i.ioi mi koriatl
l|udo«va n«lkV. d m opravičeni do
v<«fa kar prnducir \|o
I hI« p»p«»r •• dovotod to lito intoroolo of lh« «rorhtn| cL»«. Work-oro aro tniltM to «11 what »Kov produr«
Iimtmm i*«o«<-AiMi a*it«, Dm. I. INT, m ib« |IMI nrrtM ti OblMgo III. ■ (k* ot	•! M»fofc Ir4. 1NT9.
Offiei. 4081 «. 31. Str.. Ck««f«, IN.
"Delavci vseh deieU, združite se!"
PAZITE
no številko v <»k I* pa|u • ki ao uohoio pola« vi* ioi.« ni«lova, prilepilo* nosa »podal ali
no .ivltku, Ako (469) |o Alovliko . . ladol vam • pi lh« dnjo številko naloga liata po-točo naročnina. Pro»4-mo, ponovit« \o lakot.
ŠTEV. (NO.) 468.
SLOVENSKO GLASILO JUCOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.

CHICAGO, ILL., DNE 29. AVGUSTA, (AUGUST) 1916.
prakt ike
LETO (VOL.) X!.
Delavsko gibanje je l>oj in ue more biti nič druzega. Cim je dognano, da mo interesi kapitalizma in delavstva nusprotni, je tudi logično jasno, da je med njimi boj neizogiben.
Ali tudi med -boje min bojem *o razlike. Dva učenjaka imata različne nazore o kakšnem znanstvenem predmetu; vsak trdi svoje in zagovarja svoje mnenje. Tudi to je boj. Vodi se pa z argu-menti, z doka/i in protidokazi, z duševnimi sredstvi; nobena fizična, nobena materijelna sila ni tu potrebna in nobenemu delu ni treba storiti kaj materijaino hudega.
Lepo bi bilo, če bi se mogel tudi boj med delom in kapitalom voditi na tak način. To bi bilo dostojno dvajsetega stoletja in visoka kulture, s katero se baba ta doba. Ali kar bi bilo lepo, se ne /godi, če ni mogoče. In boj med delom in kapitalom ne more biti tako civiliziran in kulturen, tako akademieen, kakor bi si želeli; kajti ta l>oj se vodi na inaterijalnih tleh in /.a materijalue cilje; njegova sredstva ne morejo biti drugačna kakor materijalistična. in matcrijalna sila ima že po naturi to na sebi. da postaja lahko surovo.
Bivstvo socialnega boja v okviru kapitalistične družbe je v tem, da ima kapitalistih! razred privilegije, ki mu omogočajo ,da vlada. To, kar ima. je pripravljen braniti, in kadarkoli nanese slučaj, se res postavi v bran.
(> bi se deUvstvo mirno vdalo razmeram, kakršne so, bi v doglednem času padla v pravo suženjstvo. Ker pa ne more trpeti nobenega poslabšanja razmer, ki so že sedaj slabe in deloma naravnost neznosne, mora gledati, da si jih zbolj-ša. To je le na račun kapitala mogoče. Od njega mora zahtevati večji delež, večjo nagrado za svoje tlelo. -
To je iuteresom kapitala nasprotno; zato se kapitalizem upira takim zahtevam, in ker se ne more delavstvo zadovoljiti s podjetniško odklonitvijo. mora poiskati močnejša sredstva otJ zahteva-joeih besed.
Kno takih močnejših sredstev je stavka. Zoper takti orožje delavstva pa išče tudi kapital močnejše orožje, in tako dobiva ta boj ostrejše in ostrejše oblike, dokler ne zaide v surovost in brutalnost. Ker imajo kapitalisti raznovrstne moči v sedanji družbi, porabijo v vsakem slučaju ti«to. s katero mišTTjuffti.jU/e in najbolj zanesljivo doseči u£prh. Izbirčni so le z ozirom na svoj smoter. nikakor pa ne z ozirom na etiko, moralo, dostojnost. pravičnost in take reči. .
Zanimiv- zgled imamo zopet v -Bridgeportu, l omi. Tam je :i00 železolivarjev v stavki. Ob drugem času bi delala taka stavka podjetnikom morda uianj preglavic. Tristo ni veliko število, če se vzame v poštev velikost Zedinjenih držav, kjer se včasi zaradi tristo skebov ne pride v zadrego. Ali v kovinarski industriji se sedaj tlela. Zaradi tega je stvar resnejša. Z vsakdanjimi sredstvi si kapitalisti niso mogli pomagati. Tudi pret-
veze za prelivanje krvi uiso mogli najti, dasi se jim mora priznati, da so se temeljito trudili.
Našli so pa drugo sredstvo. Tožili ho štraj-karje za — odškodnino. To se sicer čudno glasi in marsikdo bo radoveden, kako je mogoče tako tožbo utemeljiti s stavko. Ali kompanije plačujejo svojim pravnikom boljše plače kakor delavcem.
in ti so nekoliko napeli svoje možgane. Tako so iznašli, da so se "delavci za rotili, da prepreči jo kompanijain izvršitev kontraktov velike vrednosti." Da govore tudi o nadlegovanju stavkokazov in o podobnih stavkarskih grehih, se razume že samo ob sebi.
Kazprava o tej tožbi še ni dovršena. Kljub te-
Kakšna nesreča bi bila, če bi zalla ženska
vrsto?
mu so dcput.všerifi /e zaplenili hiše štrajkarjev in njih prihranke v bankah, tla "zavarujejo" toženo odškodnino, ki ne znaša nič manj kakor 200,« 000 dolarjev. Celo ček zn tisoč dolarjev, ki ga je l>oslala livarska unija iz Cincinnati v Bridgeport za izplačilo Strajkarske podpore, je deputv .1. Cun-ningham zaplenil, (»lavni organizator A. K. of L. Patrick J. Duffy iz Brooklyna si je moral izposoditi tisoč dolarjev, tla se je mogla štrajkarska podpora izplačati.
Poskrbljeno je, tla se to s stavkarsko podporo ne ponovi in organizirani delavei so prosili, za orožne liste, tla se morejo braniti, če bi jim kdo zopet hotel na tak način "zapleniti" denar organizacije. Kako bo z "odškodnino" in z zaplenjenimi hišami in prihranki, pokaže šele soduijska obravnava.
Razume se, da se je ta konfiskacija, ki je ni z nobenim zakonom mogoče opravičiti, izvršila predvsem z namenom, da se uplašijo štrajkarji, še bolj pa njih žene in otroci. Kakšne korake bo sodišče še storilo, se bo šele pokazalo.
Vsa stvar je juridičuo nezaslišana. AH to je eden tistih slučajev, ki zopet kažejo delavcem, da si izmišljajo kapitalisti v boju zoper delavce veduo nova sredstva, tla uc igra takozvauo usmiljenje pri njih prav nobene vloge in da jim je največja brutalnost dobra, če mislijo, tla bi mogli z njo ugnati delavce v kozji rog.
Iz tega pa sledi, tla se ne sme tlelavstvo nikdar prepustiti brezbrižnosti in tla z vsemi svojimi izkušnjami ne sine misliti, da že dovolj ve in tla je dosti pripravljeno. Računati mora s tein, da pride vsakčas lahko nov napad in spoznati mora, da strokovna organizacija sama, kakorkoli je potrebna, vendar ne zadostuje za vse slučaje njegove obrainlK*.
To, kar se je zgodilo v Bridgeportu, bi bilo nemogoče, ako bi bilo delavstvo tudi politično tako organizirano, kakor bi moralo biti. 1'mevno je, da bi imelo tedaj v zakonodajnih zbornicah druge in drugačne zastopnike, vsled tega pa tudi zakone, ki ne bi dovoljevali takih zanikrnih manipulacij. Imeli bi pa tudi sodnike, ki ne bi ustrezali kapitalističnim kompanijam brez obzira na zakon; imeli bi šerife, ki ne bi imenovali kapita-' i—s«muh yMidoiipiukiiiw*i4.	m iuroe bi pod
pretvezo zaplembe in varščine izvrševali tatvin.
Vse to so jasne reči; ali dokler se tlela vri nc ozirajo nanje, ne pomaga vsa jasnost in enostavnost nič.
Delavsko gibanje je boj. Metode, ki jih porabljajo kapitalisti, kažejo, da je tn boj od njihove strani brezobziren. Delavci morajo zato skrbeti, da si napravijo tako moč, ki lahko uniči vsako nakano nasprotnikov. Predvsem si morajo u-stvariti organizacijo povsod tam, kjer jim morejo kapitalisti škodovati. I is posebno važnost politične organizacije dokazuje britlgeportski slučaj.
Liebknechtova nova kazen.
Ko je bil sodrug dr. Kari Liebkneeht pred nedavnem obsojen na trideset mesecev ječe* je njegov zagovornik proti tej obsodbi vložil ptiziv na vojaško vzklicnO sodišče. Vsakdo je takrat spoznal. ne le tla je bil Liebkneeht etično nedolžen, ampak da je bilo tudi sodišče samo v očitni zadregi. To se je najbolje pokazalo iz utemeljitve sodbe, ki je obsegala sama v sebi veliko protislovje. Obsojen je bil Liebkneeht zaradi poizkušanega de/eincga izdajstva; utemeljitev je pa dejala, da Liebkneeht ni imel namena izvršiti izdajstvo, ampak tla ga je zavedel strankarski fanatizem.
Tn je bila na vsak način nesrečna stilizacija, kajti z njo je sodišče samo sM»be udarilo po zobeh. Tudi v Nemčiji velja pravno načelo, da ni zločina brez namena. Iz tega izhajata n. pr. pojma umora in uboja. Za človeka, ki je bil ubit. je vseeno, če je bil namenoma h I i pa nenamenoma spravljen na drugi svet. T»nla ee tisti, ki je povzročil njegovo smrt, ni imel tega namena, ne more *»a t i sojen zaradi umora. IVinek umora in uboja je enak, ali tazlika kazni je velikanska.
Liebkneeht seveda ni izvršil nobenega izdajstva ; zatorej ho si pomagali tako, tla so ga obsodili zaradi poizkušenega izdajstva. S tein so se pa pravniško pravzaprav še bolj blamirali. Kajti če bi se že moglo reči, tla je kdo brez namena kaj izdal, je vendar največji nezmisel trditi, da je nekdo nekaj poizkušal, ampak tla ni hotel.
Zadrego sodišča je izražalo tudi to, da ni bil Liebkneeht obsojen na izgubo državljanskih pravic. To je namreč po nemškem kazenskem zakonu spojeno z vsako kaznijo v ječi (Zuchthaus). Sodišče bi bilo pač, ako je smatralo, da je Lieb-kneehtov "greh" dokazan, lahko našlo drugo pot, ki bi bila tudi razumljivejša. Namesto v ječo, bi ga bilo lahko obsodilo v trdnjavo; to bi bilo tein naravnejše, ker je sodba »ama izrekala, da ni i-inel Liebkneeht neplemenitih namenov. V tem slučaju bi bila odpadla izguba meščanskih pravic sama po sebi.
Tod« bilo je očitno, da ni ravnalo vojno sodi-šč« po pravnih nazorih iu po rezultatih razprave, ampak po željsh vlade. Kaznovati ga je bilo treba znratli njegove' opozicije v parlamentu, zaradi njegove agitacije meti ljudstvom, zato ker je raz-
krinkal zločin, ki ga je vlada storila z nameravano vojno. Trdnjava, ki se smatra za častno kazen, ne bi bila zadostno maščevanje; treba je bilo Liehknechta ponižati in zato je moral biti obsojen v ječo. Vendar se je pa sodišče ustrašilo še na-daljnega koraka in ni izreklo izgube meščarskih pravic.
Liebknechtov zagovornik je rckuriral. In pri-zivno sodišče je pokazalo, da — bolje razume vladne želje kakor prva instanca. Povišalo je namreč Liebknechtovo kazen na štiri leta in mesec dni ječe. na izključitev iz armade, in na šestletno izgulm meščanskih političnih pravic.
Ker je že prebil tlel prve kazni, ima tir. Liebkneeht pravico, da rekurira še proti sedanji obT sodbi. To Jm njegov zagovornik gotovo storil; ali kakor kaže, je malt) upanja, tla doseže znižanje kazni.
Ce je prvo sodbo še marsikdo razlagal zn potrebo vojnih razmer, je druga s svojo brutalnostjo popolnoma jasen dokaz, da ni .šlo za nič drugega, kakor za maščevanje, ki ga je zahtevala nemška vlada v svoji nebrzdani jezi nad svojim ncirstra-šenim in najuspešnejšim nasprotnikom.
Prvo sodišče je mislilo, tla zadostuje, ee »pravi Liebknechta iz parlamenta za toliko časa, kar traje vojna. Druga instanca je razumela, da se s tem ne potolaži vladni srd, in ji je storila podlo uslugo. Druga obsodba je najnesramnejša klofuta pravici v obraz. Ampak tudi na Nemškem š»« ni zgodovina zaključena in sodba bo imela še druge
posledice, kakor šest let Liebknechtove ječe, ♦
Nemški zvezni Senat je ukazal, da naj se popišejo vsi tuji vrednostni papirji, kar jih je v nemških rokah. Storjeni so posebni koraki, tla se izvrši to delo čim temeljiteje. Kaj namerava s tem Nemčija, se ne poroča.
Kakor trdi depeša Reuterjeve a«enture iz Ko-tlanja, je danski list "Stifts Tidendc" v Ribi poročal, tla je bil poveljnik one podmorske ladje, ki je potopila Luzitanijo, kapitan Maks Valcntiiier. sin katedrale v Monderburgu. Nemški ksjzer ga je baje odlikoval z visokim redom.
Meyer Londonov mandat.
V Ne \vYorku na vzhodni strani so demokrnt-je izbrali nekega Goldfogla za kongresnega kandidata za jesenske volitve. "Izbrali" sicer ni popolnoma točen izraz. Izbirali so namreč vse drugo, preden so obtičali pri Goldfoglu.
Kakor posnemamo po newyorških poročilih, je slavna Tammanv poizkušala vse mogoče, da bi bila našla kakšnega '/krepkega" kandidata za o-kraj. katerega zastopa sedaj sodrug Meyer London. Najprej so poizkušali svojo srečo pri nekem miljonarju, posestniku departmentne trgovine, ki si je z mlečnimi darili pridobil ime človekoljuba. To bi bila ugodna kandidatura, ker je "charitv" reč, ki v Ameriki zelo "vleče." Računali so, da se marsikateri volilec, ki je dobil kdaj par unč mleka za otroke, ne bi upal glasovati proti svojemu "dobrotniku." Rasen tega prihaja prijetno v poštev, da bi tak kandidat velik tlel volilnih strt š-kov najbrže sam plačal.
Totla izbrani kandidat ni maral.
Potem so potrkali na vrata nekega židovskega sodnika, s katerim prihaja ljudstvo v 12. kongresnem distriktu mnogo v dotiko in ki velja za pravičnega sodnika. Tudi ta se je zahvalil.
Od sodnika ni daleč do advokata. Našli so e-nega. ki je na glasu, tla je radikalen in ima tudi med socialističnimi delavci gotove simpatije. Toda zmajal je z glavo tudi on.
Potem so ponudili kandidaturo še nekemu znanemu progresistu. ml katerega so pričakovali, tla bi dobil tudi bulmuserske glasove. Ali niti njemu ni ugajala ta igra.
Šele ko je ostalo vse izbiranje brez uspeha, so^ obtičali pri Ooldfoglu. Jasno je torej, tla bi bili gospodje sami rajši imeli kakšnega drugega kandidata in da so sprejeli tega le zato, ker boljšega ni. Goldfofle je med prebivalstvom vzhodnega New Vorka tudi znan, ker že dolgo "dela v politiki", ampak za njegovo kandidaturo bi bilo najbrže bolje, če ne bi bil toliko znan.
Poznavalci razmer pravijo, da je Ooldfoglo-va kandidatura najboljše znamenje, da bo sodrug Meyer London zopet izvoljen. Odklonitev kardi-dature od tolikih strani je res močan simpton. Vsi oni, katerim je demokratična klika namenila si. tla bi šli v boj proti sedanjemu socialističnemu
kandidatu, niso tega odklonili i/, prijaznosti do sotlruga Londona ali pa celo zaradi kakšnih socialističnih simpatij. Ampak igrati niso hoteli vloge lisice, kateri je bi jo grozdje prekislo. In če tisti, katere je Tanunanv smatrala za močne kandidate, niso imeli upanja, tla zmagajo, tedaj je precej verjetno, .tla ga ima CJoldfoglc še manj.
Vsekakor so to dobre vesti. Noben mandat, ki ga stranka ima, ni prijetno izgubiti. Ali tukaj gre ne le za mandat, ampak tudi za to. da bi bila velika škoda, če se sodrug Mever London ne bi vrnil v kongres. Več kot je on storil, odkar je prišel v vvashingtonsko zbornico, ne bi mogel storiti noben posameznik. In kdor hoče biti pravičen, mora tudi priznati, tla je bil London skrajno zvest načelom socializma.
.* Tri lastnosti dajejo njegovemu mandatu posebno vrednost: Bogato je njegovo znanje in to mu omogoča sodelovanje pri vseh parlamentarnih poslih; njegova delavnost je tako velika, tla se ne more od človeka več pričakovati, kaj še zahtevati; in njegovo socialistično prepričanje je tak« trdno, da se delavski volilci lahko popolnoma zanašajo nanj.
Upajmo, da dobi v bodočem kongresu še ve8 enakovrednih tovarišev.
Cez Amsterdam poročajo, da je bil z dekretom ministrskega sveta, objavljenem v uradnem listu "Monitor'*, rumunski izredni vojni proračun povišan od 200 na šeststo miljonov frankov. Bu-kareški list "fniversul" javlja, tla je bil general Paraskineseo imenovan za ravnatelja munieije, general Popovic, generalni nadzornik konjeništva, pa za poveljnika prvega armadnega zbora. — Znamenja časa!
Francoski pravost*lni minister Viviani. ki je bil prej ministrski predsednik, je v nekem govoru dejal: "Dasi je končna zmaga zaveznikov gotova, bo treba še mnogo časa in trdih naporov, preden bo strt pruski militarizem. Mir je nemogoč, dokler ne zmaga pravica iu se ne doseže primerna ureditev."
Tudi to je mrzel curek za optimiste, ki nam obljubil jejo inir v najkrajšem času.
Umetnost In narod.
Kar je čisto, kar je ljubko, kar »e prijetno Klasi, to razmišljajte.
Filip. 4, 8.
Da se narod dvigne iz blatnih nižav v jasne višave svobode, da se reši stradanja in bede in duhomorne skrbi, da doaeže boljše življenje na zemlji — to je smoter socializma.
Naloga, ki jo hoče izvršiti, ni nova. Od začetka svet aje vsako živo bitje hotelo izboljšati svoj položaj in ko je prvi človek zamislil prvo misel, mu je bila prva skrb: boljše, ugodnejše razmere. In ves napredek, kar ga je človeštvo doseglo tekom mnogih tisoč let, ni nič drugega, kakor posledica te velike, močne misli.
Boljše življenje!
Ali razlika med posameznikom, ki si skuša priboriti boljši položaj in med aocializmom je v tem, da poslednji misli na napredek vsega sveta, na boljše življenje vsega človeštva. In to prizna-nje mu nasprotniki vpisujejo v greh.
Premotrite življenje katerega človeka hočete: v vsakem takem zemeljskem potovanju zasledite isti nagib: Vsak si skuša poboljšati razmere, dobiti službo, avauzirati, zaslužiti premije, dobro kupčevati, nabrati imetja in koučno svojim otrokom zagotoviti ugoden obstanek. Ali kadar socialist izreče, da imajo isto pravico vsi ljudje, da je zemlja domovina vseh in da ne rodi samo za posameznike, tedaj mora takoj čuti očitanje, da je materialist brez idealov, ki misli samo na želodec. Kakor da bi bil ua svetu le en človek, ki bi ne mislil nanj!
Ali da mislimo mi, ki pravimo, da mora družba, ako hoče biti družba, ne pa divja čreda, pravično razdeliti dolžnosti in pravice med svojimi udi, da mislimo mi samo na želodec, nain očitajo. K tem nam hočejo na Čelo užgati znamenje barbarstva in nas prikazati kot neplemenito družbo, ki je nevarna "duševni lastnini" človeštva. Koliko resnice je na tem t
Socializem ima svoje korenine v narodu; brez njega bi ne mogel eksistirati in kdor hoče razumeti socializem, mora poznati narod iu ga razumeti, ali takega, kakršen je po naravi, ne pa kakor so ga skušali izklesati razni njegovi voditelji in preparatorji /.a nebesa.. V teiu ljudstvu živi želja za boljšim življenjem v vsakem oziru; kakor se hoče priprosti človek nasititi, tako hrepeni tudi po solnčni svetlobi, koprni po lepoti iu stremi po znanju. Mož iz naroda je orgauizirau kakor rafiniraui gospod iz civilizirane družbe t žena i i najnižjih slojev ima ista čutila kakor parfiml-rana gospa iz visokega sveta. Delavec iu kmetica vesta, da rože lepše cveto kakor kopriva, da vijolica prijetneje dehti kakor divji kostanj, njunim očem *boli ugaja Marijina sotia kakor hrastov hlod. iu slika v sinčkovi knjigi bolj kakor križi-kraži, ki jih sama delata z neokretno roko. To čuvstvo za lepoto izraža tudi priprosti človek, Jco-likor mu je v njegovih razmerah mogoče. Poglejte naše kmetice, kadar gredo v nedeljo v dolgih vrstah v cerkev. Kakor visoka dama, preden gre na elitni ples, se oblači priprosta ženica z vso skrbljivostjo; kako skrbno gleda v zrcalo, da razdeli lase na glavi natančno v sredi, kako pazuo si
spleta kite, kako skrbno pazi, da je peča snežno bela in da gube na širokih rokavih prav leže! Jn poglejte fanta, ki se ženi pa izbira šo|>ek, ki ga hoče zatakniti na klobuk. Ali ste že pazili, kako postajajo I juti je z dežele pred izložbenimi okni mestnih trgoviu iu raz glini nje jo blago, katerega gotovo ue bodo kupili! . . . "Ta robec je pa lep! Glej, kako je rdeč, kako se sveti! O, lep je, lep!"
To čuvstvo za lepoto ni niti tako primitivno, da ne bi poznalo kritike. Tudi priprosti človek primerja in izraža svoje mnenje, ki je cesto bolj zdravo, kakor kritika bogatega kapitalista, ki nahaja največjo lepoto v bankovcih po tisoč kron.
Tudi- cerkev, zlasti katoliška, pojmi, da ima narod svoje umetniške potrebe in pogostoma je z oltarnimi slikami, s cerkvenim petjem, z malimi podobicami za odrasle in za otroke več dosegla kakor s pridigami in s krščanskim naukom. A tudi pri pridigi se izraža umetniški čut ljudstva. Kolikokrat lahko slišite: "Nas gospod pa znajo lepo pridigati!" Pa odgovor: "Vaš znajo, Vaš; veliko lepše kakor naš."
S svojo vojaško godbo računa militarizem z umetniškimi nagoni uniformiranega proletarija-ta!! Procesije,' slavnostni sprevodi, javne parade . . . vse je kombinirano z ozirom ua umetniško 'dušo naroda.
