Leto X številka Ì0 cena 1,46 EUR / 350 SIT 29. oktober 2008 Leto X številka Ì0 cena 1,46 EUR / 350 SIT 29. oktober 2008 Depoziti in hranilne vloge zaenkrat varni.......................str. 8 30-letnica se spogleduje z večstoletno zgodovino šolstva.......str. 26 Gradnja kanalizacije se začenja S podpisa pogodbe Ta teden se začenja gradnja primarne kanalizacije v okviru evropske operacije Celostno urejanje odvodnjavanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje na območju Spodnje Savinjske doline. Prejšnjo sredo so v dvorani žalske glasbene šole slovesno podpisali sporazum o sofinanciranju med občinami, pogodbi z izvajalcem del in pogodbo za nadzor. Za sofinanciranje prve faze projekta so sporazum podpisali župan Občine Žalec (ki je nosilka tega projekta) Lojze Posedel, župan Občine Prebold Vinko Debelak, po pooblastilu župana direktor Občinske uprave Braslovče Milan Šoštarič in župan Občine Polzela Ljubo Žnidar. Lojze Posedel kot predstavnik občine nosilke pa je podpisal tudi pogodbo s podjetjem Vegrad inženiring za izvedbo prve faze projekta in z Družbo za državne ceste o nadzoru projekta. To pogodbo je v vlogi glavnega direktorja družbe podpisal Ljubo Žnidar. Vrednost gradnje kanalizacije na območju štirih spodnjesavinj-skih občin je nekaj manj kot 9,5 milijona evrov, za nadzor pa bo potrebnih še dobrih 295 tisoč evrov. 10 odstotkov morajo občine zagotoviti iz svojih proračunskih sredstev. Več na str. 6. K. R. Dr. Türk v centru varne vožnje Predsednik dr. Danilo Türk se je na Vranskem najprej seznanil s preventivnimi aktivnostmi, ki so letos potekale pod sloganom Družinska ura (na desni: Bojan Žlender iz Sveta RS za preventivo in vzgojo v prometu TRGOVINA VERONIKA Sv. Lovrenc 24, Prebold, tel.: 031 705 109,572 43 25 NUDIMO VAM * VSE ZA STREHO, OPEČNE IN BETONSKE KRITINE, PLOŠČE ESAL, TEGULO, ZELO UGODNA CENA SEKUNDARNE KRITINE: GRAMAFLEKS, TYVEK, * KRIVLJENJE OBROB, ŽLOT do 6 m (možna dostava na dom), * ŽLEBOVE IN OSTALA KLEPARSKA DELA, » VSE VRSTE PLOČEVIN, "•"UGODNE CENE - PREPRIČAJTE SE!**" el. čas: vsak dan od 7. do 18. ure, Center varne vožnje na Vranskem je ob 2. evropskem dnevu varnosti v cestnem prometu 8. oktobra obiskal predsednik države dr. Danilo Türk. Po pregledu centra, predstavitvi demonstracijske naprave in potem ko se je tudi sam zapeljal z inštruktorjem varne vožnje po poligonu za trening varne vožnje, je dejal, da je varna vožnja pomembna sestavina našega prizadevanja za varnost v prometu nasploh. Centru pa je v tem smislu zaželel, da ga obišče in »stestira« čim več voznikov. Več na strani 7. K. R. Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v Bistroju Brglez, Vransko. O minljivosti življenja Te dni veliko razmišljam o minljivosti življenja. Priznam, da me je k temu pripeljala tudi nepričakovana in nenadna smrt ljube osebe našega dragega sodelavca, kije udarila med nas že pred mesecem. Spodbudila je razmišljanje v pričakovanju 1. novembra, dneva, ko se ob spominu na mrtve zavemo, kako vse mine in kako malo vpliva imamo na to poslednjo minljivost. To je recimo slaba novica, dobra pa je, da imamo vendarle vpliv na tisto prej. Življenje nam je pravzaprav relativno velikodušno podarjeno, sicer z različnimi materialnimi in socialnimi izhodišči, pa vendarle. Na nas je, kako bomo priložnost, ki nam jo ponuja, izkoristili ali pa ne in ali bomo svojemu ravnanju dodali pozitivni ali negativni predznak. Življenje namreč ne napoveduje tistih usodnih postojank, ne dobrih ne slabih ne tistih vmes, s čimer bi nas lahko vodilo skozi vso svojo pestrost. Pravzaprav še dobro, tako smo lahko bolj utrjeni v prepričanju, da lahko nanj vplivamo in soustvarjamo svojo vlogo, naš odnos do drugih, da lahko vplivamo na razvoj dogodkov. Vprašanje pa je, če se zavedamo vseh posledic, ki jih povzročimo s svojim ravnanjem, še sploh negativnih. Ko opazujem dogajanja okoli sebe, ugotavljam, da mnoge zavedanje o izvršilnosti svoje življenjske vloge mnogokrat hudo zanese. V negativno smer. Povzročajo neproduktivne razprtije, trmasto vztrajajo na stališčih, ki ne služijo ničemer in vnašajo samo razdor, namerno škodujejo drugim, zavajajo, manipulirajo, onesnažujejo, lažejo, kradejo, mnogi celo ubijajo ... S tempa posredno povzročajo tudi širše družbene probleme. Odgovornosti za svoje početje pa znajo le redko prevzeti sami, največkrat najdejo dežurne krivce. A če se vrnem k uvodnemu izhodišču, k minljivosti življenja, lahko ugotovim le, daje poleg tega, da nam je v začetku življenje dano, gotovo samo še to, da nam je na koncu tudi vzeto. Vmes je omejen čas, za katerega smo odgovorni sami. Dolgost življenja našega je kratka, je nekoč dejal pesnik France Prešeren in presneto prav je imel. Zakaj ga ne bi izkoristili za pozitivne, prijazne stvari in korekten odnos do različnih ljudi in stvari? In na koncu: Naj vam trenutki svetlobe, ki jih prinaša soj tisočerih sveč na nebu mnogih ---------- pokopališčih na večer prvega novembra, osvetli vaše misli in razjasni pogled v prijaznejšo vplivanje na čas, ki je na razpolago. Lucija Kolar Nagradna igra za nakup nad 8,35 €! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic 1. Božo Radovanovič, Šmatevž 20, Gomilsko; 2. Darja Zupanc, Sončna ul. 43, Šempeter; 3. Vera Obal Rančaša, Vaneča 58, Pucanci. HORMANN garažna in industrijska vrata Vrhunska avtomatska sekcijska garažna vrata Hörmann ZE ZA 898 €! — Generalni I uvoznik za vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T *386(0)1 24 45 680 www.matjaz.si K info@matjaz.si matjaz Ustvarjamo pozdrave OSREDNJO KNJ. CELJE 2 oktober 2008 OBČINA ŽALEC Praznik MS Žalec Med govorom predsednika Mestne skupnosti Žalec Romana Viranta Drugič obirali Nikolajo Bogomir Rotovnik, skrbnik trte, je pokazal enega od grozdov Nikolaje Mestna skupnost Žalec je s slavnostno sejo, predstavitvijo Fotomonografije Mestne skupnosti Žalec in veselim večerom v dvorani gasilskega doma na Ložnici pri Žalcu zaokrožila letošnji praznik mestne skupnosti, ki ga praznujejo v spomin na 29. september 1964, ko je bil Žalec razglašen za mesto. Udeležence slavnostne seje je uvodoma pozdravil predse- dnik Mestne skupnosti Žalec Roman Virant in med drugim poudaril, da se mesto ponaša z bogato zgodovino in živahno sedanjostjo. Mestna skupnost obsega mesto Žalec, naselje Ložnica in del naselja Podvin, ki že vrsto let delujejo kot lokalna skupnost v povezavi z Občino Žalec, sosednjimi krajevni skupnostmi in s svojimi krajani. V zadnjem letu je bilo veliko sredstev vloženih v ko- munalno ureditev, v javno razsvetljavo v starem mestnem jedru in na Ložnici ter v obnovo in novo označitev ulic. Sledila je predstavitev Fotomonografije Mestne skupnosti Žalec, za katero so fotografije posneli člani fotografskega krožka Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec. O monografiji je govoril animator krožka Rudi Krajnc in med drugim dejal: »To je knjižica s 125 barvnimi fotografijami, ki so jih posneli člani našega krožka, in vidi se, v kako lepem, urejenem in zelenem mestu živimo.« Posebej se je zahvalil Cirili Vipotnik, ki je vložila veliko svojega časa in znanja v končno obdelavo. V imenu Občine Žalec jim je za praznik čestital podžupan Dani Zagoričnik, Mešani planinski pevski zbor Žalec, ki ga vodi Alja Pešak, pa je z ubranim petjem popestril slavnostno sejo. V nadaljevanju so za veselo vzdušje poskrbeli Ta pravi muzikanti in Natalija Verboten. T. Tavčar Ob svetovnem dnevu turizma so v Žalcu drugič po petih letih obirali trto Nikolajo, potomko na svetu najstarejše mariborske trte. Druga trgatev ob vinskem Keudru je privabila veliko število obiskovalcev, dogajanje pa so popestrili s turistično tržnico, na kateri se je predstavilo enajst žalskih turističnih društev s svojimi turističnimi podmladki, ki delujejo v okviru Zveze turističnih društev Občine Žalec. Posebnost letošnje tržnice pa je bila dobrodelna akcija s prodajo izdelkov, ki so jih prispevale članice Klepetalnice ročnih del Galicija, Jelke DU Griže, Deteljice Univerze za tretje življenjsko obdobje, Pentlje DU Prebold in članice DU Vrbje in DU Šešče za prispevek k popravilu v ujmi poškodovane hiše v Slovenji vasi. Na stojnicah so se bohotile jedi, jesenski pridelki in izdelki, na drugih pa so vabili na obiske v svoj kraj. Praznično trgatev Nikolje so opravili žalski župan Lojze Posedel, ki je odtrgal prvi grozd in povedal, da jih je letos kar 63, drugo leto jih bo še več. Nekaj grozdov je odtrgal tudi predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič, ostalo pa s pomočjo savinjske vinske kraljice Suzane Čakš in članov Društva savinjskih vinogradnikov skrbnik trte Bogomir Rotovnik. Ob tej priložnosti so poskrbeli tudi za pester zabavni program. T. T. Ob obletnici starši v šolskih klopeh Iz vaške gmajne nastal športni center Športna sekcija PGD Dre-šinja vas je v soboto predala namenu športni center. Za ureditev športnega centra na koncu vasi so najzaslužnejši navdušeni in zavzeti vaščani, ki so ob finančni pomoči ob- čine opravili veliko ur prostovoljnega dela. Uredili so nogometno in odbojkarsko igrišče ter zelenico z igrali za najmlajše. Ob športnih objektih je zrasla brunarica, ki je namenjena druženju vseh generacij. Svečano odprtje Ob slovesnem odprtju s kulturnim programom se je zbralo veliko vaščanov in gostov. S prerezom traku so za odprtje športnega centra poskrbeli župan Lojze Posedel, predsednik KS Petrovče Iztok Uranjek, predsednik PGD Drešinja vas Gregor Košec in predstavnica Drešinje vasi v svetu KS Petrovče Janja Oset. Prireditev je povezovala Mojca Drev Uranjek, spomine na nekdanje nogometno druženje je obujal Janko Drev, tekmo med mladimi vaščani in Petrovčam pa je komentiral Peter Kavčič. Vaščani so ponosni na svoj podvig, saj je v nekaj mesecih na vaški gmajni, ki jo je gasilcem podarila zemljiška skupnost, nastal objekt, ki bo v veselje vsem vaščanom. T. Tavčar Žalčan Toni Alatič v samem vrhu jo, je čestitala tudi ministrica Mojca Kucler Dolinar. Toni se je v času študija v ZDA, kamor ga je poslala Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani na priporočilo prof. Šurbeka, udeležil tekmovanja, odprtega za vse instrumente, in po dveh etapah prišel v finale ter osvojil 3. mesto. Na tekmovanje ga je napotil njegov ameriški profesor dr. Michael Kingan. Toni Alatič se redno izobražuje pri svetovno priznanih tolkalistih (Keiko Abe, Nebojša Jovan Živkovič, Bogdan Bacanu, Evelyn Glennie, Mark Ford, Ed Soph, Bob Becker in Katarzyna Mycka). Studij v ZDA so finančno podprli Akademija za glasbo, Savinov sklad in mnoga podjetja ter združenja iz SSD. D. N. Ministrstvo za visoko šolstvo znanost in tehnologijo je 10. oktobra pripravilo svečani sprejem za študente in njihove mentorje, ki so v preteklem študijskem letu dosegli vidne rezultate na mednarodnem področju. Sprejema v Vili Podrožnik v Ljubljani se je udeležil tudi Toni Alatič, profesor tolkal in študent podiplomskega študija pri rednem profesorju Borisu Šurbeku na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Vsem, ki so na tekmovanjih v tujini zastopali svojo fakulteto, univerzo in Sloveni- Mark Ford, Toni Alatič in dr. Michael Kingan Spomin na dan pred tridesetimi leti, ko so bili mnogi današnji starši učenci V četrtek, 9. oktobra, so na I. OŠ Žalec pripravili dan odprtih vrat v spomin na jesenski dan pred 30 leti. 9. oktobra 1978 so imeli namreč v takrat novi osnovni šoli prvič pouk. »Jesenski dnevi pred tridesetimi leti so prinesli mnogo radosti učencem, učiteljem ter ustanovitelju šole v Žalcu. 9. oktober je bil tisti zgodovinski datum, ko se je nova šola v Žalcu napolnila z radostnimi in vedoželjnimi učenci. Ropot gradbenih strojev se je umaknil, preglasil ga je otroški vrisk in smeh,« je v svojem vabilu na dan odprtih vrat zapisala ravnateljica I. OŠ Žalec Tatjana Žgank Meža, ki po 30 letih ugotavlja, da je takrat sodobna in velika šola zdaj v mnogih pogledih že pretesna in zastarela, a zavedajo se, da so večji posegi v to šolo povezani s precejšnjimi finančnimi zalogaji, v vrsti potrebnih obnov v šolstvu žalske občine pa je kar nekaj še bolj potrebnih, denimo OŠ Griže. Na I. OŠ pa so zelo veseli, ker so lani odprli vrata nove podružnične šole na Ponikvi. Dan odprtih vrat je bil namenjen predvsem obiskom staršev, nekdanjih učiteljev in tistih, ki so bili tako ali drugače in ali so povezani s šolo in se z njo ne srečujejo vsak dan. Učenci in učitelji so imeli redni pouk, le da se je končal za vse že s 5. šolsko uro. Nekaj deset staršev pa je izkoristilo priložnost in ponovno, vsaj za kratek čas in v drugačni vlogi, sedlo v šolske klopi. Na I. OŠ Žalec so poskrbeli tudi za pestro jesensko dekoracijo šole, ki je bila najbrž v veliki meri rezultat ustvarjanja učencev nižjih razredov in njihovih mentoric na tradicionalnih Kobulkinih delavnicah, in ponudbo jesenskih dobrot, ki so jo pripravile kuharice. Na dan odprtih vrat pa so na šolo povabili tudi predstavnika režijskega odbora pri gradnji šole pred 30 leti, Janeza Megliča in Dolfeta Naraksa, pa nekdanjega ravnatelja Francija Šulerja in druge. Druženju ob obletnici se je pridružila tudi ravnateljica II. OŠ Žalec, ki je 9. oktobra ravno tako praznovala in odprla svoja vrata tudi drugim. Pa še to, na obeh šolah, I. in II. OŠ Žalec, ki sta se pred 30 leti imenovali OŠ Petra Špraj-ca Jura oz. OŠ Ljube Mikuš, so tudi danes aktivni učitelji in drugi sodelavci, ki so s to zgradbo že od prvega dne, torej vseh 30 let. To so Iztok Božiček, Zdenka Markovič, Zdenko Puncer, Janja Črnilo-gar in Silva Razdevšek s I. OŠ Žalec ter Niko Pražnikar, Vilma Plaskan in Rosvita Plaskan z II. OŠ Žalec. L. K. Žalski svetniki so bili na obeh oktobrskih sejah seznanjeni s kadrovsko spremembo v občinski upravi, potrdili pa so tudi sami nekaj predlogov kadrovskih sprememb. Na seji 6. oktobra jih je župan seznanil, daje naloge vodje Oddelka za premoženjske in splošne zadeve prevzel Jože Golič. Spomnimo, to delovno mesto je skupaj z vodenjem občinske uprave do zdaj pokrival Stojan Praprotnik. Na mestu vodje občinske uprave pa naj bi bil Stojan Praprotnik, kot nam je povedal, predvidoma do konca tega leta. Svetniki so na seji 20. oktobra potrdili tudi Danico Jezo-všek Korent za predstavnico ustanovitelja v javnem zavodu II. OŠ Žalec, Natašo Gaber Sivka za predstavnico lokalne skupnosti v JZ Dom Nine Pokorn Grmovje. Občinski svet je na tej seji izdal tudi pozitivno mnenje k ponovni kandidaturi Mare Mohorko za ravnateljico JZ Vrtci Občine Žalec, že na septembrski dopisni seji pa pozitivno mnenje k ponovnemu imenovanju Francija Žagarja za ravnatelja OŠ Griže, k ponovnemu imenovanju Tatjane Žgank Meža za ravnateljico I. OŠ Žalec in pozitivno mnenje k imenovanju izbranega kandidata Tomaža Lenarta za direktorja Doma Nina Pokorn Grmovje. Na drugi oktobrski seji pa so svetniki na tajnem glasovanju potrdili tudi dva nova člana NO Občine Žalec, in sicer Petra Kočevarja iz Šempetra in Urško Recko iz Griž. L. K. Kar dve oktobrski seji Žalski občinski svet je oktobra opravil kar dve seji, 6. oktobra 17. redno in 20. oktobra še 18. redno sejo. Čeprav so na obeh sejah sprejeli vrsto pomembnih sklepov, denimo na temo sporazuma o medsebojnem sodelovanju pri projektu Celostno odvodnjavanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov povodnje Savinje, rebalans proračuna za leto 2008, pa predlog zaključnih računov za leti 2006 in 2007, pa je največ prahu na obeh sejah dvignilo dokončno poročilo nadzornega sveta oz. stališče župana Lojzeta Posedela, da, ker ni pisnih stališč nanj, ne bo razprave. Na prvi oktobrski seji, ki je predvidevala obravnavo devetih točk dnevnega reda, so svetniki potrdili predlog župana, da se na dnevni red oz. takoj za poročilo o izpolnitvi sklepov prejšnje seje uvrsti še točka Obravnava sporazuma o medsebojnem sodelovanju pri projektu Celostno urejanje odvodnjavanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje - projekt Žalec. Obrazložitev te točke je svetnikom na seji podal direktor občinske uprave Stojan Praprotnik. Posebnost tega sporazuma je 9. člen, po katerem naj bi občine Braslovče, Polzela in Prebold za zavarovanje plačila predložile še bančno zagotovilo za lastna sredstva za dobo do zapadlosti plačila končne situacije izvajalca del predvidoma do 25. 5. 2010. Kljub nekaterim pomislekom, ki jih je izrazila svetnica Tanja Razboršek Rehar, predvsem, ali je to že bila praksa pri drugih evropskih projektih, kjer so nosilci druge občine, je bil ta sklep sprejet. Pojasnilo Stojana Praprotnika in Lojzeta Posedela je bilo namreč, da gre za precejšnja sredstva in Občina Žalec mora imeti zagotovilo, da bodo sredstva, ki jih sama sicer založi v ta namen za vse občine, prišla tudi nazaj. Svetniki so potrdili tudi predlog odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Žalec (prva obravnava), ki ga je na seji podal Aleksander Žolnir, in ga posredovali v 30-dnevno obravnavo. Na seji 6. oktobra so obravnavali tudi nekaj predlogov odmikov od veljavne prostorske dokumentacije in jih potrdili. Gre za gradnjo stanovanjske hiše z modnim ateljejem in bazenom investitorja Vasje Platovška v Levcu, za gradnjo stanovanjske hiše v Šempetru investitorice Marije Sedminek iz Podloga, za gradnjo nadomestne stanovanjske hiše investitorja Damirja Topiča iz Zabukovice in za novogradnjo hleva za pitance, koritastega silosa in gnojišča v Ka-sazah investitorja Marjana Potočnika iz Kasaz. Svetniki so soglašali tudi z odmiki in pogoji, ki so jih predlagale strokovne službe Občine Žalec v zvezi z gradnjo parkirnih mest za osebna in tovorna vozila, vratarnico, kolesarnico in ureditvijo desnega uvoza na parkirišče z industrijske ceste Ložnica za potrebe podjetja Juteks, d. d. Svetniki so sprejeli tudi sklep o novi ceni storitve za pomoč družini na domu (izvajalec je Dom Nine Pokorn Grmovje), kot je bil predlagan. Polna cena pomoči na domu je zdaj 16,34 evra na uro, kar pomeni 6-odstotno povišanje na staro ceno. Od tega občina subvencionira 8,17 evra, cena za uporabnika pa je 7,18 evra, to je 4,4 odstotka več kot prej. Ob tem pa uporabniku 1,55 evra subvencionira še država. Nataša Gaber Sivka, ki je sicer podala obrazložitev tega predloga, je povedala še, da je trenutno 47 koristnikov te storitve, med njimi 22 za prevoz hrane na dom, ostali pa potrebujejo pomoč na domu za čiščenje bivalnih prostorov in druge storitve. Na seji so potrdili še predlog k sistematizaciji delovnih mest v javnem zavodu Vrtci Občine Žalec. Največ prahu je dvignila 7. točka dnevnega reda Dokončno poročilo nadzornega odbora o izvedbi nadzora poslovanja občine v letu 2007 in poslovanja JZ Vrtci Občine Žalec v letu 2007, ki jo je župan zaključil brez obravnave. Niti sam niti nihče izmed svetnikov ni do seje predložil nobenih pisnih stališč o tem poročilu, ki bi bili osno- va za razpravo, kot je župan Lojze Posedel pojasnil to odločitev. Pisna stališča naj bi namreč zahteval NO. Temu so nasprotovali nekateri svetniki SD, Marko Laznik, Tanja Razboršek Rehar, tudi glede tega, da nikjer ne piše, da bi svetniki podajali posamična pisna stališča oz. da je smisel poročila, da svetniki na seji oblikujejo skupno stališče, a Posedel je vztrajal, da bodo o tem razpravljali, ko bodo dali pisno stališče. Čeprav so mu svetniki SD očitali, da to ni v skladu z demokratičnimi načeli in tudi ne v skladu s statutom in poslovnikom, je Posedel trdil ravno obratno. Ta tematika je obeležila tudi drugo oktobrsko sejo 20. oktobra, in sicer še pred potrditvijo dnevnega reda. Marko Laznik je namreč zahteval, da vendarle obravnavajo dokončno poročilo nadzornega sveta, ki so ga po statutu tudi dolžni obravnavati oz. da se ta točka uvrsti na to sejo. Župan je ponovil svoje stališče s prve oktobrske seje, da so svetniki dokončno poročilo prejeli že prej, na voljo je tudi na spletnih straneh občine, torej ni nič tajno. Glede na to, da je poročilo dokončno, ga občinski svet tudi ne more spreminjati, je povedal Posedel in dodal, da, ker do začetka seje ni prejel nobenih pisnih stališč, ki bi bila osnova za obravnavo, obravnave ne bo. Laznik je nato predlagal celo prekinitev seje, pa požugal celo s 145. členom kazenskega zakonika, pri podkrepitvi argumentov o obveznosti razprave in obravnave te točke na sejo sta mu pomagala tudi Tatjana Razboršek Rehar in Janko Kos. Med sejo je župan pridobil omenjeni 145. člen, ki se sploh ne nanaša na vsebino kazenske odgovornosti občinskega sveta. Proti »kazenski« terminologiji in žuganju s tožbami se je oglasil Ivan Podpečan, Gregor Vovk Petrovski pa je bil mnenja, da tolmačenje pravnih aktov ni naloga svetnikov, ki niso iz stroke. Vso zgodbo je nekako prekinil Marijan Turičnik kot predsednik statutarne komisije, ko je z branjem mnenja tega odbora potrdil tudi formalno pravilnost ravnanja župana Posedela. Svetnik Ervin Janežič pa je pozval k razsodnosti, češ da so nekateri iz sej naredili brezplodne razprave in bi bilo na sejah že skoraj smiselno imeti psihologa, kot se je izrazil. Svetniki so potem po dobri uri vendarle glasovali o dnevnem redu in ga potrdili s 17 glasovi za in enim proti. V preostalem delu seje pa so glede na uvod v sejo skoraj brez razprave potrdili vse vsebinske teme, med njimi sprejem močno okleščenega rebalansa letošnjega proračuna. Žalski proračun se je zaradi Kot je prejšnji teden sporočil predsednik Nadzornega odbora Občine Žalec Gvido Hribar, je Nadzorni odbor Občine Žalec na podlagi 42. člena Poslovnika NO in 145. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v petek, 17. oktobra, na okrožno državno tožilstvo v Celju vložil kazensko ovadbo zoper župana Občine Žalec Lojzeta Posedela. Gvido Hribar je ovadbo že nekaj časa napovedoval, za tožbo pa so se v nadzornem odboru odločili, tako Gvido Hribar, ker je 6. oktobra na seji Občinskega sveta Občine Žalec »župan Občine Žalec ponovno preprečil obravnavo dokončnega poročila o izvedbi nadzora (Poslovanje Občine Žalec v letu 2007)«. »NO je mnenja, da obstaja utemeljen sum storitve kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 261. členu Kazenskega zakonika in nevestnega dela v službi po 262. členu Kazenskega zakonika. Gre predvsem za permanentno onemogočanje delovanja NO in številna ravnanja, ki so v nasprotju z veljavnimi predpisi v RS, posledično pa rezultirajo v velikem oškodovanju javnih sredstev,« je še povedal Gvido Hribar, ki pravi, da naj bi župan v letih 2006 in 2007 s številnimi nepravilnostmi oškodoval občinski proračun za približno 300.000 evrov, sporno pa se mu tudi zdi, da je na oktobrski seji občinskega sveta svetnikom preprečil obravnavo dokončnega poročila o izvedbi nadzora. V ovadbi nadzorniki županu očitajo, da je odobril nakup najdražjih glasovalnih naprav v vrednosti kar 32.440 evrov, in to brez potrebnega sklepa o spremembi poslovnika. V obstoječem poslovniku namreč piše, da svetniki glasujejo z dvigom izpada evropskega denarja za čiščenje porečja Savinje in urejanje ekomuzeja hmeljarstva, čeprav bodo z izvedbo začeli proti koncu meseca, z dobrih 26 milijonov znižal na 17 milijonov evrov. Svetniki so potem potrdili še predloga zaključnega računa za leti 2006 in 2007, predlagane kadrovske zadeve (glej okvirček) in vse predlagane premoženjsko pravne zadeve. Gre za prodajo nepremič- rok, za spremembo določila o načinu glasovanja pa potrebuje v OS dvetretjinsko podporo. Ker svetniki v takem številu po izvršenem nakupu ne želijo izglasovati, se glasovalne naprave zdaj ne uporabljajo. Nadzornikom se zdi sporna tudi pogodba, ki jo je pred štirimi leti župan v imenu občine sklenil še z občinama Krško, Kamnik, ministrstvom za šolstvo in šport in izvajalcem Raziskovalno organizacijo Univerze v Ljubljani (Jože Mencinger). Po tej pogodbi je občina sofinancirala dobrih 5000 evrov za izdelavo raziskovalne naloge Odpiranje komunikacijskega in odlo-čevalskega procesa s pomočjo IKT v primeru javnih zadev na lokalni ravni, od katere Žalec po Hribarjevem mnenju ni imel nobene koristi. Projekt, v katerega je vključena, je »Revitalizacija starega mestnega jedra«, pri čemer pa nadzorniki povezave seminarske naloge z revitalizacijo starega mestnega jedra ne vidijo. Tudi urejanje vrta aromatičnih zelišč, ki je stal 45.700 evrov, naj bi bilo končano še pred sprejetjem proračuna in tudi naj ne bi bil opredeljen v načrtu razvojnih programov in financiranja. NO županu očita tudi, da jim kljub večkratnim poskusom ni predal dokumentacije o pogodbi, sklenjeni s podjetjem Engrotuš, saj naj bi jih župan Posedel odpravil, češ da so poslovne skrivnosti. Hribar je ob tem poudaril, daje NO po poslovniku zavezan k skrbnemu ravnanju s podatki, ki veljajo za tajne. Tožilstvo pa bo moralo preveriti tudi, ali je bil res denar za projekt termalnega središča Žalec negospodarno porabljen. Hribar namreč trdi, da je občina za projekt plačala 36.000 evrov, čeprav so predhodne preiskave pokazale, nine na Pečnikovi 1 z izhodiščno ceno na dražbi 600.000 evrov in dveh zemljišč v skupnem znesku dobrih 21.500 evrov, katerih kupnino bo občina potem uporabila »izključno za gradnjo, nakup in vzdrževanje stvarnega premoženja ter pravno urejenost stvarnega premoženja občine na način, določen s predpisom, ki ureja izvrševanje proračuna,« kot je zapisano v sprejetih sklepih. L. K. da na območju, kjer naj bi gradili termalno središče, ni dovolj vode. Županu je Hribar še očital, da se je s službenim avtom vozil v Ljubljano na zasedanja državnega zbora, ko je bil še poslanec, ne da bi to ustrezno dokumentiral. Na seznamu očitkov pa je tudi že večkrat omenjena pogodba s podjetjem Marginalija izleta 1999 o oblikovanju časopisa Utrip Savinjske doline, ki je bila kasneje (2005), ko je bila sklenjena pogodba z najugodnejšim izvajalcem na podlagi javnega razpisa, predmet tožbe nekdanjega izvajalca in odškodninske posledice za občino. L. K., K. R. O tem, da je nadzorni odbor vložil kazensko ovadbo, je župan Lojze Posedel prejšnjo sredo povedal: »Očitno novinarji veste mnogokrat več kot mi. Sam nisem prejel niti te kazenske ovadbe niti nisem dobil od predsednika nadzornega odbora ali katerega koli člana pisne informacije, da so vložili ovadbo. Prav tako mi ni znano, kaj naj bi bilo tisto, kar mi je očitano, tako da v tem trenutku res ne morem komentirati te ovadbe. Je pa popolnoma prav, da tisti, ki opravlja svojo funkcijo, to res opravi. Če se je nadzorni odbor odločil, da so očitno pri mojem delu župana takšne nepravilnosti, je prav, da je vložil ovadbo. Koliko so resnične te navedbe in kakšen je tudi odnos med županom in nekom iz nadzornega odbora, pa kaže tudi to, da imate novinarje že očitno materiale in sklicano tiskovno konferenco, sam pa o tem nisem bil obveščen s strani nadzornega odbora.« Nadzorniki ovadili župana Svetniška skupina SDS na dvoje Potem ko je v minulih dneh odmeval razcep v celjskem odboru SDS, se je začelo zapletati tudi v žalskem odboru SDS, (natančneje, v svetniški skupini SDS). Trije svetniki svetniške skupine v žalskem OS, Januš Rasiewicz, Ivanka Ropotar in Jurij Blatnik, so na zadnji seji OS Občine Žalec razglasili, da nepreklicno izstopajo iz svetniške skupine SDS. Do konca mandata naj bi delovali kot samostojni svetniki SDS, »zavezani programu in vrednotam, kot je to zapisano v programu stranke SDS« in kot so obljubili svojim volivkam in volivcem. »Da smo naš izstop objavili šele zdaj, ima svoj vzrok: pred volitvami bi zadeva dajala vtis razdora v stranki, kar ni niti naš cilj in še manj taktiziranje. Situacija, kakršna je nastala v občinskem odboru SDS v Žalcu z novim predsednikom in njegovim odnosom do pozicije stranke v odnosu do župana in političnih ravnanj v odnosu do dela v občinskem svetu, za nas ni sprejemljiva,« je povedal Januš Rasiewicz. V širši pisni obrazložitvi so trije svetniki predsedniku žalskega odbora Robertu Čehovinu, članu SDS in podžupanu Daniju Zagoričniku ter članu SDS Ivanu Maz-zoniju (vsi trije so tudi svetniki v žalskem SDS), očitali, da so se v stranki aktivirali šele v času lokalnih volitev 2006 in da njihove izkušnje niso ravno bogate. Kmalu po izvolitvi naj bi s svojim ravnanjem povzročili nepopravljivo škodo lokalnemu odboru SDS, ugledu svetniške skupine in tudi stranki. Razmere naj bi se zaostrile aprila 2007 na volilni konferenci, kjer naj bi Robert Čehovin zbral krog ljudi, vprašljivih političnih prepričanj, in prevzel vodenje občinskega odbora. Zato naj bi bila po mnenju treh svetnikov svetniška skupina SDS v ob- činskem svetu prepolovljena, prav zaradi tega pa da je razpadlo tudi Partnerstvo za razvoj, ki je skupaj z drugimi svetniškimi skupinami pomenilo večino 16 svetnikov v 29-članskem žalskem OS, ki je dajala »upanje, da se v občini nekaj premakne«. Trije svetniki poudarjajo, da bodo njihova prizadevanja od zdaj usmerjena v cilje, ki so jih zastavili na začetku mandata. Ne morejo pristati na slabe odločitve, ki se v občini pojavljajo že tretji županski mandat, predvsem pa ne morejo podpreti odločitev, ki Občini Žalec ne prinašajo napredka. Rasiewicz, Ro-potarjeva in Blatnik, ki omenjajo gospodarsko mrtvilo, zaostanke pri gradnji stanovanj, doma za ostarele, pri urejanju mladinske problematike in pri programih, ki bi občini prinesli tudi dodatna sredstva iz skladov EU, ne želijo sodelovati v skupini svetnikov SDS, ki brezpogojno podpira voljo žalskega župana. L. K. Za komentar ob tem dogajanju in očitkih Rasiewicza, Ropotarjeve in Čehovina smo vprašali tudi Roberta Čehovina, ki je povedal, da je bilo pismo treh svetnikov s to vsebino na njihov žalski IO, glavno tajništvo SDS in predsednika Janeza Janšo posredovano že konec maja, sami pa so odgovorili 15. junija. Drži, da so se zaradi volitev odločili, da reševanje tega vprašanja prestavijo. Ne drži pa večina očitkov iz pisma. Čehovin je povedal, da je bil sam, pa tudi nov IO stranke SDS, izvoljen s prepričljivo večino, čemur sta prisostvovala tudi Franc Sušnik in dr. Vinko Gorenak. Rasiewicz in Blatnik nista bila izvoljena, kar je bila zanju, tako Čehovin, gotovo ura resnice. Dokaz za to, da so si v stranki želeli prenove, drugačnega vodenja, je po Če-hovinovem tudi to, da se jim je od aprilske volilne konference pridružilo že 40 novih članov in »mnogi med njimi so povedali, da zdaj, ko stranko SDS v Žalcu ne vodita izključno Blatnik in Rasiewicz, želijo z veseljem sodelovati.« Blatnik in Rasiewicz naj bi namreč delovala v stranki razdiralno in ne povezovalno. Da naj bi se na volilni konferenci zbral krog ljudi vprašljivih prepričanj, je Čehovin označil z neupravičenim etiketiranjem, Dani Zagoričnik pa je povedal, da so med njimi tudi tisti ljudje, ki sta jih Rasiewicz in Blatnik predlagala na listo svetnikov. Očitek, da so se v politiko vključili šele leta 2006 in da imajo malo političnih izkušenj, je Zagoričnik sicer potrdil, a hkrati pripomnil, da s svojo strokovnostjo, dolgoletnimi izkušnjami, ustrezno izobrazbo, sodelovanjem, spoštovanjem do vseh različno mislečih ... delujejo z vso odgovornostjo za dobro stranke SDS in v dobro povezovanja vseh za razvoj Občine Žalec. Robert Čehovin je v OS predsednik Odbora za finance in, kot pravi sam, z njegovo strokovnostjo sedanja večina v OS (iz različnih strank) nima težav. Robert Čehovin je komentiral tudi »brezpogojno podporo županu«, rekoč, da so mnoge točke iz programa stranke vključene v to, kar se dela v občini. »Pri teh točkah ga podpiramo, ker biti proti samo zato, ker sam ne znaš nič narediti oz. doseči, je čisto sprenevedanje," pravi Čehovin, glede njihove vloge in aktivnosti pod njegovim predsedovanjem na letošnjih volitvah pa dodal, da "trije samooklicani svetniki niso sodelovali ali se udeleževali volilnih aktivnosti na državnozborskih volitvah. Za razliko od vseh predhodnih volitev sta kandidata za poslanca L. Žnidar in F. Sušnik pohvalila letošnje sodelovanje občinskega odbora kot najboljšega do zdaj«. »O izstopu treh članov bomo odločali na naslednji seji izvršilnega odbora. Dikcija »samostojni svetniki SDS« pa ne zdrži zaradi statuta, ki ne dopušča samostojnih svetnikov SDS. Lahko so sicer samostojni svetniki, a ne pod okriljem SDS-a,« še dodaja Čehovin. L. K. A ■# Prenova negovalnega oddelka B Evropski projekti velik zalogaj Pogodbo o obnovi so podpisali direktor in vodja finančne službe izvajalca podjetja Remont, d. d., Bogomir Amon, Marjan Kukovič in s strani Doma upokojencev Polzela direktorica Eva Lenko V domu upokojencev na Polzeli v teh dneh potekajo obnovitvena dela negovalnega oddelka B v višini 250 tisoč evrov, celotna naložba pa bo skupaj z opremo in sodobnim sestrskim klicem SOS znašala 300 tisoč evrov. Denar so zagotovili iz lastnih sredstev. Predmet obnove je enajst šti-riposteljnih sob in ena enopo- •4 steljna, obnovili bodo tudi kopalnice, skupni dnevni prostor, sobo za demence in sanitarije. V Domu upokojencev Polzela tako izpolnjujejo obljubo, da bodo obnovili negovalni oddelek B, kjer so nameščeni stanovalci, potrebni najzahtevnejše nege in oskrbe. Z obnovo bodo izboljšali pogoje namestitve stanovalcev in zaposlenim olajšali delo, nova podoba pa bo prijazna in vzpodbudna. Z deli naj bi končali konec novembra. Obnova zahteva veliko razumevanja s strani vseh stanovalcev in njihovih svojcev, saj so morali stanovalce, ki so nameščeni na oddelku B, razseliti znotraj obstoječih kapacitet zavoda, zaposleni pa bodo do konca obnove delali v posebnih pogojih dela. T. Tavčar Svetniki Občine Prebold so se 2. oktobra sestali na redni seji občinskega sveta. Najprej so opravili z več premoženjskopravnimi zadevami, nato pa so po daljši razpravi potrdili odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest. Kljub temu da nekaj pripomb iz javne razprave ni bilo upoštevanih, so odlok potrdili zato, ker je to tudi osnova za izračun primerne porabe in je v sedanji obliki usklajen z Družbo za državne ceste. Pripombe pa bodo po besedah župana upoštevane v okviru postopka sprememb in dopolnitev odloka. V Občini Prebold je zdaj kategoriziranih dobrih 39 kilometrov lokalnih cest, prej 29 kilometrov. Skupna dolžina javnih poti je 43,3 kilometra, prej jih je bilo 42,2 kilometra. Napovedana obravnava predloga cenika pokopaliških storitev v Občini Prebold je bila umaknjena z dnevnega reda, ker ga mora prej obravnavati pristojni odbor. Po daljši razpravi o tem, katere specialistične ambulante bi v Preboldu bolj potrebovali, pa so svetniki sprejeli sklep o oddaji poslovnega prostora v Zdravstveni postaji Prebold za psihološko ambulanto. V nadaljevanju je župan Vinko Debelak podal poročilo o izvrševanju letošnjega proračuna Občine Prebold v prvih šestih mesecih. Realizacija je precej nizka tako na strani prihodkov kot odhodkov, saj se je glavni projekt - mreža lokalnih cest začel izvrševati po finančni plati šele v drugi polovici leta, še vedno pa čakajo na drugi največji projekt, prav tako financiran iz evropskih sredstev - gradnjo kanalizacije. Ker je preboldska občina nosilec projekta Mreže lokalnih cest, mora izvajalcem poravnavati obveznosti redno, šele potem dobi sredstva iz evropskih skladov oziroma države in drugih občin, zato občasno prihaja do likvidnostnih težav, je povedal župan. V nadaljevanju seje so preboldski svetniki sprejeli terminski načrt priprave proračuna za prihodnje leto, po katerem naj bi proračun dokončno sprejeli na seji 18. decembra. Potrdili so spremembe odlokov o ustanovitvi vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki so skupni vsem šestim spodnjesavinjskim občinam, soglašali pa so tudi z novo ceno storitve pomoč družini na domu. Storitev za povprečno 10 občanov Prebolda izvaja Dom Nine Pokorn Grmovje. Nova cena za uporabnika znaša 7,18 evra na uro, kar pomeni dvig za 4,4 odstotka. Občina Prebold sicer pokrije polovico od skupne cene 16,34 evra na uro. Ob koncu seje so svetniki soglašali s sistematizacijo delovnih mest na II. osnovni šoli Žalec in v svet te šole imenovali Jolando Stojnič. K. R. Na Vranskem trije prenovljeni odseki za leto 2008 je 250 tisoč evrov, od tega bo Služba Vlade RS za lokalno samoupravo prispevala 136 tisoč evrov, razliko pa bo pokrila Občina Braslovče iz proračuna. Za leto 2009 načrtujejo nadaljevanje popravila in širitve lokalne ceste, odsek Kamenče-Šmatevž, v letu 2010 popravilo lokalne ceste, odsek Šmatevž-Gomilsko. Širitev ceste bo zajemala tudi kolesarsko stezo. T. Tavčar Pri urejanju kolesarske steze V Občini Braslovče so začeli z drugo fazo projekta Mreža lokalnih cest. V programu za leto 2008 je ureditev lokalne ceste - širitev ceste s signalizacijo in ureditvijo izvozov za naselji Podvrh in Spodnje Gorče, relacija Rakovlje-Kamenče. Širitev in ureditev cestišča je nujna tudi zato, ker je ta odsek pomembna šolska pot in kolesarska steza. Prav tako pa bo to eden pomembnejših dodatkov k razvoju turizma na območju braslovške občine, saj ta lokalna cesta povezuje naselje Podvrh, Žovneško jezero in grad Žovnek. Območje je v novih prostorskih načrtih - Strategiji prostorskega razvoja zabeleženo kot turistično in kmetijsko območje. V delu od Rakovelj do Spodnjih Gorč je v strategiji predvideno območje za stanovanjsko gradnjo in športne objekte (ob Športni dvorani Braslovče). Predvidena vrednost del Da ne bi pozabili Druga faza MLC v Občini Braslovče Odsek ceste trg Vransko-Goričan so s prerezom traku predali namenu Milan Jelen, Vlado Rančigaj, Franc Sušnik, Marjan Pečnik in Marija Jerman Na Vranskem so tretjo soboto v oktobru slovesno odprli tri obnovljene cestne odseke, ki so delno sofinancirani s sredstvi Evropske unije, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru projekta Mreža lokalnih cest Spodnje Savinjske doline. V tem projektu sodelujejo ob- čine Braslovče, Prebold, Žalec, Tabor in Vransko, koordinator projekta pa je Občina Prebold. Na Vranskem so obnovili tri odseke cest: lokalno cesto Vran-sko-Brode v dolžini 810 metrov, odsek ceste Vransko-Lipa-Šmartno v dolžini 800 metrov in odsek ceste trg Vransko-Go-ričan v dolžini 250 metrov. V sklopu te naložbe so dogradili in asfaltirali tudi pešpot Rančigaj-Videm v dolžini 80 metrov, povezuje pa stanovanjsko naselje Vransko s centralnimi dejavnostmi, kot so cerkev, trgovina in zdravstveni dom. Skupna dolžina vseh obnovljenih cestnih odsekov je 1940 metrov, vrednost opravljenih del pa znaša nekaj manj kot 512 tisoč evrov. Iz evropskih sredstev je občina za ta del obnove porabila 269 tisoč evrov, sama pa je iz proračuna zagotovila dobrih 242 tisoč evrov. Ob uradnih odprtjih odsekov so pripravili krajše kulturne programe, zbranim je spregovoril župan Franc Sušnik, ceste pa blagoslovil domači župnik Jože Turinek. Obnovitvena dela so izvedli Podjetje za varstvo in vzdrževanje cest Celje, Ceste mostovi Celje in podjetje Visoke in nizke gradnje Krajnc Žalec. T. Tavčar Za varno vožnjo Občina Vransko je v sodelovanju z Avto-moto zvezo Slovenije in Centrom varne vožnje Vransko ob letošnjem mesecu požarne varnosti organizirala tečaj varne vožnje za operativne gasilce - voznike gasilskih vozil. Tečaja varne vožnje se je 18. oktobra udeležilo 14 voznikov s sedmimi gasilskimi vozili. Trening so izvajali z enim te- renskim gasilskim vozilom, tremi kombiniranimi gasilskimi vozili in tremi tovornimi gasilskimi vozili - cisternami, torej z vsemi vozili, ki so v uporabi v štirih gasilskih društvih gasilskega poveljstva Občine Vransko. Občina Vransko je tako z organizacijo treninga varne vožnjo pomembno prispevala k operativni usposobljenosti gasilcev voznikov. T. T. Med govorom župana Ljuba Žnidarja Občina Polzela praznuje občinski praznik 2. oktobra, in sicer v spomin na leto 1942, ko je bilo v Mariboru ustreljenih deset Polzelanov. Prav na sam praznik so se pri osrednjem spomeniku na Polzeli zbrali borci, občani in mladina. Osrednji govornik je bil polzelski župan Ljubo Žnidar, ki je poudaril: »Ob spomeniku mrtvim rodoljubom želim govoriti o življenju, o kakršnem je sanjalo in ga imelo pravico doživeti deset polzelskih rodoljubov, ki so po krutih zaslišanjih omahnili v smrt. Zato je ta spomenik pomnik življenju, ki ga s svojim delom spoštljivo ohranjamo v spominu. Mladi si težko predstavljajo čas, ki je zahteval tako bridke preizkušnje in Lepša podoba središča Prebolda V preteklih dneh so v Občini Prebold končali z urejanjem Graščinske ceste. Opraviti je bilo potrebno dela na kanalizacijskem, vodovodnem in drugem omrežju, ki poteka ob cesti ali pod njo. Obnova je potekala po programu projekta obnove Mreža lokalnih cest. Razširili so vozne pasove ter na novo uredili pločnik in krožišče. Vse skupaj so prevlekli z asfaltno maso in podoba centra Prebolda je zdaj bistveno lepša. D. N. človeške žrtve. Zato je še kako pomembno, kakšen zgled smo jim s svojimi besedami in dejanji. Iz zgodovine se je treba učiti, zato je treba odkrito govoriti o usodnih odločitvah in dejanjih, ki jih je od posameznikov terjala vojna, da bodo mladi vedeli, da so bila različna ravnanja odvisna od etične, nacionalne, svetovno nazorske in ideološke pripadno- sti posameznika, ki se je znašel v vrtincu vojne. V zgodovinskem spominu mladih mora ostati spoznanje, da brez NOB ne bi imeli lastne države. Mi vsi skupaj pa smo dolžni ohraniti in oživljati tiste ideale in vrednote, ki so bile zanje svete.