Ptuj, torek, 19. aprila 2011
letnik LXIV • št. 30 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Popolnoma novi FORD C-MAX
Avto Šerbinek d o o
PE PTUJ, Mariborska c. 68
© 02/788-54-00
Vsi rabljeni avtomobili so na... vvyKW.avtocenter-serbinek.si
Danes priloga
v Štajerskem tedniku
Varna starost
Po naših občinah Ormož • Je skupščina sestavljena protizakonito?
O Stran 3
Po naših občinah Videm • Čisti računi po videmsko Z> Stran 4
Od tod in tam Slovenija • Kako enostavno goljufati državo
Z> Stran 7
v
Štajerski
Spodnje Podravje • V pričakovanju praznikov
Sporočilo ljubezni in upanja
Na cvetno nedeljo so po stari krščanski navadi kot uvod v praznovanje največjega krščanskega praznika potekali blagoslovi vejic zelenja, presmecev, butar, v spomin na Jezusov prihod v Jeruzalem pred veliko nočjo.
Blagoslov presmecev je potekal tudi na dvorišču mino-ritskega samostana na Ptuju. P. Mirko Pihler (na fotografiji) je ob tej priložnosti pozval, naj nas ta obred med seboj povezuje v medsebojni ljubezni, upanju, naj nas spodbudi k lastnemu vstajenju. Velika noč naj prinese več zaupanja v resnični svet in potrpežljivost za reševanje vsakodnevnih kri-žev in težav. Na cvetno nedeljo se v cerkvi bere tudi pasijon (Jezusovo trpljenje od obsodbe do smrti na križu). Zunanje znamenje velike noči pa je tudi vstajenjska procesija, ki poteka po župnijah; na mino-ritskem dvorišču se bo začela v nedeljo, ob 6.30. Spuheljski fantje in možje so na dvorišče minoritskega samostana postavili šestmetrski presmec. Letos niso tekmovali v velikosti, trudili so se predvsem za njegovo primernost in lepoto. Najdaljšega, dolgega 51 metrov, ki je tudi slovenski rekorder, so sestavili v Pleterjah.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Pleterje • Letos so slovenski rekorderji
Zlorabe zaradi osebnih koristi
Izdelali najdaljši presmec Kako goljufati
državo
Vaščani Pleterij iz občine Kidričevo so na cvetno nedeljo v farno cerkev v Lovren cu peš ob kolesih prepeljali doslej najdaljši, kar 51 m dolg presmec.
Pobudnik omenjene akcije Franc Jurkovič je povedal, da so ga izdelovali dobre tri dni. Že v petek so se fantje in možje odpravili po ves potrebni material in ga prepeljali na dvorišče Medvedovih sredi vasi. Pri izdelovanju je sodelovalo 15 moških, z jedačo in pijačo pa so se jim občasno priskočile na pomoč njihove boljše polovice. Na cve-
tno nedeljo so se zbrali nekaj pred deveto v prazničnih oblačilih, z modrimi šurci in črnimi klobuki na glavah, ter najdaljši presmec naložili na 14 koles in ga nato popeljali skozi vasi do dobra 2 km oddaljene farne cerkve v Lovrencu. Po maši in blagoslovu so se enako vrnili v Pleterje, kjer so svoj presemec razstavili sredi vasi. Tam bo pre-
smec, največji v državi, ostal do velike sobote, ko ga bodo razre-zali in razdelili med sovaščane. A ne kar tako, saj bo vsak, ki bo želel svoj del, zanj moral prispevati liter vina in domačo klobaso ali kos mesa, tako da bodo lahko na velikonočno nedeljo vaščani spet sedli skupaj in skupinski žegen skupaj pojužinali.
-OM
Primerov, ko partnerja, ki imata skupnega otroka, zamol-čita dejstvo, da živita v zunajzakonski skupnosti, prijavita bivališči na različnih naslovih, se na sodišču dogovorita o kvazi plačevanju preživnine in na ta način goljufata državo, je izjemno veliko.
Foto: M. Ozmec
51 m dolg presmec je 14 pražnje odetih Pieterčanov popeljalo k blagoslovu na svojih kolesih.
Različni načini dokazovanja obstoja zunajzakonske skupnosti omogočajo pogoste zlorabe pri pridobivanju prejemkov ter drugih pravic in ugodnosti. Ustreznih pravnih podlag za ugotavljanje dejanskega stanja po trenutni zakonodaji skorajda ni, saj pristojni organ nima pravne podlage, da bi brez soglasja strank opravil tudi ogled na domu.
Vprašanje obstoja zunajzakonske in enostarševske družine se pojavi predvsem v postopkih odločanja o pravicah iz javnih sredstev, ko je višina dodeljene pravice odvisna od materialnega položaja družine in števila družinskih članov. Po veljavni zakonodaji je za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnost treba najprej ugotovi-
ti, ali je le-ta nastala, ali so podani vsi pogoji zanjo (da traja dalj časa) ter ali so podane okoliščine, zaradi katerih bi bila zakonska skupnost neveljavna.
"Vse te navedene pogoje ugotavljajo pristojni organi v okviru predhodnih vprašanj, in ker je dokazno breme na organu, prihaja do velikih težav dokazovanja obstoja zunajzakonske skupnosti. Predvsem v primerih, ko je pred sodiščem dogovorjena preživnina, pristojni organ pa nima pravne podlage, da bi brez soglasja strank opravil tudi ogled na domu in tako ugotovil pravilno dejansko stanje,« je pojasnila Tanja Amon, višja svetovalka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
O Stran 7
Slovenija • Agencija razburila z odločitvami
Bodo državna podjetja dokapitalizirala NKBM?
Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države se je v petek zavzela za to, da država pri dokapitaliza-ciji NKBM ohrani večinski delež, in napovedala prenos pravice države do nakupa novih delnic te banke na družbe Gen Energija, Eles in Pošta Slovenije. Na zahtevo ministrice za gospodarstvo so o tem govorili na izrednem sestanku pri premieru.
Agencija meni, da neso-delovanje države pri doka-pitalizaciji Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) in s tem bistveno zmanjšanje deleža države po ponujeni ceni osem evrov na delnico, ekonomsko ni upravičeno.
Opustitev ustreznega ukrepanja zaradi dejstva, da strategija za upravljanje z državnimi naložbami še ni sprejeta, lahko družbam, kjer ima država naložbe, in interesom države povzroči nepovratno škodo,
Uvodnik
so poudarili na agenciji. Do-kapitalizacija NKBM po njihovem mnenju sodi med take primere.
Ker v proračunu niso predvidena finančna sredstva za dokapitalizacijo druge največje slovenske banke, je agencija svojo prednostno pravico prenesla na podjetja v državni lasti.
Prednostna pravica se lahko prenaša na družbe z omejeno odgovornostjo, ki so v 100-odstotni državni lasti in imajo razpoložljiva sredstva
Kaj je tako pomembnega
To, da se na sejah občinskega sveta Ormož pogosto dogajajo reči, ki se na drugih podobnih sejah ne, menda že veste. Zadnjih dvakrat pa so stvari šle predaleč. Strinjam se s tistimi, ki kritizirajo takšen način dela, saj je posmeh normalnemu delovanju tovrstnih organov.
Kdor površno spremlja dogajanje, bi si zmotno mislil, da je občina Ormož v vojni, sredi kakšne naravne katastrofe ali pa je začel puščati kakšen reaktor v bližini, da njen občinski svet zaseda kar dva dni skupaj. Brez panike: nobenih kriznih sestankov ni, nobene vinske kleti ni razneslo, vse je v redu oziroma toliko (ne)normalno, kot je bilo vedno.
Po poslovniku, po katerem naj bi deloval omenjeni organ, naj bi seje praviloma trajale štiri ure. To verjetno pomeni, da bi ob kakšnih posebno težkih vprašanjih ali obilnem dnevnem redu nekako morali računati na dodatno uro ali dve. Seje se začenjajo ob 16. uri, saj so svetniki do takrat v službi. Potem pa trajajo polni delovnik in še malo. To pomeni, da se končajo okrog 1. ure zjutraj.
Zakaj Ormožanom ne uspeva, kar drugi zmorejo? Morda delajo odbori preslabo, saj se v običajnih občinskih svetih večino dogovorijo prav tam. Slabo očitno funkcionirajo tudi formalni in neformalni sestanki pred sejo. Župan očitno sejo vodi slabo, njegova odločitev je, da loči zrnje od plev in omeji brezplodno razpravo. Nastopati bi moral bolj suvereno in imeti boljšo podporo pri odločanju glede procedure. Izgovori o tem, da v demokraciji ne bodo omejevali razprave, ne vzdržijo. Demokracija temelji na redu in proceduri. Postavlja se tudi vprašanje, ali je v ormoških svetnikih kaj zvezdniškega. Kar bi sicer zmogli povedati v minuti ali pa o čemer sploh ne bi govorili, se pred kamerami spremeni v pravi nagovor ljudstvu. Res je, da pameten politik volivce nagovarja ves čas, ne le tri mesece pred volitvami, a to je gotovo že kontraproduktivno. Če bi kabelska televizija prenehala prenašati seje, bi se te avtomatsko, brez kakšnih drugih posegov, skrajšale za tretjino. Zagotavljam.
Pri tem pa se postavi tudi vprašanje, kdo je še sposoben zbrano razmišljati in razsojati po 22. uri, oziroma kako odločajo v ormoškem občinskem svetu. Aha, pa da ne pozabim povedati, da ima v svetu koalicija večino, da ne boste mislili, da je izid glasovanja teh maratonskih sej le za trenutek negotov.
Viki Ivanuša
oziroma neizkoriščen posojilni potencial, ki še ni vezan na projekte v teku, imajo več kot 70 odstotkov kapitala v bilančni vsoti in imajo načeloma dolgoročni naložbeni interes ali so že v poslovnem sodelovanju na področju kapitalskih naložb z NKBM.
Na podlagi teh kriterijev bodo tako Gen Energija, Pošta Slovenije in Elektro Slovenija (Eles) sodelovali v dokapitali-zaciji. Na agenciji namreč ocenjujejo, da gre za kapitalsko močna in dobičkonosna podjetja, ki imajo prosta denarna sredstva in neizkoriščen kreditni potencial, ki ni vezan na že obstoječe razvojne projekte, zato jim vplačila v NKBM ne predstavljajo bistvene obremenitve za tekoče poslovanje.
V objavljenih stališčih v zvezi z dokapitalizacijo NKBM, v katerih so podrobneje predstavili argumente v prid potrebi po ohranitvi večinskega lastniškega deleža države v banki, so na agenciji zapisali, da lahko za takšna kapitalsko močna državna podjetja nakup delnic NKBM pomeni dobro naložbeno priložnost.
Radičevi ni všeč
Poteza agencije je razburila ministrico za gospodarstvo Darjo Radie, ki je zato zahtevala tudi sestanek pri premieru Borutu Pahorju. Zavzela se je za to, da bi DZ predlagali
Borza: padec vrednosti delnic NKBM
Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP je na tedenski ravni izgubil dobre tri odstotke in pol, padec pa so zabeležile vse delnice v indeksu. Najbolj pa so indeks navzdol potisnile delnice Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), ki so izgubile več kot 13 odstotkov.
Minuli teden je tako SBI TOP trgovanje sklenil pri 792,09 točke. »Ne moremo biti preveč veseli, ker so bili padci kar konkretni,« je ocenil Andrej Zakotnik iz borznoposredniške družbe GBD in dodal, da so največji »krivec« delnice NKBM. Vrednost delnic se je namreč v tednu dni znižala za 13,40 odstotka na 8,40 evra.
V	NKBM so sicer v četrtek dokončno oblikovali ponudbeno ceno delnice v aktualnem dokapitalizacijskem postopku - ta znaša osem evrov, kar pomeni, da v banki načrtujejo do največ 104,3 milijona evrov svežega kapitala. Končna cena v poljski valuti bo oblikovana okoli 20. aprila - NKBM namreč delnice ponuja na varšavski borzi. »Občutek imam, da zanimanja ni bilo veliko, posledično so ceno spustili na spodnjo mejo,« je dejal Zakotnik, ki sicer ostaja optimist in upa, da se bo padec vrednosti delnic NKBM ustavil.
V	NKBM pa so po dveh tednih intenzivnih predstavitev po evropskih finančnih središčih zelo zadovoljni z odzivom potencialnih institucionalnih vlagateljev. Kot so sporočili, so namreč ti pripravljeni vlagati v stabilne in ambiciozne finančne sisteme in so že izkazali interes za nakup celotnega svežnja ponujenih delnic.
zamenjavo vodstva agencije. Radiceva namreč meni, da vodstvo ni kompetentno, s to odločitvijo glede dokapitaliza-cije NKBM pa da je obšla voljo lastnika, saj je vlada prejšnji teden tovrstni predlog zavrnila. Meni, da ni naloga teh družb kupovati delnice bank in da morajo skrbeti za svoje naložbe. Radiceva je izpostavila Gen Energijo in predvidene investicije krške nuklearke v elektrarno v Brestanici.
Gen Energija in Pošta Slovenije bi po navedbah ministri-
ce za dokapitalizacijo NKBM namenili po 20 milijonov evrov, Eles pa sedem milijonov evrov.
Radiceva je povedala, da se bodo pogovori o delu agencije nadaljevali prihodnji teden.
Iz NKBM pa so danes sporočili, da so po dveh tednih predstavitev po evropskih finančnih središčih zelo zadovoljni z odzivom potencialnih institucionalnih investitorjev. Slednji so namreč že izkazali interes za nakup celotnega svežnja ponujenih delnic.
Potencialni institucionalni investitorji in vlagatelji pa so ob tem izrazili nekaj pomislekov glede mešanih signalov, ki jih v zvezi z NKBM pošilja predstavnik največjega lastnika.
Delnice NKBM so sicer do vključno ponedeljka še dostopne delničarjem, ki lahko uveljavljajo prednostno pravico, med 20. in 26. aprilom pa bodo lahko delnice vpisali in vplačali še institucionalni vlagatelji.
S sredstvi, ki jih bo NKBM zbrala z dokapitalizacijo, bo ta zagotovila nadaljnjo podporo poslovnim načrtom in projektom slovenskih podjetij, še intenzivnejše izvajanje strategije rasti skupine in s tem utrjevanja njenega tržnega položaja v Sloveniji in tujini, del prihodkov pa bo namenjen tudi za izpolnjevanje novih kapitalskih zahtev za banke.
Ob tem je predsednik uprave Matjaž Kovačič opozoril, da je za banko najpomembnejša primerna finančna kondicija, vključujoč kapitalsko ustreznost in mednarodni ugled. Glede na to, da je bila NKBM sposobna zbrati s strani mednarodnih investitorjev celotno ponujeno emisijo in ne potrebuje državne pomoči je to po njegovem veliko priznanje za banko in pomembno dejstvo za Slovenijo.
V banki pa so zavrnili oceno agencije za upravljanje s kapitalskimi naložbami države, da bi morebiten padec državnega lastništva povzročil takojšnje plačilo dolgoročnih kreditov tujih kreditorjev. Kot je ob tem pojasnil član uprave NKBM Andrej Plos, ima banka med vsemi dolgoročnimi krediti tujih kreditorjev le dva, pri katerih je bil eden izmed pogojev državno lastništvo nad 50 odstotkov.
»Kredita sta po obsegu bistveno nižja kot je navedeno v stališču agencije in bosta skladno z načrtom poplačana do konca leta, glavnina (85 odstotkov) v maju, preostanek pa decembra letos. NKBM nima sklenjenega niti enega drugega kredita s klavzulo večinskega državnega lastništva, omenjena dva kredita pa v ničemer nista pogojena s postopkom dokapitalizaci-je in za banko ne prestavljata nikakršnega likvidnostnega pritiska,« je zatrdil Plos.
Bilančna vsota skupine NKBM je konec leta 2010 znašala 5,866 milijarde evrov in je za 81 milijonov evrov oz. za 1,4 odstotka večja kot konec leta 2009. Dobiček skupine iz rednega poslovanja pred rezervacijami in oslabitvami je znašal 101 milijon evrov, čisti dobiček pa 11,5 milijona evrov.
STA (pripravlja: SM)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Becirovic, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ormož • Uporabniki zadovoljni, težave med zaposlenimi
Je skupščina sestavljena protizakonito?
Nedavno je na seji občinskega sveta svetnik Vili Trofenik povedal, da skupščina Centra za starejše občane Ormož, ki jo sestavljajo župani treh občin, lastnic centra, deluje v nasprotju z zakonom. Zanimalo nas je kaj več o tej temi.
Foto: Viki Ivanuša
Z razmerami v domu so zadovoljni stanovalci in svojci, ne pa tudi zaposleni. Po nekaterih trditvah tudi skupščina podjetja ni sestavljena zakonito.
Vili Trofenik je povedal, da 27. člen Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije jasno opredeljuje, da poklicni funkcionarji ne smejo biti člani organov, oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja pri gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih ... „Dom je družba z omejeno odgovornostjo, v 95-odstotni lasti nekdanje občine Ormož. Sedanja občina Ormož ima okrog 73 % lastništva. Zakon je bil objavljen lani spomladi in od takrat več noben župan ne more biti v skupščini doma. Kljub temu se je skupščina od takrat sestala velikokrat in od takrat je vse nezakonito."
Se načrtuje „tajkun-ski" nakup doma?
Trofenika pa jezi še nekaj. Sava IP prodaja svoj petodsto-tni lastninski delež, do katerega ima občina Ormož predkupno pravico. Svetnik Trofenik trdi, da bi imela z nakupom teh 5 % občina preko 75 % in s tem večinsko last doma: „Namesto da bi teh 5 % občina odkupila, pa se ravna po taj-kunskem receptu, da bo dom z dobičkom, ki ga je ustvaril, odkupil ta 5-odstotni delež. To pa pomeni, da ostaja razmerje med lastniki nespremenjeno. Dobičke doma bi bilo treba prihraniti za rezervo. Zato je to slaba ideja. Pa tudi občinski svet o vsem skupaj ne ve nič. Ni nobenih poročil ne o dobičku, ne o nakupu. Člana skupščine bi moral imenovati občinski svet in tudi oblikovati smernice za odločanje na skupščini."
Na vprašanje, kdo je krivec za nastalo stanje, pa pravi: „Krivi so župani, ker so varuhi zakonitosti, krive so občinske uprave, ki so jih dolžne opozarjati na nepravilnosti. Kriva pa je tudi komisija za mandatna vprašanja, ki bi morala po svojem konstituiranju narediti posnetek stanja v svetih vseh zavodov, skupščinah in podobno. V zavodih ima po dva predstavnika občinski svet po politični pripadnosti, enega pa imenuje župan - pa ne izmed svojih sorodnikov ali strankarskih kolegov, ampak iz zainteresirane javnosti, ki jo je treba k temu pozvati."
Povedal pa je tudi, kakšna je bila v preteklosti njegova vizi-
ja razvoja doma: „Predvideno je bilo, da se dom odkupi in se združi vodenje in upravljanje treh zavodov - lekarne, zdravstvenega doma in doma za starejše. Seveda bi imela vsaka institucija svojega strokovnega vodjo. Vendar bi se funkcioniranje treh zavodov z enim vodstvom in režijo bistveno pocenilo."
Članstvo v skupščini je le breme
Župan Alojz Sok je na te očitke povedal: „Po družbeni pogodbi skupščino sestavljajo župani. Župan tiste občine, ki ima največji delež, pa skupščino vodi. Res je da je lani državni zbor sprejel zakon o integriteti, vendar obstaja interpretacija, da CSO, ker ima v lastniški strukturi tudi Savo IP, ni javno podjetje. Stvari prav-
kar preverjamo. Če se izkaže, da župani ne moremo biti člani skupščine, se postavlja vprašanje, kdo pa je lahko in kdo ga lahko imenuje - ali župan ali občinski svet?"
Župan Sok je še povedal, da bi se tej funkciji mirno odpovedal, ker mu prinaša le dodatno delo, ki ga drugi župani nimajo. Plačila pa župani za to ne dobijo nobenega.
Povprašali smo ga tudi o vodstvu centra, saj je v tej smeri prihodnost že nekaj časa negotova. Trenutno je vršilec dolžnosti mag. Marko Rozman, do konca aprila bo treba imenovati novega direktorja. Sok je povedal, da so se pogovori s kandidati že začeli, tudi pogovori s svetom delavcev in sindikati potekajo. Še preden pa bodo člani skupščine odločili, kdo bo novi direktor, bodo preverili, ali so
dejansko lahko člani skupščine. Na vprašanje, kako daleč je odkup deleža Save IP, pa je župan povedal le, da občine zaenkrat niso odkupile še nič, da pa Sava IP ponuja odkup in da pogovori potekajo.
Občinski svet je pred časom potrdil tudi nakup stavbe na ulici dr. Hrovata 10. „Trenutno dom zadovoljuje potrebe po posteljah, a dolgoročno bomo potrebovali dementni oddelek. Ljudje so vedno starejši, svojci največkrat ne morejo skrbeti za njih in iščejo institucionalno varstvo," je vizijo širitve doma pojasnil Sok.
Sicer pa je dom minulo leto posloval pozitivno, ustvarili so za 140.000 evrov dobička. Ormoški dom je tudi eden redkih, ki je ob zadnji podražitvi, ko je večina slovenskih domov za starejše svoje storitve podražila za okrog 4 %, ostal na dosedanji ceni.
Med pozitivnimi premiki vidi župan Sok tudi to, da so v domu uredili pravilnik o napredovanju zaposlenih ter pravilnik o stimulaciji izostajanja iz službe zaradi bolniške. Del sredstev so namenili tudi za stimulacije zaposlenim v skladu z delovno uspešnostjo.
V domu je bila izvedena tudi anketa. Pri merjenju zadovoljstva med stanovalci in svojci se je dom med 15 ocenjenimi domovi uvrstil zelo visoko, kar pa se tiče odnosov med delavci, pa na zadnje mesto. Župan meni, da je to dediščina preteklosti, ko naj bi menda nekatere delavce preferira-li. Zato bo prva naloga novega direktorja, da izboljša odnose med zaposlenimi, predvsem na negovalnem oddelku.
Viki Ivanuša
Od tod in tam
Razstava velikonočnih izdelkov
Foto: Črtomir Goznik
V prostorih minoritskega samostana na Ptuju so v soboto, 16. aprila, odprli razstavo velikonočnih izdelkov, ki je povezala Turistično društvo Ptuj in ptujski minoritski samostan. Na ogled so izdelki ustvarjalnih delavnic društva Optimisti Ptuj, ustvarjalnih delavnic in ročna dela univerze za tretje življenjsko obdobje ter društva gospodinj Marjetica. Podpredsednica TD Ptuj Rozika Ojsteršek se je posebej zahvalila predsedniku TD Ptuj Albinu Pišku in p. Mirku Pihlerju, da sta se dogovorila za sodelovanje, prav tako pa mentorici Nežki Belca, ki še vedno prenaša nove ideje. Razstava velikonočnih izdelkov je izsek bogastva ročnih spretnosti. To so izdelki, ki bogatijo kulturno podobo našega mesta in okolice. Nekateri izdelki imajo neprecenljivo vrednost, saj je za njihovo končno podobo potrebnih tudi nekaj dni dela, je povedala Ojstrškova. Razstavo je odprl ptujski župan Štefan Čelan, njeno odprtje pa so pospremili mladi glasbeniki iz Zasebne glasbene šole v minoritskem samostanu sv. Petra in Pavla.
MG
Dornava • Presmec velikan
Sekcija oračev iz Turistično-etnografskega društva Liikari v Dornavi se je minulo soboto lotila izdelave presmeca velikana. Okrog 20 članov sekcije ga je izdelovalo kar nekaj ur, meri pa dobrih 15 metrov. „Takšen velik presmec smo prvič izdelali pred dvema letoma in zdaj to tradicijo nadaljujemo. Ne gre le za izdelavo tega simbola, ampak predvsem za veselo in koristno druženje. Dogovorimo se, kaj bo kdo pripravil in naredil, brez težav, in to je to. Danes zjutraj smo se zbrali in šli po zelenje, kije potrebno za izdelavo presmeca. Letos je presmec res zelen, saj se je zelenje zgodaj razbohotilo do polne mere, "je povedal predsednik oračev Janko Peteršič. Presmec so orači v nedeljo nesli skozi celo vas v domačo cerkev sv. Doroteje k pozni maši, postavili pa ga bodo na Čušekovi domačiji, kjer so ga v soboto dopoldne tudi naredili.
SM
Biš • Gasilski presmec
Običaj izdelave presmeca velikana so v spodnje-podravskih občinah začeli gasilci iz PGD Biš v Trnovski vasi. Tudi letos se temu opravilu niso odrekli in tako so naredili že 21. presmec velikan. „Največji presmec, ki smo ga kdajkoli naredili, je meril kar polnih 28 metrov. To je bilo pred štirimi leti. Letos meri dobrih 15 metrov, izdelalo pa ga je 25 članov našega gasilskega društva na dvorišču pred domom. Zdaj smo že zelo spretni in naredili smo ga v dobrih treh urah. Seveda pa to nikakor ni naš zadnji veliki presmec, saj bomo to tradicijo nadaljevali, "je povedal predsednik PGD Biš Sandi Lah. Četica biških gasilcev je presmec velikan po izdelavi v soboto popoldne odnesla peš v približno dva kilometra oddaljen center občine, pred cerkev sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer so ga ročno tudi postavili in kjer je pričakal nedeljski blagoslov.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Videm • Z aprilske seje občinskega sveta
Čisti računi po videmsko
Videmski svetniki in svetnice so na minuli seji, potem ko so dodobra obdelali smetiščno problematiko, čeprav brez dokončne rešitve (o čemer smo že poročali), razpravljali še o marsičem drugem.
Z večino glasov so tako potrdili občinski zaključni račun za minulo leto. Proti je glasovala svetniška skupina SDS (šest članov), njihovo odločitev pa je svetnik Andrej Rožman pojasnil tako: „Ne moremo glasovati za takšen zaključni račun, ki je sicer po mnenju našega nadzornega odbora v redu, ker še vedno ne vemo, ali je naš nadzorni odbor sploh legitimen!"
No, dvome okoli sestave nadzornega odbora je že na samem začetku seje želela odstraniti predsednica NO
Sabina Selinšek, sicer hči podžupana Marjana Selinška (prav ta sorodstvena vez se zdi SDS-ovim svetnikom najbolj sporna zadeva). Med svetnike je namreč razdelila uradne odgovore glede (ne)spornosti sorodstva s podžupanom. Iz uradnega odgovora Komisije za preprečevanje korupcije je jasno, da to vprašanje sploh ni v domeni omenjene komisije. „Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki ga sme neobvezno razlagati in tolmačiti Komisija za preprečevanje korupcije, ureja nezdružljivost
opravljanja funkcije, članstva in dejavnosti le za poklicne in nepoklicne funkcionarje. Predsednik nadzornega odbora v ta krog ne sodi."
Podžupanova hči je zakonita predsednica NO
V nadaljevanju dopisa Komisije je nato navedeno, da lahko tolmačenje poda Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in Selinško-va je pridobila tudi njihov od-
Svetniška skupina SDS je glasovala proti sprejetju zaključnega računa, ker po mnenju Rožmana še vedno ni jasno, ali je občinski nadzorni odbor legitimen ali ne. Predsednica NO Sabina Selinšek je sicer z uradnim dopisom SVRL dokazala, da opravlja funkcijo v skladu z zakonom (čeprav lahko pride do morebitnega konflikta interesov).
govor, kjer med drugim piše: „Zakon o lokalni samoupravi v tretjem odstavku 32. a člena določa, da član (in predsednik) NO ne more biti član občinskega sveta, župan, podžupan, član svetov ožjih delov občine, tajnik občine, javni uslužbenec občinske uprave ter član poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. Določbe, ki bi preprečevala članstvo v NO zaradi sorodstvenega razmerja z občinskim funkcionarjem, zakon torej nima. Tudi zakon o integriteti in preprečevanju korupcije ne vsebuje določb, ki bi prepovedovale funkcije člana NO v občini osebi, ki je v sorodstvenem razmerju s podžupanom ali drugim funkcionarjem občine." V nadaljevanju dopisa s SVRL je zapisano, da torej zakonitost funkcije Selinškove kot predsednice NO nikakor ni sporna, vendar: „Pri kadrovanju NO pa ni odveč opozorilo Komisije za preprečevanje korupcije, da bi moral občinski svet s svojim ravnanjem vnaprej preprečevati nasprotje interesov. Nedvomno bo do konflikta interesov prišlo v trenutku, ko bo NO ob postopku nadzora opravil konkreten nadzor občinskih financ, še posebej tistih, kjer ima morebitno pooblastilo kot odredbodajalec podžupan. V tem postopku se bo moral član (predsednica,
op. a.) NO izločiti iz razprave in odločanja o ugotovitvah nadzora. Če strnemo, je torej opravljanje funkcije predsednika ali člana NO osebe, ki je v sorodstvenem razmerju s funkcionarjem občine, zakonito, nosi pa v sebi potencialni konflikt interesov."
Sabina Selinšek je tako zakonita predsednica videmskega NO, do „konflikta interesov" pa je in bo v videmski sejni sobi itak redno prihajalo ... Že na tokratni seji se je tako za-iskrilo ob poročilu policijske postaje glede trendov varnosti; samo poročilo sicer ni bilo kaj posebnega, svetniki pa so si dali duška s kritiko obnašanja policistov na terenu, kjer je bilo spet slišati enake zgodbe kot včasih: preveč ustavljanja domačih voznikov, grde vožnje mejnih policistov, ki uničujejo uboge haloške ceste, itd.
Manj debate je bilo okoli vključitev občine v projekt izdelave regionalne turistične destinacije, ki ga pripravlja Bistra. Občino Videm bo po besedah župana Friderika Bra-čiča vključitev v skupen projekt stala dobrih 11.000 evrov v treh letih: „Ne more pa biti slabo za naše vinogradnike in ostale turistične ponudnike, če smo zraven. Vem, da je veliko pomislekov, ker je takšnih in podobnih projektov veliko; eni so nam prinesli nekaj koristi, drugi nič. Osebno sem za to, da pristopimo s pogojem, da projekt financiramo prvo leto s 3600 evri, potem pa vidimo, kakšni so rezultati in glede na to nadaljujemo ali pa prekinemo naše sodelovanje." Takšen pogojni sklep so sprejeli vsi, čeprav nihče ni vprašal, ali se od pogodbe o sofinanciranju sredi obdobja sploh lahko odstopi ...
Na mizo čiste račune
V	nadaljevanju je svetniški zbor še izvedel, da je bila narejena uradna cenitev 1500 arov velike parcele v lasti Dragice Pal, ki jo občina namerava odkupiti za namen izgradnje doma upokojencev. Uradna cenitev znaša nekaj malega manj kot 100.000 evrov, vendar se po besedah župana lastnica še ni odločila, ali ji cena ustreza ali ne. Sicer pa je iz vrst svetnikov prišla še pobuda, naj se išče še kakšnega zasebnega investitorja za gradnjo, da ne bi zemljišče potem, če ga bo občina res kupila, še leta dolgo samevalo.
V	zaključnem delu je bilo pod točko pobud slišati vsega po malo. Svetniki s haloškega konca so opozarjali na slabe ceste, na nujnost gramozira-nja, na nevarne in rušeče se mostove, slišati je bilo tudi, da naj bi eden od zasebnikov kratko malo zaprl eno od občinskih cest, ker meni, da gre za njegovo posestvo, Avguštinova se je jezila, zakaj so prenehali risati črte po cesti tik pred Doleno (Pobrežani so „svoje" črte na sredini ceste končno dočakali!), pa da na kanalizacijo v Leskovcu sploh ni nihče priklopljen itn.
Rožman pa je za konec zahteval še nekaj odgovorov: „Ljudje se in me sprašujejo, zakaj se je gradnja naše mrliške vežice tako podražila. Saj je lepa in nihče nima nič proti njej, ampak naj se pokaže specifikacija, kaj je toliko stalo! Enaka so vprašanja tudi glede ureditve centra občine; tudi za to naložbo jasno povejte, kaj je koliko stalo, da bodo računi čisti!" Odgovore naj bi dobil na naslednji seji.
SM
Foto: SM
Ormož • Lista ZA občino Ormož opozarja
Pri gradnji omrežja so uničili ceste
Lista ZA občino Ormož opozarja, da je pri gradnji odprtega širokopasovnega telekomunikacijskega omrežja nastala vrsta nepravilnosti, ki niso zanemarljive, saj so bili številnim lastnikom zemljišč povzročeni nedovoljeni posegi in škoda na njihovih zemljiščih. Veliko škode pa je po trditvah Liste tudi na občinskih zemljiščih, predvsem na cestah.
Boštjan Štefančič je začel naštevati: „Gre za posege na privatna zemljišča, brez sklenitve služnostnih pogodb. Najpogosteje je šlo za izkop do objekta, saj je občina najverjetneje mislila, da z lastniki ni treba sklepati služnostnih pogodb, ni pa se vprašala, če bodo vsi zainteresirani za širokopasovno omrežje. Omeniti je treba tudi posege na objektih oziroma vgradnjo omaric na objekte občanom, s katerimi niso sklenili služnostnih pogodb. Pa tudi posege na objekte oziroma vgradnjo omaric na objekte občanom, s katerimi so sicer sklenjene služnostne pogodbe, vendar sklenitev služnostne pogodbe še ne pomeni, da se bo lastnik odločil za priklop na izgrajeno širokopasovno omrežje za gospodinjstvo. To je vprašljivo predvsem zaradi, za večino gospodinjstev v občini, visokega
zneska za priklop na izgrajeno širokopasovno omrežje za gospodinjstvo. Občinski svet je namreč odločil, da ta znaša 150 evrov."
Med nepravilnostmi Štefan-čič omenja še neizvajanje del v skladu s projektno dokumentacijo, izkopi naj bi se izvajali po principu najmanjšega odpora in bi se torej izvedli drugače kot predvideva projektna dokumentacija. To posledično pomeni največkrat povečanje obsega razvrednotenja funkcionalnosti zemljišča, in to brez vednosti ali soglasja lastnikov. Lastnikov se o pričetku del največkrat niti ni obveščalo. Povzročene škode na privatnih zemljiščih se tudi ni vzpostavljalo v prvotno stanje. Med gradnjo naj bi se na nekaterih mestih odstranili tudi mejniki ob mejah parcel. Opozoril je tudi na nesmiselno trošenje finančnih sredstev za vgradnjo omaric
na objekte in položitev TK-ka-bla lastnikom, ki niso zainteresirani za priklop na izgrajeno širokopasovno omrežje. Baje so bile omarice vgrajene tudi na nekaterih gospodarskih poslopjih in objektih, v katerih ni stanovalcev.
Najbolj zaskrbljujoče pa so poškodbe občinskih zemljišč, javnih cest in bankin, ki po trditvah Liste ZA občino Ormož še vedno niso sanirane. Inštalacije so se po mnenju Ivana Brumna polagale preblizu cesti in v letu ali dveh bo mogoče
videti posledice v polni meri. V naravi to pomeni preboje pod cestami, nastale izbokline, poškodbe asfalta. Ceste se bodo po njegovem mnenju začele posedati. Tudi Štefan-čič je prepričan, da bi morali spoštovati predpisane odmike od ceste, tako pa se je napeljava polagala v cestno telo, da je šla investicija lažje in hitreje. Štefančič opozarja, da so ceste predrage, da bi tako nevestno ravnali z njimi.
Seje škodljive zdravju ljudi
Sicer pa to menda niso prvi odmiki od projektne dokumentacije v času županovanja Alojza Soka. Štefančič se spominja, da je v preteklem mandatu, ko je bil član nadzornega odbora, opozarjal na nepravilnosti pri gradnji cest. Te so se gradile mimo projektne doku-
mentacije.
Pri tem pa ni mogel niti mimo mučenja občinskih svetnikov na maratonskih sejah: „Občudujem svetnike DeSUSa in druge, ki so starejši od mene, da so sposobni od 16. naprej osem ur razmišljati, spremljati, odločati. Občudujem tudi župana, da to vzdrži. Skrbi pa me za njegovo zdravje in s takim načinom vodenja sej je ogroženo tudi naše zdravje. Po določilih poslovnika naj seja ne bi trajala več kot štiri ure. Zadnji dve pa sta trajali maratonsko, oziroma kar dva dni. Se zdi to komu normalno? Priznam, da nisem zdržal in sem ob 24. uri odšel domov. Kabelska televizija lahko takšne posnetke razreže na več nadaljevank. In morda je kdo sposoben tudi te neumnosti gledati in poslušati, tako kot mehiške nadaljevanke.«
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Boštjan Štefančič in Ivan Brumen sta povedala, da ju najbolj skrbi, da so s posegi uničili ceste.
Kidričevo • Načrtujejo saniranje in ureditev gramoznic
V Strnišču bodo uredili učilnico v naravi
Po predstavitvi v Strnišču so idejno zasnovo ureditve Boldirove gramoznice ob robu strniškega gozda predstavili tudi v prostorih kidričevske šole. Redki udeleženci so bili nad predlogom navdušeni, dodali pa so tudi nekaj svojih idej.
Foto: M. Ozmec
Ker je v gramoznici precej vodnih površin, ob obrežjih pa polno najrazličnejših odpadkov, bi bila potrebna temeljita ekološka sanacija.
Sklicateljica predstavitve Mojca Meško, višja strokovna svetovalka za splošne zadeve in kmetijstvo v občini Kidričevo, je pojasnila, da je idejni načrt ureditve gramoznice v Strnišču v učilnico v naravi ena od podlag za občinski prostorski ureditveni načrt. Za predstavitev, ki je bila v četrtek, 14. aprila, v prostorih OŠ Borisa Kidriča v Kidričevem, so se odločili, da bi zaznali odziv med krajani, ali se ti s sanacijo te gramoznice strinjajo, predvsem pa, da bi izvedeli tudi, kakšne so njihove želje in predlogi.
Obsežno vsebino idejne študije sanacije gramoznice in njeno preureditev v učilnico v naravi je predstavila dr. Ana Vovk Korže z inštituta za varstvo okolja v Mariboru, ki je poudarila, da je sonarav-na ureditev gramoznic zadnje čase vse pogostejši trend v naši družbi, še posebej če gre pri tem za ureditev v učne namene, zato jih javnost v glavnem podpira. Gramoznica, ki ji domačini pravijo kar »ekonomijska« ali »Bol-dirova jama«, saj naj bi pred leti vanjo odlagali odpadke iz bližnje ekonomije, kjer je bila farma bikov, se razprostira ob robu gozda pri Strnišču. Zaradi delne ograjenosti in prekopane dovozne poti je sedaj težje dostopna, a je po mnenju snovalcev študije njena lega ugodna, saj je od naselja Kidričevo oddaljena le okoli 2 km, od železniškega postajališča v Strnišču pa le nekaj sto metrov.
V primeru preureditve v učilnico v naravi bi bilo najprej potrebno urediti dovozno cesto za dostop z vozili ter pohodno pot od naselja do gramoznice. Celotno gramoznico, v kateri je še vedno nekaj vodnih površin, a je polna najrazličnejših odpadkov, saj je dolga leta služila kot divje odlagališče, bi bilo najprej treba temeljito ekološko sanirati, nato pa z delnimi preureditvami v njej urediti učilnico v naravi. Ta naj bi bila namenjena predvsem šolarjem osnovnih in srednjih šol, saj bi v praktičnem pomenu dopolnjevala njihov učno-vzgojni proces, pa tudi študentom, mladim raziskovalcem in turistom, ki radi zahajajo v umirjeno naravo.
Osnovni pogoj za uspešno sanacijo in preureditev gra-

r
I i
Foto: M. Ozmec
Sanacijo gramoznice v Strnišču in njeno preureditev v učilnico v naravi je predstavila dr. Ana Vovk Korže z inštituta za varstvo okolja v Mariboru.
moznice v naravno učilnico je predvsem sodelovanje domačinov s strokovnimi institucijami in obratno. Poleg temeljite ekološke sanacije in delne preureditve bi bilo namreč treba postaviti več različnih pripomočkov za programe učenja o gramoznicah in njihovo raziskovanje, klopi, mize, morda tudi manjše lesene kolibe, sanitarne in druge objekte, informacijske table, označbe ipd. Vsekakor pomeni ta projekt eno od primernih razvojnih možnosti tako Strnišča kot širše okolice, saj lahko ponudi prodajo izdelkov domače obrti in spominkov s tega območja, morda pa tudi kakšno novo zaposlitev.
Ideja naletela na odobravanje
Ravnateljice OŠ Cirkovce Ivanka Korez je idejno zasnovo za ureditev gramoznice v Strnišču pozdravila, saj je menila, da bi bila to dobra priložnost, da bi njiho-
ve učence v okviru učnega načrta popeljali v učenje v naravnem okolju, kjer bi se lahko seznanili tudi z življenjem v naravi, spoznali bi lahko razna drevesa, življenje v mlakah ter druge posebnosti tega okolja.
Pozitivnega mnenja je bil tudi Vlado Meglič iz planinskega društva Kidričevo, ki je menil, da bi bilo smiselno, da bi naravno učno pot povezali s pohodniškimi in planinskimi potmi, morda tudi krožno pohodno pot v okolico, kar bi omogočilo rekreacijo tudi domačinom, če bi bile možnosti, pa tudi z ureditvijo kolesarskih poti. Da je zamisel dobra in, da nudi tudi številne koristne možnosti domačim ustvarjalcem na področju dopolnilnih dejavnosti, turizma in izobraževalnega turizma, sta menila tudi
Majda Klemenčič Vodu-šek, predsednica kidričevske Svobode, in Davorin Urih, predsednik turističnega društva občine Kidričevo, nekaj
idej o koristnih učinkih pa so navrgli tudi drugi udeleženci omenjene predstavitve. Ti so ugodne možnosti predvideli tudi v usposobitvi in dejavnosti domačih vodnikov, v ugodni povezavi s Ptujem in njegovimi muzejskimi znamenitostmi, v dodatnih ponudbah, ki bi jih lahko pripravili v sodelovanju s taborniki, lovci in čebelarji, ponujajo se tudi možnosti z rabo naravne učilnice v zimskem času ipd. Zato je bil eden glavnih sklepov posveta, da bodo v kratkem organizirali množično čiščenje te in drugih gramoznic, ki jih je v občini Kidričevo vsaj ducat.
Idejni projekt je torej sedaj pripravljen, dopolnjen je s številnimi predlogi domačinov, Občini Kidričevo se je sedaj treba le še prijaviti na najugodnejši razpis za finančna sredstva in sanacija gramoznice v Strnišču lahko kmalu postane realnost.
M. Ozmec
i Elizabeth Arden
popust ob nakupu izdelkov Elizabeth Arden
18. 4. - 26. 4. 2011
BtAvn ve maxi
Popust se obračuna na blagajni in se upošteva hkrati s popustom TO! in Četrtkovim popustom za upokojence. Morebitni drugi popusti se ne upoštevajo. Popust TOI in Četrtkov popust za upokojence se obračunata od končne vrednosti računa, zmanjšanega za vse predhodno obračunane popuste na posamezne izdelke na računu. Pobudba ne velja v Drogeriji Ormož, Beautique Piran in Beautique Ptuj. Več informacij o prodajnih mestih na: www. beautique.si.
Od tod in tam
Hajdina • Razstava klekljanih izdelkov

Foto: Črtomir Goznik
V razstavišču centra Hajdina so prejšnjo sredo odprli razstavo klekljanih izdelkov članic Društva žena in deklet Gerečja vas Darje Petek, Marije Cebek, Jelke Drevenšek in Nevenke Purgaj. Vsvet klekljcirstvci jih je popeljala mentorica Jana Dobnik. Pohvalila je njihovo prizadevnost, motiviranost in natančnost. Kot se je na odprtju razstave slikovito izrazila predsednica Društva žena in deklet Gerečja vas Magda Intihar, je njihove članice najti najpogosteje na njivi, na travniku, pri križu ali pa v prostorih gasilskega doma, v zadnjem času pa se veliko dogaja tudi za zaprtimi vrati, dokaz temu so prečudoviti razstavljeni klekljani izdelki na tej razstavi. Vseh skupaj je 140, od najmanjših dekorativnih izdelkov do slik z različnimi motivi, za ka tere so potrebovale kar tri tisoč ur. V kulturnem programu je nastopil Jure Drevenšek s kitaro.
MG
Lenart • Z velikonočnega sejma
Foto: Polona Ambrožič
15. aprila se je na ploščadi na Trgu osvoboditve v Lenartu začel tretji Velikonočni sejem, ki bo potekal tudi ta petek, 22. aprila. Pripravlja ga Društvo za razvoj podeželja LAS Ovtar Slovenskih goric, na njem pa se v ličnih hišicah s starimi ženskimi imeni predstavljajo ponudniki izdelkov domače in umetnostne obrti, kulinaričnih dobrot, velikonočnih voščil, predmetov za krasitev velikonočnega časa in drugih artiklov, povezanih s tematiko sejma.»Prevladujejo predvsem izdelki, ki jih lahko damo v velikonočno košaro, pa tudi okrasni predmeti. V naših krajih je ustvarjalcev vedno več, nenehno se pojavljajo novi ponudniki... Upamo, da si bo tudi letos naše stojnice ogledalo čim več obiskovalcev, ki pa jih ponavadi najbolj navduši tisto za pojesti,« je v smehu povedala Milena Gra-bušnik iz lenarškega TIC.
Polona Ambrožič
Ljutomer • Dvigalo za splošno knjižnico
»Uresničile so se nam dolgoletne sanje,« je ob slovesnem odprtju dvigala Splošne knjižnice Ljutomer dejala njena direktorica Silva Kosi. »Leta 2009, ko se je pripravljala prioriteta za prijavo na javni razpis za izbiro občinskih naložb na področju kulture, ki ga je objavilo ministrstvo za kulturo, smo podali pobudo za načrtovanje izgradnje dvigala. Občina je bila na razpisu uspešna, lani novembra smo gradnjo pričeli, danes ponosno stojimo pred njim,« je še poudarila Silva Kosi. Vrednost naložbe znaša 58.200 evrov, vložek ministrstva za kulturo je bil 43,455 evrov, preostanek (14.745 evrov)pa gre v breme občinskega proračuna. Dvigalo »dostavlja« obiskovalce v prostore knjižnice in muzeja, ki sta med seboj povezana. V sklopu naložbe je bila urejena tudi vodovodna napeljava ter prenova knjižničnih in bralnih prostorov. Županja občine Ljutomer Olga Karba je v svojem nagovoru povedala, da se izjemno veseli sicer majhne, a pomembne pridobitve, ki pomeni "velik" dostop do kulturnih dobrin.
NŠ
Ptuj • Zbor članov Krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije
O izgnancih, beguncih, prisilnih
delavcih mlajši ne vedo nic
Trinajstega aprila so se v prostorih gostinskega lokala Amfora na Ptuju sestali člani ptujske krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije. Zbor članov so povezali s 70. obletnico izgona Slovencev iz lastnih domov in domovine, ki so se začeli v noči s 6. na 7. junij leta 1941, in 20-letnico delovanja Društva izgnancev Slovenije 1941-1945, ki je bilo ustanovljeno 9. junija leta 1991 na rajhenburškem gradu.
V	Rajhenburgu (Brestanici) je bilo leta 1941 eno največjih zbirnih taborišč izgnancev v Evropi. V gradu ima sedež tudi muzej slovenskih izgnancev. V letu, ko praznujemo obe obletnici, še vedno ni rešeno vprašanje odškodnin za gmotno škodo, so med drugim povedali na ptujskem zboru.
V	Sloveniji deluje okrog 83 krajevnih in območnih organizacij Društva izgnancev Slovenije. Ptujska krajevna organizacija ima 80 članov, od 30. aprila 2010 pa jo vodi Marija Gnilšek. Pred njo jo je 17 let vodil Jože Križančič, danes njen častni član.
V	Sloveniji je živih še okrog 19 tisoč izgnancev, prisilnih delavcev in begun-
cev. V letošnjem letu bodo glavni poudarki delovanja v vseh krajevnih in območnih organizacijah izgnancev na obeh jubilejih in srečanju na rajhenburškem gradu v Brestanici pri Krškem, ki bo 4. junija. Še naprej pa si bodo prizadevali, da bi se na vladi in v državnem zboru začela obravnavati vprašanja o gmotni škodi za izgnance čeprav je večina ne bo več dočakala, saj so vsi stari že čez 70 let.
