XXVI. — številka 23
Jeseu°Vite,JI: obi-  konfcrcncc S7DL
U, T vCe- K«-anj, Radovljica, Sk. Loka 0K22ZzS
Kra»i Č ~" IzdaJa CP Gorenjski tisk SggZZgg
S Od G,avnI ureUnik Anton Miklavčič ^jggK
^   "Sovorni urednik Albin Učakar ^
L A s i l o socialis
kranj, sobota, 24. 3. 1973 Cena 70 par
Ust Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltcdnlk. Ođ 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, ln sicer ob sredah in sobotah.
ljudstva  za gorenjsko
Humano okolje in
Več človečnosti
<Iov v^no ie geslo letošnjega svetovnega dneva invali-^Udh1 ^a Praznujemo 25. marca, vsako leto prvo po-precj'|0 nedeljo. Tako kot še marsikje drugje so se tudi iilVa,Aavn>ki podružničnih odborov društev telesnih 8ovo'i°V gorenjskih občin pred kratkim sestali in po-Veja ^ Pred letošnjo obletnico. Organizacija je zažl-V^a pred leti, šele takrat so se telesni invalidi 8lje 1 v svojo organizacijo. Trenutno je na Gorenj-d.0v .^'anjenih v podružnicah društva telesnih invali-V dr! č,anov- Nekateri invalidi so sicer že vključeni »lepi 8il* organizacijah. To so vojaški vojni invalidi, Oj, i.' 8'uhi in naglušni. Toda velik del telesno prizade-
0 ' '^e vedno stoji ob strani. Srednja naloga podružnic naj bi bila prav sedaj ko vZo.VauJe stikov z delovnimi organizacijami. Te lah-* Ur P°magaJo pri zaposlovanju invalidov pa tudi vciilU8aĆuinii ODlikami humanosti, že sedaj so pokazali m$ij°vrazumevanja za težave telesnih invalidov v jese-Isltri .ZeIezar"i. v škofjeloških organizacijah, v kranjski veči tud' drugod. Invalidi pa upravičeno pričakujejo ton" podP°ro tudi v občinskih družbenopolitičnih or-j^acijah kot so SZDL, sindikati in drugi. Osnovo za qaje°Pno uresničevanje zahtev telesnih, invalidov pa ^Uo ^0t so na omenienem sestanku poudarili, prav ciaj v£ Pismo, ki poudarja večjo skrb za reševanje so-
^"h Problemov in kričečih socialnih razlik.
invalidi so na delovnih konferencah, ki so ijjh p° vseh občinah, svoje zahteve strnili v nekaj skup-»ijjj *klePov. Te bodo posredovali republiški zvezi teies-*ava~-Va"^ov m pa Komunalnemu zavodu za socialno
tev r°var»je v Kranju. Invalidi se zavzemajo za oprosti Pr'sPevka za zdravila. Organizacije združenega dela Nuo syojim zaposlenim invalidom priznale vsaj četr-^ Rožnih točk za pridobitev stanovanja, telesno prizvan Pa naJ Di bili oproščeni tudi nočnega dela. Za *Odok nai bi tudi do,očili naJnižJ1 osebni dohodek, *>tl° kot je določeno za najnižja mesečna izplačila vaild m sploh- Zaradi nizkih osebnih dohodkov in-Uj^j^ov ob upokojitvi je razumljivo tudi pokojnina
j^a hi neredko ne zadošča za življenje. ^ja hi bile njihove vrste še bolje organizirane in bi( »tav? driiibi na pravem mestu in ob pravem času pred-«ku * Potrebe invalidov kot prizadetih članov naše ''sta ' so 86 na nedavnem sestanku dogovorili za t»re.n°vitev aktiva komunistov. Ob koncu sestanka so preJ{8tavniki podružničnih odborov izrazili željo, da bi *1 , Sredstev informacij čestitali svojim članom k dne-l«validov. K.Makuc
Komemoracija na
Krajevne organizacije Srednja Dobrava pri Kropi vabijo v torek, 27. marca, ob 11. uri na komemoracijo ob obletnici smrti narodnega heroja Staneta Žagarja. Komemoracija bo pri zadružnem domu na Srednj) Dobravi. Sodelovali bodo učenci osnovnih šol Stane Žagar Llpnica in Kranj, pripadniki garnizije Stane Žagar iz Kranja in komond zbor Stane Žagar iz Krope. Govoril pa bo Ivan Križnar iz Lipnlce. A. Ž.
Srečanje prosvetnih delavcev
Radovljica, 23. marca — Občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti in koordinacijski odbor prosvetnih delavcev občine Radovljica sta popoldne v avli osnov« ne šole Antona Tomaža Linharta v Radovljici v okviru dneva prosvetnih delavcev pripravila srečanje prosvetnih delavcev iz občine. O položaju vzgoje in izobraževanja v sedanjih družbenopolitičnih odnosih je na srečanju govorila podpredsednica republiškega izvršnega sveta dr. Aleksandra Kornhauser.     A. 2.
Kmetijski sejem v Kranju
Od
3tjjV Savskem logu v Kranju
»ki' mednarodni spomladan-*e r^em- Predstavniki upra-Hj^orenjskega sejma v Kra-konf80 v sredo na tiskovni lt^tlererici povedali, da bo to-©ltro na sejmu sodelovalo kot 8 90 razstavljavcev. Tako
letošP?jSnJa leta b0 tudl na ^eri seJmu poudarek na Oohta'f mehanizaclJi- Poleg *0dt»i n razstavljavcev bodo Cl°vale še firme iz Avstri-
je, Italije in Zahodne Nemčije. Razen tega pa bodo domača podjetja zastopala tudi tuje firme. Kljub nekaterim uvoznim težavam so na sejmu že dobili zagotovilo za uvoz nekaterih kmetijskih strojev. V naslednjih dneh pa pričakujejo še dovoljenje za odkup deviz, tako da bo nekatere kmetijske stroje moč kupiti tudi za dinarje.
Poleg kmetijske mehanizacije bodo na sejmu sodelovala
tudi podjetja z blagom za Široko potrošnjo. Tako bo precej razstavljavcev pohištva, gospodinjske opreme, tekstila, konfekcije, različnih strojev in motornih vozil. Vsak dan ob 17. uri bo tudi mednarodna modna revija, kakor vedno pa bo v okviru sejma tudi zabavni park. Sejem bodo v soboto, 31. marca, odprli ob 10. uri, potem pa bo odprt vsak dan od 9. do 19. ure. A. 2.
Udobno in lepo pohištvo lahko izberete
#g\0bu$.
jO o
S KREDITOM DO
15.000 din t
20% POLOGA fi BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM IN MONTAŽA      M m
KRANJ
Salon pohištva
v kleti
globusa
9. STRAN:
Mladost se zbira v Tacnu
Planica
i parkiranjem ne bo težav
Organizatorji planiške prireditve so za obiskovalce v dolini skakalnic pripravili dovolj parkirnega prostora. Tik pod skakalnicami je prostora za okoli 4000 avtomobilov ln okoli 100 avtobusov, tako da ne bo treba puščati vozil v Ratečah. Kot je povedal inšpektor za promet pri UJV Kranj Mirko Derling bo promet po gorenjski cesti in v dolino skakalnic potekal normalno, to Je dvosmerno. Promet bodo usmerjali prometni miličniki, posebno
na ožinah kot je Podkoren. Za kar najbolj normalno in nemoteno odvijanje prometa je vsekakor potrebno, da vozniki upoštevajo navodila prometnih miličnikov. Vozniki naj bi bili posebno od Rateč v dolino pod Ponca-mi posebej pozorni na pešce. Prometnikom bo pri urejanju prometa v nedeljo pomagal tudi helikopter, uporabili pa ga bodo tudi za nujne prevoze morebitnih ponesrečencev do bolnišnice.
XII. MEDNARODNI SPOMLADANSKI KMETIJSKI SEJEM OD 31. III. DO 8. IV.
t
73
Nov veter v žirovski organizaciji ZK
Ali nedavni sestanek pomeni konec štiriletnih sporov? — Kolikšna je odgovornost »tožencev« in »tožnikov«?
V žireh je bilo minulo sredo popoldan razširjen sestanek lokalne organizacije ZK, ki so se ga poleg večje skupine domačinov udeležili tudi člani sekretariata CK ZKS Vlado Jan-žič, član III. senata častnega razsodišča pri CK ZKS inž. Niko Medved, sekretar občinskega komiteja ZK Skofja Loka Tine Kokalj, nekdanji sekretar komiteja Tone Polajnar in nekdanji predsednik skupščine občine Skofja Loka Zdravko Krvi-na. Trajal je kar šest ur in pol. V zelo burni razpravi so navzoči skušali razčistiti nesporazume okrog referenduma pred štirimi leti, ko je prebivalstvo izglasavalo odcepitev od Logatca in priključitev k škofji Loki.
Posvet jc nedvomno pokazal, da so Žirovci popolnoma
upravičeno terjali dokončno razjasnitev zapleta, ki močno škoduje gospodarskemu in družbenemu razvoju okoliša. Krivdo zanj v "približno ena-
ki meri nosita del prejšnjega političnega vodstva škofjeloške komune in vodstvo krajevne organizacije ZK, katerega pasivnost je domačim klerikalcem omogočila, da so po svoje izpeljali akcijo zdru-
Jesenice
Na zadnji volilni in programski soji občinske konference ZM na Jesenicah so med drugim podprli predlog,, da bi Ljuba Jasniča, metalurškega telinika, predsednika "komisije za družbeno-ekonomske odnose, pred tem pa zaposlenega v Železarni Jesenice, izvolili za predsednika republiške konference ZMS. Na seji so za predsednika občinske konference ZMS Jesenice ponovno izvolili Mira Lapanja, za novo sekretarko pa Slavko Mulcj. ■ D. S.
k ran j '^ffeg$
V sredo popoldne je komite občinske konference zveze komunistov organiziral ustanovni sestanek komunistov neposrednih proizvajalcev. V četrtek popoldne pa je aktiv članov ZK športnih delavcev razpravljal o nekaterih aktualnih problemih telesne kulture v Sloveniji.
0 Pri občinski konferenci socialistične zveze se je v četrtek popojdne sestala žirija za podeljevanje priznanj OF. Pregledah so predloge za letošnja priznanja Osvobodilne fronte.
0 V okviru Javnih razprav o programu razvoja telesne kulture v kranjski občini je bila včeraj (petek) /večer javna razprava v Cerkljah. V začetku tedna pa so bile javne razprave v Stražišču, Šenčurju in Kranju.
£ Pri občinskem odboru zveze združenj borcev je bila v četrtek dopoldne prva seja odbora za izgradnjo spominskega doma borcev in mladine Jugoslavije v Kumrovcu. Razpravljali so o programu akcije za zbiranje prostovoljnih prispevkov.
A. 2. .
radovtjica
V torek popoldne se je v Radovljici sestal aktiv komunistov odbornikov in poslancev. Razpravljali so o aktualnih nalogah komunistov odbornikov pri izvajanju politike občine v preteklem obdobju in nalogah v prihodnje. Govorili so Še o družbenem razvoju in proračunu občine za letos. Izvolili pa so tudi predsednika in sekretarja aktiva.
£ Radovljica, 23. marca — V sejni sobi doma družbenopolitičnih organizacij v Radovljici je bila dopoldne razširjena seja izvršnega odbora občinske konference socialistične zveze. Na seji so ocenili priprave in razprave za sprejem smernic gospodarskega in družbenega razvoja in proračuna občine za letos ter potrdili sklepe osme seje občinske konference socialistične zveze, ki je razpravljala o kadrovski politiki. Razen tega so razpravljali o pripravah za sestavo statuta občine in krajevnih skupnosti, o seminarju za vodstva krajevnih organizacij socialistične zveze in predsednike krajevnih skupnosti ter o sklicu zbora delegatk konference za družbeno aktivnost žensk.
0 Predsednik občinske skupščine Stanko Kajdiž je za sredo, 28. marca, sklical sejo obeh zborov občinske skupščine. Na seji bodo med drugim razpravljali in sklepali o predlogu izhodišč gospodarskega in družbenega razvoja občine za letos in o letošnjem občinskem proračunu; A. Ž.
tržič
V sredo je bil v Tržiču pogovor o položaju telesne kulture v Sloveniji ter o položaju in vlogi te dejavnosti v tržiški-občini. Poudarili so, da pomeni ustanavljanje telesnovzgojnih oziroma telesnokulturnih skupnosti pomemben korak pri razvoju telesne kulture v republiki in občini, saj se bodo na ta način lahko združili in sodelovali vsi, ki skrbijo za razvoj telesne kulture. Ustanovitev telesnokulturnih skupnosti pomeni tudi združevanje sredstev za to dejavnost. Viri denarja so bili doslej večkrat razdrobljeni in zato niso mogli biti tako učinkoviti kakor bi bili lahko. -jk
žitve Zirov in Škofje Loke. Za takšen razvoj dogodkov je konec koncev odgovoren tudi sleherni komunist — posameznik, ki kljub očitnim nepravilnostim ni skušal posredovati in zavreti razkolni-ških procesov. Hkrati velja poudariti, da obe organizaciji, loška in žirovska, kot celoti nista ukrepali v nasprotju z načeli ZK. Udeleženci razprave so soglasno podprli predlog, da je treba nemudoma utrditi enotnost v vrstah žirovskih komunistov ter načelno potrditi dokument, ki ga je pripravila skupina starejših aktivistov; lc-ta med drugim vsebuje zahtevo, naj krajevna skupnost in ost:/.: organizacije dobijo večje pristojnosti pri sprejemanju življenjsko pdmembnih sklepov, ki zadevajo naselje in njegovo okolico.
Konkretne ugotovitve in sklepi, izoblikovani med odkrito debato, pa so naslednji: žirovsko politično vodstvo je spričo svoje neaktivnosti ustvarilo razmere,' ki so jih nasprotniki samoupravnega socialističnega sistema temeljito izrabili. Obenem je nekaj članov ZK, med drugim tudi odgovorni družbeni delavci iz občinskega vrha, dovolilo klerikalnim krogom, da so na lastno pest 'usmerjali pred referendumske priprave ter se posluževali najrazličnejših sumljivih metod propagande; natančno je treba preučiti organiziranost v vrstah žfrovske ZK ter narediti ustrezne premike, ki naj pripomorejo k večji učinkovitosti dela; žirovski komunisti so dolžni nemudoma strniti sile in začeti realizirati stališča iz pisma izvršnega biroja predsedstva CK ZKJ in predsednika Tita, nadalje program občinske konference ZK in program lokalne organizacije ZK, dopolnjen z vsebino že prej omenjenega dokumenta skupine starejših političnih delavcev; posebna 7-članska komisija, ki jo sestavljajo sekretar komiteja Tine Kokelj, sekretar osnovne organizacije Žiri Rado Kosmač, član sekretariata KO Anton Suha-dolhik ter komunisti Francka Jereb, Viktor Maček, Janko Zabukovec in Bogomir Co-kan, mora na podlagi razprave, osvojenih pripomb in naknadnih preverjanj izrečenih obtožb določiti stopnjo krivde nekaterih tovarišev, pripraviti objektivno oceno problema ter izoblikovati predloge konsekvenc proti osebam, katerih napake bodo nesporno dokazane; nanizane ugotovitve in sklepe naj bi najpozneje v 14 dneh pretresel zbor komunistov KO Žiri.
Vse zgoraj naštete zaključke so. prisotni sprejeli v nej okrnjeni obliki in brez enega samega vzdržanega ali nasprotujočega glasu.     I. G.
RAZPORED
voženj posebnih avtobusov za krvodajalc iz območja občine Kranj v Ljubljano n Zavod za transfuzijo Šlajmerjeva 6 in naZ3J v času od 26. do vključno 30. marca
Struževem
postaje Breg ob Savi postaje Jama postaje Praše postaje Mavčiče in postaje Podreča
13
Ponedeljek, 26. marca 1973
1. Os. org. RK Slruževo: odhod ob 6.15 izpred tovarne I KOS
2. Os. oig. RK Mavčiče: odhod ob 6.45 z avt.
ob 6.50 z avt. ob 6.55 z avt. ob 7.00 z avt. ob 7.05 z avt.
3. Šolski center Iskra Kranj (delno): odhod ob 8.3C izpred šolskega centra Iskra
4. Ekonomski administrativni šolski center Kranj: odhod ob 9.30 izpred kina Center Kranj, Stritarjeva 4
5. -Šolski center za blagovni promet Kranj:
odhod ob 10.30 izpred šolskega centra, Zupančičeva 1"
Sreda, 28. marca 1973
1. Os. org. RK Hrastje:
odhod ob 6.10 z avt. postaje Novo Hrastje ob 6.15 z avt. postaje Stare Hrastje ob 6.20 z avt. postaje Prebačevo
2. Os. org. RK Stražišče:
odhod ob 7.30 z avt. postaje Stražišče pri cerkvi
3. Os. org. RK Kranj Zlato polje (delno): odhod ob 8.30 izpred krajevne skupnosti, Rozmanova
4. Os. org. RK Kranj Vodovodni stolp (delno): odhod ob 9.00 z avt. postaje Rupa
ob 9.10 izpred Pekarne pri gasilskem domu
5. Os. org. RK Bela:
odhod ob 9.15 z avt. postaje Bašelj ^    ob 9.20 z avt. postaje Zg. Bela ob 9.25 z avt.'postaje Sr. Bela in ob 9.30 z avt. postaje Sp. Bela
Četrtek, 29. marca 1973
.4. Os. org. RK Kranj Zlato polje (delno): -
odhod ob 6.10 izpred krajevne skupnosti, Rozmanova
2. Os. org. RK Primskovo (delno): odhod ob 7.00 z avt. postaje Gorenje
3. Os. org. RK Primskovo (delno):
odhod ob 8.10 izpred zadružnega doma Primskovo
4. Os. org. RK Besnica:
odhod ob 7.50 z. avt. postaje Zg..Besnica
ob 7.55 z avt. postaje Zg. Besnica pri pošti ob 8.00 z avt. postaje dom družb, organizacij ob 8.05 z avt. postaje Sp. Besnica
5. Os. org. RK Kranj Vodovodni stolp (delno): odhod ob 9.45 izpred pekarne pri gasilskem domu
Petek, 30. marca 1973
1. Os. org. RK Naklo:
odhod ob 6.10 izpred kulturnega doma v Naklem in ob 10.30 z avt. postaje Slrahinj ob 10.35 izpred kulturnega doma v Naklem
2. Gimnazija Kranj: . .fl odhod ob 7.15 izpred kina Center Kranj, Stritarjeva 4 »
ob 8.10 izpred kina Center Kranj, Stritarjeva 4 »3. Os. org. RK Preddvor:
odhod ob 8.30 z avt. postaje Preddvor
ob 8:35 z avt. postaje pri mostu Tupaliče ob 8.40 z avt. postaje Tupaliče
4. Os. org. RK Kokra: p odhod ob 9. uri z avt. postaje Kokra in pobira po avt-
stajah do 9.15
5. Os. org. RK Voglje:
odhod ob 9. uri izpred gostilne v Vogljah _ ^
Krvodajalci iz ostalih os. organizacij RK bodo darovali ^ •od 2. do vključno 5. aprila 1973. Vsi krvodajalci bodo Pr' časno prejeli vabila.
Občinski odbor RK Kra»»
Mladinski seminar
kulture in pripravah za navijanje   telesno ^ultbOd0 skupnosti. Govorili Pa.<a<jjjl* tudi o nalogah zveze m u j,
pri uresničevanju Pisl1ia .aii">1' sednika Tita ter o Prog7M v republiške konference JJ^J pripravah na deveti ko ^ ZMS in ZMJ.
Občinska konferenca zveze mladine Radovljica bo danes in jutri skupaj z radovljiško delavsko univerzo organizirala v Bohinju seminar za vodstva mladinskih aktivov in člane predsedstva občinske konference ZM. Razpravljali bodo o problematiki telesne
Izigrani Zeleznckarji
^Sorčenim občanom je dovolj obljub. Med nedavnim zborom ^olivcev so od Veletrgovine LOKA zahtevali, naj se javno izjasni, ■ ^aJ, kako in če sploh namerava začeti graditi nujno potrebno
Ustavljajte si naglo ra-e industrijsko mestece, VUi?reSa Pre°ivalstvo skoko-i 0 narašča.  Narašča tudi
ku
v moč ljudi, zaposlenih Jih .eh velikih in treh manj-
dveh
^ tovarnah, ki so poglavit-JJ* Konilna sila razvoja celot-
okolice, žal kraj premore ^° samo spodobno trgovino, ne utegne več kriti potreb ^trošnikov. Druga prodajal-
v spodnjem delu vzdolž #7*** nanizanih Železnikov PNcujoci zapis je namreč po-večen Železnikom), pa sploh .zasluži tega imena, saj j 'J spominja na srednjeve-j*° luknjo kot pa na sodob-
Urejen lokal. Domačini se
On
blagovnico na Češnjici
Potem je zbor občanov zahteval, naj podjetje javno razloži svoje namere ter pove, kaj in kako. Pravljicam med štirimi očmi poslej ne bodo več nasedali, sb pribili. Tudi izgovorom, da LOKI primanjkuje donarja, nočejo verjeti, kajti v zadnjem času je vse preveč intenzivno investirala v območja zunaj občinskih meja.
Naj v obrambo napadene škofjeloške veletrgovine pristavimo naslednje: veletrgovina je samostojna delovna organizacija, ki gospodari, kakor pač najbolje zna; -če-
M,      bojijo, da bo lepega I* vstopil sanitarni inšpek-PrlUv? ga ukazal zapreti. Po "nižnem   izračunu znaša t x^na prostora, razdeljena steviiom kupcev, ki v njem h kI° nabavljajo živila in po-Jfbsčine, komaj nekaj kva-daltUin ceni,metrov, kar je »eč pod obče veljavnim mi-J^umom. Adaptacija ni mo-*f,a> 2ato so odgovorni pred l.i mi leti začeli mrzlično
Jih
J*51 zagate. Gradnjo na
jJj«M izhod. Jasno je bilo, da "edino nova trgovina lahko j bi fi-LOKA
*°ija Loka. ^,^r» krajevni skupnosti so lov ' najtj čim primernejšo Racijo za objekt, ki bo, kot edyideva načrt, imel razsež-» sti blagovnice. Našli so jo. jjastnik izbranega zemljišča jici je odgovornim si« ^r Povzročal hude preglavi-* * a lani se je le omehčal str Privolil v prodajo. Prcd-Y,5y,n'ki kupca,' Veletrgovine n^KA, so obljubili, da bodo ^ 7\udoma pljunili- v roke, don' Vsako odlašanje je ne-j^nstno. Kot smo zvedeli, ^ direktor takjftt zagotavljal,
29
otvoritev najkasneje
,t' novembra 1973. Pred ne-rPnimi železnikarji je raz-^n'l diatančne projekte stav« ki naj bi »požrla« pribliŽ-i   6 milijonov din (4 mili-jj.ne lastnih sredstev in 2 mi-bančnih posojil), ter , etal skorajšno vročitev cla-
?°da do danes LOKA še ni el^nila ničesar. O kakem
>Qratu v banki nič ne ve-POZ i\'i. in prošnje k raje v-skupnosti so klic vpijoče-v Puščavi. Meščani so bes-im
-t« ogorčeni, vendar jim akon ne dovoljuje ukrepati. yKA kot polnopravni imetji parcele sme zidavo preiti za cele tri leta.
^igrani smo,« tožijo prijeti. «Ce bi obstajala kak-J1* možnost, bi zadevo ne-
,udoma prepustili konkurenci- Ampak zdaj je prepozno. ^ar>lahtali so nas, pošteno ^Plahtah!«.
prav občinski možje ne zapirajo vrat sorodnim hišam iz Ljubljane in Kranja (NAMA, Živila itd.), ji je vseeno uspelo obdržati vodilni položaj v komuni. Dejstvu, da je edini trgovski kolektiv, ki.vzdržuje razvejano mrežo lokalov in ki ohranja pri življenju tudi nerentabilne »štacune« v odročnih hribovskih zaselkih loškega ozemlja, prav tako ne gre oporekati. Hkrati pa velja dodali, da Svetoduharji s podobno nestrpnostjo čakajo, kdaj bodo dobili novo prodajalno, katere- »rojstvo« je zanje bistvenega pomena.
I. G.
Jugoslovanska trgovinska oprema na razstavi
JUTRO "73
V ponedeljek, 26. marca, bodo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli 4. mednarodno razstavo trgovinske opreme, aranžerstva, embalaže, strojev za pakiranje ter transportne in skladiščne opreme JUTRO '73.
Namen razstave je skupen prikaz najnovejših dosežkov na področju trgovinske in gostinske opreme tor embalaže domačih in tujih proizvajalcev, pospešovamje nadaljnjega razvoja te proizvodne dejavnosti, izmenjava tehničnih in poslovnih informacij in izkušenj ter neposredno medsebojno kontaktiranje domačih in tujih trgovskih in proizvajalnih organizacij.
Posebnost letošnje razstave bo prav gotpvo prva eksperimentalna samopostrežna blagovnica v Jugoslaiviji. Pri opremi je sodelovailo 8 domačih podjetij, bančne posle Pa je prevzela Ljubljanska banka. S to blagovnico želi Poslovna skupnost proizvajalcev trgovinske Ln gostinske opreme naši javnosti, posebej pa trgovcem demonstrirati novo organizacijo in- teh-
nologi jo v trgovini in na praktičnem primeru pokazali konkretno možnost sodelovanja naših proizvajalcev opreme, predvsem pa pokazati svetu, kaj naša podjetja zmorejo ustvariti z združenimi močmi. Ustanovljen je poseben konzorcij, ki bo za enoten nastop na zunanjem tržišču združil vsa tovrstna jugoslovanska podjetja in ta razstavljena blagovnica bo prva legalna predstavitev take skupnosti.
Največje zanimanje za našo opremo kažejo vzhodne socialistične dežole. Važno pa je, da jim nudimo kompleten inžoniring, popoln »paket opreme«, pa čeprav se bomo pri tem morah' poslužiti tudi reeksporta.
Na razstavi sodeluje 200 podjetij iz 11 držav. Od gorenjskih ipodjetij so navzoči ALPREM iz Kamnika in Embalažno grafični zavod ter LTH iz Škofje Loke.
