ISSN 0351-6407 če na božič dežuje, prihodnje leto močo oznanjuje. V hribih bo sončno, po nižinah pa se bo večino časa zadrževala megla ali nizka oblačnost. J Murska Sobota, 17. december 1998, leto L, št. 51, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 200 SIT o* E 0 Pet desetletij sem tu, v središču do- O gajanja, vsak četrtek zaželen gost v va-v j____________ ub vvtnnnm v za- ABRAHAM dnje leto tega tisočletja, so me natisnili v nakladi štirideset tisoč izvodov, da lahko skupaj s poštarjem Potrkam na vrata vseh domov v Pomurju. S sabo prinašam božično- novoletno darilo: prilogo in koledar. Prilogo prebe-fite in si polepšajte praznike, koledar pa obesite na vam ljubo mesto, pa naj bo to v kuhinji, delavnici ali hlevu. Potem si vzemite čas zame, še posebno, če sem prvič pri vas. Rad bi vam bil všeč in prihodnji četrtek bi si znova želel vaše družbe. C e se boste tako odločili (naročilnica s presenečenjem je na 36. strani), bom prihajal vsak četrtek, brez zamude, poln domačih novic in zanimivega branja. Poskrbel bom za presenečenja, ugodnosti in nagrade. Obnašal se bom kot zaželeni član vaše družine. Če ne verjamete, prevežite pri sosedu, s katerim morda živim že petdeseto leto. Častitljivi jubilej bom praznoval februarja. V veselje mi bo, če bo to v družbi vseh mojih dolgoletnih naročnikov in z vami, ki boste od te številke dalje vstopili v mojo veliko družino. 13. februarja 1999, na pustno soboto, bo v središču Murske Sobote eno samo veselje in rad bi, da siga razdelimo. Želim vam vesel božič in dobrega zdravja za korak v naslednje tisočletje. Pa že vnaprej hvala za vse dobre želje za enojih petdeset let, za dolgoletno zvestobo in za odločitev, da ste od danes moj naročnik in prijatelj. ....... vaš VESTNIK šem domu. Danes, tik pred vstopom v za- Lendavska 11, Murska Sobota Predbožični pogovor s salezijanskim duhovnikom g. Francem Marsičem BanKVVustria Creditanstalt V soboto, 12. decembra, so na teniških igriščih v soboški Fazaneriji odprli prvo organizirano mestno drsališče. Prav veselo je bilo prva dva dni - ko je bilo drsanje zastonj - pogledati staro in mlado, ki je iz zaprašenih kotičkov na dan privleklo drsalke in jih končno predalo pravemu namenu. Gledalcev pa je bilo še enkrat toliko kot drsalcev. Mestno drsališče bo odprto vsak dan ob glasbi iz zvočnikov od 10. do 22. ure do 15. marca ali do takrat, ko bodo temperature presegle deset stopinj Celzija. Poskrbljeno je tudi za čaj, pijačo in kakšen prigrizek. Vstopnina za odrasle za uro in pol drsanja je 400 tolarjev, za druge so cene nižje, mogoče pa si je kupiti tudi celodnevne in sezonske vstopnice. Ljubiteljem drsanja pa ni všeč, da se po vsakem čiščenju ledu znova pobira vstopnina. TK AKTUALNO DOMA Nepravilnosti v kmetijskem ministrstvu? i Delila si bosta trg in proizvodne programe str. 3 LOKALNA SCENA Rebalans skozi šivankino uho str. 5 Vse poti vodijo v Ugodni nakupi v decembru 2a dobre korake v ’99 X Pri Potrošniku * novi trgdvini ROLA, Slomškova 12, v Murski Soboti, v Prenovljeni Blagovnici in Kovini v središču mesta Murska Sobota Potrošnik, d. d., Ulica arhitekta Novaka 2, 9000 Murska Sobota O denarju kar po domače Denar za subvencije in podpore naj bi dobivali le izbranci, mnogim pa na njihove zahtevke niso niti odgovorili K jer je dim, je tudi ogenj, pravijo, in kot kaže, tudi v kmetijskem ministrstvu niso povsem nedolžni. V zadnjem času je namreč slišati vedno več pripomb kmetov, ki zatrjujejo, da ne uspevajo na razpisih za najrazličnejša sredstva, ki jih razpisuje omenjeno ministrstvo. Še več, širijo se govorice, da so do sredstev največkrat upravičeni le določeni izbranci, največkrat tisti iz strankarskih vrst, medtem ko nekaterim na vloge sploh ne odgovarjajo. Najboljši konec vedno potegnejo tisti, ki so pri skledi, saj mnogi kmetje niti ne vedo, kakšne so možnosti za pridobitev najrazličnejših sredstev. Res da so razpisi za dodeljevanje teh sredstev javno objavljeni, vendar največkrat le v Uradnem listu, do tega pa kmetje ne pridejo. Pravega nadzora nad trošenjem teh sredstev ni, zato je dvom o poštenosti razdeljevanja upravičen. Za subvencije za kmetijstvo so vsako leto namenjena precejšnja proračunska sredstva, in ker so to nepovratna sredstva, je toliko bolj upravičeno, da davkoplačevalci izvedo, kako se porabljajo. Vesti o domnevnih nepravilnostih pri razdeljevanju subvencij za kmetijstvo so prišle tudi do državnega zbora, o njih pa so razpravljali na izredni seji odbo- ^coiiinon RAČUNALNIKI m. šnbota, Slomžkova 17, tel.: 27 094 ra za' kmetijstvo, ki so jo na pobudo poslanca SDS Sklicali prav zaradi teh nepravilnosti. Po besedah predstavnikov tega odbora to parlamentarno delovno telo ne more obravnavati posameznih primerov, zato so na odboru sprejeli sklep, naj računsko sodišče in ministrstvo za finance prednostno opravita revizijo postopkov v zvezi z javnimi razpisi ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za leto 1997 in 1998. Prav tako so ministrstvu tudi naložili, da najkasneje do 1. februarja pripravi poročilo o dodeljenih subvencijah za leti 1997 in 1998 s seznamom vseh upravičencev. Proti prvemu sklepu je edini glasoval predsednik odbora Franc Potočnik iz Slovenske ljudske stranke, kar tudi kaže na to, da stvari v kmetijskem ministrstvu, ki ga zdaj vodi SLS, niso povsem čiste. O poročilu računskega sodišča bo razpravljal tudi odbor za nadzor proračuna pri državnem zboru. LUDVIK KOVAČ« zimski yAHSF\ VRTOVI, d. 0. 0. Lendavska 29, 9000 Murska Sobota VRHUNSKA Tel.: (069) 35 555 Faks: (069) 32 093 PVC IN ALU OKNA TER VRATA □FINSTRAL 2 AKTUALNO OKOLI NAS 17. december 1998, M* Zaščitna znamka so še vedno podgane in miši Ob zaključku dunajskega vrha, Wolfgang Schuessel (I.) simbolično predaja štafeto na nemškega zunanjega ministra Jo-schko Fischerja. Foto: HOPI-MEDIA/Julia Fassbender Dunajski vrh Bokratni dunajski vrh je pomemben za Slovenijo predvsem zaradi dunajskega vabila šefom pridružitvenih vlad, kjer so se znašli resda bolj v vlogi širitvene folklore, pa vendar, na ta način je EU dala vedeti, da misli na širitev še niso opustili in Kohlov vzklik po »ohranjanju njegove vizije« je bil kronan s častnim državljanstvom EU. Predstavniki EU se zelo radi izmikajo kakršnim koli letnicam pridružitve Slovenije k EU, marsikdo pa govori o tem, kako so v zadnji skupini sprejetih polnopravnih članic, kjer je bila tudi Avstrija, dokončno izvedeli za vstop v EU šele deset mesecev prej, preden se je to dejansko zgodilo. Morda res, vendar ob tem ne gre spregledati dejstva, daje bila Avstrija v povsem drugačnem položaju kot Slovenija: že davno pred tem je izpolnjevala skorajda vse zahteve. No, slovenska vlada si je postavila leto 2003 kot leto vstopa v EU. Datum je v redu, vsaj kar se tiče psihološkega učinka, ki ga ima na tukajšnje pripravljavce vstopa. Toda, na tokratnem vrhu je predsedniku evropskega parlamenta znova ušlo, da novega vključevanja pred letom 2005 ne bo. Ob tem verjetno ni nezamerljivo, da je Robles Španec in zato zagovornik počasnejšega vključevanja novih držav. Španija je namreč država, ki bi ob dosedanjem financiranju v EU z vstopom novih članic izgubila precej več, kot je pripravljena sprejeti, zato ji dosedanja vloga revnejše države bolj ustreza. No, financiranje, načrtovanje evropskega budžeta za naslednjih sedem let je najbolj pereča tema, s katero so se ukvarjali na tokratnem vrhu ministrov. Kdo da in koliko da, je vprašanje, kjer so v ospredju zgolj nacionalni interesi. Margaret Thatcher je pred leti vzkliknila »Hočem svoj denar nazaj« in ga tudi dobila: iz skupnega Žaklja ni dobila manj, kot je vanj vložila. Z novo nemško vlado se očitno spreminja nemško »popuščanje«, ko so v skupno blagajno morali plačevati okrog trideset odstotkov. Toda mar so strukturni skladi in druge oblike financiranje iz budžeta EU resda edino in najprimernejšo sredstvo? Kaj se bo zgodilo s prvim januarjem prihodnjega leta, ko bo v enajstih od petnajstih držav članic zakrožil euro? Bo skupna monetarna unija prisilila EU tudi k drugačnemu načinu financiranja in pobiranja davkov? Bi bila rešitev, kot jo je nakazal prof, z amsterdamske univerze Winter, ki je ondan predaval v Ljubljani, v federaciji, kot jo poznajo ZDA? Bo interesna zveza (EU) lahko poskrbela tudi za občasne konjunkture, do katerih bo prihajalo v državah, ki bodo uvedle euro? Bo skupna monetarna unija ogrozila obstoj EU? A. POTOČNIK« Po mnenju prebivalcev New Torka se je v zadnjih letih veliko stvari spremenilo na bolje, vendar je potovanje s podzemno kljub neprimerljivi hitrosti z avtobusi in avtomobili za marsikoga še vedno najmanj mučno. Število potnikov se iz leta v 1 leto povečuje in samo v letošnjem letu je bilo potnikov za 8 odstotkov več. Največja zasluga zato gre uvedbi metrokartice, ki je že skoraj izbrisala uporabo žetonov. Prevoz s podzemno je bil relativno poceni, saj si se za dolar in pol, kolikor stane žeton, lahko odpeljal neomejeno daleč, problem pa je nastal, če je bilo treba med vožnjo večkrat prestopiti na drug vlak. Metropolitan Transportation Authority (MTA), podjetje, ki vodi newyorški javni promet, je v letošnjem letu skupaj z guvernerjem New Yorka Georgom Patakijem prišlo na zamisel o kartici, ki bi omogočala prestopanje z vlaka na avtobus in obratno ter z vlaka na vlak, ne da bi bilo potrebno dodatno plačati. Stiskaška javna uprava v New Yorku je seveda daleč od tega, da bi na primer uvedla nekaj takega, kot so mesečne ali sezonske vozovnice, vendar je že to, da pri nakupu desetih voženj dobiš eno zastonj, ogromno. Obstajajo tudi časovno določene kartice za neomejene vožnje, vendar bi potem človek moral skorajda živeti na podzemni, da bi se mu nakup izplačal. Taka oblika kartice je idealna za turiste, ki si v tednu dni želijo ogledati čim več in se vozijo od znamenitosti do znamenitosti; Podatki o zasedenosti hotelov v.New Yorku čez praznike napovedujejo, da bo MTA pošteno'zaslužila. Večina hotelskih zmogljivosti je polnih, sobe na Man-hattenu pa je mogoče dobiti le še za astronomske cene, kot je 300 dolarjev na noč. Ob povečanju števila potnikov pa seveda prihaja do drugih problemov, med katerimi je največji prenatrpanost. Ob prometnih konicah po koncu delovnega dne je promet na prostem nemogoč, podobno pa je pod zemljo, kjer se potniki stiskajo v vlakih kot sardine v konzervi. New-yorčani zato želijo, da bi 379.milijonov dolarjev presežka, kolikor se ga je nabralo v »žepu« MTA, porabili Ml IZHAJA V ČETRTEK Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Amna. Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Milan Vincetič, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Somen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za lil trimesečje 1998 je 2.500,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 200,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. »Subway« za dolar in pol odzemna železnica v New Yorku ali popularni »subway« je ogromen sistem tračnic v skupni dolžini 1.060 kilometrov pod —J zemljo in na prostem, po katerem vsak dan množica vagonov prepelje na milijone potnikov. za povečanje števila vlakov in vagonov. Poleg prenatrpanosti pa ima sistem podzemne železnice v New Yorku še veliko šibkih točk. Najbolj spodbudna pri vsem skupaj je zanemarljivost kriminala, ki je pred desetletjem razhajal pod zemljo, da je bilo potovanje s podzemno železnico včasih tudi življenjsko nevarno. Kriminala skorajda več ni in podzemna je celo varnejša kot sprehod po ulici. Mesto je ta uspeh doseglo s povečano navzočnostjo policije na občutljivih postajah, k temu pa je posredno prispevala novost, ki pa za nekatere potnike ni nič kaj pozitivna. Na postajah newyorške podzemne železnice namreč ni stranišč, s čimer so razni potepuhi, narkomani in preprodajalci mamil ter drugi nebodigatreba izgubili dokaj varna zatočišča. sno preklinjati ter bežati stran. V izpraznjenem delu vagona je gospa srednjih let s široko odprtimi rdečimi očmi, ki so izdajale omamno olajšanje, dvignjenim krilom in spuščenimi hlačkami meni nič tebi nič opravila malo potrebo. Vagon se je na naslednji postaji iz razumljivih razlogov, kot je smrdeča tekočina po tleh, izpraznil, olajšana gospa pa je se je mirno spustila na sedež in uživala v naenkrat izpraznjenem vagonu, ki je bil samo njen. Sedeži v vagonih so prav tako zgodba zase. Izdelujejo jih na Japonskem, pri čemer MTA he upošteva, da so japonske »zadnjice« mnogo manjše od s hamburgerji in čipsi napolnjenih ameriških. Tako veliko dobro »podkrepljenih« potnikov ponavadi zasede dva ali celo tri miniaturne sedeže, zaradi česar je gneča toliko večja. Zaradi tega pa mora zdaj vsak, ki se poda na vožnjo s podzemno železnico, pravočasno poskrbeti za opravljanje fizioloških potreb. Drugače lahko pride do primerov, kot je »škandalček«, ki mu je bil priča pisec teh vrstic. Med vožnjo z vlakom številka 6 so ljudje na oddaljenem koncu vagona naenkrat začeli gla- Zaščitna znamka podzemne železnice so še vedno podgane in miši, ki se kljubujoč prepovedi brezbrižno sprehajajo med naelektrenimi tračnicami in se mastijo z ostanki krofov, hamburgerjev, vročih hrenovk, žvečilnih gumijev ter drugih dobrot, ki se izgubljajo med prsti potnikov. Na srečo se sprehajajo le med tračnicami, saj je na ploščadih že tako ali tako prevelika gneča ljudi, ki čakajo na vlak. Medtem ko podgane ne znajo brati in ne morejo upošte- vati predpisov, pa se podobno dogaja zbeganim potnikom, ko poslušajo objave po zvočnikih, menda z informacijami o prihodih in odhodih vlakov. »Menda« zato, ker je razumljivost glasu, ki prihaja iz zvočnikov, ponavadi na ravni tistih, ki so včasih veljali za ljubljansko avtobusno postajo. Če točno ne veš, kje je treba izstopiti ali vstopiti, si zagotovo izgubljen. Sporočila, prebrana z obupnim uličnim naglasom, v jeziku, ki malce spominja na angleščino, rabijo bolj sama sebi kot potnikom. saj se večinoma izgubijo v šklopotanju vlakov in obupno cvilečih zavorah, od katerih skorajda poka steklo. Kljub zgoraj navedenim »zanimivostim« pa je podzemna železnica še vedno najhitrejše in najbolj ekonomično prevozno sredstvo v New Yorku. Avtobusi se morajo ob sicer isti ceni prebijati skozi gost promet. Taksiji so poceni, vendar le pri vožnjah, ki trajajo nekaj ulic, tudi oni pa se morajo prebijati skozi promet, pri čemer vozniki z orientalskim videzom imitirajo Nikija Laudo, velikokrat s podobnim koncem, kot ga je doživel avstrijski dirkač formule 1. Osebni avtomobili v NewYorku Pa so že luksuz, saj stane parkirni prostor nekaj sto dolarjev na mesec. S povečanjem števila vlakov in nekaj več denarja, vloženega v čistočo, pa bo mogoče storitve podzemne se izboljšati. ROBI POREDOŠI Črnogorska delegacija v Murski Soboti Petčlanska delegacija črnogorske vlade in nikšiške občine se je mudila na obisku v Pomurju- V Soboti je visoke goste iz Črne gore, ki jih je vodil predsednik Občine Nikšič dr. Milorad Drljevic v sredini), v delegaciji pa sta bila tudi minister za industrijo, energetiko in rudarstvo Vojin DN (drugi z leve) in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo Milutin Simovič (dr e sne) sprejel župan mestne občine Anton Slavic. Ta jim je uvodoma predstavil občino, v pogovor je pokazal obojestranski interes za sodelovanje, zlasti na gospodarskem področju. K temu gočem prispevali stiki podjetja Saubermacher Sud s črnogorskimi podjetji. Tam naj bi ustanog5kva' djetje za ločeno zbiranje in predelavo komunalnih in drugih odpadkov. Občina Nikšič, ki je z 2. rnj, dratnimi kilometri in 90 tisoč prebivalci največja v ZRJ, premore številne tovarne. Znani so po Kljub rudniku boksita, pivovarni, gozdarskem kombinatu, lesni, mesnopredelovalni in tekstilni indus ■ političnim pritiskom iz Beograda, ki jim celo onemogoča odnose s sosednjo Hrvaško, se sK gora čimprej odpreti navzven. Zato so med ogledom tovarne Mura, Mlinopeka in Pomurski ^jio pokazali veliko zanimanja za sodelovanje obeh gospodarstev na tujih trgih. Z zadovoljstvom P . sprejeto tudi povabilo, da predstavniki soboške občine kmalu obiščejo Črno goro. M. JERSt, Z Dunaja piše Peter Lindbergh - Dunajski Kunst Hans nam po zelo odmevnih predstavitvah Mana Raya, Roberta Maplethorpa, Herba Rittsa in nekaterih drugih predstavlja še enega velikana svetovne fotografije - Petra Lindbergha. Podobe žensk je pomenljiv naslov razstave, v kateri Lindbergh predstavlja upodobitve nekaterih v današnjem času zelo dobro znanih, predvsem pa na vsakem koraku navzočih žensk: Nadjo Auerman, Cindy Crawford, Heleno Christiensen, Kate Moss, Lindo Evangelista in druge top manekenke, ki jih lahko zasledimo v vsakem malo bolje urejenem modnem časopisu, ko predstavljajo ali »prodajajo sanje«, izdelke vrhunskih oblikovalcev in za njimi stoječih multinacionalk. Tokrat pa vsekakor ne gre za to. Ne gre za modne zapovedi, trende, nove kolekcije in ne gre za tolikokrat navzoč koncept identifikacije z nedosegljivim. Fotografije na razstavi, ki so sicer tudi del različnih oglaševalskih kampanj in modnih zgodb, so, bi lahko rekli, iztrgane iz prvotnega konteksta in vse skupaj postavljene v galerijo kot enotna zgodba, kot pripoved o palčku in sedmih Sneguljčicah. V Vzhodni Nemčiji rojeni avtor (živi v Parizu in objavlja v najprestižnejših svetovnih revijah) nam z dvesto foto- MATEJ FIŠER£ images of grofijami velikega formata pripoveduje minljivosti lepote in krhkosti človeka v #7 k r aH nosti, v kateri je lahko še tako pomembna s oseba, gledana z, drugega zornega kota, P0^,0 ^re-ničvredna. Zaradi tega je edino pomembno, mo pravi način gledanja. Pravi pogled. ,g gleda pa je najmočnejše orožje Petra Lind e -glial-skozi žar oči portretirank predstavlja serijo e ari- nih stanj, ki gledalca dobesedno vsrkajo, 0 j/a fugirajo in nato katapultirajo na nasprotno ^^i nasprotni steni visi naslednja fotografij0’ „[jcav enako, in gledalec pride skozi razstavo kot ^tali fliperju. Tehnična perfekcija, kompozicij0so elementi so pri Lindberghu drugotnega Pofn . gS/Jp podrejeni ali v nekaterih primerih celo žrtvo vnemu sporočilu posamezne fotografij0’ 11 v poprej naštetega tega avtorja ne moremo um beno ozko področje fotografije, ampak 1°' ^arnrii, mo, daje Lindbergh modni, portretni, r ^^ettt, krajinski in fotograf aktov ter nežive u0^ .n & se Razstava bo odprta do 31. januarja 1^ ' naj bo boste v prazničnih dnevih potikali po Dun pot v to galerijo v obveznem programu. IBM, 17. december 1998 AKTUALNO DOMA Kapitalska povezava Pivovarne Laško in Radenske Delila si bosta trg in proizvodne programe Zaradi majhnega trga in odpiranja mej sta nujna tesnejša kapitalska povezava in sodelovanje domačih polnilcev pijač -Wata odprta tudi za druge proizvajalce iz živilske stroke V ponedeljek, 14. decembra, so vodilni iz Radenske in Pivovarne Laško na tiskovni konferenci v Radencih predstavili odločitev, da na osnovi večletnega uspešnega sodelovanja podpišejo Po-Sodbo o poslovnem sodelovanju na kapitalski osnovi, čemur bo sledilo tesnejše sodelovanje pri distribuciji in proizvodnji pijač. V petek, 11. decembra, je Pivovarna Laško kupila 514 000 delnic v vrednosti 14 milijonov mark in tako postala 10,15-odstotni solastnik Radenske in dfugi največji posamični lastnik. Enak delež v Pivovarni Laško naj bi Radenska pridobila v prihodnjem letu. Razlog za močnejše povezo-Vanje obeh uspešnih podjetij so sPremembe v slovenskem in mednarodnem okolju, zato upajo, Je Povedal generalni direktor Oprave Radenske Alojz Behek, da bodo skupaj, torej z izko-r'ščanjem prednosti in rezerv °beh velikih podjetij, racionali-drali poslovanje in lažje prebrodili vse spremembe, pa najsi gre Za še vedno nenadzorovan uvoz Pijač ali odpiranje mej. Zavedajo Se tudi, da je slovenski trg premajhen, zato bodo v prihodnje Pozornost in sile usmerjali v širi-tev na tuji trg, predvsem vzhod-Poevropske države in države nekdanje YU. Pri tem so mogoče . tudi kapitalske povezave ali usta-navljanje podjetij. Tone Turnšek, direktor Pivo-Varne Laško, je podpis pogodbe Enačil kot racionalizacijo poslo- Gaber preživel Tridnevni parlamentarni spektakel ^ončalo se je z Gabrovim ostankom na ministrskem prostoru se bo za Gabra tokratna »štorija« končala s »happy endom«, je bilo pričakovati kljub napovedim Slovenske ljudske stranke, da ministra iz vrst koalicijske partnerice ne bo podpria. . Obstanek Gabra ob interpela-c'j’ ni bilo vprašanje njegove odpornosti ali neodgovornosti, Pa gre za Center obšolskih eiavnosti ali za nakup tiskarne 9udske pravice ali za primer ankovič. Kajti ob »ideoloških« basanjih, ki se nanašajo predv-Sem na nagib izobraževalnega Slstema v desno ali levo, deluje v Parlamentu »padla« oziroma »le- koalicija. Zato je tudi Slo-'^^a ljudska stranka lahko raz-p a$ala, kako Gabra ne bo podr-5 'n se na videz vsaj za nekaj aasa preselila v »pomladni« (pre-v°liinj) tabor, saj veste, »dana eseda velja«. s Tako je za ostanek Gabra gla-$Valo samo 36 poslancev, proti (je bilo37. Seveda, to ob in-^Pelaciji ne pomeni prav dosti, aj bi moralo biti proti 46 glasov 1 ^valificirana večina. Ob tem Ste spregledati, da je proti ; a^ru glasovalo dvanajst SLS-Vcev, eden seje vzdržal, drugi J1 s° bili odsotni. Je v odsotni !,.uPini iskati nestrinjanje s stran-h n° Politiko ali pa zgolj premoč-ž«ljo po ostanku na oblasti? ^P^^dnikom« bi tudi ob vsej gl’ °vi moči zmanjkal poslanski $s >n zelo malo verjetno je, da j V teni Primeru odpovedal ka-r' °d eldeesovskih, združeno- listovskih ali celo esenesovskih mož. Je torej čas, da koalicija, ki ne deluje in ki ni sposobna niti »kravjih kupčij«, razpade? Morda bi čas že bil, toda kot smo navajeni, se pri nas iz vlade izstopa za folkloro in še to pred volitvami. Za-, to so bili tudi Drnovškovi toni na televiziji dokaj spravljivi. No, do . njegove interpelacije prejšnji teden ni prišlo, saj parlamentarci niso podprli predloga opozicijskih poslancev o premierovi »objektivni odgovornosti«, ko je izvedel za tajni sporazum z Izraelom, pa menda ni ustrezno ukrepal. Najbrž je vrste že poskušal urediti, vendar je informacija pricurljala v javnost, kot je pač navada v Sloveniji, državi, ki na poti v Nato za obrambnega ministra nastavi »delavca za določen čas«, ministra za znanost in tehnologijo, ki najbrž ne čaka drugega, kot da se rok izteče. Rešitev, ki ji ne najdemo zlahka para v zgodovini. Zato tudi nič čudnega, daje ha dan udarila nova afera. Toda kaj, 'ko so pri nas afere muhe enodnevni- In premier, ki naj bi bil odgovoren za delovanje celotne vlade, izjavi, da z dokumenti OVS-a ni bil seznanjen, daje obveščevalna varnostna služba neposredno podrejena ministrstvu za obrambo ce. vanja, saj bosta polnilca pijač v prihodnje uporabljala skupna distribucijska skladišča, skupaj skrbela za propagando, prodajna mesta ter promocijo na domačem in tujem trgu, skupaj nabavljala reprodukcijski material (npr. granulat, plastično embalaža, pločevinke) in uskladila in da iz dokumentov ne izhaja, da bi šlo za nezakonito prisluškovanjem civilnim osebam. Kako bi torej poimenovali domnevno prisluškovanje slovenskemu veleposlaniku v Bosni in Hercegovini in poizvedovanje za nekdanjim direktorjem OVS-a?! No, morda pa se bo zamajalo tudi ministru za kmetijstvo. Zakaj ravno v tem trenutku? Neposreden vzrok so resda lahko nepravilnosti pri sredstvih za spodbujanje in usposabljanje visokogorskih pašnikov, saj naj bi ministrstvo pozneje spremenilo pogoje razpisa. Toda ob tem ne gre spregledati dejstva, da bo ravno za kmetijstvo iz EU namenjenih precej sredstev, in tako naenkrat ni več nepomembno, kdo vodi omenjeno ministrstvo. A. POTOČNIK! Poleg zanimivega branja, saj veste NIČ SE NE ZGODI BREZ VESMIKa, vam naročniško razmerje ponuja naslednje ugodnosti: - 20 % popusta za naročnike pri objavi malih oglasov in osmrtnic - cenejši časopis, ki vam ga poštar prinese na dom - plačilo: vsake tri mesece pri poštarjih ali prek trajnika pri Pomurski banki - Vestnikov vlak - sodelovanje v nagradnih igrah ... proizvodni program. Del dogovora je tudi, da si na domačem trgu ne bosta konkurirala, zato lahko pričakujemo ukinitev določen konkurenčnih proizvodov. Pivovarna Laško je resda pivovar, vendar polni tudi pitno vodo in ledeni čaj Teatanic ter mešanico Roler, prav tako pa je lastnik znane blagovne znamke Ora. V to povezavo je potrebno vključiti tudi Vital Mestinje (Pivovarna Laško je več kot 45,6-odstotni solatnik) in Tališ Maribor, s katerim so začeli letos pol niti pivo PILS EXPORT. Na splošno: pivovarji bodo ostali pri pivu, Vital bo polnil naravne so-kove, sirupe in manjše količine brezalkoholnih pijač, Radenska pa velike serije brezalkolnih pijač, mineralne vode in pitne vode. Lahko bi preživeli tudi samostojno, kajti obe firmi imata že zagotovljen velik tržni delež, vendar je kapitalsko povezovanje dolgoročna poslovna poteza; potrebno je stopiti čez meje, ali, kakor je povedal g. Turnšek: ne odklanjajo tujega kapitala, vendar pa si ne želijo takih kapitalskih povezav, kjer tujec le pokupi delnice, pobere dobiček, ne priskrbi pa dodatnega trga; želijo si takšnega sodelovanja, kjer imajo vsi koristi. Zanikal je, da bi bilo povezovanje polnilcev pijač odgovor na tesnejše povezovanje trgovine. Brezalkoholne pijače Radenske manjših količin in manjših serij, kjer ni osnova mineralna voda, bodo najverjetneje že v prihodnjih mesecih polnili v.Vi-talu Mestinje. Foto.: JZ BERNARDA B. PEČEK! Komentar JANEZ VOTEK ■ V pričujoči številki najdete poročila s skorajda vseh prvih sej občinskih svetov, le nekaj je še takih, ki se niso sestali ali pa nas o tem niso obvestili. Skupni imenovalec vseh je delitev stolčkov. S tem ni nič narobe, saj brez razdeljenih pozicij in s tem moči nobena oblast ne more funkcionirati. Pa tudi voljeni so bili za to, da dobijo moč. Po prvih sejah še ni mogoče ocenjevati novoizvoljenega potenciala občin, toda ponekod se že kaže, da bodo v ospredju boji za oblast kot v gosjih mlakah. Vprašanje tudi je, koliko je štiriletna starost lokalne samouprave vplivala na miselno rast, od katere bi lahko pričakovali realen premik navzgor. Po grobi oceni lahko pričakujemo, da se bo lokalna oblast ponovno vrtela v okviru svojih »gosjih mlak«, brez pogleda čez lasten plot. V ospredju bodo kanalizacije, asfaltiranje, občinski ploč- Gosje mlake niki, o regionalnem zatonu pa ne bo razmišljal nihče. Če ocenimo razvojne nastavke občin, ki so izrazito lokalni, česa drugega tudi ni mogoče pričakovati. Ob tem seveda ni mogoče zaobiti obstoječega miselnega vzorca, ki zaostanka Pomurja sploh ne. zaznava, čeprav gola statistika dokazuje, daje zaostala za najrazvitejšo regijo vsaj za trikrat. Tako lahko čakamo, da bodo Občinarji stokali, da imajo za svoje projekte v državi premalo zvez, predstavniki gospodarstva pa bodo še naprej stokali zaradi neustreznih makroekonomskih pogojev gospodarjenja. To je morda res, toda ob tem je kljub vsemu potrebno omeniti, da bi lahko bili makroekonomski pogoji za to okolje bistveno hujši, če bi bili razvojno naravnani. Pred približno tednom ali nekaj več sta predstavnika Obrtne zbornice in združenja podjetnikov pela izpeto žalostinko o izredno žalostni podobi drobnega gospodarstva, ki naj v celoti gledano ne bi bilo več nad vodo. Žal je spet kriva država, vendar ne bo držalo, krivi so podjetniki. Pomursko podjetništvo seje v svojem razvoju vse preveč zgledovalo in usmerjalo v dejavnosti z nizko dodano vrednostjo. V razvojnih usmeritvah se niso ničesar naučili iz propadle kovinskopredelovalne industrije, Mura pa jim ne more biti zgled (četudi z nizko dodano vrednostjo v primerjavi s tehnološko intenzivnimi panogami), kajti ta kljub vsemu po svoji ekonomiji obsega deluje v povsem drugačnih razmerah kot mali podjetniki. Sestava pomurske industrije je podjetnikom ponudila idealen nastavek, da bi nadaljevali svoj razvoj na drugačnih izhodiščih, kot so ga začeli. Imeli so priložnost, da bi razvoj gradili na vlaganjih v človeški kapital, s tem pa bi si krepili tehnološko-inovacijski potencial in sedanja podoba bi bila verjetno drugačna. Toda o tem razmišljati sedaj je, kot kaže, prepozno, kajti če bi ta zbral okrog sebe kritično maso strokovnega potenciala, s tem ne bi ogrožal le lastnega preživetja, ampak bi ustvarjal tudi nova delovna mesta. Če izhajamo iz tega izhodišča, bi bile drugačne tudi njegove pozicije v smislu zahtev po spreminjanju makroekonomske politike. Po svoje je še kar dobro, da se regije ne vidi skozi še eno ogledalo, namreč zaenkrat v tem okolju še ni resnega podjetja s pretežno tujim lastništvom (in to lastniki, ki bi vložili lasten kapital, ne občinskega kot npr. v Ljutomeru), ob katerem bi bila naša neuspešnost še vidnej-' ša. In če bo nova lokalna oblast želela uspešno zalivati svoje gosje mlakice, bo sedaj morala stopiti na pomursko cesto in iskati razvojne rešitve. /ww Radio Murski val 94,6 Mhz četrtek, 17. decembra, 10.30 Reportaža: kako krasimo novoletno drevesce z naravnimi materiali ponedeljek, 21. decembra 8.10 Trn v peti, oddaja za reševanje problemov poslušalcev ---------------------------------------------lokalna scena 7 december 1998, f Lendava - plan brez avtoceste Še letos bi morali sprejeti rebalans proračuna za 1998 o, da bodo z dnevnega reda konstitutivne seje Občinskega sveta Občine Lendava (bila je minuli petek) črtali predlog o imenovanju dveh podžupanov, je bilo najbrž vsaj majhno presenečenje. Vse drugo pa je šlo kot »po tekočem traku«. Umaknitev 6. točke je predlagal svetnik SDS-a Jurij Komlos z obrazložitvijo, da so dobili predlog prepozno, zaradi česar se niso mogli posvetovati oz. zavzeti stališča. Za »črtanje« je proti pričakovanju župana Jožefa Kocona glasovalo 13 od 22 svetnikov. Ampak ne bi mogli reči, da je to že nekakšen opozicijski blok. Potem bi županu večkrat trda predla. Bolj verjetno je, da je svetnik Komlos nekatere prepričal z argumentom »prepozno«, vsaj malo pa naj bi šlo tudi za merjenje strankarske moči in kadrovsko kupčkanje. In če omenjene točke ne bi umaknili z dnevnega reda, bi razpravljali in glasovali o županovem predlogu, da želi za podžupana Antona Balažka in Štefana Tratnjeka. Po vsej verjetnosti se bo takšen predlog znašel tudi na prihodnji seji. Sicer pa je župan dejal, da bo opravljal funkcijo poklicno in da sta prvi najnujnejši nalogi, ki čakata novoizvoljeni občinski svet, sprejem rebalansa občinskega proračuna za letos ter obravnava stališč do pripomb glede prostorskih sestavin občinskega plana, da bi lahko nadaljevali z deli pri urejanju cest, pokopališč idr. Ta plan pa ne vključuje trase za avtocesto, kajti to je zadeva, ki se tiče državnega načrta. JGI Veržejci se niso izneverili običajem onstitutivna veržejska občinska seja bo prišla v anale - morda celo okronane z občinskim uradnim historiografom - pa ne samo, ker so tako Veržejci potrdili prvega župana, temveč tudi zato, ker se ob tem niso izneverili svoji tradiciji o »okroglih povestih«. Veržejci so »okroglim« na svoj račun dodali posebno župansko prisego, v kateri je moral Drago Legen obljubiti, da bo delal za dobro Veržejcev. In kaj si je ob tem še zaželel? Da bi sodelovali ne glede na politične barve, predvsem v dobro kraja. Ja, izkušnje in spomini na občinski svet v Ljutomeru, kjer je bil svetnik, mu seveda govorijo drugače. Da pa tako mimo barv najbrž le ne bo šlo, me je opozoril diktafon, ki ni bil novinarski, temveč last enega od svetnikov. Ob kapelčanu so tako zazvenele tudi zahteve o »trdih temeljih«. Kam je meril svetnik? Najbrž na štorije, ki so se pletle v zvezi z veržejsko skupnostjo in ki obsegajo od nelegalne izposoje denarja z računa KS do aktivnosti, ki sojih opravljali delavci javnih del na domovih nekaterih krajevnih funkcionarjih. Ob tem seveda ne gre za Janeza Ferenca, ki je krajevno skupnost držal pokonci, »v zahvalo« pa si je svet krajevnih skupnosti vzel pravico in mu odvzel službo, čeprav se krajevna skupnost z novoustanovljeno občino tako ali, tako ukinja. Na »zdrave temelje« bodo najbrž še nekaj časa čakali, saj zaenkrat še vedno ni jasno, kdo bo občinski tajnik in kdo županov namestnik. Ljutomerska dediščina naj bi Veržejce namreč »obdarila« tudi z odvečnimi ljutomerskimi občinskimi uradniki. Zato je najbrž potrebno še nekaj časa počakati. Veržejci so se srečali tudi s prvim resnejšim problemom: koliko delavcem javnih del prižgati zeleno luč za občinsko sofinanciranje, kot ga z novim letom predvideva spremenjena uredba. Odločili so se za salomonsko rešitev: na znanje so vzeli trojico, ki jo je za Veržej določil še stari občinski svet: od teh bo eden za šport, drugi za administracijo na občini in tretji? Morda kar za Karitas, kot je predlagal eden od svetnikov. Toda z vsemi delavci javnih del (ki jih imajo v Veržeju več kot deset) se bo moral posvetovati župan. In bodo morda tudi to srečanje zabeležili v veržejske anale, ki jih je predlagala ena od svetnic? No, bodo, samo uradnega historiografa morajo še najti. AP ■ Razkrižje •prvi projekt Božična noč Škoda, da se je Globoka odcepila V novo občino Razkrižje spada od sedmih šest vasi, ki so doslej tvorile krajevno skupnost. V Globoki so se namreč odločili za »odcepitev« od Razkrižja, ker pričakujejo, da se jim bo v občini Ljutomer bolje godilo. Škoda, so ugotavljali svetniki razkriške občine, ki so imeli prvo konstitutivno sejo minulo soboto. Župan Stanko Ivanušič je povabil nanjo tudi vse še živeče povojne zaslužne funkcionarje krajevne skupnosti, ki so ob koncu pripovedovali, kako so reševali določene probleme in potrebe. Ta županova poteza se nam je zdela zanimiva in koristna. In kaj naj bi delali v samostojni občini? Najprej bo na vrsti sprejemanje aktov, ki so potrebni za nemoteno delovanje - statut, poslovnik, proračun idr. Razvojne naloge pa so dokaj dobro opredeljene v programu CRPOV za krajevno skupnost, tako da okrog tega ne bo potrebno kaj dosti razmišljati in razpravljati. Med drugim jih čakajo določena dela pri obnovi kulturnega doma na Šafarskem, kjer je tudi sedež občine, nadaljnja širitev ulične razsvetljave, obnova električnega daljnovoda na Gibini in v spodnjem delu Šprincu, kjer je potrebno zgraditi tudi novo transformatorsko postajo, »oživitev« zdravstvene ambulante Razkrižje, posodobitev mejnega prehoda na Gibini, asfaltiranje nekaterih cestnih odsekov, priprave na plinifikacijo, kanalizacijo idr. Ta hip pa so zelo zavzeti s pripravami na projekt Božična noč, s katerim so se uspeh uvrstiti v program Phare, vanj pa so pritegnili tudi občino Gornji Senik v Porabju. Uradni nosilec projekta je sicer Turistično društvo Razkrižje; ki mu predseduje župan, in njega so izbrali tudi za vodjo posebne delovne skupine. Pri Ivanovem izviru na Razkrižju bodo pripravili jaslice in prizorišče za igro na prostem. Gre za predstavo, s katero bodo skušali uprizoriti, kaj in kako se je dogajalo na božično noč, ko seje rodil Kristus. Te predstave bodo 24. in 27. decembra ter 1. in 6. januarja z začetkom ob 18.00. Pričakujejo, da se jih bo udeležilo veliko ljudi iz različnih krajev. Kot so se dogovorili, bodo med gosti tudi porabski Slovenci. JG ■ (Pre)velik interes Sobočanov za javno razpravo Parkirišča še vedno privilegij Najbolj prikrajšane se čutijo stanovalci blokovskega naselja ob Lendavski ulici - Pomanjkanje parkirišč postaja hud problem - So rešitev podzemna parkirišča? e bi dipl. inž. gr. Anton Štihec s soboške mestne občine vnaprej vedel, da'se bo na javno razpravo o razgrnjenih prostorsko izvedbenih načrtih delitve javnih površin na funkcionalne in druge javne površine v Murski Soboti ter obrtno-transportne cone ob Marki-šavski cesti odzvalo toliko občanov, bi sestanek gotovo sklical kje drugje. Dosedanjih javnih razprav se je namreč povečini udeleževala le peščica najbolj vztrajnih prebivalcev pomurskega središča. Velika sejna dvorana, v katero se lahko natlači več kot sto ljudi, je bila tokrat zares pretesna. Pokazalo se je, da je večina prišla izključno zaradi nameravane določitve funkcionalnih zemljišč v lasti mestne občine, kamor spadajo tudi parkirišča pri stanovanjskih blokih, ki so že dlje časa glavni kamen spotike. Te zahtevne naloge so se lotili v soboški družbi ZEU za načrtovanje in inženiring. Kot je navedla nosilka projekta, arhitektka Jana Kovač, so se morali spopasti s težavami pri določanju velikosti zemljišč, kar je bilo oteženo zaradi pomanjkanja ustreznih normativov. Zato so bila ponekod razmerja med številom stanovanj in parkirišč usklajena, drugje pa ne in so se stanovalci morali ukvarjati s perečim problemom pomanjkanja parkirnih mest. Najbolj nazoren je primer iz blokovskega naselja. Lendavska sever, kjer primanjkuje ne le parkirišč, ampak tudi otroških igrišč in zelenic. In če k vsemu temu dodamo še številne nove lokale, se ne, smemo čuditi izraženemu nezadovoljstvu teh stanovalcev. Očitno bi mestna občina Murska Sobota rada ostala lastnica funkcionalnih zemljišč, ki bi jih stanovalcem dala v uporabo. Če bi bili lastniki teh zemljišč stanovalci, bi jih seveda morali redno vzdrževati in urejati. Spričo solastništva pa bi ob vsakem manjšem posegu morali pridobiti soglasje vseh lastnikov stanovanj, kar bi v praksi težko izpeljali. Možnost pa je, da ob določenih zemljiščih na željo stanovalcev postavijo zapornice. V javni razpravi je bilo med drugim rečeno, da bodo problem parkiranja skušali rešiti s podzemnimi parkirišči. Ta so predvidena za bloki na vogalu Slovenske in Lendavske ulice, kjer pride na več kot 120 stanovanj le V OŠ Grad so se pred kratkim zbrali na strokovnem izpopolnjevanju športni pedagogi in profesorji športne vzgoje iz Pomurja. Prva tema izpopolnjevanja je bila psihomotorične obremenitve učencev, o čemer je predaval mag. Damir Karpljuk s Fakultete za šport Ljubljana. Praktični prikaz raznolikih veščin varovanja in spuščanja z vrvmi, varovanja na plezalni steni ter gorniško opremo je predstavil Franc Rožman iz Ljubljane, Tone Praček iz M. Sobote pa je predstavil svojo knjigo in nekatera inovativna orodja za športno vzgojo. Prisluhnili so tudi predstavniku namiznoteniškega kluba Kerna iz Puconec o možnostih ustanavljanja novih centrov in razpravljali o lastni društveni problematiki. Osnovne informacije je podala Jožica Zih iz Gor. Radgone. Organizacijski vodja tega strokovnega srečanja je bil športni pedagog na OŠ Grad Viktor Navotnik (v sodelovanju z Društvom športnih pedagogov M. Sobota, OŠ Bakovci in OŠ Grad), ki je tudi vodja študijske skupine za športno vzgojo v osnovnih šolah na območju prejšnje občine M. Sobota. Na koncu izpopolnjevanja so se vsi skupaj še fotografirali. JG Hodoš - brez nepotrebne naglice Ustanovitev prve hodoške občinske vlade je tekla kljub nenavajenosti vodenja sej najstarejšega svetnika Karla Škodnika kot »podmazan« stroj O bčinski svetniki - večina jih je bila prvič izvoljena - so že na prvi seji v vaško-kultur-nem domu, ki naj bi bil le začasni sedež novoustanovljene občine, brez kakršnihkoli strankar- skih razprtij izvolili komisijo za mandantna vprašanja, volitve in imenovanja (Dušan Bočkorec, Karel Škodnik in Otto Gal) ter potrdili izvolitev župana Ludvika Orbana, podžupana pa bodo imenovali na eni od prihodnjih sej. Prav župan se najbolj zaveda bremena novoustanovljene občine, ki jo sestavlja samo dvoje dokaj nerazvitih vasi, zato niso hiteli z nikakršnim ad hoc sprejetjem občinskih poslovnikov ali statuta, saj je treba še prej razčistiti delitveno bilanco prejšnje skupne občine Hodoš -Šalovci. Še več: do formiranja prave stalne občinske uprave bo funkcijo uprave opravljal kar tajnik občinske komisije. Svetniki so prav tako potrdili dvojezični značaj svoje občine - seja je potekala v slovenščini - in vnesli v začasni poslovnik, da se lahko vsak izraža v svojem maternem jeziku. To je velika prednost, je bilo slišati že iz županovih predvolilnih agitaciji, saj gre za preplet dveh kultur in jezikov, hkrati pa je poudaril sodelovanje z bližnjimi madžarskimi občinami. In kaj vse čaka novo občino v svojem prvem mandatu? Poleg delitvene bilance s staro občino, ki se mora končati v roku treh mesecev, sicer, kot je dejal župan, nastopi arbitraža, bodo še to in ono postorili na infrastrukturi (ureditev igralnice pri vrtcu, uresničevanje programa Phare, vaški vodovod ..,) ter se morda priključili - vendar so si pustili čas za premislek - k novoustanovljenemu Združenju občin Slovenije, ki jo je ustanovil vodiški župan, ki naj bi združevalo le majhne slovenske občine. Kot je bilo razbrati z obrazov občinskih svetnikov, seveda tudi župana, so krajani kar zadovoljni s svojo novo samoupravno skupnostjo, čeprav gre za žepno občino in za zapiranje pip iz državnega proračuna, saj so mnenja, da jim bo bližina meje ter morebitna gradnja železnice v malho nasula nekaj cvenka, s katerimi bi se dvignili iz gospodarske zaostalosti ali celo mlade pritegnili na podeželje. MV ■ Glede zazidalnega načrta za obrtno-transportno cono ob Markišavski cesti v Murski Soboti, ki zajema pet hektarjev površin, ni bilo bistvenih pripomb. Gre za območje, namenjeno obrti, servisu in splošnim storitvam, transportu in parkirišču za priklopnike. Ob obrtni coni bo prostor za avtobusno postajališče, medtem ko bodo do naselja Markišavci speljali kolesarsko štezo. nekaj čez 50 parkirnih mest, nadalje za zgradbo Sobočanka in prihodnjo poslovno-stanovanjs-ko stavbo na vogalu Lendavske in Gregorčičeve ulice. Kot zagotavljajo v mestni občini, v prihodnje investitorjem ne bodo več dovolili gradnje objektov, če ne bodo zagotovili podzemnih parkirišč. Za prebivalce blokov ob Lendavski 23 in 25 pa je predvideno veliko parkirišče za bloki-Pri tem pa se stanovalci ne strinjajo z morebitno dovozno cesto, ki je po prvotnih načrtih PK' blizu blokov in ogroža varnost otrok. Tam je zdaj, kot so jim zagotovili v razpravi, predviden le zeleni pas, že v preteklosti pa naj bi ljudem obljubili, da brez njihovega soglasja dovoza ne bo-Razbremenjen bo tudi prostor pri bloku v ulici Štefana Kovača-saj načrtujejo dovozno cesto do vrtca za Potrošnikovo Bauto- Omenjeno je bilo, daje občina v preteklosti pod pritiski investitorjev mnogokrat popustih111 dovolila posege na škodo stanovalcev. Zato bodo le-ti v pr^0' dnje aktivneje sodelovali P^ črtovanju lepše ureditve mesta' MILAN JER#’ Otroci »zasedli« parlament Letošnjega menta z naslovom in mediji, kije decembra v prostorih Dr zbora Republike Slovenije $ bljani, seje udeležilo 172o vseh koncev in krajev. D 8 cijo in vsebinsko zasnovo J tokrat vodila Zveza prijate ^ar. dine Slovenije s pomočjo s men Erjavec in mag. Zale Fakultete za družbene ve e- . potem To je bilo sklepno dejan?e.^^ ko so imeli povsod otroš občinske in medobčinske pa ^j te, na katerih so oblikovali 0 stališča o temi Otroci in me .j 0 je bilo pričakovati, so ime 1 p3 tem dokaj zanimive ugot°Yakob* tudi zahteve oz. predloge- ^tiV morali po njihovem mnenJ^zgOja šolske programe predmet sOp-medije, morali bi jim omog izjjSJdlt blikovanje radijskih in te .^^peV-oddaj ter uvesti celo otroš 1 ajj na nik, med 16. in 21. uro bi m televiziji predvajati predvse ^ja- za mladino (dokumentarn v dinske oddaje), ne pa Pozn.tj več p0" medijih je potrebno zornosti pravilni rabi s d knjižnega jezika itd. „aniza' Predstavnik britanske g|. cije Save the Children g- t0§njega dalli, ki seje udeležil ^cii otroškega parlamenta, Je najuspe' povedal, da je to eder o otrok šnejših primerov soodl°c' zam pri pomembnih vpraša tudi bodo skušali ta projekt pr v Veliko Britanijo. JG HSIMK, 17. december 1998 LOKALNA SCENA Vsaj dva obrata v Odrancih bčina Odranci je uspela v minulem mandatnem obdobju rešiti skoraj vse potrebe na ko-munalno-cestnem področju - zgraditev kanalizacije in čistilne naprave, asfaltiranje c«st idr., tako da bodo lahko dajali poslej večji poudarek drugim dejavnostim. Župan Ivan Markoja se je odločil, da bo tudi v prihodnje opravljal to funkcijo nepoklicno. Koga bo predlagal za podžupana, se še ni odločil. Ker sta med člani občinskega sveta le dve novi imeni, je pričakovati, da bo imel pri svojem delu podobno podporo kot v minulem mandatu, ko so svetniki sprejeli skoraj vse odločitve soglasno. In kam bodo predvsem usmerili svoje moči? »Zavedamo se, da bo potrebno občutneje dvigniti Prihodke od dohodnine, kajti sicer bomo težko shajali. Potrebno je torej usmeriti vse sile za zgraditev obrtne cone v Odrancih, kjer bi delovala vsaj dva proizvodna obrata. Obstajajo realne možnosti, da bomo pri tem uspeli.