Ali ta globoko vkoreuiujeni nagon je vendar le malo razvit, zakaj svet višje umetnosti je narodu zaprt, škodo pa imata oba: Narod in umetnost, Ako je poslednji naloga oplemenjevati ljudstvo, tedaj je ta zatlača v sedanjih družabnih razmerah enostavno neizvedljiva, ker prava umetnost niti ne prodre do tega pohlapčcnega ljud-
stva, ki živi samo za delo, za kopičenje bogastva, iu nima uiti intelektualne |KHllage, niti časa, niti fizične moči, da bi »e zanimalo za najžlahtuejše proizvode človeškega uma. Jn umetnost ne najde
dosti spoznavalcev, kajti oni bi morali priti U tiste množice, kateri je dala narava vse lastnosti za pojmovanje krasote, a tirauija družbe ji je vzela vso priložnost, da bi se tiste plemenite lastnosti razvile.
Kakor bi bila gorostasua prevzetnost, ako bi kdo trdil, da sije solnce na nebu samo zaradi nekaterih privilegiranih ljudi, da cveto cvetice po travnikih in vrtovih samo zaradi enega razreda družbe, da žgole ptice po grmovju in po zraku samo za nekatere izbrane sloje, tako je zločinsko postopanje, ljudstvu braniti uživanje velik .h u motvorov človeškega duh«.
Seveda: Spoznavanje lepote in hrepenenje po njenem uživanju |>orodi v onih, ki so izgnani iz raja, nezadovoljnost s temi razmerami, ki jih tlačijo tudi v duševno suženjstvo. Ali nihče ne more spraviti tega hrepenenja s sveta, ker nihče ne more vzeti živih barv cvetlicam, blagega sijaja zvezdam in milega petja pticam, l^epota ople-menjuje človeško srce in človeškega duha, ali da more narod uživati lepoto, ogrevati se za umetnost in jo umevati, ter se tako oplemenjevati, mu je treba priznati pravico do splošnega boljšega življenja in do materijalnih pogojev zanj. Dokler pa se mu to ne prizna, se mora narod boriti, naj tarnajo njegovi nasprotniki, kolikor hočejo o brc/idealnem materializmu. Boj socializma za iz-premembo materialnih razmer je boj za plemenitost.
oglej
Pred kratkim je minulo tisoč iu sto let, kar je umrl "veliki" oglejski patriarh sv. Pavlin. Spomin na ta dogodek *e je slovesno obhajal v Ogleju, v stari prestolnici sv. Mohorja.
To mesto ima tudi za zgodovino Slovencev svoj pomen, po nazorih " katoličanov " slaven, po našem prepričanju pa precej drugačen, in sicer nikakor ne srečen.	*
Slovenci imajo namreč svoje krščanstvo deloma "zahvaliti" Ogleju, oziroma ondotnemu pa-triarhatu in so bili dolgo časa pod njegovo cerkveno oblastjo. Z druge strani je prihajalo po-Jirščavaiije iz Salcburga. Preroki "krščanske ljubezni" so hudo tekmovali med sabo, kakor da ne bi bilo za nebesa vseeno, iz čigavih rok dobe Slovenci "pravo vero." Ali če bi to bilo lahko vseeno Bogu, so bili drugačnega mnenja njegovo "namestniki" na zemlji, ki ho že tedaj prav dobro vedeli, kaj pomeni v materijaluem oziru duhovna ob'a>;t nad narodom.
Odkar se je krščanstvo organiziralo kot cerkev, je t*» hotela vladati. Legendarni Kristus je sicer baje dejal, da ni njegovo kraljestvo "od tega sveta"; ali cerkev je bila bolj praktična, pa je iskala svoje kraljestvo prav na tem svetu. Kjer pa ni mogla sama absolutno gospodovati, tam se je združila z onimi, ki so že imeli posvetno moč v svojih rokah, da jo vsaj podeli z njimi, če se je ne more sama popolnoma polastiti.
Pokristjanjenje Slovencev, o katerem nam pripodujejo klerikalni zgodovinarji, da je prineslo našim pradedom "luč resnice" iu jim odprlo duri kulturnega življenja, se s stališča nepristranske resnice lahko smatra za veliko tragedijo v zgodovini našega naroda. Med Slovence so takrat prinašali križ; ampak s križem vzpored je prihajal ineč. Krščanstvo je bilo sredstvo, s katerim so pod pretvezo duševnega izveličanja vzeli Slovencem samostojnost, jih potlačili z ozemlja, na katerem so takrat prebivali, v tesne meje njihovega sedanjega teritorija, in njih velike dele raznarodili. Krščanstvo je bilo prvo sredstvo, ki je napravilo iz Slovencev narod tlačanov, odvisen od tuje fevd*alne gospode in za stoletja oropan vsake možnosti za samostojen razvoj.
Pri tem ljubeznivem poslu so cerkveni knezi iz Salcburga in Ogleja srdito konkurirali in se v svoji tekmi posluževali prav malo krščanskih
sredstev, dokler se niso, ko je nemško posvetno gospodstvo že dovolj utrdilo svojo moč nad Slovenci, nekako sporazumeli za "duševno pašo". Potem so bili Slovenci ml 1. HI 1 po večini cerkveno podložni oglejski uadškofiji, dokler ni izginila njena moč.
Ime Oglej je izbruseiio iz latinske Aquileia. Nemci imeuujejo uiesto Aglar. Akvilejo so ustanovili 1. 181. Rimljani v deželi tedanjih Karnov, da bi imeli trdnjavo proti zunanjim sovražnikom svoje države. Avileja jim je bila "ključ Italije". Taborišče je bilo v začetku seveda niajhuo, pa je vedno rastlo. Kmalu se je naselilo naokrog mnogo ljudi in Akvileja ni bila več samo trdnjava. ampak obširno trgovinsko mesto, kjer se je pretakal promet s severa in v.hoda proti Italiji. Iz Akvileje so prihajali Rimljani, ko so premagovali Japode, Dalmate, Panonee iu Noričane. Cesar Avgust in Tiberij sta začasno celo stolovala v Akvileji. Meja rimskega cesarstva se je polagoma oddaljevala cd Akvileje in se preselila k Donavi, zato je Akvileja napredovala v teh mirnih časih tako, da so jo šteli za prvo mesto za Rimom. V 2. stoletju po Kr. je doživela vrhunec svojega razvoja. V tretjem in četrtem veku je bila radi vednih vladarskih prepirov zopet važna vojaška postojanka.
Mesto je ležalo ob natisu in je bilo tudi s cesto zvezano z morjem. Prekopi so odvajali vlago v reko in morje, zato je bilo podnebje še dokaj zdravo. V mestu so bili lepi templji; bogastvo so dokazovala razna javna poslopja. Veliko je bilo skladišče za žito; tudi tvornice za vojaške in mornarske obleke, za orožje je imela Akvileja ; tu so kovali denar, barvali škrlat, delali ladje, žgali o-peko in izdelovali celo mozaike. Toliko tvornic je zahtevalo seveda mnogo delavcev. Ti delavci so bili združeni v razna društva, v zadruge in cene. Ceho\ je bilo petintrideset. V okolici je cvetelo poljedelstvo poleg konjereje.
Žalostne dni je doživela Akvileja v 5. in 6. stoletju. L. 401. jo je oblegal Alarih. toda brez-uspeino. Atila jo je pa premagal, poplenil in po-žgal. Polagoma se je zopet dvignila iz razvalin, dokler je niso Longobardi, prodirajoči v Italijo 1. ">6!l, uničili. Ljudje so se umaknili na Oradež (Grado) iu mesto imenovali Novo Akvilejo. Tako je izginila rimska Akvileja. Na njenih razvali-
nah je zrastla nova krščanska Akvileja, ki pa vendar ni nikdar več dosegla veličine rimskih časov.
Legenda pripoveduje, da je prišel v Akvilejo ozuaujevat krščanski evangelij že 1. G4. po Kr. evangelist Marka. Ko je odšel, je baje zapustil kot naslednika sv. Ilermagora (Mohorja) Akvi-lejčana. Odslej se je krščanstvo polagoma širilo in krepilo po mestu in po okolici. Častitljiva starost mesta je dajala akvilejski cerkvi veliko važnost. Njeni škofje, ki so znali izrabiti položaj, so se kmalu imcnOvali nadškofje in od Pavlina I. (1. 569.) celo patriarhi. Ko so pa patriarhi radi lougobardskih vpadov prebivali na Orade-xu. se je pričel razpor. kakršnih je v zgodovini krščanstva vse polno. Prišlo je celo do razkola. Imeli so po dva patriarha, v Akvileji in ua Orade-žu. Patriarh z Oradeža se je I. 1482. preselil v Benetke.
Moč akvilejskih patriarhov je rastla. Sedemnajst škofij jim je bilo podložnih. Njihova cerkvena oblast je segala na severu do Drave. Polagoma so si pridobili patriarhi velika posestva iu so bili tudi posvetni gospodarji mnogim pokrajinam, celo na Kranjskem zlasti od 1. 1040. Od 1. 1028 dalje so kovali tudi svoj denar. Kakor povsod, je cerkev pač tudi tukaj vedela, da je ta svet bolj gotov kakor oni in se ni dala begati s svetopisemskimi nauki, da naj kristjan ne nabira zakladov, ki jih žro rja in moli.	r
Akvilejski patriarhi pa niso stanovali vedno v Ogleju, marveč tudi p<> drugih krajih, kjer je bilo pač prijetneje. Od I. t>17. so prebivali v dobro utrjenem korininskem Oradu. Ko so pa Longobardi uredili svojo državo, je stanoval v njihovi prestolnici v Čedadu (Cividale), dokler se ni Popon (1019-1042) zopet preselil v Akvilejo (1. 1027) in jo iznova povzdignil. Kapitel je štel tedaj 50 kanonikov, ker dokazuje, da je cerkev do tedaj nagrabila že lepo bogastvo. Leta 12.16. se je preselil patriarh v Videm (Cdine), kjer no bivali tudi nasledniki do leta 17."»1.. ko je ta čast izumrla. oT leto so namreč ustanovili »Ive uadškofiji v Vidmu in v Gorici, za Italijo in za Avstrijo po eno, s teni pa uničili oglejsko škofijo. Mesto je vedno bolj pojemalo. Obrežni nasipi pretokov so se vdirali, nihče jih ni popravljal, votla ni odtekala; svet je postajal močviren; poleti ,
je nezdrava para kužila zrak in podila ljudi, ki so kaj več imeli, v zdravejše kraje. Reveži so kakor navadno ostali doma iu bledi hirali za mrzlico. L. 1490. sta Ncdiža in Ter (Torre) obrnila svoj ti k proti vzhodu in se združila s Sočo. Stari Na t i so je izgubil znatno množino vode. Radi tega ladje niso mogle nič več do Ogleja.
Sedaj je Oglej majhno mesto, pravzaprav
vas in štejeje Še 938 prebivalcev, ki skromno žive ob ribištvu in ob izkopavanju starin. Za stari-noslovee je mesto še vedno znamenito. Kjerkoli kopljejo, zaslede starine. Samo napisnih plošč so
izkopali že nad 1200.
V Ogleju se je poročil cesar Konstantin Veliki. ki ga cerkev slavi, ker ji je pomagal do posvetne moči. Skof Kortunatiauus Africanus (347 —:{69) je zidal prvo prestolnico, ki je pa izginila skoro s površja zemlje radi navalov raznih narodov. Popon (1019—1042) je sezidal sedanjo stolnico, zvonik in patriarški dvorec. Potres I. 1.189. je hudo poškodoval zlasti cerkev. Popravil jo je Mark\vart (1365—1381). Od prvotne cerkve so ohranjeni le posamezni deli, glavna apsida, prečna ladja, večji del ladje, ki se drži prečne, in krstilnica. Popon je podaljšal ladjo in jo potegnil med preddvorje, napravil stranske apside in stebre s kapiteli. Ta stolnica je bila posvečena leta 1031. Po potresu leta ,1348. so popravili stene v višavi, okna, zadnje stebre na vzhodu, arkadne loke itd. Kardinal Dominik Grimani (1497 1517) je postavil veliki oltar in oltar Rešnjega Telesa. Zadnje važnejše poprave so se vršile leta 1876. Cerkev je Gr>>/2 m dolga, 29V^» m široka in 22.35 m visoka; prečna ladja je 42.65 m dolga. Te številke dokazujejo, da je akvilejska cerkev dokaj večja kakor katerakoli na Kranjskem, saj ima najdaljša kranjska cerkev (Zatična) le 60 m v* dolžini. Stolp akvilejski so po obliki posnemali po vsem Krasu do najnovejšega časa.
Akvileja je izgubila svojo veličino svoje bogastvo in moč; iznebila se je svoje slave kot trdnjava proti sovražnikom, kot trgovinsko mesto in kot patriarška prestolnica; ostal je le spomin na nekdanje dni moči in slave. Tudi v sedanji vojni. v kateri igrajo včasi neznatne vasi veliko vlo-' go. je Oglej brez pomena. Tako mineva slava tega sveta.
KRIZ NA GORI
LJUBEZENSKA ZGODBA.
SPISAL IVAN CANKAR.
Bežal je po ulicah kakor pijan, z nezavednim, ravnini smotrom. Pozvonil je, hitel je mimo začudenega vratarja po stopnicah in je potrkal hrupno na duri.
"Odkod prihajaš tako pozno?"
"Od mrtvih!"
Prijatelj mu je posvetil s svečo v obraz iu je razumel.
"O prijatelj Oodina, nikar se ne {udi: od mrtvih sem vstal! Nikoli mi še ni bilo tako razločno seglo na srce — odprl sem oči in sem videl."
Oodina je postavil svečo na mizo, odvrnil je polico ter je prinesel kruha in jabolk.
"Drugega nimam zdaj pri hiši, ne zameri! Povečerjal sem že »lavno in sem se napravijaI spat."
Mate je nalomil kruh.
"Pozabil sem danes na kosih), pa sein imel še par desetič . ."
Ko je sedel na zofi, lomil kruh z rokami in lupil jabolko, je bil podoben popotnemu beraču, ki je bil sedel pod stopnice ter položil krožnik na kolena. Roke so se mu stresle, obraz je bil upal in koščen, v očeh se je svetil čuden ogenj.
"Veš kaj, Mate, zdaj bo pa najbolje, da kar ležeš na zofo in malo zaspiš. Prinesem ti blazino, da boš imel kaj pod glavo, odeni se pa s suknjo, Mj ni mraz. Kaj bi lazil ponoči domov?"
Storil je Mate, kakor mu je prijatelj ukazal; Upttinila sta svečo in sta legla, zaspala pa nistn dolgo v noč.
"Ali se ti zmerom toži po domu, Oodina?"
"Se zmerom, kaj bi tajil? Cc napravim kaj lepega, je porojeno iz domotožja . . . '
'Kako sem te zasmehoval časih! In zdaj vidim, da je bilo domotožje tvoje največje bogastvo!"
"Ne domotožje . . . Kaj bi ostalo, če bi se vrnil? In kako že hrepenim po tisti uri, ko se napotim! . . . Premišljeval sem časih o naši umetnosti in sem spoznal, da je vse postranska stvar in brez vrednosti, če ni ljubezni v srcu ..."
Mate se je vzdignil v postelji; izpreletclo ga je toplo iu veselo.
"Ti si povedal!" je vzkliknil. "Pred uro, ko sem bežal proti tvojemu domu sem čutil v srcu, kar si povedal! Tudi jaz imam neizmernega bogastva; ob najstrašnejši uri, ko sem stal pred grobom, sem odprl oči in sem ugledal zaklad . . . Ni življenja brez ljubezni ..."
Umolknila sta; visoko, v vesele višave >io se vzdignile misli, spanec ni hotel na oči.
"Kaj si počel ta poslednji čas. da te ni bilo k meni?"
"Ne sprašuj, kaj sem počel! Zdaj je to življenje tako daleč za mano, kakor da sem ga živel" pred davnim, davnim časom in ostalo ni drugega sledu po njem, nego tale razcapana obleka . . . Vse je dobro zdaj, nikoli ni bilo v mojem srcu toliko ljubezni, kakor ob lej uri . . . Pa sem že Obupaval! Kako sem mogel obupavsti? Vse, kar bi si človek želeti mogel, vse imam! Mladost —
o, kako že hrepeni moja roka, kako Že prekipeva moja moč! Ljubezen povrnila se je, ki sem jo bil izgnal, od mrtvih je vstala, ki sem jo bil za- j kopal . . . Srečen sem in duši me skoro ta sreča, vsa me je utrudila! ..."
Oodina se je bal za prijatelja; vstal je iz postelje, stopil je k njemu in ga je prijel za roko, pogladil ga je po čelu; vsa razbeljena je bila glava, lasje so bili mokri. Odel ga je do vratu in je sedel k znožju.
"fmiri se malo, pomisli kam daleč in fc.idre-
maj . . . Holati si!"
... • t i "Vroče mi je m ne more mzaspati .... Dolgo sem hodil, preden sem dospel do tega lepega večera; ne zameri, če sem malo obnemogel pod tem sladkim bremenom! ..."
Premetaval se je nemirno, zadremal je kakor v vročici in vzburkane sanje so begale nestalno, kakor netopirji v mraku. Zdramil se je vsak hip, ni se mogel domisliti, kam je bil zablodi!, kje leži. Šele proti jutru je zaspal mirneje.
Ko se je zbudil, je sijalo solnce v sobo in skočil je z zofe.
"Ne, potrpi, tak m moreš na cesto! Reci mi, kar hočeš, ampak takega te ne spremim nikamor, sram bi me bilo! .laz imam še nekaj, za silo bo že! Malo daljši si sicer od inene in malo bolj suh. pa saj tisto, kar nosiš, tudi ni bilo po meri krojeno!... Kaj obupati si mislil, pa imaš čisto perilo?"
Oodina. čokat fant z zif«>dnj ostarelim, gosto porastlim obrazom, je hodil po sobi z umerjenimi koraki in je premetaval po stolih stare obleke.
"Vrag vedi, kadar bi človek potreboval, nima ničesar! Vreme je krivo - za zimsko obleko je že prepozno, za poletno prezgodaj! Pa saj ni-
smo tako natanki; kako pa bi se razločeval umetnik od komijev, če ne po obleki? Vzemi tole!"
Mate se je oblekel, Oodina je kuhal čaj.
"No zdaj pa mi malo povej, kako je bilo s tabo! . . . Dobro si se popravil čez noč, naravnost zredil si se v obraz!"
.Mate je bil še nekoliko truden, kakor da bi se bil odpočil od napornega dne. V licih se mu je bila prikazala kri; poravnal si je lase in vsuli so v lepih kodrih na senca.
"Sam ne vem, kako je bilo!" se je nasmehnil. "Ampak povem ti nekoč, kako čudovito sem se rešil . . . Zdaj res ne vem, kako sem mogel tako zabresti! Kaj pa mi je bilo? Nič drugega, nego da nisem vedel natanko, kaj bi jedel, kaj hi pil, kje bi ležal in da se nisem nosil kakor angleški kralj! Tako se godi tisočerim drugim in če bi se vsi u-tapljali, bi se kmalu zajezile vse vode na svetu!... Malodušen sem bil, zato ker ni bilo ljubezni v meni!"
" ' Kaj misliš zdaj?" "
"Delati mislim! . . . Poprej pa napravim, kar sem še bil namenil snnči. napol v sanjah. Domov se napotim, samo pogledal bi rad tja dol, morda samo od daleč, s hriba. In če treba, pojdem peš!... Poklicalo me je namreč . . ."
Oodina se je smehljal.
"No, smej se! Poklicalo me je tako jasno, kakor da bi zaklical ti, ki stojiš pred menoj . . . Se nocoj se morda odpravim!"
"Prenagel si, ne premisliš nikoli!"
(Dalje prihodnjič.)
Ljudje so se naučili vsega dosti izdelati; ampak a svojimi izdelki zadostiti svojim potrebam se niso naučili.
ADVERTISEMENT
		
Avstr. Slovensko	m1	Bol. Pod. Društvi
UnimtMm 11 JuuwS IMA.		"^arrstTiSSsr •
Sedet: Frontenac, Kui.
glavni uradniki: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Bos 72, E. Mineral, Kan«. Podpreds: JOHN GOR&EK, Box 179, Radley, Kans. Tajnik: .JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kana. Blagajnik: FRANK HTARCiC, Box 245, Mulberry, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZNIK AR, l. Box H8, Frontenac, Kana.
NADZORNIKI: PONORAC JURHE, Box 207, Radley, Kan«. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana. ANTON KOTZMAN, Frontenae, Kana.
POROTNI ODBOR: JOSIP SVA/PO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK NTIJCIN, Box 226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠKT1NA, Box 23, Franklin, Kana.
POMOŽNI ODBOR: WITjLIAM HROMEK, Box 65, Frontenac, Kana. ANTON KOTZMAN, Box 514, Frontenac, Kana. Sprejemna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati gl. tajniku. — Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku.
POZDRAV KONVENCIJI.
' V Frontenae, Kans., so se delegati A. S. B. P. D. sešli na svojo konvencijo. "Proletarec" je uradno glasilo Društva in zato nas ve/.e dolžnost, da pozdravimo sestanek. Ali tudi če ne bi bilo te oficielne dolžnosti, bi sami čutili potrebo, da pozdravimo to konvencijo in zaželimo njenemu delu iskreno najboljši uspeh.
Naše principieluo stališče napram podpornim orgauizacijam je davno« znano. l'e služijo tiateinu namenu, zaradi katerega ao usta-novljene, namreč podpiranju bolnih in za mrtvimi člani zaostalih, sploh podpiranju svojih članov v slučaju potrebe, tedaj imajo naše popolno odobravanje in vso moralno podporo, ki jiin jo juore dati list.
Seveda se pod tako odejo lahko skrivajo drugi nameni, in od nas se ne more pričakovati, da bi ščitili izkoriščanje, zainračevanje in pohlapčevanje le zato, ker se je ovilo s plaščem dobrodelnosti.
Ali A. S. B. P. I>. je organizacija, ki je doslej vedno v svojem delu kazala dvoje:
Delavska je in resnično napredna je.
Nihče ni v sedanji družbi v slučaju potrebe tako odvisen od pomoči kakor delavec, ki si mora — bodisi z roko ali z glavo — služiti vsakdanji kruh in mu zaslužek komaj zadostuje za najnujnejše tekoče potrebe, pa ne more spravljati zakladov za nepričakovane nezgode in nesreče*.
Seveda bi morala to nalogo izpolnjevati družba, kateri žrtvuje delavec svoje moči. Kajti ves dobiček njegovega dela ima podjetnik, kapitalizem, vladajoča drutba. Pošteno in pravično bi bilo, da bi prihajale potrebne podpore od dobička, in ker upravljajo to družbo občine, države in zveza, bi bila njih dolžnost, da bi skrbele za bolne, ponesrečene in sploh brez svoje krivde v bedo padle člane.
Ali v Ameriki velja taka skrb še za "neameriško". Ta "napredna" republika je mirno pretrpela, da so jo v tem oziru prehitele celo nazadnjaške monarhije, v katerih je že davno uvedeno bolniško, invalidno, tupatam tudi starostno zavarovanje.
Delavstvo v Ameriki, žrtvujoče vse svoje moči bogastvu dežele pod zemljo in nad zemljo, ima pravico zahtevati od države in državne zveze, da izpolni to dolžnost; ali dokler je zahteva neizpolnjena, o-pravljajo podporne organizacije plemenito nalogo s tem, da preprečujejo propadanje svojih članov v popoln pogin.
Organizacija, ki služi na tem polju delavstvu, mora imeti naše simpatije, in zato prihaja naš pozdrav konvenciji A. S. B. P. J. od srca.
Napreden duh vlada v tej organizaciji. Njeno članstvo se sestavlja iz razredno zavednih delaveev, ki vedo, da jim podpore ne morejo dati vsega, kar zahteva dandanes življenje od njih, pa so pripravljeni na boj — ne za miloščino, ampak za svoje pravice.
