-ETO XXIII. — Številka 100
Ustanovitelji: občinske konference 5ZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. — Odgovorni urednik Albin Učakar
KRANJ, sreda  30. 12 1973 Cena 50 par
List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 196(1 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik. In sicer ob sredab in sobotah
GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE  DELOVNEGA  LJUDSTVA  ZA GORENJSKO
Planino za otroke vrtca Milene Korbar
Letošnji dedek Mraz je bij za vzgojno varstveni zavod Milene Korbarjeve v Kranju še posebno radodaren. Tovarna IBI, ki ima tako kot nekatere druge delovne organizacije patronat nad vrtci, je letos vrtcu Milene Korbar podarila planino. Odveč bi bilo poudarjati, koliko pomeni tako glasbilo milijonske vrednosti za glasbeno vzgojo predšolskih otrok. V
kratkem času petnajstih dni, kolikor pianino imajo, so se otroci vrtca Milene Korbar že naučili nekaj pesmic, tudi tisti najmlajši. Vsi skupaj pa skrbno pazijo, da se pia-ninu ne bi kaj zgodilo. S pomočjo tovarne IBI si je vrtec doslej že priskrbel več instrumentov za glasbeno vzgojo, razen tega pa tudi magnetofon, diaprojektor in razne športne potrebščine. L. M.
Zaslužijo pohvalo
Vsako leto dvakrat (ob novem letu in za 8. marec) zazvonijo hišni zvonci pri upokojenih prosvetnih delavcih. Na vratih se zasmeji šest parov od ponosa srečnih oči. To so mladi člani rdečega krila iz osnovne šole Lu-cijan Seljak. Nekdanjim vzgojiteljem zalelijo vso srečo za dni, ki so še za obzorjem. Krepko stisnejo roko. Nam pa se utrne solza sreče ob misli: še rastejo, še se razcvi-tajo nelni popki dobrote v mladih srcih. Zacveteli bodo in dokazali, da je v mladih članih rdečega krila kleno seme zdravega slovenskega naroda.
Seveda pa ne smemo prezreti, da so to zdravo seme vsadili zvesti in polrtvovalni učitelji, ki, le dolga leta vodijo mlade člane rdečega krila na šoli. Na Šoli Lucijan Seljak sta to prof. Meta Oblak in učiteljica Mojca Bogataj.
Njima in vsem drugim iskrena zahvala.
Za vse upokojene
prosvetne delavce     SI. Č.
DALMACIJA VINO SPLIT
filiala Ljubljana, Dvofakova 12
razpisuje 2 prosti delovni mesti
POSLOVODIJ
v svojih prodajalnah
v Kranju.
Pogoj za sprejem je, da ima kandidat kvalifikacijo trgovskega ali gostinskega delavca, da je fizično zdrav ter da ni -alkoholik-Kandidati naj se /glase osebno v filiali podjetja Ljubljana, Dvofakova 12 v 15 dneh po objavi.
Dom na Jezerskem k Centralu
Sprejeli so upokojence
Delavski   svet gostinskega podjetja Central v Kranju Je tik pred novim letom potrdil pripojitev Doma na Je-
zerskem. Za priključitev k Centralu so se delavci Doma odločili na referendumu 22. decembra.
V soboto dopoldne sta dve kranjski podjetji pripravili sprejem za nekdanje upokojene člane kolektivov. Ob 8. uri se je najprej zbralo 583 upokojencev kranjske Iskre Elektromehanika. V Iskri namreč vsako leto pripravijo sprejem za nekdanje člane kolektiva. Letos so vse upokojence lepo pogostili, v imenu kolektiva pa jim je zaželel srečo in zdravje v prihodnjem letu predsednik sindikalne organizacije Janko Košnik. Pojasnil jim je tudi letošnji poslovni uspeh Iskre, izgradnjo novega obrata na Blejski Dobravi in začetek gradnje petnadstropne stavbe v Kranju. V razgovoru nam Je potem nekdanji član kolektiva Stanko Pokoren iz Srednjih Biten), ki Je bil v Iskri 30 let kurjač odpadkov in je za neumorno delo dobil tudi medaljo dela, zaupal, da se je v Iskri zelo dobro počutil. Zvedeli pa smo tudi, da i/»u'> konec prihodnjega leta
v Iskri najbrž imeli že okrog 640 upokojencev.
Ob 10. uri pa je v Klubu gospodarstvenikov v Kranju pripravila sprejem in pogostitev za 52 upokojencev veletrgovina živila Kranj. Tudi v tem podjetju namreč ob koncu leta že nekaj let pripravljajo takšne sprejeme. Direktor podaja Ciril An-kerst je pozdravil nekdanje člane kolektiva in jih seznanil z uspehi, ki Jih Je podjetje doseglo letos. Dosegli so namreč za okrog 20 milijard starih dinarjev blagovnega prometa in namenili okrog 1,7 milijarde za Investicije. V zadnjih letih so Živila tudi tako razvila gostinsko dejavnost, da bodo z novim letom v podjetju ustanovili posebno gostinsko enoto.
Nekdanjim članom Iskre in podjetja Živila Kranj ter vsem gorenjskim upokojen--cem želimo v letu 1971 obilo zdravja in sreče.       A. Ž.
Veletrgovsko podjetje
KOKRA KRANJ
zeli vsem svojim kupcem in poslovnim   prijateljem   srečno in KRANJ uspešno novo leto 1971.
Dolgoletne sanje smučarsko razpoloženih Ločanov so minulo soboto, 26. decembra, končno postale resnica; podjetje Transturist je svečano odprlo prvo fazo sistema žičnic in vlečnic na Starem vrhu (Selška dolina), ki spričo čudovitih terenov in ugodne lege — od šk. Loke ga loči vsega 14 kilometrov lepe ceste, od Kranja 24 kilometrov, od Ljubljane pa 33 — utegne resno ogroziti »monopol« Krvavca, Vogla, Kranjske gore ... Stekli sta 1500 metrov dolga sedežnlca in 850-metrska vlečnica. Slednja zmore prepeljati kar tisoč smučarjev na uro. Uredili so tudi že številna smučišča, ki bodo po težavnosti ustrezala tako začetnikom kot vrhunskim mojstrom. Loški zimski turizem je s tem naredil pomemben razvojni korak naprej, saj ni več le obetajoča papirnata želja, ampak otipljiva stvarnost, (-ig) — Foto: F. Perdan
I Veliko znižanje cen
veletrgovina
bled
Veliko znižanje cen za novoletne praznike v vseh naših prodajalnah in mesnicah
GORENJSKI ŽELODĆKI	kg	19,00
JETERNA PAŠTETA 100 g ČOKA	kos	1,35
ROZINE	kg	6,20
RUM 1 1	stekl.	15,00
PELINKOVEC 1 1	stekl.	15,20
KONJAK 1 1	stekl.	16,00
KOMPOT ANANAS 450 g	kos	4,60
ČOKOLADA MLEČNA 500 g		
GORENJKA	kos	11,00
C
o o
£
(0
>N
■ mm,
C N
O £
>
I Veliko znižanje cen
Izkoristite izredno ugoden nakup do 31. decembra 1970. Vsem potrošnikom želimo srečno novo leto
Zadnji letošnji seji
Oba zbora radovljiške občinske skupščine sta se v ponedeljek popoldne sestala na zadnji letošnji skupni seji. Čeprav je biio na dnevnem rc^lu sedem točk, je bila seja končana v dobri uri. Odborniki so sprejeli odlok o komunalnih taksah, spremenjeni in dopolnjeni odlok o prometnem davku, odlok o podaljšanju veljavnosti letne osnove in višine letnega zneska davka od stavb in odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvem trome-sečju v prihodnjem letu. Nazadnje pa se je predsednik občinske skupščine Stanko Kajdiž vsem odbornikom zahvalil za letošnje delo v skupščini in hkrati orisal delo in uspehe v občini letos.
•  • •
V ponedeljek je bila na Jesenicah 16. skupna soja obeh zborov občinske skupščine, ki je bi,la obenom tudi zadnja v starom letu. Odborniki so sprejeli vrsto odlokov, in sicer: dopolnjen odlok o občinskem prometnem davku, odlok o prometnem davku od nepremičnm in pravic, odlok o komunalnih taksah v občini Jesenice, odlok o visini letne davčne osnove od stavb, odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine v prvem trome-sečju prihodnjega leta, spremenjen odlok o prispevku za uporabo mostnega zemljišča, dva odloka s področja komunalnega reda v občini itd.
Razen tega so odborniki sprejeli tudi urbanistični načrt za območje Vrba in zazidalni načrt za Breg pri Žirovnici, kjer je veliko zanima-nje za zasebno stanovanjsko gradnjo. Odborniki so prav
tako brez večjih pripomb sprejeli spremenjen in dopolnjen odlok o ustanovitvi sklada za financiranje potreb narodne obrambe v občini Jesenice. Na koncu skupščinske seje so sprejeli še odlok o organizaciji temeljnih in posebnih upravnih organov občinske skupščine in imenovali načelnika geodetsko uprave skupščine in načelnika geodetske uprave skupščine in načelnika davčno uprave jeseniške skupščine, -Jk
Slovesnost v Iskri Otoče
Iskra, tovarna električnih merilnih instrumentov Otoče, je letos končala z gradnjo novih proizvodnih prostorov. Ti Jim bodo omogočali še večjo proizvodnjo, zaposleni pa bodo v prihodnje delali v boljših pogojih. Kolektiv bo ta uspeh proslavil danes, 30. decembra, dopoldne. A. ž.
Namesto čestitk
Občinska organizacija v Radovljici — komite občinske konference ZK, občinska konferenca SZDL, občinska organizacija ZM in občinski odbor ZZB NOV — so sklenile, da bodo namesto novoletnih čestitk denar namenile za gradnjo osnovne šole v Cerknem. Vse organizacije želijo prebivalcem občine srečno novo leto.
Narodni heroj Dežman Anton - Tonček imenovan za generala
22. decembra 1970 so se na svečani akademiji v počastitev DNEVA JLA v festivalni dvorani na Bledu zbrali zastopniki gorenjskih rezervnih starešin J L A, člani ZB, predstavniki ljudske oblasti in predstavniki Jugoslovanske armade.
Na lepo izvedeni akademiji je bil prebran ukaz maršala Tita, komandanta oboroženih sil in predsednika Jugoslavije, da se rezervni pehotni polkovnik narodni heroj . Dežman Anton-Tonček imenuje za general-ma-jorja. Ko je Tonček stopil na oder in mu je zastopnik maršala general-podpolkovnik Tavčar izročil ukaz in mu čestital, je nabito polna dvorana vzvalovila in pozdravila to odločitev z viharnim ploskanjem, saj je bilo to priznanje v ponos tudi vsem njegovim soborcem in končno priznanje narodnoosvobodilnemu boju Gorenjske.
Ganljivo je bilo videti, ko je general narodni heroj Tavčar objel Tončka in mu čestital, ko je Tonček sprejel od predstavnika pionirjev šopek rdečih nageljnov z obljubo, da bo tudi mladina stopala po poti, ki so jo s krvjo zapisali njihovi očetje, ko sta žena in sin vojak stisnila očetu roko in mu čestitala, ko mu je čestital general Butara, narodni heroj Avbelj Lojko, predsednik skupnosti gorenjskih občin Stanko Kaj-diž in za njimi vsi, ki imajo Tončka radi in so z njim vred ponosni na njegovo imenovanje ob petdesetletnici, ki jo je pred kratkim praznoval, in petindvajsetletnici zmage.
To praznovanje je pokazalo, da sta še danes pri nas ljudstvo in armada eno. Dokaz za to je, da so Tončka za to visoko imenovanje predlagale gorenjske organizacije ZB, zveze rezervnih vojnih starešin, medobčinski svet ZK za Gorenjsko in medobčinski svet gorenjskih občin. To pomeni   globoko   ljubezen in
hvaležnost ter spoštovanje do človeka, ki se je ves razdal za naš boj. Pa se ozrimo na Tončkovo bojno pot.
OD BORCA DO GENERALA
Tiste dni, ko se je mali slovenski narod odločil, da si bo pisal zgodovino sam s puško v roki in s krvjo, se je Tonček med prvimi odzval klicu partije in OF in z bratom Jožetom odšel v juniju 1941 v gozdove Jelovice. Pridružil se je najsmelejšim sinovom Gorenjske, ki so se zbrali v legendarnem Cankarjevem bataljonu.
V zimi 1941—1942, ko so v strašnem mrazu in globokem snegu obstali nemški tanki pred Moskvo, se je Cankarjev bataljon v dražgoški bitki spopadel na smrt in življenje. Na belih poljanah pod vasjo je dokazai oholim »nadljudem«, da narod, ki ne prizna poraza, ne more biti premagan. Lahko ga uničijo, toda premagajo ne. Dražgoše,
v katerih je Tonček kosil Nemce z mitraljezom, so bile zravnane z zemljo. Toda kri v plamenih je prižgala vihar in upor. Dvignila se je Gorenjska, Slovenija. Vstaja je čez noč spremenila vso okupacijsko politiko. Gorenjska ni bila vključena v Reich. Nemci so ustavili preseljevanje. Obračun s Slovenci so morali preložiti na povojni čas.
Ni zgodovine brez spomina, in ne naroda brez zgodovine. Zato občudujemo ljudi, ki so v najusodnejših dneh verovali, da je poraz le prehodno zlo, vera v bodočnost pa zmaga. V bojih, ki jih je vodil Cankarjev bataljon širom po Gorenjski, je Tonček napravil svojo prvo in nezamenljivo vojno akademijo. Od mitra-Ijezca desetarja, komandirja voda se je povzpel do komandirja čete. Spoznal je, da tisti, ki hoče poveljevati, mora najprej poslušati. Tonček . je znal poveljevati sebi in i
znal je poveljevati drugim in znal je tudi izvrševati, povelja. V letu 1943 je ustanavljal jelovški in potem še kranjski bataljon. Najbolj pa se je uveljavil kot komandant vseh VOS grup na Gorenjskem in namestnik komandanta vojske državne varnosti. Boril se je z Nemci od Triglava do Trsta. Po vojni je končal pe-šadijsko oficirsko šolo in višjo vojno akademijo v Beogradu. Bil je v Titovi gardi, bil je komandant odreda specialnih enot v Bosni. Sodeloval je pri vodenju vojne industrije, zadnja leta pred upokojitvijo pa je imel odgovorne vojaške dolžnosti pri ljubljanskem vojnem okrožju. Danes pa bo Tonček kot general lahko na čelu vzgoje ljudstva pri. organizaciji vse-ljudskega odpora. Tu na Go- j renjskem, kjer je začel svoj boj.
V BOJU Z GESTAPOM
Bil je med tistimi gorenjskimi borci, ki so prvi instinktivno zaslutili resničnega sovražnika v gestapu. Kidrič je 1941 opozoril, da so narodi, ki niso znali zatreti notranjega sovražnika, izgubili svojo svobodo in da so njihove žrtve postale neprimerno strahotnejše. Zato si ni predstavljal uspešnega boja brez dobro organizirane obveščevalne službe. Eden od stebrov te službe na Gorenjskem je bil Tonček. Dosledno iztrebljanje izdajalcev je ohranilo mnogo naših življenj in preprečilo razmah bratomorne vojne, saj je po zaslugi Vos bela garda in domobranstvo moralo obstati na mejah Gorenjske, in ni prišlo do izraza tako kot v drugih krajih. Zaman so gestapovski šefi nastavljali Tončku zanke. Preveč je bil povezan z ljudmi in dovolj previden in oster, da mu niso prišli do živega. Vedel je, s kom ima opraviti. Gestapu je zadal težke udarce.
HEROJ IN ČLOVEK
Vodili smo vojno za osvoboditev naroda in človeka. Danes vemo, da je težko postati heroj, še težje pa je ostati človek. Tončka je dvignila v upor njegova svobodoljubna narava, občutek odgovornosti in ponos. Nemcev ni mogel prenesti. Z bratom sta jih sama napadla, ko so vež-bali ob Savi. Takrat se je zavedel, da človeka opredeljujejo predvsem dejanja. In Tonček je postal človek dejanj, saj je bil vedno skop z besedami. Kar jc zahteval od drugih, je najprej napravil sam.
Napoleon je dejal, da se da hliniti vsaka človeška krepost, razen hrabrosti. 'Pred cevmi mitraljezov človek zraste ali kloni. Tonček je v boju premagal strah. In kdove kolikokrat je bil prvi. To ve-
do njegovi soborci. Živel je
v izjemnem času, ki je redil izjemnega človeka. V čem je torej danes veličina heroja? Zakaj ga spoštujemo, čeprav ga vsi ne razumejo? Zgodovina se ne dela sama, delaj« jo ljudje. V izredno težkih okoliščinah je bil človek, ki ni klonil, čeprav je tudi obupoval. Ker je bil moinejši od drugih in ker je uveljavil svojo voljo tam, kjer so drugi omahovali. Nikoli ne bomo pozabili Tončka kot mitra-Ijezca v Dražgošah, kot komandirja na čelu borcev, ki jurišajo skozi obroče Nemcev na Jelovici, vidimo ga 'ob požganih kamionih, ob pre-vrnjenih vlakih, pobitih nemških oficirjih in vrinjencih, občudujemo njegovo hladnokrvnost, ko zasleduje, oblečen v nemško uniformo, izdajalce po Bledu, vidimo ga, ko na čelu bataljona juriša na nemške položaje na Oblakovem vrhu, sredi nemške ofenzive na Primorskem in kdove še kje.
Toda Tonček je bil tudi človek, ne le junak. Solze so mu stopile v oči, ko so mu pobrali fante, dezerterje iz nemške vojske in mu jih zamenjali z drugimi. Bil je širok človek, ki je vse razumel, vedno je imel posluh za težave borcev, kmetov, tercn-cev in vseh, ki so sodelovali z njim, zato so mu vsi ostali zvesti prijatelji.
REVOLUCIONAR V BOJU DANES IN JUTRI
Revolucija je plemenita po tem, po čemer teži. Naša revolucija je težila zmeraj po svobodi naroda in človeka. Tej ideji Je ostal Tonček zvest, še kot mladinec je delal s SKOJ in se pridružil Partiji. Tonček je človek, ki ga je vzgojila partija, zrasel je z njo, njenim ciljem je posvetil svojo kri in življenje. Ljubil je svoj narod in ljubil narode, s katerimi smo skupno priborili svobodo. Saj je vedno služil Jugoslaviji po vseh republikah in je bil dober z dobrimi ljudmi. Ostal je zvest tudi mrtvim tovarišem in njihovim idealom. Zavedal se je, da bodo tisti, ki so padli za domovino, živeli večno in da se mi, živi, ne smemo izneveriti temu, za kar so oni dali vse, kar človek lahko žrtvuje. Tonček je ostal skromen, delaven, dosleden sebi in drugim, takšen, kakršni smo se poznali včasih v boju.
Danes prihaja nov svet. Toda tudi temu svetu je Tonček lahko zgled. Saj mladi ne smejo pozabiti, ko gledajo prihodnost, da stoje na ramenih svojih prednikov, ki so bili predvsem ljudje, ki so se znali upreti in graditi nov svet.
Na koncu bi v imenu Tončkovih prijateljev, soborcev v vojni in miru z vse Gorenjske stisnil roko in mu želel ob njegovi petdesetletnici še na mnoga leta.
Tone Svetina
Leto 1970
Leto 1970 je leto pomembnih dogodkov, zgodovinskih obletnic in praznovanj. Minilo je petindvajset let, kar so jugoslovanski narodi in z njimi vsi svobodoljubni ljudje Evrope In sveta zmagovito izšli iz druge svetovne vojne. Praznično smo se spomnili dogodka, ko je v osvobojeni Ajdovščini prvič v zgodovini zasedala slovenska vlada. Preteklo je petindvajset let od razglasitve SFRJ in dvajset let, ko je bil sprejet zakon o delavskem upravljanju podjetij. V okviru teh praznovanj bi omenili še petindvajseti rojstni dan OZN. 26. junija pred petindvajsetimi leti je petdeset držav v San Franciscu podpisalo ustanovno listino Združenih narodov in s tem izrazilo upanje v boljšo prihodnost in mir v svetu. Oglejmo si nekaj pomembnejših letošnjih dogodkov.
Bertrand Russel. — 10. febru-
• JANUAR
5. januarja se je v Argentini blizu mesta Mendoze porušil jez. V nesreči je izgubilo življenje prek 1000 ljudi. — 9. januarja so sporočili, da je v Veliki Britaniji v zadnjih tednih umrlo za gripo 4200 ljudi. — 12. januarja je prispel na obisk v Jugoslavijo romunski predsednik Mau-rer. Sestal se je tudi s predsednikom republike Titom. Tega dne je prvič poletel prek Atlantika boeing 747. Letalo je prepeljalo 362 potnikov. — 21. januarja so zabeležili nov spopad na Bližnjem vzhodu. Izraelci so vdrli na jordansko ozemlje. — 25. januarja je predsednik Tito odpotoval na turnejo po afriških državah. Aleksander Dubček pa je postal češki veleposlanik v Istanbulu.
FEBRUAR
L februarja. V viharju v Perzijskem zalivu je utonilo 90 ljudi, ker se je potopila ladja. V Argentini se je pripetila huda železniška nesreča, v kateri je izgubilo življenje 139 ljudi, 300 pa jih je bilo ranjenih. — 2. februarja je v Wale.su v Angliji umrl veliki  filozof in borec za mir
— Vidiš, Jaka, naše »cestne težave« so za nekaj časa rešene in asfaltirane s snegom.
arja je snežni plaz zasul mladinski dom v Val d'lseru. 39 ljudi je v nesreči izgubilo življenje. — H. februarja se je predsednik Tito na turneji po afriških deželah v Adis Abebi sestal z ameriškim zunanjim ministrom W. Roger-som. Naslednji dan je odpotoval v Kenijo. — 17. februarja je v Nigeriji zgrmcl v 25 metrov globok prepad potniški vlak. 400 potnikov se je ubilo. Da bi bila nesreča še večja, je zgrmcl v prepad še avtobus, ki je peljal ranjence v bolnišnico. 52 potnikov je umrlo. — 23. februarja se je predsednik Tito na Assua-nu sestal z egiptovskim predsednikom Naserjem.
MAREC
3. marca je pripotoval v Beograd na uradne pogovore gospodarski minister ZRN dr. Schiller. — 8. marca so v Ni-koziji izvedli atentat na ciprskega predsednika Makario-sa. Atentat ni uspel. — 14. marca je japonski cesar Hi-rohito odprl svetovno razstavo v Osaki EXPO 70. V rudniku Breza v Bosni je eksplodiral metan. 49 rudarjev je ubilo. — 31. marca je bil v Turčiji močan potres. Porušil je več vasi in terjal preko 1000 žrtev.
APRIL
6. aprila je alžirski zunanji minister prispel na obisk v Jugoslavijo. — 11. aprila je ameriška vesoljska ladja ponesla že tretjo človeško posadko proti mesecu. — 16. aprila so prvič v Jugoslaviji v ljubljanski bolnišnici presadili ledvico 26-Ietnemu bolniku. — 18. aprila so se po dramatičnem zapletu dogodkov ameriški vesoljci srečno vrnili na zemljo. — 21. aprila je minilo sto let, kar se je v Rusiji rodil eden največjih marksistov in mislecev ter ustanovitelj sovjetske države Vladimir Iljič-Lenin. — 25. aprila so Kitajci izstrelili prvi umetni satelit. —- 27. aprila smo praznovali obletnico ustanovitve osvobodilne fronte.
MAJ
3. maja je bila v Ajdovščini proslava ob 25. obletnici zasedanja prve slovenske vlade. — 6. maja je zambij-ski predsednik Kenneth Ka-unda prispel na šestdnevni obisk v Jugoslavijo. — 8. maja so ameriške čete odkrile v Kambodži veliko oporišče vietnamskih osvobodilnih sil. — 9. maja so bile po vsej Slo-
| veniji in tudi drugod v sve-i tu velike proslave v počastitev potindvajsetc obletnice osvoboditve in zmage nad fašizmom. Ljubljana je bila odlikovana z redom narodnega ! heroja. — 14. maja je W. j Brandl znova izvoljen za ; predsednika zahodnonemške socialdemokratske stranke. — 16. maja se je v Ljubljani pričelo svetovno prvenstvo v košarki, katerega pokrovitelj je bil predsednik republike Josip Broz-Tito. Pod St. Got-hardom v švicarskih Alpah so začeli graditi najdaljši cestni predor na svetu, dolg 16.322 metrov. — 22. maja so stekla dela na štiripasovni cesti Vrhnika—Postoj na.