Razstava, ki jo organizira Center za napredek trgovine in emailaže v Ljubljani, bo odprta od 26. do 31. marca.
D. D.
Samoupravna stanovanjska
Kranj, 23. marca — Dopoldne je bila v Kranju tretja seja iniciativnega odbora za organiziranje samoupravne stanovanjske skupnosti v občini. Razpravljali so o predlogih za dopolnitev osnutka solidarnostnega sklada, o os-
nutku odloka o ustanovitvi, načinu financiranja in delu samoupravne stanovanjske skupnosti ln o predlogu sestave skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti v občini.
A. 2.
PIKAPOLONICA
nagradna igra za mlade varčevalce Veste, dragi mladi prijatelji, pikapolonica ni kar tako od muh, kot bi si človek mislil! Pravijo, da prinaša srečo. In prav zato smo jo izbrali, da nam bo vodila prijetno igro ter kazala pot do uresničenja malih in velikih želja. Poglejte, kje vse I o bomo lahko srečali!
- NA PRIKUPNI NALEPKI, ko bo vloga dosegla 100 din,
- NA KNJIŽNEM KAZALU, če privarčuješ nadaljnjih 100 dinarjev,
- KOT ZNAČKO pri privarčevanih 300 dinarjih,
- KOT DENARNICO, ko bo tvoja vloga dosegla 400 din in končno
- KOT HRANILNIK, ki ga prejmeš v trajno last ob vloženem skupnem znesku 500 dinarjev.
Igro seveda lahko ponavljaš, če z varčevanjem nadaljuješ. Ker pa hranilnik v tem primeru že imaš, prejmeš namesto njega drugo lepo darilo.
Pa še to. Z dvigom privarčevanega denarja igro PIKAPOLONICA prekineš, dokler z novimi vlogami ne nadoknadiš dvignjenega zneska.
Povej mamici, očku, babicam, dedkom, tetam in stricem, kaj vse te čaka! Pri nas pa bosta s svojo pikapolonico vselej dobrodošla.
/O ljubljanska banka
Občni zbori TD Radovljica
Drevi ob 19. uri bo v graščinski dvorani v Radovljici občni zbor domačega turističnega društva. Pregledali bodo dosedanje delo, sprejeli program društvene dejavnosti za prihodnje in izvolili nov upravni odbor društva. Po občnem zboru bo Stane Tavčar iz Kranja imel predavanje z barvnimi diapozitivi o popotovanju po Maroku. JR
Višja komunalna taksa v
Pridno varčujem po malem vsak dan, za dinarčke svetle hranilnik imam.
Vsakoletna mednarodna prireditev v alpskih smučarskih disciplinah za Pokal Vi-tranc v Kranjski gori terja od organizatorjev veliko časa in truda tor predvsem denarja. V Kranjski gori se zavedajo, kakšen pomen ima ta prireditev za sam turistični razvoj kraja, zato jo organizirajo vedno znova kljub nenehni skrbi, od kje bodo dobili denar za to veliko prireditev.
Prav zaradi tega so sklenili, da bodo v Kranjski gori povečali turistično takso za 1 dinar. Razliko od dosedanje naj bi dobival organizacijski
komite Pokal Vitranc za stroške prireditve. Ves dohodek od takse bi znašal 150.000 dinarjev. Toliko denarja za prireditev ni dovolj, zato bodo morali še naprej zbirati denar za Pokal Vitranc, saj vsi stroški prireditve znašajo od 250.000 do 300.000 dinarjev. Višja komunalna taksa naj bi veljala samo za območje krajevne skupnosti Kranjska gora.
Taksa v Kranjski gori bo tako odslej za starejše v sezoni 3 dinarje, za otroke pa 2 dinarja, izven sezone 2,5 dinarja oziroma 1,75 dinarja.
D. S.
GLAS * 4. STRAN
. Obletnica KPM
V Makedoniji so proslavili 30-letnico ustanovitve komunistične partije Makedonije. CK ZM Make donije je imel svečano sejo v novem spominskem domu v Tetovu, kjer je bila 19. marca ustanovljena komunistična partija.
Tito še naprej
Tudi ta teden so v raznih krajih v državi na sestankih zveze komunistov izražali željo, naj bo tova riš Tito na X. kongresu ZKJ ponovno izvoljen za predsednika zveze komu. nistov Jugoslavije.
Odmrznitev v nekaterih dejavnostih
Predsedstvo republiške ga sveta zveze sindikatov Slovenije je podprlo izho dišča in predloge ZIS za odmrznitev osebnih do hodkov na področju vzgo je in izobraževanja, zdrav, stva, kulturnih zavodov, vodstev sindikatov ter izobraževalnih in kulturnih skupnosti. — Predsedstvo zveze sindikatov Jugoslavije je sklenilo, da zamrznitve OD ne bi smeli podaljšati v letošnje drugo polletje. — Izvršni svet Hrvatske pa je zahteval, da mu ustrezni organi čimprej predlože dokumentiran predlog zh odmrznitev OD delavcev zaposlenih v bolnišnicah, šolah in nekaterih drugih ustanovah.
Osnutek zakona o kmetijskih zemljiščih
Slovenski izvršni svet je sprejel osnutek zakona o kmetijskih zemljiščih, ki ureja varstvo kmetijskih zemljišč, promet z zemljišči, zakup, zemljiški maksimum in skupne pašnike. Osnutek med drugim predvideva, da bodo občine na osnovi družbenega dogovora ustanovile zemljiške skupnosti.
Srečanje taboriščnikov v Splitu
Komisija za interniran-ce pri republiškem odboru ZZB NOV Slovenije obvešča vse nekdanje in. ternirance in interniranke taborišč Buchenwahl-Do-ra, njihove svojce in svojce preminulih, da bo proslava 28. obletnice os\>o-boditve taborišča s tova-riškim srečanjem 21. in 22. aprila v Splitu.
Zbor mladih samo upravljavcev v Kranju
V Kranju je bil 17. marca zbor mladih samoupravljavcev kemične Industrije, industrije gume in industrije nekovin. Na zboru j? sodelovalo 127 mladih delegatov iz 32 slovenskih podjetij. Prisotni gosti pa so bili Ivo Tavčar, podpredsednik IO RK, Boris Bavdek in Ciril Sitar, presednik in sekretar OK £MS, Ludvik Filo, RK ZMS, inž. Zdenka Jurančič,'predsednica delavskega sveta industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava, dr. Lev Premru, direktor TOZD TTI v Savi in Vule Cicmil, član SO za industrijo in rudarstvo.
Mladi so na zboru prikazali in izmenjali izkušnje pri uresničitvi XXL, XXII. in XXIII. ustavnega dopolnila ter prispevka mladih pri tem. Prikazali so tudi delo MO v svojih kolektivih, tako uspehe kot 'probleme, s katerimi se srečujejo pri uveljavljanju svojih programov. Vsi prisotni delegati so menili, da morajo biti mladi nosilci akcije za stabilizacijo.
Celotna razprava je pokazala,    da    mladi delavske amandmaje jemljejo kot ciilj svojega   ustvarjailnega dela, kjer bi svoje ustvarjalne sposobnosti in pobude razvili za hitrejši družbeni in gospodarski razvoj. Izhajajoč iz osnovnih načel  družbenega sistema,  da je samoupravljanje celovit družbenoekonomski proces in proces samoupravno  organiziranega   dela. Da ustavni amandmaji zlasti povečujejo vlogo in odgovornost združenih proizvajalcev pri   uveljavljanju   pravic v udeležbi na ustvarjenem dohodku, pri zaščiti pravic delavcev na podlagi dela in na podlagi solidarnosti in socialne varnosti pri samoupravnem sporazumevanju jn družbenem dogovarjanju. Bistvo ustavnih dopolnil naj bi ne biilo ter tudi ni ustanavljanje TOZD, temveč naj bi TOZD bile   rezultat poglobljenega družbenega samoupravljanja, da lahko delaivce uresničuje temelj svojega samoupravnega   položaja.   Samouprav! ja-vec naj ne bi v svoji samoupravi, ki je bila ponekod do sedaj saimo na papirju, razmišljal   in  odločal  samo o produktivnosti, temveč tudi sredstvih,   katere zasluži svojim  delom.  Pri  tem pa moramo vsakemu delavcu v TOZD zajamčiti, da za svoje delo dobi vsaj tolikšen osebni  dohodek  in vsaj toliko pravic,  da  sta zagotovljena njegova socialna varnost in stabilnost.
Vsa dejstva pa mlade prepričujejo o nujnosti organiziranja aktivov ZMS v TOZD, predvsem z naimenom skupnega uveljavljanja in reševanja problemov in interesov katere je možno ■ smotrnt uresničiti na tej ravni.
Mladi se morajo a.kt:vno vključiti v volilni proces, kjer z evidentiranjem perspektiv-
nih kadrov zagotavljajo sobi aktivno vlogo pri- samoupravnem dogovarjanju in odločanju. Ravno tako pa se morajo mladi vključevati v delo družbenopolitičnih organizacij, zavedajoč se dejstva, da je zato potrebno omogočiti mladim vsestransko usposabljanje in izobraževanje. Zato tudi zahtevajo, da se aktivirajo vse izobraževalne institucije, tako znotraj delovnih organizacij kakor' tudi širše družbene skupnosti. Pri tem pa tudi zahtevajo, da morajo tudi informativne službe odigrali svojo vlogo pri krepitvi samoupravljanja. Informacije morajo biti jasne, tekoče in posredovane vsem prizadetim.
Glede stabilizacijskih ukrepov pa so razpravljavci menah, da mora biti V«2Jka MO nosilec akcij za izboljšanje tehnološke in delovne discipline, akcije za izboljšanje kvalitete dela, za dvig produktivnosti, zmanjšamje stroškov in zavzemati se morajo za uvajanje sodobnih organizacijskih metod v tehnološke procese.
Na koncu zbora pa so mladi izrazi i i že'jo za čimveč Uvkšnih uspelih izmenjav izkušenj, ki naj bi bile v taki ali drugačni obliki.
E. M.
Za spominski dom v Kumrovcu
Aprila lani je tovariš Tito v svoji rojstni vasi sW nostno položil temeljni kamen spominskega doma cev NOV in mladine Jugoslavije. Prvo pooudo za ditev spominskega doma  sta  dali  združenji b°l Kumrovca in občine Ljubijana-Bežigrad. Po vecletn sodelovanju  v  obliki   raznih  manifestacij prat<Bg šol in medsebojnih obiskov otrok borcev je akcija P rasla iz lokalne v skupno jugoslovansko akcijo.
Spominski dom bo na hribčku nad Kumrovc-P* Lani so pripadniki JLA do tja že zgradili novo sodoo 1600 metrov dolgo asfaltno cesto, v minulih dneh Pa zravnali zemljišče. Projekt se sklada z okoljem Kapr rovca. • jjj
Spominski dom bo deloval kot sodoben infonuati in dokumentarno-študijski ter družbenopolitični i" ^ kreacijski center. Gostom bosta namenjena tudi v / ^ dvorana, opremljena s sodobnimi napravami, in h° j, ski del z restavracijo. Tu se bo srečevala mladina v naših narodov in narodnosti na raznih seminar jih, s pozijih, koncertih itn. Spoznavala bo zgodovino ju«j slovanskega delavskega gibanja in socialistične rcV°^ cije prek življenja predsednika Tita. Tu bodo ra\~Z športna in kulturna tekmovanja. V domu bo vladal a tovariša Tita, duh bratstva in enotnosti narodov stalno izročilo delovnih ljudi, ki se je uresničilo v 0» družbi.
KAKO JE Z DENARJEM?
Predvideno je, da bomo za uresničitev načrta P°'^ bovali 100,000.000 novih dinarjev. Komisija za vprašanja je že izdelala pregled, koliko denarja naj „ prispevala vsaka  republika.  Slovenci  naj  bi  z° , 15 milijonov dinarjev. Denar naj bi prispevali u^e°w< delovne organizacije, mladina, borci, vse občine v goslaviji iz proračuna, republike, avtonomne P°-*ra.f.jj| in federacija. Republiški odbor zveze rezervnih vojas**^ starešin Slovenije je že sprejel sklep, da bodo vse,Ia0 činske organizacije poskrbele, da bo prispeval vsak c po 10 dinarjev. Tudi vsi nekdanji borci naj bi Pr.iS^. vali po 10 din, mladina po pet in učenci po di;l' Akcijo so podprle vse družbenopolitične organih v Jugoslaviji.
SLAB ZAČETEK .
V Sloveniji smo doslej zbrali 77.000 din. Najn^™ v  Jugoslaviji.  Samo  občina  Beograd  je prisPevai^ 2,5 milijona dinarjev. Desanka Marunič iz Zagreba , prispevala 250.000 starih dinarjev. Tudi naši izseljen že pošiljajo denar. U,
G*Iede na število prebivalstva, narodnega dohodka število .zaposlenih je finančna komisija izdelala P ^ gled, koliko naj bi prispevala vsaka občina v Slove*J ^ Gorenjske občine naj bi prispevale: Jesenice 285-Kamnik 205.500, Kranj 560.G39, Domžale 259.500, R*?^ ljica 274.500, Skofja Loka 279.000 in Tržič 120.000 di»ta* jev. J. Vidic
127 mladih delegatov iz 32 slovenskih podjetij je sodelovala na zboru mladih samoupravlja^" v Kranju. — Foto: FJ»eidaa
Kaj pomeni zaznamba razlastitve? [BEBEĐ
Razlastitev zemljišča * flaši praksi, res pa
lastrn?° feDruarJa Jc vcč liišč V in solas-tni'k'ov zem_ Čur V katastrski občini šon-na,,v kranjski občini dobilo Bu unji skl°P: »Po prcdlo-l973°očine Kranj z dne 5. 2
oziroma nepremičnine ni nikakršna novost* je, da prejšnja leta takšni primeri niso bili tako pogosti
Se v smislu določb 20.
nen?na 0 razlastitvi in prisil (n» Ponosu pravice uporabe
clov,ni.lisl SRS' št> 27"253/72) tve ^ zaznamba razlastila spodaj navedeno ne-
Sr'«iČnino' ležečo v K0 Scn"
k
5t re<J dnevi se je v urednikov °"'vasi1 cc,en od dobitnici takšnega sklepa in vpra-Za2 pravzaprav pomeni
kai'namha razlastitve in za_ tajLSC je občina odločila za *s«n postopek. Ker sedanji neltller začetka razlasti t ve-e,Fa Postopka v Šenčurju ni ^ ni v  kranjski  občini in
°^io v prihodnje takšnim j^merom še priča ne le v ari.iski občini marveč tudi gje, smo sklenili, da to
avidezno novost malo bolj kasnimo.
Takoj na začetku povejmo, a razlastitev zemljišča ali premičnine'   ni nikakršna V°st v naši praksi, saj ima-^° žc lep čas zakon, ki to °loča in omogoča. Do julija .an' je to problematiko ure-zve/.ni zakon. S sprejetjem j"ePubliških predpisov o zem-."Ski politiki in  na podlagi Uničevanja ustavnih dopol-
nil
Pa smo kot rečeno julija
**> tudi v Sloveniji dobili akon o razlastitvi in prisilil5111 prenosu pravice upora-,,e- Namen sprejetja in uve-Javlianja tega zakona je ja-^en: v prihodnje naj v Slo-6,1 U i ne bi več imeli komu-alno neurejenih naselij.
Poglejmo malce v preteklost. Dogajalo se je, da so ljudje še pred ali pa po sprejetju zazidalnega načrta za določeno območje prodajali zemljišča, pri čemer pa niso upoštevali kriterijev in določil v načrtu. Tako smo bili in smo še danes priča, da tako rekoč noben zazidalni načrt ni do kraja izveden. Pa ne le to. številni prodajalci oziroma lastniki zemljišč so znali račun obrniti sebi v prid in lav lepo število primerov bi lahko navedli, da so nekateri na račun prodaje zemlje dobili precejšnje denarje. Z lani sprejetimi predpisi o sedaj veljavni zemljiški politiki so, možnosti takšnega neupravičenega bogatenja in takšnega ali drugačnega izvajanja, ali bolje rečeno . neizvajanja zazidalnih načrtov, odpadli. v prihodnje bo praksa na tem področju takšna, da bo za vsako področje, za katero bo izdelan zazidalni načrt (ne pa za druga področja) hkrati izveden tudi razlastitveni postopek, pri čemer bodo lastniki za razlaščena zemljišča dobili ustrezno odškodnino.
Sklep o zaznambi razlastitve nepremičnine torej pomeni začetek razlastitvenega postopka. In sicer je predlagatelj za razlastitev lahko samo občina, izvede pa jo sodišče. Nadaljnji postopek po sprejetju sklepa o zaznambi razlastitve pa poteka takole: lastniki zemljišč bodo povabljeni na zaslišanje oziroma ustno obravnavo, kjer jih bodo seznanili z urbanističnimi in drugimi listinami ter z določili zakona o razlastitvi. Na tej obravnavi bodo lastniki lahko dali svoja mnenja in
pripombe in podobno, ki lahko vplivajo na razlastitev. Po ustni obravnavi je po postopku o razlastitvi predvidena izdaja odločbe o razlastitvi. ' Na takšno odločbo je potem možna pritožba. Po ponovni Oziroma drugostopenjski odločbi pa je potem mogoč upravni spor.
In kakšne pravice ima lastnik zemljišča? Po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi zemljišča lahko uveljavi prednostno pravico gradnje na razlaščenem zemljišču; seveda če izpolnjuje zakonska določila. Prednostno pravico gradnje namreč ne more uveljavljati nekdo, ki že ima dve hiši. Za preostalo razlaščeno zemljišče, trajne nasade in druge objekte pa ima lastnik pravico do pravične denarne odškodnine. Odškodnina se določi na podlagi kriterijev, zapisanih v posebnem občinskem odloku in na podlagi sporazuma med občino in razlaščencem. Ce pa gre na primer za razlaščeno kmetijsko ali obdelovalno površino, lahko kmetovalec dobi v zameno drugo obdelovalno zemljišče.
Kot so nam povedali na občini, je med občani pri izvajanju razlastitvenih postopkov največ nejasnosti, čigava last je stanovanjski objekt, zgrajen na razlaščenem zemljišču. Glede tega je stvar čU sto enostavna. Hiša na razlaščenem zemljišču je last tistega, ki jo je zgradil oziroma kupil. Vsakemu lastniku zraven hiše pripada po zazidalnem načrtu tudi del zemljišča, ki ga lahko svobodno uporablja, in uživa tudi vse pravice. Razumljivo in praktično tudi nelogično pa je, da bi lastnik hiše del zem-
Potrošniki Gorenjske!
Mercator iz Tržiča vam sporoča, da ima v stolpnici poleg blagovnice do 31. marca razstavo in prodajo pohištva BREST s poudarkom na programu BARBARA
Pri nakupu pohištva BRES1 in kuhinj vega 3 % popust. Nakup pohištva je mogoč tudi na potrošniška posojila. Brezplačna dostava na dom.
V blagovnici Mercatorja v Tržiču pa si v tem času lahko nabavite vse vrste konfekcije na štiri enake obroke^ , Zimska konfekcija je znižana od 20 do 50%.
Blagovnica ima lepo izbiro vse vrste konfekcije za pomlad — poletje, zato izbira in odločitev za nakup ne bo težavna.
Izredna prilika! Ugodni nakupi samo pri Mercatorju! Na svidenje pri Mercatorju v Tržiču!
Ijišča (razlaščenega) okrog hiše lahko odprodal. To je tako pravno kot praktično nemogoče. Praktično zato, ker običajno nihče ne prodaja zemlje okrog hiše, ker bi to dejansko pomenilo, da potem ne bi smel stopili na zemljo pri hiši.
Rekli smo že, da bomo poslej priča razlastitvam listih zemljišč, za katera je predvidena izdelava zazidalnih načrtov, ln .sii r /ato, da bi takšna zemljišča laže komunalno ureddi. Z drugimi besedami to pomeni, da bodo v prihodnje interesentje za gradnjo zasebnih hiš lahko na licitaciji kupili že komunalno opremljeno zemljišče oziroma, da bo vsak že pri nakupu vede!, kje bo potekala pot skozi naselje do njegove hiše, kje in kakšna bo kanalizacija« vodovod, elektrika itd. Skratka, namen razlastitve je, da bodo v prihodnje zazidalni načrti uresničeni oziroma zemljišča na r.e-kem področju zaaidana, da naselja ne bodo neurejena, da ne bo tako imenovanih lukenj ali plomb v naseljih in da bo vsakdo, ki se bo odločil za gradnjo hiše, že na začetku vedel, kakšno hišo bo zgradil, pod kakšnimi pogoji in v kakšni sredini.
Sklep o zaznambi razlastitve nepremičnin v KO Šenčur torej pomeni začetek razlastitvenega postopka in to na območju, za katerega je predviđan zazidalni nacrt. Primer razlastitve v Šenčurju pa ni edini v kranjski občini. Takšen postopek že teče za
dve zazidalni območji v Stranišču (v enem primeru so tudi že izdane odločbe), v Go-re.njah in v Naklem. Za omenjena območja so tudi že bile ustne obravnave, za Šenčur pa bodo prihodnji teden, kot so povedali na občini.
Nazadnje povejmo še to, da so takšne razlastitve predvidene le na območjih z zazidalnimi načrti. Za zemljišče, ki je zazidljivo po urba. nističnem načrtu, pa zakon ne določa razlastitve, marveč mora lasl.nik zemljišča, ki ga želi prodati, le-to najprej ponudili v odkup občini. Cena takšnega zemljišča jc seveda tudi določena s posebnimi kriteriji. Sele če občina pp določenem času takšnega zemljišča ne odkupi ali če nima interesa zanj, ga lastnik lahko proda komurkoli.
Tn morda še beseda dve o razlastitvah, kj.-r se ugotavlja splošni družbeni interes. Tovrstne razlastitve nimajo nobene zveze s tistimi, ki.*r gre za zazidalna območja. Pri tovrstnih razlastitvah gre le za tista zemliisča, na katerih so predvideni pomembnejši objekti, kot na primer ceste in podobno. Med tovrstnimi primeri bi lahko imenovali gradnjo ceste Bitnje—Labore, kjer pa se p >-stopek za razlastitev" menda še ni začel.
A. žalar
Drugi uvoz sladkorja
Zaradi slabšega pridelka sladkorne pese v minulem letu moramo še naprej uvažati sladkor. Zvezna direkcija za zaloge živil je razpisala licitacijo za uvoz. novih 60 tisoč ton sladkorja. Rok za predložitev ponudbe je 2S. marec, pravico do udeležbe na licitaciji pa imajo vse gospo, darske organizacije, ki so registriram* zn uvoz sladkorja. To bo že drugi .na-kuv sladkorja na svetovnem trgu.
Odkup koruze
Zvezna direkcija za zaloge živi! je doslej odkupila od proizvajalcev dmž-henei\a seRlorja in zasebnih kmetovalcev pri-bliino 500 tisoč ton lanske koruze. Glede na veliko ponudbo bo zvezna direkcija še naprej odkupovala koruzo, čeprav je načrt za odkup že izpolnila. Soglai. jc za nadaljnji odkup jc dal zvezni izvršni svet.
Proste cene
Cene živine so še naprej proste. Cene, navedene v odloku Z/S i> maloprodajnih cenah mesa, rabijo le za izračun cen mesa. N' posvetu o živinoreji, pre. defovi in prodaji mesa s<t poudarili, da je treba živinorejce pravilno obve ščati, da ne bi nastala zmeda pri odkupu živine.
Za urejeno preskrbo
Sodeč po dosedanjih ukrepih med letošnjo tu. ristično sezono v Jugoslaviji ne bo primanjkovalo mesa. Direkcija za rezerve živil je namenila 240 milijonov dinarjev za rejo 170 tisoč telet. Za 15 odstotkov več bomo letos uvozili tudi limon, približno 600 tisoč dolarjev pa so namenili za uvoz. žganih pijač s konvertibilnega tr. ga.
Dražja elektrika in premog
Po sklepu zveznega izvršnega sveta lahko proizvajalne organizacije povečajo sedanje prodajne, cene za premog in električno energijo. Za proda, jo premoga termoelektrarnam so določene uajvišie prodajne cene za vse vrste premoga. Z. a druge odjemalce pa se smejo prodajne cene povečati do 20 odstotkov. Električna energija pa se po odloku lahko podraži največ do 12 odstotkov. Te odloke pa bo moč uveljaviti, ko
se bo z njimi strinjal iz.-vršni svet republike oziroma pokrajine ali organ, ki ga bosta določila.
8..JJ
Letališko in turistično podjetje KRANJ, p. p. 33
I. Komisija za razpis vodilnih delovnih mest razpisuje v skladu z 20. členom statuta naslednja delovna mesta:
1. direktorja splošnega sektorja
2. direktorja operativnega sektorja
3. direktorja finančnega sektorja
4. pomočnika generalnega direktorja
5. direktorja turištično-gostinskega sektorja (reelekcija razen pod točko 5)
II. Objavlja naslednja delovna mesta:
1. vodje komercialno prodajne službe
2. vodje kadrovske službe
3. elektro inženirja
4. mehanografa (za delo na Ascoti)
5. telefonista-vratarja
6. kurirja
7. več pomožnih delavcev
8. več snažilk
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod I. L: visoka ali višja izobrazba pravne, upravne, kadrovske ali organizacijske smeri, 3 oziroma 5 let izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih, znanje enega svetovnega jezika;
2. : visoka oziroma višja izobrazba prometne, letalske, organizacijske ali
ekonomske smeri, 5 oziroma 8 let prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu, znanje angleškega in še enega svetovnega jezika;
3. : visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj, od
tega vsaj 2 leti kot samostojni računovodja, znanje enega tujega jezika;
4. : visoka ali višja šola ekonomske, turistične ali organizacijske stroke,
5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 2 leti na podobnem delovnem mestu, znanje enega tujega jezika;
5. : visoka ali višja jzobrazba ekonomske, turistične ali organizacijske stroke,
5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 2 leti na podobnem delovnem mestu, znanje enega tujega jezika;
pod II. L: visoka ali višja izobrazba komercialne ali ekonomske smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj, znanje angleškega jezika;
2. : visoka ali višja izobrazba kadrovske, organizacijske, upravne ali pravne
smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj;
3. :- dipl. elektro inženir, 3 leta delovnih izkušenj, zaželeno znanje enega
tujega jezika;
4. : popolna srednja šola (ekonomska ali podobna), poznavanje strojev za « knjiženje;
5. : srednja šola, pasivno znanje agleškega ali drugega svetovnega jezika;
6. : nepopolna srednja šola (aH najmanj končana osemletka), 3 leta delovnih
izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu.