Nikdar ni A.S.B.PJD. pehalo svojih članov v srednjeveški mrak, v katerem tako izvrstno uspeva suženjstvo. Nikdar jim ni slikala kapitalističnega raja v barvah profitarskih prerokov. Že s tem, da je izbrala "Proletarca" za svoje glasilo, je pokazala, kakšen duh veje v njej, in v pravem interesu njenih članov, delavcev, ki nimajo ničesar pričakovati od kapitalizma, otl njegovega padca pa vse, želimo, da bi tudi nadalje preveval Društvo ta duh zdravo mislečega, razredno zavednega delavstva.
Cenjeni delegati!
Velike so naloge, ki se javljajo pred Vami in mnogo dela Vam nalaga Vaša konvencija. Naša stvar ni, da bi se vtikali v Vaše probleme. Želimo pa Vam, da bi se Vam delo, ki ga opravljate zase in za svoje članstvo, v najpopolnejši meri posrečilo v prid Vaši Zvezi.
Imeli boste morda težave; brez teh ni nobena organizaeija. Zbori resnih organizacij pa niso parade, ampak dnevi dela. Premagovati ste morali težave, ko je bilo Društvo mlado in majhno; premagali jih boste tudi sedaj, ko je organizacija odrasla otroškim hlačieam. Kajti preti Vašimi očmi je cilj. ki je vreden Vašega dela in napora. Vanj boste imeli uprte poglede tudi na sedanji konvenciji, in to Vam ho olajšalo trud in pomagalo v dvomih najti pravo pot.
Vaša konvencija zboruje v kraju, kjer se vsenaokrog dvigajo znamenja dela. Ona so tla od premoga, od tega dragocenega sredstva moderne industrije in modernega prometa, od te snovi, ki jo spravljajo Vaše roke na dan, s tem oživljajoče vse gospodarsko življenje naših dni. Država del aje Knsas, kakor je vsa Amerika dežela dela.
Ogromna l»ogastva ustvarja to delo; ali njih lastniki so ljudje, ki jim je samim delo neznano. Vi imate trud, oni imajo užitek. Njih otroci imajo zlato, brezskrbno bodočnost, Vaše otroke čaka trud in napor, kakršen je Vaš.
S svojo podptfmo organizacijo si hočete nekoliko olajšati skrbi V Viajhnjših časih.in v najtežji uri pomagati onim, ki ostanejo za , Vami. Spomnite se še, da je Vaša naloga večja. Skrbeči za sedanjost, ne pozabite na prihodnost. Današnji dan pripada Vašim gospodarjem; poskrbite, da boste sami gospodarji časov, ki pridejo.
Bodite pripravljeni za veliki boj delavstva, ki je tudi Vaš boj!
V tem zmislu želimo Vašemu zborovanju najpopolnejši uspeh.
Uredništvo "Proletarca".
i
Obnašanj« med nevihto.	ognimo se mej, rek in mlak, ne ato-
--pajmo pod drevesa na samem, tudi
Strela ubije in omoti veliko več gruče ljudi in iivine niso varne, ker oseb, kakor se to spločno sodi. Prav | toplota in vlaga privlačujeta elek-je zato, da znamo, kako postopajmo,' trično iskro. Med drevjem je najne-če treska. V hiši je Človek, kadar tre- varnejši hrast, najmanj nevarna pa ska, bolj varen, kakor na prostem, bukev, ni pa nevarno v gozdu. Trdi Čim večja je hiša, tem varnejše je v se tudi, da si izpostavljen manj ne-njej. Okna in vrata naj se zapro. varnosti, če sediš ali ležiš. Osebe, ki Lopa, v kateri se nahaja živina, je ne- jezdijo ali sede v kočiji, naj stopijo varnejša, kakor na prostem. Skrbimo, s konja aH is kočij«. Tudi svetujejo, da ne stojimo preblizu žičnih orij, da naj a« dežnik zaprt, kadar treska.
O Macedonlji.
Maeedonij ni oficielno upravno ime, ampak le zgodovinski naslov pokrajine, ki je do balkanske vojne leta 1912 obsegala nekako vilajete Solun, Bitolj (Monastir) in Koaovo. Ta dežela je nekako tolika, kakor Spodnja in Zgornja Avstrija, Štajerska in Koroška skupaj. Prebivalcev je bilo do halkanake vojne okoli 2,275,000.
Po balkanski vojni so ai Macedouijo razdelile Srbija, Holgaraka in Urška.
Dne 29. maja leta 1453. je padel Carigrad v turške roke. Turška oblast je rešila grški živel j na Balkanu, kajti v štirinajstem in petnajstem atoletju, ko ao vladali srbaki knezi v Tesaliji, Kpi-ru, Macedoniji in Albaniji, je tu vladal srbski, ali kakor pravi Kačič, alovinski jezik, in ko je cesar Sigiainund poalal pismo v Albanijo, so mu odgovorili odtod, da znajo govoriti samo slovensko pismo (cirilico)). Turška vlada je pa na škodo Slovanom podpirala cerkveno grško hierarhijo in obe oblasti skupaj sta zatirali slovansko rajo. Leta 1767. je carigrajaki patriarh odpravil avtokefal-no cerkev ohridsko in peški patriarhat. (Irki so sežgali patriarhalno knjižnico v Trnovem. Nastopila je fanariotska doba. Fanariote so zvali pristaše grške cerkve po Fanaru, grškem earigraj -skem oddelku, kjer je bil sede/, patriarhov. V tej dobi so storili vae mogoče, da demoralizirajo ljudstvo.
Bolgarski menih Paisij je napisal zgodovino bolgarskega naroda, katera je v začetku prošlega stoletja navdušila več mladih Bolgarov za osvoboditev izpod turškega jarma. Ogorčenje proti fa-nariototn je rastlo, in leta 1870. je bil sultan prisiljen, da je vplival na patriarha, in Bolgari so dobili samostojno cerkveno upravo v obliki eksar-hata. Carigrajski patriarh je pa izobčil bolgarskega eksarha in s tem izgubil ves vpliv na Bolgare. Kazkol v razkolu je postajal vedno večji, in danes so na Balkanu dvojni škofje: patriarhatni in eksarhatni.
Slovanov je v Macedoniji 1 miljon 118 tisoč. Deloma ao kristjani, deloma tnohamedanci. Kristjani ao večinoma eksarhi8ti, le majhen del v južni Macedoniji vidi v carigrajskem patriarhu svojega poglavarja; teh je pa vedno manj.
Preporno vprašanje je. so li macedonski Slovani Bolgari ali Srbi; razlikuje se tam namreč srbsko, šopo-macedonako in bolgarsko narečje. Šopo-uiacedouako narečje tvori prehod od arb -skega na bolgarski jezik. Meja med sosednima vplivoma bi bila nekako ob razvodju med Vardar-jem in Strumo.
Turkov je v Macedoniji okolu pol miljona. Grkov četrt miljona, Albancev štejejo 128 tisoč. Albrnei niso združen narod. Pod Jurijem Ka -
atrioto ao ae aicer borili za krščanstvo, a danea ata dve tretjiui inohamedanski. Delati ne marajo, vojna je njihovo veaelje. Dele ae v Toake in Gege, ki govore precej različna narečja. Na Toake vplivajo od juga Grki, od aevera Avatrijci in Italijani. Gegi se pa dele v več rodov, ki žive med aeboj v krvni osveti in jih ni mogoče združiti. Versko se dele v inohainedance, katoličane in pravoslavne; pišejo v petih alfabetih. Teh nasilnih ljudi ni mogoče drugače kultivirati, kakor da ae jim pobere orožje in se prisilijo na delo. Dalje je v Macedoniji 80,000 romanskih Cineariev, ki ao večinoma krčmarji in trgovci, 67,840 Zidov ali Španjolov, katerih je pa mnogo preatopilo v islam, dasi doma še vedno govore španako. 54,557 je Ciganov, ki ao pa na Balkanu precej delavni ljudje, nekateri celo bogati. V manjšem številu je še mnogo drugih narodnosti zastopanih v Macedoniji.
V mestih seveda bolj prevladuje turški ži-velj, na deželi pa slovanski. Tu podajeiuo nekaj številk, po ne popolnoma zanesljivi štatistiki, ki nam kažejo, kako je prebivalstvo mešano v večjih inaeedonakih mestih.
Solun ima: Slovanov 10,000, Turkov 26,000, Grkov 16,000, Spanjolov 55,000, Ciganov 2,500, tnjeev 8,500; skupaj 118,000 prebivalcev.
Veles šteje: Slovanov 12,000, Turkov 6,600, Cinearjev 500, Ciganov 600; skupaj 19,700 prebivalcev.
Seres šteje: Slovanov 2.200, Turkov 11,900, Grkov 11,(KM), Hpaujolov 2,500, Ciganov 500; skupaj 28,100 prebivalcev.
Skoplje šteje: Slovanov 13,000, Turkov 15,-000, Grkov 500, Albancev 150, Cinearjev 450, Spa-njolov 800, Ciganov 1,920, tujcev 500; skupaj 31,900 prebivalcev.
Štip šteje: Slovanov 10,900, Turkov 8,700, ftpanjolov 800, Ciganov 500; skupaj 20,900 prebivalcev.
Bitolj šteje: Slovanov 10,000, Turkov 10,500, Albancev 1,500, Cinearjev 7,000, fcpanjolov 5,500, Ciganov 2,000, tujcev 20; skupaj 37,000 prebivalcev.
Ohrid šteje: Slovanov 8,000, Turkov 5,000, Albancev 800, Cinearjev 460, Ciganov 600; skupaj 14,860 prebivalcev.
Prilip (domovina kraljeviča Marka) šteje: Slovanov 16,900, Turkov 6,200, Cinearjev 480, Ciganov 960; skupaj 24,540 prebivalcev.
Zanimiya je "republika" menihov na Sveti gori. Tu živ| v 20 samostanih 4,500 grških, 4,000 ruskih, 1,100 Srbskih in bolgarskih, 250 rumun -skih in 60 georgijskih menihov. Ti redovniki so svobodni v svoji upravi. Posamezne narodnosti so v vednem prepiru med seboj.
UTRINKI.
Ko je bila mobilizirana milica države Ohio in ao se nabirali rekruti z največjim pritiskom, je neki ulični govornik v Clevelandu dejal: "Rajši hi se dal ustreliti, kakor da bi oblekel uniformo Zedinjenih držav." Zaradi tega ga sicer niso ustrelili, toda na trideset dni so ga obsodili. Neki drugi govornik je dejal: "Ljudje, ki gredo v Mehiko in se bojujejo za Morgana in druge kapitaliste, ao norci." Zato je dobil 25 dolarjev — pardon — 25 dolarjev globe. Zopet drug govornik, ki je dejal, da so miličarji svinčeni vojaki, je moral plačati 10 dolarjev za to mnenje.
Militarizem torej prav mogočno napreduje v Ameriki. aKjti kakor smo že večkrat dejali, ni orožje militarizem; ampak kjer se širi duh, ki prepoveduje vsako svobodno mnenje o vojaških rečeh, tam je militarizem.
V Ontario v Kanadi imajo mestece, ki se je doslej imenovalo Berlin. Sedaj je mestni svet sklenil, da ga prekrsti; od 1. septembra se bo imenovalo Kitchener. Tudi Kanada hoče biti patriot ična. Ta sorta patriotizma vsaj ni predraga.
V	Manningtonu v W. Va. je bila te dni sodru-žica Tereza Malkiel aretirana, ker je imela govor na ulici. Neki mirovni sodnik jo je obsodil na 10 dolarjev globe. Ker je vložila priziv, je bila proti varščini izpuščena.
V	Ameriki imamo svobodo govora: Z zakonom je zajamčena. In dobre duše mislijo, da je zakon vsaj tako trden kakor jeklo.
YT Piermontu, X. Y., so papirničarski delavci v stavki. Da se more "vzdr/avati red", je nastavljenih 50 posebnih cleputišerifov. To je fina družba. Zadnji torek so brez vzroka napadli sedem oseb in jih premlatili; med njimi je bila neka ženska v blagoslovljenem stanju. O brutalnosti štrajkarjev so včasi polne cele kolone kapitali -stičnih listov. Taka nesramna surovost ljudi, ki imajo slučajno na prsih pripete zvezde, je pa le "slučaj", « katerem ni vredno pisati.
Portugalski vojni minister Norton Matos izjavlja, da se udeleži portugalska vojska v naj -krajšem času vojne na strani zaveznikov. Ta vest se je že nekolikokrat ponovila. Teoretično je Portugalska že davno v vojni z Nemčijo, toda praktično se je doslej bojevala le v Afriki. Baje ima v Evropi pol milijona mož na nogah. Kakšno korist pričakuje od svoje udeležbe v vojni, je precej velika uganka. •
Iz Kodanja poročajo, da sta ogrska poslanca grof Apponyi in Kakovszky odložila svoja mandata, ker sta nezadovoljna z zunanjo politiko z oziro mna Nemčijo. Ker je avstro-ogrska zunanja politika sploh popolnoma podložna Nemčiji, se to ne more razumeti drugače, kakor da zahtevajo Madjari več neodvisnosti, kar je razumljivo. Neka vest iz Amsterdama pravi: "Oba poslanca sta dala v neki debati razumeti, da se hočeta zopet posluževati pravice, da kritizirata zunanjo politiko. Tudi sta naznanila, da od8topata od pogodbe. po kateri sta se obvezala kot zastopnika svojih strank, da se bosta poučevala o zunanji politiki in zato dobivala od vlade zaupne informacije." — Vsekakor ne gre v ogrskem parlamentu vse gladko.
V Mehiki je na železnicah vpeljan osemurni delavnik. Nič se ni zaradi tega podrlo, nobenega bankrota ni bilo in mehiške železnice vozijo. V Zedinjenih državah pravijo železniški magnati. da je nemogoče, kar je v Mehiki mogoče. In povrh je v večini mehiških železnic investiran isti kapital kakor v ameriških.
Chicaška policija je v četrtek potopila v mi-chiganskem jezeru tekom.leta konfiseirano orožje. Bilo je 200 revolverjev, 132 pušk, 170 funtov di-namita in pol kvarta nitroglicerina. Pravzaprav je tudi to zapravljanje.
Kumunske državne železnice so sklenile z zvezo nemških jeklarn pogodbo za dobavo 25 do 30 tisoč ton železniških tračnic. Tako poroča Preko-morska agentura iz Berlina. Kam drži rumunska politika T
Prekomorska časnikarska agentura naznanja: Po najnovejših statističnih vesteh je znašala produkcija jekla v Nemčiji meseea julija 1,134,000 ton proti 1,047,000 ton lanskega in 1.561-000 ton predlanskega julija. Na vsak delovni dan odpada poprečno 36,590 ton proti 36,050 ton lanskega leta.
Tudi Nemčija se torej pripravlja na nadaljevanje vojne. Mir, še nekaj časa lahko spiš in sanjaš!
Poloiaj v Srbiji.
Iz Berna v Švici poročajo: Kako težke izgube je imela Avstrija v bitkah z Htisijo in deloma tudi z Italijo, je spoznati iz poizkusa, da bi dopolnila svoje razredčene vojaške vrste. Sem so prišle vesti. da je bilo vse ogrsko domohraiistvo letnikov 1885 in 18<18 poklicano v linijo do 28. avgusta. Švicarski vojaški izvedenci računajo, da dobi avstrijska armada na ta način 275.000 mož. Ti domobran-ei so doslej opravljali bolj podrejeno vojaško službo v deželi. In kdo bo sedaj opravljal to službo? Ali bodo klieali še nove letnike, ko ro vteknili že 55-letne ljudi v uniformo!
Nevtralni časnikar Gordon Smith, < ki je prepotoval Srbijo* odkas je ok«-pirana od avatrijskib in bolgarskih čet, piše o svojih opazovanjih sledeč«:
Is vsega, kar počenjajo avstrijsko« bolgarske čete v Srbiji, se lahko skle-j pa, da sta Avstrija in Bolgarija do-'cela prepričani, da ostane Srbija sa vedno v avstrijski oziroma bolgarski oblasti. Vendar nameravajo najbrie —tako vsaj jas sklepam — tevtonske driave s tem samo "bluffati" nevtralne driave, kot n. pr. Rumunsko in Griko, da ne bi stopile na stran zaveznikov.
"Berltner Tageblatt" je nedavno objavil avstrijsko-bolgarsko pogodbo, ki je dal dopisniku dotičnega lista bolgarski ministrski predsednik Radosla-vov. Iz tega sporazuma je razvidno, da sta sti Avstrija in Bolgaraka sklenili razdeliti Petrovo kraljestvo.
Avstrija dobi vso severno Srbijo t Belgradom na obeh straneh Mora ve; torej bo najboljši del v avstrijskih rokah.
Avstrijsko vlado so ustanovili v Srbiji nemški vojaki, in sicer z največjo krutostjo. Ko so kajzerjeve Čete prišle v Negotin, so pričele onečai-čati spomenik Miloša Velikega. Vdrli so tudi v kleti, kjer so izpili ali pa izlili iz sodov vse vino, ki so ga dobili.
Nemški vojaki so se povsod posluževali nasilja. Kjer so se prebivalci količkaj upirali, so se poslužili oroija.
V Jugodinu je neki nemški vojak pričel z nasilnostmi pri treh sestrah — Mileni, Milici in Angji Veselinovič. Ker se ga dekleta niso mogla drugače odkrižati, ro se posluiila njegovega samokresa in ga ustrelila. Deklice ao prišle pred vojno sodišče, bile obsojene na Rmrt, in so sledile vojaku, katerega so bile ustrelile.
Pod smrtno kaznijo je prepovedano kritizirati avstrijska ali nemška oziroma bolgarska počenjanja. Miladin Petrovič iz Ačine Livade se je bil nespodobno izrazil o cesarju Francu Jožefu. Prišel je pred vojno sodišče v Gornjem Milanovcu, kjer je bil obsojen na smrt, in so ga 7. februarja ustrelili.
Srbsko osvojeno ozemlje je pod oblastjo grofa Salis Seevisa, ki je dobil naslov generalnpga governerja. Ta je razdelil ozemlje na šest velikih okrajev, ki so pod oblastjo ondotnih | vojaških poveljnikov. V Belgradu je celo civilni komisar, in sicer je zdaj Kari von Hussar, bivši član nemškega rajhstaga.
Odkar so Avstrijci v deželi, je pričel v Belgradu izhajati list "Beograd-ske Novine", ki se tiska v srbskem in nemškem jeziku. Srbski del je tiskan v latinici. Urejuje ga grof Jurij Or-sič-Slaveticki iz Zagreba. Nemški liat izhaja pod naslovom "Belgrader Nach-richten".
•Iz tega lista se lahko marsikaj spozna. Dne 21. marca je priobčil razglas, da dovoljuje policijski načelnik, da smejo ljudje zjutraj pred šesto na cesto. Iz tega se da torej sklepati, da do tedaj ljudje niso smeli pred omenjenim časom na cesto. Naslednji dan je pa list priobčil drug razglas, namreč da mora vsak, ki se v onem času pojavil na cesti, imeti s seboj dovoljenje od policije.
S srbskimi vojnimi vjetniki se po» stopa kot s sužnji. Ko sem se mudil v Srbiji, so jih dva tisoč odpeljali v južno Nemčijo, kjer morajo zdaj delati na polju. Odvedli so jih iz koncentracijskega tabora v Jinirihovi.
Za zdravstvene potrebe se zelo malo skrbi. V Metkoviču se je med zaprtimi Srbi pojavila azijska kolera vsled grozne nesnage. Dalje je skoro v vsaki majhni vasi v Srbiji več slučajev jetike ali pa kake druge nalezljive bolezni. To so vse posledice, ker se ne skrbi dovolj, da bi imelo ljudstvo dovolj hrane in da bi zdravstvene razmere bile take, kakršne zahteva ozir na ljudi. Vidi se, da nimajo osvoji-telji z ljudstvom nikakršne simpatije ter da je njih namen Srbe s silo "av-strijanizirati".
Dasi je v Belgradu med Srbi zelo malo katoličanov, so avstrijske vojaške oblasti vseeno spremenile prestol-no sobo v kapelo, kjer opravlja vojaški kaplan Bjelik božjo službo. V Belgradu je preko 96 odstotkov pravoslavnih.
Avstrijske vojaške oblasti so odstranile s cest vse srbske napise. Dalje so se ustanovile nemške Šole, katerih obiskovanje bo prisilno.
Nemško-avstrijske armade so odvedle iz Srbije vso Živino, konje in prašiče ter ukazale ljudem, da ribarijo | ter so določile cene, p^ katerih jim je dovoljno ribe prodajati.
Lisic« namesto psov.
Tstava Zedinjenih držav pravi, da ima vsak človek pravieo do življenja. Kaj mu pomaga to, če nima pravice do potrebnega zaslužka?
Na nekem banketu dne 27. maja je dejal predsednik Wilson: "Vsak narod ima pravieo, da si izvoli tisto vlado, pod katero hoče živeti." To podpišemo. Treba je le, da je narod pri tej volit vi dovolj pameten in previden.
Angleški parlament se, kakor je naznanil mi- ' Militarizem pomeni, da se mora vojak odreči niatraki predsednik As<juith zadnji teden, odgodi svojim človeškim in državljanskim pravicam. Mi-danea ali jutri.	I litarizeiu je devet deaetin suženjstva.
V neki berlinski ulici se je pojavil nad vhodom nekega trgovca s živalmi velik napis: "Ne be več davka od
psov!" Pod napisom je bila velika kletka z vkročenimi lisicami, katere priporoča trgovec namesto psov, ker je bil davek od psov zopet zvišan. Berlinska občina je, stoječa na principu, da "živali ne spadajo v mesta", zvižala davek od psov, tako, da se plača od psa že 30 mark na leto. Od liaic pa ni treba ničesar plačati. In premeteni trgovec proglaša, da se da lisica ravno tako ukrotiti in udomačiti kakor pes. Lisice se prodajajo še dosti poceni, namreč po 8 mark .
P R O L E T A 11 E C
LIST ZA INTERE3K DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
1 ZMAJ A VS4J1I TOREK.
— Lastnik ia Uda)attiji -
Jigotiouniki dilanka tiskovna dmiki
f Ckicigo, Illinois.
Narotnina: Za Am triko $2.00 ia celo leto, $1.00 ia pol leta. Za Evropo fS.ftO ia culo leto, $1.26 sa pol leta.
P R O L ET A R E C <»ev.mo.t. da « razpade, če bi
i sprejela v svoj program to, o čemer govoranči njen kandidat. ! Ako bi bila republikanska stranka dosledna — in lahko se pravi, ako bi bila poštena — bi bila morala sama protestirati proti Hughesovemu govoru. Kajti poštenost zahteva, da se ne govore j njeni kandidati, s čimer se ona ne1 Oglasi p o dogovoru. Pri spremembi i strinja.
kivaUHa je poleg novega namaniti Toda gospodje vedo, da je pa-__tudi *Uri ******_ met ne je molčati in pustiti Hughe- j
GU.il. .I.*..Ju.o.1-	j ^)Vo|.j |-ul. S(. )||U Zt|i kO-
— McUli.lila« ••••• v Afriki. —	. '	» . • , • .1 • x ..
