Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XII. Ljubljani y sredo maja 1854. List S 5 Opomin kmetovavcem! cas moramo Pod tim nadpisom stojí v nemškem časniku ker k sejati berž kaj druzega, da nadome stimo pervo zgubo. Koruze pa se naj bolj lotimo kraljić i h s a d e ž e j štajarske kmetijske družbe od 27. aprila dobrovo- krompir sadimo k Ijen svèt gosp. dr. Hlubeka: kaj naj bi se počelo goslovii našo pridnost in bob 5 med a Bog bo bla Zdaj pa se eno besedo v cast tište štajarske s ktero se Idite dragi a v na tacih njivah, kjer letos ozimina ali jarina slabo letino obeta. Ker je zares ta svèt beseda o pra- m veni času za vse take kraje, kjer je nevgodno kmetovavci, gledat polje gospoda Hoepfnei-a vreme že pozimi ali to spomlad žitom škodovalo, Grottenhof-u, gospoda Walter-a na Oberranzma ga podamo tudi našim kmetovavcem. Takole se glasi: jerjevem posestvu, gospoda Rochel-a v Kleineg Po vec krajih je zima jesenski setvi škodo- genberg-u. Čudili se bote viditi veselo rast žita vala sušca. in dež 9 zlasti na težki zemlji. Sneg je padel 20. je sel 1. aprila, sta pa ozimino na jano teh ijivah 5 na kterih je bilo ni p ozeblo in tudi sus a z m ni se 1 In spet tako oživila, da so kmetovavci zamogli ž njo vse to je storila prosta naša mašinica, ktero je že dosto zadovoljni biti, posebno s pšenico. Ali silna morebiti marsikdo zasmehoval, ako ga njegov oče susa, ki je potem neprenehoma terpela do 23. aprila, niso učili, da se žito velik lik in zraven pa večkrat burja, ste zaderževale ozi mino in jarino, zlasti ječmen in rèz tako, da so te žita zmirom redkeje prihajale, in se je tam pa tam bati, da rèz in ječmen še srednjega pridelka ne z mašino ? kakor z roko" bolj eie Imenitnost apna za kmetijstvo bota dala". (Dalje.) » Ker je še čas t (koruzel in p sejati: naj kmetovavci take njive, kjer jim žito slabo rok Kakor lug v perilu razjeda tudi živo apno kožo 9 in ce bi jih delj časa v apnu ali v lugu imeli ? kaže 9 preorjej s k in prosom obsejej Kakor je zemlja bolj ali manj močna ali kakor ima kdo več ali manj gnoja, po tem naj seje koruzo ali pa proso. P se zna 14 dní ali tedne P sejati kakor kor ? zato znamo žito bi jih razjedla. Ravno takošno moc pa ima apno tudi do druzih živalskih in rastlinskih stvari, cesar se je že marsikter kmetovavec z nevoljo prepričal ce je apno ali delj časa tudi gips v žakljih imel, kakor cunje , so šli žaklji saksebi. y 9 zlasti réž, ktero mislimo podorati in namesto nje proso sejati, za toliko časa delj na njivi pustiti, da se bolj obrase; potem jo pokosimo, s slamo v re zanco zrežimo in za klajo porabimo". korenine Na enako vižo razdeluje apno tudi na polji 9 listje 5 slamo in druge stvari, ako ga po treses po njivi. Apno tedaj, zlasti v tezki debeli ZCDilji * fx H/i vj /ii aa nu iiiui u iani\u uii/Oiuui ^ ^JJUU bada vse gnojne stvari na njivah, da začno hi treje in do dobrega razpadati, trohneti ingnjiti. Pri gnjijenju rastlinskih stvari pa se ločita ogeina kislina in amonjak od njih, od kterih je znano ktere zrak ne more lahko presiniti spod bati 5 ..Kakor je dosihmal vreme bilo, da bi se s e n o ž e se nam klaj ne anjkal je tudi ti slabo ne obrasle in da bi ) od Naj ? to nadlog verniti, kmetovavci sejali t klaj z a isk je rastline na svetu, ki bi obilniši klaj dala kakor turšica, in le čuditi se je, da naši kme tovavci tega blagoslova božjega še ne obrajtaj tako kakor zasluži! Mnogokrat ponavljane sku šnje so me do