Izhaja
Vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Velja
za celo leto 4 krone.
dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista ,.Mir“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Glasilo koroških Slovencev
Denar naj se pošilja točno pod napisom :
Upravništvu lista ,Mir‘ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za in serate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Leto XXX.	Celovec, 11. svečana 1911.	Št. 6.
Mohor jani!
Ali ste se že zglasili??
tMonauonalno sovraštva in pamet nemčurjev.
Vladne številke ljudskega štetja bodo kazale širnemu svetu, da koroški Slovenci izumirajo. Ne rečemo, da se ne ponemčijo Slovenci, kadar so v manjšini ob nemški meji. Toda celo tam se držijo krepko in bi se obdržali, ako bi jili ne ponemčila — šola. Popolnoma neresnično pa je, da bi se bili ponemčili kraji, v katerih prebivajo skoro izključno liberalni, nemškomisleči Slovenci, ki grej o z nemškimi nacionalci črez drn in strn, ker so pokvarjeni po nemški šoli, ker jim je nemški liberalizem ubil značaj in vero in ker upajo od vladajoče nemskonacionalne stranke v deželi prejeti več - drobtin kakor od slovenske stranke. Kljub temu jim pa nemški nacionalci mečejo pod noge le same drobtin, cele kruhe, skoro ves deželni denar, namenjen za ljudstvo, pa pošiljajo na nemško stran Koroške.
Ti slovenski klečeplazci, imenovani nemčurji, so rakrana na narodnem telesu koroških Slovencev v verskem, narodnem in gospodarskem oziru. Odlikujejo se po neznačajnosti, ki jo skušajo zaviti v pajčolan ,.Deutschfreundiichkeit“ in po občudovanja vredni zabitosti. Razni vsenemški pro-testantovski agitatorji jim zatrjujejo, da so nemški nacionalci koroškim Slovencem naklonjeni in le „kranjskih“ hujskačev ne marajo; za kranjskega hujskača pa seveda proglasijo vsakega, kdor ne pleše po godbi protéstantovskih, vsenemških godcev. In nemčurji gredo za njimi kakor koza, ki ji kažeš sol.
V resnici pa ni hujših sovražnikov Slovencev kakor so nemški nacionalci. Pravijo, da „ljubijo“ koroške Slovence, v Celovcu pa jim še
čisto nedolžne veselice Ine privoščijo. Celovški magistrat, kojega glava je znani veliki „prijatelj Slovencev1', „der biedere Dr. von Metnitz“, je izjavil vojaški godbi slovenskega 17. pešpolka, da je celovško prebivalstvo razburjeno in da demonstracije zoper slovensko veselico niso izključene. Seveda se je izjavil magistrat tako, da je dal povod korajžnemu poveljništvu 17. pešpolka, po zajčje zbežati pred par namišljenimi pouličnimi smrkavci. Celovško prebivalstvo o veselici še vedelo ni in se zanjo sploh ni brigalo, razburjeni so bili le magistratovci in godbeni stotnik, brat celovškega župana dr. pl. Met nit z a.
Tako veliki prijatelji Slovencev so nemški nacionalci, da so uklonili policaji odličnega slovenskega župana in ga aretirali, ker je storil pregreho, da je zahteval vozni listek v deželnem, domačem, slovenskem jeziku v od najvišjih instane kot dvojezično priznanem mestu Celovec.
Ta velika ljubezen nemških nacionalcev do Slovencev se je pokazala zlasti pri ljudskem štetju. Znano je, da slovenske uradnike pošiljajo med Nemce, med Slovence pa zagrizene nemške na-cionalce, da ljudem nagajajo in po navadi vodijo nemškonacionalno politiko v svojem kraju.
Tako so nastavljeni v Špitalu na Zgornjem Koroškem trije slovenski uradniki pri južni železnici. Ker govorijo med seboj pa tudi s slovenskimi delavci, ki jih je v Špitalu precej, vedno slovenski, v nemško družbo pa sploh ne zahajajo, so vpisali pri ljudskem štetju slovenski občevalni jezik. Zato so bili od okrajnega glavarstva v Špitalu obsojeni v dvodnevni zapor, oziroma globo 20 K. Spital je nemški kraj, torej se mora tam govoriti samo nemški. To je bila logika gospodov v Špitalu; seveda taka logika velja samo za nemške kraje. Pritožbo gg. železniških uradnikov Milana Petka. Franca Rožmana in Josipa Jenka je deželna vlada, ki se je opravičeno bala kravalov v državnem zboru, ugodno rešila in kazenski izrek radi pomanjkanja kaznivega dejanja razveljavila.
To pa je velike špitalske Germane tako razkačilo, da so sklicali v nedeljo 29. m. m. protestni shod zoper — tri Slovence, ki so se vpisali pri ljudskem štetju za Slovence. Drugega ničesar
niso storili hudega ti slovenski ,.pritepenci". Na shodu so sklenili sledečo ljubeznivo resolucijo:
„V Špitalu v hotelu »Salzburg« zbrani zborovalci se najodločneje zavarujejo proti napovedbi treh slovenskih zagrizencev ob priliki ljudskega štetja, da je slovenščina njihov občevalni jezik. Zborovalci smatrajo to kot slovanski naskok na nemško prebivalstvo Spitala in vse Zgornje Koroške, razveljavljenje sodbe, s katero so bili imenovani uradniki radi tega njihovega dejanja kaznovani, s strani deželne vlade pa kot poklon pred slovenskimi poslanci. Zborovalci pričakujejo od vsega špitalskega prebivalstva, da bo na primeren način odgovorilo na izzivanje imenovanih treh Slovencev s tem, da bo prekinilo z njimi vsako občevanje. Shod izreka občinskemu odboru, zlasti pa županu Jos. Pichlerju za takojšnjo zavrnitev poskušenega slovanskega vloma zahvalo in zahteva, da se bodo Jos. Pichler in ostali nemški poslanci slej kot prej krepko postavili v bran proti takim vlomom, četudi bi jih podpirali z višje strani! Pri tern svojem delu se lahko zanašajo na dejansko podporo vsega prebivalstva.
Ob enem zahtevajo zborovalci, da ravnateljstvo južne železnice na Dunaju takoj odstrani iž Spitala slovenske uradnike Petka, Rožmana in Jenka in da v bodoče namešča v čisto nemškem Špitalu samo nemške železničarje.11
Proti slovenskim uradnikom so začeli izvajati najstrožji bojkot. Odpovedali so jim hrano in pij ačo. v vseh gostilnah, samo v kolodvorskem bufeju jim še dajejo milostno naj slabšo hrano in pijačo za drag denar. In če se še tu premislijo, potem lahko slovenski uradniki umrjejo gladu. Res ganljiva ljubezen nemških nacionalcev do Slovencev!
Zato je pa tembolj nerazumljiva zabitost nemčurjev, ki slepo drvijo za nemškimi nacionalci in gredo tako v svojo pogubo. Spletajo bič, s katerim nas tepejo nemški nacionalci. Ljudstvo, odpri oči, in videlo in spoznalo boš svojega največjega, verskega in narodnega sovražnika!
Podlistek.
Življenje Buštančevega strica.
(Idila. — Spisal A. Č.)
Kjer se vzdiguje ob meji beneških Slovencev gora Mija in moli velikan Matajur ponosno svojo glavo nad drudimi gorami visoko pod nebo in in zre kakor oče na svoje otroke, tam prišumi izpod Stalovega pogorja mirno in tiho Nadiža, zavije proti jugu in hiti pozdravljat naše rojake v beneško Slovenijo . . .
In tam, kjer napravi velik ovinek, se klanjajo peneči valovi majhni vasi Bukovcu, ki leži Ra vznožju Vrha.
Dolina, katera se razteza proti severozahodu, n°si plodovita polja in na straneh jo obdajajo temni gozdovi košatih bukev in smrek.
. Ob ovinku Nadiže leži hribček Der, ki po-Rjžuo gleda na Bukovec in Javrenk, katerega
stoje med Derom in Matajurom.
. Bil sem na počitnicah in z veseljem užival 'ePoto domačih krajev.
Nekega jutra, ko sem se prebudil, mi pride Pred oči podoba Buštančevega strica in nehote Sen\ začel misliti in vprašal sem se: „Kakšno je bilo in je njegovo življenje ?“ In zanima-nje me je sililo tja.
Tedaj sem se napravil, vzel debelo palico iz Rega trna, ki mi jo je podaril pred dolgim časom ric sani in sem jo rabil samo tedaj, ko sem se
napotil v kakšen gozd ali pa na hrib, in odšel. . .
Bilo je še zgodaj v jutru. Svetlo solnce je posijalo ravno izza goni in v njegovih žarkih se je kopala cela dolina. Rosne kapljice so se lesketale na zeleni travi in listih dreves, kakor bi bili potreseni po njih sami biseri. Bele hiše Bukovca in Javrenka so bleščale v tej večni svitlobi.
In v sebi sem čutil neko radost in — moral sem se veseliti z naravo . . .
Stopil sem na polje, ki je še dremalo v jutranji tišini, in vse je bilo tiho okoli mene, le šumenje valov Nadiže je bilo slišati in rahlo šuštenje topolovih listov v lahki jutranji sapici.
Zamišljeno sem stopal dalje mimo njiv in visokih topolov in, ko mi je prihajalo vse to pred oči in imel sem pred seboj še Nadižo, sem občutil v srcu zadovoljnost in kakor bi me vse to osrečilo . . .
Prišel sem do majhnega potoka, katerega valovi so pritrkljali izpod koles vaškega mlina in hiteli mimo mene, da bi se združili z Nadižo in bi jih odnesla v objemu preko vasi in trgov v naročje sinje Adrije... Preskočil sem majhni potoček in šel dalje svojo pot, ki je peljala po pobočju Dera in, opirajoč se na svojo palico, stopal črez skale in pečine navzgor in prišel tja, kjer se obrne steza po ravnem.
Nisem hodil dolgo in stal sem na levem bregu Nadiže. Pred menoj se je dvigala cerkev sv. Jelarija na visokem robu onkraj vode, ki pada navpično dol in ob katerega pluskajo deroči valovi ki se zaganjajo malo prej na ovinku.
Južno pod cerkvijo sem zagledal svoj cilj. Med drevjem se je črnila streha in ob njej je stala velika košata bukev.
Prebrodil sem Nadižo in si poiskal stezo. Od živine vpeštana pot me je vodila skozi temno senco dreves in me privedla do odprtega prostora, kjer se je raztezala njiva in okoliinokoli nje pa rodila trta svoj sad. Odprl sem lesena vratiča ter stopil v ta vrt.
Dospel sem v dom Buštančevega strica. Počasi sem šel mimo sadnih dreves in se ustavil pod košato bukvo.
Občudoval sem to velikansko drevo, ki je širilo svoje veje črez hišico, kakor bi rastla iz njega še druga debela, košata drevesa.
Nato sem stopil v hišico. Na nizkem ognjišču, ki je bilo sestavljeno iz kamenov, je gorel ogenj. V majhnem loncu se je grelo mleko in na klopi je bila na okrogli deski polenta. In na tej klopi poleg ognjišča je sedel stric in zrl v pojemajoči plamen.
Zbudil se je še-le iz svojih misli, ko sem vstopil in je čul moje korake. Bil je star in siv, brez brade in tudi pod nosom obrit. Leta so ga tlačila k tlom in noge so mu bile šibke pod težo let. Na sebi je nosil vedno irhaste hlače, kratek telovnik in jopo je imel le redkokdaj : o slabem vremenu in pozimi. Na glavi mu je čepel majhen klobuk, katerega je nosil mogoče že pol stoletja. Bil je dober starček in skrben.
,.Dobro jutro, stric!“ In podal sem mu roko po dolgem času; morda že kakih pet let od tega.
„Bog daj in Marija!" in pogledal me je, kakor da bi me ne poznal.
Ljudsko Štetje u Celoucu.
Interpelacija, ki jo je stavil poslanec Grafenauer v državnem zboru zaradi ljudskega štetja Celovcu, je spravila nemške nacionalce in njihove „Štimce“ popolnoma iz ravnotežja. Iz opazk, ki jih delajo „Šdmce“ k posameznim slučajem interpelacije, zveni soglasno prikrito priznanje: „(mea) nostra culpa“. Sicer skušajo „Štimce“ zadevo po svoje prikrojiti in se postavljajo na popolnoma ,,nepristranskoi‘ in „postavno“ stališče, češ, na nikogar se ni vplivalo na števnem uradu, nikomur se ni zgodila niti najmanjša krivica.
„Štimcam“ se zdi 13 slučajev tudi dosti premalo, da bi se sploh izplačalo o tej zadevi govoriti in imenujejo Grafenauerjevo interpelacijo — udarec po vodi.
Kar se tiče števila slučajev, naj si ,.Štimce“ zapomnijo, da Grafenauer nima posebne pisarne, kjer bi se osebe, ki se jim je pri ljudskem štetju zgodila krivica, priglasovale in da nima ljudi na razpolago, ki bi prežali na „papirnate duše“, kakor to dela nemški „Volksrat“, da je torej Grafenauer zvedel samo za nekaj slučajev in da bo ostalo zaradi „kulturnega‘‘ pritiska Slovencem „prijaznih“ nemških naceljnov na stotine slučajev prikritih.