« V kulturnem programu so nastopili učenci in mladinski pevski zbor OŠ in glasbene šole. T. T. Lepša podoba Prebolda Ob desetletnici tudi monografija Novo parkirišče Valerija Pukl (na levi) v pogovoru z Jolando Železnik V Občini Polzela so ob letošnjem občinskem prazniku, ki ga praznujejo 2. oktobra, pripravili še posebej pester program. Občina namreč praznuje tudi 10. obletnico ponovne ustanovitve. Na sam dan praznika sta bili kar dve prireditvi, predstavitev nove monografije in proslava, 4. oktobra pa je bila še velika zabava v polzelski športni dvorani s skupino Kingston. Ob 10-letnici ponovne ustanovitve občine so se odločili za izdajo monografije Občine Polzela. Predstavitev monografije je bila v mali dvorani polzelskega kulturnega doma. Tekst za monografijo je napisala Valerija Pukl, ravnateljica Osnovne šole Polzela, v uredniškem odboru pa so bili tudi župan Ljubo Žnidar, Alenka Kočevar, Stanko Novak, Vili Pižorn, fotograf Vinko Skale in Lea Grabar. Uporabljene so bile tudi fotografije domačih fotografov, Toneta Tavčarja, Stanka Novaka, Francija Ura-tnika, Marinke Matjaž in Matjaža Jeršiča, ter fotografije iz arhiva šole, tovarne nogavic in Zavoda RS za varstvo narave. Objavljene so tudi stare razglednice iz arhiva domoznanskega oddelka Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Valerija Pukl je monografijo predstavila v pogovoru z Jolando Železnik, direktorico Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Na vprašanje, čemu so dali poudarek v monografiji, je Valerija Pukl povedala: »Poudarek smo dali na zadnjih deset let občine, saj je monografija izšla ob njenem 10. rojstnem dnevu, pa tudi na osamosvojitev Slovenije V sklopu izvedbe sanacijskega programa so bila, skladno s programom Agencije za okolje, maja 2008 zagotovljena tudi sredstva za sanacijo leve brežine Savinje od polzelskega mostu gor vodno v dolžini 470 m, in sicer na območju naselja individualnih hiš med strugo Savinje in železniško progo Celje-Velenje na Polzeli. Projekt, ki ga je izdelal Inženiring za vode iz Ljubljane, predvideva sanacijo leve brežine z izvedbo obloge brežine z lomljencem v betonu, ki bo ob vznožju izvedena kot berma v obliki podesta, ši- in Trubarjevo leto. Poleg tega smo se ozrli temeljito na zgodovino Polzele, tudi na tisto najbolj oddaljeno. Ugotovili smo namreč, da so vrednote nove občine še kako izhajale iz tradicije Polzele, iz njene zgodovine in korenin. Zato smo jih oživili. Za zadnjih sto let pa smo pobrskali bolj po tistih stvareh, ki še nikoli niso bile objavljene, ki so živele bolj v ustnem izročilu. Na šoli smo naredili zelo veliko raziskovalnih nalog in se pogovarjali s starimi ljudmi, ki jih že danes morda ni več med nami. Tudi s tega vidika je ta monografija nekaj posebnega.« Poleg slovenskega teksta je v monografiji angleški tekst, tako da bo uporabna tudi za obiskovalce iz tujine. Opazne so njene rdeče platnice z značilnim levom, ki ga lahko opazimo na več mestih na Polzeli. Ob predstavitvi monografije je zapela vokalna skupina Primule, na ogled pa so postavili stare razglednice Polzele in dve novi, ki so ju izdali ob jubileju. Prav tako so bile v mali dvorani kulturnega doma na rine dveh metrov, na vodni strani je predvidena še obloga iz lesenih pilotov na razdalji dveh metrov. Vrednost del po pogodbi znaša okrog 590 tisoč evrov, izvajalec ogled slike na steklo mlade diplomirane slikarke, domačinke Urše Juhart. V veliki dvorani kulturnega doma pa je bila proslava ob 10-letnici Občine Polzela. Ob projekcijah fotografij na platno so predstavili sedanjo podobo občine, o prizadevanjih za ponovno ustanovitev samostojne občine Polzela pa je spregovoril takratni predsednik krajevne skupnosti in član iniciativnega odbora za ustanovitev spodnjesavinjskih občin Stanko Novak. Pot do samostojne občine ni bila enostavna. Aktivnosti za ustanovitev so se začele že leta 1992, a referendum leta 1994 je bil negativen. Drugi referendum aprila 1998 je uspel, za Občino Polzela je glasovalo več kot 60 odstotkov volivcev, a ker ni bilo tako tudi na območju žalske občine, komisija za lokalno samoupravo v državnem zboru ni predlagala ustanovitve novih spodnjesavinjskih občin. Kljub temu so dosegli amandma in tako je bila 17. julija 1998 izglasovana tudi samostojna Občina Polzela. Daje bila ustanovitev upravičena in da je nato občina doživela izjemen razvoj, je v svojem govoru poudaril župan Ljubo Žnidar in dodal, daje rezultat desetletnega dela in obstoja občine zavidljivo dober. Podrobno je naštel vse dosedanje pridobitve, ki kažejo na hiter razvoj občine. V kulturnem programu je nastopil zborček pevk, ki tako kot občina letos praznuje 10. rojstni dan. Sledil je koncert priznane slovenske pevke Alenke Godec. K. R. del pa je, skladno s koncesijsko pogodbo o izvajanju dela obveznih državnih javnih služb na področju vodnega gospodarstva, NIVO, d. d.. Ker je Savinja v času gradnje večkrat narasla, so morali z deli tudi kakšen dan prekiniti, zato bodo končali nekaj dni kasneje. T. T. Pri urejanju kolesarske steze Parkirišče pri preboldskem pokopališču je v času pogre- V nedeljo, 19. oktobra, sta župnijska sveta župnij Prebold in Marija Reka pod vodstvom župnika Damjana Ratajca izpeljala že tretji veliki dobrodelni koncert za Anin dom, ki naj bi dobil dokončno podobo leta 2010. Anin dom bo služil pastoralnim potrebam župnije in kraja. V pritličju so dve veroučni učilnici, zimska kapela, prostor za Karitas, družabni prostor in kuhinja. V nadstropju pa dvorana za predvi- Oktober je mesec požarne varnosti in tudi Gasilska zveza Prebold, ki pokriva območje preboldske občine in ki letos praznuje 10-letnico ustanovitve, je v tem mesecu organizirala več aktivnosti. Njen predsednik Jože Veber sicer ob tem poudarja, da so gasilci delovni skozi vse leto, k sreči pa to leto mineva brez večjih požarnih intervencij. Ob mesecu požarne varnosti tako zveza kot društva pripravlja- Jamarski klub Črni galeb Prebold bo prihodnje leto praznoval 40 let zelo uspešnega delovanja. Ves čas posebno pozornost namenja raziskovanju in dokumentiranju jam ter brezen doma in po svetu. 3. novembra preboldski jamarji odhajajo na že tretjo jamarsko odpravo na Filipine, pred tem pa so svoje dosedanje uspešno delo predstavili na razstavi v dvorani preboldskega hotela. V štirih desetletjih so člani Jamarskega kluba Črni galeb raziskali in na novo odkrili ter dokumentirali 350 jam in brezen, med njimi je najdaljša in najlepša Snežna jama na Raduhi, ki je po do zdaj znanih podatkih najstarejša kraška jama na svetu. Preboldski jamarski klub je poleg raziskovanja domačega krasa organiziral več odprav na območje nekdanje Jugoslavije, pa tudi nekaj mednarodnih odprav, na katerih so raziskali in dokumentirali 106 jam in brezen. Ob 30-letnici bov in še posebno v času spomina na mrtve, 1. novembra, doma 120 ljudi, pevska soba, soba za skavte in mladinski prostor. Kljub temu da dom gradijo s prostovoljnimi prispevki in prihodki od dobrodelnih koncertov, jim je uspelo že veliko narediti. Kar nekaj prostorov že služi svojemu namenu, v celoti pa naj bi bil dom končan leta 2010. Do zdaj je bilo opravljenih že 4770 prostovoljnih delovnih ur. Župljani in mnogi drugi so se tudi tokrat polnoštevilno udeležili jo številne gasilske vaje in druge aktivnosti. V okviru zveze je potekalo srečanje veteranov, žensk in mladine, pripravili so tudi kviz za gasilsko mladino. Tradicionalna vaja treh vasi, ki jo pripravljajo prostovoljna gasilska društva Matke, Šešče in Sveti Lovrenc, je bila letos v Matkah, osrednja vaja Gasilske zveze Prebold pa na največje podjetje v Preboldu Schefenacker. V preboldski gasilski zvezi se lahko pohvalijo z zelo aktivnimi prve odprave v Ekvador in na Galapagos ter ob 20-letnici jamarske odprave na Kreto so v preboldskem hotelu odprli razstavo, ob tem pa predstavili tudi tretjo jamarsko odpravo na Filipine. Odprava bo na mesec dni dolgo raziskovanje odpotovala 3. novembra, njen vodja pa je Darko Naraglav. V odpravi so tudi člani preboldskega jamarskega kluba Grega Ramšak, Danijel Prevoršek, Rok Kvas, Uroš Zupanc, Andrej Ramšak in An- premajhno. Iz tega razloga so se na občini odločili za odkup zemljišča in razširitev parkirišča. Poskrbeli naj bi za dodatnih 100 parkirnih mest. Dela so stekla v začetku tega meseca in naj bi bila končana ta teden. Letos bo parkirišče še brez asfalta, vrednost naložb brez odkupa zemljišča pa je 34.000 evrov. Dela izvaja CM Celje. Letos bo torej na parki rišču ob pokopališču, ob dnevu spomina na mrtve, na voljo vsaj še toliko parkirnih mest, kot jih je bilo do zdaj. D. N. dobrodelnega koncerta in prispevali znatna sredstva za dokončanje tega projekta. Z vstopnino in prispevki sponzorjev oziroma do natorjev se je v blagajni zbralo kaj 11.250 evrov. V koncertnem programu, Ki ga je vodila povezovalka Andreja Petrovič, so tokrat med drugim: pred skoraj tisočglavo množico brezplačno nastopili tudi Modri jani, kvartet Svit, Vitezi Celjski in trio Eroika. D. A. veterani oziroma starejšimi gasilci, ki jih je več kot 200, redno letno srečanje pa so pripravili v dvorani gasilskega doma v Kaplji vasi. Veterani uspešno tekmujejo, ekipi Svetega Lovrenca in Matk tudi v pokalnem tekmovanju Gasilske zveze Slovenije. Želeli pa bi sestaviti tudi eno ali dve tekmovalni ekipi veterank. Na letošnjem srečanju so trem svojim članom, Antonu Rojniku, Ivanu Ocvirku in Francu Nateku,podelili priznanje. K. R. dreja Kladnik, ponovno se jim bo pridružil priznani strokovnjak dr. Boris Šket iz Ljubljane, član odprave pa je tudi Slavko Hostnik iz Jamarskega kluba Topolšica. Ob odprtju razstave je dosedanje delo kluba predstavil Tone Vedenik, uspešno raziskovanje in zlasti srečno vrnitev domov pa sta jamarjem zaželela tudi podžupanja Občine Prebold Emilija Črnila in župan Vinko Debelak. KR Žnidar še za 5 let Nadzorniki družbe DDC svetovanje inženiring so za glavnega direktorja družbe za petletno mandatno obdobje imenovali Ljuba Žnidarja. Žnidar, predhodno tudi predsednik nad- zornikov, je bil februarja sicer imenovan za glavnega direktorja družbe za obdobje do enega leta, zdaj pa so ga imenovali za poln mandat, so sporočili iz družbe. T. T. Sanacija brežine Savinje K praznovanju sodi tudi torta Dobrodelni koncert za Anin dom Preboldski gasilci delovni vse leto Že tretjič na Filipine Letino do povprečne oklestila toča Irena Friškovec Ob koncu letošnje sezone obiranja hmelja je Hmezad Kmetijska zadruga Petrovče skupaj z Združenjem hmeljarskih starešin in princes Slovenije ter Občino Žalec že četrtič pripravila hmeljarski likof. Tako kot vsako leto, se je likof začel z zahvalno mašo v petrovški baziliki, nadaljeval pa pod šotorom pri kmetijski zadrugi. Organizatorji letos niso bili zadovoljni z udeležbo hmeljarjev in njihovih družin na liko-fu, kljub temu pa dobre volje ni manjkalo. Najprej je zaigrala Godba Zabukovica, zatem pa sta zbrane v imenu organizatorjev pozdravila župan Občine Žalec Lojze Posedel in direktor petrovske zadruge Marko Gominšek. Med gosti sta bila predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj in predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk, seveda sta bila prisotna tudi prejšnji hmeljarski starešina Nande Kunst s princeso Ano Ribič in zdajšnji starešina Franci Gajšek s princeso Janjo Oset. V svojem nagovoru je Ciril Smrkolj med drugim poudaril, da je pred sto leti v Sloveniji preko 500 hmeljarskih družin obdelovalo več kot 4.000 hektarjev hmeljišč, danes pa jih je le še 141, ki obdelujejo 1.620 hektarjev hmeljišč. Kljub temu je izrazil prepričanje, da ima ta panoga perspektivo, saj so zdaj kmetije po velikosti primerljive z evropskimi, in da se bodo znali hmeljarji za ohranitev svojega položaja dogovoriti tudi z novo vlado. S skoraj tremi odstotki deleža na svetovnem trgu hmelja so slovenski hmeljarji največji slovenski izvozniki. Peter Vrisk je dodal, da je slovensko hmeljarstvo ta čas izmed vseh kmetijskih panog najbolj na evropski ravni. Vsako leto je na likofu najbolj pričakovan podatek o količini pridelka. Zaradi izredno pestrega dogajanja med hmeljarsko sezono pa letos o količini pridelka niso želeli govoriti, dokler ne bo ves hmelj certificiran in prevzet. Specialistka za hmeljarstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje Irena Friškovec je o letini povedala: »Letina je bila, kar se kakovosti tiče, zelo dobra, glede pridelka pa zelo raznolika. Na težjih tleh, kjer je kakšno Ciril Smrkolj Nekdanja in aktualna hmeljski starešina in princesa zastajanje vode, so hmeljarji pridelali tudi komaj tisoč kilogramov na hektar. Slabši pridelki so bili tudi v hmeljiščih na območju Braslovč, ki so bila lani zelo prizadeta v neurju. Potem imamo hmeljišča na lažjih tleh, kjer so bili pridelki tudi čez dva tisoč kilogramov na hektar. Značilnost letošnje letine je še ta, da je toča oklestila skoraj vsako hmeljišče. 60 hektarov hmeljišč je takšnih, ki so bila stoodstotno uničena. Na območju Ptuja je prav tako klestila toča in na skoraj 150 hektarjih hmeljišč so bili pridelki nižji od polovice do 80 odstotkov. Skratka, o skupni številki pridelanega hmelja ta hip še ni mogoče govoriti, je pa letos povprečna letina, ki bi lahko bila boljša, če vseh teh nevšečnosti ne bi bilo.« O tem, kako je s prodajo hmelja, je zdajšnji hmeljarski starešina in predsednik upravnega odbora petrovške zadruge Franci Gajšek povedal, da prodaja poteka normalno, vsaj kar se tiče pogodbenih količin. Cena teh količin je od 3,5 do 4 evre za kilogram. Povpraševanja po tako imenovanih prostih količinah trenutno skoraj ni, so pa lani hmeljarji za tako prodajo dosegali izjemno visoke cene. To se letos skoraj gotovo ne bo ponovilo. Trgovcev s hmeljem je veliko. »Konkurenca je, mislim pa, da to na dolgi rok ni vredu, da se bomo morali hmeljarji organizirati, vsaj kar se tiče prodaje, saj vemo, da razdrobljenost ne daje dobrega učinka,« je povedal Franci Gajšek. Na likofu je podžupan Občine Polzela Jože Kužnik na prapor Združenja hmeljarskih starešin in princes Slovenije pripel trak Občine Polzela, društvo oziroma združenje pa je podelilo tudi tradicionalna priznanja. Predsednik društva Milan Lesjak je priznanje izročil Otu Špornu iz Pariželj, ki že vrsto let vestno prideluje hmelj in je po lanskem neurju na novo postavil hmeljsko žičnico, ob tem pa vodil tudi komisijo za popravilo škode po neurju. Priznanje je prejel tudi Slavko Leskovšek iz Migojnic, zlasti za ohranjanje in predajanje tradicije hmeljarstva na mlajši rod, za dobro sodelovanje z društvom pa je priznanje prejelo tudi podjetje Hmelj Dornava, ki je s 150 hektari največji pridelovalec hmelja v Sloveniji. Uradni del likofa se je seveda končal z zabijanjem sodčka piva, vsi obiskovalci pa so pili pivo, ki ga je za to priložnost zvaril Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec. Uradnemu delu je sledila živahna veselica. K. R., foto: L. K. Posvet v mesecu požarne varnosti Gradnja kanalizacije se začenja Iz posveta GZ Žalec V oktobru, mesecu požarne varnosti, natančneje 1. oktobra, je GZ Žalec v dvorani PGD Žalec organizirala posvet, ki se ga je udeležilo 93 predstavnikov iz vseh gasilskih društev GZ Žalec in iz organov zveze. Kot nam je povedal Franci Čretnik, je program posveta, ki ga je v uvodu predstavil predsednik GZ Žalec Edvard Kugler, zajemal teme z gasilskega področja, med njimi tudi pregled aktivnosti v mesecu požarne varnosti na preventivnem, operativnem, izobraževalnem in organizacijskem področju. Poveljnik GZ Žalec Franc Ran-čigaj je spregovoril o nalogah in njihovem namenu na celotnem področju delovanja. Podrobneje je predstavil taktično vajo na objektu podjetja Hmezad Export Import Žalec. Podal je tudi poročilo praznovanja dneva gasilcev GZ Žalec, združenega s 130-letnico PGD Šempeter, in izpostavil ostale prireditve v letu 2008. Predsednik komisije za izobraževanje GZ Žalec Andrej Hribernik je predstavil načrtovani program izobraževanja do konca leta 2008. Poveljnik sektorja 2 v Občini Žalec Janko Lupše je osvetlil ukrepanje ob plazu v Studencih. Delo je potekalo dobro in usklajeno s štabom Civilne zaščite in drugimi sodelujočimi službami, zato so bile operacije reševanja in zaščite pred večjimi posledicami plazu uspešne. V odsotnosti predsednika komisije za odlikovanja Toneta Laznika je usmeritve podeljevanja priznanj in odlikovanj predstavila strokovna sodelavka GZ Po dolgoletni želji in odrekanju so se člani PGD Gotovlje odločili za obnovo gasilskega doma, ki je v lasti Občine Žalec in prav zato so bili vse od leta 2004, ko so se začeli pripravljati na obnovo, deležni njene pomoči in podpore. V tem času so pridobili tudi podstrešje mrliške veže, ki je v lasti Krajevne skupnosti Gotovlje. Junija letos, ko so uredili vso dokumentacijo, so začeli z deli. Kot je povedal predsednik PDG Gotovlje Edvard Kugler, želi- Žalec Sabina Sorčan in opozorila na težave, kijih ima komisija zaradi pomanjkljivo podanih predlogov za odlikovanja. Predsednica komisije za veterane Savina Naraks je predstavila delovanje gasilskih veterank in veteranov v zvezi in opozorila, da je delo veterank in veteranov v nekaterih društvih še vedno premalo cenjeno. Na posvetu so se tudi strinjali, da je skrajni čas, da se uredi status gasilca. Udeleženci posveta so prejeli tudi promocijsko gradivo ob mesecu požarne varnosti, plakate in zloženke na temo »Varujmo naravo pred požari« in z zaključno mislijo vodstva GZ Žalec, da je med njihovimi glavnimi nalogami organizirano pridobivanje novih članov, posebej najmlajših in žena, sklenili oktobrski posvet, je še povedal Franci Čretnik. L. K. jo gasilski dom spremeniti v funkcionalen objekt, predvsem tako, da neizkoriščeno podstrešje spremenijo v uporaben in prijeten prostor, v spodnjem delu, kjer je premalo prostora za vozila, pa uredijo še eno garažo. Najprej so odstranili močno dotrajano ostrešje na gasilskem domu in mrliški veži, vlili betonsko ploščo in začeli z ostalimi deli, ki so potrebna za namestitev novega ostrešja in kritine. Ta projekt bo zaključen v dveh letih. Ta teden se bo začela gradnja primarne kanalizacije v okviru evropske operacije Celostno urejanje odvodnjavanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje na območju Spodnje Savinjske doline. Nosilec tega projekta je Občina Žalec. Prejšnjo sredo so v dvorani žalske glasbene šole slovesno podpisali sporazum o sofinanciranju med občinami, pogodbo z izvajalcem del in pogodbo za nadzor. Projekt Žalec je razdeljen v dve fazi. Prva vključuje gradnjo primarnega kanalizacijskega sistema v občinah Žalec, Prebold, Polzela in Braslovče v skupni dolžini 28.853 metrov, druga faza pa nadgradnjo čistilne naprave Kasaze na 60 tisoč*populacijskih enot. V drugi fazi bosta poleg omenjenih sodelovali tudi občini Vransko in Tabor. Za sofinanciranje prve faze pro- Pri obnovi doma so jim v veliko pomoč starejši gasilci in krajani. Z novo dvorano bo tudi kraj mnogo pridobil. Do jekta so sporazum podpisali župan Občine Žalec Lojze Posedel, župan Občine Prebold Vinko Debelak, po pooblastilu župana direktor Občinske uprave Braslovče Milan Šošteršič in župan Občine Polzela Ljubo Žnidar. Sporazum vključuje tudi bančna zagotovila občin. Lojze Posedel je z direktorjem Inženiringa Vegrada Ivanom Krofličem podpisal pogodbo za izvedbo prve faze projekta, sledil pa je še podpis med Občino Žalec in Družbo za državne ceste o nadzoru projekta. To pogodbo je v vlogi glavnega direktorja družbe podpisal Ljubo Žnidar. Vrednost gradnje kanalizacije na območju štirih spodnjesavinjskih občin je nekaj manj kot 9,5 milijona evrov, za nadzor pa bo potrebnih še dobrih 295 tisoč evrov. 10 odstotkov morajo občine zagotoviti iz svojih proračunskih sredstev. Podpis pogodbe o sofinanciranju med občinami in ministrstvom za okolje bo te dni, prav tako podpis pogodbe zdaj so opravili tri tisoč ur prostovoljnega dela, vrednost celotne naložbe pa bo 100 tisoč evrov. T. Tavčar o izvedbi druge faze oziroma nadgradnje čistilne naprave. Župan Lojze Posedel je povedal: »Izbor kraja, kjer podpisujemo te pogodbe, je simboličen. Smo v glasbeni šoli, ki je skupen projekt vseh spodnjesavinjskih občin in tudi ta projekt čiščenja voda povodja Savinje je projekt vseh spodnjesavinjskih občin, ki smo se odločile, da prisluhnemo potrebam okolja naših občank in občanov. Z gradnjo začnemo že v ponedeljek, rok za končanje projekta pa je 450 dni, se pravi v začetku leta 2010.« V imenu ministrstva za okolje in prostor je bila ob podpisu prisotna generalna direktorica Direktorata za evropske zadeve in investicije magistra Bernarda Podlipnik. Med drugim je povedala, da gre za enega prvih projektov, sofinanciranih iz evropskih kohezijskih skladov v novi finančni perspektivi 2007-2013. »Moram povedati, da so bili prvi in da so na nek način orali ledino. Zato je razumljivo, da je bil kakšen korak včasih malo bolj počasen, previden in to je danes rodilo uspeh,« je povedala Bernarda Podlipnik. Operacija Celostno urejanje odvodnjavanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje je dobila zeleno luč za izvajanje decembra lani. Vanjo je vključenih pet projektov v savinjski statistični regiji (nosilci posameznih projektov so občine Žalec, Šentjur, Laško, Celje in Mozirje), katerih skupna vrednost je 30 milijonov evrov. Od tega 62 odstotkov sofinancirajo evropski kohezijski skladi, 28 odstotkov proračun Slovenije in 10 odstotkov občine same. K. R. Predsednik pohvalil center vame vožnje Uradni izidi podobni neuradnim Predsednik dr. Danilo Türk na Vranskem Ob 2. evropskem dnevu varnosti v cestnem prometu je 8. oktobra Center- varne vožnje AMZS na Vranskem obiskal predsednik države dr. Danilo Tiirk. Ob prihodu so ga pozdravili predsednik Avto-moto zveze Slovenije Boris Perko, direktor AMZS, d. d., mag. Janez Božič, vodstvo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in seveda AMZS centra varne vožnje. Predsednik se je v predstavitvenem šotoru Avto-moto zveze Slovenije pred poslovno zgradbo centra najprej seznanil s preventivnimi aktivnostmi, ki so letos potekale pod sloganom Družinska ura, nato pa si je ogledal predstavitev demonstracijske naprave Direkcije Republike Slovenije za ceste - Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Obisk je nadaljeval z ogledom centra z učilnicami in simulatorjem vožnje, ob koncu pa se je z inštruktorjem varne vožnje zapeljal po poligonu za trening varne vožnje. O občutkih med vožnjo je dr. Danilo Tiirk v kratki izjavi tik pred odhodom z Vranskega povedal: »Občutki med vožnjo so bdi zelo realistični. To je dober način, kako je mogoče spoznati različne situacije na cesti, tudi takšne nevarnejše, in to daje tej ideji o kulturi varne vožnje resnično vsebino. Meni je zelo všeč, da je ta poligon zaživel, in upam, da bo čim več ljudi šlo skozi te tečaje. Varna vožnja je seveda pomembna sestavina našega prizadevanja za varnost v prometu nasploh.« Slovenci slovimo kot precej nekultivirani vozniki: »S tem bi se kar strinjal, ker sem marsikje po svetu videl bolj previdno vožnjo, manj prehitevanj, manj drznih situacij na cestah,« je povedal dr. Danilo Tiirk in dodal željo, da bi Center varne vožnje na Vranskem čim bolj zaživel. Predsednik sam ni sedel za volan, saj so mu v času opravljanja funkcije predsednika odsvetovali vožnjo z avtomobilom. Državno tekmovanje iz logike S tekmovanja iz logike napolzelski osnovni Na OŠ Polzela je prejšnji konec tedna potekalo 23. državno tekmovanje iz logike. Tekmovanja se je udeležilo 69 učenk in učencev 7., 8. in 9., razreda iz 10 osnovnih šol šaleške in savinjske regije. Pred začetkom tekmovanja so za učence in njihove mentorje v jedilnici šole pripravili kratek program s pozdravom ravnateljice Valerije Pukl in podžupana Občine Polzela Jožeta Kužnika. Po odhodu predsednika države smo se pogovarjali tudi z direktorjem AMZS, d. d„ mag. Janezom Božičem. Center je namreč hčerinska družba omenjene delniške družbe. S prvimi tedni delovanja centra so zadovoljni, je povedal Janez Božič, za sodelovanje pa se pogovarjajo tudi s Slovensko vojsko. Prihodki so zadovoljivi, seveda pa bodo morali biti bistveno večji, če želijo v roku odplačati celoten kredit v višini 11 milijonov evrov. Družba AMZS je namreč center v celoti zgradila z lastnimi sredstvi. Zato se pogovarjajo tudi z Zavarovalnico Triglav o dokapitalizaciji AMZS centra varne vožnje. K. R. 4. volilni okraj - Žalec I Tudi uradni izidi volitev so v večini potrdili neuradne in delne izide volitev v Državni zbor RS, ki smo jih že zapisali v prejšnji številki Utripa Savinjske doline. Udeležba na volitvah je bila 63,1-odstotna. V državni zbor, ki je 15. oktobra že opravil ustanovno skupščino in za predsednika izvolil dr. Pavla Gantarja iz stranke Zares, je bilo na letošnjih volitvah izvoljenih 78 poslancev in 12 poslank. Največ mandatov, 29, so prejeli Socialni demokrati (SD), 28 Slovenska demokratska stranka (SDS), 9 Zares, 7 DeSUS in po 5 LDS, SNS in SLS + SMS. Preostali dve mesti sta si razdelila predstavnika italijanske in madžarske narodnostne manjšine. SSD po neposredni poti ni dobila nobenega poslanca v DZ RS. Na tokratnih državnozborskih volitvah je po številu prejetih glasov najmočnejša stranka Socialnih demokratoy (SD), ki je dobila skoraj trikrat več glasov kot na volitvah leta 2004. Na drugo mesto se je le z enim mandatom manj uvrstila Slovenska demokratska stranka (SDS), zmagovalka na volitvah v državni zbor leta 2004. V državni zbor se je z 9 poslanci kar na 3. mesto zavihtela tudi stranka Zares - nova politika, ki je nastala le slabo leto pred volitvami. Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) se je glede na zadnje volitve okrepila za tri poslance in prejela 7 mandatov. SLS pa je glede na volitve 2004, ko je prejela s samostojnim nastopom 7 mandatov, v koaliciji s Stranko mladih Slovenije (SMS) prejela dva mandata manj. Tudi Slovenska nacionalna stranka (SNS) ima en mandat manj kot na prejšnjih državnozborskih volitvah, največji padec pa je zabeležila Liberalna demokracija Slovenije (LDS), kije od 23 mandatov iz prejšnjega sklica parlamenta prišla na tokratnih 5 mandatov. V državnem zboru je zdaj 13 odstotkov žensk (13,3). Najmočneje so ženske v novem državnem zboru zastopane v stranki Socialnih demokratov, ki imajo enaindvajset poslancev in osem poslank, kar jim daje najvišji, 27,6-odstotni delež žensk v DZ. LDS po novem zastopajo štirje poslanci in ena poslanka (20 %). Eno po- slanko ima tudi stranka Zares, vendar je zato delež ob 8 poslancih slabši. SDS bodo v parlamentu po novem zastopali dve poslanki in šestindvajset poslancev. Preostale stranke nimajo predstavnic v državnem zboru. Tudi nobene od obeh narodnih skupnosti letos prvič ne zastopa poslanka. Tudi po objavi uradnih izidov, ki upoštevajo glasove, prispele po pošti in iz tujine, ki so sicer prinesli nekaj drobnih sprememb v imenih, ki nastopajo v parlamentu v drugih volilnih enotah, ni sprememb glede dejstva, da se iz 6 občin SSD v državni zbor ni uspelo neposredno prebiti nobenemu izmed kandidatov. Po zaključku pogajanj na temo sestavljanja nove vlade, ki te dni teče med SD-jem, Zare-som, LDS-om in DeSUS-om, pa bo znano tudi to, če bo v ministrski ekipi bodoče vlade tudi kdo izmed izvoljenih poslancev nove sestave. To bi namreč lahko pomenilo, da namesto tega oz. teh poslancev v parlament pride tudi kakšen nadomestni poslanec, morda tudi iz Spodnje Savinjske doline. Na to pa bomo morali počakati še nekaj časa. L. K. Učenci so bili razvrščeni v pet skupin, tekmovanje pa je trajalo devetdeset minut. Po tekmovanju so bili tekmovalci in njihovi mentorji povabljeni na zasluženo malico. Kako uspešni so bili učenci na tekmovanju, bo znano konec meseca. Vsi sodelujoči učenci so prejeli darila, ki so jih prispevali sponzorji, in sicer Mladinska knjiga, Državna založba Slovenije in Biro Bit. Za mentorje pa sta darila priskrbeli Občina Polzela in Osnovna šola Polzela. T. Tavčar Kandidat Lista Število glasov Odstotek glasov | Žalec I Si ' ‘ 10.998 100,00 % 1 1. LJUBO ŽNIDAR SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS 3.471 31,35 % 2. MARKO LAZNIK SOCIALNI DEMOKRATI 2.373 21,43 % 3. KARL VIKTOR ERJAVEC DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV 1.746 15,77 % 4. LOJZE POSEDEL ZARES - NOVA POLITIKA 1.442 13,02 % 5. MARICA JURKOVŠEK SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 698 6,30 % 6. SLAVKO RESNIK LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 490 4,43 % 7. DARKO SIMONČIČ SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA IN SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE 295 2,66 % 8. GVIDO HRIBAR NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 235 2,12 % 9. SONJA OŠTIR LIPA 136 1,23 % 10. TATJANA TOMINC ZELENI SLOVENIJE 65 0,59 % 11. MIRAN ZAKELŠEK LISTA ZA ČISTO PITNO VODO 34 0,31 % 12. ADRIANO TRNOVŠEK STRANKA SLOVENSKEGA NARODA (SSN) 32 0,29 % 13. TOMAŽ MAROVT KRŠČANSKO DEMOKRATSKA STRANKA 23 0,21 % 14. MIROSLAVKA PEVNIK LPR - LISTA ZA PRAVIČNOST IN RAZVOJ 21 0,19 % 15. MILAN KOVAČIČ ZELENA KOALICIJA: ZELENA STRANKA IN ZELENI PROGRES 12 0,11 % 5. volilni okraj - Žalec II Kandidat Lista Število glasov Odstotek glasov | Žalec I 11.744 100,00 % 1 1. FRANC SUŠNIK SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS 3.870 32,65 % 2. TATJANA RAZBORŠEK REHAR SOCIALNI DEMOKRATI 2.894 24,41 % 3. ANTON REPNIK DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV 1.191 10,05 % 4. PETRA STEPIŠNIK ZARES - NOVA POLITIKA 1.060 8,94 % 5. JANEZ ARLIČ SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 694 5,85 % 6. ALEX REBERŠEK NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 631 5,32 % 7. FRANC ŠKRABE LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 595 5,02 % 8. DRAGICA STERNAD PRAŽNIKAR SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA IN SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE 505 4,26 % 9. ANDREJA ILEŠIČ LIPA 157 1,32 % 10. TOMAŽ MAROVT KRŠČANSKO DEMOKRATSKA STRANKA 64 0,54 % 11. MARKO JESENIČNIK STRANKA SLOVENSKEGA NARODA (SSN) 51 0,43 % 12. STOJAN JEŽ LISTA ZA ČISTO PITNO VODO 51 0,43 % 13. MILAN FERJAN ZELENI SLOVENIJE 49 0,41 % 14. MIROSLAVKA PEVNIK LPR - LISTA ZA PRAVIČNOST IN RAZVOJ 30 0,25 % 15. ALOJZ KOVAČIČ ZELENA KOALICIJA: ZELENA STRANKA IN ZELENI PROGRES 12 0,10 % Vir: Državna volilna komisija, uradni izidi volitev v DZ RS, oktober 2008 oktober 2008 OSREDNJE TEME Depoziti in hranilne vloge zaenkrat varni Dogajanja na finančnih trgih v zadnjem obdobju so prizadela ZDA in s svojimi posledicami segajo tudi v Evropo. Vlade držav sprejemajo ukrepe, ki ščitijo deponente in bankam hkrati omogočajo nadaljevanje aktivnosti v spremenjenih razmerah. Po mnenju ministra za finance dr. Andreja Bajuka in guvernerja Banke Slovenije dr. Marka Krajnca banke v Sloveniji zaenkrat pomembneje še ne čutijo posledic dogajanj, ki jih lahko opazujemo v globalnem in evropskem okolju. Slovenski finančni sistem je stabilen. Vsi depoziti in hranilne vloge fizičnih oseb so v celoti varni. Zaradi primerljive ravni zaščite varčevalcev pa sta Banka Slovenije in ministrstvo za finance oktobra vendarle sprejela nekaj ukrepov. Prvi je državno zagotovilo za zavarovane vloge (fizične osebe, mikro in mala podjetja) v bankah na ozemlju Slovenije brez omejitve zneska. Zanimalo nas je seveda, če se kriza vendarle odraža že v naših bankah, in predvsem, kako se v zaostrenih razmerah na finančnih trgih znajde osrednja banka na Celjskem, Banka Celje. Iz Banke Celje so nam sporočili, da v letošnjem letu kljub spremenjenim okoliščinam, ki so pogojene z mednarodno finančno krizo, poslujejo stabilno. V banki so letos posebno pozornost posvetili krepitvi likvidnostne pozicije banke, stimuliranju naših varčevalcev in zmernemu kreditiranju. Septembra je mednarodna bonitetna agencija FITCH Ratings celo potrdila dobre bonitetne ocene Banke Celje in izboljšala njeno dolgoročno napoved, kar je, so mnenja v Banki Celje, dodatno pripomoglo k ugledu, ki ga Banka Žalne slovesnosti v SSD V dneh, ko se še posebej spominjamo naših preminulih, je Združenje borcev za vrednote NOB Žalec kot vsako leto pripravilo vrsto žalnih slovesnosti ob spomenikih NOB. Do vključno 1. novembra, dneva spomina na mrtve, se jih bo po vseh občinah SSD skupaj zvrstilo 18. V petek, 24. oktobra, so bile žalne slovesnosti pri spomenikih NOB v Letušu, Rakovljah, Gali- ciji, Gotovljah, na Polzeli (glej fotografijo na naslovnici, slavnostni govornik Avgust Palir, program so pripravili učenci OŠ Polzela), v Petrovčah in Žalcu, v nedeljo, 26. oktobra, na Ponikvi in včeraj v Libojah. Jutri bodo slovesnosti pri spomeniku NOB v Preboldu in Vrbju, pojutrišnjem v Taboru in na Vranskem, zadnje pa bodo slovesnosti prav na dan spomina na mrtve v Andražu, na Gomilskem, v Grižah in Šempetru. L. K., T. T. Celje uživa med tujimi poslovnimi bankami. V banki so seveda sledili razmeram in pogojem na mednarodnih finančnih trgih in pri kreditiranju komitentov postopno dvigovali cene kreditom. Razloga za to sta dvig medbančne referenčne obrestne mere EURIBOR in višji kreditni pribitki. V Banki Celje so zanikali nekatera mnenja v okolju, ki se pojavljajo, da v zadnjem času le težko odobrijo kredit, saj pravijo, da se le prilagajajo razmeram na finančnih trgih. Depoziti pravnih in fizičnih oseb so v prvih devetih mesecih porasli za 13 %, izboljšala pa se je tudi njihova struktura ročnosti. V Banki Celje seveda depozitni trg ves čas podrobno spremljajo in temu ustrezno prilagajajo njihovo cenovno politiko. Poslužujejo pa se tudi posameznih akcij, med njimi je denimo trenutno aktualna akcijska ponudba za depozite z ročnostjo 6 mesecev in minimalnim zneskom 1000 evrov po obrestni meri 5,25 %. V redni ponudbi pa imajo tudi dolgoročna potrdila o vlogi z ročnostjo od 1 do 3 let in obrestnimi merami 6 M EURIBOR + 0,50 % do 0,80 %, ki jih uspešno tržijo. Kljub vsemu, tako so nam sporočili z Oddelka za odnose z javnostmi Banke Celje, pozorno spremljajo tudi dnevno dogajanja na mednarodnem in slovenskem finančnem trgu in se temu ustrezno prilagajajo z dodatno krepitvijo likvidnostne pozicije banke. Pri gibanju depozitov fizičnih in pravnih oseb zaenkrat ne opažajo posebnosti. In čeprav je nadaljnji potek finančne krize v tem trenutku zelo težko napovedati, je dejstvo, da se bomo z njo soočali tudi v letu 2009, so še sporočili iz Banke Celje. L. K. S petkove žalne slovesnosti na Slandrovem trgu v Žalcu (govornik Janez Meglič, za program pa je poskrbela pevska skupina I. OŠ Žalec) Vlada je sredi prejšnjega te- ninskim družbam s sedežem v dna predstavila tudi predlog Republiki Sloveniji, kapitalske sprememb zakona o bančni- naložbe Republike Slovenije v štvu ter ga posredovala dr- kreditne institucije s sedežem žavnemu zboru, ministrstvo v Republiki Sloveniji, za finance pa je v dogovoru z Predlagani ukrepi bodo v Banko Slovenije ter nadzorni- veljavi najdlje do 31. decem-ki finančnega sistema dodatno bra 2009 in bodo realizira-pripravilo predlog sprememb ni le, če se bo za to izkazala zakona o javnih financah. objektivna potreba. Izjema so Ukrepi, ki so predvideni, so: le spremembe, ki Republiki dajanje poroštev Republike Sloveniji za zagotavljanje fle-Slovenije zaradi refinancira- ksibilnosti glede na tržne ražnja kreditnih institucij s sede- mere omogočajo zadolževanje žem v Republiki Sloveniji (do poleg financiranja tekočega skupne višine 8 mrd EUR), leta še za potrebe refinancira-dajanje posojil kreditnim in- nja zapadlih glavnic v nasle-stitucijam ter zavarovalnicam, dnjih dveh letih, pozavarovalnicam in pokoj- ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB ŽALEC Razpored žalnih slovesnosti ob spomenikih NOB KO ZB Pallili m čas Lokacija ANDRAŽ 1. 