dobrega prepričale, da se dá tur 5 V sica za klajo celo dvakrat na ravno tisto nj en em letu sejati. Pervikrat sem jo sejal l.rožnika (junia), drugikrat pa 28. malega serpana pulia) da sta tisti imenitni živež, kterega koreninice iz zemlje serkajo da žita in drugi sadeži veselo rastejo« Po tem takem bi kdo utegnil misliti, da je apno tak gnoj, kakor je živinski gnoj in vsak drug gnoj. Al to pa ni. Med tem, kar navadno gnoj imenujem, in pa med apno m je ta velik razloćek da živinski gnoj in druge rastlinske ali zivalske stvari, ki jih navadno med gnoj štejemo, imajo 9 obojno pa pokosit dal 9 lati ko je začela metlj de In iz teh skušinj sem za gotovo zvedil 9 da gnojivno moč same v sebi sebi nim a gnojivne moči 9 apno pa samo po ampak gospodari stu turšica zamore v 134 dnéh ali v 4 mescih in pol m « « . . a ^ f , • y/i • v % i • na 1 oralu dati 1521 centov sirove (frisne) ali 320 centov suhe klaje. Al ni čuda obilen pridelk? Al je ktera rastlina na svetu y ki O G M I 11 1 lil a ^IIUIÍ VllC 111 U vyl , «Uip«a ^uoj/vvtMn o » w- jim blagom, ki ga na njivi najde, namreč s parstjo in kar v parsti najde. Te stvari pa, ki jih najde na njivi, napade s svojo razjedljivostjo, jih raz dene in razkroji, da postajajo hi treje gnoj in so jati za klajo s turšično slamo? Nobena zamore primer- hitre je živež rastlinam. Iz tega tedaj vsak lahko da silim „Mi, smo kmetovavci, smo zato na svetu zapopade 5 da 9 ko drug gnoj njivam zares gno mlj 9 rodovitnosti in da pridelujemo jivno moc daje, jo nam apno prav za prav jem hrano ljudém in živini. Tega imenitnega pokliča pa ne moremo spolniti 1J e 5 £jCLl\J J Ks 1 t/OUIVUll P1 T VJL # ^^ f "v ^ gospodarja, otroke njegove pa uboge delà. Priporočali smo livalovredno žitno sejavnico (Serdinsko) v 78. listu „Novic" leta 1852, kamor častite bravce zaverne zato je resničen pregovor: da apno bogatega babj dim o 9 ako jamramo in tožimo po 9 , — nam se spodobi delati mozato. Ce vi da nam nevgodno vreme podira up, ne smemo mo golih njiv pusati kakoršne so 9 ampak 9 dokler je y mašina ta se vidi tudi na družtvinem vertu na Poljanah Vred. 138 Zdaj bo tudi vsakemu umnému kmetovavcu korsnih mi nimamo, ki jih pa tudi lahko pogrešamo, ker očitno, da apno ni gnoj lej in za ko zemljo smo mest njih še veliko važniše prednosti přejeli dober, in da je gotova resnica, ako ga ta hvali na Obcuduj, dragi moj, tudi v tem modro in dobrot vso moc, uni zametuje in graja Vsaka tanko poznati 9 da ne mahamo le eni t mora Ijivo previdnost bozjo za ljudi Razun na težki in leni pravega življ emlj 9 ki nima nič v sebi, bo apno zavolj jedljivosti na vsaki ma dost reč korenin zemlji 11 i n s k i h kaj dobro storilo, kter i s t a n i k o v v sebi, nam 1CU nurcillll, listj«» tili u i u/iC^a giiuja, - ftaiu ima vv ««"'» jv j-iwuv«« v »v- na novinah in cêlinah iz gojzda, spasnika ali se- gala Krajna ali Kar nia. Is popisovanja noriških V .. .1 . ° 1 Itt V a • • V. ___• _____1 _ • _ rr « i Vi I« A • • ali druzega gnoja zato ima Zgodovinske pisma. ... r Pervo pismo. V imenu „Krajnapo latinski „Car ni a" Ob Kristusovih časih je od Nadeže do Save se nožeti v njive preoranih 9 emljiših, kjerjesota granic se vidi, da je Kraj n a segala od Italie proti iz (Torf), in na močirjih, ce so popřej posušeni bili, toku cez en kos Furlanskega, cez Goriško, čez Vipavo, kaj veliko moč. Če hoćemo narediti, da nam kaka čez verhniške, poljanske, iderske , žerovske in tolminske mlada