V letošnjem letu bo organiziran izlet v kraje izgnanstva v Srbiji, začelo pa se bo tudi usposabljanje ljudi, ki bodo pomagali pri razvijanju oskrbovalnih programov. Organizirali bodo prve tečaje in seminarje o organiziranju pomoči na domu.
Foto: Črtomir Goznik
Marija Gnilšek, predsednica KO Društva izgnancev Slovenije Ptuj
Že doslej so v KO DIS Ptuj posebno skrb namenjali ostarelim, osamljenim in bolnim članom. V letošnjem letu bodo organizirali tudi kratke izlete po Sloveniji.
Medtem ko je nekdanji predsednik KO DIS Ptuj Jože Križančič govoril o izgonu z rajhenburškega
gradu, se je Marija Gnilšek dotaknila izgona iz melj-ske kasarne. Kljub temu da vsi že nosijo sedem in več križev, prisilnega dela in trpljenja, ki so ga doživljali v letih 1941-1945, ne bodo nikoli pozabili, zato jim ne more biti vseeno, kakšen je današnji odnos do njihove-
ga trpljenja v vojnem času. Mlajši ne vedo skoraj nič o tem obdobju slovenske zgodovine, pa bi jo morali poznati vsi.
Na izgnance, prisilne delavce in begunce, ki so bili prve množične civilne žrtve nacizma, spominjajo nekatera spominska obeležja; eno so v spomin na dan izgnancev, 7. junij, postavili tudi v meljski kasarni, na njem pa je zapisan tudi vzdih Jožeta Križančiča: »Še vedno bodo severni vetrovi brili tukaj naokrog, zvesto varuj grudo svojo, slovenski narod.« Številne spominske plošče in spomeniki z obeliski predstavljajo bolečino slovenskega ljudstva in varujejo resnico pred zgodovinsko manipulacijo; razlago o tem, da smo bili izgnani pod puško okupatorja, potrebujejo
celo nekateri zgodovinarji, poudarja Križančič.
Na zboru KO Društva izgnancev Slovenije Ptuj so ob 70. obletnici izgona Slovencev in 20. obletnici ustanovitve Društva izgnancev Slovenije podelili priznanja Društva za razvijanje in ohranjanje zgodovinskega spomina na izgon in begunstvo Slovencev. Prejeli so jih Jože Križančič, Cveto Doplihar, Marjan Štolfa, Ivanka Kerin in Anica Prešeren. Za uspešno reševanje vlog beguncev, izgnancev in drugih žrtev vojnega nasilja pa je priznanje Društva izgnancev Slovenije prejel Maks Sledič z Upravne enote Ptuj.
V kulturnem programu, ki je spremljal redni in slavnostni del zbora, je nastopila glasbeno-plesna skupina pod vodstvom učiteljice in mentorice Sonje Pučko. Kot gost se je zbora udeležil ptujski župan Štefan Čelan in obljubil, da bo MO Ptuj delovanje KO DIS podprla skladno z možnostmi in glede na zakonodajo. Predlagal pa je tudi, da bi članske vrste pomladili na način, za katerega so se odločili že v borčevski organizaciji in organizaciji vojnih veteranov, saj bodo le tako lahko poskrbeli za ohranjanje in varovanje svojih vrednot.
MG
Ugodna ponudba izdelkov Slim & fit v času od 14. do 25. aprila v maloprodajah Perutnine Ptuj
Prekajeni piscancji file vp SLIM & FIT	8,99	€/kg
Prekajeni puranji file vp SLIM & FIT	8,99	€/kg
Beli sink 350g SLIM & FIT	2,99	€/kos
Puranji sink 350g SLIM & FIT	2,99	€/kos
www.perutnina.com
Da bodo velikonočni prazniki lahki in prijetni!
Slovenija • Zlorabe pri prijavljanju zunajzakonske skupnosti
Kako enostavno goljufati državo
Primerov, ko partnerja, ki imata skupnega otroka, zamolčita dejstvo, da živita v zunajzakonski skupnosti, prijavita bivališči na različnih naslovih, se na sodišču dogovorita o kvazi plačevanju preživnine in na ta način goljufata državo, je izjemno veliko. Različni načini dokazovanja obstoja zunajzakonske skupnosti omogočajo pogoste zlorabe pri pridobivanju prejemkov, drugih pravic in ugodnosti. Ustreznih pravnih podlag za ugotavljanje dejanskega stanja po trenutni zakonodaji skorajda ni, saj pristojni organ nima pravne podlage, da bi brez soglasja strank opravil tudi ogled na domu.
Vprašanje obstoja zunajzakonske in enostarševske družine se pojavi predvsem v postopkih odločanja o pravicah iz javnih sredstev, ko je višina dodeljene pravice odvisna od materialnega položaja družine in števila družinskih članov. Po veljavni zakonodaji je za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnost treba najprej ugotoviti, ali je le-ta nastala, ali so podani vsi pogoji zanjo (da traja dalj časa) ter ali so podane okoliščine, zaradi katerih bi bila zakonska skupnost neveljavna.
"Vse te navedene pogoje ugotavljajo pristojni organi v okviru predhodnih vprašanj, in ker je dokazno breme na organu, prihaja do velikih težav dokazovanja obstoja zunajzakonske skupnosti. Predvsem v primerih, ko je pred sodiščem dogovorjena preživnina, pristojni organ pa nima pravne podlage, da bi brez soglasja strank opravil tudi ogled na domu in tako ugotovil pravilno dejansko stanje,« je pojasnila Tanja Amon, višja svetovalka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Možnih zlorab se na ministrstvu zavedajo
Primerov, ko starša sicer živita skupaj, a neporočena, imata otroka, sta pa uradno
Znano je, da so se Ljutomer-čanom v času prejšnjega mandata nekateri od omenjenih stroškov zelo povišali, in čeprav se je v začetku letošnjega leta zmanjšala vrednost točke NUS za 10 odstotkov, so storitve v primerjavi z nekaterimi drugimi občinami prav v Ljutomeru najdražje.
Nekaj dejstev: za stanovanjsko hišo v velikosti 100 kvadratnih metrov je treba v strogem centru Ljutomeru letno odšteti 109,78 evra nadomestila, v Ormožu 94,88 evra, na Ptuju 86,36 evra in v Križevcih pri Ljutomeru 80 evrov. Za indu-
prijavljena vsak na svojem naslovu, ko oče »plačuje« preživnino in si s tem zagotovita kar nekaj ugodnosti, je izjemno veliko. Na vprašanje, ali ni to goljufanje države in katera področja je treba vse urediti, pa na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve odgovarjajo:
»Možnih zlorab, ki jih navajate v svojem vprašanju, se zavedamo, zato smo pri pripravi nove zakonodaje, predvsem Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (otroški dodatek, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, državna štipendija, subvencija vrtca, subvencija osnovnošolske ter dijaške prehrane, subvencija dijaških in študentskih prevozov, subvencija najemnine, plačilo razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, plačilo premije za obvezno zdravstveno zavarovanje, oprostitev plačila SVS in plačil družinskemu pomočniku) skušali narediti korak naprej pri ugotavljanju obstoja zunajzakonske skupnosti in enostarševske družine in določili nove definicije teh oblik družin. ZUPJS uzakonja domnevo obstoja zunajzakonske skupnosti. Za takšno skupnost gre, kadar to izjavi oseba sama in v primerih, ko so izpolnjeni naslednji pogoji: ne obstajajo razlogi za neveljavnost zakonske zveze
strijski poslovni prostor v izmeri 300 kvadratnih metrov je letna višina nadomestila v Ljutomeru 978,53 evra, na Ptuju 768,83 evra, v Ormožu 512 evrov, v Križevcih pa 290 evrov. Za trgovine v velikosti 100 kvadratnih metrov v Ljutomeru plačujejo 291,08 evra, na Ptuju 768,83 evra, v Ormožu 184,93 evra, v Križevcih pa 84 evrov.
Najvišjo ceno plačujejo v ljutomerski občini lastniki nezazidanih stavbnih zemljišč, ki morajo za površino 600 kvadratnih metrov odšteti 1009,42 evra, najbližji tej ceni
in imata osebi prijavljeno isto stalno prebivališče ali imata prijavljeno isto začasno prebivališče ali imata na istem naslovu prijavljeno eden stalno, drugi začasno prebivališče ali če se jima je rodil skupni otrok ali sta ga posvojili ne glede na prijavo prebivališča: torej tudi, če imata prebivališče prijavljeno na različnih naslovih in ne gre za enostar-ševsko družino,« sta v pisnem odgovoru pojasnila Amonova in generalni direktor direk-torata za socialne zadeve na ministrstvu za delo Davor Dominkuš. Navedena rešitev naj bi preprečila zlorabe pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
pa je Ptuj, kjer cena znaša 400,96 evra.
Vsa sredstva, zbrana iz plačil NUS, so prihodek proračuna občine Ljutomer in se namensko uporabljajo za pridobivanje stavbnih zemljišč, njihovo pripravo in opremljanje ter za naložbe v javno infrastrukturo. V letošnjem letu je predviden prihodek v višini 638.498 evrov.
Ljutomer se v primerjavi z drugimi občinami lahko »pohvali« z izjemno visoko odmerjeno višino komunalnega prispevka. Za stanovanjsko hišo v velikosti 150 kvadratnih metrov na parceli, veliki 300 kva-
»Stanje je zaskrbljujoče«
Kot so še pojasnili, se tudi na ministrstvu zavedajo, da različni načini dokazovanja obstoja zunajzakonske skupnosti omogočajo pogoste zlorabe pri pridobivanju prejemkov ter drugih pravic in ugodnosti. To na primer pomeni, da če partnerja zamolčita dejstvo, da živita v zunajzakonski skupnosti, za svojega otroka prejemata višje prejemke, kot če bi sklenila zakonsko zvezo.
»To posledično vodi v neenak položaj otrok, ki živijo v družini, v kateri so starši sklenili zakonsko zvezo. Ta-
dratnih metrov, ter glede na posamezno komunalno opremo in obračunsko območje v prleški prestolnici je treba odšteti 5.060 evra, v Ormožu 4.488 evrov, v Gornji Radgoni 3.006 evrov, v Križevcih pa 2.306 evrov. Za industrijsko stavbo v velikosti 1000 kvadratnih metrov neto tlorisne površine na parceli v velikosti 2000 kvadratnih metrov znaša komunalni prispevek v občini Ljutomer 46.846 evrov, v Ormožu 42.412 evrov, v Križevcih 18.330 evrov in v Gornji Radgoni 14.562 evrov.
NŠ
kšno stanje zasluži posebno obravnavo in je zaskrbljujoče ne le z vidika neupravičenega siromašenja socialnih skladov, ampak tudi z vidika spoštovanja temeljnih načel pravne države, kot sta enakost pred zakonom oziroma enakopravnost, načelo socialne države ter pravičnosti,« je prepričana Amonova.
Domneva obstoja zunajzakonske skupnosti pa je iz-podbojna: upravičenec lahko dokaže, in sicer na različne načine - na primer z izjavami prič ali pa se bo od stranke zahteval notarsko overjen podpis izjave, da z osebo, ki živi na istem naslovu, ni v razmerju zunajzakonske skupnosti. V praksi bi se to izvajalo tako, da bi center za socialno delo pridobil podatke o tem, ali je poleg vlagatelja vloge na istem naslovu prijavljena še kakšna oseba. Če bi se ugotovilo, da je na primer to poleg vlagateljice vloge, ki je otrokova mati, tudi otrokov oče, bi domnevali, da gre za zunajzakonsko skupnost. Stranko bi potem bodisi pozvali, naj se o tem izjasni, lahko pa bi se v zadevi glede na domnevo tudi odločilo. A tudi po tem bi bila možnost pritožbe, kar pomeni, da bi se postopek ponovno zavlekel.
Spremembe tudi v enostarševskih družinah
V ZUPJS pa je na novo določena tudi definicija eno-starševske družine, ki je za potrebe tega zakona skupnost enega od staršev z otroki, ka-
dar je drugi od staršev umrl in otrok po njem ne dobiva prejemkov za preživljanje ali je drugi od staršev neznan ali kadar otrok po drugem od staršev prejemkov za preživljanje dejansko ne dobiva. Kot so pojasnili na Ministrstvu, so z navedenim v kategorijo enostarševskih družin želeli zajeti samo tiste otroke, ki po drugem od staršev, s katerim ne živijo, je umrl ali je neznan, prejemkov za preživljanje ne prejemajo in je prag tveganja revščine zaradi tega višji: »Ostali otroci lahko namreč po drugem roditelju, s katerim ne živijo ali pa je umrl, prejemajo preživnino, nadomestilo preživnine ali pa družinsko pokojnino in so zato na boljšem kot otroci, ki teh prejemkov ne prejemajo.«
Koliko je zunajzakonskih skupnosti in koliko enostarševskih družin?
Podatka o številu enostar-ševskih družin na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve nimajo, saj so se v posameznih sistemih uveljavljanja pravic iz javnih sredstev posamezne osebe različno obravnavale, ker so vlagali vloge glede na to, kaj je bilo za njih bolj ugodno; na primer pri subvenciji najemnine je bilo ugodnejše, če sta bila partnerja obravnavana kot zunajzakonska partnerja, pri uveljavljanju otroškega dodatka pa ne.
»ZUPJS tudi zato vzpostavlja centralno zbirko podatkov pravic iz javnih sredstev, katere upravljavec je ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, centri za socialno delo pa v to zbirko podatke vnašajo in osebne podatke iz te zbirke obdelujejo z enako vsebino kot ministrstvo. Ministrstvo mora do začetka uporabe ZU-PJS vzpostaviti tudi enoten informacijski sistem, ki bo vseboval podatke iz zbirk podatkov, potrebne za odločanje o vseh pravicah iz javnih sredstev. S tem bo omogočeno lažje odločanje, prav tako pa tudi lažje načrtovanje politike povečevanja socialne vključenosti, spremljanje stanja ter izvajanje znanstvenoraziskovalne in statistične dejavnosti. Takrat bomo lahko tudi pridobili podatek, koliko je enostar-ševskih družin, ki uveljavljajo pravice iz javnih sredstev,« je prepričana Amonova.
Dženana Becirovic
Prlekija • Primerjava cen komunalnih in drugih storitev
Ljutomer dražji tudi od Ptuja
Strokovne službe občinske uprave ljutomerske občine so pripravile primerjalno analizo o stroških nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUS) ter cenah komunalnih storitev in komunalnega prispevka.
Bruselj • Evropska komisija kaznovala Procter & Gamble in Unilever
315 milijonov kazni za kartelni dogovor
Evropska komisija je s skupno 315,2 milijona evrov kazni kaznovala podjetji Procter & Gamble in Unilever, ki sta se skupaj z nemškim Henklom dogovarjala o cenah detergentov za pranje perila v osmih državah članicah EU. Podjetji sta se s komisijo sicer pogodili, Henkel pa jo je zaradi razkritja kartela odnesel brez kazni.
Gre za tri vodilne proizvajalce pralnih praškov v Evropi. Kartelno dogovarjanje je potekalo vsaj tri leta, med januarjem 2002 in marcem 2005, njegov namen pa je bilo stabilizirati tržne deleže in usklajevati cene, je danes sporočila Evropska komisija. Dogajanje je leta 2008 komisiji prijavil Henkel ter si s tem prislužil imuniteto pri kazni.
Drugače sta jo odnesla Procter & Gamble in Unilever. Prvi bo moral plačati 211,2 milijona evrov kazni, drugi pa je bil kaznovan s 104 milijoni evrov. »S priznanjem sodelovanja v kartelu so podjetja komisiji omogočila hiter zaključek preiskave, s čimer so si zagotovila tudi znižanje kazni,« je pojasnil podpredsednik komisije in evropski komisar za politiko konkurence Joaquin Almunia.
Almunia sicer ni želel oceniti, kakšno korist so si podjetja zagotovila s kartelnim dogovarjanjem. Je pa izrazil upanje, da bodo kazni dovolj prepričljive, ter podjetja v vseh sektorjih gospodarstva opozoril, da bo komisija nadaljevala z bojem proti kartelom.
Kot pojasnjuje komisija, se je kartel začel z uresničevanjem iniciative podjetij, ki so uradno želela izboljšati svoje izdelke z vidika okoljske sprejemljivosti. »Okoljski cilji pa niso zahtevali koordinacije cen ali drugih protikonkurenčnih praks,« navajajo v Bruslju.
Kartel je pokril Belgijo, Francijo, Nemčijo, Grčijo, Italijo, Portugalsko, Španijo in Nizozemsko. Višina kazni je sicer po navedbah komisije skladna z višino prihodkov od prodaje podjetij v omenjenih državah, zelo resno naravo kršitve evropskega pravnega reda in visokih skupnih tržnih deležev vpletenih družb. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Milano • Italijanski proizvajalec avtomobilov Fiat je zaradi morebitnih problemov na zavornem sistemu ABS vpoklical 130.000 puntov. Vpoklic zajema modele grande punto, punto evo, grande punto van in punto evo van, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili iz družbe. Fiat je trgovce z avtomobili o morebitnih napakah začel obveščati že v začetku februarja. Za vpoklic se je odločil, potem ko so na enem od puntov omenjenih serij našli napako na zavornem sistemu ABS. Kot pravijo v družbi, je med proizvodnjo najverjetneje prišlo do napake, da so se nekateri kabli na sistemu pre-ščipnili, zaradi česar lahko pride do kratkega stika. Več kot polovica vpoklicanih vozil je iz Italije, ostali pa so iz drugih evropskih držav, so še sporočili iz Fiata. Atene • Potem ko sta predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in grški finančni minister George Papakonstantinu ta teden zatrdila, da se bo Grčiji uspelo izviti iz primeža dolžniške krize brez prestrukturiranja dolga, je nemški finančni minister Wolfgang Schäuble dejal, da to ni gotovo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Schäuble je za nemški časnik Die Welt ob tem povedal, da se bodo morali s prestrukturiranjem grškega dolga, ki znaša že okoli 340 milijard evrov, strinjati vsi, ki so maja lani pristali na mednarodno posojilo Grčiji v višini 110 milijard evrov. To so Mednarodni denarni sklad (IMF), Evropska centralna banka (ECB) in Evropska komisija.
Stuttgart • Nemški proizvajalec športnih avtomobilov Porsche je v okviru do-kapitalizacije po pričakovanjih zbral 4,9 milijarde evrov, kar mu omogoča, da bo zmanjšal svoje dolgove in s tem omogočil združitev z Volkswagnom. Porschejevi dolgovi trenutno znašajo 6,3 milijarde evrov, zdaj pa se bodo lahko znižali na približno 1,5 milijarde evrov. Razdolžitev krovne družbe Porsche Automobil Holding je eden bistvenih pogojev za združitev z nemškim proizvajalcem avtomobilov Volkswagen. V koncernu s sedežem v Wolfsburgu si ne želijo nobenih nepotrebnih finančnih tveganj, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. (sta)
London • Obama, Cameron in Sarkozy
Brez popuščanja v Libiji
ZDA, Velika Britanija in Francija so se zavzele za odločno držo glede konflikta v Libiji in sporočile, da ne bodo popuščale, dokler ne bo libijski voditelj Moamer Gadafi odstopil z oblasti. To so v skupnem prispevku za britanski The Times, francoski Le Figaro in ameriški Washington Post zatrdili predsednika Francije in ZDA ter britanski premier.
Kot so v prispevku po poročanju tujih tiskovnih agencije opozorili ameriški in francoski predsednik, Barack Obama in Nicolas Sarkozy, ter britanski ministrski predsednik David Cameron, lahko Libija, če bo prepuščena sama sebi, postane »propadla država«. Tako dolgo, dokler bo Gadafi na oblasti, morajo Nato in njegovi zavezniki nadaljevati z operacijami za zaščito civilistov, ki so hkrati sredstvo pritiska na režim, so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa še zapisali trije voditelji.
Če bo Gadafi ostal na oblasti, bo to veljalo za izdajo, sprejemljiva pa tudi ni prekinitev spopadov, ki bi omogočala, da se Gadafi in njegovi družinski člani obdržijo na oblasti. »Ni si moč predstavljati, da bi nekdo, ki je želel pobiti svoj narod, lahko imel kakšno vlogo v prihodnji vladi,« so zapisali Obama, Sarkozy in Cameron.
Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP so vsi trije v članku tudi zatrdili, da ne bodo mirovali, dokler ne bosta uresničeni resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov. »Velika Britanija, Francija in ZDA ne bodo mirovale, dokler resoluciji VS ZN ne bosta uresničeni in bodo Libijci lahko izbrali svojo prihodnost,« so obljubili.
Osnutek prispevka sta spisala Cameron in Sarkozy na svojem sredinem srečanju v Parizu, Oba-ma pa se mu je pridružil, ko so mu poslali kopijo za objavo, še pooča AFP. (sta)
Damask • Sirija dočakala novo vlado
Predsednik pomi-lostil zapornike
Sirski predsednik Bašar al Asad je imenoval novo vlado in izdal odlok o pomilostitvah za več sto zapornikov, vključno s tistimi, ki so jih aretirali v nedavnih proti-vladnih protestih v državi, poročajo tuje tiskovne agencije.
V skladu z odločitvijo predsednika je Sirija dobila novega ministra za notranje zadeve, finance in ministra za informiranje. Notranji minister je postal Mohamed Ibrahim al Šar, minister za finance Mohamed al Džiljati, ministrstvo za informiranje pa bo poslej v rokah Adnana Hasana Mahmuda.
Vlado bo še naprej vodil nekdanji minister za kmetijstvo Adel Safar, ki ga je v luči protivladnih protestov v začetku meseca za novega premiera imenoval al Asad. Safar je nasledil Mohameda Nadžija Otrija, ki je bil premier od leta 2003 in je odstopil 29. marca.
Sirska državna televizija pa je poročala, da je al Asad izdal tudi odlok o pomilostitvah za več sto zapornikov, vključno s tistimi, ki so jih aretirali v nedavnih pro-tirežimskih protestih v državi. Ne bo pa pomilostitev veljala za tiste, ki so vpleteni v »kriminalna dejanja«.
Današnji odločitvi sta zadnji poskus al Asada, da umiri proti-vladne proteste v državi. Sirijo protesti pretresajo od 15. marca. Protestniki na njih zahtevajo politične reforme v državi in ukinitev izrednih razmer, ki v državi veljajo že vse od leta 1963. (sta)
Zagreb • Iz
parlamenta
Nov zakon o referendumu
Hrvaška vlada je v parlament poslala nov zakon o referendumu, v katerem predlaga, da bi bil referendum veljaven, tudi če se ga ne bi udeležila polovica vseh volilnih upravičencev, kot je veljalo doslej. Za tovrstne spremembe se je vlada odločila zaradi referenduma o članstvu Hrvaške v Evropski uniji.
Čeprav je največ pripomb na sedanji zakon o referendumu letelo, ker je potrebno zbrati najmanj deset odstotkov glasov volivcev za vložitev referendumske pobude oz. približno 450.000 podpisov volivcev, se je vlada odločila, da omenjenega praga ne bo spreminjala. Le podaljšali so čas za nabiranje podpisov s 15 na 30 dni.
Sicer pa se je vlada lani s sindikati zmenila, da bodo državljani na dan referenduma o vstopu v EU glasovali tudi o spremembah cenzusa za razpis referenduma. Referendumsko vprašanje naj bi se glasilo: »Ali ste za to, da je referendum treba razpisati, če ga bo zahtevalo 200.000 registriranih volivcev in da bo rok za zbiranje potrebnega števila podpisov 30 dni?«.
Omenjeni referendum je bil del dogovora med vlado in sindikati, ki so lani zahtevali referendum o zakonu o delu in so zbrali 717.000 podpisov, kar je občutno več kot deset odstotkov volivcev. Sicer pa je ustavno sodišče zavrnilo referendum, ker je vlada medtem umaknila predlog spornega zakona.
Hrvaška vlada je napovedala, da bo referendum o članstvu v uniji najmanj 30 dni po podpisu pristopne pogodbe z EU. V Zagrebu načrtujejo, da bodo sklenili pogajanja z EU do konca junija ter da bo podpis pristopne pogodbe jeseni. V primeru, da Hrvaška pogajanj z EU ne bi sklenila v načrtovanem času do konca junija, so se vlada in sindikati dogovorili, da bodo referendumu o referendumskem cenzusu razpisali najpozneje do oktobra letos.
Minister uprave Davorin Mlakar je pojasnil, da so s predlaganimi spremembami želeli tudi znižati stroške referendumov. Dodal je, da bodo stroški referenduma o vstopu državljanov v EU približno 50 milijonov kun (6,8 milijona evrov). Vlada je lani opozarjala, da bi referendum o zakonu o delu stal več kot trikrat toliko ali 170 milijonov kun (23 milijonov evrov). Mlakar je še dodal, da bodo popravili tudi pomanjkljivosti v postopku, da ne bi prišlo do zlorabe pravice do referenduma. Ko pobudniki izročijo potrebne podpise saboru, lahko parlament zahteva od ministrstva za upravo, da v roku od 30 dni preveri podpise, od ustavnega sodišča pa da preveri ustavnost referendumskega vprašanja.
Sabor ima rok od 120 dni za razpis referenduma potem, ko je sprejel zahtevo, sicer pa rok lahko podaljša na 120 dni od dneva, ko je dobil odgovore od ministrstva za upravo oziroma ustavnega sodišča.
Hrvaški državljani so bili na referendumu le enkrat in sicer ko so se odločali o neodvisnosti maja 1991. Potem so oblasti poostrile ukrepe za referendum iz strahu glede pobud za obujanje državnih zvez po vzoru bivše Jugoslavije. Tako ni uspela niti civilna pobuda za referendum o arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško. (sta)
London • Iz
raziskave
Na leto se v svetu okoli dva milijona otrok rodi mrtvih
Vsako leto se na svetu več kot dva milijona otrok še vedno rodi mrtvih, so zabeležili v raziskavi, ki je bila danes objavljena v medicinskem časopisu Lancet. Ugotavljajo tudi, da bi bilo mogoče okoli polovico mrtvorojenih otrok rešiti, če bi bile njihove matere deležne boljše zdravstvene oskrbe.
Raziskavo je po navedbah ameriške tiskovne agencije AP financiralo več človekoljubnih organizacij, med katerimi so bile Save the Children, Svetovna zdravstvena organizacija ter fundacija Billa in Melinde Gates.
Ocene strokovnjakov so sicer zelo grobe in se gibljejo med 2,1 in 3,8 milijona mrtvorojencev na leto, ti podatki pa temeljijo na statističnih podatkih iz 33 držav, večinoma zahodnih. Za preostalih 160 držav, v katerih pride do največ primerov mrtvorojenosti, pa so se znanstveniki zanesli na vzorčne ocene.
Strokovnjak z univerze v New Yorku William Easterly, ki sicer ni sodeloval v raziskavi, je dejal, da omenjena številke temeljijo na premalo informacijah, da bi bile zanesljive. Poudaril je, da bi lahko napačne ocene slabo vplivale na politiko javnega zdravstva.
Strokovnjaki pravijo, da bi izboljšanje porodne oskrbe ter zdravljenje bolezni, kot so sifilis, visok krvni tlak in diabetes pri materah, lahko pomagala rešiti okoli milijon novorojencev na leto.
»To je sramotno, saj bi lahko
rešili veliko več mrtvorojenih otrok,« je dejala predstavnica organizacije Save the Children v Južnoafriški republiki Joy Lawn. Dodala je, da so mednarodni programi za zdravje mater in otrok mrtvorojenost postavili na stranski tir, čeprav pri porodu umre več otrok kot zaradi malarije ali aidsa skupaj.
Do večine smrti novorojencev sicer pride v državah v razvoju, vendar se odstotek tovrstnih porodov v državah, kot so Francija, Velika Britanija in ZDA, v zadnjih letih ni zmanjšal, kakor so pričakovali številni strokovnjaki. Razlog za to vidijo predvsem v naraščanju stopnje prekomerne teže med nosečnicami, ki tveganje za smrt novorojenca še povečuje.
V državah v razvoju do smrti otrok ob rojstvu pride večinoma
zaradi zapletov pri porodu, okužb med nosečnostjo, težav z rastjo zarodka ter prirojenih anomalij. V razvitih državah pa razlogi pogosto niso jasni, podatki o obdukcijah pa so nepopolni.
Najmanjši delež mrtvorojenih otrok na svetu imata Finska in Singapur, in sicer dve smrti na 1000 rojstev. Do največ smrti pri porodih pa pride v Nigeriji in Pakistanu, in sicer 42 oziroma 47 smrti na 1000 rojstev. V ZDA pride do šest smrti pri 1000 porodih, čeprav je število pri afro-ameriških materah skoraj dvakrat tolikšno.
Zdravstveni delavci so zdaj napovedali nov cilj za zmanjšanje števila mrtvorojencev za najmanj polovico do leta 2020. Ocenjujejo, da bodo za dosego cilja potrebovali deset milijard dolarjev na leto. (sta)
Popust ne velja ob nakupu ur, nakita, kozmetike, spodnjega perila, modnih dodatkov, kopalk In hišnega tekstila. Popust ne velja v prodajalnah Outlet. Popust se obračuna na blagajni in se upošteva hkrati s popustom TOI In četrtkovim popustom za upokojence, morebitni drugI popusti se ne upoštevajo. Popust TOI In četrtkov popust za upokojence se obračunata od končne vrednosti računa, zmanjšanega za vse predhodno obračunane popuste na posamezne izdelke na računu. Več informacij na www.modlana.sl.
Modiana, d.o.o., Dunajska 110, Ljubljana
Sveti Andraž • Presenetljivo umirjena peta redna seja
Glas ljudstva šteje ...
Medtem ko so seje v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah pred volitvami veljale za izjemno napete, konfliktne, polne žaljivk, obtožb in tudi groženj, je peta reda seja novega občinskega sveta bila popolno nasprotje. Ne le da se je zaključila veliko hitreje kot sicer, tudi sinhronost in razumevanje med svetniki in županom Francijem Krepšo je bilo veliko bolje. Ali je razlog začetni entuziazem novih svetnikov ali dejstvo, da v njej sedi kar nekaj županovih strankarskih kolegov (NSi), pa bodo občani presodili sami.
Občina Sveti Andraž je na zadnjih volitvah dobila skorajda celoten novi občinski svet, z izjemo Darka Rojsa, ki so mu volivci ponovno izkazali zaupanje in ga še enkrat potrdili za občinskega svetnika. Čeprav je tudi Rojs v mnogih primerih bil na nasprotni strani kot župan Franci Krepša, njun dialog (na sejah občinskega sveta) nikoli ni presegel meja dobrega okusa. Nestrinjanja so med njima sicer bili stalnica, a žaljivk in podobnih stvari na nobeni strani ni bilo. Ali torej novo stanje v občinskem svetu obeta konstruktivnejše delo, bo pokazal čas, v vsakem primeru pa je situacija (zaenkrat) presenetljivo mirna.
Četrtkova seja se je začela s spremembo dnevnega reda, saj so zaradi prisotnosti gostov spremenili vrstni red nekaterih točk. Kot prvi je o varnosti na območju občine v preteklem letu govoril vodja policijskega okoliša Bojan Nipič. Kot je pojasnil, je stanje več kot zadovoljivo na vseh področjih, od javnega reda in miru do prometne varnosti v občini. »Če nam bo šlo tako naprej, bo super,« je zadovoljno dejal Nipič in pozdravil pobudo za ustanovitev Sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu.
Jeseni kadrovsko okrepljeni
Poročilu o varnosti je sledilo poročilo o delu medobčinskega redarstva v letu 2010, ki ga je podal Robert Brkič: »Težišče našega dela je na preventivi in opozarjanju. Okrepili smo sodelovanje s policijo in s tem zagotovili kvalitetnejši pretok informacij. Redarske obhode izvajamo v skladu s tedenskim planom. Pred začetkom šolskega leta smo pripravili načrt prisotnosti v okolici osnovne šole zaradi sodelovanja pri zagotavljanju varne šolske poti za mesec september 2010. V toplejših mesecih je precej živahno dogajanje po koncu pouka, ko otroci čakajo na šolske avtobuse in v igri prečkajo cesto, ne da bi preverili, ali to lahko storijo varno. Varovanjem šolske poti nadaljujemo z redarskimi obhodi, saj
te načrtujemo med 12.30 in 13.30,« je pojasnil Brkič in dodal, da je ocena izvajanja občinskega programa varnosti pokazala zadovoljivo stanje, a se kaže potreba po krepitvi dela občinskih redarjev, posebej v zgodnjih večernih in nočnih urah. »Za dosego ciljev, zadanih ob sprejemu občinskega programa varnosti, ki je bil sprejet na seji občinskega sveta 13. 11. 2008, in njegovi nove-laciji leta 2010 bo potrebna še večja naša angažiranost, strokovnost in učinkovitost. Jeseni letos, po končanem osnovnem usposabljanja za občinskega redarja, bomo tudi kadrovsko okrepljeni, kar se mora občutiti na terenu,« je še dejal Brkič.
Nižji stroški za delovanje SOU
Omenjenima predstavitvama je nato sledila obravnava predloga za spremembo ustanovitvenega akta Skupne občinske uprave (SOU) Spodnje Podravje, ki so ga
Foto: DB
Nov andraški podžupan je Milan Černel.
izpeljali po skrajšanem postopku, saj je ta tema bila obdelana že na kolegiju županov Sp. Podravja. Kot je pojasnila direktorica SOU Alenka Korpar, gre za to, da so tri občine z ormoškega konca Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi izrazile interes, da se pridružijo SOU Podravje.
Ker se s tem stroški občin le še zmanjšajo, je župan predlagal, da se sklep potrdi, kar so svetniki soglasno storili. Za andraško občino tako priključitev omenjenih treh občin k SOU Podravje pomeni, da bodo letno namesto 1764 evrov za delovanje uprave odšteli 1399 evrov. »Če bi imeli svojega komunalnega inšpektorja, redarje in podobno, bi bil ta znesek bistveno višji,« je pojasnil Krepša.
Po tri tisočake za
šport in kulturo
Tudi pri letnih pregledih športa in kulture večjih težav ni bilo.
Občina bo v letošnjem letu za šport zagotovila tri tisoč evrov, enak znesek pa bo ponudila tudi za izvedbo kulturnih dejavnosti. Pri tem je treba omeniti dejstvo, da bo skupni strošek občine na področju kulture nekoliko višji, saj je treba prišteti še sofinanciranje Knjižnice I. Potrča in Javnega sklada za kulturne dejavnosti.
Po predstavitvi podatkov o sredstvih, ki so namenjena za omenjeni področji, je svetnik Darko Rojs izrazil
le nekaj pomislekov v zvezi z razpisnimi pogoji in poudaril, da je treba biti previden, da bodo ti jasno določeni in da bodo sredstva primerno razdeljena.
Če bo vse teklo po zastavljenih načrtih, pa bo v nekaj tednih stekla tudi gradnja večnamenske dvorane v Vi-tomarcih, o kateri je prav tako tekla beseda na peti redni seji.
Spremenili kriterije za vrtec, imenovali podžupana
Na pobudo OŠ Cerkvenjak s podružnico Sveti Andraž so svetniki obravnavali tudi predlog za spremembo kriterijev za sprejem otrok v vrtec. Soglasno so ga potrdili, sprememba pa se nanaša na število točk za določene kriterije. Prednost pri sprejemu v vrtec imajo otroci s posebnimi potrebami ter tisti, ki imajo poročilo o socialni ogroženosti družine. Več točk bo po novem namenjenih tudi otrokom, ki so eno leto pred vpisom v šolo, ter tistim, ki imajo stalno bivališče v občini.
Ob koncu seje je župan Franci Krepša obvestil svetnike o imenovanju Milana Černela na mesto podžupana. Kot je dejal, je med pomembnejšimi razlogi za imenovanje dejstvo, da je med svetniki po številu glasov dobil največje zaupanje volivk in volivcev. »Glasu ljudstva se ne sme zanemariti,« je svojo odločitev podkrepil Krepša.
Dženana Bečirovič
Pa brez zamere
Iluzija fokusa
Predlog za razmislek
Fundacija Edge (v prostem prevodu »rob«) je organizacija, ki v sebi združuje lepo število najbolj naprednih znanstvenikov, intelektualcev in mislecev našega časa; a napak bi bilo to organizacijo misliti kot nekakšno mistično, napol v skrivnost zavito skupino vplivnežev, ki iz ozadja vlečejo niti našega vsakdana - pri fundaciji Edge gre, povedano na splošno, predvsem za to, da vzpodbuja širjenje in deljenje idej, konceptov ter nasploh vsega, kar je v glavah nekaterih najbolj inteligentnih in izobraženih ljudi na svetu. Eden izmed večjih »projektov« fundacije Edge je tudi vsakoletno postavljanje »svetovnega vprašanja« (angleško: the World Question), ki ga organizacija zastavi na začetku vsakega leta ter potem povabi prej omenjene intelektualce, da v jedrnati obliki podajo svoje odgovore. Ker gre za strokovnjake in izobražence z vseh možnih področij, od filozofije do nevrokirurgije, s tem dobimo izredno zanimive koncepte in poglede, ki tudi nas motivirajo k aktiviranju sivih celic in razmišljanju o svetu, v katerem živimo (za razliko od tega, da bi samo brez-smiselno živeli v njem). Res je sicer, da so nekateri odgovori na vsakokratna svetovna vprašanja precej »tehnični« in za navadnega človeka malce težje umljivi, a večina jih je takih, da jih lahko z minimalnim trudom povsem zadovoljivo razumemo in motrimo.
Svetovna vprašanja za pretekla leta se glasijo na primer »Kako svetovni splet spreminja način, na katerega razmišljamo?« (2010), »Kaj bo spremenilo vse?« (2009), »Kaj je vaša nevarna ideja?« (2006), »Za kaj verjamete, da je resnično, a tega ne morete dokazati?« (2005) in tako dalje. Letošnje pa se glasi takole: »Kateri znanstveni koncept bi izboljšal (obče)člo-veški kognitivni sistem?« (znanstveni koncept je tukaj mišljen v najširšem možnem pomenu, in se torej ne nanaša zgolj na striktno strogo-znanstvene vode), nanj pa je svoje ideje podalo 164 znanstvenikov, mislecev in ostalih intelektualcev. Na tem mestu je nemogoče izpostaviti vse, zato vam svetujem, da se podate na www.edge.org in preberete odgovore na to in vsa pretekla svetovna vprašanja. Tukaj naj objavimo zgolj prispevek dr. Daniela Kahnemana, profesorja psihologije na znameniti Univerzi Princeton in prejemnika Nobelove nagrade. Njegov prispevek nosi naslov »Iluzija fokusa. Nič v življenju ni tako pomembno, kot mislimo, da je, kadar o tem razmišljamo«. Gre pa takole (v prevodu spodaj podpisanega): »Izobrazba je pomemben faktor pri dohodku - eden izmed najpomembnejših -, a vendar ne tako pomemben, kot je prepričana večina ljudi. Če bi vsi imeli enako izobrazbo (enako stopnjo, op. G. A.), bi se razlike v višini dohodkov zmanjšale za manj kot 10 %. Ko se osredotočite na dejavnik izobrazbe, pozabite na veliko drugih dejavnikov, ki določajo količino dohodka. Razlike med dohodki ljudi z enako izobrazbo (stopnjo izobrazbe) so ogromne.
Dohodek je pomemben dejavnik v stopnji zadovoljnosti s svojim življenjem, a vseeno precej manj pomemben, kot pa je večina ljudi prepričana. Če bi vsi imeli enako visok zaslužek, bi se razlike v stopnji zadovoljnosti s svojim življenjem zmanjšale za manj kot 5 %.
Dohodek je še manj pomemben, kadar govorimo o emocionalni sreči. Zadeti glavni dobitek na loteriji je seveda srečen in vesel dogodek, a ta moment sreče/veselja ne traja dolgo. V povprečju so sicer ljudje z večjim dohodkom bolj zadovoljni kot tisti z manjšim, a ta razlika je v resnici zgolj 1/3 tiste, za katero ljudje mislijo, da je prava. Ko razmišljate o bogatih in revnih ljudeh, so vaše misli osredotočene na okoliščine, tako ali drugače povezane z dohodkom. A raven sreče je mnogo bolj kot od dohodka odvisna od nekaterih drugih dejavnikov.
Paraplegiki so kar pogosto nesrečni, a to ne pomeni, da so taki zmeraj - večino časa namreč razmišljajo o drugih stvareh, ne pa o njihovi invalidnosti. Kadar razmišljamo o tem, kako je biti paraplegik, slep, dobitnik glavnega zadetka na loteriji ali recimo prebivalec Kalifornije, se osredotočamo na posebne aspekte vsakega od teh stanj. Neujemanje med razporeditvijo pozornosti pri razmišljanju o določenem življenjskem stanju in dejanskim življenjem le-tega je vzrok te iluzije fokusa.
Marketingarji do potankosti izkoriščajo to iluzijo fokusa. Ko so ljudje napeljani k verjetju, da »morajo« imeti določeno dobrino, marketinški strokovnjaki izjemno pretiravajo/napihnejo razliko, ki jo bo ta dobrina imela za dvig kakovosti življenja teh ljudi. Iluzija fokusa je večja pri nekaterih dobrinah kot pri drugih, v odvisnosti od pozornosti, ki jo uporaba samih stvari zahteva/povzroči v določenem časovnem obdobju. Iluzija fokusa bo tako na primer večja pri usnjenih avtomobilskih sedežih kot pa pri zvočnih knjigah.
Politiki so pri napeljevanju ljudi k temu, da pretiravajo s pomembnostjo zadev, h katerim je umerjena njihova pozornost, skoraj tako dobri kot marketingarji. Ljudi se da prepričati, da bodo šolske uniforme pomembno izboljšale rezultate izobraževanja ali pa da bodo zdravstvene reforme v ZDA v ogromni meri spremenile tamkajšnjo kakovost bivanja - ali na slabše ali na boljše. V resnici pa drži, da bo zdravstvena reforma seveda spremenila marsikaj, a ta sprememba bo manjša, kot pa se zdi, kadar imamo misli in fokus usmerjene na to.«
Zgolj v razmislek in kotpredlog za obisk zgoraj podane strani. Verjemite, ne bo vam škodilo.
Gregor Alič
Kidričevo-Ptuj • 52. območna revija mladinskih pevskih zborov
Odvrtel se je glasbeni vrtiljak
52. območna revija mladinskih pevskih zborov "Glasbeni vrtiljak 2011" je tudi letos pričarala odlično vzdušje, saj je bilo zadovoljstvo mladih pevcev možno čutiti tako v Kidričevem kot na Ptuju, letošnji glasbeni vrtiljak se je namreč zavrtel kar dvakrat. Nekoliko manj pohvalna pa je udeležba poslušalcev.
Gostiteljica prvega dela revije, ki jo v sodelovanju s šolami gostiteljicami pripravlja Javni sklad za kulturne dejavnosti Ptuj (JS KD), je bila v ponedeljek OŠ Borisa Kidriča Kidričevo. Nastopili so mladinski pevski zbori naslednjih osnovnih šol: OŠ Ljudski vrt kot tudi podružnica Grajena, Majšperk, Videm pri Ptuju, Gorišnica, OŠ dr. Franja Žgeča Dornava ter gostitelji, šolarji, ki obiskujejo kidričevsko šolo.
Drugič se je glasbeni vrtiljak zavrtel v torek, in sicer ob 17. uri v telovadnici OŠ Mladika Ptuj. Program se je pričel z nastopom pevske skupine OŠ Markovci, sledili so jim simpatično urejeni osnovnošolci iz OŠ Cirkulane-Zavrč, na svoj račun pa so v torek prišli še mladi pevci osnovnih šol Cirkov-ce, Olge Meglič Ptuj, Martina Koresa Podlehnik, Markovci, OŠ Destrnik-Trnovska vas, program pa so tako kot prvi dan zaključili gostitelji, obetavni mladi pevci, ki dosegajo odlične tudi mednarodne rezultate: mladinski pevski zbor OŠ Mladika Ptuj.
Čeprav strokovna svetovalka Danica Pirečnik prvi dan ni uspela prisluhniti reviji, je podrobno predelala zvočni posnetek ter po doživeti izkušnji drugega dne revije podala svoje mnenje o dogodku in predstavila nekaj napotkov za prihodnje revije: »V letošnjem letu je ponovno poraslo število popevk, kar ni po priporočilih o sestavi programov za območne revije. Zakladnica
slovenskih umetnih skladb za mladinske zbore je zelo obsežna, ob že znanih skladateljih preteklih obdobij imamo mlade skladatelje, ki ponujajo kvalitetno zborovsko literaturo.« Ob tem je Pirečnikova na sestanku zborovodij pohvalila kakovost zborovskega petja ter vsem zaželela uspešno delo še naprej.
Je pa letošnji dogodek poseben tudi po številu zborov, ki so se predstavili, zaradi česar je revija potekala v dveh delili. »Na letošnjem Glasbenem vrtiljaku se je predstavilo največje število zborov do sedaj, kar petnajst, in tudi članstvo v teh zborih narašča. Žal pa opažamo, da ni takšnega zanimanja za ogled teh prireditev, kot bi
ga pričakovali. Medtem ko so dvorane pri nastopih otroških pevskih zborov nabito polne, so nastopi mladinskih zborov manj obiskani,« je dejala Mateja Kuharic, strokovna delavka
JS KD Ptuj in dodala, da je trud učiteljev in vseh pevcev viden v boljših izvedbah programov, pa čeprav le-ti niso po priporočilih.
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Pevski zbor OŠ Markovci vodi Slavica Lajh.
Ptuj • Nova razstava Stojana Kerblerja
Na ogled Kerblerjevi Prostori
6. aprila so v Domu kulture Muzikafe odprli fotografsko razstavo Stojana Kerblerja Prostori. Eden najbolj prepoznavnih slovenskih fotografov, ki se je leta 2008 ob svoji sedemdesetletnici predstavil s serijo Dvorišča, sedaj nadaljuje s fotografskim dokumentiranjem Ptuja in Ptujske Gore. Na naše mesto še vedno gleda kot na lepo, a vseeno s kritičnim očesom.
Prostori prikazujejo predvsem Ptuj, tako zunanjščino kot notranjščino. Njihov avtor pravi, da s svojimi fotografijami kaže, da je to mesto še vedno lepo, ampak da to počne s prisotnostjo kritičnega očesa.
»Če recimo slikam pred trgovino s praznimi izložbami, ki je bila nekoč najrazkošnejša ptujska trgovina v dveh nadstropjih, ti potem fotografija pokaže tudi propad starega mestnega jedra - moraš pa biti
pripravljen, da ob ogledu slike malo razmišljaš in to dojameš,« je pojasnil Kerbler, ki je med drugim velik poznavalec starejše slovenske fotografije.
V Ljubljani, kjer je študiral elektrotehniko, je z nekaj kolegi ustanovil Fotogrupo ŠOLT. Po končanem študiju se je leta 1965 vrnil na Ptuj, se zaposlil v tovarni aluminija v Kidričevem in se včlanil v Fotoklub Maribor.
Sodeloval je na znameniti skupinski razstavi Mariborski krog (1971), ki velja za prelomno v zgodovini slovenske fotografije. Njegovi najbolj znani ciklusi fotografij so Portreti s ptujskih ulic, Haložani in Koline. Od leta 1965 naprej je fotografiral v okolju tovarne aluminija v Kidričevem, njego-
va zadnja ciklusa pa sta Dvorišča in Prostori. Večina slednjih je nastala lani in so tako bili v Muzikafeju prvič predstavljeni javnosti.
Novost med njimi so nočni posnetki, ki izbrane ptujske predele postavljajo v sfero nadrealnega. Fotografije so posnete s fotoaparatom znamke Hasselblad, formata 6 x 6, in s širokokotnim objektivom (50 mm). Negativi so v celoti kopirani na pozitiv, kar dokazuje črn rob. »Slike so črno-bele in sam jih izdelam - to je velika prednost,« je dejal sogovornik, ki so ga po njegovih besedah od vseh kdajkoli v objektiv ujetih motivov najbolj fascinirali Haložani.