11. 2008 ob 9.00 Pri spomeniku NOB v Andražu BRASLOVČE 24. 10. 2008 ob 9.30 24.10. 2008 ob 11.00 Pri spomeniku NOB v Letušu Pri spomeniku NOB v Rakovljah GALICIJA 24.10. 2008 ob 11.00 Pri POŠ Trje GOMILSKO 1. 11. 2008 ob 8.45 Pri POŠ Gomilsko GRIŽE . 1.11. 2008 ob 14.00 Pri spomeniku NOB v Migojnicah GOTOVLJE 24. 10. 2008 ob 10.00 Pri spomeniku NOB v Gotovljah LIBOJE 28. 10. 2008 ob 16.00 Pri POŠ Liboje POLZELA 24.10. 2008 ob 11.00 Pri spomeniku NOB v Polzeli PETROVČE 24.10. 2008 ob 11.00 Pri OŠ Petrovče PONIKVA 26. 10. 2008 ob 10.00 Pri spomeniku NOB na Ponikvi PREBOLD 30.10. 2008 ob 16.00 Pri spomeniku NOB v Preboldu ŠEMPETER 1. 11.2008 ob 14.00 Na pokopališču v Šempetru TABOR 31. 10. 2008 ob 14.00 Pri'spominski plošči OŠ Tabor VRANSKO 31.10. 2008 ob 11.00 Pri spomeniku NOB na Gorici VRBJE 30.10. 2008 ob 16.00 Pri spomeniku NOB v Vrbju ŽALEC 24. 10. 2008 ob 11.00 Pri spomeniku NOB na Šlandrovem trgu v Žalcu Dobro zane! Ste natančni in zanesljivi? Želite vsak dan nove izzive? Si želite dela v prijetnem okolju, kjer vam ne bo nikoli dolgčas? Bi se radi pridružili mlademu in dinamičnemu kolektivu? Spoznajte nas in ugotovili boste, da je Spar res dobra izbira! Za delo v megamarketu in restavraciji Interspar v Celju iščemo: 1. Kuharja (m/ž) 2. Skladiščnika (m/ž) 3. Blagovnega manipulanta (m/ž) 4. Mesarja - prodajalca (m/ž) Pričakujemo: - pod točkama 1 in 4 najmanj IV. stopnjo izobrazbe - pod točkama 2 in 3 najmanj III. stopnjo izobrazbe - da navedete na katero delovno mesto se prijavljate Nudimo: - zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas - plačevanje dodatnega pokojninskega zavarovanja - možnost izobraževanja innapredovanja Vašo prijavo pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: Interspar Celje, Mariborska 100, 3000 Celje PRIDRUŽITE SE NAM! ® SLOVENIJA RAR Anketa_______________________________ Finančna kriza v očeh Savinjčanov Poglobljena finančna kriza, ki se je razširila iz ZDA in je že konkretno udarila tudi po evropskih finančnih ustanovah, je sprožila tudi številne krizne sestanke najvišjih predstavnikov evropskih držav in bank in hkrati tudi vrsto ukrepov, da bi se ta krizni val umiril. V javnost so posredovali vrsto sporočil, ki naj bi ublažili strah pri ljudeh. Med drugim je predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso vlade držav članic EU pozval k usklajevanju vseh ukrepov v zvezi s to finančno krizo. »Smo sredi resne krize, a državljani so lahko prepričani, da sprejemamo svojo odgovornost. Smo unija držav, ne samo ena država, zato mora vsakdo delovati na svoji ravni in s svojimi lastnimi instrumenti.« Dodal je še, da so primeri, v katerih so se znašle posamezne institucije v trenutni finančni krizi, lahko različne in da gre za različne nacionalne okoliščine. Zato tudi posledično ne more biti enega samega enotnega odziva. Glede vlog varčevalcev je ponovil, da evropska direktiva zagotavlja neko minimalno jamstvo, države pa ga lahko še nadgradijo, kar so nekatere tudi storile. Evropsko javnost Barroso poskuša pomiriti tudi z izpostavljanjem številnih pravil notranjega trga, državnih pomoči, pakta o stabilnosti in rasti, ki pa se bodo uporabljali, kot je zatrdil, s primerno stopnjo fleksibilnosti ter ob tem izpostavil kot stabilizirajočo silo skupno evropsko valuto evro. S tokratno anketo smo med našimi občani hoteli izvedeti, če kaj občutijo splošno finančno krizo v svojih gospodinjstvih, če kaj vpliva na njihovo finančno stanje, kakšni so njihovi odzivi na dogajanja v zvezi s prihranki in premoženjem ali zaupajo slovenskim bankam in če menijo, da bo kriza pri nas tako huda kot v nekaterih evropskih državah. Ivan Lončar: »V tem času se veliko govori o tej finančni krizi, ki je najprej pretresla Ameriko in se zdaj seli tudi v Evropo in ostali svet. Temu najbrž tudi Slovenci ne bomo mogli ubežati, saj smo ena od držav EU. V našem gospodinjstvu se ta kriza zaenkrat še ne odraža, če izvzamem splošno povišanje cen. Do zdaj nismo še ničesar spreminjali, saj zaupam našim bankam in poroštvu države. Res pa je, da se morda niti dobro ne zavedamo, kaj prinaša takšna kriza. Upam in želim si, da bi v naši državi zmogli to prebresti s čim manjšimi posledicami tako za državljane kot naše gospodarstvo.« Anica Hropot: »Če pogledamo v zgodovino, so gospodarske krize močno zaznamovale našo preteklost. Tudi tokratna bo pustila svoj pečat, upajmo, da bo ta čim manj boleč. Slovenija je majhna dežela in zato morda tudi bolj fleksibilna. Upajmo, da bo s pametno politiko uspela pre- magati te svetovne težave in nadaljevati s svojim razvojem. Mislim, da teh težav za enkrat Slovenci še ne občutimo najbolj, lahko pa bo še težko. Stanje v našem gospodinjstvu je še v starih tirnicah, prihranke, kolikor jih imam, zaenkrat brez pomisleka ostajajo na banki. Če ji ne bi zaupala, bi morda denar pretopila v nekaj trdnejšega, da bi se ohranila njegova vrednost. Sicer pa zaenkrat teh skrbi še nimam.« Mladen Melanšek: »Brez dvoma je finančna kriza strah in trepet vsakega gospodarstva in prebivalstva. V ljudeh se ob takšnih krizah naseli strah, saj vemo, da so v zgodovini takšne krize za dalj časa poslabšale življenjski standard ljudi, prinesle pa so tudi dobičkarje in ljudi, ki so znali izkoristiti socialno stisko in se povzpeti na položaj. Eden takšnih je bil tudi Adolf Hitler, ki je izkoristil gospodarsko krizo leta 1929 in pozneje tudi zanetil II. svetovno vojno. Mislim, da so zdaj drugačni časi in da nam bo krizo uspelo prebroditi. Sam nisem naredil še nobenega koraka zaradi te krize. Slovenskim bankam zaupam in mislim, da so moji prihranki, če jih sploh lahko' tako imenujem, na varnem.« Irena Kralj: »Svetovna finančna kriza je pri nas doma za zdaj le predmet debati-ranja ob poslušanju poročil. Na srečo se nas še ni dotaknila v tolikšni meri, da bi to močneje občutili. Prav gotovo pa se to lahko zgodi in ukrepanje bo nujno. Že do zdaj sem vedno razmislila, kam in kako vlagati prihranke, ob takšni krizi in posledicah, ki jih ta lahko prinese, pa je potrebno biti še bolj razsoden in previden. Mislim, da imamo veliko srečo, da smo v sklopu EU in da imamo skupno valuto, saj bomo tako morda lažje prebrodili te težave, ki se nakazujejo. Prav gotovo pa se finančnim težavam ne bomo mogli izogniti. Slovenskim bankam skušam zaupati, vendar sem precej oprezna. Ocenjujem, kaj se dogaja, s kakšnimi novicami skušajo vplivat na to krizo in nasploh ohranjati zaupanje komitentov.« Radovan Cilenšek: »Fi- nančna kriza je brez dvoma velik in resen problem vsake držav, če pa ta zajame tako veliko državo, kot je Amerika, se to hitro pozna tudi povsod tam, kjer je Amerika finančno, gospodarsko in tudi sicer prisotna. Evropa je bila hitro na udaru in le upamo lahko, da bodo ukrepi, ki jih je s tem v zvezi sprejela EU, to krizo vsaj omilili, če že ne zaustavili. Osebno še ne čutim te krize, lahko pa bo že jutri drugače. Človek ob vsem tem ne more biti ravno ravnodušen in tudi jaz nisem. Svoje prihranke smo že prej vložili v vrednostne papirje in v druge namene, tako da si zaradi tega ne delam sivih las. Vsekakor pa se zna marsikaj spremeniti, če krize ne bomo znali zajeziti. Slovenskim bankam zaenkrat povsem zaupam.« Drago Strahovnik: »Nedvomno se napovedana finančna kriza pozna tudi v moji de-j avnosti, čeprav za zdaj še v razumnih mejah.Dejansko za enkrat še ne moremo govoriti o krizi, ampak bolj o strahu pred njo. Ljudje se zaradi strahu potegnejo vase in varujejo tisto, kar imajo. Živijo v neki negotovosti in čakajo, kaj se bo zgodilo. To se nedvomno pozna tudi pri plačilih, ki se malo zamikajo, kjer je to mogoče. Ameriška finančna kriza je kot kapar preplavila Evropo in tudi v Sloveniji se ji ne bomo mogli izmakniti. Upamo le lahko, da jo bomo odnesli s čim manjšimi posledicami. Za prihranke se ne bojim, ker jih veliko tudi nimam, saj jih takoj razporedim naprej za poslovanje svoje dejavnosti. Sicer pa mislim, da je ta trenutek, ko delnice zaradi strahu pred krizo izgubljajo na vrednosti, lahko dobra priložnost za kakšno naložbo. Bankam zaupam, saj imajo jamstvo države.« Branko Štumfer: »Moram reči, da zaupam slovenskim bankam in zato svojih prihrankov, ki pa jih seveda ni veliko, ne mislim dvigovati in jih morda dajati v nogavico. Finančna kriza je velik problem, vendar upam, da jo bo EU in z njo Slovenija uspela premagati s čim manjšimi negativnimi posledicami. Življenje mora teči svojo pot. Tako je vedno bilo in tako bo tudi v prihodnje. Ljudje smo pač takšni, da nas ob vsaki takšni ali podobni nevšečnosti postane malo strah. To pa je morda po svoje tudi dobro, da se streznimo in tudi ukrepamo.« Josip Gmajnič: »Najbrž si ne smemo zatiskati oči in misliti, da nas bo kriza zaobšla. Smo del EU in izpostavljeni tako dobrim kot slabim razmeram, ki vladajo v državah te velike družine evropskih držav. Razlike med državami sicer obstajajo in bo ene kriza bolj, druge morda manj prizadela. Upajmo, da bo med slednjimi tudi naša država. Vsekakor pa se moramo za to skupno zavzemati. V naši družini, kjer imamo še šoloobvezne otroke, se trudimo biti varčni in temu primerno ravnamo. Zdaj, ko finančna kriza trka na naša vrata, pa se bo potrebno najbrž še bolj truditi, da si zagotovimo primerno življenje. Slovenskim bankam zaupamo in tudi upamo, da bodo ravnale temu primerno.« D. Naraglav Enakopravnost žensk bistvena za mir v svetu Ingrid Lindmann, Cristine Sato in Kristina Bačovnik (od desne proti levi) so bile tudi gostje v studiu Radia Goldi, kjer so se pogovarjale s Ksenijo Rozman Slovensko žensko društvo za mir v svetu deluje že 15 let, sedež pa ima v Ljubljani. Približno dve leti je predsednica društva Kristina Bačovnik iz Braslovč, ki pravi, da skuša delovanje društva razširiti tudi izven Ljubljane. Od 17. do 19. oktobra je društvo organiziralo tridnevno mednarodno konferenco na temo Dostojanstvo ženske v današnji družbi, ki je potekala v Celju, Mariboru in Ljubljani. V Celjskem domu sta o dostojanstvu ženske, nasilju v družini, zlu pornografije in o poti normalizacije predavali Ingrid Lindmann in Cristine Sato, glavni pobudnici projekta Dostojanstvo ženske v današnji družbi na evropski ravni. Poleg predavanja o tem, kako najti svojo notranjo vrednost kot ženska današnjih dni in kulturnega programa je bila prireditev v Celju namenjena zbiranju denarja za pomoč ženskam in otrokom v stiski. Prireditve se je udeležil tudi celjski škof mnsr. Anton Stres. Drugi dan mednarodne konference so v Mariboru pripravili pogovor na temo zaščite otrok in mladostnikov pred škodljivimi medijskimi in drugimi vsebinami na področju omejevanja pornografskih diskriminacij žensk ter nasiljem v družini. V pogovoru je sodelovala tudi varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik. Kristina Bačovnik je povedala: »Slovensko žensko društvo za mir v svetu je društvo, ki združuje pozitivne ljudi. Veliko nas je žensk in deklet, zelo rade pa imamo med sabo tudi moške, ki nas podpirajo v našem delovanju. Družimo se v pozitivni smeri, pomagamo sebi in vsem pomoči potrebnim. Poleg tega nas združuje ljubezen do svojih družin. Vsa ta pozitivna energija se širi in prispeva k miru v svetu. Bolj kot do zdaj si želimo delovati tudi v savinjski regiji.« Slovensko žensko društvo za mir v svetu sodeluje z Med- narodno žensko federacijo za mir, ki ima poseben svetovalni statusi pri OZN. Pobudnica za ustanovitev federacije je Ingrid Lindmann iz Werheima, ki je povedala: »Z našimi aktivnostmi smo začele leta 2001, ko je bila v Nemčiji aktualna razprava o legalizaciji prostitucije. Menile smo, da žensko telo ne more biti tržno blago in njena seksualnost ne sme biti na prodaj. Še posebej smo delale na področju človekovih pravic in skušale podpreti cilje OZN za tretje tisočletje.« Cristine Sato je pred leti s študenti raziskovala participacijo žensk v islamu. To jo je zelo motiviralo, da bi nekaj naredila na področju pravic teh žensk. Zato se je z veseljem pridružila mednarodni ženski federaciji, je povedala. »Glavni cilj mednarodne ženske federacije je opogumiti ženske, jih ozavestiti, da bi se zavedle svojega dostojanstva in posebnih ženskih kvalitet, ker verjamemo, da brez prispevka ženske v družbi, brez ženske plati delovanja družbe miru v svetu ni mogoče doseči. Dokler afriške ženske prodajajo v Evropo za prostitucijo, dokler je tako razširjeno nasilje v Dar jeseni Župnijska Karitas Polzela se je tudi letos pridružila akciji Dar jeseni. Zbiranje je potekalo prejšnjo soboto ves dan in, kot je povedal predsednik župnijske Karitas Polzela Blaž Jelen, so bili z akcijo, kljub temu da se vedno družini in dokler je žensko telo zlorabljeno za prodajo izdelkov, ne bo mogoče doseči miru na svetu,« je prepričana Ingrid Lindmann. K. R. več ljudi srečuje s takšnimi ali drugačnimi stiskami in pomanjkanjem, zadovoljni. Zbirali so krompir, zelje, jabolka, vloženo povrtnino in tudi trgovinske prehrambene izdelke, namenjene uporabi v zimskih mesecih. T. Tavčar Erika Božič in Dominik Jurak, sodelavca Karitas Razvojna agencija Savinja, GÌZ Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; te!.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec,si AKTUALNE INFORMACIJE - NOVEMBER 2008 JAVNI RAZPISI V TEKU Ministrstvo za šolstvo in šport Javni razpis za sofinanciranje profesionalnega usposabljanja strokovnih delavcev ter razvoja in uvajanja novih didaktičnih in organizacijskih pristopov z elementi posebnih pedagoških načel v vrtcih ter osnovnih šolah, osnovnih šolah s prilagojenim programom, zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, ki izvajajo dejavnosti osnovnošolskega izobraževanja, in osnovnih glasbenih šolah za obdobje od leta 2008 do 2013 (UL RS št. 97/08). Rok za oddajo prijav je 3. 11. 2008. Dodatne informacije: andreja.pezdir@gov.si. Javni razpis za sofinanciranje razvoja in uvajanja novih didaktičnih in organizacijskih pristopov v osnovnem šolstvu za obdobje od leta 2008 do 2013 (UL RS št. 97/08). Rok za oddajo prijav je 3.11.2008. Dodatne informacije: andreia.pezdir@gov.si. Javni razpis za sofinanciranje interesnih programov športa otrok in mladine: Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plavati in šolska športna tekmovanja in prireditve v šolskem letu 2008/09 ter za sofinanciranje tekmovanj v organizaciji Mednarodne zveze za šolski šport (ISF) v šolskem letu 2008/09 (UL RS št. 99/08). Dodatne informacije: Mateja Reberšak Cizelj, tel.: 01/400 54 56. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, za obnovo gospodarskih poslopij in drugih zgradb ter objektov, namenjenih za kmetijske namene, ter trajnih nasadov sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč, ki so bili poškodovani v naravnih nesrečah leta 2008 (UL RS št. 89/08). Rok za oddajo vlog je od naslednjega dneva po objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS do naslednjega dneva po zaprtju javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP. Informacije: ARSKTRP, Dunajska 160,1000 Ljubljana, tel.: 01/580 77 92, faks: 01/478 92 06, aktrp@gov.si. Javni razpis za ukrep »Zgodnje upokojevanje kmetov« (UL RS št. 89/08). Rok za oddajo vlog je od naslednjega dneva po objavi javnega razpisa pa do zaprtja javnega razpisa, ki bo objavljen na spletnih straneh MKGP. Informacije: ARSKTRP, Dunajska 160,1000 Ljubljana, tel.: 01/580 77 92, faks: 01/478 92 06, aktrp@gov.si. Javni razpis za ukrep Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leti 2008 in 2009 (UL RS št. 89/08). Rok za oddajo vlog je od naslednjega dneva po objavi javnega razpisa pa do zaprtja javnega razpisa, ki bo objavljen na spletnih straneh MKGP. Informacije: ARSKTRP, Dunajska 160,1000 Ljubljana, tel.: 01/580 77 92, faks: 01/478 92 06, aktrp@gov.si. I. javni razpis za ukrep Podpora kmetijskim gospodarstvom, ki sodelujejo v shemah kakovosti hrane (UL RS št. 91/08). Rok za oddajo vlog je od naslednjega dneva po objavi javnega razpisa pa do zaprtja javnega razpisa, ki bo objavljen na spletnih straneh MKGP. Informacije: ARSKTRP, Dunajska 160,1000 Ljubljana, tel.: 01/580 77 92, aktrp@gov.si. II. javni razpis za ukrep Podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane (UL RS št. 91/08). Rok za oddajo vlog je od naslednjega dneva po objavi javnega razpisa pa do zaprtja javnega razpisa, ki bo objavljen na spletnih straneh MKGP. Informacije: ARSKTRP, Dunajska 160, 1000 Ljubljana, tel.: 01/580 77 92, aktrp@gov.si. II. javni razpis za ukrep Podpora za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev (UL RS št. 91/08). Rok za oddajo vlog je od naslednjega dneva po objavi javnega razpisa pa do zaprtja javnega razpisa, ki bo objavljen na spletnih straneh MKGP. Informacije: ARSKTRP, Dunajska 160,1000 Ljubljana, tel.: 01/580 77 92, aktrp@gov.si. Javni razpis za ukrep 323 - Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja (UL RS št. 91/08). Rok za oddajo vlog je od naslednjega dneva po objavi javnega razpisa pa do zaprtja javnega razpisa, ki bo objavljen na spletnih straneh MKGP. Informacije: ARSKTRP, Dunajska 160,1000 Ljubljana, tel.: 01/580 77 92, aktrp@gov.si. Javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, za prestrukturiranje reje prašičev in reje perutnine za leto 2009 (UL RS št. 97/08). Rok za oddajo vlog je od naslednjega dneva po objavi javnega razpisa pa do zaprtja javnega razpisa, ki bo objavljen na spletnih straneh MKGP. Informacije: ARSKTRP, Dunajska 160, 1000 Ljubljana, tel.: 01/580 77 92, aktrp@gov.si. Javni razpis za ukrep Povečanje gospodarske vrednosti gozdov iz PRP 2007-2013 za leto 2008 (gozdna infrastruktura) (Ul RS št. 99/08). Rok za oddajo vlog je od naslednjega dneva po objavi javnega razpisa pa do zaprtja javnega razpisa, ki bo objavljen na spletnih straneh MKGP. Informacije: ARSKTRP, Dunajska 160,1000 Ljubljana, tel.: 01/580 77 92, aktrp@gov.si. Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije - JAPTI Javni razpis za »Neposredne spodbude za raziskovalno razvojne dejavnosti v podjetjih - Projekti 2008« (št. JR 7/2008) (UL RS št. 89/08). Prvi rok za oddajo vlog je 22. 10. 2008 do 12. ure, zadnji rok za oddajo vlog pa bo 22. 12. 2008 do 12. ure. Dodatne informacije in razpisna dokumentacija so na voljo na spletnem naslovu: www.podietniski-portal.si/content. aspx?docid=9499&rootnodeid=9. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Javni razpis za izbor programov javnih del v Republiki Sloveniji za leto 2009 (UL RS št. 91/08). Prvi rok predložitve vlog je 21. 10. 2008 do 12. ure, po tem datumu pa leta 2009 vsakega 5. v mesecu do 12. ure. Zadnji rok za predložitev vlog je 5. 10. 2009 do 12. ure. Razpisno dokumentacijo je mogoče dvigniti osebno v vložiščih območnih služb oziroma centralni službi zavoda, dostopna pa je tudi na spletnih straneh zavoda: www.ess.gov.si. Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko Javni razpis za sofinanciranje razvojnih nalog subjektov spodbujanja razvoja na regionalni ravni in priprave in izvedbe pilotnih projektov bilateralne mednarodne razvojne pomoči Slovenije državam v razvoju na področju lokalne samouprave in regionalnega razvoja (UL RS št. 94/08). Rok za oddajo vlog je 3. 11. 2008. Dodatne informacije: Cirila Tomšič, tel.: 01/478 37 58, cirila.tomsic@gov.sh in Rudolf Rome, tel.: 01/434 15 12, rudolf.rome@gov.si. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani: www.svlr.gov.si. Ministrstvo za kulturo Javni ciljni razpis za izbor projektov knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah, ki jih bo v letu 2009 financirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (javni projektni razpis 3, oznaka JPR3-NKG-2009) (UL RS št. 94/08). Rok za oddajo vlog je 3. 11. 2008. Dodatne informacije: mag. Andrej Pogorelec, tel.: 01/369 59 46, andrej.pogorelec@gov.si. Ministrstvo za javno upravo Javni razpis za sofinanciranje projektov horizontalnih mrežnih NVO- in regionalnih NVO-stičišč v okviru prednostne usmeritve: Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga, operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013 za leti 2009 in 2010 (UL RS št. 97/08). Rok za oddajo prijav je 10. 11. 2008. Dodatne informacije: NVO.MIU@gov.si in Mateja Šepec, tel.: 01/425 70 65. Fundacija za šport Javni razpis Fundacije za šport za sofinanciranje gradnje športnih objektov v letih 2009,2010 in 2011 (UL RS št. 99/08). Rok za oddajo vlog je 15. 11. 2008. Dodatne informacije: info@fundaciiazasport.org, tel.: 01/236 25 22. Javni razpis Fundacije za šport za sofinanciranje športnih dejavnosti, raziskovanja in razvoja športa ter založništva v športu v letu 2009 (UL RS št. 99/08). Rok za oddajo vlog je 15. 11. 2008. Dodatne informacije: info@fundacijazasport.org in Marija Slovnik Hrvat, tel.: 01/236 25 22. TUJI RAZPISI - Razpisi in več informacij na spletni strani: www.iapti.si. Ostale informacije JI [ - ^ ^ fj? g C T *NFO TOČKA SAVtNJSK Informacijska točka /Europe Direct/ omogoča lokalnemu prebivalstvu pridobiti informacije, nasvete, pomoč in odgovore na vprašanja o institucijah, zakonodaji, politikah in programih Evropske unije ter njenih možnostih financiranja. Vaša vprašanja nam lahko posredujte na elektronski naslov miriana. bevanda&zalec.si ali pa nas obiščete na naših spletnih straneh www.ra-savinja.si. ČIPS Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: nahajamo se v prostorih UPI Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: 03 713 35 65, cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure. Svetovalno središče ISIO Žalec (UPI LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6) Odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ali ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošole, glasbene šole idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic, muzejev ... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo tudi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03/713 35 65, ISIO(ä>upi.si. Razvojna agencija Savinja, vstopna točka VEM, nudi podjetnikom svetovalno pomoč pri: pridobivanju informacij za ustanovitev, razvoj in poslovanje podjetij, hitri ustanovitvi in spremembah v podjetju, storitvah podjetniškega svetovanja po subvencioniranih cenah v okviru programa vavčerskega svetovanja. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03 713 68 60, faks: 03 713 68 70, http://www.ra-savinja.si. ra.savinia@zalec.si. Vabljeni na prireditev ob zaključku projekta in kmetija 2008 » s podelitvijo priznanj in nagrad, ki bo v četrtek, 27. novembra 2008, ob 19. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Vstop prost. Zveza turističnih društev Občine Žalec in ZKŠT Žalec pod pokroviteljstvom Občine Žalec toplotno črpalko IVaillanl ki jo odlikuje boljši izkoristek, manjša poraba vode, inovativna tehnologija, zanesljivost, kar potrjuje prvo mesto na testiranjih v Nemčiji (www.test.de). Plinski kondenzacijski kotli, sončni in zemeljski kolektorji. mar en pooblaščeni serviser Vaillant nstalacije Ciril Marčen s.p. Matke 18, 3312 Prebold TEL. : 03 714 03 02 GSM: 041 402 443 GSM: 041 672 107 www.instalacije-marcen.si, instalacije.marcen@siol.net m n Novem - svetovni'ponudnik v vašem kraju ! novem Novem car interior design d.o.o., Ložnica 53a, Sl - 3310 Žalec, Tel: 713 5400, Fax: 571 5083, www.novem.de JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko 041/612 731 Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. CVETLIČARNA ZVONČEK ŽALEC Pokopališka cesta 1, tel.: 710 35 45 ODPIRALNI ČAS: ponedeljek - petek od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 15. ure, nedelja od 8. do 12. ure. Spletna stran: www.jkp-zalec.si STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO JOŽE - LILJANA STROŽER, S.P. KASAZE 69/E, 3301 PETROVCE TEL.: 03/714 01 00, FAKS: 03/714 01 01, GSM: 041 690 023, 041 608 312. SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKO TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN. Z vami že 26 let PODJETNIŠTVO IN TURIZEM oktober 2008 1! Sončno naselje Domači mlečni izdelki so varni Niko Kač se bo upokojil Proizvodi Mlekarne Cele-ia niso proizvedeni iz mlečnih dodatkov s Kitajske, surovo mleko in dodatki, ki jih uporabljajo v proizvodnji, pa ne vsebujejo melamina, so sporočili iz Mlekarne Celeia, d. o. o., Arja vas pred časom. To so sporočili, potem ko so septembra na Kitajskem in v nekaterih sosednjih evrop- skih deželah v mlečnih in drugih proizvodih odkrili ta nevaren element, ki je na Kitajskem povzročil celo 4 smrtne žrtve zaradi odpovedi ledvic, zbolelo pa je tudi več kot 50.000 otrok. Na Kitajskem so melamin našli v mleku svetovnega proizvajalca prehrambenih izdelkov Nestle, na Madžarskem pa celo v enem izmed kavnih proizvodov in v izdelkih v več kitajskih restavracijah, v avstrijski prestolnici v mlečnem napitku v kitajskem lokalu in bonbonih, v Italiji v nekaterih mlečnih izdelkih, na Češkem pa v bonbonih. Povsod po Evropi so tako uvedli poostren nadzor nad izdelki s Kitajske in mlečnimi izdelki, tudi v Sloveniji. Pri nas so pregledali mnogo restavracij s kitajsko hrano, v nobeni pa niso odkrili nepravilnosti. Kot so sporočili z Inštituta za varovanje zdravja RS, se je v teh tujih primerih izkazalo, da so nekateri preprodajalci mleku namerno dodajali umetno kemikalijo melamin, da bi tako navidezno povečali vsebnost beljakovin v mleku. Sicer pa je tveganje okužbe za slovenske potrošnike minimalno, saj je uvoz mleka in mlečnih proizvodov s Kitajske v države EU prepovedan. V Sloveniji po poročilih Zdravstvenega inšpektorata z melaminom onesnaženih živil zaenkrat niso odkrili. Po sporočilu iz Mlekarne Celeia, ki sta ga podpisala direktor podjetja Marjan Jakob in vodja HACCP tima Nataša Pirš, so povsem varni tudi izdelki in surovo mleko naše domače mlekarne, ki ima vzpostavljen sistem ISO 9001, 17025 in ustrezen HACCP, ki skupaj z rednim notranjim in zunanjim nadzorov zagotavljajo kakovost in varnost izdelkov. L. K. Na seji nadzornega sveta Banke Celje, ki je bila 15. oktobra, so sprejeli predlog predsednika uprave Nika Kača za sporazumno predčasno prekinitev njegovega mandata. Dolgoletni bančnik in direktor te osrednje banke na Celjskem Niko Kač se bo namreč z novim letom upokojil. Na Kačevo mesto je nadzorni svet pod vodstvom Alojza Jamnika od 1. 1. 2009 dalje za dobo petih let imenoval mag. Dušana Drofenika, sedanjega namestnika predsednika uprave. Za enako obdobje so za novega člana uprave imenovali tudi Davorina Leskovarja, dosedanjega direktorja sektorja finančnih trgov v Banki Celje. Davorin Leskovar si mora pred nastopom funkcije pridobiti še dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje funkcije člana uprave. Na oktobrski seji nadzornega sveta so obravnavali tudi poročilo o poslovanju Banke Celje v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Kot so sporočili iz Banke Celje, je bilančna vsota banke ob koncu septembra znašala 2.426 milijonov evrov in se je v devetih mesecih povečala za 5 %. Bruto dobiček so realizirali v višini 21,6 milijona evrov. Delež stroškov v neto prihodkih je znašal 52,32 %, obrestna marža pa 2,14 %. Banka je v prvih devetih mesecih letošnjega leta v pogojih nestabilnih razmer na finančnih trgih učinkovito upravljala Nova proizvodna hala Niko Kač z likvidnostnim tveganjem, za izboljšanje kapitalske ustreznosti pa je izvedla vse potrebne aktivnosti za dokapitalizacijo v višini 35 milijonov evrov. Prodaja novih delnic se je začela L oktobra 2008 in v prvem krogu je bilo vplačanih 27,2 mio € kapitala, so še sporočili iz Banke Celje. L. K. Nova proizvodna hala meri okrog 2.700 m2 Nekdanja Tekstilna tovarna Prebold skorajda kma- lu ne bo več prepoznavna, morda z izjemo dimnika, ki še spominja na čase, ko je kraj pod Žvajgo še dihal in živel s tovarno, ki je dajala kruh številnim generacijam Savinjčanov. Po stečaju tovarne je to vlogo vsaj deloma prevzelo novonastalo podjetje SAPS, ki ima tudi največ zaslug za prenovljeno podobo nekdanjega tovarniškega kompleksa, seveda skupaj še z ostalimi lastniki nekdanjih objektov, ki opravljajo svojo proizvodnjo dejavnost v tej industrijski coni. Podjetje SAPS, ki je eno od podjetij velikega nemškega koncerna ODELO, zaposluje že več kot 450 ljudi. Trenutno gradijo novo proizvodnjo halo v izmeri okrog 2700 m2, ki bo omogočila razširitev proizvodnje in nove projekte. S tem pa se bo zagotovo še povečalo število zaposlenih. D. N. Kaj je melamin in kako nevaren je za zdravje? Melamin (CAS št. 108-78-1) je dušikova spojina v obliki belega praha. Že več desetletij se uporablja pri proizvodnji plastike in smol. Najdemo ga v plastičnih predmetih, odpornih na visoke temperature, tkaninah, lepilih, zaviralcih gorenja, v rumenem barvilu za plastiko, gnojilih. Dovoljena migracija je do 30 mg/ kg živila. Do zdaj so tudi na slovenskem trgu odkrili že več izdelkov, pri katerih je bila presežena dovoljena migracija melamina. Zveza potrošnikov Slovenije o tem redno obvešča potrošnike na svoji spletni strani www. zps.si. Melamin je sicer relativno nenevarna spojina. V kombinaciji s sorodno spojino, ciansečno kislino, ki je lahko stranski produkt melamina, nastane v vodi slabo topna spojina melamin cianou- rat. Zaradi tega lahko pride v votlem sistemu izločal (ledvična zbiralca, sečevod, sečni mehur, sečnica) do nastajanja ledvičnih kamnov, ki lahko povzročijo zastoj urina in v skrajnem primeru odpoved ledvic. Sprejemljivi dnevni vnos (TDI), ki ne predstavlja tveganja za zdravje, znaša za melamin 0,5 mg/kg telesne mase. Melamin je enako nevaren za otroke in odrasle, vendar je tveganje za razvoj škodljivih učinkov pri otrocih zaradi večje izpostavljenosti in manjše telesne teže večje kot pri odraslih. Tako lahko 5 kg težek dojenček na dan zaužije 2,5 mg melamina, ne da bi pri tem utrpel posledice, ki bi ogrozile njegovo zdravje. Na Kitajskem je onesnaženo mleko vsebovalo tudi več kot 2500 mg/kg, kar pomeni, da je bil pri 5 kg težkemu dojenčku sprejemljivi dnevni vnos več desetkratno presežen. IH R1 JI www.sz-atrij.si sz-atrij@siol.net ATRIJ stanovanjska zadruga z.o.o. Celje, Ljubljanska cesta 20, 03/ 42 63 110 Ljubljana, Vojkova 63, 01/ 530 92 92 Šentjur, Ul. Dušana Kvedra 11, 03/ 74 71 040 Rogaška Slatina, Kidričeva 30,03/ 81 84 250 » Ki er ie dom. ie srce« Tabor v Savinjski dolini Odkrijte idilično naselje Plankov log Obiščite naselje ob dnevu odprtih vrat 15.11.2008 od 10.00 do 13.00 Novo sončno idilično naselje Plankov log, samostojne hiše in dvojčki, III. podalj. gr. faza, velikost od 110,12 m2 do 115,12 m2, velikost parcel od 203 m2 do 731 m2, vsi priključki, P+M, atraktivna lokacija med Ljubljano in Celjem (le 45 km do LJ in 22 km do CE). Cena: od 108.841 € do 158.487 € (vključen 8,5% ddv). Informacije na: www.Dlankovlog.si ali www.sz-atrii.si 031 360 072,031 342 118,041 329 179, sz-atrii@siol.net ni « I Plat Plankov log vas vabi na ogled 15.11.2008 od 10.00 do 13.00. fa A 1 f ir h termotehnikà toplotne črpalke hladilni sistemi Razpisuje naslednja prosta delovna mesta: Monter (serviser) toplotnih črpalk, hladilnih in klimatskih naprav Pogoji: • izobrazba: IV. ali V. stopnja elektrotehnike ali strojništva (energetik), • delovne izkušnje s področja namestitve klimatskih, hladilnih in ogrevalnih naprav in sistemov. Referent v prodaji in nabavi Pogoji: • izobrazba: V. stopnja ekonomsko komercialni tehnik, • delovne izkušnje s področja tehnike oziroma ogrevalnih sistemov in naprav. Sestavljalec v proizvodnji Pogoji: • izobrazba: osnovna šola • drugo: ročne spretnosti, dober vid • delovne izkušnje so zaželene s področja elektrotehnike, ključavničarstva itd. Nudimo: • zaposlitev za nedoločen čas po poteku 6-mesečne preizkusne dobe, • delo na perspektivnem področju (obnovljivi viri energije) in v mladem kolektivu, • stimulativna plača, • enoizmensko delo. Pisne prijave sprejemamo na naslov: TERMO-TEHNIKA, d. o. o., BRASLOVČE Orla vas 27 a 3314 BRASLOVČE Dodatne informacije na telefonski številki: 03/703 16 20 ali 041 605 951. v industrijski prodajalni na Polzeli NOVO! NOVO! PISARNIŠKO POHIŠTVO NOVE BARVNE KOMBINACIJE PRI PROGRAMU OTROŠKIH IN MLADINSKIH SOB R0SA(rdeča, oranžna in zeleno jabolko) UGODNA PONUDBA KUHINJ DANA ODPRODAJA KUHINJSKIH EKSPONATOV S 50% POPUSTOM SLOVENSKA KAKOVOST, AKCIJSKE CENE. HITRI KREDITI, TAKOJŠNJA DOBAVA Pohištvena industrii dl Polzela, Polzela 176 a Indostifska prodajata, 03/70 37130.03/70 37131 ^Vl Qi! ATI E" maloprodajaegarantsi, infosgarantsi vniVil^SI www.garant.si J ZKŠT ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC : Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Tel.: 03 712 12 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net Petek, 11. november, ob 20. ur« Dom H. slovenskega tabora Žalec Skupina MILDREDS Večeri "JUGO" melodij IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža Vä MAUI MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko Tel ./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn.informacija.net. Priznanje za urejeno okolje Mesto Žalec - njegove ulice, ceste, in trga Turistično društvo Polzela in Hortikulturno društvo Polzela sta junija objavili natečaj za najlepše ocvetli-čeno in urejeno hišo, kmetijo, športne centre in objekte drugih dejavnosti. Komisija, ki jo je sestavljalo pet članov, je prvi krog ocenjeva- nja opravila v začetku julija, drugi pa v drugi polovici avgusta. Pri ocenjevanju je upoštevala več kriterijev, in sicer splošni vtis, urejenost zelenice in gredic, urejenost zunanjosti hiše in ocvetliče-nje oken in balkonov. Ugotovili so, da je bila tudi letos konkurenca med 34 prijavljenimi precej huda. Na prireditvi Sejem dobrot s kmetij so podelili šest priznanj za sodelovanje, štiri bronasta priznanja, pet srebrnih in osemnajst zlatih, ki so jih prejeli Slavica Kosec in Janja Germadnik s Polzele, družina Rakun in Jožica Čede iz Založ, Urška in Peter Plohl iz Ločice ob Savinji, družina Dobnik in Angela Hrastnik z Brega pri Polzeli, Franc in Jelka Oder, Drago in Zdenka Jamnikar, Ida Meh in družina Krk iz Andraža in Športnorekreacijski center Andraž. Priznanja in simbolične nagrade sta podelila predsednik Turističnega društva Polzela Alenka Žnidar in predsednik Hortikulturnega društva Polzela Ferdinand Glavnik. T. T. Polzelani in Braslovčam kolesarili Turistično društvo Občine Polzela in Športna zveza Braslovče sta organizirala kolesarjenje. Kolesarji so se popeljali mimo naravnih in kulturnih znamenitostih obeh občin. Pred občinsko stavbo na Polzeli, kjer