JUNIJ
1. junija je Peru razrušil največji potres tega stoletja. Terjal je okrog 60.000 žrtev. Na obisk v Jugoslavijo je prispela britanska pricesa Margareta. — 2. junija je obiskal našo državo predsednik madžarske vlade Fock. — 8. Junija je izbruhnil hud spopad med Izraelom in Sirijo. — 14. junija je dopotoval v Jugoslavijo predsednik Sudana El Numeiri. — 19. junija so v Veliki Britaniji zmagali na volitvah konservativci. — 23. junija so se v San Franciscu začele slovesnosti ob 25. obletnici OZN. — 30. junija se je ameriška vojska umaknila iz Kambodže.
JULIJ
5. julija je vojaško sodišče Lon Nolovega režima v Kambodži obsodilo Norodoma Si-hanuka na smrt. — 8. julija so na češkoslovaškem izključili iz zvezne skupščine Dub-čka, Černika in Še nekatere bivše pomembne funkcionar-
je. — 13. julija je norveški raziskovalec Thor Heverdahl s papirusnim čolnom pristal na otoku Barbadosu. — 14. julija so iz Indonezije sporočili, da je izbruhnila epidemija kolere na Javi. — 20. julija so francoski pisatelji poslali švedski akademiji predlog, da bi podelili letošnjo Nobelovo nagrado za književnost sovjetskemu pisa-'telju Aleksandru Solženicinu.
— 21. julija je z vso zmogljivostjo začela obratovati hidrocentrala Asuan v Egiptu.
AVGUST 6. avgusta so iz djerdapske elektrarne stekli prvi kilovati električne energije. V Italiji so sestavili že 32. vlado po vojni. — 14. avgusta so se v Splitu pričeli pogovori med predsednikom Titom in malijskim zunanjim ministrom Coulibalvjem. —. 28. avgusta je dopotoval v našo državo generalni sekretar OZN U Tant.
SEPTEMBER
1. septembra je mjnilo petindvajset let, kar se je s podpisom brezpogojne kapitulacije Japonske končala druga svetovna vojna, ki je trajala točno šest let. — Jugoslavijo je obiskal predsednik turške vlade Demirel.
— 6. septembra so na svetovnem prvenstvu v padalstvu na Bledu odskočiLi prvi padalci. — 7. septembra se je v Lusaki začela konferenca neuvrščenih držav. — 13. septembra se je v New Yorku sestala skupščina združenih narodov na svojem 25. jubilejnem zasedanju. — 17. septembra je na svoj osemdeseti rojstni dan umrl v Ljubljani slovenski pisatelj Fran-
t
fTiTt rt*
		1
		
-rr-    ■    i i *1		
		-   1 f   ' 1
11 vi ■ 111 u\ vv 111?,rs■ ■ w ijy rTi\(m I ■ -H
fr ■111 ■
VEDELO
VAN3E
V NOVEM MoTELl/l
V StCOFJI UJKI
ce Bevk. — 28. septembra je pa zadet od srčne kapi omahnil egiptovski predsednik Naser. — 30. septembra je prispel na uradni obisk v Jugoslavijo Richard Ni.\on, predsednik ZDA.
OKTOBER 2. oktobra so v Ljubljani na GR odprli razstavo sodobne elektronike. — 3. oktobra je Teheran, glavno mesto Irana stresel močan potres. Materialna škoda je velika. —• 6. oktobra je odpotoval na obisk v Belgijo predsednik Tito. Obiskal je tudi Luxemburg in ZRN. — 13. oktobra so v Pentagonu sporočili, da SZ gradi na Kubi oporišče. Moskva zanika. 16. oktobra je bil za novega egiptovskega predsednika izvoljen Anvar El Sadat — 20. oktobra se je Tito mudil na Nizozemskem. — 23. oktobra je bila v Idriji osrednja slovenska proslava ob 25. obletnici OZN. — 24. oktobra sta se sestala predsednik Tito in francoski predsednik Pompidoue.
NOVEMBER
1. novembra se je vnelo mladinsko plesišče v St. La-urentu-du-Pont v Franciji. Zgorelo je 150 mladih ljudi. — 3. novembra je odšel v Varšavo nemški zunanji minister VValter Schwll. Na pogovorih naj bi pokopali bojno sekiro v medsebojnih odnosih. — 5. novembra so sklenili sporazum o trimesečnem premir-
i ju med Izraelci in Arabci — j 11. novembra je umrl bivši francoski predsednik in proslavljen veteran iz druge svetovne vojne general De Gaul-le. —» 14. novembra je silen ciklon opustošil Vzhodni Pakistan. Domnevajo, da je terjal življenje dveh milijonov ljudi. — 18. novembra Je ludi SZ dobila svojega sprehajalca po mesecu. — 29. novembra smo proslavili dan republike in 25. obletnico razglasitve FLRJ.
DECEMBER
2. decembra so po dolgih razpravah sprejeli v Italiji zakon o razvezi zakonske zveze. — 10. decembra bi maral odpotovati na obisk v Italija predsednik republike Tito Obisk so odložili zaradi fašističnih izgredov v Tr.;tu španska revolucionarka Do-lores lbaruri je prazne vala 75. rojstni dan. — 15. d;?en> bra so „■ Španiji za pol leta ukinili osebne svoboščine. — 23. decembra je Poljska dobi la novo vodstvo. Generalne ga sekretarja partije GomuJ ko je zamenjal Gerek.
P. Bogataj
Lea Mencinger
Zavidam kolegom, ki se jim pri njihovem vsakdanjem delu pripetijo smešne stvari. Meni se kaj takega ne. Zato mi ni nič kaj prijetno izpolniti urednikovo željo, naj opišem, kaj se mi je med letom smešnega pripetilo. Pri časopisu med drugim skrbim za kroniko in pri tem se navadno ne more pripetiti nič zabavnega. Morda je bilo zabavno za moje kolege, kadar so mi znani ali neznani ljudje po telefonu grozili s tožbami, če je po njihovi krivdi njihovo ime prišlo v časopis. Morda je bila zame najbolj kočljiva situacija, ka smo objavili, da je nekdo v prometni nesreči umrl, na srečo pa je ostal živ, pa še brez vseh groženj s tožbo je šlo.
Morda bi bilo prav, če bi lahko ob koncu leta, ko vsak potegne črto, kot se reče, napravi obračun, lahko napisala vse tisto, kar med letom nismo mogli, nismo smeli ali nismo znali. Verjemite, če bi se to posrečilo kakemu časopisu, potem bi bil to najboljši časopis. Ne tako malokrat se zgodi, da novinar opravi svojo nalogo, ne da bi mu bilo treba prijeti za pero. če gre na primer za zadevo, ki se tiče dveh podjetij, organizacij ali ustanov, pa predstavnik ene razlozi zadevo novinarju s svoje plati, gre novinar poslušat drugo plat k predstavniku drugega podjetja ali ustanove. Tako je prav in le tako se lahko izlušči bistvo stvari in pokaže resnica. Pa se zgodi, da potem predstavnika sama uredita :■:>.devo kar po telefonu, ker jima je to ljubše, kot pa če bi o zadevi brali in razpravljali tudi drugi. Takemu delu pravimo novinarji »katalizatorstvo«, ko novinarja uporabijo kot katalizator pri urejanju nekaterih zadev. Tudi to je končno delo, družbeno pomembno delo in čeprav ni honorirano, vseeno prinaša zadovoljstvo.
Poldka Bogataj
Kot pripravnica sem nekaj časa imela največ dela s prirejanjem člankov naših dopisnikov. Tako sem nekoč, mislim, da je bilo kmalu po dnevu borca, prirejala vest, da so borci v Podnartu razvili prapor. Dopisnik je sporočal, da je bila pokroviteljica prireditve tovarna Cimean iz Podnarta. Ob poplavi tujk, ko v mnogih podjetjih mislijo, da niso »nobel«, če imajo slovensko ime, se mi je ime Cimean zdelo čisto v redu. Tudi urednik je napako spregledal. Ob tem se je celo spomnil reklame, ki jo je slišal v otroških letih: Dobro jutro, dober dan, najboljša je krema cimean. Ker se kot moški ne zanima preveč za razne kreme in losione, je verjetno mislil, da je krema še vedno v prodaji, s tem pa tudi, da $e proizvajalec še vedno imenuje Cimean.
Šlo je za Kemično tovarno Podnart. Še kar nekam z razumevanjem so sprejeli naše opravičilo. Mislim, da se mi kaj takega ne bo več zgodilo. Prepričana pa nisem, zakaj tiskarski in novinarski škrat komaj čakata, da ga polomim.
Igor G y želj
Z najvišje »instance«, iz urednikove pisarne, je pred dnevi prišla direktiva, naj vsak novinar napiše par vrstic o sebi, o p '■'.odah, ki so mu v minulem l ■ grenile in sladile težaški < a* ni kar-ski-posel, člane1 mtra biti zanimiv, udaren, aktualen, prazničen in sploh bomba, se je glasil ukaz.
No, pa imamo, smo rekli. Kot da ni drugega dela. Ampak šefi so šefi in njihove muhe zakon, ki ga nc kaže kršiti. Sedel sem torej za pisalni stroj ter napel možgane. Kje ste, ideje? Kaj bi sploh kazalo vreči na papir?
Pol ure je mitiilo, a sočnih domislic  ni in  ni. Medtem
sem si temeljito prečohal la-sišče in obgrizel nohte, preštet avtomobile pod oknom ter prebavil štiri slabe vice, s katerimi sta pisarniška molja iz gornjih nadstropij skušala razvedriti živčno redakcijo. Potlej so mi prsti zašli v brado.
Brada! Da, povest o bradi bo nemara užgala. Saj veste, pojav hipyjev in zaraščenih beatnikov je vselej hvaležna snov. Sam sicer nisem niti »otrok rož«, niti pop-art genij, toda par sto kocin na dnu mojega obličja dostikrat postane predmet sočnih komentarjev. Aha, obrijem naj se, ali ne? Jok, prijatelji! In zakaj ne? Zato, ker ...
Zato, ker sem brez brade menda videti premlad, preveč otročji, pravijo, čisto resno. Poldrugo leto nazaj, ko sem hodil naokrog še lepo gol (gol v obraz, kajpak), sem bil pogosto žrtev mučnih pomot. Neki direktor je ob pogledu name nestrpno vzkliknil:
»Kaj bo dobrega, fant? Bi rad dobil štipendijo? Veš, dijakov ne podpiramo — samo študente ekonomije.«
»Rad bi intervju, ne štipendije,« sem užaljeno pojasnil in ga spravil v silno zadrego.
Lani so organizatorji Kmečke ohceti v ljubljanskem ho-elu Lev sklicali tiskovno konferenco. Malce sem zamudil. Sredi stopruc je stal strežnik in mi strogo, karajoče zaklical:
»Hej, poba, stoj! Tu notri so novinarji. Če ni kaj resnega, pridi pozneje!«
Ena izmed gorenjskih občinskih skupščin je zaposlila svežo pisarniško moč, strogo tajnico. Nisva se poznala. Ko sem prvič prišel k njej, ho-teč ji reči, da sva z njenim predpostavljenim domenjena, za sestanek, me je energično ustavila.
»Sedi in potrpi! Tovariš načelnik pričakuje novinarja in trenutno ne utegne sprejeti nikogar.«
»Poslušajte, jaz ...« sem začel.
»Povedala sem ti, da malo potrpi! Saj ne gori voda!« je zarezgetala.
Obmolknil sem in zatrl smeh. Hec mora biti.
Minilo je dvajset minut. Končno so se načelnikova vrata hrupno odprla.
»Vražji časopisarji! Mar mislijo, da jih bom čakal celo dopoldne? Je kdo kaj telefoniral?« se je mož zadri v predsobo.
»Nihče. Le neki mladinec sprašuje za vas.«
Pomoto smo brž razjasnili. Zardela gospodična je — namesto odpustka — skuhala čudovito kavico.
Potem sem brivski pribor zaklenil v omaro. Nevšečnosti okrog let so kmalu izginite in odstopile mesto novim.
»Mami, zakaj pa naš ati nima takele blade?« je štiri, petleten cicibanček v trolejbusu počastil moj razjnršeni okras. Potniki so bruhnili v smeh, mali radovednež in pri-Kuptia mamica pa sta pri priči izstopila.
Neuničljivi, vedno suhi vinski bratci, sloneči ob točilnih mizah brezštevilnih oštarij, se včasih obregnejo obrne:
»Hej, umetnik, daj za dva deci! Gotovo dobro zaslužiš.«
»Ste nori? Bolj sem reven kot vi. Kritiki me ignorirajo,« odgovarjam.
»Prav ti je. Pusti barvice, pojdi k frizerju in prični igrati nogomet.«
Marca letos smo slovenski novinarji obiskali Črno goro. Sredi   zasneženega Šavnika, civilizaciji in bogu za hrbtom, i je naša skupinica našla obilo zanimivega   materiala. Tam živijo samo koze, ovce, žilavi \ konjiči   hi   uporni, grčavi kmetje. Eden od njih, velik, tršat gorjan, dolgo ni odmak- j nil oči z obraza spodaj podpisanega   osebka. Nazadnje sem le zvedel, kaj ga muči.
»Ej, brate, zašlo ne skineš ovo?« je pokazal na brado. »Zar ti se svidžaju četnici? Baš ovakvog jednog sam učulkao 45. godine.«
Brade ne bom obril. Vsaj zdaj še ne. Ampak spomladi bo vsekakor morala proč. Grem namreč »cesarja služit.« V vojaški suknji pa tako ali tako ni važno, če si namesto 25 videti star 18 let.
Jože Košnjek
Kadar pri Glasovi hiši pišemo o kmetijstvu, urednik najraje poveri to nalogo meni. Priznati moram, da me kmetijstvo zanima, verjetno pa so vzroki tudi drugje.
Prvič sem kmečki sin, doma iz Spodnje Bele pri Preddvoru, drugič pa ima verjetno moja »specializacija« ko-
renine tudi v dogodku, ki ga vam bom sedaj opisal.
Bil sem v četrtem letniku kranjske gimnazije in so v Glasu že objavili nekaj mojih sestavkov. Prebivalcem Spodnje Bele in okoliških vasi to seveda ni bilo neznano, saj so verni bralci Glasa. No, tisto leto so po poljih okrog teh vasi neusmiljeno rovarili divji prašiči in povzročali precejšnjo škodo. Tudi našim njivam niso prizanesli. Prebivalci so me začeli dre-ati: napiši kaj, napiši, potegni se za nas. Če bo v Časopisu, bodo mogoče tudi lovci kaj ukrenili!
Končno je bilo tudi meni dovolj. Napisal sem oster protest zoper divje prašiče in škodo, ki jo povzročajo. Pozval sem lovce, naj vendar nekaj ukrenejo, ker nobeno strašilo, niti ograja okrog njiv več ne zdrži prašičjih družin, ki se že dalj časa ponoči klatijo po poljih. Mislim, da je bil naslov prispevka »Velika škoda zaradi divjih prašičev«.
Sestavek sem torej napisal in ga ves srečen oddal uredniku. Dolgo ni zagledal belega dne. Naenkrat pa se je v Glasu pojavil moj protest Z naslovom »Divje zlo pod Storffčem«.
Nov naslov mi je bil zelo všeč. Boljši je bil od mojega. Vendar ne za dolgo. Samo do srečanja s prijatelji, ki so moje pisanje prebrali in me začeli na račun mojega dobronamernega prispevka zba-dati. Dobro leto sem v njihovi družbi namesto mojega imena poslušal »divje zlo pod Storžičem«. Potem se je ploha unesla. Vendar ne popolnoma. Še danes se kdo spomni mojega ogorčenega protesta proti divjim prašičem in »čudovitega«   novega imena.
Nikomur nisem zameril in tudi danes nc, ker vseeno mislim, da »divje zlo izp°l\ Storžiča« še nisem. Najbolj sem pa vesel, da so »jagri« kmalu zatem prašiče pregnali, odgovorni pa kmetom poravnali škodo. Divji prašiči pa takrat dalje ne povzročajo več tako velike škode, fa ja niso tudi oni prebrali mojega pisanja?
Andrej Žalar
Pravijo, da gre osel dvakrat na led. Jaz pa pravim, da gre dober novinar lahko tudi trikrat. Spominjam se, da me je nekdo pred leti vprašal, če smo novinarji res sedma sila. Povedal sem mu, da smo včasih bolj sedma kot sila. Ko sem ga po nekaj mesecih srečat, mi je zaupat, da se ni odločil za novinarja. Menda sedaj v nekem lesnem podjetju 42 ur na teden skrbi za zunanjo trgovino. Preostalih 42 ur na teden pa doma z nekim vrtalnim strojem bolj za rekreacijo kot zares skrbi za svojo telesno vitalnost, čestital sem mu, saj je njegova rekreacija zelo ekonomična. In tudi vitalnosti ni kaj reči: ima vikend na morju, doma hišo, dva avtomobila, pripravlja pa plavalni bazen.
Sicer pa se nc morem nič pritoževati glede moje vitalnosti. Če včasih nanjo malo pozabim, me urednik hitro opomni, naj si razmigam kosti. Sploh ne vem, kaj bi novinarji brez urednika. Ko smo pred dvema letoma spravljati teptalni stroj na Krvavec, se mi je zelo splačalo. V 14 urah sem tisti dan zaslutil le nekaj manj, kot če bi imel bolniški dopust. Naslednji dan pa sem bil tako »tež-ko vitalen«, da še do zdravnika nisem mogel', da bi me dal v stalei.
Moj znanec, ki 42 ur na dan skrbi za ekonomsko vitalnost, je prišel letos poleti z dopusta zelo utrujen. Prepotovat je domala pol Evrope in vso Azumo obalo. Jaz pa, ker sem po Gorenjski napravil ie toliko kilometrov, da jih je najbrž že za celo Evropo in dve Ažurni obali, sem se namakal na severnem Jadranu. Urednik me je zelo pohvalil, saj me je lahko kadar koli poklical po telefonu. »Da ti ne bo preveč dolgčas, napiši članek o tistem podjetju.« Bil sem zelo ponosen, saj so vse moje članke snemali prek telefona na magnetofonski trak. Počutil sem se kot stalnim pooblaščeni dopisnik na Malorki. In ko sem se vrnil Z dopusta, sem bil zelo zado-
voljen, da sem ga tako koristno porabil.
Pred nedavnim pa me je urednik užalil. To si bom dobro zapomnil, ker sem spoznal, da včasih tudi žaljenje novinarjev sodi v urednikov posel. Takole je bilo. Neko soboto pred meseci sva morala s fotoreporter jem v Škof-jo Loko na zlato poroko. Zla-toporočenca, priče in svojci so že bili pred poročno dvorano na občini. Tedaj pa pristopi k meni predstavnik skupščine in mi tiho reče: »Stopite zraven mene in ma-tičarke. Da bo vse bolj slovesno izgledalo, boste vi tokrat predstavljali župana.« Čeprav presenečen, sem si na obraz hitro nadel županski izraz in po končani poroki vsem križem čestital. Kasneje so mi vsi zadovoljni povedali, da sem bil res tak kot so bili župani v starih zlatih časih. Še danes sem prepričan, da so bili prebivalci škofjeloške občine tiste pol ure s svojim županom zelo zadovoljni. Toda nesreča je hotela, da je slike o mojem župa-novanju pri fotoreporlerju videl tudi urednik. Takoj se je na oglasni deski v redakciji znašla slika s podpisom: »Novinarji naj na terenu ne opravljajo honorarnih poslov!«
Bil sem zelo užaljen in še
danes mislim, da bi moral urednik takrat vprašati prebivalce loške občine, kaj menijo o županu oziroma mojem županjevanju.
Mislim, da mi sedaj verja-tc, da gre novinar lahko tudi trikrat na led in da smo novinarji včasih bolj sedma kot sila. Urednik pa ... Ja uredniku pa vi dragi bralci, prosim, pišite, da se po novem letu ne bo preveč spravil nadme. Saj nisem mislil nič slabega. Le predstavili sem se vam hotel in vam zaželeli srečno novo leto.
Franc Perdan
Ko sem pred dobrimi starimi leti prvič prestopil prag uredništva ter obotavljaje začel pisati nekaj, čemur naj bi se reklo članek, je bil France Perdan že star repor-terski maček. Petnajst let prakse, od tega enajst pri časopisu Glas, ga je ustrojilo, pregnetlo, izvežbalo in spremenilo v mojstra. Brez Perdana bi beležke naših pripravnik ov in novincev pogostokrat ostale prazne. Novopečeni »cajtengarji« namreč ne poznajo skoraj nikogar. Zlopa ne najdejo ljudi, h katerim jih pošlje urednik. Za povrh so intervjujanci nezaupljivi, saj je sprasevalec običajno mlad, neizkušen. Le stežka pripravi sobesednika, da pove stvari, ki bodo učinkovalo sočno, ki bodo vredne j
objave. S Francijem ob strani pa zadeva postane lahka. Krog njegovih prijateljev je I neznanski in obsega tričetrt Gorenjske. Vmes bi odkrili direktorje, cestarje, železničarje, poštarje, miličnike, župane, sekretarje, načelnike, gospodinje, obrtnike, kmete, slikarje, duhovnike in kaj vem koga še. Kjerkoli se ustavi, kamorkoli zaide modri »hrošč« LJ-372-37, povsod lastnika vabijo na kavico, na vinjak, na klepet, na obujanje starih spominov. A mož praviloma nikdar ne utegne, kajti delavniki fototeporter-jev so eno samo divjanje iz kraja v kraj. Zdaj nekje odpirajo cesto, trgovino ali tovarniško halo, čez slabo uro drugod proslavljajo zlato oh-cet, vendar France zamudi svečanost, saj je bilo spotoma treba rtlikati prometno nesrečo.
»Tovariš Perdan, pridite ...! Frenk, daj, pohiti! . . . Fran-cclj gor, Francclj dol!«
In svetlolasi enainštiride-sotletnik (»Madona, gre čas!« rad vzklikne) pride, slika m oddrvi, pride, slika in oddrvi .. . Izmučen ter naveličan mežika v vetrobransko steklo pred seboj in mrmra, da bo lepega dne vse od kraja poslal k hudiču, a vendar naslednje jutro, svež. in poln energije, spet vozari naokrog, iščoč zanimivosti. Kadar je prost, tiči doma v Stražišču f in brklja po hiši, ki sta jo on in žena opremljala celo desetletje.
j    »Letos smo končno vgradili centralno in položili parket.
Mislim, da sedaj ničesar več ne manjka,« mi je razlagal, ko sva si ogledovala okusno urejene sobe.
»Franci, spomni se kakšnega šaljivega dogodka, ki jih v tvoji novinarski karieri gotovo ne manjka,« sem predlagal.
»Seveda jih ni manjkalo. Sredi maja — par let nazaj je bilo — mi je nepričakovano zmanjkalo slikovnega materiala. V uredništvu so zahtevali, naj prinesem kaj razpoloženjskega. Ker nisem uspel pravočasno najti primernega motiva, sem se izmazal s posnetkom narcis-nega polja. Res smo ga objavili. Spodaj je pisalo:' ,Na Golici že rastejo narcise.' Urednikova soproga, ljubiteljica rož, je videla fotografijo ter pregovorila moža, da so naslednjo nedeljo odrinili ponje. Toda glej, smolo! Namesto mehke bele preproge je šefa dočakal pust, oguljen travnik. Spričo slabega vremena so narcise .zamudile' in ostale predolgo v zemlji. Si lahko predstavljaš nevihto v ponedeljek zjutraj?«
Lani je Pe/dan službeno prisostvoval hokejski tekmi Olimpija — Jesenice v Ljubljani. Jeseničani so zabili gol in navdušen funkcionar si ni mogel kaj, da ne bi zraven stoječemu fotoreporterju Glasa sne! klobuk ter ga zalučal na ledeno ploskev. Ekipi sta korektno prekinili igro ter »žrtvi« vrnili pokrivalo.
»In kaj svetuješ zelencu, ki je, denimo, ravnokar zajadral med časnikarje?« želim zvedeti.
»Hm, hm,« se je zamislil, potlej pa nadaljeval v hudomušnem tonu: »Pazljivo naj preučuje predstojnike. Veš, uredniki so pravzaprav čisto navadni ljudje, polni kapric in muh. če je .glavni', recimo, strasten gobar, priporočam članke o gobah, o nabiranju, sušenju in shranjevanju jurčkov, sivk, lisičk itd. če hodi v hribe, velja pisati o planinstvu, o napornih vzponih in prekrasnem razgledu, članki bodo zagledali luč sveta v prvi prihodnji številki in poleg tega ostali nedotaknjeni.«
Hvala, France. Že razmišljam, kako bi nasvet čim bolje izkoristil.
