Ilustrirani slovenec Leto IV TedensKa priloga »Slovenca« (št. 296) dne 30. ??. 1928 Štev. 53 Iz slovenske zgodovine: Grad v Pišecah 418 Spodaj: Grof Bernardotie nečak švedskega kralja, s svojo nevesto, lepo Američanko Estelle Monville. Poroka se je vršila jako slovesno na nevestinem posestvu. Za starešino je bil švedski prestolonaslednik. Naša slika nam kaže poročenca, ko zapuščata cerkev po poroki. Ženinovi tovariši jima tvorijo /. meči častni hodnik. — Slika jf pa za nas zanimiva tudi zato, ker JO ženin iz rodbine, ki je dala pred dobrimi sto leti tudi Ljubljani tedanjega francoskega guvernerja. Zasedanje sveta Društva narodov v Luganu Sredi tega meseca se je vršilo v Liiganii važno zasedanje sveta Društva narodov, ki je obravnavalo jako važna in pereča vprašanja, razen tega so se pa vršili ob tej priliki seveda tudi razni separatni razgovori med državniki vodilnih evropskih velesil. Predvsem je bilo na dnevnem redu zopet vprašanje izpraz)iitve Porenja, ki je za Nemčijo najvažnejše, razen tega so pa obravnavali tudi južno-ameriške konflikte. Kakor poročajo nekatere vesti, je italijanski delegat Scialoia razpravljal z Briaudom tudi vprašanje zbližanja med Francijo in Italijo. — Naša slika nam kaže pogled na Lugano, kjer se je vršilo zasedanje. Pred grozečo vojno med Bolivijo in Paragvajem Med obmejnimi četami Bolivije in Paragvaja je prišlo v začetku decembra do sporov in krvavih prask ua ozemlju tako zvanega Čaka, ki je še skoro nepreiskan. Tani je za-čitana namreč meja kar v ravni črti na zemljevidih, dočim v naravi razmejitev še niti ni izvršena in vladajo zato še razni spori. Ta nasprotja so že stara iu segajo še v 1. 1879. Njen vzrok je želja obeh držav, da bi obvladali porečje Rio Paragvaja, ki posreduje zvezo z Atlantskim oceanom. Pri sporu je jako zainteresirana tudi Argentina, zato bo hotela imeti seveda tudi svojo besedo zraven. Pogled na Ca Pax glavno mesto Bolivije, kjer je prišlo do navdušenih demonstracij za vojno proti Paragvaju. Na (lesni: ^ Vladna palača v Asuncionu, glavnem mestu Paragvaja. V desnem kotu je videti tudi sliko sedanjega predsednika paragvajske republike, Guggiarija. 419 Ignfat Baflonl guverner naše Narodne banke. S proslave lOlet. našega drž. sedinf. v Belgradu Diplomatski zbor in drnpi dostojanstveniki zapuščajo saborno cerkev ,)o slovesni sliižhi liožji. Ob desetletnici Cankarjeve smrti Dne 11. t. III. je minilo lU'sct l-t. kar je zatisnil svojo oči največji slovenski umetnik zadnjega pol-stoletja, Ivan Cankar. Njegov veliki sodobnik Krek, je legel v grob. ko so se začeli pojavljati komaj prvi žarki našega osvobojenja, Cankar pa, ki se je poslovil od nas s pretresljivimi »Po'OJi bližnji okolici, le malo znan. Prvič se navaja ime Pišece leta ?39. Tedaj se je namreč Viljem Piše.ški zavezal, da se ne bo več prepiral s Friderikom Soneškim. Tudi ni znano, kedaj se je nstano-vila tn duhovnija. Kronike navajajo le, da je že 1. 156?. deloval tu vikar Janez Kastelic in 1. 1595., ko je prišel grad v last sorodnikov .Vtosconov. so ustanovili ti tukaj samostojni vikarijat (poprej so bile Pišece kostanjeviška podružnica). Iz tamošnje krstne knjige bi bilo IKJsneti, da je obsegal vikarijat koncem 17. stoletja 5~-> vasi. Prva šola in sicer zasebna se je ustanovila v Pišecah 1. 1820. Prostor in drugo je dal zanjo na razpolago graščak. V tej šoli je poučeval Franc Pleteršnik, oče našega znamenitega leksikografa Maksa Ple-teršnika. O pišeškem gradu pripoveduje pravljica, da izvira še iz rimskih časov, toda izklesani kamni v njc-gOAcm najstarejšem delu. to je v močnem štirioglatem srednjem stolpu pričajo, da je iz 15. stoletja. V kolikor so nam ohranjena poročila, je bil grad izprva last Piše-ških gospodov. Tekom 14. stoletja je pa prišla pišeška imovina pola- goma v last solnograških nadškofov. Nadškof Wolf Dietrich pi. Rai-tenau je bil slab gospodar in prišel je v denarne stiske, zato je prodal 1. 