijiki dvorani prav obilDO.   Opoldne   sagrom6  topovi   na  dvoru
335
lafitavljenih vojakov in zapoj6 zvonovi vseh dunajskih ;orkvA naznanjajoč, da oosar stopi v dvorano. Gro-fttj>viti ,,hoch"-, „8lava"-, „at žije^'- in „živio*'-klici rau !oin6 naproti, ko so v raarŠalski uniformi, z nadvojvodi, aijtiistri in spremstvom druzih odličnjakov prikaže, po-em stopa do svojega prestola, se vsede in pokrije, grof ?aaffe pa mu podd prestolni govor, katerega s po-^digaenim glasom bere.
Glasil se je tako-le:
„Castita gospoda obeh hiš državnega zbora. Po-dTavljam vas ob početku nove dobe ustavne delavnosti 1 veiim vam srčno dobro mi došli!
Na veliko zadovoljstvo vidim vas danes zbrane k<s)lo Mojega prestola.
Ker so tedaj tudi poslanci Mojega ljubljenega kra-oaitva čobkomi polnofitovilno polje skupnciga obruvna-ii^^ija nastopili, slusajoč Moj klic, brez Škode za svojo ruivno prepričanje in za različnost svojih nazorov, je oirjen s tem važen korak do one splo&ne sprave in do )Oirazumljenja, katero je bilo zmirom cilj Mojih želji, i Jaz trdno zaupam, da se bode z vsestransko zmer-j^dtjo in vzajemnim epoStovanjem pravice vašim po-restovanjim posrečilo, ta cilj, katerega so je držati zrai-inii trdno v interesu državne moči, v resnici tudi do-5Čii, in tako zavarovati ustavi jednako radostno pri-laiujo vseh narodov.
Važne in mnogobrojne so naloge, katere imate tfif^iltl.
Uže, v kratkem se boste pečali z načrti postav o r^mbovstvu nase države. Pri posvetovanja teh •eidlog vas bode vodila patrijotična misel, da je v i^Uni moči naj zatieslj i vej se jamstvo miru, ki g^otovlja prebivalstvu sad pridobitnega truda, in da &xxsL drŽava zmirom z vso težnjo svoje polne veljave tKopiti, ako zahtevajo dogodjaji hranitev njenih inte-. s^v.
Obseg druge postave, s katero se boate imeli ba-ti^) je oboljšaojti prihodkov invalidom, uakrbljevanje o^uči potreboih vdov ia sirot pred sovražnikom padlih,. ifEem podpiranje pomoči potrebnih rodbin k vojakom iklihcanih ob blučaju mobiltziranja z uvedeojem v bram-n-^em zakonu uže omenjene vojaške takse.
Uprava Bosne iu Hercegovine zahteva zako-diajoih naredcb , o katerih se boate soglasno z oger-inm državnim zborom  posvetovali.
Moja vlada se bode neprenehoma trudila, da bodo ddnako skrbno gojila duševne in gmotne interese leeh narodov v cesarstvu.
^ Prizadevanje, da se doseže ravnotežje v državnem sppodarstvu, se bode najprej raztezalo na ono varčno Sfspodarstvo , ki se strinja z obstoječimi uaredbariii in s*Bega tudi vojni stroškovnik, krlikor je to mo-&6e z czirom na moč in sigurnost države. Pogoj zdat-mma znižanju državnih stroškov je to, da se uvede ce->|ijšauprava v posamnih oddelkih državnih ^"adnij, o katen sem naročil Svoji vladi, da stavi iminerne predloge.
i Primanjkijej, ki se bodo razvidel iz državnega pro-iuiiiLa, m( ra ke pokriti spomnoženjem dohod ko v, n€De da bi se delali novi dolgovi ali oškodovalo kme-Jt^stvo in obrtnijatvo. Pripadajoči predlogi bodo pred-if iBt vašemu najskrbnejsemu posvetovanju. Ker v prejš-Mli(jjeflijah večkrat pričeta reforma direktnega davkov-ic Ja 8« dosc še ni sklenila , bode Moja vlada z «jpo-J»*4bljevanjem obsežnega prvotnega dela nasvetovala nove i^dloge, in Jaz upam, da se bode državnemu zboru po-e^čilo, da naposled vendar izvede ono obolj sanje So^fee davkovske sisteme, ki je takt) nujno potrebno v. erieresu pravične razdelitve davkov.