I. Guzelj
Divji lovec je bila
ZGHSkcl
'Lovski čuvaj Martin Jenko ima že 42 let delovne dobe pa še ne misli na upokojitev
Lovski čuvaj Martin Jenko je bil 11. novembra 1948. leta na rednem obhodu po svojem revirju. Le kakšna bo letošnja zima, je razmišljal Martin in pri tem mislim na ubogo divjad, ki v zimskih dneh tako težko pride do hrane. Vrhove planin je namreč pobelil sneg.
Rahel šum v pobočju je pritegnil lovčevo pozornost. Glej ga spaka, kaj pa je to? si je mislil Martin, ko je zagledal žensko, ki se je pravkar pripravljala, da bi ustrelila gamsa. Dobro je videl, da ima ženska v rokah vojaško puško mavzerico. »Hej, kdo pa si?« je zaklical Martin, »ali imaš dovoljenje.« Gams je odskočil, ženska pa je puško hitro namerila v lovskega čuvaja in ustrelila. Ta pa ne pozna šale, si je mislil Martin, ko je krogla zažvižgala mimo njegove glave. Hitro se je vrgel v zavetje in začel streljati na neznanko v pobočju. Po drugem strelu je ženska skočila v plaz in začela bežati, Martin pa za njo. Spotoma je opazil, da pred njim beži moški, oblečen v žensko. Ker je ni dohitel, je odšel na postajo
milice in zadevo prijavil. Na kraju dogodka so po sledovih opazili, da je bil divji lovec ranjen. Kdo pa je to bil, niso ugotovili.
Nekaj let pozneje je Martinov sin v planini prevažal les. Spotoma sreča gozdnega delavca, ki je bil očitno pijan. »S tvojim očetom imam pa obračun,« reče, »ne bo več streljal name.«
To pa ni bilo edino Martinovo srečanje z divjimi lovci. Kmalu po vojni je na Dolgi njivi za Krvavcem srečal dva maskirana divja lovca, Martin je izza skale zaklical, naj se mu brez orožja približata. Eden je začel takoj bežati, drugi pa je streljal na Martina. Mnogo let pozneje je eden od teh dveh v gostilni Majdič v Preddvoru priznal, da je bežal pred lovskim čuvajem.
Lovski čuvaj Martin Jenko, star 68 let, je doma iz PŠate. Tudi njegov oče je bil lovski čuvaj pri graščini Strmole v Cerkljah.
»že kot 16-letni fant sem hodil z očetom po lovskem revirju. Izučil sem se za tesarja, pa sem to obrt takoj opustil, ker so me privlačile
planine. Zaprisežen lovec sem od 1928, izpit za lovskega čuvaja pa sem opravil 1932. leta v Kranju. Pred vojno smo lovski čuvaji prisegali na sodišču v Kranju.
V lovski družini Kamnik so bili nekoč samo bogatejši ljudje. Kot lovski čuvaj te družine sem mesečno zaslužil 500 din in vsako leto eno obleko.
1936. leta je graščino Str mol kupil Hribar, ki je bil lastnik tovarne šumi v Ljubljani in delničar pri železnici Hribar mi je mesečno plačal 950 din, poleg tega pa še lovsko obleko in obutev. Kadar so šli na lov, sem za Hribarja in drugo gospodo v planine nosil težke nahrbtnike hrane, nazaj pa divjad.«
CE ŽENA USTRELI SRNJAKA Nekoč je šla Hribarjeva žena sama z menoj na lov. Ustrelila je srnjaka, potem pa je vsa zadovoljna rekla, naj se usedeva in malicava. Po malici sem odšel po srnjaka, pa ga že ni bilo, ker je, čeprav ustreljen, pobegnil.
Od 1945. leta sem bil lovski čuvaj Zavoda za gojitev divjadi Karavanke, ki je imel sedež v Preddvoru, 1961. leta pa se je z združitvijo Karavank in Kamniške Bistrice ustanovilo novo podjetje Zavod za gojitev divjadi Kozorog s sedežem v Kamniku.«
O »Ali vas leta ne motijo pri napornem delu?« sem posegel v pripovedovanje sogovornika.
»Star sem 68 let in imam 42 let priznane delovne dobe, v pokoj pa ne grem vse dotlej, dokler bom lahko hodil. V'hoji se še mladih ne ustrašim. Sprašujete me, koliko sem sam uplenil divjadi. Zdrave divjadi zelo malo.
Na službenem pohodu po planinskih stezah sem marsikaj doživel. Nekoč me je na planini Križe pri Krvavcu odnesel plaz 200 metrov daleč, a me je plaz vedno znova dvigal na površje, tako da sem ostal živ, pod snegom sta ostala le palica in klobuk.«
% »Povejte nam še kaj iz vašega revirja.«
»Moj lovski revir na področju Cerkelj lahko obhodim v dveh urah. Na tem nižinskem območju se zadržuje 75 srnjad! in zelo veliko fazanov. V Cerkljah je fazanerija Zavoda za gojitev divjadi Kozorog in samo v okolico Cerkelj vsako leto spustimo v naravo 2000 do 3000 fazanov, starih od 8 do 10 tednov. Letos so lovci v mojem revirju uplenili okrog 2000 fazanov in prek 30 smjadi. Največ lovcev je bilo Italijanov. So primeri, da ta ali oni italijanski lovec na dan upleni 20 do 30 fazanov in jih odpelje v Italijo. Za odstrel enega fazana plačajo 4 dolarje. Lovni turizem na področju Zavoda Kozorog se vedno bolj uveljavlja tudi zunaj naših meja. Pridobili smo si ugled tako pri domačih kot tujih lovclh-turistih.« L Vidic
(POGLEJTE 25. STRAN)
Za reševalce nagradne križanke razpisuje uredništvo Glasa 10 nagrad, in sicer:
L nagrada        200 din 2.—3. nagrada        100 din 4.—10. nagrada 50 din
Rešitve pošljite v uredništvo Glasa, Kranj, Trg revolucije 1 do vštevši 11. januarja 1971, in sicer vsako v svojem ovitku z oznako: NAGRADNA KRIŽANKA. Izid žrebanja bomo objavili v sredo, 13. januarja 1971. želimo vam veliko uspeha pri reševanju.
Dragi gostje, takoj ko pridete čez savski most, boste zagledali stari Kranj
Gozdno gospodarstvo Bled
Vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem želi srečno novo leto 1971 Delovna skupnost gozdnega gospodarstva Bled
S
♦♦
s
Splošno gradbeno podjetje Trzic
gradi vse vrste poslopij, stitorjev.
Delo opravi strokovno in v zadovoljstvo inve-
in uspeha
Vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem želimo srečno polno novo leto 1971.
KOMPAS
n JUGOSLAVIJA
vezenine
Vsem delovnim ljudem iskreno čestitamo za novo leto 1971
Kolektiv tovarne čipk, vezenin in konfekcije
Podružnica telesnih invalidov
Kranj -
želi svojim članom in vsem invalidotn v letu 1971 srečno in zadovoljilo novo leto
želi vsem delovnim ljudem Gorenjske srečno in uspehov polno novo leto 1971
Vse turistične in gostinske storitve vam nudijo in priporočajo poslovalnice:
Kranj, Bled, Jesenice, Gami hotel Bled, restavracija in poslovalnica Korensko sedlo, restavracija, poslovalnica Ljubelj, motel Kranjska gora in hotel Stane Žagar Bohinj
Občinski odbor rdečega križa Radovljica želi vsem svojim članom, akti-v,stom in krvodajalcem srečno novo leto
Vsem telesnim in delovnim invalidom želi srečno in uspešno, predvsem pa zdravo novo leto 1971
Medobčinsko društvo telesnih invalidov za Gorenjsko
m ur ha lesce
Prodaja v svojih poslovalnicah
v Lescah, Radovljici, na Bledu in Jesenicah:
— pohištvo vseh vrst — gospodinjske stroje — gradbeni material — tekstilno blago — avtogume — špecerijsko blago itd.
Cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem želimo srečno novo leto 1971
Za novega leta na delovnem mestu
Carinik Dušan ŠMID se je še dolgo spominjal lanske novoletni noči, ki jo je preživel v službi na mednarodnem mejnem prehodu Jezersko. Sicer pa naj se nam najprej predstavi! 21 let je letos praznoval, končal je strojni oddelek srednje tehniške šole. V počitniškem delu se je seznanil z mejno s'lužbo kot miličnik, pa mu je prirasla k srcu in se je odločil, da službenega mesta ne bo menjal. No, zamenjal je vseeno: modro uniformo z zeleno, mejni prehod Ljubelj pa z Jezerskim. Izredno študira sedaj sociologijo, drugo leto namerava vpisati še tehniko -strojništvo. Njegov hobi je filmska kamera, s prijateljem ustvarjata igrane kratkometražne filme in dosegata zvezne in mednarodne uspehe. Morda še to: Prestal je težko operacijo pri slovenskem De Bakevu — dr. Košaku in je danes zdrav kot še nikoli.
Lansko novoletno noč je prebil v službi. Sicer je veliko poklicev, v katerih morajo delavci ostati na delovnem mestu tudi na Silvestrovo, ni pa med njimi toliko takšnih, da zdržiš na delovnem mestu, kar 96 ur, kolikor jih je to pot on. Jezerjanski prehod ni eden najbolj prometnih. Je bolj rezerva za tiste zimske dni, ko sta Ljubelj in Podkoren neprevozna. Sicer pa' se tu odvija le skromen maloobmejni promet.
Tudi ob letu osorej je bilo tako. Snega je sicer ležalo pol metra, toda zadnjega potnika v letu 1969 je Dušan odpravil že zgodaj zvečer. Potem pa se je začela dolga zimska noč. 2e tretja zaporedna noč (in dan seveda!) v službi. Ko sta si z mejnim miličnikom, tovarišem v samoti, zaželela »srečno 70.«, je Dušan odšel večerjat v bližnji lokal, kjer je bilo veselo, kot je lahko samo na novega leta dan. Premražen se je carinik zatekel k topli peči in zadremal. Ko je po pol ure povečerjal in odšel nazaj k mejnim rampam, prav gotovo ni pričakoval, da ga bo ta rahla dremavica (pri neprekinjeni večdnevni službi imajo carinski uslužbenci pravico do vmesnega 8-urne-ga počitka) stala zagovor pred predstojniki. Veselo razpoloženi Jezcrjani so si pač težko predstavljali, da bi bil kdo to noč lahko utrujen zaradi česa drugega kot morda preveč intenzivnega praznovanja. Zato se je drugi dan slišalo po celem kraju: »Sinoči se gi je pa naš carinik na-
No, danes se Dušan nanje ne huduje več. Letos ga tudi ne bo več tja: do novega leta je svoje obveznosti opravi 1. Letos ko na  tej Ocam-
mi to"1 i praznoval v služIl drug par.
Ok
Na postaji mejne milice na Jesenicah v teh dneh, ko se na tisoče naših državljanov, zaposlenih v tujini, vrača domov, ne poznajo miru, nc počitka. Potnikov je toliko, da so morali jeseniški miličniki poklicati na pomoč tovariše iz nekaterih drugih slovenskih obmejnih postaj. Kljub temu so trije, ki so bili lani na silvestrsko nočna delovnem mestu, ugodili naši prošnji in povedali, kakšna je bila noč na jeseniški železniški postaji.
Naš prvi sogovornik je bil Nikola MANDŽIC, miličnik kontrolor. Doma je iz Rogatice v socialistični republiki Bosni in Hercegovini, miličnik pa je 13 let. Poročen je že 10 let in ima sina in hčerko. Tudi žena je zaposlena. Takole je pripovedoval: »Zadnjo silvestrsko noč sem preživel na vlaku. Prometa ni
bilo veliko, približno toliko, | kot na običajni dan. Ko sem ; kontroliral   vlak,  smo  si s potniki   zaželeli   srečno in uspešno  novo  leto.  No, pa j tudi kozarček ali dva smo ga popili. Na takšen dan ne gre drugače,  posebno, če je na vlaku resnično praznično razpoloženje.
Računam, da bom delal tudi letos. Nič hudega ni to, Vseeno pa želim, da bi bilo ponoči manj vlakov in da bi tudi nam kdo prinesel skromno darilo.«
Srečko NABRNIK je v mejni službi polnih 17 let. Pravi, da ne ve natančno, koliko silvestrskih noči je že delal. Tudi lani bi ga doletela ista »usoda«, vendar je bii v bolniški. Ponavadi ga decembra in januarja »obišče« išias. Kljub temu nam je povedal nekaj spominov na pretekle novoletne noči.
»Na silvestrsko noč ponavadi ni veliko prometa. Na železniški postaji je mir. Opravka imamo le z ljudmi, ki so preveč pogledali v kozarec. Seveda ne moremo mimo obveznega srečanja z železničarji, z avstrijskimi obmejnimi organi in železničarji iz sosednje države. Prisrčno si zaželimo srečno novo leto. Tudi darila si izmenjamo.«
Srečko nam je še zaupal, da v dneh pred novim letom pregledajo dnevno 30 do 40 posebnih vlakov, polnih naših delavcev, ki so zaposleni v tujini. Njihov prevoz je letos urejen veliko bolje kot lani. Sogovornik nam je povedal tudi svojo novoletno željo: »želim, da bi bil zdrav in da bi bilo manj nočne službe..
Za razgovor smo zaprosili tudi   pomočnika komandirja
postaje mejne milice na Jesenicah Franca BRATUžA. 24 lqt je že miličnik, od tega poldrugo leto na postaji mejne milice na Jesenicah. Prej je bil v Kranjski gori. »Nikdar na novo leto še nisem bil prost, saj veste, v Kranjski gori so na Silvestrovo različni ljudje iz raznih krajev. Zato moraš biti buden. Lahko vam povem, da v lokalih, kjer so rezervacije, izgredov ni. Drugače je v lokalih, kjer tega ni. Tam se ljudje hitreje menjajo in prihaja zato pogosto, posebno proti jutru, do izgredov in sporov.«
Tovariš Bratuž je nadaljeval: »Tudi takrat, ko smo na Silvestrovo v službi, miličniki proslavimo novo leto. Običajno se dan prej dobimo na skupnem kosilu, ker se potem do 1. januarja le redko vidimo...«
In kako je videti jeseniška železniška postaja na novoletno jutro?
»V glavnem je mir. Najpogosteje pa se dogaja, da se občani, ki so se ga preveč nabrali, zaidejo na napačne vlake in potujejo recimo namesto v Ljubljano, v Bohinj ...«
Dragi sogovorniki, milic niki postaje mejne milice na Jesenicah. V imenu bralcev* vam želimo srečno in uspeš« no novo leto 1971!
J. Košnjek
GLAS * 11. STRAN
»Preklicujem, obveščam, kupim, prodam...«
Pred časom je naše uredništvo sklenilo izvesti anketo, ki naj bi zajela nekaj sto naročnikov in s katero smo Želeli ugotoviti, kaj ljudje v Glasu najraje preberejo. Rezultat je bil presenetljiv: na vrhu lestvice priljubljenosti so se znašli mali oglasi. Brez šale. Nobena druga rubrika, noben uvodnik, komentar, humoreska in reportaža jih ni mogla izpodriniti. Zakaj? Zato, ker je v suhoparnih sporočilih, ki bodisi ponujajo, bodisi obveščajo, preklicujejo, sprašujejo, vabijo ali pozivajo, skritih nešteto drobnih zanimivosti. Kdor zna razmišljati, kdor razume govorico črk, bo iz skopih stavkov izluščil poplavo zgodbic, cel kup šaljivih, zabavnih, a tudi grotesknih, žalostnih in neumnih štorij. Hoteč nekoliko pobliže spoznati pisce drobcev, ki, oplijeni ter razvrščeni v stolpce, sestavljajo pisan mozaik ocvirkov, sem se lepega dne povabil v oglasni oddelek. Namestili so me za sprejemno mizo in rekli, da si moram nadeti resen, neprizadet izraz.  Ubogal sem ter čakal.
% Navali narod — na prašiče
Najprej je slabo kazalo. Prve stranke so namreč prišle šele ob 9. uri. Toda potlej tok državljanov tja do zgodnjega popoldneva ni več usahnil.
»Dober dan. Ali pri vas lahko naročim članek?«
»članek? Oglas mislite, kaj. ne?«
»Ja, saj res, oglas. Napišite, da prodajam prašiča, otroški voziček, radio in bojler!«
In smo napisali. Možaka sem že nameraval vprašati, zakaj bi se rad znebil naštetih reči, a sem raje molčal. Referente presneto malo brigajo vzroki, ki posameznika pripeljejo k njim. Važno je samo, da naročnik plača. Torej ostanem lepo tiho.
»Bog dej! V sobotnem Glasu bi želel objaviti naslednje: prodam šest pujskov. Cena ugodna.«
Začenja me grabiti jeza. Mar bodo zamaščeni žtirinož-ci edina zanimivost prihodnje številke?
»Prodam dva prašiča, zrela za zakol. Ponudbe pod ...«
»Kdo bi kupil ročno žago in dobro pitano svinjo?«
K vragu vse skupaj! Koline imam sicer rad, ampak samo pečene.
»Klanjam se! Prodajam traktor...«
»... in debelega merjasca, kajne? mi je ušlo.
»Merjasca? Kje pa! Pred dvema dnevoma smo ga zaklali.«
• Osamljeni vitez
Okrog poldneva jo primaha starejši, sivolasi, dobro ohra-
njeni možakar. Malce nerodno mu je.
»Eeee, en tekst bi oddal,« ponuja zapečateno kuverto.
»Koliko besed?« vpraša vsega vajena kolegica Ivanka. »Ne vem!«
»No, bomo že prešteli,« reče in razgrne pisanje. Stopim bliže, poškilim navzdol in berem:
'Sem sam, vedno trezen,
nikdar srečen,
ženo iščem, penzijo
dobro vlečem.'
Ženitna ponudba v verzih! Zanimivo. Pridite, moške družbe željne rožice! Fant ni slab. V zgodnjo jesen leze, ampak energije mu očitno ne manjka. Le spretno roko potrebuje, roko, ki bo znala solidneje prišiti gumbe njegovega suknjiča, zlikati hlače, osnažiti čevlje, izbrati primernejšo, bolj umirjeno kravato, poškrobiti ovratnik ...
Kmalu zatem vstopi mlad oficir, poročnik po činu. Pristni dialekt izdaja Primorca.
»Sobico iščem. Ali je kaj ponudb?« brž preide k stvari.
»So. Toda lastniki vzamejo le ženske,« pove Ivanka.
Krasno! Veste, ne poizvedujem zase. Namesto zaročenke sem prišel. Preselila
se bo v Kranj, vendar nima kam iti. Je prostor ogrevan?«
»Ogrevan In s posebnim vhodom,« rahlo zlobno posežem vmes. Ni opazil osti. Dala sva mu naslov in odhitel je kot furija.
• Preklicujem ...
V naslednji uri smo sprejeli kakih deset obvestil, ki so vsebovale besedico »kupim«, »zamenjam« ali »prodam«. Najbolj posrečen je bil oglas, v katerem razžalo-ščena kmetica »zaradi smrti moža prodaja bika«. Rubriko »Ostalo« sta popestrila dva zastavna Kranjca; prvi je 'izgubil' dolge modre hlače, medtem ko drugi prosi poštenega najditelja, naj proti nagradi vrne pobeglo avtomobilsko kolo.
Sila mrk, ogorčen izraz sem zasledil na obličju človeka, ki daje javnosti vedeti, da bo sodno preganjal slehernega predrzneža, katerega noge bi v bodoče poskusile uporabiti bližnjico čez njegov travnik. Sosedje, pazite!
»Preklicujem nespodobne izraze, ki sem jih izrekla znanki Miheli Oblateni, in se ji javno opravičujem.«
2e glas avtorice gornjega oznanila je pričal, da babni-ca nadvse ljubi sočne prepire. Nizki, odsekani toni so nam silovito zatresli bobniče. Kako šele mora grmeti, kadar je, razjarjena! Ubogi sorodniki, uboga Mihela!
'Tok, tok!' Vrata bi skoraj odletela s tečajev.
»Noter!« zakričimo.
Pisarna je hipoma polna, kajti hrust, ki vdre vanjo, meri najmanj 195 cm v višino in nič dosti manj prek ramen.
»Kaj bo dobrega?«
»Prosim, če mi lahko sestavite oglas, da vabim kakšno prijetno, svobodno dekle, sta. ro okrog 25 let, na skupno silvestrovanje. Stroške krijem jaz,« je zdrdral in nerodno mečkal robove širokokrajne-ga klobuka.
Sestavili smo zabel jen ljubezenski poziv, ob katerem bi celo Claudii Cardinale zavrela kri. Orjak je zadovoljno prikimal, plačal in odšel. Ako reklamno geslo 'Oglas v Glasu — zanesljiv uspeh', drži, čakajo neko punco v četrtek ponoči strašni napori.
Končati bo treba. Ne vzemite reportaže pretirano resno. Osebe, besedila objav in izdajalske podrobnosti smo temeljito pomešali ter zabrisali, tako da zajamčena anonimnost ni kršena. Le osnov, ne značilnosti — vzdušje, vedenje, prikupne nerodnosti, zadrega prišlekov — so ostale. Zato prav nič ne tvegate, če v letu 1971 svoje zahteve, vprašanja, ponudbe in tihe želje znova sporočite svetu prek časnika Glas.
I. Guzelj
ELEKTRO K HAN J
Cesta JLA 6
s svojimi delovnimi enotami
DISTRIBUTIVNA ENOTA KRANJ DISTRIBUTIVNA ENOTA ŽIROVNICA PROIZVODNA ENOTA KRANJ IN UPRAVA
Selijo srečno in uspešno novo leto 1971
S
Zavarovalnica Save, PE Kranj
Vsem občanom, zavarovancem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1971
Zahvaljujemo se vam za zaupanje in se priporočamo
Zavarovalnica Sava, PE Kranj
*»♦ «»♦
♦«> ♦♦ ♦♦
♦♦ ♦♦ ♦♦
♦♦ ♦♦
♦>♦ «♦
it
♦♦ ♦♦ ♦♦
♦*
♦♦
*♦
*o ♦*
♦♦
::
a. a ♦♦
INDUSTRIJA BOMBAŽNIH IZDELKOV
IBI
Kranj
želi srečno novo leto 1971
Povsod zahtevajte naše izdelke, ker so kvalitetni in priznani na domačem in tujih tržiščih.
V bogatem asortimentu izdelujemo žakardske dekorativne tkanine za pregrinjala, zavese, prevleke in prte, žakard gradle za zimnice in posteljne damaste v pastelnih barvah.
W Servisno
ur
podjetje Kranj
TAVČARJEVA 45, TELEFON 21-282
želi vsem svojim prijateljem in delovnim ljudem srečno novo leto 1971 Se naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodna in inštalaterska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska, električarska in pečarska.
Gospodinjski biro: šivanje oblačil po meri in pobiranje zank.
Gorenjska lekarna KRANJ
s svojimi enotami:
LEKARNA KRANJ, LEKARNA ŠKOF J A LOKA, LEKARNA TRŽIČ
in lekarniškimi postajami v Stražisču, žireh, Gorenji vasi in Železnikih želi vsem občanom srečno in uspeha polno novo leto 1971.
Tovarna verig
LESCE
pri BLEDU
priporoča svoje izdelke kot vse vrste vijakov, verig in raznih kovaških odkovkov.
Vsem delovnim ljudem, odjemalcem in poslovnim prijateljem želi srečno novo leto 1971 in jim želi veliko delovnih uspehov.
Športnik Jože Tur k
»Še nikoli nisem kegljal za denar. Če bi dobil, bi imel občutek, da sem nekoga okradel,« pravi Jože TURK, član kegljaške ekipe kranjskega Triglava, trikratni državni prvak in letošnji najboljši gorenjski športnik.
Naročili so mi, naj za novoletno številko Glasa pripravim razgovor z Jožetom Turkom, znanim gorenjskim kegljačem, članom državne reprezentance in letošnjim državnim prvakom. Želeli so, naj napišem nekaj besed o skromnem, visokoraslem elektromonterju, ki ga pogosto srečavate na kranjskih ulicah peš ali na kolesu z zavitkom žice okrog krmila. Kdor ga ne pozna, si skoraj ne more zamisliti, da je fant v modri delovni obleki človek, ki je v »potu svojega obraza« 18-krat branil barve nase države, trikrat osvojil najvišji kegljaški naslov pri nas in neštetokrat zmagal na različnih tekmovanjih. Hotel sem napisati besedo, dve o tem skromnem fantu, o Jožetu Turku kot človeku. Ker je kegljanje dal njega, pomeni pisati o njem, pisati tudi o kegljanju.
Sedela sva v pisarni kluba na kegljišču. Jože je govoril. Vsaka beseda je bila pretehtana. Bil je tako miren, kot na stezi, pred odločilnim metom, ki odloča o naslovu.
