-...... »M II JS^ZZ^^f^^SSSSSflSS^^^ . jMBKXStiVQftMA^HmMnflKP^^JlJL _ - i Edini slovenski dnevttik | "W Jk fj ^T A /\T\ A f only SloTenia"^'« g g < r ZcdlnjenihjlržmTah.1 | ■ /% l^l /\ F* I 1 I 1 /\ i « »VM Stet»_^ § P -:ImalO.OOOnaročnikov:• g ^ ^^ ^^ ; ^^ g Snnds^d Holiday- g TKLKFOK PaABCT: 4687 OORTLAKDT. »ntered m Becond-Claii Matter, September 11, 1908, t the Port Office at How York, H. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 OOETULNDT. NO. 38. — 6TEV. 38._ __NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 15, 1915. - PONEDELJEK, 15. FEBRUARJA, 1915. VOLUME ytttt _ LETNIK XXm, -j ^——— V GALICIJI JE ZAVLADALA STRAŠNA BEDA. ALBANSKE ČETE PREKORAČILE SRBSKO MEJO. -o- POLJSKI PISATELJ SIENKIEWICZ POPISUJE BEDO, KI JE ZAVLADALA NA POLJSKEM IN V GALICIJI. PREBIVALSTVO BO MORALO LAKOTE POMRETI,, ČE NE BO DOBILO TAKOJ POMOČI. ALBANCI SO NA VEČ MESTIH PREKORAČILI SRBSKO MEJO IN RAZDEJALI BRZOJAVNO ZVEZO. AVSTRIJCI SO BAJE VJELI DEL RUSKEGA GENERAL-\ NEGA ŠTABA. POROČILA SI ZELO NASPROTUJEJO. Nasprotujoča si poročila. Berlin, Nemčija. 14. februarja. Današnje oficijelno poročilo se glasi: — V Vzhodnji Prusiji so bile naše vojaške operacije zadnji čas zelo uspešne. Prekoračili smo reko Skrivo in prodrli .'15 milj vzhodno od Sierpesa. V splošnem je položaj na Rusko Poljskem neizpremenjen. Berlin, Nemčija. 13. febr. — Vse nemško časopisje poroča, da so Nemci prepodili sovražnika iz Vzhodnje Prusije in tako močno zavarovali meje. da jih Rusom ne bo mogoče več prekoračiti: Zadnje dni smo vjeli 26.1MW) Rusov. Zmapo se je po celi Nemčiji slovesno praznovalo. Vse šole so bile zaprte, po vseh cerkvah se je pelo zahvalne pesmi. Dunaj, Avstrija. 13. februarja. Položaj na Ruako-Poljsketn in v zapadnem delu Galicije je neizpremenjen. V Karpatih se boj! še vedno nadaljujejo. Vojaške ope-raeije zelo ovira slabo vreme. Razen prednjih straž je prodrlo do r*»fce Seret tudi več drugega vo-jawtva. Rusko poročilo. Petrograd, Rusija. 13. febr. — Ruski generalni štab naznanja, da so imeli Nemci vzhodno oj Siepeea velikanske izgube. V Karpatih srno z naskokom zav-zeli nekaj višin med Lupkovom in reko San ter pri tej priliki ujeli nad tisoč Nemcev. PetrogTad, Rusija. 13. febr. — far je izdal poseben ukaz. da naj se preloži usedanje, dume do konca meseca novembra. V sluča-1 ju. da se kaj posebnega prigodi, bo začela duma še prej zborovati. Razmere v Avstriji. Dunaj, Avstrija. 13. febr. — Tukajšnje <-a* opis j? se Velo pritožuje nad peki. ker so začeli jk-či tako male hlebec kruha. Kruh je skoraj neužiten, poleg tega se ga pa prodaja za skoraj nevrjetno ceno. Zadnji čas se je podražil kruh za petdeset odstotkov. (V ne bo storila država takoj potreb nih korakov, bodo morali revnejši sloji lakote pomreti. Nemška in avstrijska poročila o zmagah. Berlin, Nemčija. 14. februarja. Avstrijsko vojno ministrstvo n» Dunaju je sporočilo. da so avstrijske čet« zelo napredovale v Bukovini in zasedle mesto Ra dautz. ki leži južno od ("ernovic. Podrobnosti o bojih še uiso znane. Pri tej priliki so Avstrijci v je li baje tudi del ruskega generalnega štaba. Poveljnik tamošnje ruske armade se je ustrelil. Dunaj, -Avstrija. H. februarja. Položaj na Runko-Poljskem in v zapadnem delu Galicije je neiz premen jen. Sovražnik je vprizo-ril na Duklo v Karpatih obupen napad, katerega amo pa uspešno odbili. V jugozapadnem delu Galicije zmaguje naše vojaštvo. Sovražnika smo pognali na celi črti nazaj in zaplenili veliko vojnega materijala. Roako poročilo. P®trogT«d, Rusija. 14. febr. — Ruski vojaški strokovnjaki so mnenja, da kljub uspešnemu prodiranju avstrijske in nemške armade ni ogrožena ruska sila pred Lvovom. Vest. da nameravajo Rusi zapustiti Lvov, glavno mesto Galicije, je neresnična. Rusi ne nahajajo v severnem in seve-rozapadnem delu Karpatov in so v nekaterih okrajih celo stopili L ofenzivo. Avstrijci so nas sem- - ............ - ■ri^^fflPmlm iii^gyiiiiiMiii^Tf^"-' ■ •]" * ■■ ■■■■■•■ id..... ■ ■ tertja premagali, toda v teh slučajih je šlo le za posamezne oddelke. ki z glavno rusko armado niso imeli skoraj nobene zveze. Zaenkrat je glavni cilj Avstrijcev Przemysl. izpred kojega pa ne bodo mogli takokmalo prepoditi ruske armade, ker je v preveliki premoči. Avstrijska posadka v mestu je zelo v slabem položaju. Kruha in municije je že začelo primanjkovati. Prebivalstvo je od dne do dne bolj nestrpno. V Karpatih se poslužujejo Nemci posebnega orožja. Skoraj vsaka stotnija ima par takozvanih "metalcev bomb''. S to pripravo, katero lahko nosita dva moža, se za more metati trideset funtov težke bombe na daljavo tristo ali štiristo metrov. Tega novega o-rožja se poslužujejo v prvi vrsti proti bajonetnim napadom. Proti Srbom. Berlin, Nemčija. 14. februarja. Avstro-Ogrska se je začela na tihem pripravljati na novo ofenzivo proti Srbiji. Avstrijska arti-rija je zadnje dni toliko Časa obstreljevala srbsko trdnjavo Sine-derevo, da jo je. čisto razdejala. Kakorhitro bosta Sava in Donava malo upadli, bodo začeli Avstrijci graditi most do Belgrada. Sienkiewicz o bedi na Poljskem. Bern, Švica, 14. februarja. — Henrik Sienkiewicz, slavnoznani poljski romanopisec, se nahaja v Vcvev. On je predsednik poljskega pomožnega društva, dočim je slavni virtuoz Paderewski podpredsednik. Zadnji bo prišel v kratkem času v New York, kjer bo začel pobirati med tamošnjimi Poljaki milodare za poljske reveže v domovini. Sienkiewicz je rekel pri neki priliki: "Revščine, ki je nastala zadnji čas na Poljskem, ni mogoče opisati. V kraljevini Poljski je požganih nad 15,000 vasi in mest. Nemci so zasedli devet poljskih gu berili j. Zaplenili so vse, kar so dobili pri ljudeh, še celo zimsko obleko. Hrane sploh ni mogoče več dobiti. Prebivalci so si poiskali zavetja po gozdovih, kjer umre vsak dan na stotine in stotine žeiia in otrok. Na ozemlju, ki meri nad stotisoč kvadratnih kilometrov. ni niti zrna žita. Vse so zaplenili Avstrijci oziroma Rusi. Povzročena škoda znaša več kot tisoč milijonov rubljev. 400,000 delavcev je brez dela. V Galiciji vladajo ravuotako strašne razmere. Rusi so zaplenili 1K)0.000 konj. preko 2,000.000 glav goveje živine in vse žito. Bogata dežela je sedaj podobna puščavi. Milijon prebivalcev je pobegnilo v notranjost Avstrije. Ko je bila napovedana vojna, sem se nahajal na svojem posestvu Olegorek, pa sem moral pobegniti. Iz domovine sem dobil poročilo, da so mojo hišo razstrelili in v mojem vrtu izkopali strelne jarke. Najprej sem bil na Dunaju. Tam so me hoteli aretirati, pa sem še pravočasno pobegnil v inozemstvo. V Berlinu se je osnovalo Poljski pomožni odbor, kateremu pripada tudi ameriški poslanik. Iz Amerike ni mogoče dobiti žita, Rusija ga pa noče poslati, ker se boji, da bi ne padlo nemškim vojakom v roko." Ponovitev svarila. H mac. Holaud^ko. 14. februarja. — NVmSko iKwIanl&vo je i »tal o ponovno lajavo glede ustanovljenja vojne eone t angleškem vodovju. V izjavi se navaja. da je proglasila Anglija vsa angleška in irska pristanišča za vojna pristanišča ter označila uporabo nevtralnih saatav kot dopustno. Z zapadnega bojišča. Nemci v vasi Norroy. Nemci so odvzeli Francozom vas Norroy. — Protanaskok je ostal brezuspešen. Boji v Vogezih. BOJI V ZRAKU. Boj med Zeppelinom in tremi ae-roplani nad Muelhausenom. Obstreljevanje mesta Ypree. Berlin, Nemčija, 14. februarja. V današnjem uradnem poročilu nemškega arinadnega vodstva se poroča o zavzetju enega griča ter vasi Norrov ter o - naskoku na dva kraja v Vogezih. Generalni štab je objavil: "Severno od Pont-a-Mousson smo odvzeli Francozom vas Norrov ter osvojili zapaduo od vasi ležeči grič št. 365. Xa tem mestu smo ujeli dva častnika in 131 mož. V Vogezih smo vprizorili naskok na Wilsen u Obersengern ter ujeli 135 mož." Pariz, Francija. 14. februarja. V današnjem uradnem poročilu se glasi: "V Belgiji se neprestano obstreljuje Nieuport. Ypres in naše zakope v sipinah. Naša artile-rija pa je nasprotno obstreljevala sovražne baterije ter bila pri tem uspešna. Od Lys pa do reke Aisne se je vršilo obstreljevanje s par presledki. V bližini Noulet-te je ustavila naša infanterija neki nemški oddelek, ki je hotel prodreti naprej proti našim za-kopom. Intenzivno delavnost je razvila nemška artilerija na naši fronti pred Rheims ter se je to mesto iznova obstreljevalo. Naš ogenj na. nemške zakope je imel veliko uspeha. Od Argonov pa do reke M osel je potekel dan čisto mirno. V Lotaringiji so prodrle nemške čete proti našim postojankam, kjer se nahaja naša signalna postaja v Xbn. severoiztočno od Pont-a-Mousson. Rezultat tega boja ni znan. V Alzaciji je pričel sovražnik z ofenzivo s tem, da je prodrl v dveh oddelkih v dolini reke Lauch in sicer na obeh straneh. Glasom došlih poročil so naši smukači ustavili prodiranje teli čet. Nemci so sedaj v stiku z našimi prednjimi črtami. V Vogezih divja močan snežni vihar." P4rii, Francija. 