Svojo posebno ekrb obrača .Moja vlada na sredstva Ea povzdigo domačegadela«
Pri obravnavah SHradt obnovljenja trgovinskih pogodeb, ki bodo kmalu potekie, bode treba na to misliti, da se odvrne nevarnost, ki bi naši produkciji, naši trgovini in našemu prometu zaifad gospodarstvenega in colninakega zakonodajstva inozemstva mogla škodovati. Dogovarjanja, ki so se vršila v zadnjem času, po-dajejo veselo nado na ugodno urejenje prometnih in trgovinskih razmer z nemškim cesarstvom. (Dobro!) Pričakovati je, da se bode naša trgovina trajno oživila 8 tem, da se bodo nove pokrajine sprejele k coloi zvezi in ustanovile zaloge v Trstu za domače izdelke. Razvoj naših železnic in potrebno olajšanje s sisteme državnega jamstva zvezanih bremen bode uporabilo vašo pozornost v polni meri.
ZidanJM Aribergsko železnico, ki bolj in bolj važna postaja (Dobro!), je odvisno od dogovarjanj, katera skrbi Moja vlada hitro dokončati, da vam predloži takoj obsežne predloge. Zakon, katerega boste sklepali o načelnih določbah gled6 zloženja zemljišč, bode dal deželnim zborom priliko, da bodo pospeševali gospodarstvu potrebno arondiranje zemljišč. (Dobro!) Uevizija obrtniških postav z ozirom na pridobljene izkušnjo meri na pospeševanje obrtniških interesov, posebno a okrepijenjem malih obrtnikov (Dobro!) in času primernim urejenjem razmere med čnimi, ki delo oddajajo, in pa pomočnimi jim delavci. Postava za olajšanje ia v nekolikošno odpravo davka posojilnicam (Dobro!) bode pospeševala obrti in kmetijstvu potrebno razvijanja teh zavodov.      ^
Mnogokrat se je cula želja, da bi se v okom prišlo nepoštenim posojilom in odpravilo prisilno le-galizovanje tabularnih pisem o stvarčh manjae vrednosti. Moja vlada bodo o tem storila predloge , katero vam bode pretreaavati.                                                          i
Uže pred leti pričeta reforma gledč civilnega po-stopnika in matarijalnega kazenskega prava se bode nadaljevala z novimi načrti postav, in Jaz pričakujem od vas končnega sklepa tega trudapolnega, a nujno potrebnega dela.
Zboljšanje stanja nižjega duhovstva, kojega nara^čiij ne zadostuje več današnjim potrebščinam, jo stvar resne skrbi Moje vlade. Predlogi o tem se vam bodo kmalu predložili.
Ker je zadnja sesija državnega zbora dalje trajala, in ker zarad volitev novih poslancev ni bilo moči do- . želnih zborov sklicati še pred početkom te državno-zborske seaije, zato je želeti, da se zborovanje državnega zbora, deh^gacij in deželnih zborov redovito vrstf, da bode vsem tem zastopom zagotovljeno izpolnjevanja njihovih zadač, kar bode pa samo mogoče s požrtvova-njem in modrim vporabijevanjem časa. (Dobro!)
Z-dovoljstvom konstatiram nekaljene neprenehljivo dobre razmere z vsemi državami. Berolinska pogodba je v svojih bistvenih določbah izvedena. Zaseda okraja Novipazara se je na podlogi tega dogovora in v prijaznem Bporazumljenji s Turčijo dovršila. Naloga vladi bode, da bode svojo polno pozornost obračala zdaj omogočenemu trajnemu gojenju in razvijanju naših gospodarskih razmer z iztokom.
Častita gospoda obeh hiš državnega zbora! Mnogi dokazi zveste jiubezni in udanoati Mojih narodov do Mene in Moje hiše, kakor tudi zmirom glasneji klici iz sredine prebivalstva po vzdržanji složnosti, v kateri so skozi stoletja Moji narodi med seboj živeli, so Mojemu srcu dobro dčli. (Dobro!J Te izjave so mi poroštvo, da se boste tudi vi, navdahnjeni z istim duhom složnosti ia zmernosti, sporazumeli na polji ustavnega delovanja v mirni in neprcLehljivi   razvoj   občne   blagosti.    Avstrija
bodr, avoata svojemu zgodovinskemu poklicu, ZAVotje pravicam 8Vojih dežol in narodov (Dobro 1) v njihovi noln<^Jjivi in enotni flkupnoati, stalno bivaliečo pravice in pravo svobode.   (Viharni dobroklici!)
