LJUBLJANSKI ČASNIK.
m. 27.
I petih 4. lKatiya travna
18&1.
,Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta
3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti.
Tradiii tlel.
28. marca 1851 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju XVIV. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista od leta 1851 in sicer v edino-nemškem, kakor tudi v vsili devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 65. Ukaz ministerstva vojaštva od 12. marca 1851, s kterim se po naj višjem dovoljenju dvigne odločba patenta glede smodnika od leta 1807 zavolj izjeme judov, ki niso smeli smodnik in solnitar ne napravljati ne z njima kupčevati.
Št. 66. Cesarski ukaz od 16. marca 185 I, po kterem se 346 kazenskiga reda od 17. januarja 1850 razjasne.
Št. 67. Cesarski ukaz ravno tega dne, s kterim se več odločb glede deželne zbornice in zemljišnovradnega opravila predpiše.
št. 68. Razpis ministerstva denarstva od 22. marca 1851, po kterem se ravnanje 17. t. I. zrečkanih nemških denarskih liskov po 10 kr. redne čerke X. 1. naznani.
Tudi danes 29. marca 1851 bo ravno tu V. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista od leta 1850 izdan in razposlan. Ta del je bil 9. januarja 1850 v edino-nemškem, 15. maja 1851 v slovensko-nemškem, 12.decem bra 1850 v talijansko-nemškem, 24. januarja 1851 v madjarsko-nemškem, 15. februarja 1851 v česko-nemškem in 27. marca 1851 v horvaško- in poljsko - nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 8. Deželno vstavo in volitni red za deželni zbor za koroško kronovino.
Dunaj 28. marca 1851.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
Danes bo XIII. del III. tečaj 1851 deželniga zakonika in vladniga lista za Krajnsko izdan in razposlan.
Ljubljana 4. aprila 1851.
Od c. k. vredništva deželniga zakonika in vladniga lista za Krajnsko.
Njegovo veličanstvo je po naj višjem sklepu od 18. decembra pr. I. avstrijanskega der-žavljana Antona Gazzi Francovich v Tripo-lis-u za tamošnjega avstrijanskega konsula z pravico konsularuo tarifno plačo prejemati, najmilostljivše izvoliti blagovolilo.
Ljubljana 21. marca 1851.
Nevradni del«
Vlada in deržavljani.
(Konec.) II.
Komaj se je gias francozovske prekucije po Evropi raznesel, je dozdajni mir v deržavah nehal, posebno pa na Laškim, na Nemškim
in v naši Avstrii, prekucija 24. svečana v Parizu je rodila prigodbe 13. sušca na Dunaju. Čez prigodbe tistiga dneva zamoremo še le zdaj po pravi ceni soditi, ker nas je skušnja učila, kaj je tisti dan koristniga, kaj hudiga in nevarniga prinesel. Pervaki med možmi, ki so tisto leto od sušca do listopada na Dunaju sloveli, so imeli zlo razne namene, nekteri so bili iskreni domoljubni Avstrijanci, mnogo jih je pa bilo , ki so marsikterikrat ne tako hudobno kakor neprevidno v pogubo ve-solne Avstrije velike »vropejske deržave se poganjali. Hožja previdnost je pa vse tako obernila, de je tudi iz hudih že dokončanih in vpeljanih namenov Avstrii sovražnih strank, našimu cesarstvu mnogo prida zraslo. Ne bo prazno delo prigodbe tistih časov, če tudi le po verhu pretresti. Zvunaj množice starim navadam clo vdanih mož, so bili prebivavci našiga cesarstva vsih mest, vsih stanov in narodov prepričani, de dozdajna podoba vlade potrebam časa primerjena več ni. Ali so ta-čas Avstrijanci pravo terdili , ali je zapeljiva zmota njim glave vnela, — o tem mi tukaj ne sodimo, res je le, de tisto vošilo ni izhajalo od kake stranke, ampak od vesoljnosti der-žavljanov. Avstrijanski narodi Dunajčanam naročila niso dali, premembo vladne podobe terjati, od mlliga cesarja Ferdinanda dovoljeno, so pa povsod z veseljem sprejeli, to priča, kako so bili od začetka vsi ene misli. Cesar Ferdinand je po patentu 15. sušca 1848 vsim narodam avstrijanskiga cesarstva dovo-IIr prostost tiska, narodno stražo, in vstavo. Pervo vstavno avstrijansko ministerstvo 20. sušca 1848 je tudi prostost tiska in narodno stražo neodlagama vpeljalo, in že 25. maliga travna je bil na znanje dan cesarski patent, po kterim je bila oznanjena vstava avstrijan-skimu cesarstvu. — V pervih mescih naše svobode smo clo veliko brali in slišali od prostosti, enakosti, bratoljubja med narodi, od vstavne vlade itd. , ali od tega, kar je nar potrebnejše bilo vstanoviti, namreč politiške edinosti, notrajnim in zunajnim sovražnikam v bran, se je tu in tam v kakim časopisu, kak pošten in pametin mož oglasil, govoriti pa od nerazdeljive zedinjene avstrijanske samovla-dije