je bil start, se je kljub hladnemu dnevu zbralo 40 kolesarjev, ki so se dobre volje odpravili na 38 km dolgo pot. Pot jih je vodila skozi Pari-žlje, Poljče, Kamenče, trg Braslovče, kjer so jih pogostili s pijačo. Od tam so nadaljevali proti Braslovškemu jezeru, Zgornjemu Podvrhu, Obra-mljam, Letušu, Letuški gmajni, Malim Braslovčam, ribniku Preserje, savinjskemu mostu, Podvinu, Dobriču, kjer so se ustavili pri Župrl. Po krajšem postanku so se odpravili proti Andražu, Sevčniku, Založam in do cilja pri gostilni Cizej na Polzeli, kjer so se ob toplem obroku prijetno ogreli. T. T. Osmi trški sejem v Braslovčah Družabno srečanje krajanov Trški sejem v Braslovčah Zadnjo soboto v septembru ški sejem. Sejem sodi v sklop so v Braslovčah pripravili tr- prireditev ob občinskem pra- zniku Občine Braslovče, letošnji je bil že osmi po vrsti. Tudi udeleženci sejma so več ali manj že stari znanci. Z domačimi dobrotami so se predstavile članice Društva podeželskih žena Braslovče in Društva kmečkih žena Trnava Gomilsko, ročne spretnosti so s svojimi izdelki predstavili tudi varovanci VDC Muc. Seveda ne smemo pozabiti na braslovške lovce, ki obiskovalcem vsako leto postrežejo odličen golaž. Za dobro razpoloženje je, tako kot vsako leto, poskrbel ansambel Bratje Dobrovnik. T. T. Na srečanju sta zbranim spregovorila župan Vili Jazbinšek in predsednica TD Tabor Hermina Zorenč Turistični društvo Tabor in TVD Partizan Tabor sta v soboto, 18. oktobra, organizirali srečanje občanov s poudarkom na spoznavanju novih prebivalcev Občine Tabor. Srečanja se je udeležilo veliko novih krajanov. Predsednica Turističnega društva Tabor Hermina Zorenč je v pozdravnem nagovoru predstavila taborsko občino in izpostavila njene turistične zanimivosti. Vse udeležence je pozdravil župan Vilko Jazbinšek in predstavil dosedanji in prihodnji razvoj občine, ki ima zaradi svoje geografske in prometne lege z bližino avtoceste še ve- like možnosti. Pri pripravi tega srečanja so se zelo potrudile članice društva žena in deklet, ki so na- pekle pecivo. Za pravi pridih jeseni pa sta s pečenim kostanjem poskrbela Viki Urankar in Janko Zorenč. D. Naraglav Delovni hortikulturniki V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so predstavili knjižico Mesto Žalec - njegove ulice, ceste in trga. Knjigo je izdala Občina Žalec, založil Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, podatke pa je zbral in uredil Jožef Čeh. Knjižica je poskus priročnika za domačine in zlasti za turiste, ki se z mestom spogledajo prvič. Lahko bo v pomoč vsem, ki v situacijah, ko jih kdo ustavi in vpraša, kje je določena ulica, pomislijo na odgovor, da tega ne vedo, ker niso od tukaj. Predstavljene so izvirne fotografije ulic, ki jim sledi kratek opis, nato še obširen zapis o osebi ali dogodku, po katerem se ulica imenuje. Teksti so v glavnem povzeti po Enciklopediji Slovenije, Krajevnem leksikonu Slovenije in še nekaterih drugih publikacijah. S predstavitve (Irena Štusej in žena avtorja knjige Barbara Čeh, ki je poskrbela za fotografije v knjigi) Ulice so v glavnem poimenovane po znamenitih Slovencih, imenitnih domačinih, pomembnih dogodkih in podobnem. Če omenimo le Vrečer j evo ulico, Hausenbichlerjevo ulico, Ulico Rista Savina, Ulico Janka Kača in še nekatere, potem bi moralo biti takoj vsem jasno, v katerem mestu so se znašli. Predstavitev je vodila Irena Štusej, v programu pa so sodelovali Andreja Hutinski in učenci Osnovne šole Vransko s kratkim prizorčkom o Primožu Trubarju. Knjižico je v dar prejel vsak, ki se je udeležil predstavitve. T. Tavčar Vesela jesen na Gomilskem Člani društva pri jesenskem urejanju grede Hortikulturno društvo Polzela deluje na številnih področjih v občini in sledi njegovega delovanja so vidne marsikje. Med njimi je tudi cvetlični rondo neposredno pred cerkvijo, ki pozdravi vse, ki pridejo na Polzelo s celjske strani. Okroglo gredo obroblja sezonsko cvetje, v sredini pa je napis HD Polzela. Hortikulturniki skrbijo, da je greda vedno lepo urejena. T. Tavčar 1Sabijeni na MARTINOVANJE PRI “KEUDRU” Sobota, 8. novembra 2008, od 10. do 13. ure pri obrambnem stolpu v Žalcu Društvo savinjskih vinogradnikov in ZKŠT Žalec pod pokroviteljstvom Obšine Žalec štirimi ekipami zmagala ekipa iz Braslovč, s kmečko tržnico, srečanjem krajanov, starih se- demdeset in več let, ter srečanjem vseh krajanov s podelitvijo priznanj TD Gomilsko na temo Moje najlepše rož'ce za leto 2008. Predsednica Turističnega društva Gomilsko Božena Kosu je priznanja za najlepše rož'ce podelila Anici Semprimožnik z Gomilskega, Marinki Drča iz Grajske vasi, Luciji Rožič iz Zakla in Metki Vnunčec iz Šmate-vža. V kulturnem programu so nastopili učenci POŠ Gomilsko, Oktet Gomilsko, Barbara Trogar na klavirju, pela je Eva Skok, program pa je povezovala Lucija Blatnik. T. Tavčar Utrinek s kmečke tržnice Turistično društvo Gomilsko je v okviru prireditve Vesela jesen na Gomilskem prejšnji teden pripravilo vrsto prireditev. Začeli so z otroško delavnico, na kateri so se otroci seznanili z izdelovanjem košaric iz šibja pod vodstvom Srečka Dolinška, nadaljevali pa s potopisnim predavanjem Marka Rančigaja in Zale Polajner o Vietnamu, Kambodži, Tajski, Maleziji in Singapurju, z odbojkarskim ženskim turnirjem, kjer je med W2E21 Telefon: 03/712 12 80 »Nadaljujmo skupaj« - za dobro Občine Žalec___________ Spoštovane občanke in občani! »Žalec je naše mesto, ki bo živelo od našega znanja in dela«, so bile moje besede ob imenovanju za podžupana Občine Žalec, natanko 24.09.2007. Minilo je leto dni od mojega imenovanja. Ves čas se, skupaj z nekaterimi kolegi svetniki, prizadevamo, da vso svojo pozitivno energijo usmerjamo v ustvarjalno dejavnost našega občinskega sveta, za dobro lokalne skupnosti. Po svojih najboljših močeh poskušamo ustvarjati prijazno, kakovostno in učinkovito občinsko upravo. Verjamem, da je pomen skupnih vrednot in raznolikost v okolju ter prostoru v katerem živimo, pomembno, kar nam odpira nove poti. V ta namen je nujno potrebno sodelovanje in spoštovanje drug do drugega, ne glede na strankarsko in nestrankarsko pripadnost, katera je žal v našem občinskem svetu še prisotna. Premalo se zavedamo, da so najpomembnejši ljudje, ki ustvarjajo blaginjo ter kulturo kraja. Ohranjajo ponos ter iščejo navdih kraja! V ta namen se želim v tem članku zahvaliti vsem, ki so gradili razvoj kraja in prispevali svoj delež v minulem času. Ponosen sem, da sem odraščal v ustvarjalnem okolju, ki mi je dajal energijo in moč. Verjamem, da je s prihodom novih svetnikov v občinski svet zapihal nov veter, ki bo popeljal našo barko v pravo smer SDS do željenega cilja. Naša vlaganja so usmerjena v infrastrukturo, podjetništvo in v ljudi, brez katerih si ni mogoče predstavljati uspešnega razvoja Občine Žalec. To so projekti, ki bodo omogočali boljše in lepše življenje ljudem Občine Žalec. Pri tem pa želim poudariti, da je v zadnjem obdobju vedno več sodelovanja in povezovanja med sosednjimi občinami pri izvajanju skupnih in zahtevnih projektov, kar ocenjujem pozitivno in gospodarno za razvoj naše zelene Savinjske doline. Prepričan sem, da je stranka SDS v tem mandatu prispevala tako k razvoju, kakor tudi k ugledu Občine Žalec. Hitrejšemu razvoju Občine Žalec lahko prispeva pozitivna energija svetnic in svetnikov, ki vodi k uspehu in željenemu cilju. Žal pa je res , da nekateri bolehajo za frustracijami in mislijo, da je mesto njihove ozdravitve občinski svet. Res je , tudi v naši stranki so se nekateri odločili za lastno pot. Toliko lažje bo tako večina enotna in ustvarjalna! Nezrelost, neodgovornost in nesodelovanje nekaterih svetnic in svetnikov ne prinaša prav nič dobrega za občane. Zato svetujem, da uporabimo naš slogan Slovenske demokratske stranke »Nadaljujmo skupaj« za dobro Občine Žalec! Dani Zagoričnik, Podpredsednik IO SDS Žalec Neodvisna lista za razvoj Občine Žalec Želimo vam prijeten praznični dan ob dnevu reformacije in srčno snidenje v krogu svojih domačih ob spominu na tiste, kijih ni več med nami. V imenu Neodvisne liste za razvoj Občine Žalec Ervin Čas Kdo se boji nadzora? H SOCIALNI 7-^i Združene države liberalne demokracije LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Prekletstvo Sončnice N.Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Tako bi lahko iménovali zgodbo, ki jo je pred nedavnim predvajala komercialna televizija v oddaji Preverjeno. Šlo je za, deset letno Moniko in njeno družino. Njihov križev pot se je pričel, zaradi Monikine izredne nadarjenosti na športnem področju. Njena nadarjenost je bila tako velika, da je zmotila sivo slovensko povprečnost. In tu nastopi na spletnih forumih pod psevdonimom »Sončnica« nevoščljiva mati deklice, ki je trenirala z Moniko. Neverjetno kako ji je uspelo oblatiti Monikino družino tako, da je niso hoteli sprejeti v noben slovenski klub, kjer bi lahko trenirala. Zgodba se na koncu srečno konča, vendar ne v Sloveniji. Opisana zgodba je na las podobna zgodbi, o Novi Sloveniji in njenem poraznem izidu na parlamentarnih volitvah. Prekletstvo povprečnih in podpovprečnih Sončnic je bilo tako negativno naravnano proti njej in njenemu bivšemu predsedniku Andreju Bajuku, da drugače skorajda ni moglo biti. Sončnice so na ves glas kričale, da je Bajuk nesposoben, daje kriv za podražitve in inflacijo itd. Sedaj pa, ko Bajuka in te vlade ni več, lahko iz ust upokojencev in ostalih po televiziji slišimo komentarje, ko se podraži elektrika, da tako pač mora biti, da so podražitve potrebne. A res ? V slovenskem prostoru na državni kot lokalni ravni ni prostora za nadpovprečnost. Takoj, ko pomoliš glavo iz povprečnosti, te zbijejo na tla v zaščito za svojo lastno nesposobnost, neznanje in privilegije .Takšna je žal, slovenska realnost. V N.Si bomo kljub vsemu, še naprej poskušali preseči monotonost povprečja. Vsem Sončnicam pa želim, da jim semena zlobe in hinavščine dozorijo, v semena človeškega razuma in strpnosti do drugače mislečih. Drago Podgorelec Prispevki političnih strank in list niso pripravljeni in lektorirani v uredništvu Vzpodbudni rezultati državnega in lokalnega nivoja naše stranke DeSUS Slovenija se po volitvah nahaja v času medvladja, ki ga pomembno zaznamuje gospodarska kriza na svetovnih trgih, ki prinaša negativne finančne posledice in nestabilnost tudi v naše gospodarsko ter finančno okolje. Upamo in želimo lahko le, da bo predsednik Borut Pahor uspel čim prej oblikovati vladno ekipo in bo lahko s svojimi finančnimi sodelavci pripravil ukrepe za normalno poslovanje podjetij in bank, ki so pogoj, da se preprečijo negativne socialne posledice. Tudi v občinah, kjer so bili župani vključeni v volitve za poslanca, se morajo sedaj ne glede na uspešnost izvolitve čim prej posvetiti interesom svoje občine. Nesprejemljivo je, da se krivda za neuspeh posameznikov na volitvah pripisuje drugim kandidatom. Volivke in volivci imajo vedno prav. S svojimi očmi presojajo tako tiste, ki se za položaj poslanca potegujejo prvič, kot tiste, ki so to že bili. Pri tem je morda pomembna že sama prisotnost v državnem zboru, aktivnost v razpravi in pripravi zakonodaje, uspešnost pridobivanja sredstev za domače okolje, morda pa tudi neredno plačevanje poslanskega stanovanja v Ljubljani. V Občini Žalec smo oktober pričeli z dvema sejama občinskega sveta. Kot pomembnejši točki smo obravnavali zaključni račun proračuna za leti 2006 in 2007 in rebalans proračuna za leto 2008, kjer je Župan predlagal zmanjšanje proračunskih prihodkov v primerjavi s sprejetim proračunom za 9,5 mio EUR oz. za 36,5%. Na sejah bi morali obravnavati tudi poročilo Nadzornega odbora o izvedbi nadzora nad poslovanjem občine Žalec v letu 2007, vendar Župan Posedel ni dovolil obravnave na občinskem svetu. Občinski svet bi se skladno s Poslovnikom in Statutom moral opredeliti do morebitnih kršitev pravnih predpisov, nepojasnjenih poslovnih skrivnosti in negospodarnega ravnanja. Razčiščene zadeve bi zagotovo bile dobra osnova za pripravo proračunov za leto 2009 in 2010. V primeru, da se bo takšno samovoljno vodenje občine nadaljevalo, lahko občina le nemočno čaka na nove volitve svetnikov in Župana čez dve leti, ko bodo novi nosilci funkcij zagotovili zakonitost poslovanja in potrebne spremembe - spremembe na bolje! Klub svetnikov Socialnih demokratov Pregovorno vprašanje, češ kaj je bilo prej, kura ali jajce, si človek zastavi kar pogosto. In ko gledam tole kolobocijo pred in po volitvah, si ne morem kaj, da si ne bi odgovoril: NAJPREJ JE BILA LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE. To potrjuje tako lokalna perspektiva kot tudi gledanje z nivoja države. Poglejte: na zadnjih volitvah se je v dolini pojavila množica kandidatov. Tako je za Novo Slovenijo kandidiral Gvido Hribar, bivši član LDS. Za stranko Zares je kandidiral župan Lojze Posedel, ki je v to stranko prestopil kar iz poslanske klopi, kamor je bil izvoljen direktno kot član LDS. Za Pahorjevo SD je kandidiral Marko Laznik, pred leti tudi član LDS. Ne smemo pozabiti še dveh sedanjih nepresto-pajočih članov LDS, ki sta za to stranko kandidirala (Franc Škrabe in Slavko Resnik). Množica bivših članov, ki niso kandidirali, so bili v volilnih štabih, spočiti od služb, ki so jih dobili, ko je bila LDS na oblasti, in najbrž čakajo na pravo priložnost, da se pojavijo kot kandidati na prihodnjih lokalnih volitvah. Težko je napisati takšen članek, ne da bi koga povlekel za jezik (beri: ga vsaj malo razjezil), po drugi strani pa tudi ne bi rad izpadel kot užaljen član LDS, ker ste volivci na zadnjih volitvah svoje glasove LDSu odmerjali bolj varčno. Ne glede na vse pa se mi zdi prav, da vse to zapišem in da gre ta članek skupaj s celotno številko Utripa v anale zgodovine, tudi zato, da ljudem osvežim njihov kratkotrajen in selektiven spomin. Prav hecno baje izgleda, ko se pridejo naši LDSovci koalicijsko usklajevat na sedež SDja. Tja gresta na primer Jožef Školjč in dr. Slavko Ziherl, na oni strani pa za SD sedita pogajalca Tone Rop in Mitja Gaspari, za Zares pa prideta Janez Kopač in Cveta Zalokar Oražem. Sami naši. Saj izgleda vse skupaj malo farsično, kot kakšna črna komedija bratov Coen. Ali pa ne in morda s takšno primerjavo žalim Ethana in Joela Coena, ki veljata za duhovit, odbit in izviren ustvarjalski tandem!? In še naprej: v parlament je bilo izvoljenih poleg 5,21 % LDSovcev (Kresal, Sajovic, Jerič, Gumzar in Germič) še 9,38 % bivših LDSovcev (Rop, Vajgl, Golobič, Župevc, Bebler, Širca, Lahovnik, Trofenik, Gantar) in še kakšen bo prišel,, ko se bodo naredile premestitve na vladne službe, ki niso združljive s poslanskim sedežem. Vesel sem za to, da smo na nek način valilnica političnih kadrov levice in desnice. Svoje nekdanje članice in člane smo infiltrirali v vse segmente politike. Imamo jih v SNS, v Novi Sloveniji, SDju, Zares bi se brez bivših naših itak sesul, v Desusu, v SDS in še kje. Veste, ko bo vse izgledalo brez izhoda, ko bo finančna kriza stisnila to malo državo za vrat, bo kot rešitev preostalo le še to, da si vsi našteti sežejo v roke, zavihajo rokave in postanejo združeni v državi liberalne demokracije. Gregor Vovk Petrovski Ko smo na vrhu naše stranke pregledali rezultate parlamentarnih volitev 2006-2008 smo ugotovili, da so od prejšnjih kar v precejšnjem porastu. Predvidevamo, da je ravno kriza na vseh področjih sociale in nizkih pokoj -nin dokazala skrb, da bo potrebno tudi v prihodnje delovati skupaj. Rezultat, ki danes kaže 7 poslancev DeSUSa v DZ je dokaz pridnega in vestnega dela našega predsednika stranke in hkrati Obrambnega ministra Karla Erjavca, poslanske skupine, pokrajinskih, območnih in krajevnih odborov ter vseh vas članov, ki ste se ves mandat prizadevali izboljšati negativne učinke na pokojnine, zdravstvo, izboljšati socialne razmere, pomagati mladim pri šolanju-izobraževanju, spremembi delovanja v smer gospodarnejšega in racionalnejšega trošenja dobrin v naši državi. Prav te letošnje državnozborske volitve so dokazale, kako pomembno je preudarno in tvorno sodelovanje med DU z našimi člani, s pridobivanji le teh za končno akcijo in dober rezultat na DZ ali na lokalnih volitvah, ki bodo tudi v prihodnje pomemben člen razvoja države, občine, krajevne skupnosti v kateri živimo. Izgradnje domov za starejše, pomoč na domu, razrešitve zdravstvenih težav, ki so v velikih primerih kar kritične. Tako so v našem volilnem okraju 4in 5 dokazali, kako dobre smo imeli kandidate med vsemi političnimi strankami, ki so bile na listi. Večina njih je znala prepričati volilno telo na zasuk, obljubiti volivcem spremembe za katere je bila večina volivcev v našem okolju povsem zadovoljnih. Ni se nam treba sprenevedati, kdo od kandidatov je že v preteklosti znal kaj postoriti za naš kraj in razvoj in kdo so tisti, ki to niso dokazali. Veliko podporo so naši volivci v Savinjski dolini namenili SDSu, zato ni čudno, da jim je v Žalcu prepuščeno prvo mesto. Presenečenje letošnjih parlamentarnih volitev pa so na drugem mestu 4. in 5. volilnega okraja SD, ki so s svojo zavzetostjo in žarom volje znali v pravem času poiskati zasuk-presenetiti javnost in postati vodilni v Parlamentu in Vladi. In tretji, ki je prav sigurno presenetil prizorišče slovenske javnosti je Karl Erjavec, ki mu je v naši dolini zaupalokar 15,8% volivcev ali dobil je 1.738 glasov, a vendar ni zagledal luč izvolitve v parlament. Tako visik % nabranih glasov pa je prineslo nove parlamentarce v DZ RS z namenom, da branijo naše pravice, da izboljšajo socialni status upokojencev in zaposlenih v RS. Osebno sem se odrekel kandidaturi, saj smatram, da je prihodnost treba graditi na mlajših, ambicioznih, teh ima stranka upokojencev zelo veliko. Svoje interese pa želim v prihodnje uresničevati še na področju lokalne samouprave, Občine, KS DU, povsod tam kjer bom smatral, da je potrebno. Ti naši visoki rezultati so tudi obveza za našo stranko, saj sprejemamo večjo odgovornost v sklopu nove koalicije, zasuk iz desne proti levi. Smatram, da je k uspehu pripomoglo tudi večje razbijanje strank, ki so v toku mandata kazale te želje, ki jim je bila enotnost tuja, ansambli so bili neuglašeni. Povem naj še to, da se želimo v DeSUSu še v prihodnje povezovati z vsemi, ki bodo nam naklonjeni, z vsemi tistimi, ki imajo pozitivne načrte, pa naj si bo to na državnem ali lokalnem nivoju. In rek " volivci imajo vedno prav" je pravilen. Volitve v DZ so pokazale, da je vedno več tistih, ki nas podpirajo, zato še enkrat hvala za vse glasove, ki so bili kot stranki DeSUS namenjeni v mandatu 2004-2008, kakor tudi letos. Najlepše hvala za zaupanje in odgovornost v parlamentu! OO DeSUS Ivan Jelen Spomin na bitko ostaj a živ Pozornost tudi naj starej šim Med govorom podpredsednika ZZB Slovenije Slavka Grčarja Partizanske Dobrovlje ostajajo simbol savinjskega uporništva in spomina na čas II. svetovne vojne, ki je zahtevala veliko število življenj tudi v Spodnji Savinjski dolini in na njenih obronkih. Spomin na tiste čase živi in se ohranja, verodostojen dokaz tega je tudi vsakoletno srečanje na Čreti, kjer je 26. oktobra 1941 potekala prva frontalna bitka I. Štajerskega bataljona. Letos je Čreta obeležila že 67-letni-co takratnega dogodka, ki je kar dobro zamajal samozavest nemškemu rajhu in njegovim pomagačem. Po deževni noči in jutru se je na slovesnosti na Čreti, ki so jo organizirali Združenje borcev za vrednote NOB Žalec in Mozirje, Društvo izgnancev Slove- nije - Občinski odbor Žalec, Območno Združenje veteranov vojne za Slovenijo in Veteransko društvo Sever - Odbor Žalec, zbralo nekaj sto udeležencev iz Spodnje in Zgornje Savinjske doline. Vsi so z zanimanjem prisluhnili proslavi v spomin na to zgodovinsko bitko, ki ostaja pravi simbol upora proti okupatorju in poguma maloštevilnih partizanov, ki so se zoperstavili nekajkrat močnejšemu sovražniku in iz tega boja izšli kot zmagovalci. S svojo prisotnostjo je slovesnosti dala poseben pečat tudi partizanska skupina Triglav, ki je na nek način simbolizirala neenak, a zmagovit boj I. Štajerskega bataljona. Udeleženci slovesnosti, ki je tudi tokrat potekala pod ve- Vsaj enkrat na leto likim šotorom, iz vrst članov ZZB, mladine, planincev, pripadnikov drugih veteranskih organizacij, predstavnikov občin in drugih udeležencev srečanja so najprej prisluhnili slovenski himni, ki so jo zaigrali člani Godbe Prebold. Zbrane je nato pozdravil predsednik Zveze borcev za vrednote NOB Marijan Turičnik. Dobrodošlico sta zbranim izrekla tudi župan Občine Nazarje Ivan Purnat in župan Občine Vransko Franc Sušnik. Tokratni slavnostni govornik je bil podpredsednik Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije Slavko Grčar. Osvetlil je zgodovinski pomen te bitke in prisotne spomnil na poskuse razvrednotenja NOB. Dejal je, da so v ZZB za vrednote NOB zadovoljni, da v letošnji volilni kampanji za državnozborske volitve stranke niso zlorabile NOB za politične manipulacije. Po končanem slavnostnem govoru je sledil bogat kulturni program s pihalnim orkestrom Godbe Prebold pod vodstvom Marka Repnika, pevci MePZ Pevskega društva Tabor pod vodstvom Milana Kasesnika, solistom Dušanom Bankom, harmonikarjem Fonzijem Lesjakom in recitatorko Jožico Ocvirk, ki je pripravila tudi scenarij proslave. D. Naraglav Namestitev zaščitne ograje Zadnja od prireditev ob letošnjem prazniku Krajevne skupnosti Ponikva je bilo srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let. Srečanja se je od 82 povabljenih udeležila dobra polovica. Najprej so v domači župnijski cerkvi prisluhnili sveti maši, ki jo je daroval župnik Anton Krašovec, nato pa so se v dvorani Slomškovega doma zbrali na družabnem srečanju. Na začetku jih je pozdravil predsednik krajevne skupnosti Ivan Jelen in v krajšem nagovoru predstavil delo in dosežke v letošnjem letu. Sledil je kulturni program, ki so ga pripravili Ljudske pevke s Ponikve, Olga Markovič iz Griž ter duo Leon in Fonzi iz Vrbja. Ob pogostitvi so se sta- rejši pogovorili o marsičem, bili dobre volje in povedali, da si takšnih srečanj želijo vsaj enkrat na leto. T. Tavčar Srečanja starejših krajanov seje udeležilo preko 80 starostnikov V Balinarskem klubu Žalec so okrog balinišča v Športnem centru Žalec namestili zaščitno ograjo. S tem bo balinanje oziroma zbijanje krogel varnejše. Ograjo za balinišče je klub dobil brezplačno, in sicer od Balinarskega kluba Velenje, ki se je odločilo za izgradnjo novega balinišča. Člani BK Žalec so vsa dela opravili sami in opravili kar okrog 900 ur prostovoljnega dela. Kot nam je povedala predsednica BK Žalec Vera Žohar, bo zdaj mirneje spala. Poleg večje varnosti pa je zdaj balinišče pripravljeno za tekmovanja na različnih nivojih. Da bi lahko na balinišču pripravili tudi državno prvenstvo upokojencev Slovenije, pa bi morali nad baliniščem poskrbeti še za streho. Za prihodnje leto BK Žalec namreč kandidira za organizacijo državnega prvenstva. S tem bi se rešili tudi težav z dežjem, ki izpira kremenčev pesek - mivko, kar povzroča dodatne stroške. D. Naraglav V Občini Polzela je bila ob letošnjem občinskem prazniku izkazana pozornost tudi starejšim občanom. Najprej je bila v župnijski cerkvi na Polzeli sveta maša za bolne in ostarele, ki jo je daroval kurat v Domu upokojencev Polzela Janez Bračun ob somaševanju polzelskega župnika dekana Jožeta Kovačeca. Sledilo je prijetno srečanje krajank in krajanov, starih 80 in več let, v gostišču Cizej. Med naj starejšimi krajankami sta se srečanja udeležili 98-letna Rojšekova mama, Marija Andrejc, in 96-letna Slavka Cimperman. Srečanje je organiziralo Društvo upokojencev Polzela. Od 170 občanov se jih je srečanja udeležilo 62. V pozdravnih besedah je župan Občine Polzela Ljubo Žnidar poudaril, da je v občini ob 10-letnici njenega obstoja viden napredek. O tem je kaj več zapisanega v knjigi Monografija Polzele, ki je izšla pred kratkim. Uspešna sedanjost pa je močno prepletena z dejavno preteklostjo na Polzeli, kateri so dali svoj največji prispevek prav upokojeni občanke in občani, za kar se jim je zahvalil. V imenu organizatorja je Gertruda Terčak, predsednica Društva upoko- jencev Polzela, zaželela vsem, ki so se odzvali povabilu, prijetno počutje. Zahvalila se je Občini Polzela in županu za pomoč in razumevanje pri organizaciji srečanja in pogostitve. Za praznično vzdušje so s svojo ubrano pesmijo poskrbeli člani kvinteta Lastovka in skupaj z njimi je zapel tudi gostujoči moški zbor iz nemškega Rothenbacha. T. T. Starejši niso pozabljeni Župnijska Karitas Vransko, Občina Vransko in Občinska organizacija Rdečega križa Vransko so prejšnjo nedeljo pripravili srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let. Srečanja se je od tristo povabljenih udeležila dobra polovica. Najprej so v župnijski cerkvi prisluhnili sv. maši, ki jo je daroval domači župnik Jože Turinek, z druženjem pa so nadaljevali v športni dvorani. Zbrane je nagovoril župan Franc Sušnik, ki je poudaril, da občina skrbi za starejše. O tem priča Naš dom, ki je bil za starostnike zgrajen pred tremi leti. Vsem je zaželel še veliko zdravja, nekaj besed pa je namenil tudi dosedanjemu in prihodnjemu razvoju občine, v katerega se aktivno vključujejo tudi starejši. Ob kosilu so obujali spomine, spregovorili o starostnih težavah, aktualnem dogajanju in še čem. Srečanje so s kulturnim programom popestrili vranski osnovnošolci in Folklorno društvo Vransko, Martina Felicijan pa je izdelala rože za razstavo, ki jo je oblikovala Darja Potočnik Štrajhner. T. Tavčar 60 let SD Liboje, novo strelišče Franc Oblak je med prvimi preizkusil strelišče Strelsko društvo Liboje praznuje letos 60-letnico uspešnega športnega poslanstva. Jubilej so prejšnjo soboto počastili z odprtjem novega strelišča, ki so ga uredili v novem gasilske domu Prostovoljnega gasilskega društva Kasaze - Liboje. Na slovesnosti ob odprtju je najprej govoril predsednik Strelskega društva Liboje Emil Toplak. Opisal je šestdesetletno delo društva in poudaril, da je bilo društvo ustanovljeno kot Strelska družina Bratov Hrvatin, v kateri so se kalili mladi strelci, ki so uspešno zastopali društvo in osvojili več naslovov državnih prvakov v bivši Jugoslaviji in tudi v samostojni Sloveniji. Z mladinkami in mladinci pa nastopajo zdaj v drugi državni ligi z malokalibrsko puško in pištolo. S trdim delom, s pomočjo občine, donatorjev in članov društva, ki so opravili okoli dva tisoč ur prostovoljnega dela, jim je letos uspelo urediti novo strelišče z 12 linijami. V nadaljevanju sta zbranim spregovorila tudi žalski župan Lojze Posedel in predsednik Strelske zveze Slovenije Gorazd Maloič. Med gosti je bil tudi najuspešnejši strelec vseh časov Rajmund Debevc. Prvi so v roke vzeli zračne puške žalski župan Lojze Posedel, Gorazd Maloič in eden izmed ustanoviteljev pred šestdesetimi leti Franc Oblak. S prvimi streli so namenu predali novo strelišče. Podelili so tudi več priznanj, za praznično vzdušje pa je poskrbela libojski godba. T. Tavčar Osrednja vaja GZ Žalec Reševanje ponesrečenca iz vozila Gasilska zveza Žalec je ob mesecu požarne varnosti pripravila osrednjo vajo na objektu Hmezad Export Import Žalec. Kot je povedal poveljnik Gasilske zveze Žalec Franc Rančigaj, je bil cilj vaje preverjanje usposobljenosti operativnih gasilcev za usklajeno sodelovanje pri evaku- aciji oseb s helikoptersko enoto Slovenske vojske, preverjanje stanja opreme izolirnih dihalnih aparatov, preverjanje sistema radijskih vez, preizkušanje funkcij vodenja in poveljevanja ter preverjanje taktičnega znanja pri gašenju in reševanju (notranji napad). Udeležba operativnih gasilcev je bila v skladu s pričakovanji oziroma presežena. V vaji je sodelovalo 323 operativnih gasilcev in 46 gasilskih vozil ter 21 članov podpornega osebja. Ocenjujejo, da bi tudi v realnosti mobilizacija vseh razpoložljivih sil v GZ Žalec lahko v podobnem primeru obvarovala podobne objekte pred popolnim uničenjem zaradi požara. T. Tavčar Manj krvodajalcev kot običajno Desetič za prehodni pokal Vaja z motorno brizgalno V okviru praznika Občine Polzela je Prostovoljno gasilsko društvo Polzela organiziralo že deseto tradicionalno tekmova- nje v vaji z motorno brizgalno. Tekmovanja za prehodni pokal Občine Polzele se je udeležilo 9 tekmovalnih enot iz prostovolj- nih gasilskih društev Gasilske zveze Žalec. Tekmovanje je potekalo v ženski in moški konkurenci. V kategoriji gasilk so prvo mesto osvojile članice Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Polzela družbe Polzela, tovarne nogavic, drugo mesto članice PGD Drešinja vas, tretje pa so bile članice iz PGD Levec. V moški konkurenci so zmago slavili člani PGD Andraž, drugo mesto so zasedli člani PGD Zabukovi-ca, tretji pa so bili člani PGD Levec. T. Tavčar Območna organizacija Rdečega križa Žalec je s pomočjo občinske organizacije na Polzeli v veroučnih učilnicah Župnije Polzela pripravila letošnjo osmo krvodajalsko akcijo. Akcije, ki so jo pripravili za Zavod Republike Sloveniji za transfuziologijo, seje udeležilo le 107 krvodajalcev, lani ob tem času jih je bilo kar 50 več. Veliko manj kot do zdaj je bilo krvodajalcev s polzelske Z akcije na Polzeli tovarne nogavic, kjer delavci sečno stimulacijo, tudi če so po novem izgubijo enome- le en dan odsotni. T. T. Med reševanjem ponesrečenca iz vozila Prostovoljno gasilsko društvo Braslovče je v sklopu aktivnosti v mesecu požarne varnosti pripravilo vajo reševanje ponesrečenca iz osebnega vozila. Predpostavka je bila, da je voznik osebnega vozila zaradi prehitre vožnje izgubil oblast nad vozilom in se zaletel v drevo. Voznik zaradi poškodovanega vozila ni mogel izstopiti, zato je potrebna pomoč gasilcev. Kot je dejal poveljnik PGD Braslovče Danijel Pantner, je bil namen vaje usposabljanje mladih operativnih članov PGD Braslovče, preizkus opreme za tehnično re- ševanje, preizkus uporabe naprave za mobiliziranje hrbtenice in pravilno zavarovanje kraja nesreče z napravami za signalizacijo. V vaji je sodelovalo deset mladih gasilcev, ki so bili po mnenju poveljnika Danijela Pantnerja z izvedbo vaje zadovoljni. T. Tavčar Pomoč ob neurju Članice krožka ročnih del DU Galicija Ana Grobelnik, Ivanka Falant in Marinka Gerčar so obiskale družino Novak iz Slovenje vasi pri Hajdini, eno najbolj prizadetih družin ob letošnjem neurju. Izročile so ji zbrana sredstva (1500 evrov), ki so jih ob pomoči vezilj iz Prebolda, Šešč, Griž, Vrbja in Žalca zbrale pri prodaji izdelkov na turistični tržnici v Žalcu. Vzdušja, ki so ga doživele, pravijo, se ne da opisati. Družina je res potrebna pomoči, saj je bila njihova hiša pravzaprav povsem uničena. Ob prvem neurju je bila popolnoma uničena streha, ob drugem neurju pa se je v tej razmočeni hiši vdrl še strop. Devetčlanska družina živi trenutno še v malem prizidku hiše, ki ga ščiti betonska plošča. Tisoč petsto evrov, ki so jih zbrale, v takem stanju ne predstavlja veliko, je pa njihovo humanitarno dejanje zgled, kako je v nesreči potrebno stopiti skupaj. T. T. Radišek zmagal tretjič Športno društvo Gomilsko je eno najdejavnejših v braslov-ški občini. Odkar so leta 2002 z lastnim delom postavili nov športni dom v Šmatevžu, vsako leto organizirajo različne turnirje v šahu, nogometu, odbojki, namiznem tenisu, od leta 2003 pa tudi občinski turnir v taroku. Letošnji je bil prejšnjo soboto. V finalu je zmagal Jože Radišek iz Braslovč pred Milanom Fekonjo s Polzele in Dušanom Bankom iz Žalca. Jože Radišek je s tem potrdil, da je eden najboljših igralcev in poznavalcev taroka, saj je Marko Balant izroča pokal Jožetu Radišku, na posnetku so tudi predsednik ŠD Gomilsko Miha Pristolič ter člana Matjaž Sajovic in Toni Ramšak zmagal že tretjič zapored in tako je v trajno last izročil braslovški osvojil prehodni pokal, ki mu ga župan Marko Balant. T. Tavčar Kako zamenjati jeklenko in tesnilo Tekmovalo 690 gasilcev Gasilska zveza Žalec, gasilsko poveljstvo Občine Vransko in Prostovoljno gasilsko društvo Vransko so na nogometnem igrišču na Vranskem pripravili gasilsko tekmovanje. Članice in člani so se pomerili v vaji z motorno brizgalno, štafetnem teku na 400 metrov in vaji razvrščanja. Nastopilo je 690 udeležencev (69 enot) iz vse petih občin Spodnje Savinjske doline. Pri članicah A je zmagala desetina Prostovoljnega gasilskega društva Parižlje - Topo-vlje, pred desetino iz Andraža nad Polzelo in desetino iz Ločice ob Savinji, pri članicah B je zmago slavila desetina iz Lok, pred Gomilskim in Veliko Pirešico, pri članih A desetina iz Andraža nad Polzelo pred Letušem in Dobrovljami ter pri članih B desetina iz Za-bukovice pred Braslovčami in Polzelo. T. Tavčar Telefon: 03/712 12 80 GZ Žalec je za svoje članice 4. oktobra v Domu krajanov Braslovče organizirala delavnici, ki so se ju udeležile tudi članice iz sosednje GZ Prebold. Prva delavnica je bila pripravljena na temo dihalni aparati v gasilstvu in njihova uporaba, druga pa na temo plin v gospodinjstvu. V prvi delavnici je predavatelj Gasilske zveze Žalec Leopold Hribernik predstavil namen uporabe dihalnih aparatov. Kasneje so se mu pridružili inštruktorji Igor Dobrišek, Klemen Herle in Dušan Krajnc. Predsednica komisije za delo s članicami pri GZ Žalec Natalija Der-nač: »Tukaj smo že v praksi preizkušale pridobljeno znanje iz prvega dela. Ob takšnih inštruktorjih si sploh ni bilo težko namestiti dihal- nega aparata, verjetno pa je na sami intervenciji postopek ob prisotnosti adrenalina malce drugačen.