Posamezna Številka stane 1 Din.
Leto H.
Ljubljana, dne 21. maja 1924.
Poštnina pavšalirana.
Štev. 21
iiredništvo in uprava: • Ljubljana,
Siomškova ulica štev. 2.
izhaja vsak ponedeljek.
Reklamacije so poštnine proste.
© ___________
Rokopisi se ne vračajo.


Stane posamezna številka 1*50 Din.
- . r	V
Mesečno Din 5’—, celoletno 60—.
Dopisi RK»rajo biti franfd-rani in podpisani.
Anonimni dopisi se ne sprejemajo. ^
POLITIČNO GLASILO DELOVNEGA LJUDSTVA.
Borba.
Slab odgovor.
Mi stojimo danes pred durmi volitev.
Je vprašanje ali se bode narod izrekel za državno politiko, ki sloni na narodnem edinstvu Srbov, Hrvatov in Slovencev, kateri podlaga naj bo skupna in močna država ali bo zapeljan po demagogiji opozicijonal-nih voditeljev glasoval za politiko opozicije, katere posledica je neizogiben razpad naše države.
Borba, ki se bo vodila, bo kruta in neizprosna. Ali vsak boj je trd in nemoralen.
Svetovna vojska je pokazala ta pojem v pravi njegovi luči, bomba, granate in strupeni plini so bila sredstva za medsebojno uničevanje najdražjega, to je človeškega življenja. Ruska in taljanska revolucija so pokazale ta pojem v najkrvavejši svetlobi, da se je uveljavil red v državi.
Borba vsebuje v sebi vsa sredstva, s katerimi se hoče porušiti nasprotnika in ne vpraša nikdar, ali so
tudi ta sredstva dovoljena, ali so ona človeška, ali so moralna.
Borec pa, ki se izgovarja na to, da je on kulturen, da je človeški in se ovija v take in podobno pobarvane plašče, ko je v boju izgubil, je zelo slab borec, bojevnik, ki je le v škodo stvari, za katero se bori in v sramoto armadi, katero vodi v borbi.
Tudi boj v javnem in političnem življenju je in mora biti neizprosen, ako je voditelj prepričan, da se bori za dobro in pravilno stvar, za obstoj države in za dobrobit svojega naroda. Voditelj, ki je v tem sentimenta-lec in romantik, je slab in narodu škodljiv politik in mase ne morejo imeti v tako politiko nikdar zaupanja.
Mi stojimo danes pred durmi volitev, ki bodo pokazale sposobnost in spretnost poedinih voditeljev.
Borec se ne sme nikdar izgovarjati in filosofirati, on mora samo zmagati.	c.
Za obstoj naše države.
Mogočni stavbi je predvsem potreben pravi temelj, ki nosi vso offroimno težo. Potrebna ji je trdno, skalnata podlaga, da se vsiel skulpaj ne sesede, da se ogromna stavba, ki je bila zgrajena s tolikimi sragami in žulji delavskih rok, ne zruši pod nepredvidenimi katastrofalnimi vplivi. Taka solidna stavba, ki s© upira razburkanim viharjem in junaško prenese vse elementarne sile, preživi več rodov in nosi na svojem pročelju ime slavnega stavbenika, kateremu ostane neizbrisna slava v zgodovini, če tudi ostane končno groblje ,ali razvaline nekdanje mogočne stavbe.
Prav isto velja za vsako državo, da se ob početku postavi na skalnati temelj svojih državljanov. Pravi temelj pa obstoja v zadovoljnosti vseh podanikov, ki v pravi ljubezni do države tvorijo podlago kot granitna skala,, četudi je njih spojina sestavljena iz malih drobcev, ki so pa spo-jleni z maso nerazdružljive ljubezni do: lastne države.
Opazuje se,, da naši državi manjka spojine, ki bi vezala drobce državnega temelja. Temelj je kakor cementna masa, v kateri manjka prave primesi in^če se ji prvočasno nei doda. se prične drobiti ter postane peščena podlaga, katero povodenj ljudske nezadovoljnosti vsaki čas lahko izmodne.se. Ogromna zgradba, ki se je vradila pol tisočletja je v nevarnosti, da se zruši, predno se dogradi!