« Čaka pa jih tudi dograditev prostorov za vzgojno-izobraževalno dejavnost (šola, vrtec), pri čemer so. predvsem odvisni od sofinanciranja iz državnega proračuna. JG Tisoč balonov... ^ed nedavnim so gornjeradgonski šolarji spustili v zrak tisoč balonov s sporočilom HM je bilo naslednje ,pa,wl.; «1 » prilil °dneSe' tal01" na vse štiri strani neba. V njih pa je bilo še dodatno ^Poročilo v slovenščini, angleščini 111 nemščini, in sicer: »Vpetek, 2. ok-tobra 1998, smo otroci in učenci 12 vrtcev in osnovnih šol občine Gor- Radgona ter odrasli Radgončani zbrali prostovoljne prispevke za gi-^kološko-porodni oddelek Bolnišni-Ce M. Sobota. Prosim, da tudi ti pri-shevaš na žiroračun 51900-609-^03q s pripisom »Za novo porodni-Snico«. v nnm/inišnici se namreč ^esne predaje televizorja, videorekorderja, uglednih gostov. Foto: NJ Nezaupljivi beltinski svetniki Rebalans skozi šivankino uho! Odločujoče razmerje političnih sil v občinskem svetu -Prevladujoč vpliv krščanskih demokratov v navezi s socialdemokrati - Namesto župana svetnik Štefan Zadravec e na začetku 1. seje novoizvoljenega beltinskega občinskega sveta je prišlo do zapleta. »Povzročil« gaje svetnik iz vrst SLS Marjan Maučec, prejšnji predsednik občinskega sveta. Predlagal je namreč, da z dnevnega reda umaknejo obravnavo rebalansa letošnjega proračuna, ki naj bi ga sprejeli po hitrem postopku. Glasovanje (skupno 10 glasov SKD in SDS proti 8 glasovom SLS in LDS) je potrdilo razmerje političnih sil, s čimer je bil seveda omenjeni predlog zavrnjen. K dokaj nelagodnemu razpoloženju pa je nedvomno prispevalo tudi neiznajdljivo vodenje konstitutivne seje občinskega sveta najstarejšega člana Jožefa Bojneca (SKD), ki so ga morali celo podučiti o izpeljavi nekaterih proceduralnih vprašanj. Šele nato so lahko potrdili poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev za svetnike ter potrdili mandat staremu in novemu županu Jožefu Kavašu (SKD). Kot je navedel predsednik občinske volilne komisije Karel Makovecki, ki je bil pohvaljen za svoje delo, je dobila med listami največ glasov stranka SKD, in sicer 37,36 odstotka, sledijo ji SLS s 24,14, LDS 18,60, SDS 16,40 in ZLSD 3,50 odstotka. Ker županova funkcija ni združljiva z njegovim članstvom v občinskem svetu, so za novega svetnika iz vrst SKD izvolili Štefana Zadravca iz Lipe. Sicer pa je župan Jožef Kavaš v priložnostnem nagovoru poudaril, da bo mogoče sprejemati odločitve, ki pospešujejo občinski razvoj, le začne prijazno otroštvo. Ne pozabimo pa tudi, daje 1. oktober dan starejših, zato poskrbimo za večjo kakovost tfjihovega življenja.« Ni kaj, to je bila zanima in hva-levredna akcija DPM G. Radgona, ki ji predseduje ravnatelj radgonske osemletke Dušan Zagorc. Zbrali so okrog 100.000 tolarjev. Z zbiranjem pa so nadaljevali in uspelo jim je pridobiti toliko sredstev, da so lahko kupili večji televi- s potrpežljivim usklajevanjem in omejitvijo strankarskih spopadov. Nadaljnji potek seje pa je ravno pokazal, da bo uresničevanje te naloge najtrši oreh. Vnovič se je kot prvi oglasil Marjan Maučec, ki je očitno hotel »minirati« sejo. Vodstvu občine na čelu z županom je namreč očital kršenje poslovnika, saj naj bi v zvezi z rebalansom proračuna svetniki prepozno dobili ustrezno gradivo. Pridružil se mu je strankarski kolega Stanko Glavač, ki je navedel, da je za 11 novih svetnikov v 18-članskem občinskem svetu, ki niso dovolj seznanjeni s konkretnimi razmerami, to zelo neprijetna naloga. Podobno kot nekateri drugi svetniki je bil tudi Martin Virag gona zor, videorekorder, radiokasetofon in mobilni vozičk - vse za gineko-loško-porodniški oddelek bolnišnice v Rakičanu. Slovesna predaja je bila prejšnjo sredo. Med letošnjimi društvenimi dejavnostmi pa velja omeniti tudi športne aktivnosti na temo Veter v laseh, usposabljanje s področja prometne varnosti, akcijo Izbiramo najlepše urejeno otroško igrišče ob šolah, nočni tek do radgonskega gradu, medobčinski otroški parlament na temo Otrok in mediji, Srečno v novo leto 1999 idr. Tudi 2. božično-novoletni sejem, ki ga bodo pripravili 22. decembra od 15.00 do 19.00, je zamišljen kot dobrodelna akcija, saj bodo izkupiček namenili socialno . šikejšim učencem šole G. Radgona in za opremo novih učilnic za devetletno osnovno šolo. JG ■ (LDS) nezadovoljen s kratko obrazložitvijo letošnjega rebalansa proračuna, ki znaša dobrih 606,5 milijona tolarjev. Omenjeni znesek je za blizu 31 milijonov višji od načrtovanega. Pri tem so večino razpravljal-cev motila neizkoriščena sredstva za pospeševanje obrti in podjetništva v višini nekaj čez 15,3 milijona SIT in 22,8 milijona tolarjev, kolikor je bilo namenjeno stanovanjski gradnji. Po dokaj burni razpravi, v kateri ni manjkalo medsebojnih obtoževanj in nizkih udarcev, so šele po drugem odmoru glasovali o tem pomembnem dokumentu. Tudi v tem primeru je odločil glasovalni stroj, saj jih je bilo za rebalans 10, proti jih je bilo 5, trije svetniki pa so se vzdržali glasovanja. Hkrati so sklenili, da se vsa neizkoriščena sredstva razvojnega sklada in stanovanjske gradnje predvidijo v proračunu za leto 1999. MILAN JERŠEi Mestna občina Murska Sobota Za ceste več občinskega kot državnega denarja Z novim zakonom se morajo kategorizirati vse javne ceste v občinah ega obsežnega dela so se že pred časom lotili tudi na oddelku za gospodarsko infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske jav#e službe, ki deluje v okviru Mestne občine Murska Sobota. Do sprejetja omenjenega zakona je bilo javno cestno omrežje razdeljeno na tri skupine cest. V prvi skupini so bile t. i. razvrščene ceste, kot so magistralne, regionalne in lokalne ceste, s katerimi je gospodarilo cestno podjetje in so bile v lasti države. V drugo skupino so uvrstili ceste, ulice ter trge v mestih in naseljih mestnega značaja, s katerimi so gospodarile komunalne organizacije in so bile v lasti občine. Zadnjo skupino pa so sestavljale javne poti, s katerimi so gospodarile krajevne skupnosti in so bile v lasti občine oz. krajevnih skupnosti. Po novi ureditvi sta lastnik in upravljalec javnih cest država (vse državne ceste) in občina (občinske ceste). Lokalna cestna mreža je zasnovana tako, da prek javnih poti kot hajnižje kategorije javne ceste promet zbira in ga vodi do občinskega središča oz. na državne ceste. »Nove« lokalne ceste so tako Kupšinci-Tropovci, Polana-Gorica, Pola-na-Markišavci-Nemčavci, Gaj-Pušča-Černelavci, Kopališka ulica (M. Sobota) do nove državne ceste Murska Sobota-Markišavci ter nekatere druge in posamezni odseki cest kot zaokroževanje lokalne cestne mreže. Z državno kategorizacijo je kot nova državna cesta na območju mestne občine kategorizirana cesta Murska Sobota-Markišavci-Puconci ter Industrijska ulica v Murski Soboti kot del regionalne ceste Hodoš-Petrovci-Murska Sobota, ki se konča ob Cankarjevi ulici. Kot državne ceste pa niso več Velika Polana - začelo se je Štefan Prša se je odločil, da bo županoval poklicno n/voljeni svetniki in župan nove občine Velika Polana so se prvič sestali minuli četrtek zvečer. Vsi so menili, da je to zanje zgodovinski dan, ker bodo lahko naposled samostojno odločali o razvoju svojega območja. Iz formalnega razloga je začela sejo predsednica občinske volilne komisije Dragica Kolenc in nato predala besedo najstarejšemu svetniku Jožefu Balažiču. Le-ta jo je vodil, dokler niso potrdili mandatov članom novoizvoljenega občinskega sveta in županu, ki je šele po tej odločitvi dobil pooblastilo za vodenje občinskih sej. Povedal je, da bo županoval poklicno, za podžupana pa je predlagal Borisa Ostrca z obrazložitvijo, da je bil dokaj aktiven in da je vložil veliko truda v prizadevanjih za ustanovitev samostojne občine. Nekateri so ta predlog podprli, podana pa sta bila še dva dodatna predloga: podžupan naj bo tisti, kije dobil na volitvah največ glasov, ali pa odločanje preložiti. Večina jih je bila za preložitev. Največ časa pa so namenili vprašanjem, kako urediti in opremiti občin- ske prostore ter kako je z uporabnim dovoljenjem doma krajanov v Veliki Polani. Čeprav obstaja dokument (izpisek), da je lastnik doma krajanov KS Velika Polana (sedaj občina), jim na Upravni enoti Lendava niso izdali uporabnega dovoljenja, ker je zadeva »v postopku zaradi zaznamka« s strani Kmetijske zadruge Hotiza - Polana (zadruga se bori za lastninsko pravico). Kaže pa, da bodo le dosegli ustrezen dogovor. Ker bo z 31. 12. tega leta prenehal pravni status KS Velika Polana, bodo pripravili zbore občanov, na katerih se bodo opredeljevali, ali naj ustanovijo tri oz. štiri nove krajevne skupnosti ali naj bi imeli »imenovane« vaške odbore. JG ■ Turnišče ■ vse, razen o podžupanu inuli petek se je sestal na 1. seji tudi novoizvoljeni Občinski svet Občine Turnišče, kjer je dobila na volitvah največ glasov (643) Slovenska ljudska stranka pred Slovenskimi krščanskimi demokrati (445). Vse je potekalo tako, kot je bilo predvideno, le imenovanje podžupana so umaknili z dnevnega reda, ker se stranke še niso uskladile, koga bodo podprle vsaj z večino glasov, če ne soglasno. Mandata za članstvo v občinskem svetu niso potrdili Jožefu Kocetu zaradi hkratne izvolitve za župana. Namesto njega bo svetnik Ladislav Seči, ki je bil član tega organa tudi v minulem mandatnem obdobju. Čeprav je šlo za konstitutivno sejo, so »pregledali« tudi proračun občine za letos. Prihodki so za 17,6 milijona tolarjev manjši, kot so načrtovali v planu, kljub vsemu pa so »odhodki investicijskega značaja« večji od lanskih za okrog 15 milijonov tolarjev. Iz tega naslova so največ »potrošili« za obnovo otroškega vrtca (33 milijonov SIT), ureditev vaških cest (10,5 milijona SIT) idr. JG ■ kategorizirane Slovenska ulica (od Staneta Rozmana do Slomškove) ter del Slomškove in Gregorčičeve ulice. Do nekaterih sprememb pa je prišlo tudi v drugih krajih mestne občine. Tako so v KS Čer-nelavci ugodili pripombi, da se del Ledavske ulice v Černela-vcih, tj. na odseku od Zadružne do Goričke ulice, kategorizira kot zbirna krajevna cesta namesto kot javna pot. Med javne poti pa so uvrstili del Goričke (Romska ulica) do športnega centra, del Ledavske ulice do športnega centra, del Dolge ulice med Liškovo in Dolgo ulico ter dva kraka kot odcepa Tavčarjeve ulice. Asfaltno povezavo med Liškovo in Gederovsko ulico v dolžini 85 metrov pa so kategorizirali kot javno pot za kolesarje. V KS Krog so del Murske ulice v Krogu od križišča s Trubarjevo ulico do križišča s Plečnikovo ulici uvrstili med zbirne krajevne ceste, v fekalno cesto pa podaljšek lokalne ceste Murski Črnci-Satahovci do državne ceste. Slednja namreč predstavlja najkrajšo povezavo naselja Satahovci z občinskim središčem. Iz KS Bakovci pa je zanimivo, da so cesto na odseku So-boška-Partizanska-Stara-Mladin-ska-Mali Bakovci uvrstili v kategorijo lokalnih cest. In če pogledamo še gmotno plat te kategorizacije cest v mestni občini, je razvidno, da je bilo po stari kategorizaciji iz leta 1983 kategoriziranih več kot 35,8 kilometra lokalnih cest, po novem pa že dobrih 60,4 kilometra. Po novi kategorizaciji znaša dolžina vseh javnih poti okrog 96,7 kilometra, skupna dolžina cestnega omrežja v Mestni občini Murska Sobota pa 157,2 kilometra. V letošnjem letu je predvideno financiranje vzdrževanja lokalnih cest v višini skoraj’ 14,2 milijona tolarjev, zdajšnjih krajevnih cest pa nekaj čez 15,7 milijona SIT. Skupno gre torej za znesek približno 29,9 milijona tolarjev, za kar bo poskrbela država. Z občinskim proračunom je za vzdrževanje lokalnih cest namenjenih 20 milijonov tolarjev, mestnih ulic 31,2 milijona in za vzdrževanje javnih poti v krajevnih skupnostih 7 milijonov SIT. V tem primeru gre za skupno 58,2 milijona tolarjev, kar je za dobrih 28,2 milijona SIT več sredstev, kot jih namenja država. MILAN JERŠEi FINANCE 17. december 1998, W.W Borza Enajst držav Evropske denarne unije uvaja novo skupno valuto Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 08. 12. do 15.12.1998 VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 8. 12. 98 15. 12. 98 razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 11.021,00 11.250,00 2,08 Dolenjska banka - imenske 11.987,00 15.492,00 29,24 Droga Portorož 33.087,00 33.016,00 -0,21 Emona Obala Koper 2.259,10 2.208,60 -2,24 Etol Celje 20.892,00 20.954,00 0,30 Interevropa Koper 1.890,00 1.896,70 0,35 Istrabenz Koper 2.944,30 2.917,00 -0,93 Kolinska Ljubljana 2.055,00 2.037,50 -0,85 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 25.029,00 25.010,00 -0,08 Lek, razred A 36.800,00 36.708,00 -0,25 Luka Koper 2.930,60 2.908,80 -0,74 Merkator, poslovni center 7.557,20 7.249,50 -4,07 Petrol Ljubljana 26.501,00 26.508,00 0,03 Probanka Maribor 25.195,00 25.326,00 0,52 Radenska 2.347,00 2.501,50 6,58 SKB-banka 1.819,00 1.986,20 9,19 Zdravilišče Moravske Toplice 1.450,30 1.457,80 0,52 delnice na trgu B Kovinotehna Celje 484,77 477,42 -1,52 obveznice na trgu A BTC hipotekarna obveznica 112,50 112,50 0,00 Republika Slovenija, 2. izdaja 107,99 107,47 -0,48 SKB-banka, 3. izdaja 100,50 100,00 -0,50 delnice na OTC Cetis Celje 12.000,00 12.858,00 7,15 Color Medvode 5.009,20 5.043,10 0,68 Fructal Ajdovščina 2.620,00 2.635,90 0,61 Gorenje Velenje 1.679,90 1.699,60 1,17 Helios Domžale 31.156,60 31.700,00 1,74 Tovarna sladkorja Ormož 5.803,70 5.803,70 0,00 kratkoročni papirji del nakupnega bona NBS9 (vsit) 1.800,00 1.700,70 -5,52 investicijske družbe Infond zlat 319,17 320,88 0,54 Merkata 374,32 381,43 1,90 Nacionalno finančna družba 1’ 656,53 655,99 -0,08 Triglav, steber 1 699,59 697,19 -0,34 Pomurska investicijska družba 1 600,93 593,25 -1,28 Slovenski borzni indeks SBI 1.671,92 1.680,84 0,53 Borzni indeks obveznic BIO 107,69 107,28 -0,38 Trenutki bančnih delnic retekle dni je dogajanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev potrjevalo, da letos naj ne bi prišlo do večjih sprememb tečajev, in sicer se to vidi po umirjenosti SBI-ja in cenah pidov. Na mednarodnih kapitalskih trgih so pretekli teden prevladovali medvedje, saj so indeksi izgubljali (Dow Jones 8.821, Dax 4.536 Nikkei 14.405 točk), vzroke za padanje pa bi lahko našli v pretiranem optimizmu po letošnji krizi, v ponovnem pogrevanju afere Lewinsky in možnosti odpoklica predsednika Clintona. Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se je tedensko trgovanje končalo rahlo pozitivno, in sicer je SBI porasel za 9 točk. K temu so največ prispevale bančne delnice SKB-banke in Dolenjske banke, ko so se zaradi lastnih nakupov (SKBB) njene delnice podražile za 9.19 %, podobno optimistično se je trgovalo tudi z delnico Dolenjske banke (+ 29,24 %), kljub tej podražitvi pa ti delnici dolgoročno čakajo težki časi zaradi konkurence. Med tem pa so se delnice Merkatorja zaradi vnovčevanja dobičkov pocenile za 4,07 %, kljub temu pa je vedno večja verjetnost uresničitve trenutno spornega prevzema, zato se bo v prihodnje s to delnico trgovalo po vsej verjetnosti še po višji ceni. Preostale delnice se bolj ali manj še gibljejo na mestih kot pretekli teden. Na prostem trgu se je živahno trgovanje z delnicami pidov nekoliko umirilo, zato so tečaji teh delnic čedalje trdnejši, to pomeni, da se je izoblikovalo nekakšno ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem. Tako se je z delnico Po- Bommo Po,«d.KU HH. d.o.o., Uulbo. SMO Neorganiziran trg delnic ... .................... Mura B.D.C______________ AgroserMs B,D,C_________ Potrošnik G_____________ Potrošnik B_____________ Potrošnik D_____________ Kerna Puconci G_________ Murales B,D_____________ Radgonske gorice B, D, C Kapela B _______________ Gorenje B, D____________ Sava G Petrol B________ Krka B__________ Telekom C_______ Telekom B_______ Kompas MTS Variš G_________ Variš B_________ Gradbenik B, D Aravto B, D_____ Arcont B, D_____ KG Rakičan B, C 460,00 710,00 1.400,00 1.310,00 1.310,00 2.520,00 300,00 15.700,00 3.500,00 1.370,00 12.900,00 24.200,00 23.400.00 29.400,00 26.400,00 800.00 500.00 350,00 230 255,00 200,00 6.600,00 | murskega pida ena trgovalo pod vrednostjo 600 tolarjev, to je do ' sedaj najnižje, nekoliko so se pocenile še delnice Triglava, steber 1, krepko pa se je podražila 'delnica Modre linije dve na vrednost čez 510 tolarjev. Podobno kot prejšnji teden so bile tudi ta ponedeljek na Ljubljansko borzo v kotacijo na prosti trg sprejete delnice pooblaščene investicijske družbe pod imenom Arkada ena (ARIS). Ta pooblaščena investicijska družba je-‘težka” 2.984.091.000.00 tolarjev, delnic pa je 2.984.091 z nominalno vrednostjo 1.000,00 tolarjev. Ta sklad je izkoriščen okrog 61-odstotno oziroma pokrit z delnicami družb, zato je knjigovodska vrednost delnic s certifikati 1.945 tolarjev, brez njih pa 1.175 tolarjev. Prvi trgovalni dan se je za to delnico končal pri 398,88 tolarja. Istočasno se bo trgovanje začelo tudi še z delnicami PID-a Arkade dve (AR2S), ki jo kot Arkado ena upravlja družba Arkada, d. z. u., delnic Arkade dve je 1.990.623 in so nominalno vredne 1.000,00 tolarjev. Ta delnica ima nekoliko manj pokritih certifikatov, tako je knjigovodska vrednost delnic z neizkoriščenimi certifikati 1.864 tolarjev, brez njih pa 1.144 tolarjev. Po prvem dnevu je ta delnica vredna 394,83 tolarja. Omenim naj še začetek trgovanja v sredo z delnicami Pid Certus 1 (CE1S), kjer se na borzo sprejme 1.827.826 delnic, ki jih upravlja DZU Certius. V strukturi te delnice je 29,09 % neizkoriščenih certifikatov, zato je knjižna vrednost s certifikati 2.044 in brez njih 1.436 tolarjev. V treh trgovalnih dneh je bil tečaj med 430 in 450 tolarjev. BORZNI POSREDNIK IGOR LEBAR ■ Po novem letu - evro V Banki Slovenije so pripravili posebno informacijo, s katero želijo javnost seznaniti z uvajanjem nove evropske valute evro in posledicami. Za vas smo povzeli nekaj teh informacij n januarja 1999 bo enajst držav članic Evropske denarne unije -Nizozemska, Francija, Finska, Španija, Portugalska, Luksemburg, Irska, Italija, Nemčija, Belgija in Avstrija - zamenjalo svoje valute za novo valuto - evro. Dosedanje nacionalne valute bodo do konca leta 2001 obstajale samo kot denominacija evra. Gotovino bodo sodelujoče države zamenjale v prvih šestih mesecih leta 2002, saj pred tem evro ne bo obstajal v gotovinski obliki. Po 30. juniju 2002 bo mogoče gotovino še vedno zamenjati v bankah oziroma centralnih bankah, ne bo pa več mogoče z njo plačevati blaga ali storitev. Tudi v Sloveniji so tako kot v državah članicah Evropske denarne unije najtežje breme priprav in seznanjanja javnosti prevzele poslovne banke, ki svoje tovrstne aktivnosti usklajujejo v okviru Združenja bank Slovenije. Banka Slovenije ocenjuje, da za zamenjavo valut ni potrebno izdati posebnega predpisa oziroma spreminjati obstoječih predpisov. V prehodnem obdobju uvajanja evra velja tako za obstoječe kot nove posle popolna pogodbena svoboda strank, ki se lahko dogovorita za sklepanje oziroma nadaljevanje pogodb v eni od sedanjih nacionalnih valut ali pa preideta na evro. Po letu 2001 nacionalne valute ne bodo več obstajale (razen v prvih šestih mesecih 2002 kot gotovina), torej tudi pogodb ne bo več mogoče sklepati v teh valutah. । Slovenske poslovne banke, ki poslujejo s tujimi plačilnimi sredstvi, so že oziroma še bodo svojim komitentom ponudile možnost odprtja računa v evru oziroma konverzije obstoječih stanj na deviznih računih v evro. Varnost deviznih vlog, ki jih imajo občani na svojih deviznih računih, se zaradi uvedbe evra v ničemer ne zmanjša. Ker bodo menjalna razmerja (o tečaju ne moremo več govoriti, ker gre za eno samo valuto) med posameznimi domicilnimi valutami in evrom fiksna, posledično lahko pomeni prednost pozamezne va lute v prehodnem obdobju pravzaprav samo morebitna (minimalna) razlika v obrestnih merah, tečaj (in s tem vrednost vloge) pa se bo spreminjal samo do drugih-deviz (na primer USD) in tolarja. Svet Banke Slovenije je že v začetku junija 1998 odločil, da bo Banka Slovenije od 4. januarja 1999 do konca prehodnega obdobja v svoji tečajni listi poleg tečaja za evro, ki bo zamenjal dosedanji ecu, še vedno objavljala tudi tečaje nacionalnih valut. Kaj se bo zgodilo z dosedanjim denarjem teh držav? Dosedanje valute teh držav bodo še naprej vzporedno plačil-, no sredstvo, vendar najdlje do začetka 2002, bankovci in kovanci pa do 1. julija 2002. Določeno je že, da bodo menjalna razmerja med valutami držav Unije v prehodnem obdobju od začetka leta 1999 do konca junija leta 2002 ostala nespremenjena. Tako bo na primer razmerje med nemško marko in preostalimi valutami naslednje:' 1 DEM = 3,35386 francoskega franka = 20,6255 belgijskega franka = 1,12674 nizozemskega guldna = 0,40268 irskega funta = 85,0722 španske pezete = 102,505 portugalskega eskuda = 7,03255 avstrijskega šilinga = 3,04001 finske marke =990,002 italijanske lire. Tudi razmerje med evrom in dosedanjimi valutami teh držav bo, potem ko bo na zadnji dan letošnjega leta določeno, ostalo nespremenjeno. Predvidoma bo 1 evro vreden približno 1,95 DEM. Kaj pomeni uvedba evra za vaše prihranke? Pri uvajanju evra je bilo sprejeto načelo »brez omejevanja in brez prisile«. To načelo sprejemajo tudi slovenske banke. Že od 4. januarja 1999 boste lahko izbirali med naslednjimi možnostmi: 1. svoje prihranke boste lahko še naprej vodili v dosedanji valuti, vendar najdlje do 1. januarja leta 2002, ko jih bo vaša banka avtomatično spremenila v evre; 2. banki boste lahko dali nalog, da vaše prihranke vodi v novi valuti; 3. odločitev o spremembi valute odložili na kasnejši čas, vendar Krajinski park Goričko Popisovanje in označevanje Od štirih podprojektov v okviru programa Phare na območji1 krajinskega parka Goričko se uresničujejo trije, četrti »kanalizacija in čistilna naprava« pa je dobil le načrte, ker se je na razpis za izvajalce prijavil le en interesent V četrtek, 10. decembra, so v kraju Grad na Goričkem odgovorni za izvajanje Phareovih programov predstavili projekte v okviru načrtovanega krajinskega parka Goričko, ki že potekajo, pre- dvsem pa izide javnih razpisov. Glavni cilj srečanja je bil, seznaniti župane z načrtovanimi aktivnostmi v prihodnjih mesecih, saj naj bi v okviru projekta inventarizacije v prihodnjih mesecih organizirali informativne in izobraževalne delavnice za prebivalce Goričkega, in sicer v krajih Kobilje, Kuzma, Ivanovci, Mačkovci, Markovci in Gerlinci. Na območju načrtovanega krajinskega parka Goričko naj bi s sredstvi programa Phare pripravili štiri podprojekte. Prvi, ki seje začel izvajati zadnji, je izdelava »inventarizacije« oz. popis flore in favne na Goričkem s pripravo razvojnih planov za goričke občine (pogodba je bila podpisana novembra, čeprav so bila po besedah Stanke Dešnik sredstva odobrena že 1995. leta); pri tem sodelujejo Robert Lukasch iz Avstrije, Bernarda Novak, Franc Peterka, Mladen Kotarac, Andrej Savine in Stanka Dešnik. Ker se lahko invetari-zacija opravlja le v »zelenih« mesecih, bodo zimski čas izkoristili za organiziranje šestih informativnih delavnic o varstvu narave, dragocenostih krajine, raz najdlje do 31. decembra leta 2001. Če boste v času po 1. juliju 2002 našli še kak bankovec ali kovanec v kateri od valut naštetih držav, bodite brez strahu. Centralne banke teh držav bodo še dolga leta zamenjevale dosedanje bankovce in kovance v evre. Kaj pa sprejetje obveznosti v valutah teh držav ali z valutno klavzulo? V državah gospodarsko-de-narne unije je sprejeto načelo nadaljevanja veljavnosti vseh obstoječih pogodb. Takšno načelo naj bi sprejela tudi Slovenija. To pomeni, da boste svoje obveznosti še naprej izpolnjevali v dosedanji valuti in pod sprejetimi pogoji. Seveda pa se boste v brezgotovinskem prometu v dogovoru s pogodbenim partnerjem lahko odločili za plačila v novi valuti. Ali bo poslovanje z evrom kaj dražje kot s sedanjimi valutami? Dogovorjeno je, da bodo banke menjavo nacionalnih valut v evro in obratno opravljale brez zaračunavanja stroškov zamenjave. Tudi slovenske banke bodo ravnale enako. Če pa boste v tri- vojnih možnostih in podobno. Drugi podprojekt je sanacija gradu in vzpostavitev informacijskega centra v tem največjem kulturnozgodovinskem objektu v severovzhodni Sloveniji (dela vodi Zavod za varstvo kulturne dediščine iz Maribora, ker Pomurje še vedno nima svojega samostojnega zavoda). Problemi se lahko pojavijo, ker je propadel tretji podprojekt, ki pa je bil močno vezan na oživitev gradu in bi bil velikega pomena za kraj: gradnja kanalizacije in čistilne naprave. Izdelani so načrti in pridobljena vsa potrebna soglasja, je povedala Dešnikova, tudi dokumentacijo je po razpisu dvignilo več interesentov, vendar se je prijavil le en, javni razpis pa zahteva vsaj tri konkurente. Kaj pomeni evro za slovenski tolar? Domači tolar bo še naprej ostal zakonito plačilno sredstvo doma, vse dokler ne bomo postali del te gospodarsko-denarne unije. Toše pa še ne bo zgodilo prihodnje leto. Banka Slovenije bo še naprej vsak dan, na podoben način kot do sedaj, določala menjalno razmerje med domačim tolarjem in temi enajstimi valutami, dodajala pa bo še razmerja med tolarjem in evrom. Ti tečaji pa bodo vodilo za banke in menjalnice pri oblikovanju njihovih menjalnih tečajev. letnem prehodnem obdobju želeli v banki dvigniti gotovino v drugi valuti, kot vodi banka vaše prihranke, bo ta verjetno zaračunala za stroške zamenjave določeno provizijo. Z višino te provizije vas bo seznanila vaša banka, predvidoma še pred koncem letošnjega leta. Ali se bodo z evrom spremenile tudi obrestne mere na Prihranke? Z uvedbo evra se bo oblikovala tudi njegova cena, obrestna mera, ki se bo imenovala evri: bor. S to obrestno mero se bodo izenačile tudi obrestne mere enajstih nacionalnih valut, tako da ne bo glede obrestovanja nobene razlike med varčevanjemv dosedanji valuti in varčevanje® v evru. Najdlje je očitno podprojekt Kolesarske steze in pešpoti na Goričkem, ki pa je mnogo več kot zgolj označevanje primernih Poti, kajti celotna izvedba stane kar 28 milijonov SIT. Ta čas so tik pred podpisom pogodbe s primernim izvajalcem, ki bo m° ral izdelati ne le primerno pr°' otocijsko gradivo, oznake iP smerokaze, ampak tudi postavit1 osem informacijskih postaj (na strešnice velikosti 3x2 metra< krite s slamo, s klopmi in miza mi), 30 počivališč z inform3 cijsko tablo, 7 manjših otroških igrišč na lokacijah, ki so etnološkega pomena, npr. pri mlini • Pri opuščeni stražnici, ki bo na cenjena umetniški dejavnosti, ter 1500 metrov gramoznih P° 1 in 600 priložnostnih parkirišč za avtomobile. Te poti naj bi bile na volj0 kolesarjem in pešcem že v prm°j dnjem letu, prav tako pa nai 1 natisnili tudi prospekte v štiri jezikih. BERNARDA B. PEČEK* HSINK, 17. december 1998 _____GOSPODARSTVO 7 V Pomurki Mesni industriji bližje rešitvam Po novem letu delniška družba Po Slovenski razvojni družbi, ki je sprejela predlagani načrt finančne reorganizacije, se bodo o njem zdaj izrekli še v Zavodu za blagovne rezerve se kaže, da se razvoj dogodkov v Pomurkini Mesni industriji le približuje koncu, in če ne bo prišlo do nepredvidenih zapletov, se bodo napovedi upravitelja prisilne poravnave Milana Korena Uresničile. Po njegovem naj bi se z izglasovano prisilno poravnavo v 2acetku prihodnjega leta končala sanacija tega mesnopredelovalnega ^jetja, ki je tudi med stečajem nadaljevalo proizvodnjo in tako 0 sanjalo pogoje za poslovanje tudi po sanaciji. Če bi v Mesni indu-sWji tudi za krajši čas prekinili proizvodnjo, bi to pomenilo propad Podjetja, posledice pa bi čutili tudi živinorejci, ki so vezani na to me- sno predelavo. Kot je znano, bi morali upniki po predlogu finančne reorganizacije dobršen del svojih terjatev odpisati, preostanek pa spremeniti v stvarne vložke. V Pomurki so ves čas napovedovali, da bo razplet dogodkov predvsem odvisen od odločitve Slo- venske razvojne družbe, ki je največji upnik. Nadzorni svet lete je konec prejšnjega tedna sprejel predlagani načrt finančne reorganizacije in tako del terjatev odpisal, preostale pa spremenil v stvarne vložke. Terjatve Slovenske razvojne družbe do Pomurke znašajo dobrih 6,765 milijarde tolarjev, po načrtu finančne reorganizacije jih bodo odpisali 80,3 odstotka, 19,7 odstotka pa spremenili v stvarne vložke. V osnovnem kapitalu Pomurke bo tako Slovenska razvojna družba udeležena z nekaj manj kot 1,329 milijarde tolarjev, s tem pa bo postala njen 51-odstotni družbenik. O predlaganem načrtu finančne reorganizacije naj bi še ta teden razpravljal tudi upravni odbor Zavoda za blagovne rezerve Republike Slovenije, kjer prav tako pričakujejo pozitivno odločitev. Za načrt finančne reor- Do 3. decembra je od 1.451 delavcev pogodbe o odpisu terjatev oz. o njihovi spremembi v stvarne vložke podpisalo 1.083 delavcev, njihove terjatve pa predsta--vljajo dobrih 83 odstotkov vseh delavskih terjatev, ki skupaj znašajo 2,716 milijarde tolarjev. Delavci bodo tako postali 15,2-odstotni lastniki Pomurke Mesne industrije. Davek na dodano vrednost Za invalidska podjetja smrtna obsodba? avek na dodano vrednost za nas pomeni gotovo smrt,« je izjavil direktor Podjetja za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov Solidarnost v Murski Soboti Aleksander Krpic. Izračunali so, da bodo prvega julija, ko naj bi zakon začel veljati, zaradi obdavčitve zalog reprodukcijskega materiala in gotovih izdelkov državi morali poravnati od 7 do 8 milijonov tolarjev davka, kar je približno mesečna plača zaposlenih in kar jih bo gotovo pahnilo v nelikvidnost. Specialistični študij zdravnikov bo centraliziran Sito po meri velikih 2 novim letom bo specialistični študij zdravnikov povsem centraliziran. Zdravniška zbornica Slovenije je namreč po dogovoru z zdravstvenim ministrstvom sprejela svoj pravilnik, ki ureja specialistični študij zdravnikov in zaradi katerega se lam lahko zgodi, da bomo kot obrobna regija pri številu odobrenih specialistov spet potegnili krajši konec oslej je veljalo, da so javni zdravstveni zavodi zdravstveno ministrstvo prosili za odobritev specializacije zdravnikom, ki so jih sami izbrali in ki so bili v glavnem kadri iz domačih krajev a’* tudi domači štipendisti. Po novem letu pa bo povsem drugače. D Žbornica bo vsako leto do-'°čila potrebe po specialistič-nem študiju in potem zdravnike s končano specializacijo sama Vzporejala po zdravstvenih za-v°dih Slovenije. Zdravniška Gornica bo tudi učnim centim (v glavnem kliničnemu Centru in mariborski bolnišnici) Poravnavala stroške šolanja, iz skupne blagajne, v katero pa naj ' Prispevali vsi javni zdravstve-n' zavodi, pa bo študirajočim ^ravnikom plačevala njihovo delo, pravice iz zaposlitve in sVoške kotizacij. Njeno posred-P^ko delo naj bi zdravstvene Zavode stalo kar šest milijonov olarjev - javni zdravstveni zavo-’ za ta opravila do sedaj niso prejeli niti tolarja. ^akaj moramo ob tej spre-Vembi specialističnega študija Oznanjati bojazen? Predvsem Vto, ker se lahko zgodi, da bo-0 v centrih najprej pobrali ka-re zase - v kliničnem centru se v prihodnjih letih obeta številčnejša zamenjava generacij. To vprašanje pa ne bi smelo mimo nas tudi zaradi tega, ker pomurski zdravstveni zavodi z združevanjem sredstev ta čas štipendirajo petnajst zdravnikov, sedem stomatologov, potem še študenta računalništva ter biologije, štipendije pa prejema tudi petinštirideset študentov visokošolskega izobraževanja. Se bo , mar zgodilo tako, da bo po še-■ stih letih štipendiranja naš mladi zdravnik razporejen na študij specializacije in potem na delovno mesto drugam? Zdravniško zbornico namreč noben člen pravilnika ne zavezuje, da bi morala izšolanega zdravnika napotiti tja, kjer je prejemal štipendijo. In če bo tako, pomurski zdravstveni zavodi v prihodnje denarja za štipendije ne bodo več zbirali. Pomurski zdravstveni zavodi so denar za štipendiranje svojih kadrov začeli zbirati po načelu solidarnosti in vzajemnosti že pred osemindvajsetimi leti, z denarno podporo pa se je tako izšolalo prek štiristo mladih zdravnikov, zdravstvenih delavcev in delavcev drugih poklicev iz Pomurja. Prva leta so razdelili od petnajst do dvajset štipendij na leto, sedaj pa po deset. Sprva so zbirali 1,3-odstotni delež od mase sredstev za bruto plače, kar ni bilo malo, sedaj pa še pol odstotka. Od skupnega štipendijskega sklada so pred sedmimi leti odstopile Pomurske lekarne, pred dvema letoma pa tudi lendavski zdravstveni dom, ki je tudi prevzel štipendiranje študentov z njihovega konca. Štipendije delijo po lastnem pravilniku, ki pa so ga dopolnili oziroma uskladili s splošnimi pravili in kriteriji štipendiranja v državi, s tem da se njihovi štipendisti s pogodbo •zavežejo, da bodo po končanem šolanju dva- do trikratni čas študija (štipendiranja) zaposleni v domačem zdravstvenem zavo- es eprofes ganizacije in za spremembo terjatev v stvarne vložke se je odločila večina upnikov, saj terjatve le-teh znašajo 92 odstotkov vseh terjatev. Načrt je podprla tudi velika večina sedanjih in nekdanjih delavcev Pomurke, narok za prisilno poravnavo bo stečajni senat razpisal predvidoma januarju, glede na že skle- njene pogodbe pa je pričakovati, da bo prisilna poravnava izglasovana in stečaj Pomurke Mesne industrije se bo tako končal. LUDVIK KOVAČ I Invalidska podjetja so nad ravnanjem države silno ogorčena, saj jim vse bolj zateguje zanko okoli vratu. Najprej so bila oproščena plačila prometnega davka tako za izdelke kot za blago, na- to so jim ga določili na izdelke, češ da so nelojalna konkurenca drugim firmam. Potem sojih v zadnjem trenutku potisnili na voz obveznega lastninjenja, kar Zdravstvo v integralni proračun Konec ZZZS? V odilni javnih zdravstvenih zavodov so te dni doživeli ledeno prho. Predstavili so jim namreč predlog proračunskega zakona, po katerem bi financiranje zdravstvenega sistema zopet prešlo v okvir integralnega državnega proračuna. Šokantna novica, saj bo to pomenilo žaganje Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki je bil od leta 1992 kot javni zavod izvajalec obveznega in tudi prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, javnim zdravstvenim zavodom pa se ob tem ježijo lasje, ker se spominjajo črnih časov proračunskega financiranja. Spomnimo se še, da so se po izločitvi financiranja zdravstva iz državnega proračuna v poslovanju ZZZS začeli ustvarjati veliki presežki, ki so potrjevali, da se je denar, ki se je prej stekal v proračun z namensko prispevno stopnjo, porabljal nenamensko. Prispevna stopnja za zdravstvo se je tako v kratkem času od leta 1992 do aprila 1994 postopoma znižala od 18,0 na 12,7 odstotka in se ustalila pri 13,25 odstotka, poraba denarja v zdravstvu pa je tako postala transparentnejša kot kdaj prej. In sedaj naj bi se spet vrnili na staro, češ da bi tako imeli boljši pregled nad javno porabo, denar pa spet spravili pod skupno kapo, v veliki integralni proračun. Res je, da je drobljenje državnega denarja na paradržavne sklade in podsklade »raztrosilo« in požrlo kppe denarja, toda financiranje zdravstva je vendarle specifično. Vodilni v zdravstvenih zavodih tudi opozarjajo, da v vseh postavkah zdravstvo pač ne more prenesti proračunskega načrtovanja in planiranja porabe. Vzporedno s predlogom o »pripojitvi« zdravstva državnemu proračunu pa dozorevajo tudi predlogi o ponovni uvedbi participacije. Ta seveda ne bi nadomestila prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, ampak bi bila »podpornik« obveznega zdravstvenega zavarovanja. S tem bi se delež zasebnih sredstev v plačevanju zdravstvenih storitev še povečal. MH ■ MHi du. Gledanje pod prste Križevcih pri Ljutomeru so se seznanili s politično realnostjo bi gospod župan funkcijo opravljal profesionalno. Jaz se bojim za denar. Občina Križevci, ki ima komaj tri tisoč prebivalcev, ne bi smela imeti profesionalnega župana. Tudi občine z dvajset tisoč prebivalci imajo neprofesionalne župane.« I £j rva seja občinskega sveta občine Križevci se je začela več kot Ul °Ptimistično. Župan Feliks Mavrič in večina svetnikov je izra-Po n Zl^a želj0 po zglednem sodelovanju v skupno korist občanov in pOv pklanju politike, toda kaj kmalu se je izkazalo, da bo realnost -> ni ^gačna in podobna delovanju drugih občinskih svetov. ** - 1 ' v nri^^ Žačelo se je dokaj nedolžno, t^Več s tem, ko se predstavnik ^a Pavel Šerc ni strinjal, da J komisija za mandatna vpra-s&nja, volitve in imenovanje štela auio tri člane, ker je to po nje- lUJU u. govem mnenju premalo v primeru bolezni enega od njih. Sam je predlagal pet članov, kar je bilo tudi izglasovano. Nato se je »spravil« na župana, ki je dejal, da je sedemdeset odstotkov pro-. računa že razdeljenih,'in ki seje odločil, da bo svojo funkcijo opravljal profesionalno: »Torej nam ostane še samo trideset odstotkov proračunskih sredstev. Kaj pa, če občinska uprava »poje« preveč denarja? Tudi občinski svet bo nekaj stal. Vsak svetnik dobi petnajst odstotkov županske plače, ki je visoka. Jaz nisem proti temu, da »Dober ravnatelj hislab župan« Županov odgovor je bil zanimiv: »Če bi bil izvoljen gospod Tucič, bi izgubili dobrega ravnatelja in dobili slabega župana. To mu lahko mirno rečete, da sem jaz povedal. To pa vem zato, ker sem bil sam tri leta pred- sednik krajevne skupnosti in moram priznati, da sem polovico delovnega časa v firmi »ukradel«. Hvala bogu, da so mi pogledali skozi prste. Županovanje moram opravljati profesionalno, drugače ne morem narediti za občino ničesar, ker bo premalo časa.« Ob koncu seje je bila izvoljena še petčlanska komisija za pripravo statuta občine in poslovnika občinskega sveta, v katero so bili izvoljeni Franjo Kapun, Franc Lubi in Miran Ros kot notranji ter Jože Sreš in Desan-ka Novak kot zunanja člana. TOMO KOLEŠ ■ za invalidsko podjetje pomeni dodatne tri milijone tolarjev stroškov na leto, po sedanjem predlogu zakona o davku na dodano vrednost pa ne bodo uvrščena med podjetja z nižjo davčno stopnjo. Državni svetniki so z odložilnim vetom na zakon znali prisluhniti argumentom, ki jih združenje invalidskih podjetij navaja kot razlog za zavračanje davčnega zakona. Eden tehtnejših je gotovo ta, da 130 invalidskih podjetij zaposluje okoli 4 tisoč invalidov, ki predstavljajo 15-odstotni delež v celotni populaciji zaposlenih invalidov. Brezposelnost invalidov se je v zadnjih petih letih povečala za petkrat, število invalidov pa se vsako leto poveča za tisoč petsto, predvsem delovnih invalidov. In že lep čas invalide zaposlujejo le še invalidska podjetja. Invalidska podjetja imajo torej s svojim delovanjem in obstojem tudi velik socialni pomen, za kar pa je mogoče tudi po zakonih evropske skupnosti pridobiti poseben status, ugotavljajo slovenska invalidska podjetja, zato je sklicevanje pripra-vljalcev zakona na omejevalna določila Evropske unije neumestno in zavajajoče, pravijo. ‘ Seveda pa bi morala država tudi znotraj samih invalidskih podjetij narediti ločitveno črto. So invalidska podjetja, ki zaposlujejo invalide, pri katerih je invalidnost nastopila ob rojstvu ali v zgodnjih letih življenja, in potem druga, ki so jih ustanovila podjetja za svoje delovne invalide. Slednja so v ugodnejšem položaju, saj njihovi delavci že znajo delati in lažje zagotavljajo visoko kakovost izdelkov, imajo pa tudi zagotovljeno socialno varnost, kot so jo imeli v prejšnji zaposlitvi, pri prvi zaposlitvi invalidne osebe pa je potrebno veliko pomoči in časa za njihovo usposabljanje. Zakon o davku na dodano vrednost bo kmalu spet predmet parlamentarnega sprejemanja in glede na poslansko strukturo in sedanjo bolj jasno opredelitev poslancev okrog tega se kaj lahko primeri, da bo zakon »padel«. Finančni minister Mitja Gaspari že rohni, toda temu bi se lahko izognili, če bi bila država pripravljena prej predelati vprašanje statusa in ugodnosti za invalidska podjetja. MHi (IZ)BRANO 17. december 1998, Iskrica Odprtje novega nakupovalnega središča je prineslo mnogim zadovoljstvo - takšno in drugačno. Kupci so veseli, da bodo lahko izbirali in si tešili svojo nakupovalnico mrzlico, še posebno pred prazniki. Kako bo po novem letu, je druga zgodba. Trgovci so veseli, da bodo prodajali v zares lepo urejenih prostorih. Občina je vesela, da je uspela pridobiti v mesto tako veliko investicijo -čeprav bi se dolgoročno bolj splačalo, če bi na istih površinah odprli kakšen proizvodni obrat. Tudi večina trgovin ima sedeže v tujini, ne pa v Sloveniji, kaj šele v Pomurju, in tako se na koncu ves zbrani denar nekam odliva. Mi smo pa tisti; ki bomo nosili denar v te trgovine. Pa pustimo zdaj to, to je pač trženje in manipuliranje s kupci. Ob vsem blišču in »ponosu«, da imamo tudi v Soboti zdaj tako veliko naložbo BTC-ja in da so uspeli pridobiti v ta konec - bogu za hrbtom - naložbeni kapital, se je vendarle vrinila senca razočaranja. Saj razumem, da ljudje, ki imajo denar, investirajo zgolj zaradi pričakovanja dobička in ne iz kakšnega sočutja in podpiranja razvoja pokrajine. Pričakovala pa bi vsaj nekoliko višjo raven, če že ne kulturno raven ljudi z denarjem, pa vsaj malce več obzirnosti. Svinjske polovice na steni Ko smo čakali na začetek novinarske konference, smo morali »novinarčki« pač malce počakati pred vrati, ker je v isti sobi še vedno zasedal nadzorni svet. Da, to so tisti, ki rečejo investicijam da ali ne. Naj bo. Z nami je počakal tudi g. Stoti in ob tej priliki sem ga pobarala, le kdo je že pred skoraj dvajsetimi leti v BTC-ju kupoval lesoreze Štefana Galiča iz Lendave, ki so bili okvirjeni in obešeni nad stopniščem. V šali sva se pomenkovala, da verjetno večina niti ne ve, kakšne vrednosti so danes te »violine«. Zasluga za to, da je BTC že v. osemdesetih letih skrbel za nakupe umetniških del, gre menda njihovi takratni sekretarki. Dvomim pa, da imajo v BTC-ju tudi danes tako pretanjen okus do umetnosti kot konec sedemdesetih ali v začetku osemdesetih let, čeprav njihove delnice kotirajo na Londonski borzi. To trdim iz naslednje izkušnje. Ko smo tako dočakali, da je nadzorni svet končal zasedanje (oz. malico), sem s stopnic nehote slišala iz ust odhajajočih članov takšen pomenek: »Ha, poglej, kaj imajo tukaj obešeno, kaj so to poslikali svinjske polovice in jih imajo na steni, pa tej že nekaj manjka ...« Gospodje, gospodje, če že ne poznate umetnikov in njihovih del, se vsaj vzdržite pripomb. Štefan Galič iz Lendave (žal že pokojni) ni le priznan slovenski umetnik, ampak je prejel številna mednarodna priznanja, česar niso dosegli niti medijsko čislani »ljubljanski« umetniki. To, da vi mislite, da lahko v Prekmurju na stenah visijo le svinjske polovice, pa je čisto vaš osebni problem in izraža vašo širino in razgledanost, ki je na. žalost vse bolj omejena na denar in dobiček. BBPI Cankova brez podžupana a prvi seji so se sestali tudi člani občinskega sveta novoustanovljene cankovske občine. Do potrditve mandata devetim svetnikom in županu Viktorju Voršiču (ZLSD) je sejo vodil najstarejši svetnik Ernest Kerec (neodvisni). Sprejeli so začasni poslovnik in se dogovorili o dveh dopolnilih. Tako bo začasno vsa strokovna in administrativna dela za potrebe OS opravljala občinska uprava dosedanje Občine Cankova - Tišina, seje občinskega sveta pa bodo praviloma vsak zadnji petek v mesecu. Imenovali so tudi 3-člansko komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pod vodstvom Alojza Graha (LDS). Iz poročila predsednika občinske volilne komisije Stanislava Juga pa je Bilo mogoče razbrati, da so minule lokalne volitve potekale brez kakršnihkoli zapletov. Do njih pa je žal prišlo pri predlogu župana za izvolitev podžupana Viktorja Gederja (SKD), kije bil že v prejšnjem OS Občine Cankova - Tišina svetnik in je tvorno sodeloval v odboru za proračun in finance. Čeprav naj bi imeli krščanski demokrati večje Analiza Združenja podjetnikov Pomurja Blokiranih že 291 firm Zaostajanje za slovenskim povprečjem inila so štiri leta od ustanovitve Združenja podjetnikov Pomurja, zato so le ti pred kratkim pripravili tiskovno konferenco. V združenju ugotavljajo, da se zadnja leta dramatično slabša rezultat gospodarjenja majhnih pomurskih podjetij in samostojnih podjetnikov. Še v letu 1995 so namreč ustvarili čisti neto dobiček v višini 855 milijonov to- volilno telo od SLS (obe stranki imata po dva svetnika) in s tem prednost pri izbiri podžupana, se večina razpravljalcev ni strinjala s tako obrazložitvijo. Kot rdeča nit razprav se je vlekla misel, da ni vprašljiva sposobnost človeka za opravljanje te odgovorne fun- larjev, v letu 1996 pa že čisto neto izgubo v višini 39 milijonov tolarjev. Podobno negativno stanje se je nadaljevalo v lanskem in letošnjem letu. V letu 1997 so imela majhna podjetja za 25 milijonov tolarjev večje izdatke kot prejemke. Letos je blokiranih že 291 majhnih firm s 311 zaposlenimi, višina blokade pa je znašala 3,7 milijarde tolarjev. Pomenkovanje s pesnikom Olajem Ce bi tistega dne poležaval po kosil Jože Igor Olaj: Poezijo moraš imeti v genih, v nobeni šoli se je ne boš naučil. ogostokrat najdete v križanki: slovenski pesnik in prevajalec (Jože) in štiri polja. Pesnik Jože Olaj, s katerim sva paberkovala v soboški kolodvorski restavraciji, se ob tem nasrši, češ moralo bi pisati Igor Jože Olaj. In ko je pisal humoreske za Pavliho -in če je katero hudo politično zabelil - se je zato podpisoval IJO. Ali še bolje: v soboškem Brucu iz vihravega leta 1968, ki je prevetril takratno literarno sceno - eni so šli v zapor, drugi na odmor - se raje ni podpisal, a vendar je tudi on nadrsal kot predsednik Kluba prekmurskih akademikov. »Pomisli,« je začel in povlekel cigareto, »tudi pri meni je stikala udba, mojo Tantiko, kakor sem klical svojo tetico, pri kateri sem stanoval, so vso ,pretipali’, a tistega.govora, ki sem ga imel na brucovanju, vseeno niso našli.