rastlina prav hitro na kviskogré, pognojimo bribe in čez Juljovco, notri do Save. V nje jugu je bila jo z živinskim gnojem in potrošimo ta gnoj z ap- teržaška okolica, gore Rebernica, Nanos, pustojnski in nom: vidili borno tako rekoč rastlino rasti; tako planinski hribi. Pivka in Pustojna pa ste že na japuškem svetu. V severji so bile krajnske planine Krajnica (la- hitro bo sla na kvisko. (Dalje sledi.) tinski „Alpes Carnicae u 9 Premišljevanje narave in previdnosti božje v nji Poslovenil Mihael Verne. Telesne prednosti žival. > kar je bilo dalje, je bil že Noři k. E^inhard spričuje, da je bila Krajna med Sočo in Savo. On jo torej proti zapadu nekoliko ožjo delà kot se kaže, če stanovanja Krajnov (Karnov) in ne-kdanjih italskih mejnikov premislimo. Ob krajnskih go-rah v severji so Krajni s svojo Krajno nad današnje Ve-neško segali. Vsi Venedi ali Vindi, kar jih je v Krajni Pri natanjćnišim ogledovanju živalskega telesa naj- v Noriku, v Japudii in v Istrii stanovalo, so se zvali demo razne prednosti in ročnosti, ki jih pogrešamo na Krajni, pa po krajih so imeli zraven še semtertje raz-gvojem telesu. Ne dá se tajiti, da je telo žival veliko lične imena, le v Krajni so bili xars^o^rjv Krajni ali terdnejše, krepkejše in obstojniše. Mnoge živali so v Krajnci. Zato je tudi Pavel Diákon, ko se je bilo že stanu, kakor hitro na svet pridejo, se vsih svojih ulov pozabilo, da so se Venedi, kteri so bili že ob njegovih poslužiti, si hrane iskati in po na^onih ravnati, ki jih časih Slovenci imenovani, iz Veneškega v Krajno in je Stvarnik v njih duše vtisnil. Strašnim boleznim, ki v tod okoljne dežele naselili, rekel: „Carniola Sclavo človeško naravo tako pogostoma razdevajo, niso podver- rum patria", to je, Krajnsko domovina Siovencov (X. HL); žene. In kako ročne so v svojem gibanju in v rabi svo- pa saj je bila Krajna tudi res domovina Siovencov, če jih počutkovl Kako tenek ali ojster je njih voh, kako tudi ne tistih, ki so bili najpred v Europi. bister njih vid, kako urno njih gibanje naj že letajo 0«i kod je torej ime te dezele? Ce iz Veneskega ali tekajo! In če še veličansko, sila umetno zrast ne- ali od Ogleja sem prides 9 zagledaš gore i ki ti kažejo kterih žival prevdarimo, se pokaže, da smo glede svo- kraj ali okraj, to je, konec, mejo ali obrob rav jega telesa malo pred živalmi, in da nas živali v mar- nejra sveta. Naši spredniki pa so se bili tako resnično sikakšnem obziru y se presezejo Bili so ljudje, ki so tožili zoper to zmožnost V « zi iz Veneskega proti temu okraju naselili, kakor resnično so bili Venedi ali Vindi imenovani. Se vé da so tudi valsko. Menili so, da imajo uzrok nezadovoljni biti, dá te gore in ta svoj novi dom po kraj okraji imenovali jim ni Bog hitrosti ptičev moči konj 9 presinljivegra voha Kraj ima pa pri nas Slovencih m no got pomen psov » bistrega vida orlov in gibčnoati jelenov dodelil. Al Tako pravimo 1 Kraj m o r j kraj heg 9 v 9 taki ljudje so le po nespameti in nevolnosti nezadovoljni, kraj bezi, da te ne povozimo Ko bi vredoost razumne človeške duše prav ceniti ve- dokler imaš toliko zalog dili, lahko spoznali. Zakaj je dal Stvarnik brezumnim » tebe v se ne bode kraj 9 tù nam kraj pomeni to bi svoje prednosti pred vaimi sposobnostmi zival liko kot ko der Rand rob obrob, stran živa 9 d nemški: das Eade Seite). 