Pravočasno naj graditelji obračajo pozornost, da bode zgradba poleg glavnih vogelnih temeljev tudi dobro vezana z medzveznim zidovjem Vsaka najmanjša hiba se da ob pričetku z lahkoto odstraniti, v, zakasnitvi pa postane lahko usodepolna za celo stavbo države SHS.
Ovire, ki nastajajo iz mržnje, ki nerade opazujejo napredek državne zgradbe, se morajo na vsak način odstraniti.
Poiskati zadostno' število pravih državotvornih pionirjev, je postalo že mučna naloga, ker se krčijo v številu rapidno in ker od zgradbe, ki se
gradi s sragami in rokami delavne
mase in z materijalom, ki ga mora nabavljati obubožani in izmozgani narod v zavesti, da ne bode našel pod okriljem te ogromne stavbe prave zaščite, š& manj pa mirnega kotička, da bi preživel svoje stare dni v miru in zavednosti, nastaja antipatija tudi pri teh, kar ni čudno, če se jim je obetal kruh a podaja se jim trdi kamen!
Nad 80% delavnega ljudstva postaja brezpravna masa, ki je prezirana vse povsod do peščice brezvestnih špekulantov in koruptežev. Ali je kaj! čudnega, da ta ogromna masa izgublja vsako nado, da bi bilo kdaj kaj boljšega?
Poglejmo si tudi našo armado; ona. je bila slavna, ja, ena najslavnejših v Evropi ter uživa že odnekdaj to slavno ime.
Toda danes po vojbi se dosti premalo vzgojno vpliva na njo, poslužuje se v poedinih slučajih nepotrebnega šikaniranja in večkrat tudi krutih kazni. Ako so to tudi samo poedini slučaji, vendar so ti slučaji sposobni Vzbuditi fv armadi sovraštvo med brati in valiti krivdo, katero so zakrivili poedini, — na bratski srbski nared.
V mnomh slučajih mora slišati naš vojak psovke »Švaba«, dasi one nišo: v slabem in hudobnem smislu izrečene, vendar one žalijo narodni ponos in dušo poedinca.
Tukaj! bi bilo potrebno, da bi vojaške oblasti na te, same na sebi sicer malenkiostnisi slučaje: posvetile naivečio pažnjo ter gledale, da bo vojaški stan tisti, ki bode rodil in vzgajal pravo medsebojno bratstvo.
»Radikal« naj bode glasilo za trpeče ljudstvd, bori naj se proti korupciji in nasilstvu, da pride narod do svojih pravih pravic in naj širi čut ljubezni do te države, bratske sloge in zadovoljnosti.
Le v taki državi bo naš narod srečen, bo država mogočna in nepre-marijiva pod žezlom Karadjordie-viosv.
(Onomba uredništva): Članek smo prejeli od moža z dežele, ki dobro puzna dušo naroda.
»Nova Pravda« prinaša v svoji zadnji številki na naše očitke, ki smo jih iznesli proti vodstvu narodno socijalistične stranke nekak sanjav, medel in preplašen odgovor.
Mi smo postavili jhsno in precizno vprašanje.
Ali se ni pogajal g. Deržič in Juvan kot vodstvo NSS z vodstvom NRS g. dr. Ažmanom, dr. Lukanom in gospodom Peskom?!
Ali ni bila zaključena pogodba, na podlagi katere naj NRS in NSS skupaj nastopita pri volitvah?!
Ali ni bila pri pogodbi izključno fiksirana točka, da mora otati pogodba absolutno tajna.
Ali ni g. Juvan upravni svetnik od »Jadranske banke« afiliranega »kreditnega zavoda?! Ali se ne vzdržuje »Nova Pravda« z denarjem »Jadranske banke«?
Ali ni »Nova Pravda« v naši borbi z dr. Lukanovimi režimom in z Jadransko banko se postavila odločno na stran »Jadranske bankiei?!
To so trda dejstva, katera stoje pribita in jih vodstvo NSS ne more in kakor se vidi tudi ne skuša utajiti.