« A zaradi Bruca ni imel preveč problemov, izgubil pa je nekaj pristnega prijateljstva. »Le s Ferijem Žerdinom sva še ostala na zvezi, drugi so se nekam izgubili,« je nadaljeval, »sicer pa so bili to hudi časi. Na mojega očeta, ki je bil med vojno tajnik Stranke puščičastih križev, so sicer že pozabili pa tudi iskali ga niso več, pa vendar me niso izbrisali iz udbe. Pred koncem vojne so ga ujeli v Kermedinu, a je za njim pobegnil tudi moj brat. Eden še živi v Sombotelu, a imava malo stikov.« Potem ga pobaram, da bi bila to hvaležna snov za pisanje. »Pisalni stroj pa še imam, celo dva,« me ostro ošine, »inspiracijo tudi, pišem pa malo. Že leta namreč snujem novo pesniško zbirko Romanje za Egardom, ki pa ji bo najbrž naslov Osoje. Že zdavnaj so namreč mimo časi, ko sem cele dneve .klepal’ na pisalni stroj za Tovariša, Pavliho, Delo ali Dnevnik, ljudje so z veseljem brali moje humoreske, imam pa jih tudi objavljene ...« kcije, ampak mora biti v ospredju interes za pošten in enakomeren razvoj občine, ne pa politikanstvo in sklepanje raznih kupčij. Zato so predlagali, da se odločanje o izvolitvi podžupana prenese na naslednjo sejo. Kot je navedel župan Viktor Voršič, ki se še ni izjasnil, ali bo funkcijo opravljal poklicno, je problem v tem, da mesto podžupana ni bilo vnaprej »prodano«, ker se zaradi pasivnosti politične stranke niso mogle dogovoriti. In ko so naposled glasovali, sta bila za županov predlog o izvolitvi podžupana le dva. svetnika, to pomeni, da bodo morali dokončno odločitev prenesti na naslednjo sejo. M. JERŠEi Ob teh številkah se v združenju sprašujejo, ali ni v regiji dovolj perspektivnih možnosti ali pa so kreditni pogoji in zavarovanja nemogoči. So podjetniki že prezadolženi ali pa ne poravnavajo redno svojih obveznosti in nimajo možnosti kandidirati za posoji- , la? Če primerjamo podatke o malem gospodarstvu v Pomurju s slovenskim povprečjem, lahko ugotovimo, da za slednjim zao- Začudil sem se. »V knjigi z naslovom Let nad sračjim gnezdom, katere naslov se pojavlja v vseh enciklopedijah, čeprav knjiga nikoli ni izšla,« se mi posmehne. »A zdaj ne bi o tem, če me kdo želi brati, lahko gre v knjižnico, pa tudi mojih prevodov je kar lepo število.« mrtvo skalovje se vate reži, mar itaka je? ne itake ni. itaka je samo blodnja do tja kjer polnoč znorelih koč je doma lvanocyjevi dnevi ’98 na Tišini Narodni buditej in družina Nikar: Kaj pa je tebe treba bilo? Franc Ivanocy je znana prekmurska osebnost. Rodil seje 1857. leta v Ivanovcih kot Franc Kodila, a je pozneje spremenil priimek v Ivanocy. Bil je duhovnik, narodni delavec, publicist, nabožni pisatelj in soustanovitelj Kalendarja. Tudi s širjenjem mohorskih knjig opravljal pomembno narodnobuditeljsko nalogo med katoliškimi prekmurskimi Slovenci. V tišinski župniji je deloval od 1899. leta do svoje smrti 29. avgusta 1913. leta, pokopan pa je v rojstni župniji sv. Benedikta. Začel je tudi pisati kroniko tišinske župnije, s čimer je postavil temelj, na katerem so potem nadaljevali njegovi nasledniki. Na Tišini so ponosni na svojega slavnega župnika in njegovo delo, zato so lani prvič pripravili Ivanocyjeve dneve. Gre za pogo-. vore o Ivanocyjevem delu na določenem področju v njegovem času in o sedanjem stanju na istem oziroma sorodnem področju. Letošnji Ivanocyjevi dnevi na Tišini so bili v petek in soboto (11. in 12. decembra). Popestrili so jih mladi pevci iz Župnije sv. Martina Martjanci. Prvi dan je govoril o Francu Ivanocyju kot dušnem pastirju in delivcu zakramentov njegov rojak in soimenjak ter duhovnik Franc Kodila, župnik v Veliki Polani, sicer pa dekan lendavske dekanije. Poudaril je, da se je Ivanocy zelo zanimal za duhovno življenje stajamo po številu družb, samostojnih podjetnikov, zaposlenih in po prihodkih. Slovenijo prehitevamo le po stopnji nezaposlenosti, in to za skoraj 19 odstotkov. TOMO KOLEŠ ■ Alkimist Alkimist ni pobral knjige, ki ni imela platnic, ampak potiskane lističe. Ti lističi, ki gospodujejo svetu, so s njegovem laboratoriju. Črno zlato je talil v zlato kovino. Z njim si je odel svoje telo in telo svoje žene ter se ho ^gjje, vat v gladino jezera. Bil si je všeč. Zaljubil se je vase in se imel silno rad. Ni mu bilo žal lističev za vse udojtje m It s katerim se Je odeval, ne za srebrno vozilo z razpeto trikrako zvezdo v krogu. Bil je lep in bil je bogat. SklanJa gladini jezera, da bi se bolje videl in utonil. Utonil je, ker je tako zapisano v zgodbi. bn Narcisa ni, toda Alkimist je ostal. Ne bo jokal ob jezeru, ampak potrgal Narcise, ki so zrasle po njem. Presa pa v bližino svojega doma, k Muri, Bistrici, Naselju. Epruvete bo skril, da jih ne bo zapazilo kriminalistovo oko, P nadaljeval. Seme je zasejano, zoran je travnik. Raje se zamoti s spomini: kako je učiteljeval v Črenšovcih, v Soboti in Rakičanu ter na Pohorju, kako si je na neki učiteljski zabavi na Kapelskem Vrhu sposodil horexa in končal v jarku na petanjskem ovinku, kako je kvartal z gostilničarjem Par-tlom na Pertoči in se kasneje bratil z vso slovensko pisateljsko druščino, ki so bili zaradi Revije 57, Perspektiv in Odra 57 državi velik trn v peti. Kako mu je pokojni Gregor Strniša kar na glavi razbil steklenico piva, a je lobanja, kot zmeraj doslej, vzdržala. Kot je vzdržala smrt njegove žene, matere ter nekaj alkoholnih blodenj, po katerih ga neka- tedanjih sezonskih delavcev. Opozarjal jih je tudi na pijančevanje in nečistovanje. Veliko mu je pomenila trdna krščanska družina. Zaročence je pripravljal (celo z dvak?atnimi pogovori) na svetost zakona. Bil je tudi dober' spovednik in ljudi je vabil k pogostejšemu prejemanju svetega obhajila. Zavzemal se je za verouk v domačem (in ne madžarskem) jeziku. Za Prekmurce je bil Franc Ivanocy na ravni A. M. Slomška in J. E. Kreka. Drugi dan je na Ivanocyjevih dnevih govoril dr. Drago Čepar, nekdaj državni sekretar za družino, rojen na Barki pri Divači (Primorska). Tema: Strah in pogum slovenske družine za tretje tisočletje. Že v uvodu je ugotavljal, da bi »morali« imeti slovenski zakonci v povprečju 2,15 otroka, kajti le tako bi vsaj ohranjali sedanje število prebivalstva v Sloveniji. Dejansko pa imajo zdaj zakonci v povprečju 1,25 otroka, kar »pelje« k izumrtju Slovencev. Predavatelj ima (kot je povedal podpisanemu novinarju) pet otrok. Otroci so naše največje bogastvo. Mnogi zakonci, ki imajo le teri poznajo. Kot Prešerna mor da. . , »A naj večjo srečo sem im pred koncem vojne. Stanova sem namreč v Krogu pri soro«-nikih, ko so Nemci s Kap® ® u° rihali po Rusih, ki so šilih c Muro. i Ena od granat je neko pop dne švisnila skozi okno po 111 jo posteljo in na srečo m ® splodirala. Če bi tistega poležaval po kosilu...« Res sreča, sem prikimal zaprl beležnico, v kateri se nabralo še nekaj zanimivih o rkov, ki pa spadajo bolj v n prijateljski krog. Zares. MILAN VINCETIČ* enega otroka, so verjetno »n dli« propagandi, češ da za vs® bo ne dela, ne hrane, »ausl’ . bodo v onesnaženem Predavatelj je menil, da n® & mo »preveč misliti, kaj bo c® set, dvajset let...« Dejal je, strah, da Zemlja ne bi n1 prehraniti vseh ljudi, odveč-dvidevajo sicer, da se bo s prebivalstva povečalo do 2100 s sedanjih šest milijar 12 milijard, potem pa se bo u lo. Ob sedanji tehnologiji pn va hrane pa lahko Zemlji hrano za 33 milijar , Gledano »globalno« P° takem človeštva ne bi sm® 0 strah za preživetje, ve^ardiha razkošja, pa čeprav trgo-C1 sedaj z njimi bajno služijo, in tisti, ki se znajo iti, povpraševanju strežejo na vse kriplje, pa pri tem sploh ni pomembno, ali se idrijska čipka naklekla v kakšni delavnici v Ljubljani ali celo na Štajerskem. Napoved - ob prelomu tisočletja bo zlati čas za humanitarna društva Božične pesmi nam pojejo o miru, sreči in blaginji za vse ljudi ci PoftAL/ -to Mt/KM/t* MM A/tC PKiAsesu - TIRNA tega sveta. In v potrošniškem svetu, svetu razsipništva in razkošja ta čas od mize bogatih drobtine padajo obilneje kot preostale dni v letu. Za mirno vest in vtis čutečega, dobrotljivega kapitalista. Darovati za humanitarne namene, namesto da bi zapravljali za poslovna darila, postaja v zahodnem poslovnem svetu vse bolj običajni stil ravnanja. Posnemati ga začno tudi naši poslovneži. Zato si upam zapisati, da se bo ob koncu prihodnjega leta ali pred novim tisočletjem malha polnila predvsem humanitarnim organizacijam, ob robu voščilnic, ki si jih bodo izmenjali partnerji, pa bo pripisano njihovo ime. Razkazovanje dobrotljivosti - da se vidi, da se ve. In temu kitenju z dobrodelništvom naj bi stregli tudi mediji. MAJDA HORVATI Izbrani direktorji vidnejših pomurskih firm so bili pripravljeni odgovoriti na naslednja tri vprašanja: - Koliko denarja bo vaša firma letos namenila za poslovna darila? - Se s poslovnim darilom izreka le pozornost ali pa je v njem skrito kaj več? Bi bili pripravljeni naslednje leto poslovnim partnerjem zaželeti zdravja in uspeha ob novem letu le z besedo (voščilnico)? Cveto Žalik, direktor Nafte, je povedal, da so se letos odločili za darila manjše vrednosti in z etnona-vdihom. Z njim partnerjem izkažejo le pozornost, saj niso za »skrivalnice«. Po njegovem mnenju smo čas velikih obdarovanj že prerasli in bo besedno voščilo lahko kmalu čisto dovolj. Direktor Veletrgovine Potrošnik Jože Kovač je najavil, da bodo za poslovna darila letos namenili manj denarja kot lani in sploh dajejo zanje vsako leto manj. Kupce v poslovnih enotah bodo razveselili z drobnimi darili, skromnejša darila pa so pripravili tudi za pogodbene partnerje. Je takoj za to, da si partnerji ob novem letu sreče zaželijo le z besedo, vendar bi to morala biti akcija vseh poslovnežev. Tak dogovor bi morali spoštovati vsi. Rudi Cipot, direktor Zavarovalnice Triglav, je povedal, da so lani dva milijona tolarjev namenili namesto za poslovna darila murskosoboški bolnišnici, vendar pa ta gesta ni bila sprejeta na način, kot so pričakovali, niti ni bila ustrezno medijsko podprta. Zato bodo' letos spet obdarovali, pa čeprav je načeloma za podporo humanitarnih dejavnosti. Sploh so zanj največ vredni srečanje in stisk roke ter prijateljski klepet. V Muri poslovnih daril še niso izbrali, vsekakor pa bodo zanje dali manj denarja kot lani, je povedal Božo Kuharič. Izbrali bodo skromnejša in bolj uporabna darila v znak pozornosti, je pa tudi kadarkoli za to, da se takšno obdarovanje ukine. Voščilnice za partnerje v tujini pa že morajo biti, saj je to manira poslovnega sveta. Stanko Polanič, direktor SGP Pomgrad, je povedal, da so za poslovna obdarovanja načrtovali porabiti poldrugi milijon, vendar tega denarja ne bodo porabili v celoti. Prihodnje leto bodo obdarovanje opustili oziroma partnerjem izkazali pozornost na drug način, denar pa namenili v humanitarne namene. Manj kot lani bodo za poslovna darila porabili tudi v Radenski, z darilom pa izrekajo le pozornost in nikakor ne želijo doseči z njim še drugih namenov, Je izjavil Alojz Behek. Bolj kot poslovno darilo ob novem letu je namreč za nadaljnje poslovno sodelovanje vreden korekten poslovni odnos vse leto. O tem, da bi obdarovanje partnerjev sploh opustili, pa so v Radenski razmišljali že letos, toda pretehtalo je, da naj bo tokrat še po starem. Milica Benko, Puconci: »V zadnjem času je ponudba pri nas res dobra, čeprav daril zaenkrat še nisem nakupovala. Odločila pa sem se, da bom darila letos kupovala doma in da v Avstrijo gotovo ne bom šla. Poleg dobre ponudbe je tudi konkurenca, tako da so tudi cene ugodne. Sicer pa navade, da bi se obdarovali, nimamo, vsekakor pa za otroke pripravimo kakšna darilca. To so kakšne sladkarije in igračke, kaj večjega pa ne. Sama si ne želim nič kaj posebnega, morda zdravja.« Marija Zrim, Kuzma: »Nekaj daril sem že kupila, vendar ne v celoti. Kupovala pa bom v Soboti, tudi v Avstriji, kjer pride. Mislim, daje pri nas izbira kar dobra, veliko boljša je, kot je bila v preteklih letih. Še posebno če imaš denar, si lahko kupiš marsikaj. Kupujem bolj majhne stvari, kakšne pozornosti, svečnik, kapa, šal, rokavice, bonboniera ali kaj podob- nega. Sama pa si želim, da bi dobila zapestno uro. Božičku še nisem pisala, raje mu bom kar povedala. Iz preteklosti pa mi je ostal pri obdarovanju najbolj v spominu kakšen pulover, ki mi gaje spletla babica.« Jože Gomboc, Rakičan: »Za začetek smo kupili čokoladne dedke Mraze. To pa še ni vse, nekaj bo še prišlo zraven. Ne čakam zadnji dan, raje cel mesec počasi kupujem. Sam sem prodajalka in ugotavljam, da je ponudba zelo dobra. Zelo smo se približali Avstriji in vse, kar imajo tam, imamo tudi pri nas. Nam manjka edino tista vljudnost, mojstri, ki bi znali pomagati in svetovati pri darilih, ki bi kupljeno tudi sestavili, zmontirati... in pomagali kupcu. V naši družini si kakšnih večjih daril ob božiču ne kupujemo, sam pa si v prihodnjem letu želim, da bi bilo vsaj tako, kot je bilo letos.« Jože Rogan Korovci. »Daril še ne kupujem, prišel sem si malo ogledovat. Zaenkrat samo še gledam, ampak če bom videl kaj primernega, s čimer bi lahko koga obdaril, bom morda kupil. O darilih sem že premišljeval, ampak naj zaenkrat ostane še skrivnost, saj tega ne bi rad izdal po časopisu. Nekaj pa prav gotovo bo pod božično jelko. Jaz osebno pa si ne želim česa posebnega.« Jasna Šafarič, Kapela: »Daril še ne izbiram, ampak sem ugotovila, da je ponudba zelo dobra. Sem bolj tiste sorte, ki čakajo na zadnji trenutek, zato nisem še nič kupila. Ponudba je vedno boljša In vse se da najti, samo iskati je potrebno nekoliko bolj. Primerjam cene, kaj je najboljše. Mislim, da se splača kupovati pri nas. Mi doma se obdarujemo s simboličnimi darili, nič kaj velikega, kakšen spominek, oblačila, knjiga ali kaj podobnega. Rada imam vsa darila, ki sem jih dobila v preteklosti.« A. NANA RITUPER RODEŽ FOTO: JURE ZAUNEKER ■ 1O ;INTERVJU 17. december 1998, VESTMK Predbožični pogovor s salezijanskim duhovnikom g. Francem Mi ospod Franc Maršič je prijeten sogovornik. »Bežno« se poznava že nekaj let, tokrat pa sva sedla za mizo v ve liki sprejemni sobi v salezijanskem zavodu v Veržeju in se pogovarjala celi dve uri. Tam pa nisem dobil le veliko informacij, ampak odkril tudi vzrok za pojavljajoče se bolečine v mojem levem kolenu: hlad! Bila sva v nezakurjenem prostoru, čeprav to ne pomeni, da morajo salezijanski bratje živeti v hladu in mrazu, ampak ker je pošla prva pošiljka kurilnega olja. Ko bi bile cevi, ki vodijo od ločene kurilnice do prostorov z radiatorji, dobro izolirane, peč seveda ne bi bila tako požrešna; tako pa gre kar precej goriva tudi za »ogrevanje« toplovodnega kanala, in to se lepo vidi tudi na površini: stopljen sneg. Eden od množice problemov, ki jih bo treba prej ali slej »sanirati«. Šli so po svetu in prišli tudi v naše kraje Glede na to, da govori g. Franc Maršič prleško, sem bil prepričan, da se je narodil v Prlekiji ali v Slovenskih goricah; zdaj pa sem zvedel. da je sin prekmurske matere. Pobudnik ustanovitve skavtov v veržejski župniji je bil salezijanski župnik Janez Žabota, zdaj pa je pri skavtih »glavni« Franc Maršič, ki je tudi duhovni voditelj združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. Rodil se je 1961. leta v Melincih, novo mašo pa je daroval 1989. leta v Beltincih. Potem je bil leto dni kaplan v Cerknici, nato pa je kaplanoval leto dni na Kodeljevem v Ljubljani. Leta 1991 je bil premeščen v Veržej, kjer je postal župnijski upravitelj. Sredi letošnjega leta je bil imenovan za ravnatelja pomurske salezijanske skupnosti in za vodjo »projekta Veržej«, o čemer boste brali v nadaljevanju. On in upokojeni salezijanski duhovnik ter misijonar Martin Maroša, tudi rojen v Melincih, sta ta čas edina prebivalca v tem velikem poslopju slovenskih salezijancev. Letos v aprilu sta se izselila še zadnja begunca iz Bosne. V letih 1992-1998 so bili namreč v domu v Veržeju begunci iz Bosne in Hrvaškega, v nekem obdobju celo 210 ljudi. G. Franc Maršič je član redovne družbe sv. Frančiška Šaleškega, ki jo je ustanovil duhovnik turinske nadškofije (Italija) Janez Boško. Le-ta seje rodil 16. avgusta 1815. leta, umrl pa 31. januarja 1888. leta. Postavil je temelje redovnim skupnostim sv. Frančiška Šaleškega in družbi hčera Marije Pomočnice. Člane svoje redovne skupnosti je zavezal predvsem k raznovrstnemu delu za mlade, k misijonskemu delu in apostolatu dobrega tiska. V posameznih državah so nastale tako imenovane inšpektorije, pa tako tudi na Slovenskem, kise zdaj imenuje Salezijanska inšpektorija sv. Cirila Več kot zgolj oratorij Mogočno poslopje v Veržeju je država vrnila, kaj pa zdaj? in Metoda v Ljubljani. Salezijanci so 1901. leta odprli na Rakovniku pri Ljubljani ljudsko šolo, poboljše-valnico, mladinski dom, aspirantat, poklicne šole, dijaški konvikt ter visoko teološko in filozofsko šolo. V Veržeju pa so 1912. leta ustanovili: višjo in nižjo gimnazijo za redovne poklice, noviciat, mladinski dom in prevzeli vodenje župnije. V Murski Soboti pa so 1924. leta ustanovili dijaški konvikt in mladinski dom. Velik dar brata in treh sestra G. Maršič, po temle nekoliko širšem uvodu predlagam, da »pristaneva« v Veržeju, saj je navsezadnje namen tega pogovora delo salezijancev v tem kraju. Zanima me, kako je prišlo do prihoda vaših redovnih sobratov v Pomurje? - Za odgovor bom uporabil pisni vir: Kroniko župnije Veržej, ki jo je ob 60-letnici salezijancev v Veržeju (1981. leta) pripravil sale zijanski brat Jože Kostanjevec, sicer župnijski upravitelj v letih 1947-- 1950. Anton Puščenjak (umrl 1909. leta) je želel, da bi v Veržeju ustanovili Marijin dom marijanišče. Naredil je oporoko in vse premoženje prepustil svojim trem sestram, pozneje pa so le-te darovale salezijanski družbi. Željo darovalcev je izpeljal prelat dr. Franc Kovačič, kije 10. julija 1910. leta ustanovil družbo Marijanišče Veržej. Bilje tudi njen predsednik. Ustanovni člani so vplačali po. 100 kron, dobrotniki po več kot eno krono ... Med ustanovitelji je bila tudi tedanja trška občina Veržej, ki je vplačala 1.000 kron. Škof Mihael Napotnik je prispeval 350 kron. Marijanišče so začeli graditi 1911. leta, zgradili in blagoslovili pa so ga 27. oktobra 1912. leta. Tedaj je škof Napotnik v župnijsko kroniko tudi zapisal, daje Marijanišče »/„./ sezidano vsled preblage trške rodbine Puščenjakove ter namenjeno poduku in vzgoji moške mladine po vrlih duhovnikih salezijancih /.../ Daj vsemogočni in neskončno dobri Bog, da bi vladal v tej hiši duh sv. škofa Frančiška Salezija in glasovitega mladinoljuba Janeza don Boška ter da bi novoblago-slovljeni in danes otvorjeni zavod postal bogat vir nebeškega blagoslova za verženski trg, ta krasno Mursko polje, za vso staročastito škofijo Lavantinsko /.../« Z brodom na oratorij v Veržej Marijanišče je menda razgibalo ne le kraje na Murske polju, ampak je njegov vpliv segal še v Slovenske gorice in Prekmurje. - Iz župnijske kronike povzemam, da so že 1913. leta začeli v marijanišču s tako imenovanim oratorijem. Ob nedeljah je prihajalo v zavod okrog sto mlajših pa tudi pošolskih fantov iz Veržeja in bližnjih vasi, tudi iz Prekmurja, četudi takrat še ni bilo (veržejs-kega) mostu čez Muro, ampak je vozil brod. V zavodu so se igrali, poslušali krščanski nauk, vadili so se v petju in nastopanju. Pozneje se vpeljali tudi godbo. Imeli so seveda tudi priložnost za spoved in udeležbo pri sveti maši ob 9. uri. Namen oratorija je bil, mlade versko vzgajati in jim pomagati, da postanejo dobri kristjani in pošteni ljudje. Oratorij je obiskoval tudi moj sovaščan in redovni sobrat 2.500 kvadratnih metrov velika stavba nekdanjega marijanišča, v kateri naj bi bila salezijanska šola domače in umetne obrti. gospod Martin Maroša, ki pa je pozneje nadaljeval izobraževanje drugod, kot duhovnik misijonar pa je deloval v Čilu, od koder se je vrnil v sedemdesetih letih. V Veržeju sta bili tudi nižja in višja gimnazija. Ni pa se uresničila želja darovalcev kmetije in drugega premoženja (brat in sestre Puščenja-kovi iz Veržeja), da bi tam delovala tudi kmetijska šola, kajti zanjo ni bilo izobraženega osebja (učitelji) ... Bogato načrtovano poslanstvo marijanišča je uničila nemška okupacija. 27. aprila 1941. leta so Nemci naložili vse salezijanske duhovnike na tovornjak in jih odpeljali v Slovensko Bistrico, zavod I in njegovo premoženje (krave, konje, svinje, vino ...) pa zaplenili. »Plenilci« pa so bili na delu tudi po 1945. letu, ko naj bi zasijala svoboda, saj so nove oblasti nacionalizirale stavbe in zemljišča, ki so tako postali SLP. 1948. leta so zaprli salezijanskega župnijskega upravitelja Jožeta Kostanjevca, ker da so našli pri njem protidržavno korespondenco (pisma). Obsodili so ga na pet let zapora oz. prisilnega dela, a so mu pozneje kazen znižali na tri leta. Kostanjevec je bil sicer župnik v Veržeju v letih 1945-1948 in 1958-1965. V prostorih marijanišča v Veržeju sta bila po vojni vzgojni dom za vedenjsko moteno mladino in osnovna šola. Pred tridesetimi leti so zgradili za ta namena novo poslopje, a so marijanišče še vrsto let potem uporabljali za telovadnico. Ob okupaciji salezijanskega zavoda v Veržeju je bilo uničenih veliko dokumentov in knjig. Nekaj tega se je rešilo zaradi zavzetosti domačinov. Da bi znova sestavili drobce zgodovine, prosijo vse tiste, ki imajo kakšno fotografijo, knjigo ali kaj podobnega, kar je v zvezi s salezijanskim zavodom, da to odstopijo ali posodijo za prefotografiranje oziroma fotokopiranje. Po več desetletjih spet oratorij Prostori salezijanskega zavoda v Veržeju so zares veliki in ta čas slabo izrabljeni. Zdaj, ko ste mi jih razkazali, menim, da bo potrebno veliko denarja, preden jih boste usposobili sedanjemu času primerno. Treba bo urediti še ogrevanje, talne obloge, znižati stropove, da ne bi šla v nič draga energija (ogrevanje). Zdi pa se mi pomembno, da bo poslej lažje, saj je lastnik prostorov vaša redovna »inšpektorija« (provinca). Dobro bo, če doma ne boste prodali, ampak ga postopoma us posobili za prvotni namen -vzgojo mladine. Navsezadnje je to tudi poslanstvo vas - don Boskovih bratov salezijancev. - Salezijanci oskrbujemo v Pomurju štiri župnije: Veržej, Do-kležovje, Radence in Kapelo, v Murski Soboti pa delujejo salezijanske redovnice (hčere Marije Pomočnice). V pokrajini ob Muri smo salezijanci že 87 let in potemtakem smo tu doma. Zdaj, ko nam je država končno vrnila v last in posest poslopja in druge nepremičnine, seveda razmišljamo, kako jih uporabiti v skladu s cilji ustanovitelja našega reda don Boška. Zanimivo: po toliko in toliko letih G. Franc Maršič, ravnatelj pomurske salezijanske skupnosti in vodja projekta Veržej. smo imeli letos v Veržeju spet oratorij. Bilje od 9. do 14. avgusta od 9. do 17. ure. Šlo je za počitniški program, ki se gaje udeleževalo od 60 do 70 šolarjev (fantov in deklic). Rdeča nit oratorija je bilo podoživljanje resnične zgodbe o Mihi Magoneju iz Turina v Italiji, ki je bil poln peklenščkov in lisjaške zvitosti, a se je teh črnuhov znebil ter ohranil živahnost in smeh. Bil je tudi teden iger brez meja, iger v bazenu, iger z vodo, organizirali smo celodnev no bivanje v naravi. Na svoj račun so prišli tudi mladi pevci pa tudi' molili smo. Otrokom in mladini smo želeli ponuditi: DOM, ki sprejema; ŽUPNIJO, ki evangelizira; ŠOLO, ki uvaja v življenje; DVORIŠČE za prijateljske stike in za življenje v veselju. Mislim, da smo vsi skupaj - uspeli. Lani smo imeli v domu prvič tudi mladinsko silvestrovanje, seveda brez alkohola, in skušali ga bomo pripraviti tudi letos. Bilo je še nekaj drugih srečanj, na primer skavtskih. Začenjamo tudi z mladinskimi srečanji dekanije Ljutomer. Bodo salezijanci izobraževali za deficitarne poklice? G. Maršič, vi ste tudi že 1995. leta sestavili koncept Šole domače in umetne obrti Veržej. Osebno menim, da ste se domislili nečesa, kar utegne biti zelo koristno, seveda, če pride do uresničitve. Dejavnost, ki jo omenjate, je »deficitarna«. - Salezijanski zavod marijanišče oziroma klošter, kot ga imenujejo nekateri domačini, je dvonadstropna in deloma podkletena stavba, zgrajena za šolske potrebe, in v njej sta delovala nižja gimnazija in noviciat. Prizidek, ki je novejši, pa je uporaben za pisarne in druge pomožne prostore. Ekonomija pa je enonadstropna zgradba, povezana s kompleksom delavnic. Vsi prostori merijo 2.500 kvadratnih metrov, druge nepremičnine (zemljišča) pa obsegajo 3,5 hektarja. Kot idejo sem ponudil izobraževanje za rokodelske poklice, to tudi pomeni, da bi bil dan poudarek praksi in manj teoriji. Konkretno razmerje med teorijo in prakso: prvo leto dve tretjini teorije in ena tretjina prakse, drugo leto polovica teorije in polovica prakse, tretje leto pa dve tretjini prakse in ena tretjina teorije. Učence bi usposabljali za pečarje, keramike, za področje usnjene galanterije, umetne kovače ... Še največ možnosti pa bi imeli mladi, ki bi se usposobili v obrtno-umetni lesni tehnologiji oziroma lesni sekciji, na primer v strugarstvu, rezbarstvu, intarzijah. Poudarki v izobraževanju naj bili: etnografski, umetniški, rezbar-ski, restavratorski, sakralni ■ izobraževanje bi se vkljuceva , mladi po uspešno opravljeni osem letki; mladi, ki so prekinili že začeto srednješolsko izobraževanje,, mladi, ki bi se želeli dokvahfira oziroma prekvalificirati; m a > obravnavani kot vedenjsko mo ni; invalidi, ki so sposobni za to stno izobraževanje in delo; vsi, se že ukvarjajo z določeno do čo ali umetno obrtjo, pa ni/nav ustrezne formalne izobraz e. okviru šole bi lahko bil tudi in nat s 60 posteljami ... Nova občina-za mnoge veliko pričakovanje Kaj pa druge dejavnosti,^ primer oratorij, ki se jo, kaže letošnja izkušnja, sp prijel in zagotovo mladih n bo manjkalo tudi priho 11 leto? , e - Predvidel sem tudi vzpor® \ dejavnosti: nedeljski in Prazn'^ oratorij za širše območje; P° center salezijanske, mladins vzgojne animacije; kraj razn°^_ stnih srečanj in seminarjev za s zijansko družino; monogra^^ večerni tečaji za širši krog P°P 0 cije za kulturno, versko in vzg° področje; knjižnica. ,,a Najbrž pa se komu posta vprašanje, zakaj o vsem tem r mišljamo salezijanci? Spet ram spomniti na našega ustan telja Janeza Boška, ki nal^ naložil delo z mladino (Pr® stna skrb za mlade iz sveta ® potem je tu vzgojno Past0,ra načrt naše inšpektorije; v p misli je tudi močna tradicija območja. . v0. Pa kadri? Vzgojni kader in dstvo šole; salezijanci in c an lezijanske družine. Pr°feS° s0 Deloma naši, deloma tistL g0. zaposleni na drugih sredt1-1* ,za lah; mogoče pa je dobiti tu čas dveh mesecev) gostujoč^ fesorje iz tujine. Mojstri-kaj starih mojstrov imamo, z veseljem razdajali svoje z” a Finančni viri? Denar mims 0 za šolstvo in šport, donato iz tujine, denar iz progra, Phare, pomoč Kolpingove z^. sofinanciranje šolnine (° premožnejših). H oa O pobudi so že razprav 1$^ ljutomerskem občinskem in marsikje drugje in soji njeni. Zdaj, ko imaiho v ® spet samostojno občino, pobudo prenesli na župa ja občinski svet. Zavedam Pa do šole ne bomo prišli čez saj gre za finančno in str° pa zahteven projekt. Prepn®a. sem, da nam bodo pri tem gale šole, ki so sorodne tej, bi jo imeli v Veržeju- Sti že navezali s šolami v Italiji, Franciji in NemciJ1- ŠTEFAN SOBOČAN • KHK, 17. december 1998 Pomoč za Majo Zaslišal se je novorojenčkov glas Pomagajmo materi in otroku v stiski! H ea Krambergerje gluhonema, saj ima stoodstotno izgubo sluha. Je nekvalificirana delavka, brez stalne zaposlitve, prijavljena na zavodu za zaposlovanje v Dobrodelnosti ni nikoli preveč: EHO - Podpornica Mobilna diakonija in mladi v stiski Drugega maja shod Podpornice na Hodošu Pri Evangeličasnki cerkvi na Slovenskem deluje Evangeličanska humanitarna organizacija (EHO) - Podpornica. Njen sedež je v Murski Soboti, Slovenska ulica 17, njen predsed-n'k pa je g. Geza Filo, duhovnik v Ljubljani. Ta je tudi odgovoril na Novinarjeva vprašanja o poslanstvu EHO - Podpornice. nikom, in sicer: pomoč pri plačevanju položnic, pri nakupu šolskih potrebščin, kurjave... Organizacija in izvedba posvetovanj z zasvojenimi in odvisniki, organizacija učnih delavnic, pomoč pri rekreaciji prizadetih in organiziranje raznih taborov.« Ali bodo vse to, kar načrtujejo, izpeljali, pa je seveda odvisno tudi od denarja, ki ga bodo dobili od Fiha, in denarja, ki ga bodo zbrali s prostovoljnimi prispevki. Denar zbirajo na posebnem računu številka: 51900-620-203 - 05 - 1340115 -1251929. Za konec pa še datum letnega shoda EHO - Podpornice: 2. maj 1999 na Hodošu. Priložnost za dar, ki ga tistemu, ki ga ima, najbrž ne bo težko dati, kajti lahko je prepričan, da bo pomagal sočloveku. Š. SOBOČAN ■ Murski Soboti, sicer pa ima sedem let delovne dobe. SIM v*. "EHO - Podpornica ima namen, uresničuje diakonično in social-n° Poslanstvo Cerkve, v okviru katere si prizadeva za pomoč potreb-nim ljudem. Ustanovljena in registrirna je bila januarja 1997. Že pred tem, od leta 1968, je v Evangeličanski cerkvi delovala Podpornica, vendar je bilo njeno delovanje usmerjeno večinoma le v medsebojno pomoč cerkvenim občinam v diaspori. Z registracijo in širšo organiziranostjo pa se je humanitarno delovanje razširilo tudi zunaj obsega Cerkve - na pomoč ljudem, ki io potrebujejo. Namen: medsebojna pomoč evangeličanskih cerkvenih občin; Pomoč socialno ogroženim ljudem; za ljudi v duhovni in duševni stiski; pomoč ljudem ob raznih nesrečah. Zbiranje sredstev: prispevki ternikov, dotacije, dohodek od svojega dela (organizacija raznih Srečanj...), darila doma in iz tujine, dmgi zakoniti možni viri.« Ba odmevi? "Velikih humanitarnih projektov s' zaradi splošne majhnosti na področju humanitarnosti v Evangeličanski cerkvi ne moremo predsta-vfeti. Vendar kljub temu na tem področju ne smemo ostati popolnoma Pssivni. Vizijo razširjenega delo-tenja vidimo predvsem in izključno z ijudmi, ki so pripravljeni del svo-Je9a časa ali sposobnosti nameniti Za sočloveka, kar lahko v prihodnje rojeva večjo solidarnost in dobroto, d ljudeh, ki se pogosteje obračajo Pomoč, je v večini primerov po-eg gmotne stiske tudi drugačna s'lska, zato jim je potrebno stati ob ^rani in pomagati pri iskanju poti v oljše življenje. Mi predvsem že-lnio Pomagati tistim družinam in Posameznikom, ki zaradi kakršne-?a koli razloga izpadejo iz sistems-6 ureditve državne socialne poduči ter sami ne znajo ali ne zmo-tejo iskati ustrezno pomoč. To so Predvsem posamezniki (za njimi so °gosto tudi družine), ki so se pre-sijali s priložnostnimi zaposlitvami n s° ostali ob izgubi dela brez pra-'C' Posamezniki in družine, ki so IVeli v normalnih razmerah, pa so 6 znašli v hudi stiski zaradi ste-atev, likvidacij podjetij... ter se v °vih okoliščinah ne znajdejo; po-amezniki, ki doživljajo hude stiske । atedi neurejenih odnosov in nasi-a v družini, pa nimajo poguma ali °žriosti, da bi poiskali pomoč pri ^kovnih institucijah, ali pa je te-ta ^remajhna; ostareli, osamljeni, bol-Q'al1 drugače prizadeti ljudje, ki jim kakršna koli pomoč ali pogo-veliko pomenijo.« Srečanje Podpornice ’96 v Selu na Goričkem. Prihodnje leto bo na Hodošu., EHO - Podpornica je letos finančno pomagala dvema majhnima cerkvenima občinama, družini v Posočju, ki ji je katastrofalni potres porušil hišo, in dvema družinama na območju Celja, ki sta utrpeli večjo škodo ob jesenskih poplavah. Ta sredstva so v letošnjem letu zbrali s prostovoljnimi prispevki vernikov na rednem letnem shodu EHO - Podpornice na Turjaškem gradu, nekaj denarja pa so dobili iz sklada Loterijskega sveta. V Evangeličanski humanitarni organizaciji (EHO) - Podpornici pa imajo seveda tudi načrte za prihodnje leto. O tem je predsednik g. Geza Filo povedal: »S tem, daje EHO - Podpornica registrirana kot dobrodelna humanitarna organizacija, ima po zakonu tudi možnost, da pri Fundaciji invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) kandidira za finančna sredstva. Tako smo tudi storili. Za leto 1999 smo vložili vlogo za finančno pomoč za dva j humanitarna projekta: Mobilna I diakonija in Pomoč mladim v stis- ki. , Mobilna diakonija. Gre za mobilno pomoč in nego ostarelih, bolnih in invalidnih oseb na domu. Ta program vsebuje oskrbo na domu pri prehrani, higieni, urejanju materialnopravnih zadev posameznika, čiščenje bivalnih prostorov, pomoč in nego bolnih, kjer je to potrebno; pomoč pri ogrevanju, oskrbi z ortopedskimi in toaletnimi pripomočki... Pomoč mladim v stiski. Materialna in posvetovalna pomoč mladim družinam in posamez- Lea Kramberger s hčerkico Majo. V tednu otroka se je zaslišal novorojenčkov glas. 6. oktobra 1998 je privekala na svet hčerkica Maja. Trenutno živita v Materinskem domu v Škofljici pri Ljubljani. Upravičena je do denarne pomoči otrokom v znesku okrog 46.000 tolarjev, za mesečno oskrbo v domu pa je dolžna prispevati 18.000 tolarjev. Sama mora seveda nakupiti sredstva za osebno higieno, pralni prašek itd. Pri LLT hranilnici in posojilnici v Murski Soboti smo odprli žiro račun številka: 51900-625-20012 05-1115-11051. Je kdo, ki bi pomagal materi in otroku. Prispevke pošljite na omenjeni račun s pripisom »Za Majo«. C.ŠKAFAR ■ Otroci »zasedli« Državni zbor Zanimive ugotovitve Naslednja tema bo AIDS in spolnost mladih etošnjega otroškega parlamenta z naslovom Otroci in mediji, ki je potekal 7. decembra v prostorih Državnega zbora Republike Slovenije v Ljubljani, se je udeležilo 172 otrok z vseh koncev in krajev. Organizacijo in vsebinsko zasnovo je tudi tokrat vodila Zveza prijateljev mladine Slovenije s pomočjo dr. Karmen Erjavec in mag. Zale Volčič s Fakultete za družbene vede. Zanimanje za dejavnosti projekta Odprta šola Po pouku še aktivnosti za prosti cas Šole so opredeljene kot javni prostor; so del nekega življenjskega okolja in morajo poleg izobraževalnih izvajati tudi del družbenih funkcij o tembolj, ker je družba v preteklih letih z vlaganji v zgraditev novih ali za obnovo starih prostorov ter za nakup opreme namenila temu področju precejšnjo skrb. Skoraj povsod so bili ljudje pripravljeni zbirati v ta namen sredstva tudi s krajevnim samoprispevkom. Tako se je zgodilo tudi v primeru nekdanjega srednješolskega centra tehniško-pedagoške usmeritve, sedaj Gimnazije ter Srednje strojne in tekstilne šole M. Sobota, ki delujeta v skupni stavbi. In kaj kaže praksa glede javnosti oz. odprtosti šolskega prostora? Žal obstajajo primeri, tudi v našem okolju, ko so šole po pouku, ob sobotah, nedeljah in praznikih večinoma zaklenjene, tako da ni mogoče, da bi v njih potekale razne prostočasne dejavnosti za mlade in starejše. Ali ni nikogar, ki bi bil pripravljen delati kot mentor (brez plačila), ali pa se vodstvo šole boji, da bodo udeleženci krožkov in drugih dejavnosti delali škodo, ki je ne bo imel kdo plačati. Odkar je tako (nekoč je bilo drugače), pa se mladi v prostem času vse bolj množično zatekajo v gostinske lokale, med nji- mi se širijo nasilje, uživanje drog idr. S tem pojavom so se hočeš nočeš morali soočiti tudi najodgovornejši na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo ter na Ministrstvu za šolstvo in šport. In da bi spodbudili prostočasne dejavnosti po srednjih šolah (kasneje naj bi prišle na vrsto tudi osnovne šole), je nastala zamisel o projektu Odprta šola. Šolsko ministrstvo se je obvezalo, da bo prispevalo 50 odstotkov sredstev za izvajanje dejavnosti, če bodo enak delež zagotovili na posamezni šoli (prispevki dijakov oz. staršev, sredstva lokalnih skupnosti, podjetij, donatorjev idr.).. Na prvem razpisu za pridobitev tovrstnih namenskih sredstev je sodelovala tudi Gimnazija M. Sobota. Pred nedavnim so prejeli iz Ljubljane pozitiven odgovor. Odobrili so jim milijon tolarjev in toliko morajo sedaj zbrati tudi sami. Ali jim bo to uspelo, je odvisno od pripravljenosti vseh tistih, ki so jim te dni poslali poseben dopis s prošnjo, da jim odobrijo določen del sredstev. Akcija bo trajala do konca šolskega leta. Dokaj številne aktivnosti pa so že stekle, ker so (bili) mentorji pripravljeni delati (prihajati v šolo popoldne, ob večerih, sobotah in nedeljah) brez vnaprejšnjega vsaj skromnega honorarja. Večina mentorjev je iz vrst profesorjev oz. profesoric gimnazije, za prostočasne dejavnosti pa je med dijaki in dijakinjami precejšnje zanimanje. Od 666 se jih vključilo čez 400. Imajo pa naslednje dejavnosti: logika, metodologija raziskovalnega dela, obvladovanje tipkovnice, prostovoljno socialno delo, prva pomoč, športni tabor, učenje za učenje, verstva in etika, računalniško grafično oblikovanje, fotografska delavnica, oblikovanje iz gline, likovno in videoustvarjanje, internet za vse, astronomija ON LINE, debatni krožek, priprava šolskega glasila, glasbeno ustvarjanje, raziskovanje, prometna vzgoja, filmski abonma, španščina, francoščina, latinščina, spoznavanje likovnega izražanja idr. JOŽE GRAJ ■ To je bilo sklepno dejanje, potem ko so imeli povsod otroške šolske, občinske in medobčinske parlamente, na katerih so oblikovali mnenja in stališča o temi Otroci in mediji. Kot je bilo pričakovati, so imeli mladi o tem dokaj zanimive ugotovitve pa tudi zahteve oz. predloge. Tako bi morali po njihovem mnenju uvesti v šolske programe predmet vzgoja za medije, morali bi jim omogočiti sooblikovanje radijskih in televizijskih oddaj ter uvesti celo otroški TV-dnevnik, med 16. in 21. uro bi morali na televiziji predvajati predvsem oddaje za mladino (dokumentarne in mladinske oddaje), ne pa pozno v noč, v medijih je potrebno nameniti več pozornosti pravilni rabi slovenskega knjižnega jezika itd. Predstavnik britanske organizacije Save the Children g. Allan Sidalli, ki se je udeležil letošnjega otroškega parlamenta, je ob koncu povedal, da je to eden od najuspešnejših primerov soodločanja otrok pri pomembnih vprašanjih, zato bodo skušali ta projekt prenesti tudi v Veliko Britanijo. 080 1234 JG1 OJ v pr TOM pnZPMS »KimAŽtM KUC ■ VSAK PAN OO 12" t>O 20‘ O TEM IN ONEM 17. december 1998, ■II 45-letnica slovenskega krvodajalstva Število krvodajalcev ves čas enako Pri nas darujemč prek 40 tisoč litrov krvi na leto V Kuštanovcih zahtevajo visoko odškodnino za peskokop »Če bi ukinil prozvodnjo kremenčevega peska, bi moral takoj odpustiti štirideset delavcev!« V soboškem hotelu Diana je območno združenje Rdečega križa pripravilo slovesnost ob 45-letnici krvodajalstva na Slovenskem. Med obširnim kulturnim programom je goste pozdravil pod- župan mestne občine Murska Sobota Rudolf Horvat (župan Anton Slavic se je zaradi bolezni opravičil), kot slavnosti govornik pa je nastopil predsednik Rdečega križa Slovenije dr. Vladimir Topler: Direktor Kerne Branko Drvarič zavrača očitke vaščanov kot neresnične »Rdeči križ je največja človekoljubna organizacija na svetu, krvodajalstvo pa je najbolj elitna družba znotraj te organizacije. Rdeči križ je nastal pred več kot sto leti, toda trpljenje ostaja še zdaj. Živimo v stoletju velikih tehnoloških dosežkov, kot je na primer kloniranje, tako da se nam postavlja vprašanje: kako da ne moremo ustvariti te enostavne tekočine, kot je kri? Ta tekočina se jzmika našim tehničnim in znanstvenim dognanjem. Vendar pa nas ta tekočina tudi povezuje, saj večkrat radi rečemo, da smo »bratje po krvi«. Zato moramo storiti vse, da dvignemo ugled krvodajalstva v naši družbi. V Sloveniji je sto tisoč krvodajalcev, ki letno darujejo več kot štirideset tisoč litrov krvi. Število je ves čas enako in to dokazuje, da nismo krvodajalci zaradi malice ali dela prostega dne, temveč zaradi tega, ker si želimo medsebojno pomagati. Ponosno pa lahko povemo, da v teh petin Murski val je organiziral kviz ... Spoznavajmo svet med Rabo, Muro in Dravo, ki je sicer na sporedu enkrat mesečno - ob torkih. V letošnji finale so se uvrstili: Tomaž Gregorec iz Kobilja, Janez Benko s Stavešinskega Vrha, Jože Geči iz Sela, Grega in Andrej Gomboši iz Murske Sobote, Izidor Rajnar iz Veščice pri Murski Soboti, Marija Peček iz Sodišinec, Franci Žilavec iz Domajinec, Marija Gergorec s Petanjec, Štefan Žerdin iz Lendave in Mira Časar iz Murske Sobote, ki je bila zmagovalka kviza. Nagrado ji je podelil avtor vprašanj in predsednik žirije Franc Kuzmič, kustos pedagog, iz Murske Sobote; v žiriji pa sta še bila: Janez Ferenc iz Veržeja in prof. Evgen Titan iz Murske Sobote. TrgoAvto Trgovina, Servis d.d. sooo Koper, Pristaniška 43A VABILO K SODELOVANJU TRGOAVTO ima v Murski Soboti, Lendavska 29b, že uveljavljeno prodajalno avtostroke. Prodajalno bi želeli zaupati podjetniku, da bi v njej prodajal blago v našem imenu in za naš račun. Interesenti naj pošljejo pisne prijave v 8 dneh po objavi na naslov TRGOAVTO KOPER, Pristaniška 43a. Lahko nas pokličete tudi po telefonu, št. je 066 272 510. štiridesetih letih pri nas še nihče ni umrl zato, ker ne bi imeli pravšnje krvi.« Med slovesnostjo pa je prispelo tudi sporočilo predstojnika ljubljanskega kliničnega centra dr. Primoža Rodeta, ki je lepo dopolnjevalo prejšnji govor: »Preljubi Slovenci, prenehajmo drug drugemu piti kri. Rajši jo dajmo tja, kamor si ona želi.« Podeljena so bila tudi priznanja in plakete krvodajalcem: 28 posameznikom za 45-kratno darovanje krvi, 37 posameznikom za 50-kratno, 18 posameznikom za 60-kratno, 7 posameznikom za 70-kratno, dvema za 80-kratno in dvema za 90-kratno ter trem, ki so darovali kri prek stokrat. Boris Škerjanec jo je dal 104-krat, Franc Fartek in Jože Ošlaj pa po 129-krat. Priznanje je prejelo 42 organizacij Rdečega križa in njihovih enajst posameznikov kakor tudi družina Sočič iz Beltinec, kjer vsi darujejo kri: oče, mati in vsi trije otroci. TOMO KOLES ■ roblem je v bistvu enostaven: na severovzhodni strani vasi Kuštanovci je firma Kerna začela z izkopavanjem. Ker vaščani menijo, da jim Kerna dela veliko naravno škodo, so na puconski občinski svet poslali predlog z zahtevo po odškodnini v višini pet odstotkov od Kemine prodajne cene. Toda ta na prvi pogled majhna številka v resnici pomeni ogromne milijone, zato se je puconsko podjetje temu odločno uprlo, tudi zato, ker menijo, da so zahteve vaščanov nerealne. Direktor Kerne Branko Drvarič odgovarja na očitke vasi Kuštanovci, ob tem pa razkriva eno še bolj perečo stvar, namreč v kakšni krizi je firma iz Puconec in kakšni težki časi se ji obetajo: Odplačila po projektu in sanacija »Rad bi se najprej ozrl na obrazložitev in poudaril, da je v več točkah oziroma v večini točk netočna in nerealna. Moram razložiti, kako poteka postopek pridobitve lokacijskega in gradbenega dovoljenja na območju, kjer ima naša firma interes. Ko pristopimo na neko območje in se tam opravijo raziskave, na podlagi katerih ugotovimo, da bi tam lahko izkoriščali - to se zgodi vsakih deset, dvajset, let, ker smo najprej izkoriščali v Puconcih, potem smo se preselili za nekaj let v Bodonce in sedaj v Kuštanovce, to pa je tudi vse v petdesetletni zgodovini naše firme - moramo v postopku te pridobitve plačati oziroma dobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Ob tem moramo plačati še spremembo namembnosti zemljišča, to pa je v bistvu tisto, kar dejansko država pobira zato, da mi lahko na nekem območju neke stvari sploh počnemo. Mi smo za ta območja v Kuštanovcih spremembo plačali, namreč večina zemljišč, ki smo jih koristili, je bila v zasebni lasti, odkupili smo jih od zasebnikov po takrat trikratni ceni vrednosti ocenjenega zemljišča, s tem da so vsi ti zasebniki lahko naredili golosek, se pravi, da je vsa njihova lesna masa ostala njim. Mi smo vzeli zemljišče, obenem pa moram poudariti, da se ob pridobitvi lokacijskega in gradbenega dovoljenja napravi tudi načrt izkoriščanja. Le-ta pa vsebuje tudi načrt saniranja, vendar je to časovno odmaknjeno, ker lahko pristopimo k sanaciji šele takrat, ko je to območje izkoriščeno. Na prvem delu, ki je bil vrnjen družini Benko v celoti, smo takšno sanacijo popolnoma izvedli, tako kakor predvideva rudarski in zakonski projekt. Namreč projekte za izkoriščanje in sanacijo napravi Ministrstvo za gospodarstvo oziroma njegov del za rudarstvo. Se pravi trditev, da mi v Kuštanovcih sploh nismo ničesar sanirali, ni resnična. Drugi del, na katerem trenutno še izkoriščamo rudo in v skladu s tem, ker je železnica pridobila ta zemljišča za odlaganje deponije Usodni peskokop v Kuštanovcih oziroma jalovine na prihodnji trasi, bo ta v sklopu tega celovito saniran. Če tega ne bi bilo, bi mi morali to sanirati v skladu s projektom, kije bil narejen in ki ga je potrdilo Ministrstvo za gospodarstvo. Kdo dobi prst in bi rad še celo roko? Ko smo se odločali, da bomo prišli v Kuštanovce delat odkop, smo tudi lovski družini Križevci plačali odškodnino za motenje posesti, za kar nas obtožujejo, da nismo storili. Poleg tega mi vsako leto tej lovski družini še nakažemo najmanj sto tisoč tolarjev za motenje miru živali. Lansko leto smo za cesto Mačkovci-Kuštanovci prispevali štiri miline tolarjev, v prejšnjih letih pa smo v vasi z našimi stroji opravili večino gradbenih del na vseh glavnih cestah, ki so asfaltirane. V mojih osmih letih direktorstva smo vsakomur iz Kuštanovec dali to, za kar nas je prosil, enako velja za celotno vas. Štirje milijoni, ki smo jih lani dali za cesto, so bili znak naše dobre volje. Mi smo bili prej pridobitvena organizacija združenega dela, sedaj pa smo zasebna delniška družba. V letu 1996 smo plačali državi 45 milijonov tolarjev posebnih davkov, se pravi davek iz dobička in iz posebnih dohodkov, kijih moramo plačati, v letu 1997 smo plačali 46 milijonov, v letu 1998 do sedaj pa spet 45 milijonov. In ta slovenska država nam po rudarskem zakonu, kamor spadamo, pobere tisto, kar ona meni, da mi moramo plačati. Kemovci so rudarji V Kuštanovcih napačno menijo, da se mi enačimo z gramoznicami, to pa ni res. Mi smo rudarji in spadamo pod rudarski zakon. In za spremembo od teh gramoznic, ki morajo plačevati pet odstotkov od prodajne cene, ker ponavadi jemljejo ven in takoj prodajajo, nobeden od treh rudnikov kremenčevega peska, kolikor jih je v Sloveniji, ne plačuje tega. Zakaj ne? Zato, ker sta razen nas, ki ustvarjamo dobiček na drugih področjih, oba rudnika že več let nerentabilna in delata z izgubo. To sta rudnika Termit Domžale in Kremen Novo mesto. Naša proizvodnja kremenčevega peska je vsa ta leta na robu rentabilnosti, in država se z nami pogaja za koncesijo. V Kuštanovcih zahtevajo pet odstotkov od prodajne cene kremenčevega peska. Država razmišlja o dveh odstotkih od stroškov oziroma od lastne cene rude. Naša ocena je, da ustvarimo pri peskih približno en odstotek dobička na leto. Ta izračun je na precej patriotskih temeljih zaradi tega, ker če bi kot direktor ukinil proizvodnjo kremenčevega peska, bi moral takoj odpustiti štirideset ljudi! Proizvodnjo smo nadaljevali, čeprav smo jo zmanjšali za sto odstotkov, ker je ne moremo prodati po lastni ceni in ustvariti dobička. Uradno je to bilo doslej en odstotek in pol dobička, dejstvo pa je, da nova delniška družba, nadzorni svet in zunanji lastniki od mene zahtevajo, da naredim realni izračun. Proizvodnjo bomo morali zmanjšati na trideset do štirideset tisoč kubikov na leto. Zato je odškodninska zahteva petih odstotkov nerealna. Kot zasebna delniška družba smo dolžni plačevati državi koncesijo za izkoriščanje rude. Po novem rudarskem zakonu ostane sedemdeset odstotkov koncesijske dajatve državi, trideset pa se je vrne v občino. Predlagam, da teh trideset odstotkov dobi vas Kuštanovci. »Enakega brega ne bo več, ni pa tudi nobenega vodnega toka« Kuštanovci nikakor ni niso prizadeti s tem, ker je kop severovzhodno od vasi. Ne trdim pa, da naj so vaščani indiferentni do tega, kar se dogaja. Zemljišče smo vrnili državi, ker ga nismo mogli odkupiti in je v lasti zemljiškega sklada. Jama bo sanirana z tristo ali petsto tisoč kubiki odpadka s trase železnice. Trditve, da so morali zaradi nas vaščani Kuštanovec obnoviti vodnjake, so popolnoma neresnične. V teh petnajstih letih na tem območju nikoli nismo zašle i nobenega vodnega toka, saj g za popolnoma zbit materia, sploh ne omogoča nobenih v° nih kanalov pod zemljo. Črna prihodnost za Kemo Glede na spremembe na se nam obetajo težki časi. RuS , tržišče je zaprto, precej sF3 nam je tako kot drugim osta neplačanih, belorusko tržišči zaprto, češko in slovaško tržiš jemlje samo polovico tistega, je lansko leto, ker se je pačzaC la finančna kriza, JugoslaviJa^ katero smo precej delali, jev dnjih štirinajstih dneh P000^ zaprta, vendar oni tako ali ta nimajo denarja, Hrvaški Pa se naslednjih mesecih napove gospodarski bankrot. Vse nas6 države so naša glavna tržišča- V časopisih sem zasledil r® lamno prilogo, ki mi je dala3 šno dosti misliti, namreč v M3 bor prihaja mednarodna v®r1^ Obi in oni ponujajo gradben0 pilo, ki ga mi delamo pet d°s tisoč ton, se pravi petdeset stotkov naše proizvodnje, v vreči po 650 tolarjev. Moja las cena v tovarni je 820 Vsak dan prihaja več tujcev-no pred kratkim sem gleda šarkarsko tekmo med Barcelono. Na reklamnih P311^ je bilo napisano »Kerakoll«-največji proizvajalec lepil v p pi, ima petindvajsetkrat v । proizvodnjo kot mi in v Slov se reklamira na eni največji šarkarskih tekem, se pravi: tu Mi se moramo v prihodnje P gajati. Toda kako? To je s1^ moja skrb, ne pa Kuštan°v^ toda želel bi povedati samo to, smo v danem trenutku Pr vljeni pomagati, ne m°ren^,6^ sprejemati nobenih takih o nosti, kot si jih neka vas en°s no zamisli.