Polona Ambrožič
Na knjižni polici
David Benjamin Sedem
Ljubljana. Študentska založba, 2011 (Knjižna zbirka Beletrina)
Medtem ko je Da Vincijeva šifra sprožila pravcati vihar podobnih del, eno vidnejših mest zastopa skrivnostni roman Sedem, skrit pod psevdonimom Davida Benjamina. Peter Martin je glavni junak. Z regresijo se vrne v čas Vikingov, ko se je utopil v enem od domnevno prejšnjih življenj. Starša sta bila v diplomatski službi, njegova najljubša otroška knjiga je bila Čuda sveta. Študiral je in doktoriral v Heidelbergu. Razvozlal je hetitske spise še kot asistent ter raziskoval na Uralu. Naloga Vladimirja je bila, da jih nadzoruje. V Larisi je našel žensko življenja, pobegu je sledila kazen. Barbara je diplomirala iz psihologije, magistrirala iz klinične psihologije. Z vsakim obiskom je bila regresija laže dosegljiva in globlja. Pod hipnozo je znal govoriti v stari francoščini. Bil je No-stradamusov učenec in zapisovalec. To je bilo celo zanj preveč. Ugrabili so ga Iskalci. Je mogoče manipulirati s časom? Se v isto preteklost ob istem času lahko še kdo vrne? Leto nič je bilo leto 1503, ko je začel Leonardo slikati svojo Mono Liso. Grof Joachim von Hackenkreuz je bil zelo izobražen, nevaren blaznež, izjemen um, poskrbel je, da so prišli hakenkrojci v ugledne evropske družine. Seveda ne gre brez skrivnih načrtov, prostozi-darstva, zarot. Joachim je sestavil kibernetičen načrt, ki se je sam izgrajeval. Osebno je poznal Nostradamusa. In ne samo to! Zasnoval je genialno šifro. V tajnem načrtu je bilo omenjeno sveto število sedem. Sedem je pravljično število, Mersennovo praštevilo, drugo Evklidovo število, četrto palindromno praštevilo in še bi lahko naštevali. Bog je ustvaril svet v sedmih dneh, spomnimo na sedem debelih in suhih krav, sedem naglavnih grehov, sedem dni v tednu in tako v nedogled. Podgane imajo dar napovedovanja dogodkov. Zbežijo z ladje, ki se bo potopila. V enem od prejšnjih življenj je bil Peter vodja straže v Hitlerjevem bunkerju v njegovih zadnjih dneh. Po Hitlerjevi smrti so se hakenkrojci disciplinirali in nadaljevali s poslanstvom. Trajalo je nekaj desetletij, da se je vednost o regresiji razširila. Regresant se lahko vrne v eno od prejšnjih življenj, lahko se znajde v poljubnem, ne pa v katerem koli. V vsakem od prejšnjih življenj je Peter mučno utonil. Iskalci so vedeli za to oporno točko. Za njih je bil izredno pomemben. Je sodelavec nekih tajnih služb ali žrtev predrznih zločincev? Proti svoji volji se je zapletel v neko nenavadno zgodbo. Čedalje pogosteje se je vračal v obdobje druge svetovne vojne. Barbara je postajala vse bolj mrka in redkobesedna, mister M jo je izsiljeval z ugrabitvijo njenega sina. Stvari so povsem drugačne. Vse se je pričelo z Nostradamusovim rojstvom in ne s slikanjem Mone Lise. Mister M ni rešitelj, zaščitnik, temveč neposredni potomec Joachima von Hackenkre-uza. Spopad med hakenkrojcarji in hagenkrisarji se je nadaljeval po vojni. Obe frakciji želita zavladati svetu. Eni so iskali Hitlerjevo truplo, drugi z regresijo manjkajoče Nostradamusove kvartine. Obe sekti sta do najvišje mere razvili svojo vohunsko in obveščevalno dejavnost. ADAM NOSTER. LIBER. 7. Rešitev je prav preprosta. No-ster Adame je Nostradame. Manjkajoče kvartine so napotilo za hakenkrojcarje, ki pa ga Ludovico ni našel. Mister M je v resnici Robert von Hagenkrise, kar bo pozoren bralec nemudoma ugotovil, saj romaneskna zgodba ne predstavlja ne vem kakšne misteriozne in detektivske prepreke pri sledenju pripovedi. Zanj šteje le končna rešitev, vse drugo je nepomembno. Peter je potoval iz teme proti svetlobi. Ko ju je z Barbaro povezala skupna usoda, sta se še bolj zbližala. Nostradamus mu je pravil, da so naša življenja zapisana v zvezdah in tudi v vsaki stvari, vse je prek nevidnih nitk v naravi povezano med seboj. Učitelj ga je svaril. Naenkrat se je zavedal, da o svoji terapevtki Barbari ne ve pravzaprav ničesar. Katedrala svetega Odrešenika z mozaikom svetega Amanda je bila naslednja ugankarska postaja. Izgubljene kvartine govorijo o dogodkih v enaindvajsetem stoletju, KGB pa je še vedno ena najboljših vohunskih služb na svetu. Že Hitler in Stalin sta si izmenjala Protokol sionskih modrecev in podatke o svetovni zaroti Ludovica von Hackenkreuza. Petru so v glavi odmevale besede Nostradamusa: »Ko boš odrešen, boš pogubljen.«
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Nepotreben spodrsljaj Ormožanov
Stran 12
Rokomet
Velika Nedelja CO še korak bližje obstanku Stran 12
Kolesarstvo
Marin 3. na VN Šenčurja in v Vrsarju
Stran 29
Namizni tenis
Pavič in Piljak presenetila Sobočane Stran 29
10. Ptujčanka
Na jubilejni regati slavila Kapljica
Stran 31
Jasna Zajšek
»Dajmo priložnost mladim«
Stran 30
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Nogomet • 2. SNL
tednik k™
E-mail: sport@radio-tednik.si
Derbi končal v enosmerni ulici
Aluminij - Labod Drava 5:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Bajlec (16), 2:0 Puč-ko (18), 3:0 Djokič (40), 4:0 Purišič (47), 5:0 Purišič (53)
ALUMINIJ: Murko, Medved (od 81. D. Rešek), Bingo, Djokič, Režo-nja, Purišič, Sambolec, Kmetec (od 64. Lugonjič), Bajlec, Pučko (od 75. Krajnc), M. Rešek. Trener: Bojan Flis.
LABOD DRAVA: Bučar, Pečnik (od 46. Pranjič), Gorinšek, Schwantes, Perkovič, Čeh, Kulčar, Kokol (od 78. Spahič), Kurež (od 46. Šturm), Dugo-lin, Toplak. Trener: Bojan Špehonja.
RUMENI KARTONI: Dugolin (26), Bingo (34), Kmetec (64), Kokol (73), Krajnc (78)
RDEČI KARTON: Dugolin (64)
V nedeljo so ljubitelji nogometa na našem območju prišli na svoj račun, saj sta se merila stara rivala Aluminij in Labod Drava. Obe ekipi se nahajata v zgornjem delu prvenstvene razpredelnice 2. SNL; Aluminij je drugi, Labod Drava peta, razlika v točkah med njima pa je bila pred tekmo le pet točk. Gledalcev - kakšnih 700 se jih je zbralo na Kidričevem - je bilo veliko več kot na kakšnih drugih srečanjih. Bolj zadovoljni so bili navijači Aluminija, saj so domačini bolje začeli srečanje. Igra je več potekala po desni strani, kjer je za domače igral Pučko, ki je dokaj lahko preigraval obrambo Laboda Drave. Da je zadetek »v zraku«, sta napovedovala dve strela Re-žonje in v 14. minuti priložnost Pučka, ki je streljal po tleh, vendar je njegov strel ptujski vratar ubranil. Dve minuti kasneje je bil po kotu z leve

6.	BELA KRAJINA
7.	ROLTEK DOB
8.	KRŠKO
9.	GAR. ŠENČUR
7 7 7 5 6 6 4 7
10. ŠMARTNO '28 21 5 4 12
40:18 26:19 27:26 29:34 32:29 25:30 15:24 31:40 26:44
38 37 34 32 29 28 26 24 19 19
Foto: Črtomir Goznik
Eden najmanjših mož na igrišču, Dejan Purišič, je bil uspešen tudi v igri z glavo.
strani najvišji v skoku Bajlec, ki je poskrbel za vodstvo svoje ekipe - 1:0. Veselje domačih se ni niti prav stišalo, ko je še drugič počilo v ptujski mreži: po desni strani je Ptujčanom
pobegnil Pučko, ki je brez težav zadel v polno in poskrbel za ponovno veselje domačih navijačev - 2:0. Nogometaši Laboda Drave so si sicer želeli bolje organizirati igro in igra-
ti napadalno, vendar jim to ni najbolje uspevalo in le redko so se znašli v priložnostih. V 35. minuti je nekoliko z leve strani iz prostega strela poizkusil Dugolin, žoga je zletela preko zidu, vendar tik mimo levega vratnika. Pet minut kasneje je poizkusil z udarcem tudi Perkovič, vendar je izkušeni Murko žogo izbil v polje. Kidričani so še naprej igrali svojo igro, s katero so imeli premoč na igrišču. V 40. minuti se je ponovno zatresla mreža gostov: Djokič se je odločil za strel iz razdalje preko 25 metrov, žoga pa je zadela desni kot - 3:0. S takšno prednostjo sta ekipi odšli na odmor, za goste pa je obstajalo le malo upanja pred nadaljevanjem.
Gostujoči trener Bojan Špe-honja je ob polčasu naredil dve zamenjavi (vstopila sta Pranjič in Šturm), ki pa vsaj na začetku nista veliko pomagali. V praktično prvem napadu so namreč domačini povišali svoje vodstvo: z desne strani kazenskega prostora je Sambo-lec v sredini našel najmanjšega igralca na igrišču - Purišiča, ki je z glavo ukanil vratarja Drave Bučarja - 4:0. Nekaj minut zatem je isti igralec zadel še drugič - 5:0. Dravi se ni več uspelo vrniti v igro, ob tem pa so v 64. minuti ostali še brez izključenega Dugolina. Do konca srečanja so domačini imeli še nekaj priložnosti, gostje pa so komaj čakali, da se srečanje konča. Z novimi tremi točkami so se Kidričani vodečemu Interblocku približali na samo točko zaostanka.
Danilo Klajnšek
2. SNL
REZULTATI 21. KROGA: Aluminij - Labod Drava 5:0 (3:0), Šmartno 1928 - Garmin Šenčur 1:0 (1:0), Interblock - Krško 1:1 (0:0), Dravinja Kostroj - Roltek Dob 1:0 (0:0), Bela krajina - Mura 05 0:2 (0:0).
1.	INTERBLOCK	21 10	8 3 32:19
2.	ALUMINIJ	21 10	7
3.	DRAVINJA KOS.	21 9	7
4.	MURA 05	21 10	2
5.	LABOD DRAVA	21 8	5
Bojan Flis, trener Aluminija: »Na srečanje smo se dobro pripravljali, delovali smo resno in zrelo ter zasluženo slavili zmago. Želim si, da bi tako igrali tudi na prihodnjih srečanjih.«
Marko Kmetec, igralec Aluminija: »Srečanje smo vzeli zelo resno, dobro smo odigrali celotno srečanje in zasluženo zmagali.«
Bojan Špehonja, trener Laboda Drave: »Zaslužena zmaga domačega Aluminija, za kar jim čestitam. Naša igra ni bila na pričakovanem nivoju, preveč smo zaostajali za tekmeci in jim puščali preveč prostora.«
Igor Perkovič, igralec Laboda Drave: »Vsekakor nismo odigrali tako, kot smo si želeli pred tekmo. Predvsem smo delali preveč napak in s takšno igro nismo mogli parirati domačinom.«
Foto: Črtomir Goznik
Pogost prizor na nedeljski tekmi med Aluminijem in Labodom Dravo; slavje Kidričanov ...
Nogomet • 1. SNL, 28. krog
Domžale - CM Celje 2:0 (0:0); strelca: Zatkovič 58., Teinovic 70.
Primorje - Luka Koper 1:1 (1:0); strelca: S. Živec 43.; Bukič 90.
Nafta - HiT Gorica 1:4 (0:4); strelci: Matjašec 90.; Plut 11., 28., 32., Arčon 22.
Rudar - Olimpija 1:3 (1:2); strelci: Mujakovič 44.; Lovrečič 26., Be-šič 45., Cipot 86./a.g.
Triglav - Maribor 1:2 (1:1); strelci: Jelar 27.; Stojnič 22./a.g., Berič 72.
1.	MARIBOR 28 17 8 3 49:19 59
2.	DOMŽALE 28 15 7 6 42:24 52
3.	LUKA KOPER 28 14
4.	OLIMPIJA 28 11
5.	HIT GORICA 28 11
6.	RUDAR VELENJE 28 10
28 28 28 28
7.	CM CELJE
8.	NAFTA
9.	TRIGLAV
10.	PRIMORJE POKAL HERVIS PARA POLFINALA:
ob 17.00: Interblock 20.00: Luka Koper -tni tekmi bosta 26. 4,
5	9	46:35	47
9	8	44:31	43
7	10	34:39	40
7	11	49:42	37
8	13	33:46	29 5	15	37:51	29 7	14	28:51	28 7	16	31:57	22
sreda, 20. 4, - Domžale; ob Maribor. Povra-
JM
Športno plezanje
Mini za uvod peto mesto
Mina Markovič je tekmovalno sezono 2011 začela na tekmi za svetovni pokal v Milanu, kjer se je najboljša športnica MO Ptuj za leto 2010 udeležila tekmovanja v balvanskem plezanju. V tem je Mina že v lanski sezoni zelo napredovala in se je na kratkih stenah ali smereh znašla že med najboljšimi na svetu. Njen cilj je, da se v tej sezoni še bolj približa specialistkam za bolderje, saj je bila lani v tej disciplini enajsta na svetu, medtem ko je bila v težavnostnem plezanju celo druga.
Uvodno tekmo je Markoviče-va dobro začela že v petkovih kvalifikacijah, ko je bila šesta, nato je bila v polfinalu celo tretja, v finalu pa je na koncu osvojila peto mesto. Za malenkost so se ji izmaknile stopničke, vendar je ob tem treba poudariti, da se je 23-letna Ptujčan-ka do sedaj le trikrat uvrstila v finale v balvanskem plezanju. Peto mesto je lep uspeh in hkrati izenačitev njenega najboljšega lanskega dosežka v tej disciplini na tekmah svetovnega pokala iz Munchna. V finalu je Markovičeva preplezala prvi balvan, drugega se je dotaknila le z eno roko (kar ni štelo), tretji ji ni uspel, pri zadnjem pa je padla. Zmagovalka v Milanu je bila lani skorajda nepremagljiva plezalka v težavnosti Korej-ka Jain Kim, medtem ko je pri moških slavil Avstrijec Killian Fischhuber; najboljši Slovenec je bil Klemen Bečan na devetem mestu.
Foto: Črtomir Goznik
Mina Markovič
Mina Markovič je že v uvodu nakazala željo, da po uspehih vsaj ponovi lansko zelo uspešno tekmovalno sezono. V Milanu je bila blizu stopničk, svojo dobro formo pa namerava pokazati tudi na domači tekmi v Logu. Sicer pa je glavni cilj Markovičeve ob dobrih nastopih v svetovnem pokalu v težavnostnem in balvanskem plezanju tudi uspešen nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo v juliju v italijanskem Arcu.
David Breznik
Svetovni pokal v balvanskem plezanju, Milano: rezultati:
1.	Jain Kim (Kor)
2.	Anna Stohl (Avs)
3.	Melissa Le Neve (Fra) 5. Mina Markovič (Slo)
Rokomet • 1. A SRL (ž, m)
Zagorjanke in Novomeščani premočni
Mercator Tenzor Ptuj - Zagorje GEN-I 34:38 (15:18)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Križanec, Mateša 13, Majcen, Koro-taj 1, Prapotnik 5, Ciora 7, Strmšek 8, Močnik, Erhatič, Bolcar, Tumpej, Neubauer, Kovačič. Trener: Nikola Bistrovič.
V predzadnji tekmi pred domačim občinstvom v letošnji sezoni so ptujske rokometašice nudile dober odpor favorizirani ekipi Zagorja, vendar so na koncu vseeno morale priznati premoč drugi ekipi v državi. Po prvomajskih praznikih, 4. 5., ekipo Mercatorja Tenzor-ja čaka še domače srečanje z ekipo dvakratnih evropskih prvakinj Krimom Mercator-jem, poleg tega pa še dvakrat gostujejo.
Samo srečanje z Zagorjem se je pričelo dokaj izenačeno, čeprav so gostje vseskozi vodile za zadetek ali dva. V 11. minuti smo videli večje razburjenje, ko je po grobem prekršku nad prodirajočo Bolcarjevo kazen dveh minut prejela Oklešč-nova, čeprav so bili mnogi v dvorani Ljudski vrt mnenja, da bi si članica Zagorja za grobo posredovanje zaslužila rdeč karton - ob tem je »porume-nel« tudi Bojan Voglar, trener Zasavk. Toda tudi ta situacija ni predramila domačink, ki še vedno niso našle recepta za gostje, ki so bile zelo učinkovite v napadu, ves čas vodile za 2 ali 3 zadetke, velike preglavice sta Ptujčankam povzročali predvsem Irmanova (skupaj 10 zadetkov) in Stsiapanava (skupaj 7 zadetkov). Sele po minuti odmora na zahtevo ptujskega trenerja so se dekleta zbrala, agresivneje zaigrala v obrambi, posledica tega pa je bilo izenačenje v 22. minuti na 12:12. Toda idila v igri
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčanke (na fotografiji Stela Mateša) so težko prebijale obrambo Zagorja.
domačink ni dolgo trajala, saj je nekaj napak tako v napadu kot obrambi krivo temu, da so se izkušene Zasavke ponovno odlepile in na odmor odšel s prednostjo 15:18.
Gostujoča ekipa je tudi v drugi del krenila odločno in v 34. minuti je na semaforju pisalo 16:21. Domačinke so se sicer borile po najboljših močeh, toda Zagorjanke so v tem trenutku pač boljša ekipa. Ptujski strateg Bistrovič je sicer skušal tudi z rotacijo igralk znotraj igralnih mest dvigniti tempo igre in zmesti tekmice, toda prednost Zagorjank je bila dovolj velika (ob tem je ekipa Zagorja dovolj kvalitetna), da je držala razliko. Žarek upanja je za domačinke posijal v 53. minuti, ko so se približale na le dva zadetka zaostanka (29:31) in imele napad, toda namesto tega je ponovno sledil padec v
1. A SRL (ž)			
LIGA ZA PRVAKA			
REZULTATA 3. KROGA: Mercator			
Tenzor Ptuj - Zagorje GEN I 34:38			
(15:18). Krka -	Krim	Mercator	
30:38 (13:19).			
1. KRIM MERCATOR 3	3	0 0	46
2. ZAGORJE GEN -I 3	2	0 1	36
3. KRKA 3	0	0 3	27
4. MER. TENZOR PTUJ 3	1	0 2	26
Nikola Bistrovič, trener Mercatorja Tenzorja: »Mi smo
dali vse od sebe; taktično sicer nismo igrali najlepše na oko, toda želeli smo malo počasneje odigrati v prvem delu igre in malo hitreje v drugem polčasu. Razlika v kvaliteti je bila vidna, prav tako razlika v koncentraciji in spretnosti nekaterih igralk, vendar pa sem v celoti gledano s predstavo svojih varovank zadovoljen.«
igri in na koncu so gostje zasluženo slavile s 34:38.
Tadej Podvršek
Nepotreben spodrsljaj Ormožanov: Jeruzalem - Krka 27:32 (13:16)
JERUZALEM: G. Čudič (4 obrambe), Belec (10 obramb), S. Žuran; Ši-šmanovic 5, Korpar 2, Krabonja, Raj-šp 3, Bogadi, Radujkovic, B. Čudič 6 (2), Ivanuša, Sok 3, Hebar, Kljajic 1, R. Žuran 7 (2). Trener: Aleš Filipčič
KRKA: Kramar, Taletovic (15 obramb); Mirnik, Flajs 5, Leban 5, Lavrič, Cvikl 2, Čančar 8, Sirk 4 (1), Marušic, Knez, Hočevar, Rojc 4, Hot-ko 4, Klobčar, Vojin. Trener: Benjamin Teraš
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 5/4; Krka 2/1. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 10; Krka 14 minut. IGRALEC TEKME: Dejan Čančar (Krka Novo mesto).
Po štirih zaporednih zmagah so si rokometaši Jeruzalema na stežaj odprli vrata k uvrstitvi na končno 7. mesto v državi, vendar so po nepotrebnem spodrsljaju proti Krki trenutno padli na 9. mesto. Z istim izkupičkom točk jih je prehitela Krka, ki je nasploh prvič v zgodovini zmagala na Hardeku. Gostje so takoj povedli s 3:0 in s 4:1 ter jasno napovedali, da so v Ormož prišli po zmago. Tokrat
Rokomet • 1. B SRL (m)
Še korak bližje obstanku
Velika Nedelja Carrera Optyl - Mokerc Ig 34:30 (16:13)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Kovačec, Majcen 1, Kaučič, Hanželič 3, Horvat 7, Bezjak, Vesel-ko 1, Kneževič, Škripec 3, Preac, Ivančič 10, Kovačič, Tušak 1, Kumer, Zemljič, Špindler 8. Trener: Bojan Munda.
Rokometaši iz Velike Nedelje so gostili zadnjeuvrščeno ekipo Mokerca, v soboto pa bodo ponovno domačini ekipi Celje Pivovarna Laško B. Velik korak k obstanku so že naredili, saj imajo po sobotni zmagi tri točke prednosti pred ekipo Alples Železniki. Derbi začelja so zasluženo dobili igralci Velike Nedelje Carrera Optyl. Tekma
je bila več kot pomembna za obe ekipi; gostje bi z morebitno zmago teoretično še ostali v igri za obstanek. In prav ta pomembnost tekme je vplivala na igro. Ljubitelji rokometa v Veliki Nedelji, ki so spet lepo napolnili športno dvorano, niso videli atraktivne in lepe igre - obe ekipi sta predvsem izstopali po svoji borbenosti. Rezultat je bil vse do 20. minute tekme bolj ali manj izenačen. V uvodu je izstopal vratar gostov Zoran Tica, ki je že v prvih dveh minutah zbral štiri obrambe. Zaključek prvega polčasa je pripadel domačinom, saj so na odmor odšli s prednostjo treh zadetkov.
Drugi polčas so bolje začeli gostje ter z dvema zadetkoma takoj na začetku rezultat zniža-
slabi domačini so izid izenačili na 4:4 ter 5:5, ves preostali del tekme pa so vodili Novomešča-ni. Najvišja prednost gostov v 1. polčasu je večkrat znašala 4, v 2. polčasu pa tudi že 6 točk, 31:25. Ormožani so se gostom v 33. minuti približali le na dva zadetka zaostanka, 17:15, bližje pa jim Dolenjci po zaslugi obramb vratarja Taletovica (mladinski reprezentant Slovenije) ter zadetkov razpoloženega Čančarja niso dovolili. Gostje so pokazali večjo željo po zmagi in zasluženo pred okrog le 100 gledalci ugnali Or-možane, ki jih v 5. krogu Lige za obstanek čaka gostovanje v Ljubljani pri Slovanu.
UK
Benjamin Teraš, trener Krke: »Danes smo z ekipo Ormoža odigrali popolnoma drugačno predstavo kot pred približno mesecem in pol, ko nas je ekipa Ormoža povsem nadigrala. Fantje so prikazali zelo dobro igro tako v obrambi kot v napadu in zasluženo zmagali.«
Aleš Filipčič, trener Ormoža: »Danes nam enostavno ni šlo ne v napadu, ne v obrambi. Pred tekmo smo se dogovorili, da bodo zaigrali vsi igralci, tako sem priložnost ponudil tudi mlajšim. Čestitam pa Krki za odlično predstavo in zmago.«
li na minimalni zaostanek. Domačini so uvideli, da bodo morali zaigrati tako kot na koncu prvega dela. Z veliko borbenostjo v obrambi in ustvarjalnostjo v napadu so do 40. minute obrnili rezultat v svojo korist, saj je semafor kazal visoko prednost 24:17. Rokometašem iz Velike Nedelje je razliko pet do sedem zadetkov uspelo obdržati do 52. minute, nato pa so gostje uspeli rezultat znižati na samo tri zadetke zaostanka. Sledila je napeta končnica, kot je to na tekmah Velike Nedelje že običaj. Domačini so tokrat z mirno igro uspeli obdržati prednost in na koncu zasluženo zmagati.
Nova pomoč navijačev in ljubiteljev rokometa iz Velike Nedelje in okolice bo potrebna
1. B SRL			
REZULTATI 20. KROGA: Velika			
Nedelja Carrera Optyl	-	Mokerc	
Ig 34:30, Grča Kočevje	-	Sevnica	
27:30, Alples Železniki -	Ajdovščina		
24:26, Krško - Istrabenz plini Izola			
29:31, Sviš Pekarna Grosuplje -			Gro-
suplje 37:34, Celje Pivovarna Laško			
B - Škofljica 31:29.			
1. KRŠKO 20 17	1	2	35
2. ISTRABENZ IZOLA 20 16	2	2	34
3. SVIŠ GROSUPLJE 20 14	3	3	31
4. SEVNICA 20 12	2	6	26
5. AJDOVŠČINA 20 8	2	10	18
6. GRČA KOČEVJE 20 8	1	11	17
7. ŠKOFLJICA 20 8	1	11	17
8. CELJE P. LAŠKO B 20 8	0	12	16
9. GROSUPLJE 20 6	2	12	14
10. V. NEDELJA C. O. 20 5	3	12	13
11. ALPLES ŽELEZNIKI20 5	0	15	10
12. MOKERC IG 20 4	1	15	9
LIGA ZA PRVAKA
REZULTATI 4. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Cimos Koper 28:30 (14:10), Loka - Trimo Trebnje 41:30 (18:13), Gorenje Velenje - Maribor Branik 32:26 (15:17).
1.	GORENJE 26 23 0 3 46
2.	CIMOS KOPER 26 23 1 3 45
3.	CELJE PIVO. LAŠKO 26 17 0 9 34
4.	LOKA	26 14 4 8 32
5.	TRIMO TREBNJE 25 13 1 11 27
6.	MARIBOR BRANIK 25 11 4 10 26
LIGA ZA OBSTANEK
REZULTATI 4. KROGA: Jeruzalem Ormož - Krka 27:32 (13:16), Šmartno - Slovan 23:26 (10:11), Ribnica Riko hiše - Slovenj Gradec 29:24 (14:11).
1.	RIBNICA RIKO HIŠE 25 12 1 12 25
2.	KRKA	25 9 3 13 22
3.	JERUZALEM ORMOŽ25 10 0 15 20
4.	SLOVAN	25 5 1 19 11
5.	SLOVENJ GRADEC 26 5 0 21 10
6.	ŠMARTNO 24 3 1 20 7
na sobotnem srečanju s Celjani, saj bi zmaga pomenila tudi teoretičen obstanek v 1. B SRL.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 2. SRL - (m)
m	V	■	V	■ ■
Izenačeni srečanji s srečnima koncema
Mitol Sežana - Mo-škanjci Gorišnica 28:29 (17:14)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bratu-ša, Petek 6, Zorli, Valenko, Arnuš n9, Balas 6, Lozinšek 5, Golob 1, Cvetko, Lukaček, Prejac, Ivanuša, Dimec 2. Trener: Sebastjan Oblak.
Rokometaši iz Gorišnice so v zadnjem letošnjem krogu gostovali v Sežani in tesno premagali domačo ekipo. Žal novi dve točki nista zadostovali za več kot 4. mesto, kar pa je premalo za napredovanje v višji rang tekmovanja, kamor sta se uvrstili ekipi Cerklje in Dol TKI Hrastnik.
Domačini so nastopili v kompletni sestavi in skorajda celo srečanje vodili, vse tja do 54. minute, ko so gostje uspeli izenačiti na 24:24. Nato so do konca srečanja Gorišničani vodili za zadetek, domačini pa so vedno izenačili. Zmagoviti zadetek za goste je dosegel Tadej Arnuš.
DK
Drava Ptuj - Črnomelj 35:33 (18:15)
DRAVA PTUJ: Koštomaj, Toš 7, Ferk, Janžekovič 5, Bračič 5, Bezjak
2,	Verdenik, Požar 5, Fridrih 6, Sabo 1, Pukšič 1, Šamperl, Dogša, Bedrač
3,	Benčič, Bedenik. Trener: Ladislav Sabo.
V	zadnji predstavi pred domačim občinstvom v letošnji sezoni so rokometaši Drave svojim navijačem po pravi drami poklonili zmago. Zadnji prvenstveni krog bodo mladi dravaši odigrali 7. 5. v Črnomlju, in sicer tekmo, ki bi morala biti odigrana že 9. 4., toda na željo Belokranjcev je bila prestavljena.
V	obračun, ki si ga je v ptujski dvorani Ljudski vrt ogledalo kakih 100 gledalcev, so bolje krenili domačini in v prvih desetih minutah povsem prevladovali (6:3). Na to je nastopilo nekaj kriznih minut, kar so gostje izkoristili in v 19. minuti povedli za dva zadetka (9:11). Sele v končnici prvega polčasa so se domači rokometaši spet
2. SRL - od 1. do 8. mesta
REZULTATI 8. KROGA: Drava Ptuj
-	Črnomelj 35:33, Mitol Sežana -Moškanjci Gorišnica 28:29, Dobova
-	Radovljica 30:21, Cerklje - Dol TKI Hrastnik 35:32.
1.	CERKLJE	8 6 0 2 20
2.	DOL TKI HRASTNIK 8 5 1 2 20
3.	DOBOVA	8 4 1 3 18
4.	MOŠKANJCI - GOR. 8 5 0 3 16
5.	RADOVLJICA 8 3 1 4 15
6.	MITOL SEŽANA 8 116 9
7.	DRAVA PTUJ 7 4 0 3 8
8.	ČRNOMELJ 7 10 6 2
zbrali, ob čvrsti obrambi se je odprlo tudi v napadu, tako da so Ptujčani na odmor odšli z vodstvom 18:15.
Drugi del igre je bil še bolj izenačen. Na začetku se je igralo »gol za gol«, nato pa so Črnomaljci prestavili v višjo predstavo in po nekaj lahko doseženih zadetkih v napadu v 41. minuti izenačili na 22. To je bil ponovno alarm za modre, ki so v obrambi predvsem po zaslugi izkušenih Bezjaka in Bračiča ponovno strnili svoje vrste, v napadu pa predvsem po zaslugi Toša in Fridriha, ki je blestel tako z zadetki kot asistencami, nekajkrat lepo in lahko zadeli ter v 54. minuti povedli z 32:28. Srečanje se je zdelo odločeno, kar pa je bil račun brez krčmarja, saj so gostje v pičlih treh minutah izenačili na 32. Sledila je dramatična končnica, v kateri pa so bili bolj zbrani in kljub mladosti zrelejši domači rokometaši in so na koncu povsem zasluženo slavili 35:33.
tp
Aljaž Toš, rokometaš Drave: »Tekma je bila dobra tudi po zaslugi dobrih tekmecev, vendar smo na koncu zasluženo zmagali. Menim, da smo imeli dobro realizacijo, dobro zabijali iz sedmih metrov, poleg tega pa je odlično branil naš vratar (Dogša, op. a.), tako da smo bili nevarni iz vseh pozicij. V končnici za prvaka smo premagali vse nasprotnike iz zahoda in resnično škoda, da iz rednega dela v razigravanje nismo prinesli nobene točke.«
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Drave (na sliki Leon Požar) so ugnali ekipo Črnomlja.
Varna starost
m gâmtb(mum> v mlodoÁtí
Štajerski tednik, april 2011
Da bo starost lepa in predvsem varna
Tudi z letošnjo prilogo Varna starost smo želeli prispevati k razmisleku o tem, kakšne naj bodo naše odločitve še v aktivni dobi, da bo naša starost lepa in predvsem varna. Nihče si ne želi životariti na stara leta in biti breme domačim ali skupnosti. Časi, ki jih živimo, so vse prej kot lepi. Marsikdo težko preživi s plačo, veliko je nezaposlenih, skozi mesec se težko prebijejo, ne da bi potrkali na vrata Rdečega križa ali Karitasa ali še koga drugega, ljudem na robu preživetja je zato veliko težje kot vsem tistim, ki se še prebijejo skozi mesec in ki lahko tudi za starost varčujejo. S 500 evri plače si
na starost niti pomisliti ne upajo, kaj šele na penzijo, s katero ne bodo mogli preživeti, kaj šele, da bi si lahko jesen življenja privoščili v domu upokojencev. Čisto razumljivo je, da tisti, ki že imajo pogoje za upokojitev po stari zakonodaji, želijo čim prej v pokoj, ker bo njihova pokojnina ugodnejša od tiste, ki jo bodo imeli po novi pokojninski zakonodaji, pridobili pa bodo tudi nekaj dodatnih upokojenskih let. O tem, kako se boste »zavarovali« na starost, bo vsak odločil sam glede na svoje zmožnosti, ponudb je veliko. Mi želimo povedati le to, da je mogoče tudi brez nekega velika bogastva, materialnih dobrin, ki
sčasoma postanejo veliko breme, polno živeti. Zato si prizadevajo predvsem v civilnih sferah, za to gre zasluga številnim prostovoljcem, ki znajo ne glede na leta prisluhniti mladim in malo starejšim. Nobenemu ni treba ždeti za zidovi svojega doma in razmišljati v prazno, vsak lahko najde v civilni sferi tisto, kar bo zapolnilo njegov čas, pričakovanja in mu bo pomagalo, da bo razvil še kakšnega od svojih konjičkov, za katere v aktivni dobi ni našel časa in priložnosti. Če samo pogledamo, kaj vse ponujajo v dnevnem centru društva Optimisti na Rimski ploščadi 24 na Ptuju, bomo videli, da se splača pogledati
k njim in se vključiti. Zdaj svoj center odpirajo še za novo skupino, skupino piscev spominov, da bo tisto, kar bi sicer spomin zabrisal, ostalo. Stvaritve njihovih skupin so izjemne, pravcata umetniška dela, ki jih lahko občudujemo na vsakoletni razstavi in ob drugih priložnostih. Že letos bodo svoje delo predstavili v Franciji, kjer se jim bodo pridružile tudi članice društva gospodinj Marjetice Spuhlja. Pester program ponujajo upokojenska društva, univerza za tretje življenjsko obdobje, nove vsebine prihajajo v Dom krajanov dr. Jožeta Potrča na Potrčevi 34, kjer se ureja novi med-generacijski center. Zanimi-
vi programi potekajo tudi v domovih upokojencev. Naš čas jeseni pa lahko zapolni tudi katera od drugih društvenih dejavnosti, lahko smo pohodniki, planinci ali pa samo sprehajalci, ki uživamo na vsakodnevnih sprehodih s svojimi kosmatimi prijatelji. V pogovoru s Silvo Razlag, znano ptujsko športnico in aktivistko, bomo izvedeli, da nima časa za staranje, tako polno živi. Te dni se je vrnila iz Palerma na Siciliji, kjer se je udeležila tabora evropskega centra za študije in iniciative CESIE, ki si prizadeva za vzpodbujanje mobilnosti mladih in starejših, da širijo kulturo in zgodovino svojih držav preko meja. Ob tej pri-
ložnosti je spoznala, kako nujno potrebno je prenašanje in izmenjava mnenj različnih starostnih generacij. Pridobila si je nove, bogate izkušnje pri organizaciji in izpeljavi nekaterih projektov, pri katerih je potrebno predvsem medsebojno poslušanje. »Nikakor niso mladi le vandali in lopovi in mi starejši nismo samo teč-nobe. Z roko v roki, s spoštovanjem enih in drugih nam bo uspelo vzpostavitvi sožitje,« je povedala Silva, ki ima s prostovoljstvom velike izkušnje. In prav sožitje je tisto, ki vodi v varno prihodnost.
Majda Goznik,
urednica priloge
Varčevanje skozi vsa življenjska obdobja
Velja splošno pravilo, da je varčevanje nujen del našega vsakdana. Preden pa začnemo varčevati oziroma se odločimo za način varčevanja, se je treba vprašati po ciljih in namenu varčevanja. Vsak posameznik si mora postaviti cilj in namen varčevanja, saj lahko le tako izbere pravi varčevalni produkt. Glede na trenutne gospodarske razmere, spremembe na področju pokojnin, šolstva, trga dela, šolnin in pa seveda tudi številne ostale želje in potrebe, ki jih kot posamezniki imamo, je treba čim prej poskrbeti za varno in srečno prihodnost. Navedene potrebe in cilje je možno zadovoljiti predvsem z dolgoročnim varčevanjem.
Dostojna pokojnina
V zadnjem času nas strokovnjaki najbolj intenzivno opozarjajo na pokojninsko vrzel. Namreč, prihodnost prinaša daljšo delovno dobo, dvig starostne meje, predvsem pa, kar je najpomembneje, čedalje nižje pokojnine. Današnji upokojenci prejemajo iz prvega stebra pokojnino v višini približno 65 % svoje neto plače (Vir: ZPIZ-Statistični pregled 201009), napovedi pa kažejo, da se bo ta odstotek v prihodnje še zniževal. Zato se ne zanašajte na to, da bo za vašo pokojnino poskrbljeno. In kdaj pričeti
varčevati za lepšo jesen svojega življenje? Čim prej. Četudi je do vaše upokojitve še daleč, je zelo pomembno, da ne glede na vašo starost začnete varčevati čim prej, saj lahko tako z manjšimi mesečnimi zneski dosežete želeni cilj.
Študij otroka
Med pomembnimi cilji varčevanja lahko izpostavimo tudi varčevanje za svoje otroke ali vnuke, predvsem za njihov študij. Že danes so s študijem povezana velika finančna bremena, namreč po nekaterih raziskavah že dosegajo polovico povprečne slovenske plače. Ta finančna bremena padejo predvsem na starše. Zaradi sprememb na področju visokega šolstva, visokih najemnin, različnih obštudij-skih dejavnosti in ostalih stroškov, povezanih s študijem, bo treba za kvalitetno šolanje otrok v prihodnosti nameniti vedno več.
Seveda se sprašujete, kdaj je dovolj zgodaj. Najbolje je, da začnete varčevati že ob rojstvu otroka, saj lahko le tako z majhnim mesečnim vložkom skozi daljše časovno obdobje dosežete želeni cilj. Otroci vam bodo zagotovo hvaležni, če boste denimo poskrbeli za njihovo štipendijo, da bodo v času študija dobivali mesečno rento, ali pa jim boste s tem, da jih boste
Jernej Štesl, KD Življenje, d. d.
življenjsko zavarovali, priskrbeli lep kupček denarja, ki jim bo ob njihovi osamosvojitvi še kako prav prišel.
Lastna nepremičnina
Med pomembnejše cilje varčevanja lahko prištejemo tudi lastno stanovanje oziroma hišo. V primeru najetja kredita je prav tako treba imeti določen delež lastnih sredstev, ki jih je treba privarčevati.
Zlata rezerva
Gospodarska in finančna kriza je pokazala, da mora vsak posameznik poskrbeti tudi za
Foto: arhiv
tako imenovano »zlato rezervo«, saj nam v primeru izgube službe ali znižanja osebnih prejemkov pride še kako prav. Kolikšen naj bi bil ta znesek, je odvisno predvsem od finančnega položaja in življenjskega sloga posameznika oziroma družine.
Kako do cilja
Načinov, ki so nam na voljo za dosego ciljev varčevanja, je več, od bančnih depozitov, naložb v vrednostne papirje, vzajemne sklade in nepremičnine do življenjskih zavarovanj. Življenjska zavarovanja pred-
stavljajo zanimivo alternativo ostalim oblikam varčevanja, saj pod isto streho pogosto združujejo varčevalno in zavarovalno komponento. Če se nam v času trajanja zavarovanja ne zgodi najhujše, nam bo zavarovalnica po preteku pogodbe izplačala privarčevana sredstva ali v enkratnem znesku ali v izbrani obliki rente. Pri zavarovalnicah lahko izberemo tudi razne doživljenjske rente, pri katerih nam ni treba skrbeti, da je od neke starosti naprej ne bi več prejemali, kot se nam to lahko zgodi pri raznih bančnih rentah. Če se nam kaj zgodi pred začetkom prejemanja rente, pa bomo mi (ali naši dediči) dobili odškodnino v višini dogovorjene zavarovalne vsote. Življenjsko zavarovanje je davčno ugodna oblika zavarovanja in varčevanja. Dobiček, ki ga ustvarimo z vlaganji v sklade preko življenjskega zavarovanja, je namreč v primeru, ko izplačilo nastopi po preteku 10 let od dneva sklenitve pogodbe o življenjskem zavarovanju, neobdavčen (sklenitelj zavarovanja in upravičenec morata biti ena in ista oseba). Pri investicijskih skladih pa davčna osnova predstavlja razliko med vrednostjo investicijskega kupona ob odsvoji-tvi in vrednostjo ob pridobitvi. Dohodnina se od te osnova obračuna po 20-odstotni
davčni stopnji, ki se znižuje vsakih pet let imetništva investicijskega kupona. Pomembna razlika je torej pri obročnem plačilu premije, saj je zadnja plačana premija življenjskega zavarovanja po Zakonu o dohodnini obdavčena na enak način kot prva plačana premija, medtem ko se pri investicijskih skladih upošteva datum pridobitve investicijskega kupona.
Nikoli ni prepozno
Zavedanje o pomembnosti pričetka varčevanja v čim zgodnejšem obdobju se v Sloveniji veča. Seveda pa se tudi v praksi srečujemo z ljudmi, ki niso nikoli varčevali, bi pa si želeli v jeseni življenja izpolniti še kakšno skrito željo. Tudi za njih ni prepozno, saj je na trgu vse pogosteje zaslediti različne produkte, ki izpolnjujejo tudi cilje starejše populacije. Med njimi so tudi življenjska zavarovanja, ki hkrati zasledujejo dva cilja: prvi nudi zavarovalno zaščito s različnimi kritji npr. dodatno nezgodno zavarovanje, drugi pa sledi načelu varčevanja, saj se sredstva plemenitijo na kapitalskih trgih. Ti produkti nam omogočajo, da se tudi v zrelih letih ne konča izpolnjevanje naših načrtov in sanj, ravno nasprotno, v teh letih lahko začnemo vse naše sanje uresničevati.
Jernej Štesl
www.adriatic-slovenica.si
KER NIKOLI NE VES.
Novo zdravstveno zavarovanje za
TEŽKE BOLEZNI in OPERACIJE
Novo zavarovanje za TEŽKE BOLEZNI in OPERACIJE je prvo zdravstveno zavarovanje v Sloveniji, ki vam zagotavlja takojšnje denarno izplačilo ob nastanku težke bolezni, po opravljeni operaciji v bolnišnici ali v primeru smrti.
Želite ponudbo? Kliknite na www.zdravje-as.si
AdriaticSlovenica
Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group
2S
Z Mojo naložbo bo pokojnina višja
Leta 2000 smo v Sloveniji v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju prvič zapisali pojem dodatna pokojninska renta. Takratna pokojninska reforma je predvidela, da bo lahko zaposlena oseba, ki bo izpolnila pogoje za pridobitev dodatne pokojninske rente, le-to tudi pričela prejemati.
Moja naložba pokojninska družba, d. d. - Skupina Nove KBM, ki se ukvarja izključno in samo z dodatnim pokojninskim zavarovanjem, je januarja 2011 pričela izplačevati dodatne pokojninske rente. Po desetih letih delovanja je nastopilo obdobje, ko je poleg zbiranja in upravljanja sredstev zavarovancev dodala novo storitev, to je izplačevanje pokojninskih rent.
Poštar prinaša dve pokojnini
Moja naložba, d. d. - Skupina Nove KBM je pričela v začetku leta 2011 izplačevati mesečne pokojninske rente. Pravico do pokojninske rente ima zavarovanec, ki:
•	je redno upokojen,
•	je star najmanj 58 let in
•	je najmanj 120 mesecev (10 let) vključen v sistem do-
datnega pokojninskega zavarovanja.
Zavarovanci lahko izbirajo, kakšno vrsto rente bodo prejemali. Izbirajo lahko med:
•	klasičnim dodatnim pokojninskim rentnim zavarova-
njem (renta brez garantiranega obdobja izplačevanja se izplačuje do izteka življenja posameznika, ne glede na pričakovano življenjsko dobo. Ta renta je med ponujenimi rentami najvišja in se ne deduje),
dodatnim pokojninskim rentnim zavarovanjem z garantirano dobo (renta z garantirano dobo izplačevanja se izplačuje, dokler je zavarovana oseba živa, vendar najmanj garantirano število let. V primeru smrti zavarovanca pred iztekom garantiranega števila let do izteka tega obdobja rento prejema upravičenec, ki ga imenuje zavarovana oseba. Če pa zavarovanec živi dlje od garantiranega obdobja izplačevanja, rento prejema še naprej, do konca svojega življenja. Zavarovanci Moje naložbe lahko izbirajo med garantiranim obdobjem izplačevanja 10 ali 15 let),
dodatnim pokojninskim rentnim zavarovanjem z naraščajočo rento (naraščajoča renta se od prve razlikuje po tem, da je sprva nekoliko nižja, a s časom narašča. Naraščajoča renta se lahko sklene z garanti-ranim obdobjem izplačevanja ali brez. Primerna je za tiste, ki v starosti potrebujejo več).
Višina dodatne pokojninske rente je odvisna od starosti osebe, ki sklene zavarovanje, in od višine zbranih sredstev. Višina zbranih sredstev je odvisna od višine mesečne premije in števila let vplačevanja. Torej, večja kot je premija in dlje ko varčujemo, več zbranih sredstev bo namenjenih za dodatno pokojninsko rento.
Spol	Gospod	Gospa
Datum rojstva	12.4. 1951	12. 4. 1961
Starost ob upokojitvi	60	60
Starost danes	60	50
Do upokojitve še (let)	2 meseca'	0 let
		
Stanje zbranih sredstev	6.102,27	6.102,27
Mesečna bruto premija	53,00	53,00
Končno stanje sredstev	6.236,41	15.533,89
Doživljenjska mesečna renta28,5467,89		
Gospod, rojen leta 1951, je 10 let vključen v dodatno pokojninsko zavarovanje in plačuje mesečno premijo v povprečju 43,94 evra (leta 2001 je znašala mesečna premija 45,90 evra, danes znaša mesečna premija 53 evrov). Od 1. februarja 2001 je zbral 6.102 evra. Čez 2 meseca se bo upokojil, do takrat bo zbral 6.236,41 evra (v izračunih je predvidena 3-odstotna letna donosnost sredstev po obračunu stroškov, ostale predpostavke so zapisane na http://www.moja-na-lozba.si/izracuni/informativni-izracuni.html). Doživljenjsko bo prejemal mesečno pokojninsko rento v višini 28,54 evra, če pa se odloči za doživljenjsko mesečno rento z zajamčeno dobo 15 let, bo njegova pokojninska renta nižja za dober evro (15-letna zajamčena doba pomeni, da se sredstva v 15-letni zajamčeni dobi dedujejo in so do preostanka rente upravičeni dediči, renta pa je dosmrtna). Podobno velja za gospo, rojeno leta 1961, ki je v dodatno pokojninsko zavarovanje vključena od februarja 2001 in mesečno plačuje premijo v povprečju 43,94 evra (današnja premija znaša 53 evrov), do upokojitve pa ima še 10 let in varčuje dalje 53 evrov mesečne premije. V 20 letih bo zbrala predvidoma 15.500 evrov. Pričakuje lahko 67,89 evra mesečne pokojninske rente v primeru doživljenjskega zavarovanja ali dobra dva evra nižjo mesečno pokojninsko rento v primeru doživljenjskega zavarovanja s 15-letno garantirano dobo.