Pripovedka o samo 13 slučajih nepravilnosti je pa sicer tudi neresnična, ker se je vložilo pri deželni vladi celo vrsto pritožb, kakor se „Štimce“ na „pristojnem“ mestu tudi lahko prepričajo, saj vedo „Štimce“ ravno od „pristojnega“ mest.a. da se v interpeliranih 13 slučajih ni na nikogar^ vplivalo, nikogar ni v narodnem oziru žalilo. Čudno se nam zdi to, da na „pristojnem“ mestu o opazkah k interpelaciji ničesar ne vedo, med tem ko trdijo „Štimce“, da so dobile snov za svoje opazke ravno od „pristojnega“ mesta.
„Štimce“ rišejo celovški magistrat kot nedolžno jagnje, ki nikomur ne mara krivice storiti in ki pusti vsakemu svoje. Ta „nedolžni“ magistrat pa kliče osebe, ki so nadale slovenski občevalni jezik, pred svoj sodni stol, da razsodi, če se ni poklicani nesrečnež mogoče zmotil ali pozabil, da ima dva jezika, enega materinega in enega občevalnega, četudi dotičnik ne zna več kot enega.
nŠtimce11 se zgražajo, kako je mogoče o števnih komisarjih tako nizko misliti, ko so ti vendar strankam samo le razlagali razloček med maternim in občevalnim jezikom. Kako pa se je ta razlaga v resnici vršila, si lahko mislimo. Tako lojalno gotovo ne, kakor „Štimce“ trde; kajti sicer bi deželni predsednik gotovo ne bil imel povoda, magistratovcem še posebno zabičati, da se oseb, ki so nadale slovenski občevalni jezik, ne sme klicati na odgovor.
Kako je števna komisija nastopala v interpeliranih 13 slučajih in kako neresnične so opazke „Štimc“, o tem se bo bavila še širša javnost in bo poročal naš list.
Za danes povemo samo, da si je g. učitelj Pernuč pustil onadva uradnika, ki sta imela z njim opraviti, predstaviti, in da je izjavil, da bo skrbel za to, da se resnica dožene.
Slovenska Straža.
Obmejne Slovence moramo podpirati, saj oni stoje v vsakdanjem boju, da nam ohranijo mate-terino zemljo slovensko. Ni pa bolj zatiranega naroda kakor je naš. Zakaj? Sicer nas je malo, a naše ljudstvo je telesno, duševno in nravno zdravo, bogatega uma in pridnih rok; zemljepisna lega naše domovine pa je tako ugodna, da nam je usojena po tisočletnem zatiranju in trpljenju krasna bodočnost in svoboda. Naš majhen narod bo velik narod, ker je to zaslužil s svojim trpljenjem. In sedaj divja najhujši boj, odločitev za našo bodočnost. Vse moči, ki sovražijo naš narod, so se združile k skupnemu napadu. Proti združenemu tujcu združimo svoje moči in Slovenska Straža naj jih vodi! Kdor je pravi.Slovenec, je podpornik Slovenske Straže!
V	pol letu svojega obstanka je storila mnogo, mnogo rešila, marsikatero postojanko utrdila, slabotne okrepila, omahljive navdušila, zaspane vzbudila. Ni pa še vse ljudstvo vzbujeno, ni še vse utrjeno, na stotine obmejnih postojank je še v najhujši nevarnosti. Zato: Ljudstvo slovensko! Do zadnjega moža in žene, do zadnjega fanta, dekleta in otroka, vsi v vrste Slovenske Straže! Delu za domovino posvetite svoje duševne in telesne moči, svoj prosti čas in denar.
V	delu je rešitev! V žrtvah je prava ljubezen! Brez žrtev ni zmag!
Na delo!
1.	Ustanavljajte nove podružnice Slovenske Straže! Kaj ni v vsaki fari dvajset Slovencev, ljubečih svojo domovino, ki bi žrtvovali na leto eno krono za njeno rešitev! In toliko Slovencev je dovolj za ustanovitev nove podružnice. Pišite Slovenski Straži v Ljubljano, ki vam preskrbi potrditev pravil in vse ostalo. Še enkrat! Storite svojo narodno dolžnost in ustanavljajte nove podružnice, sovragu v pogubo, obmejnim bratom v rešitev.
2.	V teh težkih razmerah je narodnoobrambno delo brez denarja nemogoče!
Tujec da v sovraštvu stotisoče in milijone, mi dajmo vsaj stotake! Prilike za to je dovolj in in tudi vsak najmanjši dar se hvaležno sprejme. Ob vseh veselih in žalostnih prilikah se spominjajte Slovenske Straže in vaša žalost bo manjša in vaše veselje večje! Pri rojstvu, pri krstu, na smrtni postelji, po pogrebu nr na sedmini, spomnite se Slovenske Straže. Ženitnine, kako so vesele, kjer se daruje za Slovensko Stražo. Pri igrah, predavanjih, veselicah izletih, ob vsaki mogoči zabavi naj dobi obmejni brat od tvoje zabave tudi svoj delež. Vsi dajmo, po vinarju vsaj, ob priliki vsaki, pa so nabrani za Stražo stotaki.
3.	Kar nam daje uteho v tej zapuščenosti, ko stojimo sami v boju, je razun trdne vere v božjo in našo pravico, naša tako krasno se razvijajoča organizacija: izobraževalna, verska, mladinska, dekliška, politična in gospodarska. Na teh organizacijah sloni ves naš napredek, te organizacije so korenine naše moči. In Slovenska Straža naj bo. vsem tem organizacijam priporo-
čena, kakor mladika, katerim dajejo one rast. Sedaj je čas občnih zborov naših organizacij. Naj vsako društvo na tem občnem zboru ali pri prvi odborovi seji sklene, da pristopi kot redni član k Slovenski Straži z letno članarino 10 K. Z navdušenjem in trdnim sklepom, da jo dosledno uresničite, se zavzemite povsod za to misel — in Slovenska Straža bo imela na leto nič manj kot 15'000 K več stalnih dohodkov.
4.	Naše hranilnice in posojilnice so nas rešile oderuhov, naj nas rešijo tudi tujega navala, tujega kapitalizma, gospodarskega suženjstva! Pri razdeljevanju čistega dobička naj določijo po svojih sredstvih podporo Slovenski Straži. Ne prosimo bogve koliko, ampak samo majhen spominček kot „Narodni dar slovenskih denarnih in gospodarskih organizacij Slovenski Straž 1“. Kakor na naša ostala društva, stavimo na naše denarne in gospodarske organizacije prošnjo za članstvo in posebno trdno je naše zaupanje za podporo. Naj ne doživimo razočaranja!
5.	Posebno je Slovenska Straža pri srcu našim Mohorjanom. Ker vedo, da so Mohorjeve knjige vsled bogatih duševnih zakladov več vredne nego samo dve kroni, so iz hvaležnosti začeli zbirati „Sklad Mohorjanov 1910“. In reči moramo, da smo jim zelo hvaležni! 210 župnij je zbralo 2016 K 36 v. Lepa svota in najboljši poziv še približno 600 slovenskim župnijam, da jim sledijo in sezidajo „Sklad Mohorjanov 1910“. Častite gospode poverjenike prosimo, da tudi pri tem zbiranju pokažejo svoje srce do ljudstva in mu gredo na roke in ljudstvu pomorejo, da da duška svoji hvaležnosti v korist Slovenske Straže.
Narodna zavest in smisel za prospeh domovine se kaže posebno v skrbi za domače slovensko gospodarstvo. Naš cilj je : gospodarska utrditev in osamosvojitev. Zato nam je treba trdnih kmečkih nezadolženih domov, cvetočih obrti in rokodelstev, dobroplačanega delavstva, razvite in solidne trgovine in vzorne in krepke domače industrije. Gospodarsko blagostanje je najboljši narodni branik. Edino gospodarsko trden narod ima dovolj sredstev za svoje kulturne, narodne in politične potrebe. Hvala Bogu, tudi naše gospodarske razmere so se kolikor toliko zboljšale. Nov duh, duh napredka in podjetnosti je prišel v našega kmeta, obrtnika, trgovca in industrijca. Naša narodna dolžnost je, to narodno gibanje na vse strani širiti, poglobiti, utrditi in ga-dejansko podpirati. Bodimo toliko zavedni in odločni, da v svoji hiši rabimo domače izdelke. Imejmo srce in denar pred vsem za se, potem še le za druge. Gotovo je, in tako mora biti, da bomo splošno in izključno uporabljali posebno ono blago, od katerega dobiva Slovenska Straža denarne prispevke, da podpira in vodi naše narodnoobrambno gibanje. Samo zavesti je treba, dobre odločne volje in podprli bomo Stražo kraljevsko, ne da bi sploh posebej to čutili na svoji denarnici, ako kupujemo sledeče blago:
1. Vžigalice „V korist obmejnim Slo-vencem“. Uporabljajte edino te in nobenih drugih. Glavno zalogo ima C. Menardi v Ljubljani.
„Kaj me ne poznate, stric ?“
„Ne! Kdo si?“
„Iz Bukovca sem.“
„Iz Bukovca? Čegav pa?“
„ Ostano v.“
„A — Ostanov — študent ?“
„Da, da!“ sem pritrdil in si prižgal cigareto.
„Še poznal bi te ne, toliko časa te že nisem videl. Takrat si bil še takole majhen deček,“ je pokazal z roko, „ko si ravno začel hoditi v mestno šolo. No, pa le sedi na klop, da se kaj pomeniva.1'
Odložil sem palico in sedel sem k njemu na klop.
„Kdaj si prišel iz mesta?" me je vprašal in zgrebel skupaj že napol pogorele veje, položil jih zopet na kamen in pihal z dolgo cevjo iz bez-govčevega lesa v žerjavico, da bi se zagorela in naložil še drv.
„Pred enim tednom."
„A — tako — prav — prav ..." Govoril je počasi in razločno.
„Kaj to bo zajutrk," in vrgel sem svoj pogled po kuhinji.
„Da, malo mleka sem del gret. Če hočeš, dam tudi tebi." S police je vzel še zame leseno skodelico in žlico.
„Prav rad, stric ! Saj take nisem zaužil danes ničesar nego to-le cigareto. Mleko mi je prav posebno okusno."
„Drugega ti pa nimam ponuditi," je nadaljeval. „V mestu ješ meso in druge take dobre reči. Pri meni pa dobiš le mleko in polento in tudi še kakšno kapljico starega vina, ki si ga
pridelam vsako leto po par bokalov. Sam ga malo pijem, ker sem že star in mi tudi bolj škoduje nego koristi. No, tupatam že poskusim po dve, tri kapljice, a dosti ne. In tako mi ostane vedno še nekoliko v sodčku."
„Kje pa spite, stric?" sem ga vprašal z nekako radovednostjo.
Vzdignil se je s klopi in odprl vrata v majhen prostorček, kjer je imel napravljeno posteljo in shranjeno vse svoje orodje.
„Poleti spim tu," je začel z milim in tudi veselim glasom, kakor bi hotel izraziti svoje revno in majhno prebivališče, a pri tem mu je zaigral na ustih komaj zapazljiv smeh, ki se mi je zdel, kot bi mi kotel govoriti: „Čeravno tako uborno — a vendar sem zadovoljen . . .“, in nadaljeval, „in po zimi pa na skednju ali pa v hlevu. V teh lepih in sanjajočih nočeh, kakor so spomladi in poleti, prinesem pod bukev malo sena, vzamem kožuh iz ovčje kože in ležim kar tu pod milim nebom ter zrem hrepeneče na neštete zvezde in skočim pokoncu, kakor bi me kdo zbudil iz sladkega spanja, ko se utrne zvezda in leti kakor žareča ptica ali zlati angeljček, ki ga pošlje Vsemogočni na zemljo in poje nebeško himno: „Mir ljudem na zemlji!" ter hiti skozi nočno tišino dokler se ne zgubi v temi ... In tedaj sklenem roke, obrnem oči proti Nebeškemu in prosim, da bi se usmilil duše, ki se je preselila na drugi svet, pri sodbi, in uživala rajsko veselje v krogu angeljcev in se spomnila tudi mene pri Vsemogočnem, ko pride oni trenotek, da izročim Bogu svojo dušo in telo ... In pozno v noč poslušam sladkodoneče slavčeve glasove in pri
srcu mi postaja vedno gorkejše. Vedno bolj tihi se mi zde glasovi, skoraj jih ne slišim več, oči mi silijo skupaj, rajskih glasov ne sliši več moje uho, naužilo se jih je . . . Zdi se mi, da je vse vse tiho okoli mene, še enkrat dihnem in potegnem vàse hladilnega nočnega zraka in — zaspim . . . Zjutraj me zbudi navsezgodaj škrjan-ček, ki se vrti v krogu visoko nad menoj in žvrgoli jutranjo pesem, ki doni mogočno skozi jutranjo tišino in oznanja dan. Moj pogled prodira skozi zeleno bukovje in zdi se mi, da se spušča zgodnji oznanjevalec vedno bolj k meni, vzame mi misli in vročo molitev, zleti zopet v daljne višine, leti in leti in položi mojo daritev pred Neskončnega ..."