_---nstno. Zakaj bi odbijali ženske
V* pritolbe glede nerednega	gl a8Uve, če gredo ženske tako!
lista in drugih narednosti, je poSiljau ■	' * .	, „ . ..
predsedniku druibe	lahko na liniiMiice? Naj Jim oblju-
Ivan Molak 4008 W*tt 31. Str««t, buje Hughes še več; naj jim ob- ■
^Chicage, 1».	_ ljubuje nebesa, naj jim obljubuje|
nnrvT	A nT A M zvezde z neba za njih nakit; da
FKUJLli 1 AK1AIM jbo le izvoljen! Če bo potem kakfi-|
na lady zagodrnjala, da ni izpol
Sfinga Rumunija.
Odkar so zavezniki razvili nekoliko ofenzive | na boji&čih, katere dosedanje uspehe sami iz razumljivih razlogov pretiravajo, medtem ko NeiuSi-ju tudi iz razumljivih razlogov njen pomen podcenjuje, se obrača pozornost opazovalcev zopet v Kumunijo. To deželo iiuajo že od začetka vojne zavezniki sporazumu iu centralne Kile na vagi. Ni se čuditi, da bi jo eni iu drugi radi dobili na svojo straii. . Tudi ti i prav nič dvoma, da bi Uuinunija sama zelo rada kaj profitirala od vojne. Ali kakor je-videti, se ji godi kakor dekletu, ki ima dva snubca, pa ne ve sama, v katerega je zaljubljena. Kumunija si ni na jasnem o svojih simpatijah iu antipatijah. Sicer bi takoj vedela, kje je njeno srce, ako bi našla zanesljivega preroka, tla ji pove, i ktlo bo nazadnje zmagovalec. Ali tega čarodejnika ni. Pač se oglašajo v časopisih, intervjuvih, izja-p«wi.w m*»ry TvUmr w» jna iatiy zagocimjaia, tla 111 izpoi-i VMj, vsakčas posamezniki, napovedujoči povsem Slitk Sinil WlriuMl't Pibilkiig Cimpinj M obljube, se ji lahko odgovori,; gotovo zmago; totia kljub samozavesti teh prero-
Ckie«|i, Ulinii.
da ni mogel, ker ni bil tak zakon
rr—TZ-—rrrmil-j'sprejet v kongresu. I)o novih
Bubtcription rate«: United States and	* " Jt 4	i :
Canada! $2.00 a year, $1.00 for half I volitev se pa že tudi na to pozabi.
jear. Fereign countries $2.60 a year, |l.2> for half year.	-:- -:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
Kaj pa ostaja večini ameriških volilcev sploh v spominu f
SITUACIJA NA ŽELEZNICAH
1*1« 'V
ILLINOIS
ŽENSKA VOLILNA PRAVICA.
kov je z njimi malo početi, kajti poleg vsakega eksperta, ki razlaga neizogibno zmago zaveznikov, se pojavi vešČak, pojesnjujoč, zakaj tla mora na vsak način zmagati Nemčija s svojimi vazali. Sitnost je se večja zaradi tega, ker se igra tudi na bojiščih harmonika.
Najprej je prišla ruska ofenziva kakor bliskovito presenečenje. Bila je res utilitaristično zelo pomembna afera. Bukovina je padla v ruske roke, na Poljskem so se morali Avstro-Neuici pre-
Wilson upa v kongres — Gospo darji ne upajo. — Železničarji tu
di ne upajo. — Priprave za stavk cej umakniti, v Galiciji so Kusj zasedli nekoliko ko. — Promet se ustavi na Labor važnih postojank, in nekatere njihove čete so se
Republikanski kandidat Hughes j)ay. — Organizacije izdajajo in- \^opet prerile v Karpate.
! * _ ..! I 111	/I a 11 ii i It ! a.__v__i ) . rm __ i _ __ - . i _—. ^ * -	11. ______i _ ?___ __? _ a.
si je pridobil v nekaterih ženskih gtrukcije. Zakon naj se ne ltrii. krogih hitro velike simpatije. Iz- Organizirani železničarji naj ne javil je namreč, da zagovarja dovolijo nasilstev. — Železniški
žensko volilno pravico, ki naj bi predsedniki zapuščajo Washing se vpeljala z zveznim zakonom, ton. — V Chicagi stavka 360 de Cela četa sufražistk je zato na- lavcev na železnici Burlington. —
vdušeno ploskala Mugliesu in se Gospodarji se ozirajo po skebih. vede setlaj tako, kakor tla ne bij »oloili na železnicah se je tako*
Kumuiiskim patriotom se je tedaj zazdelo, tla prihaja čas avstrijskega umiranja in da dobi vsak svoj delež, kdor bo z zavezniškimi zmagovalci. (Goreča ljubezen do zaveznikov se je zbudila v njihovih srcih, in iz žrjavice je vzplamtel živ ogenj, ko je začelo zavezniško kladivo hiti tudi na za-patlni fronti.
Toda ruske čete niso bile lokomotive, ki hi,
Plamen občutkov šviga do neba, pa zopet izgine kakor solnčna baklja. Araor na Kumunskem je šviga švaga čez praga.
Po vesteh je posneti, tla je Kumunija mobilizirala svojo armado. Vlada je zahtevala velike vojne kredite. K v ropa si pa beli glavo, čemu in zakaj.
Pred kratkim je budiiupe&tanski "Az Kst poročal, tla je vojna agitacija, ki se je nekaj dni mrzlično vodila, nenadoma pojenjala. "Baje — pravi poročilo — je povzročila dovršitev mobilizacije to izpreiuenjeno razpoloženje, morda pa tudi resna svarila v ogrskem parlamentu. Ministrski predsednik Hratianu je baje tlosegel sporazum t zavezniki, takti tla bodo potrebna nova pogajanja, če vstopi Kumunija v vojno. Razburjenost v političnih krogih pojema, kljub temu, tla se baje pričakuje odločilni korak. To se pripisuje dejstvu, tla so se ustavili ruski uspehi in da so Nemci blizu rumunske meje."
Da računajo v Nemčiji zelo z možnostjo, tla se Kumunija pridruži zaveznikom, je razvidno iz žuganja, ki prihaja iz Berlina, češ tla ho imela Kumunija vojno na svojih tleh, ako potegne meč.
Značilno je sledeče poročilo iz Pariza.44Po informacijah v diplomatičnih krogih javlja brezžična tlepeša iz Berna v Švici, tla je nemški kajzer pisal rumunskemu kralju Ferdinandu, tla namerava poslati vojvodo Albrechta Meklenburfckega s j m »se bn t) poslanico v Bukarešt. Kralj Ferdinand mu je baje odgovoril, tla bi bilo t o poslanstvo neprimerno, ker bi bil kot ustaven vladar dolžan napotiti kajzerjevega odposlanca k ministrom, v sedanjih razmerah se mu pa zdi bolje, tla gre vsako nemško obvestilo po navadni diplomatični poti."
V Ruinuniji je torej še vedno tako: Bi in ne bi. V mnogih listih čitamo, tla je to nedostojna igra. M tirale res ni iskati v njej. Toda otrtici so,
DVA RAZREDA.
pravnost.
Hughesu je pomagal do te sla-
Prezident Wilson je takorekoč
IIIIUIIV-^U JV	«« —	L .	» , • •	V
ve še posebno sedanji predsednik	kl™* *e.Up*!,J<S da
' VVilson, kf je dejal, da je za itti: \ohr*M "»'/. Njegovi ractim pocl-
sko volilno pravico, ali da naj se vaJO na akc,JI	j
zakonodajstvo o tej zadevi prepu- Wilaon izdeluje poslanico, s kasti posazemnim državam.	tero hoče pozvati kongrt»s, naj Zdi sc, da so tudi sufražetke v!nemudoma stori zakonodajne ko-tej deželi z malim zadovoljne; si- rake, da prepreči grozečo železni-cer jih ne bi mogle spraviti carsko stavko. Hughesove brezpomembne besede Vtnlje obeh velikih strank v v tako navdušeno razpoloženje, kongresu kažejo malo navdušenja, Kazim tega pa dajejo tudi svojim n\ to akcijo in niso tsltlaieč tako nasprotnikom hote ali nehote i optimistični, kakor predsednik, orožje v roke, zakaj če so količkaj Wilson.
bistre glave, bodo zdaj še posebno Večina načelnikov železniških tlnka/ovali, d« m dame potegu- ,lnj-h lzjavlja, tla ne more kon jejo za politične pravice, a da ne Rres re5iti	vprašanja. Sodeč
razumejo politike.	po njihovem obnašanju, pričaku-j
Mr. Hughes lahko aimpatizira	ne ho ktmgres ničesar
z zvezno vpeljavo ženske volilne gklenij kar hi nasprotovalo njihovim željam p če bi pa sprejel tak
Na Balkanu je vsaj tloslej zavezniška akcija sploh nesrečna. In v srcih romunskih patriotov je zopet nastal dvom. ali gre njih ljubezen pravzaprav zaveznikom ali Avstro-Nemce m.
Huda je taka ljubezen! Dekle ni mehkužno; sentimentalnost je ne bi opravil* iz ravnotežja in svoje srce bi znali imeti na vajetih. Ampak nikjer ne more izVcdeti. kateri izmed snubcev je ItogatejšL Povrh še oba kvartata, in nihče ne ve, ktlo bo zsigral. Kriz je s tako ljubeznijo!
javnih poslih, se mora postavit i proti sedanji državi sploh, to se pravi, pomagati mora, tla se u-makne kapitalistična država socialistični družbi.
Rumunija s svojo spekulativno in breznačel-no politiko je prava, tipična reprezentantka sedanje države. S tega stališča ni njeno antipatično cincanje nič druzega kakor "dobra, previdna, interese dežele zastopajoča diplomacija." Koinur ta metoda ni všeč, mora odkloniti njene pogoje, to je sedanjo kapitalistično državo.
Uganka fe rešena.
pravice kolikor hoče; to vendar ne pomeni nič več, kakor če mi simpatiziramo z njo. Zakaj tudi če bo izvoljen za predsednika, ne lm uzakonitev ženske volilne pravice odvisna od njega. Ali tudi tla me, ki se bojujejo za svojo pravico, bi morale vedeti, da ne izdeluje oziroma ne sklepa zakonov
zakon, sc mu hočejo upreti.
Tudi zastopniki železničarskih organizacij ne upajo, da se reši stvar v kongresu; njih nezaupljivost je vtemeljena v obnašanju podjetnikov.
Organizacije so določile, tla se
predsednik, ampak kongres, do-	prične stavka dne 4. septembra ob čim jih prezident le podpisuje.	zjutraj in so izdale točne in-Hughes lahko* pripoveduje o	strukcije, po katerih naj se člani svojih osebnih nazorih glede na	ravnajo. Cim se razglasi stavka, žensko volilno pravico, kar ga je	se delti takoj povsod ustavi, izv-volja; to vendar ni nič druzega	reniši "a vlakih, ki so ob tistem kakor teorija, praktično je pa	času na progi. Taki vlaki se priprav toliko vredno kolikor peljejo še v določeno postajo, po-Hughesovo mnenje o Saturnovih	tem pa zapuste tudi ti železničarji obročih. Če bi imele dame, ki so	službo. Za stavko ni nobene razum ploskale tako gromovito, ka-	like med tovornimi in poštnimi kor so dovolile njih nežne ročice, vlaki.
zadostno politično znanje in bi	Vsi stavkarji se pozivajo, da se znale nekoliko hitreje misliti, te-	odstranijo od kompanijske posedaj bi bile morale vprašati govor-	sti, izvzemši taki, ki imajo oprav-nika, če ni kandidat republičan-	ljati dolžnosti v službi organiza-ske stranke.	cije.
Tega mr. Hughes pač ne bi bil	()klic upozarja Vse člane orga-
mogel zanikati. Tedaj bi bil pa	nizacij na ijll(ji, ki se pojavljajo
čas, da bi mu bile dale platformo	v Vsakem štrajku, da kale red in
njegove stranke pod nos in ga in-	sku&aj0 ZValiti odgovornost na
terpilirale, če se strinja s svojo	Htavkarje. stranko ali ne.
' V Ameriki je v meščanski poli-1	Wilsonov načrt,
tiki pač mnogo bluffa. Se več ga	Podlaga, na kateri želi predsed" je kakor v stari Evropi, kjer ga (nik VVilson kongresovo akcijo, ob-
človek pač tudi kaj iztakne. Ali	sega sledeče:
tla zataji glavni kandidat načela	1. Temeljni zakon o osemurnem
svoje lastne stranke, je vendar	delu na vseh železnicah, ki oprav-
tudi tukaj več, nego sc sme do-	Ijajo meddržavno trgovino. Zakon
voliti.	naj stopi v veljavo v 'primernem' Hughcsa slave kot posebno ko-j času, nekako v tridesetih ali Sest-
rektnega kandidata. Ali če je res	desetih dneh.
takt* vnet zagovornik zveznega zakona za iensko volilno pravico, tedaj bi bila njegova dolžnost, da bi bil stopil pred svojo stranko in ji dejal: Gospodje, taki in taki so moji nazori; če hočete, da kandidiram za Vaso stranko, morate izjaviti, tla st> tudi Vaši nazori taki; če niso, ne moremo hoditi skupaj.
Republičanska stranka pa ne ve o zveziiii vpeljavi ženske volilne pravice ničesar, ampak jo prepušča prav tako kakor VVilson posameznim državam, in sicer zaradi tega, ker ima v svojih vrstah zagrižene sovražnike žen-
■ Sr ,ir-'-i--------rir-4:	"-ir1-
2.	Nov zakon po vzorcu kanadskega, po katerem bi bili štrajki in izpori združenih unij nepostav-i«s in hi posebna komisija preiska-vala spore meti ptsljetniki in uslužbenci.
3.	Instrukcija za meddržavno trgovinsko komisijo, tla naj sc pri določitvi tovornih tarifov ozira na plače in službene razmere.
4.	Pomnožitev članov te komisije od sedem na devet.
V Chicagi je šlo na železnici Burlington 350 delavcev v stavko, ker noče železnica priznati or-
MAlllAUniaMrtMMMf
V	nedeljo zvečer je naposled Sfinga izpregot vorila: Kumunija je napovedala Avstriji vojno. V odgovor je sledila v pondeljek nemška napoved vojne na naslov Kumunije. V Bukarešto torej mislijo, tla bo od zaveznikov in zlasti od Kusije več dobička kakor od Avstrije in Nemčije.
Preti vsem pomeni ta na po Veti vojne, tla upajo Rumuni v zmago zaveznikov. V vsej politiki te dežele je bila sama matematika, in računi so jo privedli v tal>or zaveznikov, ne pa kakšna plemenitejša načela ali pa celo čuvstva. Menda ni od začetka vojne nikdar mislila na to, da ostane nevtralna, tlasi je to večkrat zelo einfatično izjav-Ijaja.
Rumunija ve, tla bodo za tisto mizo, pri kateri se bo sklepal bodoči mir, dolgi prsti; kjer se bo delilo, pa ne bi bila rada izključena. Dežela je sicer majhna, toda njeno hrepenenje po povečanju ni nič ?;ianjše. kakor v velikih deželah. Ker misli, da ImmIo velikega ropa po vojni deležni le tisti, ki bodo sedeli na mešetarski konferenci, si hoče zagotoviti sedež pri tej mizi; in ker meni, da je cena tskega sedeža vojna, jo je bila pripravljena plačati.
Da jo plačuje kot zaveznica zaveznikov, ni njena krivda; ona bi bila prav takti postala zaveznica Avstrije in Nemčije, če bi kock na bojiščih drugače patlale. Nekaj čas« se je itak zelo močno nagibala na stran ftentraluih sil, ki so imele po njenem obnašanju vso pravico pričakovati, da jim ostane naklonjena. Zato.tudi ne bo nič čudnega, če bodo setlaj nemški in avstrijski listi govorili o izdajstvu Rumunije.
Vse, kar tu pravimo, velja sevetla za oficielno Rutnunijo, za njeno vlado in za njene gospodujoče razrede. Z ljudstvom je stvar že drugačna, i Delavstvo, ki je socialistično organizirano, je bilo od začtka pa do kraja za strogo' nevtralnost in | se je hrabro bojevalo proti vladnim pustolovšči- j nam, ne oziraje se na progone, ki jih je moralo zaradi tega pretrpeti.
Sicer je pa ljudstvo protiavstrijsko. Tako ni bilo vedno. Vladna politika je bila tako nagnjena na avstrijsko stran, tla je imela Kumunija. če že ne formalne zveze, pa vendar vojaško konvencijo z Avstrijo. V takti malo razvitih deželah ima vladna politika vedno gotove vplive ne maso, zlasti če je ta politično tako brezpravna kakor na Kumunskem.
V	Bukareštu vlada dinastija hohenzollernska. Vdanost do kralja poraja tudi simpatije familije in do dežele, kjer je doma. Tako je bila razumljiva nejasna prijaznost do nemštva.
Nasprotno so pa stare antipatije do Matija-rov. V Krdel ju (Sedinograsko) živi dober miljon Kmnunov. Kaktir vse nemadjarske narodnosti na
odpor in pospeševalo nacionalno sovraštvo.
Meti Rumuni na Ogrskem in onimi v Kinnuni-ji se niso mogli onemogočiti vsi stiki. Ertleljske antipatije do madjarstva so se prenašale tudi čez mejo, in tam so se še poostrile, ker ni bilo osebnega občevanja z drugim narodom, ki vendar blaži sovraštvo. Rumun sovraži "Madjare"; ali z Ma-djarom v svoji vasi, ki ga pozna, živi v prijateljstvu. Tako je večinoma t taci i drugod, kjer so narodnosti mešane.
Med balkansko vojno so se pa med ljudstvom tudi čuvstva napram Avstriji temeljito izpreme-nila. Avstrijs. diplomacija je hotela namreč v svojih igrah na Balkanu prikleniti k sebi Bolgarsko in Kumunijo, pa je, ker so bili interesi obeh na-sfntni, slepila obe. Ko so v Bukareštu spoznali, tla je Avstrija vodila Kumunijo za nos, je vzplam-telo sovraštvo do nje, uprizorile so se velike demonstracije po mestu in pred avstrijskim posla-nitšvom, in govorniki na javnih shodih so imenovali Avstrijo "perfidno1.
Od tistega časa se niso meti maso nikdar več vrnile simpatije za Avstrijo. Odkar je izhruhuHa vojna, je pa nedvomno, tla so simpatije ljudstva na strani zaveznikov.
Vlada gre za večjo Kumunijo. Ali če bi hotela osvojiti rumunske kraje, ki niso danes poti njeno oblastjo, bi morala napovedali vojno centralnim silam in zaveznikom. Z Avstrijo bi sc morala stepsti, tla bi dobila ertleljske rojake, z Rusijo pa, tla bi ji vzela Besarabijo.
To je sevetla tudi za rumunske bojare pretežka naloga. Oboje ni šlo, in rebus je bil ta. ali naj se poseže po Erdelju, ali po liesarabiji. Ne kaj je več vredno, kaj je rumunskemu srcu bolj milo, ampak od katere strani je bolj gotovo upati pomoč zoper drugo stran.
Smilijo se človeku rumunski političarji lahko za to, ker so morali prenašati tekom vojne toliko ljubezni, tla je bilo za človeška bitja že preveč. Agenti vseh držav so se nastanili v Rumuniji, Nemci in Angleži, Rusi in Avstrijci, Francozi in Madjari so "plavšali" Kumune in jim izrekali svojo ljubezen; in v znamenje srčne naklonjenosti stt patlala tudi darilca in darila.
Setlaj je torej odločeno; Kumunija je sobo-jcvnica zaveznikov.
Poročila pripovetfujejo, tla se je preti napovedjo vojne odigrala dramatična scena v Bukareštu. Preden se je ministrski svet sešel na stfjo, sc je o-glasil v kraljevski palači nemški poslanik in kralj Ferdinand ga je sprejel na avdienci. S solzami v očeh — pravi poročilo — je poslanik prosil kralja, naj ostane nevtralen, češ tla sc ne sme Hohcnzol-lcrn vojskovati proti llohenzollernom.
Od marsikaterega meščanskega veljaka in nevednega delavca se pogtmtoma čujc mnenje, da sploh ni nikakeršne razlike med delom in kapitalom. Nasprotstvo, ki se pojavlja meti delavci in kapitalisti, je baje le umetno provzročeno. To nasprotstvo in zlasti stavke pripisujejo taki možje I4lj igno-ranci obeh slojev, kakor pa drugim razlogom.
Pa dti danes se ni posrečilo niti za pičico ublažiti nasprotstva meti delfini in kapitalom, marveč se godi ravno narobe: Nasprotstvo je vsak dan večje. Zakaj T To je setlaj naloga socialista, da nam raz-tolmači.
Socializem zatrjuje, da je človeška družba- razdeljena v tlva razreda, namreč v razred lastnikov kapitala iu v razred lastnikov delovne sile ali moči. Ta dva razreda se sreeavata na gospodarskem polju kot nasprotnika. Kapitalizem sam na sebi ne rodi ničesar; priinoran je torej stopiti na trg in delati ponudbe za delovno moč, ki je edina last, katero ima delavski razred na razpolago. Pri nakupovanju te delovne moči se polužuje kapitalizem istega načina, kakor pri nakupovanju vsakega druzega blaga: kupiti jo iz-kuša kolikor mogoče po nizki ceni. Razred lastnikov delovne moči pa zopet na drugi strani ponuja to svoto last za mezdo, kar pome-lija kruh za njega.
Iz tega je razvidno, tla imata ta dva razreda vsak po eno prednost in tiha sloja potrebujeta produkcije. Delavski razred je aktivni, kapitalistični pa je pasivni faktor. Oba se takorekoč družita in pre-ustvarjata surovino v izgotovljen produkt. Na ta način si ta tlva razreda stojita nasproti kot tekmeca z diametralno nasprotnimi I interesi.
Kapitalistički razred kupuje delovno moč kolikor mogoče po nizkih cenah in posledica tega so majhne plače ter dolgi delavniki. Akti bi posamezen kapitalist prelomil to gospodarsko postavo svojega razreda in pričel delovati v {svojem ptnljetju po principih pra-\ vičnosti, bi žrtvoval samega sebe po svojeni poizkujiiuJDelavski raz-, red ]>a zopet izkuša prodati svojo lastnino, delovno moč, kolikor mogoče po visokih cenah in ob krajšem delovnem času. In tla se delavcem uspešneje uresničijo želje, se organizira, v zavesti, da je v združenju moč.
V današnjem gospodarskem sistemu se pripisuje vsa produkcija kapitalističnemu razredu, ki si lasti pravico do nje, dasiravno jo izvršuje delavski razred. Vzrok je ta, ker delavec, ki tlela za mezdo, takoj, ko je bil najet pod pogodbo plače, ki jo bo prejel za j svoje delo, priznava, da postane ves njegov produkt brez ozira na količino i kakovost last njegovega delodajalca. Cc se jpojavi stavka, tedaj je to navadno vprašanje, koliko prtnluk^n je deležen eni ali drugi teh <1 voh razredov. Kolikor več produkta si prilasti en razred, toliko manj ga ostane drugemu.
Tako bijeta ta tlva razreda v človeški družbi neprestan boj za prvenstvo.
Ali je pa temu mogoče odpomo-či? I)a: popolnoma lahko, dasi-raviur je marsikomu to težko razumeti. Socializem je sredstvo za rešitev te uganke. Delavski razred naj vzame v svojo posest mašine-rijo, zemljo in ostala sredstva za 1 produkcijo in naj producira na svojo pest. Ta sistem, kadar se u-resuiči. povzroči, tla postane ves svet družba pridelovalcev. Delavski nesporazumljenj takrat ne bo več, kapitalizem dokonča tek svojega obstanka.
Socializem prav gotovo nastopi v prihodnji dobi človeške evolucije in svet sc že pripravlja za to dobo.