14. februarja. V današnjem večernem poročilu se glasi: "Od Severnega morja pa do reke Maas se niso vršili nikaki in-fanterijski boji in tudi med Oi-se. Aisne n Champagne so se o-mejevali boji na artilerijske spopade. Pri Pont-a-Mousson smo vprizorili protinaskok proti Nemcem, ki so preje zasedli Norrov in v bližini nahajajoči se grič. Boj na tem mestu se še vedno vrši. V dolini reke Laueh so se vršili le boji med sprednjimi četami. Sadež nemške uprave. "Temps" je danes ponovil že preje objavljeno vest. da je nemška uprava primorskega ozemlja premestila svoj sedež iz Ostende v Bruegge. Oficijelno se te vesti se ni potrdilo. London, Anglija. 14. febr. — Poročevalec "Daily Chronicle" opisuje v nekem poročilu iz Ženeve boj, ki se je vršil med enim Zeppelinom in tremi aeroplani. Iz Ornega lesa v smeri proti Belfort vozeči Zeppelin je naletel na tri sovražne aeroplane južno od Muehlhausen in razvil se je boj, tel&m kojega sta ostala oba dela nepoškodovana. Nižje leteči aeroplani so skušali priti nad Zeppel n ter so bili glasom I poročila skoro že uspešni, ko se je po 45 minut trajajočem boju obrnil Zeppelin proti severu ter zapustil okolico. Na tisoče vojakov v nemških in francoskih za-kopih je opazovalo boj. London, Anglija. 14. febr. — Paul Hymans. voditelj belgijskih liberalcev, ki je stopil v ministrstvo v istem času kot socijaiist Vaudervelde. bo najbrž v kratkem imenovan poslanikom v Londonu. Italija namerava nastopiti samostojno. Odklonila je skupno akcijo nevtralnih držav glede proglasitve nemške admiralitete. POLITIKA PROSTE ROKE. Italijanski poslanik v Berlinu je pričel z diplomatičnimi ugovori proti tej odredbi. Rim. Italija. 14. februarja. — Italijanski poslanik v Berlinu je izročil nemški vladi takozvane "opombe", v katerih obrazlaga italijanska vlada svoje naziranje glede vojne cone. katero je proglasila Nemčija. Naslov in vsebina te diplomatične note sta kolikor mogoče prijazni, vendar pa povdarja Italija izrecno, da je po njenem mnenju blokada opravičljiva le v slučaju, da jo je mogoče uspešno izvesti. Glede uporabe nevtralnih zastav od strani angleških pam:-kov ter iz tega sledeče grožnje Nemcev, da se bo eventuelno potopilo tudi nevtralne parnike. izjavlja italijanska vlada, da je treba po njenem mnenju najprvo iz parnikovih listin natančno u-gotoviti, če je dotični parnik o-pravičen razviti nevtralno zastavo ali ne. Sovražnega nastopa proti italijanskim parnikom pa ne more italijanska vlada na noben način trpeti. Italija se noče vdeležiti nameravane nevtralne lige. koje naloga naj bi bila, da skrbi za varnost nevtralnega parobrodstva. ki je ogrožena, odkar se je proglasilo angleško vodovje za vojno cono. V utemeljitev tega koraka se izvaja, da hoče Italija sama varovati svoje parobrodne interese ter da hoče ohraniti popolno prostost glede svojih korakov. Zunanji urad je potrdil odklonitev predloga, vendar pa ni hotel pojasniti, s katere strani je prišel predlog za skupno akcijo. Domneva se. da so stavile tozadevni predlog skandinavske dežele. V nekem članku "Giornale d'Italia" se danes izjavlja, da pomeni vzdržanje nevtralnosti praktično samomor Italije, ker bi bilo s tem ogroženo njeno stališče kot velesila. Polemike so po naziranju lista brezpomembne ter mora biti dežela pripravljena za vsak slučaj in imeti zaupanje v vlado. V članku se nadalje izjavlja, da je pričakovati ob otvorjenju parlamenta demonstracij zagovornikov nevtralnosti. Nadaljevanje oboroževanj. Na italijiausko-avsrtrijski mej:< se nadaljuje z grajenjem utrdb ter se zaklada forte z živili. Promet je za teden dni omejen na vojaške vlake in priprave za vojno se vršijo povsem odkrito. Pod orožje se je poklicalo rezerviste in carinske uradnike razredov 1887 in 1888. Javiti se imajo pri polkih dne 1. marca. Strategija Nikolaja Nikolajeviča. London, Anglija, 14. februarja. Na ruski strani vzhodno-pruske meje se bijeta dve vroči bitki. Rusi so morali zaraditega poklicati iz Bukovine večino svojega vojaštva, ker je bila njihova bojna fronta v Vzhodni Prusiji precej oslabljena in se je bilo bati, da bi je Nemci ne prodrli. Vrhovni poveljnik ruske armade, Nikolaj Nikolajevič, se je začel baviti z novim načrtom, o katerem še ni znano ničesar natančnejšega. Rusi so toliko napredovali, da z lahkoto vzdržujejo vse nemške napade. Ameriški, parnik z nemškim tovorom. Včeraj je dospel v New York parnik "Ma-ncas", ki je na Azo-rih prevzel tovor z nekega parni-ka Hamburg-Amerika črte. Tovor se je naložilo v Hamburgu in Amsterdamu ter je bil določen za Za-padno Indijo. Vsled izbruha vojne pa je moral parnik iskati zavetja v Fayal. | Rev. John Kranjec, j —o— Včeraj popoldne je umrl v Jolietu, III. tmmošnji slovenski župnik, Rev. John Kranjec. —o— Iz Chieaga se nam je sporočilo, da je uuirl v i«etek itopoldne ob 2. uri slovenski župnik v Jolietu. 111., Rev. John Kranjee. urednik slovenskega lista "Amerikanski Slovenec". Podlegel je pljučnici, ua kateri je obolel pred nekaj časa. Rojen je I »i I dne 1TJ. februarja 1S71 v Starem trgu na Dolenjskem ter je prišel leta 1SJIJ v Ameriko, kjer je študiral bogoslovje v St. Francis Seminary. Wis. V inašnika je bil posvečen leta ter je deloval najprvo na angleški župniji v Jolietu. Ill, Pozneje je bil itoklican v Pittsburgh. Pa. in nato v So. Chicago in Waukegan. Po smrti Rev. SuSteršiOa je pa dobil žuih nijo Joliet. 111. * * * S i »obojnim Rev. Kranjcem je padel v jrr»»l> nadarjen nuiž. eden prer. ki je vspričo vladajočih razmer povsem razumljiv. Naj l»očiva v miru! -o- Albanci proti Srbom. Pariz, Francija, 14. februarja. Tukajšnja Ha v as agentura je dobila iz Niša poročilo, da je srbska vlada včeraj sledeče razglasila: Albanci so pri Prizreuu piodrli naše čete. Sovražnik je bil v tako veliki premoči, da smo se morali umakniti. Albanci prodirajo proti Zapodu. Topoljani in Glavošnici. Sovražnik je razdejal nekaterih krajih našo telefonsko in brzojavno zvezo. Nikake osvojevalne vojne! London, Anglija, 14. februarja. 40 odličnih socijalistov in članov delavske stranke je imelo danes tukaj posvetovanje, na katerem se je govorilo o njih stališču glede sedanje vojne. Keir Hardie. znani delavski voditelj, je vodil konferenco. Navzoči so bili med drugim tudi belgijski državni minister Vandevelde, francoski minister za javna dela, Marcel Sem-bat, trije francoski poslanci in član ruske Dume, Rubanovič. Sprejelo se je resolucijo, v kateri se je priznalo pravico in dolžnost kakega naroda braniti se, ako je napaden. V resoluciji se je nadalje izjavilo, da ogroža invazija Nemcev v Belgijo in Francijo samostojnost in eksistenco neodvisnih narodov ter da je to uvaževanje pogodb. V resoluciji se tudi povdarja, da ne streme soeijalisti Anglije, Belgije, Francije in Rusije za tem, da bi se Nemčijo gospodarski ali politično uničilo. Vojne ne vodijo z narodi, temveč le z vladami dotičnih dežel. Ustrelil se je pred ogledalom. Charles J. Brunkhorst iz Richmond Hill pri Brooklynu, N. Y., si je pognal krogljo v glavo. Stal je pred ogledalom ter se opazoval. Ko je dospela ainbulanca, je bil že mrtev. Roparji v avtomobilu. Včeraj zjutraj se je ustavil pred neko gostilno v Newark, N. Y., avtomobil, v katerem se je nahajalo pet mož. Šli so v gostilno in nastavili presenečenemu strežaju revolverje na prsa. Nato so oplenili blagajno in pobrali nekaj nad štirideset dolarjev. Roparji so se potem odpeljali. O njih nimajo dosedaj še nobenega sledu. I Kri žarka "Sidney" v Atlantika. Boston, Mass.. 14. februarja. — Kapitan danes došlesca norveškega parui-ka "Melderskin" je sporočil, da ga je ua poti iz Bueuots Aires severno od ekvatorja ustavi !a atigleSka bojna la-dlja "Sidney**, ki je potopila nemSko križarko "Emden". Avstralski častnik, ki je pregledal listine parnika. Je pripovedoval, da Išče bojna ladlja nemško kriiarko "Karlsruhe". >»FORV€RC S VAJ N tl&Mm^ ^__^nr /^'OH.flU BI fXUVOlČil_ I \thfrjfS . /wiiw »vsr>i]w{wM iu. \ Vfe^fN jjlfic, I MWM.KI Me MOAtlO IX. \ jXT jjffflŠS&iljh I MM€*IK.C., PA BI iiu NKMtvJ r ifn^r'g^TmV \TU MtHt VTEM KKtMpLjU .'"7 f • ' --^^Mr^^^mm^ \ B^H flustro-o^rska tir.a 2fldnj€c;fl slovansk€q« ^^hh črnovojnikr v bratomorno52^ 05krun$tv0. _y M&sHSftHAarEfM^is Položaj v Mehiki. —o— Washington, D. C.. 14. teb. — Državni department je mnenja, da se bo spor med špansko vlado in generalom Carranzo dal mirnim potom poravnati. Carranza je rekel, da je. bil popolnoma o- | pravičen, da je španskega poslanika izgnal, ker ima v rokah ne-ovrgljive dokaze, da je res finan-cijelno podpiral Villo. Enrique C. Lorente. tukajšnji zastopnik generala Ville. je dal | danes časopisju na razpolago hr- j zojavko. katero mu je poslal g<*- { neral Villa. Villa naznanja, da j je zavzel Guadalajaro, po veliko-1 sti drugo mesto v Mehiki, in da i ga je prebivalstvo navdušeno po-1 zdravilo. Oarranzove čete so po-1 skušale zavzeti Monterey. pa so bile uspešno vržene nazaj. Diplomati se zamorejo samo v Vera Cruzu posvetovati s <'ar-ranzo. vsled česar so se že nekateri preselili, ostali so pa vložili pri svojih vladali resignaeijo. — Ameriški poslanik je dobil že enkrat oster nalopr. da se nikakor ne sme preseliti v Vera <*niz. V sedanji prestolici generala Carranze vlada ostra cenzura. Vsako poročilo pregleda osem cenzorjev, predno se pa pošlje v inozemstvo. Vsled tepra so tudi poročila zelo dvoumna in pomanjkljiva. V splošnem vladajo v Mehiki zelo slabe razmere. Ce bodo Zapatisti še dolgo oblegali glavno mesto Mehike, bodo morali prebivalci lakote pomreti. Zelo redek slučaj je. da sprejme Oar-ranza kakega diplomata v avdi-jenci. Večkrat se je že prigodilo. da so morali poslaniki po več ur čakati predno jih je sprejel. Sara Bernhardt. Pariz, Francija. 