„Oh, ta človek je srečen!" sem si mislil.
„Kje imate pa živino?" sem nadaljeval s svojim vprašanjem.
„Potrpi samo malo, da potegnem mleko od ognja in ga izlijem v skledo, da se med tem časom shladi nekoliko, in ti takoj pokažem."
Nato me je peljal v hlev, ki je stal prav zraven hiše.
V hlevu je začela meketati čreda ovc in koz. Imel je okoli petnajst ovc. Hitro so ga spoznale, kakor otroci svojega očeta in vsaka je dala svoj glas od sebe, kakor bi ga hotele pozdraviti in so milo prosile, naj jih spusti.
„Kaj molzete vse te-le?“
„Ne. Molzem jih trinajst. In zdaj, ko snem, jih pridem molst. Navadno jih molzem okoli šeste, da ob sedmi so že na paši.
„Koliko mleka pa imate pri vsakem molzenju?"	(Konec prihodnjič.)
2.	Kolinska kavina primes „Vkorist obmejnim Slovencem11. Najboljša cikorija, domač izdelek. Vsak ovitek mora imeti pečat Slovenske Straže. Ni dovolj, da rečete: „Hočem kolinsko cikorko11, ampak naročite vedno: „Ko-linsko cikorko v korist Slovenske Straže.11 Apeliramo na narodni čut in zavednost naših slovenskih gospodinj, da imajo v svojem gospodinjstvu izključno Kolinsko cikorijo v korist Slovenske Straže. Na naše gospodinje največ zidamo. Izkažite se vredne zaupanja Slovenske Straže.
3.	Drože, kvas iz drožarne Jos. Koš-merl. Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Te drože prekašajo po svoji kakovosti vse enake izdelke in tista gospodinja, ki jih ne rabi, si sama škoduje.
Vse prijatelje Slovenske Straže ho veselilo» da je Slovenska Straža stopila z mnogimi slovenskimi tvrdkami v trgovske zveze. V promet je prišlo sedaj na novo mnogo blaga, od katerega se obetajo veliki dohodki, seveda samo takrat, kadar bo naše ljudstvo res kupovalo to blago. Kupovalo ga bo, če bo dobro, in blago je dobro in vsega priporočanja vredno. Zato priporočamo sledeče blago ,.V korist obmejnim Slovencem11 kar najtopleje:
4.	Periino milo iz zaloge C. Menardi, Ljubljana.
5.	Razne tkanine iz zaloge Bratov Wokač v Ljubljani.
6.	Čistilo za čre vij e in vsako usnje. Založnika Kregar in Seljak, Ljubljana.
7.	Vse župne urade, županstva, šolska vodstva, hranilnice in posojilnice, odvetniške pisarne, trgovce in dijake prosimo, da kupujejo papir „V korist obmejnim Slovencem11 potom Slovenske Straže. V zalogi je vsakovrsten papir, fine kakovosti in nizkih cen, katerih ne dobite nikjer drugod.
V kratkem pride v promet zopet nekaj vrst blaga v korist Slovenske Straže in se že danes priporočamo.
Slovenci! Proti krivici — za našo pravico! Slovenska Straža, kateri zaupamo in radi žrtvujemo svoje znanje in darove, sledimo ji v njenih pozivih zvesto in navdušeno, ona bodi naša voditeljica v narodnem boju. Ona bo ohranila obmejne brate, ako bo vse slovensko ljudstvo ž njo šlo v boj po njeni poti in njenih poveljih.
Nje se oklenimo, njo podpirajmo, nji žrtvujmo, ž njo zmagujmo!
Dnevne novice in dopisi.
Iz „Akadeinije slovenskih bogoslovcev" v Celovcu. Neumorno vrši naša akademija svoje delo, da bi vzgojila tem več pogumnih mož, čvrstega naraščaja, ki je poklican jačiti vrste bojevnikov, ki neustrašeno stoje na braniku za svetinje koroškega slovenskega ljudstva, za vero in dom. Tudi prvi tečaj letošnjega leta kaže veselo sliko, da se člani akademije zavedajo nalog, ki jih čakajo in da po tem tudi delajo. Poleg načelnih vprašanj so se obravnavala tudi vprašanja, ki se tičejo naših razmer, da jih znajo člani gledati skoz domača očala in se tako tembolj vsposobijo za poznejše delovanje. Da vlada v akademiji veselje in zanimanje, kaže najbolj dejstvo, da so bile celo po načelnih predavanjih živahne debate, ki so se povečini ozirale na naše razmere in osvetljevale pomen načelnih vprašanj iz domačih slučajev. Poleg začetnega zborovanja je imela akademija 17 predavanj. Predavali so: V|auti: „Kako ohraniti kmečko ljudstvo na deželi?11; Intihar: „Gospodarske zveze in njih pomen11! Krašna: „Naš Zveličar — najmodrejši učenik in govornik11; Nagelschmied: „Prava prostost in prostost v smislu svobodomislecev11 ; Wolfel: „Yera vodi tudi k časni sreči, nevera tudi k časni nesreči11; Kusterle: „Pomanjkanje vzorov je kvarno za človeški rod, vzorov pa ni brez vere11; Božič: „Marijine družbe in njih Pomen v verskem in narodnem oziru11; Čebul: »Katere koristi nudijo rajfajzenovke kmetom?11; jfiternik: „Izvirnost štirih evangelijev11 ; Kan-?ht: „Grof Lev Nikolajevič Tolstoj kot pisatelj 'P filozof11 ; Vrečko: „Ali obstoja nasprotstvo P16*! katoliško vero in narodnostjo?11; Malej: »Avtoriteta je potrebna, brez vere ni avtoritete11, Aulechner: „Kaj pomeni Slomšek zanašebogo-sl°vje?“; Brožek (Poljak): „Deklamacija Presnove pesmi: „Krst pri Savici11; Tal er: „Dr. Anton Mahnič in probuja krščanske zavesti pri Slovencih11; Razgoršek; „Duhovnik in skrb ^mladino11; Rauter: „LeoXIII. socialni papež11.
a poleg resnega dela ni manjkalo zabave, zato J? skrbeli pevci in tamburaši, ki pač vedo, da ^loyan ne more biti brez petja in godbe. Takoj -! zacetkom drugega tečaja začno člani z novim
delom z le enim smotrom: Pripomagati vernemu slovenskemu ljudstvu do boljših dni.
Namesto venca na grob rajnemu prof. Apihu je darovala podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Podpornemu društvu za slovenske koroške dijake petdeset kron, za kar ji izreka odbor najtoplejšo zahvalo. Isto društvo je prejelo namesto venca prof. Apihu od celovških Slovencev zbirko petdeset kron. (Darovali so: Bavdek 1, Čad 2, dr. Jesenko 1, Kamenšek 2,20, Kamnikar 5, pl. Kappus 1, dr. Kotnik 5, Kolenc 2, Kozlevčar 1, dr. Lenard 1, Lipar ITO, Podboj 5'50, monsg. Podgorc 5, dr. Rajh 1, Reich-mann P20, Scheinigg 3, dr. Silan 2, dr. Stajnko 1, Štuhec 1, Schoff 1, Smodej 5, Weber 1 in Wieser 1 K.) Vsem darovalcem iskreno zahvalo !
Za „Učiteljski dom" je darovalo, namesto venca na rakev svojega ravnatelja g. prof. Jož. Apiha, osohje Mohorjeve tiskarne in knjigoveznice po svojem tovarišu g. Per. Vunčku 38 kron 90 vin. Hvala lepa!
Koroško šolstvo pred upravnim sodiščem. Dne 16. t. m. se vrši pred c. kr. upravnim sodiščem na Dunaju obravnava o pritožbi, ki so jo občina St. Danijel in krajna šolska sveta v Št. Danijelu in Strojni po g. dr. Brejcu vložili zoper odločbo deželnega šolskega sveta in ministrstvo zavoljo slovenskega učnega jezika v šolah v Št. Danijelu in Strojni. Odločba upravnega sodišča bo prin-cipielne važnosti za nadaljni razvoj slovenskega šolstva na Koroškem. Kakor je znano, je na tozadevno pritožbo državno sodišče že dne 5. julija lanskega leta utrakvistično uredbo šol v Št. Danijelu in Strojni označilo kot protipostavno. Ako sedaj še upravno sodišče tako razsodi, potem bo deželni šolski svet moral ugrizniti v kislo jabolko in bo moral na šoli v Št. Danijelu in Strojni vpeljati na vseh učnih stopinjah slovenščino kot učni jezik. Beležimo to kot najkrajši odgovor na famozni „Narodui kataster Koroške'1, da bo g. Ante Beg vedel, zakaj „da se je ustanovilo družbi sv. Cirila in Metoda konkurenčno društvo'1 (Slov. šolsko društvo). Teh načelnih, najpotrebnejših vprašanj namreč se prej poklicani faktor, C. M. Dr., nikdar ni lotila!
Baron Hein se je zganil. Baron Hein je vendar „pripomnil11 celovškemu magistratu, da je nedopustno klicati na magistrat stranke iz edinega vzroka, ker so napovedale pri ljudskem štetju slovenski občevalni jezik. Saj smo rekli, da se bo zganil, pa šele potem, ko bodo na magistratu že požrli na stotine Slovencev, in ko bo ljudsko štetje v Celovcu že popačeno. Baron Hein je storil to, ko se mu je v pritožbi navedlo, da je kranjski deželni predsednik baron S c h w a r z prepovedal, sploh klicati na magistrat kakega — Nemca zaradi občevalnega jezika. Tako varujejo drugod deželni predsedniki narodne manjšine. Seveda, baron Schwarz tega ni storil tako pozno kakor baron Hein. Če pa baron Hein smatra to svojo izjavo za resno in ne samo za kako varstveno znamko pred osrednjo vlado, in ker „Freie Stimmen11 priznavajo, da so na magistrat klicali in izpraševali stranke zaradi slovenskega občevalnega jezika, da so se vršile v tem pogledu cele debate in ker priznavajo, da so se vsled klicanja strank v nekaterih (istina je v mnogoštevilnih) slučajih dosegli spremembo slovenskega občevalnega jezika v nemškega, potem naj baron Hein tudi potrebno ukrene, da se tudi krivica popravi! Zahtevamo, da vse tiste izpremembe, ki so se zgodile vsled klicanja strank, razveljavi! Naj si pusti g. deželni predsednik predložiti vse števne akte (ne samo novih pol, na katere so dale klicane stranke na moralni pritisk svoj podpis), naj zasliši magistratne uradnike. Njegov ljubljenec, župan dr. pl. Metnitz, znani veliki prijatelj slovenskih glasov ob času raznih volitev, mu bo gotovo šel na roko, da se vse krivice, ki jih je magistrat o priliki ljudskega štetja zadal protipostavno Slovencem, razkrijejo in popravijo. Kdor pa to'verjame, dobi groš!
Kako je vlada reševala slovenske pritožbe in revidirala ljudsko štetje. Iz celovške okolice nam piše dopisnik: Kakor se od več krajev poroča o nasilnem ljudskem štetju, tako se je godilo tudi v celovški okolici. Števni komisarji, navadno župani ali pa učitelji, so več ali manj pred zapisovanjem uplivali na posestnike s kakim nagovorom tako kunštno, da bi jih mogli kar največ za Nemce zapisati. Neki župan kot števni komisar v celovški okolici, je naredil pred zapisovanjem na posestnike približno tak le nagovor: „Ragierenga hoče, da bi se skoz to folks-zahlengo najbolj ko mogoče temu nacional štritu en konc naredo al pa vsaj zmenšav, toraj komur je kej na tomu kaj ležeče, bo ja sam vedel, kaj ima storiti.11 Toliko da ni rekel, da se morajo ljudje dati za Nemce upisati. Oj vi hinavski zavijači ! Prašam! kdo je največ kriv tega na-cionalštrita, kakor je rekel župan, ali ne ravno liberalni župani in zagrizeni nemškutarski — uči-
telji, ki imajo veliko na svoji vesti, da sosed soseda pikro gleda in nobene prijateljske ljubezni med vaščani ni več. Toda nazaj k stvari! Do-tičnemu komisarju še ni bilo dovolj; spozabil se je celo tako, da veliko posestnikov še vprašal ni po občevalnem jeziku. Vprašal je samo tiste, o katerih si je mislil, da bi mu nemara pozneje kake sitnosti ne delali. Pa še teh nekatere je zvijačno, rekel bi izzivalno vprašal. Nekega posestnika je vprašal: „No, N., na katero stran pa ti bolj držiš, na nemško ali na slovensko? Toda temu kmetu ni srce v hlače smuknilo pred njim, in odgovoril mu je, da se on in njegova družina ne more drugače čutiti kot za Slovenca. Veliko jih je pa, da jim porajža srce takoj v hlače, če jih le kak liberalec, bodisi že katerega kalibra hoče. le malo postrani pogleda.