ni bilo varno. In vunder je edinost naše deržave nar imenitnejši potreba, če se hoče vstavna vlada vpeljati. Cesarja Franc in Fer dinand sta polovico cesarstva samoderžno, in drugo (namreč dežele ogerski kroni podložne) vstavno vladala. Tako vladanje ni zlo koristno, pa je mogoče, dve vstavili vladi veni deržavi ste si tako popolnama nasproti, de vlada ne more nazaj ne naprej. De je to go tovo, nas skušnja dobro uči. Ko je bila vstavna vlada za celo Avstrijo naznanjena, so se ogerski poslanci na Dunaju tako oglasili: kar je zdaj Avstrijancam dano, smo mi že davno imeli, mi potrebujemo zdaj posebniga ministerstva. Tudi v to je mili cesar in kralj Fer dinand 11. maliga travna dovolil. Je bilo vstavljeno posebno ministerstvo za dežele oger-ske krone. Kaki nasledki so iz te naprave izvirali. Ministerstvo vojaštva je vstvarilo
ogersko armado, ministerstvo denarstva se je branilo dolgove cesarstva plačati, ministerstvo zvunajnih zadev je odločilo poslance v Fran-cobrod, v Pariz, v London, kakor de bi bilo ogersko kraljestvo samostojna evropejska der-žava. Naš namen ni tukaj soditi čez vstavo 25. maliga travna 1848, mislimo pa, de je ona bila za edinost deržave clo malo pripravna, ter ni objela ne dežel ogerske krone, ne lom-bardo-beneškiga kraljestva. Po takim namenu bi bila Avstrija imela trojno ministerstvo, in tri ločene vstavne vlade eniga cesarja! Pre-iucijska stranka na Dunaju je z vstajo 15. velkiga travna vlado vsilila, vstavno 25. maliga travna reči, sicer ne zavolj nje slabe zveze avstrijanskili kronovin, temuč le, kakor so se glasili, zavolj pomanjkanja praviga prostiga duha. Zginila je tista vstava, in mi nje pogube ne obžaljujemo, akoravno dobro vemo, de iz puntov in vstaj deržavljanamprav malokrat kaj koristniga izvira, — tistim clo nikoli, ki so se jih deležni storili. — V drugi polovici maliga serpana so se znajdli na Dunaju avstrijanski poslanci v pervim deržavnim zboru, poklicani od miliga cesarja Ferdinanda za celo Avstrijo veljavno vstavo vtemeljiti.— Dolgo se tisti zbor tega opravila lotil ni, mnogih zmot so ga obtožili in grajali, zlasli zavolj obnašanja pri prekucii in grozovitnihpri-godbih 6. kozoperska. — Nimamo namena o njegovim djanju in odlašanju soditi, mi le to omenimo, de on clo v stanu ni bil, celi Avstrii veljavno vstavo sostaviti in vpeljati. Tega bo vsak prepričan, kteri okoljšine le en malo prevdari. V sredi perviga avstrijanskiga deržavniga zbora smo pogrešili poslance vsih ogerski kroni podložnih dežel, smo pogrešili poslance lombardo-beneškiga kraljestva, tedaj polovica cesarstva svojih poslancov tam ni najdla. — Pametno je, de cesarstvo po celi samovladii veljavno vstavo od cesarja sprejme, poslancam le nekterih kronovin pa ni dano postave vtemeljiti, ktere bi vse kronovine vezale. Njegovo veličanstvo cesar Franc Jožef I. je tedaj iz lastniga nagona vsiui ljudstvam svoje samovladnije, vesoljni Avstrii veljavno vstavo 4. sušca 1849 oznanil. V dvojnim pomenu je ta vstava važna in imenitna, namreč de samoderžno vlado v vstavno spremeni, pri tem pa edinost, nerazvezljivost in nerazdelji-vost avstrijanskiga cesarstva izreče, in po cesarski besedi vsim narodam enakopravnost zagotovi. — Vsi domoljubni Avstrijanci so cesarsko darilo z hvalo in veseljem sprejeli, kakor konec žalostnih prepirov in zgodnjo da-nico boljših prihodnih časov. — Kakor vsako človeško djanje posebno, še iz vladne naprave izvira, je tudi vstava 4. sušca 1849 nemalo nasprotnikov najdla. Tern v peti je bila ta vstava vsim, kterim nič mar ni edinosti in slave deržave; vsim narodoljubnim prinapet-nežem, kterim lastni narod čez vse gre, naj se že Nemci, Madjari, Lahi ali Slovani imenujejo; vsim razdeljivcam; vsim zvunajnim in notrajnim puntarjem , kterih poželjenja vse od tla do verhe prekucniti, je ona zaterla. — Ko so sovražne stranke zvedile, de vse voj-