14. februarja. Slavno igralko .Saro Bernhardt so danes v Bordeaimi operirali. Že nekaj mesecev jo je tako bolelo koleno, da sploh hoditi nt mogla. Tgralka je stara dvainosemdeset let. Denarje v staro domovino, Pošiljamo denar na Kranjsko. Štajersko, Primorsko, Koroško. Tirolsko, Češko, Hrvatsko in 0 grško tako zanesljivo kakor pred vojno. Iz poslovanja zadnjih treh mesecev smo se da dobrega prepričali, da pride denar tudi sedaj sigunio v roke naslovnikov Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter priložite natančni Vaš naslov in one osebe, kateri se ima izpla čati. Cene: K $ K < $ 5____ 1.10 110.... 23 O0 10.... 2.10 120.... 2i eo 15.... 3.10 130...« 26 00 20.... 4.10 140.... 28 00 25»••« 5.10 150.... 30 00 30____ 6.10 160____ 32 00 35.... 7.10 170.... 34 00 40____ a. io 180.... 36.00 45.... 9.10 200.... 40 00 50.... 10.00 «50... 50 00 55.... 11 00 300.... 60 00 *>.... 12.00 350.... 70 00 65.... 13.00 400.... 80 00 70.... 14.00 450.... 90.00 75.... 15b 00' 100.00 SO.... .16.00 600 .. 130 00 S5.... 17.00 700.... 140.00 90.... 18.00 800____ lfiO.OO SB.... 19.00- 900____ 180.00 !<».... 20.00 1000____ 300.00' TVBDKA H LANK ItAKineB, ascoft Leadt St, Hew Tori; N.Y, Položaj v Canadi. Vojaške oblasti so odredile vse potrebno, da se odbije eventnrlni napad patom zrarnih kri/ari.. —O— Ottawa, Canada. 14. februarja. I*rcbivHl>tvu s»- je zHo razburilo vsUh! porin'il*. tin s«i trij«- ali štirj«- :h i •>|«la-ui vi-eraj ob 10. uri zvinVr križali St. I-awremv reko ter vr^li vir sveliluili InduiI). Aeroplani so prišli iz suieri iij napapolu.> temo. Tudi v [kraljevi novearni in v Hinleau Hali. .IdvališT-u generalnega guvernerju, se je j ugasnilo vsi* Inei ter (tostavilo žarl.o-mete, ki preiskujejo <-Ho okolico. V danes objavljenem pciri«"-ilu mornariškega dejiurtuienta iz <*anade tiuiro/'-a |tarnikoiu prihajaj«x*im v pri-stnnišča. naj uj h mi bi jo v bližini obali vso pozornost ter iu»j se takoj u tavijo. kakor hitro so odda svarilni v obliki rakete ali strela i/, topa Niidaljo !se izjavlja, da se l»o eventuelno zaprlo gotova pristanišča. I'osetino j«./<.ih"-i [se pri|HiriM"-ji ladijaui |tr«d pristani jma v Halifax in fjtieliee. I>oinneva s«». da s«- je izdalo \arilo, ^or so obali v bližini prisiani-«- pose-Ijaue z minami. Svarilo S4- je najbrž j izdalo na nasvet angleške admiralitete. -o-- Vrat ji je prereza1. V New York ti je včeraj pr»-re-zal 'J0-Iet ni John J ose l^t-iui Ruth Klark vrat. Deklieo. ki je pri Jose-ju služila, so prepeljali v bolnišnico. Zdravniki pravijo, da je storil ta strašen čin v hipni blaznosti. Deklica bo le s težavo ozdravela. Spopadi v Panami. Panama, 14. februarja. — Danes se je vršilo vee spopadov med ameriškimi vojaki in policisti, ki so večinoma vsi tamošnji domačini. Padlo je pet stražnikov in trije vojaki. Veliko eivil-nih oseb je bilo ranjenih. Sprli so se na neki veselici. Bližaj"d v Iowi. Mason City, la. M4. febr. — V severnem delu državo Iowa jo divjal včeraj strašen vihar. Vt kratkem času je padlo nad p«*t čevljev snega. Železniški promet je bil za nekaj časa ustavljen. Polno obratovanje v bakrenih rovih. Calumet. Mich.. 14. februarja. ■— Prostovoljni objavi zvišanja plsie za rudarj«* v pr«'t<*kl«'ni tcbni. j" sliflilsi se«laj objava, da ho pričelo z delom v {Milnem oliscpt ter da bo ,-e zvišalo plačo. Dospela je VELIKA PRATIKA sa leto 1916. V tej Pratiki so tiskani tudi: Zakoniti prazniki v Zdr. državah. — Spomenski dnevi. — Poštne pristojbine. — Volilna pravica. — Kako pridobiti homestead. —i O potnih listih. — Predsedniki Zdr. držav. — Kako so nastala imena severo-ameriskih držav. — Naselniike določbe. — Dan dela — Labor Day. Pratika velja a poštnino vred 12 eentov. Razprodajalci jo dobe 100 komadov za $8. j * Kovenlc Publishing Co., «S OortZaxuH tt, Hew York (Mj, m,Afl NARODA. 15. FEBBUAB JA. 1918. "SLAS NARODA"! Slo*—m Daily.) ' toned and published by the Skmmic Publishing Co. <* corporation.) FRANK SAKSER. President. LOUIS BEN ED IK, Treasurer. <»!ace of Buaineoa of the corporation and addresses of above officers : 0 C«rtlandt Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y. Za celo leto velja last as Ameriko in Canado........................»00 pol leta....................... 1-60 " leto za mesto New York........ 4.00 * polleta xa mesto New York ... 2.00 " Evropo aa vse ieto...........50 " '* pol leta............. 2.65 ......trt lets............ 1.70 "GLAS NARODA" izhaja vsak dan itvaemii nedelj in praznikov. "GLAS NARODA* CVoice of the People") '.ss-i-d every day except Sundays and Holiday«. , Subscription yearly $3.00. Dopisi bre« podpisa in osobnostl se ne pno bču jejo. — thenar t*} se blagovoli potil jati po — Money Order, spremembi kraja naročnikov pro-• mo, da se nam tudi pr^jiivjs hlvaliUe naznani, da hi tre j« _najdemo naslovnika. fVipisom in pofiiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA** ** Tortlandt St., New York City. _Telefon 4687 .Cortlandt._ Obe poslanici. Yla se kaj! — O sedanjem evropskem > klanju smo tudi tukaj različnih . mišljenj. Upam, da bodem pri- > hodnjič kaj več o tem poročal. i Pozdrav vsem zavednim Sloven- > com in Slovenkam! — Louis i Skube. Greensburg, Pa. — Delavske > razmere so tudi tukaj slabe kakor . povsod. Dela se 4 dni na teden. . Kar se tiče društev, pa se še pre-l cej dobro gibljemo. Veselica, ki - jo j° priredilo društvo sv. Barba-» re, je prav dobro izpadla. Za obil-. no udeležbo se je zahvaliti v prvi > vrsti vsem članom omenjenega i društva in članom sosednjega . društva iz CarlKMi; hvala tudi ro- > jakom in rojakinjam ter izobra-. ževalnemu društvu iz Redanjen. > ((iosp. dopisnika prosimo, da v . bodoče pravilno napiše imena a-. meriškth mest; Redanjen ne more i biti nikako ameriško mesto. Op. . uredn.) Omeniti moram tudi, da . ženitovanja ne bo nič ta predpust- • ni čas v tej naselbini, ker pri-i m an j kuje deklet za naše fante. Pozdrav! — Ivan Barabčič. > De Pue, 111. — Tukaj je veliko ■ Slovencev, ki so skoraj vsi zapo- ■ sleni v tovarni za eink. Tovarna še precej dobro obratuje, kar je ■ sedaj zelo redka stvar v Ameriki. Slovenci na vseh poljih prav do- 1 bro napredujemo. Skoraj vse tu-1 kajšnje trgovine so v slovenskih i rokah. Imamo tudi gledališče pre-i inikajočih se slik. Slovenci se v • tej naselbini zelo zanimajo za Slovensko ligo. Zdi se mi, kot da i bi število Slovencev z vsakim : dnem raslo. Obeta se, da Jiodo v • prihodnjem mesecu potrebovali v tukajšnji tovarni več delavcev. Če bo res, bo dobro za celo nasel- i bino. Kakorhitro se bo tnalo bolj delo odprlo, bom sporočil v vašem , listu. Pozdrav! — Fr. Omerza. St. Paul, Mi"". — Dočim se sliši v Evropi bojna t romba, se oglaša v Ameriki dan za dnem več ro-i doljubov, ki navdušujejo naš mili » rod za samoobrambo. V Pueblo, Colo., se je že pričelo resno osvobodilno delo, v Clevelandu, O., so jim tudi že nekaj odgovorili. Ci-tali smo in še eitamo vsak dan razne zanimive, zelo podučljive članke in novice, vesele in žalostne. Najžalostnejše: razpuščenje Slovenske Matice v Ljubljani, naj veselejse: protitfojne demonstracije v raznih jugoslovanskih deželah, in tudi v Ljubljani, in kar je glavno: navdušila je naše brate v domovini duhovščina (aJ, Slov. piše: "pravoslavna"). To 1 nam je dokaz, da se je menda tu- J di takozvana klerikalna stranka i spametovala, toda veliko prepoz- J no, ker zdaj imajo že besedo to- ; po vi. Njim so zdaj usta zavezana, 1 zato pa moramo mi v svobodni Ameriki bolj vpiti po pravici. Razni rodoljubi so orali iu sejali s skozi 6 mesecev in zdaj bo menda ; blizu čas za žetev. Res, da je mno- ! go semena padlo na kamenita tla. 1 nekaj ga je pa tudi zamoril osat (A. SI.). Mi moramo najprvo po-žeti, kar je lepega, zrelega, in te- < ga je v veliko žalost ljulikarjev • veliko več kot pa prujavega. Zato i poživljam tem potoni cenj. rojake v St. Paulu in bližnjem Minnea-polisu, da se kolikor mogoče odzovejo klicu za domovino. Res, da nas ni veliko, toda kar nas je, vsi brez razlike pokažimo svetu, da vemo razločevati Avstrijca od Slovenca. Torej na noge! Zora puea, bit če dana! Omeniti moram še. da sem pred kratkim dobil v roke Am. SI. od 2. svečana. Sicer mu je že Glas Naroda odgovoril; izjavljam samo, da tako umazani še listi v starem kraju kraju niso bili. Kot se ti ljudje norčujejo iz Boga in svojih kozlov-dopisnikov, je pa že več kot preveč. Neki Jožef Simčič pravi, da si morajo Avstrijci izvojevati prostor na soln-cu. Vsak pameten človek že ve, da so si ga izvojevali takoj v začetku vojne, ker maslo jim je že izte*klo z glave, zdaj samo še slamo po-ča-si ven pukajo. Ostala jim bo popolnoma prazna glava. Pozdrav vsem zavednim Slovencem in Slo-! venkani širom Amerike! — Fran Zbačnik. Ballard, Ky. — Delamo tri do štiri dni v tednu, pa še takrat se ne more kaj posebnega napraviti. Zasluži se le toliko, da se preži-vimo. Hrana je tukaj v primeri z zaslužkom