Ni čuda torej, da' so se zoper take nepostav-nosti pri ljudskem štetju zglasile pritožbe na okrajnem glavarstvu. In glejte! C. kr. okrajno glavarstvo (ali pa le nemški Volksrat?) je poslalo v naš kraj nekega komisarja kot pregledovalca za ljudsko štetje. No, smo si mislili, pa vendar ne bo znabiti tako hudo za Slovence, ker vlada pošlje revizorja, da se prepriča o nepostav-nostih pri ljudskem štetju. Toda — zmotili smo se, bilo je ravno nasprotno. Poslušajte! Dne 24. januarja pride k nekemu posestniku neki mlad gospod in se predstavi takole: „Jaz sem poslan od okrajnega glavarstva kot komisar, da inspiciram ljudsko štetje.11 Nato mu kmet, nesluteč kaj sumljivega, odgovori: „Prav, dobro!11 Komisar: „Vi ste za Slovenca zapisani.11 Kmet reče: „Mislim, dà.11 On nato: „Ali vam je to prav in povolji, da ste tako zapisani?11 Kmet: „Kako bi mi ne bilo tako povolji, ker sem zares Slovenec in nemški ne znam mnogo.11 Komisar: „Ali ne znate prav nemški?11 Kmet: „Seveda ne.“ On: „Kako pa vaši otroci?'1 Kmet: ,,Otroci še toliko ne znajo nemški kot jaz.'1 Nato ga komisar še enkrat vpraša: „Potem vam je prav tako, da ste za Slovenca vpisani in vaša družina?11 Kmet nato: „Kaj pa, da mi je tako prav, saj to sem.'1 Potem ga vpraša kmet: „Ali greste v vsako hišo inspicirat?11 „0 ne,'1 pravi komisar, „to bi stalo preveč časa, le v nekatere grem.11 — Potem je še vpraševal po nekaterih kot Slovence zapisanih. Zdaj smo bili na jasnem, kam pes taco moli: Da je prišel na slovensko pritožb o sam otisterevidirat, kateri so bili za Slovence zapisani, in tako še skušal kakega Slo venca od trgati ! Lepa revizija to, kaj ne? (Ta komisar je bilg. Wol-segger od okrajnega glavarstva celovškega. Op. ured.)
Beležimo! Zadnje tedne znani voditelji nemškonacionalne „los von Rom-stranke11 nekaj sumljivo brusijo pete v smeri proti škofijskemu dvorcu. Isto se je opažalo na Kranjskem, ko je prišel v Ljubljano prevzvišeni knez in škof dr. Jeglič. Vsa hinavščina te stranke se vidi v tem, da se prevzvišenemu knezu in škofu na eni strani laskajo, na drugi strani pa so ravno iz njene srede izhajale kmalu po nastopu kneza in škofa v zunanjih listih hudobne in lažnive notice, nanašajoče se na njegovo osebo. V očigled znani inteligenci njega prevzvišenosti dr. Kaltnerja, ki s svojim umom in duhom visoko nadkriljuje plitve nemške nacionalce in njihove namene takoj spregleda, mora biti to romanje nemških nacionalcev res pravi užitek zanj.
Retirada barona Heina. Sedaj smo ga vendar izbezali. V deželnem zboru je baron Hein kar pokonci in najslovesnejše protestira, če kdo le besedico zine zoper njegove politične uradnike. Ko se je šlo pa za njega samega, je prišel do sape šele črez 14 dni, ko smo mu dvakrat očitali lažnivost. njegovih uradnih izjav, šele ko smo zagrozili, da mu ostanemo za petami in da ne odnehamo. Sedaj šele je „Klgf. Ztg.“ objavila notico, v koji dokazuje, da črno ni črno, ampak belo. — Vsa avstrijska javnost je zavpila, tudi poštenim Nemcem se je zdelo nemogoče, da je baron Hein razpustil politično društvo samo zaradi tega, ker je priredilo in izvedlo privatno ljudsko štetje. Baron Hein je bil v zadregi! Da bi se izmotal, je pustil objaviti tisti uradni komentar, da so vzrok razpusta prireditev posebnega ljudskega štetja in — še drugi posegi v zadevo ljudskega štetja. Čisto jasno je torej, da je hotel baron Hein v tem svojem zagovoru povedati še nekaj drugega, kakor da je bilo politično društvo razpuščeno, ker je priredilo in izvedlo privatno ljudsko štetje, sicer bi bil ta njegov komentar, ta zagovor brezpomemben; saj bi sicer v komentarju ne povedal več nego v razpustilnem dekretu. In ta komentar je obstal ravno v tem, da je baron Hein navedel še druge posege političnega društva v zadevo ljudskega štetja. Kateri pa so ti drugi posegi, smo začudeno povpraševali? In baron Hein je bil v novi zadregi! Na razpustilnem dekretu smo brali
Zdrauie si ohranite! Oslabelost in ellerjev fluid z znamko „Elza-flnid“. Dvanajsterica
bolečine izginejo, Vaše oči, živci, mišice, kite se okrepčijo, spanec ozdravi, Vaše splošno zdravje se zopet utrdi, ako rabite za poskušnjo 5 kron franko. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Eeller v Stubici, Elza-trg št. 67 (Hrvatsko).
Heinov podpis, poznejši komentar v „Klagenfurter Zeitung“ je bil še napol uraden, naj novejša izjava, ki je na naše dreganje zagledala beli dan, ima pa samo še obliko navadnega dopisa! Ali pa je morda ta zadnja, kilava izjava nalašč neuradna, da bi se jo moglo zatajiti, ako bi zopet potreba nanesla? Ja, ja: „Das ist der Finch der bosen Tat, die fortzeugend BOses muss gebaren/1 V „Klgf. Zeitung“ z dne 5. t. m. je namreč objavil baron Hein k staremu komentarju nov zopet neresničen komentar, v katerem hoče svet prepričati, da tisti „drugi posegi v zadevo ljudskega štetja" niso nič drugega kakor izvedba (Durchfuhrung) ljudskega štetja. Izborno! Hein je hotel s svojim prvim komentarjem razburjeno javnost potolažiti z izjavo, saj nisem razpustil političnega društva samo zaradi tega, ker je priredilo in izvedlo privatno ljudsko štetje, ampak tudi zaradi drugih njegovih posegov v zadevo ljudskega štetja. V novem komentarju pa se sedaj hoče izvleči iz neprijetne zadrege z izjavo, da so ti drugi posegi ravno izvedba ljudskega štetja in nič drugega. Heinov poizkus, stvar zavijati tako, kakor da je hotel v komentarju ravno to povedati, kar je stalo že v razpustilnem dekretu, je tako nelogičen in brezglav, da je izgnal pri resnih ljudeh samo pomilovalen posmeh! Če se baron Hein ne zna pravilno logično nemško izražati, naj gre prej k profesorju dr. Angererju v šolo, predno bo izdajal uradne izjave. Ali je na Koroškem res mogoč deželni predsednik, ki pošteno nemški ne zna? Alo, na-cionalci, na noge! — S to piškavo izjavo se baron Hein še nikakor ni izmotal iz zanke. Zato pozivamo g. deželnega predsednika iznova: Ven s pravo barvo! Kateri so tisti drugi posegi političnega društva v zadevo ljudskega štetja? Tudi prosimo, da se popravlja ravno tako uradno, kakor seje uradno politično društvo črnilo.
V c. kr. okrajnem šolskem svetu Velikovec že nekaj časa sem popolnoma nemoteno vlada Jos. Socher, po milosti nemškega „volks-rata“ (narodnega sveta) okrajni šolski nadzornik za okraj Velikovec. Predsednik okrajnega šolskega sveta je sicer navidezno g. okrajni glavar Mayrhofer, toda ta ima z okrajnim glavarstvom toliko dela, da ne utegne okrajnemu šolskemu svetu posvečati toliko časa in pozornosti kakor bi bilo radi Socherjevega počenjanja v resnici potrebno. „C. kr.“ okrajni šolski nadzornik in podpredsednik okr. šolskega sveta se tudi v tem svojem poklicu čuti popolnoma kot izvrševalni čini-telj svojega zaščitnika — nemškega „volksrata“. Če se te razmere ne bodo spremenile, bomo prisiljeni spraviti celo zadevo v državni zbor.
Samonemške krajevne napise je sklenil napraviti občinski odbor kočevske občine „Ober-mbseT*. Kaj pravi k temu deželni odbor kranjski ? Bog pomagaj, če bi sklenila slovenska občina na Koroškem, da napravi samoslovenske napise! Nemci bi vpili, kakor da bi šlo na življenje in smrt.
Naša društva opozarjamo, da bomo priobčevali samo tista poročila, naznanila in vabila, na katerih bo prilepljenih pet narodnih kolkov „Slovenske Straže1*. Prosimo, da vsa društva na ta sklep dobro pazijo in ga vestno izvršujejo, ker drugače grozi — koš. Dopisi so zastonj, naj ima, vsaj Slovenska Straža nekaj! Najboljše je, da si vsa društva takoj naročijo narodne koleke pri Slovenski Straži v Ljubljani, ali pa pri svoji domači podružnici.	Uredništvo.
Za predpustni čas. Naš deželni predsednik baron Hein se je že večkrat vmešaval v cerkvene zadeve. Mi mu svetujemo, naj se potrudi tudi za to, da se v smislu nemškega Volksrata tudi v bogoslovju izvršijo potrebne premembe, da ne bo vse tako poklerikaljeno, kakor so pisale „Freie Stimmen11 z dne 7. nov. 1910, da niso zadovoljni s sedanjimi bogoslovnimi profesorji. Mi bi predlagali sledeče profesorje: profesor Angerer za dogmatiko, učitelj Hornbogner za zgodovino, župnik Česky za moralko, poslanec Wieser za matrično poslovanje. Tako bi se polagoma bogoslovnica v smislu nemškega Volksrata in njegovega zaščitnika barona Heina reformirala in „Hetzpfafi“ bodo izginili.
Kako delajo za „Schulverein“. V neki gostilni v Ukvah je prodajal tamošnji železniški postajenačelnik, rojen Slovenec, 17. grudna 1910 srečke, ki pa so bile že 15. grudna 1910 vlečene. In ko jih je neki kmet kupil in naštel denar na mizo, so mu šele povedali, da te srečke niso več veljavne. Denar so shranili v šulferajnsko puščico. Stražmojster je bil zraven in je mirno to gledal; lep zgled za preprosto ljudstvo, kaj ne?
Od katoliške vere so odpadli v Celovcu: Mizarski pomočnik Jožef Uhi, roj. 1890, mizarski pomočnik Janez Schautzer, roj. 1890 v Žitari vasi, Marija Poh 1, roj. 1879, Alojzija Kulhan e k, roj. 1867, zasebna učiteljica in dijak G. Haas, roj. 1892.
Dežnik je nekdo pozabil v našem uredništvu.
Za vsako glavo strupene kače bo plačal deželni odbor to leto K P— Glave je treba prinesti še n e gnij oče na občinski urad, ki jih bo poslal deželnemu odboru v Celovec, kateri bo potem v mesecu decembru izplačal nagrade.
Žrtev drsanja. Pri Krivi Vrbi sta se šla 1. t. m. drsat na led zamrznjenega Vrbskega jezera dva dečka. Led je bil še prerahel in se je udrl. Fanta sta utonila in so trupla že dobili. Utopljenca sta 13 letna Valter Haslacher in Jožef Stana.
Ustrelil seje v prša David Wu eh er er, vojak 7. pešpolka v Celovcu. Vzrok samomora ni znan.
Pobil se je Jožef Wurnitzer, delavec pri Moschnerju, ko je stopil iz neke zakotne kavarne v Celovcu, tako hudo, da je črez dva dni v deželni bolnišnici umrl.
Smer našega delovanja mora stremiti za tem, da se vsi sestavni deli našega naroda točno in pravilno razvijajo in vzporedno napredujejo. Edino tako nam je mogoče rešiti narod propadanja in ga iztrgati iz rok vsiljivih tujcev. Geslo: „Svoji k svojim" naj vodi vsako našo stopinjo. Zato priporočamo vsem slovenskim rodbinam prav toplo izdelke Kolinske tovarne za kavine primesivLjub-Ijani, katera se prodaja v korist „Slovenske Straže11.
Usakòo ki boleha na želodcu
zahteual naj bi odločno da se priprauljajo njegoua jedila le z
jedilno mastjo
(®eres
ker ta je po preiskaui dunajskega vseučilišča izredno lahko prebavna.
Velikovec. (Na pustni torek) priredi društvo „Lipa“ družbinski večer s šaljivim govorom in dvema kratkima šaloigrama, v katerih bodo nastopili mladeniči in dekleta posebej. Na-tančneji spored objavimo prihodnjič.
Velikovec. (Lepo uradno ljudsko štetje!) Dva rokodelska pomočnika, člana tamburaškega zbora, sta se šla prepričat na magistrat, s katerim občevalnim jezikom sta vpisana pri ljudskem štetju. Števni komisar ju vpraša: „Wer hat Sie hergeschickt, sagen Sie mir!“ (Nečuvena predrznost!) Odgovor: ,,Selbst sind wir gegangen.11 Potem jima je dotični komisar izjavil, da nima dolžnosti, kazati jima števnih pol. „A iz vljudnosti,“ je nadaljeval, „povem Vama, da sta vpisana z nemškim občevalnim jezikom, ker sta uslužbena pri nemških delodajalcih, s katerimi občujeta nemško. Glede ljudskega štetja sem postopal popolnoma nepristransko. Kjer so nemški gospodarji, sem vpisal vse za Nemce, kjer slovenski, za Slovence. In vidva se lahko pritožita, kjer se hočeta.11 Nama, ki morava z delodajalci govoriti nemško, je to upravni jezik, ne pa občevalni jezik, ki se ga po navadi in ponajveč poslužujeva. Seveda Slovenca se sploh za jezik ne vpraša, ker je „človek nižje vrste11. Tako se godi v času kulturnega napredka nam koroškim Slovencem!