« Pogajanja o rešitvi na na, Kema-Kuštanovci se h0^0^ daljevala s skupnim pogov° vseh prizadetih ob predh0^ pridobljenem pravnem m0 sestanek pa bo sklical župa° čine Puconci Ludvik Nova je - mimogrede rečeno ' sam zaposlen v Kerni. „ s g TOMO KOLE Vm, 17. december 1998 KMETIJSTVO 13 Sto let organiziranega čebelarstva na Murskem polju Uspešno nadaljevanje tradicije Čebelarji tega območja se ponašajo s svojim domom in društvenim praporom S slovesnostjo, ki so jo s kulturnim programom polepšali učenci domače osnovne šole, so minulo nedeljo v čebelarsko-gasi-Iskem domu v Križevcih pri Ljutome-ru zaznamovali 100-letnico organiziranja čebelarjev na Murskem polju. Slovesnost so popestrili z obnovlje-nim praporom društva, za katerega je vseh 43 čebelarjev tamkajšnjega čebelarskega društva prispevalo spominske žebljičke. Društvo je svoj Prapor razvilo leta 1969 ob otvoritvi čebelarskega doma. Kot je na slovesnosti povedal Anton Slavič, predsednik Čebelarskega društva Križevci, segajo začetki organiziranja čebelarjev na tem območju že v prejšnje stoletje, v obdobje velikega prosvetljenstva in narodnega prebujanja, to pa je bil tudi čas nastajanja prvih slovenskih društev. Želja Po ustanovitvi čebelarske organizacije je Ned čebelarji na Murskem polju dozorela v zadnjem desetletju devetnajstega sto-^tja in leta 1898 so na pobudo poznejše- Ledena trgatev Stavijo na kakovost Sladkorna pesa še ni pospravljena Predelali bodo ves pridelek Največ nepospravljenega pridelka je na Dolenjskem Težav s prodajo vina nimajo V Vinogradniško-vinarsko gospodarstvo Borkovih je eno najbolj znanih na območju Ra- dgonsko-Kapelskih goric, saj obdeluje dobrih šest hektarjev vinogradov z 22 tisoč trsi samih vrhunskih sort. Borkovi stavijo na kakovost, saj pri delajo le nekaj več kot 20 tisoč litrov vina, zato pa nimajo težav s prodajo. Samo letos so imeli 11 različnih trgatev, Vrhunec njihovega vinogradništva pa je bila tedena trgatev laškega razlinga. Iz 1.200 kilogramov zmrznjenega grozdja so iztisnili 120 litrov moštva, v kate-rem so namerili 160 Oekslejevih stopenj sladkorja. To vino bodo napolnili v manjše stekleničke, na trg pa bo prišlo okoli leta 2001, nam je poveda-IsDana Borko, ki se z vinogradništvom inten-zMib ukvarja že 15 let. TEKST 'N FOTOGRAFIJA: O. BAKALi nsk ski Jagodni izbor za leto dva tisoč 1 y ‘1 ■* 1 ■ - x! — n.i:_ ed številnimi poznimi in zimski- mi trgatvami, pripada eno častnih mest gotovo tudi Lucijini | '''"«« I IIIVUl . 9atvi prj Kupljenovih v Okoslavcih. Zanimanje za omenjeno trgatev je bilo sebej veliko, saj je trgatev potekala pri vi slovenski vinski kraljici Ireni Kupljen, trgatev pa je potekala po vseh starih lcajih. Kupljenovi, ki so letos pridelali Turnišče: cene pujskov Pravi zimski mraz, saj se je temperatura spustila globoko p°d ničlo, je prejšnji četrtek prodajalce pujskov zadržal d°ma. Tako je bilo na sejmu v Turnišču le 15 pujskov, starih od 7 do 9 tednov in težkih do 25 kilogramov, za Par pa so prodajalci zahtevali od 15.000 do 17.000 to-ariev. p0 dolgem času tokrat ni bilo niti ene kupčije. Na slovesnosti ob 10O-letnici čebelarske organizacije v Križevcih so štirim najzaslužnejšim članom podelili odličja Antona Janše, ob jubileju pa so društvu čestitali tudi številni gostje. Fotografija: MARIJA TIVADAR ga čebelarskega učitelja Ivana Jurančiča ustanovili čebelarsko organizacijo, katere prvi predsednik je postal Jernej Slana, P ridelovalci sladkorne pese so letos lahko zadovoljni s količino pridelka, nekatere pa še ve- dno pestijo težave pri spravilu in na poljih je tako še nekaj nepobranega pridelka. V Tovarni sladkorja v Ormožu pravijo, da so letošnji pridelki nadpovprečni, saj se gibljejo okoli 50 ton na hektar, v tovarni pa bodo tako predelali 375 tisoč ton sladkorne pese. Nekoliko pod povprečjem pa je kakovost letošnjega pridelka, saj pesa vsebuje manj sladkorja. nekaj nad 40.000 litrov vrhunskega vina, so s tem tudi zaključili letošnjo sezono, čeprav bodo 6. januarja imeli še trgatev, poimenovano po Treh kraljih. Žal pa je vreme naredilo svoje in letošnja Lucijina trgatev laškega rizlinga, ki je bila pri Kupljenovih petič, ni bila ledena, saj je temperatura v primerjavi s predhodnimi dnevi bistveno zrasla. Kljub temu pa bodo Kupljenovi na čebelar iz lljaševec. Čeprav ta organizacija formalno ni bila registrirana kot društvo, je začela pridobivati člane za sloven- Nekaj nepobranega pridelka je ostalo tudi na pomurskih poljih, po podatkih tovarne pa je bilo ob koncu minulega tedna v Prekmurju še okoli 40 hektarjev nepospravljenih njiv. Pridelovalci so sladkorno peso pobirali tudi v snegu in mrazu, po besedah Vinka Štefančiča pa spravilo zdaj lahko ogrozijo le močna odjuga ali hud mraz in visok sneg. Če bo teklo vse po načrtih, bodo prekmurski pridelovalci peso pospravili še ta teden, tovarna pa bo nato mehanizacijo preselila na Dolenjsko, kjer, je še največ nepospravljene sladkorne pese. začetku prihodnjega tisočletja napolnili izjemno kakovosten jagodni izbor Lucijina trgatev - letnik 1998. Sicer pa pri Kupljenovih, ki prodajajo predvsem na ljubljanskem in gorenjskem območju in ki nimajo težav s prodajo, verjamejo, da tudi letos ne bo težav. »Menim, da kakovostno vino ni težko prodati in zato pozornost posvečamo predvsem kaKOvosti. Ravno zaradi tega smo imeli letos največ predikatnih trgatev. Med njimi pa moram poleg Lucijine omeniti tudi prvo ledeno trgatev in traminca, ki smo ga potrgali v četrtek, 10. 12., namerili kar 192 Oekslejevih stopinj oz. skoraj 50 odstotkov sladkorja, tako da sodi gotovo med rekorderje na tem območju,« je pred tradicionalno vinogradniško pojedino povedal Vlado Kupljen, oče vinske kraljice Irene. OSTE BAKALi sko čebelarsko društvo, s tem pa je plahnel tudi vpliv nemštva nanjo. Že v dvajsetih letih tega stoletja so imeli v ljutomerskem srezu 90 odstotkov panjev s premičnim satjem, kar 17-odstotni delež pa je že zavzemal AŽ-panj. Razmere za čebelarjenje so se po drugi svetovni vojni poslabšale, z intenzifika-cijo kmetijske pridelave in kemizacijo so s polj izginjale medovite rastline, razmere pa so čebelarje silile'k prevažanju čebel na pašo. V nove razmere čebelarjenja se je uspešno vključilo tudi vodstvo čebelarskega društva Križevci, leta 1963, ko so praznovali 65-letnico delovanja društva, pa so se odločili, da zgradijo čebelarski dom. To jim je uspelo skupaj z gasilci, hkrati z otvoritivijo doma leta 1969 pa so razvili tudi društveni prapor. Dom, ki so ga poimenovali po Antonu Janši, rabi zdaj gasilcem in čebelarjem, slednji uspešno nadaljujejo tradicijo, z vključevanjem mladih članov pa zagotavljajo, da se bo tradicija tudi nadaljevala. LUDVIK KOVAČI Če so v tovarni sprva načrtovali, da bodo s predelavo pese končali sredi decembra, bo zdaj tovarna delala še 26. in 27. decembra, nato pa bo sledila tako imenovana topla ustavitev, saj bodo nadaljevali s predelavo rjavega sladkorja. Če bo potrebno, bodo sladkorno peso prevzemali vse do konca leta in še prvi teden v novem letu, to peso pa bodo lahko tudi predelali. Sicer pa napovedujejo, da bodo v štirinajstih dneh povsod v Sloveniji končali s spravilom sladkorne pese. Sneg in mraz na kakovost pridelka naj ne bi vplivala, zato pridelovalci, ki sladkorno peso še pospravljajo, pri ceni ne bodo oškodovani, zatrjujejo v tovarni L. KOVAČ ■ Slovarček manj znanih pojmov (Nadaljevanje) apopleksija • nenadno sušenje rastline Apopleksija ali kap je še posebno pogolta pri marelicah. Sredi poletja, navadno v sušnem obdobju, na eni ali več vejah začne veneti listje. Kmalu se veja posuši, pogosto pa celo drevo. Največkrat so obolela ' drevesa srednje starosti, čeprav pri tem ni pravila. Za ta pojav še vedno ne poznamo pravega vzroka. Domnevni vzroki za kap bi naj bili pomanjkanje vode v tleh, neskladnost cepiča in podlage, okužba z nekaterimi glivičnimi boleznimi, posledice zimske pozebe, okužbe z virusnimi in bakterijskimi boleznimi itd. Najbrž apopleksijo povzroči kompleks vzrokov, ki se pojavijo hkrati. Včasih lahko rešimo drevo, če prizadeto vejo takoj odrežemo. Priporoča se tudi zalivanje marelic v sušnem obdobju. Proti kapi so odpornejše marelice, ki so cepljene na slivo v višini vsaj 80 cm nad tlemi. Tudi pri vinski trti se pojavlja kap, ki jo povzroči skupina glivic pod imenom Mal d'Es-ca. Dokazano je, da se glivica lažje ‘širi na starejši trti, ki je bogatejša s taninom. Glivica razkraja notranjost trsa in pri tem povzroči motnje pri pretoku hrane in vode, tako da trta lahko dolgo hira, ne da bi odmrla. Posušene in hirajoče trse moramo odstraniti in sežgati. Pri obnovi moramo temeljito odstraniti stare korenine in druge ostanke, ki so nosilci glivic. Cene v kmetijskih trgovinah Agromarket Tešanovci artikel cena akumulator 135 Ah, 12 V 20.476,00 akumulator 110 Ah, 12 V 16.000,00 akumulator 97 Ati, 12 V 11.407,00 akumulator 75 Ah, 12 V 7.583,00 akumulator 55 Ah, 12 V 6.666,00 akumulator 45 Ah, 12 V 5.666,00 napajalnik za pujske, 1/2" 742,86 napajalnik za pujske, 3/4" 876,00 napajalnik za govedo 3.420,00 napajalnik za piščance 700,00 napajalnik za kokoši 533,00 visokotlačni pralnik 23.630 betonski steber za vinograd 6x6,2,80 m 830,00 pocinkana žica 02,2 mm, 03,0 mm, 02,8 mm 140,00 pocinkana žica 02,5 mm 145,00 žvepleni trakovi, 0,5 kg 560,00 tekoče žveplo, 1 I 350,00 tekoče žveplo, 1/21 290,00 stekleni balon, 541 2.800,00 stekleni balon, 34 I 2.400,00 stekleni balon, 101 1.200,00 Agroma Ljutomer artikel cena akumulator 150 Ah, 12 V 22.710,00 akumulator 110 AH, 12 V 17.900,00 akumulator 100 Ah, 12 V 12.900,00 akumulator 97 Ah, 12 V 12.800,00 akumulator 75 Ah, 12 V 9.650,00 akumulator 55 Ah, 12 V 8.100,00 akumulator 50 Ah, 12 V 7.300,00 akumulator 45 Ah, 12 V 7.050,00 napajalnik za govedo Agrocom 3.400,00 do 4.950,00 napajalnik za pujske, 1 /2" 850,00 napajalnik za pujske, 3/4" 1.126,00 visokotlačni pralnik Lavor, 100 barov 29.449,00 visokotlačni pralnik Lavor, 120 barov 42.500,00 motorna žaga Stihi 017 47.871,00 motorna žaga Stihi 025 68.584,95 motorna žaga Stihi 029 76.795,25 motorna žaga Stihi 039 89.200,00 motorna žaga Husqvarna F61 79.600,00 steklen balon, 54 I 2.250,00 steklen balon, 34 I 1.950,00 steklen balon, 251 1.580,00 tekoče žveplo, 11 260,00 tekoče žveplo, 51 1.150,00 žvepleni trakovi, 0,5 kg 490,00 Panonka Blagovna hiša artikel cena cisterna za vino s plavajočo podnico, 351 9.346,00 cisterna za vino s plavajočo podnico, 801 14.464,60 cisterna za vino s plavajočo podnico, 1001 16.714,20 cisterna za vino s plavajočo podnico, 2001 25.082,20 cisterna za vino s plavajočo podnico, 3001 29.450,90 steklen balon, 101 881,50 steklen balon, 25 I 1.876,90 steklen balon, 341 2.119,90 steklen balon, 54 I 2.353,40 tekoče žveplo, 1/21 176,30 tekoče žveplo, 11 232,10 tekoče žveplo, 101 1.884,20 parafinsko olje, 11 366,80 žveplo v prahu, vinobran, 500 gr 341,20 žveplo v prahu, vinobran, 20 gr 72,20 bentonit, 1 kg 853,10 bentonit, 100 gr 103,70 neosol, čistilo za vino, 30 %, 11 827,50 želatina, 30 %, 0,5 I 636,60 vinikomplet za določ. žvepla in kisline 4.791,00 tulci, PVC, raznih barv 4,50 napajalniki za govedo 3.390,00. do 3.850,00 napajalniki za drobnico 2.835,00 do 2.953,00 motorna žaga Dolmar PS 400 56.364,00 motorna žaga Husqvarna 61 FF 74.852,00 motorna žaga Stihi 039 90.365 pretočna črpalka BE-M20 12.562 pretočna črpalka S-M30 24.948,00 Semenarna Kalia M. Sobota artikel cena steklen balon, 101 1.066,90 steklen balon, 251 1.931,10 steklen balon, 34 I 2.275,30 steklen balon, 541 2.904,90 vinikomplet za določ. žvepla in kisline 4.791,00 tekoče žveplo, 11 246,00 tekoče žveplo, 31 675,80 tekoče žveplo, 51 934,70 žveplo v prahu, vinobran, 20 gr 85,40 žvepleni trakovi, 1/2 kg 523,80 bentonit, 100 gr 100,90 želatina, 100 gr 327,20 parafinsko olje, 11 241,30 zapiralka za buteljke, ročna 8.888,10 ročna pretočna črpalka 2.053,20 kotel za žganjekuho, 80 I 82.742,40 samokolnica 7.522,00 lopata za sneg, PVC 1.268,20 lopata za sneg, ALU 2.809,90 lopata za sneg, lesena 1.494,90 napajalnik za govedo 4.185,90 14 REPORTAŽA 17. december 1998, VBI* V lepi Baški že štirideset let Kraj skupnega spomina Baški je res lepo ... Tako iz leta v leto pojejo naši otroci, udeleženci otroške kolonije in šole v naravi. To poletje je lepote morja in zanimivost skupnega bivanja v Baški doživelo več kot osemsto štirideset otrok, in v štirih desetletjih, kolikor je Baška »naša«, so letovanja ob morju postala del spomina prek šestintrideset tisoč otrokom. Baška je torej več kot le kraj na otoku Krku. Je mesto, s katerim je povezanih tisoč lepih spominov na otroške dni, užite ob morju in na soncu. Je kraj velikih pričakovanj, otroškega veselja, posebnega doživetja... Odkrili so Baško »Leta 1954 smo letovali v Novem Vinodolu ter se v mesecu avgustu z vso izmeno udeležili vsakoletnega festivala folklore na otoku Krku v Baški. Ob potepanju po mestu smo naleteli na ruševine nekdanjega hotela Gran-dič. Baščani so nam zaupali, daje ruševina naprodaj. Ker nam je bilo mestece všeč, smo začeli kovali načrte o odkupu,« se tistih trenutkov, ko so prvič odkrili Baško, spominja Dragica Juter-šnik, starosta taborjenja in letovanja naših otrok. Takoj po vrnitvi so udeleženci kolonije prek sveta za socialno skrbstvo in varstvo mater in otrok, katerega načelnica je bila Štefka Berglez, začeli akcijo za odkup stavbe in konec leta 1954 so potem na skupščini sprejeli sklep o nakupu ruševine hotela Grandič za potrebe letovanja otrok na morju. Na posebnem računu so se zbrali prvi štirje milijoni takratnih dinarjev. Odkup so se je zavlekel, kajti lastnikov je bilo več in nekateri so živeli v tujini. Okrajni ljudski odbor je končno konec leta 1955 v vseh salonih Renault Renault. Moč idej le sto let AVTO . ŽIVLJENJA e o n ra ra ra & O o 0 ra m o E e E e 1 o '5 v> ra o 0) ra o G o o & to o \a novoletnem srečelovu vas čaka še 50.000 čokolad vlille M ere is RENAULT Od 10. do 24. decembra za štiri milijone dinarjev kupil porušeni hotel in gradnja se je začela. Projektivni biro, kateremu je takrat direktoroval Feri Novak, je hitro pripravil načrte za obnovo, gradnja je bila zaupana gradbenemu podjetju Partizan iz Senja, strokovni nadzor je prevzel inženir Štefan Ficko. »Takrat se je v Baško potovalo dva dni, ladje pa so vozile na otok samo v poletni sezoni, gradilo pa se je le pozimi. Zato je bilo treba veliko iznajdljivosti že samo za to, da si prišel dol. Med gradnjo pa je prihajalo do neštetih zapletov. Delavci, ki so gradili, niso imeli strokovnega znanja, arhitekt Štefan Ficko, ki je večkrat prihajal na gradbišče, pa je bil zelo natančen. Zato je direktor takratnega Sograda Štefan Šabjan dol poslal svoje delavce. Tisto, kar so tamkajšnji delavci zgradili, so naši porušili in sezidali na novo, da so potem z gradnjo sploh lahko nadaljevali,« se začetkov gradnje spominja Hela Sreš. Segrapovi delavci so potem hodili v Baško tudi naslednje zime. V hišici na dvorišču so jim postavili postelje, ki jih je odpisa tisočkrat hvala veliki novoletni srečelov Pri nakupu novega avtomobila lahko izkoristit)' naslednji' popuste (z davkom); Kangoo, Twingo, Clio 120.000 Si l; vsi modeli Vlegana in Scenic 180.000 Sl I: Laguna. Salrane. Espace 240.000 Si l : modeli z motorji nad 1,8 I 26 1.000 Sl I . la bolnišnica, sami pa so si morali tudi kuhati. Živež so jim pošiljali od doma. Začetki so bili slani Po vseh mukah, gradili so namreč v času, ko je bilo veliko pomanjkanje gradbenega materiala pa tudi denarja, so leta 1958 zidavo končno pripeljali do konca. Še isto leto je v Baški letovala prva skupina predšolskih ter štiri skupine šolskih otrok. Dom je bil zgrajen za sto dvajset otrok in osebje. »Z nabavo inventarja smo imeli zelo velike probleme. Izkušnja ob gradnji, da so nam pošiljali najslabši material, nas je izučila, da tamkajšnjim dobaviteljem nismo več zaupali. Želeli pa smo, da bi bil ta dom opremljen za daljše obdobje in da bi bil primeren za otroke. Spomnim se, s kakšno muko smo dobili večji hladilnik. Takrat jih preprosto ni bilo. Tudi pralnih strojev ni bilo in prati je bilo treba na roko. Velik problem je bila tudi voda. Vzgojitelji so bili zelo nezadovoljni, ko so morali cele noči dežurati. Z vedri so stali v vrsti in vodo, kije curljala iz pipe, nosili v nadstropje za sanitarije in jutranje umivanje,« se nelepih prigod z začetkov delovanja otroškega doma spominja Hela Sreš. V kuhinji so imeli štedilnik na drva, toda drv na otoku ni bilo. Dobivali so butare debelejših vej, ki so jih zaposleni v domu potem na dvorišču sekali za kurjavo. Zaradi tega je med osebjem in upravo doma večkrat prihajalo do sporov, hude besede pa so padale tudi na relaciji Murska Sobota-Baš- ka. V tistih časih v malem kraju na otoku, kot je bila Baška, tudi ni bilo mogoče 'dobiti zadostne količine živil, zato so pred vsako sezone dol poslali cel kamion hrane s trajnejšim rokom uporabe, pokvarljivejše blago pa so pakirali z vsako izmeno otrok posebej. Takrat so otroci in vzgojitelji potovali z vlakom do Reke in v Pragerskem so morali presedati, kar je bilo ob gori prtljage, in če so bili v skupini majhni otroci, za vzgojitelje sila težko. Pozneje so se z železničarji dogovorili, da so z otroki ostali v vagonu in so jih le priključili kompoziciji, ki je šla do Reke. Pa so doživeli tudi to, da so nanje pozabili ali pa jih priključili k napačnemu vlaku. Tudi z osebjem ni šlo lahko, saj so bili redki pripravljeni prevzeti delo, ki traja od maja do septembra in vsak dan od jutra do večera. Kljub vsemu je dom posloval in sprejemal otroke, sredi šestdesetih pa so tudi dokončno uredili lastništvo doma ter ga vpisali v zemljiško knjigo. V sedemdesetih letih so se takratne pomurske občine uspele dogovoriti o ključu financiranja doma, dom pa je, potem ko so ga z dograditvijo letovišča v Rovinju zapustili sindikalisti, sprejel še več otrok. Leta 1983 je bil otroški dom Daneta Šumenjaka kot poslovna enota priključen murskosoboškemu Centru za socialno delo. Rekordno leto po številu otrok pa je bilo 1985, ko se je. letovanja v Baški udeležilo prek dva tisoč sedemsto otrok. Ostali so, čeprav je bila vojna Leta 1991 je dom v Baški sameval in le redki so verjeli, da ga bo otroški živžav spet kmalu napolnil. V začetku leta 1992 je dal zavetje učencem in profesorjem turistične in gostinske šole iz Osjeka ter dvema družinama iz Vukovarja. Sredi poletja so se učenci s profesorji vrnili domov in s finančno podporo Zavoda za zdravstveno zavarovanje OE Murska Sobota je še isto leto odšlo na morje 345 naših otrok. Otroški dom v Baški je last pomurskih občin, toda za poslovanje in vzdrževanje ima le začasno dovoljenje. Za dokončno ure ditev položaja bo namreč treba počakati na sklenitev pravno*3’ stniškega sporazuma med državama. Upravnik doma Bojan Nemec, ki to dolžnost opravljale vse od leta 1982, ugotavljala5 tamkajšnjega ministrstva za d®*0; županstva in lokalnih skupno5*1 ni nobenih znamenj, da bi nam dom odvzeli. V letih sosedstva in še posebej zaradi pomoči, ki j° Je otroški dom ponudil begunce®’ smo pri domačinih zapisani ko* prijatelji. Toda odločajo tisti tam zgoraj in sporazum med SIove nijo in Hrvaško se šele pripravil3-zato ne bi bilo odveč, da bi ”* pani občin stopili v bran naše®11 domu. Kajti Baška je več k°*'e stavba z dvoriščem in bliži”0 morja. S svojo ugodno klim0, kjer se mešata gorski zrak z Velebita in toplota z morja, je zdravi liški kraj za otroke, ki obolevaj0 za boleznimi dihal. Je pa tudi l°a* ob morju, kjer otroci social”0 ogroženih družin okusijo rado®*1 morja. In teh otrok, kot pravij0' bo vedno več, kajti vedno več J1 tudi družin, ki si ne morejo p”’®’ ščiti skupnih počitnic. MAJDA HORV^1 VESTNIK, 17, december 1998 ________ŠCUL.TURA Temna stran spomina Demoniziranje prejšnjega sistema? e vrabci čivkajo, da vsaka oblast sebe idealizira, svoje nasprotnike pa demoni-z>ra, zato ima vsakršna »zgodovinska resnica« dve strani medije, ali kot slišimo danes ob razvpiti razstavi kratke zgodovine totalitarizma v Sloveniji (1945-i990) v ljubljanskem Cekinovem gradu, svojo temno stran meseca. Ob tem moram dodati, da naj si vsak, ki si jo bo ogledal - in ogled toplo priporočam -, pogleda še stalno razstavo novejše zgodovine nadstropje višje in potegne črto - »mučeniki« so namreč na °beh straneh. Pa tudi junaki. Pravi in namišljeni. »Diktatorjem in družbenim nasilnežem,« piše pobudnik razstave pisatelj Drago Jančar v knjigi Temna stran meseca, kije izšla k°t dokument in hkrati kot popotnica k razstavi, »ki imajo na vesti zatiranje človekovih svoboščin in pravic - pa če so stokrat Slovenci in če so stokrat dobro hoteli - je zato treba povedati, kaj so: diktatorji in nasilneži; in zločincem je treba povedati, kaj so: zločinci. /.../ Vse, kar seje dogajalo v teh petinštiridesetih letih, si moramo jasno priklicati v svojo zavest, postati mora sestavni del našega zgodovinskega spomina in našega današnjega življenja. Kakor so to streljanja v mariborskih zaporih, frankolovska obešanja, begunske mučilnice, taborišča Raba in Oswiecima. /.../ Vedeti moramo, da so del naše zgodovine in današnje zavesti tudi Rog, Goli otok, Teharje in Sterntal, neznana grobišča, ljubljanski in mariborski zapori, ženska taborišča Rajhenberg in Ferdrenk.« To je razstava o nasilni pozabi, o zamolčanih temah v prej- Napovedujemo 62 ITHRTRO4 PETER DAJNKO Ljubljanski madrigalisti v M. Soboti rW 1 ešani pevski zbor Ljub-h ’ j I Ijanski madrigalisti od le-/M" ta 1991 združuje okrog r*deset pevk in pevcev, ki so že peli v drugih zborih, a so si Zaželeli novih izzivov. Umetniški ^dja Matjaž Šček je mlad, ven-az že uveljavljen zborovodja; v । etih 1993-1998 je namreč vodil ^r®dstava pantonime.» . ne more govoriti jezik, je na-°v Predstave, ki jo je izvedlo Slo-gledališče gluhih iz Kopra, nedavno gostilo v soboški graj-korani. Avtor in režiser pred-g ave, Pantonimik svetovnega slove-.Andres Valdes, je na teme iz Sahdanjega življenja ustvaril priku-Mojstrsko izveden in vsekakor eda vreden gledališki dogodek. i Pravi mojstri pantonime so se terazab tudi igralci, trije Koprčani r domačin Damjan Šebjan. r°jekt je denarno podprla Ev- Marsikdo se še spominja tele ekskucije pa tudi obtožencev. Kdo že so bili? Njihova imena pa tudi slike lahko najdete tudi v učbeniku za zgodovino za osmi razred! Kakšne slike že so bile v naših? šnjem sistemu, o katerih se je le šepetalo. O tem, kako smo bili opazovanj, kako se ni. smelo zbijati šal o Titu, kako so zardevali srednješolski profesorji zgodovine, če si jih pobaral o Rogu, v katerem da so neka grobišča ali Komorni zbor RTV Slovenija. Repertuar Ljubljanskih madrigalistov obsega skladbe različnih slogov, poudarek pa je na renesansi z Gallusom na čelu ter sakralni glasbi različnih obdobij; zbor je prejel številna priznanja in nagrade doma in v tujini. V soboto, 19. decembra ob 19.30 bo- ropska skupnost, saj tudi ona stremi k še večjemu izboljšanju kakovosti življenja gluhih in naglušnih, skratka vseh invalidov in jim s svojim prispevkom omogoča, da se čim bolj približajo nam, polnočut- nim. Predstava pantonine torej, ki si zasluži vse priznanje nastopajočim. (Martina Kuhar) in koncert okteta Dornava V cerkvi sv. Nikolaja v M. Soboti je gostoval oktet iz Dornave, mla podzemni vojaški štab, o tem, kako so vsi naši onstran luže .sovražniki našega sistema, kakp smo oboroženi ž BRIGAMA, ki je bila kratica za države, na katere smo mejili... Tudi v naši okroglini so se po Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo p s do nastopili na dobrodelnem božičnem koncertu v evangeličanski cerkvi, izkupiček od vstopnic, ki so na voljo v knjigarni Dobra knjiga in članih Lions kluba, ki koncert organizira, pa je namenjen za humanitarne dejavnosti, predvsem pa za pomoč slepim in slabovidnim. A. LOPERT ■ vojni dogajale temne stvari, Prekmurska četa je celo »čistila« štajerske in pohorske gozdove, kot so mi pripovedovali »borci«, potekala je seveda nasilna kolektivizacija pa tudi marsikateri grob je zasejan zunaj posvečene zemlje, Puklasti Miha je menda likvidiral industrialca Benka, na soboškem grajskem dvorišču so dva meseca po koncu vojne obesili tri »obtožence veleizdeje«, dva pa ustrelili... Vse to je sedaj iztrgano pozabi. In prav je tako. Če smo takrat vzhičeno ploskali ob prvomajskih paradah ali pompoznih praznovanjih dneva republike, je danes prav, da o stvareh razmislimo trezno in pošteno. Ta razstava - na njej je tudi znameniti soboški Bruc - razkriva zamolčano, strašljivo plat naše polpreteklosti, katere krvavo breme so čutili predvsem intelektualci, medtem ko je - kar se še dobro spominjamo - delavski razred vladal z diktaturo proletariata sam sebi. To je bila tragedija: da je vladala ideologija in ne razum. Zdaj je vse za nami. Vsak lahko položi na mizo svoje karte. Zdaj ni čas tišine, pa vendar nekateri še vedno molčijo. Prav je, da se obračuna s to preteklostjo, vendar ne pristransko ali samo z demoniziranjem prejšnjega sistema, saj je imel le-ta tudi svetlo stran meseca, kajne? Na to vprašanje nikomur ne vsiljujem odgovora pa tudi sama razstava ali omenjena knjiga nas ne more popolnoma zadovoljiti. In prav v tem je morda paradoks - da spet začenjamo misliti s svojimi glava-..... , ... n—■ ' mi. MILAN VINCETIČI Izidor Zadravec, Hommage a Tisnikar - Člani Fotokluba M. Sobota delujejo organizirano že več kot leto, tokrat pa se v soboški kavarni Jelša že drugič predstavljajo. Na večini umetniških fotografij gre za (jesenske) pejsaže ali de-talje iz predmetnega ali živega sveta, na naslednji razstavi pa bi se naj predstavili z umetniškimi portreti. S svojimi deli se predstavljajo Jožica Cigan, Dušan Dundek, Lado Klar, Igor Kolenko, Boris Lešnik, Dani Mauko, Drago Milič, Simon Petrovič, Karmen Pojbič, Jože Pojbič, Ivan Prelog, Walter Schne-eweiss, Katja Skalar, Andrej Štajer, Dominik Štajer, Marija Tivadar in Izidor Zadravec. Ob tem moramo poudariti, da je kavarna Jelša poleg cafe Arta skorajda edini gostinski lokal v M. Soboti, ki tudi z umetniškimi deli na stenah - prej so bile obešene podobe znanih Prekmurcev akad, slikarja F. Mesariča - skrbi za dobro počutje svojih gostov. - Izjemna razstava žuželk s pomenljivim naslovom V tišini žuželk, je vzbudila silno pozornost: v sedmih tednih, kolikor je razstava trajala, si jo je ogledalo kar 6500 obiskovalcev, kar je največ med razstavami na slovenskih tleh doslej! Muzealcem seveda čestitamo za ta, za mnoge morda neopdzni rekord, tisti, ki pa si niste ogledali kraljestva tega drobnega, a živopisanega sveta, pa ste zamudili za večno to 1 .................. enkratno priložnost: razstava so namreč za večno »podrli«! - Ta mesec gostuje beltinska folklora, ki jo spremlja Marko banda, na daljnem Japonskem. Seveda ne gre le za prikaz njihove folklorne ustvarjalnosti v eni največjih tokijskih dvoran, temveč tudi za promocijo naše dežele, o čemer bomo v našem časopisu še poročali. Lado Klar, Jabolka Panonski Portreti končano njegovo pastoralno delo, za njim pa je bilo tudi več kot 20 knjižnih naslovov v še za današnje čase zavidljivi nakladi. V Dajnkovem slovstvenem delu, skoncentriranem na slabi dve desetletji, se prepletajo nabožno in Ijudsko-pro-svetiteljsko pisanje, jezikoslovno in leposlovno delo ter poljudno-strokovno ustvarjanje. Čeprav je nabožna in ljudsko-prosvetiteljska dela (aliu ponatise) izdajal skoraj ves čas, je mogoče v njegovem slovstvenem delu razbrati tri faze z različnimi vsebinskimi poudarki. V prvem obdobju (1816-1821) je v vzhodnoštajerskem pokrajinskem jeziku in še v starem črkopisu bohoričici izdal 6 del nabožne in ljudsko-prosvetiteljske narave. Ta dela se nadaljujejo tudi v naslednjem obdobju, katerega vrh je v letih 1824-1826 in v katerem uvede v svoje knjige svoj črkopis dajnčico, vendar mu prav slovnica Lehrbuch der windischen Sprache (1824) in pesniška zbirka Posvetne pesmi med slovenskim narodom na Štajerskem (1827) dajeta poseben pečat. V zadnjem odobju, osredinjenem na leta 1831-1833 se težišče Dajnkovega slovstvenega dela premakne v poljudno-strokovno smer, v kateri je najpomembnejši dosežek knjiga o čebelarstvu. (Nadaljevanje prihodnjič) da vokalna skupina, ki poje v tej sestavi komaj tri leta, vodi pa jo ga. Simona Žgeč Veselič. Na začetku koncerta so nam predstavili devet božičnih pesmi, drugi del pa je bil sestavljen iz ljudskih, nekaj umetniških in črnskih duhovnih skladb. Peli so zelo ubrano, tudi intbna-cija je bila stabilna, k dobri zvočnosti pa je prispevala tudi bogata akustika soboške cerkve. Žal moram dodati, daje bil obisk koncerta zelo skromen, a maloštevilni poslušalci smo jim vseeno navdušeno zaploskali. (Jože Grlec) Za razliko od marsikaterega drugega »gosta« v Panonskih portretih ime Petra Dajnka širši kulturni javnosti gotovo ni neznano'. Če drugega ne, se marsikdo, ki je v srednji šoli spoznaval Prešernova pesniška prostran- stva in v mislih zahajal na slovenske jezikovno-kulturne potke in stranpotke tistega časa, spomni t.i. črkarske pravde in po Dajnku poimenovanega črkopisa, ki ga je v tej nekrvavi vojni ponujal Slovencem in v katerem je v 20. in 30. letih 19. stoletja bilo natisnjenih okrog 50.000 knjig. V slovenski literarni zgodovini pa je Dajnko, rojen 3. aprila 1787 v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni, zabeležen kot jezikoslovec oz. slovničar, nabožni in polju-dno-strokovni pisec ter pesnik. Odraščal je v času, ko so razsvetljenske ideje v osrednjeslovenskem prostoru že dodobra vzvalovale prerod-no gibanje, ki je dajalo že tudi prve vidnejše leposlovne sadove, in v času, ko so prerodne ter narodnostno-osve-ščevalne ideje »okužile« tudi izobražence na slovenskem Štajerskem, med drugim tudi I. Narata, Š. Modrinjaka, G. Hermana, M. Jaklina idr. svetourbanske »akademike« - pobudnike široko zasnovanega slovstvenega in prosve-titeljskega programa za vzhodno Štajersko. Z enimi in drugimi idejami ter pobudami se je Dajnko zagotovo seznanil že v gimnaziji v Mariboru, kjer mu je bil učitelj (katehet) prav Ivan Narat. Tud v Gradcu, kamor je odšel študirat filozofijo in teologijo, je naletel na na-cionalno-prerodno spodbudne okoliščine, ko je J. N. primic na navo ustanovljeni stolici za slovenski jezik in v »societas slovenica« spodbujal k slovenskemu slovstvenemu in duhovnemu delu. Po duhovniški posvetitvi (18. marca 1813) je bil najprej krajši čas kaplan pri Sv. Petru pri Radgoni, nato pa odleta 1816 do 1831 duhovnik v radgonski mestni fari. Leta 1813 je postal župnik pri Veliki Nedelji. Prav tam je oeta 1873 bilo Dajnkova rojstna hiša v Črešnjevcih je pogosto obiskana IZ NAŠIH KRAJEV 17. december 1998, Na kratko Hrastovec Dosedanjemu direktorju Zavoda za duševno in živčno bolne Hrastovec g. Branko Kosu poteče 16. januarja mandat in se bo upokojil. O njegovem namestniku so že odločali v svetu zavoda, a se niso odločili za nobenega od devetih kandidatov, pač pa bo kako leto dni opravljal naloge direktorja dosedanji računovodja Milan Markuš. Od 1. novembra je cena enodnevne oskrbe v Hrastovcu 3.516 tolarjev. (F. KI.) Radenci Člani turističnega društva Radenci so tudi v letošnjem adventnem času okrasili nekatere objekte v Radencih. Tako imajo zlasti v večernih in nočnih urah drugačno podobo stavba krajevne skupnosti, smreka ob južnem delu restavracije Vikend ter avtobusna postaja. Nanjo so tudi izobesili svetlobni napis Srečno 99 z veveričko - simbolom radenskega turističnega društva. Okrasili bodo tudi Hrastje - Moto, Beračevo in Janžev Vrh. (G. G.) Kapela V cerkvi Marije Magdalene na Kapeli so tamkajšnje orgle stare okrog 200 let. So dokaj dotrajane in župnik Tone Hribernik ter okrog 2.600 vernikov razmišljajo o obnovi, kar bi stalo 40.000.000. Še raje pa bi vsi skupaj nabavili nove orgle, za katere bi bilo treba odšteti okrog 70.000.000 tolarjev. O dilemi (obnova ali nove orgle) se bodo nekaj časa še pogovarjali, nato pa se bodo odločili. V tej župniji so izdali pred kratkim novo številko župnijskega glasila Kapelski zvon. Tokrat je vsebina obravnava zapovedi, ki zavezujejo vernike k oblikovanju božje službe. V glasilu je tudi sicer še nekaj drugih razmišljanj in obvestil. (F. KI.) Beltinci V tem kraju že šesto leto deluje skavtska skupina. Redno se srečujejo ob sobotah popoldne v prostorih stare OŠ v Beltincih, ker bi radi, da bi se jim pridružilo čimveč mladih. V četi izvidnikov in vodnic so mladi od tretjega do sedmega razreda, v skupinah Klan roverjev in Popotnik pa so tisti, ki so stari več kot 17 let. (J. Ž.) Gornji Petrovci Petrovska občina in Saubermacher & Komunala sta organizirala ločeno zbiranje posebnih odpadkov. Zbrali sojih 187 kilogramov, od tega kar 125 kilogramov akumulatorjev. V primerjavi s podobno spomladansko akcijo so tokrat zbrali manj odpadkov. Velika izbira kuhinjskega in jedilniškega sedežnega pohištva: - stolov - miz - kotnih klopi , - jedilniških vitrin OB GOTOVINSKEM PLAČILU VAS ČAKA "1 8 °Zo POPUSTA! MOŽNOST NAKUPA NA 5 OBROKOV Z Obiščite nas in se prepričajte o naši bogati ponudbi! Odkupujemo hlodovino bukve, hrasta, jelše in češnje Informacije po mobitelu: 0609 626 049. VSEM KUPCEM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN DRUGIM ŽELIMO VESELE IN BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO 1999. LETO! /fc ar je MftAt&r picl! »Dvojnica« Leona Štuklja v Lukavcih Verona stopila v stoto leto Mlinopek ji je čestital s torto V Domu Lukavci je bila v petek krajša slovesnost, s katero so zaznamovali 100-letnico njihove varovanke Verone Marin iz Mekotnjaka. Verona seje rodila 5. decembra 1898. leta, torej v prejšnjem stoletju, v Žerovincih, kjer so imeli gostilno. Poročila se je na kmetijo v sosednji Mekotnjak in rodila štiri otroke: dva sina in dve hčeri. Sinova sta že umrla, živita pa hčerki, od katerih ena živi v Slovenj Gradcu, druga pa v Gradcu v Avstriji. Seveda sta tudi onidve zdaj že v visoki starosti. Nekoliko pogosteje obišče svojo mater hčerka, ki živi v tujini. Dokler je živel v Mekotnjaku sin, je živela Verona pri njem. Po njegovi smrti pa seje 20. aprila 1993. leta preselila v Dom Lukavci, saj ne le, da ni več sina, ampak je propadla tudi domačija. Jubilantka se za svoja (visoka) leta še odlično drži. Že res, da je »noge ne nosijo« več tako, ko nekoč, ki je bila še mlajša, ampak si mora pomagati z berglami oziroma palicami, toda noče se vdati usodi, ampak se izogiba vozičku, če je le kdo blizu nje in ji pomaga pri hoji. To je dobro, saj na ta način dlje ohranja vitalnost. Zdravja je še kar trdnega, dobro tudi vidi, zato rada bere; sliši pa nekoliko slabše. To pa zanjo ni velika ovira, da ne bi pela in -molila. Rada pa tudi dela, na primer lušči in prebira fižol. Po receptu za dolgo življenje je nisem vprašal. Morda pa ga boste odkrili »med vrsticami«; rada je delala v vinogradu, rada je srknila kak kozarček pa tudi zdaj se ne brani kupice sladkega vina. Brez mineralne vode! Pozimi pa ji dobro de kozarček hruškovega likerja. Rada ima tudi sladko pecivo, na primer kremšnite. V Domu Lukavci je tačas 295 varovancev in Verona Marin, rojena Pihlar, je najstarejša med njim. Ob njeni 100-letnici je vodstvo Doma povabilo na krajšo slovesnost in pogostitev jubilan-tkine svojce, predstavnike Centra za socialno delo Ljutomer (le-ta tudi plačuje njeno oskrbo)... in harmonikarja Grnjaka. Med dobrotami na mizi je bila tudi velika torta, ki so jo spekli v soboškem Tovarna masivnega pohištva, d. d Kolodvorska 3 9240 Ljutomer Delovni čas ob delavnikih od 7.00 do 15.00, ob sobotah od 8.00 do 12.00. Za vse dodatne informacije pokličite po telefonu: (069)84 413. »Mati, koliko pa ste vi stari?« - »Pravkar sem stopila v 100. leto.« - »Bogva5 živi!« - Foto: Š. S. Mlinopeku in jo podarili Veroni za njen vstop v 100. leto. No da, lukavska 100-letnica ni tako živahna kot olimpionik Leon Štukelj, pa vendarle imata nekaj skupnega: po deset dese ® tij svojega življenja. Mi (pi&eC in bralci) pa bomo seveda šli »fa kom žvižgat« veliko prej. _ ( Š. SOBOČAN' Sabina Hegeduš ... je naj... lepotica Slovenije '98. Zmagala je na finalnem tek^ vanju, ki je bilo v diskoteki Planet party, udeležilo pa se ga je 1 nalistk. Sabina Hegeduš je 24-letna študentka prava iz Murske bote. Za spremljevalki, ki jo bosta spremljali še na finalnem lepotice diskotek Slovenije ‘98, ki bo v Trebnjem, so razglasih $ letno Majo Medved iz Brežic in 18-letno dijakinjo Ines Lind|C Rankovec. Zmagovalka Sabina Hegeduš je prejela prstan s k® nom, vreden 1.000 mark, in brezplačno potovanje v Benetke-Na fotografiji od leve: druga spremljevalka Ines Lindič iz Rankov zmagovalka naj... lepotica Sabina Hegeduš in prva spremlje^ Maja Medved iz Brežic. - Foto: B. H. Na kratko Tišina Ob sodelovanju podjetja Saubermacher - Komunala iz Mursk® Sobote je v občini potekala akcija za ločeno zbiranje posebnih odpadkov. Skupaj je bilo zbranih 1.218 kilogramov teh odpa' dkov; od tega na Tišini 306 kilogramov, v Gederovcih 849 ki' logramov in na Cankovi 63 kilogramov. Prevladujejo odpadna olja, akumulatorji in baterije. M. J. Krajna Z odlokom o zaščiti vodnih virov so zavarovana'vodna zajetja za pitno vodo v občini. Mednje spadajo naslednji vodni virn Krajna, Gradišče, Murski Črnci, Tropovci, Tišina, Petanjcj’ Sodišinci (za Gederovce in Murske Petrovče), Rahkovc'-Vanča vas, Borejci, romski zaselek (Borejci - Vanča vas). M- WMK, 17. december 1998 ______I^^IAŠII^KRAJEV Kako se je nekoč v Seliščih kalilo slovenstvo in lovilo korak s časom 85. rojstni dan Uprizarjanje domačih iger in knjižnica s slovenskimi knjigami Domoljub Anton Lasbaher. Foto: F. Š. Domoljub Anton Lasbaher nameraval poz in cerkev, posvečeno sv. Cirilu in Metodu o časi, ko nas spomini vračajo v leta, ko so naši predniki živeli v avstro-ogrski monarhiji. In to je bilo takrat, ko je bilo težko _ biti Slovenec. Beseda teče o Antonu Lasbaherju, ki je imel v Seliščih trgovino in gostilno že v prejšnjem stoletju. Bil je izjemen domoljub. Govoril je: »Naši ljudje se morajo izobraževati doma. Ni do-bro, da služijo le Nemcem in se dajo potujčiti...« starosti mu je odpovedalo srce. Takrat se je pisalo leto 1911. Pisalo seje leto 1890, ko je začel Anton Lasbaher v Seliščih uporabljati in prodajati cement. Vaščani so ga imeli za čarovnika, tar je z vodo mešal pesek in ta-taat na Odmaknjenem podeželju nepoznani sivi prah. Iz te mešanice je nastal »kamen«. In v gostilni, kije bila v istem poslopju tat trgovina, so možaki stikali Slave in se počasi odločali za na-tap »čudežnega prahu«. Pa podjetni vaščan ni mislil le na gradnjo trdnejših domov. Veliko 'ztapička od trgovine in gostilne je dal za nakup slovenskih knjig. In postaviti je dal leseno poslopje, v katerem sta bili manjša dvorana in soba s knjigami. Tam So se zbirali vaščani, listali po takvah in igrali slovenske igre. Podjetnež je načrtoval tudi Pozidavo samostana salezijanskega reda. V ta namen sta kupi-I® z domačinom Rantašo potrebno zemljo. In tam naj bi stala ‘udi katoliška cerkev, posvečena slovanskima modrecema in svetnikoma Cirilu in Metodu. Pogosto je Lasbaher poudarjal zas-lužnost teh mož za našo pisme- Dve leti pozneje je umrl tudi osamljeni župnik Kunc. Lasbaher je bil oče mame soboškega slikarja Lojzeta Vebe-riča. In še ena zanimivost je povezana z Lojzetovim dedkom. Na nekdanji Lasbaherjevi in pozneje ter vse do danes Veberičevi domačiji je vzidana zaobljubljena kapela. Posvečena je Mariji sedmih žalosti. Postaviti jo je dal Anton Lasbaher ob težki nesreči šestletnega sinka. Zgodilo se je, ko so Lasbaherjevi vozili s konjsko vprego na velikem kmečkem vozu vino iz Sovjaka. Pri Sv. Juriju je padel otrok z voza pod konje in voz je peljal čezenj. Ni bilo možnosti, da bo preživel, a je. Zrasel je v krepkega mladeniča, ki gaje cesar poklical v nesmiselno klanje; v prvo svetovno vojno. In pred domačo kapelo so potem pogosto gorele sveče in Marijin kip so lepšale domače rože. Mladenič je za vedno obležal nekje na kamnitem bojišču. Anton Lasbaher je bil najprej čevljar. Potem je bil štirinajst let častnik v avstro-ogrski vojski. Pozneje je bil v domačem kraju predsednik združenja vojnih veteranov. Pravila je imel napisana v slovenščini. Izkupiček od slovenskih iger je namenjal za pomoč vojnim invalidom. Odlikovali so ga humanost, ljubezen do kulture, slovenstva... FRANČEK ŠTEFANEC ■ Gasilski veteran Elek Šeruga - 70-letnik Visok življenjski jubilej prof. Jožeta Grleca 1 avno na današnji dan praznuje 85. rojstni dan sta-rosta slovenskih rogistov, neutrudni skladatelj, umetniški vodja, učitelj in mentor prof. Jože Grlec iz Murske Sobote, ki je vtisnil slovenski lovski kulturi nepozaben pečat prav s svojim neizmernim čutom za lepoto in harmonijo, obenem pa se je razdajal tudi kot pedagog, skladatelj in dirigent. Prof. Jože Grlec kljub letom še neutrudno ustvarja, svoj glasbeni talent pa je podedoval predvsem po očetu, ki je igral violino, pravo glasbeno znanje pa je pridobival v vojaški glasbeni šoli in na akademiji, na kateri se je specializiral za trobento, violino in kompozicijo. Po štirinajstletnem igranju v vojaških godbah je postal kapelnik in vodja različnih civilnih godb, svoje znanje pa je prenašal tudi na mlajše rodove predvsem v lovskih organizacijah, saj je bil celih sedemindvajset let član LD M. Sobota in Bakovci; prav v slednji so zelo ponosni na svojega jubilanta. Leta 1927 je prof. Jože Grlec zbral skupino navdušencev in ustanovil zbor Prekmurskih lovskih rogistov, ki je ponesel svoj glas širom po takratni domovini pa tudi v tujino. Prav on je oral ledino na področju te glasbene nost, kulturo. V Seliščih je nameraval začeti z izdelavo opeke, saj je bilo tam naokoli dovolj ustrezne ilovice. Prijateljeval je z župnikom Kun-cem od bližnjega Sv. Jurija. In Lasbaherjevo pobudo je župnik ustanovil posojilnico. Pod-Jntneža sta imela veliko skupnih načrtov, a jih nista mogla ure-sničiti. Bila sta trn v peti takratnim avstro-ogrskim oblastnikom, tasbaherja je oviranje oblasti pri Uresničenju načrtovanega zlomi-i°- V oseminštiridesetem letu eča Domači gasilci so mu hvaležni 8 decembra 1998 je praznoval 70-letnico rojstva Elek Šeruga, častni predsednik PGD Radovci. V gasilske vrste je vstopil 1951. leta, ko se je radovsko društvo komajda postavljalo na noge. Takrat tudi še ni imelo ne parcele, kaj šele gasilskega doma; ni imelo ne opreme ne uniform. Zelo mlad se je vključil v gasilsko društvo in kmalu so ga izvolili v upravni odbor. Leta 1971 so ga izbrali za predsednika društva in pod njegovim vodstvom je društvo hitro napredovalo. Gasilci in drugi krajani so zgradili gasilski dom, nabavili so opremo, gasilsko vozilo ... Na njegovo pobudo je bilo v Rado-vcih tudi borovo gostiivanje, katerega izkupiček so porabili za cem Srečo prinašajo - dimnikarji! Oklica ne bi zlahka zamenjal 0imnikar Franc Domajnko, kije zaposlen pri dimnikarskem podjetju Čisto okolje v Gornji ( Radgoni, doma pa je na Ptujski Cesti pri . Ornji Radgoni, nosi dimnikarsko obleko in srečo e Polih 30 let. Rodil seje na Ptujski Cesti 1952. leta. Po konča-^°snovni šoli seje v podjetju Dimnikar Beltinci, d Gornja Radgona, izučil za dimnikarja. Njegov er učitelj in dimnikarski mojster je bil pokojni tažič. Povedal nam je, da ima svoj poklic rad in no ne bi zlahka zamenjal za kako drugo delo. Dnev- Se srečuje z ljudmi in jim prinaša srečo. *veliko lepega sem doživel ob opravljanju Se°Jega poklica. Zanimivo je srečanje z ljudmi, ko . 