Gospodine Bračun, Vaš zagovor vodstva narodne socijalistične stranke je ravno tak kakor pri tatu in goljufu, ki trdi, da je popolnoma čist, idealno nedolžen, pri tem, ko se ga ulovi ravno na tatvini in goljufiji.
Kradel si, goljufal si in tukaj nič ne pomaga idealiziranje in filozofiranje o poštenosti, to je »svršeno pitanje«.
Gospodje narodni socijalisti so delali zločinsko politiko nad svojimi pristaši, to stoji trdno in tu ne pomaga nič teoriziranje o lepih principih in programih. Razumete g. Bračun?
Vaša dolžnost, kot pristaša stranke ni, da Vi vodstvo zagovarjate, temveč da zahtevate predvsem od njega točen in precizen odgovor na iznesene očitke za fair politiko.
Glejte na primer tistega Štefano-viča, katerega ste ravno Vi imenovali političnim pustolovcem ali tako nekako. Ko je javnost začela sumničiti dr. Lukana, bivšega velikega župana, da je dal po medolžnem zapreti 100 rudarjev v zadnjem štrajku, je: Stefanovič odločno in brez skrupule zahteval od njega jasen odgovor, da se zadeva v javnosti razčisti.
Ker veliki župan odgovora ni dal, je zadevo sam razčistil in jo dokončal z padcem državnega funkcijbnarja.
Tako se urejujejo in se morajo urejevati take za stranke: in narod škodljive zadeve.
Gospodine Bračun, mi smo do danes verovali v Vašo idealnost, danes pa verujemo le še v vašo sleno pokornost takim možem, kakršne smo očrtali v naših izvajanjih.
Pred buržujsklm sodiščem.
Pred kratkem se je vršila pri de-želnem sodišču razprava, pri kateri je tožil rudar komunist O. rudarja radikala R. radi žaljenja časti, češ, da mu je očital, da je izginilo 60.000 kron podpore štrajkujočim rudarjem. Radikal rudar R. je bil obsojen na 300 dinarjev, ker sodišče ni imelo jasne slike o celi zadevi.
Dejstvo je, da je prišla iz Moskve močna podpora za štrajkujoče rudarje v zadnjem Trboveljskem štrajku, dejstvo pa je tudi, da so rudarji od tega denarja zelo malo dobili in da so si ga oberkomunisti medsebojno porazdelili.
To nam dokazuje izjava nekesm oberkomunista, ki je v Šent Jerneju izjavil: »Radi mene štrajk lahko še dolgo traja, jaz dobim dovolj denarja, ker imam dobre zveze s Turjaškim trgom.«
Razprava sama na sebi ni važna, ali nehote se pri nas porode sledeča vprašanja:
Zakaj se naj delavstvo kolje med seboj, zakaj naj delavec toži delavca, zakaj išče komunist časti pred bur-žujskim sodiščem, katerega on ne priznava!
Temu je kriva komunistična ali bolje rečeno politika nekaterih neresnih in bolno ambicijoznih politikov iz Turjaškega trga, kateri so si postavili kot svojo nalogo, da drže delavstvo v razprtijah in medsebojnem besnem sovraštvu, da zamorejo v kalnem ribariti.
Stefanovič je vodil vedno pomirjevalno politiko. Bilo je nešteto slučajev, kjer se je delavstvo različnih strank medsebojno — tožarilo — in je on vedno s spretno roko spravil te spore iz sveta, da ni trpel ne eden ne drugi škode.
Taktik naših oberkomunistov pa
je, da držijo naša delavstvo v neprestani in nepomirljivi borbi in se pri lem ^poslužujejo celo buržujskega sodišča.
Žalostno in poniževalno je to za rudarski proletariat, da vodi on, nahujskan po oberkomunistični gospodi nepomirljivo borbo proti svojemu delavcu sotrtpinu.
V delavskih vrstah ne potrebujemo nepomirljive borbe, ki naj pobere še tiste uboge s krvjo zaslužene kronce delavcu sotrpinu iz žepa, potrebna je sloga, prijateljstvo in zdrava in pametna pozitivna politika.
Zunanja politika.
Volitve na Francoskem.