In ti, širna javnost, sprejmi vest, da je občevalni jezik slovenskih velikovških tamburašev — nemški. Pravični Hein, kaj ne. le pod vašo vlado je to mogoče!
Velikovec; (Umrl) je obče znani mesar in gostilničar, Andrej Klančnik v Velikovcu. (Rajni je bil brat pred leti umrlega slovenskega prvo-boritelja dr. Jerneja Klančnika v Mariboru na Štajerskem, ki je bil steber slovenstva v mariborskem mestu. Sedanji njegov nečak v Št. Štefanu pa je najhujši nemškutar in razširjevalec lutrovske ,.Bauernzeitung“.) Pogreb je bil dne 31. januarja t. L, in se ga je udeležilo zelo mnogo občinstva. N. p. v m.!
Velikovec. (Ponesrečil) se je pri sankanju neki meščanski šolar, ki so ga morali prepeljati v celovško bolnišnico.
Št. Rupert pri Velikovcu. (Petindvajsetletnico) redovne obljube je na Svečnico v tukajšnji naši ,,Narodni šoli11 obhajala č. s. prednica Cirila Šijanec. Prav od odtvoritve naše šole neumorno deluje č. s. Cirila kot prva njena učiteljica že petnajsto leto, kot prednica načeljuje tukajšnjim čč. šolskim sestram osmo leto in ves čas vodi z veliko spretnostjo cerkveno petje v tukajšnji predmestni župnijski cerkvi v veliko izpodbudo žup-Ijanov. Vzorno delujoči s. prednici iskreno želimo, da doživi še zlato obljubo.
Vovbrepri Velikovcu. (Ljudsko štetje.) Lutrovska „Bauernzeitung“ z dne 3. februarja poroča, da so pri nas našteli pred desetimi leti 1440 Slovencev in 59 Nemcev; letos pa 1080 prebivalcev, ki so se priznali k slovenskemu občevalnemu jeziku, in 356 prebivalcev se je priznalo k nemškemu občevalnemu jeziku. O le farbajte svet! „Deutsch reden, heifit wahr reden11, pravi stari pregovor; toda ta je izgubil pri pametnih ljudeh že davno svojo veljavo. Sedaj pravimo: „Deutsch reden, heifit Iiigeir1. Kje pa je v Vovbrah 356 ljudi, ki bi nemško govorili med seboj ? Magari nas na papirju zapišete vse za Nemce, kaj vam, nemčurji, to pomaga? Mi smo vaših krivic že navajeni, pa jih bomo tudi kmalu siti! Na zatožno klop spadajo taki kršitelji od cesarja potrjene postave. Slovenci takega štetja nikoli ne bomo pripoznali!
Srednje Trušnje pri Velikovcu. Na posestvu grofa Christallnig v Srednjih Trušnjah (občina Važenberg) se bo napravila, kakor vse govori, deželna kmetijska šola za Spod. Koroško. V jeseni se bo menda že začelo. Vse priprave za ureditev inventarja bodo stale okroglo 130.000 kron. Tukajšnje ljudstvo sicer ni posebno navdušeno za kmetijske šole; dokaz, ker so se lansko jesen za zimski tečaj v Velikovcu prostovoljno le nekateri zglasili. Le z veliko težavo so dobili zadostno število učencev, da je še ostal gospod učitelj Schumi. Morda bo s praktično kmetijsko šolo bolje.
Šmarjeta pri Velikovcu. (Odlikovanje.) V nedeljo, 29. januarja, sta bila tukaj odlikovana člana šmarješke požarne brambe za 25 letno zvesto službovanje z zaslužno svetinjo, gg. Janez Lipnik pd. Mežnar in Val. Dreier. Svetinji jima je izročil okrajni načelnik gasilnih društev g. Konštantin Pirker. Nato je bil ples v prostorih pd. Lavrejeve gostilne. Kakor je gotovo častno za šmarješko požarno hrambo odlikovanje dveh njenih članov, je pa zelo obžalovati, da se je vsa slovesnost izvršila v čisto nemškonacio-nalnem duhu. Lahko bi se bili opustili tisti dve nemški zastavi v dvorani in nemški znaki in ne bilo bi treba žaliti zavednih Slovencev. Od nemških nagovorov tudi precejšen^ del udeležencev, med njimi eden slavljenec, ničesar ni razumel. Lahko bi se bilo priredilo vse v lepi edinosti. Škoda da se ni.
Želinje pri Arelikovcu. V nedeljo, 29. jan., je tukaj nanagloma umrla okrog 70 let stara žena pd. stara Hiržnica. Vračala se je iz cerkve domov na gore, med potoma pa jo je nanagloma zadela smrt. Bila je pridna in poštena kmečka žena. N. p. v m.!
Dobrlavas. (Mesečno zborovanje) kat. slov. izobraževalnega društva dne 2. t. m. se je dobro obneslo. Navzočih je bilo okoli 200 ljudi, ki so vsem točkam sporeda pazljivo sledili. ^ V toplih besedah je vzpodbujal govornik č. g. J. Žel, kaplan iz Železne Kaple, vse navzoče k vestnemu izpolnjevanju naših narodnih dolžnosti: naročevati samo dobre slovenske knjige in časopise, razpravljajoč o §§ 2 in 3 društvenih pravil. Vmes je vpletel par lepih zgledov o pogubnosti protiverskega čtiva. Govorniku za navdušeni govor najiskrenejša zahvala! Nato so uprizorila naša vrla dekleta krasno tridejansko igro „Marijin otrok11. Vsem je izredno dobro ugajala. Čuli so se glasovi: „To je bilo pa posebno lepo.11 Vse igralke, tudi novinke, so svoje uloge dobro pogodile. Čast jim! Javna hvala pa naj bo na tem mestu izrečena tudi našemu pevskemu zboru, zlasti gosp. organistu za trud, ki ga je imel z igralkami z
učenjem pevskih ulog. Posetili so nas na ta dan tudi daljni gostje iz Št. Li psa in Železne Kaple. Tebe, drago slovensko ljudstvo, pa vabimo že zdaj na naše prihodnje zborovanje z igro „Tri sestre", ki ga priredi podružnica „S lo venske Straže" na pustno nedeljo dne 26. t. m. Do tedaj pa zdravi!
Ojstrica. (,,T bin a Kaible z’aus“.) V „Miru“ ste proslavili g. Gašparja iz Nončevasi, ki je pri ljudskem štetju na vsak način hotel biti nemški „Gašperl“, pa se mu ni obneslo! Žal, da je takih Gašparjev tudi drugod dosti. Blizu nas je eden, ki ga je rodila poštena slovenska mati tam na Štajerskem, ki pa hoče veljati za velikega Nemca in se je za takega dal vpisati tudi pri ljudskem štetju! Svoje pristno nemštvo je pokazal s tem, da se je zadnjič, ko so govorili v gostilni o prodaji telet, moško odrezal: ,.I bin a Kaible z’aus", hoteč s tem povedati, da ima tele doma! Nad takimi »pristnimi Nemci" ima mati Germanija svoje veselje, nam pa je v teh pustih časih vsaj preskrbljeno za — smeh in kratek čas!
Spodnji Dravberg. (Razno.) Sternatovo hišo v trgu je kupil dosedanji najemnik tam, gostilničar in mesar J. Pšeničnik za 17.000 K. — Veliko posestvo Landsman v Rabštanju je zopet prodano. Zadnji posestnik Al. pl. Mohren-schild, brat libeliškega grajščaka, je posestvo z dobrini dobičkom prodal g. Minebeku iz Vuhreda, ki bo^ tam napravil tovarno za cikorijo.
Črna. (Zvišanje šihtne plače.) Našim rudarjem je primaknila rudarska unija k sedanji šihtnini po 30, 20, 10 vinarjev, kakor so plačilne stopinje. Ta priboljšek je kaj na mestu in bo prav prišel delavcem v sedanjih časih, ko je vse tako zelo drago. Zvišanje plače se je pričelo s februarjem.
Črna. (Naše delavsko društvo) je preskrbelo na Svečnico vsem obiskovalcem društvene prireditve smeha in zabave črez mero. Fantje so namreč igrali „Tri tičke" in »Štipko Tička" vsem v popolno zadovoljnost. Igri sta kakor nalašč za pustni čas. Pevci so pa prepevali lepe pesmi, kot »Slovensko dekle", »Slavček" jtd.
Črna. (Pust.) Črnjani izrabimo pustni čas kot malokje drugod. Ne mine nedelja, da bi ne bilo kake plesne veselice. Poleg teh je še velikokrat priložnost za ples na ženitovanjih. Minulo nedeljo sta bila še celo dva plesna venčka in sicer obadva delavska. Z eno teh veselic je bilo združeno zborovanje soc. demokratov.
Črna. (Občinske volitve) so pred durmi, a dosedaj je še vse tiho. Ali se bode volilo še v bodoče po sedanjem kompromisu, ali kali? G. župan menda 'odstopi, a za županski stolec še ni nobenega kandidata. Preti nam anarhija. Policaj in občinski sluga je že odložil uniformo, novega pa še nimamo.
Kotlje. (Ljudsko štetje.) Ljudje božji! Čudeži se godijo. Kristus je v Kani Galileji spremenil vodo v vino, Nemci so pa pri zadnjem ljudskem štetju spremenili Slovence v Nemce. Napravili so, da je trd Slovenec, ki ni znal črhniti besedice nemški, naenkrat govoril nemški kakor bi olje teklo. Poslušajte! V Kotljah so našteli 803 ljudi, in med temi — pripravite se dobro, da ne padete v omedlevico — 78 ljudi z nemškim občevalnim jezikom. Pravzaprav pa je pravih Nemcev v Kotljah, če prištejemo še slavno učiteljsko osobje slovenskega rodu, sedemnajst, ki govorijo med seboj izključno nemško. Pa še od tistih 17 je eden mutec. 78 ljudi v Kotljah niti nemški ne zna govoriti, še polovica od teh ne, in vendar si je slavna števna komisija zasukala ruše in napisala 78. In mi Slovenci in naša občina? Kaj bomo storili? Spišite pritožbo in jo pošljite na glavarstvo v Velikovec ter naznanite tiste, kateri so se laž-njivo pustili vpisati za Nemce.
Prevalje. Naše izobraževalno društvo je lahko ponosno na svojo prireditev, ki se je vršila da Svečnico. Zborovalnica pri Šteklu je bila natlačeno polna. Govoril je g. Tone Gril o svojem Potovanju v Švico. Srčna hvala vrlemu gospodu, ki je govoril nad vse poljudno in zanimivo o Mevažnih gospodarskih zadevah, za katere naj r.se začeli tudi naši kmetje kmalu nekoliko bolj brigati. Kmetje bi dobili iz svojih posestev lahko ^Ijko več dobička, če bi gospodarili nekoliko I °lj napredno, ne pa tako kakor se je že pred sto ^ti. Toda žal, opazili smo pri zborovanju le malo, j^i nič kmetov. Četudi se mogoče pri nas ne dd vse do pičice urediti po švicarskem vzorcu, Pd bi se naši gospodarji vendar mogli veliko, Veikko naučiti od gospodarskonaprednih Švicarjev. tjOtem so predstavljala naša vrla dekleta pet-dejansko igro »Raz Marijino srce". Igra sama a sebi je že krasna; krasna obleka, katero so dapravile tudi igralke same in potem pa še dojeni nastop igralk — vse to je povzročilo, da
je igra uspela izborno. Iskrena hvala požrtvovalnim našim slovenskim dekletom !
Leše pri Prevaljah. (Rdeči gostilničar pobegnil.) Gostilničar Klemenc, kjer so imeli sociji svoja podružna zborovanja, si je na goljufiv način nabral precej denarja, potem neznano kam izginil. Lepih reči se je naučil med svojimi sodrugi. O ti hvalisana enakost!
Podgora. (»Trdoglav" človek) je znani Matizelj iz Podgore. V uapol-šali ga je mahnil eden njegovih tovarišev s polno pivno steklenico po glavi. Posledica je bila. da se je razletela — steklenica v tisoč koscev, glava pa je ostala cela. Res »trdoglav" človek!
Svetnavas. (Ljudsko štetje.) Dozdaj je bila naša lepa vas popolnoma slovenska razen pd. Gradič-a, kjer so dve ali tri nemške osebe. A letos so se poleg Košiča priznali Nemcem tudi pd. Hajnž in Špevlak, čeravno v teh hišah samo trije nemško nekoliko znajo. Tako daleč preslepijo človeka liberalni časniki (Bauernzeitung" in »Štajerc"), da se sramuje maternega jezika in pluje v vs voj o lastno skledo.
V Št. Jakobu ob cesti je ta teden rezalni stroj odrezal neki deklici tri prste na levi roki. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico v Celovcu.