01 v delovni opravi. Mnogi še danes verujejo, da n dimnikarji prinašamo srečo. Pogosto sem priča dem, ki se ob mojem srečanju primejo za gumb. S(ot 0Pazujem, je to verovanje najbolj pogosto pri p reJših ljudeh. Mislim, da zares prinašamo srečo. Znašamo jo tistim gospodinjam, ki še kuhajo na p 5‘lnikih na trda goriva in pečejo kruh v krušnih Ceh- Vesele so, ko jim po čiščenju dimnika in dimnih vodov lepše vleče. Pomembno je g0 'c'taenje peči za centralno ogrevanje, saj s po-gOr.lrn in temeljitim čiščenjem zmanjšamo porabo lva,« je povedal Franc Domajnko. Franc Domanjko pri svojem vsakdanjem delu. -Foto: L. Kr. Ne moremo mimo njegovega konjička, to je gasilstva. Temu je predan že veliko let. Kot gasilec in funkcionarje dejaven v gasilskem društvu Orehovci. Kdo bi vedel, koliko ur je prebil med svojimi prijatelji gasilci ob delu v operativi in tudi pri prostovoljnem delu? L. KRAMBERGER! dograditev večnamenske dvorane, zgradili pa so tudi razgledni stolp. Poleg vodenja gasilskega društva je Elek Šeruga uspešno deloval tudi v vaškem odboru; v občinski gasilski zvezi pa je bil član predsedstva in član nadzornega odbora. V času svojega aktivnega delovanja je bil za svoje delo večkrat odlikovan z občinskimi, republiškimi in državnimi odlikovanji. Ob 60-letnici PGD Radovci, ki smo jo praznovali lani, pa je dobil odlikovanje Gasilske zveze Slovenije za posebne zasluge. Predlagan je bil tudi za najvišje odlikovanje - plaketo Matevža Haceta. Na zadnjem občnem zboruje po 26 letih svojega dela zaprosil za razrešitev s funkcije predsednika društva. V znak zahvale in doseženih uspehov smo ga imenovali za častnega predsednika [ Na kratko zvrsti - pred nekaj leti je izdal kaseto -, poleg vsega pa je tudi neutrudno skladal. Njegove imenitne skladbe - poleg skladb za pihalne orkestre jih je zložil več kot sto -tako izvajajo poleg naših tudi številne skupine rogistov iz Avstrije in Madžarske. Za svoje delo, ki ga je objavljal tudi na tujem, na primer v priznani reviji Nova avstrijska glasba, je prejel najvišja slovenska lovska priznanja, med njimi tudi zlato Zlatorogovo plaketo. Brez njegovih sklad ne mine seveda tudi nobena domača pomembnejša lovska prireditev, njegove koračnice, slovesni pozdravi, sakralne in druge skladbe so pravzaprav že del železnega repertoarja rogističnih skupin iz vseh srednjeevropskih držav. Ob njegovem življenjskem jubileju, ob katerem mu želimo še veliko zdravja in umetniškega navdiha, vas hkrati želimo povabiti na njegov celovečerni koncert, ki bo 11. decembra ob 18. uri v soboški kinodvorani. MARJAN TOŠ ■ Na kratko... Elek Šeruga, dolgoletni gasilski predsednik v Radovcih, zdaj častni predsednik, je vstopil v 70. leto svojega življenja. Ob jubileju je bilo slavje v gasilskem domu v Radovcih. V nedeljo, 13. decembra 1998, pa smo se zbrali radovski gasilci v gasilskem domu in častno proslavili jubilej našega dolgoletnega predsednika. Čestitamo mu in želimo zdravja in zadovoljstva ter upamo, da se bomo še dolgo srečevali. J. SEVER, TAJNIK PGD RADOVCI ■ Hotiza Na Hotizi so začeli graditi kanalizacijo 1997. leta in jo skorajda že napeljali, saj je treba narediti le še nekaj priključkov. Ni pa še narejena 300-meterska povezava z zaselkom Ložič, jo pa bodo napeljali hkrati z rekonstrukcijo magistralne ceste. Doslej so porabili za kanalizacijo 91.000.000 tolarjev, od tega 17.000.000 tolarjev, ki so jih prispevali naročniki in kar so zbrali s krajevnim samoprispevkom. Razliko so pokrili z denarjem, ki so ga dobili iz proračuna občine Lendava in proračunov raznih ministrstev. Zdaj pa si na Hotizi prizadevajo, da bi čimprej zgradili še čistilno napravo. (J. Ž.) Velika Polana Na področju komunalne ureditve in infrastrukture so veliko naredili na območju Velike in Male Polane ter Brezovice, saj so asfaltirali skoraj vse ceste in uredili obcestne jarke. Veliko dela pa jih še čaka, vendar zdaj, ko imajo samostojno občino, upajo, da bodo z deli hitreje napredovali. (J. Ž.) Lenart V hotelu Vindiš je bila od 25. do 29. novembra razstava adventnih venčkov. Tudi letos so jo pripravili cvetličarji z območja dosedanje občine Lenart, združeni v sekciji cvetličarjev, ki jo vodi Saša Lovrenčič iz Benedikta. Svoje ideje in domišljijo iz sveta folklore so vtkali v svoje razstavljene izdelke in pri obiskovalcih naleteli na lep sprejem. Prav gotovo nekateri od razstavljenih venčkov zdaj krasijo domove. (F. Br.) Lenart Začetna prizadevanja Franca Breznika in drugih zanesenjakov na področju olepševanja in urejanja mesta Lenart nadaljujejo v zadnjih nekaj letih prek javnih del. Tako so lenarške zelenice, cvetlične grede in korita skozi vse leto vzorno urejeni. Za lepši videz pa seveda skrbijo tudi lastniki zasebnih hiš in stanovalci v blokih. Veliko je bilo narejenega tudi na pročeljih starih hiš lenarškega trškega jedra. Vse to je prineslo Lenartu nagrado za najlepše urejeno manjše slovensko mesto. (F. Br.) 17. december 1998, REPORTAŽA .... vnosti narave, da jo ima v malem prstu ter ji gospoduje. Močno spomnijo človeški možgani, da DAEWOO futura system ®(069) 84 280 MOTOR Ponarejanje velike skrivnosti C - Ne bom se dala ujeti v zanko prepričanja, da je bilo o zimi po- so bile potrošene že vse besede, kar se jih je kdaj rodilo, in da smo do vrha prepojeni z besedami o prelestih zime. Jaz pa vem, da mi pogled na širine narave vedno znova razkriva, da gre za veliko skrivnost in da spokojnost zimske krajine daje blagodejni mir mojim mislim. Da, za skrivnost gre, ki je ni ustvaril človek. Naduto je človekovo prepričanje, da ima odkrite že vse skri- ponarejeno, kot so ponarejeni nadomestki narave, s katerimi si še posebno v predprazničnem zimskem času krasimo stanovanja, ulice in mesta. Z bleščicami, lučkami in še drugim kičem pačimo, potvarjamo naravo, jo silimo, da ustreza našim merilom lepega. Ta pa so v bleščečem, razkošnem, zlatem ... Zimski svet pa tam za bregom živi svojo tihoto in boj za preživetje. Zajčje sledi vodijo do gr- ni, ki se mu neprevidno približa-Ribe v gramozni jami so otrpnila da bi varčevale s kisikom. Znana nam je ta zgodba o boju za preživetje. Toda, čejuP0' stavimo skupaj, tisto v naravi in drugo, ki vlada med ljudmi, moramo uvideti njuno podobnost In na zunaj. V svojem bistvu po & si povsem različni. Človek, zaslepljen s profitom, je izgubil m#0, Grabi si brez predaha in hlepiš več in več ... Postal je slep gluh za ljudi okoli sebe, N116 znajo in ne zmorejo več. pripravljen vleči več na »repicl> Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 062 783 828 AKCIJA! AKCIJA! AKCIJA! PAAMAUTO 7n, 1=11. 333/ 7:50’ 1iM, 731 ’ 11 S, 701 ’ 101 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN DISTRIBUTER VAM NUDI NOVE ZIMSKE AVTOPLAŠČE ^DEBICA S POTRDILOM O MEDNARODNI KAKOVOSTI ISO 9001, PO IZREDNO NIZKIH CENAH movja, kjer bo mogel postrgati nekaj lubja. Divji pes, ki ga že nekaj dni opazujem na zasneženem polju, po jarkih preži na poljske miši ali kot blisk šavsne po vra- , le svojega voza. Zagledal se le vase in v svoj hiter vzpon, esPe - vse dotlej, dokler tudi njega0 udarijo zakoni narave. Foto.: NJ> LANOSSn. že od 1.449.999,. SIT .A '. Tovarna DEBICA je v lasti enega največji svetovnih proizvajalcev avtoplaščev-GOOD YEAR! CENE ŽE VKLJUČUJEJO PROMETNI DAVEK. MONTAŽA BREZPLAČNA! DEBICA-FRIGO: 145/80 R13 5.499 SIT 155/70 R13 5.999 SIT 175/70 R13 7.299 SIT DEBICA-FRIGO DIRECTIONAL: 185/65 R14 8.999 SIT 185/60 R14 9.599 SIT PAAMAUTO d.aa. Zavr -7a taL OSP/VAn- ind vsi n« " Ob nakupu LANOSA s 3 vr. prejmete še: - komplet 4 zimskih gum - paket presenečenja - srečko, ki bo sodelovala v žrebanju za tri avtomobile MATIZ! Ugodne možnosti nakupa: - finančna rešitev za vsakogar - posojilo z obrestno mero že od TOM + 2,5 % - lizing na položnice do 5 let - poravnava vaših starih kreditov - rabljeno za novo AKCIJE TUDI ZA DRUGE MODELE DAEWOO VSEM KUPCEM, STRANKAM, POSLOVNIM PAR IN DRUGIM ŽELIMO VESELE IN & BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO LETO 1999! 17. december 1998 KRONIKA I ■ godilo se je Radovci: Smrt ležečega pešca Ceste v Pomurju so terjale novo, že 20 žrtev! V petek, 11. decembra, ob 21.25 je 22-letni voznik osebnega avta Milenko L. iz Vučje Gomile naletel na lokalni cesti zunaj Radovec na Goričkem na 50-letnega Karla Dervariča iz Bodonec, ki je menda ležal na tleh. Pešec je dobil tako hude poškodbe, da je zaradi njih umrl na kraju nesreče. Podgrad: Čelno trčenje avtov V soboto, 12. decembra, ob 11. uri se je zgodila v Podgradu Pri Gornji Radgoni prometna nesreča, ker je osebni avto, ki ga je upravljala Frida S. iz Lutverec, zaneslo na levo stran ceste, zato je trčil v osebni avto, ki je pripeljal nasproti, vozil pa ga je Marjan K. iz Obreža. Oba šoferja sta se poškodovala lažje, hudo pa Simon V., ki je bil sopotnik v avtu Marjana K. Škode na avtih je za 1.500:000 tolarjev. Murska Sobota: Mladoletnica v WC-ju Mladoletnica, ki je že dlje časa na begu z doma, se je 14. decembra skrila v stranišče nekega gostinskega lokala v Murski Soboti in počakala na konec delovnega čaš in zaprtje lokala. Potem pa si je naložila v vrečko razne predmete v vrednosti 40.000 tolarjev, nakar je skušala potihoma zapustiti poslopje. Toda, glej ga zlomka: sodobni gostinec je imel nameščene varnostne naprave (senzorje), ki so zaznale gibanje in ga opozorile na neželeno gostjo. O tem je obvestil policijo, ki je seveda prišla na kraj dogodka in izprašala mladoletnico o njenem Početju. Morala je seveda tudi odpreti vrečko in vrnila je vse, kar je bilo v njej. Ljutomer: Spet konoplja! Ljutomerski policisti so 9. decembra opravili hišno preiskavo Pri Karlu S. in našli 400 gramov posušenih vršičkov konoplje.^ Mamilo so zasegli, napisali pa bodo tudi ovadbo državnemu tožilcu. Radenci: Odnesel je zlatnino 9. decembra je prišel neznanec v nezaklenjeno hišo V. C. v Radencih in ukradel slušalko prenosnega telefona in zlatnino, tako da je skupne škode za 300.000 tolarjev. M noči z 12. na 13. december pa je nekdo vlomil v prostore obrata družbene prehrane v Radencih in ukradel manjšo prenosno blagajno, v kateri je bilo 8.000 tolarjev. Seveda jih je odnesel. Ljutomer: S kablom do denarja Z. B. je osumljen, daje 9. decembra najprej prišel do soseda S. in ga začel daviti s kablom transistorja, nakar mu je napadeni.le izročil $.700 tolarjev. Pozneje naj bi Z. B. stopil še do sosede F. G. in jo prav tako začel daviti s kablom. Ko mu je izročila 2.000 tolarjev, je odšel. Osumljenca so ovadili državnemu tožilcu. Lendava: Spretna berača Ta ponedeljek ob 17.15 sta dva-otroka, ki sta stala pred Uni-verzalovo blagovnico v Lendavi, prosila denar od turistke M. Ž. iz Šentruperta. Ta je dala vsakemu po 50 tolarjev, to pa vsaj enemu ni bilo dovolj in je hotel več. Dobrotnici je iztrgal iz rok denarnico z denarjem in dokumenti, nakar sta zbežala. Policisti soju izsledili in (še) našli denarnico, dokumente in denar. Nauk: ni pametno kazati denarnice pred neznanci. Krnci: Ilegalci na podstrešju Na podlagi odredbe sodišča so policisti PP Murska Sobota opravili 14. decembra hišno preiskavo na domačiji B. B. v Krncih in našli na podstrešju štiri »skrite« državljane ZR Jugoslavije, ki so pred tem ilegalno prešli madžarsko-slovensko mejo. Murska Sobota: Petarde, lepše je brez njih? Soboški policisti so med kontrolo prodaje pirotehničnih sredstev našli pri dveh prodajalcih, ki sta prodajala v Zvezni ulici v Murski Soboti, 620 petard in 12 raket. Ugotovili so, daje bilo blago pretihotapljeno iz Avstrije. Tihotapsko blago so zasegli. SS H Spet akcija Natakar, taksi prosim! Koga bodo obvezno preizkusili z alkotestom? lanskem decembru so slovenski policisti predlagali v kaznovanje pri sodnikih za prekrške 3.580 voznikov, ki so vozili pod učinkom alkohola; pri 521 voznikih pa so odkrili alkohol, ko so jih obravnavali zaradi storjene prometne nesreče. Kako pa bo letos? Že krepko smo zakoračili v december, mesec, ko rad srkne tudi tisti, ki se sicer »brani« alkohola. Pač prazniki! Od ponedeljka, 14. decembra, do četrtka, 31. decembra, bo potekala preventivna akcija Natakar, taksi prosim! Organizatorja sta Ministrstvo za notranje zadeve R Slovenije in Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Policisti bodo v omenjenem obdobju še posebno poostrili nadzor cestnega prometa. Odrejali bodo preizkuse alkoholiziranosti voznikom, ki bodo storili naslednje prekrške: neuporaba ali napačna uporaba luči, prekoračitev dovoljene hitrosti nad 30 kilometrov na uro v naselju in prekoračitev nad 40 kilometrtov na uro zunaj naselja, neuporaba varnostnega pasu in nepravilna stran in smer vožnje. Policisti bodo tudi delili zloženko Natakar, taksi prosim ter alkotesterje. Te bodo dobili tisti preizkušenci, pri katerih bo rezultat testiranja 0.00 g/kg. To bo neke vrste nagrada za popolno treznost. SKUPAJ PROTI šsi | KRI f Ml f NALU1 (g) 080-1200 POKLIČITE I OSTALI BOSTE ANONIMNI stanovanjskega bloka v Stari ulici v h.etek, 11. decembra, ob 19.18 je izbruhnil požar v kletnih prostorih je v prostoru, ki so ga stanovalci uporabljali za sestanke. Zgoreli so: inventar pogasili soboški gasilci. Dejansko škodo in vzrok še ugotavljajo. - Foto: J. z Vh ’ UCVUUlUia, VM ■ o Urški Soboti. Gorelo je v na in vrata. Ogenj so | _ Sožitje za starše in otroke - Na območju UE Murska Sobota deluje Društvo za pomoč duševno prizadetim Sožitje Murska Sobota, ki ima sedež kar na OŠ IV. v Murski Soboti, predsednica pa je Marija Bačič. Ta je v dogovoru s starši srednje in težje prizadetih otrok tudi spoznala, da so nujna srečanja obojih. Ob letošnjem dnevu invalidov - 3. decembru - je bilo v prostorih OŠ IV že drugo tako srečanje. Prišli so starši in njihovi prizadeti otroci. Za starše je bilo krajše strokovno predavanje, ki ga je imela dr. Nikica Stegmuler, otroci pa so bili v tistem času vključeni v ustvarjalne delavnice, kjer so pod vodstvom mentoric izdelovali okraske za Miklavža, božička in dedka Mraza. - Foto: F. M. Akcija slovenske policije Dost’ ‘mam pokanja! »Streljanje« le med 26. in 2. januarjem Cilj letošnje preventivne akcije slovenske policije (v akciji sodeluje tudi ministerstvo za šolstvo in šport) je, da bi bili božični, pobožični in novoletni prazniki: varni, prijazni in mirni ter brez metanja petard. Vodnje policijskih okolišev so že ali pa še bodo opravili razgovore s četrto- in petošolci, ministerstvo za šolstvo pa je razdelilo po šolah 1.500 plakatov na temo: petarde. S široko preventivno akcijo želijo policisti opozoriti vse državljane, predvsem pa otroke in mladoletnike, naj bodo pri uporabi pirotehničnih sredstev previdni in naj upoštevajo (če se že ne morejo upreti pokanju) navodila za uporabo. »Eksperimentiranje« se ponavadi konča v bolnišnici: z opeklinami, ožganinami, poškodbami oči in/ali ušes, razmesarjenimi prsti ter drugimi poškodbami. Akcija je hkrati tudi poziv staršem, naj se z otroki pogovarjajo o uporabi petard in možnih posledicah. Pravilnik o kategorizaciji in preizkusu pirotehničnih izdelkov glede na kakovost in količino eksplozivnega polnjenja, sprejet 1992. leta in dopolnjen 1995. leta, prepoveduje uporabo pirotehničnih igrač otrokom otrokom in izdelkov za male ognjemete mladoletnikom do 16. leta starosti brez nadzorstva staršev oziroma skrbnikov, medtem ko izdelke za srednje in velike ognjemete lahko uporabljajo samo strokovno usposobljene osebe ob ustrezni zagotovitvi varnostnih ukrepov. Dobro je vedeti tudi tole: Pokanje petard in uporaba izdelkov, katerih glavni učinek je pok, je omejena na čas med 26. decembrom in 2. januarjem. Ne glede na omejitev je prepovedana uporaba v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini domov za ostarele, vrtcev, špol, cerkva, kinodvoran, gledališč, na stadionih, v prevoznih sredstvih, namenjenih potniškemu prometu, in na drugih površinah, kjer so športne in kulturne prireditve, ter na mestih, kjer se je naključno zbralo večje število ljudi. šsa Za ekstra lahko zimo V času nižjih temperatur in kurilne sezone vam predstavljamo kurivo s številnimi prednostmi, ekstra lahko kurilno olje Elko iz ponudbe OMV ISTRABENZ-a. Srednja olja se počasi umikajo pred sodobnejšimi rešitvami, vendar jih predvsem v industiji in nekaterih stanovanjskih naseljih še uporabljajo. Med uporabniki kurilnih olj pa se vedno boljL uveljavlja ekstra lahko kurilno olje. Uporabljajo ga tako individualna gospodinjstva kot večji porabniki (stanovanjska naselja, kotlovnice, šole, vrtci, podjetja....). Se posebej je primemo za posamezne kupce, saj omogoča prevoz tudi manjših količin. Prednosti ekstra lahkega kurilnega olja Elko Nekoč drva, premog, srednja in lahka kurilna olja danes nadomešča ekstra lahko kurilno olje Elko, ki ima pred svojimi predhodniki veliko prednosti: • boljši izkoristek energije Vžge se že pri nižjih temperaturah (plemenišče ima nad 55°C). Ima večjo kurilno vrednost, zaradi nižje vsebnosti žvepla. • je ekološko prijaznejše Ima nizko vsebnost žvepla (največ 0,2-odstotna), koksa in pepela, zato v okolje oddaja -manj škodljivih snovi. • omogoča dostavo tudi manjših količin Ekstra lahko ^kurilno olje Elko za prevoz ne zahteva posebno opremljenih cistern, zato ga lahko dobavljajo v manjših količinah. Naročanje ekstra lahkega kurilnega olja Elko "OMV ISTRABENZ, prosim?" "Dober dan, radi bi naročili 2000 litrov ekstra lahkega kurilnega olja. Kdaj ga lahko pričakujemo?" "Kurilno olje vam bomo dostavili na vaš naslov že danes ali najkasneje jutri. Prevoz je brezplačen." Tako preprosto je bilo slišati, ko smo preverjali naročanje, kasneje pa smo se tudi prepričali, da dostava poteka hitro in brez stroškov za naročnika. Posamezniki in podjetja lahko ekstra lahko kurilno olje Elko naročijo v enem od sedemnajstih prodajnih mest OMV ISTRABENZ-a po vsej Sloveniji. Prodajna mesta, kjer lahko naročite ekstra lahko kurilno olje: PRODAJNO MESTO Murska Sobota Ljutomer Maribor Stojnci Benedikt Slovenj Gradec Dolnji Lakoš TELEFON 069/32-477 069/84-252 080/1995 (zeleni telefon) 062/766-131 062/731-498 0602/502-160 069/78-416 Večina prodajnih mest ima svoj sedež na bencinskih servisih, ponekod pa lahko kurilno olje naročite v posebnih prodajnih mestih OMV ISTRABENZ-a za kurilna olja. Prodajna mesta na Serminu pri Kopru, v Postojni in v Mariboru imajo tudi svoje zelene telefone za naročanje kurilnega olje, vaš klic pa je brezplačen. Kakšni so plačilni pogoji za ekstra lahko kurilno olje Elko? Ekstra lahko kurilno olje Elko dobite pri OMV ISTRABENZ-u po ugodnih plačilnih pogojih, možno je obročno plačevanje na tri in šest obrokov, pri večjih količinah pa dajejo popuste. Ne glede na naročeno količino, je prevoz ekstra lahkega kurilnega olja na dom brezplačen. 20 ŠPORT _________________ 17- december 1998, VKON Šport od tod in tam Predstavljamo vam Namizni tenis - Na kvalifikacijskem turnirju za odprto mladinsko prvenstvo Slovenije, ki je bilo v Zalogu, je zanesljivo zmagala ekipa Moravskih Toplic Sobote (Koščak, Šbul, Puhan in Zavec) in se uvrstila v finale, ki bo januarja v Logatcu. Presenečenje je pripravila druga ekipa, ki je v Velenju zasedla drugo mesto in se prav takouvrstila v finale. Kerna iz Puconec je bila sedma. (M. U.) Namizni tenis - Občinska namiznoteniška liga Ljutomer, 1. liga - 2. krog: Kapital Broker : SIP II Oven 5:1, Agroma I: SIP I 1:5, Logarovci - Kokoriči: Kamenščak 4:5. Vodita SIP I in Kamenščak s 4 točkami; 2. liga: Pristava : RTV-servis Lah 5:1, Demark Ljutomer : Branoslavci II 5:0, Vučja vas : Agroma II O : 5. Po 4 točke imata Pristava in Agroma II. (NŠ) Namizni tenis - V petem krogu prvenstva v občinski namiznoteniški ligi Puconci so igrali: Šalamenci : Mizarstvo Gjergek 6:1, Zenkovci: Pečarovci I 3 : 4 in Pečarovci II: Lastovka Gorica 7 : 0. V skupini A vodi KA-EL z 8 točkami pred Nor-šinci 4, v skupini B pa imajo Marki-šavci, Zenkovci in Pečarovci I po 6 točk. (D. Dervarič) Kegljanje - V petem krogu prvenstva v mariborsko-posavski kegljaški ligi je Carinik Radgona premagal Prepolje s 6 : 2 (4858 : 4724). Za Carinik so zmagali Kos, 864, Šubernik 786, Šalamun 856, Pirc 787, tekmovala pa sta še Emeršič, 836, in Koračin, 729 podrtih kegljev. Tenis - Desetletni Zoran Golubovič, član TK Winer Hotiza, je zmagal na teniškem turnirju v Krškem med dečki do 12 let in se na lestvici TZS povzpel na osmo mesto, česar doslej ni uspelo še nobenemu pomurskemu igralcu. Izbran je bil tudi v reprezentanco Slovenije do 12 let. Mali nogomet - V zadnjem kolu tekmovanja v drugi državni ligi malega nogometa so Križevci premagali Agrotim Kasko s 6 : 1 (Ci-glarič 2, Nemec 2, Puklavec, Ško-biler 1 za Križevce ter Habjanič za Agrotin); Tomaž je premagal Železne Dveri s 7 : 3 (Fekonja 2, Stajnko); Marco Polo je premagal FA MAIK iz Voličine s 7 : 5. (NŠ) Mali nogomet - ŠD Do konca Iz Lendave je razpisalo 4. tradicionalni božično-novoletni turnir v malem nogometu, ki bo v nedeljo, 20. decembra, ob 8. uri v prostorih DOŠ Lendava. Prijave (število je omejeno na 32 ekip) sprejema Ivan Koncut, tel, in faks št. 74 832. Igralnina je 10.000 SIT. Prva štiri moštva bodo dobila denarne nagrade od 20.000 do 50.000 SIT. Mali nogomet - Veterani lendavske Nafte so sodelovali na mednarodnem turnirju v malem nogometu v Kesztelyu na Madžarskem in med šestimi moštvi zasedli peto mesto. Edino zmago so dosegli s Heviszom s 4 :3 ter igrali neodločeno z Budimpešto 1 : 1. (F. H.) Mali nogomet - Na tretjem tradicionalnem turnirju delavcev policije Pomurja, ki je bil v Murski Soboti, je sodelovalo 11 ekip. Zmagala je ekipa PP Murska Sobota, ki je premagala PP Gornja Radgona s 5 : 4 in PPP MS s 4 : 2. Druga je bila PP Gornja Radgona, tretja pa PPP M. S. Najboljši igralec je bil Andrej • Kovačič (PP GR), najboljši vratar pa Franc Kovač (PP MS). Odbojka - V prejšnji številnika Vestnika se nam je med kandidati za športnike Pomurja 1998 vrinila neljuba napaka. Namesto Bogdana Mariča smo narobe napisali Bruno Marič, ki pa letos ne igra za Pom-grad. Kandidat za športnika Pomurja je torej Bogdan Marič. Za napako se opravičujemo. Judo - Na tradicionalenm tekmovanju judoistov v Nagykanizsi na Madžarskem za Miklošev pokal so sodelovali tudi Lendavčani in dosegli lep uspeh, saj so zasedli kar 12 prvih mest. V svojih kategorijah so zmagali: D. Dominko, R. Dominko, T. Časar, M. Časar, D. Žunič, R. Žunič, Cojter, Rudaš, Mlinarič, Benkova, Nedelko in Rojkova. Judo k Lendava je bil prvi tudi med ekipami. (F. B.) Judo - Na tekmovanju za pokal Nagaoke v Ljubljani so med judoisti iz osmih držav sodelovali tudi Lendavčani. Najuspešnejši je bil Rene Žunič (50 kg), saj je pri st. dečkih zasedel prvo mesto, Matej Časarje bil drugi, Aleš Nedelko pa tretji. Pri ml. dečkih je bil Tadej Časar tretji. Ekipno je bila Lendava pri st. dečkih tretja. (FB) Judo - Na mednarodnem tekmovanju v judu v Zagrebu za pokal Dugave za dečke in deklice so bili tudi Lendavčani. Prva mesta so zasedli: Dominko, Mlinarič, Rudaš in Benkova. (FB) Rokoborba - Na Slovaškem je bil mednarodni rokoborski turnir. Med 155 tekmovalci iz sedmih držav so sodelovali tudi Ljutomerčani. Najuspešnejši med njimi je bil Horvat (35 kg), ki je pri dečkih zasedel prvo mesto. Mlinarič je bil četrti, Možina pa peti. Med člani je Lukačev zasedel peto mesto, Žnidarič in Pihlar pa sta bila šesta. (NŠ) Košarka - V tretjem krogu prvenstva v pomurski moški košarkarski ligi je Claudia shop iz Beltinec premagala Radgono z 59 : 52 in prevzela vodstvo s'4 točkami. (K. G.) Ju-jits - V Celju je bil novoletni turnirvju-jitsu. Med 70 tekmovalci je sodeloval tudi član Judo kluba Murska Sobota Franc Pozderec in dosegel lep uspeh, saj je v kategoriji nad 94 kg zasedel prvo mesto. (T. Kos) Badminton - V Lendavi je bil drugi državni badmintonski turnir za dečke in deklice do 15 let. Sodelovalo je 20 igralcev in igralk. Med Lendavčani je pri dečkih Šemen zasedel drugo mesto, Žalik pa je bil tretji. Pri deklicah je bila Gjurkače-va druga, Kuškova pa tretja. (V. S.) Badminton - V Kaposvaru na Madžarskem je bil mednarodni turnir v badmintonu. Lep uspeh je dosegla Lendavčanka Nika Koncut, saj je zmagala pri deklicah. (FH) Strelstvo - V Lendavi je bil drugi krog prvenstva v pomurski pionirski strelski ligi. Med pionirji je zmagala ekipa Turnišča s.479 krogi pred Središčem, 479, in Coalom Petišovci, 473 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Ribaš (Cankova) s 175 krogi pred Vargom (Dobrovnik), 172, in Belcem (J. Jurkovič), 168 krogov. Pri pionirkah je bila Pintaričeva druga s 159 krogi, Žerdinova (obe Turnišče) pa s 142 krogi tretja. (A. Zver) Šah - V Celju je bil mednarodni turnir v aktivnem šahu. Sodelovalo je 195 šahistov. Pri dečkih do 15 let je Denis Gjuran zasedel tretje mesto, Boris Kovač pa je bil pri članih 26. Jubilej Zlati jubilej Nogometnega kluba Ljutomer V hotelu Jeruzalem v Ljutomeru so proslavili pomemben jubilej -50-letnico Nogometnega kluba Ljutomer. Bilo je pred petdesetimi leti, Podpredsednik MNZ Murska Sobota Danilo Kacijan podeljuje priznanje Kormeliju Marjanoviču. Fotografija: Nataša Juhnov Robi Markoja - dobitnik zlate plakete SZS Ob nedavnem praznovanju 50-letnice Strelske zveze Slovenije je dobil zlato plaketo Robi Markoja iz Gomilice, član SD Štefana Kovača iz Turnišča. To priznanje je dobil za prvo mesto in svetovni rekord (2336 krogov) Slovenije na evropskem prvenstvu v Frankfurtu. Sicer pa sodi Robi Markoja že nekaj let med najboljše pomurske in slovenske strelce. Ob iztekajočem se koledarskem letu smo ga zaprosili za oceno letošnje strelske sezone in za izjavo o načrtih v prihodnje. »V minuli tekmovalni sezoni sem z zračno puško dosegel najboljše rezultate v začetku leta, ko sem na mednarodnem tekmovanju v Rušah zadel 589 (osmo mesto) in 586 krogov (deseto mesto). S tem sem si pridobil vstopnico za sodelovanje na treh močnih mednarodnih turnirjih v Munchnu, Ljubljani in Budimpešti. Na prvem tekmovanju v Mun- Kasaški šport Ljutomer (med klubi), Marko Slavič (med posamezniki) Za nami je letošnja kasaška sezona, ki je pokazala, da so zopet premočno zmagali kasači iz prestolnice kasaškega športa, Ljutomera. Konjeniški klub Ljutomer je letos na domačem hipodromu pripravil devet dirkalnih dni, enega pa novoustanovljeno Kasaško društvo Marka Slaviča iz Ključarovec. Zanimivo je, da so tekmovalci iz Prlekije zmagali na vseh pomembnejših dirkah. V dirki dveletnikov je z novim rekordom stadiona 1:18,30 zmagal Devon MS (Marko Slavič). Med triletniki je naslov državnega prvaka pripadel Daliju (Jože Sagaj) 1:17,02. Na slovenskem kasaškem derbiju, tekmi štiriletnikov, pa je zmagal Demos MS (Marko Slavič) s časom 1:17,03. Zlasti je razveseljivo, da so bili doseženi zelo dobri rezultati pri dveletnikih, ki so dosegali čase izpod 1:20, česar v prejšnjih letih ni bilo. To je prav gotovo posledica dobrih plemenjakov ljutomerske kasaške reje, hkrati pa pomeni, da se nam ni tre- Mali nogomet Mura tretja, Potrošnik četrti V Mariboru je bil drugi krog tekmovanja prve skupine zimske lige v malem nogometu. Žal se nogometašem Mure in Potrošnika ni uspelo uvrstiti v sklepni del tekmovanja. Muri je drugo mesto za las ušlo, medtem ko je Potrošnik ostal brez osvojene točke. Rezultati: Mura : Publikum 4*4 (Ristič 2, Gutalj, D. Baranja); Maribor: Potrošnik 5 : 2 ko je na pobudo Staneta Vizoviška, ki je bil tudi nogometaš in kapetan, tedanji ljutomerski usnjar Ivo Martinušič ustanovil Nogometni chnu ni šlo po načrtih, zato pa sem na drugem v Ljubljani zadel 588 krogov in zasedel drugo mesto ter ostal med kandidati za državno reprezentanco. Odločitev pa je padla na dveh nastopih v Budimpešti, kjer sem zadel 583 in 585 krogov ter za dva kroga zgrešil mesto v reprezentanci. Kljub temu sem nadaljeval z dobrimi rezultati. Tako sem zasedel drugo mesto v ligi treh dežel, tretje mesto na finalu Strelske zveze Slovenije (589), tretje mesto v prvi državni strelski ligi in na tekmovanju za svetovni po kal v Milanu (584). Zaradi prevelikih stroškov sem manj tre- I stopil le na dveh kontrolnih tek-niral z malokalibrsko puško in na- I movanjih in na državnem prven- ba bati za prihodnost kasaškega športa pri nas. Med slovenski kasaškimi klubi je premočno zmagal. Ljutomer z 51 zmagami pred Brdom,.35, Ljubljano, 26, Šentjernejem, 25, MS Ključarovci, 21, Mariborom, 16, Komendo, 7, Bledom, Posavjem Krško in Slovenskimi goricami, po 5, in Domžalami, 3 zmage. Med posamezniki je največkrat zmagal Marko Slavič (Ključarovci), 25, sledijo: Vojo Maletič (Šentjernej), 16, Milan Žvan (Ljubljana), 11, Zvone Vidic (Brdo), 10, Janko Sagaj (Ljutomer), 9, Lojze Gorjanc (Brdo), 9, Jože Sagaj (Ljutomer), 8 zmag. Po besedah predsednika KK Ljutomer Janka Slaviča pa so poleg doseženih dobrih rezultatov zadovoljni tudi z obiskom, saj si je kasaške dirke na hipodromu v Ljutomeru ogledalo blizu 25.000 gledalcev. Zadovoljni pa so tudi, da jim je uspelo urediti tribune, kanalizacijo in odvod meteorne vode, tako da voda sedaj ob nalivih ne ostaja več na (Novak, Tratnjek); Mura: Potrošnik 5 : 3 (Ristič 2, A. Baranja, Galič, Škaperza Muro ter Zemljič, Mirtič in Tratnjek za Potrošnik); Potrošnik : Publikum 0 : 6 in Maribor: Mura 7 : 2 (A. Baranja, Dvoršak). V finale sta se uvrstili moštvi Maribora in Publikuma. Vrstni red: 1. Maribor, 15, 2. Piblikum, 10, 3. Mura, 10, in 4. Potrošnik, 0 točk. klub Ljutomer. V začetku so igrali na igrišču ob reki Globetki, kasneje pa ob parku, kjer je bil 1. slovenski tabor, od leta 1975 pa na novo zgrajenem igrišču ob reki Ščavnici. Leta 1978 je bil v Ljutomeru zgrajen atletski stadion, v katerem je dobil sodobno igrišče in slačilnice tudi nogometni klub. Nogomet je v Ljutomeru začel dobivati večjo veljavo, ko je prišel v Ljutomer že z nogometnimi izkušnjami Dušan De-škovič, ki je bil tudi igralec, hkrati pa prevzel trenerske posle. V tem času so za NK Ljutomer igrali: Dušan Deškovič, Stane Vizovišek, Jordan Perica, Eman Štrakl, Božidar Žižek, Žili Prinčič, Rudi Tomažič, Jože Čebašek, Drago Čebašek, Zvonko Čebašek, Miro Praj-nik, Tinč Prajnik, Karlek Potočnik, Miro Škof, Sandi Pevec, Vlado Pe vec, Tinč Klemenčič, Jože Panič, Ivo Martinušič in še nekateri drugi. stezi. Kot je že po tradiciji, bodo letošnjo sezono uradno sklenili 23. januarja s konjskim balom v hotelu Radin v Radencih, na katerem bodo najzaslužnejšim podelili priznanja. Konjeniški klub Ljutomer bo prihodnje leto praznoval 125-letnico. Ta visoki jubilej nameravajo dostojno proslaviti s številnimi prireditvami. Kasaško sezono bodo, kot je tradicija, začeli na velikonočni ponedeljek, 5. aprila. Sicer pa načrtujejo, da bodo organizirali devet ali deset prireditev, med njimi tudi slovenski kasaški derbi, ki bo 8. avgusta, in prvenstvo triletnikov, ki bo 19. septembra, sezono pa bodo končali 17. oktobra. Načrtujejo, da bi delno zaprli tribune, saj slabo vreme moti gledalce. Zgradili bodo tudi hleve za tekmovalne konje. Še bolj pa nameravajo utrditi tekmovalno stezo. Upajo tudi, da bodo v celotni Sloveniji bolj zaživele stave, saj je bila ustanovljena delniška družba za stave, tako da lahko sodelujejo tudi interesenti zunaj dirkališča. FERI MAUČEC ■ Nogomet Priznanja trenerjem Na skupščini Zveze nogometnih trenerjev Slovenije v Ljubljani so P0^ lili priznanja nekaterim zaslužnim članom. Zlati medaljo so dobili n3* « nogometni trenerji iz Pomurja: Stanko Maučec iz Murske Sobote, Rous iz Beltinec, Jože Rantaša iz Satahovec in Karel Glažar iz Sobote. Priznanje za naziv zaslužni član je dobil Feri Horvat iz Len® Naziv častnega člana pa so podelili Ivanu Maučecu iz Beltinec. (K® Predsedniške funkcije so doslej v klubu opravljali: Ivo Martinušič, Alojz Slavič, Edo Pintarič, Ivo Kranjec, Branko Štaman, Jože Špindler, Jože Lebar, Miran Blagovič, Ljubo Savič, Vlado Skuhala, Stanko Hozjan, Slavko Vogrinec in Branko Sagaj. Prvi vidnejši rezultat so nogometaši Ljutomera dosegli leta 1966, ko so postali prvak pomurske nogometne lige in eno leto tekmovali v vzhodni conski ligi. V tem času se je klub preimenoval v NK Tehnostroj. Pomurski prvak so bili zopet leta 1973 in zopet eno leto nastopali v vzhodni conski ligi. V vzhodno skupino območne nogometne lige so se tretjič uvrstili leta 1981, tekmovali pa so dve leti. Sedaj nogometaši Ljutomera uspešno tekmujejo v prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota. Ob visokem jubileju so zaslužnim podelili priznanja. Priznanja NK Ljutomer, ki jih je podelil predsednik Branko Sagaj, so dobili: Dušan Deškovič, stvu, kjer sem v disciplini 601^ s 582 krogi zasedel tretje, v sciplini 3 x 40 pa s 1140 kto9 četrto mesto. Prvič sem se ul preizkusil v streljanju s samos f lom in s 576 krogi zasedel šest mesto. Na osnovni teh rezuha 0 sem bil izbran v ožji krog datov za državno člansko mP' zentanco za nastop na ed P skem prvenstvu v Frankfurtu- a In to tekmovanje sem se zeiu stno pripravljal in na evropsP prvenstvu dosegel vrhunec^0 strelske kariere. Slovenil31 namreč zasedla prvo mesto Z vim ekipnim svetovnim rekoN 2.336 krogov in postala evrop prvak. V letošnji tekmovalni se ni sem imel določene tehN težave s sprožilnim meh311 mom na puški, ki so imele ločene posledice, tako da sem v formi minule sezone-niram zelo zavzeto in upe^ bom napredoval in se približal državni re preženi Želim si, da bi čim prej dobH mostrel in novo strelsko oP^ ter nastopil na svetovnem stvu s samostrelom. Zato sef3 s prošnjo za pomoč obrniI sponzorje (Mlinopek, Za^eN nico Triglav, Vigros, Poh1^ banko ...). Želim pa si tudi,33 ekipa SD Štefana Kovača TUf če v prihodnje dosegala bol . rezultate v prvi državni H91 zagotovila mesto, ki ji pripad' FERI MAUČE^ Vladimir Škof, Stane Koren, Fra Kocmut, Dušan Babič, Ernest man, Alojz Budja, Dušan Habia Ignac Oletič, Milan Ohman, Fajfar, športna novinarja Gider in Feri Maučec ter Me činska nogometna zveza Mu Sobota. Priznanja MNZ Murska bota, ki jih je podelil podpr®®s nik MNZ MS in član 10 NZS Kacijan, pa so dobili: Ko< Marjanič, Mitja Berce, Ot0^, Špel, Jožef Špindler, Jožef Le Alojz Slavič, Jožef Škerbent®^ rko Novak, Stanko Hozjan, p Miholič in Niko Šoštarič. Ob t®l liki je klubu podelil priznaj® f predsednik Športne zveze Ljut° & Andrej Škerget. Ob jubileju P® e prejeli priznanje Nogometne $ Slovenije NK Ljutomer ter Bf® j Štaman in Drago Habič (posn1 Izdali so tudi bilten s kronolo®, pregledom delovanja kluba v lih petdesetih letih. FERI MAUCE HSIHK, 17. december 1998 ŠPORT Odbojka Pomgrad Odbojkarji Pomgrada iz Murske Sobote, ki so se uvrstili v osmino finala evropskega pokala CEV, so dobili za nasprotnika Latvijsko ekipo VSC Riga iz Rige. Prva tekma bo 13. januarja 1999 v Murski So- z Rigo (Latvija) Mlekopromet državni prvak Na letošnjem zelo okrnjenem državnem prvenstvu v rokoborbi so Prvič zmagali tekmovalci Ijutomer-skega Mlekoprometa. Zadnjega turnirja v Ljutomeru so se ob gostiteljih udeležili le še rokoborci Ke-°rja iz Razvanja. Niso so pa nastopite ekipe Murske Sobote, maribor-skega Železničarja, I. Pirherja iz Lendave in Lenarta. V dvoboju Ljutomerčanov in Razvanjčanov so Zrr>agali domačini s 30 : 27 točk. Za Mlekopromet Ljutomer so zmagali: Žnidarič (54 kg), Lukašev (61 kg), Možina (69 kg), Podlesek(85 kg) in Horvat (nad 97 kg). Končni Vrstni red ekip po 12. turnirjih: 1. Mlekopromet 65, 2. Keor Razvanje 58, 3. Murska Sobota 29, 4. Že-tezničar 28, 5. Ivan PirherLenart 14 in 6. Lenart 8 točk. (NŠ) [^Košarka _______ boti, povratna pa teden kasneje v Rigi. Prepričljiva zmaga Pomgrada V zaostali tekmi devetega kroga prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi je Pomgrad v Murski Soboti brez težav premagal Šoštanj Topolšico s 3 : 0 (15 : 1, 15:5, 15:8). Sobočani so bili za razred boljši, tako da njihova zmaga ni bila vprašljiva, Četudi so gostje v tretjem nizu povedli s 6 : 2. V ekipi Pomgrada je tokrat manjkal Čeh, uspešno pa ga je nadomestil mladi Horvat. Pomgrad: Berdon, Horvat, Tot, Kerec, Bačvič, Marič, Tinec, Demirovič, Fujs. Granit premagal Ljutomer V predzadnjem krogu prvenstva v drugi državni moški odboj- karski ligi je Granit v Slovenski Bistrici po pričakovanju premagal Ljutomer s 3 : 0 (1 5 : 7, 15:5, 15:3). Ljutomer: A. in B. Grut, Babič, Marič, Onišak, Primec, Špilak, Horvat, Pirher, Kodila, Zidar, Budna. (NŠ) Zmagi Beltinec in Kerne V tekmovanju tretje državne moške odbojkarske lige vzhod so Beltinci doma premagali Fram s 3 : 0(15 : 6, 15 : 7, 17 : 16). Beltinci: Horvat, Čenar, Gobec, Marko Janža, Lukač, Balažič, Gumilar, Prša, Gider. V tekmovanju tretje državne ženske odbojkarske lige vzhod je Kerna v Puconcih premagala Galejo iz Malečnika s 3 : 0 (15 : 13, 15 : 5, 17 : 15). Kerna Puconci: Kuhar, Mencigar, Šeruga, Kerčmar, Vlaj, Zorkovič, Sečko, Gomboc, Časar, Bagari. Atletika Sonja Roman sedma na EP V italijanski Ferrari je bilo evropsko prvenstvo v krosu. Med 19 slovenskimi atleti je sodelovala tudi 19-letna Sonja Roman s Hodoša, sicer članica Atletskega kluba Pomurje iz Murske Sobote in dosegla lep uspeh, saj je bila najbolje uvrščena slovenska tekmovalka. Romanova je v zadnjem nastopu v mladinski konkurenci zasedla solidno sedmo mesto, kar je tretja najboljša slovenska uvrstitev na petih evropskih prvenstvih, za svojo lansko uvrstitvijo pa je zaostala za eno mesto. Z osvojenim sedmim mestom je bila Romanova zelo zadovoljna. Kako ne, saj je s tem samo potrdila visoko kakovost. (FM) Razglasili najboljše športnike Alenka Ori in Borut Horvat športnika občine Murska Sobota 1998 V Murski Soboti so razglasili najboljše športnike, športnice in ekipe v mestni občini Murska Sobota za leto 1998. Po krajših nagovorih sta . podžupan Rudi Horvat, ki je pripravil tudi sprejem, in predsednik Športne zveze Murska Sobota Stanko Kerčmar izbrancem.podelila plakete. Za najboljšega športnika je bil izbran kanuist KK Mura iz Kroga Borut Horvat, sicer najboljši slovenski kanuist, športnico je bila izbrana košarkarica Pomurja-Skiny iz Murske Sobote Alenka Ori, ena najboljših igralk v klubu in kapetanka ekipe. Druga je bila članica Konjeniškega kluba Grad Rakičan Maja Vohar, državna mladinska prvakinja v preskakovanju ovir. Tretja pa je bila članica Roller kluba Murska Sobota Jasna Šantavec, ki je osvojila vse naslove v državnem prvenstvu in je bila ude- Namizni tenis Prva zmaga Radgone V zadnjem krogu prvega dela prvenstva v prvi državni članski namiznoteniški ligi je Radgona gostila zadnjo ekipo Vesne, ki je še. brez zmage, in po pričakovanju dosegla visoko zmago. Vsi trije domačini Rihtarič, Benko in Benkovič so zaigrali dobro in Peta zaporedna zmaga Radenske V zadnjem krogu jesenskega dela prvenstva v državni moški ko-sarkarski 1. B-ligi je Radenska gosti-la ekipo Gradbinca iz Radovljice in Po pričakovanju dobila nove točke. Radenska je zmagala z 78 : 66 (44 : 33). To je bila že peta zaporedna zmaga Radenske. Strelci za Raden-sko: Besedič 20, Karlo 13, Ulaga 13, Želj 9, Milič 7, Bratkovič 6, Ismajlovič 5, Banič 4, Ojsteršek 1. Pričakovan poraz Pomurja Skiny V zadnjem krogu prvenstva v Prvi državni ženski košarkarski ligi ie ekipa Maribora po pričakovanju v Murski Soboti premagala domačo ekipo Pomurje Skiny s 77 : 50 (37 : 16). Strelke za Pomurje Skiny: Huzjakova 13, Glišičeva 12, Ori-jeva 11, Horvatova 8, Kranerjeva 2, Čordaševičeva 2 in Svetinova 2. Creativ Sobota že prvak v tretji ligi V nadaljevanju prvenstva v tretji državni članski košaraksrki ligi vzhod so košarkarji Creativa iz Murske Sobote dosegli dve zmagi. Najprej so v zaostali tekmi premagali Koroško z visokim rezultatom 148 : 67 (78 : 24). Strelci: Niderl 34, Dominko 25, Maje 18, Balažič 18, Ščančar 9, Hari 9, Raduha 9, M. Slavič 8, P. Slavič 7, Bojnec 7, Šebjan 4. V derbi tekmi za naslov prvaka pa so v gosteh premagali Duplek z 89 : 74(39 : 35). Strelci: Niderl 27, Gomboc 21, Balažič 20, Dominko 10, M. Slavič 6, Ščančar 4 in Bojnec 1. Tako so si košarkarji Creativa že tri kroge pred koncem zagotovili naslov prvaka in bodo igrali kvalifikacije za vstop v drugo državno košarkarsko ligo. Košarkarji Kungote so premagali ekipo Miarte Lindau iz Lendave z 79 : 77 (43 : 34). Strelci: Zrna 22, Neuvirt 14, Feher 14, Flisar 8, Cor 7, Hozjan 7, Sijarič 3, Žižek 2. [jarate Škandali prvi, Huberjeva in V Trbovljah je bil mednarodni karate turnir. Med 427 tekmovalci 111 tekmovalkami so sodelovali tudi pomurski predstavniki in dosegli nekaj dobrih uvrstitev. V katah je v članski konkurenci Mitja Stisovič SP Beli grad Črenešovci __| Tanja Štumberger na SP M mestu Calycut v Indiji je bilo ^ladinsko svetovno prvenstvo v |ahu. Udeležila se ga je tudi Tanja . tdmberger, članica ŠD Beli grad 'z Črenšovec, in dosegla lep us-Peh- Osvojila je 5,5 točke od 13 ^Pžnih in zasedla 31. mesto. ŠD Beli grad je tudi organiziralo turnir v namiznem tenisu. Med 15 igralci je zmagal Aleksander Kveder iz Črenšovec pred Denisom Šparašem iz Kuštanovec in Angelco Štumberger iz Črenšovec. (A. Š.) Strelstvo ^udolfova, Markoja Kerčmar v reprezentanci Pregelj druga (Ljutomer) zasedel tretje mesto. V borbah je bil najuspešnejši Matej Škandali (Civitas), saj je pri kadetih (nad 65 kg) zasedel prvo mesto. Drugi mesti sta zasedla Miranda Huber (Mura-ken) pri kadetinjah (55 kg) in Aleš Pregelj (Ljutomer) pri ml. dečkih (45 kg). Tretja mesta so zasedli: Jasmina Kovač pri st. deklicah, Nuša Ladinek pri kadetinjah in Boštjan Lucu (vsi Civitas) pri članih. Četrti je bil Zdravko Kovač (Civitas) pri ml. dečkih. Peta mesta so zasedli: ' Martina Valjak, Brigita Brezovec (obe Ljutomer) pri članicah ter Darko Ornik (Radenci) pri članih. Lucu (člani), Ladinek (kadetinje) in Škandali (mladinci) so bili kategori-| zirani. uspeh ni izostal, čeprav je bilo pričakovati, da bi lahko kakšno točko osvojil Pavič. To je bila prva zmaga Radgončanov v letošnji tekmovalni sezoni, s katero pa so se otresli predzadnjega mesta. Igralci Moravskih Toplic Sobote so gostovali v Mariboru in po pričakovanju srečanje izgubili, saj najboljši igralec Kitajec Yang ni dovolil presenečenja in je premagal vse tri Sobočane. Pri Sobočanih je bil najboljši Unger, ki je dosegel dve zmagi, niz pa dobil tudi z Tangom. Tako je ekipa Moravskih Toplic Sobote po prvem delu prvenstva pristala na šestem, Radgona pa na osmem mestu. ŽNTK Maribor : Moravske Toplice Sobota 6 : 3 (Jerman : Solar 2:1, Yang : Horvat 2 : 0, Plohl: Unger 1 : 2, Yang : Kocuvan 2 : 0, Jerman : Unger 1 : 2, Plohl : Horvat 0:2, Plohl -Yang : Unger - Horvat 2 : 0, Yang : Unger 2 : 1, Plohl : Kocuvan 2 : 0); Radgona : Vesna lmaq 6 : O (Benko : Pavič 2:1, Rihtarič : Kolarič 2 : 0, Benkovič : Tomše 2 : 1, Rihtarič : Pavič 2 : 0, Benko : Tomše 2 : 0, Benkovič : Kolarič 2 : 0). Kocuvan v prvi skupini V Ljubljani je bil prvi državni članski turnir TOP 12. Med sedmimi pomurskimi igralci, ki so dosegli manj, kot je bilo pričakovati, je bil v najkakovostnejši skupini najboljši Unger, ki je s štirimi zmagami zasedel deveto mesto, to pa ni čudno, saj zaradi vojaških obveznosti premalo trenira. Razočarala pa sta Horvat in Rihtarič, ki sta zasedla enajsto in dvanajsto mesto ter izpadla iz prve kakovostne skupine. V drugi kakovostni skupini se je izkazal Kocuvan, ki je z osmimi zmagami in tremi porazi zasedel zelo dobro drugo mesto in bo tako na drugem članskem turnirju TOP 12 prvič igral v najboljši skupini. Solarje zasedel peto, Šbul pa enajsto me- Najboljše športnice mestne občine Murska Sobota za leto 1998. Od leve proti desni: Alenka Ori, Maja Vohar in Jasna Šantavec. Fotografija: Jure Zauneker sedmi na svetovnem prvenstvu in četrtduvrščeni v moštveni vožnji 3 x C-1. Drugi je bil Roman Gomboc, član Fitnes kluba Murska Sobota in drugouvrščeni na svetovnem prvenstvu v fitnesu. Tretji pa je bil nogometaš Mure iz Murske Sobote Fabijan Cipot, eden najboljših mladih nogometašev v prvi državni ligi. Plaketo je dobil tudi član Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota Boštjan Vogrinčič, državni in svetovni ekipni prvak v igri z zvenečo žogo ter dobitnik Bloudkove plakate. Za najboljšo leženka svetovnega prvenstva. Za najboljšo ekipo je bil izbran Nogometni klub Mura iz Murske Sobote, udeleženec tekem za evropski pokal, tretji v državni ligi in polfinalist za slovenski pokal. Drugi je bil odbojkarski klub Pomgrad iz Murske Sobote, eden najboljših v prvi državni ligi, ki se je uvrstil v osmino finala evropskega pokala CEV. Tretji pa je bil Košarkarski klub Pomurje Skiny iz Murske Sobote,, član prve državne lige, ki uspešno dela tudi z nižjimi selekcijami. FERI MAUČEC ■ Slavko Miholič športnik občine Moravske Toplice 1998 Zupan občine Moravske Toplice Franc Cipot in predsednik občinske športne zveze Branko Recek podeljujeta plaketo najboljšemu D. ŠKANDALI ■ sto. M. U. ■ športniku občine Slavku Miholiču. V dvorani vaško-gasilskega do-ma vTešanovcih so minulo soboto razglasili športnike leta 1998 občine Moravske Toplice ter najzaslužnejšim športnikom, športnim kolektivom in šolam podelili plakete. Za najboljšega športnika so izbrali člana Rokoborskega kluba Murska Sobota Slavka Miholiča iz , M Ljubljani je bil drugi pozivni Tir za sestavo slovenske strelske sPrezenatnce. Med kandidati so 11 tudi štirje pomurski strelci: Ma-^6te Rudolf (Ljutomer), Robi Mar-°ia (Turnišče), Dušan Ziško (Tiši-atin Tomaž Kerčmar (Pomurka). V državno reprezenatneo pa so se uvrstili trije: Rudolfova, Markoja in Kerčmar. Rudolfova je pri članicah zadela 386 krogov in zasedla drugo mesto. Markoja je bil pri članih s 685,9 četrti, Ziško pa s 675,2 osmi. Kerčmar je pri mladincih s 577 krogi zasedel tretje mesto. (FŠ) Predstavljamo vam________ Borut Horvat kanuist Slovenije 1998 liga moški ?Hmpija pribor Krka t^erje Sasttpo Križe°bota Sad9ona Radlje v®sna 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 7 7 6 4 4 4 2 1 1 0 2 1 1 4 2 0 3 3 2 0 0 1 2 1 3 5 4 5 6 9 52:18 48:24 46:33 48:34 42:38 36:37 38:42 27:45 29:47 6:48 16 15 13 12 10 8 7 5 4 0 Mladinci Triglav (žen.) Murska Sobota Triglav Lek Lipovci Svoboda M. Toplice M. Toplice (žen.) 5 5 5 5 4 3 3 3 2 2 2 0 0 2 2 2 2 1 1 0 0 1 1 1 2 2 3 8:3 12:3 12:4 12:10 4:7 2:5 0:18 11. 