Prejšnjo nedeljo so bile državne volitve v Franciji. Udeležba pri volitvah je bila naravnost ogromna, v splošnem na 80% vseh volilcev. Rezultat volitev je sledeči: 21 konservativcev, 113 blokašev, 107 levo-republikancev, 26 desno radikalcev, 140 radikalnih socijalistov, 34 repu-publikanskih socijalistov, 104 socija-
listi in 27 komunistov. Tako tedaj je dobila vlada le 267 mandatov, med tem ko imajo opozicijonalci 305 mandatov. Izid volitev v francosko zbornico je pokazal baje 1. popoln mir, 2. jasno tendenco na levo in 3. uničujoč poraz desnice in levice. Značilen je poraz komunizma. »L’ Oeuvre« piše, da bodo vodili odslej francosko politiko možje, in ti so: Herriot Painla-
ve, Briand, Leo Blum in Paul Bonco-ur. Herriot, ki bo po vsi verjetnosti naslednik Poincarejev, bo zahteval, da se reparacijski načrt izvedencev sprejme v celoti, da Francija sodeluje v Društvu narodov skupno z Angleži in da se sprejme Nemčija v Društvo narodov.
Pogajanja z Madžarsko.
Prošli teden so se začela vršiti v Beogradu gospodarska pogajanja z Madžarsko. Delegaciji sta razdeljeni na več odsekov. Ti odseki se bavijo z ukinjenjem sekvestrov, s privatnimi dolgovi, z vprašanjem prenosa sedeža trgovskih društev, z konvencijo o upravni pomoči, z zavarovanjem družb, potnimi listi in dvostranskim obdavčenjem.
Sestanek češkega zunanjega ministra dr. Beneša
in našega zunanjega ministra dr. Ninčiča na Bledu. Prvič po januarski konferenci zunanjih ministrov držav Male antante v Beogradu sta se v sredo prejšnjega tedna zopet sestala zunanja ministra Čehoslovaške in Jugoslavije dr. Beneš in dr. Ninčič, na Bledu, kamor je prispel dr. Beneš na potu v Rim. Od zadnjega sestanka državnikov Male antante se je izvršila v Evropi cela vrsta raznih političnih dogodkov, ki so mogočno vplivali na slošno konstelacijo v Evropi in na razmerje med posameznimi državami. Parlamentarne volitve v Angliji, Italiji, Nemčiji in Franciji, ki so se izvršile od beogradske konference, so pokazale nove smernice v evropski politiki, katere naj pripomorejo h končni konsolidaciji Evrope in ureditvi spornih vprašanj. Obravnaval se je spor zaveznice Male antante, Romunije z Rusijo radi Besarabije in položaj v srednji Evropi, ki je nastal vsled prijateljske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo in kateri se pridruži tudi Cehoslovaška. Ugotovila sta pri tem identičnost interesov in stališč ter soglasje za isto politično linijo za bodočnost. Vsa vprašanja se bodo podrobnejše razpravljala na prihodnji konferenci državnikov v Pragi, ki se vrši v sporazumu z Romunijo v kratkem času.
Volitve na Japonskem.
Isti čas, ko so se vršile volitve v Franciji, so bile tudi volitve na Japonskem. Volitve so se končale za vlado neugodno. Vladni pristaši so dobili komaj tretjino vseh mandatov.
Od 464 jih pripada opoziciji 282. Listi zahtevajo, da vlada odstopi, ker nima večine.
Na Japonskem obstojita v parlamentu nekako od leta 1906. dalje dve veliki stranki: sejukai in kense-tai. Prva stranka je konservativna, druga progresivna. Na Japonskem še zdaj ni splošne in enake volilne pravice, marveč obstoja cenzus in sicer ima volivno pravico, kdor plačuje 6 jen, to je okoli 25 frankov davka in je 25 let star. V deželi, kjer ni skoro nobenega analfabeta, imajo od 60 milijonov prebivalcev samo 3 milijoni volilno pravico. Režim je čisto biro-kratičen in socialno reakcionaren; vlada v parlamentu ni odgovorna.