Davčni vidik redne in dodatne pokojnine
V Sloveniji je znašala povprečna neto starostna pokojnina za november lansko leto 636,06 evra. Če upokojenec prejema celo leto 600 evrov pokojnine (zaokroženo zaradi lažjega preračuna), znaša letna pokojnina 7.200 evrov. Dohodnina se od omenjene osnove za pokojnino ne plačuje.
Moški, star 60 let
Mesečna pokojnina 600 EUR
Dodatna pokojninska renta	30,00	50,00	100,00
Potrebna privarčevana sredstva	6.750,00	11.200,00	22.500,00
Akontacija dohodnine	-2,40	-4,00	-8,00
Nakazilo na TRR	27,60	46,00	92,00
Vračilo dohodnine	2,03	3,38	6,75
Dodatna pokojninska renta po davkih	29,63	49,38	98,75
Efektivna obdavčitev dodatne rente	2,5 %	2,5 %	2,5 %
Letno se bodo rente zviševale (valorizacija) za presežek, ki liga bo družba ustvarila z upravljanjem rentnega sklada.
Izračun na dan 4. 2. 2011, uporabljena dohodninska lestvica za 2010. Polovica dodatne pokojninske rente je neobdavčena v skladu z zakonodajo, pri polovici dodatne pokojninske rente je upoštevana znižana stopnja akontacije dohodnine v višini 16 %. Renta se vpisuje pod rubriko 1109.
Po veljavni zakonodaji bi upokojenec, ki bo pridobil pravico do mesečne dodatne pokojninske rente v višini 50 evrov, od pokojninske družbe prejel na račun 46 evrov, družba pa bo 4 evre odvedla državi v obliki akontacije dohodnine. Dodatna pokojninska renta je po spremembi Zakona o dohodnini v višini 50 odstotkov neobdavčena, na drugih 50 odstotkov pa je mogoče po prejetju potrdila od Davčne uprave uveljavljati znižano stopnjo akontacije dohodnine, to je 16 odstotkov. Konec leta bi upokojenec plačal državi akontacijo dohodnine v višini 48 evrov od dodatne pokojninske rente
(letna renta znaša v tem primeru 600 evrov). Obračunana dohodnina bi znašala le 7,56 evra za celo leto oziroma 0,63 evra na mesec (upoštevana je 13,50-odstotna osebna olajšava za pokojnine). Država bi upokojencu vrnila skoraj celotno akontacijo dohodnine v višini 40,44 evra. Dohodnina na dodatno pokojninsko rento znaša 2,5 odstotka, če je pokojnina iz obveznega zavarovanja do 1.042 evrov mesečno.
Trije koraki do Moje rente
Osnovo za izračun višine dodatne pokojninske rente predstavljajo zbrani prihranki na osebnem računu. Renta se izplačuje do izteka življenja posameznika, zato se v izračunih rent uporabljajo podatki o statistični pričakovani življenjski dobi. Ker se ta pri moških in ženskah razlikuje, se razlikujejo tudi odmerjene rente. Poleg navedenega zavarovalnica v izračunu upošteva tudi druge dejavnike, ki vplivajo na višino rente. Zato pred odločitvijo pri Moji naložbi zahtevajte informativni izračun posameznih tipov rent.
1.	KORAK
Z zahtevo za uveljavitev pravic iz naslova dodatne pokojninske rente pooblastite Mojo naložbo, da zbrana sredstva na osebnem varčevalnem računu prenese na račun kritnega sklada, oblikovanega za izplačilo dodatnih pokojninskih rent.
2.	KORAK
Ko Moja naložba ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za pričetek izplačevanja dodatne pokojninske rente ter natančno višino privarčevanih sredstev in dodatne pokojninske rente, določi rok za prenos sredstev in pričetek izplačevanja rente.
3.	KORAK
Kot začetek zavarovanja se šteje 00:00 ura tistega dne, ko je izveden prenos sredstev. Prvo izplačilo dodatne pokojninske rente se izvede naslednji mesec po prenosu sredstev na račun kritnega sklada, oblikovanega za izplačevanje dodatnih pokojninskih rent. Pokojninska renta se izplačuje za tekoči mesec, do 10. delovnega dne v mesecu.
Zakaj je treba skleniti dodatno pokojninsko zavarovanje pri Moji naložbi?
Z namenskim varčevanjem za dodatno pokojnino pri Moji naložbi si lahko zagotovite finančno varnejše in udobnejše življenje v času upokojitve. Davčna olajšava dodatno spodbuja varčevanje za dodano pokojninsko rento. Več informacij lahko pridobite na spletni strani www.moja-nalozba.si ali pokličite na brezplačni telefon 080 29 29.
mag. Mojca Gornjak pooblaščenka uprave
MOJA NALOŽBA
Skupina Nove KBM
Rentna, življenjska in naložbena zavarovanja
Kaj bo prinesla prihodnost, kakšna bo naša starost, kakšna bo naša pokojnina, so vprašanja ki mučijo tako tiste tik pred upokojitvijo kot tiste, ki jih čaka še veliko let do nje. Večina ljudi pač ne živi samo za »ta« trenutek in vsak si želi čim boljši standard v jeseni življenja. Žal se je računanje na državo in lepe pokojnine že izjalovilo. Za boljše in varnejše počutje na stara leta bodo ljudje morali poskrbeti sami. Zavarovalnice nudijo kar nekaj različnih oblik zavarovanj. Ena od njih je možnost sklenitve t. i. rentnega zavarovanja. Gre za dolgoročnejše osebno zavarovanje še v času aktivne zaposlitve, privarčevana sredstva pa lahko zavarovanec nameni tudi za pomoč otrokom, partnerju ali pač seveda zase. Bistvo tega zavarovanja je, da z vplačilom enkratne premije ali z obročnimi vplačili zagotovimo sebi ali svojim najdražjim izplačilo mesečne rente določeno časovno obdobje ali doživljenjsko, odvisno od dogovora. V primeru sklenitve doživljenjske rente se le-ta izplačuje do konca
življenja zavarovanca. Po dogovoru pa se lahko izbere tudi zajamčeno dobo izplačevanja rente, kar pomeni, da se renta izplačuje navedenim upravičencem tudi v primeru smrti zavarovanca. Takojšna doživljenjska renta z zajamčeno dobo izplačevanja z enkratnim plačilom premije ali brez nje je namenjena vsem, ki želijo začeti prejemati doživljenjsko rento takoj po vplačilu enkratne premije; zavarovanec lahko izbere določeno zajamčeno dobo izplačevanja rente, v času katere je renta v primeru smrti zavarovanca dedna in se izplačuje upravičencem do konca dogovorjene zajamčene dobe. Druga možnost je t. i. odložena doživljenjska renta, z zajamčeno dobo odplačevanja ali brez nje, ki je namenjena tistim zavarovancem, ki imajo sredstva za enkratno plačilo premije, doživljenjsko rento pa želijo prejemati po določeni odloženi dobi, ki lahko znaša od enega do 40 let. V primeru smrti zavarovanca v času odložene dobe se upravičencu povrne vplačana premija. V primeru smrti

Kaj bo prinesla prihodnost, kakšna bo naša starost, kakšna bo naša pokojnina (slika je simbolična)
v času izplačevanja rente pa se slednja do konca izplača upravičencu.
V primeru sklenitve zavarovanja časovno dogovorjene rente oz. finančne rente zavarovalnica izplačuje rento le dogovorjeno časovno obdobje (npr. od 1 do 20 let), po preteku tega obdobja pa nima več nobenih obveznosti do zavarovanca. Ta oblika
Ne pozabite na prihodnost, da ne bo prihodnost pozabila na vas!
Danes, ko smo na višku svoje življenjske energije, ko praktično ne mine dan, ki ga ne bi do konca izkoristili, ne razmišljamo radi o svoji prihodnosti - tisti finančni. Tudi vas zaboli glava, ko pomislite na oddaljeno pokojnino in se sprašujete, če jo boste sploh kdaj videli? Pomislite raje na to, da si stabilno prihodnost gradimo sami in pomembno je, da se tega začnemo čim prej zavedati. Ena od možnosti je naložbeno življenjsko zavarovanje NLB Vita Izbrana, ki ga je za vas pripravila življenjska zavarovalnica NLB Vita. Z NLB Vito Izbrano ste življenjsko zavarovani, ob tem pa
varčujete v košarici vzajemnih skladov krovnega sklada družbe NLB Skladi. Naložbena politika bo prehajala iz dinamičnega v konzervativni način plemenitenja sredstev, zato bo NLB Vita Izbrana primerna za vas skozi celo življenjsko obdobje. Da se tudi vztrajnost izplača govori dejstvo, da po preteku 10 let, vaš privarčevani znesek ni obdavčen!
Zato izberite svojo prihodnost danes in prihodnost bo izbrala vas.
Več na www.nlbvita.si in 080 87 98
Zavarovalnica, ki trži in sklepa zavarovanje: NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana. Zavarovanje tržita NLB d.d. in Banka Celje d.d. Banki pri tem nastopata kot zavarovalna posrednika ter za donose in izplačila glavnice ne jamčita. NLB Vita Izbrana ni depozit in ni vključena v sistem zajamčenih vlog. NLB Vita Izbrana je naložbeno življenjsko zavarovanje, pri katerem je donos odvisen od gibanja vrednosti enot premoženja vzajemnih skladov. Tveganje, da bi bil lahko znesek izplačila naložbenega življenjskega zavarovanja nižji od zneska vplačila v naložbeno življenjsko zavarovanje, prevzema sklenitelj zavarovanja. V primeru nastanka zavarovalnega primera NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana jamči za izplačilo v višini zavarovalne vsote
NLbO Vita
www.nlbvita.si
Promocijsko besedilo
Življenjska zavarovalnica
rentnega zavarovanja je po vsebini podobna rentnemu varčevanju, ki ga ponujajo banke in je namenjeno predvsem štipendijam in drugim oblikam financiranja otrok. V preteklosti pa sta bili zelo popularni dve obliki življenjskih zavarovanj; t. i. klasično življenjsko zavarovanje in naložbeno življenjsko zavarovanje.
S klasičnim življenjskim zavarovanjem zavarujemo naše življenje. Najstarejša oblika življenjskega zavarovanja je zavarovanje za primer smrti, kjer zavarovanec zavaruje svoje življenje le za določeno dogovorjeno obdobje. Če zavarovana oseba umre pred iztekom zavarovalne dobe, zavarovalnica upravičencu takoj izplača dogovorjeno zavarovalno vsoto. Če zavarovana oseba dogovorjeno zavarovalno dobo preživi, ugasnejo vse obveznosti zavarovalnice. Druga možna oblika je življenjsko zavarovanje za primer smrti, kjer zavarovalna doba ni določena in jo zavarovanec plačuje celo življenje. Če zavarovanec umre v času zavarovalne dobe, zavarovalnica upravičencu izplača dogovorjeno zavarovalno vsoto in zavarovanje se zaključi. Obe vrsti zavarovanj sta sicer primernejši za mlajše ljudi z družinam. Premijski zneski niso visoki, vendar omogočajo izplačilo relativno visoke zavarovalne vsote. Sklenitev klasičnega življenjskega zavarovanja je primerna za tiste, ki zaradi nizkih dohodkov, kreditov ali drugih obveznosti ne zmorejo varčevati. Klasično življenjsko se lahko zavaruje vsakdo od otrok do upokojencev. Po vsebini zelo podobno klasičnemu življenjskemu zavarovanju je življenjsko zavarovanje s časovno dogovorjenim rokom izplačila. Zavarovalnica izplača upravičencu dogovorjeno
vsoto šele po poteku zavarovalne dobe, ne glede na to, ali je zavarovanec umrl med zavarovalno dobo ali pa jo je preživel.
Druga oblika življenjskega zavarovanja je življenjsko naložbeno zavarovanje, ki združuje klasično zavarovanje in varčevanje v domačih ali tujih naložbenih skladih. Višina dobička zavarovanca je odvisna od donosov izbranih naložbenih skladov. Ta oblika zavarovanja je namenjena ljudem, ki se želijo življenjsko zavarovati, obenem pa oplemenititi svoje premoženje. Naložbeno življenjsko zavarovanje je lahko bolj donosno od klasičnega zavarovanja, seveda pa je varnost naložb vprašljiva. To vrsto zavarovanja lahko sklenejo vse zdrave osebe, stare od 14 do 65 let.
Vendar pa je treba biti pri sklepanju naložbenih življenjski zavarovanj vseeno precej previden, vsekakor pa se zaradi te vrste zavarovanja ne
splača prekiniti klasičnega življenjskega zavarovanja, če je to že sklenjeno. Nasedanje na prepričevanja agentov, da je naložbeno zavarovanje bolj profitabilno od klasičnega, je namreč hudo dvorezen meč.
Marsikdo se namreč ne zaveda, da je naložbeno zavarovanje povezano z ogromnim tveganjem. Tveganje pa ne pomeni le to, da bodo donosi skladov nižji, ampak tudi to (v skrajnem primeru), da se lahko izgubi celoten vplačan znesek! Če primerjamo klasično življenjsko (rentno) varčevanje z naložbenim, je za prvo obliko pomembno, da si zavarovanec brez tveganja zagotovi privarčevan denar ob doživetju, lahko z določenim dobičkom ali v najslabšem primeru brez njega. Pri naložbeni polici pa vsota privarčevanih sredstev ob doživetju zavarovalne dobe ni vnaprej znana, saj bodoči donosi (izgube) niso znani. Ko se pričakuje izplačilo privarčevanih sredstev, ni zagotovila glede njihove višine, saj je sklenitelj vplačeval premije v izbrani sklad na naložbeni polici. Nihče vam ne more zagotoviti določenega donosa vaše naložbene police, zato posledično ne moremo govoriti o zajamčenem znesku izplačila ob doživetju. Pri klasičnih zavarovanjih se sklenitelju ni treba ukvarjati s prihodnjimi nestabilnimi donosi v skladih. Torej - pri sklepanju zavarovanj pamet v roke. Če ne želite tvegati, potem izberite tisto zavarovanje, ki vam bo zagotovilo vsaj vložen denar. Če vam ta vsota ni tako pomembna za preživetje, potem se splača tudi tvegati.
SM
Pokojnine se vztrajno nižajo
Starostna pokojnina je v Sloveniji v letu 2009 znašala povprečno 687,96 EUR; moški so prejeli mesečno v povprečju 754,06 EUR, ženske pa 602,33 EUR. Pri višini invalidskih pokojnin - te so znašale povprečno 516,20 EUR - so bile razlike med spoloma nekoliko manjše: moški so prejeli povprečno 542,97 EUR, ženske pa 479,03 EUR. Družinska in vdovska pokojnina pa sta v letu 2009 znašali povprečno 431,96 EUR. Razmerje med povprečno neto pokojnino in neto plačo v Sloveniji od leta 2000 vztrajno nakazuje nižanje pokojnin v razmerju do plač. Leta 2000 je povprečna pokojnina dosegla 68,1 % plače; povprečna starostna pokojnina je dosegla 75,3 %, povprečna invalidska 61,1 %, povprečna družinska pa 53,0 % plače. V letu 2009 se je to razmerje pri povprečni pokojnini znižalo na 61,3 % plače, pri povprečni starostni pokojnini na 66,6 %, pri povprečni invalidski na 53,4 %, pri povprečni družinski pokojnini pa na 46,0 %.
(Vir: Statistični urad RS)
Dom upokojencev Ptuj
Dom upokojencev Ptuj deluje na treh lokacijah oz. enotah: na Ptuju, v Muretincih in Kidričevem. Skupna kapaciteta v vseh treh enotah je 550 mest v eno-, dvo- in več-posteljnih sobah. Druženju so namenjeni lepo opremljeni skupni prostori, različni kotički, kavarna, dnevni center, parkovne površine ... V enotah Park Kidričevo in Pri gradu Muretinci bivajo stanovalci v gospodinjskih skupnostih, kjer se lahko prostovoljno pridružijo gospodinji pri opravljanju lažjih vsakodnevnih gospodinjskih in drugih opravil. Tako pripravijo mize za obroke, pobirajo posodo, pomagajo pri pripravi obrokov hrane (očistijo solato, nalupijo krompir, pripravijo zelenjavo, pomešajo mlečni riž ...) in po želji opravijo še kakšno delo, da je bivanje čimbolj podobno življenju doma. Za stanovalce, ki vključevanja v delo več ne zmorejo, pa je prednost že to, da lahko vse to od blizu opazujejo, vonjajo in včasih tudi preizkusijo, če je že kuhano in ali je potrebno dodati še kakšno začimbo. Stanovalce povabimo, da se po svojih interesih ter telesnih in psihičnih zmožnostih vključujejo v različne dejavnosti. Glavni namen družabnih dejavnosti je druženje, ohranjanje starih in navezovanje novih stikov, izražanje kreativnosti in svojih talentov . Prijatelji knjig in pisane besede sodelujejo v bralnem in dramskem krožku ter obiskujejo knjižnico, stanovalci, željni novosti, se s prostovoljci učijo računalništva, poznavalci zdravilnih rastlin in pripravkov se združujejo v zeliščarskem krožku, stanovalci z ustvarjalno žilico se vsakodnevno zbirajo v ustvarjalnem krožku, tisti, ki imajo radi glasbo,
pa sodelujejo v glasbeni in pevskih skupinah. Pripovedovalci se na uricah Babice in dedki pripovedujejo srečujejo z otroki iz sosednjih vrtcev, športni navdušenci igrajo rusko kegljanje, balinajo, plavajo v bazenu, vadijo na fitnes napravah in igrajo druge športne igre. Za sprostitev si stanovalci lahko ogledajo stare domače filme ali sodelujejo pri družabnih igrah (tombola, bingo, človek ne jezi se, karte ...). Domska kapela je prostor, kamor hodijo stanovalci po svoj notranji mir, na molitvene ure in k maši, kar osem delujočih skupin za samopomoč pa poskrbi, da lahko vsak udeleženec izrazi svoje mnenje, izkušnje in pogled na izbrano temo. Na posameznih etažah potekajo tudi animacijske skupine, ki se v poletnem času preselijo v senco v parku oziroma pod brajde. Na informativnih in izobraževalnih dejavnostih (pogovorne ure, usmerjena priprava in svetovanje stanovalcem, bodočim stanovalcem in svojcem, ure predlogov in želja pri direktorici in okrogle mize) prisluhnemo predlogom, novim idejam in željam, na predavanjih pa stanovalce osveščamo o različnih kroničnih obolenjih in drugi aktualni zdravstveni problematiki. Terapevtske dejavnosti so individualne (storitve fiziotera-pije, delovne terapije, vadba v fitnesu, terapija z živalmi .) in skupinske. Za stanovalce, ki želijo ohranjati spominske funkcije, delujejo vaje za krepitev spomina, animacijske in terapevtske skupine za stanovalce z diagnozo demenca, svoja srečanja pa imajo tudi stanovalci s težavami odvisnosti. V telovadnici poteka skupinska telovadba, po etažah pa vaje za krepitev rok ob
l^m
rwvx A
I A'XA y
glasbi in dejavnosti z živalmi. V začetku vsakega leta pripravimo plan prireditev, ki zajema različne družabne in kulturne prireditve (nastopi gostov ob različnih priložnostih, koncerti, pikniki, gledališke predstave . ), mesečna praznovanja rojstnih dni, praznične ustvarjalne delavnice, izleti, razstave . Prostovoljske dejavnosti so organizirane v obliki med-generacijskega povezovanja (udeležujejo se ga učenci osnovnih in srednjih šol ter poteka individualno in skupinsko, kjer se stkejo prijetne vezi in pridobijo neprecenljive izkušnje za življenje) in znotraj generacijskega povezovanja in medsebojne pomoči. V tej obliki deluje skupina stanoval-
cev informatorjev, ki pomagajo na recepciji. Stanovalci in zunanji prostovoljci obiskujejo tiste stanovalce, ki si želijo več družbe in obiskov, druga skupina stanovalcev in zunanjih prostovoljcev nudi tudi medsebojno pomoč, nekateri pomagajo skrbeti za okolico, drugi pa želijo pomagati tudi pri ostalih lažjih delih, skrbijo za domske živali ... Med prostovoljske dejavnosti prištevamo tudi obiske duhovnikov, ki skrbijo za duhovne potrebe stanovalcev.
Posebnost enote Pri gradu v Muretincih je velik park. Ker stoji dom v vaškem okolju in ker prihaja tudi večina stanovalcev iz takšnega okolja, je v njem zgrajen manjši skedenj, v katerem živijo domače živa-
li, ki spominjajo na življenje doma. V parku je tudi zelenjavni vrt, manjše igrišče, ribnik in veliko sprehajalnih poti, ki so speljane med keltskim horoskopom, sončnim krogom, zeliščnim in metuljnim vrtom .
V	enoti Park Kidričevo so v parku poleg manjšega zelenjavnega in okrasnega vrta nameščene še senior vadbene postaje, namenjene vadbi moči, koordinacije, ravnotežja in gibljivosti.
V	vseh enotah Doma deluje dnevni center, kamor prihajajo iz domačega okolja uporabniki, ki potrebujejo oskrbo za določen čas dneva, nekateri se nam pridružijo samo pri kateri izmed dejavnosti, ki jih veseli, drugi pa prihajajo v dnevni center samo zaradi druženja.
Center za zdravje je poleg stanovalcev namenjen tudi zunanjim obiskovalcem. Vključuje storitve fizioterapije, delovne terapije, ročne masaže, kozmetične, pedikerske in frizer-
Foto: interni arhiv
ske storitve, savno, solarij, fitnes, kopanje v bazenu in kavarno.
Dom nudi tudi storitve na domu (dostava hrane, storitve fizioterapije), najem prostora za konferenčne storitve in prostorov za druženje ter praznovanja.
Da boste imeli pred odločitvijo za življenje v domu dovolj informacij, vas vabimo, da se nam pridružite na Usmerjeni pripravi in svetovanju za stanovalce, bodoče stanovalce in svojce vsako prvo sredo v mesecu ob 9. uri v sejni sobi Doma. Predstavili vam bomo življenje v Domu, odgovarjali na vaša vprašanja, si ogledali prostore doma . Cena za osnovno oskrbo v dvoposteljni sobi brez balkona znaša 15,88 EUR na dan (476,40 EUR mesečno). Osnovne informacije dobite na recepciji vsak dan od 8. do 16. ure (tel.: 02 780 73 00).
Dom Ptuj
Foto: interni arhiv
„_
.-■■■■ -
'"" 1	v.---;-"-'■■■■:
i-:.:.-. :- -
...............
- 's
_ _..■:, :. Foto: interni arhiv
Sprijaznostjo in domačnostjo do prijetnega počutja
Enoto ptujskega doma upokojencev, Dom Park v Kidričevem, so odprli novembra leta 2008, v njem je trenutno 70 stanovalcev, ki živijo v 23 enoposteljnih in 23 dvoposteljnih sobah. Dom se odlikuje po domačnosti in prijaznosti osebja. Medicinska sestra Kristina Laura je zadolžena za zdravstveno nego v domu, sicer pa se stanovalcem posveča z vso pozornostjo: „Specifika našega doma je, da deluje na principu gospodinjskega sistema, to pa pomeni, da imamo v vsaki etaži kuhinjo z jedilnico, kjer se lahko stanovalci gospodinjskih skupnosti po svoji želji vključujejo v manj zahtevna dela pri pripravi jedi in jedilnice. V domu imamo tudi svojo knjižnico, trikrat na teden prihaja k nam delovna terapevtka, vsak teden fizio-terapevtka, vsak torek imamo tudi domsko ambulanto, saj prihaja k nam zdravnica iz ZD Ptuj, dvakrat na mesec pa prihaja tudi psihiatrinja. Poleg tega nas vsak mesec obiščeta še frizerka in pedi-kerka. Za vse verne imamo dvakrat na teden molitveno uro, vsako soboto ob 11. uri pa je maša, ki jo darujejo ma-šniki iz Kidričevega, Cirkovc in Lovrenca, obiskujejo pa jo tudi nekateri krajani iz naselja. Pohvalimo se lahko tudi z lepo urejenim parkom, ki ga po radi pomagajo urejati tudi stanovalci, sicer pa zanj skrbi vrtnarka, ki prihaja vsak petek, za lepo urejeno okolico pa skrbi tudi naš hišnik."
Foto: M. Ozmec
Ko vstopite skozi zunanja vrata, vas v notranjosti Doma Park pričaka prijetna domačnost.
In kaj menijo o domu njegovi stanovalci?
90-letna Nežika Pesek iz
Spodnje Gorice pri Prager-skem:
„Tukaj živim že od odprtja doma, imam svojo sobo in se odlično počutim. Pridno skrbijo za nas, imamo odlično hrano in osebje, sicer pa sem kljub letom še precej aktivna. Tako ustvarjam v skupini za ročna dela, redno obiskujem pevske vaje, saj imamo svoj zbor, v katerem nas je trenutno le pet. Obiskujem tudi skupino za samopomoč, kjer se veliko pogovarjamo, pa skupino za krepitev spomina, vsak torek in petek obiskujem molitvene ure. Sicer pa me skoraj vsak drugi dan obišče sestrična, vsako nedeljo in čez praznike pa pridejo
Foto: M. Ozmec
Medicinska sestra Kristina Laura je v domu zadolžena za zdravstveno nego.
Foto: M. Ozmec
V kidričevski enoti Doma upokojencev so ponosni na lepo urejen park, ki ga pomagajo urejati tudi stanovalci.
pome, da preživim dan v domačem okolju." Franc Bedenik iz Doklec je s svojimi 58 leti eden mlajših stanovalcev:
„Zaradi pika klopa sem v pokoju že od leta 1997, saj sem prebolel hudo boreliozo, zaradi katere sem bil dobra štiri leta priklenjen na invalidski voziček. Pozneje sem spet pričel hoditi, vendar sem še vedno delno vezan na svoj voziček. Tukaj v Kidričevem sem od odprtja doma in moram reči, da se kot eden najmlajših stanovalcev kar dobro počutim. Lepo se razumemo, rad pa sodelujem pri razdeljevanju večerje, zelo rad telovadim, sicer pa imam zunaj svoj avtomobil, s katerim se vsak dan popeljem v ptujski dom upokojencev, kjer obiskujem 88-letno mamo. Tudi jaz sodelujem v različnih skupinah, ob večerih rad gledam televizijo, ki jo imam v sobi, zelo rad pa tudi kartam in kratkočasim sostanovalce."
Stanovalka Amalija ima 77 let, v domu pa je že tri leta: „Tukaj se počutim se izredno lepo, v našem prvem nadstropju smo kot ena družina. Spoštujemo vso osebje, negovalke in medicinske sestre, saj so do nas stanovalcev vsi zelo dobri, dostopni in prijazni. Skratka, boljši ne morejo biti. Vsako jutro vstanem ob sedmih, pripravim mize za zajtrk in skuham čaj. Po zajtrku, ki je ob pol devetih, pride na vrsto naša jutranja kavica, ob kateri malo poklepetamo, po kavi pa vodim jutranjo telovadbo s sostanovalci. Sodelujem na skoraj vseh drugih aktivnostih v domu, najraje pa sem v kletnih prostorih, kjer imamo fitnes. Ko se družimo, rada igram človek ne jezi se, skratka tako lepo, kot mi je tu, mi ni bilo v aktivnem življenju." Tudi Antonija Šamec je bila kljub 92 letom precej zgovor-
„Stanujem v dvoposteljni sobi z nekoliko mlajšo sostanovalko, ki mi veliko pomaga. V domu sem od prvega dne odprtja in sem rada v družbi, samote ne maram. Tudi jaz sodelujem v nekaterih aktivnostih, najbolj pa sem vesela, ko nas v okviru med-generacijskega sodelovanja obiščejo mladi iz kidričevske-ga vrtca in osnovne šole. Dvakrat na mesec prihajajo k nam in druženja z otroki so zares prisrčna in prijetna. Veliko se pogovarjamo, mlajšim pripovedujemo pravljice in zgodbe iz naših mladih ter otroških let, šolarji pa nam ob rojstnih dnevih pripravljajo prisrčne kulturne programe, nam zapojejo in zaigrajo. Zelo lepo je, ko se nekdo spomni tvojega praznika. Tukaj res ničesar ne pogrešam, saj mi je kljub starosti lepo in prijetno."
75-letna Zofija Holc je napol domačinka, saj je bila doma v bližnji okolici: „Dve leti sem bila v ptujskem domu, tukaj v Kidričevem pa sem že tretje leto. Moram reči, da se dobro počutim, tudi zaradi izredno razgibanega življenja, saj sodelujem skoraj v vseh programih in aktivnostih, najbolj pa se veselim naših medgeneracijskih srečanj z mladimi. Vsak dan hodim na sprehode v domski park in tudi malo po naselju, sicer pa imam tudi svoje kolo, s katerim se, če je seveda dovolj toplo in suho, popeljem v Lovrenc, kjer imamo pokopane sorodnike in moža. Tudi s prehrano sem zadovoljna, saj je dovolj pestra, ker pa imam sladkorno bolezen, pa si sadje kupujem še sama. Od vseh skupin sem najraje v našem domskem pevskem zboru, s katerim se udeležujemo tudi revij domskih pevskih zborov, lani smo bili v Ljubljani, letos pa gremo v Kranj."
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Franc Bedenik iz Doklec je z 58 leti eden mlajših stanovalcev.
Foto: M. Ozmec
Stanovalka Amalija ima že 77 let, v domu pa živi že tretje leto.
Foto: M. Ozmec
Antonija Samec je bila kljub 92 letom precej zgovorna.
Foto: M. Ozmec
75-letna Zofija Holc je napol domačinka, saj je bila doma v bližnji okolici.
Dodatno pokojninsko zavarovanje
Prihodnost in čas po upokojitvi za sedanje zaposlene izgleda ne bosta preveč rožnata, zato marsikoga skrbi finančna prihodnost po upokojitvi. To posamezniki rešujejo na različne načine. Nekateri se odločajo za povsem svoj sistem in varčujejo za starost individualno, drugi pa svoj denar zaupajo družbam, ki se s tem ukvarjajo.
Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je postalo povsem običajna oblika dolgoročnega varčevanja na osebnih računih zavarovancev, da se jim ob dopolnitvi določene starosti ali v drugih primerih, določenih v pokojninskem načrtu, iz privarčevanih sredstev skupaj z donosi iz naložb, zagotovijo dodatne pokojnine. V prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje se lahko vključijo samo zavarovanci, oziroma uživalci pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zavarovanci obročno vplačujejo premijo, zavarovanec pa prevzema naložbeno tveganje z minimalnim zajamčenim izplačilom. Poznamo več vrst prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. V individualno zavarovanje se lahko vključi samostojno vsak posameznik, ki je zavarovanec ali uživalec pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja. V kolektivno zavarovanje pa se vključijo posamezniki, ki so zavarovanci ali uživalci pravic iz obveznega po-
kojninskega zavarovanja, prek delodajalca, ki financira pokojninski načrt. Za takšno možnost se odločajo delodajalci, ki si želijo zagotoviti prednost pred konkurenco pri vodenju aktivne kadrovske politike. Plačevanje premij s strani delodajalca sodi med dolgoročne vzpodbude zaposlenih, zato povečuje lojalnost ter stalnost zaposlenih in omogoča zaposlitev kvalitetnih visoko izobraženih kadrov. Delodajalec lahko pokojninski načrt financira delno ali v celoti. Če se delodajalec odloči za financiranje pokojninskega načrta in se vanj vključi povprečno najmanj 51 % zaposlenih, je deležen davčnih olajšav. Zavarovanec je lahko istočasno vključen le v en kolektivni in en individualni pokojninski načrt. Če že varčujete preko kolektivnega pokojninskega načrta, se ne morete še enkrat zavarovati kolektivno, lahko pa varčujete individualno. Izvajalci prostovoljnega pokojninskega zavarovanja so pokojninski skladi in zavarovalnice. Višina premije, za katero je mogoče koristiti davčne olajšave dodatnega pokojninskega zavarovanja, je omejena, in sicer največ do 5,844 % zavarovančeve bruto plače ter hkrati na letni ravni v letu 2011 do 2.683,26 evrov. V sklopu dodatnega pokojninskega zavarovanja lahko posameznik privarčuje tudi več od zakonsko določene meje, vendar pa presežkov vplačanih premij ne
more uveljavljati kot davčno olajšavo.
Ponudbe zavarovalnic so si med seboj zelo podobne in težko se je odločiti, katera ima ugodnejšo ponudbo. Na internetu si je za večino ponudnikov mogoče tudi izračunati, kakšna bi bila renta posameznika ob upoštevanju starostne dobe, dobe in višine vplačanih sred-
stev in drugih podatkov. Povzeli smo izračun ene takšnih ponudb. Moški pri tridesetih, ki pri določenem skladu vsak mesec, do upokojitve pri 63 letih, nalaga po 50 evrov, se lahko poleg sprotnih davčnih olajšav pri upokojitvi nadeja dodatne pokojnine v predvidenem znesku 240 evrov na mesec. Renta se izplačuje do
konca življenja. Višina rente je odvisna od donosa, ki je po navadi 3 ali 5 %. Za ženske je izračun neugodnejši, saj je njihova pričakovana življenjska doba višja. Najbolje pa je narediti podrobnejši izračun. Vsekakor si pred odločitvijo dajte narediti več takšnih kalkulacij, da jih lahko med seboj primerjate in izberete najugodnejšega za
vaš individualen primer. Dodatno pokojninsko rento lahko pričnemo prejemati, ko so izpolnjeni sledeči trije pogoji hkrati - starost 58 let, 10 let vključitve v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in upokojitev po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Viki Ivanuša
Ankaran
SPOMLADANSKA SUPER AKCIJA!
Od 8.04. do 28.05.2011
•	polpenzion v dvoposteljni sobi *** z bogatim samopostrežnim zajtrkom in večerjo	-
•	neomejeno kopanje v bazenu z ogrevano morsko vodo	—^
•	1 x vstop v savno	£ ~* ¡fc Turistična taksa ni vključena v ceno * _ > -
CENA:
42 % fiksna donosnost in garantirana glavnica
UniCredit Bank je razširila svojo ponudbo z novim naložbeno-zavarovalnim produktom Moj garant, ki strankam omogoča donosno oplemenitenje finančnih presežkov z enkratnim vplačilom premije z vnaprej znano donosnostjo ob poteku pogodbe in življenjskim zavarovanjem. Ponudba je časovno omejena. Zanjo se lahko odločite le do konca junija 2011.
Za vse, ki želite dolgoročno in varno oplemenititi vaša sredstva z že vnaprej znano donosnostjo ob poteku pogodbe, je UniCredit Bank v sodelovanju z zavarovalno skupino ERGO Insurance Group oblikovala novo naložbeno zavarovanje - Moj garant. Nov produkt vam omogoča, da z enkratnim vplačilom premije donosno oplemenitite vaše finančne presežke in se hkrati tudi življenjsko zavarujete. O tem smo se pogovarjali z Darjo Krajnc, vodjo enote UniCredit Bank na Ptuju.
Vaš nov produkt Moj garant vplačnikom nudi 42 % fiksno donosnost, garantirano glavnico in hkrati še življenjsko zavarovanje?
Res je. Naložbeni del življenjskega zavarovanja z enkratnim vplačilom premije je vezan na obveznico, katere izdajatelj UniCredit S.p.A. Milano se ob poteku 10-letne zavarovalne pogodbe (1. 7. 2021) zavezuje, da bo zavarovancem izplačal 100 % vplačanih sredstev in 42 % donosnost na vplačana sredstva. 110 % izplačilo zavarovalnega kritja za primer smrti zavarovanca v času trajanja zavarovalne pogodbe pa jamči zavarovalnica ERGO Zavarovalnica, d. d.
Darja Krajnc, vodja enote UniCredit Bank na Ptuju: »Moj garant vam omogoča, da z enkratnim vplačilom premije donosno in varno oplemenitite vaše finančne presežke in se hkrati tudi življenjsko zavarujete.«
Komu je namenjen Moj garant?
Naložbeno življenjsko zavarovanje Moj garant si lahko zagotovite že z vplačilom 3.000 EUR ali več. Vpisno obdobje za sklenitev naložbenega zavarovanja Moj garant je časovno omejeno in traja do vključno 30. 6. 2011, zato pohitite in za podrobnejše informacije o produktu obiščite najbližjo poslovno enoto UniCredit Bank.
Dodatne informacije:
Poslovna enota Ptuj, UniCredit Bank
Delovni čas: 8.30-16.30 (ponedeljek - petek)
Telefon: (02) 79-80-340
E-mail: darja.krajnc@unicreditgroup.si
Podrobnejše informacije o produktu lahko najdete na:
www.unicreditbank.si/moj-garant
UniCredit Bank |
Zdravila in starostniki
V lekarnah se farmacevti vsakodnevno srečujemo z ljudmi, starejšimi od 65 let. V tem življenjskem obdobju zdravljenje z zdravili zelo vpliva na boljšo kakovost življenja. To potrjuje tudi dejstvo, da je v Sloveniji kar polovica zdravil predpisana osebam, starejšim od 65 let. Pri tej starosti ima približno 30 % oseb eno in 45 % oseb dve ali več kroničnih bolezni. Z leti se pojavljanje kroničnih bolezni, ki zahtevajo trajno zdravljenje z zdravili, še povečuje. Hkrati s povečevanjem števila sočasno uporabljenih zdravil pa se povečuje možnost za njihovo medsebojno delovanje in za neželene učinke. Staranje je naraven proces. Spremembe v organizmu vplivajo tudi na razvoj in potek bolezni ter na zdravljenje z zdravili. Z leti se namreč spremeni razmerje med mišično maso in maščevjem -v korist slednjega, upočasni se delovanje jeter in ledvic (pomembno pri izločanju zdravil), upočasni se prebava, zmanjšana je zmogljivost srca. Pridružijo se še težave, kot je slabši vid, slabši sluh, slabša koordinacija gibov. Želimo, da bi zdravila prinašala zgolj koristi. Zato je treba poznati tveganja, ki spremljajo zdravljenje z zdravili. Tveganja so naslednja: neželeni učniki, medsebojno delovanje, podvajanje terapije, zapletenost odmerjanja, preobčutljivostne reakcije, nepravilna izbira zdravila, prevelik ali premajhen odmerek zdravila, neučinkovitost zdravila, uporaba zdravila ni skladna z navodili zdravnika in farmacevta, neredna uporaba zdravila pri kroničnih boleznih, bolnik zdravila sploh ne uporabi ipd. Neželeni učinki so sorazmerno redki in najpogosteje se pojavijo v blagi obliki, kot na primer: slabost, driska, vrtoglavica, mišična slabost, preobčutljivostne reakcije ... Praviloma izginejo v nekaj dneh do nekaj tednih upora-
be in zdravljenja ni treba prekinjati. Če se pojavijo v hudi obliki, je treba nemudoma o tem obvestiti zdravnika ali farmacevta.
Pri petih ali več sočasno uporabljanjih zdravilih je kar 50 % verjetnost, da bo prišlo do medsebojnega delovanja zdravil. Posledica je lahko premajhna količina določene zdravilne učinkovine v telesu (ker se hitreje izloči) ali njena prevelika koncentracija v telesu. Zato zdravljenje bodisi ne bo uspešno oziroma bo prevelika količina zdravila izzvala neželene učinke. Medsebojno delovanje zdravil je lahko posledica sočasne uporabe več zdravil, lahko pa tudi zdravil in prehranskih dopolnil (vitamini), zdravil in določene hrane (hrana, bogata s K-vi-taminom, sok grenivke) ter alkohola.
Potem so tu še napake, ki jih delajo bolniki: sami si povečajo ali zmanjšajo odmerek, prenehajo jemati zdravilo za zdravljenje kronične bolezni, ker se boljše počutijo, zdravilo uporabljajo po potrebi namesto redno, zdravila sploh ne uporabljajo, bolniki si med seboj izmenjujejo zdravila (po principu »kar je nekomu pomagalo, bo tudi meni«), jemanje več enakih zdravil sočasno (z isto zdravilno učinkovino v zdravilih različnih proizvajalcev). Tveganjem pri zdravljenju z zdravili in napakam se seveda lahko izognete, če upoštevate naslednje:
•	Dobro se poučite o svoji bolezni in o zdravilih (informacije poiščite pri zanesljivih virih!).
•	Natančno upoštevajte navodila zdravnika in farmacevta.
Preberite priloženo navodilo.
Vzemite si čas in o zdravilu povprašajte farmacevta.
•	Če nastopijo težave ali če nečesa niste razumeli, najprej o tem vprašajte farmacevta ali zdravnika.
PODPIS M1WHCÊVTA
DMUM jatóí'- Pa
dobavila
IMN	ODMERJANJE	OPOMBA
■ inje obdobje uporabe
1
Kartica zdravil
•	Nikoli sami ne spreminjajte terapije (odmerek, pogostost jemanja).
•	Nikoli ne uporabljajte zdravil, ki so bila predpisana in izdana drugim osebam.
•	Upoštevajte tudi navodila za shranjevanje zdravil in zdravila shranjujte nedosegljivo otrokom.
•	Imejte seznam svojih zdravil - osebno kartico zdravil.
Na osebno kartico zdravil vpišite:
•	vsa zdravila, izdana na recept,
•	vsa zdravila, ki ste jih kupili brez recepta,
•	prehranska dopolnila,
•	zdravila rastlinskega izvora.
Na osebno kartico zdravil zapišite tudi ime in telefonsko številko svojega zdravnika ter naziv in telefonsko številko lekarne, kjer najpogosteje dvigujete zdravila. Kartica bo koristila tako
Darja Potočnik Benčič
vam, ki zdravila uporabljate, kot tudi osebam, ki vam pri zdravljenju z zdravili pomagajo, ter zdravstvenemu osebju. Za pomoč pri izpolnjevanju kartice prosite magistre farmacije v lekarni - z veseljem vam bomo pomagali!
Velikokrat se pri zdravniku in v lekarni ne spomnite vsega, kar vas o zdravilih in zdravljenju zanima. Vprašanja si zapišite. Naj naštejem nekaj vprašanj o zdravilih, ki vam bodo pomagala, da bo njihova uporaba varna in učinkovita. S tem boste svojemu zdravilu še bolj zaupali in prispevali svoj del k uspešnemu izidu zdravljenja z zdravili. Farmacevta v lekarni vprašajte:
1.	Kako se imenuje zdravilo?
2.	Za kaj bom uporabljal/a to zdravilo?
3.	Kako naj uporabim to zdravilo? Kakšen odmerek? Kako pogosto in kateri del dneva vzeti zdravilo? S hrano ali brez hrane?
4.	Kako dolgo naj uporabljam zdravilo?
5.	Kakšne neželene učinke lahko pričakujem in kako naj ukrepam?
6.	Kako vem, da zdravilo deluje?
7.	Kateri hrani, pijači, drugim zdravilom, izdelkom ali aktivnostim se moram izogibati v času uporabe zdravila?
8.	Kaj storim, če pozabim vzeti zdravilo?
9.	Kje in kako naj shranjujem zdravila?
10.	Ali uporaba novega zdravila pomeni, da moram nehati uporabljati katerega od drugih zdravil, ki jih zdaj jemljem?
11.	Ali moram priti znova po zdravilo oz. potrebujem recept za zdravilo?
Tudi zdravila, ki so na voljo brez recepta, so zdravila in imajo ob koristih tudi tveganja. Čeprav nam TV in druge reklame zdravila predstavljajo kot popolnoma varne izdelke, se o njihovi uporabi raje predhodno posvetujte s farmacevtom.
Prehranska dopolnila sicer niso zdravila, vendar lahko vplivajo na delovanje vaših zdravil. Njihova nekontrolirana in čezmerna uporaba je lahko nevarna. Predvsem je nevarna uporaba prehran-skih dopolnil, ki se prodajajo »od vrat do vrat« in po med-mrežju, saj tako ne dobite ustreznih strokovnih informacij in nihče vam ne jamči za kakovost izdelka. Zato bodite previdni in kakovosten pripravek raje poiščite v lekarni, kjer bomo dodali tudi nasvet!
Mnogi »mlajši starostniki« so vešči uporabe interneta. Ta je vir preštevilnih informacij, tudi o zdravilih. Težko pa boste presodili, ali so te informacije zanesljive.
Foto: Črtomir Goznik
Vsak, ki vam preko interneta poskuša izdelek prodati, bo predstavil samo njegove prednosti. Zanesljivi viri za iskanje informacij o zdravilih so le spletne strani strokovnih združenj, lekarn ipd. Seveda tudi tiskane publikacije, katerih vsebino pripravijo strokovnjaki. Po definiciji smo stari, ko dosežemo 65 let in več. Vendar ugotavljamo, da mnogi živijo polno in ustvarjalno življenje tudi pri 90 letih. Bo kar držalo, da si star toliko, kot se počutiš! K aktivnemu življenju v zrelih letih veliko prispeva dobra zdravstvena oskrba. Ni pa to vse. Današnja družba preveč poveličuje kult mladosti, individualizem, potrošništvo. Uravnotežiti telesno zdravje, ustvariti ugodno socialno okolje in ekonomsko stanje, vzpostaviti primerne družbene razmere - vse to potrebujemo, vsi skupaj.
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Lekarne Ptuj
\ ¡J LEKARNE PTU¡
Trstenjakova ulica 9
2250 Ptuj
Pravilna varna in učinkovita uporaba zdravil prispeva k dvigu kvalitete življenja v zrelih letih.
O zdravilih, njihovem delovanju in o možnih tveganjih povprašajte lekarniške farmacevte.
V pomoč vam bo tudi »osebna kartica zdravil«, ki jo dobite v vseh lekarnah javnega zavoda Lekarne Ptuj.
MOBILNI TELEFON ZAVEČJOVARNOST IN UGODNE KLICE
Čas, v katerem živimo, človeka vse boljspodbuja k mobilnosti, kar velja za vse generacije. Ker se zavedamo, da želite tudi vi biti vedno dosegljivi za svoje najbližje, smo za vas pripravili ponudbo mobilnih telefonov, ki so enostavni za uporabo in s katerimi bo vaše življenje enostavnejše.
Ugodnosti za upokojence pri Tušmobil
Mobilni telefoni so že skorajpopolnoma nadomestili stacionarne telefone, sajomogočajo večjo fleksibilnost in dosegljivost, zaradi česarse boste počutili boljvarne. Preko mobilnega telefona ste lahko vselejv stiku s svojimi najbližjimi, ne glede na to, kje se nahajate. Pri Tušmobilu smo zato posebej za upokojence pripravili posebno ponudbo, ki vam omogoča, da naročniško razmerje sklenete brez plačila priključnine in tako še dodatno prihranite.
Enostavna uporaba mobilnega telefona
Potrebe in želje različnih generacijnarekujejo tudi različne namene za uporabo mobilnih telefonov. Ravno zaradi tega smo pri Tušmobilu za upokojence izbrali spekter mobilnih telefonov, ki so enostavni za uporabo in zaradi tega primerni za starejšo generacijo. Običajno gre za modele telefonov, ki imajo velike tipke tervelik in pregleden zaslon. Nekateri izmed telefonovvsebujejo tudi dodatne funkcije, ki so zelo uporabne, na primer tipko za klicvsili. Ti telefoni so vam na voljo že za 1 EUR.
Z mobilnim telefonom lahko kličete po izjemno ugodnih cenah
Tušmobil skrbi za zadovoljstvo vseh svojih strank, pri čemer tudi na upokojence nismo pozabili. Ker se zavedamo, da se potrebe naših strank razlikujejo, smo pripravili tudi različne pakete. Izmed Tušmobilovih naročniških paketov našim starejšim strankam priporočamo paket KLASIK 5, s katerim lahko za zgolj 5 evrov na mesec kličete kar 50 min tako na fiksne kot tudi na mobilne številke.
Poleg paketa KLASIK 5 pa smo za tiste, ki kličete malo več, pripravili paket BREZMEJNIH 200, ki namesto minut vsebuje 200 ENOT. Pri tem je potrebno poudariti, da 1 ENOTA pomeni 1 minuto za klice ali 1 SMS sporočilo ali 1 MMS sporočilo ali 1 MB prenosa podatkov. Posebnost tega paketa z enotami je, da lahko vključene enote poljubno koristite za klicanje, pošiljanje sporočil ali brskanje po spletu. Na primer, v paketu BREZMEJNIH 200 za 9 evrov na mesec dobite vključenih kar 200 ENOT Porabite jih lahko na primer za 200 minut klicev, lahko pa teh 200 enot porabite tudi deloma za klice, deloma za sporočila, itn.