8 8 8 1 0 Kajakaška zveza Slovenije je pretekli petek v Ljubljani razglasila najboljše kajakaše in kanuiste Slovenije za leto 1998. Za najboljšega kanuista je bil izbran 20-letni član Kajak kanu kluba Mura iz Kroga Borut Horvat, kar je prvi tovrstni laskavi naslov v klubu. Borut Horvat je odlično štartal za svetovni pokal, saj je bil na začetku ha četrtem mestu, vendar pa zaradi služenja vojaškega roka v Murski Soboti ni mogel sodelovati na vseh tekmah za svetovni pokal. Kljub temu pa je na svetovnem prvenstvu med posamezniki v spustu zasedel solidno sedmo mesto, v moštveni vožnji 3 x C-1 pa četrto mesto, kar je doslej njegova najboljša uvrstitev. Sicer pa Borut Horvat že sedaj razmišlja o nastopu na svetovnem pokalu na Novi Zelandiji, kjer bo vsa serija tekem za svetovni pokal. Njegov glavni cilj pa je vsekakor evropsko prvenstvo, ki bo junija prihodnje leto na reki Soči. Čestitamo! (FM) Fotografija: N. Juhnov Čikečke vasi, državnega kadetskega prvaka in sedmouvrščenega na svetovnem kadetskem prvenstvu. Drugo mesto je pripadlo članu Atle- , teskega kluba Pomurje iz Murske Sobote Gezi Grabarju iz Tešano-vec, četrtouvrščenem na Atletskem pokalu Slovenije (5 in 10 km) in devetem na državnem prvenstvu v polmaratonu (21 km). Tretji pa je bil član Karate kluba Civitas Murska Sobota Denis Ficko, tretji na državnem prvenstvu. Za najboljši športni kolektiv so izbrali nogometni klub Čarda iz Martjanec, katerega mladinska in članska ekipa sta na drugem mestu po jesenskem delu prvenstva v tretji državni mladinski in članski ligi. Drugo mesto je zasedla Strelska družina Sebe-borci, ki je bila tretja na regijskem tekmovanju in peta v regijski A-ligi s serijsko zračno puško, v obeh konkurencah je bil Robert Čontala prvi, ter sedmo mesto v regijski ligi z malokalibrsko puško. Tretje mesto pa je pripadlo Klubu malega nogometa Prosenjakovci, zmagovalcu Občinske lige Moravske Toplice. FERI MAUČEC ■ 22 MULARIJA 17. december 1998, MIK Varna povezava Moje prvo sodelovanje z opernim pevcem Čakajoč na voščilnice in na Y2K Če so vas še včeraj prepričevali o hitrosti elektronske pošte, ki bo morda v bližnji prihodnosti vašega poštarja, ki pridno s kolesom vsak dan raznaša male in velike pošiljke, stala zaposlitve, naj vas v tej številki poučimo, da lahko tudi pri pošiljanju pisem s pomočjo medmrežja nastanejo zastoji. Eden takih se je zgodil pred nedavnim v Ameriki, ko so ogromne količine elektronskih božičnih voščilnic, fotografije v računalniškem zapisu in grafične datoteke s podobo božičnih jelk, jelenov in Božičkov ter zvočne datoteke s prazničnimi melodijami zabasale strežnik družbe AT&T. Na tisoče uporabnikov je na pošiljanje in sprejemanje pošte čakalo skoraj 45 minut. Računalniški strokovnjaki so pozneje ugotovili, da se med zastojem ni izgubilo nobeno sporočilo, čakalna doba na elektronsko pismo pa se je s preusmeritvijo prometa že zmanjšala na 10 minut. V Združenih narodih so tačas razpravljali o problemu, ki ga prinaša prihod novega tisočletja. Y2K, kakor so ga poimenovali, naj bi najbolj prizadel države v razvoju, ki si ne morejo privoščiti dovolj denarja, ki bi ga namenila za spreminjanje letnice zapisane v dvomestnem številu v štirimestni zapis. Računalniki in računalniški programi, ki bodo prihodnje leto prepričani, da se piše leto 1900 in ne 2000, naj bi največjo zmedo ustvarili na področju telekomunikacij, bančništva in transporta. Pole tega se ne bodo vse težave pojavile opolnoči z 31. decembra 1999 na 1. januar 2000. Predstavniki 120 držav, ki so sodelovali v razpravi Združenih narodov, so zaskrbljeni, da se bo največ problemov preneslo še v vso prihodnje stoletje. Kljub vsemu pa bodo po podatkih Josepha Connorja, enega od pomočnikov generalnega sekretarja ZN za upravo, za reševanje problema Y2K namenili skoraj 600 milijard dolarjev, v najslabšem primeru se bo ta številka povzpela na 1,4 bilijona. http://www.powerdesign.com/rudolph V predbožični mrzlici se je našla stran za vse, ki se želite znebiti božičnih frustracij. Gre za računalniško igro, ki je zmes božične zgodbe z rdečenosim jelenom in arkadne igre iz osemdestih z naslovom Space Invaders. Za igranje potrebujete Schokwave plug-in, ki ga boste morali naložiti z iste strani. http://www.s-gms.ms.edus.si/kps/ Med obvezne dogodke veselega decembra spada Bujta repa, ki jo pripravlja Klub prekmurskih študentov. Tudi to leto jo bodo kuhali v menzi ljubljanskega Litostroja, o podrobnostih pa si preberite na domači strani KPŠ. Mimogrede, vstopnice so že dolgo na prodaj. http:// members.xoom.com/adams/ i Adam Šisernik Stran je namenjena najmlajšim uporabnikom medmrežja. Zgodbo o jelenu Žarku in božičkovih saneh je avtor napisal za svoja sinova, toda z veseljem jo boste gotovo prebrali tudi vi. Za preživljanje prostega časa, za učenje in zabavo, so na voljo tudi skrivalnice in sestavljanka. http://www.ris.org/si/zalozbe.html Prtimerno darilo ob prihajajočih praznik je tudi dobra knjiga. Obisk v domači knjigarni z vonjem po sveže natisnjenih knjigah še vedno vzbuja prijetna občutja, toda čas gre pač naprej in z njim je prišlo nakupovanje v knjigarnah na internetu. Seznam slovenskih on-line založb in povezav do njih boste našli na zapisanem naslovu. Zanimivo je to, da se le v redkih da plačevati s kreditno kartico. To šolsko leto je zame nenavadno. Zakaj? Že nekajkrat sem obiskal operno predstavo in občudoval veličastne glasove solistov. Pred nedavnim pa se mi je ponudila priložnost, da osebno spoznam pomembnega opernega pevca. Učiteljica glasbene vzgoje Lukrecija Marič me je že nekaj časa urila na vajah iz solo petja. Nekega dne pa mi je sporočila, da bo v Murski Soboti seminar vokalne tehnike v izvedbi baritonista Lorenza Castelluccia iz Milana. Zadelo me je kot strela! V vsakem primeru sem hotel biti zraven! Potrebno je bilo prositi za dovoljenja ... Nekaj časa sem celo dvomil, da bi naše kraje resnično obiskal tako dober operni pevec, pa še iz Italije. In končno je prišel veliki dan. Ko je gost zapel prvo arijo, sem opustil vse dvome. Še več: obsedla me je želja, da bi tudi jaz znal izvabiti iz svojega grla tako fantastičen glas kot on. Osem dni sem. se učil pravilno vokalno tehniko stare italijanske šole belcanto iz 8. stoletja. Prve dni je bilo privajanje mojega glasu zelo naporno. Ko so moje pevske mišice dojele, kaj zahtevajo moji možgani in sem se temu tudi uklonil, je bilo seminarja konec. Takrat sem ponosen, s svojim naravnim, nepopačenim glasom zapel pred celim avditorijem čudovito arijo Sento nel co-re. Gospod Lorenzo mi je zado- Poplava Po nebu se spet podijo težki in temni oblaki. Ljudje se zaskrbljeno oziramo v nebo. Pa ja ne bo spet deževalo?! Toda vremenska napoved je prav takšna. Dež, dež in še naprej samo dež. Zemlja je že vsa razmočena. Starejši ljudje ne pomnijo takega vremena. Najbolj so prizadeti kmetje, saj še vedno niso pospravili vseh pridelkov in pred zimo postorili vsega, kar je potrebno. Prižgemo televizor in spet slišimo, kako nam preti nevarnost poplav in plazov. Upamo, da se bo vreme izboljšalo. Vendar je naše upanje zaman. Sporočajo nam, da so nekatere vasi in celo mesta popolnoma odrezani od sveta. Reke so prestopile bregove in poplavile njive, travnike, hiše ... Ponekod so ostali brez elektrike in pitne vode, brez telefona, pohištva ... Upajmo, da bodo ljudje, ki jih je, PRAZNIK ČRK - Učenci 1. razreda OŠ Grad so ob koncu novembra spoznali še zadnjo črko velike tiskane abecede. Zato so se skupaj s svojo učiteljico odločili, da bodo praznovali. Zbirali so vse, kar je »črka- stega«. V šolo so prinesli slikanice in predmete v zvezi s črkami, izdelali so jih iz gline, kartona in stiropora, naučili so se pesmice o črkah, zaigrali so pravljico ČRKE SE KREGAJO in izdelali so knjigo, ki je samo njihova in jo imajo za spomin na ta dan. Učiteljica je spekla »abecedne« piškote, šola pa jih je pogostila s torto. Vse to so razstavili in na praznik povabili tudi starše. Pripravili so jim program in se na koncu posladkali. Tudi fotografirali so se. Rdeča pentlja V torek, 1. decembra, je bil svetovni dan boja proti aidsu, bolezni ali kugi sodobnega časa, ki je še vedno na pohodu; celo povečuje se. Zaradi te bolezni trpijo in umirajo ljudje na vseh celinah, vseh ras in vseh verstev. Od začetka epidemije pa vse do danes se je okužilo že več kot 30 milijonov ljudi, umrlo pa jih je okoli 12 milijonov. Kako lahko preprečimo to bolezen? - S pravimi informacijami o prenosu okužbe in zaščiti, - z varnim obnašanjem, - da razvijamo zaupanje s svojim partnerjem, -d? uporabljamo kondom ... Tudi na naši šoli se zavedmo, da lahko AIDS doleti vsakega od nas in nam popolnoma spremeni življenje. Zato smo se člani Rdečega križa odločili, da učence pobliže seznanimo s to boleznijo in tveganjem. Izdelali smo okrog štiristo rdečih pentelj za vsakega od naših učencev in učiteljev. Po šolskem radiu pa smo jih seznanili, kakšna bolezen je AIDS in kaj pomeni rdeča pentlja. Rdeča pentlja je mednarodni simbol za osveščanje o AIDS-u. Nosijo jo ljudje, ki želijo izraziti s tem zaskrbljenost, ki nam grozi, če se okužimo z virusom HIV. Rdeča pentlja je tudi simbol upanja, da se bo širjenje aidsa ustavilo in da bo ta bolezen, ki povzroča toliko trpljenja, premagana. ČLANI RK Z MENTORICO SLAVICO OŠ TIŠINA voljno pomignil. Bil sem srečen nad uspehom. Zadovoljni so bili tudi drugi udeleženci, že izkušeni glasbeni učitelji, zborovodje in pevci raznih zborov. Bil sem najmlajši udeleženec seminarja, a sem se počutil enakovreden drugim. Izra- žili smo željo, da bi se seminar nadaljeval februarja. Zavedam se, da moram osvojeno znanje utrjevati in dopolnjevati. Biti operni pevec res ni mačji kašelj. MATEJ BENDURAL, 7. RAZ. OŠ KUZMASBENI MOJSTER. Vaja dela mojstra. Kaj lahko se zgodi, da bo tudi Matej dober doletela ta naravna katastrofa, dobili pomoč. URoš KEREC, 4. B OŠ III M. SOBOTA Zbadljivka Lucija policija v mesto hiti, ko se ustavi, se v avto zaleti. LUCIJA GUTMAN, 8. A OŠ BOGOJINA Miklavž Bil je lep zimski dan. Tisto jutro sem vstal zelo zgodaj. Sestrica Katja, oče in mama so bili zelo veseli, nasmejani in dobre volje. Katja je od veselja skakala. Čudil sem se In pr^ mišljeval, kaj se je zgodilo. Kmalu mi je bilo jasno. Miklavž bo prinesel darila. Tudi jaz sem bil tega zelo vesel. Komaj sem čakal, da pride tista ura. Ob trinajstih sem šel v cerkev. Kmalu se je pripeljal tja tudi Miklavž s kočijo, ki sta jo vlekla dva konja. Eno uro smo se družili z njim. D®'? je tudi darila. Nato smo šli v vaški dom, kjer je bila zelo zanimiva i" smešna igrica. Dobil sem veliko & rilo. Ta dan mi bo ostal še dolg°^ lepem spominu. DAMJAN MAUČEC' 4. RAZ. OŠ ODRANC' Dragi dedek Mraz! Bliža se čas, ko nas boš spet obiskal. Otroci z vsega sveta ti pišejo pisma in ti sporočajo svoje želje. Letos so moje želje drugačne ko prejšnja leta. Seveda si želim igrače in sladkarije, še bolj pa miru na svetu zdravja in srečo vsem otrokom, bodo vsem ljudem in veliko veselja-Upam, da boš lahko izpolnil tudi take želje. Lepo te pozdravljam in upank da se tudi letos vidiva! SAŠA SENGER, 3^ OŠ G. RADGONA P^CEL bo božiček BOZICEa nas razveseli-EOŽlCEK, PROSIM PRINESI N' MODRE HLAČE, VELIKEGA PLIŠASTEGA MEDVEŠA IN DOSTI SLADKARIJ. NE SKRBI SAJ Tl BOM NOGAVICO- TINA £ OS fLAPeNCl WM, 17. december 1998___________________________NA SCENI 23 Kako vemo, ali je samo želja ali pa me resnično Morda se večkrat sprašujete, ali vas resnično ljubi ali pa vajin odnos temelji na čem drugem, telesni privlačnosti, odvisnosti ali pa sta skupaj zato, ker se potrebujeta. Nakazali bomo samo nekaj kazalcev, s katerimi lahko preverite, ali ... <■< je samo želja Posiljuje te s pijačo. Najraje bi te takoj slekel. Misli samo na seks. Všeč si mu v mini krilu. Z njim moraš na nogometno tekmo. Pelje te v odlične restavracije in ti ponuja drage pijače. Izogibaš se njegove (njene) družbe. ... ali je resnično Ve, kaj piješ. Všeč mu/ji je tvoj vonj. Zadovoljen(a) je s tem, da je s tabo. Všeč si mu (ji) tudi s skuštranimi lasmi. Skupaj gresta plavat. Gresta na pico in popijeta kokakolo. On (ona) se izogiba svoje družbe. Kako se pripraviti na praznične dni Za začetek nekaj namigov Prazniki še niso dosegli svojega vrhunca, kljub temu pa je Prav, da se začnemo počasi pripravljati nanje. Nimamo več veliko časa, če želimo zablesteti. Prišli bodo hitro, potem pa bomo v zadnjem trenutku želeli urediti vse, kar bi lahko počeli počasi in premišljeno. Ampak prav zaradi te mrzlice so tudi prazniki taki, kot so, dinamični in obsežni. Zaradi obilice predpriprav se praznovanje, nakupovanje in sploh veseljačenje prične že na začetku decembra in traja vse do začetka januarja. Torej pričnite z nekaterim pripravami že sedaj, da ne bo prepozno. 3 strogo zaupno Pošljite čestitke Prav gotovo imate veliko prija-feljev in prijateljic, takih, ki jih videva- Z! Ko sva se prvič zagledala, je preskočila iskrica ljubezni, od takrat je vsak tvoj dotik, objem in poljub val neskončne ljubezni. In ljubim te vsak dan bolj. Tvoja T. Nekateri nesporazumi med dekleti in fanti 1. Fantje mislijo, da je najpomembnejša velikost njihove moškosti. Velika večina punc to sploh ne opazi. 2. Punca, ki pravi »ne«, ponavadi misli »da«. Ampak to še ne pomeni, da mora fant bolj grobo nastopiti. A! Kakor jutranja zarja si prišel v moje življenje in zaplesala sva po cvetočem travniku. Nisem pa vedela, da imajo hajlepše rože tudi trnje. Eva Srečko! Srečala sva se na postaji. S tabo, ki se poznava že od osnovne šole. Pomahal si ta in mi namignil, potem pa Zginil. Upam, da se še kaj srečava, kajti popolnoma si tae prevzel. Nekdo iz tvoje vasi Kristina! Loči naju 746 kilometrov, kljub temu da tudi letos za Praznike ne bova skupaj, b°š vedno v moji duši. Robi zapade sneg, vedno po-' kislim nate. Zavijem se v ti-sb stari, ponošeni šal in lo-virT1 snežinke. Tej te pogosteje in manj pogosteje. S kakšnimi pa se morda niste videli že dlje časa. Zato bo prav, da se jih spomnite s kakšno čestitko in lepimi pozdravi. Prazniki in čestitke so pravi trenutki, da ohranjate ali celo obnovite prijateljstva. Manjša darilca Darila je res lepo prejemati, vendar jih je prav tako lepo dajati. In prav je, da kupite manjša darilca svojim prijateljem, poleg staršev seveda. Ni potrebno zapraviti premoženja, tega nihče ne pričakuje, ampak malenkosti in lepe želje so dovolj. Če pa že kupujete, jih tako po ovinkih povprašajte o tem, ali jih zebe v roke in noge, katere barve imajo radi... Ne pa pozabiti tudi nato, česa ne marajo. Podariti nekomu darilo, ki mu ni všeč ali pa popolnoma zgrešiti okus nekoga, ki ga dobro poznamo, je lahko podobno smrtni obsodbi, da razočaranih pogledov ne omenjamo. Ljudje že med letom večkrat namignejo ali nakažejo, kaj si želijo imeti. 3. Punca ne bo zanosila, če bo fant pazil in »imel izkušnje«. Velja se zelo dobro pripraviti na spolne odnose. 4. Fantje si pri puncah želijo samo eno - spraviti jih v posteljo. To ni res, tudi fantje se tegd zelo bojijo. 5. Fantje ne govorijo besede: Kje in s kom boste silvestrovali? To je eno najbolj pomembnih in odločilnih vprašanj, s kom in kje preživeti najdaljšo noč v letu. Za ene je bolj pomembno, kje bodo, družba je velika, toda nikjer nobenega primernega prostora, da bi imeli vsi prostor. Spet drugo je vprašanje, s kom preživeti to noč. Kajti res ni vseeno, komu boste prvemu zaželeli vse najlepše v novem letu. Bleščeče barve V teh dneh nikar ne pozabite svoji podobi dodati nekaj zlate, srebrne barve, lahko pa se naličite z nekaj bleščicami. Veke in ustnice pa lahko ob tej priložnosti naličite z bleščečimi barvami. Nohti pa so letos tako ali tako poglavje zase, možnosti pa brezmejne. Ob novem letu je dovoljeno nekoliko več svobode in kreativnosti. Zadnji nasvet Oblecite, naličite in uredite se tako, da se boste najbolje počutili. Noč bo dolga in naporna, zato naj je udobnost na prvem mestu. Če se boste v svoji obleki dobro počutili, se boste tudi bolje zabavali. O pripravah na zabavo ter o tem, kako bomo preživeli najbolj noro leto, pa bomo še pisali. ljubim te. To ne pomeni, da nimajo radi, v bistvu sami zelo težko govorijo o svojih občutjih. Take stvari raje pokažejo. RUBRIKO UREDILA: A. NANA RITUPER RODEŽ Od 7. Decembra do konca leta Adijo, Anja! 91 ^JELOVICA s^° Lesna industrija d.d., 4220 Škofja Loka, tel.: 064/61-30, fax: 064/634-261, internet: http://www.jelovica.si, E - mail: info@jelovica.si prodajna mesta: MURSKA SOBOTA, Nemčavci 1D(BTC), tel., fax:(069)22-921 DISKONT UNIVERZAL, Križevci pri Ljutomeru, tel.,fax:(069)87-630 Zaljubljena za vedno Moj problem je precej zapleten. Stara sem 17 let. Imam fanta, zaradi katerega vam tudi pišem. Spoznala sem ga pred enim letom. Bila je ljubezen na prvi pogled. Kot sva se strastno ljubila, sva se kasneje zelo sovražila. Potem sem ga skušala pozabiti ter se znova zaljubiti. Hotela sem ga sprejeti za prijatelja, pa ni šlo. Zaljubila sem se, vendar v napačnega fanta, ko sem spoznala, da ljubim le enega, si nisem vedela pomagati. Obljubila sem si, da ga pozabim. Potem.se je v moje življenje prikradel drug fant. Hotel je, da postanem njegova ljubezen. A sem spet srečala fanta, ki mi veliko pomeni. Zato sem sklenila, da tega fanta zapustim. Po drugi strani pa ga ne morem zapustiti, ker ga bom zelo prizadela. Še nekaj je. Prejšnjo soboto, ko sem se s fantom odpravila ven, sem spet srečala ljubljenega fanta. Malo je manjkalo do poljuba. Moj sedanji fant tega ni videl. Glava pravi, da naj ostanem pri neljubljenem fantu, ki me je rešil iz težav. Srce pa, naj se vrnem k ljubljenem fantu, in to zato, ker mi je po dolgem času spet izpovedal ljubezen. Pomagajte mi. Upam, da razmete? Draga Anja! Po pravici povedano, je vse skupaj precej zapleteno. Fant, ki ga nimaš ob sebi, je bil prav gotovo tvoja prva velika ljubezen, zato ti ne gre kar tako iz glave, saj si se nanj čustveno navezala. Prav gotovo pa si že pozabila, da te je morda kdaj tudi prizadel in da si ga zato tako sovražila. Če se ne moreš odločiti, katerega imeti, bo najenostavneje, da boš na list papirja napisala pluse in minuse obeh. Potem pa se boš morala odločiti. Prav go- Da bo bolj vžgalo Pa je spet prišel čas, da izžrebamo našo novo manekenko, ki jo bomo naličili in oblekli. Naša tokratna izbranka je Mateja Novak, Lipovci, 50f, 9231 Beltinci. Čestitamo. 0 tem, kako je vse skupaj potekalo in kako bo Mateja dobila novo podobo, v prihodnji številki. O 1. Pošiljajte nam nenavadna pisma s kreativno vsebino. Pripišite kaj več o sebi, kaj imate radi, česa ne marate, katero šolo obiskujete in še in še ... Vse informacije prepuščamo vaši bujni domišljiji. 2. Fotografije iz bližnje preteklosti so obvezne. 3. Še naprej nam pišite vsi tisti, ki še niste. 4. V bobnu se vrtijo vsa prispela pisma doslej, ki so popolno opremljena: pismo, fotografija in kupon. STUDIO ZA NEGO TELESA FRIZERSKI STUDIO Kajuhova 17, M. Sobota telefon: 21 667 RlTT o fr L Ut 5. Pisma, kjer ni fotografije ali ničesar ne zvemo o vas, so v košu, zato pišite še enkrat. Ime in priimek:_______________________________________________ Rojstni podatki: __________________________________________________ Stalno bivališče:__________________________________________________ Telefon:___________________________________________________________ Višina, teža:______________________________________________________ Ostalo:____________________________________________________________ Prijavnice s fotografijo in pismom pošljite na naš naslov: Za rubriko Vaaau!, Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Tokrat vas oblači butik Betty Blue, ki ima svoji prodajalni tudi v Slovenski 49 in BTC-ju, naliči in uredi pričesko pa Studio Venus iz Murske Sobote. Lahko boste prav vi med tistimi, ki boste na lastni koži spoznali oziroma se prepričali, kaj pomeni, če vam kdo reče: »Vaaau!« tovo pa boš morala to razčistiti sama s sabo, kajti taki odnosi, .ko si navezana na nekega fanta, hodiš pa z drugim, lahko zelo negativno vplivajo na tvojo sedanjo zvezo. Pri takih igrah in sedenju na dveh stolčkih moraš biti poštena do sebe in do drugih. Morda pa bo prav, da v tem trenutku skušaš pozabiti kar na oba. Sem lahko zanosila? Pišem vam pismo, ker sem se znašla v težavah. Pa naj takoj preidem k bistvu. Pred nekaj tedni sem imela spolne odnose s svojim fantom brez zaščite. Čeprav sem mu predlagala, da bi uporabila kondom, je bil on proti in me je prepričal, da se nama ne more nič zgoditi. Sedaj me je strah, ali sem zanosila, saj sva imela spolne odnose takoj po menstruaciji. Žal pa mi je tudi, da sem pristala na spolne odnose brez zaščite. Mislim, da sva premlada, da bi imela otroka. Jaz sem stara 18 let, on pa je tri leta starejši. Pomagajte mi. Alenka Draga Alenka! Kar težko ti bom zapisala ali po pismu ugotovila, ali si noseča ali nisi. Dejstvo je, da lahko-zanosiš kateri koli dan v ciklusu. Obstaja vsaj minimalna verjetnost. Počakati pa boš morala do prve menstruacije, lahko pa si že prej kupiš test za ugotavljanje nosečnosti. Vnaprej pa ti svetujem, kar si že sama ugotovila, da fanta prepričaš, da bo začel uporabljati kondome. S tem se boš zaščitila tudi pred prenosljivimi spolnimi boleznimi. Če imaš resnega fanta, pati svetujem, da se oglasiš pri ginekologu, ki ti bo vedel najbolje svetovati o zaščitnih sredstvih, primernih zate. Mlada staše, in če nista pripravljena imeti otrok,.je bolje počakati. 24 PUSCICA 17. december 1998, 1» Aktovke ^Tam gemfja se bese, tu voda stoji, in feje/t ni popfav, tam pa suša g/togi. Q?ej, totoje gbte d/tgava si gdaj in g novimi davki odpiha nam /iaj. Predsednik ZLSD Borut Pahorje v svoje poslanske vrste, kjer je mariborski župan Sovič izpraznil mesto, povabil Jožeta Jagodnika, ki pa je pred tem že demonstrativno izstopil iz vrst ZLSD in se podal v naročje LDS. Med ZLSD in LDS je vse manj razlik news. Edini od novoizvoljenih svetnikov, ki je manjkal na konstitutivni seji občine Lendava, je bil Miklos Tom-ka. Ali zato, ker (še) ni uspel »predati« mandata svojemu očetu Gy6r-gyu (v narodostnem svetu) ali pa iz kakšnih drugih.razlogbv, nismo zvedeli. (news) Svetnik Viktor Benko mlajši je bil prvi, ki je čestital rogaševskemu županu Janku Halbu ob potrditvi mandata. Župan pa mu je podaril aktovko. Ali so v njej »pogrešani« dokumenti o gradnji šole, Benko zaenkrat še ne ve news. VESTNIK* NA INTERNETU Po volilni volilni čas Kandidat za cankovškega župana Flisarje po porazu v drugem krogu organiziral povolilni zbor. Prepričan je, da kogar ne porazi poraz ga bo porazila zmaga news. Za dobro naroda Veržejski občinski svet bo deloval na »trdnih temeljih«. Za to bosta poskrbela svetnica s kapelčanom in Han-žekovič s svojimi klobasami news. Primopredaja Po poizvedbah se je nekdanji ljutomerski župan Ludvik Bratuša mudil v soboških pomurskih mlekarnah, ravno v času, ko bi moral predati županske posle svojemu nasledniku news. Tepih Sposojeno avstrijsko drsališče je v Soboti odprl župan Slavic. Politikom je dokazal, da se lahko stoji tudi na (tankem) ledu: seveda, podloženem s tepihom news. Poskus prvega župana n občine Velika Polana Štete Prše - Pršeka (s kravato)/ bi imel za podžupana B°rl‘ Ostrca - bližnjega sose' (brez kravate) s polansk®-Brega (zaselek), zaenkrat se uspel. Zadeva je prelož®11' OAjdite, v Soboti so v soboto gadvečaha odphli \ novo Asafišče, vnoči je pa po cejfoj Sloveniji vse ' gm/tgnofo. cAfajboubšt led je pa bilu na naši cestaj. % ^ela ne vej, ali je v tiston .m/tgfon v/tejmeni p/te-/tano de^ šou ači so pa pnebesno gačnoCi posipavati ceste pa pločnike, pa či g{ij, ka je poledica bifo na-povejdana. Šfetksko je pa tildi tan go/ti, ge nan b/tiij kejgejo (ali (kha} jemOejo). Lian so ciCou stoučbi šbfebi ghatali - ministabi pa p/iemie/isbi pa ešee bab-ši. ‘-Pa šb&sbi te/ren je na potiti v pa šba- &j se pout v fiv/topo, šteso ščejo ga pah fejt podubša-ti ovi Sv/topejei. /Ma si je pa tou vse djau v ppedbogično nouto: ^P/iihajajo /tagne svetlobe nam gda oMjuMjajo s/tečo obljubljajo /taj. Svitopa ge sbo/taj phed vhati stoji in v 'jO£TQI ge s ^/tačo smo vadili Razkrižje Na Razkrižju so se odločili, da ne bo najbolj pomembno to, kar se bodo zmenili na občinskem svetu, temveč, kdo bo »pokrival« njihove seje news. Qfej, gvegde »deče ne migajo več, phed osmimi Četi odšfe so ge p/teč. ^daj stenba/tsbe gvegde nam bagejo pot, nas vfečejo v godfjo, nas tunbajo not. ,W, 17. december 1998 DOBRO JE VEDETI 25 Pomurske lekarne razkrivajo ČISTILNO MLEKO Zveza potrošnikov svetuje zdravilne skrivnosti Drago kot žafran Droga: Pravi žafran (Crocus sati-vus L.) je najdražja začimba na sve-te, saj gram stane okrog 10 dolarjev. Izvor rastline je zavit v skriv-nost, najbrž pa je žafran doma iz južne Evrope in jugozahodne Azije, kjer so ga gojili že pred 3500 leti, upodabljajo pa ga tudi stenske slike v starodavnem Knososu na Kreti. Droga se danes skoraj v celoti pridobiva iz sterilne v jeseni cvetoče rastline v južni Španiji in Grčiji. Obdajajo različne prodajne oblike, še Posebno »crocus naturalis«, kjer so 20-40 mm dolge posušene svetlo rdeče cvetne brazde pričvrščene na svetlo rumene kratke vratove, in "crocus electus«, izbran izdelek iz čistih brazd, obstajajo pa tudi brazde v prahu. Uporabni del: 35-50 mm dolge svetlo rdeče cvetne brazde, ki molijo iz sredine rožnatega žafranovega cveta. Ta ima tudi tri rumene prašnike, ki pa so brez vonja in okusa, a približno enake barve kot dišeče in okusno rumeno barvilo v brazdni notranjosti, ki je s prostim očesom nevidno in se sprosti le v stiku s toploto, alkoholom ali v kislem okolju. Rumeni so vsebujoči karotenoidi, zlasti krocin. Tudi prašnike včasih prodajajo kot barvilo. Nefarmacevtska raba: V kuhi izboljša jedem vonj in okus, z njim začinijo različne jedi, med njimi riž ter ribje in piščančje meso, najbolj pa se rabi za barvilo za kolače in likerje pa tudi kozmetične izdelke in zdravila. Zeliščna raba: V preteklosti so mu pripisovali pomirjevalne, protik-rčne in spolno-dra-žilne lastnosti. Rimljani so ga tudi namakali v vinu, da bi preprečili mačka po krokanju, in ga nosili kot okras na glavi. Bil je ura- dno zdravilo v 16. in 18. stoletju, na začetku 19. stoletja pa so začeli dvomiti o njegovi zdravilni učinkp-vitosti.V ljudski medicini se še tu in tam rabi za pomirjanje, proti trebušnim krčem in naduhi, vendar brez očitne učinkovitosti, žafranovi izvlečki pa so še vedno sestavina nekaterih tako imenovanih »švedskih grenčic«. Odmerek za odrasle: Ni primeren za pripravo čaja. Največji dnevni odmerek za odrasle sladokusce je poldrugi gram in naj se ne bi presegel. Novejša dognanja: Droga danes ni več zdravilsko pomembna, uradno jo rabijo le še zunanje v pripravkih proti zobnim bolečinam pri otrocih. Glede na poskuse na živalih vsebovani krocetin nekoliko zniža krvne maščobe in holesterol. Stranski učinki in strupenost: V večjih odmerkih je zelo strupen. Smrtni odmerek je 20 g, zastrupitve-ni znaki pa se pokažejo že prej. V veri, da spodbudi gladko mišičje, so ga nekoč napačno rabili kot sredstvo za splav, običajno v odmerku MURSKA SOBOTA VITAMINSKA KREMA 10 g v mleku. Že pri odmerku 5 g pa se pojavijo pikčasto krvavenje na koži, globoko črno odmrtje nosnega tkiva, ki jo spremlja primanjkljaj krvnih ploščic in trombina, pomembnih za strjevanje krvi, ter nenadna srčna slabost s padcem krvnega tlaka in sečekrvnostjo. Dodatni znaki so lahko bruhanje, krvavenje v maternici, krvava driska, kri v seču, krvavenje iz nosu, ustnic in vek kakor tudi napadi omotičnosti in odrevenelosti, prav tako pa se lahko pojavi zlatenici podobna porumenitev beločnice, kože in sluznic. Prepovedi in opozorila: Ker je droga zelo draga, se na tržišču pogosto pojavljajo njeni ponaredki, to velja še posebno za žafranove cvetne brazde v prahu. Za ponarejanje uporabljajo med drugim indijski žafran, papriko in ognjič. Lekarniško mnenje: Droga je lepa, dehteča, okusna in draga, primerna za začimbo in živilsko barvilo, a za zdravilo praktično ni uporabna zaradi šibke zdravilnosti in majhnega razpona med zdravilnim in strupenim odmerkom. Sklep: Najdražje zdravilo je ne-zdravilo, ne glede na ceno. JANEZ ŠPRINGER, MAG. FARM. ■ K Lesnina in ukradeni čeki J er prejemamo v našo svetovalno pisarno vedno več pritožb in vprašanj občanov glede čekov, ki so bili ukradeni iz trgovine LESNINA, d. d., Bakovska 1, v Murski Soboti, smo se odločili, da odgovor objavimo v Vestniku. Eden od razlogov za objavo pa je tudi nekorektno obnašanje trgovine Lesnina, ki svojim kupcem očitno pošilja dopise s pozivom k ponovnemu plačilu in pri tem ne pojasni, kako je zagotovila, da čeki ne bodo zlorabljeni v škodo potrošnikov. Kupci, ki so kupljeno blago plačali na obroke s čeki, so svojo obveznost pravno gledano pravilno izpolnili. Riziko oz. breme oškodovanja zaradi tatvine teh čekov iz trgovine Lesnina nosi samo trgovina in ne kupci. Le v primeru preklica čekov skladno z zakonom o čeku in ob predložitvi dokumenta, ki dokazuje, daje bil postopek opravljen, lahko Lesnina pozove kupce k ponovnemu plačilu blaga. Če so čeki preklicani oz. razglašeni za neveljavne, je kupec dolžan, da plača kupljeno blago s ponovno izdajo čekov ali z gotovino, ker čeki ne bodo izplačani in torej blago še ni plačano. Zato v konkretnem primeru prizadetim kupcem svetujemo, I da zahtevajo od Lesnine dokument, iz katerega bo razvidno, I da je bil opravljen preklic ukradenih čekov v skladu z zakonom o čeku. Dokument naj pregleda tudi banka, pri kateri ima kupec tekoči račun. Če banka sprejme oz. potrdi veljavnost preklica čekov (to pomeni, da vrednosti s čekov ne bo izplačala, tudi če bi bili morda kasneje predloženi v plačilo), naj poravnajo znesek kupljenega blaga. Podjetje Lesnina pozivamo, naj ravna skladno s predpisi, ki veljajo za poslovanje s čeki, in upoštevajo, da morajo kupcem predložiti dokaz, da ne bodo plačevali dvakrat. Pisarna Zveze potrošnikov Murska Sobota (Slovenska 48, p. p. 207) je odprta v torek in četrtek od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. V petek samo po telefonu od 9. do 12. ure. Tel./faks: (069) 27 300. VODJA PISARNE ANDREJ ČIMER ■ Klimakterij ni bolezen Vročinski vali, nočno potenje, nemir, razbijanje srca, razdražljivost, povišan krvni pritisk, pridobivanje telesne teže in depresivna razpoloženja so za večino žena med 45. in 55. letom dobro poznani simptomi ahajajo se namreč v t. i. letih menopavznih sprememb, v I klimakteriju, v fazi med rodnostjo in starostno pogojenim —J upadanjem menstruacije ter končno izgubljeno menstruacijo. Jajčniki počasi ustavljajo svojo hormonsko aktivnost, kar v°di k motnjam in nepredvidljivim mesečnim krvavitvam. Z medicinskega stališča je nastopilo obdobje, ko hormonsko stanje Zenske prehaja v tisto fazo, v kateri nosečnost ni več možna. O tern, ali je potrebno za lajšanje simptomov med ali po klimakte-r'jem ali po njem dodajanje hormonov, odloča zdravnik individualno. Pri veliko žena se izkaže dodajanje hormonov kot nepozabno, ker proizvaja njihovo telo v drugih organih in v maščevju še vedno dovolj estrogena. . Estrogensko terapijo pa predpi-š® zdravnik tudi zaradi prepreče-^hje osteoporoze. Za gradnjo ko-Z' njihovo vzdrževanje potrebuje človek spolne hormone. Z nastalim p°manjkanjem hormonov v klimak-Mu pride do konstantnega izgu-Ijanja kostne mase, če izgubi °seba preveč kostne mase, postaji0 kosti porozne in lomljive (osteoporoza). Prizadeta so predvsem Menična vretenca, zapestje in stegnenica. Te okvare na skelet-nem sistemu lahko preprečimo, če Predemo pravočasno in dolgoroč-n° terapijo, katero podpira še s kal-C|Jeni bogata prehrana. Od pubertete ^mene puberteti, nekje med 16. in ° tetom, so ženski hormonski or-$ani razviti in hormoni so v ravnotežju. Mesečno dozorevanje jaj-o®c v jajcevodih in priprava mater-ICe na morebitno nosečnost se ojsvlja v naslednjih desetletjih vse 0 dene. Mesec za mesecem, v enakomernih časovnih razmakih, se odraža medsebojno uigrano delovanje hormonov. Med 35. in 40. letom se začne proces nazadovanja v ženskem telesu. Sprememba pripelje v stanje podobno spolnemu dozorevanju v puberteti. Jajcevodi se začnejo krčiti, ne delujejo več redno in utirjeni obtok hormonov se poruši. Tvorba ženskih spolnih hormonov, estrogena in progesterona, vse bolj nazaduje, kar kaže neredno sproščanje jajčeca - ovulacija. Med 40. in 50. letom je ovulacija vse bolj neredna in redka, mesečne krvavitve so vse bolj neredne. Ko telo tvori le majhne količine estrogena in nobenega progesterona več, krvavitev izostane. Obenem usahne možnost zanositve. Motene pa so tudi številne druge funkcije, ki jih vodijo ženski hormoni. Sem spadajo živčevje in psiha, prav tako kot izgled in struktura kože, las in kosti (nevarnost osteoporoze!), vloga mehurja in metabolizem na splošno. Z zadnjo menstruacijo je žena dosegla t. i. menopavzo. Povprečje v Evropi znaša 50 let. za zdravje in dobro počutje Telo in psiha lahko trpita Vsaj dve tretjini žena toži v kli-makteriju o telesnih in psihičnih težavah. Klimakterij nikakor ni bolezen, vendar pomeni za telo in psiho kar krepko obremenitev. Zaradi visokih starosti, ki jih populacija dandanes dosega, leta menopavze ne moremo več enačiti s starostjo. Poleg tega se je izoblikovala samozavest žensk, ki želijo tudi v drugi polovici življenja izgledati ženstveno in atraktivno. Mnogo žena želi ali je prisiljeno zaradi spremenjenih razmer v družini preučiti svoj življenjski koncept in si postaviti nove cilje za naslednjih 20 ali 30 let. V tujini, kjer je manj žensk zaposlenih, se le-te odločajo po odhodu otrok od doma ali po razpadu zakonske skupnosti za ponovno aktiviranje v poklicu ali pa delujejo v raznih dobrodelnih in ostalih krožkih. Psihični problemi pa niso edini sopojavi, ki jih prinese klimakterij. Tudi na svoje telo morajo biti žene še posebej pozorne. Z upadanjem tvorbe hormonov ne narašča samo nevarnost za osteoporozo. Od mene naprej so žene izenačene z moškimi glede nevarnosti srčnega infarkta in arteroskleroze. To pomeni, da morajo žene v tej dobi paziti na faktorje tveganja, ki pospešijo arteriosklerozo in nastanek srčnega infarkta. Sem spadajo: visok nivo holesterola, sladkorna bolezen, »giht«, visok krvni pritisk in prekomerna telesna teža. Vročinski vali in potenje odražajo vpliv hormonov na živčni sistem. K temu spadajo tudi nespečnost, nervoza in depresivna razpoloženja. Vsakdanjik je zaradi tega lahko hudo obremenjujoč. So brezvoljne in utrujene. Obenem se izsušijo tudi vaginalna sluznica, ki nemalokrat peče, srbi, pogosteje se pojavljajo vnetja in spolni odnosi so boleči. Prizadeta so tudi sečila. Pri veliko ženah mehur ni več zanesljiv in prihaja do nekontroliranih izpustov urina (npr. pri dvigovanju teže, kihanju, kašljanju, ...) - inkonti-nenčnih težav. Pomembno: telesna teža Za mnoge postane telesna teža v drugi polovici življenja (nemalokrat že prej) problem. Nekatere so v vsakdanjiku manj aktivne, upade tudi želja po športu, saj z naraščajočo starostjo upada zaloga energije. Kljub enaki prehrani je naenkrat na tehtnici vse več kilogramov. Glavni cilj v teh letih ni idealna teža, priporočeno težo (višina 100 cm) pa naj po možnosti ne bi presegle. Odsvetujejo se hitre diete (ker uspeh ni dolgotrajen ), priporoča pa se predvsem polnovredna mešana hrana, revna z maščobami in kalorijami. Tudi medsebojna sestava živil je pomembna. Dovoljeno število kalorij pa vseeno ne bi smeli zaužiti v enolični hrani, saj potrebuje organizem potrebne vita- mine, minerale in beljakovine. Dnevni jedilnik mora vsebovati: - žitarice in krompir, - zelenjavo, stročnice, -sadje, - mleko in mlečne proizvode, - izmenjaje meso, ribe ali jajca. Z maščobo je treba skopariti. Uporabiti je potrebno le malo maščob za kuho ali za namaz in se izogibati skritih maščob v salamah, že gotovih pripravljenih jedeh in raznih drobnarijah za grizljanje. Potrebno je zaužiti vsaj 1,5 do 2 I tekočine dnevno, in to v obliki zeliščnih in sadnih čajev, mleka in mineralne vode. Kava v normalnih količinah (2 skodelici dnevno) ni prepovedana. Alkohol (vino, pivo) se v priporočljivih količinah lahko uživa, če ga zdravnik zaradi zdrav-I stvenih razlogov ni prepovedal. Tudi v klimakteriju ostanite v formi Za ohranjevanje kondicije, preprečevanje stresa, ohranjanje telesne teže in dobro počutje skrbite za dovolj gibanja in šport, veliko svežega zraka in sproščenost. Sprehodi, plavanje in kolesarjenje so.športi, ki so kljub naraščajočim letom priporočljivi za ohranjanje telesa v dobri kondiciji. Mimo klimakterija ne more nobena ženska. Toda kako močno bo ta faza življenja vplivala na osebno počutje in samo življenje, je odvisno v nemajhni meri od njene notranje naravnanosti. Vsekakor nastaja s klimakterijem novo poglavje v življenju žene in zakaj ne bi to poglavje prineslo uresničitev pozitivnih misli in želja. EDITH JOŠAR, MAG. FARM., SPEC. ■ UUCKU Ufa VfeDfcTI 17. december 1998, »g. Poskrbimo za ptice pozimi Ogrevanje rva pomoč za ptice? Ko prideta sneg in zmrzal in ptice težko najdejo hrano, lahko lastniki vrtov pernatim prijateljem pomagajo. Pustimo tokrat ob strani razprave, ali je hranjenje ptic pozimi smiselno ali ne, lastniki vrtov,'ki znajo ceniti živa bitja v svojih vrtovih, bodo poskrbeli, da bodo ptice, ki pozimi ostanejo v naših krajih, vedno našle dovolj hrane. Ob opazovanju obleganih ptičjih krmilnic in okrasnega grmičevja pa bodo lahko preživeli nemalo prijetnih trenutkov. Nekatere vrste grmičevja, ki s svojim bogatim in od daleč vidnim jagodnim okrasjem privlačijo tudi redkejše vrste ptičev, so lahko pomemben vir prehrane za ptice v zimskih mesecih. Za večje vrtove so primerni jerebika, čremsa in divja češnja, ki z obilico plodov dajejo hrano ptičem za več tednov. Tudi različne vrste ognjenega trna kot prosto zasajene rastline ali pa posajene kot živa meja so pravi magnet za pernate goste. Njegove trnove veje pa so tudi pred mačkami varno prenočišče in prostor za gnezdenje ptic. Prav tako primerni so tudi glog, rdečecvetni glog ter vse vrste nešpelj in češmina. Rakitovec, ki smo ga zaradi njegovih sadežev, polnih vitaminov, posadili za lastno uporabo, pri pticah ni preveč cenjen. Ker pa njegove jagode ostanejo zelo dolgo na rastlini, jih bodo v sili prav rade pozobale. Sadni okras navadnega ligustra zgine z grmovja mnogo prej, njegove zimzelene vrste pa dajejo pticam tudi dobro zavetje. Trdoleske, ki svoje jagode ohranijo zelo dolgo, so primerne za manjše vrtove. Tudi različne vrste drenovcev ponujajo pticam obilo hrane, s svojimi svetlečimi rumenimi cvetovi in z rdečimo poganjki pa si zaslužijo v vrtu, tudi prav posebno mesto. Razen jerebike, ki ne prenese težkih tal, in rakitovca, ki ima rad peščena tla, je vse našteto grmičevje nezahtevno in prenese tudi senčne prostore, vendar bodo ne- Dobro je vedeti Bonton ali pravila lepega vedenja saka organizirana družba ima svoja pravila vedenja. V današnjem, izredno živahnem utripu življenja po gosto pozabljamo na nekatera osnovna načela lepega vedenja in se ne zavedamo dovolj posledic, ki jih njihovo neupoštevanje povzroča. Zato je zelo pomem- Bogato obložena miza katere vrste v globoki senci cvetele manj in imele tudi manj plodov. V vrtovih, v katerih grmičevje nima dovolj plodov ali so grmički še majhni in ptičem še ne dajejo dovolj hrane, je od decembra do februarja (pri zmrzali in snegu) potrebno dohranjevanje ptic. Krmilnico postavimo vsaj poldrugi meter visoko in v primerni oddaljenosti od drevja in grmičevja, da preprečimo dostop mačkam. , Naprodaj so različne vrste ptičje hrane, vendar bodo tako ptice, ki imajo raje zrnje (vrabčki, zelenci in siničke), kot tudi ptice, ki imajo raje mehko hrano (taščice, sive pevke, stržki in kosi), rade sprejele tako imenovane lojeve pogače iz mešanice sončničnih semen, različnega semenja, ovsenih kosmičev, otrobov in neslanega govejega loja. Te lahko naredimo tudi sami. Nikoli pa ptic ne hranite z ostanki jedi, s slano maščobo, kolači ali krušnimi drobtinicami. Hrane ne polagajte na vlažna mesta, ker se lahko napije vode, nabrekne in zmrzne. Če ptice jedo tako hrano, je to lahko za njih usodno. Ptičje krmilnice morajo biti čiste. Ker so v ptičjih iztrebkih lahko tudi prenašalci bolezni, moramo umazano krmilnico očistiti s toplo vodo ali izberemo takšno krmilnico, kjer ptičjo pičo natresemo v posebne silose. Lojeve pogače pa na krmilnico obesimo v zaščitnih mrežicah. MILAN JERŠEI bno, da vemo, kako ravnati v konkretnih situacijah na delovnem mestu, na poti, ob družabnih srečanjih in podobno. Živimo v času, za katerega naj bi bili značilni sproščeni, iskreni in humani odnosi med ljudmi. Temu bi seveda morale ustrezati naše vsakdanje navade, med katere spada Kurilno olje ali zemeljski plin? To je eno najbolj pogostih vprašanj občanov, ki pridejo po nasvet v energetsko svetovalne pisarne. Tako sprašujejo tisti, ki šele gradijo, pa tudi tisti, ki žive v krajih) kamor zemeljski plin šele prihaja. Zlasti glede plina je še vedno veliko nejasnosti, saj krožijo med ljudmi v glavnem precej enostranske in pogosto tudi nepravilne razlage ako cene plina kot cene kurilnega olja (mišljeno je seveda ekstra lahko olje) se pogosto spreminjajo, zato se spreminjajo tudi medsebojna razmerja. Zdaj sta se ceni obeh goriv zelo približali, zato šele ob upoštevanju pravilne primerjave lahko izračunamo resnične stroške pri uporabi enega ali drugega vira energije. Kar na splošno pa ne moremo govoriti, da je zemeljski plin dražji. Načelno velja: višji izkoristek, nižja cena koristne energije, manjši stroški ogrevanja in obratno. Za ponazoritev sta naslednja praktična primera: 1. Imamo dotrajan, tehnološko zastarel kombiniran kotel (trdna goriva, kurilno olje), ki zdaj dela na kurilno olje. Njegov izkoristek je pri polni obremenitvi okoli 70-odsto-ten. Če pa ob prehodu na zemeljski plin ta kotel zamenjamo z modernim plinskim kotlom, ki ima ob polni obremenitvi najmanj 90-od-stotni izkoristek, dobimo ceno koristne energije in letni strošek. Po ocenah strokovnjakov si na tem primeru lahko izračunamo, da bi bilo ogrevanje s kurilnim oljem približno 14 odstotkov dražje od ogrevanja z zemeljskim plinom. 