zelo slana pri uživanju, pa kisla in zoprna. Ako katerega navdaja želja nasititi se makaronov in nat urnega koruznega zrnja, naj kar sem pride. Pijače so tukaj treh vrst. katere se pa vse nazivajo voda. Razen mene ni tukaj nobenega Slovenca. Pred kratkim je prišel sem neki Notranjec, doma nekje od Postojne, in neki llrvat- Prišla sta iz West Virginije; gotovo jima ni ugajalo, ker sta takoj s prvim vlakom odšla. Kakor se vidi, je povsod slabo; najbolje je še na mestu ostati in počakati boljših delavskih razmer. Tukaj so razen par Litvincev in Rumunov ter par družin Poljakov ponajveč sami Amerikanci; ni mi treba skoraj omenjati, da je tudi cel kup Italijanov. Pozdrav vsem rojakom širom Amerike! — J os. Kastello. Fort Mills, Filipini. — Zopet sem se namenil malo opisati tukajšnje razmere. Kar se tiče vojaške službe, se imamo prav prijetno. Sedaj ob novem letu so zopet ustanovili garuizijsko stražo; vsakih 8 dni pride ena slotnija na vrsto in gre vsakokrat 17 mož na stražo, tako da pride na posameznika enkrat v dveh mesecih. Najbolj zanimivo je pa to. da so nam dali "shot guns" puške na zrna za stražo. Te puške so modela Winchester repeater in so skoraj polovico lažje od navadnih vojaških pušk "riffles". Ta straža varuje par vojaških jetnikov in nekatera poslopja. Kadar se oprtam za stražo, se mi ravno tako zdi, kot da bi šel tam kje v Coloradi nad zajee in kokoši. Vsak ima za pasom 25 nabojev in shot gun. "al' ga pihnemo", kaj ne? Vsi dohodi na ta otok (Corregidor) so pa zavarovani z infanterijskimi stražami črncev, katerih je par tisoč na tem otoku; razen teh se nahaja tukaj tudi par sto filipan-skih vojakov, ki varujejo različne jetnike-domačine (Filipince), ki morajo tukaj delati razne ceste in grabne, sploh najtežje delo, kar ga je. V par letih bo Corregidor tako moderno urejen kot vsako veliko mesto v Združenih državah. Velikanska poslopja in skladišča gradijo po novem načinu iz trdega cementa, kar je zelo lepo in trdno. Prejšnje lesene barake se morajo hitro umikati novim zgradbam. — Tukajšnje pristanišče ni več blokirano, odkar so u-ničili nemško križarko "Emden", ki se je nahajala precej blizu tukaj. Ker sem ravno pri tem, naj omenim mnenje tukajšnjih Slovencev. (Kolikor mi je znano, sva samo dva.) Mi se čisto strinjamo s stališčem lista Glas Naroda. Nekateri ne morejo ali nočejo razumeti tega stališča. Oni, ki so zoper, bi dobro napravili, da gredo v blaženo Avstrijo prelivati svojo -zvodenelo kri, kjer jih bodo Nemci že na pravem mestu porabili. Glas Naroda je bil vedno nepristranski in najboljši list in se je tudi sedaj postavil na stran'<3 teptauega slovenskega naroda, ju kar pa ni nekaterim 'avstrijskim' i Slovencem po volji. Vsak Slovenec bi moral stremiti po osvobo-jenju našega milega naroda in delati na to, da bomo samostojni. Tiste, ki jokajo za Avstrijo, pa vprašam: Zakaj ste zapustili Avstrijo, če je taka obljubljena dežela in se podali v tuj svet kruha služit ? Odgovarjam vam: zato, ker skuša Avstrija zatreti vse, ^ kar je slovanskega, ne pusti vpe-Ijati nikake industrije, čeprav je > dežela bogata na priroduih zakla- ^ dih. Koliko je različne rude na ^ slovenski zemlji, ki čaka odreše- ( lija, Slovenci pa morajo po svetu. , V slučaju vojne pošljejo Sloven- } ee tja, kjer je največja nevarnost. } Ko padejo, pa pravijo: ta je dal , življenje za dom in cesarja. V res- ] niči je pa dal življenje samo za , Nemce in jim pripravil svobodno ! pot do Slovenije. Jaz Nemca kot posameznika ne sovražim, kot na- , rod pa zato, ker hoče vse drugo pokončati, samo da se uresniči rek: "Deutschland iiber Alles!" (Nemčija čez vse.) Upati je, da se bodo. po vojni razmere temeljito predrugačile. — Pozdrav vsem zavednim Slovencem in Slovenkam širom Amerike, tebi list pa mnogo uspeha v boju za mili narodi — J os. Marela, S6th Com p. Pozdrav tudi od Josipa Simoniča. Rimsko služabništvo. O rimskem služabništvu prinaša stalni dopisnik nekega berlinskega lista zanimiv popis; dopisnik pravi: Vsi moji znanci so naravnost navdušeni nad rimskim služabni-štvom. Zato menjajo vedno posle, da tako spoznajo še več njihovih vrlin. Rimska služkinja prihaja večinoma iz Abrucov. Rimljanka gre za služkinjo le tedaj, če ji teče voda v grlo. Imamo kuharico iz Abrucov. V njenem spričevalu je napisano, da je dobra kuharica, če hoče. Ze dva meseca čakam, da se ji bo to zljubilo. Ali mesto tega je prišlo štiriletno dete, kije • seveda od njene sestre. To dete polaga po mojih perzijskih preprogah in včasih pusti tudi kak spomin na njih. Kuharica to sicer 1 taji in krivec je naš psiček. Ali enkrat sem pa le zalotil otroka 1 pri preslikavanju preproge in ta-' koj sem ga fotografiral. Kuharica 1 je imela s sliko veliko veselje in 1 je rekla, da jo odpošlje sestri. Pred par dnevi je raztrgalo to de-1 te moji ženi drago boo. Je to originalno dete. Pred štirinajstimi ; dnevi sem moral odpustiti svoje- ■ ga slugo. Imel je prevelik smisel • za "prilike". Ti trije meseci, kar je bil v naši hiši, so bili doba pri-ložnostnih nakupov. Misliti si nio- ; rate, kako veselje je imela ž njim moja žena. Vse, kar si morete misliti, je bilo možno nakupiti bajno poceni. Nekega dne je zinanj-kala ženi draga garnitura bruseljskih čipk, potem mala perzijska preproga, ki ji je prizanesel štiriletni otrok, in konečno tudi broža iz biserov. To je odločilo njegovo usodo. Moja žena ni imela več veselja ž njim. Koga neki sedaj razveseljuje s svojimi priložnostnimi nakupi? Malo pred tem, predno , je odšel od nas, je imel rojstni . dan. Saj tako je rekel. Ker še nismo vedeli za njegovo ljubezen priložnostnih nakupov, smo mu hoteli narediti veselje. Kakor ju že bil sama skromnost, me je prosil, da bi mu kupil hlače k fraku. ■ ker njegovi prejšnji gospodarji so mu darovali vedno frak. Dejal sem mu, naj si izbere sam hlače, ker se gotovo v takih rečeh spozna. Prinesel je hlače k fraku. Bil je to priložnosten nakup. Hlače so veljale 20 lir. Od kavalirja odložene hlače, je razlagal sluga. Imel sem rešpekt pred kavalir-jem, ki odlaga take hlače. Včeraj sem bil povabljen. Novi sluga ni mogel najti mojih hlač k fraku. Po dveh urah sem ugotovil, da sera daroval Pepinu hlače in 20 lir po vrhu. Pepino me je pripravljal le ob denar, ali moj vrtnar bi me kmalu spravil ob življenje. Pred mesecem se je vrnil moj prijatelj z ženitovanjskega potovanja. Naročil sem vrtnarju, naj pošlje prijateljevi ženi lep šopek. , Po 14 dneh sem obiskal prijatelja. Zelo hladno me je sprejel. Z roko pokaže proti rožam in strupeno me vpraša, če hočem še naprej nadlegovati njegovo ženo z večnim pošiljanjem rož. Moj vrtnar je hotel prodati vsak dan rože in jaz sem postal tako ljubimec žene prijatelja, ki mi je hotel vsled tega obesiti dvoboj na vrat. Konečno sem ga le prepričal, da dela to moj vrtnar, ali ee bi bil ^ st ubit, bi 1^1 temu kriv moj vrtnar st iz Abrucov. • uj ^ 1 a 1 » m st UpHv vojne na zemeljsko l površje. 'j _o__n Malo pred svojo smrtjo je veliki geograf Friderik Natzel. I stvaritelj znanstvene geografije vojne, v neki preiskavi opozoril na izpremembe, katere bi d o a:- '' velo obličje vsled dolgotrajne moderne vojne. Velikanskega upli-va svetovne vojne, ki.je v razsež- u nih okrajih popolnoma izpreine- I n liiia obliko zemeljskega površja u si pa Natzel ni mogel predstav- s ljati. V Vogezih in Argonih, v guberniji Suvalki se je v celem posekalo več kvadratnih milj ( gozdov, da se omogoči artileriji streljanje ter obenem pridobi 111a ' terijal za utrdbe, kuriva za ar- j made, broječe milijone mož itd. S padeem gozdov pa je izginila c tudi divjačina ter roparske živali. Vsled tega pa se je pomnožilo 1 število miši, hrčkov iu drugih škodljivcev polja, katere se je o- ! ropalo njih naravnih sovražnikov. Tudi klimatologieno bodo u-■ ničenja razsežnih gozdov usodno • uplivala. Ako se odstrani gozd, ki regulira padavino, je izpostavljena pokrajina vsem ek-stremnim meteorologičnim prikaznim ter postane počasi pusta in prazna. S tem pa postane zopet prosto gospodarsko delo za . številne roke, ki naj l»i popravi-^ - le razdejano ali odstranile uplive , razdejanja, kar tvori nezaželje- 110 korist vojne na stroške 11ara-t ve. Neštevilne naravne krasote in zgodovinske naravne spomenike j razruši železna sila vojne. Raz-a streli se romantične skale, odva-x ja potoke, podira prastara drevesa kot naprimer ogromni hrast ^ pred Antiverpcnom. kjer je baje x stal šotor vojvode iz Parme tekom znamenitega obleganja me-( sta v vojni za prostost Nizozetn n ske proti španskemu kralju Fi-e lipu II. e Vojna podira spomenike ter 11 stvarja razvaline. Marsikateri k flandrijski ali francoski grad se j- nahaja v razvalinah ter se ga m li bo nikdar več zgradilo, ker je a padel zadnji dotičnega rodu ter i- j<* zlomilo nad njegovo rakvo a rodbinski grb. Najtrajnejši učin-n ki vojne pa so razdejanja celih i ter opustošenja kot se jih je na-primer povzročilo s prerezom na sipov ob belgijski in severno-francoski obali. T11 leži grozota .. vojne Še celo generacije nad po •1 krajino in turobne pravljice se r bodo tkale okoli mest, kjer je pti-[. stila svetovna vojna svoje sledo-»- ve. n - * '•» » - » r- • i- i- 42-centimeterski topovi. i- Ti topovi se morajo pri traus-i- portu na cestah razdreti in nalo-a žiti na tako pripravljene vozove. L- Cev sama leži na vozu; posamezni ni deli se vozijo na drugih vozo-o vili. Če se ukaže lued prevozom, da se mora top pripraviti, obsta-ne cela kilometer dolga kolona. 