I bijanje ljudi je cenejše v industriji kakor na vojni. Smrt vojaka velja poprečno lfi.tKK) dolarjev, uboj delavca v industriji pa le 250 dol.
V Minnesoti se kapitalistični krogi potegujejo za zakon o državnih konstablih kakor v Penn-sylvaniji. Kapitalisti bi radi še .stroške za pretepače naprtili državi.
\ *
Poslanikova prošnja je ostala brez uspeha.
Ogrskem so bili t udi oni nacionid no za post a vije- j	Ko se je poslovil, se je sešel ministrski svet in je
ni. Madjarska vlada sc je izdatno trudila, da bi	takorekoč soglasno sklenil, tla se napove Avstriji
jih inadjarizirala. Mnogo uspehs sicer ni imela	vojna.
med njimi, kajti po pretežno romunskih krajih	Poročilo pravi tudi, da je množica navduše- .
se godi, da se Madjari romanizirajo, zlasti če se	no sprejela ministre, ko so se vrnili iz kraljeve pa- Proletarec se ne pii« in ne tiska
ženijo z Romunkami. Ali že stremljenje zatiranja, j	lačc. Verjamemo. Taka je ljudska psihologij«, za to, da bi ga delavci podpirali,
poizkusi mati jariziranja,oddajan je vsake, količkaj	Kakšni bodo setlaj navdušeni obrazi, kadar bodo ampak DA BI 8E DELAVCI ČIM
vredne službice Madjarom, preganjanje ruinun- ;	začeli vlaki voziti ranjence, je drugo vprašanje^ VEC HAUClU IZ NJKOA. Torej
skihJol, društev in časopisov ie budilo nacionalni	Setlaj so navdušeni.	za to, ii ga delavci ČITAJO
PftOLETAREC
Zavlačenje v železničarskem boju.
Predsednik Wih»on iuia sedaj ugodno priliko, da se nauči, kaj pomenijo in kako ae vodijo boji med delom iu kapitalom. Doalej je poznal to reč le kakor bolj oddaljen gledalec na galeriji drame, k» se na odru menjavajo; »tedaj je nam postavljen na oder in igra svojo vlogo. Doalej je Wilson mnogo govoril o "industrijskem nemiru", o škodljivosti gospodarskih bojev, potrebi spora/uma med delom in kapitalom. Sedaj lahko spozna, kako "gladka " je pot do takega sporazuma in kako "lahko" se obravnavajo sporna vprašanja z nasprotniki, kakršni so kapitalisti.
Predsednik Wilson je posegel v boj med železničarji in železniškimi magnati Kakor je znano, se suče t« boj poglavitno okrog osemumega delavnika, o katerem so gospodarji železnic neprenehoma trdili, da je "nemogoč". Imeli so tisoč razlogov, h katerimi ho utrjevali to mnenje. Prvi in poglavitni argument je bil ta, da bi se delo neznansko podražilo in bi spravilo uboge družbe, ki 2c sedaj s svojimi bagatelnimi miljonskimi dobitki komaj životarijo, popolnoma na kant. Tega pa nfc tine dovoliti ne dežela, ne vlada, ne ljudstvo, raklij Jelezniee opravljajo vendar službo v interesu javnosti in prebivalstva.
I>rugi razlog je bil tehničen. Osemurno delo je mogoče v kakšni tovarni, kjer se stroji ob gotovi uri lahko spravijo v tir in ob gotovi uri lahko ustavijo. Na železnieah je pa osemurna služba tehnično nemogoča, ker se ne more vlak, če je vozil osein ur, sredi proge ustaviti.
Osemurno delo se ne more vpeljati na železnicah, ker ni delo vedno enakomerno, ampak je odvisno od industrijskih, poljedelskih in trgovskih razmer. Kadar imajo tovarne mnogo naročil, morajo železnice mnogo voziti, mnogo nakladati in razkladati; kadar počivajo tovarne, tudi železnice nimajo opravka. Poljedelske, sadjarske in podobne produkte je treba največ razvažati, kadar so zreli; ob drugih časih je s temi rečmi malo posla.
Železnice se morajo torej vsak čas prilagoditi razmeram, ne morejo biti avtomati in zato je osemurni delavnik nemogoč.
Kdor je zasledoval neštevilnc članke, letake in brošure, s katerimi so železniški kapitalisti branili svoj odpor proti osemurnemu delavniku, ji' iz takih in podobnih razlogov lahko nakupiči) cel hrib.
Ljudi, ki imajo malo svojih misli in malo kritične gibčnosti, je dovolj; zato je bilo tudi mogoče, da so argumenti železniških baronov marsikomu imponirali. Ampak organiziranim železničarjem niso, ker poznajo razmere. Oni so nabrali bogato statistiko, k katero so pokazali, kako rastejo dobički gospodarjev in kako se draži življenje uslužbencev, ne da bi dobili za to primerno odškodnino. Izdelali so službene rede, vozne tabele i t. d., s katerimi so pokazali, kako lepo bi se lahko izhajalo^z delom, če bi se vpeljal osemurni delavnik.
Ko je NVilson posegel v spor, ker je spoznal, da bi bila stavka na železnieah mogočen udarec za vse gospodarsko življenje v deželi, so mu še šumele njegove lastne govorance po ušesih. IiCpo je znal včasi pripovedovati, kako velika se zde nasprotja, dokler stoji vsak na svojeiu hribu in kako lahko se najde podlaga za sporazum, čo se nasprotniki le odločijo, da sedejo skupaj za mizo in se pomenijo o svojih rečeh.
Sedaj je bil čas, da se pokaže vrednost njegove teorije v praksi. Nekatere reči so kazale, da bi morala biti poravnava res lahka, če se je loti erm predsednik Zedinjenih držav. £e vabilo v Belo hišo mora imeti nekaj sugestivnega, nekaj pomirljivega. Saj je to tako, kakor če bi povabil Franc Jožef železničarje in njih ravnatelje v cesarski grad na Michaeler Platzu ali pa Viljem v Charlottenhurg, kar se seveda nikdar ne zgodi.
VVilson je doživel razočaranje. Superinten-denti so zahtevali, naj se železničarji podvržejo
rezsodišču; železničarji so vprašali, o čem naj bi razsodišče sodilo, ko je osemurni delavnik pogoj, od katerega ne morejo odnehati. Kni in drugi so bili v Beli hiši, ali Wiboit je moral spoznati, da se )>odlaga za sporazum ne najde tako lahko, kakor je včasi sam govoril.
še sedaj je izjavljal, da se mora za pozneje na vsak način uveljaviti načelo razsodišč v industrijskih sporih; ali v sedanjem slučaju je priznal, da je to prepozno. Prav tako je moral priznati, da je osemurni delavnik zahteva, h kateri se nagiba vse moderno* gospodarsko življenje.
S svojim spoznanjem pa vendar iii opravil ničesar pri voditeljih železniških podjetij, in naposled je moral poklicati nekoliko višjih bogov, nekoliko predsednikov železniških družb.
Nekateri teh gospodov so blagovolili sprejeti prezidentovo vabilo; ali prišli so v Belo hišo enako trdih glav, kakor prej njih superintendenti. Poskušali so celo odkloniti svoje sodelovanje, češ da so ravnatelji najbolje poučeni o razmerah.
Stvar se vleče kakor glista in nič ni čudno, da pojema potrpežljivost železničarjev. Taktika zavlačevanja jim je znana iz prejšnjih časov. Wi,* Kon se pa boji poloma, ker dobro ve, da bi imelo to zanj najslabši politični pomen, kajti ml njegovega u.;pc lia v te j stvari je naravno zelo odvisen njegov uspeh pri jesenskih volitvah. Zato poskuša vse, česar se domisli, da bi moglo izgladiti pot.
Magnati so naposled opusetili svojo principi-elno opozicijo proti osemurnemu delavniku. Zdaj n? t ni i jo več, da je nemogoč. Sprijaznili bi se z njim. Toda nočejo ga dati, ampak — prodati, in sieer čim draže. (ki železničarjev zahtevajo nasprotne koncesije; ne le, da ne marajo plačati za eezurno delo poldruge odškodnine, temveč le enostavno mezdo po tarifi, bi tudi radi videli, da se o<tpovedo železničarji nekaterim pravicam, ki so si jih pridobili v dolgih desetletjih. Kazun tega pa hočejo na vsak način, da naj plača stroške osem-
urnega delavnika občinstvo, to se pravi, da naj se jim dovoli povišanje tarifov.Po stari navadi bi radi dobili nekaj profita, tudi kadar so premagani.
Bilo je precej govora o tem, da prevzame vlada kontrolo nad železnicami, ako se podjetniki, ne vdajo. Za to kakor tudi za zvišanje tarifov bi bila potrebna kongresna akcija, in aedaj se mnogo ugiba, kakšen načrt ima Wilson v tem oziru.
V soboto popoldne je predsednik konferiral s senatorjema Kernom in Norlandom o položaju. Neko poročilo pravi, da so železniški magnati tajno naznanili \Vilsonu, da zahtevajo od kongresa zagotovilo, da smejo zvišati tarife za blagovni promet. Senatorja, s katerima se je Wilson posvetoval, sta na vprašanju časnikarjev odgovorila: "Predsednik VVilson je hotel z nam le konferirati o gotovem zakonodajstvu".
Predsedniki železnic še niso izdelali svojega odgovora na \Vilsonove zahteve. Izmed 640 zastopnikov organiziranih železničarjev, ki so bili svojeas povabljeni v NVashington, jih je večina že od potovala domov.
Zadeva visi torej še prav tako v zraku kakor prej in stavka Ae nikakor ni odvrnjena. Predsednik eZdinjenih držav je pač najvišja glava v tej deželi in njegove ustavne pravice so zelo obširne, v katerih rečeh naravnost monarhične. Z Nemčijo in Avstrijo se je lahko prepiral, jima žugal, u-s1 vaijal situacijo, ki bi bila lahko povedla Ameriko naravnost v vojno; neodvisno je lahko vodil mehiško politiko. Napram domačini kapitalistom nima nič več moči kot je ima kakšna delavska organizacija Kajzer Viljem ima pred njim več re-spekta kakor katerikoli predsednik kakšne ameriške železniške družbe.
Gospodarska moč je glavna, odločujuča moč, politika pa je le izraz gospodarskih razmer. Wil-sonovo poseganje v spor železniških magnatov in železničarjev je nov dokaz za to staro, mnogim delavcem žal še nespoznano resnico.
Vstop Rum unije v vojno je poostril itak pereče vprašanje: Kaj stori Grška?
To vprašanje ni novo. V zraku visi od začetka vojne, kakor j« višalo doslej vprašanje Rumunije. Ali če so se nekaj časa že zavezniki sami zadovoljili z nevtralnostjo, seveda z "dobrohotno" nevtralnostjo Grške, bo sedaj tisti, kdor stavi, da ostanejo Heleni mirni, mnofO riskiral. ,
Vojna udeleiba Rumunske je prvi faktor, ki mora motno vplivati na Grško. Drugi je napredovanje bol« fsrske armade na grških tleh..
Bta Grškem se odigrava nekaj podobnega kakor v Rum unij i. Tudi ona bi rada kaj prtfitirala od vojne in bt šta v ta namen v kolo "junakov". Tudi tukaj sta 4ve*truji; eno srce utripa za Nemčijo, drugo za zavez* nfke. ' Socializem je na Grškem še povsem neznatno razvit in vsled tega ni načelne opozicije proti vojni. Tista opozicija, ki se je doslej potegovala za nevtralnost, Ai tega storila is prekipevajoče ljubezni za mir in iz sovraštva do človdkega klanja, ampak zato, ker ni mogla povesti Grške tako v vojno, kakor bi bila sama rada.
Ta opozicija prihaja namreč od kralja Konstantina. Obrekoval bi ga, kdor bi trdil o njem, da je skromen in da nima velikih aspiracij. Ko je po nasilni smrti svojega očeta stopil na prestol, je izpremenil ivtij« ime v Konstantina, in to je imelo svoj pomen. OZMčiti se je hotel za zgodovinskega naslednika onega Konstantina, ki ga cerkev in zgodovina imenujeta "Velikega" in čigar ime je spojeno z imenom nekdanjega Bizanea, sedanjega Konstantinopla—Carigrada.
V tem mestu bi bil tudi Konstantin rad car. Tudi Ferdinandu Koburškemu so se sline cedile po prestol-
nici ob Zlatem rogu. Pa tudi "beli car", gosudar vseh Rusov ima "zgodovinsko" nagnenje do tega mesta, katerega pa sultan ne bi rad zapustil in kjer bi nemški kajzer enako rad kontroliral tega sultana kot svojega vazala, dočinr} meni Anglija, da je taka eksponirana morska postaja v prvi vrsti zanjo določena.
Po balkanski vojni, v kateri je imela Grška toliko sreče, da je bila pravzaprav sama presenečena, je bilo kolikor toliko razumljivo, da se je moglo v Atenah sanjati o takem visokem cilju. Če je mogel Solun postati grški, zakaj ne bi bodoči zapletljaii omogočili slavnostnega kronanja grškega kralja v Carigradu? v
Sedanja vojna je ustvarila zelo nepričakovano situacijo. Najbolje jo je se razumel Venizelos. Kdor stoji sploh na stališču, da se rešujejo narodna vprašanja z vojno, lahko pojmi njegovo politiko. On je bil takoj za zvezo z zavezniki. Pripravljen je bil celo Bolgarski odstopiti nekaj teritorija, ki ga je Grška dobila po drugi balkanski vojni, baje tudi Kavalo, katero so Bolgari prav sedaj zasedli; zato pa naj bi bila tudi Bolgarska stopila na stran zaveznikov. • Grška bi se bila odškodovala v Mali Aziji.
Toda Venizelos ni uspel. Moral se je umakniti, ker je kralj Konstantin v sorodstvu s Hohenzollerni in gospa kraljica sestra gospoda Viljema. Konstantin bi ie bil za vojno, toda srce mu ni dalo, da bi se bil bojeval zoper kajzerja.
Sledile so znane notranje homatije, mobilizacija armade, zavezniška blokada in naposled kapitulacija pred zavezniki, spojena z demobilizacijo armade. Grška je sklenila, da ostane nevtralna, kajti če bi bil kralj, sledeč svojim čuvstvom. poizkusil vojno ob strani Nemčije, ne bi bil riskiral le angleško francoskega napada,
temveč tudi revolucijo. Ljudstvo je za zaveznike; o tem ni dvoma.
Pred kratkim se je pričela ofenziva zaveznikov na Balkanu. Toda doslej ie ta ofenziva zelo mršava. Na obeh krilih prodirajo Bolgari in so prišli na grška tla. Tedaj se je zgodilo nekaj Konstantinu zelo neljubega. Grškemu vojaštvu je bilo ukazano, da se ne spušča v noben boj, ampak da se umakne napredujočim Bolgarom. A vojaštvo ni ubogalo svojega kralja, temveč se je bojevalo.
Ubogi kralj Konstantin se je baje pritožil kajzerju: "Zdaj nisem več gospodar! Oni delajo, kar hočejo in se ne ozirajo na moje ukaze."
V teh bojih so padli mrtvi. Časopisje je slavilo njih hrabrost in jih imenovalo irtve domovine. Priredil se jim je slavnosten pogreb, ki se je lahko smatral za demonstracijo proti kralju. Francozom v Solunu in Venizelosu so se prirejale ovacije. Grški poveljniki so izdali oklice za prostovoljce.
Medtem so Bolgari zasedli Kavalo. Rumunija je pa napovedala vojno.
Kaj stori Grška?
Vse bolj se množe znamenja, da je kralj premagan in da bo Grška prva. ki se pridruži zaveznikom. Poročila iz Aten govore odkrito, da jadra Grška proti vojni in da pride napoved, čim se Bolgarska definitivno razgali kot sovražnica.
Kažejo se že znamenja, ki jih ni mogoče prezirati. General Dousmanis, šef grškega generalnega štaba, ki je veljal za pristaša Nemčije, je dobil dopust. Njegov pomočnik polkovnik Metaxas, enako na glasu kot prijatelj centralnih sil, je bil premeščen na vojno akademijo. Sedaj stoji na čelu generalnega štaba general
Moschopoulos, ki je prutaš zaveznikov; on bo baje potrjen za šefa. Obenem se širijo glasovi, da je dobil Venizelos zopet poziv v Atene.
Tako res izglfeda, da stoji tudi Grška na pragu
vojne.
Ako pride tako daleč, tedaj bo Venizelos lahko dejal, da je Grška zamudila tisto uro, ko jo je on klical na akcijo in da bi bila situacija povsem drugačna, ako bi bil kralj takrat sledil njegovi politiki.
Če abstrahiramo od načelnega protivojnega stališča in če je neizogibno, da stopi tudi Grška na krvavo plesišče, tedaj je res, da bi bilo danes vse drugače, Ako ne bi bil Venizelos nikdar demisioniral in bi bila Grška storila že takrat, kar misli storiti danes.
Ako bi se bila Grška z razmeroma majhno žrtvijo sporazumela z Bolgarsko, bi se bil najbrže tudi med Srbijo in Bolgarsko lahko dosegel sporazum. Balkan bi bil zopet zedinjen. Bolgarska se ne bi bila pridružila Nemčiji. Druga invazija v Srbijo bi bila ostala brezuspešna kakor prva. Najbrže bi ne bilo na Balkanu sploh nobene sovražne okupacije in celo verjetno je, da bi se bila od Balkana razvila resna ofenziva proti severu, ki bi bila spravila Avstrijo v večjo zadrego kakor italijanski in ruski napadi. Ako bi se bilo to celo zgodilo pred umikanjem Rusov iz Karpat, bi se bila nemara dosegla situacija, ki bi bila Avstriji onemogočila nadaljevanje vojne in s tem izolirala in oslabila Nemčijo. In danes bi bil morda že konec vojne.
To se ni zgodilo, in sedaj se zdi, da Grška vendar ne bo obvarovana vojne. Rumunska bojna tromba najbrže pospeši tudi njeno odločitev. Vsukčas lahko pride iz Aten usodepolni brzojav.
Vojna in revolucija.
Londonska "Moming Past" ima od svojega budimpeštanskega poročevalca dopis, ki naznanja, da je neki ondotni odlični profesor v svojem predavanju dejal:	. •
"V sedanjih dneh ni ljudstvo nikakršen ustaven faktor —- ne na Ogrskem, ne v Nemčiji. Tako-zvani zastopniki naroda niso nič druzega kakor igrača ▼ rokah mož, ki imajo moč. Njih izjave so brez veljave, njih dejanja pa omejujejo interesi vladajočih, ki se imenujejo država, zlasti na Ogrskem, kjer so ljudje razdeljeni v sumljive in nc-sumljive. Hkoro ensk je položaj v armadi. Narod Je postavljen pod komando takozvane oborožene sil«, in dokler traja to stanje, ni ljudstva v političnem ali državljanskem zmislu."
Temu poročilu dodaja dopisnik: "Te razmere pojasnjujejo dovolj, zakaj trdijo odlični mi-slilci, da sc more končati vojna le z revolucijo, v kateri prevzame armada vodstvo.
Profesorjevo predavanje, naj se imenuje kakorkoli, je gotovo zanimivo in njegove besede so resnične. Ali kar se tiče rcvolucije ob koncu vojne, se ne upamo hiti enako optimistični. Kajti če bi se smelo res pričakovati, da sc zaključi vojna s tako revolucijo, bi bilo to tako lepo, da bi se človek ne potolažil zaradi žrtev, ki jih je pogoltnila vojna. Verjetno je tudi, da je mnogo željs za tako revolucijo in da hi jo ljudstvo z zadoščenjem pozdravilo. Toda revolucije se ne delajo z željami, in če je treba organizacije za vojno, jo je treba
tudi za revolucijo.
Pravijo, da prevzame armada vodstvo. Toda vse obstoječe armade so utilitaristične. Vsaka taka armada je dandanes aparat v rokah vladajočih. Od njenih sedanjih generalov in višjih oficirjev je vražje težko pričakovati, da organizira-1 jo revolucijo proti sistemu, s katerim se čutijo tesno združene. Oni pa imajo organizacijo armade v svojih rokah; mi vzdržavajo vezi med njenimi
posatnezuiiui deli.
Vojaške rcvolucHc pač niso same na sebi m* iftog^Če. V fseh čnsrh jih pozna zgodovina. Tudi v na«i «tiihi iih ie hilo neki
v Turčiji, na Kitajskem, na Portugalskem. V vseh teh slučajih so poveljniki vodili revoltc. V državah, ki so sedaj zapletene v vojno, je pa prav malo verjetnosti, da se zgodi kaj takega.
Če pa tega ne ho, tedaj je treba priznati, da so razmere za revolucijo precej neugodne. V za-kopih ni pričakovati, da bi sc organizirala revolucija. Komaj da imajo oddelki kakšnega bataljona nekaj stikov ined seboj. Dokler bodo diplo-matje razpravljali o mirovnih pogojih, ho na bojišču le premirje, vojaštvo bo ves čas na fronti. Kadar bo pa inir sklenjen in podpisan, bo vsaka vlada hitela, da spravi vojake domu v kasarne, da razoroži rezerviste in jih pošlje, odkoder so prišli. f'e jc pa enkrat orožje oddano, tedaj lahko noč revolucija!
To seveda ni prerokovanje. Drugačni slučaji ne spadajo v področje popolne nemogočnoiti. Iz kakršnegakoli vzroka se lahko spunta moštvo tega ali onega polka. Čete, ki se odpošljejo, da ukro-te upor, lahko odrečejo pokorščino ,in se pridružijo rebelom. Tedaj se punt lahko tako ra^iri, da se izpremeni v revolucijo.
Lahko se zgodi, da je čaatihlepnost tega ali onega vojskovodje užaljena, pa se poizkusi, če najde na kakršenkoli način ugodne prilike, maščevati.
Taki in podobni slučaji so mogoči. Ali s tem, kar je le eventualno mogoče, sc ne more rn-čnnati kakor z gotovo verjetnostjo. Revolucija, k i b» — recimo — vsaj krone pospravila v muzeji«, bi bila zelo koristna. Ali dosedanji razvoj evropske vojne še ni podal nobenih znamenj, po katerih bi bilo mogoče soditi, da splodi tak rezultat.
Republičanski kandidat Hughes pravi, da se ni utrujen od svojih govorov. Vpn»*a ie, če niso tem bolj utrujeni njegovi posiuAatci.
Ogromni kapitali niso potrebni za užitek, zakaj nihče ne more porabiti miljard. Ogromni kapitali slu
Vojna z Nemčijo.
Ljudje, ki padajo zelo lahko v otnedlevico, naj bodo potolaženi; tako hudo še ni, da bi morali kar jutri vzeti puško na rame in da bi po-jutršnjem cepelinke metale bombe na New Vork in Chicago. Ampak zdi se, da so hudo vročino, ki smo jo imeli v Ameriki, občutili nekoliko tudi na Nemškem. Pri nas je imela deloma katastrofalno, posledice; mnogo ljudi je umrlo, ker se je gnalo živo srebro v toplomeru previsoko. Tudi na Nemškem je imela hud vpliv; /mešala je nekatere glave tako," da ne zadostujejo mrzli ob-kladki za ozdravljenje.
Državni urad v VVashingtonu je dobil iz Berlina poročila o tem. V njegovih vesteh sicer ni naravnost rečeno, d« je nekoliko visokih oseb znorelo; ampak iz faktov sc lahko zaključi, da se je dvignila v nekaterih glavah res nevarna megla.