»Rodil sem se 1937. leta v Krtinovcu blizu Štanjela. 1952. leta sem postavljal keglje na dvosteznem kegljišču na podstrešju Inteksa. Leto kasneje sem na prvenstvu Kranja prvič tekmoval in prvič v svojem življenju vrgel 200 lučajev. Neverjetno! Postal sem prvak Kranja! Tega še danes ne morem verjeti. Dosegel sem 813 kegljev, kar je bil edini rezultat nad 800. Niti takratni državni reprezentance Martelanc, Stare, Ambrožič in Debeljak niso podrli toliko. Seveda sem se dva dni pred tekmovanjem včlanil v kegljaški klub Triglav, da sem sploh lahko nastopal. Po tem tekmovanju sem za kranjsko ekipo nastopal le na prijateljskih tekmah, za prvenstvene dvoboje pa nisem prišel v poštev, ker so bili moji tovariši boljši. Takrat sem šele spoznal, da sem imel ob osvajanju naslova prvaka Kranja izredno srečo.«
Jožeta ni bilo treba spraševati. Sam me je vodil po kegljaških stopinjah.
»1954. leta sem branil barve Gorenjske na kegljaškem tekmovanju v Mariboru. Podrl sem 782 kegljev, kar danes nič ne pomeni. Takrat je
bilo obratno, saj sem bil 12. med 36. nastopajočimi.«
Turkova športna pot se je vzpenjala in v zadnjih letih dosegla vrhunec. Osemnajst-krat je branil barve naše državne reprezentance, trikrat (tudi letos) je bil državni prvak. In končno. Bralci Glasa so ga izbrali za letošnjega najboljšega gorenjskega športnika.
»Park rat sem bil že pri vrhu gorenjske »športne« lestvice, vendar naslova najboljšega nisem pričakoval, ker je kegljanje vedno ob strani ostalih športov. Vesel in presenečen sem hkrati, da sem bil izbran prav letos, ko nisem dosegel svojih najboljših uspehov. Moj največji uspeh je 2. mesto v tekmovanju parov na svetovnem prvenstvu v Linzu 1968. leta. »Metal« sem skupaj s takratnim svetovnim prvakom Mirom Steržajem.«
Ko sva bila že precej globoko v kegljaških vodah, sem se spomnil, da vam želim predstaviti Jožeta brez majice, trenirke in copat. 188 centimetrov visok sogovornik me je razumel.
»Zaposlen sem kot elektro-monter pri kranjskem Elek-tro podjetju. Poročen nisem. Vsak dan sem do dveh v službi, v torkih in četrtkih popoldan pa imam trening. Ostale popoldneve sem doma v Stražišču, kjer gradim tudi svojo hišo. Tole kegljanje mi pri tem marsikdaj povzroča sitnosti. Toda kaj, pravim. Kegljati zaradi tega še ne mislim nehati, ker hiša lahko počaka. Leto prej ali leto kasneje, čisto vseeno je. No, pozimi imam več prostega časa. Najraje ga prebijem na kegljišču. Za zabavo pa tudi rad šahiram in gledam televizijo, posebno kadar so športni prenosi. Všeč mi je smučanje, hokej, košarka in vaterpolo. Gorenjci imamo sploh najraje hokej In smučanje, še posebno pa občudujem hrabrost smučarjev skakalcev.«
Jože rad bere časopise. Naročen je na Dnevnik, Glas in TV-15. Rodno pa kupuje Pavlina, TT, Delo in cel kup revij. Do zadnje črke jih prebere, posebno če vsaj malo »diši« po športu.
Jože, na Gorenjskem je že veliko  avtomatskih kegljišč.
Na njih ce pogosto igra za denar. Ali ste že kdaj »vrgli« za dinar?
»Mislim, da so avtomatska kegljišča dobra za gostilne. Zgodi pa se, da se tudi med »gostilniškimi« kegljači najdejo talentirani igralci. Sam še nikoli nisem kegljal za denar, če bi dobil, bi imel občutek, da sem nekoga oškodoval. Lahko bi mi tudi očitali, prvi si, ker treniraš. Če bi pa izgubil, bi se mi smejali. Pri Triglavu je sploh tako, da igralci prvega moštva ne smemo metati za denar in tudi ostalim članom kluba tega ne priporočamo.«
Vidim, da ne kadite.
»Res ne kadim. Pijem pa samo v veseli družbi parkrat na leto. Ponavadi takrat, kadar s sotekmovalci, s kate-
rimi se dobro razumem, zalijemo dobre rezultate.«
Tudi o liku športnika je stekla beseda. Jože ima o tem svoje mnenje. Po njego-, vem mora biti športnik discipliniran in skromen. Skromen v tem, da se z zmago ne hvali in da zna športno prenesti poraz, kar je najtežje. Najbolj zameri tistim ljudem, ki teh vrlin nimajo in se preveč pehajo za standardom, premalo pa skrbijo za svojo splošno kulturo in rast osebnosti.
Nekje sem slišal, da preveliki ljudje niso primerni za kegljanje. (Jože je visok 188 centimetrov). Ali to drži?
»Pri kegljanju je vseeno, ali si velik ali majhen. Odločilen je talent, vztrajnost in zbranost v zaletu in pri metu. Mogoče samo telovadci potrebujejo več zbranosti.«
Najin pogovor se je stekal. Jože je še povedal, da imata
Česen in inž. Prion velike možnosti za nastop v državni reprezentanci. Enako želi tudi ostalim »soborcem« na asfaltnih stezah. Zaupal mi je, da bo silvestroval doma pri televizorju in da bi rad v prihodnjem letu dozidal hišo.
Na kraju še Jože tova iskrena želja:
»Elektru Kranj se najlepše zahvaljujem za razumevanje, saj so mi vedno odobrili izreden plačan dopust, kadar sem odšel na pomembna tekmovanja. Vsem bralcem Glasa pa želim srečno novo leto!«
Hvala Jože, enako tudi tebi in tvojim prijateljem, neumornim kegljačem Triglava, želimo, da bi leta 1971 dosegli še večje uspehe, na katere bomo ponosni kot doslej!
Pogovor pripravil J. Košnjek
Kolektiv splošnega gradbenega podjetja
PROJEKT Kranj
želi občanom in poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto 1971
Dimnikarsko podjetje KRANJ
želi vsem občanom srečno in uspeha polno novo leto 1971
Obrtno
Cerklje
Solidno izvajamo gradbena iri mizarska dela.
želi vsem občanom in poslovnim prijateljem ob 20-Ietnicl obstoja podjetja srečno novd leto 1971
Žitopromet Senta,
Splošna vodna skupnost Gorenjske
KRANJ
♦t
s
skladišče KRANJ
TAVČARJEVA 31
želi vsem cenjenim odjemalcem, poslovnim prijateljem in občanom srečna! in zadovoljno novo leto 1971
KOLEKTIV PODJETJA
^ USLUGA
u Kamnik
8_S
KIDRIČEVA 36
s poslovnimi enotami uprava, tapetništvo, čevljarstvo, kro-jaštvo, šiviljstvo in pralnica se priporoča občanom in želi srečno novo leto 1971
žeVi vsem občanom srečno in uspešno novo leto 1971
Uvajamo vodogradbena dela, regulacije vodotokov, obalne protierozijske zaščite, vodnogospodarske objekte, zemeljska dela, strojna in minerska
ter druga dela s področja nizkih gradenj.
Kranjske opekarne Kranj
z obrati: BOBOVK, ČESNJEVEK IN STRAŽISČE
Nudijo vse vrste zidne in žgane opeke po ugodnih cenah. Vsem delovnim tjtidem želijo srečno novo leto 1971.
II
♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦
II
♦t
Prešernovo gledališče
KRANJ
želi vsem cenjenim abonen-1 tom in obiskovalcem srečna novo leto 1971
Prevozniško podjetje Transport RADOVLJICA
lransp or t
o o Radovljica
Vsem delovnim ljudem želi srečno novo leto 1971 in Še nadalje priporoča svoje storitve.
NOVO V LESCAH
PRODAJA AVTOPLAŠČEVK
HI 31]
	w
ES	
murlia
Časopisu SUPERVEST je slabo kazalo. Naklada je vidno upadala, namesto pohval in spodbudnih misli so se v uredništvu na urednikovi mizi nabirala pisma potna graje in kritike. Z eno besedo, vse je kazalo, da bo časopisu odbila zadnja ura. Le kaj drugega bi lahko pričakovali, če ljudstvo z vsebino časopisa ni več zadovoljno.
Vse to je bilo jasno tudi osebam, ki so ta časopis vodile.
Mihol je bil glavni. Živčno je hodil med mizami gor in dol, napenjal možgane, da je kar pokalo, a pametne in rešilne misli ni mogel najti. Le kaj storiti?
Pa je sklical Mihol svoje najbližje sodelavce, da se končno domenijo, ali se časopis da rešiti ali ne in če se da, kako bi šlo to najhitreje. Tako zbrani, so se vrgli na delo.
Kar tako je bilo na začetku prebranih nekaj referatov in šele nato so prišli na glavno točko, kako rešiti svoj obstanek.
Prvi med govorniki je spregovoril: »Zaradi vse večjega števila novih časopisov so nas začeli bralci enostavno spregledovati. Vse kaše, da so drugi časopisi dosti bolj zanimivi, bi rekel privlačni. Če nam je to jasno, potem ne bo težko najti rešitve. Treba je uvesti rubriko, vsaj eno, če ne več, in to tako, ki bo vžgala. Odkrijmo to rubriko in čt ne bo šlo drugače, bomo poškilili v sosednji časopis.«
»Bravo!« so zaploskali ostali in že začeli iskati novo uspešno rubriko. Ni bilo dolgo in že so se pojavili prvi predlogi.
»Kaj če bi imeli posebno seksi prilogo, to je sedaj zelo v modi,« je predlagal prvi.
Niso se strinjali. Da je njihov časopis preresen za take stvari, so rekli. Pa tudi, le kaj bi si ljudje mislili, lako je ta predlog odpadel. Drugi je predlagal, da bi uvedli horoskop.
»Ah, kje pa,« so menili ostali, »to ni rešitev.«
Potem se je oglasil Andraž: »Tovarišija,« je začel, »poznam veliko ljudi, ki kupujejo časopis samo zaradi rubrike zaupaj se mi. To rubriko bi tudi mi lahko uvedli in prepričan sem, da bi s tem dobili veliko novih bralcev. To pa je tudi naš glavni namen.«
Med navzočimi je zavladala tišina, potem pa je v trenutku izbruhnilo:
»Živio, Andraž! To je rešilna misel. Ta rubrika nas bo izvlekla iz vseh težav. Pa si jo zopet pogruntal, Andraž.«
Tako so menili vsi, navdušeno ploskali in čestitali Andražu za tako dobro pogrun-tacijo. Ko so se umirili, so izbrali kolegij, ki bo to rubriko vodil in, kar je povsem razumljivo, Andraž je bil v tem kolegiju glavni. Ponosno je to dolžnost tudi sprejel.
Takoj so vrgli v objavo sporočilo bralcem, s katerim
so jih obveščali, da bodo uvedli novo rubriko zaupaj se mi in da pričakujejo njihova pisma, v katerih jim bodo odkrili vse svoje težave in probleme, na katere jim bo odgovoril strokovnjak.
To je bila prva poteza in kazalo je, da je bila ideja o rubriki zaupaj se mi res zelo dobra, kajti bralci so se oglasa o uvedbi nove rubrike, zelo razveselili, kar je pokazalo veliko pohvalnih pisem, ki so kar deževala na urednikovo mizo. V naslednjih dneh pa so začela prihajati tudi pisma
O
UL
Z
»j Z
< H
vedno razprodan. Še so višali naklado in blagajna se je polnila, da že dolgo ne tako. Glavni se je zadovoljno hah-ljal in hvalil Andraža, ki je imel dela čez glavo in še malo. Na njegovo mizo so namreč romala pisma od vsepovsod, vsa ta pisma pa je bilo treba objaviti in odgovoriti nanje.
Ljudje pa so bili zadovoljni. Ni ga bilo slajšega od branja zaupnih stvari. Celo po kavarnah je šel časopis iz rok v roke, da so lahko vsi vse na lastne oči prebrali, po-
Zaupaj se mi
z oznako »za rubriko zaupaj se mi.« S temi pismi se je začelo tudi Andraževo pravo delo. Odpiral jih je, jih prebiral in dobro preštudiral, nato pa sestavil odgovor in vse skupaj pripravil za objavo.
Uspeh je bil tako rekoč nad vsemi pričakovanji. Ljudje so številko, v kateri je bila rubrika prvič objavljena, dobesedno razgrabili. Ustavljali so se za vogali in hiteli prebirati žalostno izpoved razočarane Mery, se smejali obupanemu osemdeset letniku, ki ga je moškost nepričakovano pustila na cedilu in še in še je bilo primerov, ki so spravljali ljudi v dobro voljo.
Časopisu SUPERVEST se je naklada povečala, a je bil
tem pa še dolgo komentirali probleme, ki so mučili uboge ljudi, jih napeljevali na misel o samomoru in kdo bi še vedel kaj vse. Bralci so kar požirali izpoved obupanega profesorja, ki se je zaljubil v svojo učenko, ima pa sicer zelo očetovske namene. Še bolj so bili bralci navdušeni nad Andraževim odgovorom. Napisal je: »Dragi profesor, najbolje bo, da to vašo učenko požgečkate pod brado in ji rečete: »Buc, buc, mucica, a se greva ata pa mamo!?« Uspeh je na dlani.
Ali pa tisto, ko je pelintri-desetletna gospodična spraševala za pojasnilo. Neki fant ji je namreč rekel dobesedno takole: »Punca, bolj te gledam, več me je.« Gospodično je zanimalo, kaj je fant s tem
mislil in, da je ni mogoče hotel žaliti. — obupana gospodična.
Andraž ji je odgovoril: »Gospodična, nič vas ni mislil ž.a-liti, hotel je povedati samo to, da če ga boste tudi vi kaj dosti gledali, bo tudi vas kmalu vedno več — mislim čez pas«.
Take stvari je začel obravnavati časopis SUPERVEST in sedaj ni bilo več govora o kaki ukinitvi časopisa ali o propadu. Nasprotno, obetala se jim je prihodnost polna uspeha. Kaj je lahko še kaj lepšega za kak časopis kot to, da naklada raste, pa je še vedno razprodan. In to je dosegel list SUPERVEST z Andraževim predlogom o ustanovitvi rubrike zaupaj se mi.
Če ne bi te dni nekaj doživel, bi za konec napisal: »Vsi časopisi, ki so v denarni stiski, naj začnejo z rubriko zaupaj se mi. Uspeh je zagotovljen. Rekel sem, da bi napisal takole, če ne bi nekaj doživel. Takole je bilo: Znan-čeva stara mati, nekaj čez sedemdeset jih ima, je bila te dni v mestu. Iz cerkve gredoč je videla v izložbi trafike časopis z veliko sliko boga na križu. To bo pa verski list, si je rekla in ga hitro kupila. Zadovoljno se je vrnila domov, se pripravila za branje in odprla časopis na strani 37. Začela je brati: Prav prijetno je kadar me mož. sem pa tja takole malo požgeč-ka. Ali on, ko prideva do tistih stvari, prične preklinjati in stokati, da me kar srh spreletava. Strašno je jezen, ker tudi jaz ne počnem tako... Razmišljam o ločitvi. Ali imam prav ...?
Znančeva stara mati se je trikrat pokrižala in zastokala: »Ježešta no, saj je bil papež ja proti ločitvi.«
Užaljeno je odložila časopis in šele tedaj opazila, da to ni verski Ust, ampak dobro znan tednik. O tem, kako je prišel bog na naslovno stran tega časopisa, ni raz-^ mišljala, samo rekla je: »Kaj vse se danes bogu za hrbtom dela.«
i-.....A
Mesarsko podjetje Jesenice
Vsem delovnim ljudem želi srečno in uspeha polno novo leto 1971 ter se priporoča za nakup mesa in mesnih izdelkov v svojih poslovalnicah
♦♦
♦♦ ♦♦ ♦♦
i
Splošno gradbeno podjetje Sava Jesenice
Izvaja visoke, nizke, industrijske, športne in turistične gradnje. Prav tako podjetje gradi stanovanja za trg na področju Jesenic, Kranjske gore in Ljubljane. Ta stanovanja prodaja interesentom, ki imajo lastna sredstva za odkup oz. si jih pridobijo v kreditnih bankah. Interesenti za vse vrste gradenj se lahko informirajo pri podjetju, ki jim kvalitetno in po zmernih cenah zagotavlja uresničitev gradnje od idejnega projekta pa do zaključka gradnje. Obenem želi vsem delovnim ljudem stečno in uspeha polno novo leto 1971.
KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE KRANJ
Vsem zavarovancem in poslovnim prijateljem želi srečno in uspešno leto 1971 Komunalni zavod za socialno zavarovanje Kranj z izpostavami na JESENICAH, v RADOVLJICI, SKOFJI LOKI in TRŽIČU
podjetje Trzic
se priporoča cenjenim odjemalcem tudi v bodoče s svojimi kvalitetnimi izdelki in prvovrstnim svežim mesom vseh vrst po končurenčnih cenah. V naših poslovalnicah v Tržiču in Kranju boste solidno postrežem.
Vsem delovnim ljudem kolektiv podjetja želi srečno novo leto 1971.
GLAS * 18. STRAN
Nič ml ni, mama, samo naramnica pri hlačah mi je počila!
Ljubezenskega prizora Je bilo konec že pred pol ure!
— Danes imaš pa blede prste. Ali se slabo počutiš?
— Zares ne razumem, zakaj stalno čistiš?
Hitro, prehitro jim čas beii, vse premalo je fantovskih noči, komaj vroče je bilo poletje, ie pomlad oznani ptičje petje.
3
Jesen in zima po naboru sta bili vse prekratki. Mihec se niti ni utegnil zmeniti s Tinco, kdaj se bosta poročila. Imel je resen namen pred pustom, a je bilo toliko vsega, da ni zmogel.
»Veš kaj,« ji je rekel, »takoj, ko se vrnem od vojakov, se vzamcva. Saj me boš počakala?«
»Brez skrbi. Zame obstajaš le ti.«
»In le ti zame, Tinca.«
Resnično sta si bila drug drugemu iskreno
zvesta.
»Tovariši,« je razlagal Mihec v gostilni, »pravzaprav je imeti še lepše doma dekle kot ženo. Bolj romantično. Ampak biti mora seveda prava.«
črnuh je živel po starem. Po eni plati se mu je še dobro zdelo, da bo šel spomladi k vojakom, saj bo tako preskrbljen. Po vojaščini si bo žc poiskal dekle ali si drugače uredil življenje.
žolna je večidel jeseni in zime presedel ob peči in razmišljal. V nekaj mesecih se je postaral za več let. Nekaj mu je pravilo, da pri vojakih ne bo skrbne žene, prijetnega domačega kota in še marsikaj, kar je bilo do sedaj zanj  vsakdanje. V velikih skrbeh je
»Presneto!« se je popraskal po glavi Pepe Podlcsek, »ne vem, kako bo šlo. Zadnjo zimo sem čisto omagal. Ničesar ne spravim vec skupaj.«
»In če bi ti dal za Štefan vina?«
»O, ja, o, ja, takrat pa,« je pohitel Žolna, ker se mu je zdela ponudba več kot odlična. »Bom napisal kar takoj.«
»Jaz pa ti, tovariši, takoj plačam v vinu.«
Krčmarica je na Mihčevo zahtevo prinesla Štefan cvička in ga postavila pred Žolno. Le-ta ga je nekaj takoj izpil, nato pa se je lotil pisanja, saj mu je vino pred njim močno razburilo domišljijo.
Štefan cvička sem dobil,
da bi pesem zate vlil ... je začel.
»Tovariši, ne bo dobro. Biti mora nekaj samo za mojo Tinco. Si razumel?«
Žolna je prikimal. Ravno tedaj je dobil pesniški navdih, ki ga je hitro zlil na papir.
Ko od tebe bom slovo vzel, v daljnje, tuje kraje bom odštl, ostala sama boš doma, na mene zvesto čakala.
»Dobro bo,« je bil vesel Mihec. Pesem je prepisal in jo sklenil podariti Tinei, kot da jo je spesnil sam.
»Pesem je tako dobra,« je ugotovil Žolna, »da jo bom še jaz .moji' dal. Mi bo vsaj kakšen dinar poslala.«
Črnuh, Mihec
Ivan Sivec
pa še Žolna
prenehal celo pesniti. Kratko in malo ni znal spraviti iz sebe nobene rime več.
Sneg je žc pobralo, ptički so oživeli, trava je o/.elenela, ko se je nekega dne v marcu oglasil isti dan pri vseh treh pismonoša. Kot so pričakovali, so dobili poziv k vojakom. Cez dober teden dni so se morali vsi trije javiti v Ljubljani v vojašnici, kjer naj bi jih poslali naprej. Vojaški rok bodo služili v Makedoniji, čisto na jugu države ob grški meji, v Bitoli.
»Ampak ..., ampak, tovariši,« se je hudoval Mihec, »vsaj mesec ali dva bi moral prej vedeli, kdaj moram iti. Le kako naj se v enem tednu poslovim od Tince.«
črnuh pa je menil, da bi šel k vojakom kar takoj, vendar mu je Žolna odsvetoval:
»Lahko pridejo potlej še po naju.«
Zmenili so se, da bo vse tri odpeljal v Jarše na postajo Jeran. Kaj zato, če mu nekaj dajo. Težkih kovčkov vendar ne bodo nosili tako daleč.
Tri dni pred odhodom k vojakom so se dobili Pri dveh dečkih. Gostilničarka Tončka jim je nanosila kar precej tekočega, a je bilo še premalo. Krojač je sam spravil vase več litrov. Žolna ne bi bil vreden imena, če ga ne bi popil še več, Crnuh pa tudi ni hotel zaostajati.
Ko so bili že prijetno okrogli, se je Mihec spomnil Tince.
»Tovariši,« je dejal in pokazal s prstom proti stropu, »imam jo. Vseskozi sem premišljeval, kaj bi podaril Tinci ob svojem odhodu. Zdajle sem se spomnil.«
»Liter cvička morda?« je vprašal žolna uvidevno.
»Cvička,« je pogledal tudi Crnuh.
»Tovariši, bilo bi premalo izrazito. Ostati ji mora trajno v spominu. Mislil sem, če bi ti,« pri tem je pokazal na Žolno, »če bi ti napisal pesem za mojo Tinco.«
Crnuh pa je rekel, da je nc potrebuje, ker je nima komu dati, če pa bi jo že imel, ne zna pisati in je na istem.
»Še nekaj, tovariši,« je dejal Mihec in vstaL »Na dan našega odhoda moramo biti veseli, nasmejani, vriskati moramo, peti in se sploh pokazati ljudem, da se ne bojimo iti k vojakom; celo nasprotno: videti morajo, da si želimo služiti kralju, ker smo pravi fantje. Ne bi bilo slabo, če bi na predvečer pred odhodom po starem običaju dali na kakšno streho voz ali dva, naložena z gnojem.«
»Tako je,« je zaploskal Žolna, ki ga je imel že dovolj pod kapo.
»Tako, tako,« se je strinjal tudi Crnuh.
»In še to, tovariši. Da ne bomo šli nepripravljeni v tuje kraje, bom doma, če bom le utegnil, narisal zemljevide naše kraljevine. Vsak od nas bo imel po en izvod in bo med potjo lahko točno vedel, kje je.«
»Pametno,« je rekel žolna.
»Dobro bi bilo poleg voznika najeti še harmonikarja.«
»Dobro,« je spet pritrdil pesnik.
»Bom vse jaz pripravil,« je ponosno povedal Mihec in pri tem je tudi ostalo.
Tistega večera niso in niso mogli zapustiti gostilne.
V naslednjih dveh dneh so pripravljali kovčke. Mihec ga je dal narediti mizarju. Potrebščine je kupil nove. Žolna si ga je sposodil pri sosedu. Vanj je nametal stare stvari, saj za nove ni imel denarja. Najslabše je bilo s Crnuhom. Ker ni bil pismen, ni vedel, kaj mora vzeti s sabo. Ko so mu Potočani reki* da mora imeli kovček, je dejal:
»Saj ga ne potrebujem. Vse, kar imam, nosim s seboj.«
»Seveda. In novo obleko boš dobil pn vojakih,« so se posmihali ljudje. Crnuhu pa se jc dobro zdelo
Razcestja
MIHA KLINAR
(MESTA, CESTE IN RAZCESTJA)
IV. DEL
Zorim, sem čutil. Za vas zorim. In kakor je sleherno zorenje bridko in grenko, je v njem vendar velika slast, da se lahko razdajaš drugim, ki so prišli iz tebe na svet. Na to moraš misliti, pa vse tisto fantovsko ali dekliško lažje preboliš 2 vsemi sanjarijami vred. Tako je življenje. In s tem se je treba sprijazniti. Midva s tvojo materjo sva se kmalu. Morala sva se. In tudi ti se boš morala. Sicer pa je tvoja stvar., kako se boš odločila. Včasih sem ti lahko pomagal, zdaj pa ti, sama veš, ne morem več. Ja, ko bi imel delo, ja ... Eh, kdo- bi si ob koncu vojske mislil, da bo tako po vsem tistem bogastvu in zaslužku. Zdaj pa? Sama veš. Kaj bi ponavljal...«
Stefi očetove besede niso všeč.