2. Pa tudi pravimo lim nektere posebne telesnc lastno*ti? Zakaj jim je dal kraj, to mesto leži v lepem kraj v to je le em kraj 9 ? take znamenite krepke ude in poćutke in tako izveratno je taka navada 9 tu nam kraj pomeui d 9 k urnost v gibanju njih telesa? Zakaj je vsadil v njih duše tako čudovit nagib po živežu? — Iz nobenega 1 (po nemški: der Ort, die Gegend) Od druzega 99 kraj :tf v pervem pomenu, če se ne motim 9 80 uzroka ne, ko da bi jim pomanjkanje razuma imena Krajna (Carnia), Krajni ali K r a j n ci (Carni) in druzih dušnih sposobnost, ki jih je nam dodelil, ne- in K koliko namestil. Mi se po svojem razumu zin lahko obvarjemo, se 9 Okraj (Ocra) ime gore. Dezela Kraj jo mnogih bole b pri kraji Italije ali Veneške © mnogih nevarnost lahko ognemo, krajem visocih plan mnoge bolezni in slabosti svojega telesa lahko odver- je tišti je cerke i. EQ svetega pod krajem ali lio . to oddelk teh planin , Duha nad Podkrajem 9 nemo ali saj zlajšamo, če se zdravilnih vodil deržimo se še dandanasnji zove Kraj. Latinsko ime Ocra tudi in zdravilnih pomočkov posložimo. Po svojem razumu ni druzega kot po latinski izrečeno ime Kraj ali vživamo lahko breišteviloe vhodnosti, in prijazna dru- Okraj. Ker se vse to pogorje s svojim kernom Kra zevnost nam pomaga nase blagostanje mno^overstno po- jem ali Okrajem, kakor na kraji sveta Zívali so brez vsih teh sposobnost, ker ne- zvalo tudi Krajne, spesiti. precenljive dobrote razuma nimajo. Stvarnik bi bil tedaj krajnske pl Kraj 9 kaže se i na Krajncih ali 8 to nizjo versto svojih stvari neusmiljeoo ravnal, ko bi jim ne bil za toliko zgubo delil. peljala mska cesta iz (Alpes Carniae). proti Cez Okraj je nekakšuega odškodovanja po- pod Krajem ali kraj Ogleja a dež Emoni Dežela se je imenovala tudi Zato je bil v razdelitvi nekterih telesnih prednost Kraj me bivavci so bili — —---- —JV " • . » . U u >• u 11U > 1 uuavvi lu vvibnillll ^IGUUUOlf I « J II « , UJ W UI T U IVI O *r UI 11 IL nekako darljiviši do žival, ko do ljudi. Dal jim je njih Tujci dvoje tihnic od začetka Kraj Krajnci V 4 h besed skupaj radi raznim potřebám primerne podobe, naprave in počutke. razločijo; tako pravijo Madžarji klobasi Dal jim je nekakšne nagone in ročnosti v gibanje, v bregu Berg, Lat tla t brambo 9 v prerejo in za tisuč potreb njih življenja 9 ka ljani iz Kraj napravili C 9 kolbas, Nemci Ravno tako so Rira- namest Alpes c r a i- > 139 nicae so rekli Alpes car nicae, Krajnim bivavcem male m platnenem roncu kaj jedila: ali sadja ali černega so déll Garni. Eoako so zgovarjali in zgovarjajo se kruha. Poleti nosi pri sebi tudi čutaro polno prešovine Nemci die Kamer namést die Krainer, die Kami- ali pa vode zmešane z jesihom. Opravila ima malo, hodi schen Alpen namest die Krainischen Alpen. Da so od bèrda do bèrda s svojim psom, dostikrat edinim pri se pa od poznejsih Krajncov in od Krajncov v ozjem jatlom. Popaldan v vročini se vsede pod kakšno drevó pomenu Nemci vender sčasoma boljega zgovarjanja pri- v senco in piska na dude in si prepcva narodne pesme, vadili in nam die Krainer, ali saj die Kraner pra- pesme Kraljevica Marka, pesme vojaške starih slavnih časov. On piska vselej v mehkem glasu (moll), kar je VllO 9 od tega bode pozneje priložnost nekoliko reci. Pravo ime nekdanjega in tudi zdanjega Krajnskega zanimivo pri vsih Slavjanih. Kdor dude pervokrat sliši 9 ali kmalo se clovek temu piskanju je Krajna, kar se kaže tudi iz te?a, da je še'danda- mu ne dopadejo, nasnji okolica med Ribnico in med Zuženberkom imeno- privadi, da zdi se mu celo lepo. Meni dude že kaj vana Soha Krajna; to nazvanje predpostavlja mokro dobro dopadejo. Ovčar se pa dostikrat tudi za kakšen Krajno ali saj eno Krajno xars^o^ijv. Po slovenskem germ ali za kakošno včrzel na trebuh vleže, — kdor ga /> tt A f vi « a m a rr a n /\1r/\ 1 S a ďv 1 « ri n rw 1 i rvk #\ r« wy A ir\ i V* ^ ^ Jj ^ A I? A tt 1 /I « 1 - ■ ÍV% I A 1 I I A «k A % A /«M^ A ^ ! 