« Drugo delavnico je vodil Oskar Neuvirt, poklicni in prostovoljni gasilec iz Maribora, ki je predstavil, kako se zamenja plinska jeklenka. »Mimogrede smo še zamenjale tesnilo na cevi, saj smo se tudi tega naučile. Da smo se še malo sprostile, smo uživale v sodelovanju in opazovanju kviza, seveda ob obilici smeha. Kot se za zmagovalko spodobi, smo jo tudi nagradili z eno veliko čokolado in aplavzom,« je še povedala Natalija Dernač in izrazila veselje ob številni udeležbi na delavnicah, ki jih sicer v oktobru, mesecu požarne varnosti, pripravljajo že tradicionalno. L. K. Medobčinsko društvo invalidov Žalec vljudno vabi na DOBRODELNI KONCERT v petek, 14. novembra, ob 19. uri V DOMU II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC Sodelovali bodo priznane pevke in pevci ter imenitni ansambli. V avli doma bo v torek, 11. novembra 2008, ob 15. uri odprtje razstave ročnih del invalidov. Razstavo si bo mogoče ogledati v sredo, četrtek in petek od 10. do 19. ure (do koncerta). Predsednik Janez Meglič Četrta petelinijada na Polzeli Billie Holiday v očeh Nike Vipotnik Milena Srebočan s petelinom Rikijem in osvojenim pokalom Na petelinijadi 2008 na Polzeli, ki jo je pripravilo Turistično društvo Polzela v sodelovanju s Kulturnim in etnološkim društvom Gallus Bartholomaeus iz Šentjerneja na Dolenjskem, so se pomerili tekmovalci s svojimi petelini iz Šentjerneja, Velenja in s Polzele. Za petilinjo dirko veljajo stroga pravila, ki določajo, da je proga dolga 12 metrov, široka 1,2 metra in omejena z 0,7 metra visoko ograjo. Proga je razdeljena na dve tekmovalni stezi, ki sta ločeni. Petelinov med dirko ne smejo priganjati s palico ali drugim predmetom, s katerim bi jih lahko poškodovali, dovolje- no pa je vzpodbujanje zunaj tekmovalne steze z zvočnimi pripomočki, kot so topotanje, ploskanje, žvižganje in podobno. Petelini so na tekmovanje razvrščeni z žrebom in tečejo v parih, tekma pa deluje po načelu izločanja poraženca in uvrstitvijo zmagovalca v naslednji krog. Na tokratnem tekmovanju, ki si ga je ogledalo več sto ljudi, je že četrtič zapored zmagal petelin Riki z lastnico Mileno Srebočan s Polzele, drugi je bil petelin Koko z lastnikom Denisom Jazbinškom in tretji petelin Miha z lastnico Karmen Turk, oba iz Šentjerneja. Najboljši so prejeli pokale in denarne nagrade. T. Tavčar Konjeniška dirka v Novem Kloštru Društvo Malteška konjenica Polzela je v začetku oktobra v Novem Kloštru pripravilo meddruštveno konjeniško dirko. V spretnostni vožnji dvov-preg sta zmagala Drago Ring in sovoznik Fahir Muhič iz Šaleške konjenice, druga sta bila Boštjan Brinovec in sovoznik Janez Peternela iz KK Ganymed Žalec, tretja pa Monika Zupanc in sovoznik Rok Bizjak iz Malteške konjenice Polzela. V spretnostnem jahanju je zmagal Robi Turnšek iz Malteške konjenice Polzela, drugi je bil Peter Vodišek iz Šaleške konjenice in tretja Tea Kelc iz Velenja. V galopski dirki hladnokrvnih konj je zmagal Jani Skornšek iz konjeniškega društva Zgor- Z galopske dirke nje Savinjske doline, drugi je bil Alojz Vasle iz Malteške konjenice Polzela, tretji pa Peter Vodišek iz Šaleške konjenice. V galopski dirki toplokrvnih konj Uspeh modelarja iz Prebolda Žalčanka Nika Vipotnik je v petek v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec v okviru glasbenega abonmaja pripravila premiero multime-dijskega projekta o imenitni ameriški džez in blus pevki Billie Holiday. Vipotnikova je za predstavitev njenega dela in žalostne usode izbrala dvanajst njenih najznačilnejših džez oziroma blus skladb. Zgodba življenja Billie Holiday se odvija v projekciji iz originalnih in drugih virov, Billie na odru pa predstavi svoj svet, notranjo dramo. Zgodba se začne na koncu, ko je 46 let stara pevka umrla v ječi, kjer je Nika Vipotnik končala zaradi jemanja drog. V spominu se odvija njeno življenje kot v zadnjem deliriju, pretresljivo skozi njeno glasbo, ki je hrana za njeno čustveno preživetje. Dramaturgija je delo mlade Ksenije Repina, ki je diplomirala na multimedijskem področju, režija pa je v rokah Tijane Zinjič. T. T. Tretja v reliju Drugi vikend v oktobru je v Postojni potekal 5. reli Postojnska jama - Idrija. Tomi Cilenšek in Gregor Brešer sta v posadki SKIRO reli tim v skupni razvrstitvi osvojila 5. mesto in 3. mesto v slovenskem prvenstvu. Posadka SKIRO reli tim tako nadaljuje z dobrimi rezultati, poleg dveh 3. mest se ponaša tudi z enim 4. mestom. T. T. Tomo Cilenšek in Gregor Brešer Pot na Čreto 2008 je zmagal Alojz Vasle iz Malteške konjenice Polzela, drugi je bil Peter Vodišek in tretji Vinko Stropnik, oba iz Šaleške konjenice. T. Tavčar Uspešni modelarji V nedeljo, 21. septembra, je član modelarske sekcije Aerokluba Prebold Luka Malovrh iz Griž na neuradnem državnem prvenstvu v Kranju v akrobatskem letenju z motornimi modeli s svojim modelom Yak 54 zasedel 1. mesto. Kot nam je povedal predsednik modelarske sekcije AK Prebold Alojz Weihard, je Luka Malovrh slavil zmago v programu F3A sport (vnaprej določen program z akrobatskimi figurami), in sicer v močni konkurenci vseh »najmočnejših« slovenskih pilotov - modelarjev. Uspeh pa je še toliko slajši, saj se je tekmovanja udeležil prvič. Luka se z modelarstvom ukvarja že deset let in skoraj ves prosti čas namenja letenju in treningom na športnem letališču v Kaplji vasi. Po besedah Alojza Weiharda ima Luka velike načrte tudi za naslednjo sezono; tekmovanja F3A bodo namreč štela tudi za slovenski pokal. L. K. Ekipa veteranov PD Polzela je zasedla tretje mesto Mladinski odsek Pia- sko, cilj pa pri planinskem ninskega društva Vransko je pripravil prvo tekmo v savinjski orientacijski ligi 2008/2009 pod naslovom Pot Creta 2008. Start je bil pri Osnovni šoli Vran- domu na Čreti. V šestih kategorijah je nastopilo 37 ekip iz 7 planinskih društev Spodnje Savinjske doline. V kategorijah do 6. in vključno 9. razreda osnovnih šol sta zmago slavili ekipi Planinskega društva Dobrovlje - Braslovče, v kategoriji mladincev do 27 let ekipa Planinskega društva Zabukovica, pri članih do 39 let ekipa Planinskega društva Polzela, pri veteranih ekipa Planinskega društva Zabukovica in pri družinah družina Žohar iz Planinskega društva Žalec. T. T. Velikani tudi v Žalcu Tržnica, likof, piknik in še kaj Dobrote na kmečki tržnici na Zaloški Gorici je z veseljem ponudila tudi domačinka Silva Rehar Pestro jesensko dogajanje po dolini je bogatilo tudi Turistično društvo Petrovče. Oktobrsko dogajanje je zaokrožil kostanjev piknik v Mali Pirešici 18. oktobra. Zadnjo soboto v septembru so vaščani iz Zaloške Gorice, Male Pirešice, Ruš in žene iz aktiva kmečkih žena ponudili svoje dobrote na 1. kmečki tržnici pod Obrezovim kozolcem. Po lepo obiskani prvi tržnici, ki je ponudila mnogo sladkih, slanih in sočnih doma- čih dobrot, napovedujejo, da bo od marca dalje tržnica na Zaloški Gorici vsako zadnjo soboto v mesecu. Sicer pa se je TD Petrovče s svojo stojnico predstavilo tudi na Hmeljarskem likofu v Petrovčah, 18. oktobra pa pripravilo že 5. tradicionalni kostanjev piknik na Mali Pirešici. Prijetno druženje članov turističnega društva in vaščanov vseh vasi KS Petrovče je zaokrožilo sklop jesenskih aktivnosti društva. L. K. Vražji vozniki na delu Po nastopu v Celju je tudi v Žalcu gostovala nemška kaskaderska skupina Reneja Steya iz Augsburga. Hell drivers ali vražji vozniki so na parkirišče pred Mercator centrom privabili številne obiskovalce, ki so si lahko ogledali adrenalinske vožnje avtomobilov in big fo-otov, tudi nekaj scen iz filmov o Jamesu Bondu. K. R. NAPOVEDNIK oktober 2008 17 ! OBČINA ŽALEC Torek, 4. november, ob 20.30 5moških.com - predstava za izven (Špas teater); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 5. november, ob 16. uri (po urniku), PET PEDI, plesne delavnice; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 6. november, ob 18. uri odprtje razstave fotografij Borisa Skalina; Savinov likovni salon Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 7. november, ob 19. uri predstavitev pesniške zbirke Ivice Cvikl; Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 7. november, ob 20. uri FUZBAL JE VSE!, monokomedija v izvedbi Gojmirja Lešnjaka Gojca; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 8. november, ob 7. uri izlet na Menino planino; odhod izpred pisarne PD Zabukovica v Migojnicah (Planinsko društvo Zabukovica, 041 269 744). Sobota, 8. november, ob 7. uri popotovanje od Litije do Čateža; odhod izpred pisarne PD Žalec, ob 7.15 na Trju (Planinsko društvo Žalec, 041 736 157). Sobota, 8. november, ob 10. uri martinovanje pri vinskem »Keudru« - pri obrambnem stolpu v Žalcu (Društvo vinogradnikov Žalec, 051 428 421). Sobota, 8. november, med 8. in 12. uro kmečka tržnica s sejmom pod lipami; središče Gotovelj (TOD Lipa Gotovlje, 040 790 342). Sobota, 8. november, med 9. in 12. uro domača tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (Turistično društvo Griže, 031 337 097). Ponedeljek, 10. november, ob 20. uri gledališki abonma ponedeljek in izven: LAHKA KONJENICA, drama, MGL; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 11. november, ob 15. uri odprtje razstave ročnih del invalidov članov Medobčinskega društva invalidov Žalec; avla Doma II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 11. november, ob 20. uri gledališki abonma torek in izven: LAHKA KONJENICA, drama, MGL; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 12. november, ob 16. uri (po urniku), PET PEDI, plesne delavnice; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 13. november, ob 14. uri ogled zeliščnega parka pri obrambnem stolpu; Žalec (podmladek TD Žalec, 031 220 650). Četrtek, 13. november, ob 20. uri narodno-zabavni abonma in izven: ansambel GAŠPERJI in MODRIJANI, posebni gost večera SLAVKO AVSENIK, ml.; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 13. november, ob 20. uri 13. kavarniški večer: Nuša Ilovar in Petra Koprivec; Kavarna Mignon (GLD Aletheia, 031 659 485). Petek, 14. november, ob 19. uri DOBRODELNI KONCERT Medobčinskega društva invalidov Žalec; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 29. november, od 9. do 18. ure sejem smučarske opreme; telovadnica UPI Žalec (Smučarski klub Gozdnik, 041 638 188). Sobota, 15. november, med 9. in 12 uro kmečka tržnica v Žalcu; sprehajalna pot pred Domom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 16. november, ob 7. uri izlet po Vertovčevih poteh; odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Nedelja, 16. november, ob 8.30 ciklus pospešenega šaha; klubski prostori ŠK Žalec (Šahovski klub Žalec, 041 763 337). Januar 2009, mladinski abonma in izven: CICA V METROJU (SNG Nova Gorica), Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 19. november, ob 16. uri (po urniku) PET PEDI, plesne delavnice; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 20. november, ob 17. uri cicibanov abonma in izven: SNEGULJČICA; lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Maribor; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 20. november, ob 19. uri SLIKE SO SANJE IN SANJE SO SLIKE; odprtje razstave likovnih del Mateje Logar; avla Doma II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 21. november, ob 20. uri, glasbeni abonma in izven: VEČERI »JUGO« MELODIJ, koncert slovensko-hrvaške zasedbe MILDREDS; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 21. november, ob 20. uri 3. kinotečni večer; Kavarna Mignon (GLD Aletheia, 031 659 485). Sobota, 22. november, ob 7. uri izlet: Koroška pot 2. del; odhod izpred PD Žalec, ob 7.15 izpred POŠ Trje (Planinsko društvo Galicija, 041 662 883). Sobota, 22. november, ob 8. uri izlet po Šaleški poti; odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Sobota, 22. november, ob 10. uri pohod: ZASAVSKA SVETA GORA; odhod s parkirišča Hotela Žalec; Planinsko društvo Žalec in Društvo za kakovostno starost ZIMZELEN Žalec (Irena Potočnik, 040 833 037) Nedelja, 23. november, ob 16. uri odbojkarski turnir; telovadnica POŠ Trje (Športno društvo Hofrein, 041 267 440). Ponedeljek, 24. november, ob 18. uri hitropotezni šahovski turnir; klubski prostori ŠK Žalec (Šahovski klub Žalec, 041 763 337). Sreda, 26. november, ob 16. uri (po urniku), PET PEDI, plesne delavnice; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 26. november, ob 17. uri skupščina Zveze športnih društev Občine Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 27. november, ob 19. uri zaključna prireditev NAJLEPŠI KRAJ, HIŠA IN KMETIJA; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 28. november, od 15. do 18. ure sejem smučarske opreme; telovadnica UPI Žalec (Smučarski klub Gozdnik, 041 638 188). Sobota, 29. november, ob 7. uri 7. Bokotov pohod; odhod izpred pisarne PD Zabukovica v Migojnicah (Planinsko društvo Zabukovica, 041 688 055). Sobota, 29. november, ob 19. uri slavnostni koncert Moškega pevskega zbora Ponikva ob 30-letnici zbora; Zadružni dom na Ponikvi (KD Ponikva, 041 911 531). Sobota, 29. november, ob 20. uri koncert Petrovih tamburašev s predstavitvijo zgoščenke; Hmeljarski dom KZ Šempeter (KUD Grifon Šempeter, 031 431 816). Nedelja, 30. november, od 9. do 16. ure sejem smučarske opreme; telovadnica UPI Žalec (Smučarski klub Gozdnik, 041 638 188). Nedelja, 30. november, ob 14. in 17. uri 36. revija domačih ansamblov; Dom Svobode Liboje (KD Liboje, 041 691 829). Nedelja, 30. november, ob 17. uri ADVENTNI KONCERT; vokalna skupina »In špiritu«; dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). OBČINA PREBOLD Petek, 7. november, ob 19. uri zaključna prireditev Naš kraj lep in urejen; Dvorana Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 8. november, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 8. november, ob 19. uri tekma III. SKL - člani: KK Prebold : Aliansa Lenart; Športna dvorana Prebold; KK Prebold (Aljoša Cvar, 041 450 445). Sobota, 15. november, ob 19. uri tekma III. SKL - člani : KK Prebold: Maribor mladi; Športna dvorana Prebold; KK Prebold (Aljoša Cvar, 041 450 445). Nedelja, 16. november, spominski pohod Franca Serca v Marijo Reko (odhod izpred OŠ Prebold ob 7.30); PD Prebold (Olga Hribar, 041 922 247). Torek, 18. november, ob 18. uri predavanje Metke Klevišar; Anin dom; Župnijski urad Prebold (Damjan Ratajc, 572 41 83). Sreda, 19. november, ob 18. uri predstavitev knjige: TEDI NI BLO TEK KO DONS (Blaž Podpečan in dr. Marija Stanonik); Garni šport hotel Prebold; Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Petek, 21. november, ob 17. uri otroški abonma; Dvorana Prebold; DPD Svoboda Prebold (Milena Dolinar, 041 356 059). Sobota, 22. november, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center (Občina Prebold, 703 64 00). Petek, 28. november, ob 19.30 gledališki abonma: DETEKTIV MEGLA; KD Gornji Grad; SimakS - glasbena dejavnost; Dvorana Prebold (Marko Repnik, 041 690 169). Sobota, 29. november, ob 19. uri tekma III. SKL - člani : KK Prebold: Bistrica; Športna dvorana Prebold; KK Prebold (Aljoša Cvar, 041 450 445). OBČINA POLZELA Sobota, 1. november, ob 9. uri komemoracija ob dnevu mrtvih pri spomeniku žrtvam 1941-1945 v Andražu (Anton Mešič, 041 602 974). Sobota, 8. november, ob 6. uri pohod od Litije do Čateža; zbirališče na igrišču Andraž (Simon Ograjenšek, 031 393 499). Sobota, 8. november, ob 7. uri strokovna ekskurzija Avstrijska -Koroška; odhod avtobusa izpred občinske stavbe (Alenka Žnidar, 703 32 20). Sobota, 8. november, ob 6. uri pohod od Litije do Čateža; parkirišče pred občinsko stavbo (Zoran Štok, 041 754 778). Četrtek, 13. november, ob 15. uri 126. lunohod na Goro Oljko iz Pesjega; zbirališče na železniški postaji Polzela (Rudi Divjak, 031 525 790). Sobota, 15. november, ob 18. uri nastop gostujoče gledališke skupine; Dom krajanov Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734). Nedelja, 16. november, ob 5.30 pohod po Vertovčevih poteh; parkirišče pred občinsko stavbo (Berni Palir, 041 813 909, Rudi Divjak, 031 525 790). Nedelja, 16. november, ob 14. uri Martinovo potepanje po andraških zidanicah, na povabilo organizatorjev krajevnih odborov Lovče, Hotunje, Topolovec in Andraž; zbirališče Športno igrišče Andraž (Mirko Meh, 041 347 951). Petek, 21. november, ob 7. uri pohod po Šaleški poti; parkirišče pred občinsko stavbo (Zoran Štok, 041 754 778). Petek, 21. november, ob 8. uri pohod po Šaleški poti - Sleme; zbor pri igrišču v Andražu (Izidor Ograjenšek, 031 853 990). Četrtek, 27. november, ob 18. uri izdelovanje adventnih dekoracij; likovna učilnica Osnovne šole Polzela (Alenka Žnidar, 703 32 20). OBČINA BRASLOVČE Torek, 4. november, ob 17. uri Šola za starše na temo »Vse, kar ste želeli vedeti o kontracepciji in si niste upali vprašati« v prostorih OŠ Braslovče; DPM Braslovče (Blanka Nerad, 041 538 419). Sreda, 5. november, od 18. do 19. ure ustvarjalne delavnice za odrasle: slikanje na svilo v prostorih DPM Braslovče (pristopnina 5 €/osebo); Zavod Inteligentia (Blanka Nerad, 041 538 419 ali 070 224 127). Nedelja, 9. november pohod na Zabrložnico-Okrešelj-Pasje sedlo; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134). Petek, 14. november, ob 17. uri ustvarjalna delavnica za mladostnike: naredimo si unikatne copate iz filca v prostorih DPM Braslovče (pristopnina 5 €/osebo); Zavod Inteligentia (Blanka Nerad, 041 538 419 ali 070 224 127). Ponedeljek, 17. november, ob 18. uri predavanje z Ireno Jarc na temo »Duhovna dediščina katarov in druge šole misterijev«; Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98). Petek, 21. november, ob 17. uri odprtje in predstavitev Zavoda Inteligentia v Kulturnem domu Braslovče (čarovniška predstava); vstop prost; Zavod Inteligentia (Blanka Nerad, 041 538 419 ali 070 224 127). Nedelja, 23. november pohod v neznano; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Maja Kumer, 031 340 988). Ponedeljek, 24. november, ob 16. uri ustvarjalna delavnica na temo »pričakovanje veselega decembra«; Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98). Torek, 25. november, ob 18. uri ura pravljic; Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98). Nedelja, 30. november pohod na Čemšeniško planino; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Natalija Marovt, 041 560 117) Torek, četrtek, sobota v času odprtja knjižnice razstava na temo »Primož Trubar in prostentantizem«; Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98) Četrtek, 27. november, ob 17. uri adventna delavnica v prostorih DPM Braslovče; DPM Braslovče (Blanka Nerad, 041 538 419). Petek, 28. november, ob 18. uri 7. odprti turnir za memorial Borisa Turnška v hitropoteznem šahu v Športnem domu Šmatevž; Športno društvo Gomilsko (Matjaž Sajovic, 031 701 833). Sobota, 29. november, ob 20. uri 2. predstava v okviru gledališkega abonmaja, komedija »Boeing, boeing ali stevardese pristajajo« v Domu krajanov Gomilsko; Kulturno društvo Gomilsko (Andrej Sram, 040 731 805). OBČINA TABOR Sobota, 8. november, ob 15. uri tradicionalno druženje -martinovanje; Dom krajanov Tabor (Društvo upokojencev Tabor, 03 572 64 64). Sobota, 15. november, od 16. ure dalje tradicionalne domače koline; Zajčeva koča (Planinsko društvo Tabor, 03 572 72 14). Nedelja, 30. november, ob 16. uri praznični koncert z gosti: Slovenski zvoki, Trio ansambla Robija Zupana, Nina Kreča, povezovalec programa Franci Podbrežnik; Dom krajanov Tabor (Društvo podeželske mladine Tabor, 051 234 575). OBČINA TABOR Počastitev dneva spomina na mrtve Predstavniki Občine Tabor bomo dan spomina na mrtve počastili 30. oktobra 2008 z obiskom naslednjih obeležij: 1. groba častnega občana Maksimiljana Lesjaka na pokopališču v Žalcu ob 9.30, 2. spominske plošče na Domu krajanov v Taboru ob 10.30, 3. spomenika NOB na pokopališču Tabor ob 10.50, 4. groba častnega občana Alojza Raka na pokopališču v Taboru ob 11.00, 5. groba častnega občana Janka Kobaleta na pokopališču v Taboru 11.05, 6. spomenika padlim sinovom pri domačiji Matko ob 11.30, 7. spomenika padlim partizanom na Presedlah ob 12.20, 8. spomenika padlim partizanom na Lepih Tratah ob 12.50. Ob 11.10 se bomo poklonili vsem pokojnim občanom pri križu na pokopališču. Na obeležjih in grobovih se bo spominu pokojnih poklonil župan in prižgal svečo. Ob prihajajočih praznikih - dnevu reformacije in dnevu spomina na mrtve vam župan in Občinska uprava Obätie Tabor želimo, da praznika preživite v miru in prijetnih spominih na ljudi, ki ste jih imeli radi. MEDOBČINSKA SPLOŠNA KNJIŽNICA ŽALEC PRIREDITVE V NOVEMBRU 2008 Torek, 4. 11. 2008, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec naš gost pisatelj Štefan Kardoš, dobitnik letošnje nagrade Kresnik, z njim se bo pogovarjal Robert Titan Felix. Četrtek, 13. 11. 2008, ob 16. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec tudi v Žalcu BEREMO Z MANCO KOŠIR - prvo srečanje bralnega kluba, ki bo združeval bralke in bralce, ki predvsem radi berejo slovenske avtorje; v sodelovanju z UPI Ljudsko univerzo Žalec. Torek, 18. 11. 2008, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predavanje Uroša Goveka: Sprehodi skozi vrtove in parke v Spodnji Savinjski dolini - 10 let pozneje; v sodelovanju z ZKŠT Žalec. Četrtek, 20. 11. 2008, ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic začetek nove sezone bralne značke za odrasle SAVINJČANI BEREMO; več informacij na HYPERLINK ''http://www.zal.sik.si” www.zal.sik.si in v vseh enotah Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Ponedeljek, 24.11. 2008, ob 16. uri v Občinski knjižnici Braslovče ustvarjanje adventnih venčkov. Torek, 25. 11. 2008, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Po pravljici diši - pravljična ura z Barbaro Čeh.____________________ Nedelja, 30. november, od 10. do 16.30 ADVENTNI SEJEM; dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). oktober 2008 KULTURA Spominski večer Fany Hausmann S spominskega večera Ob 190-letnici rojstva pesnice Fanny Hausmann so v avli dvorca Novo Celje pripravili spominski večer. Na prireditvi so obudili spomin z željo, da bi končno mir našlo nemirno srce občutljive mlade žene, pesnice Fanny Hausmann. Božena Orožen je počastila njen pesniški dar, Jolanda Železnik in Irena Srebot Črepinšek, obe dami v črnem, pa sta tankočutno recitirali njene pesmi. Rolanda Fugger Germadnik se je dotaknila znanega o njenem življenju in o položaju žensk v 19. stoletju nasploh. Tjaša Gorišek pa je navzoče s klavirjem popeljala v takratni romantični svet na eni in revolucionarni svet na drugi strani. Spominski večer so organizirali Občina Žalec, Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Medobčinska splošna knjižnica Žalec ter Krajevna knjižnica Petrovče in Kulturno društvo Petrovče. Fanny Hausmann naj bi se rodila 18. aprila 1818 v mestu Brück na Muri. Bila je edinka veleposestnikov Elizabete in Josefa Ludvika Hausmanna. Po materini smrti je oče 1835 kupil baročni dvorec Novo Celje, kamor se je 1840 preselila tudi Fanny. Slovenskega jezika se je verjetno začela učiti šele po prihodu v Savinjsko dolino. Leta 1848 je v Celjskih Slovenskih Novinah objavila svojo prvo pesem. Njeno javno literarno delovanje je trajalo samo eno leto, saj je oče kmalu zašel v denarne težave, prodal dvorec Novo Celje in se zapletel v dolgotrajne pravde. Zaradi dolgov je odšel v zapor v Celje. Tudi Fanny je, da bi očeta čim večkrat lahko obiskala, najela stanovanje v hišici nasproti sodišča. Po očetovi izpustitvi iz zapora sta se preselila nazaj v Petrovče, kjer je oče kmalu umrl, leta 1853 pa je po bolezni umrla tudi Fanny. Pokopana je v pe-trovški cerkvi. T. T. 18. likovna kolonija prijateljstva V mali dvorani kulturnega domaje bila do 19. oktobra odprta razstava likovnih del udeležencev 18. likovne kolonije prijateljstva Polzela 2008, ki so jo tudi tokrat pripravili Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Žalec, Kulturno-umetniško društvo Polzela in Občina Polzela. Ob odprtju je zbrane uvodoma pozdravil predsednik Kultur-no-umetniškega društva Polzela Marko Slokar, nato pa je zbranim spregovoril vodja Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Žalec, Marko Repnik, ki je poudaril, da je v Spodnji Savinjski dolini razvejena kulturna dejavnost, da pa bi morali več storiti na področju likovnih kolonij. O udeležencih kolonije in razstavi je govorila likovna pedagoginja Regina Mratinkovič, ki je povedala, da se je letošnje, 18. kolonije prijateljstva udeležilo 17 likovnih ustvarjalcev (Sa- lih Biščič, Liljana Bešvir, Anja Emeršič, Polona Gunde, Ida Jevšnik, Ina Gržina, Vid Hanžič, Marija Jelen, Urška Juhart, Kristina Kočevar, Mojca Korošec, Sandra Majhenšek, Darko Ocvirk, Slavi Pavšek, Irena Pev-nik, Andreja Slokar, Oskar Sovine), med katerimi sta bili tudi dve osnovnošolki. Predstavljajo se s 34 likovnimi deli. Razstavo odlikuje raznolikost slikarskih pristopov, od realizma do abstrakcije. Navdih so umetniki tudi tokrat našli na Polzeli in v njeni okolici. Številne in raznolike so podobe Gore Oljke, posebnost pa so podobe gradu Žovnek in Žovneškega jezera, kamor so se odpravili ustvarjat nekateri avtorji. Zanimivi so tudi formati del, od miniaturnih platen do velikih, ter številne slikarske tehnike. Razstava je bila odprta do 19. oktobra, za popestritev ob odprtju pa so poskrbeli polzelski tamburaši pod vodstvom Mije Novak. T. Tavčar Udeleženci kolonije Razstavlja Mirsad Begič V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 3. novembra odprta razstava akademskega kiparja Mirsada Begiča iz Ljubljane. O razstavi in kiparju je ob odprtju govoril likovni kritik Boris Gorupič. Kot je dejal, je avtor razstave slovenski kipar in risar bosanskega rodu. Kiparstvo je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1979, sedem let pozneje pa končal specialko pri Dragu Tršarju. Begič je avtor številnih javnih spomenikov in portretov po Sloveniji, med drugim je oblikoval spominsko glavo Janeza Drnovška, leta 2000 pa je prejel nagrado Prešernovega sklada za ciklus Ohranite sanje. Begič je eden tistih umetnikov, ki se ne pustijo pretirano fascinirati z dosežki našega časa, zato pa kaže toliko večjo občutljivost do vprašanj, ki spremljajo človeka od njegovih začetkov, od takrat, ko se začne zavedati sebe, svoje enkratnosti, nenadomestljivosti. Nekaj njegovih likovnih razmišljanj vsebuje tudi njegova nova razstava v Savinovem salonu, ki jo sestavljajo kipi manjšega formata in risbe. Razstavo je odprla podžupanja Občine Žalec Ivica Čretnik. T. Tavčar Utrinek z razstave 55 let MPZ Polzela Moški pevski zbor Polzela na jubilejnem koncertu Moški pevski zbor Polzela slavi v tem letu 55-letnico delovanja. Čeprav je njihova pesem že mnogo let prej odmevala s cerkvenega kora pri bogoslužju, je svoje mesto dobila pred 55 leti tudi na prosvetnem odru. To obletnico so člani zbora zaznamovali s koncertom. Ljubezen do slovenske pesmi in petja je pevce spodbujala, da so po napornem delu na kmetiji, v šoli ali tovarni, prihajali na pevske vaje in tudi na nastope. Njihova pesem je bila vedno ubrana, naj so peli ob veselih ali žalostnih trenutkih. Moški pevski zbor Polzela vodi zadnjih nekaj let Mija Novak, število pevcev pa se je v letih obstoja gibalo od 18 do 30. Na koncertu v soboto, 11. oktobra, v dvorani Kulturnega doma Polzela so pevcem podelili tudi Gallusova odličja. V imenu Javnega sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Območne izpostave Žalec, je odličja podelil Marko Slokar. Srebrno Gallusovo značko, za 15 let sodelovanja v zboru, so prejeli Alojz Basti, Boštjan Novak, Primož Vasle in Ivan Vodovnik. Zlato Gallusovo odličje, za 25 let prepevanja v zboru, so prejeli Jože Čas, Milko Divjak, Franc Likeb, Branko Novak, Jože Novak, Milan Palir, Konrad Pižorn, Rudi Pilko, Stanko Novak mlajši in zborovodkinja Mija Novak. Gost koncerta je bil moški pevski zbor iz Rothenbacha iz južne Nemčiji. Ob koncu so skupaj zapeli Slomškovo pesem En hribček bom kupil. T. T. Nazaj v srednji vek Prizor dela, igranja in druženja v srednjem veku Na OŠ Griže so se v torek, 21. oktobra, vrnili v srednji vek. Ta dan so v obliki kulturnega dne in dneva odprtih vrat namreč zaokrožili celoletni projekt, ki so ga posvetili človeku, ki nam je dai ime in prvo slovensko knjigo, Primožu Trubarju. Za uvod v kulturni dan so se dan prej odpravili na ogled razstave, pripravljene temu velikemu Slovencu v čast. Z zanosom in posebno energijo se je v Primoža Trubarja vsaj za nekaj šolskih ur prelevil učenec 8. razreda Tim Zakošek. V torkovem popoldnevu so učencem in ostalim gostom pričarali okolje in življenje, ki so ga živeli v Trubarjevem času. S srednjeveško glasbo, baklami, menihi... O projektu nam je več povedala vodja kulturnega dne Polona Čmer. »Delo smo zastavili v obliki delavnic. Učenci od 1. do 5. razreda so izdelovali knjižna kazala, mošnjičke, pisali s trskami in peresi, ustvarjali iz gline in spoznavali srednjeveške igre. Pri delu so se jim pridru- žili tudi prijatelji iz POŠ Liboje. Učencem od 6. do 9. razreda po smo ponudili 17 delavnic, v katere so se razporedili po svojem zanimanju. Učili, ustvarjali, raziskovali in spoznavali so nove stvari v naslednjih delavnicah: priprava spletne strani, čarovništvo, grajski pisarji - kaligrafija, kaj je novega med zvezdami, medicina in zdravilstvo 16. stoletja, moda v 16. stoletju, jedilnik v času Primoža Trubarja, plesi v Trubarjevem času, šport nekoč in danes, kovanje denarja in izdelava pečatov, glasba v Trubarjevem času, izdelava papirja, knjigoveška delavnica, sejem starin, starih knjig in listin, grafična delavnica, Trubarjevi kraji in germanizmi v Trubarjevih besedilih. Trubarju smo se poklonili tudi v Domu Svobode Griže, kjer smo si ogledali predstavo v izvedbi KUD Velike Lašče s prodornim naslovom Abecedari. Ponosni smo, da smo vsem učencem naše šole vsaj za drobtinico približali očeta našega naroda in se poklonili človeku, ki je pustil pečat za vedno.« D. Naraglav Dežela socializma V avli Doma Svoboda Griže, ki je od letos urejena tudi kot galerijski prostor, so do zdaj pripravili kar nekaj razstav. Ena izmed njih je bila tudi razstava mladega fotografa in domačina Žige Gričnika, člana uspešnega fotografskega društva Svit Celje. Žiga Gričnik je tokratno razstavo, ki jo je pripravil na povabilo KD Svoboda Griže, poimenoval Dežela socializma. Z njo je na- mreč predstavil latinsko-ameri-ško otočno državo Kubo, kjer je poleg Kitajske in Severne Koreje še najbolj trdno zasidran socialistični družbeni red. Ob odprtju razstave, ki se je je udeležilo veliko ljudi, so pripravili prijeten kulturni program. Igrala je tolkalna zasedba Šus, program pa je povezoval David Sopotnik. Ob tej priložnosti je zbrane nagovoril tudi predsednik fotografskega društva Svit Celje Marko Rebov. Pohvalil je fotografije in opus kot celoto ter izjemno nadarjenost Žige Gričnika, ki se je v zelo kratkem času razvil v izjemnega fotografa, ki vedno znova preseneča. Razstava je bila nekaj posebnega tudi zaradi vzdušja, ki je sledilo po uradnem delu. Poleg koktajla Cuba Libre, ki ga je ves večer pripravljal Joži Krašovec, so gostje uživali ob zvokih kubanske glasbe in se tako družili do poznih večernih ur. D. N. Kaj je danes narobe z islamom? Društvo Znamenje iz Petrovč, pater Ivan Arzenšek in Srečko Rehar so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec v torek zvečer predstavili zanimivo knjigo z naslovom Kaj je narobe danes z islamom?, Poziv k poštenosti in prenovi, avtorice Irshad Manji. Ta knjiga je odprto pismo vsem zavzetim ljudem po svetu -muslimanom in nemuslimanom. To je analitična (samo)kritika islama, bojevita, samoironična, to je predvsem brezpogojno odkritosrčno napisan prikaz stanja in analiza tega stanja, s čimer avtorica zavestno veliko tvega, celo ogroža svoje življenje. Mnogi jo primerjajo s Salmonom Rushdiejem, New York Times pa ji je celo nadel vzdevek »najhujša nočna mora Osame bin Ladna«. Avtorica pogumno sooča svoje sovernike z njihovimi lastnimi protislovji in jim očita trdovratno molčanje ob očitnih napakah in spornih dejanjih. Razloži, zakaj se zavzema za prenovljeni islam, kakršen bi sodil v 21. stoletje, in zakaj imajo pri tej prenovi središčno vlogo prav nemuslimanski 'zahodnjaki'. Med glavne teme, ki jih obravnava, uvršča seveda vprašanje podrejenosti žensk v islamu, za katero ne vidi prave potrditve v Koranu. Poziva tudi k prenehanju obtoževanja Zahoda; za krizo v islamu niso krive ZDA, ampak se, kot pravi, “rakasti tumor” začenja pri muslimanih samih, saj se navsezadnje v večini državljanskih vojn po svetu pobijajo muslimani med seboj. V knjigi pokaže, kako lahko muslimani znova najdejo pot do islamske tradicije neodvisnega razmišljanja - Ijtihad, ki je cvetelo med 9. in 11. stoletjem. Sebe imenuje Muslim refusenik, in to ne zato, ker bi odklanjala islam in ne bi hotela biti muslimanka, ampak zato, ker noče, kot pravi, biti del vojske avtomatov v imenu Alaha. Sooči se s Koranom in razčleni določene zmotne interpretacije besedila Korana. Glede na moto, ki si ga je postavila Slovenija ob začetku predsedovanja Evropski skupnosti, je predstavitev knjige Irshad Manji slovenski publiki živ prispevek k udejanjanju medkulturnega dialoga. Ta knjiga je bila že takoj ob izidu leta 2003 izjemno odmevna uspešnica in je danes prevedena že v 30 jezikov. Avtorico redno vabijo na najuglednejše univerze in druge institucije po svetu, kjer predava o liberalni reformaciji islama in posebej o vlogi žensk v njem. Irshad Manji zagovarja potrebo po združevanju posameznikov in organizacij različnih etničnih porekel in verskih prepričanj, ki bi skupaj, koordinirano ščitili evropske vrednote in interese pred avtoritarnimi ideologijami, bodisi verskega bodisi političnega značaja. Tako Irshad Manji prispeva k udejanjanju uveljavljanja človekovih pravic, svobode zavesti, osebnih svoboščin in pluralizma miroljubnih idej. T. Tavčar Trubar pred slovensko procesijo Igralec Anatol Štern Trubar pred slovensko procesijo Letos Slovenci obeležujemo 500-letnico rojstva Primoža Trubarja. V čast temu velikemu Slovencu je Medobčinska splošna knjižnica Žalec v sode- lovanju z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec v dvorcu Novo Celje organizirala uprizoritev monodrame dr. Matjaža Kmecla Trubar pred slovensko procesijo v izvedbi dramskega igralca Anatola Šterna. V lepem ambientu dvorca Novo Celje je goste najprej pozdravila direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik in jih z nagovorom popeljala v razburkano 16. stoletje, ko je bil Primož Trubar, tokrat v podobi in utelešenju Anatola Šterna, tisti mož, ki je govoril to besedilo. V svojem »nigdirdomu«, to je izgnanstvu, v katerem je preživel pol življenja, pregleduje, kaj je pod končno črto še ostalo. Obenem iz tega pregledovanja nastaja nekakšen testament za Slovence, hotel je popeljati svoje ljudstvo v enakopravnost pred Bogom in svetom. T. T. Proslavili Trubarjev jubilej S prireditve Trubar v naših srcih Na OŠ Polzela so na svečani prireditvi, ki jo je spremljala bogata razstava izdelkov učencev centralne šole, podružnične šole in vrtca, predstavili projekt o Primožu Trubarju. Septembra je potekal celostni kulturni dan z ustvarjalnimi delavnicami in ogledom gledališke predstave Marjana Marinška Intervju s Trubarjem. Učenci so nato likovno, literarno in gledališko poustvarjali, pripravili pokušnjo srednjeveških kuharskih dobrot in izdali tematsko številko šolskega glasila, ob njem pa še spletni časopis. Prireditev z naslovom Trubar v naših srcih je potekala v sklopu praznovanja 10-letnice Občine Polzela, zato so se je poleg staršev, učencev in delavcev za- voda udeležili tudi predstavniki Občine Polzela in drugi gostje. Vse prisotne pa je nagovorila ravnateljica Valerija Pukl, ki je posebej poudarila Trubarjevo izjemno ljubezen in pripadnost slovenskemu narodu, hkrati po-'vezovalnost z Evropejci. To pa so vrednote, ki jih Slovenci prav v tem času še kako potrebujemo. T. Tavčar Kavarniški večeri in kinotečna ponudba Od septembra se v kavarni Mignon v Žalcu vsak prvi petek v mesecu ob 20. uri dogajajo kavarniški večeri, vsak drugi petek pa na isti lokaciji in ob isti uri predvajajo kinotečne filme. Za nami sta že dva kavarniška večera in dve predvajanji kinotečnih filmov, Glasbeno-literarno društvo Aletheia, ki jih organizira, pa je s prvimi odzivi zadovoljno, nam je povedal Robi Leban. Glasbeno-literarno društvo Aletheia je kavarniške večere pravzaprav preselilo z Vranskega, kjer so pripravili deset zanimivih večerov. Prav zato so prvega v Žalcu poimenovali kar 11. po vrsti. Zaradi nabitih dogajanj ob občinskem prazniku je bil izjemoma drugi petek v mesecu. Gostje na 11. kavarniškem večeru 12. septembra so bili Katja Plaskan, mlada pesnica iz Žalca, in člana skupine Sixmore iz Šešč pri Preboldu, Rok Siter in Matic Melanšek, ki sta poskrbela za rockovsko obarvano glasbeno spremljavo. »Katja, kljub svoji mladosti, ustvarja z zrelostjo člo- veka, za katerim je mnogo več kot šestnajst let življenja. Njeno delo je združitev daru in discipline, pripravljenosti trdo delati in doseči več. Predstavila se je torej mlada, nadarjena, subtilno pronicljiva duša, ki se je resno lotila pesništva,“ nam je o nastopu mlade pesnice povedal Robi Leban. Na 12. kavarniškem večeru 3. oktobra pa se je predstavila pesnica in pisateljica Barbara Jelen, ki je članica celjskega literarnega društva, redno objavlja v številnih literarnih revijah in je članica uredniškega odbora literarne revije Vpogled iz Žalca. Tokrat je predstavila svojo poezijo. „Zanjo velja, da goji zelo subtilen in dorečen pesniški izraz - liriko, prežeto z globjim, včasih tudi tpkim občutenjem sveta in podano na svež in samosvoj način. Slednji je razviden predvsem v njeni drugi pesniški zbirki Cvetovi časa. Zbirko pa odlično dopolnjuje tudi precej haikujev, japonskih trivrstičnih pesmi, ki postajajo čedalje popularnejše tudi pri nas.