Začetkom vojne in še dolgo potem je bil vele-adiniral Tirpitz, nekdaj velik ljubljenec kajzer-jev,,državni tajnik za mornarico. Njemu se pripisuje listi način podmorskega vojskovanja, ki ga je vodila Nemčija, dokler ni obljubila Ameriki na njene energične zahteve, da bodo zanaprej tudi submarinke operirale v /.mislil mednarodnega prava. Tirpitz se je tedaj umaknil, ker se ni strinjal s to "popustljivostjo", in na njegovo mesto je prišel admiral ('apelle.
Sedaj se je Tirpitz zopet oglasil. Izdal je manifest, ki je bil objavljen v mnogih nemških listih. V njem zahteva, da naj Nemčija zopet začne s prejšnjim načinom podmorskega vojskovanja brez obzira na tuje zahteve in na posledice. Baje rv.ivi. da bi tako vojskovanje resno omrtvilo angleško trgouno, kar se tiče Zedinjenih držav, pa ne bi mogle uiti na vojni škodovati Nemčiji več, nego ji škodujejo /r k "da j.
Ameriški časopisi so slastno pogrsbili to vest. ker jim jo dala ugodno priliko, da so zopet nasli-eali hudiča ua stcn«». "Nemčija hoče vojno z A-ineriko," so pravili, rpozarjali so na to. da jc "zelo značilno," da je nemška vladna cenzura dovolila objavo tega manifesta.
nejši in mornariški tajnik še ni dobil od \Vilsona povelja, da naj mobilizira mornarico. Lansing pravi, da gre le za časnikarske vesti, da originalno besedilo manifesta sploh ni znano,in da se ne ve, kakšno uradno stališče ima Tirpitz, če sploh iina kakšno. Na Nemškem imajo neko mornariško društvo Flottenverein — in v uradnih ameriških krogih mislijo, da izhaja ta agitacija iz njega. Ra-zun tega menijo, da cenzura ni pustila manifesta v javnost, ampak da so imeli nemški časopisi le članke o njem. Da se dožene, kar je treba vedeti, sta pa dobila ameriška poslanika Oerard v Berlinu in Penfield na Dunaju nalog, da poročata o posameznostih.
Da je Tirpitz izdal kaj podobnega kakor ta manifest, je že verjetno. On je bil izumitelj brezobzirnega podmorskega vojskovanja, in gotovo mu ni ljubo, da so njegovo iznajdbo zavrgli. On je bil najvišji bog nemške mornarice, in srčno ga ne more veseliti, da vidi drifgega na svojem mestu. Ampak Tirpitz vendar ni Nemčija, in v ne-UnmoM. da bi bilo za Nemčijo vseeno, če bi se še Amerika pridružila njenim sovražnikom, tudi v Berlinu ne verjamejo vsi. Za nekaj časa bo Amerik« že še izhajaln brez vojne.
Kumunija je šestnajsta država, ki je vstopi-la v vojno. Na strani zaveznikov so Anglija, Praucija, Rusija, Belgija, Italija, Srbija, Albanija. Portugalska, Japonska, Trna Gora, republika San Marino in Rumunija, ua strani centralnih sil pa Nemčija, Avstro-Ogrska, Bolgarska in Turčija. Od teh se Japonska aktivno ne bojuje, važna je pa /a zaveznike, ker fabricira strelivo za Rusijo. San Merno je s svojo pol kompanije močno "armado" komična vloga v tej svetovni tragediji. Albanija ne šteje, ker nima armade; njena plemena so delala zaveznikom najmanje toliko sitnosti, kolikor njih nasprotnikom. Trna Gora je izločena, ker je oficieluo sklenila mir z Avstrijo in se praktično ne bojuje. O Srbiji in Belgiji sc lahko pravi, da se bojujejo ostanek njiju armad. Portugal-
advbetobbmbnt
SLOV. OELAVSKA
»hm 4m 11. irrum
PODPORNA ZVEZA
v iliUrl !'•»»
Sedet: Conemauflh. Pa.
GLAVNI URADNIKI:
l'JiKl)HRl>NtK: Ivan Prostor, lOOH Norwoo«i Rd., Cleveland, Ohio. PODPHKhHKDNIK: Josip Zorko, H F. D. boz 50, W«st N#wton, P«.
TAJNIK: ftlas Novak, 20 Maiii Kt., Conrroaugh, Pa.
POMOŽNI TAJNIK: Audrej Vidriob, 170 Franklin Main Ht., (feaemaufh, Pa. UI.AUA.INIKi Jo»ij> Žele, rtlOS Kt. Clair A ve., Clevelami, Ohio. POMOŽNI BLAGAJNIK: Frank PavlovtU, 20 Main Ht., Goaauaufh, Pa.
NADZORNIKI:
1.	nadzornik: Iran A. Kaker, 207 llanover Ht., M i1waukepv Wii.
2.	nadzora! k: Nikolaj Puvše, 1 Craib Ht., Nuiurer Hiti, N. H. Pittsburgh, Pa. j nadzornik: Jakob Kocjan, 1400 E. 32d Ht., Cleveland, Ohio.
POROTNIKI:
1.	porotnik: Anton Lav ril, boz 8, Tukon, Pa.
2.	porotnik: Frank Havdek. Hoz 242, Dnnlo, Pn. U. porotnik: Anton Welly, bo* 44, Huperior, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
F. J. Kera, M. 1)., «2o2 Ht. Clsir Ave., Cleveland, Ohio.
POMOŽNI ODROR:
Frank Akufoa, 4S5 2nd Ht., Coaemaagh, Pn. Ivan Jng«*r, b. 54.J Woodiftnd Ave., Conemaugh, Pa. Franc Kon, Conemaugh, Pu.
Mihael Fiek, K. F. I). 4, b. 14.H a, Johnstown, Pa. Jakob Ru|»ert, b. 238, Houth Fork, Pa. Ivan Hribar, Johastown, Pa.	,
GLAVNI l'HA I) v hrti II. 20 Main Ht., Conemaugh, Pa.
Misel socializma.
Uradno Glaeilo: P ROLETA REO, 4008 W. 31at Ht., Chieago, 111. Cenjena druitva, oziroma njih uradniki, ao uljudno proieni, pošiljati »m
doni s« naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar na ie poAilja e.lmo |M>toui Poštnih, Ezpre*nih, ali Bančnih denarnih nakažuir, nikakor pa ue nctoni privatnih čekov na nnnlov liki* Novak, H. D. P. Z. k Conemaugh Deposit Ha i« k v roneniaiigh, Pa.
V •lučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma nazuauijo uradu glavnega tajnika, da a« v prihodnje popravi.
NAZNANILO.	tudi nove oblike. In hočeš ali nočeš
CUveland, Ohio.	^e bo morala individualno kapitalistič-
Članom dr. "Delava«" S. D. P. Z.	na druibn umakniti kolektivno socia-
naznanjam, da tam te preselil na 1125	listični. E. 60. ulico. ..
Z« vse društvene potrebe se obrnite da mene.
AUGUST OREL. novi tajnik dr. "Delavec" »t. 51.
Idioticam in njega zdravljenje.
Rus dr. Voronov je pred kratkim predaval v Zdravniški akademiji v Parizu, kako »e da lečiti teleana neraz-• 1 vitoat otrok in idiotizem. Davno je Tehniški čud.ši.	> znano, da je oboje bolezen, ki ima
H>a tehnika čimdaljebolj nadomešča 8Voj poaUnek v nezadoatnem delova-človeško delo. je znano; zadnji čaa nju izVe*tne ileze. Otroci a to hibo ao pa je začela konkurirati a človeštvom na ^ 8UriVaatl, zaspani, njih kret-ie celo na poljih, kjer je treba aamo- nje medle 9 teiavo govore ne ragtejo stojno miahti. Lokomotiva brez vod- ter razumevajo mai0 aH aiabo Iuna-nika je najnovejši tak izum. Loko- nje vtUke Njjh moi|fani ^ kakoT motiva se ustavi na določenih točkah, o5teienit noie se jim delati. ixvle*ki i gre zopet sama od sebe naprej in po- ,, imenovane tieze pa izboljšajo njih stoji, ako na tračnicah naleti na kak-|8Unje a|i kakor h|tro ge preneha z šno oviro, ali če proga ni prosta zdravijenjem. padejo v prejšnje sta-Vae to dela električna moč, ki ae pa nje na ve,iko ialof|t gvojih roditeIjev.
uporablja v tem alučaju precej eno- $tirinajgtleten tak deček je prišel v stavno. Da ae lokomotiva ustavi pred Nici k Jr Voronovu, da bi ga ozdra-oviro, se zgodi na primer tako:	: vi, BiIo je ja8n0f da bi Ra bilo moi\
Mala električna lokomotiva za pre, oldravitit ako bi ge mu dal ^.v or,
voz blaga nosi pred seboj nekoliko ^n, v katerem je izvirek njegove bo-1 nad tračnicami precej dolg ločen — ,ezni AH kje naj ga	Dr Vo.
liki tipalnica žuželk — ki se ob vsaki ronov je predlaffal dečkovim staršem, najmanjši oviri, tudi če mu pride člo- naj si da vsak itreteiii del obrambne vek ah i.val na pot, skrči in tako ileze in jo irtvuje £J| zdrav|j«nje ai-stroju zapove: Stoj! Ločen, ki je pri- novo AH sUr4i nigo sprejeli ldrav. trjen na zaviti vzmeti, se v takem slu- nikovej?a predloga. Tedaj je prišla dr. čaju dotakne s svojim zadnjim kon- Voronovu v glavo srečna ali jako sme-cem odbijalne plošče ter s tem pre- la miM}, B gvojem laboratoriju je ne-trga električni tok. Istodobno pa se ff0vaI mlado opico jt rodu pavijanov. spoji druga električna zveza ter na- Dr Voronov se je odločil, da ji vzame stane nov električen tok, ki stroj za- de, r^ene i|eze in jo pren„e na deč-
vira, oziroma zene lokomotivo v na- , ^ .. . ...	u i
ka. Operacijo je izvršil v Nici v bol-
sprotni smeri. Torej zavora! Kakor	nici ob navzočnosti 17 zdravnikov. Ko hitro je ovira odstranjena, se ločen	go bUi pri d^ku odprli tigto megt0f zopet sam ml sebe raztegne — s po-	je obrambna i\eztit go naSiit da je močjo Spiralnega vzmeta — in gleda	bU nje ,evi in ,rednji del tenak? gko. zopet veselo v svet, pazeč na nove ne-	raj brexkrven traček. Del pavijanove varnosti, vlak pa nadaljuje svojo za-	žlej,e je zdravnik priAii bolniku in ra-črtano mu pot. Pravijo, da so vsi ti	no na koii zaprK PreneRena žleza ae aparati neverjetno občutljivi in da se	je zragtla z dečkovo £iez0, začela je lokomotiva ustavi pred najmanjšim	delovati# in bolnikovo stanje se je sovražnikom.	kma,u ilboijtei0< Njegovo lice je navkljub temu pa lokomotiva opravi	^ izjfubilo rumeno barvo, nos in ust-pošteno precej hudo delo. Ce jo en-	nice napihnjenoBt, oval obličja se je krat napolniš s čudapolnim eleksirjom,	podaijAai; deček ae je oživil, je začel elektriko, ti teče deset kilometrov	burke Uffanjati in ge Militi. Vai njego-daleč. Vleče pa 10 do 16 vozov.	vi učiteiji go trdiHf da se njegova na-Zlasti jo rabijo v temnih premogov-	darjenOHt raxvija rapidno: To je kon-nikih, kjer kakor krt, toda malo hi-	datiral tudi bordeauxški vseučiliščni treje, rije po grozotnih predorih, pri	pj»ofeaor Hobbes, ki je vsakih štiri-čemer se je že toliko izobrazila, da si	najgt dni obigkova| d4toka. Kakor du-razna predušna vratica odpira in za-	ievno se je deeek začel raivijati tudi
p,ra-	telesno. — Francoski akademiki ao iz-
Toda to je Še malenkoat v primeri	najdbo rU8ke|ta zdravnika vzeli na s poštnim uradnikom na vzmetih in ,tnanJt z burnim p|08kanjem. kolescih, ki zdaj že precej časa oprav- ,n zdaJ naj nazadnjaški modrijani
Ija v Herlinu svojo službo na splošno	in nasprotniki razvojnega nauka še
zadovoljnost predstojnikov. Vrzi mu	trdijo da ni sorodstva med človekom
pisma ali dopisnice v žrelo, pa ti sam	jn opjcot
prilepi na nje potrebne poštne znam-	_
ke, ti znamke in pisma, ki pa morajo	Medill. dobi .Uktriino razsvetljavo.
biti enako velikega obsega, pošteno	. . . , ... , ,
. .	. ... "	. Uradno izjavljajo, da je ze položen
prešteje in naznani njih število, obe-	. ,, . ,	, , A	4 ,
K	. .. . ■*■	■ i x a i	temeljni kamen za električno centralo,
nem pa tudi, koliko moraš plačati.	...	. .. , ...
.... ,	, , .., . . . .	ki bo razsvetljevala muslimansko "bo-
Nikdar se še ni zmotil, ni treba, da	.. .„ M .. . .. .. . ^ . bi ga kdo nadzoroval, ke. je skrajno pot v	V Medin. ae naha-
pošten, in kar je "najbolje", nikdar,Ja Kroh Mohamedov. Vse delo izvrše ne godrnja zaradi nove službene prag-1 moslimani, ker je drugovercem prepo-
matike. oziroma zavoljo draginje in	ve',an v"top v "veto me*in prepičle plače, živi pa samo od malih • porcij elektrike.
Sicer so to vse popolnoma naravne
Prebivalstvo v Švici.
Iz Bcrna poročajo o rezultatu Ijud-reči, in se torej po pravici ne bi smele gkejra itetja v §vici prebivalstva je v imenovati čudeži. Ali njih učinek je	3,741,971 duš, to je za 32fl.628
tako presenetljiv, da se lahko pravi : \vtč kot pred desctiTni |eti. Od teh je Čudovit je. Vsega tega še včeraj ni itfio«,7»2 katolikov, 2,108,«90 prote-bilo. In vendar se upajo zagovorniki Htantov, 19,033 Židov in 46,397 pri-reakcije trditi, da ni napredka in raz- padnjkov raznih veroizpovedanj. Po vojn,ampak da je vedno bilo, kakor je. narodnoati je 2,799,164 Nemcev, 796,-
Prav ta mogočni napredek.tehnike, 2\2 Francozbv, 301,325 Italijanov, ki boljinbolj ibpodriva človeško me-	_
h.mično delo pa prinaša s seboj tudi Nede] ki gocialUtični picnic V
vprašanje: Kako dolgo bo mogel ta	■»	..^Ji«.__
razvoj še prenašati sedanjo obliko člo- Rtv«ni«W P^^ j« omenjen 1TO-veške dru/be? Te nove metode dela lUni kampanji. Vsak «ociahit pri ao tako radikalno nove, da zahtevajo i dt tja. v	•
Knilar naiifae meti imliterentuimi ljudmi beseda n n Nocialiieui, kar ae /godi pogoateje, nego hi človek luiulil, ae uuvadiio ud te ali one nt rani pojavi vpraaanje: Kaj pravzaprav hočejo aocia-liatif In ee nalete taki ijndje na pravega aoalalista, zahtevajo od njcKU odgovor, jasen in toeen odgovor 2 vsemi povatneznostimi, o katerih ae le more poroditi radovednoat v razgretih glavah.
Ali vpra&anje je zgreAeno, in kdor pričakuje odgovor nanj, dokazuje, da rea nima pojma o ao-eializmo. Zakaj v tistem pomenu, v katerem ae besede navadno rabijo, se aploh ne more reci, da socializmi nekaj hoee. Socializem ni terjatev, temveč raziakavanje in nauk. Hocializem ne zahteva, da iu> imajo delovna sredstva ir.roeiti človečki družbi v skupno last, temveč ui'i, da je drugačen izhod iz pekla, ki ga ustvarja kapitalizem, nemogoč in da ae bo kolektivua. skupna last delovnih sredstev neizogibno uresničila. To pa pre-ustvari vso podlago družbe, ki se mora na izpre-menjeni podlagi povsem drugače organizirati kakor doslej. V glavnih potezah se tudi lahko do-žene, kakšna bo nova organizacija, podrobnosti so pa vprašanje bodočih easov.
Ljudem, ki poznajo današnji dan in katerih spomin sega le v kratko dobo njihove mladosti, ne zdi taka preuredba gorostasna, nemogoča, in znto menijo, da je izmišljena na papirju, zasanjana v lenih urah brez deia. Ce bi bilo rea tako. tedaj bi bila politična ideja mrtvorojeno dete. Zakaj gospodarske sile si ne dajo predpisovati potov, ker so inočnejie od predpisov, iu najlepše utopije so ostale praktično brez uspeha, ker niso bile zgrajene na trdnih tleh dejstev, ampak .so izhajale iz pobožnih Jelja in vroče fantazije. Z nekaterimi so napravili praktične poizkuse; posamezniki so diprinašali v ta namen velikanske žrtve. Nekaj čaaa so take falanstere, kolonije, ko^. munistiene občine, životarile, pa • so propadle, ar ni sposobno za življenje, ne more živeti.
Tudi taki poizkusi so socializmu le snov za raziskavanje, za Študij, kakor sploh vsi družabni pojavi. Niso mu pa cilj in namen.
Socializem hoee predvsem vedeti, kaj je elo-veska družba in kakšna je. kakšno je razmerje med njo in posameznikom, pa med njenimi posameznimi deli. Nadalje hoee dognati, ua kakšen način je družba taka postala, kakršna je, iz česa se je razvila in kako se je razvi!a. Tukaj je glavno vprašanje, kateri Sinite)ji določajo družabni razvoj. ( e se znanstvenem ra/iskavanju posreči, da najde pravi odgovor na ta vprašanja, tedaj je mogoče dognati, kam vodi nadaljni razvoj. Proučevanje rezultata družabnih in razvojnih či-niteljev pa je glavna naloga socializma.
Človeška družba je jako pisana, in pojavov njenega življenja je tako ogromno število, da se posamezniku lahko zmede pogled, ako hoče vjeti njeno celotno sliko. Kamor človek pogleda, povsod je boj. Tu so boji narodov, plemen, pasem, tam boj verskih družb; ee se pogleda malo drugače. se zasačita moški in ženski spol v boju, državna oblika je predmet boja tukaj, okrog kulturnih posebnosti se sučejo boji tam. In raznim učenjakom je to zadostovalo, pa so izrekli svoje nauke: "Zgodovina človeštva je večen boj nasprotnih plemen." Drugi pa so učili: "Namen človeške družbe je zedinjenje človeške družbe, je ze-dinjenje v eni cerkvi". In tretji so zatrdili: •\Spolno vprašanje je vprašanje človeštva."
Za vsako tako trditev se lahko najde toliko primerov, da je naposled videti, kakor da bi bila dokazana. Pa vendar je tako označevanje zgodovine preveč površno. V vseh teh teorijah ni najti splošnega, za vse slučaje veljavnega načela. Ce je kje dvoje narodov v boju, ima vendar vsak zase v svojem okvirju notranje boje, iu borbe posameznih delov prvega naroda se v bistvu povsem enake borbam, ki se vrne v domačiji drugega. Neka nasprotja se opažajo povsod, nasprotja, ki so v svojem najglobokejšeni značaju po vsem svetu enaka. To so nasprotja med gospodujočimi in podjarmljenimi, med vladajočimi in slnžečitni. nasprotja med posameznimi razredi človeške družbe. Zgodilo se je včasi, da j«* bil eel narod podložen drugemu, ki ga je zasužnjil; zlasti v starih dobah, ko so bile selitve plemen še nekaj navadnega. se je večkrat zgodilo, da je zmagovit rod potisnil premaganega v snžnost. Tedaj je med obema nastalo razredno razmerje, in bistveno je bilo razredno, ne pn narodno nasprotje. Za-
Kratka značilna vest iz Amsterdama pravi, «i a so pogajanja med Nemčijo in Avstrijo zaradi bodočega političnega razmerja Poljske prekinjena, ker so prišla na mrtvo točko. Obe vladi za htevata namreč kontrolo nad bodočo avtonomno Poljsko. Zdelo bi se nam, da bi v Herlinu in na Dunaju lahko še počakali s takimi pogajanji, do tistega časa, ko se bo sklepal mir: zakaj o bodočnosti Poljake bo morda imel tudi še kdo drugi kaj reči, ne le Vilče in Tiszn, po čigar piščalki pleše Dunaj. Poročilo nam kaže, kako silno se motijo vsi tisti, ki mislijo, da se vodi ta vojna na ka terikoli strani zaradi kakšne pravice zlasti pa zaradi narodnostne pravičnosti. Zmagati hočejo, iu tisti, ki zmaga, hoče urediti razmere tako, kakor bo njemu prav, ne pa kakor zahteva pravica. Avtonomno Poljsko hočejo. To izirleda, kakor da se bojujejo /.a svobodo Poljakov. Ampak Nemčija in Avstrija hočeta dobiti to »'avtonomno" Poljsko pod svojo kontrolo, in s tem so vsi upi v svobodo ubiti. Avtonomija pod tujo kontrolo je ironija. Če me ima kdo privezanega, je vse en hudič. naj pobarva vrv zeleno ali pa rumeno. Avtonomija, ki jo hočejo dati Poljakom, je avtonomija medveda, ki lahko pleše tako daleč naokrog, kolikor sega veriga; če bi pa malo predaleč za-tancal, ga spomni obroč v nosu, s ka^ftniin vatlom se platno meri.
kaj zgodilo ae je tudi, da je zmagovito pleme sprejelo narodnost premaganega, ali si je prilastilo gospodttvo nad poraženim, kateremu je postalo po jeziku brat.
Važno pa je vprašanje, kaj je odločevalo v bojih, ki so od prvih zadetkov človeške zgodovine vedno razsajali ua zemlji, kjerkoli so prebivali ljudje. Tudi v tem se je včasi izlniAala čudna filozofija, pripisujoča zuiagovitost zdaj višji kulturi, zdaj prirojeni hrabrosti, zdaj zopet dragocenejši veri. Knostavna resnica pa je ta, da je vedno zmagovala in še dandanes zmaguje višja sila.
Ta je pač lahko raznovrstna. Ce se spopade dvoje golorokih ljudi, odločuje tista moč, ki jo prinaša borile« sam s seboj v svojih mišicah, v svojem tilniku, v svoji spretnosti in v svoji zvijačnosti. Osebne prednosti pa se morajo takoj deloma umakniti, čim imata nasprotnika bojna sredstva v rokah. Mali David je premagal velikana (lo'ijata, ker je bilo njegovo orožje uspešnejše od hrustove telesne moči.
Ali boj ui samo pretep na krvavem polju. V vsakdanjem takozvanein mirnem življenju je veliko več bojev kakor na vojnah, in ravno oni, navidezno mirni boji so neznansko bolj vplivali na razvoj človeške družbe, kakor vse krvave bitke.
Tudi v teh bojih je odločevalo boljše sred-st vo. Že v najstarejših dobah so bili nu boljšem oni, ki so znali kamen izpremeniti v orodje; človek pa se je povzpel še višje nad surovo prirodno življenje, ko je ukrotil živali in jih upregel v delo, jih porabil za sredstvo dela. In razvoj delovnih sredstev označuje in spremlja razvoj človeške družbe skozi vsa tisočletja. Ljudstvo, ki se je na-učUo uporabljati bron, je bilo na boljšem kakor ono, ki se je posluževalo samo kamenitega oro -dja; železo je bilo še mnogo porabnejše in z njim se je človeštvo hitro dvignilo na višjo stopinjo; še bolj pa se je povzpelo življenje, ko je upreglo par in pozneje elektriko v svojo službo.