1___ _ __î ^lî ^ svetu je se več okolic ali dezel imenovanih „Krajna tako vidi, 19 mislil, da pastir je srečen in brez misli Raz Ukrajna". Krajnski Slovenci zovemo po kraj na kak ali to ni tako, on ima svoje skerbi, svoje želje, kos dežele ob kakem kraji, ok raj na nam je kos de- valine starih poslopij se mu dozdevajo čudopolne; on si žele okoli kakega mesta ali kaka veča okolica. Po pla- misli, da bo pod temi se kadaj bograt zaklad najdel s nioi Kraj, ali zato, ker je bila na kraji ravnega sveta, kterim bo dobro živel. Lepe, nedolžne otročje misli! je imela Krajna s svojimi Krajnimi ali Krajnci ime. Da ali lajanje psa jih podere in ovčarju spet nove skerbi je pa ta dežela od i«.«. \ti, r> kraj ali po hribih ime dobila 9 ni napravlja. Kuk. nič posebnega. Že pred je bilo omenjeno, da je več dežel od „kraj" nazvanih. Enako je več dežela po hribih imenovanih. V mali Azii je imela nekdanja Olim-pena ime po Olimpu ; Tračija v Europi se je zvala tudi Hemonia po Hemi; Hor vati ja s Horvati ima ime po H or bih; taka je tudi s Cer no Goro. Pozneje bodemo tudi na to prišli , da so po gorah tudi imena Koroško, Korošci in Goratan. (Konec 1. pisma sledi.) Ogled po slovenskih krajih Istrijani okoli Pole. Kratkočasno beiilo. Lot jezika. (Národna bosniška povest.) (Itonec.) Komaj se vrata zaprejo, se druge odprejo. Vstop kadija v smehu, da skoraj poći. in musaful take pameti še nisem vid „Ženska, pri moji Za Boga, ko bi ti bila možki y takeg kadij bi v Štambulu ne bilo Mejra kadijstva 15 mošinj dnarj se zahvali za toliko milost in ponudi za to uro loblj Juda Al ka V mojem dopisu iz Pole v 22. listu sem rekel, da ^ija noče krajcarja, timveč ji podari še eno mošnjo po lastne narodovnosti v Poli ni; to pa ne velja od cele verh Istr/je, ker bolj v sercu te deželice živi še narod ki Ona poklonivši in zahvalivši se vzame slovo; spu JLCTil fJV^ «V* MV1J f O VI V IX VV UVIiUIlVU MA IVI DU UMI UU ^ IV i —--r -----* — ---- ------- w -------------7 je bil pervi, ki je tukej stanoval. Veliko je sicer moral tančico čez obraz iu je bila doma pred Omerom. prestati v nekdanjih časih, vendar je ostal vkljub vsim stiskám in prekucijam narod neoskrunjen, kterega šege Omer se je bil zamudil v kavani. Mejra ugledavši ga iz okna, da gré proti vratam, se mu začnč posmeho- slavjanske so se celo zaplodile tudi med ljudi drugih na vati Lejte Omera z odrezanim jezikom !" ter ga opo v rodov. Sege domaće pa so korenine iz kterih izrase naša mumljaje. „Ne bo dal", odgovori možko Omer. ćvet in sad potreben k človeškemu blagostanju. Ka koršno obnašanje se najde pri lastnih družinah, takošen 9 kakor v čudu, da ne mumlja, ga začnč popraše- in pameten kadija Ona 7 vati: „Kako je vendar bilo?" je značaj celega (neoskrunjene ar IĐ naroda, v dru- 0° kakošen je ta kadija?