Žineški oskrbnik Hey se je pri volitvah v Globasnici in v Žitarivasi posebno odlikoval. To, kakor je agitiral in se je obnašal ta mož pri volitvah, prekaša že vse meje politične dostojnosti. Tako dela oskrbnik kneza Rosenberg-Orsini-j a !
Podljubelj. (Predpustna veselica) se prične ob pol 5. uri popoldne. Igra »Pri Miklo-vih" je vzeta iz kmečkega življenja in se dogaja v Rožu in v Celovcu ter je resnega značaja. Za smeh so šaljivi nastopi gg. SchOff in Miiller. Povpraševanje je že zdaj veliko, tako da se nadejamo prav velike udeležbe. Na 12. febr. torej vse v Podljubelj!
Podljubelj. (Učitelj in vzgoja.) Nam še ni prav znano, kaj si naši moderni učitelji pravzaprav mislijo pod besedo »vzgoja". Vsaj naš Spendir in morebiti tudi g. nadučitelj morata o tem čisto drugačnih misli biti kakor mi navadni umrljivci. Vse, kar je prav. Toda otroke navajati, da ob cesti beračijo za nemški Schul-verein, taka vzgoja je le pod baronom Heinom in pa na Koroškem mogoča. Da pa bode zvedel širji svet o novem činu naših vzgojiteljev in Volksbildneijev, poročam tukaj čisto kratko: Na naši šoli učitelj Spendir ni bil v januarju desetkrat v šoli; najprej je nas štel, nato pa je bolehal. V nedeljo pred sankarsko dirko na Ljubelju pa je zopet ozdravel! Popoldne, ko je šlo največ ljudi po cesti mimo šole, je postavil na cesti zraven šole mizo z napisom »Rodel-Heil !" in zraven nabiralnik za nemški »Schulverein" ter komandiral nekega ubogega fanteka, šolarja, da je moral za 40 vinarjev 4 ure stati zraven mize, vpiti na vsakega in čisto po cigansko mav-hati za nemško društvo. Mi vprašamo tukaj šolske oblasti, ali je to tudi vzgoja? Odkod si jemlje naš učitelj te azijatske pravice in pusti v naj-nežnejši mladosti šolarje javno ciganiti po cesti? Zakaj pa on ni stal pri mizi, če ga ni bilo sram ? Če pa je sram njega, zakaj pusti sramoto trpeti nedolžnega otroka, ki se ne upa zoperstavljati učeniku? Mi nimamo pravega izraza za tako početje, vemo samo, da smo daleč, daleč prišli pod baronom Heinom. Slovenski učitelj bi prišel v enakem slučaju v disciplinarno preiskavo!
Ljubelj. Nenavadna prikazen se je v pon-deljek nudila sankačem na Ljubelju. Ljubelj je bil zavit v gosto meglo; ko pa jo veter za nekaj minut pretrga, smo naenkrat videli dve zelenici in sicer eno nad drugo. Žalibog se ta zračna prikazen ni mogla dolgo občudovati, ker jo je megla takoj zabrisala.
Št. Janž v Rožu. (Poročena) sta bila 5. t. m. Dobičnikov v Podsinjivasi in Hanzelnova v Št. Janžu. Poročenim obilo sreče! Vrlim pevcem pa srčna hvala za krasne pesmi v cerkvi in pri obedu!
Kapla v Rožu. (Katoliška vzgoja?) Ignacu Rac, p. d. Muleju v Košentavri, ki je predlani odpadel od katoliške vere ter pustil svojega otroka od lutrskega pastorja krstiti, je umrl •otrok in dne 6. t. m. je bil pogreb, katerega so se udeležili otroci prvega razreda in šolski vodja. Stariši odločno protestiramo, da se naši katoliški otroci vlačijo k lutrovskemu pogrebu.
Gospa Sveta. Minulo nedeljo smo pokopali Pavla Glanče, črevljarskega pomočnika iz Št. Vida na Glini, ki so ga našli zmrznjenega v tukajšnjem gozdiču pri cesti. Rojen je bil v Tinjah. — Osem dni prej je bil pogreb vrle slovenske kmetice pd. Lešancinje na Dobrovi (Hart). Pogrebcev je bilo silno veliko, kar je najlepši dokaz, kako je rajno vse spoštovalo in rado imelo. Prav lepo so vlč. gosp. dekan ob odprtem grobu poudarjali, da je bila skrbna kmetica-vdova, dobra krščanska mati
in da se tudi materinega jezika ni sramovala ter svoje otroke v njem izredila. Bila je 1. 1832. v tukajšnjem Šmihelu rojena. N. v ni. p.!
Gospa Sveta. (Ljudsko štetje.) Kako se je pri nas štelo, si lahko vsakdo misli. V Sriepčah (občina Otmanje) je šest kmetskih hiš in gospodarji so izrecno zahtevali, da se jih kot Slovence vpiše, ker doma samo slovensko govore. Toda učitelj-komisar in župan, ki ga je spremljal (zakaj ? !), nič nista hotela o tem slišati, ter sta vse vrgla v koš nemškega mihelna. ki je v tem postal za 55 Slovencev bogatejši. Na Dobrovi v Vogličah, na Resovci (Nesendorf) in v Judendorfu se skoraj v vseh hišah izključno slovensko govori, a vpisali so jih vse kot Nemce ter jih niso niti vprašali po občevalnem jeziku. Y dekliškem zavodu je 105 slovenskih deklet, pri katerih se morata celo sestra-učiteljica in katehet posluževati slovenskega jezika, vpisali so jih slovensko-nemški. Katero besedo bodo črtali, vsak lahko ugane. In to se imenuje ljudsko štetje?!
Pristna le s to znamko — z ribičem — kot z jamstvenim znakom Scott-ovega
najdejo v Scott-ovi emulziji gotovo pomoč. V nasprotju z navadnim ribjim oljem zaužijejo otroci Scott-ovo emulzijo vedno s posebno slastjo, in pri tem je tudi celo lažje prebavna kot mleko. Razen tega je pa tudi bolj učinkujoča in uspeh se po navadi pokaže že po dvakratnem zaužitku, tako izborne in močne so njene sestavine.
SCOTT-oua
EimiLZIJH
ravnanja.	ge p0naga g 341etnim dobrim Slo-
vesom kot najboljše sredstvo, ki daje slabotnim otrokom nove moči in novo zdravje.
Cena izvirni steklenici 2 K 50 vin.
Dobiva se v vseh lekarnah.
Kotmaraves. (Pogreb.) V nedeljo popoldne smo pokopali 70 let staro ženo, pd. Marinjakinjo v Kotmarivasi. Rajna je bila pridna in dobra krščanska gospodinja. Cerkveni pevski moški zbor v Kotmarivasi ji je pod vodstvom gospoda organista L. Bernota zapel pri hiši in ob grobu žalostinki »Blagor mu" in »Jamica tiha". Velika udeležba ljudi je pričala, da je bila rajna v obče priljubljena. N. p. v m.!
Gorje nad Vrbo. (Nemce so delali.) Iz uradnega poročila smo posneli, da so našo vas pri ljudskem štetju naredili po večini za nemško. Števni komisar je naštel 66%, t. j. 83 prebivalcev z nemškim in samo 34%, t. j. 42 s slovenskim občevalnim jezikom. To je moglo priti edino le od tod, ker vsevedni komisar v desetih slučajih po občevalnem jeziku sploh vprašal ni, torej je ravnal samovoljno; v nekaterih slučajih pa je vprašal, ali znajo tudi nemški, kar pa komisarja čisto nič ne briga. Da je potem vrgel dotične osebe v nemški kotel, je umevno. 46 oseb je pred pričami izpovedalo, da so zahtevale od komisarja, da jim vpiše slovenski občevalni jezik. O komisarju se pa sploh dvomi, da je bil postavljen od politične oblasti, ker je znano, da je bil imenovan župan g. Ulbing, kar je tudi izjavil komisar Jasser, češ da je bil on od g. župana poslan, ker ta težko hodi. »Kunštn" je pač bil ta komisar! Javno ga vprašamo, kako je mogoče, da je naštel samo 42 Slovencev, medtem ko jih je 46 zahtevalo vpis slovenskega občevalnega jezika? ! Ta manever se je naznanil c. kr. okrajnemu glavarstvu; 26 slovenskih strank s 102 osebama se je tja pritožilo proti takemu pristranskemu ljudskemu štetju. Radovedni smo, bode li isto tudi tako hitro odposlalo svojega komisarja semkaj, kakor se je skrajno nujno zgodilo v sosedni občini Logaves, ko se je šlo za ugoditev pritožbi »sudmarkovcev", kojih občevalni jezik je slovenski, pa so bili le od »Sudmarke" nahujskani, da so zahtevali upis nemškega občevalnega jezika.
Dvorpri Vrbi. (Pačenje ljudskega štetja.) Tukaj se je naštelo od uradnega komisarja, kateri pa se je vsled trudapolnega (?) dela moral v Dvoru že poslužiti posebnega »sekreterja", skupno 64 oseb. Od teh jih je označil 30 s slovenskim in 34 z nemškim občevalnim jezikom. Pri nam znanih štirih strankah s 13 osebami števni komisar po občevalnem jeziku sploh vprašal
ni; kam jih je štel, ni težko uganiti. Uganka nam je tudi sledeče: Dva posestnika sta se osebno prepričala, da se je pri njih vpisalo 16 oseb s slovenskim občevalnim jezikom, o dveh hišah s 17 osebami je števni komisar brž po končanem štetju na licu mesta izjavil, da so se iste vpisale s slovenskim očevalnim jezikom. Konečno je 6 oseb zahtevalo vpis slovenskega občevalnega jezika. Tukaj imamo že devetintrideset Slovencev, števni komisar pa jih ima samo trideset naštetih, torej je nemški moloh kratkomalo 9 Slovencev požrl. V resnici je v Dvoru 9 oseb, ki se navadno poslužujejo v medsebojnem občevanju nemškega jezika, vsi drugi (55) pa slovenskega. Bomo videli, kaj bo vlada ukrenila na tako oči-vidno pačenje ljudskega štetja.
V Beljaku so našteli 19.256 prebivalcev, od teh 1280 vojakov. Po narodnosti so našteli 19.189 Nemcev, 57 (!?) Slovencev, 5 Čehov, 3 Italijane, 2 Hrvata. Pred 10 leti so našteli 8675 Nemcev in 114 Slovencev. Takemu ljudskemu štetju se bodo krave smejale! Da označimo vrednost tega štetja, poročamo le, da je v Beljaku en dobršen del mesta skoro izključno laški! Našteli so pa samo 3 Lahe. Kako so potem šteli Slovence, si vsak lahko misli!
Ukve. (Ljudsko štetje.) Brali smo v ,,Miru“, da so v Ukvah našteli 334 Nemcev; od kod so jih pa vzeli? Kdo pa so ti Nemci? Vprašujemo se, kako je bilo sploh mogoče, v slovenski občini toliko Nemcev našteti? V resnici je deset družin, ki med seboj nemško govorijo, skupaj okoli sedemdeset ljudi; čisto nemških med temi je samo okoli petdeset, in dve Lahinji, ki govorijo nemški, služijo ne še eno leto v vasi. Vsi drugi smo rojeni Slovenci in govorimo med seboj slovenski. Ali je mogoče, da je toliko kukavic v slovenskih Ukvah, ki so pljunili svoji materi v obraz? Svoj materni jezik na domačih tleh zatajiti je izdajalsko nesramno.
KaHireiner Kneippova iladna kava

služi zaradi svojih nedosežnih vrlin vsak dan na milijone ljudem. Edina prava družinska kava ! Po ceni in zdrava.
Gospodarske stvari.
Hranilnica in posojilnica na Zilski Bistrici
je imela v svojem 19. upravnem letu 1910 denarnega prometa 896.660 K 70 v. V upravnem letu je pristopilo 11 zadružnikov, odstopilo 14, ostalo 214 zadružnikov s 122 glavnimi in 99 upravnimi deleži. Stanje hranilnih vlog koncem leta 1910 je 452.124 K 2 v, stanje posojil 158.922 K 46 v, naloženi denar 290.960 K 15 v. Čistega dobička je bilo 2330 K 37 v, kateri se vsled sklepa občnega zbora z dne 2. februarja 1.1. pridene ves rezervnemu zakladu za izgube, kateri je s tem narastel na 24.132 K 83 v. Obrestna mera hranilnih vlog je: 4%, obrestna mera posojil: na osebni kredit 43/4 0/0, na vknjižbo 4y2 °/9. Zadruga je član „Zadružne Zveze v Ljubljani1', koja je izvršila zadnjo revizijo dne 16. febr. 1910. — Marsikateremu rodoljubu se ne bo prav zdelo, da posojilnica od svojega čistega dobička za dobrodelne namene ni nič določila, vendar domače razmere ne kažejo drugače. Posojilnica ima od svojega začetka zadosti sovražnikov, ki vsako priložnost porabijo, da strašijo vlagatelje,
posebno s tem, da posojilnica ni dosti varna; temu nasproti je pa najboljše sredstvo zadosten rezervni fond.
O kugi v gobcu in na parkljih.