“ Za glasbeni okvir večera je poskrbela Eva Zavšek, ki je vsestranska in profilirana umetnica. Igra klavir in različna tolkala, marimbo, ksilofon, vibrafon, bobne ... Zaradi dogajanj ob občinskem prazniku so organizatorji nekoliko prestavili tudi 1. kinotečni večer, ki je bil 13. septembra. Predvajali so biografsko dramo Edith Piaf - Življenje v rožnatem (režija: Olivier Dahan, 2007). Na 2. kinotečnem večeru 10. oktobra pa so predstavili dokumentarni film o legendarni skupini Buldožer - 4 koncerti za Buldožer in ... (Rudi Uran, 2007). Dokumentarec prikazuje lansko turnejo te legendarne skupine, ki se je po dolgem času odločila preizkusiti, kako aktualna je njihova glasba danes. Vsekakor za začetek dober poskus, da v Žalec ponovno pripeljejo film. Ambicija organizatorjev pa je, da spodbudijo zanimanje tudi v prihodnje in predvajajo še kakšen umetniški film (film, ki ni "mainstream”, ni v hollywoodski produkciji), še kakšen dokumentarni film in zamujeno uspešnico. L. K. V jesen življenja, razstava Avtorica knjige Zinka Okorn in Jolanda Železnik Beseda je spodbudila besedo. Nastala je zgodba, potem še ena, pa še ena ... Naenkrat jih je bilo toliko, da jih je bilo dovolj za knjigo, ki je dobila naslov V jeseni življenja: ži- vljenjske zgodbe Zinke Okorn. Izšla je v samozaložbi, predstavitev knjige pa sta v kulturnem domu v Grižah pripravila Medobčinska splošna knjižnica Žalec in KUD Svoboda Griže. Z avtorico knjige Zinko Okorn je kramljala Jolanda Železnik, slovensko ljudsko pesem pa so prepevale pevke iz skupine Jelke, ki jih vodi Valčka Gnus. Dogajanje je z diatonično harmoniko popestril tudi Matic Okorn, učenec Roberta Golič-nika, in navdušil lepo število obiskovalcev. Na priložnostni razstavi je avtorica knjige predstavila del svoje ročne ustvarjalnosti: rože iz kvačkanca in krep papirja, punčke in ostale izdelke iz ličja, glinene izdelke, vezenine, čipke in še veliko drugih, občudovanja vrednih izdelkov, ki izražajo veliko potrpežljivost in ljubezen do ohranjanja slovenske identitete. T. T. Koncert skupine Primule V programu prireditev ob občinskem prazniku je bil tudi koncert vokalne skupine Primule, ki so ga pripravili v prenovljenem kulturnem domu na Polzeli. Vokalna skupina Primule deluje od leta 2002 v okviru Kulturno-umetniškega društva Polzela. Njen repertoar se iz leta v leto spreminja, od ljudskih, umetnih, zabavnih, lahkotnih pa vse do zahtevnejših pesmi. Člani skupine poleg številnih drugih nastopov vsako leto sodelujejo na srečanju malih vokalnih skupin v Šeneku, na občinskem srečanju pevskih zborov in vokalnih skupin na Gori Oljki in na območni reviji pevskih zborov, pripravijo pa tudi letni koncert. Vokalno skupino Primule že od vsega začetka vodi Tina Novak. Letos so bili gostje njihovega koncerta dalmatinska klapa Mali grad iz Kamnika. Njihov repertoar zajema tradicionalno dalmatinsko glasbo in novejše priredbe, pisane za tovrstne sestave. Vokalni skupini sta navdušili številne poslušalce, saj njihovo izvajanje ni seglo samo do ušes, ampak vse do duše in srca. - T. Tavčar Med nastopom skupine Primule Mustang praznoval 10-letnico Predsednik društva Mustang Milan Košenina s svojima konjema Konjeniško društvo Mustang Gomilsko praznuje letos že 10-letnico svojega obstoja. Jubilej so slovesno praznovali prejšnji mesec na svojem ranču v Grajski vasi, kamor so prijezdili ali se pripeljali s konjsko vprego, v čudoviti paradi z glasbenim spremstvom zreškega pihalnega orkestra. Nevsakdanja parada z mno- žico konj in konjskih vpreg se je podala na pot izpred Doma krajanov Gomilsko, kjer je tudi sedež društva, ki ga je pred desetimi leti ustanovilo deset ljubiteljev in lastnikov športnih in hladnokrvnih konj: Ivi Rančigaj, Viki Jelen, Ivan Rančigaj, Andrej Urankar, Marko Grašinar, Štefan Lončar, Rok Lončar, Janez Pristalič, Silvo Lenko in Milan Košenina, ki je vsa ta leta tudi predsednik društva. Praznovanja jubileja so se s svojimi konji udeležili članice in člani iz KK Ganymed, Ko-njerejskega društva Zgornje Savinjske doline, KD Šmartno ob Paki, KD Celje, šmarske, savinjske, pohorske, šaleške, malteške, pireške in topo-lovške konjenice ter Jahalnega društva prijateljev Petre. Podporo domačemu društvu pa so poleg župana Občine Braslovče Marka Balanta z udeležbo na jubilejni prireditvi izkazali tudi številni drugi pomembni gostje. Na tekmovanju je nastopilo 12 vpreg in 17 jahačev. Na tekmovanju dvovpreg sta prvo mesto osvojila voznik Robert Vrhovnik in sovoznik Janez Peternel iz KK Ganymed, drugo mesto sta zasedla voznik Marko Ročnik in sovoznik Uroš Blekač iz KD Zgornje Savinjske doline, tretje mesto pa voznik Anton Puncer in sovoznik Peter Puncer, prav tako iz KD Zgornje Savinjske doline. V spretnostnem jahanju je bila najuspešnejša Katja Jagodič iz šmarske konjenice, drugo Rifelj tretji Primož Rifelj, član Konjeniškega kluba Ganymed Žalec, je na konjeniškem turnirju za svetovni pokal v preskakovanju ovir v Atenah s kobilo Calandro osnovni parkur odhajal brez napak in v finalu (baražu) po doseženem času osvojil odlično tretje mesto. Z dobro predstavo v Grčiji je uspešno opravil tudi kvalifikacije za nastop na evropskem prvenstvu naslednje leto. T. T. mesto je zasedel Robi Turnšek iz KD Mustang in tretje Vinko Stiplovšek, prav tako iz šmarske konjenice. Za popestritev dogajanja je poskrbelo Kinološko društvo Pluton, ki je predstavilo svoje pse in njihovo znanje. Tudi tokrat pa so pripravili tradicionalno konjsko tombolo. D. Naraglav Primož Rifelj V Žalcu 75 mladih šahistov Tudi člani upravnega odbora in starši S tekmovanja mladih šahistov v Žalcu Šahovski klub Žalec je v sti Žalec v telovadnici I. OŠ počastitev praznika Obči- Žalec pripravil 2. turnir v ne Žalec in Mestne skupno- pospešenem šahu, ki se ga je udeležilo 76 mladih šahistk in šahistov iz Slovenije in Hrvaške. V sklopu tekmovanja je potekala tudi slikarska razstava šahistke ŠK Žalec Suzane Švent. Najboljši iz celjske regije so bili David Brinovec iz ŠK Žalec v kategoriji do 8 let, Zoja Zorko iz ŠK Celje je v kategoriji do 10 let osvojila tretje mesto, Miha Bombek iz ŠK Žalec je v kategoriji do 12 let prav tako zasedel tretje mesto, Nejc Flander iz ŠK Celje pa je v kategoriji do 14 let pristal na drugem mestu. T. T. Pet medalj za Nestorjevce Na 10. mednarodnem karate turnirju HYPO POKAL 2008, ki je 18. oktobra potekal v Sevnici, so člani KK Nestor osvojili kar pet medalj. Na turnirju je sodelovalo 404 tekmovalk in tekmovalcev iz 47 klubov iz Hrvaške, Poljske, Švice, Romunije in Slove- nije, med njimi 10 članov KK Nestor iz Žalca. Kiti Smiljan je osvojila 1. mesto v katah med mlajšimi deklicami. Tilen Smiljan in Sebastian Kantužer sta v športnih borbah osvojila 1. mesto, Matic Potočnik 2. mesto in Špela Uplaznik 3. mesto. Iris Dolenc in Neja Rom Zu- panc sta v borbi za 3.. mesto izgubili in na koncu zasedli peto mesto. Tekma je bila po besedah Damirja Vrbaniča iz KK Nestor zanimiva tudi zaradi tega, ker so sodelovali številni reprezentanti in nosilci medalj z evropskih in svetovnih prvenstev. L. K. Srečanje upokojencev športnikov Društvo upokojencev Andraž nad Polzelo je ob prazniku Občine Polzela organiziralo 2. športno srečanje upokojencev za prehodni pokal. Na tekmovanju je nastopilo 173 udeležencev iz 11 društev, pomerili pa so se v štirih disciplinah ekipno in posamezno. Rezultati streljanje z zračno puško ekipno člani: L Prebold 311 krogov, 2. Ponikva pri Žalcu 310, 3. Žalec 294; posamezno: 1. Kavalar (DU Levec) 85, 2. Kričej (Žalec) 82, Zatler (Žalec) 82; ekipno članice: 1. Vrbje 288, 2. Šempeter 287, 3. Žalec 254; posamezno članice: 1. Glušič 86 krogov, 2. Breznik 81 (obe Vrbje), 3. Fužir (Šempeter) 81; metanje krogov člani ekipno: 1. Ponikva pri Žalcu 64 krogov, 2. Vrbje 60, 3. Šempeter 59; posamezno člani: Goršek (Žalec) 20 krogov, 2. Lesjak (Vrbje) 19, 3. Klovar (Šempeter) 18; ekipno članice: Ponikva 67 krogov, 2. Andraž nad Polzelo 60,3. Šempeter 59; posamezno članice: 1. Jelen 20, 2. Lešnik 20, 3. Veler 19 (vse Ponikva pri Žalcu); metanje pikada ekipno člani: 1. Andraž nad Polzelo 54 krogov, 2. Šempeter 516, 3. Prebold 493; posamezno članice: 1. Jelen ( Ponikva pri Žalcu) 142 krogov, 2. Juhart (Griže), 3. Lužar (Vrbje) 132; rusko kegljanje ekipno člani: 1. Šentilj 127, 2. Andraž nad Polzelo 122, 3. Ponikva pri Žalcu 119; posamezno člani: 1. Rebernik 39 (Andraž nad Polzelo), 2. Borštner 37, 3. Rotovnik 35 (oba Šentilj); ekipno članice: 1. Vrbje 117,2. Prebold 111,3. Andraž nad Polzelo 107; posamezno članice: 1. Žohar (Žalec) 37, 2. Jelen (Ponikva pri Žalcu) 32, Štorman (Prebold) 32 podrtih kegljev itd. Prvouvrščene ekipe so prejele pokale, prvi trije posamezniki v vseh disciplinah pa medalje. Prehodni pokal je osvojilo DU Ponika pri Žalcu. T. Tavčar Atletski klub Žalec je na atletskem stadionu v Žalcu v petek, 17. oktobra, pripravil interni atletski miting. To je bilo tudi njihovo letošnje zadnje tekmovanje na prostem. Atletski miting je bil sestavljen iz petih disciplin, in sicer skoka v daljino, teka na 60 m, skoka v višino, meta krogle in teka na 1000 m. Tekmovanje tokrat ni bilo lo- čeno po starostnih kategorijah, temveč samo po spolu. Kot nam je povedal predsednik AK Žalec Lucijan Tominšek, so se poleg atletov AK Žalec tekmovanja, bolj za šalo kot zares, udeležili nekateri člani upravnega odbora kluba, pa tudi starši atletov. Sledilo je družabno srečanje v prostorih AK Žalec, kjer so pekli kostanj, starši, atleti in aktivni člani AK Žalec pa so imeli priložnost, da se bolje spoznajo. Treningi se bodo oktobra počasi preselili v telovadnico I. osnovne šole Žalec, le občasno pa bodo tudi v zimskem času trenirali na stezi. Prihodnje leto se bo sezona atletike v Žalcu, prav tako, kot se je zaključila, začela z internim mitingom in družabnim srečanjem. V. T., L. K. Aljesanovci uspešni tudi v Nemčiji Udeleženci tekmovanja v Nemčiji V nemškem mestu Han-nau je prvi vikend v oktobru potekal mednarodni turnir ECC v ju jitsu borbah in duo sistemu. Tekmovanja se je udeležilo 580 tekmovalcev iz 16 evropskih držav, med nji- mi tudi šest tekmovalcev iz Ju jitsu kluba Aljesan Šempeter skupaj s predsednikom kluba in trenerjem Aleksandrom Jelenom. V izjemno veliki konkurenci držav in tekmovalcev jim je uspelo osvojiti eno srebrno in eno bronasto medaljo ter še nekaj dobrih uvrstitev do 9. mesta. Najuspešnejša je bila Sabina Predovnik v kategoriji mladink + 70 kg, ki je osvojila srebrno medaljo, med moškimi predstavniki pa Žan Artelj v kategoriji kadeti - 50, ki je osvojil bronasto medaljo. Z doseženim petim mestom se je med kadetinjami - 70 kg s tekmovanja vrnila Barbara Stiplošek, David Štraus in Luka Melanšek pa sta pri kadetih osvojila sedmo mesto. To biro rezultatov zaokroža z devetim mestom Katja Topo-všek, ki je nastopila v kategoriji članic - 55 kg. D. N. Srečanje med naselji Zveza športnih društev Občine Polzela je ob praznovanju 10. praznika Občine Polzela organizirala 2. športnorekreativ-no srečanje med naselji občine. Od desetih krajevnih odborov se jih je srečanja udeležilo pet. Pomerili so se v malem nogometu, streljanju z zračno puško, suvanju krogle, teku in balinanju. Po štirih urah in pol medsebojnega tekmovanja je prvo mesto osvojil Krajevni odbor zasel- S turnirja v malem nogometu kov Sevčnik, Podsevčnik, Jajče, tretje mesto pa se je uvrstila eki-drugo Krajevni odbor Brezovec, pa Krajevnega odbora Breg pri Hotunje, Lovče, Topolovec, na Polzeli. T. T. ■ banka e@!je «a« POHŠTVO *rialav ZADNJE ŠPORTNE VESTI _■:/ I J ZKŠT ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si TbI.: 03 712 12 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net Prva zmaga v elitni konkurenci Hopsi odlično začeli Prodajo vstopnic: TIC Žalec, tel.: 710 04 34 Petek, 7. 11.2008, ob 20.00 DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC FUZBAL JE VSE! Monokomedija z Gojmirjem Lešnjakom Gojcem Ena od akcij Šempetrank s prve zmagovalne tekme v elitni druščini prvoligašic Odbojkarice OK Aliansa so v tekmi 2. kroga 1. DOL Radenska Naturelle s 3 : 0 premagale Benedikt in tako zabeležile svojo prvo zmago v elitni slovenski konkurenci. Tekmo si je v šem-petrski dvorani ogledalo več kot 350 gledalcev. Sodnika sta bila Resanovič in Perčič iz Kamnika. V uvodnem dvoboju pred domačimi gledalci so Šem-petranke prepričljivo premagale Benedikt, za katerega je očitno, da ga čaka hud boj za ohranitev prvoligaškega statusa, še posebno, ker tudi njegovi tuji okrepitvi nista pokazali, da gre za posebno kakovostni igralki. Uspešni mladi skakalci med 41 tekmovalci iz vse Slovenije. Mlada nadebudneža trenirata pod budnim očesom trenerja Stanislava Grma. Njihov klub se je udeležil tudi mednarodnega tekmovanja Alpe Adria Tour, to je turneje štirih skakalnic, ki je potekala v Sloveniji, Italiji in Avstriji. Na tekmovanju je Timi Zajc zasedel skupno 1. mesto v kategoriji dečki do 8 let, Jaka Mu-hedinovič pa skupno 4. mesto v kategoriji dečki do 7 let. L. K. Prva tekma v najmočnejši ligi in vzdušje na tribunah sta opravila svoje, tako da so Šempetranke potrebovale kar nekaj časa, da so se znebile treme in umirile roke. Dekleta iz Benedikta so njihovo nezbranost znale izkoristiti in prišle v vodstvo 5:1, toda rezultat se je hitro spremenil. Domače igralke so po odličnih petih minutah prišle do vodstva 8 : 7, do konca niza pa so tekmice povsem nadigrale. Tudi na začetku drugega niza so bile v prednosti igralke Benedikta, ob drugem tehničnem odmoru so celo vodile 16 : 9. A to ni zadostovalo za izenačenje, saj so se domače igralke še pravočasno zbrale in z delnim izidom 10 : 1 spremenile zaostanek v vodstvo, ki so ga znale obdržati do konca. Tretji niz je Aliansa rešila že na začetku, saj si je priigrala vodstvo 6 : 0, nato pa ga z dobro igro celotnega moštva zadržala. D. N. Na državnem prvenstvu v smučarskih skokih, ki je 5. oktobra potekalo v Ihanu, sta bila v kategoriji dečki do 9 let uspešna Timi Zajc iz Hramš (letnik 2000), ki je postal državni prvak, in Jaka Muhedinovič iz Ka-saz (letnik 2001), ki je zasedel 11. mesto. Tekmovalca iz naše doline, ki sicer trenirata v smučarskem društvu Vizore pri Novi Cerkvi, sta pomemben uspeh dosegla Zaključno tekmovanje za 3D V 3. krogu I. slovenske ! košarkarske lige so Hopsi s Polzele gostovali pri domžalskem Heliosu in srečanje izgubili z rezultatom 100 : 71. Rokometašice RK Celeia Žalec so v 6. krogu I. slovenske rokometne lige gostovale pri Olimpiji v Ljubljani in srečanje izgubile z rezultatom 23:39. Odbojkarice OK Aliansa Šempeter so v 3. kolu 1. slovenske ženske odbojkarske lige na gostovanju proti ekipi s Ptuja zmagale 3:1. Odbojkarji SIP Šempetra so v 3. kolu I. slovenske odbojkarske lige doma proti Krki iz Novega mesta srečanje izgubili z rezultatom 3 : 0. V 3. kolu III. slovenske odbojkarske lige je druga ekipa SIP Šempetra srečanje proti ekipi Črna na Koroškem doma izgubila 3 :2 v setih. V 2. krogu 3. slovenske košarkarske lige vzhod so košarkarji Prebolda gostovali v Rušah in srečanje izgubili z rezultatom 73 : 85, v ligi center pa je ekipa Vrani Vransko doma premagala ekipo KK Kranjska Gora 54: 78. Zbral: T.T. Mali skakalci, veliki skoki Hopsi s Polzele so letošnjo novo košarkarsko sezono začeli odlično. Tudi okrepitve so se izkazale za učinkovite. Še posebno velja za temnopoltega, 208 centimetrov visokega Showna Kinga, saj je ta igralec gonilna moč tako v napadu kot v obrambi. Seveda gredo pohvale tudi Marku Šamaniču. Po treh kolih so Hopsi zabeležili dve zmagi v gosteh in poraz doma. Najprej so na dveh gostovanjih premagali ekipo Mercator Škofja Loka in nato še Novogoričane. V prvi tekmi v 3. krogu pa so doma gostili ekipo Geoplin Slovan. Polzelani so večji del srečanja proti favoritu iz Ljubljane vodili za osem točk, a na koncu sklonjenih glav zapustili dvo- Novinci v novi sezoni pri Hopsih: temnopolti Shawn King, Danijel Vujasinovič in Marko Šamanič rano na Polzeli, ki je bila po dveh gostujočih zmagah Hop-sov nabito polna. Hopsi so minuto pred koncem še vodili 70 : 74, nato pa jih je zapustila sreča in ob koncu so izgubili 74 : 75. Hopsi odlično nastopajo tudi v pokalu Košarkarske zveze Slovenije. V 5. krog gredo po dveh zmagal nad ekipo Branik iz Maribora in imajo tako velike možnosti, da se uvrstijo na zaključni turnir. T. Tavčar Lokostrelski klub Sokol z Ložnice pri Žalcu je 18. oktobra priredil zaključno lokostrelsko tekmovanje za 3D slovenski pokal. Tekmovanje je v lepem vremenu potekalo na lokostrelskem strelišču na Ložnici, v bližnjem gozdu ter okolici jezera Tajht na Ložnici. Tekmovalci so ciljali na makete živali v različnih velikostih. Člani Lokostrelskega kluba Sokol so dosegli kar sedem uvrstitev med tri najboljše v posameznih kategorijah. Prvo mesto so osvojili Mitja Salober v konkurenci članov in stilu goli lok, Gašper Antloga v konkurenci članov in stilu instiktivni lok in Luka Pevec v konkurenci mladincev in stilu goli lok. Drugo mesto sta si pristrelja-la Benjamin Skubic pri mladincih - dolgi lok in Denis Salober pri dečkih - goli lok. Z bronastima medaljama za tretjo mesto sta se okitila Samo Železnik, dečki - dolgi lok in Jernej Križan, dečki -goli lok. Tekmovanje je uspelo in LK Sokol se je tudi v tem pogledu dobro izkazal, z doseženimi rezultati pa potrdil, da v klubu delajo zelo dobro, predvsem pa veliko pozornost namenjajo mladim. D. Naraglav Prvo mesto Blaž Kalister iz Postojne, drugo mesto Denis Salober in tretje Jernej Križan Deset let delovanja kluba Sun Braslovče nastopov na največjih tekmovanjih potrebujejo prostor, ki jim je ob optimalni razporeditvi treningov vedno na razpolago. V športnem centru so poskrbeli tudi za tae bo ter individualni trening za vse, ki se želijo posebej posvetiti vadbi. V prihodnje načrtujejo tudi vadbo drugih oblik borilnih veščin, prilagojene treninge za starejše udeležence in še kaj zanimivega se bo našlo. Ob odprtju centra sta zbrane pozdravila lastnik Rekreacijskega centra Cizej Janko Cizej in vodja Športnega centra Sung Simon Jan, simbolično pa sta trak prerezala najuspešnejša tekmovalca taekwondo kluba Sun Braslovče Sabina Bec in Mitja Potočnik. Prireditev je pod šotorom popestril Moj radio iz Velenja ter skupina Legalo Criminale. Obiskovalci so si lahko ogledali kratek film o klubu in film o njihovem najuspešnejšem tekmovalcu Mitju Potočniku, ki se pripravlja za nastop na profesionalnem taekwondo turnirju PRO TAEKWONDO. Več informacij o Športnem centru Sung najdete na spletni strani www.tkd-sun.com. D. N. Simonu Janu uresničila velika želja po ureditvi lastnega športnega centra borilnih veščin. Praznovanje 10-letnice delovanja so člani kluba, somišljeniki, pokrovitelji in ostali obiskovalci praznovali v soboto, 11. oktobra, in sicer ob uradnem odprtju Športnega centra Sung v Orli vasi. Simon Jan je namreč v RC Cizej uredil športno dvorano, v kateri lahko izvajajo borilne veščine, samoobrambo, rekreacijo in ostale aerobne vadbe. V novem športnem centru so svoje mesto dobili tudi člani TKD kluba Sun Braslovče, ki za nadaljevanje uspešne tradicije Športno košarkarsko društvo KOŠ Polzela bo tudi letos organiziralo tradicionalno, že petnajsto savinjsko košarkarsko ligo Brglez.com. Žrebanje bo 9. novembra, začetek tekmovanj pa predvidoma 23. novembra 2008. Tekmovanja bodo od novembra 2008 do februarja 2009 vsako nedeljo dopoldne v Športni dvorani Polzela. Tudi letos ni omejitev za registrirane igralce. Obeta se torej kakovostno tekmovanje z mnogimi zvenečimi imeni. Naslov prvaka brani ekipa Kamnoseštvo Vogrinec Parižlje. Dodatne informacije: 041 381 463,041 381 472. T.T. Ob odprtju novega športnega centra Taekwondo klub Sun Braslovče obeležuje 10-letnico delovanja. Ob tem jubileju se je članom in ustanovitelju ter glavnemu trenerju Liga Brglez.com petnajstič ** /lk bartta kf celji «MN POMšrvci sanka celie Pisma bralcev Ob dnevu duševnega zdravja Če je naša naravnanost do življenja zaupljiva, svetla in ljubezniva in če se navadimo v vsem in vseh odkrivati najprej dobro, potem se življenja ne bojimo. Potem so naši odzivi ustreznejši in bolj pravi. Pot življenja se začne odpirati sama, le stopiti moramo nanjo. Dobro je, da nas na tej poti spremlja zdravje. V to ni všteto samo telesno, temveč tudi zdravje našega duha. Ljudje smo nemirne duše in ker duh veje povsod, je dobro, da na široko odpiramo naša vrata, vrata naših src, da nas le-to najde ter obogati. V Domu Nine Pokorn smo v okviru dneva duševnega zdravja 9. in 10. oktobra za stanovalce, svojce stanovalcev in zaposlene pripravili prijeten program. Gospa Zagožen in gospod Markič z Urada varuha človekovih pravic sta pripravila predavanje na temo »Tudi osebe v duševnem zdravju imajo pravice«. Seznanila sta nas s sprejetim zakonom o duševnem zdravju in s pravicami vsakega posameznika. Številna vprašanja s strani stanovalcev dajejo vedeti, da se vse bolj zavedajo svojih pravic. Našemu povabilu so se odzvali tudi člani tolkalne skupine ŠUS iz Glasbene šole Risto Savin Žalec. Z odigranimi skladbami so nas popeljali v čudoviti svet, kjer se veter igra z jesensko obarvanim listjem in nam polni dušo. Koncert je z branjem poezije popestril tudi stanovalec Peter Benko. Najprej se je predstavil sam, s kasnejšimi recitali pa so se mu pridružili tudi zaposleni. Dan duševnega zdravja - 10. oktober smo stanovalci in zaposleni obeležili z delavnico, v kateri smo »drevesa življenja« zapolnili z jesensko obarvanimi »listi pravic«, ki so jih izrazili stanovalci. Nastale so čudovite krošnje pravic, ki smo jih veseli stanovalci in zaposleni. Andreja Lipar in člani novinarsko-debatnega krožka Monografija Polzele Ena izmed osrednjih prireditev ob 10. občinskem prazniku Občine Polzela, na katero je osebno vabil sam župan Ljubo Žnidar, je bila v četrtek, 2. oktobra, v mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli predstavitev Monografije Polzela. Prvo monografijo je Krajevna skupnost Polzela izdala že 1984. leta. V pričakovanju opisa nadaljevanja aktivnega življenja Krajevne skupnosti in sedanje Občine Polzela, sem se predstavitve udeležil. Prodajna razstava čudovitih rdečih monografij pred dvorano me je kar povlekla v nakup in bežen pregled le-te. Predstavitev je minila pestro in brez vprašanj. Pohitel sem domov, da si knjigo ogledam od bliže. Listam, gledam, berem, enkrat, trikrat, petkrat in kar ne morem verjeti, kaj nam je občina s sodelavci pripravila. Uvodna fotografija in še Območno združenje RK Žalec Šlandrov trg 20 a 03/571 66 16 Krajevna organizacija Rdečega križa Polzela ZAHVALA Spoštovani! Akcija Pomoč Tini za odkup stanovanja, ki je last družbe Polzela, tovarna nogavic, je zaključena. S pomočjo prispevkov dobrotnikov smo zbrali in poravnali 46 obrokov po 99,61 €. Tako je ostalo še 41 obrokov, ki jih bo Tina (ostala je sama), upajmo, zmogla. Dovolite, da se vam v imenu Krajevne organizacije Rdečega križa Polzela, ki deluje pod okriljem Območnega združenja Rdečega križa Žalec, za vaš prispevek iskreno zahvalimo. Verjamemo, da se dobrodelnost obrestuje. Zato je akcija tudi uspela. Še enkrat velik HVALA. Oktober 2008 Krajevna organizacija Rdečega križa Polzela nekatere med tekstom preveč poudarjajo hmeljarstvo, ki že dolgo ni več vodila kmetijska panoga kraja kot pred 20 leti s 117 hektarji površin. Danes je hmelja le za vzorec z okoli 5 ha. Temeljito so opisani verski spomeniki, cerkve, gradovi in malteški viteški red. Besedilo je tudi v angleščini. Opisan je tudi orglar, ki je pred 40 leti skoraj postal legenda. Prav je tako. Ni pa prav, da kot druga monografija kraja ni nadaljevanje prve. Od takrat do danes se je ogromno zgodilo na političnem, družbenem, kulturnem in gospodarskem področju, imamo nove stranke, bile so volitve... V knjigi ni nič ali le beseda o poligonu, štadionu, treh avtomobilskih salonih, o salonu pohištva, o kmetih, gostinstvu, obrtnikih, o raznih prodajalnah... Na 94. in 95. strani je ena lepših fotografij Vinka Skale-ta »Brv v Orovo vas« zrcalna. Večina fotografij nima podpisov in med nje so natresene zanimivosti. Najbolj pa me je prizadelo, ker so sestavljalci NAMERNO prezrli Planinsko društvo Polzela, ki bo prihodnje leto praznovalo 50-letni-co zelo uspešnega delovanja doma in med planinskimi društvi Slovenije. Namerno so prezrli tudi ponos Polzela-nov - planinski dom na Gori Oljki, v katerega smo skoraj vsi vložili velika materialna sredstva in na tisoče prostovoljnih ur. In za konec: »Monografija« ni monografija Polzele, ampak razkošen in pester ogleda vreden versko obarvan pristranski turistični prospekt. Škoda. Vili Vybihal, Polzela obiščite nas W ** in videli boste bolje Simona KODRIN, s. p. Delovni čas: Rimska cesta 35 p0n. - pet.: 8. - 18. ure 3311 ŠEMPETER sobota: 8. - 12. ure Tel.: 03/700 06 30 PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA dr. Arsena Janjiča Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure na tel.: 700 63 00. Četrtek, 13.11. 2008 Četrtek, 27.11. 2008 VABI VAS PRIJAZNA OPTIKA Simona MALI OGLASI Prodam skrinjo (200 1), pralni stroj, štedilnik 2x2, kombiniran hladilnik (vse Gorenje), sedežno garnituro -UGODNO. Možna dostava na dom. Inf.: 041 945 589,040 807 371. Picerija Verdi Verdi zaposli natakarja, osebo za pomoč v strežbi, kuharja - picopeka in osebo za pomoč v kuhinji. Informacije na tel. št. 041 602 493. Objavljamo prosto delovno mesto - VODJA PROIZVODNJE. Od kandidatov pričakujemo srednjo ali višjo izobrazbo strojne stroke, poznavanje kovinarske industrije, računalniško znanje (ACAD), delovne izkušnje na podobnem delovnem mestu, sposobnost vodenja manjše skupine, komunikativnost. Prijave pošljite na naslov Ogrevanje Sedeljšak d. o. o., Prapreče 25, Vransko 3305, ali se oglasite na sedežu podjetja po predhodni najavi na tel. 041 350 051 g. Avgust Sedeljšak. Starejši moški iščem starejšo vdovo, upokojenko za občasna gospodinjska opravila. Plačilo po dogovoru. Inf.: 051 265 354. Uredništvo obvešča, da je v skladu s sklepom programskega sveta mesečnika Utrip Savinjske doline z dne 27. marca 2007 maksimalna dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov s presledki. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca, opremljena pa tudi s telefonsko številko, na katerih je možno preveriti istovetnost besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev. Uredništvo Spolnost Področje, kjer smo pogosto nebogljeni, nevedni, kljub poplavi najrazličnejše literature na to temo. Nesporno je, da so najmočnejši človekovi nagoni potreba po zraku, hrani, vodi in spolnosti. Dovolj močna seksualna energija je pogoj za celovit razvoj človeka, kajti človek brez močne seksualne energije ni sposoben močnega ljubezenskega čustva. Seksualne energije se ne da zatreti ali premagati, kvečjemu jo je možno transformirati v ustvarjalnost, česar so (menda) sposobni samo izbranci. M. Foucault Zahodni človek je nenaraven predvsem zato, ker ga je Katoliška cerkev po lateranskem koncilu (leta 1215) napravila za spovedujoče se bitje. To bitje se prilagaja vnanjim normativom normalnosti in moralnosti, medtem ko so njegovi lastni notranji vzgibi postali tuji. Prekletstvo nad spolnostjo izhaja predvsem od katoliškega protispolnega ideologa in spreobrnjenca Avrelija Avguština, ki je v svoji razpravi zagovarjal za zdrav človeški razum absolutno nesprejemljiva stališča. »Telesno poželenje torej ne osta- ne kot substanca, kot na primer telo ali duh, temveč kot neka slaba afekcija, ki nas doleti kot bolezen ... Telesno poželenje pa se vendar vsak dan manjša v ljudeh, ki pazijo na zdržnost in krepost... nasprotno pa dobi nad onimi, ki se mu sramotno vdajajo, tolikšno moč, da često ne preneha divjati, iz dneva v dan vse bolj sramotno in predrzno, čeprav so njegovi udi že opešani od starosti... « H. Eilberg-Schwartz Katoliško omejevanje spolnosti izhaja iz judovske religije, kjer je zatiranje spolnosti porajalo homoseksualnost in odstope od normalne spolnosti. Višek judovske manipulacije z ljudmi pa je preganjanje homoseksualnosti. Spolnost je ena od najmočnejših človekovih potreb. Kdor to potrebo omejuje, si prilašča nadzor nad ljudmi, kajti vsi smo grešni, potrebni spovedi in pokore. Seveda mora v boju in garanju za golo preživetje človek preložiti spolnost na primernejši čas. J. Rugelj Naša civilizacija je v bistvu utemeljena na redukciji spolnosti, saj je jasno, da bi človek raje seksal, kot pa da se vsak dan ukvarja s suženjskim ali/ in zasužnjevanim delom. Velika večina ljudi v tej civilizaciji opravlja namreč heteronomno (mezdno) delo, ki ima suženjski značaj. Preganjanje spolnosti gre v korist Cerkve, kajti pravi gospodar je, kdor nadzira spolnost. Stališče A. Avguština so protinaravna, sovražna, značilna za zakrknjene spreobrnjence. Opozori na uboge vernike, ki so bili skozi stoletja trpinčeni kot grešniki, saj vendar vsak zdrav človek občasno »hormonsko podivja« in je potem »grešen«. Poučno za kritični del človeštva je dejstvo, da je Cerkev ta protinaravna stališča ponotranjila, kar opredeljuje bistvo patologije zagovornikov Avguštinovih stališč. Spolnost pri moških Lacan meni, da so moški povsem določeni s »falično funkcijo«. V kontekstu Lacanove opredelitve moškega je bolj razumljiva invalidnost otrok, zlasti sinov iz enoroditeljskih (materinih) družin, ko se ob odsotnem očetu sin zaradi naslednjih razlogov sploh ne more oblikovati v celostnega moškega: mati ne more z novorojenim sinom zasnovati simbioze, mati nima ob sebi moškega, ki bi prekinil (predolgo in škodljivo) simbiozo z materjo tako, da bi ženo (sinovo mamo) pritegnil k sebi zaradi partnerstva in spolnosti, mati nima ob sebi moškega, ki bi sinovi puberteti odtegnil sina izpod škodljivega nadaljnjega vpliva matere, tako da sinu čim prej omogoči stik z drugo žensko, ki ga bo tako močno očarala, da bo za vedno prekinil tudi fantazemski stik z materjo, sin se nima od koga učiti moškega vedenja. J. Rugelj poudarja, da si moški zlahka uredi spolno življenje, če je telesno in duševno zdrav in dovolj samozavesten. Če ni, težko pride do ženske, če pa mu to vendarle uspe, ga lahko ženska (ker ni samozavesten) zafrustri-ra, kar ima za posledico potenč-ne težave. Poudari, da se glede samozavesti odloča v otroštvu in je vse drugo lahko le (nad) kompenzacija. Spolnost pri ženskah Zdrava in samozavestna ženska je prav tako prebujena in željna spolnosti kot moški, saj so odnosi med spoloma komplementarni. Usodne hibe so, da je ženska neprebujena, zavrta, sramežljiva, frigidna itd. V. B. piše: »Moja ženskost -večni del mene, ki se prebuja in oblikuje vse življenje in odseva v odnosih z drugimi povsod in v vseh odnosih. Ne skrivam je in se je veselim. Rada sem ženska, rada imam svoje telo in vse, kar mi moja ženskost nudi. Zavedala sem se je že kot deklica. Zaznavala sem jo v drugačnosti od dečkov, ne samo v zunanjem videzu, ampak tudi v drugačnem čutenju in odzivanju na dogodke okoli sebe, ni je zatrla vzgoja kot pri marsikateremu dekletu, niti je niso zavrli stereotipi ali celo trpeče ženske... 1. Verjetno večina žensk živi v iluziji in prevari, ki jo posreduje naše nezdravo okolje, češ da postelja zgladi vse konflikte in da lahko ženska s seksom uravnava odnos z moškim. Moje spoznanje je drugačno. Ko sva bila mlad poročen par, mi je mož zelo hitro dal vedeti, da s takim načinom manipulacije ne bo šlo. Zelo jasno je bilo njegovo sporočilo: »Rad te imam, želim si tebe, zato sem si te izbral a če se ne boš z menoj ljubila ti, se bo druga.« 2. V svoji ženskosti, ki opredeljuje mojo spolnost, lahko uživam samo jaz in da samo jaz lahko poskrbim, da nisem žrtev spolnosti z moškim. /.../ Do uigranosti pa ne pride le zaradi moškega, ampak imamo svoj delež pri tem tudi ženske. V sebi se večkrat zahvalim bogu, ker mi je dal zdravo telo in željo po užitku. 3. Pomembno je, da prav s to naravnanostjo privlačim enako naravnane moške. Eden takih je moj mož... Po enaindvajsetih letih zakona vem, da mi ni bil slučajno ponujen. Njegova naloga je bila podariti mi svoj moški del, da bom ob njem razvila svojo ženskost. Ni mi bilo težko, traja pa še danes. Zna me sprejeti, imeti rad, ljubiti. Naučil in opogumil me je, da sem spregovorila o svojih željah in občutkih. Tudi to je naloga moškega, saj če ima rad svojo ženo, je zadovoljno partnerstvo z vedno privlačno ženo prav skupno bogastvo.« Vsak med nami lahko natančno preverja, da se mnogi razživijo šele pod vplivom alkoholne omame na veselicah in podobnih zabavah. Slovenci smo bili do pred kratkim ne samo politično in ekonomsko podjarmljeni, temveč tudi zatirani na najpomembnejšem življenjskem področju - spolnosti. Tudi v literaturi je ogromno protislovnih, nenaravnih in absurdnih stališč. Zelo širok pogled na življenje in pot iz težav najdete v knjigi Pot samouresničevanja, J. Ruglja, kjer vas usmerja še k mnogim drugim avtorjem. Na CSD Celje deluje tudi skupina za partnersko, starševsko rast, ki jo vodiva skupaj z univ. dipl. psih. Matejem Žnuderlom. mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del. Športni duh v Petrovčah Prejšnji teden je na OŠ Petrovče vladalo pravo športno vzdušje. Čeprav je šola že znana po svojem športnem duhu, med drugim se je po zaslugi izjemnih športnih dosežkov večkrat okitila z naslovom najbolj športne šole v savinjski regiji, pa je v telovadnici tokrat učence čakalo pravo presenečenje. Pred njimi so namreč stali že vsem dobro znani judoisti, kot so Urška Žolnir in Petra Nareks, nekdanji učenki omenjene šole, Lucija Polavder, nosilka bronastega odličja z letošnjih olimpijskih iger, Roki Dra-kšič in Vesna Đokič. Učencem in tudi učiteljem so na zanimiv in prisrčen način predstavili vse bolj popularen šport. Prikazali so jim vse, od ogrevanja do različnih veščin, v katerih se tudi sicer urijo na treningih, za piko na i pa so uprizorili pravo borbo. S tem so na OŠ Petrovče dokazali svojo vsestranskost in dodali kamenček v mozaik že tako pestrega športnega življenja na šoli. Urška in Petra na OŠ Petrovče Suzana Filipčič, OŠ Petrovče Rad/-a imam Dnevi res hitijo z neverjetno naglico in komaj se malo ustavimo, že se začenja ples novega dne. Kar ne moremo verjeti, da smo se komajda poslovili od žgočega sonca in brezskrbnega poležavanja na plaži, že smo dodobra zakorakali v oktobrske dni. Ko nas po nosovih še rahlo boža toplo jesensko sonce, ko nas po nosu požgečka pisan jesenski list in nam zadišijo sveže pečeni kostanji, takrat vemo, da se je v našo deželo naselila jesen; takrat imajo svoj teden otroci. In prav je tako. Že leta 1954 je namreč Generalna skupščina OZN priporočila vsem državam, da same določijo datum in način obeleževanja mednarodnega dneva otroka. Teden otroka je tako program Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki je postal v slovenski družbi splošno sprejet. Tema letošnjega tedna otroka je bila „Nekoga moraš imeti rad“, prvi verz smo si sposodili pri slovenskem pesniku Ivanu Minattiju, ki v svoji občuteni pesmi z istim naslovom med drugim pravi: Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo. Tudi na OŠ Šempeter smo „kuštrave glavice“, kot je v poslanici ob letošnjem tednu otroka zapisala varuhinja človekovih pravic, doktorica Zdenka Čebašek Travnik, stisnili k sebi, še posebej tenkočutno smo prisluhnili otrokom, okrepili njihovo samospoštovanje, pozitivno samopodobo in stkali prijateljsko vez med tistimi nadebudneži iz prvega razreda na eni in deveto-šolci na drugi strani. Posebej prijetno in doživeto je bilo v petek, 10. oktobra, ko je potekalo druženje z učenci od 6. do 9. razreda, ki so mlajšim učencem pomagali in svetovali pri izdelavi izdelkov, z njimi so igrali družabne igre ter gradili konstrukcije iz različnih gradnikov. Otroci so se lahko ob pomoči učiteljic preizkusili v izdelovanju pogrinjkov, rož, darilnih škatel, senčnikov iz papirja, v izdelavi nakita iz žice in v tiskanju s pečatniki. S prijetnim programom je delo v delavnicah popestril in obogatil tudi šolski radio Ušesko. Urška iz tretjega razreda je povedala, da ji bo druženje z učenci iz višjih razredov ostalo v prijetnem spominu, in zaupala da je v delavnicah spoznala novo prijateljico. Učenci drugega triletja so si v Slovenskem ljudskem gledališču Celje ogledali gledališko predstavo Čarovnice, v kateri so neizmerno uživali. Andreja iz 6. razreda je po ogledu dejala: „Mislim, da je bilo prav, da smo si ogledali to predstavo, saj smo spoznali stavbo celjskega gledališča, izvedeli marsikaj o čarovnicah in dokazali, da se v gledališču znamo primerno obnašati. Želim si še več takih dni.“ Prijetno igrivo je bilo v tudi v šolski knjižnici, to pa nam pričajo številni barvni in besedno bogati plakati, ki so nastajali v delavnicah. V kolektivu OŠ Šempeter smo prepričani, da si moramo za otroke vzeti čas, da ne smemo delati zanje, ampak moramo ustvarjati skupaj z njimi. Le tako jim lahko pokažemo, da jih imamo resnično radi. Otroci pa nam ponujeno s svojo iskrivostjo, preprostostjo in zvedavostjo tudi vračajo. Valentina Toman Čremožnik, OŠ Šempeter Nepozabno doživetje Med počitnicami sem komaj pričakovala dan, ko se bomo učenci vseh devetih razredov odpravili v Garda-land. Zdaj je ta dan že mimo in s seboj sem odnesla veliko zanimivih dogodkov, bili pa so tudi manj zanimivi. Tiste, ki mi niso bili zanimivi, sem že skoraj pozabila, zanimive pa vedno znova obujam. Najbolje sem se imela na colorado boatu, čeprav tudi blue tornado ni bil slab, vendar je na njem vse tako hitro minilo, da niti nisem. imela časa kaj dosti razmišljati. Ko smo Nika, Sandra, Ana in jaz prispela do colorado boata smo skoraj padle v komo. Vrsta čakajočih je bila zelo dolga, vendar smo kljub temu čakale v vrsti. Med čakanjem smo se seveda pogovarjale, se šalile, srečale smo tudi nekaj sošolcev in sošolk. Končno smo prispele do svojega čolnička in se usedle vanj. Sprva smo se peljale počasi, nato pa vedno hitreje. Po klancu navzgor smo se komajda kaj premikali. Jaz sem že bila vsa mokra in premražena, kajti voda je bila ledeno mrzla. » Nehajte, prosim, ne me več "špricati"!« sem kričala, medtem ko so me one "špri-cale". Nisem pa bila mokra samo jaz, kajti morala sem jim vračati (takšno je bilo vsaj moje mnenje), zato sem jih "špricala” nazaj. »HAHAHA,« smo se vse skupaj zasmejale, ko smo pogledale druga drugo. Vse smo bile premočene od glave do pet. Prišle smo na vrh klanca in že smo drvele po klancu navzdol. » JUHU!« smo kričale, roke pa smo imele dvignjene, da bi drugim pokazale veselje. In...