skovanje proti nji nič ne pomaga, ker je večina le hrepenela deržavno barko v varno zavetje miru vpeljati, in enkrat prekucijo končati , je sčasama grajanje te vstave vtihnilo. — O času naznanjene postave 4. sušca 1849 tudi vojska še ni bila končana ne na Oger-skim, ne na Laškim. — Velki serpan tistiga leta je Avstrii popolnama slavo in srečo prinesel , en teden po spravi v Milani 7. dan tistiga mesca je armada ogerskih puntarjev na planjavi blizo Vilagoša orožje iz rok položila. Zdaj pa začnejo neprenehama vlado opominjati, de naj bi brez zamude dano vstavo v djanju vpeljala, posebno pa, de bi zavolj hudodelstev obsojene oprostila, stanu obsednimi! v poglavitnih mestih cesarstva konec storila , in urno deželne zbore kakor tudi der-žavni zbor na Dunaj poklicala. Tem prošnjam so se pridružili mnogi sicer pošteni , pa v po-litiškili rečeh manj skušeni možje, kteri podobo bolj kakor reč, skorjo bolj ko zerno cenijo, in ki ne premislijo, de vse kar vladi nasprotna stranka silno voši in terdi, če se še tako nedolžno ali clo dobro kaže, večidel kaj škodljiviga skriva. Nasprotniki naše vlade dobro spoznajo, de jim vstava 4. sušca 1849 dosto morebiti preveč prostora ponudi s takim trudam s toliko kervjo pridobljeno edinost naše deržave podkopavati. Deželni zbori, kakor občni deržavni zbor, neomejena prostosttiska bi jim lepo priložnost dali, vojskovanje z mi-nisterstvain na novo začeti, vladi nove za-deržke stavljati, in še zdaj ne preterdno edinost med narodi spet žaliti. Še zdaj po takih skušnjah mnogoteri se niso zučili, de podoba vlade zmiraj le podoba ostane, de podoba vlade sama na sebi deržavljanam blagostanost in srečo zagotovila ne bo, naj bo še tako skerbno in popolnama napravljena, de vlada današnji dan potrebuje neomejene moči, de bo v stanu nevarnosti, ki od mnogih krajev žugajo, od-verniti. Vstavna vlada je zlo lepa reč, tode le, če je okoljšinam kraja in časa priuierjena, sicer sovražnim strankam orožje ponudi, in pomoč da, deržavi in vladi serdito vojsko napovedati. Francozi so skusili v šestdeset letih razne vladne podobe. Do leta 1789 je bila francoska dežela kakih 1400 let samoderžno kraljestvo, 1791 spremenjeno v vstavno deržavo, 22. klmovca 1792 so vstavili republiko, ktere podoba je bila trikrat prenarejena 1795, 1798 in 1801. Leto 1804 si je Napoleon samoderžno cesarsko krono na glavo djaj, 1814 so Ludovika XVIII. vstavniga kralja izklicali, 1815 je bilo kake dni vstavno cesarstvo, dokler je Ludovik XVIII. spet v Pariz prišel. Leta 1830 so Francozi kralja odgnali in svojo vstavo spet premenili. Leta 1848 je moral kralj Ludovik Pilip I. odstopiti, in zdaj je Francosko spet, kakor pred šestdeset letini — republika. V preteku šestdesetih let niso imeli Francozi nič manj ko dvanajst raznih vladnih podob, in to so storili Francozi, takosku-šeno, omikano, domoljubno ljudstvo eniga naroda. Če bi bila kaka podoba vlade sama na sebi zveličavna, oni bi jo bili gotovo znajdli, čudno je le to, de so drugod v to hrepeneli, kar so tam komaj na stran postavili. Zmota je blagostanost človeškiga rodu, kolikor je mogoče jo na naši zemlji doseči samo v tej ali uni podobi vlade iskati. Kakor posamesni človeki tako so tudi narodi in ljudstva na razni stopnji omike in politiške skušnje, tedaj je nekterini ta, drugim druga podoba bolj pri-merjena, varno pa nikoli ni njo kakor obleko neprevidno preminjati. — Kako so si celili tri in trideset let od 1815 do 1848 zlo učeni in pošteni politiški možje vsih evropejskih deržav vpeljavo vstavne vlade vošili. Tudi slavni rimsko-nemški cesar II. je nek rekel, de dobra vstava bolj velja memo še tako izverst-niga samoderžniga vladarja, ker je on umer-
Ijiv, vstava ne. Tedaj so priporočevali vladno oblast v postavodavno in izvedivno tako deliti, de vladar postavodavno z deržavnim zboram izveduje, de pa izvedivna samo njemu gre,ki jo po odgovorljivih ministrih in njim podložnih vradnikih izveduje. V podporo svobodne deržave so terjali pravico politiške društva vsla-noviti, po govoru in tisku svoje misli na znanje prosto dajati, in narodno stražo z orožjem priskerbeti vsim nasprotnikam svebodne vstave v bran. Vse te lepe reči nam je že mili cesar Ferdinand 1. podal. Ali kakšna je bila raba naše prostosti. Deželni zbori kakor občni deržavni zbor, govorniki in časopisniki, politiške društva in narodne straže , vsi so čez pravo mejo mahnili, tako de je vlada vsiljena bila, deržavne povodeže z prav terdno roko zagrabiti, če ne bi bilo že davno vse v globoki brezden padlo. Naj bi nas tedaj zgodovina ptujili ljudstev, naj bi nas saj naša lastna žalostna skušnja učila, de podoba vladesama na sebi, naj bo še tako dopolnjeno sostavljena in skerbno izkovana deržav zveličati no more, če se je deržavljani po obnašanju vredni ne kažejo. Tudi vstavna vlada bo le tačas obilno blagoslova donesla, če bodo vsi prepričani do globočine serca, de je vladi oblast od Boga dana, jn de je tudi svobodniga deržavljana perva in nar imenitnejši dolžnost vladi in postavam pokoren biti.	Melcer.
Austrijansko cesarstvo.