11 Vse moštvo potegne cev na lafe- 0 to in pbdlože se kolesa iu oklop. ii Z velikim ropotom se pomika top i- v določeno mu postojanko, ki je ti sovražnik sploh ne vidi. Pok je a strašen. Užge se strel z električ-H no žieo v oddaljenosti 400 m. Zra->- cen pritisk je pa tako silen, da 1. ne more v bližini nihče ostati na 1 i nogah. Cev je dolga 21 metrov. J Top doseže daljavo 44,000 me- trov, iz Dovra v Calais pa je 3-3 h tisoč metrov. Predstavljajte si 1 učinek, če pade strašna granata e iz višine 400 do 500 metrov v pre-.- cej visokem loku. Vsak strel je i- drag in stane približno 48.000 - mark. Napačna je sodba, da bi bi-j lo mogoče iz teh topov razstrelili ti le 150 granat; gotovo je mar-i. več, da sedanjo vojsko topovi go-a tovo prežive. Preden se kak strel 0 izstreli, se natančno izračuna da- - Ijavo, nato se top nameri. Nato »i se še enkrat računi in meri. Ko strel poči, je gotovo, da zadene, i- Pokaže se mogočen, ognjen ste- - ber, nato steber dima. ki je goto-j vo nad 100 metrov visok; dim se pomeša z betbnom in zemljo. Čez i- nekaj časa se čuje zamolkel grom. 5 Krogla se vkoplje, če niso tla skal-.- nata. 8 do 10 metrov globoko v ,- zemljo in izvrta luknjo, ki meri z 15 do 18 metrov. Težko nemško ;- artilerijo krijejo vedno na vseh >- straneh močni oddelki pehote in e kavalerije, strojne puške in lab- 1 ki topovi, da se preprečijo prese-;. nečenja. Sovražnik je nikdar do-i seže, ker sovražnikovi topovi ne iPo znižani ceni! Amerika in Amerikanci. »plaal Rav. J. M. Trunk jeSJobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je Tesana ▼ platno in sa spomin j ako prilična. Založnik je imel veliko stroškov in se mo nikakor n Izplačala, sato xp cena pniiana. da h vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. Dobiti je pri i Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, ; New York, If. Y I POZOR! POZOR! POZOR! e Edino te vrste slovensko podjetje t Ameriki. I Moderna brusilnica in trgovina P ▼ kateri imam na izbero najboljše šivalne fj stroje po najnižjih cenah. E Poleg tega imam največjo zalogo Impor- H tiranih, kakor tukajšnjih britev, Skarij, R nožev, strojev za rezanje las in vsakovrst- E no drugo brivno in rezalno pripravo. E |j UwjvjjwuuiMWirsJ E Nadalje brusim britve, žkar-M D je, nože in vse drugo rezal no flQSRHIHBSStS K orodje. Popravljam puške, sa- _ E mokrese in druge različne stva- U ri. Popravila kakor postrežba točna .n zanesljiva n po najnižjih cenah. S« priporoča I Karol Bauzon m fj 6SO6 St. Clair Ave, C'eveland, O. MffffrnfiiliiliifffiifiiBtffiPraiiiffrjraraninnirarir streljajo nad 10,000 metrov. Ce stoji top 15,000 metrov od sovražnika, je še vedno za nekaj kilo metrov na boljšem. Sicer znaša strelna razdalja na 44.000 metrov a tako daleč se ne strelja, ker bi bilo škoda drage munieije. T ud. '' slučaj, da bi se streljajo nad 2G tisoč metrov daleč, bodo jako red, ^ ki. Cisto na prostem se top tud. ne bo rabil. Dan, preden se t strelja, ga tako zakrijejo, da ga .* ni mogoče videti. Belgijci pravijc topu "godrnjač"; Nemci mu pa ^ pravijo "Berta ' na čast »Krup- ^ povi ženi Berti. _ J Samomor deklice. '' V Central Parku v New W.rku «»l v uhodu pri 113. i ustrelila neka nepozna n na deklica. Truplo so prevedli v i»o- j1 stajo v Arzena Iu. . v LISTNICA UREDNIŠTVA. k Vincent Klasnek, Anligo, Wis. ^ Cela stvar je sedaj v teku. Vaše _ ii pismo se nam je prav dopadlo. ^ Skoda, da niso vsi tako zavedni kot ste vi. Pošljite še kaj druge- j ga. Nas bo zelo veselilo. Oni dopisniki, katerih "mne- . uja" niso bila priobčena, naj nam 1 oproste. Nekateri dopisi so si bili namreč tako podobni, da bi skoraj ne bilo umestno, če bi priobčili vse. Sedaj se pravi delali za t Slovensko ligo, da bomo kaj dosegli. In doseči moramo, če bo vsak rojak agitiral za našo misel in poskušal nezavednežem odpreti i oči. Zdi se nam, tla smo v dovolj t jasni luči pokazali, kakšna je Avstrija, kaj je in koliko zlega je že t napravila nam Slovencem. Grlej-j mo, da se enkrat za vselej otrese-mo avstrijskega in nemškega jarma ! East Emporium, Pa. Osebnih napadov ne sprejemamo v list. 1 Iščem svojega prijatelja JANEZA KEBE, Doma je iz Dol. .Jezera št. 16. Prosim cenjene rojake če kdo ve za njegov naslov. naj mi naznani, ali naj se * pa sam javi. — Anton IJraui-e sel. Big Bay, Mich. - (15-16—2)__ IŠČE SE j. iivalke za šivanje ženskih slain-likov. Vprašajte pri: J. Gordon, 15 Division St., New York City. < NA PRODAJ f> ine farme, nizka cena, pogoji lah-p ki. Pišite takoj po pojasnila. Pi-r iite angleško. Naslov: 0 George W. Clark, 1 (11-17—2) Flvcreek, N. Y. h t NAZNANILO. Sorodnikom, znancem in prija-^ teljein naznanjam žalostno vest, da. mi je dne G. januarja umrla | v Horjulu na Kranjskem moja ljubljena mati LUCIJA DOLENC v starosti 95 let. Bodi ji lahka rodna zemlja! . Ivana Ogrin, žalujoča hči. Bulger, Pal - - r pmwmmbmwb SVARILO. ^ Tem potom naznanjam rojakom po širni Ameriki, da se klati Slo-.-enec pod imenom Charley Žafran. Ali to ime potrebuje samo po takih krajih, kjer ga ljudje poznajo. Ou je že dalj časa v A-meriki iu govori dobro angleško. On dela večinoma po avtomobil sapali. Prišel je sem o. januarja t. 1. ter mi rekel, da je bil pu»!an iz Pittsburgha. Jaz sem ga vzel pod streho in ga tudi imel za p<>-štenega, ker ga že več let poznam, toda prevaral sem se. Njega j« zmanjkalo ponoči 4. januarja in je odnesel rojaku Alojziju lvulo-vec uro z verižico v vrednosti 55 dolarjev iu 15 dolarjev v gotovini. Sedaj smo tukaj izvedeli, da je v več krajih tako naredil. Govori tako dobro, da prekane vsakega človeka. Doma je iz šmihel-ske fare pri Novem mestu, vas Smolina. Cenjeni rojaki, kdor mi naznani njegov naslov, dobi pet ! dolarjev nagrade. Joseph Cekuta, ' P. O. Box 444. Girard. nljo. (15-17—2)_* i Kje je JOIIN ŽIROVNIK! 1'" |>«»-i klicu j«' mizar in j*' bival pred nekaj leti v Brooklynu, N. V. Ce kilo ve za njegov naslov, i prosim, naj mi ga naznani, ali naj se pa sam javi. Išče ga nje- 0 gov prijatelj: John l>ebar. 1'. 1 O. Box 414, Forest City, Pa. i (13-16—2)_^ * Iščem FRANKA BIZJAKA. Doma je iz vasi Milievc šl. 1, fara C Podgrad na Dolenjskem. Culo 1 se j«% da je umrl iu kje v Združenih državah. Njegova mati, ki se nahaja doma pod zgoraj ^ navedenim naslovom, želi zvedeti o njem vse podrobnosti, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve, da ji javi. ali pa meni poroča na naslov: .loe Perne, >- 314 W. 3. St., Lead vil le, Colo, i- (13-23—2) KAKO SE AVSTRIJA VOJSKUJE. Vsakdo naših rojakov rad izve, kako je v resniei v naši stari domovini, odkar je vojna. Kako se i- naši rojaki vojskujejo. Vse to Natančno popisuje naša prva in Adi-na knjiga o avstrijsko-srbsko-ru-v. ski vojni. Da damo priliko, da jo vsak lahko naroči, je cena samo 50č. Knjiga ima preko 128 strani ,!" in jo krasi veliko slik. Kdor ju hoče med rojaki prodajati, naj se oglasi za pogoje, pri tem lahko ^ veliko zasluži. Slov. Knjigarna, tU 535 "Washington St., Milwaukee, (20-1—20-2 v 2 d) Wis. NAZNANILO. a- Cenjenim rojakom v državah rt Illinois, Indiana in Wisconsin na ];i /.iianjamo, da jib bo obiskal nas ja potnik Mr. OTTO PEZDIR. kateri je pooblaščen pobirati na ročnino za "Glas Naroda" in iz davati pravovcljavna potrdila ii ga rojakom, toplo priporočamo. Sedaj j«' v Chicago, III. S ipoštovanjem g TJpravništvo Gla» Naroda. GLAS NARODA, 15. FEBRUARJA, 1918, Jugoslovanska Katol. Jednota Inkori>or»rana dne 24. januarja 1901 v aržavi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad dock, Pa. Podpredsednik: AliOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar-berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICII, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOCŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Cbieago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: MIKE ZCNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. I JOHN ACSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KKŽ1SNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH Pi.SH7.AR, 308—6. St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPn MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štv. 1, Kly, Minn. LOČIŠ CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štv. 2, Ely, Minn. * JOHN G RAH E K, st., od društva Slovenec, štv. 114, Ely. Minn. Vsi dopisi tikajoči sc uradnih zadev kakor tudi denarne poši Ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritoibf pa na predsednika porotnega porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisme od strani članov se ne bode oziralo. Društveno glasilo:41 GLAS NARODA". j , Na pustni torek. i/ Na pustni torek so imele šivilje velike tvrdke Zagorec in sin pro-j toto popoldne. Kakor jata mladih i razposajenih ptičkov so vihrale pi> Ktopnjieah navzdol, ko je ura, »mbila poludtie. Na Anico, ki je bila čedno dekle, je že čakal