ČOF! Ker sem bila prva. v čolnu me je voda najbolj zalila. Vodo sem nato ožemala s sebe. Ja, tudi Ana, Nika in Sandra so bile premočene. Ko smo že bile skoraj na koncu poti, sem vstala in malo pogledala na- okoli. Tudi druge tri so vstale in kar naenkrat... BOOM, in že smo razmetano ležale v čolnu. Vsi, ki so nas videli, so se nam smejali. Saj, kdo pa se ne bi? Kot sem že omenila, vse premočene smo stopile s čolna in se nato odpravile proti kraju, kjer smo pustile vsaka svoj nahrbtnik. Nato smo tavale malo naokoli, si ogledovale razne naprave, pri katerih me je celo oblila groza, in ko sem se že malo posušila, je začelo močno deževati. Tako sem bila zopet vsa premočena. Dež mi ravno ni bil najbolj po godu, vendar mi ni uničil dneva. Tudi v dežju sem se zabavala in se smejala sama sebi in "Gardskemu jezeru" v čevljih. Klara Gerič, 9. a, I. OŠ Žalec Obiskali smo Mozirski gaj V sredo smo imeli prvi naravoslovni in tehniški dan. Opisala bom Mozirski gaj. Ta mi je bil najbolj všeč. Najprej smo se ustavili pri jezeru in v njem opazovali ribe. Ker bo kmalu noč čarovnic, so bile vsepovsod buče. Vodnica nas je popeljala po gaju in vsepovsod so bile čudovite rože različnih vrst. Povedala nam je tudi o drevesu ginku, ki ima liste, čeprav je iglavec. Ogledah smo si tudi tiso, ki je strupeno drevo. Videli smo tudi žirafo, letalo in avto, ki so bili spleteni iz vrbovega vejevja. Po stopnicah smo odšli tudi na vrh osem-najstmetrskega stolpa. Vodnica nam je povedala, da bomo lahko pozvonili z zvoncem in si zaželeli eno željo, Id se nam bo izpolnila. Povedala vam bi, kaj sem si zaželela, ampak ne smem, ker se mi želja ne bo uresničila. Alicia Dolinšek Hribar, 6. a, I. OŠ Žalec V šoli v naravi je bilo zabavno V šoli v naravi je bil četrtek res nekaj posebnega, saj smo odšli streljat z loki. Prebudil sem se ob sedmi uri in se pripravil na jutranjo telovadbo. Po kratkem teku in razgibalnih vajah je sledil zajtrk. Po zajtrku smo se zbrali pred garderobo. Učitelj Luka nam je dal napotke, potem pa smo odšli pripravit tarče, loke in puščice. Učitelj Luka nam je razložil sestavo in pravilno uporabo loka. Povedal nam je tudi, kako se je lokostrelstvo sploh začelo. Po razlagi mi je srce začelo hitreje biti. Ker sem pomagal pripraviti igrišče, sem lahko streljal prvi. Lok je bil sicer težek, vendar se na to nisem oziral. Puščico sem pritrdil na tetivo in namestil na jahača. Tetivo sem počasi napel in nameril, spustil in puščica se je zapičila na rob tarče. Drugi strel ni bil nič boljši, pri tretjem strelu je puščica zadela nogo tarče. Po četrtem strelu sem dosegel sedem točk. Po prvem krogu smo lahko vsi streljali še enkrat. Lokostrelstvo se je lepo izteklo in bil sem navdušen. Po kosilu, ki je sledilo lokostrelstvu, smo v sobi vadili za igro, ki smo jo hoteli predstaviti za zaključni večer. Zvečer smo se zbrali v telovadnici. Vsi smo predstavili igre, ki smo jih sestavili. Najprej smo z Rokom in Aleksandrom zaigrali predigro, potem pa še novo igro, v kateri sem igral pijanega moža. Pred igro me je Rok vprašal: "Žiga, imaš kaj treme?" "Ne, nimam." Vendar časa za nadaljnji pogovor ni bilo, ker smo že bili na vrsti. Igra se je lepo iztekla in bili smo ponosni. Imeli smo tudi zabavo, po njej sem šel spat. Ta dan je bil imeniten. Ostal mi bo v spominu. Žiga Kreča, 7. a, I. OŠ ŽALEC Obisk turistične tržnice V Pestrost programov na II. OS Žalec V soboto, 27. 9. 2008, smo z učenci I. OŠ Žalec kot EKO-FRAJERJI sodelovali na turistični tržnici v Žalcu. Vsem smo povedali, da na naši šoli skrbimo za čisto in zdravo okolje, da že dalj časa zbiramo star papir, baterije, kartuše in akumulatorje, da ločeno zbiramo odpadke, da skrbimo za svoje zdravje in da se veliko ukvarjamo s športom, da se veliko gibamo v naravi, da sodelujemo na raznih natečajih in delavnicah, ki so v zvezi z ekologijo, da imamo lepo urejene učilnice in se razumemo. Ob tej priložnosti smo izdelali zanimiva darilca, ki smo jih delili vsem mimoidočim. Pri ustvarjanju velikokrat uporabljamo odpadni papir, naravne plodove in že nastanejo Darja, Andreja in Mirjam v spretnih rokah ob pomoči učiteljic najrazličnejši izdelki. Ali se strinjate z nami? Veliko nam je pomenilo, ko so nas obiskovalci tržnice pohvalili. Mi pa smo obljubili, da bomo po naših močeh skrbeli za naš planet Zemljo. Ekokoordinatorice, I. OŠ Žalec Komaj so se odprla "vrata" v novo šolsko leto, pa številni dogodki in aktivnosti ne dajejo občutka, da se že bližajo jesenske počitnice. Za nami je teden otroka, ki je sovpadal s skupnim praznovanjem 30-le-tnice I. in II. OŠ Žalec. Oglasil se je šolski radio, pekli smo kostanj in likovno ustvarjali z zunanjim sodelavcem Acem Markovičem. Učenci so izdelali lepo sliko, ki smo jo, v spomin na dolgoletno sobivanje, podarili I. OŠ, zaposleni v obeh šolah pa smo skupaj preživeli izobraževalno, rekreativno in družabno popoldne. Glavno praznovanje 30-letnice smo sicer na II. OŠ Žalec obeležili delovno že aprila, ko smo organizirali in izvedli 1. vseslovensko srečanje učencev - likovnih ustvarjalcev s posebnimi potrebami. Šola na številne načine sodeluje z ožjim in širšim okoljem, prav v tem času pa smo nabrali kostanj za prebivalce Doma Nine Pokorn Grmovje, tudi kot znak medgeneracijskega sodelovanja. Novost, ki jo uvajamo, je vključitev učencev posebnega programa v gibanje in društvo Specialna olimpijada Slovenije z mentoricama Karmen Posedel Golob in Tino Dolinšek. Priprave na regijske igre SOS (maj 2009) bodo potekale v okviru športnega krožka, in sicer v atletiki in elementih košarke. Specialna olimpijada je namreč način življenja oseb z motnjami v duševnem razvoju, ki vključuje tudi družine, cilj pa je ohranjanje psihofizičnih sposobnosti in vsesplošna socializacija. Zelo ustrezen je tudi sam slogan gibanja, ki se glasi: "Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu." Program za šolsko leto smo zastavili zelo smelo, se ga lotili z veliko vnemo in prepričani smo, da se bomo lahko veselili tudi dosežkov. Danica V. Veligošek, II. OŠ Žalec Začudeni Kralj Matjaž Zgodilo se je med počitnicami. Mladi planinci smo taborili v Podpeci na Koroškem. Nekega dne smo se odločili, da bomo obiskali votlino kralja Matjaža. Zanimalo me je, kakšno je njegovo kraljestvo. Vedela sem, da s svojo vojsko spi v podzemnih dvoranah gore in se bo zbudil šele takrat, ko se mu bo brada devetkrat ovila okoli mize. Približevali smo se kraljestvu kralja Matjaža. Prišli smo do lesene ograje. Kmalu smo zagledali kralja Matjaža, kako spi. Odločili smo se, da se vrnemo v tabor. Nisem se dobro počutila, zato sem počasi odhajala za ostalimi. Zdelo se mi je, da nekaj slišim. Kralj Matjaž je vstajal. »Kdo si?« me je vprašal. Zelo sem se prestrašila in nisem mogla odpreti ust »Ne boj se me,« mi je prijazno rekel. Vprašal me je, če se skrivam pred Turki. Povedala sem mu, da roparskih napadov ni več in da živimo v miru. Začudil se je, ko sem mu pokazala planinski dnevnik. Še bolj pa, ko mi je zazvonil telefon. Takrat je kralj Matjaž ostal odprtih ust. Čudil se je glasbi in fotografijam iz sedanjosti. »Nika!« sem zaslišala nekje daleč. Pogledala sem proti dolini. »Gotovo me iščejo,« sem pomislila. Obrnila sem se, a kralj Matjaž je zopet sedel za mizo. Dvignil je pogled in mi pomežiknil. Se mi je le zdelo ali se je to res zgodilo? Videla sem, da se nekdo približuje. »Pridi, čakamo te,« sem slišala in stekla k prijateljem. Nika BEDEK, 7. c, OŠ POLZELA Bilo je lepo jutro. Zbudil sem se vesel, poln pričakovanj in radovednosti. Ta dan smo šli namreč z družino na izlet. Odšli naj bi nekam na Koroško, vendar nisem vedel točno, kam. Skočil sem iz postelje in pristal na šolskih zvezkih. Jezno sem jih vrgel v kot sobe in se napotil v kopalnico, da se oblečem. Mama je medtem že pripravila zajtrk. Hitro sem se uredil in stekel v kuhinjo, da se najem. Po zajtrku sta starša pripravila malico za na pot, midva s sestro pa spakirala najine stvari. Kmalu smo se odpravili. Pot z avtom je hitro minila in kaj kmalu smo se ustavili v neki dolini. Z začudenjem sem opazoval goro pred seboj in hitro sem ugotovil, da so tudi drugi člani družine osupli. Na tabli ob cesti je pisalo: Gora Peca, 2125 m. Oče mi je povedal, da se bomo povzpeli nanjo. Tako smo se odpravili na pot. Ob poti sem zagledal kup skal, nametanih ena vrh druge. Nato pa je nekaj zabobnelo. Ustavil sem se in pogledal nazaj. Videl sem starega moža z dolgo brado in s krono na glavi. »Počakaj, hlapec! Kam se ti tako mudi?« je rekel s svojim globokim glasom in pogledal vame. Vse skupaj se mi je zdelo malo čudno. Zakaj mi je rekel hlapec? Preganjala me je radovednost in sem vprašal, kako mu je ime. »Sem Matija Korvin, kličejo pa me tudi Matjaž in sem ogrski kralj,« mi je odgovoril. Premišljeval sem, saj se mi je zdelo znano ime Matjaž. Nato pa sem se spomnil. »Ti si vendar kralj Matjaž, tisti, ki naj bi spal v gori s svojimi vojaki.« Bil je presenečen, da ga poznam. Vprašal me je, zakaj sem tako čudno oblečen. Spomnil sem se, da on ne pozna današnje mode in načina življenja, zato sem mu vse razložil. Pogovor je bil zelo zanimiv, vendar pa ogrskemu kralju nikakor ni šlo v glavo, kako so današnji jekleni konjički lahko boljši od tistih, ki so jih imeli včasih. Jan KOROŠEC, 7. c, OŠ POLZELA Nekega toplega jesenskega dne sem se odpravil na izlet na Peco. Pripravil sem si nahrbtnik in odšel na pot. Med hojo po strmini sem opazil votlino. Zanimalo me je, kaj se skriva v njej. Približal sem se jami in v njej videl moža, ki je glasno smrčal in imel zelo dolgo brado. Zbudil se je in prikorakal k meni. Vprašal me je, kaj iščem tukaj in kdo sem. Najprej sem se ga ustrašil, ker pa je bil prijazen, sem mu povedal, da grem na goro Peco in da mi je ime Klemen. Vprašal sem ga, zakaj ima tako dolgo brado. Odgovoril mi je, da je Kralj Matjaž in da spi tako dolgo, da mu je brada zrasla že devetkrat okoli mize in se je ravno zaradi tega zbudil. Zanimalo me, je kako je lahko tako dolgo spal in zakaj se ni prej zbudil. Povedal mi je, da je pred spancem zbolel in da mu je gozdna vila pripravila čarobni napitek, zaradi katerega je spal tako dolgo in zaradi tega mu je tudi rasla brada. Rekel sem mu, naj gre v trgovino in si kupi brivski aparat. Začudeno me je pogledal in vprašal, kaj je to. Razložil sem mu, da je trgovina zgradba, v kateri si lahko kupiš, kar želiš, vendar je treba vse plačati. Brivnik pa je naprava, s katero si lažje obri-ješ brado. In tako se je Kralj Matjaž odpravil v trgovino, jaz pa proti vrhu gore Pece. Klemen Rauter, 7. c, OŠ POLZELA oktober 2008 SAVINJSKE ZGODBE Babice in najmlajši ličkali koruzo »Pa sem jih dočakala!« Jubilantka Ljudmila Lenošek, Cvetka Kočevar, Marija Jager, Franc Stakne in socialna delavka Jerneja Herlah Ličkanje koruze je kmečki običaj, ki je nekdaj lepšal jesenske večere na kmetijah. Zdaj je le malo kmetij, kjer bi še ličkali koruzo, saj se vse obere in lička strojno. Ta stari običaj so nedavno oživili babice iz skupine Zimzelen Žalec in otroci iz žalskih vrtcev. Gospodar Janko se je njihovi prošnji z veseljem odzval in pripravil koruzo za ličkanje. Babice in otroci so se zbrali pri vrtcu in se skupaj odpravili na kmetijo Bizjakovih v Gotovlje. Veliko veselja, razigranosti in igrivosti je bilo med potjo. Na kmetiji so si otroci najprej ogledali traktor in njegove številne priključke. Silos je bil za mnoge kot nekaj nepredstavljivega. Spraševali so se, kje prihaja ven pšenica in ali so miške zdaj lačne, ker nimajo pšenice ... Ogledali so si tudi živino v hlevu in zajčke pod kozolcem. Gospodar Janko pa je s potrpežljivostjo in nasmehom na obrazu odgovarjal na številna vprašanja. Babice so ta čas že ličkale, ko so se jim pridružili otroci. Skupaj z gospodarjem Jankom so jih poučile, kako se lička, kako veže koruza. Nazadnje so se lotili tudi luščenja koruze. V svoji igrivosti so si babice naredile brke iz koruznih laskov in kmalu tudi pri , tem niso bile osamljene. Seveda je kot na vsakem ličkanju tudi tokrat zaigrala harmonika in zadonela pesem. Ličkanje so zaključili ob plesu in dobrotah, ki so jih pripravili na kmetiji. Prišel je čas odhoda, toda otrokom se ni nikamor mudilo. Vzgojiteljica je zato uporabila malo prekanjenosti in na glas dejala: »Gospodar Janko, deklice bodo kaj postorile na kmetiji, fantje bodo kidali gnoj, me vzgojiteljice pa gremo. Na svidenje!« Otroci so to vzeli zelo resno in hitro stekli za vzgojiteljicami. Babice so ob tem še pristavile, da se vzgaja le s srcem, nasmehom in ljubeznijo. D. Naraglav »Pa sem jih dočakala, devetdeset,« reče Ljudmila Lenošek in se skrivnostno nasmehne. »Visoka leta imamo v rodu, zdravje pa mi je tudi dobro služilo. Najbrž zato, ker sem zmeraj dosti delala in nikoli preveč jedla,« še doda čila devetdesetletnica iz Podgorja pri Letušu. »Bili so lepi časi, ko sva si z možem Martinom ustvarila družino. Štiri otroke sem rodila, dva sinova in dve hčeri, in zgradili smo trden dom na kmetiji v Podgorju pri Letušu. Mož je bil priden in podjeten človek; imela sva piščančjo farmo in dobro nam je šlo takrat. Žal je prezgodaj umrl, enaindvajset let ga že ni. Otroci so odšli na svoje in na kmetiji sem ostala sama. Danes je dom prazen in jaz nimam več moči, da bi delala. Vse bi še šlo, le hodim težko in ne morem biti sama. Tukaj, v domu upokojencev, mi je dobro, a pogrešam kmetijo, rože in svoje ljudi. Saj prihajajo k meni in takrat mi je lepo. Prinesejo novice od doma, iz sveta in me malo pocartajo. Veste, da imam že dvanajst pravnukov. Dva bosta kmalu zdravnika, drugi so tudi pridni in uspešni v šoli, nekaj je še čisto majhnih. Tako je pač narejen ta svet; stari in mladi smo skupaj in rod gre dalje. Oh, ko bi lahko bila še enkrat mlada; to bi plesala in se veselila. Zmeraj sem rada pela in še danes znam veliko pesmi, takih starih. Včasih, ko sem prave volje, še kakšno zapojem, ampak glas ni več isti. Me vabijo k pevskemu zboru, a moram še premisliti. Bi pa še rada šla na Brezje. Vnukinja mi je obljubila, da me bo peljala.« Ob visokem jubileju so jo med drugim obiskali v imenu Krajevne organizacije RK Letuš Cvetka Kočevar in Marija Jager ter predsednik Društva upokojencev Letuš Franc Stakne. T. Tavčar Zlata Terezija in Konrad Hlade Ivan Blagotinšek praznoval 90 let Med tiste, ki so dočakali 50 let skupnega življenja - zlato poroko, sta se vpisala tudi zakonca Terezija in Konrad Hlade iz Prebolda. Civilni obred sta v preboldskem Garnem šport hotelu opravila župan Občine Prebold Vinko Debelak in matičarka Darja Ažnik, cerkvenega pa v župnijski cerkvi v Preboldu župnik Damjan Ratajc. Konrad se je rodil 14. februarja 1934 materi Mariji in očetu Francu v Šmiklavžu pri Tabo- Na Slomškovo nedeljo, 21 septembra, so v farni cerkvi sv. Pankracija na Ponikvi pri Žalcu blagoslovili vitraž, ki sta ga darovala Franc in ru. Svojo mladost je preživel na manjši kmetiji s tremi sestrami in tremi brati, življenje pa je bilo, kot je povedal Konrad, na kmetiji težko. Osnovno šolo je obiskoval v Mariji Reki, nato pa v Taboru. Po končani osnovni šoli je nekaj časa delal doma na kmetiji, leta 1958 pa se je zaposlil v Tekstilni tovarni Prebold, kjer je delal vse do leta 1991, ko se je upokojil. Žena Terezija seje rodila 21. novembra 1937 v Mariji Reki kot najmlajši otrok materi Frančiški Marija Kos, ki sta se kot zla-toporočenca v korist darovanega vitraža odrekla darilom. Obred je opravil domači župnik Tone Krašovec ob soma- in očetu Janezu Pošebalu. Mladost je preživljala na hribovski kmetiji s petimi sestrami. Po končani osnovni šoli je ostala doma na kmetiji in pomagala pri delu. Leta 1957 je spoznala Konrada kar doma, saj je mladega fanta pot v Prebold vodila mimo kmetije Pošebal. Spogledovanje in pogovori so mlada dva kmalu vodili pred oltar. Živela sta doma pri Tereziji. Po letu zakona se jima je rodil sin Zdravko, družina pa se je preselila v najemniško stanovanje v Dolenjo vas, kjer sta se leta 1961 zakoncema rodila dvojčka Milan in Marjan. Leto po rojstvu dvojčkov se je Terezija zaposlila v Tekstilni tovarni Prebold, kjer je delala vse do upokojitve leta 1988. Jesen življenja zakonca Hlade preživljata v stanovanjskem bloku v Preboldu in pravita, da se dobro počutita. Tudi Konradu in Tereziji zaigra srce, ko ju obiščeta vnuka Anže in Dominik. T. Tavčar ševanju brata zlatoporočen-ke, župnika v pokoju Francija Breda. Vitraž je na temo Antona Martina Slomška z Blažejem in Nežico oblikoval in izdelal argentinski Slovenec Marko Jerman. Kot nam je povedala Štefanija Kos Zidar, je bilo zanimivo njegovo pričevanje pred farani; povedal je namreč, da je motiv Slomška upodobil že tridesetkrat, vendar pa se trudi, da je vsak zase izviren, torej neponovljiv. Žitno klasje ponazarja zrelost zakoncev, belo poljsko cvetje Nežice pa čistost, vrednota, ki po avtorjevih besedah vedno bolj izginja. L. K. Jubilant s svojimi domačimi in obiskovalci V Občini Polzela ob visokih jubilejih obiščejo svoje občane. Tokrat so župan Ljubo Žnidar, predsednica Društva upokojencev Polzela Gertruda Terčak, predsednica Občinske organizacije Rdečega križa Polzela Olga Hočevar in kvintet Lastovka obiskali Ivana Blagotinška, ki je praznoval 90. rojstni dan. Ivan se je rodil v Dobriču nad Polzelo, v družini, kjer je bilo pet otrok. Že pri sedmih letih je zapustil domače ognjišče in odšel za pastirja k Dornikovim. Po nekajletnem osnovnem šolanju je opravljal priložnostna dela. Med drugo svetovno vojno je bil mobiliziran, svobodo pa je dočakal kot ujetnik sovjetske vojske. Po vrnitvi domov se je zaposlil v Garantu Polzela in se leta 1952 poročil z Marijo, rojeno Florjane, s Polzele. V zakonu sta se jima rodila sin Ivan in Telefon: 03/712 12 80 Miran. S pridnim delom in odrekanjem sta gradila hišo na Polzeli, kjer je družina našla topel in varen dom. Ivan je bil več kot 60 let aktiven član PGD Polzela, zdaj pa kljub visokim letom in bolezni še vedno z dobro voljo spremlja dogajanje v domačem kraju, se veseli svojih vnukov in uživa jesen življenja. T. Tavčar V SPOMIN Dragici Naraglav Pred 39 leti je skupina fantov in deklet, ki so ljubili naravo, začela svojo zvedavost usmerjati tudi v podzemlje. Med njimi je bila tudi Dragica. Poleg jam jo je zanimal tudi Darko in kmalu sta se poročila. Rodili sta se jim hčeri Aleksandra in Adrijana. Ob delu v tovarni je skrbela za svojo družino, se izobraževala in pri tem pomagala tudi drugim. Darku je vedno stala ob strani, daje svoje delo lažje usmeril v delo kluba in v novinarstvo. Ni bilo malo noči, ki jih je prebedela ali preživela na delu v tovarni, daje lahko toliko časa namenil svojemu delu. Ko smo odhajali na akcije, je nemalokrat vstajala zelo zgodaj, da smo ob sedmih, ko smo se dobili, jedli še topel zavitek, pa tudi njene malice je bilo vedno dovolj za vse. Ko smo pred leti izgubili dva draga kolega, Francija in Nevenko, je prevzela vodenje klubske blagajne, ki jo je vzorno vodila do zdaj. Že veliko let je imela Dragica težave z zdravjem in tudi te so bile razlog, da je mnogo svojega časa v zadnjih letih preživela na Raduhi, v objemu smrek in macesnov, kjer je pri jami prodajala vstopnice, skrbela, da so obiskovalci v jamo šli toplo in primerno oblečeni ter dobili osnovne podatke o tem, kam gredo in kje so. Pa tudi vodniki nismo bili lačni in žejni. Skrbno je beležila, kaj se dogaja v klubu, in svoje vtise v rimah objavila v našem glasilu. Tudi jubilanti smo na darilih dobivali tekste z njeno besedo. Bila je skromna. Za svoje delo nikoli ni zahtevala ali pričakovala nikakršnega plačila, še celo zavračala gaje. Letošnjo pomlad se ji je izpolnila dolgoletna želja, ko so z družino prevzeli upravljanje s kočo na Loki. Pomlad, ko naj bi se začelo lepo obdobje življenja, o katerem je sanjala, pa je prinesla tudi hudo bolezen, ki jo je komaj preživela. Po izboljšanju in želji po udobnejšem življenju, glede na zdravstvene težave, ki so ostale od zadnje bolezni, se je odločila za zdravniški poseg. Na žalost in začudenje vseh, po dobrih obetih, pa so se stvari obrnile tako, da težko verjamemo, da so resnične. In kakšno je lahko za nas spoznanje iz te bolečine? Zelo jasno in nič nas ne bo stalo: Posvetimo se svojim dragim tedaj, ko so, kajti potem, kojih več ne bo, bo to zelo zelo težko. Darku, Aleksandri, Adrijani, Larisi, Emi, Mariji in Toniju ter ostalim sorodnikom v imenu jamarjev izrekamo iskreno sožalje. Dragica, dala si nam veliko in tvoje besede bodo še dolgo šumele v vrhovih macesnov in smrek Raduhe. Čutile se bodo v nam ljubem hladu podzemlja, odzvanjale bodo v teminah rovov tudi tujega podzemlja. Spominjali se te bomo, ko bomo jedli pecivo. Z nami boš, kjerkoli bomo. Hvala ti za vse. Jamarski klub Črni galeb Prebold Župan Vinko Debelak je izročil darilo zlatoporočencema Hlade Vitraž za zlato poroko Partizanska kuharica Nežika Nežika Ribič na svojem domu v Zabukovici Oktobra je kar nekaj spominskih dni na čas II. svetovne vojne, ki so jo tako ali drugače doživljali tudi Savinjčani. Med njimi je tudi Nežika Ribič iz Zabukovice, ki jo lahko upravičeno imenujemo partizanska kuharica, Saj je skrbela za prehrano na kurirskih postajah. V preteklih dneh jo je spomin ponesel v čas velike hajke nemške soldateske in njenih pomagačev, ki se je začela 13. oktobra 1944. Takrat je bilo ubitih pet bork in borcev -kurirjev, ki jim je kuhala. »Bilo je 13. oktobra zjutraj, ko smo dobili sporočilo, da se je začela obsežnejša akcija okupatorjeve vojske in njenih pomagačev. Ti naj bi proti nam prihajali iz treh strani, in sicer iz smeri Marije Reke, izpod Kamnika in izza Homa. Njihovi napadi so tako tudi potekali iz treh strani. Bili smo skoraj povsem obkoljeni in pripravljeni na vse,« se spominja Nežika tistih težkih trenutkov, ko so že zrli smrti v oči. Sreča je bila tokrat na njihovi strani in Nežika se je še s štirimi drugimi borci - kurirji uspela izmuzniti iz obroča. Zbrali so se na sedlu Mrzlice, od koder so odšli na Kal in nato v vas Čeče nad Trbovljami. Nato so se umaknili na Dobrovlje nad Vranskim, kjer so ostali tri dni. Pozneje so zvedeli, da so bili v hajki ubiti partizanki in trije partizani. »Dekleti sem poznala le po partizanskem imenu, in sicer je bila ena Vida, druga pa Zvezda, obe sta bili z Vranskega oziroma okolice, od moških pa je padel Marjan Prav-dič iz Žalca, Franc Zagoričnik iz Zabukovice in Tramšek iz Liboj, katerega imena se ne spomnim,« pove Nežika, ki je pozneje svoji hčeri dala ime po padli partizanki Zvezdi. Nežika izhaja iz proletarske družine in je zato že od začetka vojne vedela, kje je njeno mesto. Pomagala je partizanom, kot tudi njen fant Franci Ribič, ki se jim je kmalu tudi pridružil in bil na TV - kurirski postaji 24 pod Gozdnikom. Nežika je bil z njim ves čas v stiku in avgusta 1944, ko bi morala na Nežika Ribič med svojimi kurirji nekje pod Mrzlico prisilno delo v Nemčijo, je skupaj še z nekaterimi odšla v partizane. »Zborno mesto je bilo pod Mrzlico pri Gračnarju, na narodno zavedni domačiji, kakršne so bile pravzaprav vse na tem območju. Z zbornega mesta so novi partizani odhajali v razne enote, jaz pa sem ostala tu za kuharico vse do hajke 13. oktobra,« nam še zaupa Nežika in za trenutek ji pogled ponese skozi okno, proti vrhu Bukovice, kjer so nepozabni spomini na moža, ki ga že veliko let ni več med živimi. Nežika Ribič je po oktobrski hajki kuhala za kurirje na različnih krajih in domačijah. Pri Havletovih, Ožirjevih, Po-tekovih, Železnikovih ... v Za-homu in drugod. Pod Mrzlico je kuhala za osem kurirjev, ki so čez dan počivali, ponoči pa so raznašali pošto, vodili nove partizane v enote, na osvobojeno ozemlje, nabavljali hrano in vse ostalo. Pozneje je bila Nežika dodeljena v gospodarsko komisijo na področju Liboj, kjer je zbirala hrano za partizane, vojno pa je dočakala nad Trbovljami kot kuharica za okrožne kurirje. »Kuhanje v vojnem času ni bilo lahko, skuhala sem lahko le tisto, kar sem imela, kar so mi prinesli kurirji. Čeprav je bilo hudo, ostaja tudi veliko lepih spominov. Vsekakor pa sem danes vesela in srečna, da sem dala svoj prispevek v tem osvobodilnem boju. Me pa zelo jezi in boli dejstvo, da hočejo nekateri danes ta čas vojne kar pomesti pod preprogo ali, kar je še huje, spreminjati zgodovino in poražence narediti za zmagovalce.« Nežika Ribič je letos praznovala že 85 let življenja. Še vedno je aktivna članica ZZB za vrednote NOB, rada hodi v naravo in planine in je aktivno vključena v dogajanje kraja in občine. Vsako leto je tudi med udeleženci pohoda ob dnevu žena na Hom, ponaša pa se kar z nekajletnimi rekordi obiska Bukovice, saj je v enem letu opravila več kot 1800 vzponov na ta vrh nad Zabuko-vico. D. Naraglav Po sledi medveda na Menino I__________ Lovrenc Ogris - starosta slovenske lovske organizacije Spoznati človeka, kakršen je Lovrenc Ogris iz Podvina pri Polzeli, je prijetno doživetje. Midva sva si v roke segla septembra letos, ko je skupaj s svojim nekdanjim sošolcem in prijateljem Slavkom Čukom obujal spomine na koči na Loki pod Raduho. Zapletla sva se v pogovor in spoznal sem, da govorim s človekom, ki je prava zakladnica spominov in zgodovine. Pred dnevi sem ga obiskal na njegovem domu v Podvinu in tako bolje spoznal njegovo bogato življenje z naravo, ki jo izžareva tudi njegova lovska in ribiška soba. V njej je svoje mesto med drugim našla tudi trofeja medveda, ki ga je Lovrenc ustrelil 1956. leta na Menini planini nad Gornjim Gradom. »Ta medvedje bil strah in trepet vseh samotnih kmetij v Zgornji Savinjski dolini. Pobijal je drobnico, teleta, udiral v čebelnjake in nasploh povzročal veliko škode. Kar nekaj let so se pastirji in kmetje v Zgornji Savinjski dolini ter v sosednji Avstriji pritoževali nad požrešnostjo in napadalnostjo tega klateža. Pogosti pogoni naših lovcev in tudi avstrijskih pa so bili vedno neuspešni. Stari prekanjenec jo je namreč vselej pravočasno pobrisal v svoje skrivališče oziroma se hitro selil. 3. novembra 1956 so iz bližnje Nove Štifte Lovski družini Gornji Grad, katere član sem bil tudi jaz, sporočili, da se medved že tretji dan klati po Menini planini. Odločil sem se, da tudi sam poskusim lovsko srečo, čeprav je v meni črvičil dvom, če bom sploh zmogel pokončati najlepšo zverjad naših gozdov. Čustva je premagala realnost, saj je šlo za medveda, ki dela veliko škodo in ustrahuje ljudi. Skupaj z gospodarjem lovske družine Aloj-zem Friceljem sva sklicala naše logarje in lovce in podali smo se po sledi medveda na Menino. Obkolili smo mlad smrekov gozd, kjer smo opazili sledi. Bilo nas je le šest lovcev, zato smo morali biti zelo previdni in neustrašni, saj srečanje z velikim kosmatincem ni kar tako. Dolina je bila ta dan zavita v gosto meglo. Preko Menine planine je bril oster veter in me mrazil. S kaj malo upanja, da bo prišel medved na muho moje puške, sem stal na dodeljenem mestu in čakal. Nekje v daljavi sta drug za drugim odjeknila dva strela. Pri srcu me je stisnilo spoznanje, da so medveda moji tovariši že ustrelili. Kljub temu sem čakal še naprej. Ker ni bilo od nikoder nobenega glasu, sem se že nameraval odpraviti proti zbirališču. Globoko pod seboj, v meglenem morju, ki je prekrival dolino, sem zaslišal nekakšno sopenje. Mislil sem, da prihajajo pome moji tovariši in mi povedat veselo novico, da so ustrelili medveda. Niti malo nisem bil pripravljen na presenečenje, ko sem zagledal temno gmoto, ki se mi je približevala. Mislil sem, da je divji prašič - merjasec, ki so ga pregnali streli puške. Hitro sem pripravil svojo puško za strel in čakal da se mi žival približa. Iz goste megle je temna gmota počasi prihajala navkreber k meni in rasla in rasla, dokler nisem od presenečenja skoraj okamnel. Nenadoma se je vzpel na zadnje noge in se pokazal v vsej svoji veličini. V trenutku so me spreletele znane zgodbe o srečanjih z medvedi, temu je z enako hitrostjo sledila odločitev, da moram biti odločen, pogumen in predvsem priseben. Medved se mi je približeval kot strahotna pojava divjega gozdnega moža iz pravljice. Opazil sem, kako se je zastrmel vame, ko me je zagledal. Ostal sem miren, saj sem vedel, da je lahko vsaka napačna poteza usodna zame. Dvignil sem puško k licu in si dopovedoval, da ne smem zgrešiti, saj se bom drugače znašel v njegovih krempljih. Ko je bil medved oddaljen še kakšnih 50 m, sem pritisnil na sprožilec. Skozi temne gozdove Menine je odjeknil dolg strel in se v odmevih zaletaval v visoke vrhove vitkih smrek. Videl sem, kako je silna gmota pred menoj padla vase, slišal sem grozljivi renčeči glas umirajočega velikana naših gozdov. Ob tem me je znova popadel val obžalovanja in spraševanja, ali je bilo res potrebno pokončati to žival. Nekdo je to pač moral storiti in tokrat sem bil to jaz. Ob tej potrtosti pa sem bil tudi vesel, da sem kmete in pastirje rešil strahu in nadloge, ki jim je grenila življenje že kar nekaj let,« je dejal Lovrenc. Brez drobovja je tehtal medved kar 212 kg, bil je 2,45 m dolg in 1,30 m visok. Strokovnjaki v Ljubljani pa so ugotovili, da je bil star več kot 30 let. Z Lovrencem, ki je 3. avgusta letos dopolnil 91 let, se nato sprehodiva skozi njegovo življenje, 72-letni lovski in 60-letni ribiški staž, drugo svetovno vojno, poklicno delo... Lovrenc se je rodil na Brdi-njah na domačiji pri Rumu na Ravnah na Koroškem. Njegov oče je imel majhno posestvo in bil redno zaposlen kot zapriseže- ni lovski čuvaj pri grofu Turnu. Osnovno in srednjo meščansko šolo je obiskoval v Kotljah in v Guštanju, sedanjih Ravnah na Koroškem. Bil je odličen učenec in v sorodstvenem razmerju z Lovrom Kuharjem - Prežihovem Vorancem, ki mu je vedno pravil, naj piše in se uči. »Po končani meščanski šoli sem uspešno končal nižjo gozdarsko šolo v Mariboru. Dobil sem spričevalo z nazivom gozdarski in lovski nadzornik. 1. septembra 1932 sem nastopil svojo prvo službo pri lesnem trgovcu Janžekoviču v Prevaljah. Zadolžen sem bil za varstvo in nego gozdov, za izvajanje čuvajske službe in za zimsko krmljenje nizke in visoke divjadi. Tu sem delal vse do začetka II. svetovne vojne. Ko je Jugoslavija kapitulirala, sem bil kot rezervist v 2. planinskem polku v Sušaku. Dne 13. aprila 1941 so me zajeli Nemci in odpeljali v vojno ujetništvo v Milberg. Po štirih mesecih ujetništva smo bili dodeljeni na delo kmetom v vas Elbizbah. Ko je bila Mežiška dolina leta 1942 priključena Nemčiji, so nas vse vojne ujetnike spustili domov. Doma sem se moral javiti na urad za delo in tako sem bil zaposlen do maja 1944. Takrat sem namreč od nemške oblasti prejel poziv za nemško vojsko. Ker sem bil že ves čas v stiku s partizani, sem 18. maja 1944 odšel od doma v gozd med partizane. Dodeljen sem bil v prvi bataljon vzhodno-koroškega odreda. Z njimi sem prestajal težke bitke v spopadu z nemškimi policisti na Koroškem, na Pohorju in v Zg. Savinjski dolini. Še posebej mi je ostala v spominu šestdnevna borba v Bistri pri Črni na Koroškem. Bil sem težko ranjen in kot tak sem dočakal konec vojne v oskrbi sestre in mame na rojstnem domu.« Po osvoboditvi je Lovrenc sodeloval pri izvolitvi okrajnega poveljstva Narodne milice v Prevaljah. Jeseni leta 1945, ko so zbirali kandidate za kriminalistično šolo, pa je odšel v Ljubljano. Po končani šoli je bil nameščen za šefa kriminalistične stroke v okraj Slovenska Bistrica. Po letu 1947 je bil ta okraj priključen novemu okraju za no- tranje zadeve v Slovenskih Konjicah. Lovrencu takšno delo ni bilo pisano na kožo, zato je želel nazaj v svojo gozdarsko stroko. Opravil je še dodatno šolanje na srednji gozdarski šoli pri Novi Gorici. Po uspešnem gozdarskem izpitu je bil nameščen za referenta za izvoz lesa na Gozdnem gospodarstvu Celje. To nalogo je opravljal vse do konca leta 1949, ko je prišlo do reorganizacije gozdarske službe. Z dekretom ministrstva za gozdarstvo in lesno industrijo je bil nameščen za sekretarja LIP Nazarje, nato pa je prevzel delo šefa gozdne manipulacije v Lučah. Na tem mestu je bil do leta 1961, ko je nastopil gozdarsko službo pri novoustanovljenem Kmetijskem kombinatu Žalec. V upravljanje je prevzel 2260 ha gozdov SLP od Vranskega, Bistrice in do Rogatca ob Sotli, pozneje pa še vse gozdove od nekdanjega KK Šmarje pri Jelšah. Na tem delovnem mestu je bil vse do svoje upokojitve leta 1973. Z odhodom v pokoj pa Lovrenc ni miroval. Bil je izvoljen za tajnika KS Polzela in pozneje tudi za predsednika poravnalnega sveta. Dva mandata je bil tudi porotnik na Okrožnem sodišču v Celju. Vseskozi je zvest svoji zeleni bratovščini in ribičem. Je dobitnik najrazličnejših priznanj in odlikovanj. Svoje življenje bogati s pisanjem pesmi in člankov, ki jih je objavljal v časopisih. Po preboleli kapi leta 1995 pa je njegovo gibanje nekoliko oteženo. Kljub temu se ne da in je veliko naravi. Pri tem mu je v veliko pomoč njegov nekdanji sošolec in prijatelj 88-letni Slavko Čuk iz Tabora. D. Naraglav V SLOVO Vojku Vučarju Mnoge Žalčane, predvsem pa člane Filatelističnega društva Žalec, je presunila novica, da smo na pragu jeseni ostali brez našega Vojka. Ko sem se pred mnogimi leti preselil v Žalec, sem imel to srečo, da sem spoznal človeka, ki mije kmalu postal dober prijatelj. Povabil me je v društvo, med filateliste, ki jim je takrat predsedoval. Začela sva soustvarjati naše prve filatelistične pisemske ovojnice in priložnostne poštne žige, s katerimi smo filatelisti obeleževali pomembne trenutke v naši zgodovini. Vojko je bil idejni vodja, skupaj pa smo potem našli končne rešitve. Vojko je bil filatelist, kakršnih je danes premalo. Imel je poseben čut do tega konjička, predvsem pa do ljudi, s katerimi je sodeloval. Veliko mladih je navdušil za ta konjiček in s svojim delom, znanjem in izkušnjami nam je bil dober vzornik, predvsem pa odličen prijatelj. Pogrešali bomo njegovo hudomušnost in človeško toplino. Pogrešali bomo njegove sendviče, s katerimi nas je zalagal na različnih strokovnih potovanjih doma in v tujini. Predvsem pa bomo pogrešali njegove zgodbe iz življenja, ki jih je rad pripovedoval. O tem, kako je kot fantič občudoval Rista Savina, pa žalske Sokole, predvsem pa smo uživali tisti, ki nas je zanimala zgodovina Žalca. Vojko je bil pravi poznavalec tako Žalca kot vseh starih Žalčanov. Bil je prava lokalna enciklopedija Žalca in z njegovim odhodom seje veliko strani te zanimive knjige za vedno zaprlo. Ostajajo pa prijetni spomini na našega Vojka, prijatelja, predsednika društva, kije bil že od otroštva zapisan filateliji. Bilje tudi član takratnega najvišjega organa na področju filatelije v Sloveniji. Leta 1999 pa je prejel Savinovo odličje za življenjsko delo na področju filatelije. Dragi naš Vojko, hvala ti za vse, kar si nam dal kot filatelist, kot prijatelj in kot velik človek. Radi se te bomo spominjali, saj si nam vedno dajal same lepe stvari. Vencelj Ferant Tridesetletnica se spogleduje z večstoletno zgodovino šolstva Ravnatelj OŠ Peter Šprajc Jur F. Šuler, ravnateljica OŠ Ljube Mikuš M. Bevc in predsednik takratnega IS V. Gorišek ob odprtju nove šole leta 1978 Letošnje leto poleg ostalih jubilejev zaznamuje tudi tridesetletnica izgradnje nove šole v Žalcu, ki so jo svečano odprli 16. septembra 1978 ob praznovanju 110-letnice II. slovenskega tabora v Žalcu. V novi šoli sta dobili prostore OŠ Peter Šprajc Jur in OŠ Ljube Mikuš (OŠ s prilagojenim programom). Takrat je izšla tudi posebna izdaja šolskega časopisa Mlade misli. Šola na datum svečanega odprtja, ki je »moral« sovpadati s slovesnostjo ob obletnici II. slovenskega tabora, še ni bila pripravljena za nemoten pouk, v šolske klopi pa so prvič sedli 9. oktobra, točno po 67 letih, ko so se vselili v prejšnjo novo šolo. In to po tem, ko so dober mesec še vedrili na stari šoli (danes UPI Ljudski univerzi). A ta zamuda ni bila edina. Za gradnjo nove šole je bilo vse priprevljeno že leta 1965, a so potem zaradi gospodarske reforme v Jugoslaviji takrat ti načrti propadli. Sicer pa ima šolstvo v Žalcu že zelo globoke korenine. Če poskusimo zaokrožiti, bomo čez 2 leti praznovali 430-le-tnico šolstva v Žalcu, saj njegovi zametki segajo v obdobje protestantizma. Malo smo se sprehodili po teh dobrih štirih stoletjih in naleteli na zanimiva dejstva, pa tudi primerjave z današnji časom. Medij, kot je časopis, zagotovo ne prenese, da bi nanizali vse tisto, kar se je zgodilo v zvezi s šolstvom na področju Žalca, pa vendar naj bo dovolj za poklon tistim, ki so mu utirali pot in poskrbeli, da se danes ne pogovarjamo več o tem, ali je osnovno šolstvo sploh potrebno in da bi slovenske otroke poučevali v kakšnem tujem jeziku. Začetki šolstva v Žalcu segajo pravzapravvobdobje reformacije, v leto 1580, ko so v hiši Blaža Čedigerja oz. v sedanji Zotlovi domačiji, skušali urediti verske obrede luterancev in vzporedno tudi poučevanje mladine. Del Zotlove hiše se še danes imenuje Lutrova kapela. Protestantje so namreč v Žalec, ki naj bi postal postojanka protestantskega Celja, prenesli svoje versko središče iz Celja v Žalec. Po zatrtju protestantizma leta 1600 je bilo konec poučevanja otrok, predikati so morali zapustiti deželo, drugih učiteljev pa ni bilo. Nadaljnjih 160 let tako mladina ni imela nobene organizirane oblike poučevanja. Ta se je ponovno začela v drugi polovici 18. stoletja, ko je žalski župnik Janez Adam Kisler del svojega premoženja (1000 goldinarjev) namenil za otroško šolo in postal ustanovitelj prve žalske šole. Župnik je s trškim magistratom (Žalec je bil v teh časih trg), sklenil pogodbo, s katero se je zavezal, da bo med župniščem in kaplanijo zgradil šolo. Šolo je tudi denarno podpiral. Otroci so se v njej učili branja, pisanja in krščanskega nauka, vsak dan pa so jih vodili tudi v cerkev. Leta 1774 je s patentom cesarice Marije Terezije postala skrb za šolo državna zadeva. S tem oblast cerkve ni popolnoma izrinila, morala pa seje držati predpisov, ki jih je izdajala državna oblast. Žalec je takrat dobil trivialno ali župno šolo, kjer so se otroci poleg branja in pisanja učili še računanja. Prvi učitelj v tej šoli je bil Jožef Schwarzl. Na šoli je bilo med 20 in 30 otrok, čeprav je bilo šoloobveznih več, pa jih starši niso pošiljali v šolo. In to kljub temu daje za nepoši-ljanje otrok v šolo moral krajevni šolski nadzornik (oz. župnik) starše posebej opozoriti in jih, če ga tudi potem niso upoštevali, kaznovati s tremi goldinarji'. Sicer pa je za takratno šolo v skladu z okrožnico iz leta 1795, ki jo je izdal okrožni urad, med drugim veljalo tudi, da šolska obveznost traja od 6. do 12. leta, da je krajevni dušni pastir dolžan popisati vse šolske otroke in seznam izročiti učitelju. Okrožnica je priporočila tudi, da se mora nedeljska šola za obrtne vajence, ki je trajala od enega do treh let, ozirati na potrebe obrti. Deklice so imele po njej poleg rednega pouka še dve uri ročnega dela. Šole v tistem času niso bile slovenske, količina in kakovost uporabe slovenščine je bila odvisna od učitelja. Število otrok, ki so hodili v šolo, se je z leti večalo, zato je bila Zotlova hiša počasi pretesna in leta 1829 so šolo najprej preselili v Zupančičevo, leta 1835 pa v Žuževo hišo. Komaj dve leti kasneje se je šola preselila v prvo nadstropje občinske hiše, kjer je ostala polnih 73 let. Leta 1848 je deželna vlada za šolskega učitelja imenovala Franca Kovača, ki je bil prvi z nazivom nadučitelj, šola pa se je v njegovem času (služboval je 37 let) začela imenovati ljudska šola. Leta 1848, ko se je čutilo močno prebujenje narodne zavesti, je žalska šola veljala za vzorno in višje šolske oblasti so jo imenovale za »krono Savinjske doline«. Takrat jo je obiskovalo že 213 otrok. Nova šolska zakonodaja leta 1869 je materialno skrb za šolo naložila občinam, plačevanje učiteljev pa deželi, cerkev je imela le pravico do poučevanja verouka. V šolo so uvedli zemljepis, zgodovino, prirodopis-je in prirodoslovje. Za dečke so kmalu zatem kot obvezno v šolo uvedli še telovadbo, za deklice pa ročno delo. Za telovadbo so že nabavili orodja, kot so lestev, vrvi za plezanje, drog, bradljo in skakalno desko. Leta 1873 se je šola razširila v trirazrednico in občinski hiši so dozidali drugo nadstropje. Takrat je v šolo hodilo že 233 učencev in vsak razred je imel po dva oddelka. V naslednjih letih je število otrok tudi v šoli padlo, saj je med leti 1878 in 1879 v Žalcu in okolici kar 100 otrok umrlo za difterijo oz. davico. Je pa zanimivo tudi leto 1882, ko so starejši učenci začeli tudi s poukom hmeljarstva in v ta namen so pridobili tudi njivo ob Godomlji, ki so jo poimenovali Hmeljski vrt. Tri leta kasneje so dobili za potrebe pouka sadjarstva še drevesnico, kjer so se za cepljenje in vzgajanje drevja učili fantje, dekleta pa na zelenjavnem vrtu, kako gojiti zelenjavo. V šoli so uredili knjižnico. Pouk pa je potekal v slovenščini. Nemščino so poučevali le v višjih razredih po nekaj ur tedensko. V letih 1889 do 1900 je šola dobila najprej 4. in potem še 5. razred. Za zgodovino je zanimivo tudi dejstvo, da je Anton Petriček, ki je vodil šolo od 1901 do leta 1924, začel pisati šolsko kroniko v slovenščini. Do takrat je bila namreč pisana v nemščini. 