—lep, ko bi ga uli!; Bog mu žini so vsajene sreča, blagostanje in moč ljudstva. kaj nemilega, čeravno hudo daj srećo!) me je pogube otel in Juda €eravno se kakšenkrat zgodi oglobil". » Ali vřeme in toča skazite lepo cvetečo drevje, čeravno jesen in zima poškodjete zemljo, naredi to le škodo min- , ker drevje bo spet cvelo in zemlja bo pomladi spet ljivo, donesla raznim rastlinam novo življenje. Obernimo se zdaj spet k Istrii je ta kadija lepši od mene", povzame Mejra pokazavši mu 31 mošinj. Omer se zjoka radosti v naročji svoje modre žene. Trikrat rajši jo je zanaprej imel, in slušaje njene modre svete se poprime delà ter v kratkem veliko bogastvo doseže* primorski deželi. Ta dezela, akoravno majhna, je gotovo v moralnom smi bolj velicih deželá. Ona ima si Novičar h austrianskih krajev slu bogatejsa od drugih cer stčrme, gole gore, velike, kamnitne ravnine, da se J. 0 je čuditi: zakaj se je človek tukaj vselil; pa vidijo se tovlj< lz spodnjega Stajarja Dr Slavnoznani gosp vikar na celjski fari, ze lansko leto izgo-ljsko kroniko za natis pripravlja. Ta iz tukaj tudi lepe polja, bogati vinogradi in gorice nasa- najimenitniših izvirkov v gladki si o venš či n i sosta vijena zaklada, kterega g . kar jene z oljko. Take različnosti imajo tudi prebivavci teh kronika bo zraven godovinske krajev. Bogastvo obraženost in gospodarstvo se ver- Terste nj ak svetu odkriva, najžlahnejša jagoda vsi Slovenci po ©tijo z nemarnostjo, revšino, zarobljenostjo in, bi rekel, jih je do zdaj slovenska kniževnost rodila. Nje stezaj tudi s sužnostjo. Meščan je večidel tergovec, in si na- je celjsko mesto, pa ne samo Celj kupí, kar mu je treba, iz ptujih daljnih krajev; kmeto- Štajarskem, Krajnskem, Koroškem in Horvaškem bojo v njej, skoro vsaki za svoj rojstni kraj, toliko važnega, kar mu je treba, iz ptujih daljnih krajev; kmetovavec pa si pripravi vse sam domá; on si nastriže volne in si tré predivo, ju prede, tká, in si s tem preskerbí zanimivega in pomnenja vrednega našli, da si jo bo go- živi tudi večidel tovo vsak Slovenec omislil, kteremu je mar za svojo rojen 5 domovino. Res je, da se zanimivost tega delà zaunajne Slovence skoro samo na dobo celjskih grofov nanaša; potrebno obleko. V revnosti revno, slaba mu je hrana in prosto oblačilo; v otročjih letih ga pokriva srajca (robača) iz debelega se vé da iz domaćega platna; pozimi si obleče še volněno suknjo, ali ta doba obseže celih 115 let in je v celj velikokrat brez rokavov in gré ovčarit véčidel le v ta- jasna zvezda, ktera s svojimi žarki radovednemu SIo- kem oblačilu. Bolj odrašen dobi hlače, kapico, opanke ovencu njegovo domovino v 14. in 15. stoletji prijazno j. Raznoverstne zaveze in odnošenja celjskih kroniki in suknik (bruštof); v možkih letih si kupi pipico in si razsvetluj redi bérke. Ovčar hodi večidel bos, na strani ima v grofov s tedajnimi nemskimi cesarji * z unajnimi kralji > 140 vajvodi in grofi so tako imenitne in važne da bo tudi Ogerskem je mraz vzel vse zgodno sadje. Slovenci neslovenske, domaće in sosedne deržavljane mikalo s se nahajajo po celem svetu; — v nekem potopisju v ja- celjsko kroniko se soznaniti. Ako Bog dá srećo, nas bo trove dežele lanskega leta beremo: „v Brusi v maliAzii, se to Jeto prijazno zatekla. smo zadeli v neki gostivnici na eno kuharco iz Ljubljane lz Ljubljane. Pise se nam iz Dunaja, da 27. in eno kuhinsko deklo iz Celja, ki ste prav gladko m. je imela tudi krajnska deputacija cast Nju veli- francozko, lasko in tursko govorile. — V Dobru ći so čanstvoma predstavljena biti. Peijal je deputacijo pre- bile hude bitvě, v kterih se je veliko kervi prelilo. Knez častiti deželni poglavar gospod grof Chorinsky. V krep- Paskievič je 