Xp. Dopis iz Celja. Sovraštvo med sosedi, ki mir v sosedstvu zbriše, poslednji sled patriarlialskega stanu zatera in nedotakljive domače pravice svojovoljno vničuje, se toliko bolj razprostera, kolikor bolj'se samoprid in svojoglavnost v veri v deželi vkorenini. Kaj da zamore biti nasledek tako žalostnega znani-nja, nam je pokazala deveta porotna obravnava, pri kteri sta dva bratranca, Blaž in Peter Standeger, neoženjena, premožna kme-tiška sinova iz Police pri Radgoni, pervi 20, poslednji 31 let star, zatožena hudodelstva javnega silodelstva, pred sodbo stala. Obravnava je sledeče pokazala:
Med obema zatoženima in sosedom je bilo dalj časa sovraštvo; 21. se začnejo sestrici Petra Standegerja z sosedovimi preperati, med tem ko pretečeta Peter z cepcom in Blaž Stan-deder z ročni kom motike govoreča: »Sva že tu!" Sosed, ker se je bal, da bi ga ne pretepala, pobegne v hišo, se zapre v izbo, od znotraj vrata tišči, jima noče odpreti in na tako vižo se jima nekaj časa brani. Ker se pa dobro upreta, vrata odjenjajo in v izbo na tla telebijo; na to se udereta na neoboro-
ženega soseda v izbo, ga na tla veržeta in semtertje vlačita. Blaž ga zagrabi in v peč telebi, da se kalile razsujejo, Peter ga pa večkrat po glavi in rami vdari,kar so zdravniki za lahko poškodovanje spoznali.
Zatožena obstaneta, da sta si namenila k sosedu iti, ga pretepsti in tako vpitju konec storiti; tajita pa, da bi bila peč ubila in da bi bila cepec in ročnik motike saboj imela in terdita, da sta le perst debele šibe imela, da bi bila soseda tepla; Peter tudi obstane, da je soseda na glavo in ramo udaril. —Dogod-bo je 7 prič, ki so bile h glavni obravnavi povabljene v bistvu poterdilo. •— Namestnik deržavnega zastopnika gospod Painian je tedaj porotnikom vestno in z prepričevavno besedo pokazal, da sta zatožena kriva, in sicer tudi v slovenskem jeziku, česar so bili vsi Slovenci zlo veseli. Nato je tudi vse pričakovalo, da bo zagovornik, kterega smo že večkrat omenili, v slovenskem jeziku govoril, al on nam je pri drugih porotnih sodbah to storiti obljubil, ker se mora popred popolnoma v jeziku izobražiti. Sicer je pa on goreče vse okoljšine, ki so za zatožena govorile, po-
rotnikom na serce položil in posebno pokazal, da zatožena nista imela namena, v hišo soseda s silo predreti in ondi nad njim silo delati, ampak ona sta se le namenila, ga zavolj vednega prepiranja in pričkanja pretepsti; da je pa v hišo pobegnili, zato ona nista odgovorna; ravno tako je pokazal, da nista bila oborožena, ker sta le šibe imela, ki se ne morejo za orožje imeti, kar je toliko bolj verjetno, ker terdita, da je bilo njih zaderžanje vedno neoniadežvano, da ima pa pretepeni z ženo vred slabo ime. — Predsednik vitez Azula je na to ob kratkem, jasno in vsestransko ponovil, kar se je pri glavni obravnavi pokazalo in porotnikom razjasnil. Nato so porotniki, če sta Blaž in Peter Standeger hudodelstva javnega silodelstva kriva, z 9 glasi »nekriva" in na vprašanje, če sta kriva, da sta soseda vidljivo na telesu poškodovala, z 10 glasi »kriva" odgovorili. Na podlagi teh odgovorov, s kterimi so bili poslušava", kakor se je vi-dilo, zadovoljni, je bil Blaž na 14 dni in Peter Standeger na 4 tedne v zapor od porot-Inega sodništva obsojen.
Ta obravnava je bila poslednja pri tej porotni sodnii mesca marca, ker sta dva zlo obtežena požigavca, ki bi bila imela pred porotno sodbo priti, umerla, eden pa je zbolel in pri četertem še nakazni spis ni veljave za-dobil. — Predsednik, vitez Azula, je porotnike podučil o dobroti, ktere se zamorejo po postavi poslužiti, ako hočejo posla porotnikov za prihodnje leto prosti biti, kar so tudi vsi storili. Nato vzame od njih slovo, in se jim živo zahvali v kratkem, jedernem in presunljivem govoru za marljivost in nekoristoljub-nost, za redko naravno pravoljubje, s kterim so na vse vprašanja v začudenje naj bolj sku-šenili sodnikov odgovorili in s tem očevidno pokazali, da so štajarski Slovenci krasne naprave porotne sodbe tudi vredni. Porotniki so vidno ganjeni po versti predsedniku desno podali, se mu serčno priporočili in z novimi skušnjami obogateni se na svoj dom podali v sredo svoje družine in na svoje delo. — še to opomnimo, da je bilo nekoliko porotnikov v njih veliko sramote, ker niso nemškega jezika razumeli overženih, in da toraj od svojih soporotnikov in rojakov niso tisti časti deležni postali, ktero so, ko so bili k teni častnem opravilu poklicani, zaslužili; da bi se ta napaka odpravila, bi pač zlo želeli!!