Prošnje z dokazili naj kandidati pošljejo splošnemu sektorju podjetja v 15 dneh po objavi na naslov Aerodrom Ljubljana-Pula, Kranj, p. p. 33.
Komunalno podjetja
Skofja Loka
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. VK vrtnarja-ko
2. priučenega vrtnarja-ko
3. delavca
ki ima veselje do vrtnarskega dela
vajenca — vajenko
za vrtnarijo — cvetličarno
3 nekvalificiranih komunalnih delavcev
za delovna mesta izpraznjevalcev smetnjakov s poprečniiU mesečnim osebnim dohodkom 1650 do 2200 din
4.
5.
Za  razpisana  delovna mesta zahteva: pod 1.
in  učno  mesto se
vrtnarska šola, znanje dela s kosilnico ali pripravljenost, da se priuči dela s kosilnico; pod 2. hi 3.: priučen vrtnarski delavec ali nekvalificirani delavec, ki bi se rad priučil vrtnarskega "dela in dela s kosilnico; pod 4.: dokončana osemletka; pod 5.: da so odslužili kadrovski rok. Pismene prijave sprejema podjetje do 10 dni po objavi razpisa. Delovna mesta je mogoče nastopiti takoj.
Gradiš
lesno industrijski obrat Skofja Loka
želi sprejeti v delovno razmerje VK ali KV stroj, ključavničarja
za vzdrževanje strojev
K V kurjača
KV tesarje, mizarje in Žagarje
za delo na strojih v primarni predelavi lesa
NK delavce
za delo v primarni predelavi lesa
Interesenti naj pošljejo ponudbe ali pa naj se osebno javijo v kadrovskem oddelku GRADIŠ Skofja Loka, Kidričeva cesta 56.
Stanovanjsko podjetje Tržič
objavlja za opravljanje administrativnih, računovodskih in drugih del za solidarnostni sklad za družbeno pomoč v stanovanj-skeni gospodarstvu prosto delovno mesto
administratorja
Pogoji: srednješolska izobrazba ekonomske smeri z 2 leti prakse ali 4-letna upravno administrativna šola in 2 leti prakse.
Nastop službe 1. maja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Ponudbe pošljite na naslov: Stanovanjsko podjetje Tržič, Cankarjeva L
52BOTA - 24. MARCA 1573
GLAS * 7. STRAN
Ce««n*Ca am'-Ja se v križišču s prednostno Cesto Staneta Žagarja v Kranju ni prepričala, će je csla prosta. Posledica — trčenje v fiat 750. — Folo: F. Perdan
Razširjen program fantovščine
fantovščini letošnje kmečke ohceti bodo razen preddvor-skega Turističnega društva sodelovala še društva iz Kranja, Kokrice, Bele in Trstenika
Ipteklj   (eden   jc bil
del" UV-°iLI ScUanck vseh s°-♦  u,°čih pri organizaciji fan-
2y.š«ne letošnje kmečke oh-
,  '• Ker postaja vsakoletna
latovščina v Preddvoru ena
aivečjih folklornih in turi-s,len'h prireditev na Gorenj-jj^01 in ker Turistično dru-Po° vProdclvor zaradi pičle 1T1°ci ne zmore več vseh
lr'j.škov fantovščine, so se gfdelj.kovcga sest?.rika ude-^ tudi predstavniki Go-•^iske     turistične zveze,
tega Turističnega dru-<.    - Podjetja Central, pred-3r»nca društev z Bele, Trste-in Kokrice ter člana or-**niza
acijskega odbora kmeč-** ohceti iz Ljubljane, ki bo-&kušali po svojih močeh Pomagati Preddvorčamom.
Na seji so potrdili, da bo letošnja fantovščina v č.l:-tek, 24. maja. Ženini, kaže, da jih bo letos kar 18, se bodo iz Kranja odpeljali na kočijah ob 14. uri. Spremljali jih bodo vozovi, na katerih bodo narodne noše in godci. Letos jih pot ne bo vodila skozi Britof, Visoko in Ho-temaže, kot je bila .navada pretekla leta, temveč bo vese. la povorka krenila proti Ko-krici, kamor bo prispela uro kasneje. Pred kulturnim domom bo krajši postanek, nato pa bo druščina ženinov s spremstvom odšla proti Beli, kjer jim bo Turistično društvo Bela in Trstenik pripravilo pred" rojstno hišo Matija Valjavca na Srednji Beli krajši program. Tako bodo
prišli ženini v Preddvor okrog pol petih popoldne. V vsaki vasi, skozj katero se bo pomikala pisana povorka, naj bi se priključil po en voz narodnih noš.
V Preddvoru čaka ženin i zanimiv program in številne preizkušnje. Omenimo naj samo fantovski krst, preizkus znanja domačih opravil, zadnje vasovanje, kegljanje (po Številu podrtih kegljev se bo ugotovilo število otrok v zakonu) in seveda izdatna domača, kmečka pogostitev in rajanje. Program bo trajal vse do desetih zvečer, ko se bodo ženini poslovili od Preddvora in odšli nazaj proti Kranju.
J. Košnjek
Bil
»kak in
je majhen, toda uren, okreten. Pre-oval je po dve stopnici, me prehitel Pred mano prišel do kadrovika. v *^a službo sem prišel vprašat.« V njego-£.'n naglasu  je  bilo nekaj južnjaškcr;a.
vahnih temnih oči je stal tam in veselo, £       zaupanja   gledal   v visokoraslega Q(lrovika. V časopis so dali oglas, da to ?fPuiejo veliko delavcev, ker so razbili obrate. Zagotovo bo kaj zanj, saj je /c'd, zdrav in, rad dela. &t   ^e  l)aPi>'je  je držal oni,  na drugi visokega zelenega pulta, v roki. Za-j[9'Ovo ga bo zdajle vprašal po stanova-J"- saj podjetje nima stanovanj na voljo, p°**islim. Tedaj pa je zinil:
^Premajhni ste!« . ^darilo me je po glavi in fant ob meni e °Hemel, se sunkoma odmaknil od pulta,
kot bi ta žgal, obstal ves tih in zdelo se mi je, da je prej sveža barva v njegovem licu posivela, oči so izgubile lesk in kot da se je ves sključil in izgubil v usnjenem jopiču. Zdaj se mi je zares zazdel majhen.
Saj jih vendar iščete sto in še več, je nemo govoril ugasli pogled. Strmo sem ga gledala onega in verjeti nisem mogla, da je res, kar se je zgodilo. In to prav sedaj, ko tako težko dobiš navadnega delavca.
»Ja veste, pri nas imamo samo velike stroje, ki zahtevajo velike ljudi,« je oni na drugi strani dejal potem, bolj meni kot fantu.
Počasi, zadenjsko se je umaknil proti vratom, jih odprl, malo podržal, kot bi hotel še nekaj reči. Pa ni. Tiho je odšel.
D. D.
Gradite in kmetovalci!
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
vam nudi po konkurenčnih cenah v našem skladišču v Hrastju (bivša farma bekonov):
gradbeni material stavbno pohištvo umetna gnojila
Informacije daje KŽK — Komercialni servis, Cesta JLA št. 2 (nad kinom Centrom), telefon 22-439 in 21-260.
Priporočamo se!
Težave slepih
Osnovna organizacija Zveze slepih Kranj ima trenutno 319 slepih in 28 slabovidnih članov iz vseh gorenjskih občin. Število tako prizadetih oseb pa ni dokončno, čeprav si organizacija prizadeva, da bi jih zajela
vi;aj statistično.
Skrb za človeka prizadetega na vidu se začne že v zgodnji mladosti, že starše je treba prepričevati a pravilni vzgoji invalidnega otroka. Marsikdaj starši ne morejo razumeti, da se njihov otrok ne bo mogel šolat] v normalni šoli in v domačem kraju in da bo treba v zavod za slepo in slabovidno mladino.
Težav pa ni konec niti potem, ko slabovidne osebe končajo osnovno šolanje. Za sedaj že ni dovolj poklicev za ljudi prizadete na vidu. Največ se jih pripravlja za poklic telefonista, potem za delavce v kovinski stroki, za fizioterapevte, nekateri pa tudi študirajo na višjih šolah. Ljudje s kombiniranimi motnjami hi okvarami pa najdejo delo le v tradicionalnih poklicih kot so ščctlnarstvo, metlarstvo in mrežarstvo. Poseben problem so slepi aH slabovidni z visoko in višjo izobrazbo kot so pravniki, fizlotcrapevtl in drugI, saj delovne organizacije, kjer bi se lahko zaposlili, ne pokažejo vedno pripravljenosti sprejeti tako prizadeto osebo v delovno razmerje. Tudi pri zaposlovanju telefonistov so na Gorenjskem težave, čeprav imajo delovne organizacije taka delovna mesta. V zadnjem času je poklic telefonista priznan ln vse več telefonistov tudi ima ustrezno izobrazbo. Kljub temu pa nekatere delovne organi-zaci je telefonistom nc priznajo kvalifikacije. Neredko se zgodi, da slepi čakajo na zaposlitev tudi eno leto ali več.
Vsakdanje življenje na vidu prizadetih ljudi pa je težavno tudi glede tega, ker se včasih zelo težko najde spremljevalec, ki spremlja tako osebo na delo in z dela. Osnovna organizacija Zveze slepih Ima pri iskanju primernih spremljevalcev težave, kljub temu da je tako delo tudi primerno plačano.
Osnovna organizacija Zveze slepih Kranj pa se v zadnjem času ubada še z drugačnimi težavami. Za delo in vsakdanje življenje slepih so namreč zelo pomembni tehnični pripomočki, ki jih večinoma uvažamo. Težave pa so tako z devizami kot s carinskimi predpisi. Slepi potrebujejo Braillove tablice, pisalne stroje, ure za slepe in še posebno magnetofone za študij, poslušanje knjig, zvočnega časopisa Itd. Trenutno čaka na nakup magnetofonov 30 članov Zveze slepih, 81 članov pa ga ima. Organizacija si prizadeva, da bi postopek za uvoz teh aparatov poenostavili.
Obisk predsednika zveznega izvršnega sveta Djcmala Bijediča v Avstraliji, delna pomiritev na mednarodnem denarnem trgu in razgovori italijanskega ter jugoslovanskega zunanjega ministra v Dubrovniku so teme, ki ta teden še posebej zaslužijo našo pozornost.
BLIEDIĆEVA POT: prihod posebnega letala v Canberro, s katerim potuje po deželah Azije in Avstraliji predsednik zveznega izvršnega sveta Dje-mal Bijedić, pomeni hkrati prvi obisk na tako visoki ravni v zgodovini avstralsko-ju-goslovanskih odnosov.
Razgovori, ki jih bo imel predsednik jugoslovanske zvezne vlade s svojim gostiteljem, avstralskim premierom Gougliom Whlt'-'-imom, prihajajo v času, ko nova avstralska vlada izvaja nadaljnje in po naši oceni zelo pomembne novosti v svoji zunanji politiki.
Te spremembe označuje predvsem zelo samostojna politika.-V skoraj vsej svoji zgodovini je bila namreč Av-
Bijedić v Canbe
st rali j a pod izrazitim vplivom dveh držav. Najprej Velike Britanije in kasneje, po drugi svetovni vojni, Združenih držav Amerike. Avstralija je sicer še vedno članica britanske skupnosti narodov, toda vezi z Londonom so vse ohlapnejše, nasprotno pa se krepi (predvsem gospodarski) vpliv VVVshinglona.
V zadnjih nekaj mesecih pa je Avstralija, kjer so laburisti prišli na oblast po 23 letih, izpričala za mnoge presenetljiv preobrat, ki se kaže v vrsti za to celino doslej nenavadnih ukrepov na zunanjepolitičnem področju. Tako jc Canberra priznala LR Kitajsko, poklicala domov svoje čete, ki so se v Južnem Vietnamu borile na strani Američanov in izrazila pripravi ienost, da naveže diplomatska sti-ce z Demokratično republiko Vietnam. To so samo nekatere izmed postavk nove zunanjeoolitične usmeritve Avstralije.
V tako spremenjenih pogojih skuša Avstralija navezati in utrditi boljše odnose s številnimi državami, med njimi tudi Jugoslavijo, ki je to pobudo z zadovoljstvom sprejela.
Bijedić se v Canberri pogovarja o splošnem mednarodnem položaju (pri čemer bo skušal med drugim svojemu gostitelju čimbolj podrobno prikazati tudi osnove politike neuvrščenosti) ter o medsebojnih odnosih. Te odnose bremenijo nekatera nerešena vprašanja (med njimi tudi delovanje ustaških in drugih skrajnežev v Avstraliji), ki pa jih je mogoče z dobro voljo vsekakor urediti.
Videti je, da že nekatere dosedanje poteze nove vlade, ki je med drugim napovedala ostrejše ukrepe zoper delovanje ustaških teroristov v Avstraliji, pričajo o tej dobri volji uradne Canberre in želji, da odstrani tisto, kar mo-
ti jugoslovansko-avstralske odnose.
Seveda pa bodo pogovori zajemali tudi ekonomske odnose med dvema državama — o čemer bomo lahko poročali nekaj več prihodnjič.
POMIRITEV: položaj na mednarodnem denarnem trgu se je nekoliko pomiril. Svetovne borze so spet odprte in poročajo, da se je vrednost dolarja celo nekoliko okrepila. Zahodnonemška marka je po drsečem tečaju znova re-valvirala za približno tri odstotke, tečaji drugih valut skupnega evropskega tržišča pa tudi drsijo. Korenine krize s tem seveda niso odrezane, sklepi, sprejeti na sestanku finančnih ministrov najbogatejših držav minuli teden pomenijo le neko začasno, prehodno rešitev.
OBISK MEDICIJA: italijanski zunanji minister Medici se je v Dubrovniku pogovarjal s podpredsednikom zvez-
nega izvršnega sveta in tarjem za zunanje zadeve M* lošem Miničem. Čeprav v Wj trenutku še nimamo besedil* skupnega poročila, pa Je va'°' goče sklepati, da so bili P°*
govori, ki sodijo sicer v
okvtf
redne in že tradicionalne 1* menjave mnenj, koristni.
Zadevali so predvsem dv** stranske odnose in v sklop«1 teh tudi vprašanje meje. P° izjavah iz krogov, ki so bliz" obeh delegacij, je mogoč« sklepati, da sta obe strani z»" dovoljni z razgovori in da *° leti prispevali svoj polni d«* lež k še boljšim odnosoi« med dvema sosednjima drž** vama.
ljudje in
dogodki
Slabi vozniki
Prometni strokovnjaki načrtujejo v Braziliji letos kar 34.000 prometnih žrtev. To je polovico mrtvih na ameriških cestah, kjer pa vozi 30-krat več avtomobilov kot v Braziliji. Brazilskim voznikom zdaj dajejo nasvete po radiu in televiziji, da bi na ta način preprečili naraščanje prometnih nesreč, ki so večinoma posledica pomanjkanja ustrezne prometne kulture in navad.
Prva otroška vas
To pomlad bodo v Sremski Kamenici pri Novem Sadu začeli graditi prvo otroško vas SOS imenovano. V vasi bo 11 družinskih hiš, v katerih bodo skrbeli za sto dečkov in deklic brez staršev. Tako se bo Jugoslavija vključila med 55 držav, ki že imajo podobno obliko otroškega varstva. Projektanti iz Novega Sada so napravili načrte brezplačno, posamezne občine pa bodo na svoje stroške zgradile po eno hišo. Vojaki pa bodo opravili vsa zemeljska dela.
Nenavadna ledena gora
Z arktičnega obrežja se proti Tihemu oceanu pomika ogromna ledena gora. Njeno lego pa znanstveniki vedo vsak hip, saj svoje koordinate sporoča gora sama. S pomočjo helikopterja so namreč na ledeno goro vrgli radijski oddajnik, ki poleg kraja pomaga računati sovjetskim znanstvenikom tudi hitrost, s katero se led premika.
V letalu je bilo razstrelivo
Podjetje Inex-Adria je sporočilo javnosti vzroke letalske nesreče, ki se je pripetila marca lani v Adenu, ko je strmoglavilo letalo DC-9. V nesreči je umrlo 30 potnikov in članov posadke. Inex Adria Aviopromet dokazuje, da se je letalo tik pred pristankom vnelo zaradi požara, vzrok požara pa naj bi bilo tempirano razstrelivo. Laboratorijske preiskave delov letala so pokazale, da je začelo goreti v skladišču, nato pa se se je ogenj prebil v potniško in pilotsko kabino. Na notranjih delih letala so ostanki fosforja, magnezija in natrijevega nitrata, torej snovi, ki v le.alu sicer niso prisotne. Razstrelivo je bilo V poštni vreči, saj ostanki vreče kažejo na to, da se je požar začel prav tam.
Kazen za uboj profesorjev
Okrožno sodišče v Zadru je obsodilo 20-letne-ga Milorada Vulinoviča na 14 let strogega zapora. Vulincvić je oktobra lani na stopnišču zadarske gimnazije s streli iz pdloie ubil svoja profesorja
Vica Vladloviča in Gojka Matuliua. Obtoženec je v obrambi večkrat poudaril, da je ubil profesorja Vhulkoviča, ker naj bi bil nacionalist, vendar pa je sodišče poskus obtoženca, da bi svoje dejanje politično obarval, zavrnilo.
Kozmonavt piŠ3
V Moskvi je izšla knjiga Moj modri planet, ki jo je napisal sovjetski kozmonavt German Titov. Leta je za Gagarinom poletel v vesolje. Knjiga vsebuje njegova razmišljanja o poklicu vesoljca, spomine na njegov polet v vostoku 2 in nekatere njegove misli o bodočih vesoljskih poletih.
Rudniška nesreča
V premogovniku pri indijskem mestu Kalkuti je v eksploziji metana izgubilo življenje 42 rudarjev. Pogrešajo še 7 rudarjev, medtem ko so 53 ranjenih prepeljali v bolnišneo.
Po presaditvi umrl
V pariški bolnišnici Foch je umrl 61-lctni Georges Cailles, prodajalec rib. Možu so 24. januarja letos presadili srce. Caillez jc bil že enajsti Francoz, pri katerem so opravili tako operacijo.
Ogrevana cesta
Na 75 metrov dolgem odseku avtomobilske ceste pri Saarbriickenu v Zah. Nemčiji ni nikoli poledice. Sneg na cesti se takoj stopi ker so pod betonom cevi s toplim zrakom. Poskusi so pokazali, da je ogrevanje ceste zadovoljivo tudi v najhujšem mrazu. Druga plat te ugodnosti pa je seveda cena. Kaže, da bomo še naprej vozili po soljenih in neogrevanih cestah.
Najhujši kadilci
Američani bodo tudi letos verjetno potolkli rekord v kajenju. Vsak Američan poprečno pokadi po 4000 cigaret. Predvidevajo, da bodo Američani letos skupaj pokadili 565 milijard cigaret.
Sto let spanja
Gre za sibirskega tritona, neke vrste močerada, ki se je prebudil po sto letih. Ves ta čas je preživel v naravnem hladilniku — bloku ledu — // metrov pod zemljo na skrajnem severovzhodu Sovjetske zveze. Led se je po stotih letih stopil in močerad se je prebudil. Sibirski tritoni so znani po tem, da zimo prespijo, normalno pa iivijo 10 do 15 let.
Skupen polet
V houstonskem vesoljskem centru se bodo poleti začele skupne vaje ameriških in sovjetski vesoljcev za sestanek v vesolju leta 1975. V j^sC'i letos pa bosta ekipi nadaljevali trening v Sf" V vesolju naj bi se združili ladji sojuz in apn"°'
Nič več milih zim
Češkoslovaški vremenoslovec Harbulak me*11' da se je letos končala zadnja mila zima iti <*f bodo naslednje bolj ostre z obilico snega. ^ A zime so poznali tudi že prej. Tako je leta sadno drevje cvetelo že v decembru, leta 1241 s° češnje dozorele že marca, v letih 1624 in 1778 P* so v božiču cvetele vrtnice. Zima leta 1233--™ pa je bila tako mrzla, da so — kot pripoveduj* kronika — ljudje zmrzovali v posteljah, PtlCe
pevke pa so otrple od mraza padale z vey.
po
mnenju češkega vremenoslovca še dolgo ne b° take zime, kot je bila 1930. leta, ko so že februat' ja v gnezdih čivkali mladiči.
Tri leta nič lova
13.000 lovcev, ki so lovili v okolici Benetk, I* sklenilo, da se bodo za tri leta odpovedali lov* Divjad na tem področju so namreč tako razri'^' čili, da je ogrožen njihov obstoj. Pričakovati ie» da bodo zdaj italijanski lovci navalili v lovišč* sosednjih držav.
=3P
Pred vpisom v šolo za miličnike-kadete
MLADOST SE: ZBIRA V TACNU
paradi velikih potreb na terenu bo šola za miličnike-kadete Tacnu pod Šmarno goro, ki deluje v okviru Šolskega centra a strokovno izobraževanje delavcev v organih za notranje zadeve, sprejela v letošnjem šolskem letu 210 kadetov
Vpis v šolo za miličnike ka-
kovinarski konferenci, pravji-J0 Pretekli teden pi i-kad^.   v  šoli  za miličnike
ete v Tacnu nad Ljublja-
p°treh P°novno poudarili, da Hje ^buie milica za opravlja-
logst 00 boi' Z2»lllevnih na" i>olirf0kovne< moralno trdne, »ičn«, raz5.dedane in teh-«ov'° UsPosobIjene ljudi. Os-Tac znan»e daje šola v l-ecj U' ki traja 3 leta in je dod a SrednJa strokovna šola, Ha *tn° izobraževanje pa je nj $o°?ta-ian milice po konča-
^IVII_A
dete traja letos do 3. junija. Prijavijo se lahko mladinci, ki niso starejši od 17 let in so končali osemletko. Kandidati so zdravniško pregledani, razen tega pa morajo opraviti sprejemni izpit iz slovenščine ter test telesne zmogljivosti in psihološko testiranje. Letos namerava šola sprejeti 210 mladincev in ne 175, kakor je bila navada pretekla leta. Povečanje števila učencev zahtevajo potrebe terena, razen tega pa je to prvi korak k prehodu na 4-letno šolanje. Le pri nas in v republiki Bosni in Hercegovini trajajo takšne šole 3 leta.
Čeprav obsega predmetnik šole kar 29 predmetov (10 splošnoizobraževalnih, 12 strokovnih, 7 vojaških), olajša šolanje izredno dobro urejena in opremljena šola, ki ima vrsto kabinetov, modernih učilnic, bazen, telovadnico (kmalu nameravajo zgraditi ^^^^ L novo) itd. Gojenci se nauče
H j fc"~teHnBB™fr"^BffflH številnih tehničnih veščin, HB  Qf opravijo vozniške izpite A in
ta|^BBHgM—w§ HfBBi B kategorije, hodijo na smilil carske tečaje in se urijo v K i nLJHflK ; borilnih veščinah. Fantje, ki "'"'*" uspešno končajo tacensko šolo, so prav tako oproščeni vojaščine. Pestra je tudi iz-venšolska aktivnost. Pouk traja 6 ur dnevno, popoldne pa gojenci 3 ure obvezno utrjujejo snov. Takim pogojem
11
RESTAVRACIJA GLOBUS
šolanja gre zahvala, da je zadnje šolsko leto uspešno zaključilo kar 98,09 odstotka učencev in imajo le redke šole v republiki boljši učni uspeh. Srednja ocena zaključnih izpitov je znašala 3,49! Zimske počitnice (10 dni) preživijo kadeti doma, prav tako pa letne, ki trajajo 2 meseca. Le po končanem 2. letniku morajo kadeti na enomesečno praktično delo na postaje milice. Kadeti gredo domov vsako prvo soboto v mesecu in ob državnih praznikih. Prav dobri in odlični pa gredo lahko domov tudi vsako 3. soboto v mesecu. Šolanje in oskrba v internatu sta brezplačna. Kadeti dobijo tudi učila, obleko, obutev in perilo in denar za manjše osebne potrebe.
Po končani šoli se kadeti zaposlijo na postajah milice. Po enem letu so po potrebah razporejeni na postaje s posebnim delovnim področjem (promet, mejna milica, železnica, letalska in pomorska milica itd.). Vsem, posebno pa nadarjenim, je omogočeno nadaljnje izpopolnjevanje.
Obisk na šoli smo izkoristili in poiskali 4 učence, ki so doma z Gorenjskega. Vprašali smo jih, kako in zakaj so se odločili za tacensko šolo, kako jim jc šola všeč in kaj pričakujejo od službe.