O njej piše kmetovalec Waldhàusl v listu „Praktischer Landwirt" v kratkem to-le:
Kakor hitro se zagotovo ve, da je katero ži-vinče v hlevu obolelo za kugo, je najbolje, takoj vse druge živali s slinami iz gobca bolne živali okužiti, da se kuga prej prestoji. Kajti kjer je bolezen nastopila, tam je baje skoro nemogoče, neokužene živali obvarovati pred njo.
V	prvi vrsti naj živinorejec obrne svojo skrb na sesna teleta, ki, če pri kravi ostanejo, gotovo poginejo. Tako tele je spraviti v poseben hlev, kjer mu naj streže posebna, v to določena oseba; krmi se z dobro prekuhanim mlekom, ohlajenim na 28° C.
V	okuženem hlevu je ravnati z izredno skrbjo. Nastilj mora biti neprestano zelo snažen, zrak naj je vedno čist in bolje hladen in neprestano je pri živalih opazovati toplino. V to je treba toplomera, s kojim je določiti toplino večktat na dan. Če pride na 40° C, je nevarnost tolika, da je takoj poklicati živinozdravnika. Dokler ta ne pride, bode dobro služil čaj iz cesarskega korena (Meisterwurz) lavorovega (lorbekovega) praška. Ker se pri vročini blato vselej bolj ali manj strdi, je ali s hladečim klistirom (vbrizganjem) ali pa z Glauberjevo in grenko soljo zabraniti, da se čreva ne zapšejo.
Nadalje je obračati posebno skrb na obolele dele telesa: na gobec, parklje in vime. Gobčevo votlino kakor nosnice je treba 2—3 krat na dan izprati s kinosolovovodo (Chinosolwasser); na eno tablico kinosola se vzame 5 1 studenčnice. Tudi žajbljev čaj je v sili dober. Izpirati pa se mora zelo nežno in z mehko capico ali gobo, da se mehurčki ne odprejo šiloma Parklje je s čisto mlačno vodo pridno umivati, precep med njima kakor krono pa z lesnim degetom (Holz-teer) mazati. Skoz vso bolezen naj so parklji vedno suhi, na gnojna mesta se naj trosi kak antiseptičen prašek (antiseptisches Streu-pulver), da se kri ne zastrupi. V ta namen je treba tudi na tleh imeti največjo snago. V sili lahko namesto omenjenega praška služi tudi fino stolčena bakrena galica. Vroče vime se mora hladiti s platnenimi capami, namočenimi v tekočino, ki se dobi v lekarni pod imenom „essig-saure Toner de", da se obrani vnetja in uguid. Tudi je dobro vime namazati'z i lo vi co, premešano z kisom. Seveda se mora vime v tem slučaju pred molzenjem s toplo vodo dobro umiti. Trdo otekle dele vimena pa je z mešanico, ki sestoji iz dveh delov lavorovih bobik (lorbeka) in enega dela merkurijalne maže (Merkurial-salbe), tako dolgo vsak dan masirati (gnesti), da vnetje odstopi.
Najnevarnejša doba v vsej bolezni, ki traja kakih 14 dni, pa nastopi takrat, ko živali, ki po 3 do 6 dni niso hotele žreti, zopet kažejo glad, imajo zopet čist gobec in so videti, kakor da bi bile zdrave. Tačas je treba naj večje opreznosti. Ako živali zdaj daš, kolikor hoče jesti, ti bo na mah zopet zbolela in skoro gotovo poginila. V tem času je dajati prav malo krme, in še ta mora biti prav lahko prebavna; in le polagoma se ima žival privaditi navadnim porcijam in navadni krmi. Ako se je živali v tej nevarni dobi shujšalo, pošlji nemudoma po zdravnika.
Ko je žival bolezen prebila, naj pride zdravnik še enkrat, ker kugi sledi prav rada nova, posebna bolezen, katere je treba žival obvarovati.
Varnostne odredbe zoper razširjanju kužnih bolezni.
Da se ne razširi kužna bolezen na parkljih in gobcu, je odredila deželna vlada koroška sledeče:
Krošnjarjem vseh vrst je prepovedano vstopiti v hleve, kjer se nahajajo govedi, ovce, koze in svinje, kakor tudi v njih prenočevati. Prepoved velja za vso koroško deželo.
Nadalje je prepovedano, goniti živino iz Štajerskega na Koroško. Prepoved velja za celo Štajersko. Okrajna glavarstva Celovec, Št. Vid, Volšperg in Velikovec pa smejo dati dovoljenje za klavno živino iz nezaprtih krajev Štajerskega, bodisi da se jih goni, bodisi da se jih vozi, pod primernimi pogoji, oziroma samo tedaj, da se te živali pri vstopu na Koroško na strankine stroške od živinozdravnika preiščejo, če ni nevarnosti, ločena postavijo v hleve in tekom 48 ur zakoljejo.
Po železnici je pa dovoljeno uvažati navedene živali iz neokuženih krajev Štajerske, če živali prej preiščejo živinozdravniki in se izpolni druge splošne določbe za uvažanje živali.
Zahtevajte po oseh gostilaah !
Vabilo
na prvo veliko veselico
slovenskega delavskega društva,
ki jo priredi društvo
dne 19. februarja pri Trabesingerju ob 8. uri na večer.
Opozarjamo rodoljube, posebno društva, da pridejo v velikem številu v Celovec, ako le mogoče v narodnih nošah !
Društveno gibanje.
Celovec. (»Bisernica"), I. koroško tambu-raško društvo, napravi v soboto, dne 25. svečana 1911 zabaven večer. Vrši se v mali dvorani hotela „Trabesinger“. Poprej je društven občni zbor z običajnim sporedom. — Začetek točno oh % 9. uri zvečer. -Vse prijatelje domače zabave iz Celovca in okolice najvljudneje vabi odbor.
St.Tomaž. (Redni občni zbor) ima kat. slov. izobraževalno društvo »Edinost" v nedeljo, dne 19. svečana, popoldne po blagoslovu ob pol 3. uri v društvenih prostorih. Na sporedu je tudi en govor in komični prizor »Kmet in fotograf". Vabijo se vsi člani in prijatelji društra.
Odbor.
Kršč.-soc. ljudsko društvo za Vovbre, Šent-Štefan in okolico priredi v nedeljo, dne 19. februarja, ob 3. uri pri Likebu v Št. Štefanu predpustno veselico s sledečim sporedom : 1. Igrai »Tri sestre" in »Strahovi". 2. Šaljiva tombola. 3. Prosta zabava in godba. Vstopnina za oseba 50 vin. Prijatelje društva prosimo, da dobrohotna pošljejo ali prinesejo dobitkov za tombolo na g Ivan Povšnar pd. Likeba v Št Štefanu. K obilni udeležbi vabi vse prijatelje in sosedna društva
odbor.
Grabštauj. Naša »Skala" priredi 19. t. m. popoldne mesečno zborovanje s predpustno veselico. Spored: Govor, šaljivi nastopi in igra »Krčmar pri zvitem rogu". Prireditev se bo vršila v prostorih gostilne Simona Taušica v Grab-štanju. Vstopnina za nonde 30 vin. K udeležbi od blizu in daleč vabi	odbor.
Žitaravas. Tukajšnje k. s. izobražev. društva »Trta" in podružnica »Slov. straže" priredita v nedeljo popoldne, 19. svečana tl. predpustno veselico v »Društvenem domu" v Žitarivasi v korist istega. Predstavljala se bo igra »Trije tički" in napravili bomo zopet srečolov in šaljivo dražbo. Sodelovali bodo tudi gg. društveni tamburaši in pevci iz Št, Lipša. Vstopnina udom društva prosta, neudom sedeži 40 vin., stojišča 20 vin. Za najštevilnejšo udeležbo se priporočajo
prireditelji.
Železna Kapla. V nedeljo, dne 12. svečana t. 1. se vrši III. občni zbor našega slov. kat. izobraževalnega društva »pri Bošteju". Na to bo govoril č. g. J. Hornbok iz Pliberka o romanju Slovencev v Sveto deželo, in bo pojasnjeval svoje predavanje s skioptičnimi slikami. Sodeluje tudi domači pevski zbor. Začetek točno ob 2. uri. Vstopnina: Stojišča 30 v., sedeži 50 v., Naj bi pri tej priliki vplačali udje tudi članarino za 1. 1911.! — Vabimo k obilni udeležbi domačine in sosede!	Odbor.
Vogrée. V nedeljo, dne 12. svečana priredi naše izobraževalno društvo popoldne ob 3. uri pri »Škofu" mesečni shod z igro »Nežika z Bleda" in petjem. Prijatelji društva, pridite polnoštevilno! Vabi	odbor.
Politične vesti.
Posvetovanja jugoslovanskih poslancev zavoljo laške visoke šole.
»Slovenec" je prejel z Dunaja sledečo brzojavko:
Dunaj, 7. februarja. Pozornost zbornice se obrača danes v prvi vrsti na posvetovanja obeh jugoslovanskih klubov, ki se bavita z laškim vse-učiliškim vprašanjem in sklepata o tem, kakšno stališče naj nasproti njemu zavzameta.
»Slovenski klub", od katerega je politična situacija glede tega vprašanja v prvi vrsti odvisna, je danes dopoldne zboroval in se je debatiralo o splošni politični ter parlamentarni situaciji in razmotrivalo, kakšno stališče naj zastopnika kluba zavzameta v budgetnem odseku, ki je sklican danes popoldne ob peti uri, da nadaljuje debato o vladni predlogi glede laške pravne fakultete na Dunaju. Debata v »Slovenskem klubu" je trajala tri ure in se je potem


Poživljen j e krvnega obtoka, pospeševanje živčnega delo- Za umivanje glave, ust, oziroma zobov vanja, utrjenje kože proti prelilajenju	in za olepšanje polti
______________________se doseže, če rabimo	je neobhodno potrebno
Oiana-francosko žganje.
Saš zdravnik
Vam rad priporoči Diana-francosko žganje vsled njegovega razkužilnega in hkrati oživljajočega učinka, kojega glavni vzrok je primes — Mentola. — Glavna snov Diana-francoskega žganja je najfinejši, dvakrat ohlajeni vinski destilat.
Zgorajšnja varstvena znamka Vas
ščiti pred prenaredbami. Zahtevajte pri nakupu le pristno Dianafrancosko žganje in pazite na to, da bo imela steklenica vtisnjeno ime „Diana“, zamašek in plomba z gornjo varstveno znamko.
I

Domač prijatelj
v pravem pomenu besede se sme imenovati naše Diana-francosko žganje vsled svojega izvrstnega učinkovanja in svoje mnogostranske porabljivosti. Cena male steklenice K —'50, srednje steklenice K r20, velike steklenice K 2‘40. Dobiva se povsod, kjer ne,* naravnost od tovarne francoskega žganja, društva z o. z., Dunaj, L, Hohenstaufengasse 3r.
prekinila. „Slovenski klub“ se zbere potem zopet danes popoldan ob 3. uri in bo storil še, predno se začne seja budgetnega odseka, svoje definitivne sklepe.
„Savez Južnih Slaven a“ se je zbral danes dopoldne in tudi debatiral o vprašanju laške pravne fakultete. Dalmatinski poslanci so zavzemali opozicionalno stališče in zahtevali, da vlada prizna reciprociteto zagrebških izpitov in poda tudi precizne izjave, kako daleč so že predpriprave za slovensko univerzo v Ljubljani. Po dveurni debati se je sklenilo, da naj se poslanca gg. dr. Ploj in Vekoslav Spinčič podasta k ministrskemu predsedniku baronu Bienerthu in ga vprašata, kakšno stališče zavzema vlada nasproti jugoslovanskim visokošolskim postulatom. Oba poslanca sta se opoldne podala k ministrskemu predsedniku baronu Bienerthu in ko sta se po preteku pol ure vrnila, sta izjavila, da s svojo intervencijo nista nezadovoljna. Ob 4. uri se „Savez Južnih Slavena“ zopet zbere in bo storil definitivne sklepe.
Največja trgovina z oblačilnim blagom -------- • v Celovcu.	=—........=
Zaradi poznejše oddaje trgovine redka prilika: Akoravno se je zadnji čas blago silno podražilo in se bo še veliko podražilo, prodajam od 10. februarja 1910 začenši blaga za več kot 250.000 kron pod tovarniško ceno. Za trgovce in krošnjarj e, krojače in šivilje še poseben popust. Prosim za obilni obisk. Z odličnim spoštovanjem
Hnfon Renko, posestnih,
ogel Kramerjeve ulice in Novi trg v Celovcu.
Književnost in umetnost.
12 pange lingua — tantum ergo — genitori ad IV voc. inacquai, auctore Ant. Foerster, sumtibus Librariae Catholicae. Part. K P80, voc.
6	K —•50. Pričujoča, v novem natisu pravkar v zalogi Katoliške Bukvarne izšla zbirka obsega 12 pange lingua, oziroma tantum ergo — genitori. Ti lepi napevi so bili že pred veliko leti v raznih zbirkah izdani in so se med tem popolnoma pogubili. Skladatelj je iste nekoliko Pfedelal, podložil še kot prvo kitico besedilo pPange lingua11 in jih vnovič izdal. C. g. cer-^.enini pevovodjem nudi torej ta dobrodošla ^irka 12 zares lepih napevov mojstra Foersterja t? češčenje Jezusa v naj svetejšem zakramentu. r °Jìi ta zvezek vsem cerkvenim zborom pripo-P°CeP kar najtopleje. Dobiva se v Katoliški
Qkvarni v Ljubljani.