Angleška delavska vlada se nahaja takorekoč v parlamentni krizi, ki se pa vsakokrat reši. Enkrat jo napadejo liberalci pod Lloyd Georgom, drugikrat konservativci, kojih vodstvo je prevzel zadnje čase miljarder Curchill. Kadar pa gre zares, glasuje vedno ena ali druga stranka za vlade, ker se liberalci in konservativci nikdar ne morejo zediniti. Zadnji čas je postalo kritično vprašanje carina na avtomobile, ki jo je bil svoj čas v varstvo angleške industrije začasno uvedel Mac Kenna in ki bi se morala po željah konservativcev zdaj podaljšati; Mac Donald je carino zdaj ukinil, nakar so konservativci pod-vzeli proti njemu hudo kampanjo. Toda nižji zbornica je z glasovi delavske stranke in liberalcev Mac Do-naldovo politiko zdaj odobrila.
Mac Donald za razorožitev.
Te dni je imel angleški ministrski predsednik v svojsm volilnem okrožju velik govor o obnovitvi Evrope. V svojem govoru je označb pretirani nacijonalizem kot največje zlo za evropske narode, ki ne bodo preje prišli do novega procvita, dokler se ne bodo začeli resno pečati z problemom razorožitve.
Nevarnost državljanske vojne v Albaniji.
Vprašanje bodoče stolice albanske države (Tirana ali Skadar) je duhove tako razgrelo, da preti meščanska vojna. Zadnje dneve je prišlo v raznih krajih med obema nasprotujočih si grupama do resnih spopadov, tako n. pr. se je med Kru-jo in Cafatotijem razvila pravcata bitka.
Notranja politika.
Potek in konec krize.
Ta kriza vlade je jasno pokazala energično in dobro voljo vladarja za zbližanje troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Poizkušalo se je vse od radikalne stranke do Radiča, pridobiti vse stranke za plodonosno državno delo.
Ta kriza nam je jasno pokazala, da Radiču ni do edinosti v naši državi, ker ni hotel v najresnejšem trenutku dati svojim zaveznikom — opozicijonalnemu bloku — zatrdila, da bo deloval lojalno. Dasi so kroni ugledni politiki povedali resnico o Radiču takoj v početku, je vendar ona poverila mandat za sestavo poslovne vlade predstavniku grupe, katera mora plesati po Radičevi muziki, da bi pokazala resno voljo za konsolidacijo države.
Kot se je vedelo že naprej, Da-vidovič ni mogel sestaviti širše koalicijske vlade, zato je vrnil mandat z zahtevo, da bi mu krona poverila sestavo vlade samo iz današnjega opozicijskega bloka. Ker krona ni mogla predloga, da bi sestavljali vlado sa-
mo možje z nejasnimi programi, v katerih ni začrtana edinost države, sprejeti, je gosp. Davidovič moral vrniti mandat.
Nato je krona v želji, da se ogne takojšnjim volitvam ponudila Pašiču mandat za sestavo vlade poslovnega značaja s pogojem, da Pasič odstopi od svoje dosedanje taktike, da bi se takoj vršile volitve in da se verificirajo Radičevski mandati.
Po posvetovanju s svojim klubom in samostojnimi demokrati, je Pašič sprejel mandat pod pogojem, da se seje narodne skupščine po verifikaciji Radičevskih mandatov v smislu ustave odgodijo do 20. oktobra t. 1.
Celi potek krize je jasno pokazal, da strankam, Id ne stojijo na stališču narodnega edinstva ni mesta v naši državi in da so one krive, da ne pride do reda in mirnega normalnega življenja v državi. Dokler ni tega, ni blagostanja; kdor tega ne priznava, je razdirač in povzročitelj nemirov, je hujskač in demagog, ki gradi samo na ljudske instinkte ne glede, ali so izvedljivi in koristni ali ne.
Dopisi.