»Sama si vprašala, kaj menim. In tudi sama Si se odločila.«
»Ja, odločila sem se. Pojdem. Presenetila ga bom. Naj vidi, da me njegova trma ni ugonobila. Se vedno sem na svojih nogah in bom tudi ostala, pa naj se zgodi karkoli.«
»Domača vrata ti bodo vselej odprta, kakor so ti bila. Če ne kos kruha, si bomo pa delili drobtinice, če ne bo drugače.«
Tako pravi oče, Stefi pa razmišlja, če ni bila pri svoji odločitvi, da odpotuje s Slavkom k Francu, prenagla.
Toda odločila se je.
»Pripravi se! Pojdeva! Kdaj, ti pišem, čim uredim potrebno.« Tako piše Slavku.
»Srečen sem, mama. Srečen, ker te bom videl in ker bova šla skupaj.«
Tudi ta Slavkov odgovor zori v njenih mislih, da se je odločila prav.
»Samo pripraviti se je treba,it misli zdaj nase, kakšna naj bi prišla po osmih letih ločitve pred moža.
Lepa in lepo oblečena mora biti. V možu mora vzbuditi vtis, da ji je ves čas šlo dobro.
Nekaj podobnega se dogaja z njo kakor takrat, ko je prišla iz Innsbrucka in se je je lotila objestnost, da se bo do Llovdove tiskarne v Trstu popeljala s kočijo. Drugače bo Franc mislil, da jo je prignala stiska.
Sicer pa bo Francu lahko pripravila lepo pridigo.
Ne, Stefi Francove prevare kljub vsemu ne more pozabiti.,.
»Torej boš res šla?«
Rozika opazuje štefi, kakor da ne more razumeti njene nagle odločitve.
»Ja, v petek,« odgovarja Stefi, ki sedi pri šivalnem stroju in si kroji novo obleko.
»Pripravljaš se kakor kaka nevesta.«
V Rozikinem glasu je kanec nehotene zavisti ali pa podzavestni očitek, da bi Stefi ne bilo treba razsipati denarja za nove stvari.
»Ti čevlji niso bili ravno poceni,« ogleduje čevlje, ki si jih je Stefi kupila v Gorici. »In kakšna Žida!« vzklika in si ogleduje svileno perilo.
»Ni tako draga, kakor je videti,« odgovarja štefi, ne da bi povedala ceno.
»Gospa, zares prava gospa. Ženska v takem perilu! Sleherni moški bi . . .« Rozika ne dokonča stavka, štefi pa se nasmehne. »Vsa spremenjena si. Človek bi mislil, da si se vnovič zaljubila.«
»Zaljubila?« ponovi štefi z narejenim posmehom, v resnici pa se je zadnje dni vedno bolj mudila v mislih pri Francu in vedno bolj čutila, da ji te misli niso neprijetne. Vedno manj so se razbijale ob spominih na Francovo nezvestobo. Naposled one druge ni več. Mrtva je. Nenevarna. V njej se prebuja ženskost, pa tudi preračunljivost, kako bo Franca iznenadila, ga prevzela in očarala z zrelo žensko lepoto, v katero se je zadnje dni razcvetela in ki jo opaža tudi Rozika.
»Lepa si. Deset let mlajša si videti.«
»Daj, no, daj!« jo štefi zavrača, v resnici pa je zadovoljna, ker je to spremembo na njenem obrazu opazila tudi sestra. Torej ji ogledalo ni lagalo, da je njen obraz vnovič prešinilo nekaj mladostnega, dekliškega.
»In kakšna bos šele v tej obleki. Tudi, ko bi bil zaljubljen v katero drugo, jo bo pri priči pustil . . .«
»V drugo?« se zdrzne Štefi.
»Misliš, da v teh letih nobene ni imel,« vprašuje Rozi. »Moški je. Tudi ti si se ozirala za Lehmannom in se še vedno dopisuješ z njim.«
»Nič več. Že dva meseca mu nisem odpisala.«
»Dva meseca?« se nasmehne Rozi brez zle misli. Torej si ga popolnoma pozabila?«
»Pozabila?« Štefi osorno pogleda Roziko. »NiČ nisem imela z njim.«
»Pa boš povedala Francu?«
»Zakaj bi mu pravila? Lehmann mi je bil samo prijatelj. Vedel je, da sem poročena.«
»Zaljubljen je bil vate!«
»Zaljubljen, a se je zavedal, da ne bom mogla biti nikoli njegova. Lahko ti pokažem njegove pesmi.«
»Premalo znam nemško, da bi jih razumela.«
»Zbadaš?«
»Ne, le vem, da tudi ti za Lehmanna nisi bila neobčutljiva.« »Ti pa veš'«
»Vem, sama si pravila. Včasih si bila bolj odkrita.«
»Tudi zdaj sem. Misliti moram na Slavka. Slavko ima rad Franca. Kri njegove krvi je.«
»A zakaj je potem Franc tako brezbrižen do njega in mvi ne odpiše?«
»Zakaj? Najbrž je jezen name, ker sem ga zapustila.«
»Ti? Zapustila?« je Rozika noče razumeti. »Nisem ga čakala do konca vojne v Penz-bergu.«
»Pa tudi poizvedovala nisi po vojni o njem,« jo nehote zbode Rozika, ki ne more verjeti, da bi se Štefi zopet zares zaljubila v Franca. »Slavko ga je iskal. Slavko ga je našel.«
»In Slavko me je pregovoril, da se vračam k njemu.«
»Vračaš, ne da bi mu prej pisala.«
Vinharje in bližnja okolica (5)
Koledniki, berači, krošnjarji...
Koledniki so hodili od sv. Treh kraljev pa do pustnega torka. To so bili mladi ljudje, ki so šli okrog bolj za zabavo. Največ Pa so koledovali revni družinski očetje, ki so to počeli iz resnične potrebe; koledovati jim je bilo lažje kot prositi. Marsikdo si je v ta namen sposodil star meh, iz katerega pa ni bilo slišati drugega, kot »Siraka pumpadra, siraka pumpa-dra •..«. Takemu koledniku so gospodinje že med prvo vižo Prinesle namenjeni dar, da je bilo take godbe čimprej konec.
Boljši  godci — kolednikinam neki prav star mož iz
^° imeli s seboj tudi drosar-1*1 ki je popeljal domača de-**eta plesat. Navadno so naudili prj vsa^j hiši po tri Vlže, če je bilo pa več deklet, Pa tudi več, da ni bilo zadere. Tod okrog je biila na-^da, da smo dajali koled-£|kom ajdo, pol kilograma do *llogram, kot je pač naneslo.
i C i^0^ pa 80 oUi veseii. te £ bila v ajdi vsaj jetrnica,
J* ne še kakšno boljše po-
ot)no »suho sadje«, kot so
spasi h
Kdor
rekli klobasam, je hnal drosarja, mu ta nosil tudi vročo, potem ^ sta delila na pol, kar sta nabrala.
Razume se, da so koledniki ^enašaili  tudi  razne pred-stne novice in druge zani-^osti  Nekoč ic prišel k I
Čabrač pod Blegošem, Klan-čar so mu rekli. Ta nam je pravil, da je v mlajših letih nekaj časa živel v Davči in kako so bili tam dobri ljudje. Po kakih štiridesetih letih ga je pot spet zanesla tja, da bi pozdravil svoje stare znance, toda tedaj mož ni nikogar več poznal. Bil je razočaran v dno svoje preproste duše. »Mat nebeška,« je rekel, »saj en domač človek kmalu ne bo imel kam stopit, povsod sami tujci . ..«
Posebno poglavje so bili včasih berači. Bili so vse sorte, stari in mladi, potrebni in ne potrebni pomoči. Mladi brezposelncži so prihajali kar v skupinah, dajali smo jim po 50 par, zelo so se vsi jezili, ko so prišli v promet
kovanci po 25 par in so jih gospodinje potem kar s temi odrajtale. Starejši in res potrebni so bili domačini; ti so prosili za živež. Zato, da je vedela, kaj naj mu da, ga je mati vprašala, kaj imate v košu. To je pomenilo isto, kot če bi vprašala, kaj želite. Ko so dobili tak dar, so se dolgo in lepo zahvaljevali: »Bog vam lonaj, bog vam daj srečo in zdravje, da bi bili zdravi ljudje in živina!« Mati Pa je rekla: »Bog daj!« Včasih so tudi malce povasovali in ko so odhajali, so še enkrat zaželeli: »Pa srečno in z Bogom ostanite!«, mati pa je rekla: »Tud vi!«
Naša soseda, pokojna Mu-hova mati, je nekoč imela smolo, ko je nekega tujega malharja vprašala, kaj ima v žaklju, pa se je ta hudo razjezil in ji vso vsebino iz žak-Ija stresel na sredo hiše: »Tu imaš, prekleta baba,« je rekel, »pa poglej, če si res kak policaj!«
Vendar so bili tudi nekateri tujci zelo domači. Poznali so vse ljudi po kranjski deželi, posebno pa seveda gospodinje, in gorje tisti, ki se je komu od teh zamerila s premajhnim darom ali z neprijazno besedo. Raztrobil jo je čez hribe in doline, kakšna uhrnica je in še kaj hujšega. Prišli so tudi nekak-
šni »gospodje berači«: »Veste,« je rekel tak, »jaz nisem navaden berač, ampak mal bulš berač.« Vmes pa so bili tudi zmikavti, zato je bilo treba vedno paziti.
Poleg teh revežev so hodili okrog še razni krošnjarji, domači in tuji. Domači so prodajali razno špecerijo in takrat tako osovraženi pri-kontrabantani saharin. To pa je bilo nevarno, saj so žan-darji večkrat obšli vse vasi, in to kar z nasajenimi bajo neti. Večkrat so koga ujeli, pomagalo pa ni dosti. Takoj, ko so prišli »iz kajhe«, so šli spet na delo. V zameno so nekateri kupovali tudi jajčka, gobe, konjsko žimo ipd.
Najbolj solidne so bile domače ženske, ki so prodajale tekstilno blago. Tega so kupile v Loki ali Kranju po znižani ceni, potem so ga pa nosile čez hribe in doline, dokler ni bil koš prazen. K nam sta prišli največkrat Mlekarica iz Srednje vasi in Povhovska Liza iz Gorenje Dobrave. Prišli pa so tudi bolj od daleč.
Razen tega smo takrat imeli na voljo še veleblagovnico Strmecki iz Celja. Napisal si samo dopisnico, pa so ti brezplačno poslali čudovit cenik v barvah z vrisanimi vsemi   življenjskimi potreb-
ščinami, na zahtevo pa še katalog z vzorčki blaga. Zdi se mi, da bi bilo takšno trgovino treba uvesti tudi danes, posebno za stare in invalide, ki sami ne morejo v trgovino.
Potem so včasih hodili po vaseh še Hrvati z najdražjim blagom. Ti so bili goljufi in so znali s svojo zgovornostjo ljudi preslepiti, da so kupili slabo blago za drage denarje. Pa še neki Dalmatinci so hodili z oprtanimi lesenimi zaboji na trebuhu; tudi ti so bili zelo vsiljivi. V odprtih predalčkih so nosili sto različnih predmetov in jih ponujali »na glihanje«, postavili so desetkratno ceno, potem pa popuščali; marsikoga, ki ni poznal blaga, so tako ujeli.
Marija Frlic (Nadaljevanje)
Živilska
industrija
Kamnik
Z OBRATOMA ETA KAMNIK IN KVAS MENGEŠ
želi vsem občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1971 Proizvaja: gorčico, vloženo povrtnino, sadne sirupe in pekovski kvas.
C3E) EN GIN EE RING
KRANJ,
TRG REVOLUCIJE 2/4
vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspeha polno novo leto 1971.
IZOBRAŽEVALNA IN PROIZVAJALNA ORGANIZACIJA
Tekstilni šolski center Kranj
želi
vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto 1971.
Nudi kvalitetne storitve barvanja, tiskanja, apretiranja in vse vrste lepljivih »centelin« tkanin za konfekcijo
Vsem članom in lastnikom motornih vozil želi
AVTO-MOTO društvo Kranj
srečno in varno vožnjo v letu 1971
♦♦
s:
♦♦
♦♦ ♦♦ ♦♦
♦♦ ♦♦ ♦♦
♦♦ ♦♦ ♦♦
♦♦ ♦♦ ♦♦
5
Tovarna elektrotehničnih
in finomehaničnih izdelkov Kranj
v združenem podjetju
ESKRA KRANJ
proizvaja telefonske centrale, telefone, kinoakustične naprave, števce, stikala, merilne naprave.
Vsem delovnim ljudem želi srečno novo leto 1971 in veliko delovnih uspehov.
,,7*teM»u**'' Koper
filiala Kranj
Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspeha polno novo leto 1971 in priporočamo svoje storitve.
Veleželeznina Merkur Kranj
PE Železnma RadovSjica
želi vsem kupcem in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1971 in se priporoča za obisk v vseh poslovalnicah v Radovljici, Lescah, na Bledu in na Jesenicah ter vam nudi:
cement, betonsko železo, apno, heraklit, obložene in teraco ploščice, parket, vrata, vodovodni material, kompletno opremo za kopalnice, opremo za kuhinje, vse vrste železa in pločevine ter cevi, iverice, foča in pancl ter vezane plošče, pohištvo, okovje, vijake, elektroinstalacijski material, pisarniške in računske stroje, steklo, porcelan, posodo, kolesa, mopede in nadomestne dele za motorna vozila, barve, laki, vse vrste obutve in drogerijsko blago. Cene ugodne.
„ O j, Triglav, moj dom..."
»Ne, sploh nisem star, ampak sem že precej dolgo na svetu,« pravi 77-letni Jeseničan Joža ČOP, veteran slovenskih gornikov, po katerem se imenuje tudi znani skalni steber v severni steni
Čopov Joža si bo kmalu nadel osmi križ. Ce ga kdo vpraša po letiih, mu najraje odgovori, da ni star, ampak je že res precej dolgo na svetu. Takšen odgovor sva dobila tudi s fotoreporter jem Francijem, ki je Joža že nekajkrat slikal. Joža ima za vsakogar prijetno domislico, večkrat pa izreče tudi kakšno pikro, vendar le redko neupravičeno.
»Jezen sem,« je v šali dejal zadnjič, »da s časopisom, v katerem sem namalan, delajo ljudje vse mogoče. Celo zadnjice si brišejo z njim ... Ko sem se pred leti odpravljal v Vrata, sta me pred hišo srečala dva novinarja in me vprašala, kje stanuje čo. pov Joža. šah igra v kavarni, sem jima odgovoril. Seveda sta fanta pretaknila vse jeseniške oštarije, a Joža nikjer. Takrat je bil že gotovo v Vratih pod Triglavom. Kasneje sem slišal, da sta mi pošteno zamerila.«
Zadnje čase je Joža posebno zgovoren in vesel. Srečen, presrečen je, ker je dobil Bloudkovo nagrado. »Ves je iz sebe,« je pripovedovala njegova žena. »Od tistega dne dalje, ko mu je dr. Miha Potočnik to povedal, nima obstanka. Neprestano obuja spomine.« Ko sta prišla z ženo iz Ljubljane, je Joža Bloudkovo priznanje takoj obcjsiiJ na častno masito v predsobi, kjer ima že kopico slik in podobnih priznanj. Vendar mu je Bloudkovo najdražje. V teh dneh Joža nima miru. Obiskujejo ga znanci in prijatelji in mu čestitajo. Prišel je tudi pisatelj Tone Svetina, ki bo o njem pisal knjigo.
Kako je sedaj z vašim zdravjem, Joža?
»Pred leti sem nihal med življenjem in smrtjo. Danes je boljše, veliko boljše. Rev-ma me muči. Nič čudnega, saj so bile dolga leta veje, sneg, toča in dež moja odeja.«
Triglav je vaš najdražji vršac. Kolikokrat ste se povzpeli na njegov vrli?
»Ne vem. Nekaj časa sem Vzpone pisal v posebno beležko, ki pa mi je nekoč, med plezanjem, padla v globino. Vem pa, da sem steno preplezal več kot stokrat. Sedaj grem le do Vrat, kamor me zapeljejo prijatelji . .. Oh, ta moja plezalna zgodovina. S štirinajstimi leti sem se lotil planinstva, nekaj let kasneje pa sem skupaj z dr. Jugom opravil prvo plezalno turo. Jug se je 1924. leta ubil v Črnem grabnu. Ta kraj smo preimenovali v Jugovo grapo. Doktorja sem tudi reševal. To je bil moj ognjeni krst. Od takrat dalje pa sem se ob vsakem času in vremenu podal v stene, če je bilo treba človeku rešiti življenje. Bil sem tudi soustanovitelj jeseniške reševalne službe in njen dolgoletni vodja. Ce se ozrem nazaj, sem prav v gorah spo-
znal veliko prijateljev in tovarišev v stenah: dr. Tomin-ška, dr. Miha Potočnika in seveda župnika Aljaža z Dov-jega. V Vratih, kjer je bil naš drugi dom, sem vodil tudi plezalno šolo za oficirje.
Bilo je takoj po vojni. Spomnim se, da je bil moj najmlajši učenec Janez Lušina — Mali.«
Ob spominu na Aljaža je zajokal in se zasmejal hkrati. »Bil   je   humorist, strasten
planinec, vendar nasprotnik plezanja, češ da je preveč nevarno. Kadar je zjutraj odšel v Vrata, je naročil kuharici, naj ona bere pet* litanije. Ali, če je prišlo dekle k spovedi, jo je najprej vpra-
šal, če je bila že na Triglavu. Ce še ni bila, ji je rekel, naj jI najprej narava da pokoro, šele nato jo bo dal on.«
Joža, ste bili kdaj v smrtni nevarnosti?
»Kmalu po vojni me je neko dekle prosilo, naj jo peljem na Triglav. Uslišal sem prošnjo lepega dekleta in odrinila sva. Z nama so šli nekateri moji prijatelji, med njimi tudi dr. Miha Potočnik. Ko smo bili sredi poti, se je dekle nenadoma pognalo v globino. Ce ne bi trenutek prej zabil karabinarja, bi oba strmoglavila. Tako sva pa ob. visela na vrvi. Ko smo bili na cilju, je Potočnik dekle pošteno ozmerjal in ji predlagal, naj se sedaj požene v globino. Dejal ji je še, naj nikar ne spravlja v smrtno nevarnost še drugih zaradi dedca. Punca je bila namreč nesrečno zaljubljena. Priznala je, da jo je šele sedaj resnično strah in da na samo mor ne bo več pomislila ...«
Tega, da je 1951. leta predal maršalu Titu v Beogradu prvo štafetno palico z voščili jugoslovanskih planincev, Joža nikoli ne bo pozabil. Palico je najprej s Triglava prinesel v dolino. Nekaj dni pred 25. majem pa je odšel v Beograd, kjer so ga za slovesen trenutek na novo oblekli, in to od glave do peta. Tudi listek so mu dali, na katerem so bile besede, ki bi jih moral Joža povedati Titu. Joža se jih je naučil. Ko se je v lahnem teku približeval maršalu, je besedilo v trenutku pozabil. Sredi mencanja je nenadoma izbruhnilo iz njega: »Dragi maršal, bodi živ In zdrav kot planinski kozel!!« Tito Sc je prisrčno nasmejal in ga pot repi jal rekoč: »Dobri in pošteni so ti naši planinci.«
Takšen je bili in je" ta naš Joža. Takšen je bil takrat, ko se je z Aljažem sirečaval v Vratih, ali takrat, kadar ga je pokojni inž. Stanko Blou-dek povabil s seboj v Planico na smuške polete. Takšen je bil 44 let na svojem delovnem mestu v Železarni. Takšen je tudi danes, ko se kot otrok veseli Bloudkove nagrade, ki mu jo je poklonila slovenska športna javnost.
Joža, na mnoga leta in srečno, zdravo ter veselo novo leto 1971!!!
J. Košnjck
P. S. Razgovor je bil napisan nekaj dni po tem, ko je Joža Cop prejel Bloudkovo nagrado. Ker smo v uredništvu menili, da bi bil ta zapis primeren za novoletno številko, ga objavljamo danes, še več domislic bi lahko napisali, vendar upam, da se boste tudi ob teh prijetno zabavali in nasmejali. Dovoljujem si tudi v vašem imenu, dragi bralci, Jožu čestitati za novo leto in mu zaželeti veliko sreče, zdravja in uspehov.
Kmetijsko
\gm      mm mm
živilski kombinat Kranj
z obrati: OLJARICA, MLEKARNA, KLAVNI CA, KMETIJSTVO, KZ RADOVLJICA IN KOMERCIALNI SERVIS želi svojim poslovnim prijateljem in potrošnikom srečno in zadovoljno novo leto 1971.
Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj
♦o
xx
w
p
<0- W
Kolektiv Cestneoa podjetja v Kranju
želi vsem občanom srečno 1971. leto
delovna skupnost Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo KRANJ
želi vsem hišnim svetom, delovnim in družbenim organizacijam, poslovnim sodelavcem in vsem občanom uspeha polno novo leto 1971.
Tovarna
usnja
Kamnik
Ljubljanska banka
podružnica KAMNIK
zCli vsem svonm cenjenim vlagateljem in občanom srečno novo leto 1971.
KOLEKTIV
Zdravstvenega doma
KRANJ
z enotami v KRANJU, ŠKOF-JI LOKI in TR2ICU želi občanom srečno 1971. leto.
želi vsem občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 197L
XX
VINO KRANJ
se vam zahvaljuje za zaupanje in vam želi srečno in uspešno novo leto 1971 Priporoča vam:
vina vseh vrst, pivo Union, domača žganja, likerje, aperitive, sadne sokove, radensko slatino, naravno oranžado Jaffa, coekto in razne druge alkoholne in brezalkoholne pijače.
Se posebej obveščamo, da imamo stalno na zalogi ustekleničena vina vseh uglednejših podjetij z vseh vinorodnih področij Slovenije in Hrvatske.
Obiščite skladišča: KRANJ 21-336, 21-324, 22-257, 22-375; ŠKOFJA LOKA: 85 324; TRŽIČ 71 298; LESCE 70433; KRANJSKA GORA 84453; BLED 77-313
Tako! Dobili ste zadnjo letošnjo številko Glasa, še nekaj ur in nastopil bo slovesen trenutek, ko nikdar več ne bomo pisali 1970. Prav je, da v tem simboličnem trenutku vsi skupaj malce postanemo in se zamislimo nad pomembnimi in nepomembnimi dogodki 365 dni. Skušajmo ob polnočni čestitki narediti kratek obračun in zaželeti najbližjemu, da se temne strani minulega leta prihodnje leto ne bi ponavljale. — Odkritosrčno priznajmo, da se bodo odprla vrata, ko bomo vsi skupaj postali leto starejši. Tudi listi, ki morda ne štejejo let ali pa jih celo odštevajo. Sicer pa, čemu takšno simbolično razmišljanje. Pustimo času čas, ker bomo tako kmalu začela šteti od začetka dneve 1971. leta.
Tudi mi časnikarji in vsi, ki skrbimo,da imate ob sredah In sobotah Glas doma, bomo šteli od začetka. Samo ne dneve, marveč številke Glasa. Od ena do sto.
Najbrž vsaj približno veste, kako nastane časopis, ki ga dobite vsako sredo in soboto. Toda prav gotovo ne veste, da Glas ne delajo samo časnikarji in dopisniki z urednikom. Med mnogimi je pri Glasu še nekdo, ki je v danem trenutku še kako pomemben, za to, da boste Glas dobili v hišo ali ga kupili v kiosku.
To je Franc Šilar, tiskar, ki v Gorenjskem tisku v Kranju že deseto leto vedno ponoči tiska Glas. Je poročen, doma v Kranju, rodil pa se je pred 31 leti na Bregu ob Savi. Poiskal sem ga prejšnji torek zvečer, ko je pripravljal vse potrebno, da bo naslednji dan, 23. decembra, izšla še ena od mnogih številk Glasa, ki jih je že natisnil.
razburljiv trenutek. Zamenjati sem moral tiskarja, ki se je poročil. Bilo je treba stiskati 32 strani nekega časnika. Odkrito povedano do takrat še nisem videl toliko strani in groza me je bila, ko sem se lotil dela. Toda vse se je srečno izteklo in časnik je izšel ob določeni uri.«
Franc Šilar tiska tudi druge časnike: Železarja, Iskro in še nekatere. Vendar vse razen Glasa tiska podnevi.