# Marjan MIKLAVĆIČ, do-s ma z Bleda, obiskuje I. letnik: »O tej šoli mi je veliko pripovedoval prijatelj, ki jo jc že končal. Navdušil me je in prijavil sem se na postaji milice. Starša, delavca sta, mi nista nasprotovala. Danes vem, da sem storil prav. Veliko se naučim, posebno zato, ker mi je dala osnovna šola dobro podlago. S predavatelji smo prijatelji.«
£ Izidor ROPRET, doma iz Tržiča, I. letnik: »Sprva sem mislil na Iskrino šolo v Kranju, vendar sem se po predavanju, ki ga je imel na Grajzarjevi šoli gojenec tacenske šole za kadete, premislil In odločil. Starši mi niso nasprotovali, v šoli pa so bili malo presenečeni. Tukaj mi je všeč, pogoji za učenje so dobri in upam, da bodo tudi v službi zadovoljni.«
^vinarske konference v šoli za miličnike-kadete v Tacnu pri Ljubljani
© Severin SEVER, doma iz Radovljice, učenec II. letnika: »čeprav je oče miličnik, sem se odločil sam. Sprva mi ta poklic ni bil všeč. Rekel sem si: vpiši se, srednjo šolo imaš, v. vojsko ti ni treba in še prej prideš do pokoja, šola mi je všeč. Tudi za zabavo je poskrbljeno, vendar se moraš najprej učiti, ker šola ni tako lahka. Bolje bi bilo, če bi šola trajala 4 leta in bi imeli vse sobote proste. Komaj čakam, da se bom zaposlil. Menim, da se bom naučil dovolj za praktično delo, saj Imamo tukaj vse ugodnosti. Potem bi šel rad, če bo mogoče, študirat pravo...«
© Bojan ŠULIGOJ, doma z Jesenic, T. letnik: »šolo mi je priporočil prijatelj, ki jc sedaj v zadnjem letniku. Na drug poklic še pomislil nisem. Menim, da se bom naučil več kot na katerikoli tehnični šoli. Ce bi bi! doma, bi na učenje od časa do časa pozabil, tukaj pa se moraš učiti, če želiš biti uspešen. V prostem času Igram nogomet ln košarko, šolo so mi svetovali tudi učitelji osnovne š«le. Več se nas je prijavilo, vendar vsi niso opravili sprejemnih izpitov.«
Besedilo: J. Košu jek Fotografije: F. Perdan
Kranjski      a rs i ne
Radovljiško avto-moto društvo, ki ima 390 članov, je zelo delavno. V zadnjem času so v svojih prostorih poleg pisarn uredili tudi učilnice. V soboto' so imeli člani društva redni letni občni zbor, na katerem so si med drugim ogledali tudi film o prometnih akcijah osnovnih šol. Predstavnik rdečega križa pa je med drugim pozval člane, naj se v prihodnje v večjem številu udeležujejo krvodajalskih akcij. — S. V.
Kako je s cesto Golnik - Letence?
Pred kratkim smo prejeli pismo, ki nam ga je poslala bralka A. B. z Golnika. 2e lani nam je pisala, da cesta Golnik—Letence nobeno zimo ni splužena in so tako nekateri prebivalci tako rekoč odrezani od sveta. Letos se nam jc ponovno oglasila. V pismu pravi, da se potem, ko sneg skopni, na cesti pokažejo velike luknje, razen tega pa tu. di blata ne zmanjka. Lani se je sicer našel nekdo, ki je ob cesto navozil nekaj kupov peska, vendar peska ni nihče posul. Le-ta pa kljub temu
počasi izginja in se uporablja za povsem druge namene!
Bralka nadaljuje, da je to za golniško krajevno skupnost slabo spričevalo. Marsikdo bi šel rad v Letence po tej cesti, vendar se zaradi blata in lukenj raje odloča za asfaltno, cesto mimo Goric. Na tej cesti je tudi most, ki se bo kmalu zrušil, če ga ne bo nihče popravil. Na koncu pisanja bralka A. B. sprašuje, kam gre denar, ki ga dobi krajevna skupnost za pluženje cest in njihovo vzdrževanje! —jk
Zahvala begunjskih žena
. Družbenopolitične organizacije in krajevna skupnost Begunje so za letošnji 8. marec organizirali nadvse uspelo proslavo ob dnevu žena ter pogostitev in zabavo v go-
stišču pri Joževcu. Begunjske žene se prek Glasa zahva-ljujejp vsem, ki so se jih spomnili ob njihovem prazniku ter jim pripravili prijetno zabavo. -Jk
Pokal »Loka 1000 letu ekipi Jesenic
V odlični organizaciji športnega društva Kondor iz Go-dešiča je bila v soboto in nedeljo meddruštveno namiz.no-teniško tekmovanje za po'.al »Loka 1000 let«. Me4 osmimi
ekipami so se najbolje izkazali igralci z Jesenic.
Vrstni red: 1.. Jesenice, 2. JI.A Ljubljana, 3. Zabnica, 4. Kondor, 5. Litija, 6. Rudar-I dri j a, 7. Parli/an-Voklo, 8. Partizan-Tabor-Ljubljana. J. S.
Od občnega zbora društva za raziskavo jam Kranj jamarji niso niso mirovali. Komaj dober mesec dni je minilo, pa so opraviM-že vrsto raziskav po gorenjskih jamah in drugod, Med drugim so se množično udeležiLi spominskega pohoda na Stol, raziskali so kompleks zsiklonišč pod starim dolom Kranja, bili so v Kri/ni jami na Notranjskem, večkrat pa so razi-sko\a'i tudi J c ral ovo brezno nad Besnico. ter jame okrog Mojstrane. Zadnjo nedeljo so merili kompleks roivov v Torkovem   brezno  nad Krnico.
Brezno leži V vzhodnem pobočju odrastkov Jelovice pod Jamnikom. Kl!jlib že večkratnim raziskavam in merjenjem pa se odpirajo pred začudenimi očmi jamarjev vedno novi prehodi in rovi. Ta izredno zanimiv sistem rovov je star odtočni sistem vode z vzhodne Jelovice. Voda se je žel davno umaknila v nižje etaže, le v najnižjem delu še teče obilen potok, rovi Turkovega brezna pa so prešlj v fazo zasigavanja in rušenja. In ravno ta obilica kapnikoiv, sigastih zaves in ogromnih   predorov otežuje
delo jamarjev in ustvarja motane prehode in ožine. N . bena   redkost   ni,   če v zmešnjava rovov izgubi oru-11 tacijo tudi izkušen jamar.
V tej jami torej čaka ja' marje še ogromno tc/keg3' toda zanimivega dela. Na ■sV°' jdh rednih tedenskih šesta«* kih, ki so vsak petek ob J* uri v prostorih Foto kino J"* ba v delavskem domu, si i_z" menjujejo izkušnje in mneru3 ter vabijo vse, ki imajo veselje do takšnega udejstvov* nja, naij se jim pridružijo* Z. Korcnčad
■M
PEVCI UPOKOJENCI SO NAS RAZVESELILI — V nedeljo, 18. marca, popoldne so »"»m pripravili pevci društva upokojencev iz Predoselj prijetno doživetje. Z domiselno zares smešn0 enodejanko smo se vsi upokojenci in ostali obiskovalci nasmejali do solz. V maloštevilne"19 pevskem zboru je, tako je pokazala nedeljska prireditev, zares veliko volje in žrtev, saj s° se za nastop pripravljali zadnja dva tedna kar vsak večer. Hvaležni smo jim za prije*00 popoldne in si takih prireditev še želimo, saj nam zdravega razvedrila zares manjka. ^S(J pohvalo pa zasluži požrtvovalna pevovodkinja Regina  Koželj. —  Upokojenci  iz PredoseU
Kadrovska komisija trgovskega podjetja
Kočna
KAMNIK
vabi k sodelovanju
dva KV ali priučena vrtnarja oz. dva delavca, ki bi se želela priučiti za vrtnarja
Zaželena je praksa ali veselje do cvetličarstva. Kandidati naj vložijo ponudbe pri splošnem sektorju podjetja Kamnik, Zaprice 15. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Razpisani delovni mesti sta v obratu Sadna drevesnica in vrtnarija
V istem obratu so tudi prosta učna mesta za vajence v vrtnarski in sadjarski stroki.
Pogoj za ta učna mesta je" končana osemletka in starost do 18 let.
HRANA ZA PTICE IN RIBE
ŽIVIL. A
globus
Radio
w!r?*1,a Poslušajte vsak dan
(di? ladijski dnevnik), 22, 23 j4dkl in odmevi), 17, 18, 7 ' 2"»." ob nedeljah pa ob 6, 17 K>, 11, 12, 13, 14, 15, 2»' ,19,30 (radijski dnevnik), ' 23 in 24.
24. MARCA
ben30 Dobro Jutr°; 810 Glas' teJa.niatincja; 9.05 Pionirski
10 ")fv Glasovi v ritmu;
Pri vas doma; 12.10 12 ?ntUri F™nza Schuberta; K a Knit,tiJski nasveti; 12.40 Va d°mače; 13.30 Priporočajo ^do' ^     ^ pesmijo in be-
Po Jugoslaviji; 15.40 Po-n^ši operni  pevci; 16.00
tjlU,Jak;   16.40   S knjižnega vKa: 17.10 Z ansamblom Du-G,0vn'ski    trubadurji; 17/.20 TOno v kino; 18.15 Dobimo
i9'/v? isli uii; 18-45 Naž t,ust;
M^00 Lahko noč, otroci; 19.15 nuic z ansamblom Lojzeta
Jtod*1 20.00 Ne smej se preci-, 1 ~~ Posnetki zabavno Og .ne kviz oddaje; 22.20 23 n- a za na^e izseljence; j, ' , ^ pesmijo in plesom v
^l teden
"r«gi program b0Jb Uvodni akordi; 8.40 So-na valu 202; 12.40 Pano-gpa zvokov; 14.00 Odrasli s, °- kako pa mi; 14.20 Z an-c,n»»lom James - Last; 14.35 Jrsbeni variete; 15.35 Zabav-Še f'a.SOa' filmska glasba in u ~aJ; 16.05 Danes smo iz-J21,1' 16-40 Tri tisoč sekund .aUla študent; 17.40 Instru-n<-nti v ritmu; 18.00 Oddaja J/Agresivne glasbe; 18.40 Jazz J1. *I. programu; 19.00 Pet i.'lni't humorja; 19.05 Za vsa-Yr nekaj
£ff*J1 program
Sen     0kno v svcl; 20-20 Giu" Ppe Verdi: Traviata — ope-
treh dejanjih; 22.45 Soji, tni nočni koncert; 23.55 Iz ^i^ooske poezije
J?daJa in tiska CP Gorenj. !ki tisk Kranj, Ulica Mo-,e Pijadeja 1 — Naslov JJ^dnlStva in uprave H , »s Kranj, Moše Pijade Ja J. - Tek. rač. pri SDK . pranju 31500-601-10152 -te,etoni:  glavni urednik,
°dgovorni urednik in ,Prava 21-190, uredništvo novinarji 2186« ^alodglasnj in naročniški °ddelek 21-194. — Naročena: letna 60 din, polletna ^ din, cena za 1 številko
be
Par. Mali oglasi: do 10 . s^d 15 din, vsaka na-aa,ina beseda 2 din; na-r^nik| imajo 25 »/o popu-<a- Neplačanih oglasov n« objavljamo.
25. MARCA
6.00 Dobro jutro; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Koncert iz naših krajev; 10.05 Še pomnite, tovariši; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z domaČimi ansambli; 14.05 Popularne operne melodije; 14.30 Humoreska tega tedna: Najljubša jed hijen; 15.05 Nedeljsko športno popoldne; 17.05 Radijska igra: Beg; 18.00 Letite z nami; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.02 Zaplešite z nami; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz za vse
Drugi program
8.05 Vedri zvoki za nedeljsko jutro; 8.40 Glasbeni mozaik; 9.35 Nedeljski sprehodi; 12.00 Opoldanski cocktail; 14.00 Glasba ne pozna meja; 15.00 Nedelja na valu 202
Tretji program.
20.05 Športni dogodki dneva; 20.15 Igramo, kar ste izbrali; 23.55 Iz slovenske poezije
26. MARCA
4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Z veliki zabavnimi orkestri; 9.40 Cicibanov svet; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Dubravka Tom-šič-Srebotnjakova igra Chopina; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 S pihalnim orkestrom radia Leipzig; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Amaterski zbori pojo; 14.30 Naši poslušalci čest i t a j<> in pozdravljajo; 15.40 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Zvoki in barve orkestra Raphaele; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 18.15 Z ju-" goslovanskimi pevci zabavne glasbe; 18.35 Interna 469; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z alpskim kvintetom; 20.00 Ti in opera; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo
Drugi program
13.05 Panorama zvokov; 14.00 Nenavadni pogovori; 14.20 Sprehodi instrumentov; 14.35 G lasi.eni variete; 15.35 Melodije velikih mojstrov v novih priredbah; 16.05 Popevke s slovenskih festivalov zabavne glasbe; 16.40 Rezervirano za mlade; 17.40 Pota našega gospodarstva; 17.50 Klavir v ritmu; 18.00 Izložba hitov; 18.40 Dvajset minut s plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 19.00 Kulturni mozaik; 19.05 Igramo za vas; 19.40 Svetovna reportaža
Tretji program
20.05 Zvoki Sredozemlja; 20.50 Literarni večer; 21.40 Koncertantni jazz; 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih: Primož Ramovš; 23.55 Iz slovenske poezije
27. MARCA
4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijsko šola za srednjo stopnjo; 9.35 Slovenske narodne; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Glasba za kitaro in njene sorodnike med instrumenti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Glasbena tribuna mladih; 14.30 Z ansamblom Klaus VVunderlich; 14.40 Na poti s kitaro; 15.40 Od melodije do melodije; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Popoldanski simfonični koncert; 18.15 V torek nasvido-nje; 18.45 Družba in čas; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute s UioiD Franca Sušnika; 2OJ00 Prodajalna melodij (ste-reo); 20.30 Radijska igra — Žarko Petan: Dvojnik; 21.20 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 22.15 PapeVke se vrstijo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Komorno glasbeni večer pri skladatelju Vilku Ukmarju
Drugi program
13.05 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za višjo Stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Lahka glasba na našem valu; 16.05 Radi smo jim prisluhnili; 16.40 Melodije po pošti; 17.40 Ljudje med seboj; 17.50 Deset minut v ritmu svvinga; 18.00 Parada orkestrov; 18.40 Jazz iz studia 14; 19.00 Pet minut humorja; 19.05 Zabavni zvoki za vse
Tretji program
20.05 V korak s časom; 20.15 Slovenski zborovski skladatelji; 20.45 Minule s pianistom Jankom Šetincem; 21.40 Milanski koncertni večeri; 23.00 Komorna glasba Dmitrija So-stakoviča; 23.55 Iz slovenske poezije
28. MARCA
4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori (ponovitev); 9.25 Iz glasbenih šol; 9.45 Glasbeni spomini; 10.25 Pri vas doma; 12.10 Dva odlomka iz oper Borisa Papandopula; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Komorni zbor RVT Ljubljana poje skladbe slovenskih skladateljev; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Majhen recital violončelista Vlada Po/arja; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Listi iz albuma orkestra Hollywood; 17.10 Naša glasbena galeriia; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.15 Glasbene vinjete; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v sterco studiu; 21.40 Melodije z velikimi zabavnimi orkestri; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe
Drugi program
13.05 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev); 14.35 Glasbeni variete; 15.35 S plesnim orkestrom RTV Ljubi ja- \ na; 16.05 Srečanja melodij; 16.40 Mladina sebi in vam; 17.40 Mejniki v zgodovini; 17.50 S slovenskim instrumentalnim ansamblom; 18.00 Popevke na tekočem traku; 18.40 Z beat ansambli in pevci; 19.00 O avtomobilizmu; 19.10 Rad imam glasbo; 19.45 Zabavno glasbeni drobiž od tu in tam
Tretji program
20.05 Kultura danes; 20.20 Operni koncert; 21.40 Z jugoslovanskih festivalov ja/za; 22.00 Razgledi po sodobni glasbi; 23.35 Iz slovenske poezije
29. MARCA
4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev); 9.35 Slovenske narodne vam bo pel kvartet Savski Val; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Iz violinske literature od solo do tria; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Igrajo pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Mladina poje; 14.30 Sestanek instrumentov; 14.40 Med šolo, družino in delom; 15.40 Uvertura in simfonija; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.00 Marec 73; 17.45 Kulturna kronika; 18.15 Koncert po željah poslušalcev; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom "Jožeta Privška; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer: Humor z vsega sveta; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Paleta popevk in plesnih ritmov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Novejša dela hrvaških skladateljev
Drugi program
13.05 Panorama zvokov; 14.00 Mehurčki; 14.10 Beat glasba evropskih izvajalcev; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 S Slovenskimi pevci zabavne glasbe; 16.05 Iz cvetoče dobe lepih melodij; 16.40 Rezervirano za mlade; 17.40 Naš intervju; 17.50 Z ansamblom Silva Stingla; 18.00 Sestanek
ob juke boxu; 18.40 Jazz za mlade; 19.00 Filmski vrtiljak; 19.50 Zabavna glasba od včeraj in danes
Tretji program
20.05 Večerna razpoloženja; 20.55 Mednarodna radijska univerza; 21.05 Zbori Slcpho-na Fosterja; 21.40 Zmaga Ku-mer-Lojze Lebič: Ljudska pesem na koncertnem odru; 22.25 Iz našega glasbenega življenja; 23.55 Iz slovenske poezije
30. MARCA
4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9US6 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.35 Koncert za mlade poslušalce; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Gao-tano Donizetti: prizor blaznosti iz opere Lucia Lammer-moor; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Za otroke otroške pesmi; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Joseph Haydn: Godalni kvartet v D-duru; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Popoldanski sestanek z orkestrom Boston Pops; 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute s kvartetom »Do«; 20.00 Amaterski zbori tekmujejo; 20.30 Top-pops 13; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo
Drugi program 8.05 Vedri zvoki;1 8.40 Petek na valu 202; 12.40 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 13.35 Vodomet melodij; 16.05 Novo, novejše, najnovejše; 16.40 Melodije po pošti; 17.40 Svet in mi; 17.50 S slovenskimi ansambli zabavne glasbe; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.40 Z velikimi plesnimi orkestri; 19.00 Odmevi z gora; 19.20 Kitara v ritmu; 19.35 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe
Tretji program
20.05 Radijska igra — Theo> dor Wiessenborn: Pacienti; 20.53 Mozartovi plesni ritmi; 21.40 Iz romantične zborovske literature; 22.00 Z jugoslo. vanskih koncertnih odrov; 23.25 Komorni nokturno; 2355 Iz slovenske poezije
9.35 T V v šoli (RTV Zagreb), 11.00 T V v šoli (RTV Sarajevo), 16.30 Košarka Olimpija : Crvena zvezda — pronos (JRT — Ljubljana), 18.05 Obzornik, 18.20 Zlata ribica — barvni film, 18.50 Filmska burleska, 19.10 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.15 Gledališče v hiši (RTV Beograd), 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, (RTV Ljubljana), 20.30 Lice ob licu — barvna oddaja (RTV Beograd), 21.20 Mafija — serijski barvni film, 22.10 Rokomet Jugoslavija : ZRN — posnetek, 23.10 TV kažipot, 23.30 Poročila (RTV Ljubljana)
25. MARCA
9.00 Mestece Peyton (RTV Ljubljana), 10.10 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 10.55
Mozaik, 11.00 Otroška matineja: Mačkon in mjegov trop, Gvajaina, dežela voda — barvna filma, 11.50 Poročila, 11.55 Delavski amandmaji — 6. oddaja, 12.25 TV kažipot (RTV Ljubljana), 13.00 Naše malo mesto (RTV Zagreb), 14.00 Gradec:' svetovno prvenstvo skupine B — srečanje Jugoslavija : Švica — barvni prenos (EVR-Ljubljana), 16.10 Po domače z zadovoljnimi Kranjci, 16.40 Za konec tedna, 17.00 Rokomet Jugoslavija : ČSSR — prenos, 18.15 Poročila, 18.20 Srečanje z Jankom Glazarjem, 18.40 Požar — bolgarski dokumentarni film, 19.40 Risanka, 19.45 Propagandna oddaja, 20.00 TV dnevnik, (RTV Ljubljana), 20.35 Berači in sinovi — serijska oddaja, 21.30 Pesmi Evrovizije 73 (RTV Zagreb), 22.00 Športni pregled (JRT), 22.55 Poročila (RTV Ljubljana)
26. MARCA
9.25 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 T V v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 T V v šoli (RTV Beograd), 14.45 T-V v šoli — ponovitev, 15.40 Angleščina — ponovitev, 15.55 Nemščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 M. Voglar: Možički pomagači, 18.15 Obzornik, 18.30
Ta teden na TV
Nedelja, 25. marca, ob 18.40:
POŽAR — bolgarski doku-men t and film;
V nadaljevanju cikla filmov, ki so posvečeni 2. svetovni vojini, smo danes uvrstili bolgarski film Požar, ki osvetljuje okoliščine v zvezi z leipziškim procesom in tudi sam trimesečni proces, na katerem so sodili Georgiju Dimitrovu, Tanevu in Popovu za požig Reichstaga, ki ga niso zakriviJi. Ustvarjalci filma so uporabili zgodovinske dokumente, med drugim tudi arhivske stenograme iz Leipziga in nekaj osebnih zapiskov Dimitrova. Pogovore z znanimi revolucionarji in časnikarji, povezanimi s tedanjim političnim dogajanjem, so posneli leta 1966 in 1967.
Sreda, 28. marca, ob 20.30:
DVOBOJ NA SONCU — ameriški film; režiser Klng Vidor, v gl. vlogah: Gregorv Peck, Jennifer Jones, Joseph Cotten, John Barrymoore, Jullian Gish;
Dvoboj na soncu ni navaden \vestenn, ampak prej melodrama bogate srednjeameriške rančer-ske družine. Povečini filmske zgodovine in enciklopedije ta film označujejo kot svojevrsten ep. Posnet je bil leta 1947 in je v nasprotju s filmom V vrtincu, ki jc še vedno privlačen, že precej izgubil na mikavnosti — predvsem zaradi slabo odigrane ženske glavne vloge.
Petek, 30. marca, ob 20.35:
PIKOVA DAMA — angleški film; režiser Tho-rold Dlckinson, v gl. vlogah: Anton VValbrook, Yvonne Mitchell;
Puškinova novela Pikova dama je služila avtorjem kot osnova za napeto filmsko dramo. Zgodba o siromašnem kapetanu Hermanu Šuvarinu, ki ga je prevzela kvartopirska sla, je vseskozi privlačna. Ko napol zmešani kapetan zve za grofico Ravensko in za njeno »prodano dušo«, gre k njej, da bi izsilil skrivnost kvartopir-skih uspehov. Toda boleh-na starka umre od srčne kapi. Ko gre Šuvarin v igralnico, da bi vendarle zmagoval, mu gre sprva dobro, nato pa v zadnjem trenutku zgrabi ves priigrani in svoj denar in končno znori.
Gvajana, dežela voda — barvni film, 18.55 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Beograd), 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 L Tavčar — M. Mejak: Cvotje v jeseni — barvni film, 21.20 Svetovno hokejsko prvenstvo skupine B — srečanje Jugoslavija : Avstrija — barvni posnetek iz Gradca, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana)
27. MARCA
9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 T V v šoli (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.35 Ruščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 TV v šoli — ponovitev, 16.40 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.15 Delavski amandmaji — ponovitev 6. oddaje, 17.45 Leteči vrtnar — barvna oddaja, 18.00 Risanke, 18.15 Obzornik, 18.30 Mešani zbor iz Izole, 18.55 Mozaik, 19.00 Pediatrija: Huda zlatenica je novorojenčku nevarna, 19.20 Imeti in ne imeti — oddaja Odiseja miru TV Beograd, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Pogovor o telesni kulturi, 21.20 Nenavadne zgodbe — barvna TV nanizanka, 21.50 J. Thor-\vald: Stoletje kirurgov — barvni film, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana)
28. MARCA
8.20 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli, 15.30 Madžarski TV pregled, (RTV Beograd), 16.00 Svetovno prvenstvo v hokeju skupine B — barvni posnetek srečanja Jugoslavija : Italija, 17.45 Ma-okurt im njegov trop — barvna risanka, 18.10 Obzornik, 18.25 Od filma do filma, 18.45 Živa filozofija: Voltaire ali o prosvetljenstvu — oddaja TV Beograd, 19.10 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.15 Vaš šlager sezone (RTV Sarajevo), 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Dvoboj na soncu — ameriški film, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana)
29. MARCA
9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10A5 Nemščina, 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Angleščina — ponovitev, 15.55 Nemščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.40 J. Kislin ger: Pregnani iz raja — 2. del, 18.15 Obzornik, 18.30 Moj prijatelj volik — sovjetski barvni film, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.40 Četrtkovi razgledi, 21.30 Fernandel — serijska barvna oddaja, 22.20 B. Brittcn: Albert Her-ring — nadaljevanje in konec, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana)
30. MARCA
9.30 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 14.40 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina — ponovitev (RTV Beograd), 17.00 Svetovno hokejsko prvenstvo skupine B v Gradcu — barvni prenos srečanja Jugoslavija : Japonska (EVR-Ljubljana), 19.00 Po domače, 19.20 Profesor Baltazar — barvna risanka, 19.30 Cesta in mi: Otrok v prometu, 19.40 Pet minut za boljši jezik, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Iz zakladnice svetovne književnosti — A. Puškin: Pikava dama — angleški film, 22.05 XXI. stoletje — barvni film, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana)
Cesta JLA 6/1 nebotičnik
PROJEKTIVNO POD J E T JE KRANJ
IZDELUJE NAČRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ
Kranj CENTER
24. marca franc. barv. £Hfcrjl AVANTURA JE AVANTURA ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. fuilma NEKOČ JE BIL MALOPRIDNEŽ ob 22. uri
25. marca franc. barv. film AVANTURA JE AVANTURA ob 15., 17. in 19. uri, premiera Šved. barv. filma VRNI SE LJUBEZEN ob 21. uri
26. marca amer. barv. film NEKOČ JE BIL MALOPRIDNEŽ ob 16., 18. in 20. uri
27. marca amer. barv. film NEKOČ JE BIL MALOPRIDNEŽ ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽIC
24. marca japon. barv. fiilm DINAMIT ZA LADJO ROTER. DAM ob 16., 18. in 20. uri
25. marca amer.-ital. barv. film SLED MAŠČEVANJA ob 14. in 18. uri, amer. barv. film LJUBIMCI IN OSTALI TUJCI ob 16. uri, premiera japon. barv. fiilma OBRAČUN POZI-VINJENIH ob 20. uri
Tržič
24. marca ital. barv. film KORBARI ob 16., 18. in 20. uri
25. marca ital. barv. PLAČANEC .ob 15. uri, barv. film KORBARI ob i7' in 19. uri
Kamnik DOM
24. marca amer. barv. fi'01 KAVBOJI ob 1530, 17.45 in 20. uri, premiera japon. barv. fiilma OBRAČUN POZlVlM* NIH ob 22.15
25. marca ital. barv. ffl*? IZKOPUI SI GROB ob uri, amer. barv. film KAVBOJI ob 17. m 19.15
Krvavec
24. marca amer.-ital. barv« film ŽIVI ALI šE BOLJ& MRTVI ob 19. uri
25. marca amer.-ital. barv. film ŽIVI ALI šE BOU& MRTVI ob 17 uri
Skofja Loka SORA
24. marca ital. barv.
film
NEVIDNA ŽENA ob 18- in
20.
uri
25. marca ital. barv. DJANGO PROTI SARTANI o» 16. in 18. uri, ital. barv. f*l*° NEVIDNA ŽENA ob 20. uri
26. marca kinoteka BRUU IZ OXFORDA ob 19. uri -
27. marca kinoteka BRUW IZ OX FORDA ob 20. urd
Železniki OBZORJE
24. marca ital. barv. fJl1? DJANGO PROTI SARTANI o»
20uri mil
25. marca amer. film Jv.7
YOUNG SE JE OSVOBODI ob 17. jn 20. uri Radovljica
24. marca amer. barv. fi^ KO SO SE ŽENSKE UClU* LJUBITI ob 18. uri, ital. bajj
fijm
film VIKING Z JUGA ob
20-
uri
25. marca ital. barv. j'1 -BRIGADA PROTI ZLOCI ob 16. uri, amer. barv. f'1^ OKUSI DRAKULINO KRlJjj 18. uri, amer. barv. fihn ^, SO SE ŽENSKE UČILE Uu
BITI ob 20 uri
26. marca amer. barv.
filitn
PLAMEN IN PUŠČICA ob
20.