njeu. ženin. — Na možitev seveda za-j enkrat še ni bilo misliti, a ime-j uovala ga je svojega ženina, ker, se je to h-pše slišalo. Pa kaj se hoče! Zaslužila je kot j šivilja bore malo, in čeravno je zaslužil on nekoliko več, si ven-1 dar ni mogel mnogo prihraniti, ker je skrbel tudi še za mlajšega u i a i a. A bila sta mlada in časa sta. imel« še dovolj, da čakata. Oso-bito pa »ta mislila danes, ko je bolnee sijalo uprav pomladansko,! ediuole na veselo sedanjost. t Kavno na predpust se je vese-; lila Anica in rada bi bila to živ-J Ijenje uživala v polni meri. Zato se ji je takoj povesil nosek, ko ji' je njen Valentin predlagal izpre-l hod v naravo. *'Ne. Tinče, tja ven, kjer danes ne vidiš drugega kakor golo ti rev-1 je in mokre travnike, pa že ne grem! Med ljudi hočem, maske bi si rada ogledala. Kako je pač ža-lostno, ako mora človek paziti na' vsak novčič! Kako rada bi se ma-! skirala. A nas tnlen res nima ni-] kakega veselja!" Valentin je bil dobra duša. Ob-j čutil je nekako težko, da je hodila Ana čmerno poleg njega, daises, na dan, ko sc vse veseli! Saj j mu je dekle samo na sebi tudi do-j vti bolje ugajalo, če se je smejalo in so blesteli beli zobki iz polnih, rdečih usten. "Veš kaj, Auiea! Obleci ti mojo obleko, meni pa daj kaj tvojega. potem sva oba maskirana!" Ta predlog ji je bil takoj všeč. "Da, to bo veselo!" za kliče in plosk ne v roko. 4'Saj sem si že vedno želela, da se oblečem — enkrat kot gospod! Človek se lahko potem dosti prostejše giblje. Brke si bom naredila in poljubila bom vsako dekle!" "Škoda, da ti jaz še svojih brk ne morem posoditi. Ali pa naj si jih morda porežem?" "Kaj še! Bel pajčolan ti dam in nič se ne bo videlo tvojih brk." Veselila se je kakor otrok. A Valentin je postal naenkrat zamišljen. "Kaj ti pa je? Ali morda zopet nočeš, sedaj, ko vidiš, da se že tako veselimi" vpraša nepotrpež-ljivo. "Seveda hočem. Ali veš. — mojo obleko moram danes zvečer zopet imeti, kajti druge nimam. Drugače jutri niti na delo ne mo-rein. Poletno obleko sem- pustil namreč prenarediti za svojega brata, ip <;£*»*, sem jo pq4p.4°- I val po rajnem očetu, je pri nia-j tel i, da ne pridejo molji vanjo. I Ne imel bi torej kaj obleči." '"V moje stanovanje ne smeš ponoči. To bi teta nikdar ne do-j pustila !TT Ana je trenotek premišljevala. "Veš kaj, počakal boš v ! veži. Jaz se hitro preoblečeni v domačo obleko ter ti tvojo prinesem dol. Za popoldne ti pa posodim mojo črno nedeljsko obleko. Te ne rabim jutri. Ali paziti moraš nanjo!" Ana je stanovala pri teti iu v vsi naglici je kosila. Pripravila je vse potrebno za Tiučeta v kuhinji in ko je le-ta prišel, sta se pre-oblekla ter šla. Vse je čvrsti parček opazovalo, ko se je približal roko v roki. Valentin je pošiljal gospodom poljube. Ana pa je vsaki žeuski pogledala drzno v obraz, pušila cigareto ter se imenitno zabavala. A ta predpustna šala se ni končala tako veselo kakor se je pričela. Naval mask in ljudi je postal vedno večji in ravno ko je Valentin Ani povedal, da ima vsega dosti in da gresta na čašo piva, jih je ločila dreujajoča se množiva. Boječe je iskala Ana z očmi svojega ženina, kar prihrumi iz neke gostilne cel trop divjih klovnov. Obkolili so ubogega mladeniča ter ga potegnili s seboj in naj se je še toliko branil. Obmetavali so ga s korijandoli in ga ovijali s serpentinami. Ko pa ga je nek klovn s pavovim peresom I začel šegetati pod nosom, se je | i-azljutil in ne voljno vsklikuil: { "Norec, poišči si za svoje Šale drugega!" "Za te besede mi boš dal odgo-; vor!" odgovori klovn z globokim glasom. "Ali se znaš boriti?" zašepeče Ani pijerotka, ki se ji je obesila na roko. "Ta je namreč najboljši sabljač iu porezal ti bo prav go-! tovo ušesa!" Ani je postajalo vroče. S tresočim glasom je povedala, da ni , inožki in da je le za šalo oblekla obleko svojega ženina. Ta izpoved je prišla mladim gospodom ravno prav. Povedali so ji, da so jo takoj opazili ter jo vprašali po imenu. Ko so čuli, da ji je ime Ana, so se ji jeli dobri-kati in kosali so se med seboj, kdo bo lepše ž njo ravnal. I Nekaj časa je bilo to tudi Ani všeč, a naposled je le hotela v go-l stilno, kjer jo je čakal Valentin. Klovni pa so jo vedno tolažili, naj vsaj še malo potrpi iu da jo pove-dej o sam i tja. Tako so uganjali razne burke iu konečno jeli izmenjavati v neki samotnejši ulici celo izložbene omare. Tako so odnesli qeko omarico, kjer je bilo lepo nvrščenp umetno zobovje, k bližnjemu mesarju. Izložbo nekega fotografa-slike samih lepih žensk — so prenesli p od napisno tablico babice .1 in ko so ravnokar hoteli sneti ( brivski xnak, je zavil v ulico — stražnik. Mož postave je prišel bližje iu strogo povpraševal, kaj in kako. A nekdo izmed razposajeneev mu J j je vrgel žabico pod noge, tako da( 'se je pred skakajočo ognjeno stvarjo stražnik v vsi naglici u-maknil v stran. "Ali ne veste, da je prepoveda«-no metati ognjene stvari? Zapisati si moram vaša imena!" grmel je mož postave. I A druhal se ni dala motiti. Vpila in plesala je okoli njega, do-, kler stražuik ni postal jezen ter zagrozil z aretacijo. Zmenili pa se niso za to grožnjo. Vpili so nadalje, ga šegetali s pavovimi peresi pod nosom ter ga bombardirali s korijandolom. Sedaj pa je možu minilo potrp-Ijenje. "Na stražnico greste vsi! Aretiram vas!" je vpil. Zaeno pa se je prikazal na drugem koncu ulice policijski tovariš. To pa zdramilo predrzne klovne. Vzeli so noge pod pazduho in tekli, kolikor so mogli. Ko je policist videl, da mu mislijo žrtve uteči. jo je ubral za njimi, a stare njegove noge niso bile vajene takega napora. Ko se je parkrat prekopicnil, je prijel ravno še — Ano. Drugemu stražniku se je posrečilo prijeti še tri druge in vsi skupaj so šli na policijo, kjer jih je strogi policijski komisar zaprl čez noč. Nič ni Ani pomagalo, da je povedala, kako je prišla v to družbo, policiji se je zdelo to tembolj sumljivo. Ločili so jo od mož-kih in jo dali v ženski oddelek. kjer je prebila noč. • » * Valentin je v dogovorjeni gostilni žalostno čakal na izgubljeno Ano. Neprenehoma je zrl na vrata, skozi katera so prihajale različne maske, a le Ane ni bilo. Medteui se je zmračilo in Valentin se je napravil na pot. Pre-ostajalo mu ni drugega, kakor vprašati pri teti. ako je Ana morda že prišla domov. Poleg Ane ga ' je pa tudi skrbelo, kako bo prišel ; do svoje edine obleke, brez katere jutri ne more na delo. Sam nad 1 Seboj se je jezil, da je oblekel žen- I sko krilo in prav srčno je zahre-penel po svojih mužkih hlačah. Teta se je jela jokati, ko je izvedela, da se je Ana izgubila. Do-njišljevala si je vse mogoče nesreče, med katerimi je bila še najmanjša ta, da je Ano povozil av- 1 tomobil. Ko je pol ure premišljevala vse I1 načine smrti, po katerih bi Ana izgubila mlado življenje, je prišla konečno na misel, da je dekle dobila morda kako prijateljico, ka- : tera jo je vzela s seboj. "Ob dvanajstih bo pa gotovo prišla do- 1 mov", je končala. • Tako je sedel Valentin do dvanajstih pri teti v kuhinji. Čakal Je na Ano in nič manj nestrpno na svoje hlače ter poslušal kričanje mask na ulici. Naposled pa je potihnil tudi šunder na cesti. Pepelnica se je pričela iu kot žalosten spomin na pustni torek je sedel le Valentin pri teti v ženski obleki. Ni inn preostalo drugega kakor iti domov. Na vse zgodaj pa j«1 bil že zopet pri teti. Ravno prav je bil razpoložen. da pojasni Ani temeljito svoje stališče; za norca imeti se vendar ni pustil. Kako se je pa ustrašil, ko je izvedel. da je bil stražnik pri teti. ki je vzel obleko za Ano s seboj ter povedal, da je v zaporu. "In moja obleka?" je zavpil Valentin. "Zakaj niste šli s stražnikom. da bi mi prinesli obleko?" Tu pa je pri teti slabo naletel. Vsa ogorčena je zavrnila zahtevo, da naj gre na policijo. "Jaz sem uradnika vdova in ni mi treba hoditi na policijo. Kaj je Ana zakrivila, sicer ne vem, ali rajše u-mrem, kot da bi morala na stražnico." Mi mu torej preostajalo dmge- ■ ga. kakor da je moral iti sam, iz- > posodil si je le drug klobuk od > t"te, ker bi bil vzbudil bel klobuk. ki je bil sicer za pustni torek prav pripraven, na pepelnico vse- 1 občo pozornost. Zunaj pa je prav pošteno sne-i žilo in deževalo in žalostno so pla- - vali po lužah ostanki včerajšnje-. ga pustnega torka. i Razburjen je stopil Valentin v " policijski urad in prosil navzočega stražnika, ako bi ne mogel iz-1 pregovoriti par besedi z gospico - Ano, katero so včeraj aretirali. Stražnik, ki je le malo spal, je - bil čmeren in je prošnjo osorno > odklonil. A Valentin je obstal na ■ svoji zahtevi ter tako zbudil po- - zornost stražnikovo. Le-ta si je. ■ ogledal Valentina natančneje ter ' hitro spoznal, da je ta še maski- ran. "Kaj ne veste, da je pepel-1 niča T!" ga nabrali. "Taka drznost, hoditi po mestu kot ženska z brkanii!" I "Saj to je ravno! Dal sem Ani 'svojo obleko iu sedaj nimam dru-'ge. V srajci pa tudi nisem mogel 'priti." Vsi so se zasmejali in celo strogi stražnik se ni mogel ubraniti porogljivega posmeha. Vendar pa je rekel odklanjajoče: "Maski-ranea vendar ne morem peljati k uradniku, ki ima obleko v var- j stvu. Pošljite koga drugega. Sami pa glejte, da pridete domov« Ako vas