Poslednjič moramo serčno obžalovati, ako se splošna govorica, toraj verjetna novica po-terdi, da dozdajni predsednik porotne sodbe, vitez Azula svojega imenitnega, res da težavnega opravila vprihodnje ne bode več prevzel, kterega je v začudenje in veliko splošno
zadovoljnost doverševal. On je vedno pokazal, da so mu vse okoljšine pervega preiskovanje natanjko znane, ročnost in nagla razumnost ste mu prirojene, on je znal pri vsakem nepredvidljivem prinierleju reči in postavi primerno zadostiti; resnost, veljava v javnih opravkih, marljivost resnico zvediti, pravici veljavo dati in največja neenostranost so bile njegove občno spoznane lastnosti. Ako temu še lepo besedo in popolnoma znanost slovenskega jezika prištejemo, kar je neogibljivo potrebno vsaceniu predsedniku porotnega sodništva na slovenskem Štajarskem, si zamorejo zares Slovenci srečne šteti, ako tacega naslednika, kakor je on, dobe. Zato mu bo pa tudi, kdor pravico poštuje, dolžno hvalo vedel, da je pomembo enakopravnosti tako natanjko zapopadel in jej povsod veljavo podelil. To naj bo pa tudi gospodom zagovornikom, umetnikom, posebno zdravnikom posnemanja vreden izgled.
Horvaška.
V poslednji seji »Matice ilirske" je bilo sklenjeno, v cesarjevo knjižnico Gunduliča in slov«
nik Drobnica poslati, kakor tudi izdane dela arhaologiškeinu društvu v Pctrograd pošiljati in sicer po društvu za jugoslavensko povest-nico, s kterim v zvezi stoji. V elik zaklad bukev, ki niso še prodane, svetova, da bi se njihna cena nekoliko ponižala. . Vse gospode pisatelje, ki so, naj bo to ali tu v narodnem jeziku pisali, ki imajo za tisk pripravljene rokopise, bo vodstvo ,Matice" pozvalo , ako hočejo svoje dela Matici prepustiti , to do konca mesca junija t. I. naznaniti.
* V hervaški kronovini je 6 gimnazijev, namreč v Karlovcu, Ošeku, Reki, Požegu, Varazdinu in Zagrebu, poslednji gimnazij je dobil naslov Archigimnazija, akoravno se ne loči od drugih naj bo že, da tamošnji profesorji veči plačo dobivajo kakor na drugih her-vaških gimnazjih.
Podučni jezik je vsih teh gimnaziih narodni jezik, le v Reki še deloma talijanski.
Avstrijanska.
Pregled največjih kazni od leta 1845 noter do leta 1848 obsojenih hudodelnikov pokaže sledeče:
V ječo za celi čas življenja se je le eden hudodelnik naKrajnskem in trije na Češkem obsodili. K smerti se jih je ta čas le malo obsodilo, kar sledeči pregled pokaže:
Na Dunaju......... 1
„ drugem spodnjim Avstrijanskem 2 „ zgornjem Avstrijanskem ... 2
„ Solnograškem...... . 1
„ Češkem.........2
„ Moravskem........ 1
„ Dalmacii......... 1
„ Galicii..........11
„ Rukovini ........ 2
„ Lombardii . . ...... 4
Skupej	27
Pristaviti je treba to, da obsodbe vojaškega sodništva niso temu pregledu prištete.
* Govori se, da bo drugo polletje vsak, ki bo imel iz deržavne denarnice kaj potegnuti, četertinko srebra dobil, nasproti bo pa vsak zavezan, ki bo imel v deržavno denarnico kaj odrajtati, peti del v srebru plačati. Tako pravijo, bo mogoče čez leto in dan, kar se je natanjko prerajtalo, vse banknote pod 10 goldinarji iz občenja spraviti.
Češka,
Cerkev sv. Dragotina v Pragi se bo, kakor „Pr. nov. pravijo po bicantinskej stavbi v spomin tistega časa slavenskih aposteljnov Cirila in Metoda, ko se je češki knez Borivoj pervi h keršanski veri spreobernul, čisto na novo zidala.
Galicia.
Lvovsko mestno svetovavstvo je knezu Schvvarzenbergu za ohranjenje miru sledeče zahvalno pismo poslalo: Vaša svitlost! Modrost Vaše svitlosti je nedavno nas pred vojsko obvarovala, ki bi bila že po svoji na-tori obžalovanja vredna — v svojih nasledkih pa, če tudi pri naj svitlepših zmagah na polju bitev, komaj drugačna kakor nesrečna.
Nobeden ni zamogel viditi, kako bi se bila obernula in kako razprosterla.
Osoda narodov in deržav bi se bila v njej vagala, vživljenje velikih namenov in mirno razvitje najvažniših deržavljanskih naprav bi se bilo overlo, javno blagostanje bi se bilo v teških časih pokopalo — mlada Avstrija bi bila v nevarnosti.
Pa neprevidna velika in resna nevarnost je odvernjena; — mirni deržavljan spet zaupno v prihodnost gleda in narodi Avstrije in Ev rope so dolžni zraven vsemogočnega vladarja posebno Vam se zahvaliti.