2. Drugačne izračune pa pokažejo primerjave stroškov ogrevanja, če imamo kombinirani kotel Astronomsko društvo Krnica Ponosni na Kmicin observatorij Prekmurski astronomi, zbrani v Astronomskem društvu Krnica, smo pred kratkim doživeli že drugi veliki in pomemben dogodek rvi takšen je bil pred letom in pol, ko smo se v zvezdno nebo prvič zazrli skozi lastni teleskop. Od zdaj naprej pa teleskop ne bo več »brezdomec«, ampak je dobil svoj stalni prostor v astronomskem observatoriju. Čeprav ni astronomskih opazovanj brez teleskopa, je s stališča delovanja društva observatorij naša najpomembnejša tudi olika. Vljudnost, obzirnost in takt so pojmi za tisto, čemur pravimo s tujo besedo bonton ali olikano, lepo vedenje. Olikan človek svoje vedenje usklajuje s tistimi pravili, ki mu pomagajo, da svojo omiko izrazi tudi v primernih zunanjih oblikah, kadar občuje z ljudmi. Gre torej za tisto vljudnost, ki izvira iz notranjega pre- M na kurilno olje oziroma plin s 83-odstotnim izkoristkom. Očitno je, da ogrevanje na plin z zastarelim kotlom ni ravno smiselno, saj pri današnjih cenah ni ekonomično, je 12,5 odstotka dražje od ogrevanja s kurilnim oljem. Iz teh praktičnih primerov je mogoče sklepati zaključiti, daje ogrevanje s plinom cenejše od ogrevanja s kurilnim oljem, če imamo vgrajen moderen in kakovosten plinski kotel z dobrim izkoristkom. Ogrevanje s kurilnim oljem pa je cenejše, če imata kotla približno pridobitev. Članom daje nov zagon in nam bistveno olaj- • šuje astronomske aktivnosti, saj smo z njim dobili svoj astronomski dom. Zdaj se bo mnogo manj jasnih noči uspelo izogniti našemu budnemu opazovanju. Teleskop bo vedno pripravljen in pred opazovanjem ne bo več dolgotrajnega sestavljanja in nastavljanja. Treba bo le odpreti kupolo in že bomo med zvezdami. pričanja in ni samo formalna, samo zunanji izraz priučenih oblik bontona. Kdor je obziren, prijazen in vljuden, se zna vesti zmeraj in povsod, zato ni v zadregi, če ne pozna vseh tovrstnih predpisov. Pozdravljanje Pozdrav je že od nekdaj zunanji enaka izkoristka oziroma če je razlika med izkoristkoma manjša od približno 10 odstotkov. Upoštevati pa je treba tudi investicijske stroške, ki so lahko zelo različni. Ti izračuni veljajo le pri polni obremenitvi kotlov, teoretično pri minus 18 stopinjah Celzija ob pravilno izbrani moči kotlov. Ker pa so vsi ti pogoji le redko izpolnjeni, je jasno, da je v prehodnem obdobju ob predimenzioniranem kotlu izkoristek obrato vanja slab. To pa pomeni višjo ceno koristne energije in večje stroške. Astronomi, zbrani v Krnici, smo na svoj observatorij, ki je na foko-vski osnovni šoli, še toliko bolj ponosni, ker smo prav gotovo edino astronomsko društvo daleč naokoli, ki je za gradnjo porabilo bistveno manj sredstev, kot je vrednost enega teleskopa. Pri tem so nas ob regionalnem centru Zveze organizacij za tehnično kulturo s sedežem v Murski Soboti najbolj podprli Mestna občina I. DEL, MILAN JERŠEi izraz človekovega spoštovanja, ena od oblik medčloveških odnosov. Pozdrav je lahko prisrčen, prijazen, hladen, uraden, slovesen, brezbrižen ali celo nemaren. Kako pozdravljamo? Na ulici se npr. ustavimo, pozdravimo, sežemo si v roke ali pozdravimo samo kimaje, s poklonom, se odkrijemo, gremo z ene strani ulice na drugo, da koga pozdravimo itd. To je seveda odvisno od okoliščin. Večja poraba pomeni vec onesnaževanje okolja. Ta plat P , be energije zdaj sicer še ni °vre notena, prej ali slej pa lahko P čakujemo, da bodo nečista g°r' obdavčena z ekološkim davk® Stare in zastarele kotle pa Uredba o emisiji snovi v zrak iz Inih naprav. ( Pri tem je jasno, da ima P1 ekološkem pogledu in v prihodi"1 prednost kot čisto in vsestra®5 sprejemljivo gorivo. MILAN JERŠ^ Murska Sobota, Občina Mo^^ Toplice in Zavarovalnica Trigla'/' posebna zahvala pa gre P°a Roto iz Murske Sobote. Njih0'' ' -stični silos, ki je sicer nam®^^ shranjevanju kmetijskih prid® smo z majhnimi sprememba^' delali v observatorij, ki povs® došča potrebam amaterskega zovanja. K uspešni otvoritvi liko prispevalo tudi podjetje kjer so nam pomagali izdela । skop, ki nam je v slabem vre, g|10 ob otvoritvi edini približal vsaj zvezdo. rjjern Z astronomskim obseda 0 smo dobili zelo dobre razm6^ vz-opazovanje neba in tudi ‘ gajanje mladih astronomov v P murskih šolah. V priložnostnimi blikaciji, ki smo jo ob otvoritvi smo zapisali, da bomo kontx?ov ob v doživljanju evforičnih trenit podobnih pomembnih prid^za, ohranjali tudi v prihodnje-gnanosti astronomov, zbra^b° Krnici, sem prepričan, da a to tudi uspelo. ASIST- । MITJA SLAVIČ za zdravje in dobro počutje VESTNIK, 17. december 1998 DOBRO JE VEDETI Predvsem ljubezen in trdnost zgoja otroka za spoprijemanje z življenjskimi preizkušnjami, ki ga čakajo, je osnovna naloga sleher- ne družine. Le ob dosledni vzgoji in z vzori, ki jih dajemo otroku, mu lahko pomagamo do osebnostne zrelosti. Mnogokrat Pa so starši v dvomih glede pravilnosti vzgojnih prijemov. Zato je kot vzgojni pripomoček gotovo dobrodošla nova knjiga Vzgoja za smisel življenja, avtorice dr. Zdenke Zalokar Divjak. Kot poudarja, naloga staršev ni proizvajanje sreče, temveč ljubezen in trdnost. To pomeni, da morajo dajati zgled, ki je vreden spoštovanja in posnemanja. Pri tem se morajo otroci že zelo zgodaj zavedati, da jim bo dobro predvsem zaradi lastnega ravnanja in ne starševske skrbi. V tem smislu je družina kot nekakšno va-dišče za trdnost, varnost in altruizem. Zavedati se je treba, da družina še naprej ostaja največje upanje. Ko je govor o vzgoji, ne gre prezreti, da je za otroke velikega pomena to, kako so jim zagotovljene mož- pojma, ra in čas sta nosti za umiritev, sprostitev in osredotočenje na določeno stvar, da bi se lahko zares dejavno igrali. Otroci so namreč dokaj obremenjeni z vtisi, hrupom, tekmovalnostjo in močnim vplivom medijev. Pri starejših otrocih je treba spodbuditi otopelo notranje doživljanje za čustveno navezanost na starše. Za vse to pa je potreben čas in potrpežljivost. Zavedati se moramo, da so otroci trajna vrednota in naravna dolžnost. Otrok uboga le, če čuti, da je ljubljen in smo mu kot člo-. veška osebnost na voljo. Praksa kaže, da je sodobna generacija izgubila smisel za etična vprašanja. Ne pozna namreč razlike med dovoljenim in nedovoljenim, dobrim in zlim, zaslugo in kaznijo. Tako marsikdaj izgineta tudi bonton in higiena. Dokaz za tako trditev je naraščanje števila mladostnih prestopnikov in aids. Kot navaja dr. Zdenka Zalokar Divjak, za zdravo družbo ne zadoščajo bonton, higiena in policijsko nadzorstvo, če ni podlage v etiki, torej spoznanje, kaj je dovoljeno in kdo je odgovoren. V stoletju otroka delamo vrsto napak, ko želimo storiti vse namesto otroka. Če namreč delamo vse za otroka, le-temu nič več ne ostane, kajti iz rok mu odvzamemo lastno dejavnost. Zato mu je odveč lastna pobuda. »Vse« za otroka se sprevrže »proti« otroku. Prav njemu pa je treba privzgojiti potrpežljivost, da bo lažje obvladoval težke situacije, kakor tudi ljubezen in spoštovanje, vsekakor pa mu pokloniti prosti čas. V oddaljeni puberteti naj bi starši povečali zahteve in ne podlegli otrokovim težnjam po mirovanju in otopelosti. Skratka, vzgoja je zelo trdo delo, s katerim otroke popeljejo v svet. Sestavni del odraščanja so tudi neuspehi in porazi. Pri tem je bistvenega pomena, da ne odnehamo, saj ni nikoli tako hudo, da tega ne bi mogli popraviti. Zato moramo otroka popraviti na neuspehe. Vztrajnost je gotovo lastnost, ki jo je težko privzgojiti, ki jo pridobimo s povečanjem zahtev, dokler delo ni končano. Zato pravijo, da so razvajeni otroci najbolj zanemarjeni otroci, ker jim vse postaja »brez veze«, so naveličani, vanje pa se vseli vedno več egoizma. Besede Mode OVEN EK RAK Ona: Prenagljena odločitev ti lahko prinese celo kopico problemov in zapletov v ljubezni. Izkoristi svoje adute in na enostaven način zagotovi prednost. Toda vprašanje je, ali bo to partnerju všeč. On: Prišel boš do tiste točke, ko se bo potrebno odločiti, ali naj nadaljuješ in tvegaš vse ali previdno pobereš dobiček. Če boš vztrajen, ti nagrada vsekakor ne more uiti. Nepričakovan obisk. Ona: Po napornem tednu se ti bo odvalil kamen od srca. Rešila se boš nadležnih znancev, poleg tega pa boš spoznala nekoga, ki ti bo v prihodnosti še dosti pomenil. Več pozornosti posveti svoji zunanjosti! On: Prepiru s partnerjem bo sledila sladka sprava in vajin medsebojni odnos bo le še trdnejši. V začetku tedna pa bo nastopila trda poslovna streznitev in le stežka ti bo uspelo odnesti celo kožo. Ona: Spoznala boš, da si všeč nekomu, ki ti lahko ponudi precej več, kot so tvoje sedanje zmožnosti. Prijeten konec tedna te bo popolnoma prevzel, po drugi strani pa bo pri nekom drugem vzbudil pravi val ljubosumja. On: Kadar bodo tvoja čustva globoka in iskrena, naj ti ne bo nerodno o tem govoriti. Znova si izgubil naklonjenost ljubljene osebe, vendar se boš vseeno potrudil in jo ponovno osvojil. Za druge reči bo še čas. Ure »Kaj to mene bnga, glavno, da mi je dobro,« je večkrat slišati besede takih otrok. V njih tako ostaja eksistenčna praznina. Po mnenju dr. Zalokarjeve lahko v tem primeru govorimo o tako imenovani bivanjski praznoti. Zato so vse pogostejši primeri agresije, depresije in odvisnosti, prevladujoča pa sta dolgčas in apatija. In katere so pozitivne možnosti za mlade? To so v prvi vrsti kultura, narava, literatura, karitas, šport in prijateljstvo. Negativne možnosti pa so predvsem računalniške igrice in TV-nasilništvo. MILAN JERŠEI Brez cigarete DEVICA Ona: Nikar se ne zapiraj vase in ne išči odgovorov na vedno ista vprašanja, ampak se posveti realnosti in tvoji vlogi v njej. Je že tako, daje ljubezen presneto nerazumljiva stvar, zato je še najbolje, da si ne delaš nepotrebnih skrbi. On: Poslovna kriza bo sicer minila, ostal pa bo neprijeten priokus neuspeha. Najbolje se je zakopati v , delo, saj boš tako najhitreje pozabil na tisto, kar se ti je pripetilo. Toda obstaja tudi prijetnejša alternativa. Ona: Poskusi ugoditi prijateljevim željam in videla boš, da si si s tem naredila veliko uslugo. Ob koncu tedna te čaka veselo snidenje, prav tako pa boš dobila odgovor na že zdavnaj zastavljeno vprašanje. On: Lepo je, da si se povsem posvetil novim dolžnostim, ki so pred tabo, toda ni ti treba pretiravati. Imaš še dovolj časa, da si poiščeš smisel življenja še v čem drugem, ne samo v trenutnih zaposlitvah. družna z roko v roki in največkrat na njej. Mr-zlično tiktakanje nas povsod in *daj opozarja na določene začetke, konce in vse, kar ju dru-ži vmes. čas je torej tako v jeziku kot zaznavi simbolika meje v trajanju, ki 9a Pogosto simbolizirajo kolo, roze-ta> skratka vsi okrogli liki. Sodobno urarstvo je v posku-s'h, da bi izgnalo tesnobo, nezavedno našlo rešitev v tem, da je dalo Prednost kvadratnim uram in budi-'kam pred okroglimi oblikami le-teh. ^°t vemo, kvadrat simbolizira prodor, zemljo, materijo. Zdi se kot druga mera, nasprotna kolesu in vrtenju. Vtis naredimo v prvih sedmih sekundah, zavedati pa se moramo tudi, da naslon roke na mizo odbije ne samo govorico roke, tem-tudi uro. Z njo se predstavimo, ^hko je to izraz generacije (Swa-tch ■••), življenjskega stila (šport-de ure Breitling ...), čaščenja ure *°t civilizacijskega dosežka (Au-demars Piguet...), nošenja ure kot nakita (Cartier, Bulgari...). Ta uPoraben in hkrati moden dodatek s® je pojavil o a < ui cc m h AGROSERVIS d.d. Kroška 58, 9000 Murska Sobota Tel.: (069) 21 630 PRODAJA: - traktorje ZETOR ■ traktorske prikolice ■ obračalne pluge EBERHARD - kmetijske stroje - originalne nadomestne dele KA VAŠ Alojz, s.p Bakovci, Partizanska 58, tel.: 439 OOO, _________________GSM: 041 688 559 TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Volnarja 13, K ® 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 ST!H L j MALE OGLASE ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. 50 o u POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI KERAMIČARSTVO VUKOVIČ STANKO, s.p. ■ kakovostno polaganje vseh vrst keramike GSM: 041 747 399, TEL: 27 944 VELIKA IZBIRA MATURANTSKIH OBLEK ■ IZPHSDJEVALNIEA PSRSeNIH IN SVEČANI« SBLEK [Krnela utica 4 9231 BELTINCI, telefon (069) 451-542 | POSOJILA OD TOM + 0% ŽELIMO VAM BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! Izbirajjravega pohištva za Vas v nove em centru BTC v Nemčavcih! c SALON POHIS BTC - Nemčavci 1d, tel., fax: 31 647 7 . Med Miklavžem in Božičem do 30% nižje cene. Kdo bo kupil stanovanju darilo? Dobro pohištvo, NIZKE CENE! To je LESNINA. Dobro pohištvo, ŠE NIŽJE CENE! To je LESNINA med Miklavžem in Božičem. Kar petdesetim kosom pohištva smo znižali cene do 30%. Tudi če ne verjamete - pohitite! VELIKA NAGRADNA IGRA (ZA FIZIČNE OSEBE), brezplačna dostava nad 1 OOO litrov, plačilo: gotovina in do 6 čekov. Tel: 069 45 283, 041 635 548, 0609 635 548, 062 511 007 O n K z o o M lesni no LESNINA D-D’ . PARMOVA 53, LJUBLJAN V vseh naših salonih! (Ne) bodite skromni! IZBERITE DARILO! !»<■ .' ■' -.J 17. december 1998 NAPOVEDNIK 35 kulturni koledar Ljubljanski madrigalisti V soboto, 19. decembra ob 19.30 bo gostoval v soboški evangeličanski cerkvi gostoval sloviti zbor Ljubljanski madrigalisti. Otvoritev razstave sredo, 23. decembra ob 18. uri bo v Galeriji M. Sobota otvoritev razstave del Lojzeta Logarja (grafike, slike, risbe, fragmenti) V četrtek, 17. decembra ob 18. uri bo v galeriji Zavarovalnice Triglav v M. Soboti otvoritev razstave LIKOS - 35 LET. Razstava fotografij V četrtek, 17. decembra ob 20. uri bo otvoritev razstave fotografij na temo pravic iz Splošne deklaracije človekovih pravic; otvoritev bo popestril koncert harmonikarja Mateja Zavca. V petek, 18. decembra ob 18. uri bo v BZC-ju Nemčavci otvoritev I. samostojne razstave Simona Petroviča na temo Študentsko življenje. Predstavitev zbornika V četrtek, 17. decembra ob 13. uri bo v mali dvorani soboškega gradu predstavitev Romskega zbornika II, v katerem so predstavljeni prispevki iz letošnjega poletnega romskega tabora. Literarni večer V soboto, 19. decembra ob 18. uri bo v gasilskem domu Vučja vas literarni večer pesnikov amaterjev. Gledališka premiera v nedeljo, 20. decembra ob 14. uri bo v kulturni dvorani v Kuzmi premiera gledališke predstave Rozika v izvedbi domače gledališke skupine. Plesna predstava V petek, 18. decembra ob 19. uri bo v lendavski telovadnici DOS 1 gostovala baletna skupina Croa-tia, sestavljena iz članov HNG iz Zagreba, z baletno predstavo Ples kadetov. Glasba V petek, 18. decembra ob 20.30 uri bo v cerkvi v Moravski Toplicah nastopil mešani pevski zbor Glo-ria. Vstopnine ni! V petek, 18. decembra ob 19.30 organizira MD G. Radgona v G. Radgoni koncert Ouattro župle. V petek, 18. decembra ob 19.30 bo v ljutomerskem Domu kulture Novoletni koncert pihalnega orkestra KD Ivan Kaučič. V petek, 18. decembra ob 18. uri bo v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Razkrižju božični koncert vokalno-in-strumentalne skupine tržaških Slovencev Nomos; naslednji dan, torej v soboto ob isti uri bo isti koncert v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru. Recital V nedeljo, 20. decembra ob 8. in 10. uri bo v župnijski cerkvi sv. Trojice v Odrancih recital Slomšek med nami. Dobrodelna prireditev V petek, 18. decembra ob 18. uri bo v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih dobrodelna prireditev Sonce v srcih vseh otrok. Razstave MURSKA SOBOTA: V Galeriji M. Sobota si lahko ogledate razstavo slikarskih del Bogdana Borčiča, Jožeta Tisnikarja in Karla Pečka. MURSKA SOBOTA: V soboškem gradu si lahko ogledate tudi Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Muzej je odprt od torka do petka, od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je vstop prost. MURSKA SOBOTA: V Cafe Artu si lahko ogledate slikarsko razstavo Vojka Volavška. MURSKA SOBOTA: V galeriji Zavarovalnice Triglav si lahko ogledate jubilejno razstavo slikarskih del članov Likos-a. MURSKA SOBOTA: V kavarni Jelša si lahko ogledate razstavo fotografij Fotokluba M. Sobota. GORNJA RADGONA: V radgonskem Starem špitalu je na ogled razstava krpank oblikovalke Cvetke Hojnik Dorojevič. GORNJA RADGONA: V novi galeriji Kulturnega doma je na ogled razstava slik Antona Rovšnika. GRAD NA GORIČKEM: V grajski kapeli je na ogled razstava fotografij Cvetke Juhnov. LJUTOMER: V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko. Omenjene zbirke si lahko ogledate vsak delovnik med 10. in 15. uro. Izven delovnega časa ter ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi. LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava Risbe iz fundusa Umetnostne galerije Maribor. Razstava bo na ogled do 20. decembra. LJUTOMER: V malem razstaviščnem prostoru matične knjižnice je na ogled stalna razstava slik Antona Trstenjaka in razstava ob 5o-ti obletnici splošne Deklaracije človekovih pravic. LENDAVA: V grajski galeriji je na ogled razstava udeležencev 26. mednarodne likovne kolonije v Lendavi. Muzej - Galerija v Lendavi je odprta ob ponedeljkih od 9. do 16. ure, od torka do sobote od 9. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 14. ure. MORAVSKE TOPLICE: V razstavnem prostoru hotela Ajda si lahko ogledate razstavo slik Damjane Bohorč. MORAVSKE TOPLICE: V razstavni dvorani občine M. Toplice si lahko ogledate izbor plastik in vinjet z naslovom Dih časa in prostora prof. Evgena Titana. RADENCI: V galeriji Radenske si lahko ogledate razstavo slikarskih del akad, slikarja Dimitrija Orlača. Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo b°lničar bomoč varovancem pri oblačenju, UMIVANJU, HRANJENJU, ROPANJU NEGOVANJE V POSTELJI 'ER OPAZOVAN. IN SPOROČ. OD-“OV. OSEBI; določen čas 3 mes.; slovenski jezik - govorno in pi-ostali pogoji: SODELOVANJE IZVAJANJU MED. NEGE, RAZMEJEVANJE HRANE, SKRB ZA PRA-POSODE IN PRIBORA - ZDRAV-^ENASMER; do 22. 12. 98; DOM 77kavči p. o., lukavci 9, križev-u ERI LJUTOMERU M°NTER OGREVALNIH NAPRAV ^ONTER OGREVALNIH NAPRAV; do-c®n čas'1 mes.; vozniški izpit kate-§Or|je: B; do 29. 12. 98; KOVAČ D. ^0- OGREVALNI SISTEMI MORA- TOPLICE, DOLGA ULICA 103, MORAVSKE TOPLICE AvTOMEHANIK ^2.N|K II. - TOVORNEGA VOZILA; čas 6 mes.; 51. delovnih izku-0^1’ iezIKi: nemški jezik - govorno; y„aa znanja: Vozniški izpit za kat. B, °zniški izpit za kat. C, Vozniški izpit D Tj1*- E; do 29. 12. 98; AR AVTO, D. GORNJA RADGONA, LJUTOMER-M CESTA 29, GORNJA RADGONA u^CMEHANIČNA DELA - AVTOME-k, ,IK; nedoločen čas; 3 I. delovnih n u.senj; jeziki: slovenski jezik - govor-Vo>ln.E!sno' nemški jezik - govorno; gsn'ški izpit kategorije: B; do 18. 12. s2’Makoter franc s. p. avto-i^IS LJUTOMER, A. TRSTENJAKA c Ljutomer Podajalec L^AJALKA SADJA, ZELENJAVE; Ar^en ®as 12 mes.; do 18. 12. 98; Va7,abDIJIS.P.SADJEZELENJA-SkG Ml LEJ, SLOVENSKA UL. KIO- ’ MURSKA SOBOTA pURlSTlČNI TEHNIK REFERENT NA ŠALTER-čg 1CR'STIČNE AGENCIJE; določen vOr a mes.; jeziki: nemški jezik - go-Dro an9teški jezik - govorno; znanje tgn^mskih orodij:; vozniški izpit ka-ŠQ?c,e: ostali pogoji: SREDNJE-LSKA IZOBRAZBA V. STOPNJE PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje__________________________ Izobrazba______________________ l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 0 5 3 ’ 1 3 12 ALI VIŠJEŠOLSKA IZOBRAZBA VI. STOPNJE; do 04. 01. 99; INTELEK-TA MURSKA SOBOTA D. O. O LENDAVSKA .19B, MURSKA SOBOTA UPRAVNI TEHNIK SODNA ZAPISNIKARICA 1B RAZREDA; določen čas 12 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; ostali pogoji: SREDNJA STROKOVNA IZOBRAZA ADMI-NISTRAT. SMERI, DOBRO OBVLAD 10-PRSTNEGA SLEPEGA PISANJA Z DOSEG. NAD 250-350 UDAR/MIN; do 22. 12. 98; OKRAJNO SODIŠČE V MURSKI SOBOTI ENOTA V LJUTOMERU, PREŠERNOVA 18, LJUTO- MER GIMNAZIJSKI MATURANT POOBLAŠČENA URADNA OSEBA (PAZNIK) V ODDELKU ZAPOROV V MURSKISOBOTI, PROŠNJE POŠILJATI V,MARIBOR - VOŠNJAKOVA 16; nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: SREDNJA SPLOŠNA OZ. DRUGA SREDNJA STROK. IZOBRAZBA, POSEBNI POGOJI PO ZAKONU O DELAVCIH V DRŽAVNIH ORGANIH; do 22. 12. 98; ZAVOD ZA PRESTAJANJE KAZNI ZAPORA MARIBOR ODDELEK MURSKA SOBOTA, SODNA ULICA 2, MURSKA SOBOTA EKONOMIST KOMERCIALIST ZA PRODAJO IN NABAVO - PRIPRAVNIK; določen čas 9 mes.; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: ŠMER MARKETING ALI ZUNANJA TRGOVINA; do 18. 12. 98; ROTO, PODJETJE ZA PREDELAVO IN TRŽENJE D.O.O., ČERNELAVCI, GORIČKA ULICA 150, M. SOBOTA PRAVNIK VODJA IZMENE PVO V ODDELKU ZAPOROV MURSKA SOBOTA, PRO- ŠNJE POŠILJATI V MARIBOR - VOŠNJAKOVA 16; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: VIŠJA - DRUŽBOSLOVNA SMER, PRAVNA ALI DRUGA SMER, POSEBNI POGOJI PO ZAKONU O DELAVCIH V DRŽ. ORGANIH; do 22. 12. 98; ZAVOD ZA PRESTAJANJE KAZNI ZAPORA MARIBOR ODDELEK MURSKA SOBOTA, SODNA ULICA 2, MURSKA SOBOTA DIPLOMIRANI INŽENIR LESARSTVA KOMERCIALIST I. ZA PRODAJO MONTAŽNIH OBJEKTOV; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno, angleški jezik - govorno in pisno; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 6 MESECEV; do 25. 12. 98; AR CONT PROIZVODNJA BIVALNIH ENOT, D. D., GORNJA RADGONA , GORNJA RADGONA DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA KOMERCIALIST I. ZA PRODAJO MONTAŽNIH OBJEKTOV; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno, angleški jezik - govorno in pisno; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 6 MESECEV; do 25. 12. 98; AR CONT PROIZVODNJA BIVALNIH ENOT, D. D., GORNJA RADGONA , GORNJA RADGONA DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE KOMERCIALIST I. ZA PRODAJO MONTAŽNIH OBJEKTOV; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno, angleški jezik - govorno in pisno; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 6 MESECEV; do 25. 12. 98; AR CONT PROIZVODNJA BIVALNIH ENOT, D. D., GORNJA RADGONA , GORNJA RADGONA; D Kino Park Murska Sobota V četrtek in soboto ob 17. uri terv nedeljo ob 17. in 19. uri bo na sporedu ameriška romantična komedija Nori na Mary, v četrtek in soboto ob 19. uri pa ameriška drama -komedija Trumanov šov. Kino Gornja Radgona Ob koncu tedna si boste lahko ogledali dva filma, in sicer se bo ameriška drama Rezilo vrtela v petek ob 18.30, v soboto in ponedeljek ob 20.15 ter v nedeljo ob 20. uri, ameriška akcijska srhljivka Daleč od oči pa v petek ob 21. ter v soboto, nedeljo in ponedeljek ob 18. uri. Kino Ljutomer V soboto, 19. decembra, ob 19.30 in v nedeljo, 20. decembra, ob 17.15 in 19.30 je na sporedu ameriška srhljivka Dež za ubijanje LIONS klub Murska Sobota organizira dobrodelni predpraznični božično-novoletni koncert svetovno znanega mešanega komornega zbora LJUBLJANSKI MADRIGALISTI, ki bo v soboto, 19. decembra ob 19.30, v evangeličanski cerkvi v Murski Soboti. Zbrana sredstva bodo namenjena za humanitarne aktivnosti Lions kluba, predvsem za pomoč slepim in slabovidnim. Vstopnice za ta izjemni koncert, ki bo samo potrdil vrhunskost le-tega zbora, ki izvaja tako sakralne kot priredbe ljudskih pesmi, so na voljo v soboški knjigarni Dobra knjiga ali pri članih Lions kluba. Poroke MATIČNI URAD GORNJA RADGONA: Emil Grah, obdelovalec kovin, in Marijana Šiplič, oba z Murskega Vrha 24; Marjan Koren, kovinostrugar, iz Borec in Jolanda Trop, medicinska sestra, iz Radenec, Lackova ulica 5; Anton Klemenčič, kmetovalec, iz Spodnjih Iva-njec in Silva Irgolič, trgovka, iz Lo-manoš 24. Vestnik Vam čestita! Delimo vstopnice za kino Režiser in glavni igralec ameriškega filma Šepetati konjem je Robert Redford, kar ste vedeli skorajda vsi. Naš žreb pa je izbral Moniko Ružič, Satahovci 59a, 9000 Murska Sobota. Čestitamo, naše novo nagradno vprašanje pa je: Kdo je bil Redfordov partner v filmu Butch Cassidy in Sundance Kid? Odgovor Kupon št. 88 Odgovore pošljite do 22. decembra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. LIFE - Des'ree 2. TROPICALIA - Beck 3. HOLD ME - Ebba Forsberg 4. NO REGRETS - Robbie Williams 5. MONDAY MORNING - Rialto 6. TESTIFY - Mpeople 7. BIG BIG W0RLD - Emilia PREDLOGI: THE WIND - The Braids NOBODYS WIFE - Anouk STO CON TE - Nek LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. NOCOJ TE BOM LJUBIL - Andrej Šifrer 2. SEM, KAR SEM - Karmen Stavec 3. LJUBI NEŽNO - Miran Rudan 4. ECSTASY - Panda 5. BALADA - Oto Pestner 6. TAGADA - Adi Smolar 7. MAMA - Nepridiprav PREDLOGI: NE ODHAJAJ ŠE - Natalija Kolšek ROBIN HOOD - Faraoni PUNČKA - Simoni Weiss LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF 1. NAJLEPŠI ŠOPEK - Mikola 2. POROČNI SPOMINI - Gaj 3. LOJTRNIK - Vrisk 4. BOŽIČA ČAS - Lautarji 5. VSO NOČ JE RAHLO PADAL SNEG - Ans. Braneta Klavžarja 6. MOJA PLANINA - Gamsi 7. GORSKA PRAVLJICA - Sredenšek sekstet PREDLOGI: VAŠKI HARMONIKAR - Cvet BOŽIČNI ČAS - Štajerskih 7 SPOMINI NA POLETJE - Vasovalci Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 24. decembra 1998, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon št. 51 Glasujem za skladbo - tuja: domača:_________________ narodnozabavna:________ Ime in priimek ter naslov: PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. Novo! Mladinski tekoči račun s kartico Activa/Maestro za osnovnošolce od 13. leta naprej,za dijake in študente. Informacije na tel št.: 063/425 2715, 425 27 19. <®> LADA CENTER JAGODIC 2231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Lenart-Maribor), tel: 062 640 540, od ponedeljka do petka od 8. ure do 16.30, v soboto od 8. do 12. ure. NOVE NIŽJE CENE VOZIL SAMARA INJECTION + NOVA ARMATURA modelno leto 1999 ŽE OD 999.600,00 SIT OBČINA KUZMA ŽUPAN objavlja prosto delovno mesto STROKOVNEGA SODELAVCA za opravljanje administrativnih in računovodskih del in nalog Pogoji: - najmanj srednješolska izobrazba ekonomske ali družboslovne smeri - vsaj 3 leta delovnih izkušenj pri finančno-računovodskem sklopu del - obvladovanje dela z računalnikom - natančnost, samoiniciativnost in komunikativnost - pasivno znanje enega od tujih jezikov (angleščina, nemščina) - prednost imajo osebe, ki bivajo na območju občine Delovno razmerje bomo po 3-mesečnem poskusnem delu sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom ter opisom dosedanjega dela pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Občina Kuzma, Kuzma 24, 9263 Kuzma. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po poteku roka za prijavo. __________________________ZADNJA STRAN Menjalniški tečaj Pomurske banke 15.12. 1998 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 15.12.1998 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 100 1.365,9506 1.365,00 1.378,00 Francija 100 2.865,3732 2.862,60 2.891,00 Nemčija 100 9.609,2195 9.600,00 9.695,00 Italija 100 9,7063 9,51 9,79 Švica 100 11.887,0850 11.756,90 11.993,20 ZDA 1 158,9845 158,00 164,40 Delovni čas ob praznikih Pomurska banka obvešča cenjene varčevalce in občane, da bodo vse njene enote v četrtek, 24. in 31. decembra 1998, poslovale do 12. ure. Med prazničnimi dnevi lahko občani koristijo bančne avtomate, ki poslujejo 24 ur dnevno v naslednjih krajih: Murska Sobota, Lendava, Ljutomer, Gornja Radgona, Apače, Cankova, Radenci, Beltinci, Črenšovci, Gornji Petrovci, Križevci pri Ljut., MoravskeToplice, Puconci, Rakičan (bolnica), Rogašovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana in Veržej. V dvoje je lepše Fotografija današnjih mladoporočencev je bila posneta poleti, ko je bilo toplo in je vozil po Blejskem jezeru čolnič. Z njim sta se (za)peljala 22-letna Danijela Zelko, absolventka Visoke zdravstvene šole, doma iz Polane pri Murski Soboti in 28-letni Žarko Škalič, strojni mehanik, s Petanjec, ki pa se dodatno izobražuje za eko-nomsko-komercialnega tehnika, pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke VESTNIKOV KOLEDAR 17. december, četrtek, LAZAR 18. december, petek, TEO 19. december., sobota, URBAN zaposlen pa je v firmi Kutsenits International v Murski Soboti. Seveda se mlada (zlasti pa Danijela) nista tako pražnje oblekla le za »slikanje«, ampak zato; ker sta se v maju civilno poročila v viteški dvorani na blejskem gradu. Bila je to sanjska poroka, ki je nikoli ne bosta pozabila, v spominu pa je morda ostala tudi kateremu od naših bralcev, saj so jo videli na POP tv. »Vse se je začelo že zgodaj v soboto, ko sta prišla po naju in priče dva Daewoojeva avta in nas odpeljala na Bled. Tam so naju najprej uredile frizerke in drugo osebje, nato je bila nepozabna vožnja po jezeru, ogled otoške cerkvice, zvonjenje za srečo ... in poroka. Večerja je bila na gradu (tolikoooo dobrot!), servirali pa so jo vitezi. Pričakala sta nas tudi kranjska gledališka skupina in orkester. Vseh 80 gostov pa je zabaval tudi Veseli kmet s Petanjec...« se spominja Danijela, novopečena petanjska snaha. Mlada živita skupaj z Žarkovo mamo in se odlično razumejo. Trenutno pa urejata potrebno dokumentacijo za gradnjo stanovanjskega prizidka. Danijela Zelko Škalič (po civilni poroki je dodala k svojemu priimku še moževega) in Žarko sta se nedavno »še enkrat poročila.« Nista se izneverila tradiciji in potrdila še zakon po pravilih evangeličanske verske skupnosti. Njun zakon je blagoslovil soboški evangeličanski duhovnik Leon Novak. Seveda tudi ni minilo brez gostije. Bila je v gostišču Špirič v Černelavcih, gostov je bilo kar 110, zabaval pa jih je duo Biciklin. Tako sta mladoporočenca nadgradila svojo »ljubezen na prvi pogled«. Spoznala sta se namreč pred sedmimi leti ob bazenu v Moravcih. Iz njune velike ljubezni raste sinek Luka, star šest tednov. »V dvoje je lepo, v troje pa še lepše,« sta prepričana mlada zakonca s Petanjec. Pa še res je! - Š. S. Društvo za pomoč duševno motenim otrokom 20. december, nedelja,___________ JULIJ 21. december, ponedeljek, TOMAŽ 22. december, torek, _____________MITJA 23. december, sreda,_______ VIKTORIJA Lunine mene: 21. decembra bo sonce vzšlo ob 7, uri in 41 minut, zašlo pa ob ' 16. uri in 20 minut. Dan bo tako dolg 8 ur in 39 minut, kar je za minuto manj j kot pred petimi dnevi. Koledarska zima se bo začela 22. decembra ob 2. uri in ' 56 minut. 18. decembra bo ob 23. uri in 42 minut bo na nebu nastopil mlaj. Predavanje dr. Nikice Stegmiiller Na četrti osnovni šoli v Murski Soboti že nekaj časa deluje društvo za pomoč zmerno do težko duševno motenih otrok Sožitje. Pred dvema mesecema je prvo srečanje s starši in otroki lepo uspelo, zato so pred kratkim pripravili že drugo, dogovorili pa so se tudi, da se bodo srečevali vsaka dva meseca. Na zadnjem srečanju je o duševnih motnjah, ki se najpogosteje pojavljajo ob sindromu manj-razvitosti, spregovorila predavateljica dr. Nikica Stegmuller iz Ljutomera. Po kratkem predavanju je sledil razgovor, v katerem so si starši izmenjali izkušnje. Med tem časom so otroci ob pomoči mentoric ustvarjali v delavnicah, kjer so izdelovali okraske za božične in novoletne praznike. TOMO KOLES Janko Halb - Capone potem, ko je premaknil temeljni kamen osnovne šole, čaka še na premik ljubljanskega ITEO-ja, ki naj bi mu odgovoril, ali bo Kartonaža preživela ali ne. Sele po teh ekspertizah naj bi se vedelo, na katerem stolčkuse bo trdneje zasidral - na direktorskem ali županskem. Kljub vsemu pa naj bi moravska Ajda že bila rezervirana za »fe-što« poslovnih in političnih partnerjev Kartonaže in občine Rogašovci. Stroškovni eksperti čiste nara-vice, d. o. o., še-niso podali mnenja, ali je mlajtinske njive zalilo zaradi topliških treh lukenj. Dokler ne bo tega mnenja, tudi studio lokalne televizije ne bo obratoval, pravi Dušan Bencik - Prekmurskovaš-ki. Posamezniki, ki so zgradili kabelske sisteme, pa se sprašujejo, kam ponika 4.000 tolarjev izrednega prihodka, ki jih pobira občina brez pravne podlage. Vsi čakajo, kaj bo rekel Jožek snemaj! Med ljutomerskimi inšpektorji so se razširile govorice, da naj bi ostali brez enega od svojih kolegov. Ta naj bi se odpravljal in pripravljal na pozitiven zagon Mlekoprometa. Naš in vaš VESTNIK bo februarja prihodnje leto star 50 let Kot se za takšen jubilej spodobi, ga bomo proslavili skupaj s svojimi prijatelji na pustno soboto, 13. februarja v Murski Soboti. Kako naj ostane še skrivnost, prišepnemo le, da se bomo imeli lepo in da bo VESTNIK znova nagradil svoje naročnike in bralce. ZATO: (Ne) bodite skromni! IZBERITE DARILO! »A. KOSILNICA j SESALEC ZA PRAH (Ne) bodite skromni in izberite si darilo, ki si ga želite. Sličico svojega darila zalepite v predalček kupona, tega nalepite izključno na dopisnico in pošljite na naslov VESTNIK, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota. Lujz Behek-Bevanda, KU_ dal poslikati stene svojih Pr° čelij s portreti novega župan Herberta Šeferja, je z učink° kapitalskega vložka Raden3 v občinsko politiko izredno za dovoljen. Če že ne drugefl^ se mu obeta še eno vrhuns srečanje na leto. Tako se ob podjetniških nadzorni ' naslednje leto sestala še z panska iniciativa. *** Jožko Špindler - ^ete°rng! pripravlja na podpis akta o napadanju z društvom Prlekije. Prvi javni naj bi ga predstavil, je Trpi nje politika na dveh stoli materialno vrednotenje e trpljenja. *** Radgonsko hladno 9re^°e|a minulega mandata je zac odtajati Lista humanista. *★* Če »fuzbalerjev« Nafte ne sta finančno oživila cun - Arboretum in Jože dinjak - Sanacijski, naj bisa^ cijo obljubil Laslo Gone nanoški, seveda ob sprem bi imena. POMIVALNI STROJ MOTOR Flamin MS d o o PRODAJA VOZIL IN REZERVNIH DELOV, LEASING, SERVIS Industrijska 1, M. Sobota, tel.: (069) 36 600 Postanite član Vestnikove družine in prejeli boste palični mešalnik ŽELIM Sl DARILO, F KATEREGA SLIČICO SEM ZALEPIL V PREDALČEK !______ --------------------------1 NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) Ime in priimek: Ulica: Kraj: SUŠILNI STROJ NASLOV POŠILJATELJA: *** Emil Zelko - trojni direktor in Podjetniški zaupnik je napove-dal ustanovitev novega podjet-niškega holdinga. V holding se bodo povezali vsi, ki so kakor koli povezani s pogoriščem Panonije. V tej združbi naj bi bile novodobne gazele soboškega podjetništva. Holding se bo imenoval Blokirani & Podkapitalizirani. Da bo uspešen, naj bi zagotavljala imena, kot so Emil Zelko, Viktor Vrečič in seveda Jožek Roškar ■ Konkurenčna klavzula. Ali jim bo uspelo v »špil« pritegnil1 center M&S, še ni znano. Znano pa tudi ni, ali bo ponujeno mesto tehničnega prevzel Stanko Hari - Brzič. Pošta: Podpis: Enostavno, kajne. Kot že napisano, žrebanje bo na VESTNIKOVEM ABRAHAMU. KMALU! BESEDAH KONJ v .A: »w»*» O < '■''O . ' zv Z NAMI BREZ cn DECEMBRSKIH ZADREG! Ne veste, kaj podari ti? Podarite zlatnik ali zlato plos~ ° Podarite živlenjsko ali rentno zavaromj 0 prišlo prav »študentskih letih, ah ko bo za«l življenje dvoje. Podarite otroku Papijevo varčevalno^knjižico ki mu bo prinesla krilatega pujska ■ vprašanje odveč, za nase zven zavarovanja. Informacije: Zeleni telefon 0801515 http://www.skb.si Božič je eden največjih in prav gotovo najlepših cerkvenih praznikov. In zato, ker je povezan s toliko lepimi običaji in prijetnim razpoloženjem, je postal eden pomembnejših družinskih praznikov. Tudi mene je v teh dneh že prevzelo predpraznično razpoloženje. In najprej sem si kupila angelčka. Sredi trgovine me je zagrabila želja, da biga imela. Takega majhnega, zlatega, kičastega, okroglega z debelimi lici in skodranimi lasmi, renesančnega angelčka, ki sedaj že visi nad mojo pisalno mizo. Morda sem siga zaželela, da bi me spominjal na stare čase, morda pa zato, da bi lahko spet verjela, da angeli,obstajajo. Kupila sem si tudi zvončke, s katerimi sem veselo zvončkljala po stanovanju, ko je pri vratih pozvonilo. Stala sem pred vrati, s tistimi majhnim modrim zvončkom v rokah, ko meje mlada družina z otrokom v naročju prepričevala, da moj božič ni ravno pravi božič. Pa komu mar, pravi ali ne, občutek imam, da ta praznik osrečuje, da se v marsikoga povrne nekaj morda že izgubljenega upanja. In moj zvonček je tu in tam narahlo zacingljal, ko sem se branila, da imam rada božič, takega, kot je, z vsemi navadami in običaji, pa od koder koli so že prišli v predbožičnem in tudi novoletnem času. Rada ga imam in rada imam tudi tisto malo kiča, kije sicer čez leto spravljen v starih škatlah. Tako kot na zimzelenih drevesih zaživijo pisani okraski, tako zaživijo ulice, trgovine in mesta. Med soji lučk se srečujejo, kupujejo, izbirajo darila, si segajo v roke, si zaželijo sreče in zdravja ter gredo naprej. Magično je v teh dneh in skoraj nas lahko prepriča, da bo tako ostalo za zmeraj. Potem pa vsako leto spoznavamo, da si nismo uspeli vzeti dovolj časa, čeprav smo si lani v tem času obljubili, da bomo čim dlje poskušali ohraniti praznično razpoloženje in se večkrat srečali in dobili. Morda vsako leto preveč pričakujemo od novega leta in upamo, da bo v prihodnjem bolje. Želimo, da bi delali manj napak, da se bomo držali rokov, da bomo do tistih, ki jih imamo radi; prijaznejši in strpnejši, da bomo znali povedati, kako jih imamo radi in kako jih cenimo. Ampak niti letos si nočemo priznati, da bo verjetno tudi v prihodnjem letu podobno. Življenje je pač tako. Zato pa moramo znati ceniti vsak trenutek, ko smo skupaj, in izkoristiti prijeten večer za lepe stvari. Želim vam, da bi znali ceniti tisto, kar že imamo, in ne bi pogrešali tistega, česar nimamo. • Pri Vestniku vam tudi z božično-novo-letno prilogo želimo čudovite praznike in nepozabne trenutke v krogu sorodnikov in najboljših prijateljev, čeprav v teh dneh vseh ne boste mogli imeti ob sebi. V novem letu bi vam lahko natrosili veliko želja, potem pa bi jih božiček in dedek Mraz morala z mnogimi koši raznašati naokoli. Preveč bi jih bilo. Zato vam v novem letu želimo veliko sreče, toda ne pričakujte, da bo sreča prišla sama po sebi, tudi kupiti si je ne boste mogli, ne ukrasti, vsak dan si jo boste morali ustvarjati sami in jo ujeti v pravem trenutku. In ne pozabite, sreča je samo trenutek, ki se ne da podaljšati v večnost. A. NANA RITUPER RODEŽ 38 VESELE PRAZNIKE!17. december 1998, W. Božič praznujemo v družinskem krogu, novo leto med prijatelji Sodobne oblike in vsebine božičnega in razniki, ne glede na ob- | - — *— • — . _ ® | ga doživljamo samo kot družinski liko naše verske zave-EJH sti, urejajo naš delovni in življenjski ritem, saj so z umeščenostjo v koledar državnih praznikov vsakič tempirani v prav določenih letnih obdobjih. Zato nas s svojo pojavnostjo, pa če to hočemo ali ne, vedno znova utrjujejo v izbranem kulturnem in civilizacijskem prostoru in času, zagotavljajo občutek varnosti zaradi vpetosti v izročilo prednikov in vedno znova vzbujajo verjetnost v človekov obstoj. Osvobajanje verskih predstav je pripomoglo k dekristjanizaciji praznovanja. Ob verski dimenziji praznika, ki je še danes najvztrajnejša v uravnavanju poteka praznovanja, se ob njej uveljavljajo enakovredno druge, predvsem družbena in družabna, ki utrjujejo vezi med sorodniki, prijatelji in sosedi. Prijetnost obdarovanja otrok, katerim so bila JOŽE HORVAT, s. p. Filovci 110, 9222 Bogojina Telefon: 47 014, mobitel: 0609 631 193, GSM: 041 631 193 Vsem strankam, poslovnim partnerjem in drugim želimo vesel božič ter srečno in uspešno novo leto 1999! novoletnega praznovanja skromnejša darila v preteklosti tudi izključno namenjena, želimo danes izkusiti tudi odrasli, ki si obilneje medsebojno izmenjujemo bogate darove, predvsem v krogu najbližjih družinskih članov. Obdarovanje med prijatelji, kolegi in sodelavci smo oblikovali v prijetno opravilo, s katerim želimo izraziti svoje spoštovanje in pozornost, ki naj oplemeniti medsebojno naklonjenost. Obdarovanje med poslovnimi partnerji pa razumemo bolj kot nepisano obveznost v zahvalo za dosedanje delo, ki naj obljubi plodno prihodnje sodelovanje. Ker s sodelavci preživimo tretjino svojega najbolj aktivnega življenjskega obdobja, želimo konec preteklega leta praznovati tudi z njimi. Dobre želje izražamo v maksimalno reduciranih božičnih in novoletnih formulah Vesele svetke ali ZIDARSTVO -FASADERSTVO, IZOLACIJE ZIDOV IN STROJNI OMETI »Vesele božične praznike in srečno novo leto 1965!« (Razglednica iz arhiva Pokrajinskega muzeja M. Sobota) Srečen božič ter Srečno pa zdravo ali Vse najbokše, ki jih uporabljamo v medsebojnih srečanjih s sosedi in sorodniki na božični dan ali s sorodniki, sodelavci in prijatelji pred novim letom in takoj po njem ali jih, v zadnjih desetletjih še pogosteje, množično sporočamo po telefonu ali zapišemo. Pisanje čestitk sorodnikom, prijateljem in znancem, s-katerimi ne moremo osebno deliti prazničnega pričakovanja, smo oblikovali v zanimivo obredno prakso pošiljanja in sprejemanja. Naše veselje narašča z njihovo številčnostjo, ki jo lahko interpretiramo kot pričo naših bolj ali manj uspešnih ali kakovostnih družbenih vezi, s katerimi si utrjujemo naš ugled. V obdobju socializma priljubljene navade, ko smo neizkoriščene dneve starega letnega dopusta združili z dela prostimi prazničnimi dnevi 1. in 2. januarja, nismo opustili, marveč združili s sedaj koledarsko zapovedanim praznovanjem božiča 25. 12. in z novo-postavljenim praznikom državne samostojnosti 26. 12. v pravi mali zimski dopust, ki ga ob pomanjkanju prostega časa radi izkoristimo za družinsko smučanje ali za i § 5 e V Bramacu se zavedamo, da je vsaka streha tako dobra, kot je dober njen najmanjši del. Zato varna streha za vse življenje poleg kakovostnih in z okoljem skladnih stešnikov zahteva tudi dodatne visoko kakovostne strešne elemente. Nastavki zračnikov, dimniške obrobe in antenski prehodi so najpogostejše točke, kjer se v skrajnih vremenskih razmerah najprej pokažejo kritična mesta. V Bramacu smo prav za vsak del strehe natančno dimenzionirano rešitev - sistem originalnih dodatnih delov. Z njim boste hitro in enostavno rešili vse strešne detajle od kapa do slemena. Tako boste strehi zagotovili dodatno varnost pred poškodbami, 1 jih navadno opazimo prepozno... . i Celoten program Bramacovih originalnih dodatnih delov je na voljo v enakih barvnih tonih kot vsi trije modeli naših strešnikov. Njihovo nameščanje in vzdrževanje je hitro in preprosto. Naravne sestavine, ekološka neoporečnost, trajnost, gospodarnost, estetski videz in celovitost sistema so zmagovite odlike, zaradi katerih Vam lahko Bramac za kakovost vaših strešnikov (in dodatno za poškodbe zaradi zmrzali) jamči s 30-letno pisno garancijo. eno od številnih atraktivnih novoletnih potovanj naših turističnih agencij.Etnološko raziskovanje sodobnega božičnega praznovanja je utemeljilo sodobno strukturo praznikov v paru božič - novo leto. Tok božičnega praznovanja še vedno usmerja verski kontekst, s-katerim tradicionalni in elektronski mediji še vedno najraje interpretirajo božično praznično vsebino. Moralizirajoče praznično sporočilo svete družine, ki je prosila usmiljenja, je bilo očitno najbolj dobrodošlo sprejeto v intimi družine, kjer ga najraje preživljamo, čeprav Kdo vam lahko ponudi več? B ftuuu •BRAMAC- Vse za streho ------- praznik. Strogo predpisan družinski obred, ki vključuje praznični menu kot najstarejšo sestavino spravnega obreda, danes poudarja njeno strukturo, družinsko zaključenost in izključenost zunanjega sveta ter utrjuje povezanost družine, čeprav odnosi in družinska avtoriteta niso več tradicionalni. Nasprotno doživljamo novo leto kot profani, posvetni praznik, ki ga hrupno pričakujemo na javnih mestih, s prijatelji ali celo na prostem, med popolnimi neznanci. Najslavnejši veseljaški praznovanji na Champs-Elysees med trgoma Plače de la Concorde in Plače de 1’Etoile v Parizu in londonskem trgu Picadilly Circus, ki sta najprivlačnejši turistični de-stinaciji tovrstne zabave željne slovenske mladine, sta spodbudili nastanek organiziranega novoletnega praznovanja na prostem tudi v številnih slovenskih mestih, med najodmevnejšimi je bilo, po Paf letih premora, lansko v Murski Soboti. čeprav nam današnja blagih omogoča, da prihajajoče praznike doživljamo zadovoljni in siti, kerSI praznično kosilo z darili omislimo celo večkrat na leto, je zato praV' ^aprav paradoksalno spoznanje, da očitno vsaka generacija na neki način žaluje za bogastvom oblik in vsebin prazničnih obre nih praks preteklih generacij. Upanje v boljšo prihodnost in nase najboljše želje nas vedno znova zvabijo, da podležemo magif1 Prl bajajočih dni ali pa morda sam° magiji nakupovalne mrzlic^ NATAŠA KONESTAB0’ Bramac d.o.o., Sedež in tovarna I: Dobruška vas 45, 8275 Škocjan, tel.: (068) 322 007, 76 494, faks; (068) 76 290 Tovarna II: Otiški vrh - Dravograd, 2373 Šentjanž, tel.: (0602) 85 074, faks: (0602) 85 206 internet: http://www.bramac.si, e-mail: marketinge bramac.si ; Kupon nbvezujoC0 ! Prosim, da mi brezplačno in ne prodajni*1 I pošiljate prospekte in podatke ; pogojih za izdelke Bramac. ; Ime in priimek: Naslov: W1I, 17. december 1998 VESELE PRAZNIKE!39 MS CENTER PLESE T MURSKA SOBOTA 439,90 949.90 DEO SPRAT SECRET 569,90 229,90 WC NET ČISTILO DEO STICK SECRET 439,90 1.449,90*/kg 469,90.-/kg 439,90 59,90 SOK HAPPY 299,90 SIR OLIVER 224,90 799.90.