25. aprila dosel v Bukurešt. Naj novejša kem govoru je razodel iskrene občutke , kteri z nepopis- uovica iz Odese je: ,,da je 22. aprila 9 parobrodov an ljivim veseljem navdajajo serca vselej zvestega naroda gležko-francozkih vojnih bark strelati začelo na luko krajnskega ob preveseli prigodbi, da je dobil presvitlo Prati ko, kteri strel je pokončal baterijo s 4 topovi in cesarico ktere izverstne lastnosti duba in serca se pre- požgal 8 rusovskih bark in austriansko barko „sv. Ka lepo vjemajo s krasoto telesno in obetajo srečno prihod- tariuo". Deset ur že streljajo z bombami, granati in nost celemu cesarstvu; naposled je gosp. govornik za raketi na mesto Odesko. Tako pravi telegrafno na imenitnego gotovil Nj. veličanstvu nepremakljivo zvestobo vedno znanilo „Oester. Cor.". Pokončanje Odese, vernega krajnskega naroda. Presvitli cesar in cesarica mesta za žitno kupčijo ceiega sveta, je pač neizrečena sta sprejela deputacijo naj milostljivši , in Njih veličan- škoda, zlasti sedanji čas žitne zadrege. — Knez čer- stvo so rekli, da so o zvestobi Krajncov terdno prepri- nogorski je iz Cetinj 20. marca razposlal raz ćani in da popolnoma zaupajo, da bo krajnska dežela glas na vse poglavarje, da naj nabirajo vojake po de vsaki čas obranila nepremakljivo udanost do Njih pre- želi za vojsko zoper Turke. Velikovazni razglas stola. Potem je gosp. deželni poglavar vsakega iz de- se glasi tako: „Od nas Danila Petroviča, kneza černo putacije posamno představil Nj. velicanstvoma, in cela gorskega in bèrdskesra deputacija se je podala potem tudi k presv. starišem iam in luui i% |/i vor • piunpviu jjjljvihii ^ «#■• ^ ~ ^ ~w • - Iz več sosesk Krajnskega so došle žerno hrabri in junaski kakor Greki in drugi narodi kapitanu nas pozdrav! Želim, da tudi mi Cernogorci se sedaj kakor vselej ska Njih veličanstva. j in c. k. deželnemu poglavarstvu v Ljubljani srečovosilne kakor so se naši stari očetje vseskozi skazovali viteški, pisma, ki naj jih blagovoli poslati Nj. velićastvu na Du- ki so nam zapustili svobodo kot dično dedšino, s ktero ■■■■^■■■■■jH ljanje , ki se je zaceio y neoeuo lu ima terpen o um; uem puz.uau vujumc, m bu bc pupi^j ua Tudi družba strelcov je napravila slovesno stre- se se danes zamoremo ponašati pred svetom. Zato ho ki se je začelo v nedeljo in ima terpeti 3 dní; čem poznati vojnike, ki so se poprej popisali, da vém vodstvo je določilo lične darila naj boljim strelcom; nedeljo zvečer je v spomin slavne cesarjeve poroke tom bola bila v pripomoć varovavnici malih otrok. 9 V ali se morem na-nje zanašati; ukazujem vam kapitanom tedaj, da vsak skup pokliče svoje pleme, in da se vsak vojnik svojevoljno pokaže in rêce: ali če z mano se bo-jevati zoper Turčina, zakletega sovražnika vere naše in Novičar iz mnogih krajev zakona našega > in ti, kapitan, imaš zapisati vsakega voj nika i če svojevoljno na vojsko iti, in mi pismeno na Ce V sredo in četertek sta Nj. velič, presvifli cesar tinje poročiti. Ali to vsakemu naprej pove'm, kdor ne • * « m « « « .. «st.