# »Te nočno delo kaj moti in utruja?«
»Sprva me je, po desetih letih pa se človek marsičesa privadi. Saj veš, kako je s tistim: Podplat je koža čez in čez postala. 100 noči na leto za Glas pa pika. Ena manj ali več se prav nič ne pozna.«
lOO noci za
Čeprav težko, kajti v desetih letih je postal vsak njegov gib do potankosti preračunan, sem ga zmotil.
£ »France, koliko časa potrebuješ, da Glas izide ob določeni uri?«
»Od trenutka, ko so vse strani brez napak pripravljene za tisk oziroma nadaljnji postopek, mine do izida zadnjega izvoda 10 ur. Sedem ur priprava, tri ure pa tiskanje.«
4 »Kdaj si se zaposlil v Gorenjskem tisku?«
»Pred 14 leti. Pred tem sem bil nekaj časa zaposlen v IBI Kranj. Tam se nisem najbolje počutil. Delo je bilo napornejše kot tu, pa še grafični poklic me je že dlje časa mikal. Tako sem po prihodu v podjetje napravil grafično šolo in pred desetimi leti sem prvič stopil k rotaciji (stroj za tiskanje časnikov — op. P)- Mislim, da je bil takrat to moj najbolj
# »Menda je rotacija, na kateri tiskaš, že precej stara. Se je že kdaj zataknilo?«
»Pri tem poslu je sploh tako, da se lahko kaj zatakne. Pri časopisu pa je sploh kup nepredvidenih dogodkov, stiskan mora biti pa vseeno ob napovedani uri. Spominjam se„ da je šlo enkrat pred leti pri nekem časopisu, vendar ne pri Glasu, že prej vse narobe. Nazadnje se je tako mudilo, da sem čisto obupal, če bo časnik izšel. Nesreča pa je hotela, da se je še meni nazadnje stresla ena stran. Hočeš nočeš sem začel zbirati črke in vrstice in stran v treh urah spravil skupaj. Pa ni bilo veliko zamude. Celo opazili niso, da je bilo kaj narobe.
še bolj mi je šlo za nohte, takrat pa sem tiskal Glas, ko se je ob enih ponoči pokvaril naš »gepel«. (Tako namreč France pravi rotaciji). Po vsem Kranju sem iskal elek-tričarja, da je popravil mo-
tor. Tokrat smo izšli z zamudo. Drugače pa se v zadnjih desetih letih še ni zgodilo, da Glas ne bi izšel.«
# »Ali prebiraš Glas?« «
»Seveda ga. Redno vsako številko. Celo prvi od vseh tisočev bralcev sem, ki ga včasih vsega preberem. Ko rotacija steče in pade prvi izvod v košaro, ga vzamem in prelistam. Ce je vse v redu, sedem zraven stroja in berem.«
# »Kaj najraje bereš?«
»Najprej preberem male oglase. Odkar z ženo na Kokrici delava hišo, me najbolj zanima, če ljudje prodajajo kaj takega, kar bi mi prišlo prav pri gradnji. Za tem pa so na vrsti: kronika, malo politike, Zorčevi prispevki itd.«
France pravi, da z ženo komaj čakata, da se bosta vse-
lila v novo stanovanje. Upata, da bo že prihodnjo jesen. Zgradila bosta montažno hišo. Za zidano se ni upal in tudi ni mogel odločiti. Pravi, da mora imeti danes človek, ki dela zidano (klasično) hišo precej stricev in dobrih sosedov, da jo kolikor toliko hitro pozida.
# »Kaj pa delaš v prostem času?«
»Ko izide Glas, vedno najprej malo počijem. Potem pa pazim na otroke in kuham. (?) Ja, tudi kuham. Najprej mi ni šlo najbolje od rok, potem pa sem se kar navadil. Saj razumeš, kako je, če žena takrat dela, ko ti nisi v službi...«
O »In kaj si želiš v prihodnjem letu?«
»Moja največja želja je, da bi lahko delal na novi rotaciji. Sedanja je pač prestara. Upam, da se mi bo prihodnje leto ta želja uresniči-
la. Rad pa bi tudi, da bi bil čimprej v svojem domu. Glasu pa seveda želim, da bi še bolj povečal naklado in da bi imeli bralci čimveč zanimivega branja.«
Kar precej sva se zaklepetala in France je že nestrpno pogledoval na uro.
# »Ali bomo jutri izšli?«
»Časa res ni na pretek, vendar bo šlo. Sedaj je že tako pozno, da tudi umreti ni več časa. Vsaj osmrtnice ne moremo več objaviti. Zato lahko še nazdraviva in popijeva vsak en kozarček.«
Posegla sva vsak po svoji oranžadi in si želela srečno. France se je lotil letošnje 98 Glasove noči, jaz pa novega članka.
Vam, ki ste to prebrali, želiva srečno novo leto. Pa čimprej preberite še kaj drugega, saj v Glasu ni samo ta zapis.
A. Žalar
Združeno podjetje Slovenske železarne
Is
I
1
b
Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in odjemalcem želi srečno in uspeha polno novo leto 1971.
Obrtno podjetje Tržič
se priporoča s svojimi storitvami v mizarski, zidarski, tesarski, tapetniški in slikarski stroki.
Obenem vsem delovnim ljudem želi srečno novo leto 1971
Delovni kolektiv gostinskega podjetja
Zelenica Tržič
Vsem svojim gostom in osla lim želi srečno in uspeha polno novo leto 1971.
Vabi v bar in vsako soboto na ples
Komunalno podjetje Radovljica
Vsem delovnim ljudem želi srečno novo leto 1971 ter se priporoča.
mi
Knjigoveznica in tiskarna Radovljica
0
Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želi srečno novo leto 1971. Priporoča svoje storitve.
Trgovsko podjetj
Rožca
JESENICE
- Vsem cenjenim kupcem in poslovnmi prijateljem želi srečno in uspeha polno novo leto 1971 ter se priporoča za nakup v svojih poslovalnicah
Srečno in veselo novo leto želi vsem občanom in poslovnim sodelavcem kolektiv trgovskega podjetja
Delikatesa
JESENICE
Obenem vas vabimo na obisk in nakup v naših bogato založenih prodajalnah. Vaše zadovoljstvo, naš uspeh.
Delovni kolektiv
konfckcHc
Mladi rod - ZID
KRANJ
MLADI ROD I
želi vsem občanom in poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto 1971 in priporoča svoje kvalitetne izdelke.
Tržiško podjetje industrijsko kovinske opreme
□
VIKO
Trzic
Vsem poslovnim prijateljem in drugim želi srečno in uspeha polno novo leto 1971.
Obenem obveščamo cenjene stranke, da se je Avtooprema Tržič preimenovala v nov naslov TIKO Tržič.
♦♦ ♦♦ ♦♦
♦♦
♦♦ ♦♦
mam v>v|
Trziska tovarna kos in srpov
mmm    VS ■ \S
Trzic
nudi prvovrstne kose »Zmaj«, srpe, železne grablje, slamorezno klinje, ki jih izdelujemo po vzorcih.
Posebno obveščamo kmetijske proizvajalec, da izdelujemo vseh vrst nožev za kosilnice, kakor tudi kompletne kose (prute) za kosilnice BCS, ALPINA in ostale. Vse naše izdelke za kmetijske proizvajalce lahko dobite pri Trgovskem podjetju »Agrotehnika« in njenih poslovalnicah, lahko pa jih tudi naročite v našem podjetju.
Poleg kmetijskega orodja oskrbujemo potrošnike s kovanim ročnim orodjem: mizarska dleta, pleskarske lopatice, rezila za oblice, zidarske ometače, obrezovalni noži, avto-camp lopate in druge.
Vsi naši izdelki so znani na jugoslovanskem in tujem trgu.
Zahtevajte kvalitetne izdelke naše proizvodnje.
Obenem želimo vsem delovnim ljudem srečno in uspešno novo leto 1971.
SREDA - 30. decembra 1970
POGLEJTE 8. STRAN
GLAS * 25. STRAN
Mnogo poslovnih uspehov v novem letu vam želi Gorenjska kreditna banka
Denarno poslovanje opravimo za vas hitro, solidno in v največj' tajnosti. Zato izberite našo banko za svojo banko!
1 v p r a š a nje 3o d govori
Novoletna noč je nekaj posebnega, samo enkrat v letu. Poseben večer je za vse, ki si takrat zažele ob prazničnem prigrizku vse lepo in dobro v novem letu. Da je pa dober prigrizek pripravljen, se nam takrat zdi samo po sebi
umevno, zaposlenost gostilničarjev se nam zdi povsem običajna. S svojim »prazničnim« delom so se gostinci žc zdavnaj sprijaznili in pravijo pač: delo je delo. Ce je v tem kanček grenkobe, vsaj pri mlajših, se ne ve. Sicer pa na novoletno noč nihče ne razmišlja o drugih, ki takrat morajo delati, kdo bi le in zakaj, pa ravno na noč, ki ni enaka drugim v letu.
Na Gorenjskem so skoraj v vseh večjih gostiščih pripravili silvestrovanja. Preveč bi bilo, če bi prav vse gostince povprašali, kaj so pripravili svojim gostom za silvestrsko večerjo, zato smo raje povprašali, kot je že običajno za to rubriko, samo tri: v Trebiji v Domu pod Planino, v hotelu Creina v Kranju in v Radovljici v hotelu Grajski dvor.
Nekako dva meseca ima Dom pod Planino na Trebiji novega upravnika. Franjo Korene je v Pod-gradu na Primorskem zaprl svojo znano gostilno in sklenil malo znani Dom Pod Planino na Trebiji, predvsem pa njegovo kuhinjo, proslaviti daleč naokoli. Osnova njegove kuhinje je sicer po evropskem okusu, vendar pa mora v.šak kuhar vedeti, da  bo   njegova kuhinja
postala znana le s posebnostmi. Franjo Korene se je sicer učil kuharske umetnosti v Pragi, je pa pravi specialist za italijansko kuhinjo. Vendar pa ne misli vsiljevati Gorenjcem tujih posebnosti, posebno še, če svoje nacionalne jedi tako rekoč ne jedo več doma, v gostilnah pa jih le redko kuhajo.
V naši kuhinji lahko vsak čas dobite ajdove žgance z različnimi prilogami, kislo repo, kislo zelje, štajersko kislo juho, svinjsko glavo. Vsak dan lahko gost dobi tudi morske ribe.«
Za Silvestra je Dom pod Planino oddan. V sil vest r-ski večerji bo po vsej verjetnosti puran z mlinci in pa piščanec po trebijsko. Zraven priporoča Franjo Korene vipavskega tokaj-ca, za aperitiv pa vipavski tropinovec, ki »ima tak krancel kot mlada študentka.« To bo Franjo, ki je bil rojen prav nad ljubljansko šestico, pripravil gostom, ki bodo za novo leto zasedli prav vseh 120 sedežev v gostišču. Med gosti bo največ Ljubljančanov, pa tudi iz Trsta, Kopra, Bologne in Škofje Loke bodo prišli.
Kakšna pa bi bila vaša večerja ob novem letu, če bi ga utegnili praznovati tako brez dela in lepo doma? »Najbrž bi si pripra-
vil kaj domačega kot so žganci s kislo repo in pa svinjska glava bi bila zraven.«
V novem hotelu Creina v Kranju bodo letos prvič silvest rovali. Za nov hotel in za njegovo kuhi-
njo je najbrž presnelo pomembno, kako se bo odrezala za to priložnost, saj je od tega v dobršni meri odvisen ugled hotela. Šef kuhinje Martin Cigler se je odločil, da bodo gostje Creine preživeli noč ob izbranih že pripravljenih jedilih. Za tiste pa, ki jim je več do toplih jedi, bodo pripravili nekaj vrst juh, purana z mlinci, sr-, no ter kranjsko bržolo. Sicer pa si bodo »gostje lahko celo noč sami ali s pomočjo natakarja stregli in izbirali med kakimi 25 osnovnimi vrstami jedi. Tu bodo hladni piščanci pripravljeni na več načinov, puran z ananasom, angleški rostbif, goveja pisanica, tatarski biftek, pečen odojek, frankfurtska pečenka, fazanova plošča, pašteta v aspiku, polnjena jajca, narezek, kaviar, več vrst sirov in solat, sladice in sadje.
»Za hladen bife smo se odločili, ker s toplimi jedrni ni mogoče v kratkem času post reči okoli 500 ljudi, kolikor jih bo silve-strovalo v Creini. Mislim, da je tak jedilnik, kot smo ga pripravili kvalitetnejši tako glede jedi samih kot zaradi izbora jedi.
Tudi za praznovanje doma se mi zdijo hladna jedila najprimernejša, zato da gospodinja nima preveč dela. Priprava jedi na domu je še enostavnejša kot pa na primer v hotelu, ker lahko veliko vrst jedi kupimo že pol pripravljenih. V naši delikatesi gredo zelo dobro v prodajo tatarski bifteki, razne solate in narezki, kar pomeni, da so se ljudje ogreli za te novosti, za nov način priprave hrane doma.«.
Ko smo se pred dobrim tednom oglasili v hotelu Grajski dvor v-Radovljici, so nam povedali, da imajo v restavraciji še nekaj prostora, medtem ko so vse sobe za novoletne praznike že davno oddali. »Pri nas je bilo vsako leto silvestrovanje zelo prijetno in prepričan sem, da bo tudi letos,« nam je prijazno povedal šef kuhinjo Jože šile, ki je v hotelu od 1961. leta. Je poročen in odkar je v Grajskem dvoru, še nikdar na Silvestrovo ni bil prost. »Kako pa, takrat imamo ja največ dela. Tudi letos bo tako. Zato bom začel proslavljati novo leto 3. januarja. Vendar pa se zato prav nič ne jezim. Rad imam svoj poklic in najbolj sem zadovoljen, če so tudi gostje zadovoljni s tem, kar v kuhinji pripravimo.«
Sodeč po napovedi bo siil ves trska  večerja v Graj-
skem dvoru zelo okusna. Za predjed bodo gostom postregli z jajčno rolado nipon. Sledila bo krepka juha celestin. Za toplo predjed bodo pripravili pikantni jezik v madeira omaki. Glavna jed pa bo takale: pečena purica s fino oblogo, mešana solata, peche melba (sladoled z mariniranim! breskvami), sadje in kava. »Ob 2. uri zjutraj pa seveda piščančeva obara proti mačku.«
Če bi silvestroval doma oziroma tistim, ki bodo doma pričakali novo leto, pa Jože Šile svetuje takle jedilnik: za predjed piščanec v solati, za glavno jod pa telečjo zarebrnico v   gobovi  omaki, dušen
riž ali krompirjevi kroketi, radič ali motovileč s krompirčkom in sladico. Za sladico pa priporoča kreps suizite (flam-bi'rane palačinke, nadevane z orehi in mandeljni). Naredijo se takole: pečene palačinke se duši jo v omaki iz pomarančnega in limoninega seka, katerima je primešan maraskino, navadni konjak, malo tekoče smetane in sesekljani mandeljni ter orehi. Najprej se palačinke malo popražijo na maslu, kateremu dodamo sladkor, primešamo omako in prižgemo. Tako (v ognju) pečene palačinke so prava poslastica. Nazadnje pa priporoča še kavo in sadno kupo.
V Grajskem dvoru, kjer bo silvestrovanje veljalo 150 dinarjev, bo torej prav prijetno. Jožetu šil-ču, ki se v prostem času ukvarja s svojim avtomobilom (katrco) in z zbiranjem kemičnih svinčnikov ter vsem njegovim sodelavcem pa želimo vso srečo v prihodnjem letu.
L. M. — A. Ž.
TRANSTURIST PRIPOROČA UGODNE ZIMSKE ARANŽMAJE:
7-dnevne počitnice
pri Belem jezeru (VVeissensee) in v Dollachu — Heiiigenblut na Koroškem (izvrstna smučišča, drsališče in druga rekreacija);
smučarske pakete
nad 3 dni v Bohinju, vključno penzioni, sistem žičnic na Voglu in lokalni avtobus;
enodnevne šolske
smučarske pakete
na Voglu (Bohinj) in na Starem vrhu nad Škofjo Loko, vključno avtobus, sistem žičnic in malica.
IZKORISTITE PRILOŽNOST IN SE POZANIMAJTE V NAŠIH TURISTIČNIH POSLOVALNICAH V ŠKOFJI LOKI, RADOVLJICI, NA BLEDU IN V LJUBLJANI, ŠUBIČEVA 1.
Živilski
kombinat
Žito
Ljubljana
DE Gorenjska Lesce DE Pekarna Kranj DE Tovarna čokolade Gorenj ka Lesce DE Pekarna Tržič
vsem svojim potrošnikom želi srečno novo leto 1971
ter priporoča .svoje izdelke kot: žitarice, mlevske izdelke, kruh, pecivo, testenine., pekatete, čokolado Gorenjka, rolade, kolače in izdelke obrata
Šumi
Delovna skupnost in organi družbenega upravljanja
H Komunalnega zavoda
za zaposlovanje Kranj
čestita vsem delovnim ljudem Gorenjske in jim želi mnogo delovnih uspehov v letu 1971.
Kemična tovarna
EXOTERM
K   R   AN J
vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in delovnim organizacijam želi srečno in uspehov polno novo leto 1971.
Ob občinskem prazniku kolektiv tovarne
** *** ********************************************
¥ ¥
¥ ¥
¥ ¥ ¥ ¥
********** *********************************
¥
¥
¥ ¥
¥ ¥
ODEJA
Škof j a Loka
OKOVJE
Nova Gorica
vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želi srečno in uspehov polno novo leto 1971.
C !i'a vsem svojim poslovnim prijateljem, kupcem, občanom in družbenopolitičnim organizacijam ter jim hkrati želi obilo uspeha v novem poslovnem letu
Tovarna prešitih odej škof ja Loka
t:
Kemična tovarna Podnart
specializirana tovarna za galvaniko, fosfat iranje in barvanje. V toya.^| dobite brezplačne nasvete in navodila. Servisna služba pa je vsem na vo j
Kolektiv tovarne želi vsem delovnim ljudem srečno novo leto in velik0 delovnih uspehov.
Prišel bo, prišel spet dedek Mraz
(Domača zimska pravljica)
* srebrni votlini nad Tri- dem lepo vreme, sneg sem Eskimi jezerci stanuje de-     nasuta samo po gorah. Otro-
I* Mraz. Teh Triglavskih je-s'rc je sedem. Voda v njih '■ zelo čista in mrzla mrzla. °rske Hvali, gamsi in kozo-'£< prihajajo k jezercem ga-' žejo. Dedek Mraz pa se->da ni nikoli iejen. Poleti, 3 sije nad jezerci toplo son-■• takrat dedek in njegovi ♦"sfci prijatelji spijo. Kdo I so dedkovi prijatelji? Go->a Zima, gospod Sneg in golf Burja. Medvedje, srne, }et}i in zajci imajo dedka ]di, vendar ne morejo pre-Pjfl lepe pomladi, toplega mletja in prijazne jeseni, ko 1 Pod mogočnim Triglavom, Zelenem podgorju najlepše. Wrat rastejo po vrhovih in vninah zametno bele zvez-fe» rože planike, rožnati F bi kakor nebo modri en-fon. Vseh teh lepot naših
N dedek Mraz še nikoli ni Vel.
Kako je že bilo lani? Dva \stra jelena vprežena v sta-' sani, sta ga pripeljala ob Pvem letu v naša mesta in J5«. S seboj je imel dva ve-■a koša sladkih dobrot za roke v naši deželi. Te slad-i dobrote mu pripravijo ;afco leto dobre vile v Zla-fpiovem kraljestvu. Prija-mce so dobrih palčkov, ve-otrok in dobrih ljudi. ■.Učki kopljejo zlato rudo ali
Potepajo po gozdovih. , f°rej dobre vile so pripra- J I« darove. Dedek Mrat se Prebudil, ko mu je pore-Palček skozi okno zapi-|Wi da bo čez teden dni v °venski  deželi  novo leto. "v takrat je nekdo potr-• P1 na ledena vrata v srebrni mni. Kdo je? Zima, prav-\Va gospa Zima. V debelo, 's'o volneno obleko je bi-\ slečena, na glavi je imela •*č»io, na rokah pa take ro-fv'ce, da se prsti še videli s°. Ker je Zima strašno sta-■J ^°spa, nosi kristalna oča-' *l so iz ledu. 7*°. no, dedek Mraz, ali rs'ii letos čas mojega krajnja trdno in grdo pre-PW Ccz tri dni bo novo J* ljudje
^neni misli
na svetu so ražin otroci neučakani.
P niah ^embra
letos sem se tudi zamudila. Do srede sem pustila lju-
ći, saj več, tisti neugnani fantiči, ki jih imaš ti za svoje prijatelje, so že davno pripravili sani, smuči in drsalke. Zdaj samo čakajo, kdaj bo začelo snežiti. Danes sem poslala pisma snežni kraljici, naj nemudoma zaplešejo snežinke. Mislim, da je ta čas na Gorenjskem že vse belo. Torej je vse pripravljeno za tvoj prihod, dragi, zaspani dedek Mraz. Gospa Burja te lepo pozdravlja. Obiskat te bo prišla, ko boš spet doma. Zdaj ima polna usta vetra, ki ga izdihava na Primorsko in na Kras. Ko boš vozaril tja doli, si dobro privezi kučmo na glavo! Burja je še vedno nepoboljšljiva. Na ves glas se smeje, ko meče klobuke, čepice in kučme po tleh. Tako, dedek Mraz, dosti sem ti napovedala. Zdaj pa moram kar brž v svoje kraljestvo. Na mrzlo svidenje na Gorenjskem!
Gospa Zima se je odmajala iz srebrne votline. Varno je drsela po bregovih navzdol, da ni padla. Dedek Mraz pa je široko in globoko zazehal, se pretegnil in se tako glasno zasmejal, da ga je slišal medved Bruno, ki je že smrčal v sosedni votlini. Tako mehko in toplo je bilo medvedku, da se mu ni ljubilo vstati, da bi spremljal dedka, svoje-
ža, da mi srce poskakuje ob misli nanje. Mlini.«
Dedkove sani so se ustavile. Povsod ga je spremljala pesem. Siva kučma, bela brada, topel kožuh, zvrhan koš. Joj, že prišel je med nas stari dedek, dedek Mraz!
Darina Konc, učiteljica
rena
Bila je nedelja. Bralec, mami in očka so že vstali. Meni pa se ni dalo. Ležala sem v postelji in premišljevala o Ireni iz Zirovskega vrha. Mogoče je prišla k sosedovemu Silvotu. Mogoče.
Silvo je moj prijatelj. Imel je tri leta staro sestrico, ki pa mu je umrla. Zdaj ima bratca Ivančka.
Kmalu sem zaslišala Silvo-ta in pomislila: »Mogoče je res prišla Irena«. Hitro sem skočila iz postolje in zagledala Ireno. Stekla sem v dnevno sobo in mamici povedala, da je prišla k sosedovim.
Popoldne pa sta k meni prišla Silvo in Irena. Kmalu pa je prišel tudi Franci. Silvo in Franci hodita v prvi razred, Irena pa v peti razred v Zireh. Oba dečka sta bila oblečena v raznobarvne obleke, le Irena je imela vse
ga prijatelja, po Gorenjskem, j črno, saj ji je pravkar umr-Medved Bruno se je obrnil , Ja mama. Igrali smo se z na levo  stran  in sanjat  o j mojimi punčkami.
medu in soncu.
Dedek Mraz se je oblekel v bel, z rdečimi rožami porisan kožuh. Na glavo si je nataknil velikansko kučmo. Noge je vtaknil v meter visoke črne škornje, zavihal nato dolge brke in se pogledal v ogledalo. »Mhm,« je rekel, »spet sem za leto starejši, pa otroci tega ne bodo opazili. Bolj ko je moje srce staro, bolj je veliko in več dobre volje in dobrote je v njem. Na pot! Ob Savi navzdol, mimo Dovjega in Mojstrane, Žirovnice in Breznice, Lesc in Radovljice. Mhm, tudi na Kranjsko goro, Bled in Bohinj, še Škof jo Loko, Poljansko dolino in . Selško dolino pa na Kamnik, ne smem pozabiti. Povsod bo tega drobi-
Moj žalostni dan
Imeli valico
0 r"a m zalo krotka. Vsa-
IW,ro, je na.iu z bratom tn>ljala v šolo.