Slovenska Bistrica. Ko smo v zadnjih številkah brali o koristolovstvu raznih kolovodij Narodne socijalistič-ne stranke, ki paktirajo brez vednosti svojih pristašev z drugimi strankami, ne oziraje se na interese stranke, ampak le na lastni žep, nas je navdala
z veseljem zavest, da imamo pri naši grupi tako čiste, požrtvovalne in ugledne voditelje, kakor je n. pr. nas predsednik Grafenauer. Vsakega člana stranke, Id ima take ljudi za sabo, ki so se celo življenje do sivih las nesebično borili za narodne koristi s
polnim uspehom, pri tem pa ostali pošteni in ubogi, mora navdajati zaupanje do stranke; kjer so taki požrtvovalni in pošteni možje, kakor so pri naši grupi, tam mora biti tudi ugled. In kjer je ugled, je tudi sila in se mora taka stranka razvijati do popolne zmage. Zato imamo mi vero, da se bo radikalna stranka tudi v Sloveniji razvila v najmočnejšo stranko v dobrobit celokupnega našega naroda. Le ako bomo edini, bomo tudi močni, na zunaj in se bo tudi na znotraj delila pravica bratska. Da pa to dosežemo, hočemo iti pod vodstvom naših voditeljev s podvojeno silo v boj za dosego naših ciljev.
Veseli nas zlasti, da imamo v svoji sredi obrtnika, ki naj pomore obrtništvu do svojih pravic. Obrtnika in delovnega človeka more razumeti le obrtnik, delavec - trpin, ki mu je na srcu blagor svojih sotrpinov. Obrtnik, delavec in mali človek ne more sam nikjer priti do svojih pravic, ako ni organiziran in nima v svoji sredi uglednih voditeljev, ki bi ga ščitili. Zatoraj vsi obrtniki, delavci, kmetje in ostali trpini, združite se z nami pod praporom radikalne stranke in vodstvom starega, poštenega in uglednega našega prvaka očeta Grafen-auer-ja, ki nas bo popeljal do popolnih uspehov.
Noviiar.
Angleška državna razstava. Te dni je bila otvor jena v Wembleyu pri Londonu največja razstava na svetu. Vse časopisje si je edino v tem, da je ta razstava največje delo človeške kulture. Pri pripravah je delalo več deset tisoč delavcev. Razstava ni mednarodna, ampak ima namen pokazati bogastvo največje in najmočnejše države, ki je brezdvomno Anglija. Kdor pogleda razstavo, dobi vtis, da je Anglija danes to, kar je bilo nekoč rimsko cesarstvo, ki je lahko zbralo bogastvo najkultumejšega zapada in najodličnejšega Orienta. Računa se, da bo razstavo poselilo 15 milijonov ljudi, za katere so pripravljena stanovanja in prehrana.
Razstavo je otvoril angleški kralj v navzočnosti 120.000 povabljencev. Iz vseh delov sveta so razstavljene najrazličnejše stvari; poleg vsakovrstnih tovarniških in drugih izdelkov, ogromnih strojev, potem poljskih pridelkov, umetniških stvari, obstoja tudi zabavni -del. Cele Alpe so postavljene z nebroj predori, skozi katere se posetniki lahko vozijo z vlakom, avtomobili in čolni.
Kraljica Marija na Bledu. Prošli teden je poselila naša kraljica Marija s prestolonaslednikom Petrom v spremstvu princa Pavla, naš divni Bled, kjer ostane najbrže dalj časa, do odhoda v Pariz.
Omejitev obrata v splošni bolnici v Ljubljani. Podpisano ravnateljstvo splošne bolnice v Ljubljani razglaša,
da se vsled odloka ministrstva za i
rodno zdravje, sprejemajo do preklica v bolnico le oni bolniki, ki se v domači oskrbi ali ambulatorno absolutno ne morejo z uspehom zdraviti. Odpustili se bodo bolniki iz bolnice stopnjema, in sicer le oni, ki se brez škode morejo zdraviti doma ali pa ambulatorno po upoštevanju socijalnih prilik bolnikov v kolikor se iste morejo dognati. Bolniki z akutnimi nalezljvimi boleznimi ali pa s kroničnimi v infekcijoznem stanju se ne bodo odpuščali. Za ravnateljstvo: dr. V. Gregorič.
Zračna pošta. Otvorjen je dnevni zrakoplovni promet na liniji Pariz — Strasbourg — Praga — Dunaj — Budimpešta — Beograd — Bukarešt in Praga — Varšava. Vse naše pošte sprejemajo zračne poštne pošiljke za omenjena mesta, skozi katera se vrši ta promet.