Dodatne ugodnosti za upokojence
Če nakupujete v trgovinah Tuš in ste član Tuš kluba, se vam še posebej izplača postati uporabnik Tušmobila, saj boste z vsakim nakupom v trgovinah Tuš zbirali dodatne minute za klice. Ob naslednjem nakupu v trgovinah Tuš preverite na računu, koliko minut ste že zbrali na vaši Tuš klub kartici. Brezplačne minute boste lahko začeli koristiti takoj, ko boste povezali Tuš klub kartico z vašo mobilno številko. Za več informacij povprašajte prodajalko v trgovini Tuš.
Podrobnejšo predstavitev ponudbe najdetevspodnjem oglasu, na spletni strani www.tusmobil.si ali na telefonski številki 070 700 700.
Informativni izračun, 9,00 EUR če mesečno opravite + ostane vam se 150 50 min klicev	enot v paketu
PAKET BREZMEJNIH 200
Mesečna naročnina znaša samo 9 EUR, za kar boste vsak mesec dobili kar 200 ENOT za klice, pošiljanje sporočil
ali prenos podatkov. Odločitev, za katere storitve boste porabljali svoje enote, je vaša. 1 enota = 1 minuta ali i SMS ali i MMS ali 1 MB prenosa podatkov.
PAKET KLASIK 5
Mesečna naročnina za paket KLASIK 5 znaša samo 5 EUR, za kar boste vsak mesec dobili kar 50 minut za klice v vsa slovenska fiksna in mobilna omrežja. Nizka mesečna naročnina in veliko klicev za vaš denar.
Medgeneracijsko sodelovanje
Silva Razlag je ena tistih Ptuj-čank v pokoju, ki ji ni nikoli dolgčas. Svoje tretje življenjsko obdobje si je znala osmisliti na prijeten in obenem kvaliteten način. V tej fazi življenja se je še bolj aktivno zapisala športu invalidov, ki se mu je posvečala tudi v svoji aktivni delovni dobi. S posebnim občutkom zna prisluhniti športnikom invalidom in njihovim potrebam, ta njen občutek je bil kronan s številnimi uspešnimi rezultati invalidnih kegljačev na evropskih in svetovnih prvenstvih. Za status športnika invalida pa se še vedno bori po najboljših močeh. Njen cilj pa je tudi sicer polno in aktivno življenje starejših oseb.
Gospa Silva, ko ste se upokojili, o čem ste razmišljali?
„Odločitev, da zaključim aktivno delovno dobo, je prišla čez noč. Zato nisem kaj veliko razmišljala o posledicah te odločitve. Vedela sem le, da bom imela veliko več časa za številne aktivnosti, ki so bile v času redne zaposlitve samo želja."
Ali se je po vašem glede na izkušnje, ki jih imate sedaj, treba na upokojitev posebej pripraviti?
„Glede na že povedano težko rečem, da imam s tem izkušnje. Verjamem pa, da je za marsikoga upokojitev težka odločitev. Za to so različni razlogi, med drugim tudi strah pred neke vrste odrinjenostjo. Tudi finančne
posledice so velikokrat razlog, da posamezniki želijo nadaljevati delo. Pa naj si bo to dejanski razlog ali samo želja po ugodnejšem življenju. Najbolj ne razumem tistih, ki se delovnega mesta oklepajo z izgovorom, da ni primernih kadrov, ki bi lahko nadaljevali njihovo delo in zato 'morajo' še pri sedemdesetih v službo, čeprav jim je to v 'veliko' breme. Na srečo z nobenim od navedenih razlogov nisem imela težav, čeprav je bil moj finančni položaj po končanju aktivne zaposlitve nekaj časa bistveno slabši."
Vaš dan je poln nekega dogajanja. Kako vam je to uspelo?
„Že v času redne zaposlitve sem se ukvarjala s številnimi aktivnostmi od politike, športa, humanitarnosti, s pisanjem proze ... Če bi hotela zapisati vse, bi nastala obsežna knjiga. Z upokojitvijo sem nadaljevala vse dejavnosti, razen službe, seveda. In tako je ostalo še nekaj dodatnega časa, ki sem ga uspešno zapolnila. Saj veste, kako je to. Če imaš veliko aktivnosti, najdeš čas še za kakšno oziroma aktivnosti najdejo tebe. Težava nastane takrat, ko je človeku dolgčas, kar se mi v zadnjem času zgodi zelo redko. In to je dobro. Tako tudi ohranjam življenjsko vedrino in voljo ter ne nazadnje tudi fizično kondicijo. Vse našteto, to sem spoznala sedaj, zagotovo ni le privilegij mlajše generacije."
Živite sami, a niste osamljeni.
Druženje starejših v Palermu
Kaj sporočate tistim, ki tega ne znajo ali ne zmorejo?
„Moje mnenje je, da nihče ne bo prišel nasproti skozi zaprta vrata. Treba jih je odpreti, pokazati pripravljenost za sodelovanje. Nikakor ne smemo razmišljati o tem, da se samo nam na tem svetu godi krivica, da nas nihče ne razume, da imamo samo mi
NOVOST NA SLOVENSKEM ZAVAROVALNEM TRGU
težave. Težko bi rekla, da sem ob vseh aktivnostih sploh kdaj sama. Sicer pa, a nismo ravno sami sebi včasih najboljša družba?"
Vrnili ste se s Sicilije, kaj vas je vodilo tja in kakšne izkušnje prinašate?
„V današnjem času se vse več govori o medgeneracijskem sodelovanju in odpiranju medge-neracijskih centrov. Sama sem uspešno sodelovala v podobnih projektih pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije, zato sem bila izredno vesela njenega povabila na mednarodni medgeneracijski tabor v Palermo na Siciliji, ki je potekal od 2. do 11. aprila letos. Zbralo se nas je preko 40 udeležencev od 16 do 66 let iz 17 držav. Tabor je organiziral evropski center za študije in iniciative CESIE, ki ima sedež prav v Paler-mu. Moto centra je 'Svet je samo eden'. Pobudnik za ustanovitev omenjenega centra je bil sociolog Danilo Dolci, njegova mama je bila Slovenka. Ustanovljen je bil leta 2001 in si prizadeva pri vzpodbujanju mobilnosti mladih in starejših, da širijo kulturo in zgodovino svojih držav preko
meja. Dnevno smo izvedli številne delavnice predvsem s poudarkom na spoznavanju zgodovine in sedanjosti Evrope ter naših stališč do njene prihodnosti. Prisotne organizacije so v kratkem predstavile tudi svoje programe. Spoznala sem, kako nujno potrebno je prenašanje in izmenjava mnenj različnih starostnih generacij. Pridobila sem nove, bogate izkušnje pri organizaciji in izpeljavi nekaterih projektov, pri katerih je treba predvsem medsebojno poslušanje. Nikakor niso mladi le vandali in lopovi in mi starejši nismo samo tečnobe. Z roko v roki, s spoštovanjem enih in drugih nam bo uspelo vzpostaviti sožitje. S ponosom smo ob spremljavi harmonike predstavili slovensko Golico na spoznavnem večeru, s plesom polke so se nam pridružili vsi udeleženci in gostje. Hvaležna sem organizatorjem, da so mi dali priložnost predstavitve kegljanja slepih in slabovidnih in da je prav moj predlog o morebitnem naslednjem taboru 'Evropa po meri invalidov' naletel na popolno podporo." Želite ob koncu tega najinega
pogovora še kaj dodati?
„Ob tej priložnosti bi izpostavila razlog mojih prizadevanj za boljše življenje tistih, ki jim je bilo življenje nekoliko manj naklonjeno. Sama sem shodila šele pri sedmih letih in zato še kako dobro vem, kaj to pomeni. Vesela sem, da mi je bilo dano 'spoznati' mojega največjega prijatelja in motivatorja hčerko Andrejo. Prav njej se moram zahvaliti za številne vzpodbudne besede tudi takrat, ko sem morda sama že malce obupala. Prav zaradi nje si želim, da bi čim dlje ohranila dovolj vedrine in poguma. Veliko izzivov je pred nama obema. Tako se od 3. do 8. maja odpravljava na osmi mednarodni turnir v namiznem tenisu za invalide, ki bo v Laškem, konec maja na svetovno prvenstvo slepih in slabovidnih kegljačev v Sarajevo, v drugi polovici avgusta na svetovno prvenstvo v veslanju za invalide in neinvalide na Bled, oktobra na evropsko prvenstvo v namiznem tenisu za invalide v Split, v poletnih mesecih v Poreč na letovanje otrok v organizaciji ZPMS ... In kdaj naj imam čas za staranje?"
MG
■I
PRIZMA Hibrid
Danes za jutri
Z osebnim zavarovanjem ZM PRIZMA Hibrid ste pripravljeni na prihodnost. Inovativna rešitev ZM PRIZMA Hibrid zavarovanje - varčevanje - donos -varnost.
www.ZavarovalnicaMaribor.si • 080 19 20
Silva Razlag
Foto: MG
Marifit Omegavit - varovalo vašega zdravja
Kakšen pomen imajo nenasičene maščobne kisline omega-3 za naš organizem?
Omega-3 nenasičene maščobne kisline imajo dokazan varovalni učinek na srce, krvni obtok, znižujejo koncentracijo holesterola in maščob v krvi, delujejo pro-tivnetno, zelo pomembne pa so pri tvorbi in delovanju živčnih celic in delovanju možgan. Povečan, dolgotrajen vnos nenasičenih ma-ščobnih kislin omega-3 vodi do zmanjšanega tveganja za srčni infarkt, posredno pa poveča tudi elastičnost žilne stene.
Omega-3 in zmanjševanje tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja
Na osnovi dolgoletnih kliničnih raziskav je znano, da redno uživanje rib ali pripravkov z ribjim oljem (najbogatejši vir omega-3) lahko za 40 do 50 % zmanjša tveganje za nastanek srčnega infarkta s smrtnim izidom.
Omega-3 in sladkorna bolezen
Uživanje maščobnih kislin
omega-3 je pomembno za sladkorne bolnike zato, ker zmanjšuje koncentracijo maščob v krvi in ohranja prožnost žilne stene. Uživanje je pomembno tudi zato, ker ugodno vpliva na krvni tlak in upočasnjuje razvoj ateroskleroze. Sočasno je priporočljivo tudi uživanje vitamina E.
Omega-3 in starostna degene-racija makule (rumene pege)
Starostna degeneracija rumene pege se zaradi podaljševanja življenjske dobe pojavlja vedno pogosteje in lahko vodi v slepoto. V razvitem svetu je ta okvara najpomembnejši vzrok slepote pri ljudeh, starejših od 50 let. Dejavniki tveganja so podobni kot pri nastanku bolezni srca in ožilja. V literaturi je objavljenih vedno več dokazov, da je DHA (dokozaheksaenoj-ska kislina) pomembna pri preprečevanju nastanka degeneracije rumene pege v starosti, zato je smiselno pravočasno skrbeti za uravnoteženo prehrano, bogato z ribami oziroma poskrbeti za preventivno uživanje ribjega olja.
if v« »•	•	•
Življenje ni lahek športJ
Philvicß Kc^fnuA W
Omega-3 pri preprečevanju vnetij in krepitvi imunskega sistema
Nenasičene maščobne kisline omega-3 preprečujejo nastanek snovi, ki v našem organizmu povzročajo vnetne procese in krepijo imunski sistem. V medicini bo v prihodnosti vedno pomembnejše določanje pro in antivnetnih dejavnikov v našem organizmu. Provne-tni dejavniki, to so tisti, ki pospešujejo vnetje, so namreč odgovorni za številne bolezni, kot so revmatična obolenja, alergije, nevro-dermitisi, multipla skleroza in kronične vnetne bolezni prebavnega sistema.
Omega-3 in revmatična obolenja
Pri revmatičnih obolenjih so v krvi ugotovili visoke koncentracije vnetnih dejavnikov, ki smo jih omenili v prejšnjem odstavku. V eni izmed kliničnih raziskav so preizkušali vpliv nekoliko večjih odmerkov omega-3 (2 do 6 gramov dnevno) na revmatična obolenja. Ugotovili so, da se je že po dveh tednih izboljšala gibljivost prizadetih sklepov,
zmanjšala pa se je tudi oteklina. V drugih raziskavah so ugotovili, da bi s pomočjo povečanega uživanja maščobnih kislin omega-3 lahko zmanjšali odmerke nesteroidnih protivnetnih zdravil in tako zmanjšali tveganje za nastanek neželenih učinkov.
Omega-3 in luskavica (psoriaza)
Za bolnike, ki trpijo za pso-riazo, je prav tako značilno povečanje nekaterih vnetnih dejavnikov v krvi, hkrati pa tudi zmanjšana koncentracija alfa-linolenske kisline. Kot primer navajam klinično raziskavo, pri kateri je skupina 60 bolnikov z različnimi oblikami luskavice jemala 2,6 grama ribjega olja (v kapsulah) dnevno. Po 12 tednih so ugotovili izboljšanje nekaterih simptomov, kot so srbenje, pordelost in luščenje povrhnjice.
Omega-3 in Alzheimerjeva bolezen
V tako imenovani Rotterdamski študiji so ugotovili, da bi lahko redno uživanje rib zmanjševalo tveganje za nastanek Alzheimerjeve
bolezni. Ugotovili so tudi, da k nastanku demence lahko prispevajo tudi dejavniki, ki povzročajo bolezni srca in ožilja: uživanje velikih količin živalskih maščob in holesterola ter kajenje. Starejšim ljudem zato še posebno priporočamo uživanje omega-3 maščobnih kislin v obliki ribjega olja.
Omega-3 in migrena
V epidemioloških študijah, ki so jih izvajali pri Inuitih, prebivalcih daljnega severa, so ugotovili, da se pri njih izjemno redko pojavlja migrena. Po nekaterih podatkih bi lahko redno uživanje višjih odmerkov ribjega olja morda zmanjšalo pogostnost in jakost migrenskih napadov.
Omega-3 in bolečina pri menstruaciji
Menstrualna bolečina je najpogostejša ginekološka težava in tudi zelo pogost vzrok za krajšo odsotnost z dela ali od pouka. Redno uživanje omega-3 nenasičenih maščobnih kislin lahko zmanjša bolečine, še posebno pri mlajših dekletih.
MAR1FIT
Omegavit
1O00 mg Klsoko kontentriranega in predliienegs ribjega olja s 60 % omega-3 nenasiiemU maKobmn kislin rn naravnim viiimirmrrt E
«„«htihkippilViÄSWi
Omega-3 v obdobju nosečnosti in dojenja
Omega-3 nenasičene maščobne kisline so pomemben gradnik živčnega sistema, perifernega in centralnega (možgani). Njihova vsebnost v materini krvi je pomemben dejavnik za pravilen razvoj plodu. Potrebe po njih so velike zlasti v zadnjih dveh do treh mesecih pred rojstvom. Domnevajo tudi, da zadostna preskrba z nenasičenimi maščob-nimi kislinami omega-3 v času nosečnosti zmanjšuje tveganje za nastanek zapletov, kot je prezgodnji porod.
Sklenemo lahko z mislijo, da je smiselno, glede na rezultate raziskav, vključiti potreben odmerek nenasičenih maščobnih kislin omega-3 v obliki kakovostnih pripravkov iz ribjega olja z definirano vsebnostjo teh kislin v naše jedilnike. So nenadomestljiv del prehrane in varovalo našega zdravja, najpomembnejše stvari, ki jo imamo.
OMEGA 3 VAS ŠČITIJO!
Vaše telo ogromno pridobi z redno vadbo. Ali ste poskrbeli tudi za raznovrstno in uravnoteženo prehrano? Vprašajte vašega farmacevta v lekarni o izdelkih MARIFIT. Več na www.marifit.si O
MARIFIT
Vhy^iÀJCLhflù
Nenasičene ornega 3 maščobne kisline:
-	ščitijo vaš kardiovaskularni sistem in upočasnijo napredovanje bolezni srca in ožilja,
-	preprečujejo povečanje koncentracije holesterola in trigliceridov v krvi,
-	varujejo pred poznimi zapleti pri sladkorni bolezni,
-	ščitijo pred starostno degeneracijo rumene pege,
-	priporočamo jih tudi nosečnicam in doječim mamicam.
*
LEKARNE MARIBOR
Izdelki MARIFIT so prehranska dopolnila. Prehranska dopolnila niso nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Lekarne Maribor - učinkoviti, varni in kakovostni tudi pri prehranskih dopolnilih!
Dejavnosti za večjo kvaliteto življenja
V	prostorih ČS Ljudski vrt Ptuj, Rimska ploščad 24, ima sedež društvo Optimisti Ptuj, ki je nevladna in neprofitna organizacija upokojencev. Ustanovljena je bila, da širi in neguje idejo prostovolj-stva in solidarnosti. Svoje delovanje usmerja predvsem na starejše prebivalstvo, sodeluje pa tudi z mlajšimi generacijami, je povedala predsednica društva Anka Ostrman.
Vodenje društva poteka preko petčlanskega upravnega odbora, v društvu pa deluje tudi strokovni svet, ki usmerja njegovo delovanje na strokovnem področju socialnega varstva. Sestavljajo ga socialna delavka iz Centra za socialno delo Ptuj, socialna delavka Doma upokojencev Ptuj, dva prostovoljca, upokojena socialna delavka in medicinski tehnik. Društvo je imelo v letu 2010 74 članic in članov. Skozi vse leto izvajajo tri programe, program skupin starih za samopomoč, druženje - višja kakovost življenja ali dnevni center ter starejši za starejše -program obiskovanja starejših na domu. V okviru programa skupin starih za samopomoč deluje 17 skupin, ki se tedensko sestajajo v prostorih Doma upokojencev Ptuj, Centra za socialno delo Ptuj, Doma krajanov Rogoznica, ČS Ljudski vrt, ČS Panorama, v gostinskem lokalu, v stanovanjskem bloku in delo na domu ene od voditeljic skupine. Posamezne skupine štejejo od sedem do 14 članov. Njihovo delovanje pomembno prispeva k višji kakovosti življenja udeležencev, daje jim občutek sprejetosti in vrednosti, širi njihovo socialno mrežo, ki se sicer z leti vedno bolj krči. Pomembno je, poudarja Anka Ostrman, da med člani skupin nastajajo prijateljski odnosi, da skrbijo drug za drugega, kar prispeva k zmanjševanju občutka osamljenosti in zapuščenosti, ki je zelo pogost pojav v starosti. Občutek osamljenosti vodi v depresivna stanja, ki ob poslabšanju psihičnega stanja vodijo tudi v poslabšanje telesnega zdravja. Zato v društvu zelo skrbno negujejo delovanje teh skupin, saj so zelo dragocene za vse udeležence in kakovost njihovega bivanja.
V	lanskem letu so organizirali srečanje vseh udeležencev skupin v Bodkovcih, ki so se ga udeležili 104 člani skupin.
Foto: Črtomir Goznik
Dnevni center društva Optimisti je odprt vsak dan, od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure.
Pri pokrivanju stroškov srečanja sta društvu pomagali ČS Ljudski vrt in ČS Panorama. To pa je dokaz, da tudi v lokalnih skupnostih prihaja do spoznanja, da je pomembno skrbeti za kakovost življenja skupin, ki so bolj ranljive, kar starejši prav gotovo so, pove Ostrma-nova. Druženje za višjo kakovost življenja ali dnevni center poteka v prostorih ČS Ljudski vrt od leta 2004, vsak dan od 9. do 13. ure, aktivnosti po dogovorjenem urniku. Lani so v celem letu zabeležili 1817 obiskov. Pri delu skupin je v veliko pomoč animatorka, ki je zaposlena preko javnih del in skrbi, da so prostori pripravljeni in da potekajo vse aktivnosti brez motenj.
Dobrodošel je vsak, ki to želi
V okviru programa Starejši za starejše - programa obiskovanja starejših na domu je 15 prostovoljcev, ki jih vodi koordinatorica programa, v lanskem letu na domu obiskalo 852 starejših občanov, od tega 86 na novo. Za 93 so organizirali pomoč na Centru za socialno delo Ptuj, Območnem združenju RK Ptuj in patronaži. Društvene prostovoljke pa so nudile pomoč na domu 186-krat. Dejavnost društva Optimisti je v celoti odvisna od prostovoljnega dela članic in članov. „Zelo smo ponosni, da tudi v teh neprijaznih časih obstaja med ljudmi solidarnost in misel na sočloveka ter pripravljenost pomagati tistemu, ki ta trenutek potrebuje pomoč. To so vrednote, ki jih v našem društvu negujemo in so izka-
znica našega društva. Lani smo pripravili podobno kot v prejšnjih letih pregledno razstavo izdelkov, ki so med dvema razstavama nastali v naših delavnicah. Njihova kakovost je vsako leto višja. To je prijetno spoznanje in hvala mentorjem, ki dajejo svoje znanje in svoj čas na razpolago drugim. Skupina Po stezicah, ki poje narodne pesmi, se je lani udeležila Festivala za tretje življenjsko obdobje, z odmevnim nastopom je predstavila ne le svoje petje, temveč tudi društvo in vse naše okolje, kjer delamo dobre stvari. Dobro sodelujemo s ČS Ljudski vrt, ki podpira delovanje našega društva in ki podpira prosto-voljstvo. Lani smo se udeležili tudi vseslovenske čistilne akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Tri članice - prostovoljke in animatorka so se odzvale povabilu za sodelovanje k projektu usposabljanja kul-
Foto: Črtomir Goznik
Anka Ostrman, predsednica društva Optimisti Ptuj
Urnik dnevnega centra društva Optimisti
Dnevni center društva Optimisti, Rimska ploščad 24, je odprt vsak dan od 9. do 13. ure. Ob ponedeljkih dela skupina ročnih del (pletenje, kvačkanje, druga ročna dela, izmenjava izkušenj in znanj), ob torkih se dobivajo likovniki, ob sredah potekajo ustvarjalne delavnice (izdelava nakit, vizitk, voščilnic, slikanje na steklo ...), ob četrtkih je na programu telovadba, ob četrtkih pa naj bi se v bodoče srečevala tudi skupina tistih, ki bodo pisali spomine, v petek si prostore dnevnega centra delita dve skupini, skupina pevk narodnih pesmi, ki se trudi, da se ohranjajo tudi najstarejše pesmi, ki bi jih sicer zabrisal čas, po pevkah pa se dobijo članice skupine „klepetalnica", ki se rade pogovarjajo, v bistvu gre za skupino za samopomoč, ki je nastala na novo in želi v svoje vrste privabiti še več klepetavk in klepetavcev. Ob četrtkih prihaja v dnevni center tudi skupina za angleščino, ki se je sicer oblikovala v Društvu upokojencev Ptuj. Odprti pa so tudi za vse druge, ki bi se jim želeli pridružiti, pravi predsednica Anka Ostrman. Vsak drugi četrtek pa je dan za zdravje, ko merijo holesterol, krvni tlak in sladkor. Letos jim je lističe za holesterol donirala lekarna Toplek, lani pa JZ lekarne Ptuj. Ob torkih pa prihaja tudi upokojena sodnica, ki pomaga z individualnimi pravnimi nasveti. Vodjem skupin, mentorjem, ki so strokovnjaki za posamezna področja, so zelo hvaležni, da svoje znanje in čas delijo z uporabniki.
goji vrednote prostovoljstva, za kar so jim zelo hvaležni. Ob teh treh programih, dnevnem centru, v katerem potekajo vsak dan različni programi oziroma dejavnosti, si zelo želimo, da bi letos oblikovali eno skupino z do deset člani, ki bi pisali svoje spomine, popisali dogodke v zvezi z njihovim življenjem v različnih življenjskih obdobjih. S tem bi po eni strani zapolnili čas s prijetnimi spomini, po drugi strani pa bodo ti spomini, ki bi izšli v obliki zbirke, predstavljali dokument nekega časa, je o prihodnjih načrtih Društva Optimisti Ptuj povedala predsednica Anka Ostrman. »V našem društvu so tudi likovniki, ki bodo lahko poskrbeli za ilu-
stracijo zbirke oziroma njeno opremo. Voditeljico skupine, ki jo bo usmerjala, ji znala svetovati, že imamo. Zelo bomo veseli, če se jim bodo v tem projektu pridružili vsi, ki imajo željo po pisanju spominov oziroma pripovedovanju le-teh, da jih bodo lahko zapisali drugi, če jih ne bodo sami. V društvu Optimisti Ptuj si predvsem želijo, da bi s svojimi dejavnostmi pritegnili še druge starejše, da bi bil njihov dan še kvalitetnejši in da bi se lahko posvetili in razvili morda še kakšen talent, ki ga v svoji aktivni dobi niso uspeli. Zgodbe, ki so jim priče, so poučne in lahko osmislijo marsikatero življenje.
MG
turno-turističnih animatorjev za Ptuj, usposabljanje še poteka. Udeležili pa smo se tudi medgeneracijskega druženja na Pohorju," je še o delovanju v letu 2010 povedala Anka Ostrman.
Finančna sredstva za pokrivanje nujnih materialnih stroškov pridobivajo iz članarine, ki znaša sedem evrov letno in preko razpisov ter projekta starejši starejšim. Za vsak program so po razpisu MO Ptuj lani prejeli dobrih 261 evrov, od ČS Ljudski vrt za srečanje skupin starih za samopomoč dobrih 652 evrov in iz programa Starejši za starejše 804 evre. To pa je premalo za izvajanje programov. ČS Ljudski vrt jim z zagotavljanjem prostorov omogoča izvajanje programov, vodstvo četrtne skupnosti ocenjuje, da društvo s svojimi programi bistveno prispeva k višji kakovosti življenja starejših prebivalcev in
Jaz z ti za
Zdravstveno zavarovanje
•im vzajemna
nadomestila
Zmanjšajte izpad dohodka zaradi bolezni ali poškodbe.
Sklenite zavarovanje Vzajemna Nadomestila in si z izplačano vsoto:
•	omogočite višji standard bivanja v bolnišnici ali zdravilišču,
•	delno nadomestite izpad dohodka zaradi bolniške odsotnosti z dela.
*DARILO ob sklenitvi: prvih 500 zavarovancev prejme 6-mesečno naročnino na eno od izbranih revij: Sensa, EUe, Cosmopolitan, Moje stanovanje, Moj lepi vrt, Čarovnija okusa oz. 3-mesečno naročnino na Avto magazin, Story ali Lisa.

Živimo za zdravje Projekt Simbioza
Kaj je človeku največja vrednota? Večina bi se gotovo odločila, da je zdravje največja vrednota, pa naj bodo mlajši ali starejši. Toda ko se vprašamo, kaj smo pripravljeni narediti za svoje zdravje, se najde že polno izgovorov in iskanja krivde v okolju, v katerem živimo. Pa vendar se je treba zamisliti in se pogovoriti sam s sabo, kaj lahko naredim sam zase. Nikakor se ne da pobegniti pred geni, ki jih človek podeduje. Podedujemo namreč »dobre« in »slabe« gene, nagnjenja za določene bolezni. Še bolj se ne da izogniti staranju, o katerem mlad človek sploh ne razmišlja. In staranje je sestavni del življenja, ki se začne takoj, ko se rodimo. Seveda pa so sestavni del staranja tudi kronične bolezni, ki z leti počasi in postopoma prihajajo in so posledica tempa življenja, v katerega smo vsak dan vpeti.
Med prvimi prihaja visok krvni pritisk, velikokrat se temu pridružijo povišane maščobe v krvi, sladkorna bolezen, pa tudi debelost. In zopet se poraja vprašanje, kaj lahko naredimo. Ali so zdravila dovolj? Kaj sem dolžan samemu sebi? Življenje se tako postavi na glavo, vseh »slabih« navad bi se bilo treba čim prej rešiti, še najbolje takoj. Pa je to možno? Ne, v glavnem in pri večini ni mogoče. Ali pač. Je mogoče, vendar zelo težko je preiti iz nekih čudnih navad, ki
Foto: Črtomir Goznik
Metka Rašl
jih vzame človek z leti za svoje, v zdrav način življenja. Pa smo tukaj. Nam je zdravje res največja vrednota? Zdrava prehrana je tista tako obvezna zadeva, ki jo je treba sprejeti za svojo. Treba je imeti pet ali vsaj štiri uravnotežene obroke dnevno, potrebno je prenehati iskati tolažbo in veselje v hrani. Človek ne živi od tistega, kar poje, ampak od tistega, kar prebavi. Če pogledamo hrano skozi zgodovino in če se osredotočimo samo na Slovenijo, je človek večino časa stradal. V zadnjih 40 ali 50 letih je hrane dovolj, danes pa je je velikokrat preveč. Kruh je bil človeku osnova preživetja, danes pa ga človek več ne mara jesti. Črni kruh, ki daje človeku energijo za življenje in delo, je postal osovražen, mnogi mislijo, da je znak revščine. Pa ni. Tudi na prebavo mesa je
človeški organizem prilagojen, zato ni prave potrebe po vegetarijanstvu. Piramida zdrave in uravnotežene prehrane zajema vsa živila. Nobena hrana ni slaba hrana, nobena ni prepovedana, vendar ni hrane, ki bi se je lahko najedali v neskončnost. Je pa prav, da v hrani uživamo, da si za hrano vzamemo čas ali sami ali v družbi. Prav je, da se zavedamo, da so za žejo voda ali razni čaji brez sladkorja in da pijemo, ker tekočino potrebujemo. Potrebni so tudi vitamini, pa ne tisti iz farmacevtskih preparatov, ampak tisti iz sadja in zelenjave. Sploh zelenjave človek danes poje veliko premalo, čeprav je sezonska zelenjava dosegljiva vse leto.
Nikakor pa ne smemo pri tem pozabiti na fizično aktivnost. Vožnja z avtomobili, sedeče delo in stroji so naredili človeka manj fizično aktivnega. Vsak korak šteje, vsak si mora najti svojo fizično aktivnost, ki je redna, vsakodnevna, ki daje novo energijo za življenje in pomaga upočasniti staranje.
Tudi na bolezni, ki so se z leti pojavile, se je treba privaditi in jim prilagoditi življenje. Vse si je treba urediti v glavi. Zavedati se moramo, da je veliko stvari uresničljivih, zato ne smemo prehitro obupati. Res pa je, da nič ni lahko, da se je za vse treba potruditi.
Metka Rašl, dipl. med. sestra
Hotel & App. Bolfenk
POHORJES RESORT
SENIOR PAKET
v hotelu Bolfenk
cena vključuje:
•	namestitev v nadstandardnih sobah****,
•	polpenzion
(samopostrežni bife, lokalne specialitete),
•	vstop v spa center
(bazen, whirpool, finska savna),
•	izposojo nordijskih palic,
•	organiziran pohod po pohorskih gozdovih,
•	brezplačno uporabo interneta.
p op usti:
•	1 otrok do 12. leta v sobi z dvema odraslima osebama: gratis, 2. otrok: 50% popusta,
•	otrok na osnovnem ležišču: 30% popusta,
•	otrok nad 12. let ali odrasla oseba na dodatnem ležišču: 30% popusta.
i nfo rmacije & rezervacije: Hotel Bolfenk, Hočko Pohorje 133, 2208 Pohorje T.: +386 0(2) 603 55 00, F.: +386 (0)2 603 55 04, E.: hotel.bolfenk@sc-pohorje.si, W.: www.pohorje.org
•	turistična taksa: € 0,92/oseba/dan, otrokod 7. do 18. leta: € 0,46/dan,
•	enoposteljnasoba: € 15,00/dan,
•	kosilo: € 13,00/odrasli, € 9,00/otrok od 4. do 12. leta,
•	doplačilo za gondolski prevoz: € 5,00/oseba,
•	hišni ljubljenčki (po predhodnem dogovoru):€ 15,00/dan,
•	otroška posteljica: € 10,00/dan,
•	dodatni dan: € 29,00.
opomba:
•	paket velja za dame nad 55 let in gospode nad 60 let,
•	minimalno bivanje 2 noči.
Simbioza (e-pismena) Slovenija je letošnji največji prostovoljski projekt, ki temelji na medgeneracijskem sodelovanju in ga bo med 17. in 21. oktobrom letos organiziral Zavod Ypsilon, zavod za medgenera-cijsko sodelovanje, ki združuje več kot 150 najbolj talentiranih in družbeno proaktivnih predstavnikov generacije Y med 20. in 30. letom starosti. V tem tednu bodo mladi prostovoljci na brezplačnih delavnicah po vsej Sloveniji predstavnike starejše generacije navduševali nad uporabo računalnika in interneta. Kot poudarjajo v Zavodu, je osrednji namen akcije omogočiti starejšim pozitivno izkušnjo z računalnikom. S tem želijo prispevati k višji ravni računalniške pismenosti med starejšimi v Sloveniji, saj kar 90 odstotkov prebivalcev, starejših od 65 let, še nikoli ni uporabilo računalnika oziroma interneta, kar je precej pod povprečjem EU. Evropska komisija je leto 2011 razglasila za evropsko leto pro-stovoljstva, leto 2012 pa za leto aktivnega staranja in medge-neracijske solidarnosti. V tem duhu so se v Zavodu Ypsilon tudi odločili, da prepletejo dve evropski leti in s tem naslovijo dve družbeno pomembni tematiki.
S projektom želijo nagovoriti 200 tisoč mladih in več kot
Foto: Črtomir Goznik
V Sloveniji kar 90 odstotkov prebivalcev, starejših od 65 let, še nikoli ni uporabilo računalnika oziroma interneta.
300 tisoč starejših, obenem pa mlade navdušiti za prosto-voljstvo, starejše pa spodbuditi, da se vključijo v vseživljenjsko učenje za večjo raven kakovosti svojega življenja. Projekt je namenjen vsem, ki se želijo naučiti računalniških in internetnih znanj. Posebej pa vabijo starejše, ki še niso imeli možnosti, da bi se naučili uporabe računalnika in interneta, pa tudi vsi tisti, ki so se z računalnikom že srečali, vendar želijo svoje znanje obnoviti ali izpopolniti. Starejši se lahko za izobraževanje prijavijo na več načinov. Tisti, ki so bolj e-pismeni, se lahko prijavijo na spletni strani www.simbi-oza.eu kar sami. Za pomoč pri prijavah pa bodo odprli vpisna mesta na fizičnih lokacijah, kjer bodo starejšim pri prijavah pomagali lokalni koordinatorji in
knjižničarji. Pomagajo pa jim lahko tudi vnuki in drugi sorodniki ter prijatelji. Generalni partner projekta je Združenje splošnih knjižnic, ki projekt omogoča z zagotavljanjem infrastrukture za izvedbo delavnic, z vodenjem lokalne koordinacije, s promocijo in javno podporo projekta, s postavitvijo informacijskih točk in vpisnih mest na svojih lokacijah. Zveza društev upokojencev pa bo kot glavni partner projekta skrbela za javno podporo projektu in za širjenje informacij o projektu med društvi upokojencev. V okviru projekta Simbioza bodo izvedli tudi poskusno e-opismenjevanje, ki se je začelo včeraj in bo na 17 različnih lokacijah potekalo do jutri, do 20. aprila.
RESORT BOLFENK Udobje in lokacija v objemu pohorskih gozdov, moderna in lokalna kulinarična ponudba, spa & wellness programi, pestra seminarska ponudba in ponudba team-building programov, športne aktivnosti, paint ball, strokovno in prijazno osebje ... vse to so sinonimi za Bolfenk - v udobju narave!
Resort Bolfenk se nahaja na 1050 metrih nadmorske višine, na vrhu Mariborskega Pohorja. Obkrožajo ga pisani pohorski gozdovi, ptičje petje in svež zrak. Poznan je po prepletanju pozitivne energije, veliko sončnih žarkov ter odlične lokalne in moderne kulinarične ponudbe. Tukaj ne boste našli mestnega vrveža, hitrega življenjskega tempa in vsakodnevnega stresa. Dostopnost do naselja je urejena z izvozom z avtoceste (Hoče, iz smeri Ljubljane ali Maribora) in lepo urejeno cesto, ki vas pripelje na sam vrh, kamor je v osmih minutah možno priti tudi s krožno kabinsko vzpenjačo (Radvanje), ki je od Bolfenka oddaljena le 150 metrov.
Naselje se ponaša s štirizvezdičnim hotelom Bolfenk, s trizvezdičnim hotelom Videc in s štirizvez-dičnim apartmajskim naseljem Bolfenk, ki vam skupno nudijo približno 800 ležišč. Vse sobe v hotelih in apartmajih so nadstandardno opremljene in vam ponujajo veliko udobja. V vseh apartmajih pa si boste lahko hladne dni ogreli s kaminom in se sprostili ob pogledu na mogočne gozdove, ki vas obkrožajo iz vseh strani.
V celotnem Resortu poleg nastanitvene ponudbe razpolagamo tudi s sedmimi seminarskimi dvoranami, opremljenimi z moderno avdio-vizualno opremo. Za vse, ki pa radi razvajate svoje telo in duha v savnah, masažah ali bazenu, bomo poskrbeli v gorskem wellness centru, ki je neposredno povezan s hotelom Bolfenk. V naselju vam je na voljo tudi veliko parkirišče, trgovinica z živili, pekarna in večnamensko igrišče za različne športne aktivnosti. S pestro dodatno ponudbo smo poskrbeli, da vam na vaših počitnicah nikoli ne bi bilo dolgčas. Svoj oddih boste lahko popestrili z jahanjem konjev, sprehodom po urejenih pohodniških poteh, nabiranjem energije na energetski poti skozi gozd ali kolesarjenjem po urejenih kolesarskih poteh. Preizkusili se boste lahko tudi na vadišču za golf in se sprostili ob veliki ponudbi animacijskih in adrenalinskih programov. Za najmlajše bomo poskrbeli v Bolfen-kovi pravljični vasici, ki se nahaja tik ob Resortu Bolfenk, kjer jih bodo pohorske pripovedke in pohorska pravljična bitja skozi igro, tematske delavnice in domišljijo brez meja popeljale v svet otroškega veselja.
Sladkorna bolezen - epidemija tretjega tisočletja
V Sloveniji ima sladkorno bolezen 125 tisoč ljudi ali skoraj sedem odstotkov odrasle populacije. Vsako leto na novo zboli okrog 4 tisoč ljudi. Na območju celotne EU pa je sladkornih bolnikov že več kot 30 milijonov ali več kot osem odstotkov odraslega prebivalstva.
Največ oziroma 90 odstotkov jih ima sladkorno bolezen tipa 2, pri čemer velja poudariti, da je prehrana pomemben dejavnik tveganja za nastanek sladkorne bolezni tipa 2, k čemur veliko prispevajo sodobne prehranjevalne navade z veliko energijsko goste hrane iz prečiščenih žit, obogatene s sladkorji, nasičenimi maščobami in soljo. Pri tem tipu bolezni je previsoka koncentracija krvnega sladkorja posledica dveh dejavnikov: okvare trebušne slinavke, ki izloča premalo inzulina, in oslabljenega učinka inzulina na telesna tkiva, predvsem mišičje in jetra. Pogosto se pojavlja tudi skupaj s previsokim krvnim tlakom in moteno presnovo maščob, zato je nujno sočasno zdravljenje previsokega krvnega sladkorja, tlaka in maščob. V zadnjem času so bile za zdra-
ki izboljša presnovo, ugodno vpliva na krvni sladkor, krvni tlak in krvne maščobe ter pomaga vzdrževati primerno telesno težo. Pri zdravljenju sladkorne bolezni pa je zelo pomembna tudi aktivna vloga bolnika, njegovo aktivno sodelovanje. Pri izobraževanju bolnikov o samooskrbi sladkorne bolezni imajo velik pomen tudi društva diabetikov, ki organizirajo različna izobraževalna srečanja in predavanja ter delavnice. Bolniki, izkušeni v samooskrbi sladkorne bolezni, lahko s svojim zgledom in znanjem pomagajo tudi novim bolnikom. Zelo pomembno
vlogo pri zdravljenju in obvladovanju sladkorne bolezni imajo tudi medicinske sestre. Z bolniki se srečajo ob ugotovitvi bolezni, ko jih prevzamejo skrb, žalost, zaskrbljenost, pri tem so jim močna psihološka opora. Predvsem pa bolnikom pomagajo, da bolezen lažje sprejmejo in da se jo naučijo obvladati, prav tako so nepogrešljiv pomočnik pri spreminjanju življenjskega sloga in izobraževanju o bolezni, naučijo pa jih tudi potrebnih veščin in uporabe zdravil ter vseh pripomočkov za zdravljenje sladkorne bolezni.
Foto: Črtomir Goznik
Pri izobraževanju o samooskrbi sladkorne bolezni imajo velik pomen tudi društva bolnikov, med temi je tudi ptujsko društvo diabetikov, ki sodi med najaktivnejše v državi.
vljenje sladkorne bolezni tipa 2 razvite povsem nove učinkovine, ki delujejo na inkretinski sistem, so med drugim povedali na nedavni okrogli mizi o sladkorni bolezni v Ljubljani. Pri sladkorni bolezni tipa 2 gre za več presnovnih motenj hkrati, ki delujejo v smeri kroničnih zapletov, kot so okvare malih žil oči in ledvic, živcev
in aterosklerotične srčno-žilne bolezni, zato je treba z ustreznimi ukrepi zdravljenja zagotoviti čim boljši nadzor ne samo nad krvnim sladkorjem, temveč tudi krvnim tlakom in maščobami v krvi ter telesno težo. Zato je še kako pomembno, da se v okviru celostne obravnave teži k ciljni vrednosti zdravljenja vsakega od
omenjenih dejavnikov. Na ta način se močno zmanjšajo tveganja za kronične zaplete sladkorne bolezni tipa 2, zmanjšajo pa se tudi tveganja za prezgodnjo smrt. Pri zdravljenju sladkorne bolezni je zelo pomemben zdrav način življenja. Ob uravnoteženi prehrani je velikega pomembna tudi redno gibanje,
Nekatere stvari so namenjene enkratni uporabi...
...tudi igle za vbrizgavanje insulina!
Izberite največkrat izbrane!* Igle NovoFine®
*po podatkih IMS za Slovenijo, MAT, november 2010
NovoFine® je zaščitena blagovna znamka v lasti družbe Novo Nordisk A/S, Danska. Podrobnejše informacije so na voljo pri: Novo Nordisk d.o.o. Šmartinska cesta 140 1000 Ljubljana T 01 585 1900 E info@novonordisk.si
S www.novonordisk.si ali www.novonordisk.com DIA/11/01, januar 2011
Vitamin D
V maščobi topen D-vitamin je ključnega pomena za pravilen razvoj, rast in ohranjanje zdravja od rojstva do smrti.
Njegova vloga pri ohranjanju zdravih, močnih kosti je že dolgo znana in dobro raziskana. D-vitamin je odgovoren za vzdrževanje nivoja kalcija v krvi v točno določeni koncentraciji. Le ta omogoča normalno delovanje mišičnih in živčnih celic. Če je v prehrani dovolj kalcija bo D-vitamin omogočil, da se bo iz tankega črevesja vsrkalo ravno toliko kalcija, kot ga potrebujemo. Če ne užijemo dovolj kalcija ali v telesu ni dovolj D-vitami-na, se bo kalcij izplavil iz kosti in kosti bodo postale krhke, razvila se bo osteoporoza.
Najpomembnejša nevarnost osteoporoze so padci, ki vodijo v osteoporo-zne zlome. D-vitamin preprečuje sarkopenijo, to je izgubo mišic nadlahti in stegen, ki jih uporabljamo, kadar se pri padcu skušamo ujeti. Tako D-vitamin preprečuje padce in posledično zlome.
Danes je znan pomen D-vitamina tudi pri številnih drugih boleznih. Vitamin D ima pomemben vpliv na imunski sistem. Zadostne količine D-vi-tamina so najboljša zaščita pred razvojem gripe. Nekateri znanstveniki poudarjajo, da nas D-vitamin v zadostni koncentraciji ščiti pred gripo enako kot cepivo. Dovolj D-vitamina zmanjšuje razvoj avtoimunih bolezni, kot so multipla skleroza, sladkorna bolezen tipa I in revmatoidni artritis. Veliko raziskav je potrdilo, da ljudje, ki imajo dovolj D-vitamina, redkeje zbolijo za nekaterimi oblikami raka, kot je rak debelega črevesja, dojke, prostate in druge oblike raka.
Tudi za zdravje srčno-žilnega sistema je D-vitamin pomemben. Dokazano pomaga uravnavati krvni pritisk. Danes potekajo študije, ki dokazujejo pomen D-vitamina pri zmanjševanju depresije.
D-vitamin nastaja v koži pod vplivom UVB-sončnih žarkov. V našem zmerno toplem pasu nastaja dovolj D-vitamina le od marca do oktobra. Če imate v tem obdobju izpostavljene soncu roke in obraz med enajsto uro dopoldne in četrto uro popoldne trikrat na teden po 15 minut, bo nastalo dovolj D-vitamina. Toda pozor, koža ne sme biti namazana z zaščitnim faktorjem. Zaradi nevarnosti razvoja kožnega raka pa nas dermatologi opozarjajo, naj se izogibamo soncu v teh urah. S prehrano praktično ne moremo dobiti dovolj D-vitamina. Največ ga najdemo v mastnih ribah severnih morij, nekaj ga je v jajčnem rumenjaku. Vendar pa bi za primeren vnos D-vitamina morali dnevno pojesti velik kos lososa, kar je praktično neizvedljivo. Tako so za D-vitamin najpomembnejši prehranski dodatki. In koliko D-vitamina potrebujemo. Za zaščito kosti potrebujemo dnevno 800-1000 mednarodnih enot D-vitamina, kar ustreza 20-25 mcg D-vi-tamina. Za dobro delovanje imunskega sistema, zmanjševanje raka in drugih bolezni pa svetujemo vnos 2000 mednarodnih enot dnevno. Lahko ga uživamo vsakodnevno ali enkrat tedensko v sedemkratni dnevni količini.
Ksenija Šelih Martinec, dr. med.
novo nordisk
novofines
Občutki štejejo
D vitamin nastaja pod vplivom UVB žarkov
Anketa v Centru starejših občanov Ormož
Odločitev za dom je vedno težka in vsak jo poskuša odložiti, dokler le gre. Če so razmere urejene, življenje v domačem okolju, v katerem so prebili večino svojega življenja, na starostnike ugodno vpliva. Najpogosteje se starostniki za dom odločijo, ko jim umrejo sorodniki, s katerimi so živeli, ali ko jih v to prisili bolezen. Življenje v domu pomeni spremembo v običajnem življenjskem ritmu, saj se je treba prilagoditi skupnosti. To pa je na stare dni težko. Vendar v primeru bolezni lahko kvalitetno in strokovno pomoč nudijo le v tovrstni instituciji. Pogosto pa je odločitev za dom težka tudi zaradi financ. Domovi namreč niso poceni in marsikdo si bivanja v njih ne more privoščiti. Kot so povedali na Skupnosti socialnih domov, je v Sloveniji trenutno 94 domov. Od tega jih je 54 državnih, ostali so zasebni, pet pa je posebnih domov. O čakalni dobi ne govorijo radi, saj je zelo različna. V severovzhodni Sloveniji in na Dolenjskem je mogoče dobiti namestitev v domu takoj. Na enoposteljno sobo v centru Ljubljane pa se lahko čaka
tudi več let. Zato veliko starostnikov odda prošnjo „na zalogo" in na skupnosti jih imajo kar 8000. Ocenjujejo pa, da je dejanskih potreb za okrog 1000 postelj. To sklepajo tudi po tem, ker čakajoči starostniki, ko jim sporočijo, da imajo prosto sobo za njih, odhod v dom še odložijo. Praviloma je mogoče najti namestitev v nekaj tednih ali mesecih. Oglasili smo se v Centru starejših občanov v Ormožu, kjer čakanja na sprejem skorajda ne poznajo, in povprašali stanovalce o njihovi zgodbi, ki jih je pripeljala v dom. Ivanka Jesih (81) iz Obreža: „Vsi rečemo, ko ne bom več mogel delati, grem v dom. A ko to pride, je malo drugače. Oba sinova sta precej daleč proč in sem ves čas vedela, da bom morala v dom, ko sama ne bom več zmogla. V domu sem bila zelo lepo sprejeta. Našla sem znanko iz Ormoža, s katero sva bili skupaj pet let. Žal je lani umrla. Jaz sem kar zdrava, le hodim težko zaradi artroze. Vodim domsko knjižnico, ki ima nad 1000 knjig. To me zelo veseli in drži pokonci." Marija Lukman (80) s Koga: „Ostala sem sama, najprej mi
Ivanka Jesih
je umrl mož, potem še sin, in ko sem zbolela, me je sin povabil živet k sebi v Ljutomer. Tam sem ostala leto dni. V tem času sem prestala vse potrebne operacije. Potem pa je sin našel službo v Avstriji, saj veste, da je pri nas težko. Zaradi vožnje si je najel stanovanje v Avstriji, jaz pa sem se odločila za dom. Zelo sem zadovoljna, imam vse, kar potrebujem, osebje je odlično."