27. marca ital. barv. f'"1? TIGRI MALEZIJE ob 20. ui*
Jesenice RADIO
24. in 25. marca JtaJ. barv-CS fiiltm KO SO SE 2ENSKB UČILE LJUBITI
26. in 27. marca angl. bar*' film HUDIČEVI DVOJČICI
Jesenice PLAVž
24. in 25. marca angf. barv. film HUDIČEVI DVOJČICI
26. in 27. marca ital. barv. CS film KO SO SE žENSKB UČILE LJUBITI
Dovje Mojstrana
24. marca ital. nem. barv. fiilm IZABELA, VRAŽJA KNE-GINJA
25. marca franc. barv. f®1* SICILIJANSKI KLAN
Kranjska gora
24. marca franc. barv. SICILIJANSKI KLAN
25. marca ital.-špan. barv. film MOŠTVO REVOLVERA' SEV
Javomik DELAVSKI *>0IV<
24. marca franc barv. && MAX IN TATOVI
25. marca iitaL-nem. barv. film IZABELA, VRAŽJA K*"5* GINJA
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE
16 ii??OKOT' 7- MILOST, 12. POLOMIJA, 14. IGLA, 15. AP, Wj5°ROKA, 18. RAS, 19. KAM, 21. RAK, 22. DRAMA, 24. LO-AftTic ORADA, 27. BIĆEK, 28. ALE, 29. ARP, 31. IŠN, 32. 4i PR* 35' IL'  36, OClM'  38' JAMARICA,  40. SEKIRA,
loterija
^gradna križanka
IZŽREBANI REŠEVALCI
Prejeli smo 191 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Ivanka Meglic, Tržič, Bistrica 41; 2. nagrado (40 din) Rozika Kern, Slovenija avto — centrala, Kranj; 3. nagrado (30 din) pa Slavka škodni k, Kranj, Mlaka 86. Nagrade bomo' poslali po pošti.
1. usnje na zadnjem delu čevlja; peta na ' slovenski pevec in glasbeni pedagog, Ado, 13. umet-*lov'» ^ejo karikature, 15. vzhodno-indijski denar, 16. prikri 0a^e, todkaj, 17. češki knez, ustanovitelj velike države od j)0v, n°šev do Jadrana; tudi edinole, 18. drožno žganje, trosko *' 21' stlkališče dveh ploskev, 22. Brane Oblak, 23. Japon-**' k .sko ime (v Mamade Butterfly: »... Co San«), 24. znak jevoe,nično prvino tantal, 26. avtomobilska oznaka za Sara-delelc vrsta pralnega praška, 29. člen, del, odstavek, od-Verz besedila pravilnika ali uredbe (§), 34. ujemanje koncev b0tjj°v' 36. kratica za minuto, 37. konec molitve, tako je, tako 'aQJo E°ra nad Kranjem, 42. najemna listina za tovorno thnu a*' transporlno letalo (iz angleščine charter), 43. zelo •^cno razstrelivo.
1 —1 13 1	2	a	i	5	•		h	,1	9	10 .	II	12
							... -					
is 3?-- Sj"--					16 .				H			
	18			13				20		21		
	——_				ll			3!	2!>		26	
		28		2'J	30	31	32			33		
				iS	36				it			38
—				'lO								
							Vi					
^^VPICNO: 1. ime dveh rek v ZSSR, tudi utežna ln votla 3 >avna bližnjem vzhodu, 2. igra z gibi in mimiko brez besed, dr* a.vna bla8aJ"a< 4- 1000> 5- Edvard Kardelj, 6. starorimski du nVn^' Marcus Porcius Cato, 7. piščali na meh, tudi cuclji, in Ploskovna meri, 9. divja mačka, tudi mera za papir
U Vražna črta, 10. reka, ki teče skozi Miinchen, pritok Donave, h^'j °2račjc, zračna plast okrog zemeljske oble, 12. Tantalova Pr«V mitologiji, 14. okrajšava za nagovorno besedo, 19.
^ y°slavni duhovnik, tudi domač izraz za lepilo, 20. kratica jjeg otangcns, 22. priljubljena rušita narodna juha iz rdeče b0n7- 2e'Ja in mesa, 25. francoski fizik, astronom in politik, egj/^lue-Francois, 28. ime filmskega igralca Sharifa, 30.
. Vski maršal in politik, ki je naredil samomor, Moha-tui   Abdul Hakin, 31. kratica za ritardando, zadržujoče, 32.
,Zensko ime (italijanska filmska igralka Magnani), 33. sta-hue^ptovsko in libijsko božanstvo, 35. okrajšano tuje moško Hain    tnur), 3.8 mladenič iz Mahabharate, indijskega nacio-e8a epa, 40. Janez Eržen, 41. Anton Marti.
^ Rešitev pošljite do četrtka, 29. marca na na-slov; Glas, Moše Pijadeja 1, Kranj, z oznako Na-w gradna križanka. Nagrade: 1.: 50, 2.: 40, 3.: 30 din.
Turistična predavanja
prj^Ur'sitično društvo Bohinj in radovljiška delavska univerza vzp .ayUata za prebivalce bohinjskih naselij ciklus poljudno 0'-=°Jnih predavanj o ureditvi okolja in varstvu narave ter GftVN^ični etiki in odnosih do domačih in tujih gostov. Pre-* Ri Dot'° strokovnjaki in turistični delavci iz Ljubljane in ^- lct'a. Do 4. aprila bosta po dve predavanji v Bohinjski fei-!??'1' srednji vas'. Stari Fužini in posebno za učence višjih
Neuradno poročilo o žrebanju srečk 12. kola, ki je bilo 22. 3. 1973.
Srečke	so zadele
končnicami	din
70	30
350	100
57770	630
67820	800
479790	10.000
526970	5.030
41	30
61	40
6571	500
08601	1.000
21881	1.000
73141	630
115171	5.0C0
2	10
32742	610
32742	610
73472	810
81702	810
097762	5.010
322122	5.010
416522	150.010
43	20
803	80
863	60
21843	820
39123	1.000
4S083	80
82593	800
532998	5.000
84	50
6334	300
34154	800
43»04	1.000
4^014	600
297884	10.050
05	20
0775	200
09295	600
14715	800
569355	5.000
6	10
38676	610
39806	610
79046	810
268316	5.010
37	20
827	80
13237	1.020
48117	600
78^37	1.020
83997	800
085867	10.000
225687	10.000
18	40
48	3
34048	630
73218	1.040
225088	5.000
39	20
79	20
069	60
29999	1.000
85479 '	620
537509	10.000
'edov
osnovne šole v Bistrici.
JR
trzni pregled
V KRANJU
Solata 10 din, špinača 20 din, korenček 10 din, slive 8 din, jabolka 7 din, pomaranče 7 din, limone 7 do 10 din, česen, 18 do 20 din, čebula 7 din, fižol 8 do 10 din, kaša 9 din, čebulček 18 din, banane 8 din, hruške 10 din, ajdova moka 8 din, koruzno moka 4 din, jajčka 0,90 din, surovo maslo 32 din, smetana 18 din, orehi 25 din, iedrca 70 din, suhe klobase 60 din,
skuta 16 din, sladko zelje 5 din, kislo zelje 6 dim, kisJa ropa 5 din, cvetača 10 din, krompir 2,50 din, slanina 22 do 26 din, suho meso 50 din.
V TRŽIČU
Solata 12 do 14 din, špinača 20 din, korenček 8 din, slive 10 din, jabolka 7 din, pomaranče 7 din, limone 9 do 10 din, česen 28 din, čebula 8 din, fižol 13 do 14 din, kaša 10 dim, čebulček 15 din, jajčka 1 din, surovo maslo 30 din, smetana 18 din, orehi 20 din, jedrca 70 din, skuta 2 din, sladko zelje 5 din, kislo zelje 7 din, kisla repa 5 din, cvetača 10 din, krompir 2 do 2,40 din, ohrovt 8 din.
NA JESENICAH
V KRANJU
Megla Franc in Kolmanič Bralca, štrukelj Franc in Slobko Darinka, Mlinaric Alojz in Vogrinec Marija, Av-senek Alojz in Šokiič Antonija
V RADOVLJICI I
V ŠKOFJI LOKI
Boriš Cirili in Puh Marija V TRŽIČU
Anderle Libor in Salberget Ernestina
NA JESENICAH
Rožič Marija, roj. 1900, Cu-fer Franc, roj. 1904, Dežman Jožef, roj. 1900, Pečar Franc, roj. 1893
V KRANJU
Mlakar Janez, roj. 1904, ši-lar Antonija, roj. 1916, Česen Marija, roj. 1903, Štirn Angola, roj. 1895, Pretnar (m.), roJw 1973
V RADOVLJICI
Zalokar Marija, roj. 1903, Ješe Janez, roj. 1903, Jošt Mar rija, roj. 1887
V ŠKOFJI LOKI Pimtar Jakob, roj. 1900, Kra-
Sovec Tatjana, roj. 1971, L* povšek Edvard, roj. 1901
V TRŽIČU
Italu v
i ESI Si
Planinsko društvo Kranj bo prihodnjo sredo, 28. marca, ob 19. uri, v veliki dvorani občinske skupščine organiziralo predavanje o četrti jugoslovanski himalajski odpravi »Maka-lu 72«. Naj brž povemo, da je avtor, znani slovenski alpinist in vodja ekspedicije Aleš Kuna ver, s svojim izvajanjem doslej še povsod požel obilo priznanj in da se komaj utegne odzvati številnim povabilom, ki dežujejo iz raznih krajev republike in iz tujine. Njegova predstava sodi med najkvalitetnejše tovrstne poskuse pri nas, saj poleg samega plezanja gledalcem v besedi in sliki prek barvnih diapozitivov približa tudi ljudi, običaje in znamenitosti sveta pod Himalajo.
Ne bo napak, če pristavimo, da bodo obiskovalci lahko zelo nazorno spoznali vso težavnost in zahtevnost podviga« ki je v mednarodnih alpinističnih krogih zbudil precej pozornosti. Jugoslovani so namreč opravili prvenstveni vzpon po južni steni Makaluja, kar pomeni začetek novega poglavja v zgodovini osvajanj azijskih gorskih masivov. Namenoma so izbrali najtežjo možno smer ter prekršili ustaljeno pravilo, da je himalajske vrhove treba naskakovati z najugodnejših strani, kar močno zmanjša tveganje, ki so mu hribolazoi sicer nenehno izpostavljeni. Kunaverjevo predavanje bo zato nedvomno navdušilo navzoče. (-Ig)
Posredujemo prodajo
KARAMBOLIRANIH VOZIL:
1. osebni avto škoda 1000 MB
letnik 1968, z 62.000 prevoženimi kilometri, začetna cena 6.000 din
2. osebni avto škoda 110 L
letnik 1972, s 7.000 prevoženimi kilometri, začetna cena 4.000 din
3. osebni avto LADA VAZ
letnik 1972, s 7.800 prevoženimi kilometri, začetna cena 37.000 din.
Ogled je možen vsak dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 28. marca 1973, do 12. ure.
Zavarovalnica SAVA PE Kranj
Jeseniške delavke
v nočni izmeni
Todo ženske sploh kdaj delale le v dnevnih izmenah — Če je že nočno delo neizogibno, naj bo vsaj primerno nagrajeno
$ Prav gotovo so podatki,    prezgodnja izčrpanost, inva-da dela v Sloveniji v nočni iz-    lidnost, bolezen itd. rneni   Se   17.691   zaposlenih      a Še poseben problem pa
iensk, vznemirljivi. Soglasje za nočno delo žensk — večinoma zaposlenih v zdravstvu, prometu, industriji — je dal republiški sekretariat za delo. 152 takili soglasij je tako obsodilo več tisač delavk, da delajo v utrujajoči nočni izmeni.
0 Mnoge delovne organiza. clje navajajo nujne razloge, ki zahtevajo neprekinjeno proizvodnjo, tretjo izmeno, obenem pa se malo ali nič ne trudijo, da bi delo in proizvodnjo organizirali smotrnejše, pač tako, da bi ukinili tretjo izmeno.
O Pri tem pa je seveda treba poudariti, da precej žensk želi delati ponoči, ker so bolje nagrajene; treba je tudi povedati, da je precej takih, ki se ne pritožujejo, ker so vesele, da so sploh dobile delo; vse to kljub temu, da v nočni izmeni ni toplega ob-ka, da je ženska preobremenjena in zaradi dela z otroki in družino ponoči preutrujena. Poznejše posledice večletnega nočnega dela so očitne:
so tiste ženske, ki jim nemara nikoli ne bomo mogli zagotoviti dela v dnevnih izmenah (na primer v bolnišnicah). Delovne organizacije industrije in drugih panog bodo moral« pač prej ali slej — z zakonskim predpisom ali po lastni dobri volji in uvidevnosti — zamenjati delavkam noč za dan, zagotovo pa bodo ponekod delavke se dolgo odhajale na dnino tudi ponoči.
PROGRAM UKINITVE NOČNEGA DELA V ŽELEZARNI
Ne moremo trditi, da bi bi-H posebni problemi nočnega dela žensk najbolj pereči prav v jeseniški občini. Drugje, kjer imajo močno tekstilno industrijo, se prav gotovo ukvarjajo z večjimi in številčnejšimi primeri nočnega dela žensk. In vendar so tudi v jeseniški občini primeri, predvsem v bolnici in železarni, ko imajo kar precej žena, ki občasno ali redno delajo tudi v tretji izmeni.
V proizvodnih obratih Železarne Jesenice imajo letos
na 48 delovnih mestih 170 zaposlenih delavk, ki delajo v nočni izmeni. Lani so, za primer, i mol i 63 delovnih mexst, na katerih so v nočnih izmenah delale 204 delavke. Manjša letošnja zaposlitev žena v nočni izmeni bi bila prav gotovo neke vrste uspeh, ko se ne bi k Železarni priključilo Gostinsko podjetje Železar, kjer defa ponoči še 29 delavk. Tako v Železarni dela ponoči 199 delavk.
»Naša skrb, da hi delavke v nočni izmeni primerno nagradili, jim omogočili topli obrok, zdravstveno zaščito itd., je kar precejšnja,« pravi France Žvegelj na socialno-zdrovstveni službi Železarne. »Topli obrok, ki ga deloma regresiramo, smo organizirali prav za vse, jim omogočili redne prevoze z dela in na delo, po pravilniku dobe 30 odstotkov dodatka za nočno delo, nočno delo se upošteva pri odmeri dopusta. Naš sektor za ekonomiko ln organizacijo dela je izdelal tudi pregram za zmanjšanje hi odpravo nočnega dela.
Nismo pa zanemarili tudi zdravstva in smo mimo za-
konskih predpisov organizirali še ginekološke preglede — poleg rednih seveda — za vse zaposlene. Odziv je bil med ženami zadovoljiv. C mera pa vodimo posebno evl-ianco o pregledih posameznih žena, upoštevamo njihove želje in potrebe, tako da pri nas ženske niso le številke, temveč zaposlene ženske, ki imajo dovolj dela ln problemov tudi v družini.«
VEČJE NAGRAJEVANJE V ZDRAVSTVU
Druga delovna organizacija, kjer dela precej žensk ponoči, je v jeseniški občini Splošna bolnica Jesenice. Kar 123 žensk jc redno ali občasno v nočni izmeni. Glede na značaj njihovega deJa bodo ženske v zdravstvu le težko dosegle, da bi jih zamenjali moški ali da bi nočno deilo celo ukinili. Preeej-šen problem žensk v bolnici
pa je nagrajevanje nočnega dela, saj zdaj dobe dodatek v višini 12,5 odstO'li.a. Prav zdaj pa se pripravljajo, da bodo ženskam v nočni izmeni omogočili nekaj prednosti pri otroškem varstvu in ugodili tudi drugim problemom, ki so nujno vezani z delom matere, ki je zaposlena ponoči.
NOČNA IZMENA V ZARJI
Medtem ko je v Goreniki, gradbenih in drugih podjetjih na Jesenicah zaposlenih razmeroma malo žen sik, zaposlujejo v ZZTP Ljubljana — enota Jesenice ponoči kar 19
Žensk od skupaj 74 zanosi* nih žensk. Te delavke so
kako tako kot v bolnici »
ob-
luž-
sojene« na večno nočno f bo, saj za svoje delovno n»£ sto ne najdejo moskin« značaj d« 'a pa terja tudi nočno službo.
Z na novo odprtim obr* tom Zarje na Plavžu dela
v
proizvodnji   plastičnih n1^
gonočl tudi 6 delavk Zarje Zarji pravijo, da je za ta lovna mesta težko dobiti nj_._ ške, da mora proizvodnja
ti kontinuirana in da so
po-
skrbeli za vse. da bi deja^ kam omogočili kar najbwJ pogoje: topel obrok, 25-odsto ni dodatek itd. _
Nočno delo žensk so ukin1^ pred približno šestimi ■m?S^ ci v obratu Iskre na Bli-'JS Dobravi pa tudi v KomunJ nem servisu na Jesenicah '• dolgo več ne delajo žensKC ponoči.
Q Tako. Po podatkih Je tos v delovnih organizacij jeseniške   občine xaVosle^ približno 400 žensk v no«^ izmeni. Prav povsod, ne « j železarni,   bi morali razmišljati, da bi ukinili P^ vsako delovno mesto, ki *a~ teva tudi nočno delo. Ml P*?' da pravijo ponekod, da je s vilo zaposlenih delavk, ki . Iajo v nočni izmeni, tako ,^ nimalno, da s« o njem n ne splača govoriti. ^
Za vsako, prav za vsako lovno mesto bi morali < prav ob velikih vlaganjih poiskati primerne rešitve.
D. Sedej
Velika razstava pohištva odprta vsak delavnik od 7. do 19. ure v Kranju Primskovo - komunalna cona
VELIKA IZBIRA
• dnevne sobe Admiral v poljubnih variantah
• spalnice Brigita — Variant z možnostjo dopolnjevanja
• hrastove jedilnice po posameznih kosih
• predsobe po elementih
VSE TO PROIZVAJA RENOMIRANO LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE GAJ PODRAVSKA SLATINA
šmartnem, Gašteju, Laborah, Šmarjetni gori in Gorenji Savi
(23. zapis)
^am   •rcmo mimo imcn dveh
siCe tih mož' ki 'ima rod s ne izvira odtod, a sta v°iirrt službovanjem v tiarii ncm Pri Kranju ven-sta Iji^^tila ta kraj. To *nei*- a ži°a Lamberg, po-in p .prv' škof ljubljanski, iHjs.. ^erik Baraga, sloveč ški>i.JOnar med severnoameri-'ml Indijanci.
*°I> LAMBERGERJEV
K^o ne pozna ljudske pripovedne pesmi o Pega-fcdt mu in Lambergarju? \^ °d Lambergarjevih. po-roH.Cev'— iz zelo razraslega V Sevcd'1 — ie bil tudi gisJlmski župnik Žiga (Si-mill>d) Lamberg.
^ ambergi so bili sprva last-Dr,'. Bradu Ka men v dol in J-da ge nad Begunjami. Ven-doH'f ;'° rot|b>.ia pozneje pri-lt0 j Posesti še drugje. Ta-I^jJ? bi|l oče Žige grof Jurij ber er2 graščak na Čutenje j^J nad Tržičem. V družini
h'i ^ar osem otl"0'k, Žiga ^Dl1 Sesti od teh.
1o lamberg, čigar rojst-le leto ni znano, je postal ^fkr^ 'upnik v Smartnem Ho "a'"Ju- Ni P3 v tej službi d0j^vztrajal. Med leti 1446 se je šel duhovno iz-lj^ 'n.ievat na neko vseuči-najbrž v Italijo.
slaiil8^..^.aniber8 J'e že P_re'
lta *5*Ujenec cesarja Frideri-'U(jj      ki ga je ves čas in
Pozneje kot ljubljanske-
ga škofa zvesto podpiral. Poleg šmartinske fare je dobil LSmberg še dva beneficija (cerkvena služba, vezana z določenimi dohodki), in sicer župnijo sv. Mihaela v Piiber-ku na Koroškem in kanoni-kat v Freisingu,. Kot dvorni kaplan se je Žiga Lamberg seznanil tudi z Enejem Sil vijem, poznejšim papežem Pijem II.
LJUBLJANSKI ŠKOF
o pa je cesar Friderik III. ustanovil ljubljansko škofijo, je za prvega njenega škofa imenoval svojega ljubljenca' Žigo Lain-berga, nekdanjega šmartin-skega župnika. Bilo je to leta 1461. Vendar je to imenovanje Rim potrdil šele leta 1463.
Škofov biograf prof. Josip Turk ve povedati o Lamber-govi osebnosti prav simpatične poteze:
»Po kulturni usmerjenosti je bil Lamberg najbrž humanist (pristaš naprednega kulturnega gibanja v dobi renesanse; sicer pa je to oznaka za plemenitega, ljudomilega človeka — op. C. Z.). Za cerkveno reformo je bil zavzet; pač zaradi tega je bil kot župnik pristaš bazelskega raz.kolnega koncila. Pri svojih cerkvenih odredbah je bil Lamberg odvisen od cesarja, a ne zato, ker bi bil nesamostojen, pač pa zaradi cesarjeve naHffon jenosti. L. 1466 je bil ljubljanski škof imenovan
za člana komisije, ki je v Krki na Koroškem pieiskovala glas svetosti blažene He-me za dosego kanonizacije. Umrl je Žiga Lamberg v sluhu svetosti 1. 1488 in bil pokopan v kripti -ljubljanske stolnice, odkoder so 1. 1678 njegove telesne ostanke prenesli v rodbinsko grobnico na grad Kamen pri Begunjah.«
Tu pa se prof. Turk razhaja s kronistoip Lavtižarjem, ki pravi, da so »prenesli truplo v kamniško župnijsko cerkev, kjer so Lamberg) napravili rakev za svojo rodovino.« Kaj je prav? Grad Kamen in mesto Kamnik se v nemščini imenuje 1 a Stein! Mar pomota odtod?
APOSTOL INDIJANCEV
'ako so severnoameriški domačini poimenovali našega rojaka Fr ide ritka Ireneja Barago, kajiti bil je res eden od prvih pionirjev krščanske civilizacije med tamkajšnjimi Indijanci.
Rodil se je Baraga 29. junija 1797 na gradiču Mala vas pri Dobrniču nad Trebnjem. Po dovršeni ljubljanski gimnaziji je odSel na Dunaj in v letih 1816—1821 poslušal pravo. L. 1821 pa je Baraga vstopil v ljubljansko semenišče in bil že 1.1823 posvečen v mašnika.
Prva njegova služba je bila v našem Šmartinu. Kapbno-val pa je tu le kratko dobo, kajti njegova gorečnost in ve-
lika popularnost sta molili stare, janzenistično usmerjene duhovnike. Priložnost bo Še spregovoriti o ljubezni Strašanov do mladega Barage. Njegovi zoperniiki, v prvi vrsti loški dekan Jernej Božič, so kmalu iz.posluvali premestitev Barage v Metliko. A tudi tu je s svojimi idejami naletel na odpor.
Zato se je mož — bil je kultiviran izobražence, lepe postave, resen in dostojanstven, vzor krščanskega gen-tlemana — odločil in odpotoval v Ameriko. Prav na starega leta dan 1830 je stopil na trdna tla Nevv Yorka.
A prej, preden bomo opisali književno delo Barage v slovenščini in v indi janščini, pa ludi pota njegovega misionar-
jenja med ljudmi ameriškega severa, spregovorimo še o Baragi in kranjskem dekanu Avguštinu Slugi.
SLUGA IN BARAGA
0tk eveda   pa   je Friderik Baraga imel za časa svojega     službovanja v Šmartinu tudi med duhovni-štvom svoje pristaše.
Taikole pove o tej stvari kronist šmartinske fare Jožef Lavtižar v svoji knjigi iz. 1. 1898:
»Poseben prjjatelj je bil Sluga mlademu Baragi, kapelanu v Šmartinu pri "Kranju. Baragova gorečnost ni našla v mrzli jožeTi nski in janzeni-ški dobi podpore, kakršno si je želel vneti duhovnik. V kranjskem dekanu pa spozna moža, ki se je strinjal z njegovo vnemo in ga spodbujal v njegovem delovanju. Povabil je celo Barago, da je 1. 1827 vse tri pustne dneve pri-
digoval v kranjski fatalj cerkvi.«
Kdo pa je bil ta mož, ki ni tvegal stopiti poštenemu Baragi ob stran? Bil je to Avguštin Sluga, rojen 1753 v Ljubljani, pozneje pa kar celih 42 let kranjski /.upnik in dekan. Tiste" čase kranjski dekanat ni bil tako. obsežen kot je danes, saj so dekana tedaj imeli tudi v Naklem in Cerkljah. Vendar pa se ie Sluga močno izkazal tudi kot pospeševat elj šolstva — se sedaj služi pOuKu mladine šola, ki jo je zgradil. To je tako imenovana »stara šola« v Cankarjevi ulici (Poklicna šola) v Kranju.