dobe na cesti maskiraue-j;a, zapro še vas!" < Jn ubogi Valentin se je plazil j po najmanj obljudenih cestah do- | mov, kjer pa je oddaleč videl oko i postave, je hitro izginil v kako vežo. Gospa teta pa je bila tudi še se- i daj uraduikova vdova in ni ho- j tela iti na policijo po obleko. Pač < pa se je spomnila, da ima pod 1 streho v kovčeku še obleko od ranjkega moža. To je prinesla Valentinu in dasi je dišala pošteno j po kafri in mu je bila saj trikrat j prevelika, jo je vseeno oblekel in ; šel tako na delo, da se oprosti. ] Tovariši pa so zbijali na njegov račun šale. kar pa v svoji skrbi za Ano še opa/.il ni. ! Ana je prišla par ur pozneje » domov. Ko so pri zaslišanju na j policiji klovni izpovedali, da je ( nedolžna, so jo takoj izpustili. ] Domov prišedši je dolgo jokala. a tudi teh solz je bilo naposled konec. V časopisu je namreč bra- j la zvečer sledeče naznanilo: "Go- ] spodična Ana, ki bi bila tako ra- 1 rišlo j pismo, ki je vsebovalo en stotak in besedilo: "Občutek imamo, da smo Vam mnogo dolžni, ker ste trpeli za naše neumnosti, zato se { drznemo s priloženim izreči svojo ] zahvalo", je povedala to tudi Va- I lentinu, ki ni imel naposled nič proti temu, pač pa proti vsaki i predpustni šali. i __m ,„ m I PREKMURSKO. ! "Oče ogrskih Slovencev". Ne- < kako avgusta 11)13 je umrl eden ^ izmed najbolj zaslužnih ogrskih 1 Slovencev novejših časov, dr. Fr. Ivanoezv, kanonik in dekan v Tišini. "Naš nepozabni veliki mož i neustrašen zagovornik ovej večni sen pod rojstnov zemlov pri Bedeneki ma*', pravijo ogrsko-slovenske "Novine". Ker še nima nagrobnega spomenika, nabirajo 1 sedaj njegovi prijatelji za njegov nagrobnik. "Marijin list" je lla-roval v to svrlio 100 K, urednik "No v in" Kleke 20 K. Nabiranje ' vodi dr. Fran Rogač, škofijski tajnik v Szombathelvu. HRVATSKO. 801etnica hrvatskega časopisja. Pred kratkim je poteklo osemdeset let, odkar je izšel prvi hrvatski list. Ta list so bile "Novine horvatske", ki jih je izdajal dr. Lj ude vit Gaj. Prva številka tega lista je izšla na dan Sv. Treh Kraljev 6. januarja 1835. Drugi dan dne 7. januarja 1835 so prvič peli v hrvatskem gledališču znano da-vorijo "Još Hrvatska ni propala. dok mi živimo", katere besedilo je zložil dr. Gaj, uglasbil pa jo je Ferdo Livadie. 1_:_ Slovensko-AmeHkaoski j KOLEDAR xm leto 1916 j Sedaj smo začeli razpošilja- | ti naš Koledar za leto 191ft! | onim, ki so nam že poslali na-1 j ročnino. — Letošnji koledar je J j izvanredno zanimiv ter vsebuje med drugim številnim žtivom | tudi znamenito razpravo »^tlnt i ka tajne službe Združenih držav, i WiHiama J. Flynna: "ČRNA ROKA IN NJE DELOVANJE", v kateri popisuje pisatelj resnii* no zgodbo, kako je s svojimi po- ' močniki zasledoval in konečno n- ' gonobil zločinsko družbo, ki živi I od izsiljevanj, ponarejanj in za- ' vratnih umorov. Že sama ta povest je vredna male svote. Poleg tega je še nebroj dragega zanimivega, poučnega in zabavnega etiva. Prepričani smo, da ho letošnji Koledar izvanredno ugajal našim čitateljem. Cena: SOe. Ker je vsled nvedbe paketne pošte poštnina za Koledar različna, veljajo za posamezne države [ sledeče cene: Koledar stane 80 centov s poštnino vred sa iledeče držav«: Connecticut, Rhode Island, Delaware, District of Columbia, Maryland, Massachusetts, New Jer- . *ey, New York, New Hampshire. Ohio, Pennsylvania, Vermont. Koledar stane 35 centov s poštnino vred za sledeče države: Alabama, Maine, Florida, Georgia, Arkansas, Illinois, Indiana. Louisiana, Iowa, Oklahoma, Kentucky, Kansas, Michigan, Minnesota, Mississippi, Montana, North Dakota, South Dakota, North Carolina, South Carolina, Nebraska. Tennessee, Virginia, West Virginia, Wisconsin. Sa še bolj oddaljene države stan« Koledar 40 centov s poštnino vred. — Te države se: California, Washington, Ore- , gon, Nevada, Arizona, Colorado. , New Mexico, Wyoming, Utah is Idaho. V naši podružnici Frank ■»-kser, 6104 St. Clair Ave., Cleva land, 0., pri L. Balantu v Barber tonu, O., in pri Frank Lebenu v k Forest City, Pa., pri Cbarlesn Zgoncn in pri Jakobu Petrichu v Chisholm, Minn., pri Chas. Kar-linger ju, 3942 St. Clair Avenue, Cleveland, O., pri Antona Kikelj, 1116 Franklin Ave^ Youugstown, Ohio, pri Ivanu Pajku v novi zlatarski trgovini nasproti Cone-maugh pivovarni na Chestnut St.. Conemaugh, Pa., se prodaja naš Koledar po 30 centov. Kdor naroči Koledar, naj se ozira na te cene. Naročite ga pri: slovinic pubushin« tre. (S Cortlandt It.. New York City. HARMONIKE kakflrfaakoU vrata MtlijMi ta »o»r»Ttt»aB po MjnlSJim Mail, a trvafao la sacecljlvo. V popravo ue*-iljiro vsakdo poilje, ker sem S« nad IS d t* kaj v turn posta ln seda] v mr«-ea lastnem domu. V popravek vaamaat eranjeka kakor drug« harraomtka ar ntuia po deta kakorfna kla Sa-viara tras nadaUnlk vpraSaaf. JOHN WENZEL 1017 E. M. St., Cleveland, Ohio. pftva hrvaško-slovenska TOmM TAMBUBIC V AMERIKI priporoča m vsem Slovenskim tam-bnralkim zborom, kakor tudi posameznikom, ki ljubijo tambure. \ tej tavarai se i (delujejo tambars po Hjaonjiaa siste-mu la maj papal— HkamtaiikJb aa- Crtik. O kratene so z biseri ia vsakovrstnimi roiamL Velika saloga vsakovrstnih godal in najboljših gramofonov ter finib slovenskih p!oSč i. L d. Veliki Unstrova i ai cenik s slikami r P9»lj«P» vsaktma aastonj. Inn Benčič mu St. Oak Ara.. Cleveland. Ohio. Za vsebino oglasov ni odgovor-mo as vredniitvo n« gpri-nuttvft r- - ' I Kadar je kako droStvo namenjeno kepiti bandero, zastavo, Tfgsl e sod be ne inštrumente, kape itd., ali j>a kadar potrebejete uro, Taritico. pri»«pU prstan itd., ne kupite prej nikjer, da tadi mene iaccsa vprašate. l:pi»l«ii« Vae ttan« le 2c. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrat pošiljam brezplačno. Pišite ponj. IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 328. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do dobrega «em se prepričal, da dospejo denarne [pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, [da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 |dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev jsorodnikom in znancem v staro domovino. 100 K velja sedaj $20 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. | Velika vojna mapa j I vojskujočih se evropskih država I Velikost Je 21 pri 28 palcih, I Cena 15 centov. E Zadej je natančen popis koliko obsega kakajdržava, b koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. H V zalogi imamoltudi S Novo stensko mapo cele Evrope. c Cena ji je $1.50. E _ Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih P držav, kakor naprimer od Kusije, Nemčije, Fraueije, D Belgije in Jtalkaoskih držav.;,Vsi so vezani v platno in n V3ak stane 50 centov, o Naročila^in denar pošljite na: K Slovenic Publishing Company, V 82 Cortlandt Street. New York, N. Y. Dr. Josip V. Grahek. EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. iS« Zdravim vse bolezni močke, ženske in otročje. »41 East Ohio St., [Allegheny] N. S. PitUbar;, Pa M M D rs ti "Hotela Pavlinem — Kar iter. 1. L t Is < Toxlio tutmo mol« dl.a Vojska uniči vse, ne uniči pa kakovosti in dobrote vina izdelanega iz priatnejra ohijske^a gTtizdja po vinarski tvrdki Louis Knaus 3908-3916 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, O. največja slovenska vinska klet in destilacija ki ima v zalogi vina eledečih vrst in cen: Delaware...........$1.00 pralon I Iwes............C5—70c. j»alon Katawba........75—fcOc. galun | Kudeče..........55—G0c. galon Navedene cene veljajo za naročila od 5." galon naprej. Pri manjših naročilih je cena vina po dogovoru. Vojni davek na vino je v navedenih cenah že uračunan. Vina so popolnoma naravna za kur tudi jamčim. V zalogi imam tudi žganja po starokrajskem na'inu žgana kot DROŽENKO in TROPI NOVEC. Naročila se izvrše samo proti predplačilu. Dobra stvar se sama hvali toraj poskusite takoj. GLAS NARODA, 15. FEBRUARJA, 1915. x JACK. l _ "j Francoski spisal Alphonse Dandet. / Za "Glas Naroda'' pre vel J. T. / , I (Nadaljevanje.) • •lark je vedel vse. Časi. ko sta si z Ma*lau-oui v zavodu napenjala možgane, kaj je vlaeuga. so prešli. I 'osebno v velikih delavnicah, kjer deJajo samo odrašeeni moški, se učencu hitro odprejo oči. Delavci s«; niso na Jaeka prav ltir ozirali, ampak so tako govorili kot da l»i ga ne bilo poleg. Da so zamogli oba Hudiča razlikovati, so rekli onemu "Rudie pevec*', drugemu pa "Rudie..."' In ]>ii tem so se smejali, da je bilo groza. 