Marija Jakopič (88) iz Dobrave: „Precej dolgo sem bila že vdova, živela sem sama. Sin živi na Ptuju in dokler sem bila zdrava, je še šlo. Ko pa sem zbolela, sem potrebo-
VARNO ZALEDJE ZA VAŠE DEPOZITE.
Svoje prihranke nam lahko povsem zaupate. UniCredit Bank je članica skupine UniCredit, ene največjih in najtrdnejših finančnih skupin v Evropi. Preverite našo pestro ponudbo depozitov in izberite najvarnejši način varčevanja. www.unicreditbank.si/depoziti
UniCredit Bank
vala pomoč tudi ponoči ali v vsakem trenutku in sin ni mogel več pomagati. Treba se je bilo odločiti za dom. Ni mi bilo hudo, bolj žalostna sta bila sin in vnukinja. Dobro sem se namerila, imam svojo sobo, pomagam v knjižnici in tudi sicer sem vedno zaposlena. Včasih je dan prekratek za vse. Osamljen tu ni nihče. Spoznala sem veliko novih ljudi in srečala znance, ki jih poznam od prej." Viktor Kovačec (52) iz Lešni-ce: „Pred 13 leti me je zadela kap. Ko sta mi umrla starša, pa nisem mogel živeti sam. Pri vsakodnevnem življenju za gibanje potrebujem invalidski voziček in pomoč. Prvih 14 dni mi je bilo še težko, potem pa sem se v domu dobro vživel, našel sem prijatelje in dejavnosti, ki me zanimajo." Frančiška Šegula (80) iz Podgorcev: „Dom mi je priporočala zdravnica, ker nisem zdrava. Tresem se, koleno me boli, težko hodim. Ob moji bolezni se ni bilo težko odločiti. Ko pa so prišli pome, mi je bilo kar težko oditi s hriba med vinogradi. V domu so me stanovalke prve dni malo zamotile in mi pokazale, kako tukaj živijo. V domu je nekaj zaposlenih iz Podgorcev, tako da imam stik z domačim krajem. Ni mi dolgčas, večkrat na teden imamo telovadbo, dihalne vaje, grem pa tudi na vaje za ravnotežje."
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Marija Jakopič
Foto: Viki Ivanuša
Viktor Kovačec
Foto: Viki Ivanuša
Frančiška Segula
"PRIVOŠČILA SEM SI RAZVAJANJE VNUKOV"
Z izjemno ponudbo dolgoročnih depozitov Nove KBM
sem oplemenitila denar, ki sem ga hranila doma. Ob vezavi 5.000 EUR sem v enem letu zaslužila kar 193,43 EUR in vnuke razveselila z izletom v zabaviščni park.
Za vezavo nad enim letom je fiksna obrestna mera 3,85 %. Za različne informativne Izračune obiščite spletno mesto www.nkbm.si/depoziti ali se oglasite v najbližji poslovalnici Nove KBM.
Na Potrčevi »gradijo« medgeneracijski center
Na svetu CS Center so se takoj ob pričetku novega mandata ob koncu lanskega leta dogovorili, da bo njihov osnovni cilj povezovati ljudi. Casi so takšni, da ljudje vseh generacij potrebujejo druženje, poudarja predsednica sveta CS Center Branka Bezeljak, potrebujejo pogovore, saj imajo izjemno veliko problemov in stisk. V ljudeh pa je na drugi strani nakopičenega veliko znanja, ki ga nimajo komu posredovati. Veliko ljudi je, ki potrebujejo zelo majhno pomoč, da bi jim kdo prisluhnil ali pa, da bi jih kdo usmeril na pravi naslov, pa se ne upajo izpostaviti. Žea skoraj desetletje je tako, da se ljudje zapirajo v svoje ozke kroge, materialne dobrine so bile predolgo na prvem mestu. Na vseh področjih življenja in dela se je preveč poudarjalo, da je sreča samo materialna. Napočil pa je čas, ko vsi potrebujejo druženje. V Društvu upokojencev Ptuj so se že nekaj let ukvarjali s tem, da je treba najprej vzpostaviti stike znotraj istih generacij, ko je človek starejši, se v bistvu govori o isti generaciji, čeprav je razpon tudi do 20 let, pri srednjih letih je ta razpon do 10 let, pri mladi generacijah pa od enega do pet let. V tem razponu se tudi ljudje povezujejo. Ko človek ostane sam ali zboli, je vezan na sosedsko in družinsko pomoč, družina pa zmeraj tudi vsega ne zmore. Zato je verjetno či-
sto spontano tudi v Evropi, ne samo v Sloveniji, nastajala ideja, da bi morali organizirati med-generacijske centre. Take velike stvari se navadno pojavijo pri neodvisnih organizacijah, pri prostovoljskih organizacijah ali v najširšem pomenu besede v civilni iniciativi. V ČS Center so se dogovorili, da svet te četrti ne bo deloval politično, temveč bodo delali po principih civilne iniciative, ker le tako je mogoče delovati, pravi Bezeljakova, da se prisluhne ljudem, njihovim željam, potrebam, da se pomagajo iskati rešitve. »Tudi mi v svetu delamo prostovoljno, odgovorni smo samo zaupanju ljudi, ki so za nas glasovali,« dodaja Bezeljakova. Zato se jim je zdelo prav, ker je v upravljanju ČS Center tudi zgradba na Potrčevi cesti 34 na Ptuju, Dom krajanov dr. Jožeta Potrča, kjer je Društvo upokojencev Ptuj že začelo idejo o medgeneracijskem centru, da se ta tudi realizira v zastavljeni vsebini. V zadnjem času so se uredile tudi kadrovske zadeve društva, zato je pričakovati, da se bo začeto delo nadaljevalo. Treba pa bo tudi urediti odnose med MO Ptuj in DU Ptuj, zlasti pa še vprašanje investicije v to zgradbo. Ta problem je treba reševati posebej, verjetno ne bi bilo prav, ker se pravno-formalno in birokratsko stvari zapletajo, da bi ta projekt moral zaradi tega zastati. Branka Bezeljak pravi, da se ne samo kot predsednica sveta ČS
Foto: Črtomir Goznik
Dom krajanov dr. Jožeta Potrča, kjer urejajo medgeneracijski center.
Center, temveč tudi osebno želi angažirati v tem procesu, ker se ji zdi škoda, če takšen center na Ptuju ne bi zaživel. Cilj takšnih centrov po Evropi in tudi v Sloveniji je, da se družijo vse generacije, da izmenjujejo izkušnje, da tudi mladi vedo, da bo v centru zagotovo nekdo iz njihove generacije ali kdo od starejših, ki bo znal prisluhniti njihovemu problemu. Vse več otrok doživlja izjemno hude stiske, ki jih nimajo s kom deliti, niti s svojimi vrstniki, bežijo v omamo; tudi v vandalsko obnašanje, ki je tarča najširše kritike, je pravzaprav posledica tega, ker jim, ko potrebujejo pomoč, nihče ne zna prisluhniti. Najlažje je reči, kakšna je danes naša mladina in nič narediti za to, da do tega ne bi prihajalo.
Na Ptuju je veliko ljudi, ki so strokovno podkovani, imajo
metodična znanja in so sicer srčni ljudje, ki bi znali zelo dobro mentorsko pomagati in delovati. V takih medgeneracijskih centrih je zelo pomembno tudi delovanje socialnih služb, predvsem na prostovoljni bazi. Ne nazadnje pa bo tak center, ko bo zaživel v celoti, potreboval tudi neke oblike koncesijskih dejavnosti za delo s starejšimi, za delo z mladimi, treba pa bo razmišljati tudi o tem, da bo treba nekaj ljudi v takih centrih tudi zaposliti, kot na primer upravnika. Veliko stvari pa se da narediti s prostovoljnim angažiranjem študentov določenih smeri, ki bodo skozi to delo tudi nabirali potrebne izkušnje, saj bo ob znanju za napredovanje v karieri v bodoče potrebno tudi družbeno koristno delo. Največ se da za seminarske in diplomske naloge naučiti na takšnih
področjih. Ne gre pa samo za psihosocialne programe, gre tudi za kulturne programe, tehnične, humanistične in druge programe.
Na pobudo regijske zveze društev upokojencev se je Branka Bezeljak udeležila več sestankov v zvezi z ustanovitvijo in delovanjem medgeneracijskih centrov. V Sloveniji že deluje nekaj zelo uspešnih tovrstnih centrov. Ptujski bi lahko bil v sklopu petih, ki v tem trenutku nastajajo. Od vseh teh petih ima ptujski veliko prednost, DU Ptuj je v ureditev zgradbe na Potrčevi cesti vložilo že precej denarja, zato se že lahko loti programa samega. Edini minimalni investicijski poseg bi bil, da se uredi paviljonska zgradba na dvorišču, kjer bi deloval dnevni center za druženje, delavnice, predavanja in tudi tečaje. Če bo le volja, da se rešijo problemi z vložkom v zgradbo, bo lahko ptujski medgeneracij-ski center v roku enega leta zelo dobro zaživel.
»Naša prva ideja je bila projekt Sosed sosedu, ker pa se je pojavila potreba po reševanju doma krajanov na Potrčevi, se je v ospredje postavil medge-neracijski center. Pobuda o projektu Sosed sosedu se je rodila že v prejšnjem mandatu. V letu 2011, ki je tudi leto prostovolj-stva, v Sloveniji bo od 19. maja do 25. maja potekal Festival pro-stovoljstva, pa bomo izvedli tudi ta projekt. K sodelovanju bomo
povabili vse ostale četrtne skupnosti v MO Ptuj in tudi vsa društva, da bi se medsebojno spoznali, predstavili programe, izmenjali izkušnje, da bi ljudje čim bolj spoznali njihovo delovanje in skozi to tudi možnosti, ki jim jih ponujajo, da rešijo svoje osebne stiske in probleme ter se tudi sami aktivno vključijo v delovanje tistih društev, ki so jim najbližja, v katerih bodo lahko izpolnjevali svoja pričakovanja in kakovostneje zaživeli. To so v glavnem organizacije, ki skrbijo za to, da se ljudje dobro počutijo, družijo med seboj, razvijajo svoje potenciale. Mladi bodo dobili priložnost, da ugotovijo, kaj je tisto, kar jih v življenju veseli in izpolnjuje, da se lahko učijo, starejši bodo svoja strokovna znanja delili naprej in pomagali od vrat do vrat sosedu, družini. To je zelo pomembno, mlade generacije, ki študirajo, je prav naša generacija naredila nebogljene s pretirano skrbjo zanje, tako ni redko, da gre mama z diplomantom na pogovor za službo. Mladi se danes več ne odločajo sami za smeri v poklicih, otrok pri trinajstih letih enostavno ni več sposoben iti sam na neko prostočasno dejavnost ali v šolo. To niso stvari, ki bile dobra popotnica za življenje naprej, mladim bodo lahko največ pomagali njihovi dedki in babice, ker jim znajo prisluhniti na nek drug način kot svojim otrokom,« je povedala Branka Bezeljak.
Kaj nam pomenijo živali?
Ko držiš v rokah to živo bitje, ko se zaveš njegove ljubkosti, začutiš utrip njegovega srca, vidiš, kako ti zaupa -takrat končno spoznaš, da smo si v sorodu. Takrat se veseliš življenja in o osamljenosti ni nobenega sledu.
Pam Brown, 1928
Človek si pri svojem bivanju na Zemlji deli planet z nešteto živalskimi vrstami. Z nekaterimi smo povezani globlje in bolj intenzivno, z drugimi pa na žalost le zaradi prehrambne verige, ki naj bi bila potrebna za preživetje določene skupine človeštva. Določene skupine pišem zato, ker se vedno bolj krepi vedenje in zavest ljudi, da to ni tako. Pogled na živali nam vedno zbuja asociacijo na nekaj lepega, nežnega, razvedri nas, razveseli nas. Tudi če smo slabe volje, polni negativnih misli, začnemo pozitivno razmišljati. Raznežimo se ob pogledu na nežne mladičke katerekoli živali, saj so prekrasni v svoji nebogljeno-
sti in svoji odvisnosti od mame. Iz ust se nam izvije vzdih zadovoljstva, misli se nam umirijo in uživamo ob pogledu na lepote, ki nam jih ponuja živalski svet. Lahko trdim, da ljudje, ki ne zaznajo lepot živalskega sveta oz. so indiferentni do živali, živijo prazno življenje, saj so nevede prikrajšani za pozitivne učinke, ki nam jih živali nudijo, če smo jih le pripravljeni in sposobni sprejeti.
Od živali, s katerimi smo povezani globlje in bolj intenzivno, je na prvem mestu vsekakor skupina tako imenovanih malih oz. hišnih živali. To so živali, s katerimi lahko med sobivanjem vzpostavimo zelo tesen stik. To pomeni, da jih vzljubimo, da postanejo neke vrste člani naše družine. Sem spadajo predvsem psi in mačke, tudi morski prašički, hrčki, papa-gajčki in ostali ptički, kunci in še bi lahko naštevali. Ko si prinesemo v družino majhno kepico, ki laja ali mijavka, se še ne zavedamo, da smo si prinesli najzvestejšega prijatelja oz. prijateljico, ki nas bo osrečeval
in navduševal vrsto let. Če imamo majhne otroke, jih bo kužek naučil odgovornega ravnanja, saj prevzamejo del skrbi za hranjenje, sprehode in ostalo. Naučijo se stika z živim bitjem, za katerega morajo tudi skrbeti. Vsem članom družine bo nova pridobitev prinesla več sprehodov v naravi, več gibanja, sprehajanja. Kužek ali muca v hiši pomeni več smeha, pogovarjanja in dogovarjanja v domačem krogu. Ko prihajamo domov utrujeni od službe in celodnev-
nih naporov, dostikrat slabe volje, nas pričaka veselo bitje, ki se nas neizmerno veseli, maha z repom, se kotali po tleh in nas s tem razvedri, razveseli in notranje pomiri. Zdrav pes ni nikoli slabe volje, ne kuha zamere in je vedno pripravljen razveseliti člane svoje družine. Tudi če ga skregamo in se neupravičeno jezimo na njega, nam je takoj pripravljen oprostiti in se v trenutku veseliti naše ponovne naklonjenosti. Muca je po obnašanju drugačna od psa in s
Foto: Črtomir Goznik
Živali imajo zelo pozitiven vpliv na starejše
svojo umirjenostjo, predenjem, željo po božanju prav tako deluje pomirjujoče na družinske člane. Tudi hrčki in morski prašički nas s svojimi vragolijami spravijo v dobro voljo in razpoloženje. Prav tako se najrazličnejši papagaji, kanarčki in ostali pernati prijatelji trudijo, da nam popestrijo dneve in počutje. Nekatere vrste papig lahko postanejo naši pravi sogovorniki. Izrazit vpliv na kvaliteto življenja imajo male domače živali pri starejših ljudeh. Psiček jim pomeni motivacijo in obvezo za sprehode, za gibanje, ki ohranja vitalnost in krepi duha. V dolgih uricah osamljenosti je kužek edini prijatelj in sogovornik. Vpliv na umsko in telesno vitalnost je velik. Terapijo z živalmi uporabljajo v domovih za ostarele v tujini in tudi pri nas vedno bolj, saj se zavedajo zelo pozitivnega vpliva na starejše.
V dobi pehanja za materialnimi dobrinami, zaslužkom, razkošnimi počitnicami, dragimi potovanji in ostalimi dostikrat neuresničljivimi cilji nam ljube-
zen do živali in sobivanje z njimi nadomesti marsikatero neizpolnjeno željo in napolni srce s toplino in srečo. Živali nam iskreno vračajo našo naklonjenost v smislu veselja, razigranosti, zvestobe. Z njimi lažje prenašamo stresne situacije, žalost, strah. Rade nas imajo ne glede na našo uspešnost, ne glede na naš izgled, ali smo mladi ali stari, revni ali bogati, svetlopolti ali temnopolti, ne glede na versko pripadnost. Skratka, nudijo nam veliko več, kot se da opisati z besedami. To lahko razume samo tisti, ki je občutil in čuti zvestobo in toplino živalske duše. Ostali imajo možnost, da to poizkusijo.
Emil Senčar
Dolgočasen dan, žalosten, poln razočaranj -a nenadoma se ti zazdi, da se je nebo razjasnilo, ko ti v naročje plane droben kosmatinček in ti pove, kako zelo je vesel, ker si spet doma. Pam Brown, 1928
Kung fu klub Ptuj m DP v K-1
Dva naslova za Ptujčane
Ekipa Kung fu kluba Ptuj je tekmovala na finalu državnega prvenstva v K-1 rules in Kick lightu v Brežicah. V organizaciji TBK Brežice in KBZ Slovenije so na tekmovanju nastopili Bojan Kujavec, Tomi Hojnik, Sergej Šešerko, Adnan Hasana-gic in Mitja Potrč ter dosegli odlične rezultate. Na turnirju je sodelovalo 175 tekmovalcev iz 25 klubov.
Ptujčani so v kick lightu osvojili štiri medalje. Državni naslov je v kategoriji do 69 kilogramov pripadel Tomiju Hojniku, drugi je bil v kategoriji do 74 kilogramov Sergej Šešerko in tretji v kategoriji do 94 kilogramov Adnan Hasanagič. Prav tako tretji je bil tudi Mitja Potrč, ki je v odlični borbi v polfinalu izgubil s svetovnim prvakom v kikboksu in taek-wondoju Redžom Ljutičem. Velik uspeh pa je z naslovom
državnega prvaka v K-1 rules osvojil član Kung fu kluba Ptuj Bojan Kujavec (op. p. - pri K-1 rules so dovoljeni vsi udarci z rokami, nogami + kolena s polnim kontaktom).
Za poslastico večera je poskrbel Kujavec, ki se je boril na K-1 Gala večeru, ko so potekale finalne borbe po pravilih K-1 in profesionalni dvoboji, skupaj z znanimi borci tipa Miran Fabijan, Jasmin Bečirovič, S. Petje, Di Marco ... Takoj na začetku prve runde je nasprotniku vsilil svoj način borbe in po seriji močnih ročnih udarcev in low kickov je sledila »kanonada« udarcev s koleni. Vsega je bilo konec v slabe pol minute prve runde dvoboja. Bojan Kujavec, zmagovalec s TKO, je tako postal državni prvak v K-1 rules v kategoriji do 67 kg.
David Breznik
Bojan Kujovec (Kung fu klub Ptuj, desno)
Strelstvo m VK
Alojz Rausl v odlični strelski formi
Po koncu sezone z zračnim orožjem se je že začelo aktivno tekmova l-no nastopanje strelcev na zunanjih odprtih streliščih. V ligi s pištolo in revolverjem velikega kalibra (VK), ki se je v letošnjem letu zaradi močnejše mednarodne udeležbe preimenovala v mednarodno ligo VKPR, pa se bodo znova preizkušali tudi ptujski strelci.
Na prvem otvoritvenem turnirju, ki je bil v Rečici pri Laškem, je sezono z najboljšim nastopom med Ptujčani odprl njihov najbolj izkušeni strelec Alojz Raušl, ki je s pištolo dosegel dobrih 183 krogov in se v močni konkurenci 65 nastopajočih strelcev uvrstil na zavidljivo 14. mesto, zelo solidno pa se je odrezala tudi Majda Raušl, ki je s 176 krogi osvojila 32. mesto. Druga dva ptujska strelca, Ivan Erenda in Alojz Kelc, ki sta se ekipi pridružila šele pred dobrim letom, pa še nabirata potrebno kilometrino, na začetku sezone pa sta s 153 krogi osvojila 56. in 57. mesto. Posamično zmago je s 191 krogi slavil strelec Policista Štefan Gajšek, v ekipnem seštevku je bila najboljša mariborska tretja ekipa Policist s 558 krogi, Ptujčani pa so s 489 krogi osvojili 16. mesto. Uspešnejši pa so bili ptujski strelci ekipno v disciplini revolverja, kjer so s 531 krogi osvojili 12. mesto, zmagala pa je znova tretja ekipa Policista s 565 krogi. Med posamezniki sta se oče in hči Raušl s 181 krogi uvrstila na 26. oziroma 24. mesto, zelo dobro pa se je odrezal tudi Ivan Erenda, ki je s 180 krogi osvojil 30. mesto, Alojz Kelc je s 170 krogi pristal na 43. mestu, zmago pa je slavil domačin Nenad Vignjevič iz Rečice s 191 krogi.
Na drugem turnirju sezone, ki je potekal v avstrijskem Jagerbergu, pa je Ptujčan Alojz Raušl znova navdušil, saj je s 186 krogi v disciplini revolverja dosegel kar 16. rezultat dne-
Foto: Simeon Gönc
Alojz Raušl je na začetku sezone in s 14. ter 16. mestom dosegel dve odlični uvrstitvi.
va, priključka k najboljšim pa tokrat niso našli ostali ptujski strelci, Alojz Kelc, Ivan Erenda in Borut Sagadin, ki so s 171, 166 in 155 krogi osvojili 42., 45. in 55. mesto. Med posamezniki je zmagal Celjan Slavko Frece s 192 krogi, v ekipni razvrstitvi pa je bila najboljša prav tako celjska ekipa Tehnovara, ki je dosegla 567 krogov, Ptujčani pa so s 523 krogi osvojili 11. mesto. S pištolo so bili Raušl, Kelc, Sagadin in Erenda s 169, 165, 163 in 160 krogi uvrščeni v drugo polovico posameznikov, zmagala pa je Rebeka Fakin iz Trbovelj s 191 krogi in s tem nastopom še najbolj presenetila vse svoje moške kolege. V ekipni razvrstitvi so Ptujčani izboljšali dosežek s prvega turnirja in se s 497 krogi uvrstili na 14. mesto, enak dosežek kot na prvem turnirju pa je uspel ekipi Policist, ki je znova slavila.
Simeon Gonc
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Marin 3. na VN Šenčurja in v Vrsarju
VN Šenčurja
Kolesarji Perutnine Ptuj nadaljujejo z odličnimi rezultati. Na sobotni dirki na Gorenjskem sicer niso slavili, toda tudi 3. mesto izkušenega Mateja Marina je v izredno močni konkurenci izjemen rezultat. Dirko po gorenjskem mestecu Šenčur je dobil Jure Zrimšek iz kranjske Save, drugi je bil Ptuj-čan v dresu Adrie Mobila Mitja Mahorič.
Kriterij Šenčurja, imenovan VN Šenčurja, je tradicionalna preizkušnja, ki pomeni uverturo v kolesarsko sezono v Sloveniji. Na njej se zberejo tako rekoč vse najboljše domače ekipe (tako je bilo tudi letos), dodatno pa je v soboto dirko začinil še nastop »legionarja«, sicer člana švicarsko-kazah-stanske Astane in aktualnega državnega prvaka Gorazda Štanglja. Trasa dirke je bila sicer dolga 65 km, že od samega
Rezultati kriterija, člani (65 km):
1.	Jure Zrimšek (Sava)
2.	Mitja Mahorič (Adria Mobil)
3.	Matej Marin (Perutnina Ptuj)
4.	Vladimir Kerkez (Sava)
5.	Gregor Gazvoda (Perutnina Ptuj)
6.	Marco Haller (Adria Mobil)
7.	Matej Mugerli (Perutnina Ptuj)
fJJmes *tour
a Ptuj
Najboljša trojica na dirki v Vrsarju: Matija Kvasina, Vladimir Kerkez in Matej Marin.
Foto: Marjan Keiner
začetka pa so se neprestano vrstili poskusi pobega. Dirko so po svojih notah najbolje kreirali kolesarji Save, vendar je treba pohvaliti tudi izjemno delo ptujskih kolesarjev, ki so letošnji odlični beri dodali nov uspeh, svoj doprinos Marinovemu 3. mestu pa sta dodala tudi Gazvoda, ki je bil na koncu 5., in Mugerli, ki je osvojil 7. mesto. Letošnji kriterij je bil
Matej Marin (KK Perutnina Ptuj)
Foto: Marjan Keiner
izredno hiter in selektiven, saj je dirko končalo manj kot polovica kolesarjev, ki so bili na startu.
»Limes tour« v Vrsarju
Dan po dirki v Šenčurju so se Ptujčani udeležili dirke v hrvaški Istri, kjer je potekal »2. Trofej Maistre - »Limes tour«. Tudi na tej dirki, ki jo je priredil hrvaški klub Loborika, so nastopili vsi slovenski klubi z izjemo Adrie Mobila. Na progi, ki je bila dolga 147 km s startom in ciljem v Vrsarju, so že po dvajsetem kilometru pobegnili štirje kolesarji, med njimi je bil tudi Rezman iz ptujskega kluba. Ta skupinica je bila ujeta nekje na 70 km in tako se je vse začelo praktično znova. Kmalu zatem je pobegnilo 11 kolesarjev, med katerimi sta bila dva člana Perutnine Ptuj, Marin ter Rakuša. Po nekaj kilometrih vožnje se je ustvarila skupinica, v kateri so v ospredju ostali le še Kvasina (Loborika), Ker-
kez (Sava) in Marin. Na vzponu na Vižinado, cca. 40 km do cilja, sta napadla Kvasina in Ker-kez, Marin pa je na vrhu vzpona zaostajal 20 sekund. Nato se je prednost nekaj časa še povečevala, v samem zaključku pa se je začela topiti, toda za kaj več kot sicer odlično 3. mesto je bilo prepozno. Tako je slavil Kerkez pred Kvasino, Marin je bil tretji, glavnina pa je zaostala skoraj štiri minute.
Barve ptujskih kolesarjev so v soboto na VN Šenčurja in v nedeljo v hrvaškem Vrsarju »2. Trofej Maistre - Limes tour« zastopali: Dejan Bajt, Tomaž Bauman, Gregor Gazvoda, Jure Golčer, Jan Kresnik, Matej Marin, Matej Mugerli, Luka Raku-ša, Boštjan Rezman in Robert Vrečer.
tp
Rezultati dirke, Vrsar (147 km):
1.	Vladimir Kerkez (Sava)
2.	Matija Kvasina (Loborika)
3.	Matej Marin (Perutnina Ptuj)
Namizni tenis m 1. SNTL (m, ž)
Pavič in Piljak presenetila Sobočane
Igralci NTK Ptuj so gostovali v Murski Soboti, kjer so presenetljivo ugnali domačo Soboto, sicer četrtouvrščeno ekipo v 1. ligi. Dvoboj je bil zelo zanimiv in razburljiv, saj so se kar štirje dvoboji končali po petem odigranem nizu.
Pri tem so imeli več sreče in zbranosti igralci iz Ptuja, ki so tako slavili tri zmage. Sicer pa je bil prvi igralec tega dvoboja Danilo Piljak, ki je opravil z vsemi tremi domačimi igralci, dve točki pa je dodal izkušeni Bojan Pavič. Pri rezultatu
Foto: Črtomir Goznik
Danilo Piljak (NTK Ptuj)
3:3 sta zmagi Danila Piljaka in Bojana Paviča tudi odločili zmagovalca. Z dvema osvojenima točkama so se Ptujčani izenačili z ekipo iz Velenja, za Sobočani pa zaostajajo le še za dve točki.
Pri dekletih se še vedno pozna nenastopanje poškodovane reprezentantke Vesne Roj-ko - brez njenih točk ptujska ekipa težko prihaja do točk. Tako je bilo tudi v soboto, ko so Ptujčanke gostile ekipo Ljubljane. Dve zmagi Ivane Zere in ena Vesne Terbuc je bilo premalo, da bi se lahko ugnalo tekmice iz Ljubljane, sicer kon-kurentke za četrto mesto.
1. SNTL (m) -liga za prvaka
REZULTATI 17. KROGA: Sobota -Ptuj 3:5, Tempo Velenje - Finea Maribor 0:5, Krka - Kema Puconci 3:5.
1.	FINEA MARIBOR	17	16	1	32
2.	KEMA PUCOMCI	17	15	2	30
3.	KRKA	17	13	4	26
4.	SOBOTA	17	7	10	14
5.	TEMPO VELENJE 17 6 11 12
6.	PTUJ	17 6 11 12
SOBOTA - PTUJ 3:5
Horvat - Pavič 3:2, Kocucan -Krušič 3:0, Roudi - Piljak 2:3, Kocuvan - Pavič 2:3, Horvat - Piljak 1:3, Roudi - Krušič 3:0, Kocuvan - Piljak 1:3, Roudi - Pavič 2:3.
1. SNTL (ž) -liga za prvaka
REZULTATI 17. KROGA: Ptuj - Ljubljana 3:5, Logatec . Muta 5:2, Arri-goni Izola - Fužinar Interdiskont 0:5.
1.	FUŽINAR INTERDISKONT 17 17 0 34
2.	LOGATEC	17 11 6 22
3.	ARRIGONI IZOLA 17 11 6 22
4.	LJUBLJANA	17 9 8 18
5.	PTUJ	17 8 9 16
6.	MUTA	17 5 12 10
PTUJ - LJUBLJANA 3:5
Bezjak - Maloku 0:3, Zera - Kum-še 3:0, Terbuc - Lužar 0:3, Zera -Maloku 3:1, Bezjak - Lužar 0:3, Terbuc - Kumše 3:0, Zera - Lužar 0:3, Terbuc - Maloku 2:3
Danilo Klajnšek
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, MNZ Ptuj
Stojnčani že v mirnejših vodah
■ v-ai
3. SNL - vzhod
Nogometaši iz Stojncev so še četrtič zapored zmagali; tokrat so v sami končnici tekme uspeli streti odpor tekmecev iz Zreč. S to zmago so se na prvenstveni razpredelnici dvignili že na 9. mesto. Če bodo nogometaši Stojncev nadaljevali v takšnem tempu, potem se lahko povzpnejo še kakšno mesto višje, saj so razlike do šestega mesta majhne. V Slovenski Bistrici domači nogometaši niso 'potrdili' točk iz Veržeja, saj so klonili proti močnemu Simerju šampionu. V borbi za obstanek MU Šentjur in AHA EMMI Bistrica vedno bolj zaostajata za tekmeci. Vodilni Odranci pod vodstvom Štefana Škaperja še naprej suvereno korakajo proti naslovu prvaka.
REZULTATI 18. KROGA: Stojnci -Zreče 1:0 (0:0), AHA EMMII Bistrica
-	Simer šampion 0:4 (0:2), Kovinar Štore - Dravograd 0:2 (0:1), Paloma
-	Grad 0:0, Tromejnik G Kalamar -Tehnostroj Veržej 1:0 (0:0), Odranci
-	MU Šentjur 4:0 (2:0), Čarda - Ma-lečnik 1:1 (0:1).
1.	ODRANCI 18 14 2 2 48:20 44
2.	SIMER ŠAMP. 18 11 4 3 47:18 37
3.	KOVINAR ŠTORE 18 10 3 5 34:26 33
4.	TROMEJNIK 18 9 4 5 30:22 31
5.	ČARDA 18 7 6 5 25:23 27
6.	K. DRAVOGRAD 18 7 4 7 29:34 25
7.	GRAD	18 6 6 6 26:28 24
8.	MALEČNIK 18 7 3 8 25:28 24
9.	STOJNCI 18 6 3 9 24:31 21
10.	ZREČE 18 5 5 8 15:20 20
11.	PALOMA 18 5 4 9 17:28 19
12.	TEH. VERŽEJ 18 6 1 11 28:43 19
13.	A. E. BISTRICA 18 4 4 10 29:35 16
14.	MU ŠENTJUR 18 3 3 12 18:41 12
STOJNCI - ZREČE 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Fridauer (73) STOJNCI: Simonič, Fridauer, Golob, Janžekovič, Milošič, Topolovec, Kokot, Gajšek (od 62. S. Meznarič), Horvat, Mikulec (od 84. Roškar), P. Meznarič (od 62. Klinger). Trener: Boris Klinger.
AHA EMMI BISTRICA -SIMER ŠAMPION 0:4 (0:2)
STRELCI: 0:1 Kožar (16), 0:2 Žagar (30), 0:3 Kožar (59), 0:4 Lesko-var(67)
AHA EMMI BISTRICA: J. Stegne, Modrič, Levart, Danilovič (od 46. Lu-kič), Novak, Korošec, Mlinar, Dragič (od 63. Jelenko), Obrovnik (od 46. Ir-šič), A. Stegne, Hren. Trener: Mladen Dabanovič.
Štajerska liga:
ZAVA Gerečja vas ugnala Boč
Vodeče moštvo Zavrča je za odmevno pokalno zmago proti Aluminiju očitno porabilo veliko energije, zato so se morali za zmago proti nogometašem iz Limbuša precej potruditi. Po prvem delu je bil rezultat še izenačen, na začetku drugega dela pa je trener Emeršič opravil nekaj menjav, Murat pa je hitro dosegel edini gol na tekmi. Po dolgem času so zmagali tudi nogometaši iz Gerečje vasi, in sicer v Poljčanah ter se končno premaknili iz zadnjega mesta na prvenstveni razpredelnici. Poraz so na gostovanju v Rušah doživeli nogometaši iz Podvincev, ponovno pa so bili neuspešni Ormožani, ki so doma izgubili proti tretji Pesnici. Borba za obstanek bo zagotovo zanimiva do zadnjih krogov, saj so razlike majhne.
REZULTATI 18. KROGA: Zavrč
-	Marles hiše 1:0 (0:0), Boč Polj-čane - Zava Gerečja vas 1:2 (0:0), Pohorje - Podvinci Betonarna Kuhar 2:0 (1:0), Carrera Optyl Ormož - Teh-notim Pesnica 0:3 (0:2), Koroške Gradnje - Mons Claudius 5:1 (3:1), Peca - GOV Gradnje Rogaška 3:0 (1:0), Šmarje pri Jelšah - Šoštanj 2:3 (2:1).
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši ZAVA Gerečje vasi (na sliki kapetan Aleš Gerečnik) so se z zmago proti Boču rešili zadnjega mesta.
1.	ZAVRČ
2.	ŠOŠTANJ
3.	TEH. PESNICA
4.	ŠMARJE PRI J.
5.	POHORJE
6.	MARLES HIŠE
7.	PECA
8.	BOČ POLJČANE 18
9.	GIC ROGAŠKA 18
10.	KOROŠKE G. 18
11.	PODVINCI - 1 18
12.	C. O. ORMOŽ 18
13.	ZAVA GER. VAS 18
14.	MONS CLAUD. 18
17	1
14	1 11 2
9	4
9	4 8 0
5	4
5	5
6	2 5	4 5	3 4	5
0	68:12	52	1:4, Bukovci	- Skorba 4:0.					
3	62:25	43	1. SREDIŠČE	14 11		1	2	35:15	34
5	38:21	35	2. BUKOVCI	14	8	2	4	28:19	26
5	46:26	31	3. GORIŠNICA	14	7	4	3	26:18	25
5	41:31	31	4. SKORBA	14	7	3	4	32:21	24
10	27:39	24	5. OPLOTNICA	14	6	6	2	21:13	24
8	23:28	22	6. HAJDINA	14	7	2	5	27:17	23
8	29:37	20	7. APAČE	14	6	3	5	27:19	21
10	23:38	20	8. LOVRENC	14	6	3	5	23:17	21
9	26:36	19	9. VIDEM	14	4	3	7	17:26	15
10	28:38	17	10. DORNAVA	14	3	0	11	20:34	9
9	19:36	17	11. ROGOZNICA	14	2	3	9	18:35	9
11	19:43	13	12. PRAGERSKO -2 14		2	0 12		10:50	6
12	17:56	12							
			OPLOTNICA -		ROGOZNICA 0:0				
ZAVRČ - MATLES HIŠE 1:0
STRELEC: 1:0 Murat (47) ZAVRČ: Sagadin, Vinkovič (od 46. Gabrovec), Lenart, Murko, Rumež, Kuserbanj (od 85. Fruk), Darmopil, Čeh, Šnajder (od 46. Fridl), Antolič (od 46. Marinič), Murat. Trener: Miran Emeršič.
CARRERA OPTYL ORMOŽ - TEHNOTIM PESNICA 0:3 (0:2)
STRELCI: 0:1 Vajs (23), 0:2 Budič (41), 0:3 Ivanič (85)
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Šnajder, Novak, Štiberc, Zorman, Piberč-nik, Krajnc (od 46. Zadravec), Kolarič (od 90. Podgorelec), Fijavž, Druzovič, Strmšek (od 77. Kuhar), Panič. Trener: Aleš Jurčec.
POHORJE - PODVINCI BETONARNA KUHAR 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Cehtl (34), 2:0 La-dinek (61) PODVINCI BETONARNA KUHAR:
Vesenjak, Šebela, Lah, Bratec (od 85. Novak), Belšak (od 67. Haupt-man), K. Brumen, R. Petrovič, D. Petrovič, Toplak, Juršek (od 57. Po-žegar), D. Brumen (od 64. Mulej). Trener: Miran Ljubec.
BOČ POLJČANE - ZAVA GEREČJA VAS 1:2 (0:0)
STRELCI: 0:1 Gerečnik (62, z 11 m), 0:2 Ozim (69), 1:2 Šket (74)
ZAVA GEREČJA VAS: Zupanič, Šešo, Vrabl, Horvat, Lešnik, Gereč-nik, Draškovič, Čeh (od 89. Šmigoc), Kokot, Hertiš (od 42. Sagadin), Ozim. Trener: Ivan Ornik.
1. liga MNZ Ptuj: le
še boj za drugo mesto
REZULTATI 14. KROGA: Oplotnica
-	Rogoznica 0:0, Apače - Pragersko 3:0, Lovrenc - Videm 0:2, Gorišnica
-	Hajdina 3:3, Dornava - Središče
APAČE - PRAGERSKO 3:0 (2:0) STRELCA: 1:0 Predikaka (23), 2:0 Predikaka (29), 3:0 Mlakar (32) LOVRENC - VIDEM 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Kokol (31), 0:2 Fridauer (85. z 11 m)
BUKOVCI - SKORBA 4:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Zorko (34), 2:0 Habrun (63), 3:0 Strelec (78), 4:0 Bez-jak (89)
DORNAVA - SREDIŠČE 1:4 (1:2) STRELCI: 0:1 Ivanuša (29), 0:2 Habjanič (34), 1:2 Šuen (35), 1:3 Lesjak (81), 1:4 Borko (84)
2. liga MNZ Ptuj:
učinkovita Grajena
REZULTATI 14. KROGA: Podvinci Agrocenter Ptuj - Cirkulane 1:0, Markovci - Leskovec 2:0, Tržec -Podlehnik 2:0, Zgornja Polskava - Spodnja Polskava 0:0, Makole -Slovenja vas 3:0 b.b., Grajena - Haj-doše 6:2.
1.	MAKOLE 14 12 0 2 41:13 35
2.	TRŽEC 14 10 1 3 41:11 31
3.	PODVINCI A. P. 14 10 0 4 47:21 30
4.	GRAJENA 14 9 2 3 46:24 29
5.	MARKOVCI 14 9 0 5 32:30 27
6.	PODLEHNIK 14 5 3 5 26:17 18
7.	CIRKULANE 14 5 3 6 22:27 18
8.	ZG. POLSKAVA 14 4 5 5 19:32 17
9.	LESKOVEC 14 5 2 7 19:34 17
10.	SLOVENJA VAS 14 2 3 9 13:26 9
11.	HAJDOŠE 14 1 2 11 15:44 5
12.	SP. POLSKAVA 14 0 3 11 16:45 3 MARKOVCI - LESKOVEC 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Petrovič (14), 2:0
Horvat (69)
PODVINCI AGROCENTER PTUJ -CIRKULANE 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Dokl (81) TRŽEC - PODLEHNIK 2:0 (0:0) STRELCA: 1:0 Vinko (77), 2:0 Emeršič (87)
ZGORNJA POLSKAVA - SPODNJA POLSKAVA 0:0
MAKOLE - SLOVENJA VAS 3:0 b.b.
Veteranske lige MNZ Ptuj
VETERANI 35 - ZAHOD REZULTATI 9. KROGA: Hajdina
-	Pragersko 2:1, Polskava - Mons Claudius 4:2, Lovrenc - Boč 1:1, Pohorje Oplotnica - Podlehnik 1:0.
1.	POHORJE OPL. 9 6 1 2 26:11 19
2.	POLSKAVA 9 6 12 14:9 19
3.	MONS CLAUD. 9 5 2 2 19:12 17
4.	PRAGERSKO 9 4 14 19:13 13
5.	HAJDINA 9 3 1 5 13:24 10
6.	BOČ -1 9 3 1 5 13:16 9
7.	PODLEHNIK 9 2 1 6 9:15 7
8.	LOVRENC 8 1 4 4 7:20 7 VETERANI 35 - VZHOD REZULTATI 9. KROGA: Dornava
-	Borovci 5:2, Prepolje - Drava Ptuj 2:7, Skorba - Grajena 3:1, Videm -Bukovci 9:0.
1.	DRAVA PTUJ 9 7 1 1 44:13 22
2.	SKORBA 9 7 0 2 46:14 21
3.	DORNAVA 9 7 0 2 30:10 21
4.	VIDEM 9 5 2 2 30:14 17
5.	GRAJENA 9 2 2 5 14:26 8
6.	BUKOVCI 9 2 1 6 10:47 7
7.	PREPOLJE -2 9 2 0 7 9:26 6
8.	BOROVCI 9 1 0 8 14:47 3 VETERANI 40
REZULTATI 9. KROGA: Ormož -Zgornja Polskava 3:2, Tržec - Pod-vinci 2:2, Markovci - Gorišnica 0:0, Leskovec - Apače 0:2.
1.	MARKOVCI	9	6	1 2 24:6	19
2.	ZG. POLSKAVA	9	5	3	1 20:9	18
3.	GORIŠNICA	9	4	2	3	14:11	14
4.	ORMOŽ	9	4	1 4	16:17	13
5.	TRŽEC	9	2	4	3	15:25	10
6.	LESKOVEC	9	2	3	4	15:14	9
7.	PODVINCI	9	2	2	5	12:19	8
8.	APAČE	9	2	2	5	13:28	8
Danilo Klajnšek
Nogomet • 1. SŽNL
Nogometašice nadaljujejo tekmovanje v dveh skupinah. V ligi od petega do osmega mesta so nogometašice Dornave doma visoko izgubile proti Pomurju, čeprav so ob polčasu le minimalno zaostajale: po hitrem vodstvu gostij so domačinke preko Martine Potrč celo izenačile. V drugem polčasu so bile gostje boljše in predvsem strelsko razpoložene.
Liga za prvaka
REZULTATA 15. KROGA: HV TOUR Slovenj Gradec - Krka 1:2 (1:1), Jev-nica - Rudar Škale 1:1 (0:0).
1.	KRKA	15	14	1	0	79:4	43
2.	RUDAR ŠKALE 15	9	4	2	46:14	31
3.	JEVNICA	15	9	3	3	49:23	30
4.	HV TOUR	15	9	0	6	48:20	27
Liga od 5. do 8. mesta
REZULTATA 15. KROGA: Dornava
- Pomurje Beltinci 2:8 (1:2), Veleso-vo Kamen Jerič - Maribor 1:4 (0:3).
1.	POM. BELTINCI	15	7	2	6	58:31	23
2.	MARIBOR	15	4	1	10	26:39	13
3.	VELESOVO K. J.	15	1	1	13	10:106	4
4.	DORNAVA	15	0	2	13	12:91	2
DORNAVA - POMURJE BELTINCI 2:8 (1:2)
STRELKI ZA DORNAVO: Martina Potrč v 29. in Katja Nežmah v 73. minuti.
DORNAVA: Alenka Murko, Patri-cija Golob, Lucija Hameršak (od 58. Maja Skaza), Mateja Arnuš, Saša Ljubec, Martina Potrč, Daša Veličk-ovič (od 72. Teja Šmintič), Gabrijela Milec (od 57. Jana Mohorko), Katja Nežmah, Nina Podhostnik, Saša Fras. Trener: Mitja Serdinšek.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet • Pokal Hervis
PARA POLFINALA: sreda, 20. 4, ob 17.00: Interblock - Domžale; ob 20.00: Luka Koper - Maribor. Povratni tekmi bosta 26. 4.
Odbojka • Jasna Zajšek
Dajmo priložnost mladim
Ekipo ženskega Odbojkarskega kluba AC Prstec Ptuj je v članski konkurenci letos kot trenerka vodila bivša igralka Jasna Zajšek. Ta je imela v ekipi nekaj izkušenih posameznic, ki so bile nosilke igre, in veliko mladih talentiranih igralk, ki so iskale svoje priložnosti za igranje. Predvsem v prvem delu so jih tudi dobile, medtem ko je v drugem delu Zajškova v glavnem zaupala udarni šesterici, kakšna posameznica pa je vskočila za nekaj točk. Ptujčan-ke so skozi celotno prvenstvo igrale dobro in osvojile končno 3. mesto v 3. ligi. Ne glede na tihe želje po napredovanju v višji razred tekmovanja je definitivno bolje, da si mlade igralke še kakšno leto nabirajo izkušnje v tretji ligi in nato skočijo višje. O skokih in padcih v igri ter o tekmovalni sezoni 2010/2011 smo se pogovarjali z mlado trenerko.
počasi gradimo ekipo za prihodnost.«
Že v tej tekmovalni sezoni ste dali priložnost za igro nekaterim mladim igralkam: Vindiševi, Kram-bergerjevi, Intiharjevi, Ko-sijevi ... Kako so izkoristile svojo priložnost?
Jasna Zajšek: »Mislim, da so glede na prejšnje sezone nekatere mlade igralke v tej sezoni dobile dovolj priložnosti za igranje in dokazovanje. Vseeno smo imeli v klubu tudi visoko postavljene cilje, zato zmeraj nisem mogla dati priložnosti vsem. Na tekmah, kjer pa se je dalo, pa so jo dobile in jo v glavnem tudi dobro izkoristile.«
Vi ste treniranje in vodenje članske ekipe prevzeli pred začetkom sezone. Kakšen je po vašem mnenju njen napredek v tem obdobju?
Foto: Črtomir Goznik
Jasna Zajšek: »Čas je, da v naslednji sezoni pridejo na vrsto tudi mlade in da počasi gradimo ekipo za prihodnost.«
Kakšen je vaš pogled na tekmovalno sezono 2010/2011?
Jasna Zajšek: »Prvi del sezone je res bil uspešen, saj smo igrale tudi s slabšimi ekipami in držale korak z drugo ekipo Nove KBM Branika iz Maribora (op. p. ta si je v končnico tekmovanja prenesla točke zaradi boljše razlike v nizih od Ptuj-čank in to je bil eden izmed odločilnih faktorjev za napredovanje v 2. ligo.). V drugem delu so bile ekipe z izjemo Dravograda zares izenačene, kar se je videlo na vseh tekmah, na katerih so odločale malenkosti. Kljub temu, da je ŽOK AC Prstec Ptuj osvojil tretje mesto pa sem z rezultatom in igrami v tej sezoni kar zadovoljna.«
Pred začetkom sezone ste imeli v klubu visoko postavljene cilje. Ali gre za neuspeh, ker se niste prebile ligo višje?
