LES wood 50 (1998) 1-2
Raziskave in razvoj
8
Strokovni ~lanek
Kvaliteta jesenovine
Quality of Ashwood
N. Torelli in M. Zupan~i~1
Izvleček
Abstract
Opisana je zveza med juvenilnostjo in hitrostjo priraš~anj oz. širino branike, gostoto in udarno `ilavostjo jesenovine. Podani so prakti~ni napotki za izbor kvalitetne jesenovine.
Relation between juvenility growth rate, density and impact strength is described and practical instructions for selection of high-quality ash wood presented
Jesen (Fraxinus exscelsior L.) je plemenit listavec z vrhunskim lesom, s širokim spektrom uporabe. Zaradi izjemne `ilavosti se uporablja za športno orodje (smu~i, telovadno orodje) in orodne ro~aje. Tudi krivi se izborno. Zaradi svojih estetskih lastnosti, trdnosti in trdote pa je jesenovina uporabna tudi za parket in pohištvo. Mnogokrat pa jesenovina izkazuje zanimive redke teksture, npr. rebrasto teksturo v tangencialnem prerezu.
Zaradi zelo velike variabilnosti, ki je pogojena z rodovitnostjo rastiš~a, ce-notskim statusom (socialni polo`aj), kvaliteto tal in zaradi svoje ven~asto-poroznosti je treba pri izbiri jesenovine upoštevati ve~ kriterijev. Dodatno k estetski in dekorativni trdnostni degradaciji prispevajo oku`be, ki lahko nastanejo med (zapoznelim) spravilom in sušenjem (tehni~nim ali na prostem).
Dodatno je treba upoštevati, da jesen nima jedrovine in da se v sredici debelejšega drevja po poškodovanju pojavi diskolorirani oz. zaš~itni les v obliki “rjavega srca” (Bosshard 1984, str. 162). Bosshard je uvrstil veliki jesen med drevesa s fakultativno obarvano jedrovino. (“Bäume mit fakultativer Farbkernholzbildung“). Starejši avtorji so ga uvrš~ali med drevesa z
1
Katedra za tehnologijo lesa, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta,
Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija
jedrovino z neregularno ojedritvijo (“Kernholzbäume mit unregelmässiger Kernholzbildung”). Najverjetneje gre za podoben pojav, kot je “rde~e srce” pri bukvi (Torelli 1984). Obe “srci” nastaneta kot posledica ranitve. Pri zelo starih, po~asi rasto~ih jesenih na apneni podlagi se lahko razvije zelo dekorativno “srce” z valovitimi, me-njavajo~imi se temnimi in svetlimi conami, katerega tekstura spominja na les oljke. Iz takšnega “olivnega jesena” (nem. Olivesche) pridobivajo dragocen furnir. “Srce” sega do prvih vej. V~asih lahko naletimo na zelo zanimivo in dragoceno teksturo kombinacije olivnega srca in ikraste teksture.
Kot zanimivost omenimo, da lahko tudi zdravo mozai~no rde~e srce pri bukvi zelo dekorativno u~inkuje. Na-~elno pa rde~ega srca zaradi te`av pri `aganju in sušenju (tile!) ne uporabljamo.
Jesenovina je, tako kot hrastovina, brestovina in kostanjevina, ven~asto-porozna. Struktura lesa je pri ven~a-stoporoznih vrstah bistveno odvisna od širine branik oz. hitrosti priraš-~anja. S širino branike naraš~a dele` gostega, vlaknenega tkiva. Zato s širino branike naraš~a tudi lesna gostota in z njo trdnost , trdota in dokaj napovedljivo tudi udarna `ilavost oz. udarno upogibno delo (“dinami~na trdnost”). Slika 1 prikazuje pribli`no 3 mm široko braniko hitro rasto~ega
jesena z ugodnim cenotskim statusom z rodovitnega rastiš~a.
Slika 1. Veliki jesen (Fraxinus excelsiorL. ): zrela jesenovina s širokimi branikami. Glej širok pas kasnega lesa iz debe-lostenih libriformskih vlaken in ozkim pasom ranega lesa z širokimi porami. (Bela ~rtica desno spodaj ozna~uje 100 mm).
Rani les sestavlja pribli`no 0,5 mm širok venec por s premerom pribli`no 300 mm. Pribli`no 2,5 mm odpade na gost kasni les z debelimi libriformskimi vlakni in maloštevilnimi drobnimi porami. Primerjaj tudi sliko 2, kjer se jasno vidi, da z naraš~anjem širine branik naraš~ata dele` in širina kasnega lesa, medtem ko širina ranega lesa oz. venca širokih por ostaja konstant-
na.
LES wood 50 (1998) 1-2
Slika 2. Veliki jesen (Fraxinus excelsiorL.): zveza med širino branike in dele`em ter širino kasnega lesa in širino ranega lesa (po Beni}u 1953 iz Trendelenburga/Mayer-Wegelina 1955).
Ozke branike potemtakem sestavljajo prakti~no le venci širokih por (sl. 3). Gostota takšne jesenovine je seveda zelo nizka, ustrezno nizke pa so tudi trdnost, trdota in `ilavost.
Slika 3. Veliki jesen (Fraxinus excelsiorL.): zreli les z ozkimi branikami, ki jih sestavljajo skoraj izklju~no venci širokih por. (Bela ~rtica desno spodaj ozna~uje 100 mm ).