°0)oved°' ko x ic vraiala a. m • JO Je doletela nesre-
^orr^k0!051-! J°  Je P°vozil
A cesle  -adCta  je PadIa
smo nadvse ljubko srnico. Bila je udo-
Ko
se je sosed
ialoLkonjem iz mesta> J° n«., i ln Pripeljal k nam
m v" .anJeno je očka po-sa onPJeno ^žišče. Tam je
5 Jtisvlm°8la ,ežala' dokler 2 bratom vrnila iz
šole. Ko sva prišla iz šole, so nama povedali, kaj se je zgodilo s srnico. Zelo nama je bilo hudo.
Klečala sva poleg njenega ležišča in hudo jokala. Ko naju je zaslišala ihteti, je še zadnjikrat odprla oči, nato pa jih za vedno zaprla. Tedaj nama je bil© še bolj hudo, ker sva vedela, da si je želela še zadnjikrat posloviti od naju.
Pintar Poldi,
3. b razred osn. šole
Cvetko Golar, Sk. Loka
Dvajset minut čez šest se je začel film. Vsi smo ga radi gledali, posebno pa* Irena, ker doma nimajo televizije. Ko je bilo konec filma, so Franci, Silvo in Irena odšli domov. Jaz pa sem pove-čerjala in šla v posteljo.
Ob misJi na Ireno sem bila srečna.
Frelih Diana,
osn. šola Cvetko Golar,
Škof j a Loka
Matijev rod ob desetletnici
Naše glasilo Matijev rod stopa letos v de. ho leto. Kar lepa starost, če pomislimo, kako skromni in negotovi so bili njegovi prvi koraki. Iz nebogljenega dojenčka se je razvil v krepkega ln samozavestnega predstavnika mladega rodu. Kot dober tovariš mu ves čas sledi v uspehih in težavah, Isto-
časno pa mu je pri delu vodnik   in usmerjevalec. — (odlomek) Vaš ravnatelj
Uredništvo Glasa čestita marljivim mladim ustvarjalcem ob desetletnici. Želimo vam, da bi še naprej pridno pisali in se izpopolnjevali v novinarstvu in znanju.
na
Hodim v 5. razred. Gre mi še kar dobro, a včasih tudi slabše. Ravno tako je bilo tudi v 4. razredu. Včasih sem pozabil nalogo in tudi vse drugo večkrat ni bilo tako, kot bi si to drugi želeli. Posebno pri računskih nalogah se pogosto pojavi škrat, ki mi ponagaja in zniža oceno na prav dobro. Na šolskem zvezku ni bilo petke, če sem si še bolj prizadeval.
Letos spomladi je mami odšla v porodnišnico. Nestrpno smo pričakovali, kaj bo tisto novo v družini. Ati si je želel punčko, midva z bratcem pa fantka. Ko sem se zvečer zunaj igral, zaslišim, da me nekdo kliče. Takoj sem prihitel tja.
Soseda mi je povedala, da smo dobili punčko. Z veseljem sem to povedal še atku, a ta mi skoraj ni verjel.
Drugi dan smo v šoli pisali računsko šolsko nalogo. Mislil sem si, kako lepo bi bilo, če bi pisal to nalogo odlično. Zelo sem se potrudil in prvi oddal. Tovarišica ga je pogledala, popravila in ga dala na mizo pred mene. Na njem je blestela petka. Od veselja sem kar poskočil. Zvezke smo po pouku odnesli domov. Takoj sem atku pokazal petko. Ta jo je podpisal in rekel: »Ta petka bo pa za mamico veliko veselje.« Drugi teden se je vrnila dO-
Na straži
Prosila som očota, naj mi pove, če je pri partizanih doživel kaj smešnega.
»Da,« je dejal oče, »čeprav je biilo težko, se je pri partizanih tudi kaj smešnega zgodilo.
Neke noči, ko sem biil komandir straže, zaslišim strel. Hitro dam znak za .uzbuno' in že smo hiH pri stražarju, ki je začeti z razburjenim glasom pripovedovati, kaj se je zgodilo. Dejal je, da se je neznanec približevati stražarskemu mestu in da ga je po predpisih zaustavljal, in končno tudi ustrelil. Ni se namreč hotel ustaviti. Preden smo obkolili sovražnika, se je Janko, ki je bil najhra-brejši, spustil k zadetemu. Ko sem videl, da ni nevarnosti, som vprašal Janka, če morda potrebuje ustreljeni zdravniško pomoč.
Janko pa pravi: ,Kakšno zdravniško pomoč neki, mesarja bi bilo treba!' Ko sem posvetil z baterijo, sem v grapi videl kravo, ki je molela vse štiri v zrak in ležala v mlaki pregrešne krvi.«
Sodnik Ivka, 7.b razred osn. šole Matija Valjavec, Preddvor
\no\, jaz pa sem ji pokazal edino petko, ki je bila ta« krat na računskem šolskem zvezku.
To je bila petka za petega člana naše družine.
Borut Bernik,
5.c razred osn. šole
Peter Kavčič,
Škofja Loka
Koledar
Prav te dni bomo zamenjali koledarje in gotovo ste že kdaj pomislili, od kod je beseda koledar. Beseda je latinska — kalendae in pomeni prvi dan v mesecu.
Koledar je zbirka pravil, po katerih se ravnajo časovna razdobja: dan, teden, mesec, leto. Osnovno časovno morilo pri vseh narodih je bil vedno dan — to je čas med enim dnevom in nočjo, toda dan niso začenjali povsod v istem času.
Leta pa štejejo ljudstva različno. Povsod so za osnovo vzeli dan kakega pomembnega dogodka. Bizantinci štejejo leta od začetka sveta, ki se po njihesvem začenja 1. IX. 5508 pred našim štetjem; Zidje imajo svoj začetek 1. X. 3761 p. n. št.; Grki jih štejejo od dneva, ko je zapisana prva olimpiada 1. VIL 776 p. n. št. in so štiri leta šteli za eno obdobje, ki so ga imenovali olimpiade; Rimljani začenjajo z začetki Rima 24. IV. 753 n. št. ali 752 n. Št., mohamedanci štejejo leto od Mohamedovega bega iz Meke v Medino 16. VIL 622, naše štetje pa začenjamo okoli leta 533 n št. in ga je uvedel Dionizij E\i~ guus.
Dragi mladi prijatelji!
želim vam zdravo, srečno in uspešno novo leto. V šoli mnogo novih spoznanj, novih doživetij in seveda veliko lepih ocen.
Upam, da se bomo tudi v novem letu pogosto srečali na vaši strani Glasa. Urednik
Zevnik Jože urar
Kranj, Tavčarjeva 37
želi cenjenim strankam srečno novo leto 1971 in se priporoča
Kern Stanko modno čevljarstvo Kranj, Partizanska c. 5
želi cenjenim strankam srečno novo leto 1971. Priporoča   sodobne Čevlje ročne izdelave vseh vrst
Krznarstvo Berčič-Cetinski Kranj, Maistrov trg 2
želi cenjenim strankam srečno in zadovoljno leto 1971
Gostilna Blažim Grašič Franc,
Kranj, Cesta talcev 7 (Klanec)
želi vsem cenjenim gostom srečno 1971. leto in veselo silvestrovanje
Za nadaljnji obisk se priporoča
Florjančič Mirko parke tar Stara Loka 41
Dobava in polaganje parketov, tapisomov, toplega poda in vinas ter obloga stopnic
plošč
Kmetic Marija gostilna Kranj
želi svojim gostom
in abonentom srečno 1971.
leto
in se se nadalje priporoča za obisk
Slaščičarna Šampion Kranj, Partizanska 15
želi cenjenim gostom srečno novo leto 1971.
Sprejema naročila za torte in pecivo za razne prireditve
Ramadani Isak slaščičarstvo »Na Planini« Kranj (Huje)
želi vsem cenjenim strankam
srečno novo leto 1971. Dnevno sveže slaščice, čajno pecivo. Vse vrste slaščice po naročilu
Jalen Janez elektroinstalater Kranj, Huje 23
se priporoča in želi cenjenim strankam srečno 1971. leto
Bivic Ernest zlatar
Kranj, Cankarjeva 5
želi cenjenim strankam srečno 1971. leto
Šivic Franjo in Marija mizarstvo in pletilstvo Dobropolje 3, p. Brezje
želi vsem znancem
in   poslovnim prijateljem
srečno 1971. leto
Stjepan Katalenić Zagreb — modno krojaštvo
želi vsem cenjenim strankam, obiskovalcem Gorenjskih sejmov srečno 1971. leto in se priporoča
Kristan Alfred Strabinj, pošta Naklo Pletilstvo
Vsem cenjenim strankam želim zadovoljno in uspešno novo leto 1971 ter se priporočam
Pleskarstvo Čehovin Kranj, Primskovo 43
želimo srečno novo leto 1971.
Prenavljamo pohištvo po novih modernih vzorcih, lakiramo parkete, brizgamo pločevino.
Peneš Alojz Elektro servis Kranj, Tavčarjeva 18
želi cenjenim strankam srečno 1971. leto. Popravljamo vse clektro-
gospodinjske stroje.
Ivan Jakopin Torbarstvo
•delavnica Cesta 1. maja 51 Kranj, Maistrov trg 9.
želi cenjenim strankam srečno 1971 leto in se priporoča še za naprej. Izdeluje: razne nahrbtnike turistične,   krušnjake, delovne torbe, ženske torbice, aktovke itd.
Lukež Marijan Kranj, Titov trg 22
cenjenim strankam želim srečno novo leto 1971 in priporočam svoje usluge TV-radio servis
tel: 22-107
Rozman Franc
avtomehanik
Kranj
Ljubljanska cesta 5
želi vsem svojim strankam v letu 1971 srečno vožnjo in zdravje
Biffe ekspres Ovčar
Kranj,
Jenkova 3
Vsem cenjenim obiskovalcem želim srečno novo leto 1971 in se še nadalje priporočamo za obisk.
Helena Cigu t gostilna Kamna gorica
Cenjenim gostom, posebno vaščanom Kamne gorice želim srečno novo leto 1971 in se priporočam za obisk
Frizerski salon Žvegelj Cilka Ljubljanska 20, Bled
Cenjenim strankam
želim srečno novo leto 1971
in se priporočam
Bokal Ivan
tapetništvo Mestni trg 23 Škofja Loka
Vsem cenjenim strankam želim srečno in uspeha polno novo leto 1971 in se priporočam
Pučko Gabrijel
popravila televizijskih in radijskih aparatov
Blaževa 2 škofja Loka
Vsem cenjenim strankam želim srečno in obilo uspehov v novem letu 1971 in se priporočam
Mnogo sreče in zadovoljstva v novem letu 1971
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in se priporoča
Sever Francka cvetličarna,
Kranj
Vodopivčeva klanec)
3 (Mohorjev
Najceneje vam nudim najlepše cvetlice, aranžiranje, jubilejne in žalne venec, cvetlice trajnice ipd.
Prepričajte se tudi vi!
Gostilna Benedik Stražišče — Kranj
Vsem cenjenim gostom želim srečno novo leto 1971.
Domače specialitete, kraški teran, pristni cviček, avtomatsko kegljišče.
"'' *" *S
Se priporočam
Jože Heisinger
zlatar
in Janko
urar
Vsem cenjenim strankam želiva srečno novo loto 1971 ter se priporočava
Gostilna
Majdnek Lesce
Vsem cenjenim strankam želimo srečno novo leto 1971 ter se priporočamo
Sajevic Andrej
Steklarstvo
Radovljica
želi vsem cenjenim strankam srečno in uspešno novo leto 1971 in se priporoča
Gostilna Lectar
Mencinger Angela Radovljica
Cenjenim gostom želim srečno in uspeha polno novo leto 1971 ter se
priporočam
Gostilna Auguštin Šuštar Angela Radovljica
Cenjenim gostom želim srečno novo leto 1971 if vabim na prijetno silvestrovanje
Bife št cm BRUNARICA Kokrica
Cesta na Rupo 16
želi vsem svojim obiskovalcem srečno novo leto 1971-Domače specialitete, >zC na vina, tujske sobe. Za obisk se priporočani'
Kemična čistilnica i Pri Petelinu
Kranj U Cankarjeva 16 (MohorF
klanec
Srečno novo leto žcH'T,c vsem našim cenjenih strankam in se pripori
Mandelj Kazimir Urarstvo Radovljica Linhartov trg 6
Vsem občanom želi* g srečno in uspeha P° novo leto 1971 ter se priporočam.
Ajdini Šaban slaščičarna Jadran Vodopivčeva 17 Kranj
str3
Vsem cenjenim u3 želim srečno m «»E ,ci polno novo loto • pCc priporočam. ^k {
S13
torte, kava in osi^. „; ce. Sprejemamo i« čila.
Milko Kunstclj brivec — frizer Kranj
Prešernova 4
želi vsem cenjenih strankam srečno n°v 1971
ter se priporoča
F.T)A _ 30. decembra 1970
GLAS # 31. STR A M
^zdravnik
Okrasimo stanovanje za novo leto
vezenine
Tovarna čipk In vezenin je začela izdelovati ženske obleke iz poliestra.
Blago je uvoženo in ima podobne lastnosti kot diolen loft. Se ne
mečka, ne krči in pri pranju ne izgublja svojih lastnosti. Otip je mehak, volnen. Obleke iz poliestra so vezene v več barvah in v narodni motiviki. Te vrste obleke nosimo popoldne in zvečer.
V prodaji so od začetka decembra.
..»fiii: '^tš*^- s.'
V majhna stanovanja je včasih prav težko spraviti primerno novoletno jelko, niti ni potem okrašeno drevesce kaj posebno lepo. Čisto majhna smrečica, ki jo bogato našarimo, tudi rti lepa. Je že bolje, da namesto majhne smrečice, nalomimo smrekove veje, jih postavimo v primerno vazo in ovesimo Z novoletnim okrasjem. Prostor za novoletni okras v stanovanju izberemo posebno skrbno. Navadno je to dnevna soba. V bližini novoletnega okrasa naj ne stoje vse mogoče vaze s cvetjem, različni keramični kipci, ure budilke in podobno. Poskusite za spremembo urediti novoletni okras iz golih vej leske ali kakega drugega drevja. Veje ovesite s samimi srebrnimi ali samimi rdečimi kroglami ali jih kombinirajte. Vaza naj bo večja, mogoče steklen valj ali kaj podobnega. Da bo šopek lepše stal,
Daria za vsakogar
Vsako leto znova, ko se december prevesi! že čez polovico, kar priznajmo si, takrat šele začnemo razmišljati o darilih, ki jih bomo kupili! svojim najbližjim, prijateljem ali znancem. V začetku meseca se s'.cer že spomnimo, da nas čaka še to opravilo, nato pa v naglici vsakdanjega delavnika tiste pol urice premišljevanja odlagamo tja do konca meseca: »Nimam pojma, kaj naj mu podarim,« se pogovarjajo prijateljice med seboj. Je res tako težko? NI. res ne. Ce ima avtomobil, je lahko naporno premišljevanje zelo kratko. V trgovini z avtomobilskimi potrebščinami boste lahko našli kaj primernega za šoferja — morda razprč'.Ice proti za-ledcnclim šipam, krzneno pregrinjalo za srdež ali šoferske rokavice. Posebno lepo pa bo sprejet majhen ta-lisman-obesek za ključ!;e, le da ne bo preveč kičast.
Možu, ki se je začel nevarno rediti, je treba podariti nekaj, kar ga bo spodbudilo spet k aktivnosti In glbčnosdi iz mlajših let. Ce se prašilo na podstretJM smučI, mu kunite imenitne smučarsko rokavice, očala ali volneno kano. Vesel bo novega vžigalnika, če kadi', vodica po britju v lepi embalaži. Zbirko nogavic živih barv, če še nima dvajset let, limen'fne tople copate, če ima več kot itirtde'3et,f te,«*6 kocke, kn.M^o, smuči, sani, čc je star štiri do dvajset let ln tako naprej.
Jmate navado, da ofcttarlff tudi prijatelje? Tako darilo je navadno skupno, če gre za nkon«kj par. Ce sta se šele pore ila, jim kupite kaj hudo prak i':nc?a, od zbirke kuhal-nlc, kuhinjskih krp, košare konzerv, pa tja do bolj delikatnih kozarcev ali likolnika, stojala za dežnike, blazine, majhne odeje lin ure budilke.
si pomagajte z ježkom za ikebano.
če je stanovanje res izredno majhno in je novoletni okras res nemogoče postaviti na kako vidno mesto, potem vsaj na mizici ob kavču ali pa kar na jedilni mizi ne sme manjkati majhen urejen novoletni šopek. Rada vam ga uredi cvetličarka, pa tudi sami ga z malo spretnosti uredite, če drugega ne, denite na krožnik malo smrečja, v
sredino svečko, pridenite Še svetlečo kroglico ali grozd in pentljo.
Novoletni šopek lahko pritrdite tudi .na steno. Na primerno veliko smrekovo vejo obesite zelo veliko srebrno kroglo ali kaj podobnega in potresite s »snegom«. Lepe steklene kroglice lahko obesite na daljše niti tudi pred okno, ki ga ne odpirate, pod veliko luč nad jedilno mizo ali še kje drugje.
w 1
i 1
1
MAKSI DEDEK MRAZ
Silvestrovanje doma
v1?
v%
Silvestrovali boste torej doma. Ne marate restavracijskega hrupa in dima, nič kaj prijetnega vračanja po mrazu v jutranjih urah in podobno. Povabili ste prijatelje, da ob prigrizku in pijači, ob gledanju televizije, prijetnem pogovoru, družabnih igricah, prežive z vami zadnje ure starega leta.
Gospodinjo skrbi, kaj ponuditi za zadnji večer v letu. Najboljša rešitev so hladna jedila. Sami lahko pripravite razne solate, suho meso, narežete več vrst salam, sira in podobno. V majhnih skledi-cah  ponudite  mrzle pi-
kantne omake, ki jih pripravite sami, že dan prej in počakajo v hladilniku, ali pa jih kupite že pripravljene v trgovini. Gostje bodo morda le Veseli tople večerje z domačimi krvavicami in kislim zeljem. V rezervi pa je dobro imeti tudi pikanten golaž, ki naj do uporabe čaka v hladilniku.
Zdaj se lahko kupi že toliko vrst peciva, raznih zavitkov in pravih potic v trgovini, da ni treba gospodinji peči ves teden sladkarij za novo leto. Lepo je sicer, če je na mizi tudi prava slovenska orehova potica.
Alko-
Sišem
V zadnjem reetavku o alkoholizmu naj se na kratko dotaknem, kr.ko naj bi v naših razmerah potekala zdravljenje aiko-holka. Predvsem naj bi »zdravili« alkoholizem in ns posameznega alkoholika, že v osnovni šoli naj bi začeli z enostavnim in razumljivim vplivom na otroke. Taka vrgoja se nc bi smela razlikovati od vzgoje d:ma v družini. Morali bi zbirati sredstva ln vzdrževati poseben zave-1 ali institut, ki bi se ukvarjal z alkoholizmom za p?:tro~?3 Sloven'je. Taka ust?.nova naj bi dajala smernice za zdravljenje alkoholikov. Imela naj bi tudi ustrezen vpliv na proizvodnjo in predajo alko-hc'nih p'.:ač. Sredstva, ki se zbirajo od prispevkov pri prodaji a:.koho~n«h pijač, naj bi se porabila za financiranje borbe proti alkoholu. Za tako področje kot je Gorenjska, naj bi se osnoval center, kamor b\ pripeljali vsakega vinjenega človeka namesto v nekajurni zapor na postajo milice. Tu bi po streznitvi že začeli s prevzgojo. Taka ustanova naj bi bila v stiku z zavodom, kjer bi se ob delu in vzgoji alkoholik zdravil, dokler bi bilo potrebno. Kadar bi vinjena oseba grozila ali razgrajala, nr.j bi bilo že takoj ob dejanju samem možno, da se ga pošlje na prevzgojo. Povratniki naj bi ostali v zavodu dalj kot začetniki. Pri zdravljenju pa naj bi tudi dc'ali in ustvarjali sredstva za življenje zase in za otroke. Po odpustu naj bi se ustanovili področni klubi ozdravljenjih alkoholikov, ki bi se pogosto sestajali in pomagali drug drugemu v težavah. Obsoditi moramo vsakega, ki poskuša nekdanjemu alkoholiku vsiliti pijačo in se iz njega norčevati. Prodaja alkoholnih pijač na vsakem koraku v mestu in podeželju bi se morala krepko preganjati in kaznovati V mlečnih restavracijah in delavskih »menzah« v tovarnah ne bi smeli prodajati alkoholnih piijač. V vseh teh obratih danes dobimo poleg piva tudi močnejše alkoholne pijače. Gostinski in dmgi obrati ne bi smeli biti odprti zjutraj že pred šesto uro.
dr. Tone Kcšir
NOVO
AGROTEHNIKA
obvešča cenjene kupce
V kratkem bomo odprli konsignacijsko skladišče za prodajo znanih in kvalitetnih traktorjev
Enostavna oskrba z nadomestnimi deli iz domače proizvodnje (TAM)!
Zahtevajte prospekte, cene in ponudbe pri:
agrotehnika &
DEUTZ
EXPORT — IMPORT, LJUBLJANA, TITOVA 38
Agrotehnika, poslovalnica Celje Agrotehnika, poslovalnica Maribor Agrotehnika, poslovalnica Murska Sobota Agrotehnika, poslovalnica Ljutomer Agrotehnika, poslovalnica Poreč
Kupcem bodo na voljo:
traktorji tip D-2506— 23 KS DIN traktorji tip D-3006— 32 KS/DIN
DM
8 866 9.369
Asch
62.980 66.554
US $
2.422,5 2.560
Carina in stroški
13.914,00
14.647,00
traktorji DEUTZ so sodobni traktorji
0 menjalnik z 8 prestavami naprej in nazaj £ regulacijsko hidravlično dvigalo I. kategorije % zračno hlajen diezel motor £ traktometer % kompletna elektro oprema 0 dvojna sklopka 0 možnost bočnega pogona kosilnice f širok asortiment dodatne opreme
		TRIGLAV KONFEKCIJA, KRANJ Novoletna razprodaja konfekcije
		POPUST 30 V 50% V ČASU OD 10. - 30. 12. 1970
	tri g 1 a v	
		
Veletrgovina ŽIVILA Kranj
Ne pozabite obiskati Delikateso Živila Kranj
Ne delajte si težav, kje boste dobili ^ razne specialitete, ki jih želite za popestritev jedilnika za praznične dni. Oglejte si zalogo, izberite in naročite, mi pa vam bomo pripravili, kar želite v naši Delikatesi v Kranju
Se priporočamo!
Gorenjska kreditna banka Kranj
obvešča stranke
da od 4.1.1971 do vključno 7.1.1971 podaljšuje delovni čas na dinarski in devizni likvidaturi.
V tem času vam bomo na razpolago od 7. do 16. ure v vseh naših poslovnih enotah.
Hranilnica v Kranju pa stalno posluje od 7. do 18. ure in v sobotah od 7. do 12. ure.
Poslužujte se storitev, ki vam jih nudijo poslovne enote Gorenjske kreditne banke
v Kranju, na Bledu, na Jesenicah, v Radovljici, Škofji Loki in Tržiču.
Kranj CENTER
30. decembra amer. barv. CS film PLAVOLASI MAŠČEVALEC ob 16., 18. in 20. uri ; 31. decembra amer. barv. VVALT DISNEYEVE RISANKE ob 10. uri, amer. barv. film ČAROVNIK IZ OZA ob 15.30, amer. barv. film 100 PUŠK ob 17. uri, premiera amer. barv VV filma KATARINA VELIKA ob 19. uri
L januarja amer. barv. WALT DISNEYEVE RISANKE ob 10. uri, amer. barv. film 100 PUŠK ob 15. in 20. uri, amer. barv. film ORLOVO GNEZDO ob 17. uri, premiera amer. barv. fima IDEALNA PESTUNJA ob 22. uri
2. januarja amer. barv. ^'ALT DISNEYEVE RISANKE ob 10 uri amer. barv. film IDEALNA PESTUNJA °b 13. uri, amer. barv. film 100 PUŠK ob 15. uri, amer. barv. film ORLOVO GNEZDO ob 17. uri amer. barv. VV film KATARINA VELIKA ob 20. uri, premiera amer. barv. i filma   PIŠTOLE VELIČAN-
STVENIH SEDEM ob 22. I Uri
3- januarja franc. film BAGDADSKI TAT ob 10. uri, barv. film PIŠTOLE VELIČANSTVENIH SEDEM ?b 13. uri, amer. barv. film PEALNA PESTUNJA ob 15. *n 20. uri, amer. barv. film ORLovo GNEZDO ob 17. Ur', premiera amer. barv. fil-*k TRIJE MUŠKETIRJI ob 22. uri
TT5- Januarja amer. barv. film REALNA PESTUNJA ob 16., 18- i« 20. uri
lTvp'anuar'a amer. barv. film *"EALNA PESTUNJA ob 16., 18- m 20. uri
Kranj STORžIč
V\7a°i• deccmbra amer. barv. VA1.T DLSNEYEVE RISAN-Tnn £b 153°. »mer. barv film 100 PUŠK ob 17. in 19. uri
fii3l\cJecornbra švedski barv. HUGO IN JOZEFINA ob ,xUr>. amer. barv. WALT 15^EYEVE  RISANKE ob ' amcr. hai-v  CS film
amer. bai"v. W DISNEYEVE RISANKE i5-30, amer. bai-v  CS fiilm pEAVOLASI MAŠČEVALEC
■ E januarja amer. barv. film ČAROVNIK IZ OZA ob 14.