Mestno svetovavstva Lvova deli ta čut od-kritoserčno z pravičnim ponosom in se pre-derzne Vašo svitlost za sprejetje ponižne zahvale prositi, s ktero združi terdno zaupanje na modro in vspehno vladanje V aše svitlosti k namenu, da bo Avstrije svojo veliko nalogo, vživaje blagonosni mir, srečno doveršila.
Ogerska.
Postavljenje politiških vradnikov na Ogerskem je njegovo veličanstvo že poterdilo.
*	V Čanadski županii na Ogerskem so našteli 86,984 prebivavcov, med njimi 48,638 Madjarov, 20,530 Slavenov, 11,000 Romanov, drugi so Nemci in Cigani.
*	Iz Ogerskega se imajo velikonočni teden poslanke k cesarju podati ga prosit, da bi njih-nim sinam prizanesel, ki so bili zavolj politiške zmote v ječo obsojeni. Poslank ima 66 iz vsih stanov biti.
Lombardo-beneško kraljestvo.
Njegovo veličanstvo, svitli cesar se je iz Tersta v Benetke podal in pri tej priložnosti Renečanom svobodno barkostajo podaril.
*	Na Švajcarski meji od Šesto Calendo do Gravedone se je vojaški kordon postavil.
Tuje dežele* Bosna.
Iz bosniške meje se piše 26. marca sledeče: Zadeve v Krajni so se za turško vlado ugodno obernule. Ne Omer paša, ampak lbrahim paša je vstajnike med Jaico in Kul Hisarom potolkel. Ti so se menili v Ranjaluki vtabo-riti, ktere so pa prebivavci zapodili, ki so zavolj tega v Pridor pobegnuli.
Pred Majdanom se misli drug vstajniški od-dclk zbrali; pa teško da bi vstajniki zamogli še kaj storiti. Bolj imenitni keršanski kupci so vsi na avstrijansko zemljo pobegnuli, ker mohamedanski vstajniki z keršanskimi prebivavci strašno ravnajo. Ako se poterdi, česar ni več dvomiti, da se je Banjaluka za vlado izrekla, se mora vstaja v Krajni za dalj časa udušiti. Potem bo treba Seraskieru še pun tarski Biliač ukrotiti.
*	Bivši vezir Hercegovine, Ali paša Stol-čevič mora z vso družino vjet s Seraskierom loditi. Sic transit gloria mundi.
*	Naj novejše novice iz Bosne naznanijo, da je Derviš paša pri Gil-llisaru blizo Jaice vstajnike, kterih je bilo 10,000 potolkel in >opolnoma razpodil.
Bulgarska.
Iz Belgrada se naznani, da se Bulgari velikih četah na Serbsko preselujejo. Vzrok ega je, ker se Bulgari krog Vidna zlo zape-rajo. Deželni poglavar, Ali lliza paša je, kakor pravijo, sovražnik Bulgarov. Turška vlada je scer prošnjo Bulgarov, da bi se njih škofje redno iz občinskih denarnic plačevali, uslišala, tudi vidensko škofijo je podelila možu, ti vživa popolno zaupanje naroda, pa deželni joglavar to vse za prezgodno in neopravičeno spozna in meni. da je gibanje na Bulgarskem iz vstajoželnih in panslavistiških namenov vstalo Zavolj tega zapera posebno poslance, ki so )ili v Carigradu. Toraj se vdeležniki gibanja na Serbsko vselujejo, kjer jih gostoljubno sprejemajo.
Laška.
Boparja Passatori-a, pred kterim je naBim-skom vse trepetalo, so po terdovratnem boju v kterem se je terdo branil, ustrelili. Njegovo truplo so v Lugo prinesli.
Turška.
Ker je turško carslvo posebno vprihodnj zlo imenitno, ker so se začeli razni narodi dvigovati in med saboj bojevati, napeljemo sledeče o tamošnih prebivavcih in narodih:
Turško carstvo leži v treh delih sveta, ob-seže krog 121,000 štirjaških milj in se ta-ole razdeli:
Evropejska Turčija: Tracia ima 1,800,000 prebivavcov
Bulgarska....... 4,000,000,
Moldavska....... 1,400,000,
V alaško........ 2,600,000,
Bosna in Hercegovina . . . 1,400,000,
Bumili......... 2,600,000,
Serbsko........ 1,000,000,
Itoki......... 700,000,
Skupej 15,500,000. Azijatiška Turčija:
Mala Azija...... 10,700,000,
Sirja, Mezopotamia in Kurdistan 4,450,000, Arabia........ 900,000,
Skupej	16,050,000. Afrikanska Turčija:
gipt .......'.	2,000,000,
ripolis, Fez, Tunis . . .	1,800,000,
Skupej	3,800,000. Z vsim skupej tedaj 35,350,000. Narodi so V Evropi:
Ozmanov ............1,100,000,
Slavenov..............7,200,000,*)
Bomanov..............4,000,000,
Arnavtov............1,500,000,
Gerkov .......
Armencov ......
Judov ........
Tatarov.......
Ozmanov...... 10,700,000,
V Azii:
Skupej
1,000,000, 400,000, 70,000, 230,000,
15,500,000.
Gerkov Armencov ....
Judov .....
Arabcov . . . . Sircov in Kaldejcov
Drusov .....
Kurdov
Turkomanov . . .
1,000,000, 2,000,000, 100,000, 900^000, *#) 235,000, 25,000, 1,000,000, 90,000,
Skupej 16,050,000,
V	Afriki:
Arabcov ..... . . 3,800,000.