Naštete zveze veljajo le za zreli ali adultni les. Na to je treba uporabnike jesenovine še posebej opozoriti. Stene vlaken kasnega lesa v juvenilnem lesu so znatno tanjše kot stene vlaken v kasnem lesu zrelega lesa. Na slikah 4 in 5 je prikazan pre~ni prerez kasnega lesa pri juvenilnem oz. adultnem lesu. Juvenilni les ima tanjše stene in ve~je lumne. Z drugimi besedami, mladost-
Raziskave in razvoj
Slika 5. Veliki jesen (Fraxinus excelsiorL.): kasni les adult-nega lesa. Stene vlaken so debele in lumni razmeroma ozki. (Bela ~rtica desno spodaj ozna~uje 100 mm).
ni les z enako širokimi ali celo širšimi branikami kot zreli les ima ni`jo gostoto in ustrezno ni`jo trdnost, trdoto in `ilavost. Na sliki 6 je prikazana branika juvenilnega lesa, ki se pri manjiši pove~avi komajda lo~i od enako široke branike zrelega lesa. Razlike postanejo o~itne pri ve~ji pove~avi, kot to prikazujeta predhodni sliki.
Slika 7 prikazuje rezultate testa `ila-vosti na vzorcih juvenilnega lesa s širokimi branikami (J1, J2), adultnega lesa z ozkimi branikami (AO1, AO2),
9
Slika 6. Veliki jesen (Fraxinus excelsiorL.): {iroka branika juvenilnega lesa. Pri tej pove~avi se komajda lo~i od pribl. enako široke branike adultnega lesa (sl. 1). (Bela ~rtica desno spodaj ozna~uje 100 mm).
vzorcev s srednje širokimi branikami (AS1, AS2) in z zelo širokimi branika-mi (AŠ1, AŠ2). Lepo se vidi, da sta gostota juvenilnega lesa kljub zelo širokimi branikami in tudi udarna `ilavost zelo nizka, medtem ko pri zrelem lesu s širino branike gostota in udarna `ilavost naraš~ata.
Vsakršna oku`ba, ki bi nastala med spravilom in kasnejšo manipulacijo, dodatno zmanjša trdnost in prav tako dekorativno oz. estetsko vrednost.
Nasvet
Trdna jesenovina je zrela jesenovina (adultna) s širokimi branikami (pribl. 3 mm). Takšna ima izrazit kasni les in visoko gostoto. Izkušen lesar za~uti trdno in `ilavo jesenovine preprosto s te`kanjem. Juvenilna cona v drevesu sega do pribli`no 15. oziroma 20. leta. Za juvenilni les so zna~ilne tudi mo~neje uslo~ene branike in letnice.
Slika 8 prikazuje nekaj krhkih lomov. A, B, C, in D izkazujejo tipi~en juvenil-ni les s širokimi branikami, E, in F pa zrel les z ozkimi branikami.
Zahvala
Avtorja se zahvaljujeva tehni~nemu sodelavcu ing. Petru Cundru za izbor
LES wood 50 (1998) 1-2
Raziskave in razvoj
10
Slika 7. Veliki jesen (Fraxinus excelsior L.): rezultati testa udarne `ilavosti. Poleg ozna~b         Slika 8. Veliki jesen (Fraxinus excelsiorL.): krhki lomi kot posledica juvenilnosti (A, B, C, D) in
vzorcev so na vzorcih prikazani še udarna `ilavost a12 (J/cm2) in gostota v zra~no suhem         ozkih branik v sicer zrelem lesu (E, F). stanju r12 (Kg/m³ ). @ilavost naraš~a v smeri od zgoraj navzdol. Na levi strani vzorcev so prerezi, kjer se vidijo širine branik.
in izdelavo vzorcev in njihovo testiran-   del, 2 izd. Birkhauser, Basel, Boston,   Trendelenburg, R. & H. Mayer-
je.
Reference
Stuttgart.
Wegelin, 1955. Das Holz als Rohstoff. Carl Hanser, München.
Torelli, N. 1984. The ecology of discoloured wood as illustrated by beech Bosshard, H.H. 1984. Holzkunde III   (Fagus sylvatica L.)
Razstava izdelkov dijakov SL[ Nova Gorica
^etudi se srednje {ole zaradi svojega statusa bolj spogledujejo s centrom kot z lokalno skupnostjo, vendar `ivijo in delajo v nekem okolju in prav je, da svojo dejavnost njem tudi javno predstavijo, {e zlasti, ~e je ta dejavnost vidna in otipljiva. Zato smo se na SL[ Nova Gorica izdelke dijakov, ki so bili razstavljeni na 8. ljubljanskem pohi{tvenem sejmu, odlo~ili prenesti tudi v gori{ki prostor, konkretneje v avlo Mestne ob~ine Nova Gorica pod naslovom “Ljubljana po Ljubljani”. Nekatere obiskovalce je naslov motil, tako da so to celo zapisali v Knjigo vtisov. Gori{ki `upan ^rtomir [pacapan je ob odprtju z navdu{enjem govoril o lepoti lesa, o tem, da so minili ~asi, ko so v Italijo potovali tovornjaki te dragocene surovine in ni pozabil omeniti mojstrsko izdelanega pohi{tva, izdelanega v delavnici SL[, s katerim je opremljena sprejemna pisarna na `upanstvu.
Razstavljeni ekstonati s med obiskovalci, tudi naklju~nimi, zbujaliveliko zanimanja. Izdelki iz polnega lesa v naravni barvi so v sicer hladno in nekoliko neosebno ob~insko avlo za nekaj ~asa vnesli toplino in doma~nost.
Darinka KOZINC,dipl. in`. SL[ Nova Gorica