Je imel pa Sluga tudi druge bridkosti nad seboj — ne Ie skrbi s Šolarji in njihovimi učitelji, odsluženimi vojaki ali bivšimi organisti. Že citirani Lavtižar takole poroča:
»Ob času francozke vlade na Kranjskem (1809—1813) je moral Avguštin Sluga narediti 3000 goldinarjev dolga zarad vojskinih potreb. V fa-rovžu so prebivaii in se gostili višji francozkj častniiki, v hlevu pa so oves zobali njihovi konji. Sluga je poitem dolg plačeval kair celih enajst iet v obrokih.«
Črtomir Zoreč
/
gorenjski kraji in ljudje
»Potepi« na
0va oblika zimske rekreacije/ima v svetu ^   vsak dan več navdušenih pristašev
Potepate? Neumno vprašanje, kajne? Ampak tokrat i^j *rhno na navadno pohajkovanje, na klateštvo, ki pri nas teL ^avno redek pojav, temveč na novo obliko športne te Oda°^e' **re 23 smučarske izlete v naravo, izlete, kakršne o$v .Pamtiveka sem gojijo Skandinavci. Zdaj bodo, kot kaže, »o .J*'! tudi Evropo in Severno Ameriko. V ZDA, denimo, fo"lk l°s zabeležili skokovit porast prodaje posebnih čevljev, bo r°Jenih zahtevam nove »modne muhe«. Toda ali je res tt^Fedi Ie »muha«? Strokovnjaki sodijo, da ne. »Potepi« so re^ mnogo mnogo več.
cf*Ano s slr°S° tehničnimi* m i je stvar neke vrste Hj3ncc med turnim smuča-Hjj ■ klasičnimi smučarski-ji]c      in »dilcanjem« ob žič-
^eprav to zaanJe Pre" ti0sa v  vsesplošno obsede-
lavj,' Pa ne odtehta koristi V v. i n° nezanimivih izletov jj0 .°0cljeno pokrajino. Kar
Weimo. h
t>rjtj najširši argument v stfQv ''Potepov« so materialni ^v0rn • Smučanje je brez lov eden najdražjih špor-Samo potrebna oprema
»požre« najmanj dvesto starih tisočakov. Nadalje ne gre pozabiti zasoljenih prevozov z vlečnicami ter časa, ki ga ob sobotnih in nedeljskih »konicah« potrošimo za zamudno postavanjc v vrsti. Žepi manj petičnih občanov so ponavadi preplitki, da bi prenesli bolj ali manj redno obiskovanje Voglov, Krvav-cev, Kranjskih gor, Zatrnikov in njim sorodnih zimskih središč. PaŽ pa bi zlahka zmogli razmeroma skromne izdatke, ki jih terja enodnevni pohdd v zasneženo naravo.
Nobenih »super« smučk, čevljev in okovja ne potrebuje lastnik. Zadostuje nekajkrat cenejša obutev in preproste, gibljive vezi, pritrjene k navadnim, ne prerazkošnim dil-cam.
Druga, znatno pomembnejša prednost smučarskih sprehodov je čisto fizičnega značaja. S stališča medicincev so žičnice presneto slaba usluga človeštvu. Zaradi njih si sleherno zimo polomi noge in rebra ter potrga ali prereže kite in mišice okrog četrt milijona Evropejcev. Šibki, nepripravljeni, od lagodnega življenja oslabeli državljani se nenadoma prelevijo v »športnike«, ki bi radi posnemali vrhunsko elito afpin-cev, peščico skrbno treniranih in izvežbanih asov. Ne-ogreti, često celo prezebli, zdrvijo v dolino in nič čudnega ni, da jim noge odpovedo pokorščino, da poči tetiva, da izgubijo ravnotežje ter
končajo v snegu. Vsak nedeljski smukač bi moral vsaj mesec dni pred odhodom na smučanje štirikrat tedensko pošteno razgibati ude in zmehčati otrdele sklepe, pravijo fiziologi. Zato bolj priporočajo zimsko izletništvo, skupinske ali posamične »ekskurzije« v prirodo. Eno ali dve-urni tek oziroma hoja prek gričev, skozi gozd, navzgor in navzdol čez valovito pokrajino, je neprecenljiva' naložba v zdravje in dobro počutje ljudi. Leta in spol niso ovira, saj posameznik brez težav prikroji tempo svojim zmogljivostim. Nevarnost katastrofalnih padcev je minimalna, pozitivnih plati pa nešteto. »Potepanje« krepi mišice rok, nog, hrbta in ramen ter spravi v pogon notranje organe. Zlasti spodbudno vpliva na srce in ožilje; srčnim stenam ohranja potrčimo moč, žilam prožnost, mreža tankih, zaradi pomanjkljivega gibanja odmirajočih kapilar se zgosti in temeljilo prekrvavi sleherni kotiček telesa; globoko dihanje prečisti pljuča in pove-
ča njihovo notranjo kapaciteto, ki pri osebah sedečih poklicev navadno ne presega 4500 kubičnih centimetrov. (Znanemu finskemu smučarskemu tekaču, olimpijskemu zmagovalcu Eeru Mantiranti, so namerili 8600 cm'.) Poleg tega intenzivno pohajkovanje iz debeluhov kmalu naredi manckensko vitke in živahne postavneže, saj enakomeren in dolgotrajen, dasi ne pretiran napor dobesedno topi odvečno salo.
In še nekaj bi kazalo dodati: mirovanje jc najhujši sovražnik srčnih bolnikov. Svetovnoznanl švedski kardiolog, ki je pred leti prestal težak infarkt, pacientom toplo priporoča »potepanje«. Zgovoren dokaz, da nikakor ne pretirava, so njegovi nastopi na slovitem Vaasovem teku, kjer za sodelujoče ni nobenih omejitev. Možakar je doslej vedno srečno pripe« Ijal skozi 40 km oddaljen cilj in kljub štirim križem dosegel solidno uvrstitev. Komen* tar menda nI potreben.
I. G.
V prostorih Gorenjskega muzeja v Kranju so preteklo sredo, 21. marca popoldan, odprli zanimivo razstavo »Kmečka naselja in, arhitektura v Dolini«, ki v sliki, besedi in maketah prikazuje značilnosti vasi in krajev vzdolž Save. Razstavo je pripravil Gorenjski muzej. — Foto: F. Perdan
Recitatorska skupina Iskre in ples v domu JLA
Tako rekoč na vseh večjih proslavah zasledimo člane recitator ske skupine, kar pa je še bolj razveseljivo: z vedno boljšim sporedom. Zadnji petek sicer ni bU dan, ki bi se ga kot recitator j i želeli zapomniti, ampak to ni bila to. liko njihova krivda. Če je že najavljen ples, potem je gotovo, da se zdi vsakemu, obiskovalcu povsem odveč poslušati še tako dobro izbran in izva. jan kulturni spored. S kranjsko mladino je že tako, da pušča posameznikom iniciativo za »kulturno izživljanje«. Uprava doma JLA, kjer je bil ples in nastop radiatorjev iz Iskre, je občinski konferenci ZMS Kranj poslala dopis, kjer so zagrozili, da bo v bodoče njihov dom zaprt za prireditve pivskih in raz-grajaških tekmovanj.
TK ZMS Elektromehanike ISKRA, kot prireditelj večera, je omajani ugled mladincev spet popravil, čeprav niso uspeli s posrečeno zamisli, jo združiti ples z recitator-skim večerom. Spored je bil namenoma lažjega značaja, pa vendar ni »vžgal«, poslušalci so bili nezainteresirani. Milena Šemrov, Janko Hva-sti, Lado Guna, Marija Mar-kovič in Miha Šteje ter pove. zovalka sporeda Staša Krpan so program na hitro sklenili, Robovega Desetega brata, Erazma Roterdamskega Hvalnico norosti pa bodo lahko predstavili tudi bolj treznemu občinstvu.
Odkar dela skupina pod vodstvom režiserja Janeza Povšeta, se skušajo toliko bolj uveljaviti. V kratkem bodo nastopili na* akademiji
invalidov, predvsem pa se pripravljajo na proslavo ob 400-letnici kmečkih puntov. Značilno za skupino je tudi, da skoraj vsi člani sami pišejo pesmi ali prozo in da jo seveda tudi sami predstavljajo.
Ansambel UTRINKI je re-citatorje tokrat preglasit, toda to je bilo samo v petek, ko je bil ples in so nekateri navdušenci, ki niso mogli dobiti vstopnic, prišli na plesu šče kar skozi okno.
J. Poštrak
Naša beseda 73 občine Kranj
letos močnejša
• »
Potem ko je občinska revija pionirskih in mladinskih skupin lansko leto povezala 6 pionirskih oziroma mladinskih gledaliških skupin, je to število letos naraslo kar na 9. že to je prav gotovo razveseljivo dejstvo, ki kaže na bogato in razvejano tovrstno dejavnost v občini, vrh vsega pa je mogoče govoriti o celi vrsti kvalitetnih dosežkov, ki so jih pogovori po predstavah nedvomno obogatili in oplemenitili.
Verjetno pa ne bi bilo prav, ko ne bi našteli vseh sodelujočih, ki so v organizaciji Gledališkega centra pri Prešernovem gledališču, občinskega komiteja ZMS, ZKPO občine Kranj ter občinske Zveze prijateljev mladine prispevali svoj delež. — Osnovna sola Davorin Jenko iz Cerkelj je pripravila znanega »ČAROVNIKA IZ OZA« (režija: Franc Jakopič, August Perne), osnovna šola Lucijan Seljak radoživo igrico »CIPEK IN CAPEK« (režija: Mirkg Cegnar), KUD Šenčur pa očarljiv prerez iz življenja mladega človeka pod naslovom »SRECN* DNEVI« (režija: Silvo Ovsenk). — Osnovna šoki Franceta Prešerna je uprizorila igro S. Mihalkova »ŠESTERO MUŠKETIRJEV« (režija: Jože Kovačič), Ekonomsko administrativni šolski center pa Prešernovo proslavo, ki jo Je zbral, uredil in spremno besedo napisal prof. Marijan Furlan »TI SI ŽIVLJENJA MOJ'GA MAGISTRALE« (režija: Jože Kovačič), na koncu drugega dne pa so nastopili člani KUD Britof z Moherovo i«r0 »GEORGE DANDIN« (režija: Lado Krmec). — Zadnji dan NAŠE BESEDE 73 (četrtek 22. marca) pa so izP°l* nili: osnovna šola Simona Jenka s »POJOČO SKRINJICO« in »CESARJEVIMI NOVIMI OBLAČILI« (režija: Jože Kovačič), osnovna šola Staneta Mlakarja iz Šenčurja z igrico A. Delfta »HURA SONCU IN DEŽJU* (režija: Saša šubic) ter KUD Trboje z »VERIGO« F. S« Finžgarja (režija: Marija Kukavica).
Na koncu Je treba poudariti, da so vsi režiserji sodelujočih skupin vabljc.il na brezplačno spremljanje repu* liške revije NAŠA BE." EDA 73, ki bo od 6. do 12. maja v Velenju oziroma Šoštanju in to ne glede na to, aH se bo njihova skupina uvrstila v zaključno prireditev ali ne. Upati je, da se bo zgodilo tudi slednje, vsaj izhajajoč iz preteklega leta, ko je sodeloval Kranj na zaključni prireditvi v Idriji kar s 3 skupinami oziroma predstavami.
Joka Žigon »Kadar se utrga oblak«
Uprizoritev KUD Ivan Cankar, Sv. Duh pri Škof ji Lokir
Cilka Uršič, Marjan Vidie »J
SKOFJA LOKA — Pred dnevi jc občinski komite ZMS Skofja Loka izdal prvo številko Informativnega lista, glasila, ki naj bi mlade v občini redno seznanjal s pomembnejšimi novicami, predvsem pa pripomogel k boljši obveščenosti in medsebojni povezanosti »prihajajoče generacije«. Uvodni zvezek jc sicer še razmeroma neizdelan, vendar že kaže osnovne značajske poteze časopisa, kakršnega so si zamislili člani uredniškega odbora. Vsebinsko bo razdeljen v več delov, med katerimi velja omeniti zlasti komentar, posvečen trenutno najvažnejšim dogajanjem v komuni (razumljivo je, da tokrat .obravnava »rojstvo« loškega mladinskega časnika), nadalje vesti iz posameznih organizacij in aktivov, intervjuje z družbenopolitičnimi, kulturnimi, športnimi in javnimi delavci, vesti itd. Pestrost in širina publicističnega novorojenčka sta kajpak odvisni tudi od prizadevnosti sodelavcev: čim več jih bo, tem boljši bodo prispevki, kajti le široka izbira člankov omogoča zadostno kvaliteto. Zato so sklenili, naj vsak aktiv določi po enega dopisnika informatorja. Iz slednjih nameravajo v bližnji prihodnosti sestaviti klub mladih novinarjev-amaterjev, ki bi se pozneje na posebnih strokovnih seminarjih lahko še naprej izpopolnjevali v veščini sukanja peresa. Ideja jc nedvomno vredna pozornosti. Upamo in želimo, da bo kmalu postala resničnost. (-ig)
Celotno področje škofjeloške občine letos praznuje. Tih sočletnico so izkoristila tudi mnoga kuikurnoumetniška društva in pripravila proslave ali dramske uprizoritve. Posegla so tudi po delih, ki se dogajajo v Loki ali škofjeloški okolici ali pa so delo domačih avtorjev. Tako je že lani Loško gledališče uprizorilo Gola rjavo »Vdovo Rošlin-ko« in sedaj pripravlja dramatizacijo Tavčarjevega dela »V Zali«, v Poljanah pripravljajo uprizoriitev Tavčarjevega dola v dramatizaciji Torka r-ja »Ravbarski cesar«, KUD Sv. Duh — Virmaše pri Škof-ji Loki pa je z uspehom uprizorilo preteklo nedeljo in bo v soboto (24.3.) in v nedeljo (25.3.) ponovilo draimo Joka ž i gona »Kadar se utrga oblak«.
Delo je nastalo leta 1936 in so ga inspirirale velike poplave v Škof j i Loki, posebno v Hrasinici 'leta  1926 in 1927.
Avtor se je zgledujoč pri Cankarju in Ibsnu lotil problema kantorstva in v izredno napetem dogajanju razkril globoke prepade v družini lesnega trgovca Jakoba Kailana, ki na nepošten način pride do svojega bogastva, celo do žene. Ko hoče poravnati račune pa mu njemu nepoznana usoda njegove žene in Lenke ter naravna katastrofa prekrižata račune.
V režiji Vinka Rožmamea, ki z veliko prizadetostjo in smisfom za igro igra tudi glavno vlogo, je vloženega veliko trdega in nehvaležnega dala. Z uspehom se je spopadel z uprizoritveno zelo težkim delom. Odlično in prizadeto sta zaigrala tudi Marija Tolar, kot njegova žena Ana in Jurij Svoljšak, kot sin'Lojze. Zdi se mi, da je vloga Lojzeta doslej najboljša stvaritev študenta igra'ske akademije Jurija Sv< isaka. Tli H ostali igralci:  Pavel Žont..r,
Franc Vrhovnik so se z
ari
dobro vključili v igro VP omenjene trojice. S to. upr1' zori/tvijo je KUD Ivan Cankar v Virmašah dokazalo, da s" lahko z uspehom spopade f«*' di z zahtevnim in' kvalitetni dramskim dolom.
še par besed o avtorju ^ Jedci Zigonu. Rojen je bil ]ct. 1899 v škof j i Loki in i* £ plomira;! kot slavist na zofski fakulteti v Ljubi)***' Do Ma 194]  jc bi] pvoi^°l na gimnaziji. Med đrugO toviio vojno je bil najp'Vj... Ujetništvu, nato v interna1"'1 . in v partizani h. Po vojni <JC'3 kot   bibliotekar   v knjižaj^ Narodnega muzeja v Lj'Ub'J3 ni. Med drugim je napisal 0** tli  študijo »Ustanovitev venske matice«. Kljub da živi v Ljubljani, se zan:ma   za   življenjski utr rodnega mesta.
Janko Ki**
Med
igl    Potikanjem po vasi S JS;   31 Mirka- 'ki je vle-i-- ^k. na katerem so
V dvoje je lepše
kovale gajbice.
"»jim301 ereš?" scm zavpil za
^abrati moram tri gajbice Br^PirJa'* mi je odvrnil. ^ besed sem stopil k nje-litJ"* mu pomagal vleči vo k*- Nasmehnil se je, saj fe yedea, da bo delo tako hi-^ končano.
naju je vodila mimo Ua ne> ki je bila pozimi pol-w Bučarjev in sankačev, 0 Pa sva zavila ob košati
ie
tanile je naša njiva,«
Polta^ Mil"koJ in s prstom 1anla   ^ krpo zemlje pred
Jn^ai^'1 Priš,a na cilj sva po-la gajbice z vozička. Vzel
sem košaro in se spustil na kolena ter začel kopati kot pes, ki bi rad izikopal svojo kost. Za mano pa je Mirko z nasmejanim obrazom pobiral rjave gomolje raznih oblik. Med delom se mi je zazdelo, da njiva šepeče:
»Le nabirajta moj pridelek, da bo Mirkova mama vesela.« Kot bi trenil, sva napolnila prvo gajbico. S tako vnemo nisem še nilkoli pobiral krompirja kot tokrat.
Kmalu sva napolnila vse tri gajbice. S težavo sva jih spravila na voziček. Potegnila sva; ker pa se je pot vzpe-njaila, sva počasi napredovala. Z veliko muko sva privlekla tovor domov.
Komaj sva krompir zložila v shrambo, že je pritekla Mirkova mama in vzkliknila:
»Mirko, kako pa to, da si talko hitro nabral kar tri gajbice krompirja?«
»Saj jih nisem sam, Bojan mi je pomagal,« ji je odvrnil sin. Zahvalila se mi je ter vzela košaro; vanjo je nasula krompirja in mi vse skupaj položila v naročje. Tega darila sem bil vesel kot tekmovalec zlate medalje. Tako sem bil presenečen, da sem brez zahvale odšel domov.
Mami se je mojega plačila zelo razveselila, saj je krompir že nameravala kupiti.
Pomoč drugim se mi zdi nujna, posebno v stiski. Zavedam se, da jo bom nekoč tudi sam potreboval.
Bojan Kern, 6. a r. osn. šole Komenda — Moste
iSa sem v mestnem Bogu
prišla je pomlad. Sonce je pošiljalo s °Je zlate žarke na komaj prebujajočo e naravo. Tudi mene je v tem lepem poldnevu zanesla pot v mestni log.
Mogočna stoletna drevesa so raztezala Oje veje, na njih so se že kazala zna-^enia brstenja. Drevesa molčijo, gotovo Pa bi imela marsikaj povedati. Klopi pod P*&I drevesi so vabile sprehajalce, naj se . a nJili odpočijejo. Usedla sem se na eno ffijfjed teh brezovih klopi in opazovala živ-s)en{(-' v parku. Na sosednji klopi je sedel il'ček v punošeni obleki. Naslonjen je bil . a Palico in nemo strmel predse. Le kaj ^Premišljeval? Gotovo so mu misli spla-ale nazaj, ko jc kot mlad fant s svojimi rstniki zahajal v ta log. Leta so minila, revesa in vse v logu je ostalo isto, le ^Jernu ni čas prizanesel. Gube na njego-,eni obrazu so postajale vse bolj globoke, u0ja je postala težja, tudi hrbet se je up°gnil. Mladost je minila.
Na drevju so žvrgoleli drobni ptički; ^Uno zvesti mestnemu logu. Brez njiho-y- ^a Petja bi bilo v gaju pusto in prazno. u^ak sprehajalec rad prisluhne žvrgolenju
Vej
ranih glasov. Brez skrbi poskakujejo z
e na vejo, ne menijo se za težave in
skrbi današnjega človeka. V krošnji hrasta se je pozibavaia drobna rjava veverica. Tudi ona se je veselila prihoda pomladi. Zimo jc srečno preživela, kljub temu da gotovo ni bilo vedno lahko.
Mimo je počasi, prišla mlada mamica z vozičkom. V mestni log je pripeljala na sprehod svojega malčka. Zanj je bila to prva pomlad. Toda pred njim je življenje. Cez mnogo let bo tudi on starec, ista usoda je namenjena njemu kakor starčku, ki je sede! na sosednji klopi. Razmišljala sem o življenju v mestnem logu. Prišla bo pomlad, ki bo odela gaj v zelenje in cvetje, tudi poleti bo tu vse živo. Za njim bo prišla jesen in z njo veter, ki bosta drobne liste spremenila v tisoče misli in jih razmetala na mokra tla. Zima pa bo prinesla mir in spanje mestnemu logu. Vendar zopet bo prišla pomlad in življenje v gaju se bo znova začelo. ,
Sonce se je nagibalo k zatonu, zapustila sem gaj in zdelo se mi je, da sem postala za spoznanje bogatejša.
Polona Žgajnar, 6. b r. osn. šole Matije Valjavca, Preddvor
V>ra
r v so
sem   kot zemlja!
^ Pa veliko o  tebi! Ti v«fli'ko,   prevelliiko na-Sljjj^^ori torba. Tedaj za-
ni
ia.   računlco, ki je govo-^JŠ       kakšna reva sem, si me neusnu-Vr$a na tla in seveda,
r ekord
i*eviia Readers Digest y>s\ rebord v nakladi; Izh   mesec 29 milijonov.
Sa V 13 >ezikih' V 5 Vi l" tudi v Braillovi pisa.
?a slepe, ameriška izda-'u«/"u ln°^ah in nemška 1 n<i Iraku.
tvoja ljubica, psica Bibiča mi je odgriznila glarvo. Tako sedaj tu" sedim, ne vem, ali sem živa ali mrtva, vseeno mi je že, vendar želim, da se mi opravičiš.«
Še preden je računica končala, sem slišala svinčnik. »Konico si mi zlomila, ne-sramnica, in moj nov klobuček pojedla, požrešnica! Ogrizla si me, da sem vsa krvava, ti pa nisi toliko usmiljena, da bi me vsaj obvezan la.« Vsa razočarana sem se hotela knjigam opravičiti, pa zaislišim čudne glasove: »Alenka je površna! Ko pride iz šole, vrže torbico na polico, knjige pa pusti ležati v tesni torbi.« Vse to je govoril škra-tek Ben. Knjige so se zopet kregale, da jih nisem zavila
a
v.odejo in da jih zebe. Pre-mitšljcvala sem, kako naj se knjigam opravičim. Spomnila sem se. Stopila sem pred knjige in govorila: »Prosim vas, odpustite mi te napake. Od danes naprej vas bom ubogala, pazila na vas in vas spoštovala.« Šolska' torba se je oglasila: »Dobro, toda če ne boš takšna, kot si obljubila, bom Benu ukazala, da ti bo v redovalnici zbrisal petice in napisal nezadostne.«
Tista noč je bila zelo razburljiva, saj se mi je potem še sanjalo, da bom naslednji dan v šoli dobila nezadostne ocene.
Alenka Cuderman, 5. a r. osn. šole Matije Valjavca, Preddvor
Učenci osnovne šole heroja Bračiča iz Tržiča se najlepše zahvaljujemo za knjige, ki ste nam jih poslali. Res je, da smo bili hkrati presenečeni in presrečni, ko smo izvedeli, da ste ravno nas izbrali za dobitnike te lepe nagrade. Nagrada sama pa nas bo še bolj spodbudila k pisanju, zato se bomo potrudili, da bomo odslej pošiljali še več naših spisov.
Učenci-dopisniki osn. šole heroja Bračiča, Tržič
Toplino smo prinesli v njen dom
Vsako leto za 8. marec pripravimo na naši šoli proslavo za mamice. Razvedrimo jih s petjem in recitiranjem. Zaigramo in zapojemo jim pesmice, ki jih rade poslušajo. Na ta dan smo do njiih še posebno pozorni. Sami izdelamo čestitke zanje in jih obdarimo s prvim pomladnim cvetjem.
2e nekaj let obiskujemo pionirji na dan žena vse žene v našib vaseh, ki so stare več kot 80 let. Letos smo jih obiskali 16. Pripravili smo šopke nageljnov in čestitke. Denar za cvetje nam je dala krajevna skupnost.
Marta, Sa>ša in jaz smo odnesle šopek k najbolj oddalji ni ženi. Ko nam je odpirala vrata, se nam je zdelo, da nas je Že pričakovala. Vesela je bila našega obiska. Povedala nam je, da je že od jutra sedela pri oknu. Sin ji je" povedal, da je 8. marec in ni še pozabila zadnjega obiska pred lotom dni. Posedle smo se in pogovarjale z njo o vsakdanjih rečeh. V samotni hiši živi sama s sinom. Dolgi so dnevi. Zime noče biti konec. S tresočimi rokami je iskala vazo. Kar same smo ji pomagale. Cvetje smo vtaknile v malo večji kozarec in
ga postavile na mizo. Ko smo še prostor malo uredile, se nam je zazdelo, da je vanj prišlo nekaj topline. Poslovile smo se in ji ■obljubile, da jo bomo večkrat obiskale. Lepo nam je bilo pri srcu, ker smo čutile, da smo ji za nekaj trenutkov pregnale sa-mo'to.
Liljana Hlebanja, 7. r. osn. šole Mojstrana
Naša babica
O, veter, razieni oblake
temne, da vidim spet naše gore, da vidim doline in hribe
znane,
kjer domek je moje mame.
Še sonček naj pošlje žarek droban,
da njen obraz bo bolj
obsijan,
da preštela bi gube njene
vse,
ki zadalo jih je trpljenje.
Izpod rute silijo ji beli lasje, v naročju počivajo trudne
roke.
Otroci in zemlja izpili so
moči njene, a ljubeče srce ostalo za
pravnuke njenm.
Mojca Zaploinik
Pustni sprevod
Učenci naše šole smo se že dlje časa pripravljali na edini dan v letu, ko si lahko to, kar želiš. Gotovo ste uganili, da gre za pustni torek. Vsak razred od petega do sedmega si je izbral svojo žival in jo pri likovnem pouku upodobil v maskah.