Jasna Zajšek: »Ne, to ni neuspeh. Že skozi sezono smo v klubu videli, da mogoče ni slabo, da še eno sezono igramo v tretji ligi, da dobijo priložnost za igro naše mlajše igralke. Čas je, da v naslednji sezoni pridejo na vrsto tudi mlade in da
Jasna Zajšek: »Predvsem so napredovale mlade igralke, ki so redno trenirale. Imeli smo težave predvsem, da so se starejše izkušene igralke priključile ekipi le na enem skupnem treningu na teden. To je bilo absolutno premalo, da bi se lahko bolje uigrali in naredili bistveni napredek v igri. Hkrati pa bi s povečano konkurenco in izkušnjami starejših igralk na treningu mlade lahko naredile v igri še kakšen korak naprej.«
Kaj si želite v prihodnji sezoni?
Jasna Zajšek: »Upam, da bodo potem, ko so se po tej sezoni poslovile od aktivnega igranja nekatere starejše igralke, mlade vztrajale in da bodo zavzeto trenirale ter napredovale, tako kot so do sedaj. S kakšno okrepitvijo pa bi lahko imeli konkurenčno ekipo za napredovanje v višjo ligo.«
Boste tudi prihodnjo sezono trenerka članske ekipe?
Jasna Zajšek: »To pa bomo še videli, nič še ni zagotovo. So pa me v klubu povabili, da bi še naprej delala kot trenerka prve ekipe.«
David Breznik
Jadranje • Z10. regate PtuJčanka
Slavila ekipa Kapljica
Letošnje, jubilejne, desete regate Ptujčanka, ki je potekala med 9. in 12. aprilom, se je udeležilo skupno 27 ekip (od tega skoraj polovica iz Ptuja), ki so tekmovale v dveh skupinah: v prvi skupini so bile monotipne jadrnice -regatno opremljena plovila Bavaria 42 Match in v drugi skupini po sistemu OPEN, v kateri so tekmovale jadrnice razredov alfa, bravo, charlie in delta.
V	okviru štiridnevne regate v prečudovitem vremenu, bogatem s soncem in vetrom, je bilo letos v treh tekmovalnih dneh izpeljanih pet plovov (od tega dva navigacijska Biograd-Žut-Biograd, ter tri palice v akvatoriju Žuta in Biograda) ter trije večeri zabav z glasbenimi skupinami, med katerimi je prav gotovo izstopal gost regate - Zoran Predin.
V	prvi skupini se je glede

Perutnina Ptuj
www.mdeptuj.si
posrednik MDE elektronika
Milošič Danilo s.p.
GSM: 041 687 714 070 210 955
1 d o o
ALBIN PROMOTION

MEGA MARKETING
À
na prejšnja leta tekmovalo z jadrnicami Bavaria 42 Match namesto Elan E340. Nepremagljiva je bila ekipa Kapljice iz Celja s skiperjem Andrejem Straškom, ki je postala zmagovalka jubilejne, desete regate in prejela prehodni pokal Ptujčanke ter glavno nagrado.
V drugi skupini se letos jadrnice niso delile glede na razred, v katerega spadajo, temveč so tekmovale v istem razredu z različnimi pribitki glede na velikost jadrnice. To je povzročilo kar nekaj zmede in nejevolje med tekmovalci, saj do večera nobena ekipa ni vedela, na katero mesto se je uvrstila. Ne glede na to je v skupini Open suvereno zmagala ekipa Najana iz Maribora s skiperjem Bojanom Geričem.
Na jubilejni Ptujčanki so bila podeljena tudi priznanja tistim, ki so se udeležili vseh dosedanjih regat - teh je bilo kar osem. Tako se je zaključila že deseta Ptujčanka, regata, ki je presegla svoje okvire in postala regata odličnih ekip, nepozabnih doživetij in zabave.
DR
Zmagovalna ekipa jubilejne Ptujčanke - ekipa Kapljica.
Foto: Zvonko Zibrat
Ekipa Radia-Tednika z izbiro jadrnice in novim sistemom točkovanja ni ponovila lanskega uspeha.
SALON POHIŠTVA
Kuki dom
r0Gs
fotokopirni stroji
Roman Gril s. p. | Mestni vrh 85 | Ptuj Tel.: 02/777 83 91 | 041280 782 e-mail: rgs@ptuj.com
RESTAVRACIJA
JOŽEF FINGUŠT S.P. Sp. Gaj pri Pragerskem 9, 2331 Pragersko Tel: 02/80-39-150, fax. 02/80-37-575
77
ŠPEDICIJA GOJAd.o.o.
SPEDITERSK0 IN TRANSPORTNO PODJETJE RAJŠP0VA UL. 22, 2250 PTUJ
z vami ámo
pouâoc
v
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04Ï3
Piše: Aljaž Jelen • Pismo iz Amerike (21. del)
Študent naj bo
Saj ne morem verjeti, da je čas tako hitro tekel. Smo že na polovici aprila. Zelo blizu je že konec šolskega leta. Ker nameravam šolanje nadaljevati, sem si tukaj ogledal in se pozanimal, kako poteka šolanje po končani srednji šoli v ZDA.
Ogromen stadion za ameriški nogomet Univerze v Madisonu
V zvezni državi Wisconsin, tako kot drugod po ZDA, imajo zraven mnogih manjših privatnih univerz in kolidžev eno veliko javno univerzo. Imenuje se University of Wisconsin. Njen sedež je v mestu Madison. Univerza v Wisconsinu je znana po zelo dobrih programih, ki študentom omogočajo študij na raznovrstnih področjih. Spada med največje višješolske sisteme v ZDA. Letno tako študira v tem sistemu okoli 182.000 študentov. Sistem Univerze Wisconsin je v glavnem sestavljen iz trinajstih štiriletnih univerz. Univerza ima sicer svoje oddelke oz. svoje podružnice - kampuse tudi v drugih večjih mestih po Wisconsinu.
Univerza ni en velik objekt, pač pa je kompleks objektov - kampus, kjer imajo vse potrebne pripadajoče objekte s telovadnicami, študentskimi domovi in drugimi objekti. Zgrajena je v središču mesta ter je del tega prostora. Ob njej je več parkirnih prostorov, kjer lahko študentje parkirajo svoja vozila. Ves dan je videti prihajanje in odhajanje študentov iz hrama učenosti.
Tudi v mestu Sheboygan imajo manjši kampus univerze Wisconsin. Po velikosti je mnogo manjši od tistega v Madisonu ali Milwaukeeju.
Foto: Aljaž Jelen
Logotip univerze v Wisconsinu
Ob univerzi nimajo študentskih domov. Večina študentov v Sheboyganu je domačinov, zato niti ne potrebujejo posebne nastanitve. Študij v malih mestih je tako težji, saj študentje za prihod na univerzo porabijo več časa, pa tudi stroški prevoza so večji. Kolikor sem uspel izvedeti, na univerzi ponujajo najrazličnejše programe. Možni so prestopi iz ene v drugo smer študija.
Wisconsin je znan po dobrem športnem programu. Njihove ekipe nastopajo v študentskih ligah v ameriškem nogometu, košarki itn. Vse je v znamenju rdeče in bele barve univerze. Vedno jih spremlja šolska maskota Badger (Jazbec). Pohvalijo se lahko z zelo dobro športno infrastrukturo - z ogromnim stadionom za ameriški nogomet, s športnimi dvoranami itd.
V Wisconsinu je tudi več zasebnih kolidžev. Ti so lahko
Foto: Aljaž Jelen
Maskota Univerze Wisconsin Bucky Badger (jazbec Bucky)
zelo majhni z malo študenti, pa tudi dokaj veliki. Po večini so to višje strokovne šole, katerih študij traja dve leti. To so šole predvsem tehničnih smeri - elektro, strojne, agronomske in drugih. V moji bližini je eden izmed večjih. Po kvaliteti programov študija in pridobitvi ustreznega znanja se lahko mirno primerjajo z drugimi podobnimi šolami. Študentje po končanem študiju pridobijo dvoletno diploma, sicer pa študij na univerzi traja štiri leta.
Ugotavljam, da se velika večina dijakov po končani srednji šoli odloči nadaljevati svojo izobrazbo - nekateri na univerzi, drugi pa na omenjenih višjih strokovnih šolah. Tam pridobijo ustrezna strokovna znanja s svojega podro-
čja bodočega dela. Že v srednji šoli se dijaki srečajo z različnimi stroji in pripomočki ter spoznajo njihovo uporabnost. Tudi na naši šoli imamo moderen CNC-stroj, kakršnega v Sloveniji nima marsikatero podjetje. Tudi sam sem se prepričal o prednosti takšnih strojev.
Bolj kot sam študij na univerzi me je presenetilo dejstvo, da se vsako šolanje na univerzi plačuje. Vsi študijski programi so plačljivi, tako v javni Unver-zi Wisconsina - UW kot tudi v zasebnih univerzah in kolidžih. Cene so še višje za študente, ki nimajo stalnega bivališča v Wisconsinu. Po podatkih, ki sem jih pridobil, morajo študentje za en letnik študija na univerzi Wisconsin, v mestu Madison, plačati 15.000 dolarjev. Za študente iz drugih zveznih držav je cena še enkrat višja. Vanjo je všteta šolnina, nastanitev in prehrana. Prišteti pa je še treba razne druge stroške, ki se hitro nakopičijo.
Po večini vsi študentje zaprosijo za razne štipendije, s katerimi vsaj delno pokrijejo šolnino, stroške in hrano. Mnogi opravljajo tudi študentsko delo, ki jim je vir stranskega zaslužka. Premožne študente financirajo starši ali podjetja staršev, velika večina študentov pa pred študijem najame študentska posojila. Ja, včasih je potrebno celo več kot eno posojilo za plačilo šolnine. To so posojila, namenjena izključno študentom za plačilo šolnine na univerzi oz. kolidžu. Dodeljuje jih država. Pogoji njihove pridobitve niso enostavni in niso najugodnejši. Veliko neuspešnih študentov se znajde v velikih težavah in z velikimi dolgovi. Dobra stran teh posojil je, da jih študentje začnejo odplačevati šele, ko končajo šolanje in se zaposlijo. Če na hitro preračunam, mora študent po končanem študiju kar nekaj let pridno delati, da odplača posojila. Ves čas od-
Foto: Aljaž Jelen
plačila pa se mora odrekati marsičemu, tudi ustvarjanju družine.
Pred kratkim sem se sestal s prijateljem, ki je obiskal univerzo v Chicagu. Povedal mi je, da je kampus univerze zelo velik in lep. Po podatkih, ki jih imam, je univerza velikosti starega mestnega jedra Ptuja in nekoliko njegove okolice. Tam so zgrajeni samo objekti za potrebe univerze ter študentski domovi. Kdo bi si lahko predstavljal tako veliko območje samih zgradb fakultete! Pred odhodom domov si bom zagotovo ogledal ta del mesta Chicaga ter se sam prepričal o kakovosti in možnosti študija na tej ustanovi.
Višješolski sistem je v Wi-sconsinu dobro urejen. Ugoden je tudi za mednarodne študente. Mogoče pa se jim kdaj pridruži tudi kakšen Slovenec.
Aljaž Jelen,
Sheboygan Falls - Podlehnik
Gruškovje • Veseli Jožeki izročili donacijo
Piškurjevim izročili ček za 800 evrov
Vodja prireditve Veselo na Jožefovo Jožef Hrga je v spremstvu župana občine Podlehnik Marka Maučiča in člana skupine Jožefa Godca družini Piškur iz Zgornjega Gruškovja izročil čisti izkupiček omenjene prireditve, ček za 800 evrov donacije.
Minulo soboto, 16. aprila, je štiričlanski družini Piškur iz Zgornjega Gruškovja 28 v obmejni občini Podlehnik, ki ji je v začetku januarja do tal pogorela hiša, kljub grozečim temnim oblakom posijalo sonce. Nekaj po 18. uri so jih namreč obiskali Jožef Hrga, idejni vodja prireditve Veselo na Jožefovo, skupaj z županom občine Podlehnik Markom Maučičem ter članom skupine Jožefom Godcem. Gostje so bili presenečeni, saj so na mestu, kjer je nekoč stala stara, a prenovljena cimprana hiša, ki je januarja pogorela do tal, zagledali novo, zidano hišo, zgrajeno do tretje gradbene faze, saj naj bi jo kmalu tudi prekrili.
Kot smo poročali, se je leto 2011 za mlado, štiričlansko družino Piškur pričelo tragično, saj jim je v torek, 4. januarja, hud požar, ki je nastal zaradi dotrajanega dimnika,
popolnoma uničil hišo z vsem, kar so v njej imeli. Ker so kljub trudu številnih gasilcev v hudem mrazu v nekaj trenutkih ostali brez strehe nad glavo, brez oblačil in svojega imetja, so jim takoj priskočili na pomoč bližnji sorodniki, prijatelji in znanci, Rdeči križ in Karitas, pridružila pa se jim je seveda tudi občina Podlehnik, delovna kolektiva, v katerih sta zaposlena oba starša ter mnogi drugi.
Ker so ostali pod milim nebom, je štiričlansko družino začasno vzela pod streho ženina mama Julijana Ferčec, območna organizacije Rdečega križa Ptuj je že dan po požaru odprla poseben humanitarni žiro račun za pomoč družini Piškur, občina Podlehnik z županom Markom Maučičem na čelu pa je takoj začela akcijo za čimprejšnjo rešitev njihovega stanovanjskega problema in postala uspešen koordinator
te humanitarne akcije.
Med tistimi, ki so priskočili na pomoč, pa je bila tudi skupina harmonikarjev Veseli Jo-
žeki, ki deluje pri kulturnem društvu Franceta Prešerna v Vidmu pri Ptuju, ki je v soboto, 19. marca, v dvorani restavra-
Foto: M. Ozmec
Ob predaji čeka z 800 evri donacije so bili vsi veseli: (z leve) pod-lehniški župan Marko Maučič, prejemnik Martin Piškur ter Jožef Hrga iz skupine Veseli Jožeki.
cije Pan v Kidričevem pripravila dobro obiskano prireditev Veselo na Jožefovo. Kot je pojasnil idejni oče te prireditve Jožef Hrga, vsako leto poskrbijo, da ima ta popularna zabavno-glasbena prireditev tudi humanitarni namen, zato so se letos odločili, da bodo njen čisti izkupiček namenili družini Piškur iz Zgornjega Gruškovja.
Delegacijo donatorjev in občine Podlehnik je pred novogradnjo z nasmehom na obrazu pričakal 31-letni oče družine Martin Piškur, ki smo ga zmotili med delom na gradbišču. Ko mu je Jožef Hrga izročil ček za 800 evrov, se je v imenu celotne družine iskreno zahvalil tako svojim gostom kot vsem, ki so za donacijo prispevali svoja sredstva. V krajšem pogovoru z gosti, ki se mu je za nekaj trenutkov pridružila tudi mlada, a trenutno bolna mamica Juli-
jana Piškur, pa smo med drugim slišali, da Piškurjevi niso stali križem rok. Ob pomoči humanitarnih organizacij in donatorjev so takoj, ko jim je vreme dopuščalo, pričeli pripravljalna dela za gradnjo nove hiše. V začetku marca so začeli gradnjo novih kletnih prostorov in 14. marca je nad kletjo zasijala prva plošča. Takoj ko je bilo mogoče, so nadaljevali zidarska dela, tako da so 15. aprila nad bivalnim pritličnim delom hiše položili že drugo ploščo. Prejšnji teden so nadzidali še zgornji del, tako da je sedaj vse pripravljeno za položitev ostrešja, ki je že zloženo ob novogradnji. Za vse to so jim darovali in pomagali dobri ljudje, ki se jim Martin Piškur v imenu celotne družine iskreno in od srca zahvaljuje!
Tako kot župan Marko Ma-učič tudi mi znova pozivamo vse bralke in bralce, podjetnike in delovne kolektive, ki zmorejo in so pripravljeni pomagati, da to še vedno lahko storijo. Na območni organizaciji Rdečega križa Ptuj je še vedno odprt poseben žiro račun, številka: 0420 2000 0348 846, sklic 00 704003, v namenu nakazila pa je treba dodati pripis: pomoč - požar Piškur Podlehnik.
M. Ozmec
Na valovih časa
Foto: D. Zoreč
Aortaki - eden prvih maorskih čolnov, ki je prispel na Novo Zelandijo
Maori
V splošnem Evropejci dobro poznamo svetovno zgodovino, čeprav nam nekatere informacije včasih uidejo. Tako tudi splošno prepričanje o novozelandskih domorodcih pravi, da se imenujejo Maori in da so že od nekdaj živeli na tem območju.
No, zgodovina Kivijev (No-vozelandcev) je malce drugačna, predvsem pa krajša. Še pred Cookovimi časi in časi svetovnih odkritij so severni in južni otok naselila ljudstva in raziskovalci z vzhodnih Pacifiških otokov pred kakšnimi tisoč leti in iz mešanja teh ras, ki so živele vsaksebi, so kasneje nastala plemena, ki jih Evropejci poznamo kot Maore in ki so dobesedno 'snedla' kar nekaj ladijskih posadk in obiskovalcev. Kasneje so predvsem Angleži začeli na te od Evrope najbolj oddaljene otoke priseljevati kaznjence, ki so jim potomci (predvsem pa potomke) še dandanes po videzu in značilnih potezah zelo podobni. Med vrsticami to pomeni, da ko pride kakšna povprečna artistka iz vzhodne Evrope h Kivijem na dopust, se sline cedijo do tal, ker pač ne-
Foto: D. Zoreč
Maori dandanes - pivo, tatoo in hiphop
katerih značilnosti in dejstev glede videza 'naše slovanske rase' ni mogoče zanikati. In to vedo tudi Kiviji.
Maorski jezik je enakovreden angleškemu in povsod so napisi dvojezični ter spominjajo na kakšen indijanski jezik, kar bodo najbolje vedeli predvsem bralci Karla Maya, ki je pisal o dogodivščinah s severnoameriškimi Indijanci. Na primer, izraz 'kia ora' pomeni 'pozdravljeni' in take sintagme bojda ni zaslediti nikjer drugje po svetu, tako da ima maorski jezik svoje temelje in strukturo.
Svojo strukturo, predvsem telesno, pa imajo tudi Maori sami, saj so vsaj za pol glave večji od povprečnih Kivijev, kako pa to izgleda, ko pride maorska družina med nizkorasle Kitajce v njihovo restavracijo, pa si lahko samo predstavljate.
Maore srečaš povsod, še najlažje pa kot varnostnike v klubih ali na parkiriščih, kjer že s samo svojo pojavo odvračajo kakršnokoli ugovarjanje. So pa res vljudni in vredni vsakega spoštovanja, čeprav mi je eden izmed domačinov podal zanimiv nasvet, ki ga je podal iz zornega kota, ki je po navadi zelo zanimiv tudi Štajercem. Seveda je šlo za alkohol in z zelo resnim tonom mi je dal vedeti, da obstaja bistvena razlika v uživanju le-tega med Maori in ostalimi narodi. Sveto mi je zatrdil, da ga Evropejci in ostali pač več nesemo, ker alkohol pijemo že iz rimskih časov, Maori pa ga poznajo Te' dobrih 200 let, ko so jim ga podtaknili Angleži. In ker se alkohol teh otoških glav kar hitro prime,
se popivanje z Maori po četrtem pivu nadaljuje kar s pretepom, ker pač pride na plano njihova narava, ali pa že kar začneš svoj pohod proti loncu. Najboljše, da si potem prineseš zraven kar vegeto in še kakšno začimbo, ker je novozelandska kuhinja prava katastrofa ...
Tudi njihove ženske imajo podobno konstitucijo in prav hitro lahko ugotovimo, kdo nosi hlače tudi pri maorski družini. Veliko jih je zaposlenih po trgovinah ali po ostalih delovnih mestih, kjer se veliko komunicira z ljudmi. Njihov nastop je po navadi kar takšen da tudi če česa nočeš kupiti, boš vseeno pobasal v vrečko, samo da te domačinka spusti z oči. Blagajne po trgovskih centrih so še kar kovinske in prav gotovo je eden izmed razlogov tudi
ta, da edino zelo robusten material zdrži težke kovaške roke mile maorske gospodinje.
Pravih izvirnih plemen domačinov praktično ni, kot je pa to v navadi, pa se za turiste vedno priredijo ceremonije in stari običaji, ki se seveda mastno plačajo. Edina naravna stvar, ki bi jo lahko šteli kot stari običaj, pa so njihove ogromne tetovaže, za katere odštejejo pravo bogastvo. Povprečna slikica velikosti papirnatega formata A4 stane cca. 200 naših evrov, nekateri Maori (in tudi ostali domačini) pa imajo tetoviranega tudi več kot pol telesa, kar je lep denar, glede na to, da nekateri živijo dokaj skromno življenje. Predvsem na severnem otoku je kar nekaj vasic, kjer vas pričakajo v tradicionalni opremi in s tradicionalnim plesom ('waka'), ki ga velikokrat vidimo tudi na večjih tekmovanjih, kjer nastopa reprezentanca Nove Zelandije.
Maori velikokrat niso zgovorni o svojih družinah in osebnih stvareh; edina tema, ki jim odveže jezik, pa so - ženske. Ker sem večino območja prebrodil kar na štop, sem veliko tega tudi prakticiral in jih vselej 'ujel na limanice', da ni bilo dolgčas. Pripovedke o epski lepoti Evropejk so jim pulz vedno dvignile do maksimuma in so ob vprašanju, kakšne so kaj domačinke na teh otokih, le žalostno molčali. Pa pravijo, da je favšija samo v Sloveniji...
Nadaljevanje prihodnjič
Ptuj • Natečaj za najboljši haiku
Se ena nagrada ptujskih dijakov
Kopici nagrad in priznanj, ki jih dijaki ptujskih šol prejemajo tako na državni kot tudi na mednarodni ravni, je srednješolka Sanja Brumec dodala še eno zelo zanimivo, in sicer za najboljši haiku s tematiko narave.
Haiku je trivrstična japonska pesniška oblika, ki obsega sedemnajst zlogov. Prvi in tretji verz imata po pet zlogov, drugi sedem. Gre za formo, ki skrajno zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, ki se povezuje z dogajanji v človekovi notranjosti. Prvi verz idealnega haikuja ponazarja osnovno podobo, ozračje, na-značitev čustva oziroma misli, v osrednjem verzu pa je izraženo tisto, kar sproži, privede do take dopolnitve. Haiku je tematsko svoboden, zelo pogosto pa vsebuje besedo, ki se navezuje na določen letni čas.
Gimnazija Vič Ljubljana in Cankarjev dom sta tudi letos
razpisala srednješolski natečaj za najboljši haiku v slovenskem in angleškem jeziku. K sodelovanju se je prijavilo izjemno veliko dijakov, tudi ptujskih srednjih šol, najvidnejši rezultat pa je dosegla dijakinja tretjega letnika Ekonomske šole Ptuj Sanja Brumec, ki je pod mentorstvom učiteljice Barbare Bezjak prijavila haiku s področja tematike narave.
»Na konjskem hrbtu, popolnoma brezskrbno svet drvi mimo,« so besede, s katerimi je mlada pesnica prepričala žirijo in odnesla naziv najboljšega haikuja z omenjeno tematiko. Sanja, ki tudi sicer rada piše
Foto: DB
Sanja Brumec, dijakinja Ekonomske šole Ptuj
in namerava poiskati študijski program, ki bo njeno veselje do jezikov še nadgradil, že šest let jaha, njena inspiracija za haiku pa je bil ravno njen konj Riki. Za razliko od večine sodelujočih, ki so se lotevali ljubezenske in šaljive tematike, je Sanja očitno ubrala pravo kombinacijo: naravo in ljubezen do živali, ki ju je povezala v trivrstično pesem. Omenjeno priznanje pa bo mladi pesnici ob tem, da je odlično predstavljala svojo šolo in mesto, lahko pomagalo tudi pri pridobivanju Zoisove štipendije, kar jo še posebej veseli.
Dženana Becirovic
Torek, 19. april Danes goduje Leon.
1713	je izdal cesar Karel VI. pragmatično sankcijo, ki je tudi ženski liniji Habsburžanov zagotovila pravico do prestola.
1775 so se v ameriški osvobodilni vojni v bližini Bostona prvič spopadle britanske in ameriške čete. Začela se je ameriška osvobodilna vojna. 1836 so prvič uprizorili komedijo Nikolaja Vasiljeviča Gogolja Revizor. 1906 je kočija do smrti povozila francoskega znanstvenika Pierra Curieja. 1956 se je popularna ameriška filmska igralka irskega rodu Grace Kelly poročila z monaškim knezom Rainierom III. 1967 je umrl Konrad Adenauer. Bil je prvi povojni kancler Zvezne republike Nemčije, in to 14 let.
1991 so razglasili v katedrali v Canterburyju 103. canterburyjevskega nadškofa Georgea Careya. Sreda, 20. april Danes goduje Neža.
571 se je rodil v Meki Mohamed.
1808 se je rodil Napoleon III, s pravim imenom Bonaparte Charles Louis Napoleon.
1871 se je rodil hrvaški inženir in izumitelj Slavoljub Penkala. Med njegovimi izumi je še danes najbolj znano nalivno pero - penkalo. 1889 se je rodil v Braunau am Inn v Avstriji Adolf Hitler. 1902 je znanstvenikoma Marie in Peirru Curieju uspelo pridobiti eno sto-tinko grama radija.
1920	so v Veliki Britaniji ukinili obvezno vojaško službo.
1714	je bil v Gorici obglavljen kmečki upornik Ivan Gradnik. Četrtek, 21. april
Danes goduje Simeon.
1610 je prvi zanesljiv zapis o rojstvu otroka s carskim rezom.
1847 v Berlinu zaradi naglega dviga cen koruze in krompirja izbruhnile
demonstracije lačnih. Kmalu so se razširile na Leipzig, Hamburg in tudi
drugam.
1896 se je rodil francoski pisatelj Henry de Montherlant.
1916 se je rodil ameriški igralec Anthony Quinn.
1926 se je rodila kraljica Velike Britanije in Severne Irske Elizabeta II.
1946 so v Vzhodni Nemčiji praktično ukinili socialdemokratsko stranko,
ko so se združili socialdemokrati s komunisti.
1960	so novozgrajeno mesto Brasilia razglasili za glavno mesto Brazilije. Petek, 22. april
Danes goduje Leonida.
Danes je svetovni dan Zemlje, svetovni dan brez avtomobila in dan slovenskih tabornikov.
1370 so začeli graditi v Parizu Bastiljo, zapor in ječo, ki je postala simbol zatiranja.
1724 se je rodil nemški filozof Immanuel Kant. 1766 se je rodila francoska pisateljica baronica Germaine de Staël. Z njeno študijo O Nemčiji si je romantika utrla pot v Francijo in Evropo. 1834 se je rodil francoski fizik Gaston Plante. Leta 1859 je razvil prvo baterijo za shranjevanje elektrike, ki jo v izpopolnjeni obliki še vedno uporabljamo v avtomobilih.
1961	je prišlo v Alžiriji do upora generalov, ki je ogrozil Francijo.
1977 je izbruh naftnega vrelca v norveškem delu Severnega morja na naftni ploščadi Bravo na naftnem polju Ekofisk povzročil veliko onesnaženje morja.
1810 je trgovec Galle v Ljubljani ustanovil Kazinsko društvo. Sobota, 23. april Danes goduje Vojko.
Danes je svetovni dan knjige, svetovni dan avtorskih pravic in svetovni dan veterinarjev.
1563 so začeli graditi v bližini Madrida eno največjih stavb na svetu Escorial.
1616 je umrl angleški dramatik in pesnik William Shakespeare. 1775 se je rodil angleški slikar in grafik William Turner, eden največjih evropskih krajinarjev.
1857	se je rodil italijanski skladatelj Ruggiero Leoncavallo.
1858	se je rodil nemški fizik Max Planck.
1891 se je rodil ruski skladatelj in pianist Sergej Prokofjev. Nedelja, 24. april Danes goduje Jurij.
1704 je začel izhajati v Bostonu prvi ameriški časopis The Boston Letter. 1742 se je »rodila« francoska državna himna marseljeza. 1854 je vrhovno sodišče ZDA prisodilo Eliasu Howu pravico do lastništva patenta nad šivalnim strojem.
1915	je prišlo do enega največjih genocidov, ki so ga naredili Turki nad Armenci. Ocenjujejo, da je bilo ob življenje milijon in pol Armencev.
1916	se je začel v Dublinu eden največjih uporov Ircev proti Britancem.
1921	se je na referendumu 132.000 od 170.000 tirolskih volilnih upravičencev odločilo za priključitev k Nemčiji. To so jim preprečile države zmagovalke v svetovni vojni.
Ponedeljek. 25. april Danes goduje Marko.
1599 se je rodil angleški general in politik Oliver Cromwell. 1595 je umrl italijanski pesnik Torquato Tasso.
1859	se je začela gradnja Sueškega prekopa. Slovesno so ga odprli 17. novembra 1869. Ob otvoritvi je bil globok 8 m , širok pa 22 m. Kasneje so ga poglabljali in širili.
1874 se je rodil italijanski izumitelj elektroinženir Gulielmo Marconi, izumitelj radijske antene, magnetnega detektorja in začetnik brezžične telegrafije.
1880 se je rodil plesalec Mihail Mihailovič Fokin, oče modernega baleta. 1898 se je začela špansko-ameriška vojna. 1900 se je rodil na Dunaju švicarsko-ameriški fizik avstrijskega rodu, Nobelov nagrajenec Wolfgang Pauli. Pomembno je prispeval k razvoju kvantne fizike.
AvtoD£OM
Spremembe, namenjene predvsem očem
Prenovljena corsa ponuja ob osveženi podobi širšo paleto barv ter dodatne možnosti za individualizacijo vozila, saj je kupcem na voljo petnajst različnih barv in barvnih kombinacij notranjosti, pri čemer je posebej izpostavljen paket color line. Paketov opreme je šest, motornih izpeljank osem, pri čemer se moč dizlov konča pri 130, pri bencinarjih pa pri 193 konjih.
Lani so na corsi spremenili večino tistega, kar se skriva za zunanjostjo: od podvozja, volana do pogonskih sklopov in zabeležili uspešno prodajo, saj so v promet spravili kar 350.000 primerkov (8,1-odstotni tržni delež v svojem razredu). V letošnjem letu želijo pri Oplu te številke še izboljšati, zato so avto uskladili z aktualnimi smernicami tovarne.
Še največjo razliko na sprednjem delu predstavljajo prerazporejene hladilne reže, zato je drugačen tudi odbijač, zaradi širše in višje spodnje maske pa se zdi širše tudi celotno vozilo. Prenovljena corsa ima tudi drugačne meglenke, sprednjim lučem so bila dodana prepoznavna dnevna svetila v obliki krila, ki so jih prvič uporabili pri insignii. Prenova je prinesla tudi večji zaščitni znak na zadku in dodatne možnosti individualizacije s pomočjo
različnih barvnih kombinacij zunanjosti in notranjosti, česar bodo veseli mlajši kupci. Naj omenim serijo color edition s stekleno streho, belo oziroma črno kombinacijo platišč in ogledal ali črtaste nalepke prek pokrova motorja oziroma strehe. Izstopa tudi dodatek linea z dvema črtama, ki potekata vzdolž karoserije z ustrezno barvo platišč ter vzvratnih ogledal.
Tudi znotraj sprememb (z izjemo barvnih kombinacij) ni ravno veliko, le navigacija po novem ponuja navodila tudi za Slovenijo, ker v nasprotnem primeru ni ravno smiselno, da jo naročite. Med novosti spada tudi nov mul-
timedijski oziroma informacijsko-zabavni sistem z na dotik občutljivim barvnim zaslonom, na katerem se prikazujejo zemljevidi v dveh in treh dimenzijah, s povezavo bluetooh, priključkoma za iPod in USB, uporabo podatkov zapisanih na kartici SD ter podatkovno bazo navigacijskega sistema za 28 držav. Navigacija ponuja možnost izbire alternativne, okolju prijaznejše poti, na kateri prenovljena corsa porabi manj goriva in stem manj onesnažuje ozračje. Želene destinacije lahko voznik tudi shrani v spomin, ob tem ga tako imenovana TMC-storitev sproti obvešča o stanju na cestah, ponuja informacije o zastojih, obvozih, zaprtih cestah, če pa se pelje proti zastoju, ga še pravočasno usmeri na obvoz, s katerim se izogne gneči.
Pri paketih opreme je nekaj zmede, saj vstopno opremljenost selection nadgrajujeta colour edition in enjoy, in to vsaka v svojo smer; tudi enjoy se deli v dve različni višji stopnji: cosmo in cosmo sport, nad slednjo pa je najvišji paket za različico OPC. Seveda je prenova Oplove corse prinesla nekaj dodatne opreme, ki jo premorejo dražji hišni modeli: ogrevan volanski obroč, v zadnjem odbijaču skrit nosilec za kolesa, sistem za prostoročno telefoniranje, hill start, ki preprečuje vzvratni pomik vozila ob speljevanju na klančini in prilagodljive smerne žaromete.
V zadnjem času se pri Oplu vse vrti okoli oznake flex in tudi corsa se ji ni izognila. Nemci so namreč dodelali njihovo okolju prijazno tehnologijo ecoflex. V treh letih so uspeli porabo goriva s 4,5 litra na sto kilometrov oklestiti za cel liter (1,3 CDTI ecoflex z največjo močjo 95 KM porabi le 3,5 litra goriva na sto kilometrov in v zrak izpusti 94 gramov ogljikovega dioksida na kilometer vožnje), k čemur med drugim pripomore danes nepogrešljivi start&stop. Kljub zmanjšani porabi je moč agregatov narasla za do 27 odstotkov, sicer pa se izbira bencinskih motorjev začne z neposrečenim trivaljnim litrskim strojem 1,0 twinport s 64 KM, nadaljuje jo 1,2 (84 KM), 1,4 (100 KM) in konča 1,6-litrski športno nastrojeni motor s 150 oziroma skoraj 200-konjsko izpeljanko opel performance center. 1,3-litrska dizla CDTI razvijata 75 oziroma 95 KM, dizelsko motorno izbiro pa zaključi 1,7 CDTI s 130 KM.
Pri uvozniku pričakujejo največ zanimanja za 1,4-litrsko bencinsko gnano corso colour edition s samodejno klimatsko napravo, daljinskim zaklepanjem in električnim pomikom stekel. Tokratna prenova se je v glavnem vrtela okoli lepotnih sprememb, a pri Oplu obljubljajo, da bo v prihodnjih letih corsa vsakega pol leta deležna kakšne novosti.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Pogoste bolečine (3)
Sami si lahko pomagate pri manjših bolečinah tako, da počivate, da s telesno dejavnostjo krepite stegenske mišice (plavanje in kolesarjenje). Telesna dejavnost naj bo starosti in fizičnim sposobnostim primerna. Tek in hoja po trdnih, neravnih površinah se ne priporočata. Izogibajte se pretiranim obremenitvam. Starejši ljudje naj pazijo na padce. Velik problem je namreč tudi zlom kolka (zaradi osteoporoze), ki je najpogostejši vzrok smrti med vsemi boleznimi in poškodbami mišično-kostne-ga sistema, zato moramo dovolj zgodaj poskrbeti za dodatek kalcija in vitamina D.
Bolečina je najpogostejši simptom, ki spremlja bolezensko dogajanje ali poškodbo kolenskega sklepa. Po nastanku jo delimo v akutno (nenadno nastalo) in kronično (dolgotrajno) bolečino, ki nastane počasi, se lahko
stopnjuje in lahko traja več tednov ali mesecev. Najpogostejši vzroki so obrabljenost sklepa (degenerativne spremembe), vnetno dogajanje ali poškodba sklepa. Pogosto je bolečina posledica prevelikih in ponavljajočih se obremenitev kolena, kar povzroči vnetje kit ter mišic. Neredko je bolečina prenesena iz hrbtenice ali kolka, lahko nastane tudi zaradi ploskih stopal ali prekomerne telesne teže. Pri že izraženi obrabi sklepov priporočamo blažja pro-tibolečinska zdravila, masažo in tople obloge, ki dvignejo prag bolečine, zmanjšajo mišično napetost in izboljšajo gibljivost kolena. Pogosto je potrebno mirovanje kolena ali razbremenitev pri hoji. Bolniki z obrabo kolena naj nosijo udobno obutev z debelejšim podplatom in elastično peto. Nujno potrebno je tudi zmanjšanje prekomerne telesne teže.
m
W / v,
V/
Foto: Črtomir Goznik
Smiljana Markež, mag. farm.
Splošni ukrepi, s katerimi lahko preprečite bolečine v kolenu pri obrabah in preobremenitvah, so redne vaje za stegenske mišice. S tem ohranjate gibljivost kolena in vzdržujete dobro moč mišic. Ob tem priporočamo kolesarjenje z visokim sedežem, plavanje z iztegnjenimi koleni in izogibanje pretiranemu klečanju, hoji navkreber in po neravnem terenu.
Pri poškodbah in preo-bremenitvenih sindromih bolečino zmanjšajo počitek
in mirovanje, hladne obloge, povijanje kolena, sredstva proti bolečinam za zunanjo uporabo v obliki gelov ali mazil ali pa v obliki tablet.
Omenili smo nekatere najpogostejše sklepne bolečine. Za vse velja nekaj skupnih napotkov:
samozdravljenje lahko traja do sedem dni. Če bolečina ne poneha ali se celo stopnjuje, je treba obiskati zdravnika. To velja tudi za otroke, mlajše od 12 let, in za osebe, starejše od 50 let;
pri samozdravljenju lahko uporabite tudi zdravilne rastline in njihove izvlečke, kot so: arnika, gabez, kopriva, medena detelja, šipek ...;
pri obrabi sklepnega hrustanca in/ali vnetju pomagajo izdelki, ki vsebujejo gluko-zamin, nenasičene maščob-ne kisline, šipek.
Z upoštevanjem splošnih ukrepov lahko veliko težav preprečimo oziroma skrajšamo čas okrevanja. Velja: bolje preprečiti kot zdraviti!
Smiljana Markež, mag. farm. Lekarne Ptuj
Od tod in tam
Ljutomer • Ocenjevanje vinskih vzorcev
Društvo vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer je pripravilo že 17. ocenjevanje vinskih vzorcev.
Komisija je ocenila več kot 80 vzorcev, najvišjo oceno 19,77 pa je prejel šipon - suhi jagodni izbor vinogradniške družine Kos iz Ključarovcev. Kosijevi so na tokratnem ocenjevanju skupno zmagali v petih različnih vinskih sortah: ob šiponu - suhi jagodni izbor so najvišjih ocen bili deležni še laški rizling - ledeno vino, kerner - pozna trgatev, sivi pinot - pozna trgatev in šipon. V ostalih sortah so največ točk dobili Mirko Mesarič iz Murskega Središča za zvrst, Zdravko Marič z Zgornjega Kamenščaka za laški rizling in sovinjon, Ivan Herceg od Svetega Martina na Muri za beli in modri pinot, Vinogradništvo Krampač iz Koprive za šardone in traminec, Jože in Dragica Kosi iz Mekotnjaka za sivi pinot, Branko Semenič iz Slamnjaka za renski rizling, Zvonko Štefanec iz Ljutomera za muškat otonel, Stanko Čurin iz Vuzmetincev za rumeni muškat, Turistična kmetija Frank-Ozmec iz Slamnjaka za modro frankinjo, peneče vino in šipon - jagodni izbor ter Rado Julijan Lesjak iz Vuzmetincev za sovinjon - pozna trgatev, sivi pinot - izbor in traminec - izbor.
NŠ
Gornja Radgona • Zmagovalci kuhanja
Foto: arhiv LOV
Zadnji sejemski dan mednarodnega sejma lovstva, ribištva, aktivnosti in oddiha v naravi pod naslovom Lov je potekal v znamenju tekmovanja v kuhanju lovskega golaža, ribje čorbe in gobove juhe. Udeležilo se ga je 35 ekip iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Srbije. Po oceni komisije si je med šestimi skuhanimi gobjimi juhami prvo mesto prislužila ekipa Omerzu (Jan, Mitja in Lidija) iz Ljubljane, zmaga za najboljšo ribjo čorbo je pripadla ekipi Ribolovački Magazin iz Srbije, najhujša pa je bila konkurenca v kuhanju lovskega golaža, kjer se je med seboj pomerilo kar 22 ekip. Zmagali so Kočevski medvedi (Kulinarika Savo Mutic).
SM
Križevci • Prvi eko hostel v Sloveniji
V nekdanji poslovno-stanovanjski stavbi, namenjeni za potrebe pošte in krajevnega urada sredi vasi v Križevcih pri Ljutomeru, je bil minuli petek odprt sedemintrideseti hostel v Sloveniji. Je pa prvi v sistemu eko, saj je umeščen v 130-letnem spomeniško zaščitenem objektu, ki je bil obnovljen v skladu z najsodobnejšimi smernicami s področja učinkovite rabe energije ter zmanjšanja emisij in vplivov na okolje. Družba Munera, lastnikov zakoncev Marijana in Brigite Ferlin, je v prenovo, kjer je na voljo 52 ležišč v sobah s štirimi ali več posteljami (naposnetku), tri kakovostno opremljeni apartmaji in restavracija z domačo ponudbo, vložila 1,1 milijona evrov. Za nočitev bo treba odšteti 12 evrov. Ferlinova sta se s ponudbo eko hostla preko Popotniškega združenja Slovenije vključila v mednarodno mrežo International Youth Hostel Federation (IYHF).
NS
Foto: NS
Foto: NS
S svetovne
glasbene
scene
Verjetno najslavnejši svetovni fantovski skupini vseh časov, ameriška popsenzacija poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih New Kids On The Block in lomilci najstniških src Backstreet Boys, sta združili svoje moči v skupnem projektu, ki so ga poimenovali NKOTBSB. Predstavili so že prvi singel z naslovom Don't Turn Out The Lights, ki služi kot najava skupnega albuma, ki naj bi izšel 24. maja. Na novem albumu bo po pet velikih uspešnic obeh skupin
To je to
Foto: wordpress.com
New Kids on the Block
Ringo Star
Foto: wordpress.com
in nekaj novih skupaj posnetih skladb. Takoj po izidu novega albuma se bodo fantje skupaj odpravili tudi na veliko ameriško turnejo, na kateri nameravajo nastopiti kar na 53 koncertih. Prvi skupni nastop omenjenih zasedb se je zgodil lansko leto na podelitvi ameriških glasbenih nagrad. Čas pa bo pokazal, ali lahko fantje, združeni v eno zasedbo, dosežejo nekdanjo slavo in uspeh.
Bivši bobnar legendarne britanske zasedbe The Beatles Ringo Starr bo 5. jun ija v Ukrajin i pričel svojo evropsko glasbeno turnejo. Skupaj s svojo spremljevalno zasedbo, imenovano AU
Starr Band, s katero sodeluje že vse od leta 1989, bo obiskal odre v Nemčiji, Norveški, Danski, Italiji, Nizozemski, Franciji, Švedski in Veliki Britaniji.
®®®
Popularna ameriška pevka Sheryl Crow se je lotila prav zanimivega projekta, ki pa nima nobene povezave z glasbo. Pevka je namreč objavila kuharsko knjigo z naslovom If It Makes You Healthy. Pri nastajanju knjige ji je pomagal kuhar Chuck White, ki skrbi za njeno prehrano vse od leta 2006, ko je pevka premagala raka na dojki. Eden izmed razlogov za objavo knjige je v tem, da je pevka v času svoje bolezni temeljito spremenila svoj način prehrane in s tem aktivno sodelovala pri zdravljenju bolezni. V knjigi je zbranih 125 receptov - od njenih priljubljenih jedi pa vse do
vegetarijanskih specialitet. ®®®
Turneja 360° legendarne irske zasedbe U2 je tudi uradno postala najdonosnejša koncertna turneja v zgodovini popularne glasbe. Irski rokerji so to dokončno potrdili z zadnjim koncertom v brazilskem Sao Paulu, kjer so prišli do zaslužka v višini 558 milijonov dolarjev in tako prehiteli zasedbo The Rolling Stones, ki je na turneji A Bigger Bang prislužila 554 milijonov ameriških zelencev. Od leta 2009pa vse do danes so prodali približno sedem milijonov vstopnic za omenjeno koncertno turnejo.
Deset najdonosnejših koncertnih turnej vseh časov (v ameriških dolarjih):
1. U2 - U2 360 ° Tour, 558
milijonov
2.	Rolling Stones - A Bigger Bang Tour, 554 milijonov
3.	AC/DC - Black Ice World Tour, 441 milijonov
4.	Madonna - Sticky & Sweet Tour, 408 milijonov
5.	U2 - Vertigo Tour, 389 milijonov
6.	The Police - Police Reunion Tour, 359 milijonov
7.	Rolling Stones - Bidges To Babylon Tour, 336 milijonov
8.	Rolling Stones - Voodoo Lounge Tour, 316 milijonov
9.	Rolling Stones - Licks Tour, 299 milijonov
10.	Celine Dion - Taking
Chances Tour, 279 milijonov
®@®
Po poročanju britanskega časnika Daily Mail bo organizacija The Dartington Hall Trust angažirala zasedbo Coldplay za snemanje uradne himne Olimpijskih iger v Londonu leta 2012. V obrazložitvi so zapisali, da so skupino Coldplay izbrali predvsem zaradi pevca in frontma-na skupine Chrisa Martina, kije veliki zvezdnik in prava ikona britanske glasbe z velikim mednarodnim ugledom. Zasedba Coldplay slovi tudi po tem, da je ena izmed najboljših stadion-skih rokerskih zasedb v Veliki Britaniji. Pričakujejo, da si bo svečano odprtje Olimpijskih iger v Londonu po celem svetu preko TV-prenosa ogledalo okrog 2 milijarde ljudi.
®®®
Znana angleška R&B zasedba Sade bo 3. maja izdala dve zgoščenki v zbirki The Ultimate
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	E.T. - KATY PERRY feat. KANYE WEST
2.	S&M - RIHANNA
3.	JUST CAN'T GET ENOUGH - THE BLACK EYED PEAS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	ON THE FLOOR - JENNIFER LOPEZ FT. PITBULL
2.	PARTY ROCK ANTHEM - LMFAO/LAUREN BENNETT/ GOONROCK
3.	SOMEONE LIKE YOU - ADELE
NEMČIJA
1.	GRENADE - BRUNO MARS
2.	BORN THIS WAY - LADY GAGA
3.	HOLLYWOOD HILLS - SUNRISE AVENUE
Nick
Pred kratkim je Slovenijo obiskal Nick Vujičič. Nastopi so se zvrstili po celotni naši deželi, med drugim tudi na Ptuju. Sam mu nisem prisostvoval, sem pa naletel na nekajdesetminutni posnetek na televiziji. Čeprav sem zanj že slišal, sem si ogledal nekoliko posnetka, da bi dobil vsaj nekakšno predstavo, o čem ta človek sploh govori. Znan je namreč kot izreden motivator ...
Že, že, sem pomislil, ko sem ga slišal, a bolj kot sem ga poslušal, vse bolj jasno mi je bilo, da ni samo dober motivator, pač pa tudi zelo dober manipulator. Začel je kaj kmalu namreč klestiti kakšne o vsemogočnem in dobrem Bogu, zaradi katerega je danes sploh tu in kateremu je za vse hvaležen. Sam Bog mu je vliv vere in upanja, da ni storil samomora, ko se ga je namenil storiti. In predstava ne bi bila popolna, če se kakšni mamiki v občinstvu ne bi utrnila solza sočutja, že zato, ker se spodobi. Požel je odobravajoč aplavz ter nadaljeval govor. Naštel je, koliko predsednikov je spoznal, v koliko časopisih in revijah so pisali o njem in na koliko televizijskih programov po celem svetu se je pojavil. Spet aplavz.
Sam pa pomislim "Kaj? Človek govori o življenju ter upanju in sreči in to so relevantni podatki?". Jasno, da niso, se le del dobrega šova, kateremu sledi še pevski zbor, ki prav tako opeva slavo Gospodu, ob tem se ploska in se joče, ljudje pa od navdušenja padajo v nezavest. Namen vsega skupaj je predstava, ki naj bi ljudi osupnila s pretresljivo zgodbo, v njih prebudila sočutje, jim prodala vero in ob odhodu v roke potisnila Biblijo. In ravno človeška empatija je tista nota, na katero takšne stvari igrajo. Ker je človek brez okončin, kar naenkrat postane neverjetno bolj prepričljiv kot sto ostalih, ki okončine imajo. Podeli se mu naziv modreca, ki že ve, kaj govori, pa čeprav imeti roke ali ne nima kaj veliko z imeti kaj v glavi ali ne.Vendar to dopovedati solzavim množicam, ki se zgrinjajo v hale .