9. oktobra 1911 so v Žalcu dobili novo šolo (današnjo UPI Ljudsko univerzo). Na ta dan je bilo namreč slavnostno odprtje šole. Po izbruhu 1. svetovne vojne so šolo uporabljali kot okrevališče za ranjene in bolne vojake, nekaj časa v celoti, kasneje pa v enem delu, v drugem je potekal pouk. Šolski otroci so med vojno zbirali staro železo, zdravilna zelišča in denar za pomoč vojakom. Z nastankom Kraljevine Jugoslavije leta 1918 se je spremenil tudi učni načrt. Namesto nemščine so začeli poučevati srbohrvaščino, devet let kasneje pa so v višjih razredih poučevali še poljedelski pouk. Pouk hmeljarstva in sadjarstva so obiskovali le fantje. V okviru šole je deloval podmladek Rdečega križa, skupina za boj proti alkoholizmu Mladi junaki in društvo Sokol. Zelo pestro je bilo ob državnih praznikih in drugih slavnostih, na katerih so sodelovali tudi učenci. Zanimivost iz leta 1932 je Roditeljsko pismo, ki je nastalo v času ravnateljevanja Rajka Vrečarja, učiteljski zbor pa ga je naslovil na starše s pozivom tesnejšega sodelovanja med šolo in starši. Pismo so višješolske oblasti priporočilo kot vzor vsem šolam v celjskem okolišu. V času 2. svetovne vojne so šolo prevzeli Nemci. Od aprila 1941, ko so takratnega ravnatelja Maksa Pivca in nekatere slovenske učitelje aretirali in izgnali v Srbijo, je v šoli in v kraju zamrla slovenska beseda, prišli so nemški učitelji. Začelo se je ponemčevanje otrok in pri tem niso izbirali sredstev. Nekateri učitelji so celo tepli otroke, ki so se med sabo pogovarjali slovensko, zahtevali pa so, da se tudi doma pogovarjajo nemško. Pomembno vlogo so imela tudi različna športno-politična društva, od 7. do 14. leta Hitlerjugend, od 14. do 21. leta pa Deutschejugend. Nemci so popolnoma uničili šolsko knjižnico s slovenskimi knjigami, v šolo je zahajalo zaradi tega čedalje manj otrok. Po osvoboditvi 9. maja 1945 se je v šolo spet vrnila slovenska beseda, Žalčani so takoj začeli z vpisom otrok in vpisalo se jih jel62 iz Žalca, Ložnice in Vrbja. 28. maja, slabe tri tedne po osvoboditvi, so imeli že svečani začetek pouka. Za razliko od predvojnih let se prvi šolski dan ni več začenjal z mašo. Pouk pa je takrat trajal do 31. julija 1945. V povojnem obdobju je odigrala veliko vlogo pionirska organizacija, ki je skrbela za red in delovne akcije, zbiranje železa, papirja, stekla... Pomagali so pri obiranju hmelja. Večina učencev je bila vključena v telovadno društvo Partizan. Od leta 1945 do 1947 je bila šola petrazredna, potem pa šti-rirazredna. Otroci so šolanje nadaljevali na nižji gimnaziji ali na obrtni šoli. Zanimiv je podatek iz julija 1947, ko so se v celotno šolsko poslopje začasno naselili brigadirji delovnih brigad, ki so pomagali pri gradnji ceste Celje-Šempeter. Ker so avgusta šolo zapustili v precej poškodovanem stanju, se je zaradi popravil in obnove pouk začel šele 15. septembra. V šolskem letu 1952/53 so v šolo uvedli zaprisego za učitelje, ki prvič nastopijo službo. Pred učiteljskim zborom so morali namreč priseči, da bodo vestno in točno opravljali svojo dolžnost, kot to »zahteva ljudstvo in socialistična domovina.« Osnovna šola je imela od osvoboditve svoje prostore v drugem prostoru šolske stavbe, pritličje in prvo nadstropje pa je koristila nižja gimnazija. Ker je bilo število učencev čedalje večje, so leta 1952 začeli z dvoizmenskim poukom. Šola je bila vse bolj zasedena, telovadnico je uporabljalo dnevno TVD Partizan, v šoli pa so se zaradi obiranja hmelja naselili tudi brigadirji. Šolska reformavletih 1957/58 je prinesla veliko spremembo, osnovne šole, tudi žalska, so se združile z nižjimi gimnazijami, nastala je enotna osemletna šola. V Žalcu je bil takrat za upravitelja 23. 8. 1957 imenovan dotedanji ravnatelj nižje gimnazije Edmund Božiček, ki je šolo vodil vse do upokojitve v šolskem letu 1974/75. Šolski okoliš prve osemletke je zajemal Žalec, Vrbje, Ložnico, Gotovlje, Ponikvo, Galicijo, Pirešico, Petrovče, Liboje in deloma Šempeter, otroci iz Žalca, Vrbja in Ložnice so hodili v osemletko od prvega do osmega razreda, ostali pa od 5. razreda naprej. V šolskem letu 1961/62 je občinski ljudski odbor sprejel odlok, s katerim so se nižje organizirane šole Gotovlje, Pireši-ca, Galicija, Ponikva in Vinska Gora morale pridružiti matičnim in centralnim šolam. Pa smo že v letu 1964, ki smo ga omenili že na začetku. Takrat je bilo že vse pripravljeno za gradnjo nove šole, ampak so zaradi gospodarske reforme v Jugoslaviji takrat ti načrti propadli. Temeljni kamen za novo šolo, ki je žalska šola še dandanes, pa so položili šele 12 let kasneje, 24. maja 1977. Del denarja so prispevali občani s samoprispevkom. Ob odprtju 16. septembra 1978 so odkrili tudi skulpturi Petra Šprajca Jura in Ljube Mikuš, s poukom pa so zaradi zamude pri dokončanju začeli šele 9. oktobra 1978. Šolski center je bil res sodoben in lep, ob odprtju je meril 8320 m2 s telovadnico v izmeri 1300 m2. Šolski prostori, telovadnica, atrij, večnamenski prostor in predavalnica pa so koristili tudi potrebam celotnega kraja in občine. Šola je razmahnila svoje aktivnosti na šolskem in obšolskih področjih, v letu 1978 se je začela uspešna tridesetletna zborovska tradicija na šoli. Iz razstave pionirske grafike v šolskem letu 1981/82 je nastal 1. bienale pionirske grafike, ki so ga odprli leta 1983 in je danes »star« že 25 let. Šola je bila aktivna in uspešna na športnih in drugih področjih. Že po štirih letih od vselitve so se ubadali s pomanjkanjem prostora, dva oddelka pa sta gostovala na OŠ Ljube Mikuš. Največ otrok je bilo v šolo vpisanih v šolskem letu 1990/91 (963), kasneje v letu 1993/94 (936), ko je primanjkovalo že 12 učilnic, poleg gostovanja na OŠ Ljube Mikuš pa so gostovali tudi na UPI Ljudski univerzi. Po dvajsetih letih se je OŠ Peter Šprajc Jur preimenovala v I. OŠ Žalec, OŠ Ljube Mikuš pa v II. OŠ Žalec. V šolskem letu 2000 so začeli uvajati devetletno osnovnošolsko izobraževanje, in to tri leta po tem, ko so projekt začeli poskusno uvajati v prve slovenske šole. V šolo je danes vpisanih 560 učencev. Lucija Kolar (povzeto po diplomskem delu Simone Delopst Zgodovina osnovne šole v Žalcu, 2006) Spominska soba dr, Pavla Parina Kulturno društvo Slovica, slovensko-švicarska konfederacija, je v Novem Kloštru v Založah pri Polzeli pripravilo srečanje članov in prijateljev Slovice in Paula Parina, priznanega psihoanalitika in pisatelja, ki živi in še ustvarja v Ziirichu. V teh dneh praznuje 92. rojstni dan. Srečanja sta se udeležila dr. Marjan Šturm in njegova sestra prof. dr. Katja Šturm Schnabl, Slovenca, borca za manjšinske pravice na avstrijskem Koroškem. Prof. dr. Katja Šturm je pripovedovala svoje spomine na srečanja s Paulom Parinom. Kot je povedala, je Parina spoznala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je v Celovcu prejel častni doktorat. Za Slovence je Paul Parin dragocen človek. Kljub visoki starosti se še vedno rad spominja svojih mladih let v graščini Novi Klošter. V svojih književnih delih jasno opisuje, kako so Nemci hoteli uničiti slovenski narod. Srečanja se je udeležila tudi nekdanja direktorica Medobčinske matične knjižnice v Žalcu Anka Krčmar, ki je pripovedovala o vtisih, ko je Parin obiskal žalsko knjižnico. Skupaj so odšli v Novi Klošter, kjer si je iz stopniščnega tlaka vzel eno ploščico kot spomin na graščino. V telefonskem pogovoru, ki ga je Milena Pobežin na srečanju vzpostavila s Paulom Parinom in mu zaželela trdnega zdravja, je tudi Parin zaželel vse dobro Savinjski dolini in Sloveniji. Ob koncu srečanja so sprejeli pobudo, da bodo do naslednjega srečanja prihodnje leto odprli sobo Paula Parina v Novem Kloštru. T. T. NAGRADNA KRIŽANKA oktober 2008 Jr Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v septembrski številki Utripa: AVTO-ŠOLA-ČADEJ-DOBER-RAZLOG-NA-POTI-DO-VOZNIŠKEGA-IZPITA-SIMULACIJA-POLEDICE. Izžrebani nagrajenci: 1. Janez Muhovič, Grajska vas 1 a, Gomilsko, 2. Julijana Račnik, Pod smrekami 16, Šempeter, 3. Uroš Čeh, Orla vas 19 a, Braslovče. Nagrajenci prejmete nagrade v uredništvu Utripa. Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki Utripa, je ROMAN BRGLEZ, pekarna, slaščičarna, trgovina, bar, Vransko 17. Vrednost nagrad je 20,85 €, 12,12 € in 8,35 €, Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 10. novembra 2008. Cike na kmetiji Cencelj Domače znanje za boljši hmelj Kmetija Cencelj, po domače Novakova, leži na obrobju Spodnje Savinjske doline, na meji z Gorenjsko, in spada v Občino Vransko. Kmetija je od mesta Vransko oddaljena 6 km. Na hribovski kmetiji v Jeronimu, na nadmorski višini 575 m, se ukvarjajo s prirejo mleka. Kmetijo obkrožajo strmi travniki, ravnice je le toliko, da so predniki postavili hišo, današnji lastniki pa s pridnimi rokami, minimalno mehanizacijo in z vrhunsko rutino ravnajo na dvorišču in vrezanih poteh v strmini. Kravam se samo čudiš, da se po strminah veselo pasejo, sprašuješ pa se, kako pridelajo zimsko krmo. Vendar pridni družini Cencelj to uspeva. Na kmetiji je 17 krav, 8 telic, pujski in kokoši za domačo uporabo. Kmetija predstavlja kar petim družinskim članom veliko odgovornost, edini vir preživetja trem članom ter vsem neizmerno veselje. Na kmetiji redijo nekaj krav lisaste in rjave pasme ter križank med njimi, zanimivost pa je, da redijo tudi slovensko avtohtono pasmo govedi, to je ciko. Trenutno je na kmetiji že devet živali cikaste pasme, nekaj pa je tudi križank s to pasmo. Vsi domači travniki in pašniki so v nagibu med 35 %-50 %, seveda na takih površinah ni druge možnosti kot ročna kosa. Da bi čim bolje izkoristili obstoječe kmetij- Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1, 3311 Šempeter Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202 Ambulantni čas: pon.-pet.: 7.00- 9.00 17.00-18.00 sobota: 7.00- 9.00 nedelja in prazniki: 8.00- 9.00 ske površine - travnike, pasejo krave, da pridelajo tudi zimsko krmo, torej seno in travno silažo, pa sta potrebna le vztrajnost in težko fizično delo. Iz dane naravne danosti prirediti čim več je njihova odločitev za rejo krav cikaste pasme edina in optimalna in s tem so tudi zelo zadovoljni. Cike odlikuje skromnost, dobra mlečnost, plodnost, dobre materinske lastnosti krav, zdravi parklji ter zdravo mleko. V laktaciji dajo krave cikaste pasme do 3500 kg mleka, njihovo mleko pa vsebuje nizko število somatskih celic. Kljub temu da je mlečnost nizka, če primerjamo s slovensko povprečno mlečnostjo ali mlečnostjo črno-be-lih krav, so zadovoljni, saj je manj zdravstvenih težav in je izkoriščen naravni potencial strmih travnikov. Na kmetiji vejo, da na mnogih kmetijah tudi druge pasme ne dosegajo bistveno višje mlečnosti. Kosijo malce bolj pozno, ker strmine zahtevajo svoj ritem rasti, in se pašno-kosna raba travinja tako najbolje obnese. Potek košnje je počasnejši kot košnja ravninskih travnikov. Gre za obseg fizičnih sposobnosti koscev in grabljic. Njiv je na kmetiji le za lastno pridelovanje zelenjave. Koruzne silaže ne pridelujejo, zaradi visokih cen krmil in žit pa le-te kupujejo v minimalnih količinah. Porodi pri cikah so lahki in teleta zdrava. Kljub njihovi skromnosti in nezahtevnosti pa se Cencljevi dobro zavedajo, da je potrebno za njihovo zdravje redno doda- janje mineralno-vitaminskih mešanic. Pri umetnem osemenjevanju krav cikaste pasme je potrebna še večja pozornost pri izbiri semena bikov, da ne pride do parjenja v sorodstvu. Živali te pasme so v izumiranju, čreda je maloštevilna in je zato izbira pravega bika še kako pomembna. Da je pravo seme vedno na voljo, za kmetijo Cencelj skrbijo uslužbenci Savinjske veterinarske postaje. V Solčavi je bila 27. 7. 2008 v sklopu dni turizma 5. strokovna delavnica, ki jo je pripravilo Društvo za ohranjanje cikastega goveda. Na tej delavnici je bilo predstavljenih 36 živali po različnih tipih cikastega goveda. Med njimi sta bili tudi govedi cikaste pasme s kmetije Cencelj s strani strokovne komisije izbrani za najboljši - najlepši in sta prejeli prvo mesto. Krava Ajda je bila izbraha za najlepšo kravo po biku Brinu, telica Zarja pa je bila izbrana za najlepšo telico po biku Švajcu. Nagradi sta le vzpodbuda družini, nagrada za trud in trdo delo v težavnih pogojih obdelovanja kmetije. Nagrada družini, ki vztraja, kljub strogim predpisom prireje mleka in težavam, ki se porajajo v boju z divjadjo, predvsem z divjimi prašiči. Želimo si, da bi med slovenskimi kmetovalci nastalo še več tako trdnih kmetij, kmetij, ki tako mislijo in delajo. Da bi državna politika in slovensko ljudstvo bolj cenila kmetijstvo, spoštovala ohranjanje odmaknjenih in strmih kmetij in ohranjanje avtohtonih pasem. Cika je edina slovenska avtohtona pasma goveda, obstaja še trend ohranjanja avtohtone pasme prašiča - krškopoljske-ga, ovce - bovške in jezersko-solčavske, konja - lipicanca, kokoši - Štajerke, koze - dre-žniške pasme in ribe - potočne postrvi. Maja KLEMEN COKAN, KGZ Celje, Izpostava Žalec, Sonja CENCELJ %Er INSTALATERSTVO Šturbej Ivan s.p. OGREVANJE VODOVOD HLAJENJE Polzela 143/b, 3313 Polzela, Gsm: 041 65 32 87, Fax: 03/705 03 71 TRGOVINA Hmeljarska 15, PREBOLD Tel. in faks: 03/572 45 54 GSM: 051 350 003 : JUg E SALMIČA LAKOV IN LAIUR /^\ SLIKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA W PLASTIČNIH FASAD 2ErmA5 Soseska 12, 3312 PREBOLD Oj-Bin Tel.: 03/705 30 52, faks: 03/705 30 51 GSM: 041 626 116, e-mail: albin.herman@siol.net »Hmelj je boljši, ko pride iz stroja,« pravi Uratijek. Savinjski hmeljarji so pred časom končali z obiranjem hmelja, zdaj pa se dogovarjajo o prodaji. Tik pred zadnjim zagonom obiralnega stroja smo se ustavili pri Uranjekovih v Podlogu, kjer je gospodar Alojz, podobno kot že mnogim drugim radovednežem, razkazal svojo inovacijo. “Na obiralni stroj sem namestil malo daljši bradavičast trak in dodal še nekatere posodobitve, s katerimi se je spremenil izmet, bistvo pa je v tem, da ne gre ves hmelj čez cel stroj, ker se ga že prej izloči skoraj dve tretjini,” je razložil Uranjek. Novost, ki j e seveda bližj e hmeljarjem, je dobrodošla zato, ker ostanejo kobule cele, z višjo vsebnostjo lupulina, ohrani se več alfa kislin ... Boljšo kakovost in za desetino manj izgub so potrdile tudi meritve strokovnjakov, z zanimanjem pa si Alojzovo “pogruntavščino” ogledujejo drugi hmeljarji. Alojz Uranjek pri svoji »inovaciji« Pri Uranjekovih je, podobno kot pri mnogih drugih hmeljarjih, svoje storila toča maja in avgusta, ki je poškodovala polovico nasada, in, kot je omenila žena Štefka, letina ne bo nič posebnega. Sicer hmelj na kmetiji, kjer živijo tudi trije sinovi, pomeni enega od virov prihodka, ukvarjajo pa se tudi z rejo živine in vrtnarstvom. Inovacije ne bodo posebej prijavljali, saj, kot sta poudarila Uranjekova, ni vse v denarju. “Če nekomu pokažem, da si lahko prilagodi obiralni stroj in sem s tem dobro zapisan, je dovolj,” je povedal Alojz, Štefka pa dodala še eno modrost: “Zajemati je treba z žlico, ne z lopato.” Tako se je zaključila letošnja sezona na savinjskih hmeljiščih. Kljub avgustovski toči, ki je klestila po dozorelem hmelju, je letošnji pridelek v povprečju v skladu s pričakovanji, čeprav je o natančnejših podatkih še prezgodaj govoriti. T. Tavčar SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/570 20 70 GSM: 041/709 186 POPRAVILA • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV •GRELNIKOV VODE, •SUŠILNIKOV, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. : Odgovorna urednica: Lucija Kolar, člani programskega sveta: Lojze Posedel, predsednik, Marjana Lešnik, namestnica predsednika in člani Jože Meh, Januš Rasiewicz, Janko Kos, Ivan Jelen, Vlado Majer, Zdravko Pečarič, Andrej Vengust, Primož Salesin, Robert Smodej, Ervin čas, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor, tisk: Delo TĆR, d. d., Ljubljana. Naklada: 13.200 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR - 350 tolarjev. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. C3-ce, ter iz Gotovelj pri Žalcu VPISUJE NOVE ČLANE v programe: - SINTETIZATOR - KLAVIR - ELEKTRIČNA KITARA - BOBNI • ŠOLA PETJA (z glasbeno zvezdo Alyo) LIKOVNE DELAVNICE Informacije na tel.: 040 506 636 IGRAJ ovo 24 UR SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC Celjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV: OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI DELOVNI CAS: OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure. 1 IZPOSTAVA VRANSKO I Telefon: 03/703 34 90 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80 1-- GEODETSKE MERITVE PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, r-ETAŽNI NAČRTI, ZAKOLIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PROJEKTIVO, INŽENIRSKA GEODEZIJA, GPS MERITVE, NEPREMIČNINE £ NI ^ y 2^. '' ' mps si Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si VULKANIZERSTVO IN AVTOPRALNICA Jure VELIGOŠEK s.p., Griže 123 c \^ tel.: 5716 - 820 ... gsm: 041-656-041 PRODAJA IN MONTAŽA VSEH VRST GUM, PLATIŠČ IN VERIG ! M*I>M BUfULDA ÙOOD/YEAR POPUST DO -35% Možno plačilo s kartico ali na obroke! ... Z VAMI ZE 15 LET ... Z VAMI ZE 15 LET ... Z VAMI ZE 15 LET ... Mercator Trgovski Center Žalec Celjska cesta 7, Žalec, tel.: 03 71 36 575 Sobota, 8. november 2QQ8 ob 10. uri MARTINOVA NJE Vabimo vas na pokušino mladega vina in Martinovih dobrot. Pridružite se nam. Sobota, 15. in 29. November 2008 ob 10. uri DOMAČA TRŽNICA Prepoznajmo okus pravih domačih dobrot. Pridružite se nam na domači tržnici. Sobota, 22. november 2008 ob 10. uri JANKO IN METKA Otroška predstava. ^ Supermarket PCJ Center til___gradnje in pohištva PtoJapln1 > liišmm '.Ksttlvi>i til »m i ‘ lr>ni sr Watsons ELKRO NOVO V TC Žalec -prodajalna ya mak kišne ljubljenčke. Premfum^W if* . c* Vsako soboto 10% POTUST na iz&rane artikle. gSmm pizzcAiJAld # IServiifca Novost: NEDELJSKA KOSILA > Mercator Trgovski center Levec Levec 71 a, Petrovče; tel.: 03 4278 460 Sobota,8.oktober2008ob lO.uri -MARTINOVANJE Vabimo vas na pokušino mladega vina in na Martinove dobrote. Sobota, 22. oktober 2008 ob 10. uri -DOMAČA TRŽNICA Prepoznajmo okus pravih domačih dobrot. Pridružite se nam na domači tržnici. Supermarket Pohištvo /flSSifJH flFSINR Velika ponudba okvirjev in korekcijskih očal. «LOTERIJA SLOVENIJE V novembru vam nudimo 12 novih izdelkov po akcijskih cenah FRIZERSKI SALON NAJA Nudimo vam najnovejšo tehniko podaljševanja las po ugodni ceni. bar Petka Velika ponudba suhih ter svežih nagrobnih aranžmajev. 'r',TTM'‘ Bolečino se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti. ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega sina, očeta in brata PETRA VODOVNIKA iz Braslovč (28. 5.1968-11.8. 2008) se želimo zahvaliti vsem, ki ste bili v dneh nesreče z nami, nam pomagali in nas bodrili. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja. Hvala za cvetje, sveče ter darove za cerkev in svete maše. Hvala, ker ste ga spremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku Milanu Gosaku, pogrebni službi Ropotar in njihovemu govorniku. 'Iskrena hvala sodelavcem prevozništva ATS Jezernik, šoferjem - članom društva ZŠAM Spodnje Savinjske doline za zadnje slovo in pevcem za odpete pesmi ter vsem ostalim, ki ste nam pomagali in nam stali ob strani. Žalujoči: mama Marija, sin Rok z mamico, brat Zlatko in ostalo sorodstvo Vsak spominek, da si odila, je kot sol na skelečo rano. V SPOMIN Minili sta dve leti, odkar nas je zapustila draga žena, mama, babica in sestra MARIJA UPLAZNIK iz Kasaz 66 a (10.12. 1939-26. 9. 2006) Vsem, ki prihajate ob njen grob, prižgete svečko in še z lepo mislijo malo postojite, najlepša hvala. Vsi njeni ZAHVALA V 73. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, ati, ata, brat, stric in tast FRANC MANDELC iz Studenc 4, Žalec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrazili sožalja. Posebej se zahvaljujemo sosedom za pomoč v dnevih žalosti, Hmezadu KZ Petrovče, Gorenju Point Velenje, Esotechu Velenje, govorniku gospodu Jelenu, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru Ponikva za zapete žalostinke, PGD Ponikva in upokojencem s Ponikve ter pogrebni službi Ropotar. Posebna hvala osebju Oddelka za splošno in abdominalno kirurgijo SB Celje. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi žene, mamice in sestre MARTINE ČETINA SOPOTNIK iz Podloga se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za izkazano podporo v težkih trenutkih. Hvala za darovane svete maše, za cvetje, sveče in sredstva, ki ste jih darovali za cerkev. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste pomagali pri zdravljenju z molitvijo, denarjem ali kako drugače. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in se poklonili njenemu spominu. Mož Bogdan z družino, brata Ciril in Metod POGREBNA SLUŽBA in CUETLICARNA MORANA Aleksander Steblovnik, s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 »Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te med nami ni... « V SPOMIN SLAVKU PLANTAKU iz Arje vasi 20. septembra je minilo pet let, kar te ni več med nami. Hvala vsem, ki ob grobu postojite, sveče mu prižigate in lep spomin nanj ohranjate. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mamice, hčere in sestre MILENE JANC iz Prebolda se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in izražena pisna in ustna sožalja ter vsem za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: mož Stane, hči Petra z možem Petrom, mama Draga ter sestri Jožica in Ivika z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža ALOJZA ČERNETA iz Kamene (3.12. 1934-8. 9. 2008) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane sveče in cvetje, za izrečeno sožalje, pevcem Lastovka za odpete pesmi, gospodu župniku in pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija ter ostalo sorodstvo Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 20% zimski popust za spomenike, naročene do konca marca. Naročila na GSM: 041 011-087 Minil je čas, spet v okno zrem drhteče. Ni cveta več, so ptice onemele. Vse pusto je, nikjer ni moje sreče. Ni več pomladi, ni več srečnih dni. Kako naprej naj še živim? (Puškin) V SPOMIN Minili sta dve leti, odkar nas je zapustil 1950 MARJAN KOZMUS 2006 glasbeni pedagog in skladatelj V neutolažljivi žalosti se ga z ljubeznijo spominjajo in ga pogrešajo žena Zlata in sin Gorazd z ženo Mojco ter Eva Nina ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, tete, svakinje in sestre HELENE ŠMIGL iz Grajske vasi 55 (21. 12.1959-8. 9. 2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrazili pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sosedi Mariji za skrb v času njene bolezni. Naša topla zahvala kolektivoma BIVA HIŠE Gomilsko in TEHNOS Žalec. Prav tako se iskreno zahvaljujemo pogrebni službi Ropotar za celotno organizacijo, govornici, trobentaču za odigrano žalostinko in pevcem Okteta Gomilsko. Zahvala gospodu župniku Martinu Cirarju za lepo opravljen cerkveni obred. Žalujoči: vsi njeni V SPOMIN 28. oktobra je minilo leto, odkar nas je zapustila draga mama, babica, prababica in praprababica ŠTEFANIJA CIZEJ iz Migojnic (23. 12.1912-28.10. 2007) Hvala vsem; ki z lepo mislijo postojite ob grobu in ohranjate lep spomin nanjo. Vsi njeni ZAHVALA Ko se je končalo poletje, se je izteklo tudi življenje našega dragega moža, atija in ata IVANA ČUDNA iz Spodnjih Gore (15.4. 1925-10.9. 2008) Vsem sorodnikom, prijateljem, sovaščanom in sodelavcem se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, za cvetje in sveče. Hvala osebju Doma upokojencev Polzela za nego in prijaznost. Hvala vsem, ki ste ata Ivana skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala pogrebcem, pevcem, harmonikarju, govorniku in pogrebni službi za obred. Žalujoči: vsi njegovi Nihče ne ve, kako boli, ko tebe, ljubi mož, ati, ata in tast, več v našem domu ni. A spomin nate vsak dan bolj živi, saj zlatih src, kot si imel ga ti, le malo še živi. V SPOMIN 19. oktobra je minilo leto dni, odkar je za vedno od nas odšel dragi mož, ati, ata in tast KARLI GOJZNIKAR iz Griž (25.10.1940-19.10. 2007) Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižigate svečke ter polagate cvetje. Žalujoči: vsi njegovi Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat - hvala ti. V SPOMIN 6. oktobra je minilo eno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedi ČEDO LONČAR iz Žalca Zelo te pogrešamo. Njegovi najdražji ZAHVALA _ Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in sestre ANGELE KORUN, roj. FONDA, iz Dolenje vasi pri Preboldu (2. 2.1919-22. 9. 2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, ji poklonili cvetje, sveče, darovali za sv. mašo, in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala govorniku, pevcem, gospodu župniku za opravljen obred in pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: vsi njeni V SPOMIN 6. septembra je minilo leto dni, odkar smo za vedno ostali brez naše drage žene, mamice, babice in tašče MARIJE VUZEM iz Prebolda, Graščinska c. 6 Vsem, ki ste jo imeli radi in je niste pozabili, iskrena hvala. Hvala tudi vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Vsi njeni POGREBNE STORITVE kan Ropotar, s.p. tel.; 700 Ut 85 GSM: 041 748 m StaroOaška ut. 12, Šempeter Ùelodni čas; od 00. da 24. ure Bolečina, ki nam v srcu tli, te v življenje več ne obudi. Bolezen te objela je, poslednjo moč ti vzela, odšla si tja, kjer ni več gorja in ne solza. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, omice, sestre in tete FRANČIŠKE FELICIJAN iz Žalca (19. 2.1939-27. 9. 2008) Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem čokoladnega ateljeja Dobnik, Lesnini LGM Levec in TC Merkur Hudinja za izrečena pisna in ustna sožalja, sveče in cvetje. Iskrena hvala gospodu župniku Viktorju Arhu za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, pogrebni službi Ropotar, g ovorniku gospodu Banku, pevcem in trobentaču. Posebno zahvalo smo dolžni osebju Splošne bolnišnice Celje, urološkemu oddelku, za nego in pomoč v času bole'zni. Na njeno željo smo jo pokopali v ožjem družinskem krogu. Žalujoči: vsi njeni Usoda z udarci nam ne prizanaša, brezsrčno našim ljubim življenje ugaša. Globoke rane zasaja nam v srce, neoziraje sena naše gorje... ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi našega dragega JOŽETA KOSCA iz Ločice ob Savinji se vam iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, nesebično pomoč, izkazano pozornost in sočustvovanje. Hvala za vse vaše darove ter za toplo misel v srcu, s katero ste pospremili Jožeta k zadnjemu počitku. Žalujoči: žena Ljubica, hči Barbara, sin Tomaž ter vnuka Katja in Blaž Življenje celo si garala, z veseljem zemljo obdelovala, za dom, družino si skrbela. Za vse vedno čas in lepo besedo si imela. In tvoj prelepi glas razvedril je marsikateri obraz. Sledi ostale so povsod od tvoje dobrote in tvojih pridnih rok. ZAHVALA V 79. letu nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, babica in sestra ANGELA ŠKRUBA iz Letuša 89/a Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter za zaigrano žalostinko. Hvala pevcem Dobroveljski fantje, kolektivom Gorenje - notranja oprema, Mercator in Polzela - Tovarna nogavic ter vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: mož Franc, sinova Bojan in Igor ter ostalo sorodstvo Zahvale za novembrsko številko Utripa sprejemamo do 11. novembra 2008 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora). Tel.: 03/712 12 80. Poštenost, delo in trpljenje, tvoje bilo je življenje. Vse življenje trdo si garala, vse za dom, družino si dajala in se vsestransko razdajala. Sledi za tabo ostajajo povsod, so dokaz tvojih pridnih rok. Nastala velika je praznina in huda bolečina, ki peče in skeli. V srcih naših za vedno boš ostala in nas spominjala na lepe dni, ko z nami še polna življenja bila si ti! ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage in ljubljene žene, mame, babice in sestre DRAGICE NARAGLAV iz Dolenje vasi (18. 2.1952-28. 9. 2008) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste nas tolažili, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in denar ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja Jamarskemu klubu »Črni galeb Prebold« in vsem članom, ki so prevzeli del pogrebnih slovesnosti in ji kot dolgoletni članici izkazali veliko spoštovanje. Še posebej hvala govornikoma Valterju Zupancu in Silvu Ramšaku, ki sta vsak na svoj način predstavila njeno veličino in življenje. Velika hvala RK Prebold, ZZB za vrednote NOB Prebold, ZKŠT Žalec, sodelavcem Utripa, stranki SD, Tomažu Škorjancu in vsem ostalim, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Iskrena hvala pogrebni službi Ropotar za korektno opravljeno delo, MPZ Prebold za zapete pesmi, trobentaču za zaigrano žalostinko in Cvetličarni Boža za skrbno pripravljene vence in cvetne aranžmaje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Mož Darko, hčeri Aleksandra in Adrijana, vnukinji Larisa in Ema in ostali njeni Pošle so ti moči, zaprl svoje si oči, zdaj boš mirno spal, v naših srcih za vedno boš ostal. V SPOMIN JOŽETU TRATNIKU iz Andraža (25. 3.1929-7.10. 2007) 7. oktobra je minilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, brat, stric in dedi. Hvala vsem, ki s hvaležnostjo in z lepo mislijo obudite spomine nanj, grob polepšate s cvetjem in prižiganjem sveč. Žalujoči: žena Rozika, hči Silva in sin Slavko z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame MARIJE UPLAZNIK iz Prebolda (29. 9.1954-29. 9. 2008) se srčno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izrečena sožalja, tolažilne besede ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti do groba, iskrena hvala. Žalujoči: hči Simona z Martinom ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in atija RADA KORUNA iz Prebolda se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste karkoli darovali ob njegovem slovesu in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Sagadinovi in dr. Kobalovi za požrtvovalno delo in skrb v času njegove bolezni. Vsi njegovi Alojzu Hrastovcu podarili prikolico Ličkanje na tržnici Vandalizem po dolini v razcvetu nogometnega igrišča uredili dom v bivalni prikolici, ki jo je Občini Vransko podaril podjetnik Janko Šlosar, zemljišče zanjo je odstopila Energetika Vransko, za njeno urejenost so poskrbeli javni delavci, za hrano in oblačila pa člani Župnijske Karitas in Rdečega križa Vransko. Ključe prikolice mu je izročil vranski župan Franc Sušnik, ki ga je ob tem opozoril na upoštevanje reda v prikolici in njeni okolici. Lojz je prejemnik denarne pomoči, enkrat dnevno naj bi od zdaj dobival tudi topel obrok v Našem domu, domu starejših na Vranskem. T. Tavčar Vesele ličkarice Na prvi jesenski tržnici, ki jo sicer v Grižah postavljajo vsak mesec, je tokrat griški pododbor Društva podeželskih žena Občine Žalec pripravil ličkanje, po domače kožuhanje koruze s srečelovom, pri katerem so bile srečke skrite med koruznimi storži. Srečke so bile seveda brezplačne, vsaka je zadela, dobitki pa so bili okusni in uporabni. Ob koncu so bili ličkarji tudi pogoščeni. Člani turističnega društva so pekli kostanj, na stojnicah pa je bilo, kot ponavadi, moč kupiti kmečke dobrote, tokrat uglašene na jesen. T. T. V zadnjem času smo v dolini priča uničevalnim pohodom. Vedno pogosteje se pojavljajo posamezniki in skupine, ki s svojim brezvestnim in neodgovornim početjem povzročajo škodo na javni lastnini in na lastnini posameznikov. Polomljena drevesa, uničene gredice, izruvani tlakovci, uničeni prometni znaki, prevrnjeni smetnjaki, razbita otroška igrala, okradeni grobovi... Nazadnje opažen primer vandalizma, se je zgodil v noči iz 13. na 14. oktober na krožišču na Polzeli, ko je bilo polomljenih več krošenj novo nasajenih javorjev. Po besedah Polzelanov gre za domačine, mladoletne osebe. Primer preiskuje Policijska postaja Žalec. Občina Polzela pa naproša občanke in občane, da v primeru, ko so priče takšnim in podobnim neljubim dogodkom, o tem obveščajo pristojne organe policije. V minulih dneh pa so neznanci pokradli tudi zasajeno cvetje z gredice v Arji vasi, ki jo urejuje TD Petrovče. Banane na domačem vrtu Vedno več je dokazov, da se klimatske razmere res spre- _ minjajo. Pri Kudrovih v Pon-gracu imajo dva bananovca, ki sta visoka več kot pet metrov in se na njihovem kmečkem dvorišču šopirita s po dva metra dolgimi listi. Rastlini sta pognali tudi cvet in zastavili plodove. Kot je povedal gospodar Janez, ju pred mrazom zaščitijo, kdaj pa bodo obirali banane, pa še ne vedo. T. Tavčar Lojze se v prikolici dobro počuti in je hvaležen vsem, ki so mu pomagali pred zimo dobiti primerno streho nad glavo Brezdomec Alojz Hrastovec z Vranskega, ki je med občani znan kot Venikov Lojz, je po več kot letu dni bivanja v leseni baraki prišel do dostojnega bivališča. Zanj so na Vranskem poskrbeli tako, da so mu v bližini Jesen in čarovnice Janez s snaho Alenko pod bananovcema Samosprožilna naprava ubila divjega prašiča Polzelska lovca sta v ponedeljek, 20. oktobra, popoldne v gozdu v Slatinah na območju med Polzelo in Andražem našla mrtvega divjega prašiča. Usmrtile so ga krogle iz sa-mosprožilne naprave. Kot je povedal gospodar polzelske lovske družine Aleš Primčič, prav po tej poti, kjer so našli mrtvega prašiča, hodijo tudi lovci na bližnje krmišče. Meni pa, da gre za organiziran krivolov, zato imajo že nekaj mesecev urejeno dežurstvo, saj jim lovci na črno povzročajo veliko škodo. Kriminalisti so napravo vzeli, tudi krogle, ki so usmrtile žival. Naprava je bila postavljena tako, da bi lahko usmrtila vsakogar, živali ali človeka, ki bi šel po tej poti. Policisti zato opozarjajo občane naj bodo med hojo po gozdovih pozorni in naj poskrbijo za svojo varnost. Če bi še kdo opazil podobne naprave, naj se jih ne dotika in naj o njihovi najdbi nemudoma obvesti policijo na številko 113. T. T. Gospodar Aleš Primčič je poskrbel za divjega prašiča, ki so ga usmrtile krogle iz samosprožilne naprave Objestnosti in nevestnih dejanj je po dolini čedalje več, zlikovci pa se najbrž ne za- vedajo, da škodo posredno, preko javnih sredstev, plačajo tudi sami. L. K. lai model čarovnice, po navdušenju sokrajanov v Galiciji pa še starčka. Fotografija je nastala na prvi jesenski dan, v živo pa si modela lahko ogledate pri Zadružnem domu Galicija. Grega Turnšek, tako nam je zaupala Barbara Šan-ca, svoj talent dokazuje tudi kot večletni razstavljavec v Mozirskem gaju. S čarovnico in starčkom pa je letos popestril tudi jesensko vzdušje v domači Galiciji. L. K. Barbara Šanca iz Galicije nam je v uredništvo poslala jesensko obarvano fotografijo ročno izdelane čarovnice in starčka, ki ju je izdelal mladenič Grega Turnšek. Grega je najprej ročno izde-