2e ob pol treh so se začele pred šolo zbirati prve maškare, od koder naj bi ob pol štirih krenil pustni sprevod po naselju. Ko je sprevod s pingvini na čelu krenil proti blokom, so se na balkonih in dvoriščih pojavili ljudje in občudovali sprevod, ki je bil podoben pisani kači, ki ji ni bilo ne konca ne kraja. Radovedni pogledi so spremljali sprevod po vsem naselju. Na čelu so stopicali gospodje pingvini v črnih frakih, za njimi se je podila mačja družina, tej so sledile žirafe, papagaji in morski gusarji. Posebno pozornost so vzbudili učenci četrtega a. Eden od
učencev je nosil tablo z napisom: »Zdravstveni oddelek«, za njim so stopali zdravniki in medicinske sestre, prav zadaj pa so bili ranjenci. Na repu sprevoda so korakale še ostale maškare, ki pa tudi niso bile od muh, Sprevod se je zopet vrnil pred šolo, kjer so najboljšim skupinam podelili nagrade.
Mirjana Krajnik, 8. a r. osn. šole Cvetka Golarja, Škof j a Loka
Ce imate veselje do šivanja, lahko oblckco za malo deklico po svoje spremenite. Navadno so oblačilca za najmanjše enostavno krojena, če so iz boljšega blaga, nas vedno skrbi, da se bo otrok umazal. če je nesreča že tu, in se madežev ne da odpraviti, vam predlagamo takole rešitev. Iz vzorčastega blaga ali pa tudi enobarvnega, le da se v barvi ujema, ukro-
jimo po prednjem delu obleke samo prednji del. Tega z gumbi, tako kot je videti na risbi, pripnemo na staro obleko, pa je nova obleka tu. Iz ostankov lahko obroblmo še manšete ali izrez ovratnika. Gumbe prišijemo na oblekco po dva na vsako ramo in dva v prsni višini. Iz ostankov blaga lahko napravimo več podobnih predpasnikov.
kotiček za ljubitelji
Piše in«:. Anka Bernard
Viiičkar mora najpogosteje potrpežljivo čakati, da se grmovje in drevje v vrtu razraste, kot si je bil zamislil že pred sajenjem. Včasih pa je le dobro nasaditi hitrorastoče grmovnice in drevje, čeprav le-ti nimajo v vrtu dolge življenjske dobe, saj hitro prerastejo njegove okvire. Uporabljamo pa jih previdno in le tam, kjer želijo zakriti pogled na zapuščeno soseščino, stanovanjske bloke in podobno. Nekatera drevesa rastejo izredno hitro, na primer sladkorni in običajni javorji, razne vrbe, pajesen, ajlant, tudi ameriški hrast in jesen.
Med iglavci so tudi hitrorastoče vrste: črni in gozdni ali rdeči bor, navadna smreka, macesen.- Tudi vitka srbska smreka ali omorika hitro rasteta. Iglavci so še zlasti primerni za zakrivanje nelepih pogledov na soseščino, saj izpolnjujejo to nalogo vse leto. Vendar z uporabo iglavcev ne smemo pretiravati, ker učinkuje nasad nenaravno.
Pri uporabi hitrorasločih drevesnih vrst moramo misliti na to, da jih bo treba po nekaj letih, ko bodo drevesa prevelika za vrt, večinoma odstraniti in nadomestiti z novimi. 'Topolov v vrtu ne zasajamo, zato jih tudi ne omenjam. Od topolovcev je primerna za vrt le nežna trepetlika, ki pa se zelo nerada ukorenini. Za bujno rastoče nasade ob mejah so primerne grmovnice: forsitija, španski bezeg, nekatere sorte Joniccr, pamela, nekatere sorte spirej, drenov, galski sipek, ognjeni trn in še nekatere grmovnice, ki pa jih moramo znati prav uporabljati, pa tudi na pravem mestu. Kasnejše prekomerno pr.;.ra i sevanje rastlin ni lepo niti praktično.
če sami skrbite za svojo pričesko, je treba z lasmi paz. Ijivo ravnati. Veliko so v rabi navijalke, ki jih pred uporabo segrejemo v vodi, ali pa
z elektriko in pa električne klešče za navijanje, če uporabljamo te vrste, torej tople navijalce, jih ne smerno prepogosto. Le krepke, zdrave lase lahko navijamo vsak dan, občutljive pa le dvakrat na teden. Posebno pazljivi morate 6iti s konicami las. Razcepljene konice je treba odrezati. Pred navijanjem z elektičnimi kleščami konice las namastimo s kremo za lase, pomaga pa tudi, če vsak las zavarujete pred navijanjem s koščkom svilenega papirja. Tako se bodo konice las manj poškodovale.
Jabolčne rezine
Potrebujemo: 4 beljake, 10 dkg sladkorja, 4 rumenjake, JO dkg ostre moke. Za nadev pa: 4 jabolka, 5 dkg sladkorja, limonino lupino, 4 beljake, 4 naribane kekse.
V trd sneg iz beljakov vtepemo sladkor, nato pa rahlo primešamo rumenjake in presejano moko. Testo spečemo za prst visoko na pločevini, obloženi s pergamentnim papirjem. Pečeno testo zvrnemo in odstranimo papir. Ko je ohlajeno, ga prerežemo ila pol. Obe polovici piškotnega testa spojimo z nadevom, po-tresemo s sladkorjem in zrežemo na rezine. Na-
dev: olupi j ena, na koščke zrezana jabolka dušimo s sladkorjem in vodo. Ko je vse skupaj m&hko, gladko zmešamo. Med jabolka umešamo rumenjake in sladkor, ko se je masa že ohladila. Dodamo še nastrgano lupini-co, trd sneg iz beljakov in naribane kekse.
družinski pomenki
Ksenija T. — Prosim, w tuj te mi model obleke, *^ ■d jo nosila na valeti. Bla» ^ nimam. Dolžina obleke. jgj, bi bila mini, rokavi pa a $ Visoka sem 170 cm, ten y pa 60 kg. Imam temne *s>^ njeve lase in rjavo zelene.^
Kakšne barve mi Prista^Js();
Marta — Vaše bar**^ korenjevo rdeča, živo x
roza, zelena, modra, te rjava in rumena. jevi Model za vas jc »* za strani. Kupite si žoržet ^ barve. Gumbi pentlja IPpj manšeti in ovratnik Pa jjj bodo svileni ali satenas" v temno roza barvi.
Mlnka F. iz škofje &<*Jk8 Stara   sem   14 let, 163 cm,    tehtam   pa jji Imam  svetlo rjave It^JI
modre oči. Za valeto W imela obleko iz svetlo m
ga jerseva. .,e Marta — Obleko si OjJ^j na desni strani. J-' Pf-jj^ kroja z zadrgo na hrbtft^vjj ni ter kratkimi napihuj
rokavčki. Na rohaviU -prednjem delu obleke s<> Pjj site  bele rožice iz čipk ' blaga, lahko pa so tudi no modre.
PorjaveloS* izgi
Lepo rjavo barvo na zu, ki smo jo dobili j^j smučanjem in na ^"rLr dopustu, bi vsekakor radi **J najdlje obdržali. Na žak>st j3 se obnavljanja kože Pe %A preprečiti in lepa ban3 ™0 časi izganja. Seveda pa *£
da tudi zadržati, sicer
ne Ob
polnoma, pač pa delno, v-je treba ob sončnih dneh nj staivljati soncu, koža pa nj, bo namazana z blagim srL 0 stvom za sončenje. PoS°f^ sončenje pa si lahko Priv??S te le, če koža ni preveč S£y sicer jo bo sončenje še 17 izsušilo. Od časa do ^asajj treba  pogosto sončeni privoščiti vlažno masko P1'.^ vsem iz zeliščnih čajev',, J gurta, skute. Seveda pa g* barvo na obrazu ne P0^1.'^, jele le s stalnim sončen ^ Pač pa tudi z raznimi k";1",, mi, kemično obarvanimi , neškodljivimi, ki jih ptO&v jo v drogerijah.
Napis  v neki tondc^ okrepčevalnici: Če ste ^ vajeni cigarete uS*fa v& krožniku, vam jeJn« z seljem serviramo V Pe niku. .
'A — 24., MARCA 1973
GLAS * 19. STRAN
modna hiša
e se še niste odločili za nakup primerne fQ[derobe, si oglejte bogato prehodno ko-kcijo rnodelov, ki jih je Modna hiša pri-?<<Wila za vse starosti in postave. Renomi-Qne slovenske tovarne damske konfekcije, so članice Poslovnega združenja Modna vam jamčijo kvaliteten nakup.
Na Gorenjskem sejmu od 31. 3. do 8. 4.
Razstava in prodaja stanovanjskega pohištva.
Velika izbira modelov lastne proizvodnje.
o
o
popust
it do 10.000 din prodaja za devize
rezplačna dostava
Zavarovalnica Sava
PE Kranj
Obvestilo občanom
Križev, Spodnjega in Zgornjega Vetrna, Gozda, Seničnega, Novakov, Pristave, Hudega grabna, Žiganje vasi, Sebenj, Brega, Žvirč, Palove, Leš, Retenj, Loke, Kovorja, Hušice, Hudega, Visoč, Vadič, Papovega in Brezij pri Tržiču
27., 28. in 29. marca 1973 vas bodo obiskali naši terenski sodelavci. Pregledali bodo veljavne zavarovalne police ter se pogovorili o najprimernejši zavarovalni zaščiti.
Prosimo, da pripravite police in se po možnosti zadržujte v omenjenih dnevih doma.
Za razumevanje in zaupanje se vam vnaprej zahvaljujemo.
KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ
Obrat komerciahij servis prodaja
v svojem skladišču Cesta JLA št. 1 (bivši Beksel):
krmila za kokoši (briketi)
krmila za* krave molznice
koruzo
pšenico
Cene konkurenčne!
Se priporočamo vsem kmetovalcem.
Industrija naravnega kamna
MARMOR HOTAVLJE
GRADITELJI!
Sedaj je čas, da pohitite z nakupom kvalitetnega jezerskega lehnjaka v ploščah za vse vrste stenskih oblog, zunanjih in dekorativnih notranjih.
Za cenjena naročila se priporočamo
Marmor, Hotavlje, industrija naravnega kamna, 64224 Gorenja vas, tel. 89-014
Osnovna šola STANE ŽAGAR Kranj * razpisuje delovno mesto
snažilke
za nedoločen čas
Prijave sprejema svet osnovne šole Stane Žagar, Kranj. Razpis velja do za sedbe delovnega mesta.
VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD KRANJ C. Staneta Žagarja 19
sprejme na delo
varuhinjo otrok
za 4 ure dnevno
Prijavijo se lahko študentke in gospodinje.
Upravni odbor ZAVODA ZA PRAVNO POMOČ Kranj
razpisuje delovno mesto
strokovnega
sodelavca
Pogoji: diploma pravne fakultete, pravosodni izpit. Rok za prijavo 15 dni od objave.
SERVISNO PODJETJE KRANJ Po sklepu samoupravnih organov podjetja
prodaja
tovorni
avtomobil
tam 2000/K 2-tonskl — prekucnik, z reg. št. KR 241-99
Ogled avtomobila bo na dvorišču podjetja v Tavčarjevi ulici št. 45 v Kranju 31. marca od 8. do 12. ure.
Prednost pri nakupu ima družbeni sektor.
Creina Kranj obvešča, da s 1. aprilom uvaja nove linije na relaciji Ljubljana—Mengeš—letališče in obratno, Ljubljana—Kranj—letališče in Kranj—Šenčur—letališče in obratno.
Na relaciji Ljubljana—Mengeš—letališče bo vozil avtobus vsako uro, in sicer od 5.25 do 15.25 vsako uro, ter 18.25 in 19.25, v obratni smeri pa od 6.30 do 16.30 ter ob 19.30 in 20.30 vsak dan.
Na relaciji Ljubljana-—Kranj—letališče bo vozil avtobus ob delavnikih z odhodom iz Ljubljane ob 5.15.
Kranj—Šenčur—letališče vozi s tem dnem avtobus z začetkom ob 4.55, 5.40, 5.55 in od 6.40 do 19.40 vsako uro, ter v obratni smeri od 6. do 19. ure vsako uro in ob 20.30.
Se priporoča CREINA Kranj! .
Pir* itfA
veletrgovina
SFEceriD
bled
razglaša naslednja prosta delovna mesta:
1. natakarice
Pogoj: KV natakarica
2. blagajničarke
za mesnico
Pogoj: nižja strokovna izobrazba ali dovršena osemletka s 3-letno prakso.
Ponudbe pošljite na naslov: Veletrgovina Špecerija Bled, Kaj uho v a 3 do 31. marca 1973.
mali ogla
prodam
Prodam 600 kg REPE, nekaj OPEKE bobrovec in dva stara kmečka VOZA. Gorenja vas 45, Reteče, Skofja Loka
Oddam KRAVO v rejo.'Po-toče 21, Preddvor 1578
Prodam suhe smrekove PLOHE in BIKA za dopitanje. Babni vrt 6, Golnik 1579
Prodam PRAŠIČKE. Bašelj 32, Preddvor 1580
Prodam novo pleskarsko »PUMPO« s pištolo. Juvančič, Podreča 49 1581
Prodam vprežni OBRAČAL-NIK in GRABLJE. Naslov v oglasnem oddelku 1582
Prodam KRAVO po drugem teletu, ki zna voziti. Visoče 5, Brezje 1583
Prodam motorno ŽAGO stihi in KOSILNICO benas-si. Jamnik 1, Kropa 1584
Prodam nov desni ŠTEDILNIK gorenje na trdo gorivo, 135-litrski HLADILNIK obo-din, POMIVALNO KORITO emo, pet "novih dvojnih dvo-krilnih OKEN 80x 100. Gorela Jožica, 64243 Brezje 25 1585
Ugodno prodam BARAKO krito z opeko, primerno za gradnjo ali drvarnico. Triglavska 35, Radovljica 1586
Prodam KRAVO, dobro mlekarico. Dolinar Marija, Moše 30, Smlednik 1587
Oddam štiri male lovske PSIČKE. Zabukovje 7, Zg. Besnica 1588
Prodam dobro Ohranjen vprežni, avtomatski SADI-LEC za krompir. Ravnikar Ciril, Virmaše 33, Skofja Loka 1589
Prodam osem mesecev brejo KRAVO, OPEKO bobrovec in PUNTE za gradnjo. Knez, Podreča 25 1590
Prodam šest tednov starega BIKA. Podboršt 27, Komenda
Prodam sedem mesecev brejo TELICO. Moše 39, Smlednik 1592
Prodam 100 novih GAJRIC (po 30 kg). Toni, Mavčiče 55
Prodam VRATA za kopalnico in enodelno OKNO. šu-šteršič Jože, Mavčiče 20 1594
Ugodno prodam REPO za krmo, BETONSKO ŽELEZO 8, 10 in 12 mm, GUMI VOZ nosilnosti 1000 kg in ČRPALKO za gnojnico. Velesovo 24, Cerklje U95
Prodam motorno gnojnič-no ČRPALKO in 600-1 i t rs k i gnojnični SOD. Avguštin, Gorenja vas 28, Reteče 15%
Prodam SEMENSKT krompir desire. Praprolna Polica 19, Cerklje 1597
Prodam PONY EXPRESS. Fodgregelj, Frankovo 53, Skofja Loka    . 1598
Prodam skoraj nov vprežni OBRAČALNIK za seno. Je-laran Franc, Na Logu 8, Skofja Loka 1599
Prodam enoosni TRAKTOR s kosilnico in plugom. Rant, Sp. Luša 15, Seka 1600
Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Košnik Katarina, Sp. Bela 2, Preddvor 1601
Prodam ' PUNTE, BANjJ* NE in LATE 7x4. Zg- ^ 2, Preddvor .jg
Ugodno prodam 18 Kn' »UMETNOST V SLIKA" Naslov v oglasnem o4"6'
Prodam KRAVO s tel^jK ali brez. Trboje 32, Srnled"1 Prodam KUHINJSKI K", in MIZO. Polajnar, Sml^ ška 95, Kranj , sel
Prodam SPALNICO. VO Slavko, Britof 220, Kranj ^ Prodam večjo količino ^ NA. Anica Grošelj, Dobje Poljane nad škofjo Lo*y,jl< Prodam vprežno KOSl^ \ CO na motorni pogon, vp-ni OBRAČALNIK in LJE   za   seno.   Olševek ^ Preddvor . ^
Ugodno prodam S10 ^ bel, lakiran VOZIČEK ^ višar Marjan, Krašnova^ Kranj n%.
Prodam KOSILNICO, RAČALNIK, VPREZNE ^ BL.IE — vse znamke BA.jjK in dobro ohranjeno ter M na kamne, nov STROJ z ^ delavo betonskih kvadrov . 3000 kg SENA. Terna, ca f, Duplje n si<
Prodam mlado KRAV" mentalko, brejo devet "J^, sca B*1;,!
cev, in 200 kg težkega, Blj^l
Valburga 23, Smlednik Prodam   pet   dni sta1"
pet dni si*--^ TELIČKA. Zaloše 7, P°d"ga Prodam več kosov st3TM-POHIŠTVA za opremo nje in spalnice. Kobi, 1. maja 53, Kranj ^ Prodam dve
KOBILL * ,e stara sedem let, druga, ^ leti in eno leto starega simentalca. Bled, Razg'^4 14 (Rečica) ,no Ugodno prodam k0"^, DVIGALO nosilnosti »"i, 3000 kg BETONSKEGA ^ LEZA premera'6 mm in ^ t orno
SLAMOREZNICO. »6jj nic, Poljšica 26, Gorje Prodam mlado
KRAVO J
hinjko s teletom ali ^Wl-dobro ohranjeno
KOSl^'v
CO rapid, primerno za j teren. Gole, Višelnica l5 Gorjami ^
Ugodno prodam "& * jtt SKO ŽELEZO premora °^ 10 mm. Glinje 5, Cerklje ^
Prodam devet mesecev jo KRAVO. Šmartno 28, ^
!J Prodam štiri YR^lC^ stare šest tednov. PrafP1 j^jl Polica 20, Cerklje i9ft
Prodam šest tednov * ? PRAŠIČKE. Krivec, »en^ s-ka gora 12, Cerklje ..pgO
Prodam   trofazni   ** *.J1 FOR v dobrem stanju. H.  Cerklje .....
Prodam 300 kg Jef|W* KROMPIRJA desire. Zg- ^ nik 32, Cerklje 0 fi
Prodam mlado KRAV^J hovče 58, Cerklje ..,!!''
Prodam KRAVO po "tfp Zg. Brnik 73, Cerklje
Prodam  šest *tcdnov w PRAŠIČKE in hrastove .e he. Šenturska gora, Cc
Prodam šest tednov m PRAŠIČKE. Šenturska ^ 8, Cerklje
rodarn KROMPIR vcsna in
fRAŠICA (meso). Vuleso-
^Cerklje 1657
Hot^am SEMENSKO GRA-
pK0- Sp. Brniik -46 1658
I>ra??a'tn šest tednov stare jMSICKEi Q       10 Clm.i]c.
p 1659 ja ^am KROMPIR vrktori-p^log 46, Corklije 1660 ftj^ani   BARAKO 3x4.
p'na ulica 41, Šenčur 1661 Skp^1   Prodam BETON-i« , PLOŠČE 35 X 35 (v vseh 2elezo).   Prislov Bogdan.
1662
Prodam OTROŠKO POSTELJO in KOŠEK. Kidričeva 11. Škcfja Loka 1714
Poceni prodam dobro ohranjen HLADILNIK za 300 din. Rupar, Stara Loka 47, Skofja Loka ' 1715
Prodam 6 m' suhih PLOHOV in 1000 kg BETONSKEGA ŽELEZA, premera 10 mm. Naklo 67 1716
& 18
rJ°bne KAMINE, nizke, sko-
^JLFd p° i7'biri in 8 litrski r^.    ^ ugodno prodam za-
Kov-, vpvreureditve ogrevanja. pvacjceva 9, Kranj 1663
Nor°^am BALKONSKO OK-Ka,f2l(iarske mere 255 X 270.
'°v v oglasnem oddelku in ^JA DREVESA: jablane {lejy.,ru^e. nizke in srednje
Ha*- t nut'i drevesnica Ceg-h. Fra
fanc, Dorfarje 26, Zab-
1665
»Hod^3"1 7500 kt>SOT OPEKE ME<ufrni blok- BETONSKI TfjMciEC brestanica in BE-
Vat   *    ŽELEZO    10 mm-p a*. Zerjavka 7, Smlednik
V07rJa,rn porini OTROŠKI Bi^f EK in KAVC. Jaklič, pK°va 2 a, Kranj 1667 Son «am TRAKTOR fergu-V0 b5 * na-khDdalcem in KRA-
štrnu- teličkcm ali po izbiri.
pahlnj 7, Naklo 1668 $!a0Sam zg°dn0i SEMEN-fcT KROMPIR saški in cvetki T°-?ek° M0NTA 12 in PO-* pUT 8. Rupa i6/ Kranj
V0?Xam Z]°bok OTROŠKI k]0  CElc- Malo Naklo 2, Na-
pr 1700 p0 °darn ne staro leseno LO-raž0 9ni' Primerno za ga- 6 Urc).in drvarnico ali za preden * v vi!iend ali delav-zcje 16, Duplje 1701 Ml Pjam čevljarski ŠIVAL-KouS?01-cilinder) in DVO-*kof-    0 (Sarc)- Godcšič 21,
Ij,,, Lok» 1702 SpAUj « ProJam rabljeno Vo^T^^O in otroški športni
p^lcEK. Dro] Podnart Klj^lam električni ŠTEDIL-$TpT AEG,   OTROŠKO PO-V0 c7^C0 in stekleno zloži ji-
tj*an u   0 170 x 240 cm' Par" 4- Pritličje levo, šk. pa 1704
Silovarn smrekove in mace-»teta6 ?L0HE. Naslov v glas-p, Oddelku 1705 *0NTcn 1 hievslkd  GNOJ in „ lfc-. Poženik 36, Cerklje
dobro ohranjen iran (globok in šport-
k£rodam iti)
^n
«i) orV. 1 vgioooK in sport tHe^1ROSKl VOZIČEK. Kle-p lč. Ješetova 17 c, Kranj ^Hact^01 sedem tednov stare **kai    KE in  PRAŠIČA za
Pnli Upa 15< KranJ i708 ijil-im    KRAVO, dobro
perico. Sp. Duplje 71 Kr,«. am SENO. Predoslje 3,
Ki 1710
StROt      nov POMIVALNI Og]a ■      Z(>PPas.   Naslov v j^nem oddelku 1711
KlO^01 ohranjeno DNEV-Hu; VB0. Ogled vsak dan.
pJe 2. Kranj 1712 <>QvP>dam 3°00kg SENA. Bo-. Ue 9. Skofja Loka 1713
Kupim KRAVO simcntalko, visoko brejo ali s teletom. Rozman Franc, Smlednik 17 1617
Kupim dobro ohranjen lahek GUMI VOZ in BIKCA ali TELIČKO, težko okrog 250 kg. Janez Tavčar, Poljane 20 1618
Kupim CENTRIFUGO. Srebrnjak Peter, Voglje 60 1537
Kupim okrog 150-1 i trski, rabljen hrastov SOD za vino aili žganje. Marija Rolar, Tržič, Cankarjeva 26 1539
.vozila
Prodam TAM 4500, tehnično pregledan in registriran za leto 1973. Naslov v oglasnem oddelku 1619
Prodam osebni avto MO-RISS v brezhibnem stanju. Fajfar Andrej, Žeje 17, Duplje 1542
Prodam osebni avto RENAULT 4-L (katrco). Ribno 13, Bled 1543
Prodam osebni avlo \VART-BURG, letnik 1967. Ogled vsak dan. Križe 67, Tržič
1548
Ugodno prodam VW 1300. Bukovec Janez, Britof 179, Kranj 1553
Prodam FIAT 600, letnik 1960 in FIAT 1100, letnik 1954, oba v voznem stanju. Ivan Godnov, Trg svobode 17, Tržič 1617
Ugodno prodam dobro ohranjen avto VVARTBURG, letnik 1969, prevoženih 35.000 km. Doma do 15. ure. Lindič Lojze, Mencingerjeva 1, Kranj (vodovodni stolp) 1618
Prodam FIAT 750, letnik 1970, registriran do aprila 1974. Kranj, Gregoričeva 24 (Čirčc) 1619
Prodam VVV 1300, letnik 1965. Čemažar Franc, Podbli-ca 22, Besnica 1620
Ugodno prodam brezhiben R-8 major, 1965. Ogled v soboto ali torek od 15. do 18. ure. Cesta kokrškega odreda 2, Kranj 1621
Prodam dobro ohranjen MOPED T-12. čanek Peter, Pristava 69 a, Tržič 1622
Ugodno prodam avto AMI 6 brcak, 1969, dobro ohranjen. Kidričeva 76, Skofja Loka 1623
KOMBI IMV, letnik 1964, registriran za leto 1973, prodam ali zamenjam za ZASTAVO 750. Mišic, Struževo 2 e, Kranj 1624
Prodam avto TAM 4500 ke-sonar. Naklo 49        , 1625
Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 600 D. Pristavec Slavko, Sp. Otok 17 pri Pod-vinu 1626
Prodam AMI 6 brcak, lotnilk avgust 1968. Ogled od 15. ure dalje. Benčič Milan, Moše Pi-jadeja 48, Kranj 1720
Prodam MOPED T-12, dobro ohranjen. Roge!(j, Apno 9, Cerklje 1721
Prodam OSEBNI AVTO iia,t 750, letnik 1970. Šenčur, šte-fetova 26 1722
Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1965. Cesta Svobode 28, Radovljica 1723
Ugodno prodam dobro ohranjen MOPED T-12. Tro-jarjeva 20, Kranj 1724
Prodam dobro ohranjeno ŠKODO 100, letnik 1970, registriran do marca 1974. Kranj, Likozarjeva 15 1552
Prodam kaiamboliran osebni avto NSU 110. Trata 21, Cerklje 1553
stanovanja
Bodoča zakonca iščeta SOBO in KUHINJO v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 1627
ZAMENJAM komfortno lastniško enosobno STANOVANJE s telefonom v Ljubljani za večje v Škof ji Loki. Ponudbe poslati pod »takoj — nujno-«
Fant in dekle pred poroko, mirne in poštene narave, redna plačnika iščeta SOBO, po možnost! s kuhinjo v bližini Kranja ali Škofje Loke. Naslov v oglasnem oddelku
Na Bledu ali okolici išče Ogrevano SOBO s souporabo kopalnice (možnost pranja) mlajša uslužbenka. Dobov. še';, Vezenine, 64260 Bled
Mlada akademsko izobražena zatkonca brez otrok iščeta eno. in pol ali dvosobno STANOVANJE v Kranju. Ponudbe poslati pod »Kranj«
V Kranju v bližini centra brodara \ e' jivo trisobno STANOVANJE 75 s priti-klinami in vrtom. Naslov v oglasnem oddeliku 1727
zaposlitve*
Takoj sprejmem dva POMOČNIKA avtomehanične stroke. Jenko Anton, Kranj, Smledniška 64 1562
Iseem KUHARICO in SER-VIRKO, lahko priučeni za privatno gostilno v bližini Kranja. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe z naslovom poslati pod »redna zaposlitev«^ 1632
Iščem žensko za varstvo dveh otrok. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Ostalo po dogovoru. Jenko, Gregoričeva 27, Kranj (Čirče) 1633
Sprejmem FRIZERKO. Naslov v oglasnem oddelku
Mlad KV ZIDAR s triilctno prakso išče stalno zaposlitev pri zasebnem obrtniku. Ponudbe poslati pod »april«
Iščem ŽENSKO za varstvo dveh otrok. Ugodni pogoji. Zaplotnik, Naklo 191 1636
Iščem VARSTVO za 17 mesecev staro punčke od 7. do 13.30, pet dni v tednu za mesce april, maj, junij na relacija čirče — mesto. Ponudbe poslati pod »diplomski izpit«
Iščem DELAVCA za čemeri-tarsko obrt. Likozar Marjan, Benedikova 18, Kranj 1729
posesti
Prodam stanovanjsko HIŠO na Jesenicah pod Mežak-ljo, ki je delno takoj vseljiva. Naslov v oglasnem oddeliku
Pozor, ljubitelji miru in svežega zraka! Prodam kmečko HIŠO na čudoviti sončni legi pri Kamniku. V hiši je vodovod, elektrika in dostop za vsa motorna vozila. 1638 Hiša je tudi zelo primerna za preureditev v gostilno ali za kmečki turizem. Ponudbe poslati pod »gotovina« 1639
Na Jesenicah prodani enodružinsko HIŠO z garažo in vrtom. Kovač, Cesta 1. maja 80, Jesenice 1728
prireditve
Mladinski aktiv MAVČIČE priredi v nedeljo ob 18. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel TIGER. Vabljeni!