Tedaj vsih prebivavcov skupej 35,35070007 Po raznem verozakonu je: v Evropi:
Mohamedanov............3,800,000,
Gerkov................11,370,000,
Katolčanov..............260,000,
Judov................70,000,
V	A z i i:
Mohamedanov..........12,950,000,
Gerkov, ..............2,360,000,
Katolčanov............640,000,
Judov................100,000,
v Afriki:
Muhamedanov..........3,800,000.
Ljubljanski novičar.
Stergani bankovčki so do konca t. m. še veljavni.
#	Nemško slovenski veliki slovnik je Ljubljanski slovniški zbor dokončal. Slava ver-lim rojakom, ki so brez vsega plačila tako marljivo to veliko, prevažno delo speljali. Da bi pač kmalo beli dan zagledalo!
*	Včeraj popoldne je prišla četerta četa domačega polka v Ljubljano.
** V torek se bodo v tukajšnem gledišču slovenske pesmi pele. Nadjamo se, da bo gledišče polno, kakor se je pri tacih priložnostih vedno zgodilo in ker že tako dolgo nismo iz domačega odra slišali domače melodije!
Bulgarov
Serbov
Raja
Bošnjakov
Hercegovincov
Drugih
4,000,000. 1,000,000.
500,000 1,000,000. 400,000 300,000.
$**) Z afrikanskimi prebivavci v Egiptu.
Kdor želi v vradnim ali pa v oenanitnim listu karkoli si bode naznaniti, plača za vsako verstieo z navadnimi čerkami za enkrat 3 kr., za dvakrat 4 kr. in za trikrat 5 kr. in za vsak-krat je še 10 kr. za kolek po
Vradni list
št. 14.
k 9 7. listu Ljuliljauskiga časnika, v petili 4. Ttlaliga travna 1851.
novi postavi za plačati; kdor sam ne utegne v slovenskim jezika sostaviti, zna nam tudi sosta-vek v nemškim jeziku poslati, proti tem, de od vsakih treh tiskanih verst en krajcar zapre-stavljenje odrajta.
Št. 2662. II a z g 1 a s. C5oo *
Na meni predloženo prošnjo mestniga odbora glavniga mesta Ljubljane od 29. Marca št. 91 spoznam za dobro, z razglašam od 4. Februarja t. I. št. 956 odločeni obrok za zameno poškodovanih in pretergani!) denarnih listov po 6 kr. in 10 kr. še do konca mesca Aprila t. 1. podaljšati.
To se da s pristavkam na znanje, de se, ko ta obrok preteče, pretergani listki pri nobeni javni denarnici ne bodo ne za plačilo jemati ne za dobre zamenjati smeli.
Od c. k. davkniga vodstva za krajnsko kronovino.
V Ljubljani 30. Marca 1851.
Gustav grof Chorinskg, 1. r. c. k. poglavar.
št. 2635. Oznanilo	c*-) *
c.k. deželniga poglavarstva kranjske kronovine od 29. marca 1851.
Po visokem razpisu ministerstva denarstva od 19. marca 1851. 2763/F. M. se mora cena Havana smodk pri prodajanju od 1. aprila po sledeči tarifi ravnati.
Sorta smodk
Lanzas .....
Caballeros .... Cazadores .... Ragelias 1 ...
II
III	...
„ IV ... Panetelas ....
Damas.....
Regulares primeras
Millares communes I „ „ "
Manila 1 ....
II .... Negueras 1 ...
II . . .
Xa debelo, cena y,a 100 skupej
ffold. kr.

25 1» 15 10 11 12 15 7 6 6 7
7 6 6
8 12
» » »
30 v
n »
30 »
30 v
30
V 30
Xa drobno, cena ene smodke
kraje.
1 K
12 9%
7
8 10
5 4
"4%
* Va
Sorti Millares Communes II in Manila II, ki se do zdaj niste smele na drobno prodajati, se tudi zanaprej ne smete.
Kar se sploh na znanje da še s tem pristavkam, da se sorta Millares Communes II, kterih 100 7 gold. 30 kr. velja, in sorta Ma-nilla II, kterih sto 6 gold. 30 kr. velja, tudi zanaprej kakor do zdaj na drobno ne boste prodajale.
Gustav grof Chorinskg, s. r. deželni poglavar.
Št. 1157.
Oznanilo.
(56.) 1
Od c.k. deželne višje sodnije za Koroško in Krajnsko kronovino bo oznaneno, da se bo druga redna seja porotne sodnije v okolici Ljubljanske deželne sodnije 19. Maja 1851 v Ljub I j ani 5 v okolici Celovške deželne sodnije 10. Junija 1851 v Celovcu; in v okolici No-vomestne deželne sodnije 30. Junija 1851 v Novimmestu, in sicer vselej ob 9. uro pred-poldne pričela, in da so od predstojnika te deželne višje sodnije za presednika porotne sodnije v Ljubljani svctovavec dež. viš. sodn. gosp. Miha K ožje k in za njegoviga namestnika svetovave dež. sodn. gosp. Anton Schntalz; za predsednika porotne sodnije v Celovcu svetovac dež. viš. sod. gosp. Janez de Pretiš od Lagnodo, in za njegoviga namestnika svetovave dež. sod. trosp. Jože Schvvab ; za predsednika porotne sodnije v Novimmestu svetovave dež. viš. sodn. gosp. Dr. Luka Lužan, in za njegove namestnike svetovave dež. viš. sodn. in predstojnik deželne sodnije v Novimmestu gosp. Jože žlahtni Scheuchcnstuel in svetovave dež. sodn. gosp. Bernhard Rath odločeni.