Ponarejanje bankovcev po 100 Din. Segedinska policija je kakor smo že poročali, aretirala celo družbo, ki je na debelo ponarejala bankovce po 100 dinarjev. V kleti vodje družbe Štefana Kiša so našli stroj in vse potrebne kemične pripomočke za ponarejanje bankovcev. V zalogi je imel še 1000 komadov ponarejenih 100 dinarskih novčanic. Cela družba je bila izročena sodišču.
Neznan utopljenec. V Melincih v Prekmurju so potegnili iz Mure truplo neznanega moškega, starega približno trideset let. Identitete ni bilo mogoče dognati.
*
Gospodarstvo.
Gibanje cen v veletrgovini aprila t. 1. Beogradski tednik »Privredni pregled« objavlja, v zadnji številki indeksne podatke za mesec april, ki jih tu podajamo v celoti. — Totalni indeks cen je bil v aprilu letos 1973. marca meseca pa 2040. Padel je torej od marca na april za 67 točk ali za 3.3%. — Najbolj so padli predmeti v skupini: živina in živalski produkti; od 2479 v marcu so padli na 2290 v aprilu, torej za 179 točk ali 7.6%. Ostale skupine so padle: 1. poljedelski produkti od 2433 na 2351, 2. sadje in sadjarski produkti od 1005 na 969, 3. kolonijalno blago od 1709 na 1683, 4. stavbeni materijal od 2092 na 2060,' 5. industrijski produkti od 2523 na 2484. Izmed posameznih predmetov je omeniti padanje cen pri ječmenu, prašičih, sladkorju, jeklu, limu, steklu in firnežu, med tem ko so bile cene v aprilu višje kakor v marcu sledečim predmetom: senu,
kavi in kožnim izdelkom. Največji padec je bil pri prašičih (16%). Pripomniti je treba, da indeks najbrže velja za cene v belgrajski veletrgovini in da je bil kurz dinarja že od konca februarja sem stabilen (v New-yorku ca 1.24 dolarjev za 100 dinarjev, v Curihu 7 švicarskih frankov za 100 dinarjev).
Solunsko pristanišče. Lam je bil promet v solunskem pristanišču 1499 ladij s tonažo 1,134.040 brutto ton, kar pomeni napram letu 1922. povečanje za 515 ladij in 206.615 ton.
Grška trgovska mornarica. Po poročilih listov šteje sedaj grška trgovska mornarica 440 ladij s skupno tonažo 808.000 ton.
Kriza industrije opeke. Zaradi zastoja v stavbni delovnosti imajo tako slovenske kakor mnoge druge opekarne v državi prenapolnjena skladišča. Posamezne opekarne so znižale cene raznovrstni opeki za 20 odst.
Za smeh in kratek ias.
Humoristični volivec. Pri zadnjih državnozborskih volitvah je neki vo-livfec v Berolinu zapisal na svojo glasovnico: Izajija, kap. 41, stih 24. Ko so dotično mesto v svetem pismu pogledali, so našli: »Glej. vi ste nič in vaše delo je zanič; vas voliti je sramota.«
Nečaki. Škof se je peljal z birme domov in ja spotoma obiskal enega svojih žvtpnikov. Župnika ni bilo doma, pač pa je škofa sprejela brhka, mlada kuharica, ki se je igrala na dvorišču z otroci.
»Čigavi so ti otroci?« vpraša škof.
»Prevzvišeni gospod in škof«, je odgovorila kuharica, »to so nečaki gospodovega brata.«
Štefan Šetina je imel s svojo ženo Filomelo enajst otrok. Ko je prišel dvanajsti na svet, je mož nekaj premišljeval, ker je bil otrok belih las, dočim sta bila on in žena črnolasa. Pa pravi mož ženi:
»Ti, zdi se mi, da zadnji otrok ni moj!«
»Ti pa res nič ne veš,« odvrne mu žena Filomela, »ravno zadnji je tvoj!«
Lastnik in izdajatelj: KONZORCIJ.
Tisk*: ttakso Hrovatin v Ljubljani.