Mladinski aktiv TRBOJE prireja v nedeljo, 25. marca, MLADINSKI PLES. Igra ansambel TURISTI. Vabljeni!
Prosvetno društvo Škocjan se bo v soboto, 24. marca, ob 19. uri predstavilo v ZALOGU pri Cerkljah z dramo Franceta Bevka KAPLAN MARTIN ČEDRMAC. Zadovoljno boste preživeli sobotni večer v topli dvorani v Zalogu. Vabljeni! 1641
Dramska skupina DPD Svoboda iz PREDOSELJ uprizori danes ob 19.30 in jutri ob 15. uri     Marinčevo veseloigro
»POROČIL SE BOM S SVO« JO ŽENO« v kulturnem domu v Predosljah. Privoščite si dve uri zdravega razvedrila
obvestila
ROLETE, lesene, plastične z zimskim popustom, žaluzi-je in PARKET naročite zastopniku ŠPILERJU, Gradni-kova 9, Radovljica, telefon 75-610 aH pišite, pridem nai dom 454
POLAGAM tapete in podne obloge. Naslov v oglasnem oddelku 1643
ZŠAM TRŽIČ bo organiziralo tečaj za D kategorijo za voznike C kategorije, ki imajo
pogoje. Informacije daje in
prijave sprejema tajnik Golican, Ročevnica 35, Tržič do 6. aprila 1643
zenitve
FANT, star 29 let, prizadet na očeh, s svojim mesečnim dohodkom želi spoznati pošteno dekle, ki bi ga razumela, staro od 21 do 26 let. Ponudbe pošljite na nashi-v: Petrov Bojan, Selnica ob Muri 47, 62212 Šentilj pri Mariboru 1641
Želim spoznati kmečko dekle od 20 do 35 let. Po obojestranskem spoznanju nužna poroka. Ponudbe poslati pod »Srečna družina« 1645
izgubljeno
Najdena moška URA se dobi v Bašlju 22, Preddvor 1646
Zahvala
Ob nenadomestljivi in boleči izgubi našega ljubega, tragično preminulega sina in brata
Erika Zupana
se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili do njegovega prezgodnjega poslednjega doma, sočustvovali z nami in mu poklonili vence in cvetje. Zahvaljujemo se dobrim sosedom za pomoč. Zahvala kolektivu Iskra Otoče, ZMS Podnart, JLA, dr. černetu in č. g. župniku. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, naša topla zahvala.
Žalujoči: mama, brat z ženo, sestre z
družinami in sorodniki
Gradbeni material
zlasti vse vrste opečnih izdelkov, armaturne mreže, kritino — salonitno in betonske strešnike po italijanski licenci, apno, parket itd.
prodaja po konkurenčnih cenah KMETIJSKA ZADRUGA BLED
Blago po želji dostavimo na dom.
Priporočamo se.
Zahvala
Ob prerani izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete
Frančiška Prosenc roj. Pire
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, za izrečeno sožalje, poklonjene vence in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala kolektivom KZ Cerklje, Živila Kranj in Iskra Kranj za darovane vence. Posebna zahvala še č. duhovščini za pogrebni obred.
Žalujoči: mož Janez, sinova Ivan in Franci z družinama, hčerki Francka in Milka z družinama, sestri in drugo sorodstvo
Šmartno, Cerklje, Kranj, Koseze, Tacen
Zahvala
V 79. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari x>če in stric
Alojz Gregorc
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, sodelavcem in znancem za izraženo sožalje, poklonjene« vence in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala dr. Milanu Udirju za izredno požrtvovalno zdravljenje, g. župniku in pevcem. .Hvala sind. podružnici Komunalnega servisa Kranj in sodelavcem avtoparka ter ostalim sodelavcem Iskra Commerc in tovarne Sava Kranj. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Tenet išc, 15. marca 1973
Žalujoči:
žinami
žena, sinovi in hčerke z dru-
Zahvala
Ob izgubi našega ljubega brata in svaka
Jožeta Kunstlja
iz Kranja, Jelenčeva 27
ki smo ga spremili na zadnji poti 12. marca 1973 na kranjsko pokopališče se zahvaljujemo~zdravstvenemu osebju iz Begunj in z Jesenic za Vso skrb in nego, časti temu g. župniku za ganljive besede, pevcem, gasilskemu društvu, darovalcem cvetja in vsem, ki ste ga spremljali ali kakorkoli pomagali in z nami sočustvovali.
Žalujoča sestra z možem in drugo sorodstvo
Zahvala
V 70. letu starosti nas je za vedno zapustila teta
Marija Češenj
upokojenka
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, posebno tov. Jugovicu, sodelavcem Tekstilindusa, obrat I za poklonjene vence in cvetje ter izrečeno sožalje. Prav lepa hvala tudi č. duhovščini, dr. Bajžlju in pevskemu zboru upokojencev za žalostinke ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: Katra in drugo sorodstvo
Kranj, 21. marca 1973
Zahvala
Ob smrti dragega očeta, starega očeta, brata, strica in tasta
Jožeta Štefeta
se iskreno zahvaljujemo Vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, poklonjeno cvetje ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi č. g. župniku Slapšku s Primskovega za spremstvo k njegovemu zadnjemu počitku, društvu upokojencev, pevcem, Veletrgovini ZivRa, IMP Ljubljana, Savi Kranj in PGD Primskovo. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči domači
I IN
Jemal električni material
Pred okrožnim sodiščem v Kranju se je zaradi kazniv^jj dejanja velike tatvine in kaznivega dejanja tatvine zagoV*" Marjan šifrer, rojen 1944, iz Klečeta pri Žužemberku.
Obtoženec je po poklicu električar. V februarju lani \K Hotemažah pri Preddvoru popravljal svoj osebni avtoi«0 V bližini stoji delavnica Stanka Kerna, ki pa je bila tis*« dne zaklenjena. Obtoženec je zvečer skozi okno vlomil v * (( novo delavnico in si prisvojil električni vrtalni stroj i«1 vLj meter, v skupni vrednosti 800 din. Oboje je nato vzel s x Klečet in jih tam doma prikril.
Na domu je prikrival tudi več različnega električnega n^ riala in orodja, ki si ga je prisvojil v podjetju Litostroj. Kij je bil kot električar zaposlen od junija 1971 do maja " Vrednost odnesenih predmetov je bila 1731 din.
Obtoženec je jemal iz podjetja stvari v času, ko Je ^ zaradi majhne tatvine obsojen in pa v triletnem preizkus" J roku po sodbi občinskega sodišča v Kranju v oktobru *' 0 Sodišče je šifrer ju za vlom v delavnico prisodilo eno 1 strogega zapora, za drugo kaznivo dejanje pa 10 mesecev pora. Med ob teže valni mi okoliščinami je sodišče upo$te* težo kaznivih dejanj, da je bil obtoženec že kaznovan etoj. ka dejanja in da jih je izvedel v preizkusnem roku. Med °* •silne okoliščine pa je sodišče štelo njegovo priznanje, t**^ mladost in slabo zdravje ter to, da so bili vsi ukradeni P1*^ meti vrnjeni. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo J pogojna sodbo občinskega sodišča v Kranju in izreklo °° žencu enotno kazen dveh let strogega zapora.
se do danes še ni vrnila i SEK Marica, hči Martina, *r 26. 8. 1934 v Pilštanju, f£, slena kot glavna kuharic^ tovarniški menzi 1°* Tekstilindus v Kranju. 0g Osebni opis: visoka o*
160 cm, srednje razvita, ° ^ glega obraza, kostanjI p kratkih las, oblečena v »' ^ obleko in črn krznen P1.ig, obuta v črne lakaste i* S seboj ima večjo žensk0 bico, drap barve. ^
Po zbranih podatkih J* ^ pred nekaj leti bolehaj ^ živcih in je možno, da 8 ^ je bolezen ponovila ter d napravila samomor.
Kdorkoli bi jo videl aliJjJ šel, naj to takoj sporoči ^
w
Devetega marca 1973 je odšla Iz stanovanja v Kranju, Delavska 19, neznano kam in
Uprava javne varnost* v Kranju
Gozdna požara
V sredo, 21. marca, okoli ene ure popoldne je začel goreti gozd na desni strani ceste na peraškem klancu. Gorelo je na površini enega hektarja. Vzrok požara še nI znan, prav tako še ni ocenjena škoda.
V četrtek, 22. marca, popoldne je gorelo tudi v gozdu
na levem bregu
Save *jj
Šobcem in Lancovim. ?°*e relo je okoli hektar g°* površine. Na srečo je P Jj|(J rela le gozdna podrast, »e ^ pa so ožgana debla sin škoda še ni ugotovljena. . žar so gasili občani in gaS PGD Radovljica.
Ogenj v posteljici
V torek, 20. marca, popoldne Je začelo goreti v stanovanju Borisa štebleja, Cesta maršala Tita na Jesenicah. Vnela se je otroška posteljica, v kateri je bila električna blazina. Blazino je vključil
štiriletni otrok. Ko se Jc ff Ln___x„*««i na sP*
hodu. Ogenj so VOZ**"' poklicni gasilci. Pogorela^^
lo, sta bila z očetom na _ rasin v„ jla
z odejami, P°g*KOd«
van pa je tudi parket. Je za okoli 4000 din.
Deset » zlatih Puščic « za Vinka Freliha
Vinlto Frelih (Iskra), občinski prvak Kranja v tekmovanju za »zlato puščico« za leto 1973.
Izjemen dosežek v strelskem' športu se je letos po-*j"ečil tekmovalcu Iskre Vinku Frelihu. V konkurenci *^ tekmovalcev vseh kategorij, ki so se ves pretekli tehten, potegovali za zmago na občinskem prvenstvu za *2lato puščico«, je uspel ponovno pristreljalj največje. *tevilo krogov. S to zmago je postal desetkratni prvak tega tekmovanja. Prvič je osvojil »zlato puščico« leta *%Q in jo od takrat le štirikrat prepustil boljšemu tekmovalcu. Prav gotovo je to dosežek, ki se v Sloveniji p *U posrečil nobenemu strelcu. Ob vsem tem pa je Jasno, da bo prihodnjo nedeljo v Skofji Loki Frelih eden najresnejših kandidatov za osvojitev republiške tr°Ieje. Po zmagi v Laškem pred dvema letoma jo jc jtioral lani prepustiti Mariborčanu Šcnekarju, zato. se "° potrudil, da si jo ponovno pribori. Splošna ugotovitev o občinskem prvenstvu je bila, da so bdi doseženi °b močni udeležbi tudi izredno dobri rezultati, saj je •kar 16 tekmovalcev Izpolnilo pogoje za udeležbo na republiškem prvenstvu v.Skofji Lok!.
Rezultati: I. Frelih (Iskra) 536, 2. Cerne (Iskra) 529, *• Kern (Tabor) 528, 4. S. Frelih (T. Nadižar) 528, 5. Na-g1* (S. Kovačič) 527, 6. Bojanič (Iskra) 527, 7. Žmitek iT- Nadižar) 525 itd. B. Malovrh
V. rokometni turnir »Četveroboj narodov«
Naši brez Horvata in Živkoviča
Triglav : Olimp^a 0 : 6
"■ranj — igrišče na stadio-
^ Stanka Mlakarja, gledal-(Krar 2°°'    sodnik Torkar
^xranJ). prijateljska nogo-mell*a tekma; strelci Djckič
Matjašič prvi
, Vv Ponedeljek je šahovsko ^rustvo organiziralo brzopo-
ezni turnir za šahiste z Gorske. Med 32 tekmovalci j*: Prvo mesto osvojil Boris /J^jašič (Kranj), drugo me-n° si delita Edo Roblck r^ce) in Branko Zorko (Je-jPjtee), četrto pa Slavko Ma-rv^Lescc) in Franc Valjavec ^ranj). S. T.
in Glišič po 2, Oblak in Sa-matovič po 1.
TRIGLAV: Hace (Melink), Blažek, Kita, Kordež (Pompe), Pikula, Šprajcar, Dulič, Ocepek, štagar, Jančič, Brc-zar;
OLIMPIJA: Stojanovič (Škulj), Vogrincc, Babšck (Srbu), Bečejac, Klampfer, Samatovič, Goleč, Gruber, Glišič, Oblak, Djckič.
. Močno pomlajeni kranjski Triglav je gladko izgubil s kombinirano ekipo prvoligaša ljubljanske Olimpije. Kranjčani so dobro zaigrali le v obrambi, medtem ko v napadu ni bilo igralca, ki bi vsaj enkrat ukanil vratarja gostov. J. J.
Likozarjeva prva
•teh .°L^'^n'h snežnih ra/me-va ,e bilo v nedeljo na Kr-van^u n">eddruštveno tekmo i.   Je v veleslalomu za ciei-
anke in cicibane. Na 650 m
b
doi
Kranj
Progi in 32 vratci je bila cicibankami najboljša ^   l5«anka   Damjana Liko-je • Organizator SK Triglav' n°Si'adil kar deset prvopja-
siranih, trije najboljši pa so prejeli pokale, kar je za tekmovanja najmlajših smučarjev redkost.
Vrstni red: — cicibanke: 1. Damjana Likozar, 2. Nataša Blažič (obe Triglav), 5. Mateja Rak ovce (Jesenice); cicibani: 1. Tomač Urbas (Novinar).
M.B.
S tekmo Jugoslavija : Danska se jc sinoči v hali Tivoli začel letos največji rokometni turnir v Evropi; V. tra. dicionalni turnir. »Četveroboj narodov«. Vse reprezentance so odlično pripravljene, saj je prihodnje leto v ZRN svetovno prvenstvo, tako, da so vse v najmočnejših postavah.
Le Jugoslovani, dobitniki zlatega odličja z lanske olimpiade, so brez svojega kapetana Horvata in vratarja živkoviča. Oba služita v Zagrebu vojaški rok. Dirigentsko palico bo namesto Horvata prevzel Miškovič. Novi trener zlatih fantov MHjkovič je po trening tekmi z ljubljanskim Slovanom že določil prvo sed-merko.
Na dosedanjih štirih turnir, jih so največ usneha imeli re-prezentantje ČSSR, saj so zmagali na treh turnirjih, na četrtem pa so bili najboljši Jugoslovani. In kako bo letos? Naši so skoraj mesec dni s treningi v zaostanku, kljub temu Pa lahko od njih pričakujemo, da bodo zaigrali tako kot smo jih vajeni in da bodo osvojili prvo mesto.
Da je med gledalci veliko zanimanje, kaže že podatek, da so karte za drevišno tekmovanje razprodane, za ne-
deljsko srečanje pa je na voljo še nekaj stojišč.
Omenili smo že, da vse reprezentance stanujejo v Transturistovem hotelu v Šk. Loki, tovarna Šešir pa je pokrovitelj jugoslovanske reprezentance. V ta namen jih je
že v četrtek popoldne povabila na prijetno žgajnarjevo domačijo na Starem vrhu. Reprezentantje so bili navdušeni nad lepotami gorenjskih hribov, ki jim je botroval še lep in topel spomladanski dan.
-dh
Šestič za Poldov memorial
Švica ali l\IDR ali..
Z današnjim uradnim treningom ob 10. uri se bo na Bloudkovi velikanki v Planici začelo mednarodno tekmavanje za Poldov memorial, na katerem bo sodelovalo okoli 70 skakalcev iz Italije, Francije, ^»vice, Avstrije, Zahodne Nemčije, NDR, CSSR, Poljske, Madžarske, Sovjetske zveze in Jugoslavije. Vse imenovane dežele « so poslale na to tekmovanje svoje najboljše tekmovalce in se zaradi tega obeta na 123 metrski skakalnici izredno zanimivo tekmovanje. Favoritov za prvo mesto v posamični konkurenci je nedvomno več, vendar pričakujemo, da bodo po najboljših mestih vsekakor posegli tek-
movalci Švice, NDR, CSSR, Poljske in Jugoslavije. Tekmovanje je tudi ekipno in glede na imena prijavljenih tekmovalcev je pričakovati, da bosta glavna kandidata za prvo mesto ekipi Švice in Nemške demokratične republike.
Jugoslovani so za to tekmovanje solidno pripravljeni. Nastopilo bo deset naših skakalcev, med katerimi pa sta trenutno v najboljši formi Prelovšek in Mesec.
Nedeljska prireditev se bo začela ob 9.45 s slovesno otvoritvijo, četrt ure zatem pa se bodo pognali prvi skakalci prek mo-stička stare planiške velikanke.        J. Javornik
Rekordna zfata puščica 73
Jutri, v nedeljo, 25. marca, bo v Skofji Loki republiško prvenstvo v streljanju i zračno puško za trofejo »zlata puščica«. Loški strelci so se s to prireditvijo, ki jim jo je zaupala strelska zveza Slovenije, dostojno vključili v program prireditev in tekmovanj ob 1000-letnici Škofje Loke. Za tekmovanje se je prijavilo blizu 150 strelcev, ki so na občinskih prvenstvih dosegli predpisano število 525 krogov. Še večjo vrednost
pa bo imela »zlata puščica« v Loki zaradi odločitve strelske zveze Slovenije, ki je povabila na tekmovanje vse prvake iz dosedanjih osemnajstih republiških prvenstev. Med njimi sta bila najuspešnejša Franc Planine iz Ljubljane in Vinko Frelih iz Kranja, ki sta to trofejo osvojila vsak po trikrat. Kandidati za prvo mesto So letos Kušter, Bricman in Matvoz iz Slovenj Gradca ter Perhač iz Velenja, Jagcr iz Celja in lanski
Slovenska moška kegljaška liga
Spet odličen rezultat Triglava
Kcgljači Triglava so vse bliže devetnajstemu zaporednemu slovenskemu naslovu. Tudi v zadnjem kolu, ko so na domačem asfaltu gostili kegljače Ljubljane-Center, so
Veleslalom v Lomu
Športna sekcija Lom je priredila za svoje člane veleslalom. Pri pionirjih je zmagal Miha Rozman, pri mlajših članih Andrej Soklič, pri starejših članih pa Ludvik Soklič. L. S.
dokazali, da svoje tekmece prekašajo v vsakem pogledu. Ni važno, ali igrajo na domačih stezah ali na tujih, zanje zmaga ni vprašanje. Spet so dosegli odličen rezultat, saj so podrli 8022 kegljev, kar je povprečje na posameznega tekmovalca 1002,5 podrtih kegljev. Najboljši med Kranjčani je bil tokrat veteran Martelanc s 1065 kcglji, pri gostih pa Mencinger, ki je podrl 1030 kegljev.
Triglav : Ljubijana-Center 8022:7432; Triglav: . (Kordež 974, Ambrožič 954, Vehovec 989, Jereb 1048, Martelanc 1065, Frion 1034, Jenkole 977, Turk 930). -dh
zmagovalec šenekar iz Maribora. Ob tem pa velja poudariti, da je v kvalifikacijskih tekmovanjih po vsej Sloveniji sodelovalo nad 20 tisoč strelcev in strelk vseh starosti, zaradi česar je upravičena ugotovitev, da je strelski šport po stagnaciji v zadnjih letih spet krenil z mrtve točke. Razveseljivo pa je tudi to, da so organizatorjem priskočile na pomoč gospodarske organizacije. Tako sla pomoč pri organizaciji tekmovanja ponudili Iskra in Jelovica, vrsta loških delovnih organizacij pa je namenila nekaj lepih nagrad za najuspešnejše strelce.
B. Malovrh
IVIali prvak Lesc
Po skoraj tromesečnem igranju se je v Lescah kon-čailo člansko prvenstvo ŠD Lesc. Med 16 šahisti je prvo mesto osvojil Slavko MaLi. Boj za prvo mesto je bil izredno hud, saj se je za prva> ka potegovalo kar 5 igralcev.
Vrstni red: Mali 12,5, S trla 12, Perovič in šorli po 10,5^; Haiinski 10, Prestrl 9,5, Jo-', van 9, Jazbec 8 itd.      T. š.
SOBOTA — 24. MARCA 1^
Senčurska pekariju, ki je znana daleč naokoli po peki prvovrstnega domačega kruha, prodaja dvakrat tedensko domači kruh tudi na kranjski tržnici. Pred prodajnim okencem se pogosto naberejo tudi tako dolge vrste čakalcev na senčurski kruh. (jk) — Foto: F. Perdan
Gorenjska metropola ima iz dneva v dan manj prostora za parkiranje. Ljudje svoja vozila puščajo tudi na prepovedanih mestih. Ni jim mar, ali je zelenica ali znak za prepovedano parkiranje, samo da lahko pustijo vozilo in gredo po opravkih. Morda ljudje še ne vedo, da ima veleblagovnica Globus na ploščadi lep parkirni prostor za 86 vozil, ki pa ponavadi sameva. Cene za parkiranje niso pretirane, saj za tri ure plačate le bore 2 din. Za 6 ur Je cena 4 din, za 8 ur 6 in za 12 ur 8 din. (dh) — Foto: F. Perdan
KMETOVALCI!
Ali še vedno puščate po travnikih najbolj hranljive sestavine sena? Ali se še vedno ubadate s težavami pri sušenju sena ob slabem vremenu?
Sodobni kmetovalci že delajo po sistemu prevetra-vanja sena z električnim ventilatorjem.
Kvalitetni ventilator, izdelek GROS, lahko nabavite v Prodajalni kmetijskih strojev SLOGA (pred Mlekarno čirče, telefon 21-545). Na zalogi imamo tudi odlične trosilce za umetno gnojilo ČREINA-VICON.
Pri nas dobite tudi traktorje, nakladalne prikolice, molzne stroje, motorne žage in drugo ter rezervne dele.
Stroji bodo razstavljeni tudi na kmetijskem sejmu v Kranju od 31. marca do 8. aprila.
KMETIJSKA ZADRUGA SLOGA Kranj, Gasilska ulica 5
Srečanje z Abrahamom je za slehernega pomern!'<*lt iivljenjski mejnik. V sredo, 21. marca, je takšen dogodek dočakal direktor letališča Brnik Franc Sever.
Rodil se je pred 50 leti v Podtaboru pri Grosuplje11}' Takoj na začetku vojne je šel v grosupeljsko četo tfl bil skupaj z Matejem Borom. Potem se je boril na Notranjskem, Gorenjskem, Koroškem, Štajerskem in Prt' morskem. Osvoboditev je dočakal kot komanda*1' operativnega štaba 6. in 11. udarne brigade. Po vojn' je končal pilotsko in vojno letalsko fakulteto. Opravi}® je razne dolžnosti s tega področja.
»Vedno sem želel priti nazaj v Slovenijo in zelo sef*} zadovoljen, da sem 1968. leta lahko prevzel mesto d}' rektorja na letališču Brnik. Takrat 70-članski kolektiv se je danes povečat na 470 zaposlenih. Enoten in spodoben kolektiv je to, zato ni čudno, da je naše letališče naredilo v zadnjih letih največji korak v razvoju letališč v Jugoslaviji. 1968. leta je šlo prek tega letališč* 62 tisoč potnikov in 400 ton blaga, lani pa 300 tisoC potnikov in 2550 ton blaga. Prav tako ima danes naše letališče 32 mednarodnih linij na teden, takrat pa f*f bilo nobene.*
Pravkar uresničujejo program, s katerim bodo letališče še povečali. Letališko stavbo bodo povečali Za 3300 kvadratnih metrov in bo merila potem 4700 kvadratnih metrov, podaljšali bodo pristajalno stezo ter zgraditi rolno stezo za letala. Vse to nameravajo zgra' diti do prihodnjega leta, ko bo brniško letališče lahko sprejelo vsa letala in milijon, potnikov na leto.
In še beseda dve o slavijencu. Stanuje v Ljubljani, kjer ima družino, ob prostem času pa se ukvarja 2 ribolovom in zbiranjem starin. Zaželeli smo mu srečo in zdravje, on pa se je pošalil: »Mar ni 50 let tista doba, ko začnemo šteti nazaj?* A. Zalar
l
Industrija STOL pphištva
™ STOL Kamo*
novi stanovanjski pohištveni uni program v novo odprtem salonu stol interier na duplici pri kamnih