Popolnost delovnega sredstva je močan razvojni činiteij. Odločilno pa je v socialnem oziru, kdo je lastnik delovnega sredstva. Zakaj on je tudi gospodar dela in izdelkov, torej lastnik vseh onih sredstev, s katerimi lahko gospoduje.
Stroji in tovarne, jame in polja, železnice in parobrodi, delovna sredstva v najširšem zmislu, so dandanes kapitalistična last. Po vseh zakonih razvoja ni moglo priti drugače. Tako je postalo, kakor je nujno moralo postati. Vzporedno z razvojem dela in njegovih načinov so korakali vsi drugi razvojni elementi, duševni in gmotni; to je povzročilo, da ne bi bil mogel nihče drugi kakor kapitalist v gotovih razmerah prevzeti modernih delovnih sredstev v svojo last; s tem pa mu je moralo nujno pripasti gospodarstvo.
Kapitalizem je neizogibna stopnja v razvoju človeške družbe. Ali samo stopnja je; kakor vsaka druga, se bo morala tudi kapitalistična organizacija družbe umakniti novi. Odločil pa bo njen neizogibni poraz tisti boj, ki vihra, odkar je mogoče govoriti o družbi sploh: Odločil bo razredni boj, ki še nikdar ni bil tako jasen, tako razkrinkati kakor v naših časih.
Interesi delavstva, ki se bojuje za svojo osvoboditev, so pravzaprav interesi človeštva. Boj proletariata je zgodovinska naloga in njegov cilj ne more biti nobena utopija, nobena fantazija, ampak le to, kar izhaja nujno iz razvoja samega. Proletariat je navsezadnje le orodje zgodovine, ki koraka po potih nujnosti. Socializem ne predpisuje delavstvu ciljev, temveč mu jih le razodeva. Socializem ne modruje, kakšni smotri bi sc dali izumiti, da bi bili čim lepši, temveč le označuje pota. po katerih se najbolje pride do ciljev, ki so neizogibni, ker jih določajo neizpre-menljivi zakoni razvoja.
Socialistična misel je stroga, neizprosna mi -sel, ki se poraja iz trdih dejstev. Zato ne more poginiti, ne izginiti, ampak se mora nujno krepčati, čimbolj se bistrijo razmere, čimbolj se jači spoznavanje dejstev in pravih nasprotij v družbi. Nekdaj je bila to misel posameznikov, ki so razumeli razvoj, njegove pogoje in njegovo pot. Čimdalje bolj pa postaja to misel delavskih množic, ogromne večine človeštva, nekdaj tako slabe, da je morala trpeti vsako sužnjost, danes že toliko okrep -čfine, da se lahko bojuje, in vsak dan pridobivajoče toliko moči, da mora priti dan, ko zmaga.
ondotne plinarniške družbe, pri kateri je udeležen velik del angleškega kapitala.
Po londonskih poročilih je nemški zvezni svet dne .'11. julija izdal naredbo. o kateri mislijo, tla se tiče angleških interesov. Kancelarju je bilo s to naredbo dano pooblastilo, da ukrene konfiskacijo tistih podjetij, katerih kapital je v večjem delu v angleških rokah, ali pa ki se kontrolirajo ali vodijo iz Anglije.
Tako spremlia gospodarska vojna vojaško, ('oditi se pač ni fakim ukrepom; čuditi bi se bilo kvečjemu, da se ni to že prej zgodilo. Kakor je znano, je Anglija že davno ukazala likvidacijo nemških podjetij.
Brezžična depeša iz Berlina pravi, da je nemška vlada ukrenila konfiskacijo premoženja neke
f/. Ne\v Vorka poročajo: Na temelju avtoritete enega prvih produeentov streliva se lahko sodi, da niso zavezniki pred kratkim podati v Ameriki naročila ua toliko in toliko nabojev ali na tako in tako množino topov, temveč na "vse, kar se more producirati". Ena prvih družb ima tako n »ro-čilto, da se ne more preklicati ali izpremeniti do marea 1917. Dasi se po tem času lahko izpremeni, je bilo dotični korporaeiji vendar zagotovljeno, da se bo potrebovala neomejena produkcija do leta HM8. Z ozirom na ta naročil« misli Velika Britanija najeti v Ameriki novo posojilo v znesku 250 milijonov dolarjev. — Po tem je soditi, da ne računajo zavezniki le % triletno, ampak z znatno daljšo vojno.
UBOGA ŽELEZNICA.
Po statistiki Kipleya je plačala železnica Illinois Central za avoja zemljišča 200.000 dolarjev. Leta 1900. ao bila ta zemljiftča vredna 84 miljonov dolarjev. Vsak vloženi dolar ae je železnici 169 krat pomnožil. Povrh tega vlečejo železniški baroni od vsakih vloženih 100 dolarjev na leto 74 dolarjev dlvidende.
Komisar Franklin K. Lane vprašuje.: "Koliko je veljala železnica Burlington podjetnike? Koliko znaša njena sedanja vrednost? Kako se je zvišala njena vrednost?" Odgovor je sledeči: Deloma zvodenili in le na papirju vloženi kapital znaša 2.r>8 miljonov;, po nizki cenitvi /.naša njena vrednost sedaj fsiO miljonov. Za 150 miljonov dolarjev se je zvišala vrednost sedaj ft.10 miljonov. Za 150 miljonov dolarjev se je zvišala vrednost njenih zemljišč, in sicer ne da bi bili lastniki za tj le z mezincem genili. Bilo je dovolj, da se je pomnožilo število prebivalstva z novimi priseljenci.
Komisar H. K. Sinit h, ki je služboval ob času Taftove vlade, pri-l>ovednje, kako so prišla zemljišča z mineralnimi in lesnimi zakladi v vrednosti mongo miljat-d dolarjev v posest železniških družb, ki so jih dobile popolnoma zastonj. V svojem poročilu pravi: "Ne le da so se uatvarili ogrmni šumski monopoli, ampak železnice so se polastile tudi ogromnih zemljišč, ob-segajočih velikanska mineralna bogastva. Železnica Southern Pa-cifle ima v severni Cnlifomiji in v zapadnem Oregonu 4,318.000 a-krov, skupaj z železnico lTnioti Pacific pa kontrolira na miljone akrov po vsej deželi. Železuiea Northern Pacific ima 3,017.000 a-krov lesnih in na miljone akrov očiščenih zemljišč. Sume so povsod spojene z interesi železnic. Vsled tega kontrolirajo železnice vse prirodno bogastvo Zedinjenih držav in pripravijo lahko prebivalstvo v najnevarnejši položaj".
Premog&rji in železničarska stavka.
Tajnik premogarske organiza-eije v Illinois, Dunean McDonald, je izjavil, da dobi predsednik Wilson, ako izbruhne generalna stavka na železnicah, v nekoliko urah peticijo 400.000 premogar-jev, da naj prevzame vlada vse železnice Zedinjenih držav v svojo upravo iu naj jih vodi tako dolgo, dokler ne bo spor poiavnan. Mnogo tisoč premoga rje v v državi Illinois je že podpisalo take pc-ticije, ki so gotove, da se odpošljejo v Washington. McDonald pravi, da so premogarji odvisni od železnic in bi prišli v slučaju že-lezničarske stavke ob delo.
Kuriotni topovi.
Moderni topovi so zelo dovršeni stroji. Dandanes je že vaa evropska javnost informirana o modernih topovih. Prav gotovo pa ni znano vsem, da so bili časi, ko so v vojni uporabljali topove iz lesa, kož, da, eelo iz ledu. Najzanimivejše in najdragocenejše topove ima neka indijska kne-ginja. Ti topovi bo iz zlata. Iz teh do danes ni bil izstreljen niti en »trel. čeprav je notranjščina iz najboljšega jekla. En zlat top je stal okoli dva j miljona kron. Ti topovi so posvečeni in indijsko prebivalstvo prireja procesije, da jih more videti.—List "Schusa und Waffe" poroča, da so bili topovi izgotovljeni ie tudi iz ledu :n da ao baje iz teh tudi streljali. Ruska carica Ana, ki je vladala leta 1730.—1740., je dala napraviti štiri topove in dva moinarja iz ledu. It teh ledenih topov je bilo izstreljenih Aeat strelov — in topovi niao popokali! Tibetskl vojaki, ki so se bojevali proti Angliji, ao imeli topove iz koi, ki so bili v železnih obročih. Razen topov iz koi so rabili v Aziji baje'tudi lesene topove. Tako so na primer Kitajci pred nedavnim postavili v svojih trdnjavah lesene topove, da zmotijo svoje ao-vrainike. Na otoku Malta so malteški vitezi streljali iz topov, ki so jih izvrtali iz skal. V luknje »o nasipali smodnika in kose ieleza. pa streljali
njimi na sovrainika. ki se je po morju bliial skalnatemu otoku. V prvi polovici minulega stoletja ao našli v indijskih puščavah Mehike topove in krogle iz gline. Izvirali so iz XVI. stoletja, iz dobe, ko so vdrli Španci v Mehiko. Streljali iz njih pa najhrie niso.
Mislite na to, da se krajša čas do volitev. Dramite speče tova^ riše!
Socializem je sredstvo, ki ga človeštvo potrebuje za povišanje svoje kulture.
Socialistični kandidati govore v nedeljo na picnicu v Riverview.
DOPISI.
Pueblo, Oolo.
Dne 12. septembra t. 1. *e vrie v dri. Colorado t. zv. primarne volitve (Priiuary eleetion) Socialistični* Htranka pri tvh volitvah nima svojih kandidatov, pač pa
nj« o<i »tropa. (*'im jt- bil »iluejii Z|lalo. Sliši st/ tudi, da ima za ms-pritink, tem »traftnejAe posledice 'boj prav žaUmten skomin. Tudi Ko «e včasih po vefurnem deli) svojega tn^lvarha je dobil od
Chicaffo, 111.
IiiKONlovaimki socialistični klub itev. 1. v C-liicagu priredi na za
podsuti delavee odkoplje, iu v*<li- tam, nekega polieemana po imenu	hvalili dan (ThnnktiffmiigrM I)»y),
gne je potolčen po vtem životu. Toker, ki je lo prieel vrftiti svoje	;\o novembra, avojo Jesensko za
luia roko, nogo ali vlomljen kni, junaško delo. O njem pripmedu-	huvo. Ker so hoče klub potruditi
večkrat je pa tudi mrtev. Talu jejo koinpaiujnki pomagati, <la jc	<|n ihmIa slovenskemu »htinatvu \
grozne delavsko tragedije ae vea
bratranec glavnega kompanista, ('Hirali zopet eim boljfti sjMu-ed
obe stari stranki, republikanska | H.,h (M,i«ravajw l)0 vcekrat ua te- ,|« j,. Mto M,.m poslan, da delav- ,»r»si ostale slovenske orKanizaei in demokratska. Torej bo boj med .	«*»" pravice tleli. Da, že deli koiu-lje m bratske klube v rhicagi. naj
tema strankama, katera njih bo , . !n »*varne,u "Hu 1,1 P»uijake praviee, kakor jih je po- »e prirejajo svojih veselic ta dan
njih
bolje zastopala privilegirane sloje v tej državi.
Delavcem in ljudem ua splošno, ki se zavedajo svojega delavskega stanu in sim|vatizirajo z načeli in programom delavske, to je socialistične stranke, bi priporočal, naj pri omenjenih volitvah ostanejo doma in naj puste kapitalistom iz bero njihovih hlapcev za politične urade. V tej državi mora namreč vsaka stranka imeti gotove odstotke glasov oddanih za svoje kandidate pri prejšnjih volitvah, preden je opravičena, da
se mnogim drugim
Poročevalce 11.
morda mudil kdo, da tvega dela- ,Mil Aleku pri plači; tako jih bo vec radi obilnega zaslužka avojo življenje, ali o dobrem zaslužku v Sunny Side ni več govora. — Milo je pred časom dosti dobrega zaslužka, ko so še lomilci nalagali oni premog, katerega so nakopali oni častni možje, ki so se bojevali za boljše delavske razmere; ali razkropili so se svobodno po vsej
| SiranKp.
TAJNIKOM JU008L. SOCIAL. KLUBOV NA ZNANJE.
Filip Oodina, tajnik
Olencoe, Ohio.
VABILO!
Vsem sodrugom in delavcem se naznanja, da priredi Socialist 1'art.v v Helmoiit, Co. velik shod dne .'1. septembra od dveh popoldan v Hellaire, Ohio v Klk (irand Tre a tre.
Na tem shodu bo govoril socia-
uniji, če niso mrtvi. Nekateri izmed izdajic pa še tam stoje in	V kratkem dobe klubi glasov-poljtibujejo kapitalistični bič, ki	niee za glasovanje o strankini
jih tepe. Ponosen je, ko so spo-	platformi in programu in za gla- j I Utihni kandidat za predsednika
luni, da jo za svojo pasjo po-	sovanje o odpoklicu sodr. lier- »odruk Allan Benson. Vsi delav-
puntavi svojo kandidate; v dru- kompaniji. bil toliko s,v-	gorja kot člana eMuti«. fi 1* v«l,lj,„i da »e uiMrfite te-
' slučaju gredo njeni kandi- ,lu je Pr'i®' u »»"•,l»" <"	Tajniki naj vrnejo glaaovnlce f" »a*..ega »hoda, da «e »lis le
Š,- I*......v kraj, odkoder ........ poslan«,!^ede s^U^a kand,.lata.
lit vali poton, petieije, katero mo- " T'= °b	,v easn. ki j,, nazn.een na glaaoV- To., »Jn kdo ne uo> *
volil- š t ra j k a tem pa Ilinto nosil p., nici Na Klavni stan ni poiiljati B «ociil>«tifHini pozdravom
Nervozni ljudje 1
nam Kodo hvaležni, ako jim naznanimo, da M j.m bo zdravja čudovito iboljialo ju livdavja pokrapilo — ako uiivajo
SEVERAS
NERVOTON
t
(Stvarov Nervoton) tako) na prvi prikaz iiv&na na-
£rilika. To zdravilo je bilo le popolnoma preiaku-ino ter je izkazalo svojo vrednoet pri zdravljenju
iivinih neprilik. Donaia hitro olsjlbo v »lučajih
DUŠEVNE POTRTOSTI, NESPEČNOSTI ALI INSOMNUE, ŽIVČNE ONEMOGLOSTI, HISTERIJE ALI NERVOZNOSTI.
Cana C1.00
P:iite po nai cirkular: "SEVEROV NERVOTON. — Kdaj in kako ga rabiti. Razpoiiljamo ga zastonj.
Ziiht#vftlf# Sevarova Ako m morata
Severov! pripravki »o n«pr<¥l«J v U-k»rnah v»epov»odt. /<lri«vllM Omenit« »me Severu tur k tnu obvnrujta nadotneatltov U„Uti bavaruv« 1'npritvk« v okolici. unruClJl« Jlli od ua*. >ualovli»
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, lowa.
ra podpisati najmatije KM) cev (rcKistriranih) in kateri niso glasovali pri primarnih volitvah v okraju.
Torej aodrugi in somišljeniki, vzemiti to na znanje, če želite da bodo pri prihodnjih jesenskih volitvah na kandidatski listi delavski socialistični kandidatje.
Za podpise za omenjeno petici jo se pride do vas o pravem ca 8U.	Tajništvo Soc. Kluba
štev. 132.
kempi." Zaspanec! Tudi pozneje prišlih je nikoliko dobrih konipa-nijskih petoliznikov, dobrih katoličanov in vohunov. Zato jim pa vrže včasih Hiiperintendent kako oglodano kost v obliki kare, da smejo vee naložiti, kakor drugi navadni trpini.
glasovnic.
Tajništvo J. S. Z.
Louia, Hritz, organizator kluba št. 2.
Steubenville, 0.
Sodrugi'
V nedeljo, II. septembra ob 2. Klubi v državi Ohio, ki še ni- popoldne priredi tukajšnje .lugo-Ti so pravi vzormajo charterja, naj to takoj na- slovansko socialistično udruženje
Važno za jugosl. socialistične klube v državi Ohio.
katoličanov. Le ti ne delajo oh znanijo tajništvu zveze, tla jim ga št. 141 nedeljah in praznikih, tem rajši t izposlujc. Charter mora biti iz-
molijo in hodijo k spovedi. Ob ea.su ustanovitve nekega
dan po okrajni ali okrožni — v drugem slučaju po državni orga-
javen shod,
Izvirno potrdilo
(ORIGINAL RECEIPT)
ki nam ga pošlje poštni urad iz starega kraja, priča vsakemu, da jo denar poslan naslovniku, bil izplačan. Potrdilo je podpisano od osebe, ki ste ji poslali denar in ko ga mi dobimo sem, ga branimo za to, da
naprednega društva je prišel na|™acijt. Kjer ne obstoji okrajna
nosom ali "krožna (County) organizaci-
ja, izdaje charter klubom državna organizacija. Kolikor je znano tejništvu, nekateri klubi še ni-
da se store koraki, tla ga dobe <51. tajnik bo to izvršil, čim dobi od dotičnih klubov obvestilo.
Tajništvo «J. S. Z.
Chicago, 111.
V nedeljo .'1. septembra priredi socialistična stranka velik piknik
Sunny Side, Utah. neki vohun s svojem Ni bilo še citati doslej v nobe- njuh«it, po čem da diši to novo nem slovenskem listu o resničnih društvo, da bo vedel poročati na razmerah delavstva, katere vlada- višje mesto. Ne ve se se, je Ii je
jo v zgoraj imenovanem mestu. bil poslan direktno od kornpanijc, i m®J° Charterja, zato je potrebno,
Prezivanje in izzivanje (za vsa- ali se je hotel s tem superinten-ko malenkost si klican pred boasa dentu prilizniti, da izilaja društ-ali superidenta na raport) slaba! veno delavsko gibanje? vaga in plača, končno pa smrtno Delavski od nota j i tega lu*nn£'» ne varno <lelo mi je ilalo povod, mesta so zares taki, da prekašajo
da hočem nikoliko opisati mesto one žalostne delavske razmere, Tajnikom J. 8. Z. na znanje, in skrajno slabe razmere, kater«- katere so ob času vladale v Calu- Ker je v nekaterih državah žc obvladujejo tukajšnje delavstvo, metu in južnem Coloradi. razlika v praksi, da dajejo naši klubi pri- 'Kot ,]t»i letošnje volilne Kampanje Ta naselbina je hila proglašena je bila le ta, da so kompanijski dtopnice ne le zvezi, ampak tudi v Kivervievv parku. Ob pol štirih 15. aprila t. I. za mesto (town), to i pretupači tepli in streljal* delav- County organizaciji — to je na popoldne nastopi kot govornik pa zato, ker je doslej Utah Kuel ce, ko so se potegovali za boljše pr. v državi Illinois in Ohio — je D.fmel \V. Hoan, socialistični žu Co. premalo svojega blaga proda- delavske pogoje; tu pa vo mirni prišel gl. odbor J. S. Z. do za- j)un mesta MiUvaukee. (iovoril bo Ia, ker so dohajali svobodno vsa- in vdani kakor najboljši otroci ključka, da se pristopnice v bodo- tll(|i Seymour Stcdman, soeiali-kovrstni trgovci z različnem bla- svojemu očetu, pa so še tepeni na če ne pošiljajo več zveznemu taj- stjčni kandidat za goVernerja, in gom iu ga prodajali po nižji ceni plačilni dan! Kadar je tukaj pla- ništvu, ampak ostanejo v varstvu vVm. A. Cunnea, soc. kandidat za kakor kompanija. Sedaj jim je ča, morajo delavci na povelje kluba, kamor član spada.	.državnega pravnika.- Rojaki v
pa zabranjeno. Delavci so sedaj konipanijskih rabljev stopiti v Zveza izdaja sicer tudi v bo- ('hicagi in okolici so vabljeni, da primorani kupovati od kompanijc vrsto in mirno stati več ur, če tudi doče pristopnice in jih na zahtevo poset i jo ta piknik v obilnem šte-svoje potrebščine; kompanija pa v najstrožji zimi. Deputiji, oboro- pošilja klubom, kakor doslej; vilu.
dviga sedaj ceno poljubno visoko; ženi z najbolšimi repetiikami iu sprememba je torej lc v tem, da	F. Godina.
saj so tudi delavci volili za mesto, obilo municijo okrog pasu, stoje hrani pristopnice, potem ko jo	--------------—
pa naj plačujejo svojo modrost. ob obeh straneh, ter pazijo na kandidat podpiše, klub in jic taj-	Milwaukec, Wis.
Mesto Sunnv Side res lepo zve- vsako posamezno kretnjo delav- ništvo zveze. Kadar se ustanavlja Jugosl. soc. udruženje št. M \ ni ali ono ni vredno tega imena. ('n- ( b* s0 kateri malo nagnil nov klub, je pa naravno treba po- .\Jilwaukec priredi v nedeljo, '!. Bolj primerno bi se imenovalo do- vrste, ga že pograbi kompanij- slati gl. tajniku imena novopri- septembra svoj j ienie v Taskas lina smeti in dima, ker se kadi tu- ski rahel in ga pretrese, da mu stopivših članov na posebni listini (i.ovc. Tja se pride z \Voodlnun
pokojo kosti in ga potisne v vrsto da more na podlagi dotičnih imen ali z Burham- \Yest AH is karo, kakor vojaškega novinca. Ce so zahtevati od državnih organizacij Ui se vzame na Keed St. Vstopnina pa spozabi ,da stoji za korak na eharter.	10c. Ženske in otroci izpod 12 let
stran, ga pretepo deputiji kakor Tajniki so proseni, naj vzame- prosti.
steklega psa, da bo pomnil vse j0 to i,a znanje in se v tem smislu	Za zabavni odbor,
,	,	Nj»c lahko vsak pošiljalec sam prepriča o prejemu poslane vsote.
ua katerem govori sodrug htlun ^
Kristan iz Chicagc. Ker so redke prilike, da pride sem govornik od zunaj, upamo, da porabijo vsi tukajšnji Jugoslovani priliko in pridejo na shod, da slišijo socialistično besedo. Vsem sodrugom priporočamo, naj pridno poagitirajo, da bo udeležba čim večja. S soc. pozdravom
Jugosl. soc. u<lr. br. 141.
Cene po dnevnem kurzu.
ZA DENAR JAMČIMO V VSAKEM SLUČAJU 1
Prebitek, Glavnica in Hranilne vloge $6,000,M0.90.
Pišite nam v vašem materinskem jeziku na
KASPAR STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAOO, ILU0N0I8.
kaj kakor da bi Vezuv metal dim in lavo. Od spodnje zapadue strani kade koksove peči, od zgornje severne pa dimniki, katerih število j«' štirinajst. I"lic in trotvar-jev ni; tam kjer bi imeli biti. leže gnili železniški pragi, kosti, kamenje in blato; blodečemu po ženili
življenje, kdaj da krvavo iu smrtno tolarjev
je imel par v bodoče ravnajo, nevarno zaslu-	Tajništvo J. S
pede v Sunny	_
Thos. Stepieh.
Z.
--Kdor šc ni slišal socialističnega
Nedeljski picnic mora biti de župana iz • Milwaukee, sodruga
tej naravni lepoti — »e Ti izpod	Side!