'V *» ^, i« i Samo Jack se ni smejal. On ni obsoja! t«';a je tudi jezilo, ker sta zaljubljenca izbrala njegovega starega prijatelja Belizarja za svoje orožje. Ko je nekega dne ni bilo doma. je prišel Belizar in ga poklical vstran. Pokazal mu je pisemce rekoč: — To je za madauio Rudie. — Tiho! — Samo zanjo. Ne smete pogledati. Na modri koverti je opazil deček Karolovo pisavo. Skorajgo-tovo je bil v omenjeni gostilni in pričakoval Klariso. I*ri moji časti, ne! .laz ne vzamem pisma — je odvrnil od ločno. S takimi posli se ne pečam. Veliko boljše bi napravili, če bi prodajali svoje klobuke kot pa prenašate ta pisma. Belizar je nepremično obstal. — Ne vrjarnem. da bi ne vedeli, kaj je pisanega v teh listih.. Vi ravnotako veste kot ostali ljudje v okolici. To ni lepo, da pomagate slepariti dobrega Rudiea. Krosu jar je postal rdeč kakor kuhan rak. — Ne govorite prav, gospod Jaek. Jaz nisem prevaril ise nobenega človeka na svetu. To Vam lahko povejo vsi, ki me poznajo. Meni izročajo pisma z naročilom, da naj jih m Idam. Če jih oddam. storim samo svojo dolžnost. To je samo moj postranski za služek. Pomislite malo o tej stvari. Očeta moram rediti, ki ne mole vir• delati in vzgajati otrok. Nadalje moram tudi pomagati bolnemu možu svoje sestre. Ali ne izprevidite. da je res tako? Poleg tega pa tudi ta naloga ni tako lahka kot si mogoče mislite. Denar je silno težko zaslužiti. Vrjemite mi. gospod Jaek. da bi bil danes lahko bogat, če bi hotel slepariti. Danes bi že imel čevlje, ki bi bili čisto prikladni moji nogi. Dečku je hilo skoraj žal. da j« tako razžalil. Saj sem tudi jaz tak — je pomislil sam pri sebi, in solze so s, niii pojavile v očeh. Podal mu je roko in se brez besede poslovil. Kaj pa je Zenajda mislila? Mogoče se ni več brigala za svojo mačeho Klariso in za bratranca Karola? Delat ni več hodila in s še bolj prešernimi očmi je gledala v svet. In če bi kdo natančno opazoval te oči, bi zamogel v njih brati: — Zenajda se bo poročila! ljudje -i niso tega samo mislili, ampak so celo javno govorili: Zenajda se bo poročila. Zenajda ima ženina. In še eelo le-p» ga ženina ima. Častnika! Kako je lep v svoji uniformi. V eelem Nantesii ni lepšega častnika kot je brigadir Mangin. Veliko je stalo predno si ga je pridobila. Oče Rudie je moral našteti sedem-tisoč frankov, katere je komaj spravil skupaj v dvajsetih letih. Sedi i.itisoč frankov! To je prokleto lepa svota. toda kaj se hoče! lep mož tudi Veliko stane. Ko so mu povedali, da mu dajo toliko »lote. je začel takoj hvaliti Zenajdo. da je lepa. in da ima krasne oči. liu.lie je nekoliko obotavljal, Klarisa je bila pa takoj zadovoljna. Kaj bo to je rekla. — Ti si še mlad in boš lahko še veliko zaslužil. Pusti ji njenega brigadirja. Saj vidiš, da je začela cisto noreti za njim. Zena. ki je sama zaljubljena, prav dobro ve. kako je pri srcu zaljubljenim Ijudjein. Ko je Zenajda izvedela, da bo postala Manginova žena. ni samega veselja mogla ne je*ti ne piti. Cele dneve je stala pred ok nom, pogovarjala s,, je sama s seboj ter s,- priklanjala na desno in b;vo. prt takih prilikah je ponavadi rekla: — Saj dobro vem, da niseru lepa, in da imam grde oči. Dobro vem. da Manginu bolj diši sedemtjsoč frankov kot pa jaz. Toda kaj me to briga. Samo da postanem enkrat njegova žena. pa bo. Bom že poskrbela, da me bo ljubil. Poroka bi s.- imela vršiti v teku štirinajstih dni. Rudicu so prihajali in odhajali znanci, kočije so se ustavljale pred hišo in čestitanju ni bilo ne konca ne kraja. Zenajda je kljub svoji okornosti po desetkrat preletela vse stopnice. Prijateljice so jo obiskoval.-. ji prinašale darove i„ ji zatrjevale, da je lahko srečna. .1*. k j.- neprestano premišljeval, kaj naj bi ji kupil za poročno darilo. Mati mu j.- bila namreč pred kratkim poslala sto frankov, katere je skrivaj prištedila. Če bi jH-snik za to vedel, bi ji gotovo vzel denar. - Ta daatr je Ote, moj .lack — ma j" pisala Šarlota — in z njim lahko kupiš Rudicovi hčeri poročno darilo, če hočeš. Kupi si tudi obleko, ker želim, da bi bil na ženini dostojno oblečen., Niko|„ur ,„. snie£ povedati, da sem ti jaz poslala denar. Nočem da bi se izvedelo. Skorajgotovo bi se mi zahvalili, pismo bi prišlo v roko mojemu prijatelju, kar bi bilo zame mogoče usodepolno. Ti ne veš, kako j.- zaposlen ta moj ubogi prijatelj. Toliko nasprotnikov ima; saj veš. samo zaraditega. ker mu zavidajo. 2e dva dni je bil Jack zelo ponosen, ker je imel v žepu toliko denarja. — Kaj bi ji kupil? — je premišljeval Jack, ko se je vračal-nekega zimskega večera domov? Bilo je zelo temno. Pred vratmi je opazil neko črno postavo, ki je pobegnila na eesto. i — Ali ste vi. Belizar? — je vprašal. Nobenega odgovora. Ko je stopil bližje, je videl, da je bil Beli/ur. V veži je namreč stala Klarisa, in brala pri medli svetlobi, katera je prihajala iz kuhinje, malo pisemce. Gotovo je bilo nekaj posebnega v tem pismu. 1 Jack se je spomnil, da so se v kovačnici pogovarjali, da je zaigral Karol veliko svoto denarja. Kovači so se izpraševali. kaj bo začel v t. m slučaju. Preostajala mu je le ena pot. če ne dobi pravočasno denarja: pognati si mora krogljo v glavo. i SkorajgotAvo je bila tudi v pismu sporočena ta novica, ker je bila Klarisa silno razburjena. Zenajda in Mangin sta bila sama v sobi. Oče Rudie se je bil I odpeljal k notarju in se je imel vrniti šele naslednji dan. Lepi bri- 1 gadir je imel toraj najlepšo priliko da je obiskal svojo nevesto in ostal nekaj ur sam in nemoten pri njej. Oli moj Bog — je vzkliknila Klarisa. ko je zagledala dež- ' ka pred seboj Ali si ti Jack? Nocoj si pa kasno prišel. j Pri mizi ji je sedel deček nasproti in jo neprestano opazoval. — Ti uboga žena — je mislil deček. Še izdala se bo. če se ne bo pomirila. Dobro, da je bila Zeuajda tako zaverovana v svojega ženina. Klarisa je s tresočo roko zajemala juho in neprestano pila ledeno vodo. Mangin je bil velik močan možakar, govoril je v samih izbranih besedah. Vsako stvar je prej natančno pregledal, predno jo je djal v usta. preduo je pristavil čašo k ustnicam, si jo je vedno prej pogledal pri luči. — Slabo vreme boste imeli nocoj, gospod Mangin — je rekla slednjič Klarisa. — Nič zato. Jaz sem vajen slabega vremena. Ko se je poslovil, so ga vsi trije spremili do praga, Zenajda se nekoliko dalje. i — Najboljše je. če se podamo k počitku — je rekla Klarisa < in začela razpletati lase. t Jack je stopil k hišnim vratom iu jih hotel zakleniti. • Klarisa je planila iu ga prijela za ramo. { — Saj sem že jaz zaklenila. Jack. Ni potreba. Odpravimo se 3 k počitku. Zenajda ni hotela ničesar slišati, ampak je neprenehoma go- \ vorila o svojem Manginu. — Ali ni res. Jack, da je moj ženin lep? Kaj ne, kako mu lepo pristojajo brke? j — Idita že vendar k počitku — ju je znova opozorila mada-ma Rudie in se poskušala smejati. Deček in Zenajda sta ji slednjič sledila po stopnicah. — Lahko noč toraj — je rekla Klarisa in šla v svojo sobo. — ] Dobro spita. Zenajda je rekla, da naj gre v njeno sobo pogledat, , koliko darov je dobila. j To je bila lepa prilika, da bi jip ovedal, kar mu je ležalo že dolgo časa na srcu. ) ( Ko mu je vse razkazala. je vzela iz omarice malo škatljico in < rekla Jaeku: j — Ali veš. kaj je tukaj notri? — Ne. ne vem. — To je moja dota — je nadaljevala deklica ponosno. Pri tem , so ji žarele oči kot dva skrivnostna ognja. — To je več vredno, kot vse drugo, kar sem ti prej pokazala. ( — Moj Bo«r, kako bo vesel moj ženin! | Škatljico je odprla in začela metati cekine v krilo. — Prenehaj vendar. Zenajda — je rekla Klarisa v sosednji i >obi in potrkala na steno. — Pusti Jacka. saj veš. da je utrujen. , (Dalje prihodnjič). 1 ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ- , VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. nasi zastopniki, kateri so pooblaščeni pobirati uaroC-uino za "tilas Naroda" in knjige, kakor tuili za vse druge v našo stroko spadajoče posle: Jenny Lind, Ark. in okolica: Michael Cirar. San Franeisc«, Cal.: Jakob Lovšin. Denver. Colo.: John Debevc in A. J. • Terl>ovc. Leadville, Colo.: Jerry Jarnnik. Pueblo. Colo.: Peter Culig. J. M. Rojtz, Frank Janesli in John (lerm. Salida, Colo, in okolira: Louis Co-stello (The Bank Saloon*. Walsenburg. Colo.: Ant. Saftich in Frank Blatnik. > Indianapolis, Ind.: Alois Rudman. Aurora. 111.: Jernej B. Verbič, / Aurora Ave. ! Oglesby, III.: Math. Hrihernlk. Depue, 111.: Dan. Badovinac. Chicago, 111.: Frank Jurjovec. La Salle. 111.: Mat. Komp. Joliet, IU.: Frank Laurlcli, John Zaletel in Frank Bambich. Mineral, Kims.: John Stale. Waukegan, III.: Frank Petkovšek in • Math. Ogrin. So. Chicago, 111.: Frank Cerne in j Rudolf Požek. Springfield, IIL: Matija Rarhorič. Frontenac, K an s. in okolica: Frauk Kerne. Mulbery, K&ns. in okolica: Martin Kos. Calumet, Mich, in okolira: Pavel koliei naznanjamo, da je c____9 » Mr. M. PAPI0, t lit Frederick St., Steelton, Fa^ , naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za na« list "Glas Naroda" in izdavati pra-voveljavna potrdila. — Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda*. j----r— BOJ ARU NAROČAJTE 8B NJ 'GLAS NARODA", NAJVB6J5 IDO VENSKI DNEVNIK X OB DBlAVAJL M ■ ■ ■—■—■—■ 1 H h Amerika in Amerikanci. Spisa! BWV. J. M. TRUNK. Slovenic Publishing Company je prevzela v zalogo rojakom ie znano knjigo Rev. J. M. Trunks : AMERIKA IN AMEBIKANCL Ni nai namen izreči na tem me-«tn kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi ▼ lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo canimajo starši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj lepih slik, med katerimi bo marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanji^ ali preteklih dnu Čudimo se le, da je povprašanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjige oa katerikoli naslov v stavi de-mevini. Slovenic FubHsUag m Sartkadt flt. Umr M flhr. <&> & ®