-/kg PISCANEC -AGROMERKUR SADNI JOGURT (VSI OKUSI) CAJNA KLOBASA SIMENTALKA PREKMURSKA SUNKA BREZ KOSTI SIMENTALKA SKUTA LAHKA 500 G NEMOGOČE JE MOGOČE KM d Krttev« w REZANCI ZLATICA 400 6 ST. 43 TESTENINE ROMANA SOOG PRALNI PRAH WEISSER RIESE S.4 KG MARGARINA LANDSTOLZ 500 G MS CEHTER PREŠERNOVA 40 LJUTOMER NOVO: PRODAUA NA 3 ČEKE BOŽIČNO RAJANJE Z DEDKOM MRAZOM 19. 12. OB 10.00. PRIDITE. ČAKAMO VAS! SMETANA PASTERIZIRANA 1.2 L 149,90.- E -------- margarina kronella SOOG ponedeljek-petek od 8. do 17. ure sobota od 7. do 12. ure ROBČKI PAMPERS OTROŠKI 80/1 ponedeljek-petek od 8. do 19. ure sobota od 8. do 14. ure VESELE PRAZNIKE’ «»1 — ________17, december 1998, fBM 40 Kuharski mojster Branko Časar svetuje Dobrote na praznični mizi redbožični večer je trenutek, ko se pri mizi zbere družina, zato je prav, da takrat ponudimo nekaj posebnega, kajti ti praznični dnevi, božič in novo leto, so nekaj enkratnega. Ponujamo vam nekaj jedilnikov, s katerimi lahko razveselite in presenetite tiste, na katere vsako leto veliko mislite, pa si zanje ne vzamete dovolj časa. Letos najboljši kuhar v Sloveniji je sestavil jedilnike, s katerimi lahko očarate goste. Odločili smo se za božični menu ter lažje kosilo za »dan po«. Božični in novoletni prazniki so tudi prazniki kulinarike, ko je hrane in pijače v izobilju, zato je prav, da si kakšen dan naredimo lažje, a še vedno zelo okusno kosilo. Želimo vam, da bi si dober tek zaželeli v krogu tistih, ki vam resnično največ pomenijo, in to ob dišečih in izvrstnih jedeh ter skrbno pripravljeni mizi. Količina hrane je za štiri osebe. Terina z divjačino 300 g divjačine (jelen, srna), 300 g svinjine brez maščobe, 40 g masla, 50 g čebule, 40 g masla, sol po okusu, timijan, bazilika, rožmarin, lovorjev list, zeleni poper, 10 g česna, 5 cl sladke smetane, 2 jajci, 250 g slanine, narezane na tanke koščke Način priprave: Meso narežemo na kocke in zmešamo. Čebulo olupimo in zrežemo na kocke ter jo prepražimo na raztopljenem maslu. Dodamo na kocke narezano meso ter začinimo s soljo, timijanom, baziliko, rožmarinom, zelenim poprom, česnom in sladko smetano. Dobro premešamo in pustimo deset ur v marinadi. Marinirano meso z začimbami zmeljemo ali zmiksamo, da dobimo kašo. Dodamo jajce in po potrebi tudi začimbe. Vzamemo posodo iz žgane gline, obložimo z rezinami slanine in nanjo razporedimo mesno zmes. Površino zgladimo, na sredino položimo lovorjeve liste. Posodo pokrijemo z mastnim papirjem in pokrovom. Pečico segrejemo do 200 stopinj Celizija. Vse skupaj postavimo v vodno kopel in kuhamo eno uro. Ohladimo, narežemo in serviramo z domačim kruhom. Beluševa kremna juha 20 g masla, 120 g jušne zelenjave, 15 g moke, 450 g belušev, 1,3 I kostne juhe, muškatni orešček, sol, limonin sok, 5 cl kisle smetane Na maščobo damo narezano jušno zelenjavo in polovico belušev ter prepražimo. Prepraženo zelenjavo pomokamp^,^«^”^ ter zalijemo s kostno moko. Kuhamo, jr 1/ da se zmehča. Juho zmiksamo, M Vr začinimo s soljo in muškatnim g fl, oreščkom. Prevremo. Dodamo * ♦ ■ kislo smetano ter juho serviramo S ■ s preostankom narezanih belušev. K Telečji zrezek z rožmarinom 600 g teletine (stegno), 80 g^šunke; 2 jajci, 30 g masla, 10 g moke, • 15 cl mleka, 10 cl mineralne vode, 200 g koruzne moke, 2 jajci, sol, sol, rožmarin, 5 cl kisle smetane^...“ Iz teletine narežemo zrezke, jih potolčemo ter nadevamo s šunko in pečenim jajcem. Posolimo, prepognemo in robove potolčemo, da se sprimejo, ter jih pomokamo. Opečemo jih na segretem maslu. Ko dobijo zlato barvo, jih zalijemo z jušno osnovo, začinimo z rožmarinom ter dušimo do mehkega. Serviramo na servirnem krožniku, prelijemo z omako in pokapamo s kislo smetano. Krompirjeva rulada 500 g krompirja, 200 g ostre moke, 20 g margarine, 1 jajce, 100 g drobtin, sol Olupljen krompir skuhamo in pretlačimo. Ohlajenemu krompirju dodamo jajce in moko. Hitro ugnetemo testo v hlebček. Na pomokani deski testo razvaljamo na pol centimetra debelo. Potresemo s prepraženimi drobtinami. Testo zavijemo v rulado, to pa v alu folijo. V slanem kropu kuhamo 40 min. Kuhana rulada naj malo postoji, nato odstranimo alufolijo in jo narežemo na Božični menu Terina z divjačino *** Beluševa kremna juha Telečji zrezek z rožmarinom Krompirjeva rulada Zelena solata z domačim prelivom Koruzne palačinke z Zelena solata z domačim prelivom 500 g zelene solate, preliv: 100 g slanine, 10 cl blagega kisa, sol Koruzne palačinke z orehi olje za pečenje, nadev: 180 g orehov, 7 cl mleka, 5 cl sladke smetane, 2 cl ruma, 50 g sladkorja, 20 gramov sladkorja za potresanje V mleko in mineralno vodo vmešamo jajce in moko, solimo in dobro razžvrkljamo, da je zmes brez grudic. Na pomaščeni ogreti ponvi spečemo tanke palačinke. Nadevamo z orehovim nadevom. Nadev: Zmlete orehe prelijemo z vročim mlekom in smetano ter dodamo rum in sladkor. Vse skupaj premešamo. Palačinke serviramo vroče in potresene s sladkorjem, lahko so prelite tudi s čokolado. Novoletna torta z malinami in limoninim sokom (Za model s premerom 23 centimetrov) Za praznik, kot sta božič ali novo leto, si prav gotovo lahkd omislimo torto. In prav zato nam je gospa Jolanka Car, vodja v slaščičarni hotela Diana, zaupala recept za novoletno torto. Sestavine: 8 jajc, 8 žličk sladkorja, 8 žličk moke, 2 žlici kakava, pe-cilni prašek, 3 žlice olja Nadev: 1 liter smetane, 0,5 kg malin, 20 dag sladkorja prahu, sok 1 limone, 2 limoni za dekoracijo, 16 celih malin, 0,5 del bacardija (belega ruma) Testo za torto z Rumenjake stepemo s polovico sladkorja, preostali sladkor stepemo beljaki v trd sneg. Kakav, pecilni prešek in moko presejemo. Beljake nar primešamo k rumenjakom, nato še moko z dodatki in na koncu olje. V U v model za torte in pečemo pri 180 stopinjah Celizija približno 30 minu • se speče, ga ohladimo in prerežemo na tri enake dele. Nadev v Stolčemo 8 del smetane s sladkorjem ter maso razdelimo na dva enega umešamo maline, v drugega pa limonin sok in damo vsako m posebno vrečko. Spodnjo oblato poškropimo z mešanico bacardija, vo sladkorja, potem pa nanje izmenično brizgamo kroge z limonino in ma smetano. Na nadev položimo drugi oblat, ponovno poškropimo s p omenjeno mešanico ter izmenično brizgamo smetano, od večjih do m krogov. Na koncu pokrijemo s tretjim oblatom. Torto postavimo za 1 uro v hladilnik, preostalo smetano pa stepemo, premažemo ter na vrhu naredimo 16 kupčkov smetane ter dodamo ma limone. Ob straneh ali na vrhu lahko posipamo s sladkimi drobtinami ali narez mandlji. Maline lahko nadomestimo z jagodami ali višnjami. f Na novega leta dan je potrebno jesti svinjino. Pravijo, da prinaša srečo. v Perutnine pa ni dobro jesti, prašič na^reC rine naprej, kura pa praska nazaj^J rezine. Nadevana piščančja prša 600 g piščančjih prsi, 300 g mlete teletine »zlato zrno«, 50 g šampionov, 10 g moke, 25 g čebule, 5 g gorčice, sol, poper, 10 cl kisle smetane, olje po potrebi Piščančja prša (file) potolčemo in posolimo, nadevamo z nadevom, katerega smo pripravili iz teletine, šampionov, čebule, soli, popra. Dobro premešamo, da dobimo gladko zmes. Na polovico piščančjih prsi položimo nadev, čez to pokrijemo drugo polovico piščančjih prsi ter po robeh potolčemo. Nato pomokamo in zlato opečemo. Ko je pečeno, zalijemo s piščančjo osnovo ali vodo ter dušimo do mehkega. Omako precedimo in dodatno začinimo z gorčico in smetano. Kosilo za »dan po« Mlečna ajdova juha *** Nadevana piščančja prša Ocvrt korenček Paradižnik z jogurtovim prelivom *** Sladoled s sadjem Ocvrt korenček 500 g mladega korenčka bejbi, 20 g moke, 2 jajci, 20 dag drobtin, sol, olje Korenje skuhamo v malo vode, ohladimo in po dunajsko spaniramo, in sicer korenje solimo, damo v moko, jajce in v drobtine. Olje segrejemo do 160 stopinj Celzija in korenčke ocvremo. Serviramo vroče. Mlečna ajdova juha 25 g ajdove kaše, 30 g mesnate prekajene slanine, 2 I jušne osnove, lovorjev list, šatraj, poper, sol,kis po okusu, 3 cl kisle smetane, 5 g bele moke |o Ajdovo kašo operemo, slanino zrežemo na kbeke in vse skupaj damo kuhat v jušno osnovo. Začinimo s t’ane vorjevim listom, šatrajem, poprom. Kuhamo do mehkega. Med tem časom si pripravimo podmet iz moke, s in vode, ki ga dobro razžvrkljamo in dodamo juhi. Vse skupaj dodatno prevremo in po potrebi še začinimo, a z rženim kruhom. Paradižnik z jogurtnim prelivom 900 g paradižnika, 50 gramov čebule, 15 cl jogurta, 3 g sladkorja, limonin sok, sol Paradižnik narežemo na majhne krhlje in posujemo z narezano čebulo. Vse druge sestavine dobro zmešamo in z njimi prelijemo solato. Sladoled s sadjem 5 kepic sladoleda, 1000 g različnega sadja, 5 cl maraskina, 20 g sladkora Sadje olupimo, narežemo na kocke, sladkamo in pakapljamo z maraskinorh. Damo na hladno ter pustimo stati 60 min. Nato serviramo na stekleni krožnik, kjer kepice sladoleda obložimo s sadjem, lahko pa dodamo tudi sladko smetano. , 17. december 1998 VESELE PRAZNIKE! V LETU 1990 VAM ŽELIMO VSE NAJ, NAJ, NAJ... VELIKO ZDRAVJA, ZADOVOLJSTVA IN SREČE TER VESELE IN MIRNE BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE SUŠILEC 1,999 LASE EWT RADIOKASETOFON ENOJNI-PRENOSNI 4- CD 1,999 689 TEHTNICA 3 KG NINA 3,990 37,990 KROŽNIKI (6RT 18 KOM) KELIH ZA VINO (6RT 6 KOM) ELEKTRIČNI VRTALNIK ISKRA S-SS8A-S BOŽIČNO DREVO 200 CM POSODA IZ NERJAVEČEG JEKLA J 12 DELNA J božično rajanji PRIDITE, ČAKAMO VAS v SOBOTO. 1«. DECEMBRA, OB 10.00 OBISKAL NAS BO DEDEK MRAZ STENSKA OBLOGA ZA SUHI PROSTOR 2600X180X10 8,290.- ) * BTV VOJAGER S1 TTX 16,990 42 VESELE PRAZNIKE! 17. december 1998, ■BI Dragi dedek Mraz, prinesi mi redbožični čas je tudi čas naših želja in pričakovanj. Že kot otroci smo verjeli, da nam jih lahko uresniči božiček ali dedek Mraz, zato smo risali in mu pisali pisemca s svojimi velikimi željami. Verjeli smo, da bomo dobili vsaj del ti- stega, kar je bilo zapisano v skrbno pripravljenih pisemcih. In ko je pozvonil božični zvonček, ko je dedek Mraz po dimniku spustil darilce ali jih je skrivaj nastavil pod smreko, smo bili zadovoljni. Ne vem, ali je bilo takrat najbolj bistveno to, kaj smo dobili, ampak prepričanje, da seje ob božiču ali novem letu spet spomnil na nas. Pred letošnjimi prazniki smo zaprosili nekaj ljudi iz pokrajine ob Muri, da zapišejo svoje skrite želje božičku, dedku Mrazu ali komur koli, ki bi jim jih lahko izpolnil. In glede na to, da ti prijazni možje uresničijo vsaj delček zapisanih želja, sem prepričana, da jih bodo tudi sedaj. Ne samo te, zapisane, ampak želje vseh nas. F* Dobri dedek Mraz! Marko Kočar je tekstopisec. Rudi Cipot je direkt°r Zavarovalnice TriglaV’ OE Murska Sobota- Čakam Te Dragi dedek Mraz! Veliko otrok si želi Barbike ali avtomobilčke - še več skorjico kruha ali pest riža. Veliko ljudi sanja o modernem pohištvu ali avtomobilu z zvezdo ■ še več o topli postelji ali ponošenih čevljih ... Vem, polne roke dela imam in Tvoje sanke bodo ponovno škripale pod velikim kupom dragocenih daril. Vsem željam seveda ne boš mogel ustreči. Razumem. Skorjic kruha in ponošenih čevljev se pa res ne splača tovoriti... Včeraj dolgo nisem mogel zaspati. Za kaj neki naj te prosim, da me ne bi bilo moje želje sram? Štel sem ovčke. Štiristo dvaintrideseta ovčka je priskakljala z majhno vrečo na hrbtu. Zadržal sem živalco in prebral napis na vrečki. Drobne sladke tabletke za zadovoljstvo. Kar poskočil sem. To je to. Prosim, prosim, dedek Mraz, prinesi mi drobne sladke tabletke za zadovoljstvo. Polno vrečko mi jih prinesi. Če jih nikjer ne najdeš, telefoniraj božičku. Božiček ima zveze tam zgoraj. Prepričan sem, da jih ima njegov oče polno nočno omarico ■ niti opazil ne bo, če mu jih sin kaj sune. Pravzaprav jih sam niti toliko ne potrebujem, le delil bi jih rad in pomagal osrečevati. Prvo tabletko bi dal majhni deklici, ki cepata v trgovini, ker ji mama ne more kupiti plastične igračke. Drugo tabletko bi ponudil sosedoma, ki se že deset let tožarita po sodiščih zaradi ene brazde. S tretjo bi pomiril gospoda, ki robanti v dolgi vrsti pred bančnim okencem... Delil bi jih po našem mestu, delil bi jih onstran Mure, delil bi jih med moje Slovence. Pomisli, dragi dedek Mraz-drobne sladke tabletke za zadovoljstvo. Ljudje bi tako ponovno opazili marjetko na travniku in pajčevino v sončnem rosnem jutru. In predvsem, ljudje bi spet opazili dobro v ljudeh. Srečno pot, dobri dedek! Pred odhodom dobro poglej kopita jelenov ■ saj veš, štiri centimetre in štiri leta. In ne pozabi se privezati. Tvoj Marko Leto je naokrog in prišel je čas, da ti pišemo o svojih spoznanjih, željah, celo o skritih sanjah, na katere navidezno pozabljamo, a bi dali vse, da bi se nam enkrat,, pa čeprav le za hip, uresničile. Vem, dedek Mraz, dajepremnogo-katero pismo namenjeno prošnjam po takšnem ali drugačnem darilu, za katero znaš ti tako velikodušno poskrbeti. Meni pa se zdi, da te nikoli ne bi pogrešala zaradi tvojega dobrohotnega početja, ampak zaradi čarobnosti, ki jo s svojim prihodom vneseš v prednovoletni čas in se najbolj zrcali v navdušenja polnih otroških očeh. Ravno te dni sem začutila precejšnjo utrujenost po koncu študijskih obveznosti za letošnje koledarsko leto, a že v istem hipu spoznala, da sem kljub temu sposobna zaznavati globlje, se veliko jasneje spominjati in bolj kot sicer uživati v dogodkih okrog mene. Tudi če ne bi imela vedenja o koledarju, bi z lahkoto ugotovila, daje prišel čas za pristnost in veselje. In ravno to je tisto nekaj, kar me fascinira okrog novega leta, Kot da bi ljudje po preteku 365 dni potrebovali nekoga, ki pride iz daljne dežele in nas s svojim prihodom vzradosti ter odvrne naše misli od vsakdanjih obvezno- u^Gabi Čačinovič - Vogrinčič, psihologinja in profesorica na Fakulteti za socialno delo Na osebni ravni sem najprej pomislila na zdravje. Mojim najdražjim, Gezi, Mateju, Ani, in sebi želim najprej zdravje v letu, ki prihaja. Moja dva otroka, dva mlada človeka, se bosta najbrž nasmehnila tej trezni želji, ampak je, z leti je prišla prav naprej, v prvi plan, ta želja po zdravju za vse, kijih imam rada. V tem predprazničnem času sem sebe pogosto slišala reči ■ in tako mi govorijo drugi -, da bi le ostalo tako, kot je: dobro mi je z Ge- Jerneja Frakaš je študentka edicine v Ljubljani. racije so prav gotovo ena od njih. Navsezadnje pa te prosim, da mi uresničiš mojo novoletno željo. Daj, da bi v prihajajočem letu spoznala veliko ljudi, od katerih bi se naučila še veliko več in odkrila celo zakladnico lepot, kot so knjige, pesmi, slike in najrazličnejša glasba. Te stvari imajo zame prav posebno moč, saj kadarkoli jim »prisluhnem«, vnesejo vame del tiste spokojnosti, s katero se sicer ponaša le božično-novoletni čas. Pa srečno pot! zo in otrokoma, imam srečo, da imam delo, ki ga imam zelo rada, vidim, da Matej in Ana uspešno odkrivata lastno pot, moja starša sta polna energije in delovnih načrtov, omka ima dovolj moči, ljudem, ki jih imam rada, gre dobro. Zelo pa si želim, da bi se nadaljevalo to posebno druženje nas štirih odraslih v naši družini. Rekla sem, otroka sta dva odrasla človeka, ki počasi odhajata od doma in pišeta svoje lastne, str Zato te v tem mojem pismu prosim, da nikdar, pa naj se zgodi karkoli, ne pozabi priti k nam. Čeprav puhtiš vsa skrbno zavita in bleščeča darila doma, nas obišči in, predvsem mladim ljudem, prinesi pogum, da bomo samostojno in samozavestno zakorakali novemu tisočletju naproti. Prav tako ne pozabi, daje za mladega človeka, kije šele na začetku svoje poti, pomembno, da ga njegovo okolje razume in mu zaupa. Obdaruj nas z danostjo razumevanja, da bi razumeli druge in da bi drugi razumeli nas. Morda bi bilo lepo, če bi, malce za spremembo, kakšno stvar celo odnesel in ne le prinašal. Stiske mlade gene- Jerneja Dragi dedek Mraz! drugačne zgodbe, med nami pa se nadaljuje naša, nadaljujejo se pogovori, še vedno nastajajo tudi skupne zgodbe, ki so mi dragocene. Sama sebi želim v novem letu več prostega nerazporejenega časa, časa, ki bi bil na voljo samo meni. Pravzaprav si moram želeti, da ga bom znala zase organizirati in zaščititi ■ nujno ga potrebujem. Imam tudi želje za prihodnost naše družbe, države, dežele. Ampak najprej zame pomemben citat angleške pisateljice Doris Lessing, ki v enem svojih intervjujev pravi, da se boji za prihodnost človeštva, ker ljudje nimajo dovolj domišljije, dovolj imaginacije, da bi zmogli pogledati v sedanjost, si odgovoriti na vprašanje, kaj nam ni dobro, in uporabiti svojo domišljijo za spremembe jutri. Ljudem v moji deželi, vsem, tudi tistim, ki odločajo, želim več domišljije;pogum in moč, da bi res videli sedanjost in poimenovali korake za skupno prihodnost. Zame je ta skupna prihodnost socialna država. Vidim propadanje in zmanjševanje pravic, ki so ščitile človekovo dostojanstvo, narašča revščina, narašča število otrok in odraslih, ki so izključeni iz vsega, kar je razumno pričakovati, da pripada vsakemu človeku. Tako zelo si želim, da bi prišlo do paradigmatskega premika; da bi se izrekli za prihodnost, ki zagotavlja vključenost in dostojanstvo, in potem izdelali pot, da bi jo dosegli. In še posebna želja znotraj teja. da bi vsi otroci dobili dovolj dobre izkušnje za temeljni občute lastne vrednosti, za spoštovanje sebe in soljudi. Zato bi se mora: odrasli naučiti gledati na otro e s perspektive moči. Odkriti, kaj znajo in zmorejo, podpreti njih0 vo moč, delavnost, ustvarjala05 ■ Da bi oni zmogli imaginacijo, ° kateri govori Doris Lessing, mv no jo bomo potrebovali. Pa zdravo in srečno novo leto 1999! Zgodba za leto 1999! Čas je življenje in vsak med nami je umetnik svojega življenja. Vsak siga želi preživeti najlepše, najsrečnejše in najbogatejše. In v tem uspevamo ljudje na tej Zemlji zelo različno. Vsi se oziramo nazaj in ocenjujemo lastne dosežke. Hkrati pa si postavljamo cilje za naprej, kaj bi radi bili, kaj bi radi dosegli in kaj bi radi imeli. To je naš smoter življenja. Razmišljanja o mojih načrtih v prihodnje so ob izteku tisočletja intenzivna in pričakovanja velika. Vedno pa se pri mojih načrtih cilji v zasebnem življenju in Cilji, kijih postavljam kot direktor, prepletajo. Pri tem pa bi vedno rad ohranil tri temeljne sestavine olikanega vedenja: biti koristen in pri tem ne povzročati škode drugim, biti pošten - lastnosti, ki človeka najlepše okrasita, ter prijeten id iskren ter zmeraj zaželen v družbi. Moje vedenje terja trden značaj in pokončnost, kar mi ljudje, s katerimi se srečujem, poplačajo z naklonjenostjo in zaupanjem. V zasebnem življenju me presojajo družina, moji starši in prijatelji. V poslovnem življenju se družim z ljudmi, ki so pomembni za podjetje. To so naši zavarovanci, občani, ljudje iz državne uprave in politike. Posebej pomembni so moji kolegi in sodelavci v podjetju. Moja iskrena želja je, da bi Pomurje postalo z novimi programi in mladimi kadri regija z gospodarsko prepoznavnostjo s svojimi vrednotami in svojo lastno kulturo življenja, ki b° lahko osrečevala vse, ki živijo v tej prelepi pokrajini ob MuH. V naši OE Zavarovalnice Triglav si želimo postati sodobno učeče podjetje, ki gradi zaupanje do okolja na kakovostnil1 partnerskih odnosih med strankami in zaposlenimi, ki so za-vzeti, usposobljeni in motivirani za opravljanje zavarovalnin storitev. Sam želim ostati odprt, dostopen in pripravljen, da poslušam druge, zato vam ponujam zgodbo za leto 1999, ob kateri sejo vredno zamisliti. Planet za dom: Nekoč je živel mož, ki sije prizadevno postavljal dom. Hotel je, da bo njegov dom najlepši, najtopRjst’ naj udobnejši, najbolj domač na svetu. Nekoč je nekdo prišel k njemu prosit za pomoč, ker je gorel svet. Toda mož se je zanimal samo za dom, ne za svet. Ko si je naposled uredil dom, pa je ugotovil, da nima planeta, kamor biga postavil. Prijeten dom na »celem« svetu vam želim Rudi VBIMK, 17. december 1998 VESELE PRAZNIKE! 43 Vaš CITROEN http://www.mercator. Ponudba velja do prodaje zalog! Cene V SIT! Vsem varčevalcem, kreditojemalcem in poslovnim prijateljem se zahvaljujemo za zaupanje v prepričanju, da bo naše sodelovanje tudi v prihodnje tako uspešno kot doslej Srečen božič in uspešno novo leto 1999! PRIHODNOST PO IZBIRI Naj Vas sreča in Citrenovi avtomobili varno in uspešno prepeljejo skozi leto 1999! pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke BOŽIČNO NOVOLETNA PONUDBA od 26.11. do 28.12.1998 ZA BOŽIČNI ČAS, ZA NOVO LETO Z VAMI IN ZA VAS, VSE DNI IN VSE NASLEDNJE LETO _ ŽE VEC KOT 150.000 Slovencev nam ie zaupalo skrb za svojo prihodnost. Z najkakovostnejšim življenjskim zavarovanjem bomo znan poskrbeti tudi za Vašo. Tako boste z varnimi koraki stopili na pot do svojega zaklada. BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA 080-19-20 ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d. ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI Mercator Otroški telefon Avto Burago-pocket 239,00 stara cena 532,98 Punčka Steffi z dojenčkom v vozičku SD 111 L, na baterije OCITd.o. o.. Kroška 58. Murska Sobota 069)21 630 44 VESELE PRAZNIKE! 17. december 1998, IBM 'tanto 'tcntetn topne, n 9 Meče tn tt^ nun e tteonet Mi 'i ruti on k r letu /999. don novo olčine 'lanlor« 'tli/doh j/oidič jteltoafcem o le ti te dišina lin nebele lojičnejčufjnile let Mečno noro leto /9991 dijtatt (letite drstita Ida j, to rstojianio e tenec teta teaa tisočletja, J« zavedajmo, iti, jnedrsem jta jdutro no nore lete /999! F ddaijc.dcrljen lojič in Mečno, ji ud nisem jiajdiatjaftelne leto J999. i ^ufian olčine Ju/t/ničče rJo^e dlocet č/oreitro, ve^ Sre/( dantttu. fttedcsettt ČLOVEK - ČLOVEKU. vnt oecone ČlonititceM, SPlo'ttencev... vSeh tjadiSveta af sije fepefja teč, td to v teta, ti/td/taja, ttetja ntit, jdtarje, Steče, tjalejen in niedsetojno s/tošlovanje. k "ia/tan olčine dluvrna reisele levične/tla^nile in Harpije e le tu 19991 ju^tutt olčine tJalorei 'dlel.Saudet >rtlKiltuut na n otcme t dtanct deaM t/ndMcedd Čldji rite milen in Mečen lo^. teh 99 nai ram le naldonjeno in (ilčanlam in clčancnt ^elim tdajjodo oljene logičnejida^nile ih . Mečno, jt tedr.sem jta %dtaoo leto /9991 jjujtan olčine (!joOttji delto rei dnanc dli/tl/tuled VESTNIK 17. december 1998 VESELE PRAZNIKE! 45 ntn toče t/il tavo Ml OMC •JAa ve/Mente/ novo teto 4999. novo tetoiUM! tan oAčine Beltinci ^'^jMoiVaA ji/ia^nike teh Močno in Mi novo Mo 4999vam 'Kocen, jjian oAčone Mnc/ava KMnn oAčanAiani in oAčanom oAčine ^A/atAondječim m il no Aojičnejita^ in Močno novo Mo. jtjian oAčine i/ftadenci Q)a Ai/t lojiveAt/iicc^m -v Atom /MiAt, Aiji/t imaAe ntjuje, An o- A 4999 dojitMi iM/Ao Moče in n^/ieA vam Mijajtan in oAčinMi ->M oAoine AjuioA Komo in tMpoM ioputiu^ vam ^oAi/oi . /l/M/ian ^'J{a'tiAinai o/fčanAam in oAoovnom oAčine ^oAiinci ^oAimo votMe Ao^iAne h ia^niAe An ^toono, M^tovo in tMMno (mvin^Ao Moče in veitho abfieno/t v Mit 4999! ^afian mMne oAčine ■MaMa oPoAoAa Milton fMoieie in nuMni mMinertne oAčine MAu/Msa AJotoAi 'AeMo infilifetnofitco^no-inanje^ momo teto 4999 ^ia naj Ao noAojjiotMmoga! ju jian oAčin e 'Ae/oAa tAoAana . Me jan &iAa oMaaoMo tAjen e Aojieno ji/ia^niAce An Močno in atjie&no novo Mo 4999 tam jefi jajtan oAčine oionAovd Mnton ČJonnoi/i oAčintiAi mMoAčine AoAnovHiA HAMMneb iin/nejieAMeti AoAt/o^ tj eoe\ LAčvan Mia'jan /Jtait/inat jioA^a/imenAei in AoAionaA A Ao^eaiAanae&a 46 VESELE PRAZNIKE!17. december 1998, M* KREKOVA BANKA Odbrana me bodlja Svetlobe. — ...naj ob božiču z nasmeh om UO\ Vsem poslovnim partnerjem in našim zavarovancem želimo vesel božič in uspešno, zadovoljno leto ' 1999 Zavarovalnica Triglav, d. d. OE Murska Sobota 'ne in. poslovne misli ter iik S stiskom rok v novem [etn Spremeni v dejanja. KEMA PUCONCI Smo več kot > zavarovalnica, smo vaša izbira danes, jutri, VEDNO! to šfei .tšMšod nr Trgovina Kerne Puconci Od 10. do 31. decembra, za gotovinski nakup, nudimo: - keramične ploščice, kopalniško opremo, stenske obloge laminatne talne obloge z 12 % pupustom - proizvode KEME Puconci z 20 % popustom. Po posebno nizkih cenah nudimo ostanke opuščenih programov keramičnih ploščic. Izkoristite lahko tudi ponudbo KEME Puconci za nakup na odloženo plačilo, z osnovnim 7 % popustom: - brez obresti, s čeki, do 6 mesecev ali - z nizkimi obrestmi do 1 leta. -o Najmanjši obrok odplačila je 5.000 sit. Nakup na odloženo plačilo lahko koristijo tudi osebe s statusom kmeta. KEMA PUCONCI Telefon: 069 45-021 Telefaks: 069 45-023 E-pošta: kema@siol.net BMK , 17. december 1998 VESELE PRAZNIKE! Praznike si ustvarimo sami Letos spet v rdečem, zlatem in zelenem 0 kraski za božično drevesce dobijo vrednost šele takrat, ko ostarijo: ho jih vsako leto znova prinesemo s podstrešja, malo bolj obrabljene, toda dragocene faradi spominov, ki jih vzbu-iajo v nas, je zapisal Peter Grey. Res je, da imamo nekaj starih okraskov, ki jih vsako leto znova navesimo po stanovanju. Tako je tudi prav, saj se večina °d nas le stežka loči od starih okraskov, polnih nostalgije. Prav pa je, da te stare kdaj pa kdaj zamenjamo z novimi in aktualnejšimi. Božič in novo leto sta tudi praznika za oči in Praznično razpoloženje se ne more začeti, če si ga ne nare-dimo sami. Zato je okrašenost našega stanovanja še kako Pomembna. Na to, kako bodo okrasili naša mesta, kraje in vasi, ne moremo veliko vplivati- Zato pa je bistveneje, kako si znamo praznike sami ustvariti doma. Ponujamo vam ne-kaj nasvetov. Božično drevesce Božično drevesce ali novoletna jelka, kakor koli jo že imenujemo, je simbol božiča, običaji v zvezi z zelenim drevesom pa segajo daleč nazaj v zgodovino, še v predkrščansko dobo. Pa tudi sicer veliko navad, povezanih s praznovanjem božiča, izvira lz Poganskih časov. Ker pa so zanimivi, prijetni, so jih ljudje °hranili do danes. Tisto, kar je dobro, Se vedno ohrani in Prenaša iz genera-cUe v generacijo, le ; nekoliko drugačno barvo in obliko do- ' biva. Za nastanek božičnega dre-Vesca je zelo veliko teorij, kajti drevo je simbol upanja in veselja. n še danes ob božičnih in novo-jstnih praznikih malodane v vsaki a'®i postavijo božično drevesce. Starši in stari starši govorijo, ^a Postavljajo drevesca zaradi Sv°jih otrok in vnukov, dejansko Pa marsikdo uživa v veličastni vi-®'ni prazničnega drevesa, v luč-in iskricah ter okraskih. Različni aranžmaji Namesto jelk V manjših stanovanjih pa tudi '' hišah pogosto ni prostora, da 's' Postavili božično jelko, zato Se raje odločamo za različne viši-Pokončnih aranžmajev ali pa akšne ikebane, adventne ven-in drugo. Ti lahko stojijo na e^’ na mizi ali na kakšni omari-C|’ lahko pa preprosto visijo s ^r°paT na vratih. Kakor koli maj-Pi so že ti aranžmaji, božiček ali ,edek Mraz bo prav gotovo na-$e| Prostor, da nas razveseli s T^nimi darili. Kakor koli je sta-°Vanje majhno, prostora pa nič, Sak si mora kaj narediti in okra-1' stanovanje. Kajti brez vonja t . i, > V po borovcih, svečah... pa .tudi brez vseh drugih dišav si božiča skorajda ne moremo predstavljati. Vrnitev k naravi in trem osnovnim barvam »Pri materialih, s katerim krasimo božične in novoletne aranžmaje, je še vedno veliko kiča, ki se ga ne da kar tako znebiti,« je povedala Olga Varga ter dodala, »da modernejši materiali počasi prihajajo k nam.« Zelo primerni pa so tudi naravni materiali, ki jih imamo v naših koncih precej, le poiskati jih moramo. V naravi je veliko materialov in poleg vsega narave pri tem niti ne oropamo. ■ • Plodove narava v bistvu odvrže, to pa so storži, želodi, orehi, plodovi platane, tudi jerebika, vsi ti pa se lahko pozlatijo ali po-srebrijo. Zelo prijeten za dekoracijo pa je tudi šipek. Te pa moramo rabiti v kombinaciji s čim zimzelenim. To so pušpan, božje Kristusovo rojstvo. S svečkami, z mnogimi drobnimi lučkami ali pa z eno večjo. Kakor koli, lahko so pisane ali enobarvne, samo naj so usklajene s preostalo dekora-ijo. Če jih boste dali ob ogledalo, se bo soj sveče reflektiral po prostoru. Sveče dajo posebno toplo, romantično in intimno razpoloženje, ki ga ne nadomesti nobena luč. Posujte svečke po stanovanju, po tleh, mizah, omarah. Ne pozabite na njih tudi ob slovesnih kosilih in večerjah. V trgovinah lahko kupite tudi sveče različnih vonjav. Vendar, pazite, da se s svečami ne bo prižgalo še kaj drugega. Mora dišati! Božič in novo leto sta praznika vseh čutil, zato mora ob tem prazniku dišati po pomarančah, cimetu, nageljnovih žbicah, borovcih. Zelo primerna so tudi eterična olja, ki jih poškropimo na drevce, tisa, rumen in zelen klek (cipresa), različni lavrusi. Skoraj obvezna pa sta tudi belo omelo in božična zvezda. Božične zvezde so v različnih barvah, najpo-'gostejše pa so rdeče in bele, prodajajo pa jih tudi v različnih velikostih. Veje zvite leske in vrbe so prav tako pozlačene ali pa ne. Najbolj pa je obstojna skandinavska smreka, ki zdrži tudi do pol leta. Zanimive in primerne pa so tudi girlande ali pletene kite, s katerimi lahko okrasimo stanovanje odznotraj in zunaj, na mizi, po stopnišču. Naredimo jih lahko iz smreke, jelke, zimzelena, bršljana. Letos so se med najbolj popularne barve znova »vrnile« osnovne tri: zlata, rdeča in zelena. Prižgimo lučke! V teh temačnejših mesecih, ko je dan kratek, noči pa so daljše, je pomembno, da poudarimo lučko. Luč simbolizira življenje, o suho cvetje, zelenje in uporabljamo za goreče lučke. Doma narejeni okraski iz peciva Nekoč so bili predvsem taki' obeski - za enkratno uporabo. Torej taki, ki so se na koncu lahko tudi pojedli, iz orehov, keksov, jabolk in podobno. Tudi mi • vam ponujamo recepta za dvoje takih obeskov in vas hkrati vabimo, da pri izdelavi in pri krašenju le-teh sodeluje vsa družina. Otroci znajo biti pri tem najbolj kreativni. Medenjaki za novoletne okraske 1 /4 kg mec 0,5 kg moke, žličk masla, 8 čk sladkorja v p hu, 1 jajce, 1/ mleka, 1 žlič mletega cime 1/2 žličke mle Svetovali sta Olga Varga in Jolanka Car S sodobno tehniko - s strojnim rezanjem hitro in kakovostno izoliramo zidove vaše hiše, kleti in gospodarskih poslopij pred vlago Strokovno izoliramo terasaste strehe - z domačim in uvoženim izolacijskim materialom. Naredimo zunanjo in notranjo toplotno izolacijo objektov. KAKOVOSTNE STORITVE, UGODNE CENE, 5-Ietna garancija. VSEM NAŠIM STRANKAM Gradbene izolacije in bralcem Vestnika želimo HACK vesel božič in srečno novo leto! 9223 Dobrovnik 244, tel., faks. 069 79 166 nageljnovih žbic, 1 pecilni prašek Med zmešamo z maslom in segrevamo, da se raztopi. Moko, jajce, žličko cimeta, pecilni prašek, zmlete nageljnove žbice, sladkor v prahu damo v skledo, vanjo vlijemo stopljen med z maslom ter vse skupaj dobro pregnetemo. Mleko po potrebi dolijemo. Testo mora biti mehko, da lahko izrezujemo. Razvaljamo in izrezujemo različne figure: srčke, ribice, zvezde, polagamo na pekač ter spečemo na temperaturi 190-200 stopinj Celzija, ne preveč, ker postanejo trdi. Medenjaki so že od nekdaj v sladki ponudbi ob božičnih in novoletnih praznikih. So lažji in trajnejši. Pecivo iz medu pa so pekli že v starem Egiptu, Rimu in Grčiji. Na Češkem so izdelovali medenjake že v 13. stoletju. Božične medenjake lahko spečemo že v začetku decembra. Lahko jih pustimo na mizi, lahko pa z njimi okrasimo božično drevo. Sladkorna dekoracija beljaki, sladkor v prahu, sok limone, jedilne barve po želji Beljake, sladkor z limoninim sokom mešamo nad soparo, ko Božiček ni nekaj znanstvenega. Niti religioznega. Je poslednji nadih čarobnosti, ki ga poznamo. je masa topla, jo še naprej stepamo z ročno metlico, da postane gosta. Ulijemo jo v vrečke za brizganje. Iz peki papirja naredimo škmiclje z zelo majhno luknjico, skozi katero rišemo in pišemo po medenjakih. Z dodajanjem jedilnih barv bodo napisi in okraševanje lahko še zanimivejši. Okraski iz beljakov 2 beljaka, sladkor v prahu, sok polovice limone Segrejemo nad soparo, dalje stepamo s stepalnikom, da se masa zgosti in naraste. Vlijemo v dresirno vrečko in na peki papir nabrizgamo različne okraske. Na sveže izbrizgano potrosimo pisane drobtinice, srebrne perle, kandidirano sadje, samo tako se bo namreč dekoracija sprijela s podlago. Pazimo tudi, da ima vsak luknjo. Pustimo jih čez noč, da se posušijo. Pri tem lahko uporabljamo tudi različne jedilne barve. 48 VESELE PRAZNIKE! 17. december 1998, IBM* Pogosto je izbira darila nerešljiva V poslovalnicah Pomurske banke uganka. Odslej lahko na dopadljiv kupite darilni ček z vpisanim zneskom, način podarite denar! ki ga določite sami. Podarili ga boste v prijaznem ovitku in na priloženi vizitki zapisali svoje najboljše želje in i njim nove preizkušnje in izzivi. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem našim zavarovancem in poslovnim partnerjem za izkazano zaupanje ter Vam želimo sreče in zdravja, predvsem pa veselja v teh prazničnih dneh. Srečno pomurska banka Pomurska banka d. d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke zavarovalna družba d.d. TRGOVSKO PODJETJE Trdkova d . o . o . TRDKOVA 54 SV. JURIJ JO Telefon: 56 141,57 5.99 e-mail: goricanka ©sidl.net kalamar ©goricanka.si internet: www.goricanka.si VSE ZA DOM, GRADNJO IN OBNOVO, VSE ZA KMETIJSTVO, PREHRAMBENO BLAGO V DECEMBRU VELIKA AKCIJSKA PRODAJA NOVO NA NAŠEM TRGU NAJ VEČ JI SVETOVNI PROIZVAJALEC KAMENE VOLNE ZELO UGODNE CENE! ROCKWOUL ODLIČNO IZOLIRA & NE GORI Miren božič in srečno 1999! SE * 7 s -iž'- ® Naš® ' M ŽELIMO O&ILO^sr KEOrGUJi M1A K- A________ tu > *fr <■ e* J mi Te: r ------------- Zoomarket GRILEC želi vsem kupcem in poslovnim partnerjem vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto. VESTNIK, 17. december 1998 VESELE PRAZNIKE! 49 Slovesno okrašene mize Je se tudi z očmi Slovesna večerja za božič ali na Silvestrovo je splet različnih dejavnikov, ljudi, ki jih imamo radi in ji poredko vidimo, dobre hrane, ampak piko na i pa doda lepo pogr-hjena miza. Za vas je gospodinja hotela Diana Marija Baša Kerec pripravila dva pogrinjka. Murska Sobota .. da, ampak zlato. Če prideš do studenca v pravem trenutku, lahko namesto vode zajameš zlato. Dekleta so na sveti večer hodila k studencu, da bi v vodi zagledala bodočega ženina. Voda in vino z božične mize preganjata hude oblake in škodljive vetrove, točo in strelo. Pometanje na novo leto sprosti neznane moči, zato pometamo od praga proti mizi, da ne pometemo sreče čez prag. Želimo, da tudi vi v teh dneh posvetite svojo pozornost temu, kako je hrana servirana, dekorirana. Pri tem pa lahko sodelujejo tudi otroci. Je se tudi z očmi. Potrebujemo lep namizni prt, servis, prtičke, primerne kozarce, sveče in cvetlični aranžma. Pomagamo si lahko tudi z različnimi barvnimi trakovi. Pri vsem DoLžlMI Praznične iskrice pa je potrebno paziti še na barvno usklajenost. Iz alu folije lahko izrežemo različne božične figurice, kot so zvezde, srčke .... in jih potrosimo po prtu na mizi. Miza je ob božiču obložena z dobrotami, zato je primerno, da aranžmaji na mizah niso preveč veliki in naj ne izstopajo. Lahko se naredi osrednji aranžma, za sredino mize, spletejo girlande, lahko pa se vsak krožnik posebej okrasi z gostovim imenom, ki ga lahko napišemo na medenjak. Goste prijetno presenetimo, če jim h krožniku priložimo še kakšno manjše darilo. Stara navada je, da se za praznike v hiši in okoli nje vse počisti. Na sveti večer pa se ne pripravlja zgolj dom, v katerem bivamo, pač pa tudi dom v katerem bivaa naša duša. Nekdaj so sveti večer preživeli v strogem postu. Božič je družinski praznik in če so se ljudje zjutraj srečevali, so si segali v roke, toda tujega praga niso nikdar prestopili. Samo v cerkev in domov. Kdor bi drugače ravnal, bi prinesel nesrečo v hišo. Na sveti večer se voda spreminja v vino, srebro ali zlato. Tisti hip, ko se rodi Kristus, po studencih ne teče vo- GORNJA RADGONA d. d. Jurkičeva 5-9 Tel.: (069) 61 321, faks: (069) 61 039 Miren božič in srečno 1999! e Novoletni pogrinjek Nekoliko več kot polovico prtička nagubamo ter po dolžini prepognemo na pol. Rozeta, ki je nastala, naj se razpne, zadnji del pa upognemo in zavihamo. Božični pogrinjek ali zajček Prtiček zložimo na pol, vogale upognemo, potem upognemo še zgornji del vogala. Vse skupaj obrnemo ter zvijemo. Nato upognemo in zvijemo zgornji rob. Zapoj pesem zmletega mesa, rozin, dišav, jabolk, sladkotja, muškatnega oreška, vsega prijetnega, premešaj z zajemalko, zaželi si nekaj lepega, vrzi v napolnjeno posodo, še enkrat premešaj za srečo in do božiča shrani v kozarčke in vrečke. Elizabeth Gould Vestnikovo božično-novoletno prilogo so pripravili: A. Nana Rituper Rodež s strokovnimi sodelavci iz hotela Diana in Vrtnarstva iz Murske Sobote, Nevenka Emri, Nataša Juhnov in Ksenija Šomen ter Agencija za trženje Venera 50 VESELE PRAZNIKE!;17. december 1998, M* DYs C0MPANY KID FASHION liilke FALKE H Roeckl Der Handschuh ; OshKosh 8^" ' THE GENUINE ARTICIE Obiščite trgovine v Pomutju in po vsej Slovenji Sklny M. Sobota, St. Rozmana 3, Skiny Ptuj, Slomškova 2 Skiny Celje, Glavni trg 2 Skiny Ljubljana, center Slovenijales, Dunajska 22 Skiny Ljubljana, Plava laguna, Dunajska 48 Skiny Koper, Župančičeva 45 Ki d, s company, Plava laguna, Dunajska 48, Ljubljana Glava & Peta, Slovenska 25, M. Sobota Želimo vam lepe božične praznike v krogu najdražjih in srečno novo leto! benger | T R I C 0 XI REBELd. o. o., Staneta Rozmana 3, M. Sobota, tel. : (069) 35 950 servis in trgovina kmetijske mehanizacije Servis in trgovina Grad 186b tel.: (069) 50 90 60 faks: (069) 50 90 61 Trgovina Murska Sobota Slomškova 25 (nasproti hotela Diana) tel.: (069) 32 362 mURRAV SRBQ BCS Homelrte Jonsered «tBHusq varna«* FOREST&GARDEN 4 KARCHER Rally partner snln ST/HL Želimo Vam blagoslovljene božične praznike in zdravo, srečno novo leto 1999! 1V hrlQq„ VESELE PRAZNIKE! Sl , 17. december 199q__________—----------------------------VV7------------------------- ■ 1 ii1"1 —■—-—•—'—T-" f r n r; t : J, ® gr, , " m DOt AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK ROMAN S LEVA N. TOLSTOJA LOVENSKA IGRALKA MUHIČ LOVENSKI ALPINIST (STANE, 940-1995) JAPONSKA NABIRALKA BISEROV TRAVA PRVE KOŠNJE ANGUS YOUNG PRODUKT ESTILACIJE TOPNIČAR, ARTILER1ST edit, ste pri nas dobrodošli. VELEPO- SLANIŠTVO BRAZILSKI ARHITEKT (OSCAR) / AMERIŠKI KNJIŽEVNIK EDGAR ? POE SPLIT NEKDANJI POLITIČNI OKRAJ ■ j , .... - ■- - - .. GRŠKI OTOK V KIKLAD1H BOS.PESNIK (JOSIP) 1 mjete J • • Y HINDUJSKI PRAZNIK LEVKOREJA 11 n piKc * ODŽAGAN KOS DEBLA • • • NEKO .PEVKA DREMELJ i Tudi, ko potret PBS UDELEŽENEC NOB OD GRŠKI TEOLOG (SPIRIDON, ENOTA ZA merjenje FREKVENCE GLAVNI ŠTEVNIK REŠERNOVA PESEM ZAVEST 0 OBSTOJU BOGA ▼ JM.ZGODOV. (FRANCE) OŽINA NA MALAKI UMAZAN človek, navadno LETA 1941 ANGLEŠKO SVETLO PIVO RADIJSKEGA SEVANJA ORANŽADA __OIROK ODEBELJENI DEL debla NAD ČLAN REDA FRANČIŠKANOV AM .IGRALEC DANSON V b 1 tnLU 4A ENO OKO, NAMESTO OČAL ENO OD AGREGATNIH STANJ JtZtKU V ANDIH, JUŽNA AMERIKA itnbiiLNi IZDELEK ZA ODEVANJE NAbtL, RAZMEROMA SILOVIT NASTOP MUZA LJUB. POEZIJE IZOLATOR PANJEM - daljše OBDOBJE SESTAVLJA- NJE AM .FIZIK (ARTHUR, 1892-1962) KARIRASTO BLAGO AJNŠTAJNIJ zgodovine kraj pri Kočevju d.pritok RONE (F) LEVI PRITOK RENA V ŠVICI POSODA ZA MOLŽO ŠVED .SLIKAR (CARL) LOVSKI PRIBOR rusko ljudsko SKUPINA CELIC, ORGANIZMOV ISTE VRSTE ZNAČAJ, NRAVNOST (GR.) GLAGOL .OD NASLONITI PRIDOBITEV BIVALIŠČA GLASBILO_ OLIVER goldsmith GEOMETRIJ- SKI LIK ATOL V TUAMOTU ZGORNJI DOM PARLAMENTA TKIVA ' ’ • i TATUM O-NEAL ŠAHOVSKI ŠAMPION V DVA ALI VEČ KRAKOV Razraslo GRŠKA ČRKA DETE - STEINBECKA CIRKUŠKI AKROBAT KANON SOL TITANO- VE KISLINE DEBLO DOBA POVEČANO, ČEZMERNO IZLOČANJE SLINE MAŠČEVA- NJE (ZAST.) PREBIVALEC EVROPSKE OTOŠKE DRŽAVE OTOK V INDONEZIJI PRENAŠALEC MRZLICE nekdanji buški ZBIRALEC KOŽ GLAS PRI STOKANJU POLKOV1NA, SIMBOL Sl lili® IM SLOV.GLASB. SKUPINA ZLITINA ZA SPAJANJE POŠKODBA TKIVA ^-ADAR PBS TRADICIONALNI JAPONSKI "grška reka" (EVROTAS) SKUPINA PTIC V LETU GORSKI METULJ EMBALAŽE MUSLIM. ZENSKO IME MREŽASTA TKANINA RAZTEGLJIV SNOV PREMICA, ni SEKA krivuljo nekdanji Ruski URSALEC ŠPORT TRAK “SNOV,KI NASTANE PRI ASIMILACIJI CANKAR STAREJŠA AM.IGRALKA (MARY) ♦ DENAR PTICA PEVKA .-V''’ VIKI IUND DALMATIN. ŠALJIVEC NAJVIŠJI VZOR REKA V Z. SLOVENIJI -ALEKSEJ) DEJAVNOST Masažnega SODNIK NA STARTU GLIVIČNA MESTO NA FLORIDI, ZDA VZREJA GOVEDI KNJIŽEV NICA ČERNEJ MADŽARSKI PREMIER ^salona obmejna VAS NA koprskem PBS Pruska tisk? AGENCIJA GRŠKI BOG FIZIKALNA VELIČINA (F - m‘a) SLOVENSKI PUBLICIST (ANDREJ) JUTRANJA PADAVINA NEM.ZOOLOG (KARL E.) VOJAK (MANJS.) KOŽNA BOL. OBLAČILO STARIH RIMLJANOV ZVEZDA POLARNICA SLOV PESNIK KOSESKI TANKA ŽILA delov.poba PLAČA. PLAČILO (ZAST.) NOVINARKA TVS (PETRA —- Železov krsec PASTIRJEV SL .FILMSKI PUBLICIST (FRANCE) STRELEC (ALFRED); IZ: ELAN SKA RIBA ŠVEDSKI SMUČARSKI CENTER TKANINA ZA VMESNO PODLOGO NAROČNIK DUŠAN ARH črta,ki spajaZACE tKE NOTNIH GLAGOLNIK OD VDELATI SLOVENSKIH SKLADA TELJEV JOSIP STRITAR ^grovu nasprotje Razva _?anja • • POPUST ŠVICARSKI MATEMATIK (LEONHARD) GOVOR VILKO UKMAR ► n • NIZOZEMSKI NOGOMETAŠ (IZ BESEDE MAST) ? ' 1 I BOŽJA ELASTIČNA SNOV SATELIT ZA RAZISK. ZEM.SUROVIN nOn. - volja KLIC NA POMOČ *• ife Mik MB« (LAT.) KIRUR.IGLA JEZIK GR.BOGINJfl USODE . GLAGOLNIK OD PRELETETI V BAN 111 KONRAD ADENAUER w >7« 1 • g CRNCEV ANTON AŽBE ■ SREDIŠČE 1 CERKLJAN | SKEGA MOŽGANSK/ BOLEZEN, NESPOSOB ZA HOJO MHMIi ' .-7 I STOTINA ■ HEKTARJA AVSTR1JSK ŠILING VRHUNSKI ŠPORTNIK * POKRAJINA NA SEVERU VIETNAMA Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke (10.12.1998) ■ nagrado v vrednosti 15.uw on, ...........- . _ rednosti 10.000 SIT, hranilna vloga, 3. nagrado v vrednosti 5.000 5,T, hranilna vloga, 4. do 9. nagrada (praktične nagrade po pošti). —.......... Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika. Ulica arhitekta Novaka 13, - M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do srede 28. decembra 1998. 1. NAGRADA V VREDNOSTI 20.000 SIT: Lojzka Ivajnšič, Užiška 5, 9240 Ljutomer 2. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Marjeta Klement, Matjaševci 44, 9263 Kuzma 3. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Gordana Sečko, Lendavska 17b, 9000 Murska Sobota 4. NAGRADA KOLEDAR: Jelka Cigiit, Bratonci 147a, 9231 Beltinci 5. NAGRADA KOLEDAR: Marjan Fras, S. Tomassini 18, 9250 Gornja Radgona 6. NAGRADA KOLEDAR: Boris Prejac, Sp. Kamenščak 18b, 9240 Ljutomer 7. NAGRADA KOLEDAR: Marko Kolar, Poljska 6, 9231 Beltinci 8. NAGRADA KOLEDAR: Franc Klaus, Dalmatinska 49/4, 2000 rjnrsr 52 VESELE PRAZNIKE! 17. december 1998 jRELAKj DET AY® JK.il/LjrA.zk PREDSTAVITEV RELAX-ovih SENIOR KLUBOV Skrbno spremljanje želja naših potnikov nas je v RELAX-u pripeljalo do odločitve, da ustanovimo RELAX-ove SENIOR KLUBE, in sicer v NOVIGRADU, v JELŠI na HVARU in v DUBROVNIKU. Namenjeni so vsem slovenskim upokojenkam in upokojencem, ki so izrazili željo po preživljanju aktivnih počitnic v krogu znancev in novih prijateljev. Z Vami bo naš predstavnik. Poskrbel bo za Vašo namestitev, Vam predstavil hotel in kraj bivanja ter organiziral vrsto družabnih in drugih aktivnosti. Med seboj se boste spoznali že prvi večer ob pozdravni pijači, ko Vam bo predstavljen program dejavnosti v dneh Vašega bivanja. Vsak dan se boste lahko sprostili in poklepetali ob čajanki, prelistali slovenske časopise ali se odpravili na katerega od ponujenih izletov oz. udeležili družabnih iger. V klubu bo tudi večer, ki bo vreden Vaše posebne pozornosti ob pripravljenem presenečenju. In navsezadnje: preživeli boste oddih, kot ga doslej še niste. Vse omenjeno Vam torej v našem SENIOR KLUBU ponujamo in zagotavljamo. In kakšna je Vaša obveznost do kluba? Odpravite se z nami, polni dobre volje in idej o drugačnih počitnicah. Naj bo to Vaš klub, oblikujmo ga tako, da boste Vi zadovoljni. Veseli bomo, če nam boste to zadovoljstvo in Vaše želje ob vrnitvi domov tudi sporočili. POSTANIMO PRIJATELJI! Vaš RELAX-ov SENIOR KLUB NOVEMBER 1SM REIAX-otb iHF!WACiJE HA ; LOKALHiH RADIJSKIH POSTAJAH: MURSKI VAL, Murska Sabata. 94;6 ’MHz vsaktoreMbOBtoi ' vsako sredo -od 21 iOB to 23.80 we RGL, Ljubljana, 108.2 MHzto 104,8 MHz vsak torek ob 10.25 uri RADIČ C>TY, Maribor, 188,6 MHz vsak torek ob 10.47 in ob 18^0 uri • vsakčetrtekob 18=47 to Bb 1&5D -uri •RADIO ŠMARJE, 93,7 MHzali B7,6MHz ’ vsako sreduob1D.2B3iri vsaktarekoti 1015 to I RADIO VEE2HJE, Velenje, W MHz vsaktorek ob 8.55 tiri KOROŠKI RADIO, Sloveni Gradec, 57,2 MHz - vsak ponedeljek obšiDOuri • vsako sredo od 18.00-11^8 we i » vsakpetBkiobšiOOtoi VSEM, KI SO ŽE POTOVALI Z NAMI, IN TISTIM, KI ŠE BODO, ~ ŽELIMO MIRNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN ZDRA VO, ZADOVOLJNO, SREČNO NOVO LETO! Spoštovani! Zahtevajte prvi slovenski katalog počitnic in potovanj za SENIORJE '99. Brezplačno vam ga bomo poslali na vaš naslov. MOŽNOST PLAČILA NA VEČ | OBROKOV BREZ OBRESTI | UGODNE CENE .. IN POPUSTI! □ RELAX-ovi SENIOR KLUBI - ■ -MMBC9HK S POTOVANJA ZDRAVILIŠČA TERME PRIMORJE ŽALEC Ul. Heroja Staneta 1.063 715 616 UOBLIANA Kdtommreka 12.061 132'54 09 UBUBUJE, šaleška Ž9.0B3SB7 04« MARIBOR Postna 3, 062 227 630, 227 431 ».■sobota ArhaoKtaitovaM 4. oas si 4M S. MESTO PTC. Llublianska c. 27, 668 373 470, E3RELAX Vam je zmanjkalo gotovine? Jo potrebujete še danes? POIŠČITE PODJETJE TRGOVINA m STORITVE d.o.o. Murska Sobota Lendavska 11,9000 Murska Sobota ALI POKLIČITE PO TELEFONU 31 105!