« « i • v • * • i < • in presvitla cesarica sprejemati blag vsih krono deputacije misli z mano deliti smcrti ali življenja, tega zarotim pri » jetja V ki ne morejo prehvaliti prijaznega spre- velikem Bogu: naj ostane doma; kdor misli z mano iti ter tek zvecer je bil v rskem poslopju na vojsko, naj pozabi na zeno in otroke in na vse 9 kar slovesen bal. V petek so potihoile vse veselice, da so ima na tem svetu, in naj pove to kapitanu, da ga za m — — — v mm mm V _ _ ar — m . ^ ««a se v saboto popoldne in pet pomni kaj tacega. Bila je nepopislj v ljudska Ze popolne so vreli ljudjé iz vsih krajev v Prater, kte v velikem piše. Še enkrat ti rečem to, moj junaški narod! in moji slobodno ostane doma; zakaj znano mi je, da je bolji eden. gaju „Prater" imenovanem v taki krasoti, da Dunaj ne ljubeznjivi bratje! Kdor ne misii z manoj umreti ki iz proste volje in junaški gré na vojsko, ka rih se je po neprenapetem številu nabralo okoli 200.000. kor petdeset tacih, ki v strahu grejo. Zato pozivljam Prater je bil nališpan po vsih krajih tako, da vsako sto- pinjo se je kaj druzega, zmiraj lepšega vidilo verstne veselice je bilo vse razs 9 mnoíro hrabrega moža, ki junaško serce nosi pa ne babjega in ki se ne boji za sveti križ, za pravoslavno véro in gre 5 itlj ka so bile povsod, in zvečer domovino kerví svoje preliti tam, kjer se cast in slava vse je migljalo polno luč in lu delí. Jeli, dragi moji bratje, nismo sinovi tistih starih cic; bilo je kakor v raju. Ob polštirih popoldne sta se vitezov černogorskih, ki so tri turške vezire eno pot na pripeljala tudi cesar in cesarica 9 tisucerni „vivat jima vrat na nos pobili? ki so francozko vojsko potolkli > in je donel od vsih krajev; zvećer ob poldevetih sta se carske gradove premagali? Ako nismo izrodi in da ne pripeljala vdrugič ogledat razsvitljeni gaj Za nedeljo oskrunimo slave naših starih junakov, složimo se in v je bila zadnja veselica v prazuovanje slavne poroke na- imenu božjem udrimo! To vedite, in da ste zdravi!" povedana, najsko mesto Nj. velicanstvoma namrec slovesni bal, ki ga je napravilo D A • 1 t V m __. \J m* Ponižana za žito, moko Na ta poziv se je vpisalo cez 6000 junakov, ki so pri pravljeni udariti na vojsko, ko jih knez pokliče. Cerno socivje in krompir po ces. železnicah (3 got ci mislijo od 2 strani potegniti nad Turke: od ene M • « • **v • « . . u _ _ m Mm m • • m^ « I • y • t m « vinarje od centa za 1 miljo) je po dalj prihod, mesca. doloćeno da Po naj višjem sklepu od 28 do konca strani proti Hercegovini na Niksic in Pino 9 od droge p. m. je cijske propagande kdor papirnati dnar ali obligacij© preku kakor Košutove amerikanske banknote proti Albánii na Žabljak; vodja pervega kardela hoće čas ker biti vojvoda Ju ri Pe tr ovi č, druzega knez sam 9 pa „ • » r ®------ ------- — ~ iciMuonv wauiiuutv, ť*" Î J " ~ "----- - , — -- Mazzinitove obligacije itd. v deželo spravlja in razširjuje, pričakujejo rusovekega polkovnika Kovalevškega ^ ^ __ J _ I V / I__J 111 firm m « * ______ ■ š . a i a s kdaj jo bojo udarili nad Turke, še ni znan 9 ki jim se vdelezi hudodelstva kriv spoznan vdeležtva velike delstva. ke izdaje. Kdor pa, će ni bil ima prinesti naukaz od rusovskega cara. zdaj ali druzega hudo ne izroci t e firom sposki, se vkri • V tacega dnarja S o pregreska , za kterega je odločeno Pogovori vredništva ojstro zapertje od 3 mescov do 1 leta in dvajseterno povračilo. Kdor ima tak dnar in ga oddá do 1. rožnika Za pogorelce v G na Koroškem smo přejeli od gosp. K. Seitner-a iz Bleda 2 fl., od gosp. A. Jež-a, faj v t gosposki ne pade nobeni ka -- -------- Kor. 3 fl., od iXVllcga u. ji. i/j i hihuioivc^» a. xj. y uiv- Na spodnjem rebiti še kaj naberemo, da borno po tem berž vse ob enem odrajtali nega tovarša J. T. iz Primorskega 2 fl mo Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : Jozef Blaznik.