črnosivega oblaka dima siplje pe-	To bi resnično vedel |M»vcdati	monstracija zavednega chicaške Hoana, naj pride v nedeljo na pic
pelnasti prah iu Te pokrije, tla boš	Alek, Oger po narodnosti; on je	ga delavstva.	nic v Rivervievv. Tam ga bo slišal,
kmalu i/.gledal, kakor da si ometal	bil pretepen od deputija v na- . __________i-*---
Pajšiiitc sviijf rniinjc.! Poučite ^f• o »orinlirmu! RnRvedrite ii duhu! •' Pn Irtarec " ima v gvnji književni icnlogi »lodeče knjige in broiure. Poiljl«
to nnr T-iio So «l:inrs:
Makslm Oorki: Mati. mehka rezba ...............................$1.00
Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavcrtnik in It. Kaker): Džungel. Por»st
iz chica&kih klavnic ...........................................75
Enrico Ferri: Socializrm in moderna veda ......................... M
Proletariat......................................................10
EtMn Kristan: Nevarni socializem ................................10
Kdo uničuje proizvajanje v malem .................................10
Socializem.......................................................10
Soclalietična knjižnica. 2 zvezka in "Naša bogatatva'.' .............10
Kapitalistični razred . . . ..........................................10
Vojna in socijalna demokracija....... ............................18
Prcf. Wahrnmnd (poslov. A. Kiist.«n): Katoliško svetovno nazlranj«
in svobodna znanost.........................................25
O konsumnlh društvih............................................10
Zadrv.žna prodajalna ali konstim ...................................05
Kako je lep vojaški stan. (Poljudne zbirke "Več luči!" 6. snopič.)... .10
Katoliška cctkev in sociaUzem .....................................10
Spoved pnpeža Aleksandra .........................................10
Francka in drugo.............................................. .25
Vse tc knjigo in brošure pošljemo poštnine prosto.
PROLETAREC, 4008 W. 31 st St.	CHIOAOO, ILLINOIS.
dimnike,-	vzočnosti več kot osemdesetih
Skoraj navpični skladi kamenja jnož, med katerimi je bilo tudi nc-zapirajo imenovano mesto od dveh koliko Slovencev iu Hrvatov oči-(strani. Le ozka dolina se polago- vidcev.
ma vije sem in tja proti severu; Stal sem zadnji mož v vrsti, ko proti zapadu se pa svet hitreje od- se je odigral navedeni prizov. Prepira iu se razprostira v prerijo.- tresel mi je vse kosti do mozga.
Pod temi skladi kamenja, ob Tu niseiii mogel več obstati. Okrc-vzuožju teh visokih gora se naha-|,l»' »<*«" n«zni 1,1 hit,'° '»Ikora-j jati dve premogovi plasti med ka- kal proti domu, preklinjajoč kom-j terima leži tretja kamenita plast, panijo in one zaslepenc kreature, debela do dvajset čevljev in loči katere so ob času pomagale streti tako imenovani zgornji in spodnji kompaniji delavsko unijo in tako premog. Tu v te plasti premoga zasužniti Sunnyside. vodi prvi (št. I. vhod, ki drži ve- Stari delavci, ki morali hiti rodno navzdol v silno glohočino pod ditelji mlajšega delavstva in mu težo tega velikega gorovja. Drugi, kazat i pot do boljših razmer; ali vhod (št. II.) oddaljen le kakih tukaj je ravno nasprotno. Onil štiristo korakov, vodi. pa bolj po strašijo z izgonom iz keinpc, če ravnem v daljavo treh milj. V.slišejo kako pritožbo zaradi vage prvini rovu je spodnja premogo- in plače, ter še povrh ubijajo vi va plast debela do dvanajst čev- mlade glave kapitalistu pokorftči-Ijev, zgornja je pa že večinoma no in nekako disciplino. Radi tcvra pobrana. Na tej spodnji plasti so se ni čuditi, ako je vsako leto že navadni ro\i izdelani na vse,leto slabše. Od tone nakopanega strani, le premogove stene še *to premoga se je vedno slabo plača-je ter drže silno težo teh velikan polovica pa ukradla. Ko je pa skih skladov kamenja med seboj • »»natopil pred letom, dni novi su-Te premogove stene podirati in perintemlent Wattzel. so se pa nakladati je prisilila hrezposel- kompanijski post je tako nateg* nost in beda proletarea, ki tvega nili, da grabijo že čez pjdovlco. tu svoje življenje. l)e'o na teh l'remo|f vendar ni slama. (V bi to premogovih stenah je tako nevar veliko karo naložil slame in bi jo no, »la se delavec niti trenutek ne vagal na unijski vagi, bi bila more misliti varnega. Vedno ne slama ne*revno težja na njej, kaj pričakuje in prisluškuje, ali kakor pa sunn.v^idski premog. Se-ailna teža skladov kamenja prit is- danji superintendent je prtšel stane hitro kakor električni' tok in re junake osrečavati od nek«>d iz povzroči, da odleti premog od južne Colorade iu bi lahko tam-vseh »ten in navadno tudi kane- kajšnje delavstvo prav dobro |hi-
7//////W\\\\\V/////l
rssssr*5
VABILO NA PIKNIK
Člani in prijatelji zadruge pozor!!!
Slovenska zadružna zveza v Gonemaugh. Pa.
priredi
v soboto dne 2. septembra piknik v dvorani sv. Alo|zi|av Conemaugh, Pa.
Piknik vrAi K namenom, dri pridejo »Mirni in prijatelji /n.lnižm^u gihnnjn bolj skupaj, da moremo o vsej hleji bolj obzirno pogovoriti.
VSTOPNINA '/.A MOŠKK ♦!.<•«•.
DAM K PKOSTK.
ODBOR.
i
Društva Jutranja Zora, štev. 54,
ti|ENCOE,
priredi na
OHIO
4. septembra t. L veliko slavnost desetletnice njenega obstanka
z aledef-itit sporedom:
PETLETNICA
združena s veliko ljudsko veselico
Sj.r» j .n:>:i j<' dru/ih dni^tev in občinstva (oh 1» in pol uri dopoldne). To no ob L', uri popoldne |>o/drnvi predsednik nav?.oru društva, ^lane
in drii^o občiiMitvo v premo^arski dvorani. 1'oMna tajnik o »Iru^tN enem stanju.
1'hkmh blagajnik o Ntnuju drnstva (»d leta 1906 do 1P16. N,i lopi »unlruK K. Kristan, urednik "Proletarea" i/. Ohioa^e. Poru :i o jugoslovanskem delavstvu in pomenu njih organizaeije, v slo
venskem iu hrvatskem jeziku. Mv obodni govori dru/ih govornikov. Prosta /atiav n in ple».
Slov cm i in Hrvatje v vshodnjem Ohio, kakor Mavnard, Wheeling MHaire, Neffs in dru^i v tej okolici, »te naprošeni in vabljeni, da o <!• • • t let im< slavntnti vdeb/ite, t<-r slišite dobrega govornika. Vstopnina xa mo/ r j« : .""»*»«• /\ plesno \es«'lieo). Ženske vstopnine proste.
ODBOR.
1.
I.
Creck
- ♦—
priredi
jy
"Zveza Slov. Izob. Doma
NA FRANKLINU, PA.,
dne četrtega septembra, 1916
Program veseliee je sle.leči: Zvoier Igra Slovenska godba ii Mo*. hain. pomete pa tamburaAkt *bor. — ToraJ dosti tabave ta mladino.
1'ljudno se vabi cenjeno občinstvo ir. Jnhnstovvnfkc okolice, da «e udelelle veseliee kulturnega društva, kot spomin njegovega petletnega obstanka.
7.n piiačo in prigrizek bode skrbel zato izvoljeni vmelicni odsek.
Odbor Z S I D
Soc. klubi so pooblaščeni
nabirali oglase za
A. D. KOLEDAR ZA LETO 1917
Proseni »o, da tc potrudijo pridobiti kolikor mogoče oglasov in jih poilejo upravniitvu do 31. avgusta. Kasneje potlani oglati se neupofttevajo. Uprava Kilitfirji.



PROLETAREC
Itavnatelhkl odbor
M'<'K*rl Timm»r. n»<S*ln fc KlBMUtl H*r«li»i Dr Anton Bitnimi John F-icik A- V. li*r<Rgrr John C. K r*M Krmil KiinHr
Jam*« ► SupiM C. H. WalW*k
Pri avtomobilski dirki v Kalit lazoo, Mirli., sta bili dve oaeb hiti« ^.'Ui i m mu jenih. V rbica ubijajo avtomobili ljudi kar ni jlieah.
Britanska svetopisemuka družba v Umdoriu ima "vzvišeno'' nalogo. da razširja h vet o pumo, kjer le more. Rada ura prodaja; kjer ga ne more razpečavati za denar, ga oddaja brezplačno. V ta namen iina velikansko orKaniiaeijo za nabiranje denarja, katerega tudi njej ne pošiljajo iz nebes.
Leta 1812 je družba razdala skoraj oaem mi-Ijonov svojih knjig, med temi čez en miljon sv. pisma novega zakona in blizu 5 miljonov posame/ nih delov biblije. — Odkar je vojna, je dosegla rekord. Od začetka te krvave igre do 1. januarja 1!>16. je razpečala 17,635,(XX) svetih pisem. Od tega ko dobile čete na bojiščih blizu deset in pol miljonov, črnci in drugi pomožni narodi p« čez sest mi-Ijouov. Vsega skupaj je razdala družba do novega leta 275 miljonov svetih pisem, oziroma njega »>o-Kr.meznih delov.
Kakor je znano, je sveto pismo knjiga, katero je baje diktiral sam Bog. Ona obsega "božji* raz* odet je". Našim trdim buticam se to siecr ne zdi prav verjetno, zakaj Bog je moral menda /c davno vedeti tiste prirodoslovne resnice, ki jih ljudje vsaj deloma danes poznajo. In ker se o Bogu ne more misliti, da je la/nik, bi bilo nerazumljivo, kako so prišle najgorostasnejše prirodoslovne ne-resniee v knjigo, ee jo je Bog sam narekoval. Kamni ji vo pa je, če so jo |m> svoji glavi pisali ljudje, ki takrat še niso mogli vedeti kaj odkrijejo poznejša stoletja. Sploh je v takoxyanetn svetem pismu mnogo nebozanskega, ali prav človeškega.
Toda naj bo tako ali tako; svetemu pismu pripisujejo svet značaj in mogočen vpliv na ljudi. 27."» miljonov te knjige je razdelila le ioiidonsk<r družba. In velikanski vpliv tega velikan*kega rnzpečavanja take svete knjige se zrcali v evropski vojni.
Najboljše agitatorično srestvo :a jesenske volitve je socialističen tasopis. Raatirjajte Proletarca!
Nov naročnik na Proletarca po ,tane nov bojevnik za osvoboditev delavstva.
Pozor rojaki! Iščem svojega prijatelja Franka .Mlekuš, doma iz Koritniee pri Bovcu na Primorskem. Odšel je v Ameriko leta 1901, iz llamborna v Nemčiji. Od takrat nisem ga več videl. Znano mi je, da se nahaja nekje v Illinois, okrožju Springfield. Prosim cenjene rojake ako kateri ve za njegov naslov, naj mi ga posije, ali naj se mi pa sam javi ako še koj upošteva staro prijateljstvo.
Frank Čopi, box 137, Olencoe, Ohio.
ROJAKOM NA ZNANJE
Cenjenim rojakom v Chicagu, Wau-keganu, Kenoshi in Milwaukee naznanjam, da sem prevzel dobrosnano gostilno Jazbec in Omahne, bivfti Martin Potokarjcv Plače, na 1625 S. Kacine Ave., ter se jim priporočam za ovilen obisk. Točil bodem najizbornej&t 71-jače ter vsakemu kar najbolje postregel.
JOE PITT Jo«. Punjerčič ali po domač« Skut
1625 S. Racine Ave., Chicago, 111.
Telephone Canal 3014
Naiveria slovanska tiskarna v Ameriki je
Rumunija ji- navedla tri vzroke za svoj vstop v vojno: 1. Rumunsko prebivalstvo je izpostavljeno nevarnosti vojne in napadu od Avstro-Ogr^Uc. 2. Intervencija Kumunije skra.iša vojno. Rumunija .it sklenila združiti svojo usodo z zavezhi-ki. ker morajo le oni garantirati njeno narodno e-d i nst vo.
Slava diplomatičnemu jeziku, ki zna himiv-ščino zaviti v tako navidezno poštenost!
2116-50 Bluc Island Avenue, Chicago, 1|..
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem. Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLPTTAREC" se tiska v naši tiskarni
Poročali smo že o velikem uspehu, ki so ga dosegli finski socialisti pri volitvah v svoj deželni zbor. Sedaj je znano tudi število glasov, ki je odpadlo n^ posamezne stranke. Dobili so soHnlisti 28H.7<>2. starofinci 109.706, Švedi 712.KJ4, mlado finei H7.664, agrarei 4h.Uf>M, krščanski socialei 11.042 glasov. Od leta 1!H>7. je število socialistu nih glasov poskočilo od .'17 na 42.9 odstotkov, število krščansko soeialnih na od 1.:t na 1.M odstotkov. Glasovi vseh ostalih strank so padli'. Med tem ko so socialisti že sedaj najmočnejša strani a na Finskem, se oeividno s hitrimi koraki približujejo alniolutni večini v deželi.
Tudi finski sodrugi so morali z malim začeti, in če bi bili njihovi pristaši govorili kakor marsikateri Slovenec v Ameriki, da "socialisti zdaj itak še ne morejo zmagati", ne bi bili nikdar dosegli svoje sedanje moči.
Ko so v Rimu izvedeli, da je Rumunija napovedala Av-triji vojno, so priredili časopisi posebne i/, laje, množica je uprizorila velike demonstracije in pred romunskim poslaništvom so bile velike ovaeije. Več ur so se razlegali po mestu "evvi-va "-klici /m Rumunijo. In menda ni prišlo iti komu r na misel, da je enkrat prav malo manjkalo, pa bi \e bila ista Ritninnija pridružila nasprotnikom Italije.
Central Hotel
Conemaugh, Pa.
Fred. Mosebarger,
LASTNIK.
Eim najboljših »ocialif tilnik revii v angleškem jeziku v Ameri ki je: ' INTERNATIONAL 80 CIALIST RRVIEW " — Izhaja mesečno in st&ne $1 00 na leto. — NHslov: Int. Soc. Review, 341 B Ohio St., Ohica^o, 111.
o l/ADAR potrebujete društvene po-	^^
trebičine kot zastave, kape, re-	^SrfTffi^ . <
a ga.lijf, unifcrme, }>ečate in vse drugo	/ pBwPOCtv obrnite se na svojega rojaka
IF. KERŽE CO.,	T \ i.
2711 South MIHarri Avenue.	fc \ !
CHICAGO, ILL.	^ J
Y	* T Cenike prejmete zantonj. Vse delo garantirano. J j
A	< 1
Herlinska "Pont" je iznašla novo /enialno sredstvo, da premaga Nemčija-zaveznike. Načrt je zelo enostaven. Nemčija naj pokupi vso pšenico v Ameriki in naj na ta način izstrada zaveznike. Saln bi bila precej draga. Nemčija seveda tudi ne bi mogla dobiti pokupljenega žita. " Vonvaerts" pravi, da je načrt fantastičen in da ne bi bili stroški v nobenem razmerju z malenkostnim uspehom.
Neki Cornlius Lehane iz Torka na Irskem je na shodu u Cineinnatiju, ()., dne 2"». avgusta dejal. da izbruhne v najkrajšem, času nova revolucija na Irskem.
Ako želiš čitati najnovejše in dobre novice, potem se naroči na "Milwaukee Leader" navečji socialistični dnevnik vzhodno od mesta New York. Stane 25c na mesec. Milwaukee, Wis.
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STRtfcT Tel. 1475 J0HNST0WN, PA.
Londonski "Dailv Telegraph" poroča iz IV-trojrrada, da objavi ruska vlaila v najkrajšem ča sn definitiven razglas z ozirom na avtonomijo Poljske, ker hoče preprečiti, da bi Nemčija in Avstrija prej izdali tak razglas."
Rusija je obljubovala Poljakom avtonomijo ,.c ob začetku vojne. Ta obljuba je Ostrila do da-jiašnjega dne obljuba, in »lasi se en del Poljakov /. največjo požrtvovalnostjo bojuje v ruakih vrKiali. vendar še ne vedo, kaj sinejo pričakovati, ako zmaga Rusija. Obotavljanje rnske vlade je dalo Nemčiji in Avstriji priliko, da se prilizujeta Poljakom kot oavoboditeljiei; tudi iz lierlina in z Dunaja niso dobili Poljaki nič gotovega, ali s praznimi frazami ruske vlade lahko opravičujeta svoje prazne fraze. Ne glede na splošno nepoštenost tega zavlačenja je dosegla Rusija s svojo neodkritosrčnostjo tudi nekaj, kar ji je danes gotovo /.e zelo žal. Veliko število poljskih prosto \oljeev se namreč bojuje v nemških in avstrijskih vrstah, kar se liajhržc ne bi bilo zgiMlilo, ako bi b»la Rusija namesto papirnatih obljub takoj dala svojim Poljakom resnično avtonomijo. Toda carska vlada se zelo težko loči od nasilstva in absolutizma, in po vseh dosedanjih i/.kušnjah ne bodo Poljrki niti njeni sedanji obljubi verjeli, dokji r 112 bo avtonomija uresničena in zagotovljena.
Iz Berna v Nviei poročajo:
" Deputacija avstrijskih in nemških diplomatov tji zadnji teden obiskala desetletnega grofa Štefana Tarnowskega v njegovem letnem bivališču v švicarskih Alpah, da bi se prepričala o njegovi sposobnosti za - - poljski prestol. Pravijo, da je bila odkladauja razglasitve poljske neodvisnosti kriva težava, da se najde primeren kralj. Diplomate je osebnost mladega grofa zelo presenetila in če ne bo njegovo slabotno zdravje tega oviralo.ima upanje, da postane poljski kralj. Njegovi pradedje so čez tisoč let stolovali v Kielcah."
('e ni to raca. kakršnih prihaja mnogo iz Švice. kjer se j»' od začetka vojne naselila cela jata s«Mizaeiouaiističnili«Kuriialisiov, tedaj je vest zelo značilna. Niti branjevka v Kurjivasi ne bo verjela, da je Viljemovcem in Krauejožefoveem princip "Icgitimitc " tako pri sren ali |>a da tako spoštujejo nacionalne občutke Poljakov, da jim iščejo vladarja baš i/, "kraljevske poljske krvi.*' Princ \Vied pač nima nobene kaplje aruavtske krvi \ svojih žilah, prt so gn vendar dali Arba-iiasoin za "mbreta". Sploh so po Italkanu kar sejali vladarje, ki niso bili ne Slovani, ne Rumu-ni, ne Inki. Hcdnost grofiča Tarno.vvskega torej tudi ne bo \ tem. da je Poljak, ampak ti« je — deset let star.
Ni dvoma, da bi bil tak vladar na poljskem prestolu zelo primeren za — Avstrijo in Nemčijo. Treba bi bilo le nekoliko denarja za podkupovanje nekaterih političarjev, pa bi kraljieck v Varšavi ples il, kakor bi v Berlinu godli. Za Polj-sk > bi se pa le v nekoliko izpremenjetii obliki ponovila zgodovino pred njeno delitvijo.
Vpraša se le. če ne iščejo avstro-neniški di-plomatje nekoliko prezgodaj kralja. Neveaele izkušnje pp-ega io zadnjega' albanskega knez« iz bohenzollernskega rodu niso baš povzhudljivc.
Moderno urejena po stilna VTLLAOE INN s prostranim vrtom za iiloU MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno železni ike postaje« Lyonz, HI Telefonska štev.: 224 m
ta r«vui».utii« b« tečioe. fi bolaMnf otrpn«lo«ti «kt* por ln mlilo.
Pravi dobi 1« »•vitku, kot tmi k«** tu slika. N vr.nmit« ga. akr nima na zavitki n»A« trftna anam kc a Sidro.
Boj za življenje, ostrejši vsak dan, je škodljiv, ako ne pogubonosen, mnoprim ljudem, ki po-jahijo nase, postanejo brebriini in zanemarijo svoje telo in zdravje. Posledica takega življenja je, da je človek popolnoma izčrpan. Temu potem sledijo nerednosti prebavljanja, duševna potrtost in fizična onemoglost, človek v takem položaju »i mora takoj pomagati in pravilno je, da brez odloga uživa
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO.
To sredstvo spravi v pravi tir in gibanje pre-havljalne organe, ki opešajo vsled prenapetega dela ali iz drugih razlogov, z rednim čiščenjem net 1 toče iz droba; s tem
isboljša apelit, • revidira prabavnost, prepreči zabaaanoat, odpravi zapeko in pokrepča telo.	*
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino reirulira delo prebavljalnih organov. Uživajte to vino, kadar občutite
izgubo apetita, •labont po jedi, napenjanje črrv, •mrad iz ust, nečist jezik, koliko in krča, zapeko, obledelost, nervoznoat in telesno slabost.
To vino vam zagotovi pokrepčevalno spanje in moč, da lahko opravljate svoje delo vsak dan.
Stan ljudje bi morali imeti to zanesljivo ed*f vo vedno v hiši ^.a redno uživanje. Ženske, ki' na glavobolu in na drugih neprilikah, hi mori.lf poskusiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
V lekarnah
25 in M rentov va>'t> lekarnah. » pa naročita ai ravroaf od
O Rutnuniji se poroča, <la šteje njena armada eez |»ol miljona tnož in da lahko postavi še okrog 2.">0,r<)0 mož rezerve. Nataiieiio se ne more računati. V sedanji vojni se je izkazalo, da je bilo mnogo številk napačnih. Največja vrednost ru-iiiunskega sodelovanja je za zaveznike prvič v tem, da morata Nemčija in Avsiri;a razširiti bojno fronto, vsled česar postane črta redkejša in pride premoč nasprotnikov lože do veljave, drugič pa v tem, da korakajo ruske čete sedaj lahko čez ruinunska tla, bodisi za prodiranje na Ogrsko ali pa na Balkan.
fcuritf
F. Ad. Richier&Ca
74 80 Wa?Mmrto»
Straat.
Naw Tork, N. 1
CARL STROVEF
Atforney at Law
Zastopa 11 »teh io<iitiik.
.>l>ecialist za tožbo v odSko<intrr ki h ladeVcib.. Ai aohe
112 wash1^t0\ stitrki
ctn»:A(k>, IM.. Talafon: Mi.it 3»ba
TRINroS
BiTTER-WlNE
nedeljo je Italij« napovedala vojno Nem-Na faktični m položaju ne izpremeni ta na nič; bilo je pravzaprav le Kineštro, da sta Italija in Nemčija š" vedno oticielno "v
Ali w je veseliti, da je Hiimnnijji sedaj aktivna bojevnica?
S socialističnega stališča je stvar pač preet j enostavna. Klanja bo sedaj še nekoliko več, ne<ro
< -	H
HOV«
horkf. V(HO
Or. W. C. Ohlendorf, M. D.
KdraraUi »a notranja k^lanJ
ta rMocaJjalk. a^r«vaiika oraiakava braspla«**—ft« ja ia adravila 1M8« lUua IaU». Ar«.. CUlcafa. Uradaja ad 1 do I p« pel.; »d N« t avalar Iavan Obiaaf |iv*4i balaiki aaj pilaj« alavaaalt«
Cena $1.00
MODERNA KNIOOVEZNIOA Okusno^ hitro in /rpeftno dala /.a privatnike in društva. Sprejt mamo naročila tudi iavei. ineata Imamo moderne »troje. Nla* . •ne in pottena postrežbe.
bRATJR HOLAN, 1688 Bine lalani l Adver.)	OMn^ V
JOS. TRINER