Ne vem zakaj, ampak vse skupaj me je močno spominjalo na ameriške masovne cerkve, kjer prepevajo znani pop izvajalci, na koncu pa ti po enakem sistemu prodajo vero in Biblijo. Nočem izpasti kot brezsrčnež, je res žalostno, če človek nima udov, ampak blazno na živce mi pa gre, ko slišiš od ljudi "Samo poglejte ga in se potem zamislite nad svojim življenjem" in podobno. Ja, res, vendar zaradi tega vse ostale težave vseh ostalih ljudi niso nič manj pomembne. Mar bi človek moral biti srečen, če ne more preživeti iz meseca v mesec, ima pa roke in noge? Nikdar ni tako hudo, da ne bi moglo biti huje, žal.
In tudi nešteto ljudi je, ki poskušajo storiti samomor, in prav toliko jih je, ki jim ga tudi uspe. Pa preprosto izpadejo slabiči, nihče pa se ne vpraša, kaj jih je gnalo v to, in prav tako nikogar ne zanima, ali je kdo imel samomorilne misli, pa jih je presegel. Reče se preprosto "Get over it", medtem ko se Nicku ploska. Še vedno je samo človek.
Srečo in smisel mora vsak človek najti sam v sebi; nihče ti je ne more prodati. Niti Nick Vujičič z Biblijo, niti Bog, kateremu poje slavo. To je nek instant pripravek, marketing in lahko bi se reklo, da je samo še en način, kako prodati Jezusa.
Matic Hriberšek
Collection, na kateri bodo zbrane njihove največje uspešnice, ki so nastale v 27 letih njihovega bogatega ustvarjanja. Skupina, ki je najbolj znana zaradi odličnega in prepoznavnega vokala svoje pevke Helen Folasade Adu (znani kot Sade), se torej po svojem lanskem odlično sprejetem in večkrat nagrajenem albumu Soldier Of Love letos vrača z zbirko, na kateri bo kar 29 skladb. Dvojni album bo vseboval tudi tri nove,
še nikoli slišane pesmi, in to bodo skladbe Still In Love With You, Love Is Found in The Moon&The Sky, na kateri je sodeloval tudi raper Jay-Z. Za vse ljubitelje te zasedbe pa na koncu še vesel novica, Sade se bodo od 29. aprila do 31. maja mudili na evropski turneji, v okviru katere bodo obiskali 11 držav. Med drugim se bodo ustavili tudi v Milanu in Pragi.
Janko Bezjak
Le s t v i
v NAJ
1.	BORN THIS WAY - LADY GAGA
2.	PRICE TAG - JESSIE J FT BOB
3.	ON THE FLOOR - JENNIFER LOPEZ FT. PITBULL
4.	HOLLYWOOD TONIGHT - MICHAEL JACKSON
5.	SOMEONE LIKE YOU - ADELE
6.	SALE EL SOL - SHAKIRA
7.	ROLLING IN THE DEEP - ADELE
8.	E.T. - KATY PERRY feat. KANYE WEST
9.	GRENADE - BRUNO MARS
10.	S&M - RIHANNA
11.	A NIGHT LIKE THIS - CARO EMERALD
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
zelenjavna zloženka, kumarična solata SREDA
enolončnica s hrenovkami ČETRTEK
kaneloni s sirom in šunko, solata PETEK
gobov praženec, endivija SOBOTA
krompirjeva musaka, solata NEDELJA
korenčkova kremna juha, goveji zrezki v čebulni omaki, dušen riž, solata PONEDELJEK
fižolova smetanova juha, jabolčni štrudelj
Gobov praženec
Sestavine: 150 g lisičk ali šampinjonov (ali obojih), 75 g moke, 1,5 dl mleka, 4 žlice naribane gavde, 2 žlici olja, 40 g masla, 3 jajca, 1 droben por, 75 g pancete, sol, majhen šopek peteršilja, 1 žlička posušenega majarona.
Jajca razmešamo s ščepcem soli, potem pa jim dodamo moko in mlačno mleko ter zamešamo gladko testo. Počiva naj 30 minut. V ponvi segrejemo olje, na katerem 2 minuti pražimo narezana por in panceto ter majaron. Dodamo gobe, potem pa vse skupaj pražimo še nekaj minut. Peteršilj osmukamo in drobno sesekljamo; potrebujemo ga za 2 žlici. Sestavine v ponvi prelijemo s spočitim testom in pustimo, da te-
sto zakrkne. Ko testo po spodnji strani porjavi, palačinko obrnemo, potresemo s peteršiljem in spečemo do konca. 2 dvema vilicama natrgamo na manjše koščke. Potresemo jih z naribanim sirom, dodamo maslo in vse skupaj pražimo še 2 minuti. Ponudimo s skledo sezonske listnate solate s krompirjem.
Goveji zrezki v čebulni omaki
Sestavine: 900 g govejega stegna brez kosti, 2 žlici moke, maščoba za peko, manjša čebula, žlica in pol paradižnikove mezge, kozarec belega vina, jušna osnova, limonin sok, sol, poper, sladkor, sesekljan pe-teršilj.
Iz mesa brez maščobe in kožic narežemo za prst debele zrezke, jih potolčemo, pomokamo ter na vroči maščobi na hitro popečemo. Preložimo jih v drugo posodo, na isti maščobi pa svetlorumeno popražimo drobno narezano čebulo, poprašimo z ostankom moke, dodamo mezgo in prilijemo vino ter jušno osnovo. Ko omaka zavre, vrnemo zrezke in jih na blagem ognju do mehkega podušimo. Zrezke preložimo v ogreto plitvo servirno posodo, omako pa pretlačimo ali fino zmeljemo s paličnim mešalcem in ji po potrebi prilijemo toliko jušne osnove, da dobimo želeno gostoto. Po okusu dosolimo, začinimo s poprom, sladkorjem in limoninim sokom ter jo polijemo po zrezkih. Potresemo še s sesekljanim peteršiljem ter ponudimo s krompirjevimi svaljki, kuhanim ali praženim
krompirjem, dušenim rižem ....
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
B
Hraber ni tisti, ki se ne boji . . . ampak tisti, ki zna obvladati svojo pla-šljivost! Makarenko -k-k-k
Junak vzbuja občudovanje, človek pa zanimanje. Roux
•k-k-k
Hraber človek misli nase nazadnje. Schiller -k-k-k
Smrt je izziv, ki nam pravi, naj ne izgubljamo časa in naj takoj zdaj povemo, da se imamo radi.
Leo Buscaglia
-k-k-k
Glej daleč! In ko misliš, da gledaš daleč, glej še dlje! -k-k-k
Nihče te ne moreprizade-ti brez tvojega dovoljenja. -k-k-k
Naše misli ustvarjajo prihodnost, zato naj bodo kar se da pozitivne.
-k-k-k
Če odnehamo, je to vedno prezgodaj!
-k-k-k
Le tedaj ti ljubezen v srce rane vseka, kadar se zaljubiš v napačnega človeka. -k-k-k
Bolj občutimo kapljico bolezni kot pa sod zdravja.
PREVEČ GOVORI
Tri žabe so stale ob robu bajerja. Prva se je oglasila: "Kva!" Druga se je oglasila: Kva! Kva!" Tretja pa se je oglasila: "Kva! Kva! Kva!"
Prva žaba je tretjo požrla s pripombo: "Preveč je govorila!"
RAZTEZANJE
Učitelj fizike sprašuje učence o učinkih vročine in mraza. "Vročina razteza, mraz pa krči," reče Mojca.
"Točno! Mi lahko kdo to ponazori s primerom?"
"Poleti so dnevi dolgi, pozimi pa krajši."
KOSMATA ŽIVAL
ODSEKANOST
STOPNICA PRED VRATI
AMERIŠKI COUNTRY PECVEC REEVES
ALES VALIC
RAHEL POUDAREK, AKCENT
ZAPRTO ČREVO
GORSKO SEDLO
DEDNA ZASNOVA
KAREL NOVACEK
SLUTNJA, PREDČUTJE
LICILEC IGRALCEV
KAKOVOSTNI RAZRED
ANGLEŠKI FILMSKI IGRALEC HOWARD
STISNJENA DLAN
PEVSKI ZBOR
IGRALEC HUNTER
DRAGO ERJAVEC
POROD PRI GOVEDU
ZAJEMAČA ZA NALIVANJE
PRIPRAVA ZA RASTLINE
SKUPINA SOTOROV
JELŠEV GOZD (STAR.)
POLDRAG KAMEN
TALNA ZIDNA OBLOGA
ZVONIMIR SERDARUŠIC
GORSTVO
SIRINA, SIRJAVA
MORSKI PRELIV
Delovodja obzirno reče: "Ali veste, gospa, da se je na Slovenski cesti, kjer dela vaš mož, porušil zidarski oder?" "Kaj res?"
"Ja, in vsi, ki so delali na odru so padli z odra!" "A tako?"
"Gospa, zberite se, vaš mož je mrtev."
"A ja?" reče žena in neha lupiti krompir. "No, potem bo pa že dovolj krompirja!"
SPECIALITETA
"Specialiteta te hiše so polži," reče natakar gostu.
"Vem, zadnjič me je eden od njih stregel," mu odgovori gost.
UDAREC
Vodja kovaške delavnice je rekel vajencu:
"Zdaj bom s kleščami prijel podkev, ti pa malo počakaj, in ko ti bom pokimal z glavo, krepko udari po njej!"
Vodja kovaške delavnice se dolgo ni zbudil iz nezavesti.
UGLASITEV
"Klavir sem vam prišel uglasit." "Kako? Saj vas nisem klical!" "Vi ne, vaš sosed me je!"
MATERINA PROŠNJA "Gospod doktor, ali mojemu sinu res ne morete spregledati neznanja in ga spustiti na izpitu. Veste, revež že razmišlja o samomoru, če bo na vašem izpitu ponovno padel. Rekel mi je, da se bo ustrelil!" "Nič se ne bojte. Kolikor poznam njegovo poznavanje anatomije, bo sigurno zgrešil vitalne organe."
UŠESA
"Vi imate pa prevelika ušesa!" "Res je, jaz imam za človeka velika ušesa, vi jih imate pa za osla premajhna!"
NADZOR
Kuhar pristopi h gostu, ki mu ga malo pred tem natakar postregel s segedin golažem. "Lepo prosim, če hitro pojeste golaž."
"Zakaj pa to?" se začudi gost. "Ravnokar je prišel v kontrolo sanitarni inšpektor."
OBZIRNO SPOROČILO Zidar je padel z odra in se smrtno ponesrečil. Delovodja mora obvestiti njegovo ženo. Gre k njej domov, kjer žena ravno lupi krompir.
TRAPASTI BRAT Poročnik je vprašal rekruta: "Imate vi morda še kakšnega brata?"
"Seveda, gospod poročnik!" "Se mi je kar zdelo. Tako trapast, kot ste vi, ne more biti osamljen v družini! Kaj pa je vaš brat po poklicu?"
"Poročnik, gospod poročnik!"
Ugankarski slovarček: DESNA = levi pritok Dnepra, dolg 1187 m, ILEUS = zaprto črevo, KONTA = gorsko sedlo, NOKA = vzdevek rokometnega trenerja Zvonimirja Serdarušica, OLŠINA = jelšev gozd (star.), SMETA-NIK = lonec za smetano, SPINEL = poldrag kamen, TOLITEV = tolažitev (star.).
■ooeja} 'J0A9J1 'eiuo>j '|au|ds 'o|ap -os 'sna|! 'eu|S|o 'qej_ ^ase|§eu '§ez 'eujes^ 'do|s 'av 'e^oN 'Aa^o} '|\|>| 'Luir 'IAII 'ejei 'ja^seiu '§ejd 'o|eA||eu Isouezajpo 'doi ^sjo§ 'u^eiuso^ '^uepius '|uoq '0}S|y '}ea|o 'ojpaq :0NAVH0Q0A '^ubzi») a» Aa^an
íPoíHulajtz naí na iuslountm íjiíztiil
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
ATEK, OČKA
Govori se ...
... da najbolj razvpiti slovenski kapitalisti in tajkuni raziskujejo možnosti, kako bi preveč pokončne slovenske delavce križali s pi-gmejci. Da bi bili potem še manjši in bi pojedli še manj hrane. Tako bi za požrešne kapitalistične žepe ostalo še več denarja.
.... dapoetovionskiprvi mož resno razmišlja, ali bi v svoji pisarni poleg dveh obstoječih nastavil še tretjega EPK-jevca. On že ve zakaj. Akcija NNNP ni nikoli odveč. Nikoli se ne ve.
... da naj bi s prvo žensko podž-upanjo v mestni občini Poetovion-ski baje kar precej prihranili, saj računajo na to, da bodo odslej vse pravne zadeve pošlihtane - in to za mnogo manj denarja.
... da holermuški skupščini centra za starejše očitajo protizakonito delovanje, saj naj bi delovala v nasprotju z zakonom o preprečevanju korupcije. Madonca, potem bi zaradi nekih nezdružljivosti moral odleteti tudi marsikateri direktorček.
... da je novi šterntalski župan na žegnanju konj v Župečji vasi lastnikom z veseljem sporočil, da
so eni redkih v državi, ki lahko rečejo, da so na konju. On je namreč sedel na ne najbolj stabilni vaški klopi.
... da so se pred velikonočnimi prazniki končno pomirile strasti tudi pri Svetem Andražu. A se še ne ve, ali je tako zaradi prazničnih dni, ki nosijo sporočilo miru, ali zgolj zaradi tega, ker sedi v občinskem svetu kar sedem županovih strankarskih kolegov.
... da so letošnja pravila na regati Ptujčanki končno ustrezala tudi tistim, ki doslej niso mogli na sam vrh.
... da je ta teden na Poetovion-skem najbolj razširjen pozdrav »Give me five« (daj mi petko). Vendar tega po naključju ni začel noben Šterntalčan. Niti nekdanji...
Vidi se ...
. da so na nekem velikem žegnanju konj predstavili novo pasmo gorenjskih lipicancev (na posnetku). Nek zlobnež je ob tem pripomnil: kot velja, daje za malo denarja malo muzike, velja tudi, da je pri škrtih za malo hrane malo konja.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51
Foto: Marko Bračič
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat objavljamo pogled na Puhov most malo drugače. Slika je nastala na en oblačen predvečer. Avtor: Marko Bračič.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
		1	5	3				
6						7	1	8
	8	2	7				9	
3		4		5	1			9
		7	2		4	6		
5			3	8		2		1
	9				5	3	2	
7	4	5						6
				6	9	1		
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	vv	©©©	€	00
Bik	vvv	©	€€	000
Dvojčka	v	©©©	€€€	00
Rak.	vv	©	€€€	0
Lev	vvv	©©	€	00
Devica	vv	©©©	€€	0
Tehtnica	v	©©	€€€	0
Škorpijon	vv	©©©	€€	00
Strelec	vvv	©	€€€	0
Kozorog	vv	©©	€	000
Vodnar	v	©©	€€€	000
Ribi	vv	©©©	€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 19. aprila do 25. aprila 2011. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do torka, 26. aprila, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme: Alen Pleteršek, Njiverce vas 22, 2325 Kidričevo
Anekdote slavnih
Slavna igralka Sarah Bernhardt je bila strahovito suha. Nekoč ji je režiser na vaji rekel: »Pojdite vase!«
»Ne morem,« je odvrnila umetnica, »niprostora!«
***
Shakespeare je včasih jemal fragmente iz del drugih dramskih avtorjev. Nekoč mu je eden izmed njih očital, da je vzel cel prizor iz njegove tragedije. Shakespeare je odgovoril: »To je mlado dekle,
ki sem jo potegnil iz slabe družbe in jo postavil v dobro.«
***
Nek režiser iz Munchna je telefoniral dramatiku Bertoldu Bre-chtu v Berlin in ga prosil, ali bi lahko toliko skrajšal svojo dramo Puntila, da okoliški prebivalci ne bi zamudili vlaka.
Brecht mu je odgovoril: »Spremenite vozni red.«
***
Znan ruski vseučiliški profesor je napisal zelo učeno delo v težkem in slabem znanstvenem jeziku. O njegovem delu so se pogovarjali v družbi, v kateri je bil tudi ruski pisatelj in dramatik Anton Pavlovič Čehov. Ko so ga vprašali, kaj misli o delu, je rekel.»
Odlično je. Zaslužilo bi si, da bi ga nekdo prevedel v ruščino.«
***
Irski dramatik in romanopisec Samuel Beckett je hladnokrvno
izjavil: »Edini šport, ki sem ga gojil, je bila peš hoja po pogrebih.«
***
»Oprostite, rad bi vedel, kaj mislite o mojem oponašanju vas,« je silil v igralca in režiserja Clinta Eastwooda nek komik.
»Hm, eden od naju je zanič,« je z nasmeškom odgovoril Eastwood.
***
K direktorju gledališča, v katerem so uprizarjali komedije Ge-orgea Bernarda Shawa, je prišel gledališki mizar in prosil, naj mu povišajo plačo.
»Vaše delo pa res ni tako zelo zahtevno,« mu je odgovoril direktor, »poleg tega pa ste lahko srečni, da lahko vsak večer gledate eno od Shawovih komedij.«
Mizar je ves žalosten odgovoril: »Saj ravno zato vas prosim za povišanje.«
Rekreacija • Boksarji na 9. Bistriškem teku
Priprave za DP s tekaškim tekmovanjem
V organizaciji Zavoda za šport Slovenska Bistrica in pod pokroviteljstvom Občine Slovenska Bistrica je bil v nedeljo tradicionalni 9. Bistriški tek, ki so se ga rekreativno udeležili tudi nekateri člani Boks kluba Ring Ptuj. Ta tek je mlada ptujska boksarska ekipa izkoristila za trening ali del kondicijskih priprav za nastop na državnem prvenstvu v boksu za posameznike, ki bo od 28. aprila do 1. maja v Mariboru. Skupno je na 9. Bistriškem teku v vseh starostnih skupinah teklo okrog 800 tekmovalcev in tekmovalk. V kategoriji do 19. leta starosti se je s tretjim mestom najbolj
izkazal Nino Milošič. Glavni tek je bil v starostni skupini do 29 let, kjer je bil iz BK Ring najhitrejši Marko Makovec, ki je bil šesti. Na teku so od Ptuj-čanov v tej kategoriji nastopili še Nejc Nedeljko, Rok Dolenc, Blaž Škrjanec in Aleš Kujavec.
DB
Konjeniški šport • uspešen nastop Ljutomerčanov na tujih hipodromih
Sagaj zmagal, Hanžekovič peti
Pred pričetkom letošnje domače kasaške sezone, ki bo na velikonočni ponedeljek (Ljutomer, 25. april), ljutomerski tekmovalci preizkušajo formo kasačev na tujih hipodromih. Jože Sagaj (ml.) je z Lesterjem nastopil na dirkah v Budimpešti ter na 1800 metrov dolgi stezi s časom 1:16,9 zmagal, Rene Hanžekovič pa je z Lambertom Sasom na avstrijskem hipodromu Krieau (2480 metrov) osvojil 5. mesto (1:17,2).
NŠ
Skupinska fotografija članov BK Ring pred 9. Bistriškim tekom: Nino Milošič, Rok Dolenc, Nejc Nedeljko, Blaž Škrjanec, Aleš Kujavec, Ivan Pučko, Domen Bauman, Lea Rudolf in Marko Makovec
Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih
Dve medalji
ptujskim
kegljačem
V Kranju je potekalo prvenstvo Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije v kegljanju. Na njem je nastopilo 52 tekmovalk in tekmovalcev iz vseh devetih medobčinskih društev, med anjimi so bili
Planinski kotiček
Blegoš - 1562m
V soboto, 7. 5., se bomo ob 6. uri s posebnim prevozom popeljali proti Škofjeloškemu hribovju; zberemo se na parkirišču pod gradom.
Tokratna pot nas bo vodila na Blegoš, ki je že odet v svežih pomladnih barvah. Je eden izmed treh vrhov predalpskega sveta. Njegova soseda sta Ratitovec in Porezen. Blegoš je s svojimi 1562 m za Ratitovcem drugi najvišji vrh Škofjeloškega hribovja. Vzpenja se med Poljansko in Selško dolino ter je lepo dostopen iz obeh dolin. Z vrha se ponuja odličen razgled na najvišje slovenske gore v skupinah Julijskih Alp, Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Goro Blegoš med drugim izdatno opisuje in tudi »poveličuje« priznani slovenski pisatelj Ivan Tavčar v svojem delu Cvetje v jeseni: »Nato sva sedla v eno malih dolinic, katere so značilne za Blegošev vrh.«
Začeli bomo iz vasice Volaka. Naša pot poteka nad Volaščico in po nekaj prečenjih travnatih pobočjih smo pri njenem izviru. Po nekaj deset korakih pot preide na staro mulatjero, po kateri se strmo prečno vzpenjamo proti zavetišču gorske straže na Jelencih. In kaj kmalu nas markirana pot skozi strnjen smrekov gozd pripelje do Koče na Blegošu. Sledi še prečenje razglednega travnatega pobočja in že smo nagrajeni z razgledom na vrhove v Julijcih, Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alp. Pri koči, si bomo privoščili počitek. Tu bomo lahko zaužili tudi topel obrok ali se okrepčali s čajem. Pot je položna in ne predstavlja težav. Skupne hoje bo za okrog pet ur.
Prijave s plačili izleta, ki stane 22 evrov (prevoz in organizacija), so možne do torka 3. 5. 2011 v času uradnih ur v pisarni društva v Prešernovi 27, (vsak torek med 14. in 16. uro, ter petek od 17. do 19. ure) ali po telefonu 02 777 15 11 in 041 237 010.
Izlet vodim Miran Ritonja s sovodniki!
ODLIČNA
JEKLENKA VEDNO PRI ROKI ;
A
VELIKA
V NAGRADNA IGRA
APRIL, MAJ 2011
Foto: arhiv MDSS Kranj
Najboljši trije tekmovalci v kategoriji B3 - Mitja Žalar je prvi z leve
tudi trije člani ptujskega društva.
Mitja Žalar v kategoriji B3 in Jože Cestar v kategoriji B4 sta osvojila bronasti medalji, Ivan Zimet pa je v kategoriji B3 osvojil 12. mesto. Kljub solidnim rezultatom si je nastop na državnem prvenstvu invalidov, ki bo 21. maja v Celju, zagotovil le Mitja Žalar. Mitja je tudi kandidat za nastop na drugem svetovnem prvenstvu slepih in slabovidnih v kegljanju od 27. maja do 3. junija v Sarajevu.
Silva Razlag
Zelena jeklenka je varna, pravilno polnjena in vselej čista. Dobite jo na številnih prodajnih mestih, lahko pa jo na vaš dom dostavimo tudi mi.
Kadarkoli boste naročili dostavo Zelene jeklenke, jo boste dobili v najkrajšem možnem času. Nošenje in nameščanje jeklenke namesto vas v tem primeru brezplačno opravi usposobljen dostavljavec, ki vam zamenja tudi tesnilo.
Redni naročniki Zelene jeklenke prejmejo tudi vsako enajsto jeklenko popolnoma brezplačno.
Če bi jeklenko raje zamenjali sami, lahko to storite pri mnogih pooblaščenih prodajalcih, ki bodo poskrbeli, da bodo vaše poti kratke.
10 LET BREZPLAČNEGA PLINA
Z malo sreče ste vi lahko tisti, ki bo 10 let brezplačno prejemal Zeleno jeklenko. Izpolnite in pošljite nagradni kupon, ki vas čaka na www.butanplin.si, pri pooblaščenih prodajalcih Zelene jeklenke, ob dostavi na dom ter na brezplačni številki 080 1115.
INFORMACIJE IN NAROČILO
t080 1115)
BUTAN PLIN
JJ	hiša prijazne energije
NEKOLIKO DRUGAČEN POGLED NA NAJLEPŠO VAS NA SVETU
IZBOR NAJLEPŠIH KARIKATUR ZADNJE PETLETKE V ŠTAJERSKEM TEDNIKU ^
Boris Miočinovič Aleš Gačnik
PlLUSKA TELEVIZIJA
ipean
Torek 19.4. 10:10 Hrana in vino
10:35 To bo moj poklic - Oblikovalec kovin pon.
11:30 Sipko -otraSka oddaja
12:00 Ptujska kronika
12:20 Spoznajmose.com
14:00 Ptujska kronika-pon.
14:20 Koncert kluba Soraptimist Ptuj
15:40 Pokal Loka 2011
16:00 Ptujska kronika-pon.
16:20 Koncert Toma2 Panggv
17:00 Poljudno - znanstvena oddaja
17:45 Lokacija Slovenija
18:00 Ptujska kronika
18:20 Povabilo na kavo-pon.
18:55 Sipko — otroSka oddaja
19:25 Lokacija Slovenija
20:00 Ptojska kronika — pon.
20:20 Gospodarstvenik
20:55 Spoznajmose.com
22:00 Ptujska kronika-pon.
22:20 Info kanal
Sreda 20.4.
10:05 Hrana in vino
10:30 Ptujska kronika-pon.
10:50 Motivacijsko predavanje - Nick Vujičič
13:30 Spoznajmos8.com
14:20 Sipko -otroška oddaja
14:50 Koncert Bacu Caribe
15:55 Gospodarstvenik
16:30 Polka In majolka
17:35 Hrana in vino
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
18:00 Povabilo na kavo
18:35 Ptujska kronika-pon.
18:55 Spoznajmose.com
19:45 ReglV-Goriimca
20:50 Ptujska kronika - pon.
21:10 Povabilo na kavo-pon.
21:45 To bo moj poklic—Vrtnar
22:40 Info kanal
Četrtek 21.4.
10:10 Hrana in vino
10:35 Tn bo moj poklic - Vrtnar pon.
11:30 Sipko-otroška oddaja
12:00 Ptujska kronika
12:20 Spoznajmose.com
13:15 Poljudno - znanstvena oddaja
14:00 Ptujska kronika-pon.
14:20 Povabilo na kavo-pon.
14:55 Regi IV - GoriSnica
16:00 Ptujska kronika-pon.
16:20 Gospodarstveoik
16:55 Hrana in vino
17:20 lokacija Slovenija
17:30 Sipko -otroSka oddaja
18:00 Ptujska kronika-pon.
18:20 Motivacijsko predavanje - Nick Vujilič 1. del
20:00 Ptujska kronika-pon.
20:20 Motivacijsko predavanje - Nick VujiCiC 2. dol
21:20 Spoznajmose.com
22:10 Ptujska kronika-pon.
22:30 Info kanal
SodobnavZ|OcJovina P
tretja petletka
Ptujski diplomatski priročnik, ki ne sme manjkati na vaši knjižni polici
NAROČILNICA
Naročam_izvodov knjige Sodobna zgodovina
Ptuja v karikaturi in besedi po ceni 10€za komad.
Ime in priimek: _
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis:_
li
Knjigo lahko kupite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj ali izponite priloženo naročilnico in vam jo pošljemo po pošti (po povzetju, s pripadajočo poštnino]
RADIO TEDNIK Ptujd.o.o Raičeva 6 2250 Ptuj
Prireditvenik
Torek, 19. april
8.30 do 12.00 Grajena, Dom krajanov: regijsko srečanje otroških gledaliških skupin Ptuja, Ormoža, Lenarta in Slovenske Bistrice 16.00 Ormož, sejna soba MCO: delavnica Presodi predsodek z Moiro Kobše
16.00 do 17.00 Podlehnik, krajevna dvorana: zbiranje vzorcev vin za 6.
ocenjevanje vin, v organizaciji TD Podlehnik; 18.00 ocenjevanje vin 17.00 Slovenska Bistrica, sprejemnica gradu: velikonočna delavnica - izdelovanje prekmurskih remenk 17.00 Ptuj, Mestni kino: gospodarski razvojni forum geografske tržne znamke »Ptuj - Zakladnica tisočletij« 18.00 Podlehnik, krajevna dvorana: 6. ocenjevanje vin občine Podlehnik 19.00 Ptuj, DomKulture: potopisno predavanje Uroša Dokla - S kolesom po Siriji
19.00 Slovenska Bistrica, knjižnica Josipa Vošnjaka: predstavitev zloženke: Bistriški vintgar - kraljestvo vode in povodnega moža Vodovnika
Sreda, 20. april
12.00
16.00 17.00
18.00
Maribor, Vetrinjski dvor - sedež EPK Maribor 2012: novinarska konferenca generalne direktorice dr. Suzane Žilič Fišer in programskega direktorja Mitja Čandra o dogodkih in načrtih zavoda ter trenutnem stanju priprav programa EPK Ormož, knjižnica: pravljična ura
Ptuj, Center interesnih dejavnosti: delavnica javnega nastopanja za nevladne organizacije pod vodstvom Irene Polak Fištravec Ptuj, razstavišče Knjižnice Ivana Potrča: predavanje ob izidu knjige dr. Mateje Čoh »Za svobodo, kralja in domovino - ilegalne skupnosti v Sloveniji med letoma 1945 in 1952« v organizaciji Zgodovinskega arhiva na Ptuju
Četrtek, 21. april
9.30
13.00
16.30 17.00 18.00
19.00
Ormož, jedilnica Centra za starejše občane: praznovanje rojstnih dni z otroki iz OŠ Stanka Vraza
Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: tradicionalno srečanje bork in aktivistk NOB
Slovenska Bistrica, Pionirska knjižnica: Velikonočna delavnica Pragersko, Vodni stolp: odprtje razstave Najlepša pisanka Ormož, zelena dvorana Glasbene šole : koncert učencev Glasbene šole Ormož
Ptuj, DomKulture: plesni projekt Plesne izbe Maribor in venezuelskega plesalca Davida Zambrana - 50 villages in Jam Sassion; turneja kratkih plesno improvizacijskih dogodkov v okviru Platforme sodobnega plesa
Ptuj, velika dvorana Narodnega doma: prireditev ob svetovnem dnevu plesa - predstavitev videoprojekta Stanislava Zebca in Božene Krivec - izpoved treh plesalk Jane Dobrijevič, Saše Zavratnik in Bo-žene Krivec; sodelujejo še Sara Islamovič z razstavo fotografij, Franc Simonič z razstavo risb; Teja Letonja - vokal in Tom Hajšek - klavir; plesni klub Mambo
Petek, 22. april
9.30 Ormož, Center za starejše občane: ustvarjalna delavnica - Barvanje pirhov
19.30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Feria Lainščka - Gajaš, arestant z Vladom Novakom za izven
Kino Ptuj:
Petek, 22. april: 17.30 Art program: dokumentarec Skriti zaliv; 19.10 romantična komedija Gola zabava; 21.10 misteriozni triler Neznanec
Razstave:
Ptuj, CID: razstava fotografij »Romska kultura skozi objektiv« - do 6. maja Ptuj, Kavarna KPŠ: »Scena« - Boris Voglar; razstava fotografij glasbenikov in
koncertov na Ptuju med letoma 2000 in 2010 Ptuj, galerija Tenzor MGP: razstava akademskega slikarja Jožeta Šubica Ptuj, DomKulture: razstava fotografij Stojana Kerblerja - Prostori Ptuj, galerija Magistrat: »Jutra moje dežele«, razstava fotografij Matjaža Čatra Ptuj, palacij gradu: razstava ob 20. obletnici plebiscita 1990 Ptuj, gostilna Lužnik: razstava likovnih del Marjane Tkalčec Majšperk-Breg, Tovarna umetnosti: »Jernej Forbici 2001-2011 - razstava
likovnih del in instalacij Majšperk-Breg, razstavišče Albin Promotion: razstava slik članov likovne sekcije
UD Ustvarjalec Majšperk Hajdina, razstavišče v PSC: razstava klekljanih izdelkov članic Društva žena in deklet Gerečja vas
OBČINA MARKOVCI OBJAVLJA
JAVNI RAZPIS
javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnin v III. FAZI OBRTNE CONE NOVI JORK. Vsebina razpisa je objavljena na spletni strani občine Markovci, www.markovci.si, in v Uradnem listu RS.
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
TOREK 19.4.
8:00 Koncert -15. Let ansambla 1. del 9:30 Polka in majolka 10:30 Video strani 18:00 Polka in majolka 19:00 ŠKL
20:00 Oktet Destrnik - 15 let 21:15 Destrnik - Iz domače skrinje 22:05 Ptujska kronika 22:15 Mozaik kulture 22:40 Glasbeni utrinki 23:00 Video strani
SREDA 20.4.
8:00 Revija OPZ 2. del 9:15 Ptujska kronika 9:30 Glasbena oddaja 11:00 Video strani 18:00 Polka in majolka 19:00 ŠKL
20:00 Dobrodelni koncert OŠ Hajdina 21:00 Hajdina - Iz domače skrinje 22:30 Mozaik kulture 23:00 Video strani
ČETRTEK 21.4.
8:00 Revija otroških folklornih skupin 10:00 Polka in majolka 11:00 Glasbena oddaja 12:30 Video strani 18:00 Seja sveta Domava - V ŽIVO 20:00 Revija MPZ1. del 21:30 Ptujska kronika 22:15 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
In kje smo prisotni?
S/o/ Tv, T2 tv Amis Tv, v sistemih KKS... Ptuj - S02
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340
Donava 116 D, 2252 Domava
Mali oglasi
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, ugodno prodajamo, vsak dan od 8. do 1 7. ure, Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova in gabrova drva. Možnost razreza na 25 ali 33 cm, z dostavo. Tel. 041 723 957.
BUKOVA drva, razžagana, zložena na paleti, prodajamo, možnost dostave. Tel. 041 893 305.
PRODAM bukova, cepana drva (tudi hlodovina). Tel. 051 632 814.
PRODAM suho luščeno koruzo, 1000 kg. Tel. 02 751 22 21.
PRODAM seno v kockah ter drva, bukova in mešana. Tel. 040 217 485.
ODDAM košnjo sena in otave na 1,5 ha v Hlaponcih in prodam traktorsko kosilnico z dvojnimi noži. Tel. 758 37 51.
PO AKCIJSKI ceni prodajamo sveže svinjske polovice iz domače reje. Akcija velja do prodaje zalog. V redni ponudbi imajo domače izdelke iz prašičjega mesa ter belo sortno vino. Kmetija Požegar, Marjeta Jančič, Bišečki Vrh 30 a, 2254 Trnovska vas, telefon 041 212 408.
PRODAM več priključkov za mo-tokultivator Gorenje, cena po dogovoru. Telefon 02 740 23 32.
KUPIM kravo ali telico za zakol in bikca od 1 20 do 250 kg. Telefon 040 647 223.
NEPREMIČNINE
NAPRODAJ je čudovito, 46 kvadratnih metrov veliko stanovanje z dvigalom na mirni lokaciji na Ptuju. Informacije na telefonu 041 81 77 37.
PRODAM ali oddam v najem polovico hiše (dvojček) s pripadajočim gradbenim zemljiščem in dvema garažama na Zagrebški cesti na Ptuju. Inf. tel. 040 786 069.
KUPIM hišo na lokaciji Orešje-Krčevina pri Vurbergu z razgledom na Ptujsko-Dravsko polje. Tel. 031 350 304.
V MAJŠPERKU prodam enosobno stanovanje. Tel. 070 265 176.
GRADBENO parcelo v Gajevcih prodam. Tel. 031 233 264.
PRODAM starejšo hišo, 24 arov zemlje, z vsemi priključki, asfaltna cesta, na lepi lokaciji, Vičava 4, Ptuj.
DOM-STANOVANJE
VIR PRI ZADRU, oddam dvosobni apartma za štiri osebe, v predse-zoni, sezoni in posezoni, oddaljenost od morja cca 150 m. Tel. 031 742 714.
ODDAM v najem trisobno, sončno, obnovljeno, delno opremljeno stanovanje na Ptuju. Telefon 031 838 069.
VOZNIKA C-, E-KATEGORIJE z izkušnjami v mednarodnem prometu, špedicija, smer EU, zaposlimo. Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391.
HITRI KREDITI
Ptuj, Trstenjakov3 51
( Domino center, l.nad. )j
do 4.500 €
[aujokoiärae-!äHpiisiene[i
1040 37 33371
Čeprav v grobu tiho spiš, v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice.
Hilde Vimer
IZ ZAGOJIČEV 14 B, GORIŠNICA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Hvala g. župniku Ivanu Holobarju za opravljen cerkveni obred, govornici Maji Tuš Kolarič za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljen pogreb.
Posebna zahvala pa ge. Marjeti Kukec za pomoč pri oskrbi ter Domu upokojencev Muretinci, kjer je preživela zadnje mesece.
Vsem še enkrat hvala.
Njeni najdražji

OSNOVNA ŠOLA BREG ))) PTUJ
Vabimo vas na osrednjoprireditev ob 100-fctnici Osnovne šote Breg, Hi bo 20. aprifa 2011 ob 17. uri v prireditvenem šotoru na igrišču šote.
Praznovanje se bo nadaljevalo z ogledom razstave v pritfičju šote.
1911-2011
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
POSKOČNIH
Ji f
POP 7 TOP
1.	Ans. NOVI SPOMINI - Venček ptujskih
2.	Ans. ŠTRK - Zavrti me
3.	Ans EKART - Zavec polka
4.	SLOVENSKIH 6 - Ohcet po starem
5.	ALFI in njegovi muzikanti - Se pohorje vidi
6.	Ans. GOLTE - Ljubil sem te iskreno
7.	Ans. NARCIS - Noč pred poroko
1.	TANJA ŽAGAR - Majhne nežnosti
2.	SKATER-Tralala
3.	NOVA LEGIJA - Cvet utrgani
4.	BOŠTJAN K0NEČNIK- Asfalt polka
5.	SAŠA LENDERO - Za čase brez skrbi
6.	EVA K0VAČIČ - Dan iz sanj
7.	SARA K0B0LT - Zapomnil si me boš
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime in priimek; Tel. številka: .
Glasovnice poiljite na dopisnicah na naslov: ME GA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Cirkulane, Žetale, Dornava, Markovci • Uspešne in množične čistilne akcije M Osebna kronika
Od celih jajc do polnega šampanjca
Tistim občinam, ki so drugo soboto v aprilu že izvedle čistilne akcije po svojih območjih, kot so to storili med drugim v Mar-kovcih, so se minulo soboto priključile še Dornava, Cirkulane in Žetale. V vseh omenjenih občinah so se akcije začele med osmo in deveto uro zjutraj, zaključile pa zgodaj popoldne.
V Dornavi so med odpadki našli tudi svinjske kože, šampanjec in pakete celih jajc ...
„V Dornavi se nas je zbralo skupno okoli 180 prostovoljcev; iz vaškega odbora Dornava je čistilo terene okoli 50 občanov, v Mezgovcih nas je bilo 20, na Polenšaku okoli 70, v Žamencih pa 35 občanov in občank. Pridružilo se nam je tudi sedem uporabnikov Zavoda dr. Marijana Borštnarja. Skupaj smo nabrali približno tono in pol različnih, predvsem drobnih odpadkov. Poudarek letošnjega čiščenja so bila predvsem območja ob cestah, sicer pa se je našlo tudi nekaj večjih kosovnih odpadkov, kot so avtomobilske gume, stara kolesa ipd. Poleg tega smo našli še cele pakete kokošjih jajc, neodprto steklenico šampanjca in nekaj svinjskih kož. Zakaj ljudje teh odpadkov s kolin ne odnesejo v kontejner pri ptujski veterinarski postaji, kjer jih lahko odložijo čisto zastonj, res ne vem.
Akcijo v naši občini lahko ocenim kot uspešno, seveda pa je zbranih odpadkov nekoliko manj kot prejšnje leto, saj načeloma nismo pobirali večjih kosovnih odpadkov," je po zaključku čiščenja povedal predsednik odbora za
društvene dejavnosti v občini Dornava Stanislav Ciglar.
Tudi v Cirkulanah je bila udeležba prostovoljnih čistilcev okolja podobna; kot je povedal podžupan in koordinator čistilne akcije Franc Milo-šič, se je je namreč udeležilo približno 180 ljudi, predvsem odraslih: „Poleg občanov smo v akcijo vključili še deset voznikov traktorjev s prikolicami za odvoz, pomagal pa je tudi podjetnik Žuran s svojim dvigalom in avtomobilom. Pobirali smo namreč tudi velike kosovne odpadke, vse, kar je bilo najti v naravi. Za dvig težjih odpadkov, kot so avtomobilske školjke ali bela tehnika, pa je nujno takšno tovorno vozilo z dvigalom.
Skupno smo po oceni nabrali za okoli 40 kubičnih metrov drobnih in 30 kubičnih metrov kosovnih odpadkov. V akcijo so bili vključeni vsi vaški odbori v občini, čistilo se je v vseh naseljih, pomagali smo tudi lovci iz naše lovske družine, ki dobro poznamo teren in črne točke s smetmi. Novih črnih odlagališč v občini na srečo nismo odkrili, vsa stara pa so bila evidentirana že lani in jih postopoma saniramo. V
Foto: M. Ozmec
V občini Markovci letos načrtujejo sanacijo treh večjih divjih odlagališč v Bukovcih in pri Novi vasi.
bistvu so zdaj ostala neočiščena le še tista odlagališča, ki so izjemno težko dostopna.
Akcijo čiščenja lahko ocenim kot uspešno, udeležba je bila dobra, vidi pa se tudi, da so ljudje vse bolj osveščeni, saj je odpada v naravi vedno manj. Menim, da bodo takšne redne letne čistilne akcije potrebne še kakšni dve ali tri leta, potem pa bodo lahko le še občasne."
Uporabne odpadke odpeljali že Romi ...
V Žetalah se je v sobotno vsesplošno čiščenje narave vključilo približno 50 občanov in občank. „Čistilo se je v vseh naseljih, organizacijo po posameznih območjih pa so prevzeli naši vaški odbori Čermožiše, Dobrina, Kočice, Nadole in Žetale. V letošnji akciji se niso zbirali kosovno odpadki z dvorišč gospodinjstev, saj bo za te poskrbljeno s posebnim odvozom v maju. Pobirali pa so se vsi ostali komunalni in kosovni odpadki v
naravi. Skupaj se je ob koncu čiščenja nabralo za okoli 20 kubičnih metrov najrazličnejših odpadkov, kar je nekaj manj kot prejšnja leta. Je pa tudi znano, da so že pred nami veliko še uporabnih kosovnih odpadkov, zlasti iz železa, pobrali in odpeljali Romi ..." je povedal koordinator letošnje čistilne akcije Jože Vogrinc in jo prav tako ocenil kot zelo uspešno: „Novih črnih odlagališč na območju občine nismo našli, tista že evidentirana pa saniramo postopoma."
V Markovcih več udeležencev, manj smeti
Množično akcijo pomladanskega čiščenja okolja so minulo soboto, 9. aprila, izvedli tudi v vseh devetih vaseh na območju občine Markovci; udeležencev je bilo več kot lani, smeti pa precej manj.
Predsednik občinskega odbora za okolje in prostor Konrad Janžekovič je bil navdušen, saj je letošnja akcija uspela v vseh pogledih. V njej je sodelovalo prek 300 krajanov, razveseljivo pa je predvsem dejstvo, da je bilo med njimi več mladih kot v minulih letih.
Že dober teden pred akcijo
so se sestali z vodstvi vaških odborov in se dogovorili o vseh podrobnostih, o območjih pobiranja smeti ter o sprotnem odvozu, predsednikom odborov pa so razdelili tudi zaščitni material, oziroma rokavice in vrečke za smeti. Povsod so se zbirali pred gasilskimi domovih okoli 9. ure, nato so se razdelili v skupine, smeti in odpadke v naravi pa so pobirali in jih sproti odvažali v center za ravnanje z odpadki v Gajkah vse do trinajste ure. Razveseljiva je ugotovitev, da je bilo odpadkov precej manj kot lani, udeležencev pa nekoliko več, saj so v akciji tudi letos sodelovali člani lovske in ribiške družine, čebelarskega društva Markovci ter konjeniškega kluba iz Nove vasi pri Mar-kovcih. Ob čiščenju v naravi so evidentirali tudi kosovne odpadke, ki jih bodo odpeljali naknadno, ob zaključku pa so za vse udeležence pripravili tudi skromno malico.
Po lanski množični akciji Očistimo Slovenijo so v občini Markovci sanirali tri večja divja odlagališča, letos pa načrtujejo še saniranje dveh divjih odlagališč v Bukovcih in enega v Novi vasi pri Mar-kovcih.
SM, OM
Rojstva: Vanja Jurkovič, Obrež 120, Središče ob Dravi - deček Tai; Urška Čeh, Vintarovci 29, Destrnik - deklica Nisa; Darja Vrtačnik, Markovci 7, Markovci
-	deklica Marija; Monika Možič, Skolibrova ul. 6, Ormož - deček Teo; Vesna Bregar, Grajena 71, Ptuj - deklica Ema; Barbara Cvetek, Ilijeva ul. 3, Maribor - deček Nejc; Smiljana Podhraški, Vid Ivanuševa ul. 15 a, Rogaška Slatina - deklica Alina; Petra Hameršak, Mežanova ulica 2, a, Ptuj - deklica Nika; Bernarda Gaube, Hum pri Ormožu 67, Ormož - deklica Maruša.
Umrli so: Marija Loštrek, Kar-doševa ul. 6, Murska Sobota, roj. 1925 - umrla 6. aprila 2011; Jožef Galun, Hajdoše 78, roj. 1920 - umrl 4. aprila 2011; Ana Podhovnik, roj. Potrč, Spodnji Velovlek 13, roj. 1919 - umrla 1. aprila 2011; Marija Turk, Lancova vas 35, roj. 1936 - umrla 6. aprila 2011; Jožef Potočnik, Vareja 65, roj. 1945 - umrl 7. aprila 2011; Janez Golob, Zagojiči 5, roj. 1921 - umrl 6. aprila 2011; Jožef Zorko, Litmerk 31/a, roj. 1943 - umrl 8. aprila 2011; Avguštin Leben, Mihovci pri Veliki Nedelji 43, roj. 1929 - umrl 10. aprila 2011; Terezija Polanec, roj. Matjašič, Bišečki Vrh 58
-	umrl 8. aprila 2011; Marija Veldin, roj. Kovačec, Cvetkovci 25, roj. 1936 - umrl 11. aprila 2011; Stanislav Prapotnik, Sa-gadinova ul. 7, Ptuj, roj. 1927
-	umrl 8. aprila 2011; Jožef Ritonja, Podgorci 97, roj. 1929
-	umrl 11. aprila 2011;Viktor Brodnjak, Formin 49, roj. 1919
-	umrl 11. aprila 2011; Branko Fric, Moškanjci 18, roj. 1954
-	umrl 6. aprila 2011; Irena Kelc, Zamušani 81 a, roj. 1963
-	umrla 11. aprila 2011; Silva Korenjak, roj. Botolin, Prečna pot 12, Ptuj, roj. 1937 - umrla 10. aprila 2011; Marjan Simo-nič, Trnovska vas 52, roj. 1948
-	umrl 14. aprila 2011. Poroka, Ptuj: Simon Peter Medved, Dragonja vas 40 a, in Sanja Šegula, Dornavska c. 20 a, Ptuj
sCŽajm/az bvujklkcu
89,8 98,2 104,3 Mb
j^oiíupajte naó tudi na ápletu: www. radio-ptuj.ói
RADIOPTUJ
89,B-98,E-ICH3
Napoved vremena za Slovenijo
Pozneje ko beli trn cvete,
V Cirkulanah (na posnetku) so čistili dosledno vse - tudi velike kosovne odpadke, v Zetalah pa so „uporabne" kosovne odpadke odpeljali že Romi ...
Danes bo pretežno jasno, čez dan ponekod zmerno oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 6, ob morju 8, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske do -3, najvišje dnevne od 14 do 18, na Primorskem okoli 20 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo sončno in malo topleje.
Foto: SM
Foto: SM