!}*f. amer. barv. V V film KA-fARlNA VELIKA ob 16., 18.
* 20. uri
f2. januarja amer. barv. CS 5*0 PLAVOLASI MAŠCEVA-j-^C ob 14. in 16. uri, amer. ?arv. fvlm 100 PUŠK ob 18. ln 20. uri
.J- Januarja amer. barv. film J» PUŠK ob 14. in 18. uri, SST- barv. VV film KATA- j *INA VELIKA ob  16. uri, , Premiera  franc.-italij. barv.
CS filma KATARINA (LJUBEZEN ZMORE VSE) ob 20.
uri
4. januarja amer. barv. film 100 PUŠK ob 16. in 18. uri, amer. barv. VV film KATARINA VELIKA ob 20. uri
5. januarja franc. barv. CS film VIVA MARIJA ob 16.,
18. in 20. uri
Cerklje KRVAVEC
1. januarja amer. barv. film BAGDADSKI TAT ob 15. uri, franc. barv. CS film NEUKROTLJIVA ANGELIKA ob 17. in 19. uri
2. januarja amer. film STAN LIO IN OLIO ob 15. uri, amer. film BILLY THE KID ob 17. in 19. uri
Tržič
31. decembra prem, amer. barv. CS filma CAN CAN ob 17. in 19.30
5. januarja premiera amer. barv. filma FANTASTIČNO POTOVANJE ob 17.30 in 19.30
Kamnik DOM
1. januarja amer. barv. film KRVAVA OBALA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma PIŠTOLE VELIČANSTVENIH SEDEM ob 21. uri
2. januarja amer. barv. film ČAROVNIK IZ OZA ob 10. in 15. uri, amer. barv. film KRVAVA OBALA ob 17. in
19. uri
5. januarja prorntera amer. barv. CS filma JUGOZAHODNO OD SONORE ob 17.30 in 19.30
Jesenice RADIO
30. decembra nemški barv. film PEPEK, STRAH IN TREPET PROFESORJEV
31. decembra italij. barv. CS film REVOLVERJI ODLOČAJO
Jesenice PLAVŽ
30. decembra italij. barv. CS firm REVOLVERJI ODLOČAJO
31. decembra amer. barv. film KRVAVI PLEN
1. januarja amer. barv. film KRVAVI PLEN
Dovje-Mojstrana
30. decembra amer. barv. film POLJUBI ME, NORČEK
Kranjska gora
31. decembra nemški barv. film PEPEK, STRAH IN TREPET PROFESORJEV
Javornik DELAVSKI DOM
30. decembra amer. barv. fimi KRVAVI PLEN
Radovljica
30. decembra angl. film REDFORD STRELJA BREZ OPOMINA ob 18. uri, špan.-itaiij. film ŠTIRJE DOLARJI ZA MAŠČEVANJE ob 20. uri
31. decembra zah. nemški barv. film POPOLNI ZAKON ob 20. uri
1. januarja franc. barv. film BYE, BYE, BARBARA ob 16. uri, amer. barv. film PO STAJA KOM AN CEV ob 18. uri, angl. barv. film NA TEBI JE VRSTA, DA UMREŠ ob 20. uri
2. januarja špan.-itali j. barv. film ŠTIRJE DOLARJI ZA MAŠČEVANJE ob 16. uri, zah. nemški barv. film POPOLNI ZAKON ob 18. uri, franc. barv. film BANDITI V MARSEILLEU ob 20. uri
3. januarja franc. barv. film BANDITI V MARSEILLEU ob 16. uri angl. barv. film NA TEBI JE VRSTA, DA UMREŠ ob 18. uri, zah. nem. barv. film POPOLNI ZAKON ob 20. uri
4. januarja amer. barv. film INCIDENT PRI PHANTOM HILLU ob 20. uri
5. januarja zah. nem. barv. film SIROTA S ČUDEŽNIM GLASOM ob 20. uri
škofja Loka SORA
30. decembra angi. barv. lifm JOY, UBOGO DEKLE ob 18. in 20. uri
31. decembra amer. barv. film VODIČ ZA OŽENJENE MOŠKE ob 20. uri
1. januarja amer. barv. film VODIČ ZA OŽENJENE MO ŠKE ob 15. uri, amer. barv. film LEGIJA PREKLETIH ob 17. in 20. uri
2. januarja amer. barv. film VODIČ ZA OŽENJENE MOŠKE ob 15. uri. angl.-franc. film MAYERLING ob 17. in 20. uri
3. januarja amer. barv. film LEGIJA PREKLETIH ob 15. un, angl.-franc. film MAYER-LING ob 17. in 20. uri
4. januarja amer barv. film LEGIJA PREKLETIH ob 18. uri
5. januarja amer. barv. film AFERA METROPOLITAN ob 20. uri
Železniki OBZORJE
30. decembra angl.-franc. barv. film MAYERLING
31. decembra angl.-franc. barv. film MAYERLING
1 .januarja angl. barv. film JOY, UBOGO DEKLE
2. januarja amer. barv. film LEGIJA PREKLETIH
3. januarja amer. barv. film VODIČ ZA OŽENJENE MOŠKE
Kamnik DUPLICA
30. decembra špan. barv. film MARISOL POTUJE V RIO ob 19. uri
31. decembra nemški barv. film CHARLEYEV STRIC ob 19. uri
1 januarja špan. barv. film MARISOL POTUJE V RIO ob 17. uri, nemški barv. film CHARLEYEV STRIC ob 19. uri
2. januarja špan. barv. film MARISOL POTUJE V RIO ob 19. uri
3. januarja nemški barvni film CHARLEYEV STRIC ob 15., 17. in 19. uri
SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Davčna uprava Številka: 42-07/69-3
Na podlagi 173. in 174. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69, 40/69 in 26/70) in sklepa 22. seje sveta za finance skupščine občine Kranj z dne 22/12-1970, izdaja davčna uprava pri skupščini občine Kranj naslednji
javni poziv
Do 31. januarja 1971 morajo vložiti napoved za odmero prispevka oziroma davka:
L vsi zavezanci prispevka od obrti in od intelektualnih storitev, katerim se prispevek odmerja po dejanskem dohodku po preteku leta — nepavšalisti — za dohodke, dosežene v letu 1970;
2. vsi zavezanci prispevka od obrti in od intelektualnih storitev, katerim se prispevek odmerja po pavšalni letni osnovi za tekoče leto -- pavšalisti — za dohodke, ki jih bodo predvidoma dosegli v letu 1971;
3. vsi zavezanci prispevka od skupnega dohodka občanov, kateri so v letu 1970 imeli skupni čisti dohodek
nad 25.000,00 din. V skupni čisti dohodek, po odbitku prispevkov m davkov, se vštevajo naslednji dohodki, iz rednega delovnega razmerja, iz dopolnilnega dela pri drugih izplačevalcih osebnega dohodka, od pokojnin, od nadomestil za čas bolezni, od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, od kmetijske dejavnosti, od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, od intelektualnih storitev, od stavb in od premoženja in premoženjskih pravic;
4. vsi zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic (od dohodkov v zakup oddanih nepremičnin ali premičnin, od podnajemnin ali od drugih premožen jskui pravic, od oddajanja opremljenih sob in podobno) — za dohodke, dosežene v letu 1970;
5. Občani, ki so lastniki počitniških hišic kjerkoli v Jugoslaviji in jih oddajajo v najem, morajo prijaviti dohodek, ki so ga dosegli v letu 1970 od oddaje takih prostorov v najem.
Ostalim zavezancem davka Od stavb ni treba vlagati davčnih prijav, razen v primerih, če se je dohodek od stavbe v letu 1970 bistveno spremenil v primerjavi z letom 1969.
Zavezanci prispevka oziroma davka, ki ne bodo vložili napovedi v roku, bodo plačali povišani prispevek oziroma davek po določilih 176. člena zakona o prispevkih in davkih občanov.
Tiskovine — prijave — za odmero prispevka in davka se dobijo v sprejemni pisarni skupščine občine Kranj, soba številka 68.
V Kranju, dne 25 12-1970
Načelnik
AVGUST OVSENIK 1. r.
Požarne odškodnine
Uprava Zavarovalnice Sava — PE Kranj obvešča svoje zavarovance, da so bile izplačane naslednje požarne odškodnine:
10.12.1970 CIRILU VEHOVCU, Rupa 16, Kranj
23278,50 din za vsa poslopja, gospodarske premičnine in pridelke;
11.12.1970 ANTONU MARKU, Poženk 35, Cerklje
10851 din za stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem;
14.12.1970 PAVLI BOLČINA, Podhom 66, Zg. Gorje
24276,95 din za stanovanjsko hišo in stanovanjske premičnine;
15.12.1970 JANKU BERNIKU, Puštal 54, Škof ja Loka 13380,80 din gospodarsko poslopje, gospodarske premičnine, živino in pridelke.
UPRAVA ZAVAROVALNICE SAVA PE KRANJ
■HSHSBBbKJi
rlSflBBBSHHHH
Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Zg. Bitnje 50, Kranj 6732
Prodam PRAŠIČA. Sp. Brnik 57 6733
Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik 34 6734
Prodam 200 suhih BUTAR. Valjavec Franc, Trstenik 20, Golnik 6735
Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp. Otok 22, Radovljica
6736
Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Poženik 21, Cerklje 6737
Zaradi bolezni prodam TELEVIZIJO Niš. škofja Loka, Frankovo naselje 8 6738
Prodam nove »fijakerske« SANI. Polajnar, Trnje 3, Škofja Loka 6739
Poceni prodam »PANCER-JE« št. 36 in 37. Ljubljanska 27, Kranj 6740
Prodam šest tednov "stare PRAŠIČKE. Visoko 24 6741
Prodam dva PRAŠIČA, težka po 200 kg. Podreča 54, Kranj 6742
Prodam dva PRAŠIČKA, težka po 30 kg. Bled, Selo 20 6743
Prodam dobro ohranjeno TELEVIZIJO. Polica 2, Naklo 6744
Prodam PRAŠIČA za zakal. Čirče 31, Kranj 6745
Po ugodni ceni prodam SOBNO in KUHINJSKO OPRAVO. Kuster Stane, Zlato polje 3, Kranj 6746
Prodam PRAŠIČA za zakol. Srednja vas 36, Šenčur 6754
Prodam PRAŠIČA za zakol in plemenskega VOLA. Zg. Brnik 73 6755
Prodam dve OVCI. Stiska vas 6, Cerklje 6756
Prodam do 170 kg težkega PRAŠIČA. Nasovče 7, Komanda 6757
Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Zg. Brnik 21, Cerklje 6758
Prodam 14 tednov brejo SVINJO. Zg. Brnik 20 6759
Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Lenart 1, Cerklje 6760
Prodam dva PRAŠIČA po 14 tednov stara. Gorica 7, Radovljica 6763
Izdaja in tiska ČP »Go renjski tisk« Kranj. Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj Trg revolucije ) stavba cbćinske skupšči ne. — Tek račun pri SDK v Kranju 515 1 135 - Te lefoni: redakcije 21-835 21-860; uprava lista, ma Iooglasna ir nar vmiška služba 22-152 - Nar očni na: letna 32 polletna 16 din, cena za eno številke 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki Imajo 10 % popusta Neplačanih oglasov   ne objavljamo
MOTORNA VGBLA
Prodam FIAT 750. Tupaličc 5, Preddvor 6747
Prodam GARAŽO št. 5 na Novem svetu, škofja Loka. Ponudbe poslati pod »garaža 5« ali pri vratarju LTH Vin-earje 6748
• • —-^?X'" ---.....—
ZAPOSLITVE
Sprejmem VAJENCA za mizarsko obrt. Hrana in stanovanje pri mojstru. Naslov v oglasnem oddelku 6749
Iščem GOSPODINJSKO POMOČNICO k tričlanski družini. Plača in ostalo po dogovoru. Inž. Vrhunc Janez, Ljubljana, Večna pot 69 6718
Na dom dajem »ŠTEPA-NJE« usnjarske galanterije. Naslov v oglasnem oddelku 6750
Za varstvo dvoletne punčke in ža pomoč v gospodinjstvu pri tričlanski družini iščemo defkle, ki ima veselje do otrok. Nastop takoj. — Inž. SpMigoj, šarhova 12, Ljubljana
Sprejmem VAJENCA za pe-čarsko obrt. Jenkole Stane, Valburga 46, p. Smlednik
6762
m
POSKSTi
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v Škofji Loki ali okolici. Kejžar, Oprešniikova 48, Kranj  * 6751
ZAHVALE
Upokojenci kolektiva Komunalnega servisa Kranj se iskreno zahvaljujemo celotnemu kolektivu Komunalnega servisa za pogostitev in darila, obenem jim želimo srečno novo leto 1971. 6752
OSTALO
Na novo odprto
ZLATARSTVO
Meglic Franc, poleg trgovine Merkur vas vabi in vam želi srečno novo leto.
ROLETE lesene, plastične in žaluzije naročiite Špilerju, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 70-046. Do konca februarja 1971 za lesene in plastične delni popust. Pišite, pridem na dom. 6722
OBVESTILO! Obveščamo vss lastnike parcel pri aero-dromski poti Bivje—Vodiška cesta, da do konca januarja posekajo vse vejevje ob cesti. Kdor ne bo do tega roka posekal, bo to posekala KS Brnik. Krajevna skupnost Brnik 6761
kegljišče
Gostilna »Stari Mayii<
Če se še niste odločili kam na silvestrovanje, potem vas vabimo v gostilno »Stari Mayr« v Kranju, kjer se boste na modernem štiristeznem avtomatskem kegljišču prijetno zabavali. Lahko pa obiščete tudi naslednje naše obrate:
gostilno »Pri lovcu«, gostilno »Prešernov hram«, gostilno »Gaštej« in gostilno »Na1 Gorenji Savi.«
Vsem skupaj zeli kolektiv gostinskega podjetja »Jelen« Kranj srečno in uspešno NOVO LETO.
pm&EDrrvE
GOSTILNA DUPLJE vas vabi na veselo SILVESTROVANJE, ki bo v gasilskem domu v Dupljah z začetkom ob 20. uri. Vabljeni! 6670
Če nimate rezervacije, pridite na veselo SILVESTROVANJE v zadružni dom na Primskovem. Zabavali vas bodo GORENJSKI NAGELJNI. Vabijo gasilci! 6753
SILVESTROVANJE na Ko-krici — začetek ob 19. uri. Igra ansambel Turisti. Vabi KUD Storžič
Bezinovič Kruno čevljar
Kranj, Tomšičeva 42
Cenjenim strankam želi srečno novo leto 1971 in se priporoča
Engelman Marjan in Milena
puškar — plastika Kranj, Tomšičeva
Franci šmon Slaščičarna Bled Grajska cesta 3
želita vsem cenjenim strankam srečno novo leto in se priporočata
f J kozar Marjan
,Jj§f cementni izdelki
Kranj, Benedikova 18, S t razišče
Vsem cenjenim strankam želi srečno in uspeha polno novo leto 1971 in priporoča svoje izdelke.
Vsem cenjenim stranka«1 želim srečno in uspefta polno novo leto 1971 ter se priporočam z» nadaljnji obisk
Mali Slavko
usnjar
Radovljica
Vsem cenjenim s^f^fiV želim srečno novo let" in se priporočam
Hokejisti Jesenic petnajstič državni prvaki
Za konec leta smo vam pripravili razgovor z jeseniškimi hokejisti. Člani štirinajst-kratnih državnih prvakov so odgovorili na nekaj vprašanj o svojem življenju na ledu in na suhem.
RUDI KNEZ — vratar (rojen 21. 9. 1944)
% Zakaj ti pravijo direktor?
»še sam ne vem dobro. Rad pa veliko spim in berem.«
• Dve hčerki imaš — Matejo in Katjo. Kdaj boš na ročil naslednika?
»Pri nas knezi tako nimajo več bodočnosti.«
MARJAN ŽBONTAR — vra
tar (24. 3. 1954)
O Kako je, če je človek najmlajši član moštva?
»Da ima najmanj besede.«
% Imaš vzornika?
Kneza in Galeta oziroma Galeta in Kneza.
VIKTOR RAVNIK — obramba (19. 10. 1941)
• Kdaj se na ledu najhitreje razjeziš?
»Me je mar kdo že kdaj videl jeznega?«
• Po kom je sin Matjaž Podedoval izreden talent za smučanje?
»Žena Metka je bila pred Poroko zelo perspektivna.«
RADO RAZINGER — ob
ramba (3. 12. 1944)
• Cesa se najbolj bojiš med igro?
»Dobrih napadalcev.«
9 Katere zmage si bil do-sk'i najbolj vesel? »Katerekoli nad Olimpijo.«
BOGo JAN - obramba (ki v<*krat preide v napad) (20. 2. 1944)
• Bo tvoj sin ravno tako aofcejist kot vsi Jani?
»Najbrž. Saj mu nI zastonj lj»e Bo-jan.«
Kako najraje preživiš Prosti čas?
»Z ženo in sinom.«
JANEZ PIPAN — obramba (7. 11. 1947)
0 Dekle?
»Kati.«
0 Poroka? »Naslednje leto.«
0 Pijača?
»Pivo.«
£ Koga se najbolj bojiš, če narediš napako? »Kneza.«
VIKTOR TIŠLER — napadalec (30. 11. 1941.)
0 Katero področje v živ Jjcnju te najbolj zanima? »Šport.«
0 Kaj storiš s pismi oboževalk, ki te prosijo za slike?
»V kuverto dam sliko in jo odpošljcm.«
ALBIN FELC — napadalec (14. 5. 1941)
4} Tvoj najsrečnejši dan? »Ko se je rodila hčerka Sabina.«
0 Kje boš preživel novo leto?
»Z ženo.«
FRANCI SMOLEJ — napa daleč (17. 8. 1940)
0 Kako sc počutiš kot najstarejši član moštva?
»Najstarejši sem samo po letih in po stažu.«
0 Česa si se v letošnjem letu najbolj razveselil? »Stanovanja.«
GORAZD HITI — napada lec (12. 8. 1948)
0 Zakaj je tvoji hčerki ime Eva? Bi bil sin Adam?
»Vse po ženini želji.«
0 Kako poteka tvoj vsakdan?
»Dopoldne na visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani, potem malo doma, zvečer na treningu in potem spet malo doma.«
0 Kdo od bratov Hiti je najhitrejši (Rudi — Olimpija, Gcrazd — Jesenice, Drago — Kranjska gora)?
»Na lestvici so za zdaj Jesenice.«
JANEZ MLAKAR — napadalec (31. 5. 1944)
0 Si se kaj spremenil, odkar si poročen? »Upam, da ne.«
% Z GaJetom sta velika prijatelja. Mu kdaj nisi hotel dati gola, čeprav bi ga lahko?
»Ze. še večkrat pa sem mu ga hotel dati, pa ga nisem mogel.«
FRANCI ŽBONTAR — na
padalec (12. 6. 1955)
• Tako si hiter na ledu, da ti pravijo tudi Uči (bralci Karla Mava bodo že vedeli, kdo je bil to). Znaš tudi misliti tako hitro kot drsati?
»škoda, da ne zmeraj.«
0 Mlad  si  še.  Boš kdaj zapustil jeseniški klub? »Res je, da sem še mlad.«
SILVO POLJANŠEK — na
padalec (25. 12. 1951)
O Lani si igral še za Kranj, sko goro. Kako si se znašel v novi sredini?
»Hitro po desnem krilu.«
0Tvoj najljubši zadetek? »Ga še nisem dosegel.«
TOMAŽ KOŠIR — napada lec (20. 6. 1946)
@ Na Jesenicah je veliko Koširjev. Kateri Košir bi bil naj raje?
»Tisti, ki pravi 'Jaz sem pa en Franc Košir'. Zakaj, pa si vsak lahko sam misli.«
G Kje se najraje zabavaš?
»V Kranjski gori.«
STANKO ERŽEN — napa daleč (23. II. 1942)
0 Kakšen je položaj po enomesečnem zakonskem stažu?
»Brez sprememb. Vajeti so še vedno v mojih rokah.«
0 Kaj bi bil, če ne bi bil hokejist?
»Včasih sem skakal v višave in zabijal žogo čez odbojkarsko mrežo.«
MILAN JAN — napadalec (6. 7. 1949)
0 Bi ti bilo všeč, če bi vsi trije bratje Jan igrali v isti peterki?
»Zakaj pa ne? Bi bili vsaj takrat skupaj.«
0 S kom se najbolje uja-meš v igri?
»Z Mlakarjem in Hitijem.«
CIRIL KLINAR — trener (9. 2. 1937)
0 Si strog trener?
»Pri gorenjskih fantih moram biti.«
0 Te kdaj zasrbijo noge, da bi spet zaigral?
»Zmeraj bolj.«
Zvonka Felc
Zimsko kopališče v Kranju
je odprto vsako:
sredo, četrtek in petek od 15. do 19. ure
soboto od  9. do 13. ure in od 15.-19. ure
nedeljo - od ] 7. do 19. ure
za novoletne praznike pa:
v četrtek, 31. 12. 1970, v soboto, 2.  1. 1971,
v nedeljo, 3.   1. 1971,
od 9. do 19. ure od 9. do 19. ure od 9. do 19. ure
Dostop do kopališča z avtomobilom je mogoč prek novega mostu čez Savo.
Cenjenim obiskovalcem želi kolektiv zavoda srečno in uspešna novo leto 1971!
Invalidsko prvenstvo SRS
Kranjski invalidi spet najboljši
Zimsko kopališče v Kranju je bilo v soboto spet-prizorišče slovenskega invalidskega prvenstva, katerega je organiziral Zavod za rehabilitacijo invalidov Ljubljana ter invalidi kranjskega Borca. Med 40 tekmovalci Kamnika, Celja, Maribora, Škofje Loke, Ponikev, Ljubljane, Murske Sobote in Kranja so imeli največ uspeha tekmovalci kranjskega Borca, saj so pobrali skoraj vsa prva mesta. Kot na vseh prireditvah doslej scTbili tekmovalci razdeljeni v kategorije po stopnji invalidnosti.
REZULTATI: I. kategorija: 25 m prosto: 1. Tajnik 14,6, 2. Prelog (oba Kranj) 18,4, 3. Bamfi (Kamnik) 19,4. II. kategorija: 25 m prosto: L Tome (Kranj) 17,2, 2. Gindi-ciasi (Ljubljana) 17,3, 3. Lek-šand (Kamnik) 19,2. III. A-kategorija: 25 m prosto: 1. Bevc (Kranj) 16,4. III. B-ka-tegorija: 25 m prosto: 1. Rozman (Ponikve) 18,0, 2. Fur-
lan 18,4, 3. Meglic (oba Kranj) 22,4. IV. kategorija: 50 m prosto: I. Pukelj (Maribor) 45,0. V. A-kategorija — slepi: 25 m prosto: 1. šket (Maribor) 18,2, 2. Hudolin (Kranj) 22,9, 3. Kusovec (škofja Loka) 25,2. V. B-ka-tegorija — zaostanek vida — 25 m prosto: 1. škof (Maribor) 18,3, 2. Perpič (Ljubljana) 18,8, 3. Vinšek (Škofja Loka) 20,0. VI. kategorija: 50 m prosto: L Žukovič (Kranj) 34,2, 2. Švab (Kamnik) 42,0 3. Veronika Starin (Ljubljana) 1:00,6. VII. kategorija: 50 m prosto: 1. Stopaj- 35,6, 2. Bambič (oba Kranj) 37,8. 4 X 25 m prosto: 1. Kranj I 1:03,6, 2. Kranj II 1:10,0, 3. Kamnik 1:19,0.
V vaterpolskem srečanju med ekipo Borca in reprezentanco Slovenije so zmagali igralci domačega moštva z 12:0. Gole za zmagovito moštvo so dosegli: Bevc 5, Bambič 3, Prelog 2 ter Meglic 1.
D. Humer