Deset evharističnih pesmi za mešani zbor, P- 112, zložil Anton Foerster, natis odobril in . °Volii preč. knezošk. ordinarijat. Cena partituri
7	4 glasovom K 3-50, posamezni glasozi po 40 v. ^aiožila Katoliška Bukvama. — Priznani stro-tp,Vniak se je izrazil, ko je pregledal manuskript , pesmi, da jih je prištevati med najlepša cer-s .na dela, kar jih je napisala Foersterjeva
ena m neutrjena roka. Naš mojster je obha-že pred leti svojo sedemdesetletnico, danes
Zaloga suhna, platna, modnega in manufahturnega blaga.
Franc Souvan sin, Ljubljana
Mestni trg št. 22 in 23.
Manufolitupna veletrgovina. Narodno podjetje.
Največja zaloga preprog.
Popolne opreme za neveste.
pa nam nudi v mladeniškosvežem duhu zložene napeve, od katerih bi človek mislil in sodil, da jih je zložil v svoji naj lepši dobi in ne že v poznih letih. V teh napevih je ista ljubeznivost in pobožnost, ki človeka presune, da se zatopi in goreče moli z angelji najsvetejši zakrament. — Omenjeni napevi se lahko porabijo kot obhajilne ali pa tudi kot hlagoslovne pesmi.
Kaj je novega po svetu.
Nazaj k prirodi! Vedno glasneje se razlega takile, čim bolj se čutijo nevarnosti mehkužnosti in nervoznosti. Mehknžnost se odvrača z igrami, ki krepčajo mišice, in s pametnim športom. Če se človek obenem tudi zdržuje na-sladil, ki dražijo živce, tedaj dobi telo zopet novo moč, bleda lica se zopet rdé in oči gledajo življenja radostne v svet. Kako zelo pripomore k takemu zdravju Kathreiner-jeva Kneippova sladna kava, je splošno znano. Da se mora privajena pijača zauživati s polnim okusom in vonjavo, ne da bi se slabilo srce in živci, je za odrasle in otroke neprecenljive vrednosti. Toliko važnejša pa je tudi previdnost pred malovrednimi posnemki. Pristna in prava je samo v zavojih s sliko Kneippovo in z napisom „Kathreinerjeva“.
Podgane in republika. Do revolucije so na Francoskem poznali samo poljsko in gozdno miš, ki pa ravno niso tako hudo škodljivi in sitni kakor podgana. Leta 1794 pa so se nekateri jakobinci (revolucionarji) spomnili, da imajo prav za prav tudi živali pravico do prostosti in svobode. Ker je torej bilo v kraljevski menažeriji v mestu Versej še dosti nedolžnih ujetnikov, hiteli so usmiljeni jakobinci tja, da bi zahtevali v imenu ljudstva in naroda oprostitev od trinogov po krivici zaprtih živih bitij. Toda strašno tuljenje nekaterih prebivalcev menažerije je vse hvale vredno vnemo revolucijonarjev le malo podušilo, in zadovoljili so se s tem, da so kljub svojim načelom o oprostitvi dali svobodo samo antilopam (divjim kozam podobne), opicam, pticam in podganam, katere so potrebovali učenjaki za poskuse. Podgane so se razmnožile ter jih je sedaj v Parizu na tisoče.
Imate bolečine? Revmatične, protinske, v zobeh, glavobol? Ali ste se po prepihu ali drugače prehladili? Poskusite vendar bolečine utehajoči, lekajoči in krepčajoči Fellerjev fluid z znamko ,.Elza-fluid“. Ta je v resnici dober! To ni samo reklama! Dvanajsterica za poskušnjo 5 kron franko. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Keller v Stubici, Elza-trg št. 67 (Hrvatsko).
Mlllfgyif 38 ki ima veselje z gospodarstvom, se *********	sprejme takoj v župnišče na de-
želi. Ponudbe pod št. 668 na uredništvo „Mir-a“.
Kovaškega učenca
sprejme brezplačno in z vsem preskrbljen na dobo 3 let Dominik Resernig, skušen kovač v Šent-Martinu, pošta Beljak, Koroško.
Vabilo
na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice Podravlje,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, kateri se vrši
v nedeljo, 19. svečana 1911, posojilniški pisarni ob 3. uri popoldne.
Dnevni red :
1. Poročilo o letnem delovanju ter odobrenje računskega zaključka za leto 1910.
,2. Volitev odbora, računskega pregledovalca in njegovega namestnika.
3. Slučajnosti.
K udeležbi vabi vse zadružnike
Načelstvo.
Naprodaj
je po nizki ceni več sto meterskih stotov sena in slame ter več sto Štokov lepega lesa kakor: borovec, mecesen, posebno lepe lipe in orehi, ter sploh celo posestvo skupaj ali parcelirano. Proda se tudi na obroke. Franc Ribnikar, posestnik, Grabaljaves št. 4, pošta Škocijan v Podjuni.
Tishopna Družbe s». Mohorja u Celovcu
ima sledeče tiskovine na prodaj :
Za župnijske urade:
Stolni red, slovenski, v velikosti 53X42 cm, iztis
Po.............................................
Reši dušo ! Spomin na sveti misijon, 16 strani.
1 iztis . ...................................
100 iztisov....................................
500 iztisov....................................
1000 iztisov....................................
Angelska služba ali pouk, kako se pri sv. maši
streže. 1 iztis ................................
12 iztisov...............................
Litanije presv. Srca Jezusovega s posve-tilno molitvijo in prošnjo k najsvetejšemu Srcu.
25 iztisov.....................................
50 iztisov.....................................
100 iztisov.....................................
Po pošti 10, 20, oziroma 30 vinarjev več. Tri božje čednosti. 100 iztisov 80vin., po pošti Molitve na čast sveti, s trnjem kronani božji glavi. 25 iztisov...................• . . . .
50 iztisov...............................
100 iztisov . ............................
Po pošti 20 vinarjev več.
K
»
n
«
n
—•io
— 10 3 — 12 — 20 —
— 10 1 —
„ --90 „	P60
* 280
n
p—
—•50
-■90
1-60

Živino varovati pred boleznimi je lažje
kakor bolno živino ozdravljati. Priporočamo
Mastin ***ffli
dosedaj edino varstveno sredstvo pri pitanju, prirejeno po doktorju pl. Tmkoczy. Se dobiva pri vsakem trgovcu.
Vabilo.
Hranilnica in posojilnica za Šent-Štefan na Žili,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, bo imela
dne 19. svečana 1911, ob 3. uri popoldne v hranilničnih prostorih pri Korperju v Šent-Štefanu svoj
občni letni zbor
po naslednjem redu:
1.	Poročilo o delovanju hranilnice in posojilnice v preteklem letu in odobrenje letnega računskega zaključka.
2.	Razdelitev čistega dobička.
3.	Volitev načelstva, računskega pregledovalca in njega namestnika.
4.	Razno.
K obilni udeležbi vabi
načelstvo.
Loushe puške
cfcAAiat'jfeWi	vseh sestav, priznano
delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča Prva borovska orožnotovarniška družba
Peter Wernig,
družba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroško. ' Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Jožef Božič o Celoucu
Beljaška cesta šteu. 14
priporoča svojo trgovino s špecerijskim blagem ter deželnimi pridelki kakor svojo bogato sortirano zalogo z najboljšim blagom in z najtočnejšo postrežbo.
Prečastitim župnijskim uradom priporoča patentirano flllD	ll D rti n Ilir posebno fino kadilo, Francoski stenj itd.
UJJu LW IruullU IU L j Naročila se tudi sprejemajo v Pavličevi ulici št. 7.
V manjše župnišče
želi priti primerno izobražena deklica, kjer bi opravljala vsa gospodinjska dela in bi zato prejela stalni dom. Naslov v upravništvu pod št. 6.
Loterijske številke 4. februarja i9ii: Gradec	64	7	88	67	43
Dunaj	84	37	19	25	34
Brady~jeve želodčne kapljice, prej llarijinoceljshe kapljice imenovane, z JIlarijinaceliskD materjo božjo
kot varstveno znamko
so najboljše, več nego trideset let pre-skušeno sredstvo zoper vsakovrstne težave prebavljanja, gorečico, zaprtje, bolečine v želodcu, narejanje kisline itd.
Varovati se je treba pred enako glasečimi se posnemanji in ponaredbami in paziti na obstransko varstveno znamko s podpisom
Dobiva se v lekarnah. — V pokrajine se pošilja po lekarnarju C. Brady, Dunaj, I., Fleischmarkt 2/385.
6 steklenic za K 5'—, 3 podvojne steklenice
za K 4*50 frauko.
Pozor!
Slavnemu občinstvu priporočam ravnokar na novo izšle
slogenslie pmofonslie plošče
25 trn premer, na obe strani svirajoče, komad od K 3.— do K 3.50.
Obenem tudi priporočam najboljše in najtrpežnejše
avtomatične gramofone,
posebno za gostilničarje koristne.
Se priporočam za cenjena naročila
Ivan Bajželj, Ljubljana, Kolizej.

! Berite! Berite! Berite! |
j§Lepo Pušnikom) posestvo v | I Hlopičoh pri Velikovcu 1
rZj	(kateremu je težko najti para) se da
Itn Posestvo ima za blizu 100 birnov najlepših njiv, [Ti »>, veliko lepih travnikov, za 24 govedi lepe in ,<« 'rA dobre paše. Ima lepe hiše, hleve itd., ohilno (Z) vsakovrstnega sadja (za 7 do 17 polovnjakov CXl kV] mošta). Mleko se proda drago v Veli- [TJ kovec. Tudi vsi drugi pridelki se prodajo drago ,<jg r^| v Velikovcu ali Celovcu. Dobro urejeni gospo-IZ/ darski stroji so zraven. Najemnik mora bN' Jčš) imeti inventar ali pa 0000 do 8000 kron. [TJ P&*	Nadaljna pojasnila pod:
^ J. J. F., pošta Galicija, Koroško. ^
&>, Pismu se mora pridejati za 1 krono poštnih ,<« rg znamk, drugače se ne odgovori.	^
® ^
Namesto 40 kron, samo 6 kron.
Priložnostni nakup.
Gamsooa brada
podobna jelenovi bradi, pristna, zelo lepa, 16 cm dolga dlaka, s staro-srebrno Hubert-oevko, s premikajočim oklepom in vijakom, skupaj samo 6 kron. Dlaka in obroč pod jamstvom pristna. Priložnostni nakup, razpošilja po povzetju in colnine prosto izdelovalec gamsovih brad Fenichel, Dunaj, IX., Altmiitter-gasse 3/VII.
Mnogo priznalnih pisem.
En poskus zadostuje
da se prepričate o neizogibni potrebnosti in dobrotljivosti.
Že 40 let se je tekazalo mečilno vlačno mazilo, takozvano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in po-
spešuje zaceljenje.
Razpošilja se vsak
1 pušica 70 vin. Proti predplačilu K 3‘16 se pošljejo štiri pušice, za K 7-— pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogrske monarhije.
Pozor na ime izdelka, izdelava-telja, ceno in varstveno znamko. Pristno le po 70 vin.
dan.

Glavna zaloga
E. FKflGNER, t. in h. duomi dobavitelj
lekarna „Pri črnem orlu“
_ Praga, Mala strana, vogal Nerudove ulice št.ZDS.
^^Zalogevlekarnah Avatro-Ogrske^^
Maylartlr1 sejalni stroji
Agricola
gg	1	Model 1911
najboljši!	že dolgo izkušen.
z3 vs8 vrste	Močen, soli-
šaman.	den sestav.
	isto lahko postavitev
	in izpraznitev.
Tovarne poljedelskih strojev, livarn železa in fužin na paro
Ph. Mayfarth 8 Co. Duoaj
II. 1 Taborsfrasse št. 71.
Etablirano 1872.	1500 delavcev.
Natančni ilustrirani ceniki zastonj. — Zastopniki in preprodajalci se želijo.
: Hotel Trabesinger u Celoucu :
Velihoušha cesta št. 5
se priporoča
potnihom, hi prenočujejo v Celovcu.
Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni.
neuko dvorišče za vozove in tri hleve za konje.
Za zabavo služi
kegljišče, p°zimi zahuriBnD- -.
= po leti sediš no senčnatem urtu.
V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko dražbo, posebno v sredah zvečer.
Velike duorane za shode in oeselice.
Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. Lastnik: Ivan MillOIlig.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke u Celoucu
Delniška glavnica K 5,000.000. jRezervni fond K 450.000.
Denarne vloge FI 1 / 0 / od dne vloge obrestnjemo po U j 2 / Q do dne vz^9a-
Kolodiiorska cesta šteu. 27.
Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje [srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. '	Sskompt in inkasso menic. — /Borzna naročila. IZZZZ
Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Trstu in Sarajevu.
Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplač. po K 8-— za kom.
Tiske srečke s 40/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10'— za komad.
Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu.
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Otmar Mihàlek. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.