Sedaj prt pri(^nite, gospoda Moja, z božjo pomočjo evoja posvetovanja.**   —
Potem z navduBenijmi slava-klici pozdravljan stopi 8 prestola   in  zapusti  dvorano.
Prestolni govor je naredil očividno čuda velik vtis na vse poslance.
V seji 9. dne t. m. je v zbornici poslancev bila prebrana izjava Cehov, v kateri izrekajo, da zarad ljub ga miru in sprave prisedši v državni zbor ostanejo na ietcm stališči zgodovinskega prava, ki gr6 češkemu kraljestvu. Isto tako so predsedniku gosposke zbornice izro4fiii to objavo, katero so pred pričetkom ' državnega zbora po posebni deputaciji poklonili tudi ce-earjn, ki jo je prijazno sprejel, reksi, da je č^ski narod zmerom bil drag njegovemu srcu. V zbornici gosposki pa zagrizeni centraiist in oČe nesrečne volilne postave poslaniske Schmeriing ni mogel strpeti, da bi se ne bil uprl tej izjavi — nad katero se še sam cesar prav nič ni spod ti kal — čes, da ,,ni praktična, niti pravično veljavna**. Knez Karol Schwarzenbeig pa je starega slovancfaga dobro zavrnil in osramotil.
Naj dodamo temu   poročilu   zdaj   se to,   kako   so. stranke v zbornici poslancev vredjene.
Vsi poslanci v državnem zboru razpadajo v dve veliki skupini, med katorimi je se majhna množica tacih, ki ne spadajo odločno ne k eni ne k drugi veliki skupini.
Najmočnejša skupina je stranka autonomistov, to je, nasprotnikov tako zvanib ustavovernih centrali* Btov, ki se je razvrstila v 3 klube (razdelke). So pa ti tnje klubi ti-le: 1) Klub desnega središča, ki obstaja iz nemških konservativcev in južnih Slovanov, (tudi Winkler je med njimi) in šteje 56 udov, v katerega se pričakuje vstop so 5 konservativcev iz Morav-ekega, tako, da ta klub utegne imeti 61 udov.
Načelnik temu klubu je grof Hohenwart, namestnika njegova Lienbacher in dr. Klaič, pero-vodji vitez Schneid in dr. Fuchs, ravnatelja pa grof ilargheri in grof Brandis. 2)Ce8ki klub, ki šteje 64 udov, obsega narodne češke in moravske poslance razen konservativnih vc^ilikih posestnikov; predsednik mu je dr. Rieger. 3) Poljski klub šteje 69 udov, njega načelnik je dr. Gro ho I s k i. Vsi ti trijb klubi bodo v zvezi med sabo po posebnem odseku 15 udov, katere so tudi uže vse izvolili. Iz lio-lien Avarto vega kluba so za to odločeni Hohonwart, Rlaič, knez Lie ch tenstei n in baron Oiovanelli.
Tedaj je odločnih avtonomističnih poslancev 174, kar še ni večina. A nasprotno odločno ustavoverna stranka šteje k večemu 150 poslancev, ostali — kficih 30 — se računajo kot vladna stranka. Najmočnejša stranka v zboru je tedaj avtonomi-Btična, gotovo večino pa še le imn, Če tudi vladna stranka z njo glasuje.
Ustavoverci so še preveč zmešani, da bi se bili m^gli odločno razdeliti v klube; nekaj jih je dozdaj še takih, ki sami ne ved6 prav, kam bi se dejali; nekateri izmed teh ,,cincarjev'' bodo pristopili še k avfono-mistom, drugi pa morebiti ostali tako zvani „divji**, ki bodo večidel z vlado glasovali. Po takem bo težko, da bi kdftj ustavoverci prerili do večine, ker odločnih svojih dozdaj imajo le celih 150;^da sta poslanca velikega posestva kranjskega: barona Zvegelj in Taufferer odiorno njihova, ae že samo po nebi raftumo, vaaj sta to ubljubils svojim volilcom«
V seji, ko so bode (14. dne t. m.) volil zbora predsednik, boste so prvič merile avtonomistna id centralistična, bodo položaj teb dveh strank jasnejši postal.