V Celovcu 27. Sušca 1851.
št. 160.
0 z n a n i 1 o dražbe.
C55.) 1
Po ukazu slavniga c. k. stavbiniga vodstva od 17. t. m. št. 2863, bo za umetniške stavbe, ki se imajo v letu 1851 na deržavnih cestah c. k. ljubljanskiga stavbiniga vodstva speljati, ki so v poslednjih verstah zaznamovane, dražba pri slavnim c. k. okrajnim poglavarstvu v Ljubljani 12. aprila 1851, dopoldne od devete do dvanajste ure in popoldne od treh do šestih, namreč :
O 2)
3)
ce -ns >	0 Stavba	Ponudno plačilo	
£		gold.	kr.
	.Va dunajski cesti.		
1	Ohranenje Černuškiga mosta čez Savo . . . ,.......	1116	, 14
2	Naprava novih deržajnih podlag med milokazavnikama 0/15—1/0	7	1 1
3	Poprava mosta med milokazavnikama 11/1 — 2.........	»5	—
4	Ohranenje in poprava 6 poškodovanih podcestnili vodotočev med milo-kazavniki 11/14—15, III/8—9, V/l-2, V/2-3, V/10-11 in Mla-	798	4
5	Poprava pricestnili zidov med milokazavnikama HI/9—10 in cestne škarpe med milokazavnikama IV/6—7...........	191	31
6	Naprava cestne škarpe med milokazavnikama IV/14—14 ....	392	33
7	Poprava obstoječe stare stene in cestne škarpe, potem dlažba (1'tlaster) cestniga grabna na Učka-hribu med milokazavniki IV/15—V/l . .	618	«1
8	Poprava cestne škarpe med milokazavnikama IV/14—15.....	122	37
9	Naprava novih deržajev na hribu Učka med milokazavniki IV15—V/5	73	43
10	Poprava in povišba babic pod Majdo pri Starim koritu med milokazav-	96	1
11	Zavarovanje vožnje na več mestih dunajske ceste z postavo 90 okraj- Na teriaški cesti:	180	—
12	Ohramba in poprava 10 poškodovanih z le.sani ali z plošami pokritih vodotočev med milokazavniki 0/14 11/5 6.........	1719	7
13	Poprava obstoječe, potem naprava nove cestne škarpe in pricestniga zidu med milokazavnikama 1/1—2............	236	28
14	Naprava čisto noviga stenniga zidu med milokazavnikama 1/5—5 . .	323	43
15	Poprava več delov nad Verhniko ležeče cestne škarpe med milokazavnikama H/12—13..................	100	33
16	Poprava poškodovane cestne škarpe, potem naprava treh prismatiških babic in prestava 12 okrajnih kamnjev..........	287	24
17	Poprava 30 poškodovanih babic med raznimi milokazavniki ....	256	45
18	Priprava in vsajenje 68 okrajnih kamnjev med milokazavniki 0/8—III/8 Na ljubeljski cesti:	136	
19	Ohranivne dela na mostu čez Soro Medvodami........	371	40
20	Poprava šest z plošami pokritih vodotočev med raznimi milokazavniki A]a zagrebški cesti:	415	48
21 '	Ohramba dveh podcestnih vodotočev in obokaniga mosta za Laverco med milokazavnikama I/O—1................	103	17
22	Naprava novih cestnih deržajev med raznimi milokazavniki ....	71	15
23	Priprava in vsajenje 68 okrajnih kamnjev po celi dolgosti ceste . . Na zaloški cesti;	136	
24	Naprava noviga z plošami pokritiga podcestniga vodotoča med miloka-	12.	41
25	Priprava in vsajenje 77 okrajnih kamnjev namesti polomljenih deržajev	154	—
26	Naprava novih cestnih deržajev med raznimi milokazavniki ....	208	8
	Na cesti skozi Gradiše:		
27		258 j	20
28	Priskerbljenje za leto 1851 potrebniga cestostavbiniga orodja . . .	182 |	20
t	Skupej . . |	9076 |	42
K tej dražbi se tisti, ki mislijo kaj prevzeti povabijo s pristavkam, de se bo: po 10 in 11, tiskanih dražbenih pogojev visi ponudba dražbe povsod, tedaj tudi takrat prideržala, ako je ponudba pod fiskalno ceno ali nji enaka; — De bodo pisane naročila popolnama napravljene, na koliku za 15. kr. pisane, in de se jim petpercentni vadium priloži, ki se prejemajo, le predenj se bo ustna dražba pričela, to je do 9. dopoldne imenovaniga dražbiniga dneva; —
De se zamorejo dražbeni pogoji, stavbeni popisi in ostanki nad stroški pri podpisanim stavbenim vradu vsak dan med navadnimi vradnimi urami, in tisti dan, ko bo dražba, tudi pri c. k. okrajnim poglavarstvu v Ljubljani pregledati. C. k. okrajna stavbina vradnija v Ljubljani 31. marca 1851.