1595. graščine Gorenjo Sevnico, Rajhenštajn in Pišece ino-zcmcu pl. Mosconu za 60.000 gld. zlata. Raitenauov naslednik je skii-šal to kupčijo razveljaviti, vendar se mu ni posrečilo in tako .so zagospodovali tu Mosconi ter gospodarijo še danes. Grad leži na lepem griču sredi gozdov in je bil v raznih dobah večkrat prezidan. Danes je nepravilen mnogokotnik. Obdan je okrog in okrog z visokim zidovjem. Najvažnejši del gradu je srednji. 56 m visoki stolp, ki ima 15 m v obsegu, a spodnje ^stene so debele do 5 m. Časih je imel pet nadstropij, sedaj pa le štiri in tu so tudi stanovali prvotni grajski gospodje. Na stolpu je še dandanes videti sledove kmefiških uporov. Iz stolpa vodijo obokani hodniki v ostalo grajsko poslopje, ki je dvonadstropno. Tu se vrste mnogoštevilne sobe in dvorane, ki hranijo še danes vse polno važnih starih slik, orožja, pohištv^a, posod ja itd. V tem pogledu je malo gradov na Slovenskem tako bogatih kot pišeški. Sedanji lastnik je Julij Franc .\Ifred Moscon. H gradu spada tudi obsežno posestvo, ki meri okroglo 1200 oralov, od katerih je pa 1000 oralov gozda. Pogled na grad mšece Na desni: GrafsRo malo dvorišče Spodaj : Star selcreter v salonu Ena Ixmed dvoran na pišešlcem gradu -• Na lovi: ?| Ix grafsKe ????? slik ^ Soproga grofa Blagaja Vogel sobe xa knjižnico Na levi: Grajsko dvorišče Spodaj: Motiv ix grajske notranjščine Graščakova delavnica Na desni-Pišeški gospod baron Janex Krstnik f^oscon 422 Molzni stroj ima .svoj početek pri Alfa tvrdki v Ameriki. V zadnjih 10 letih se je tako izpopolnil, da deluje danes brezhibno in je dosegel svoj svetovni sloves. Kakor avtomobil, tako je tudi molzni stroj najbolj razširjen po farmah v Ameriki. V Evropi je uveden po vseh vzornih posestvih švedske. Danske, Holandije, Angleške, Francije, Nemčije in .Avstrije. V Sloveniji je prvi molzni stroj za 24 krav nabavil veleposestnik g. Paumgarten v Fužinah pri Ljubljani (glej slike). Izdelujejo se v velikosti za 10, 20 in 30 krav molže z 1 vakuum ' črpalko. Obratovanje stroja vrši električni 1—2 HP ali bencinski motor. Molzni stroji so stabilni z montirano 2 cevno napeljavo po hlevu zvezano z vakuum črpalko, ali pa so transportni iia vozovili ter se prepeljavajo na pašnike, da se krave na prostem molzejo. Molžo vrši stroj, ki se stika potom gumijastih cevi nad glavo krave z vakuum cevno črpalko. Zbiralna posoda molznega stroja je postavljena na tleh. Pred molžo se nataknejo na vse štiri sesce sesalni okrovci z gumijastimi cevkami, ki jih vakuum med obratovanjem sam potegne za sesce, ki prosto visijo med molžo na vimenu. Nad molžo se gibljejo v okrovcih sescev gumijaste cevke, ki sesajo mleko iz vimena in ga odtekajo v molzno posodo. Po končani molži se vakuum delovanje prekine in molzni okrovci padejo sami v roke strežaja. Razlika med molžo z roko, ki mleko iztiskava iz vimena tei kravi deloma povzroča malenkostne bolestne občutke, in med strojno molžo obstoja v tem. da stroj sescev ne pritiska, temveč posnema naravo in sesa mleko kakor tele in nežno vleče mleko tako, da ima krava prijetne občutke, ki jih kaže s .svojim mirnim ponašanjem in prežvekovanjem med molžo. Krave mleko takoj pripuste in ga ne zadržujejo, ker se molze hitro in enakomerno. Tudi trdo-molzne krave se s strojem boljše pomolzejo in se ga prav lahko privadijo. Upravljanje in sneženje stroja je enostavno in priprosto ter ne zahteva preveč časa. Dvomesečno brezhibno obratovanje molznega stroja Alfa kaže sledeče koristi: 1. Krava se molze na vseh štirih sescih naenkrat in je polovico hitreje kot molža z roko. 2. Strojna molža se izvaja tako nežno potom gumijastih sesnih naprav, da se vsaka krava takoj privadi in hitro pripušča mleko, da je molža hitro končana. 3. Namolženo mleko odteka v zaprtih gumijastih ceveh v mlečno posodo, nima stika s smrdljivim hlevskim zrakom, s prahom, gnojnimi odpadki in je brez škodljivih bakterij. Zato je mleko od strojne molže snažno, okusno in zdravo ter se more uživati sveže. 4. Strojna molža zvišuje množino in tolščobo v mleku, prihrani 50 odstotkov na času in molznih stroških ter se v dveh letih popolnoma izplača. Moixnl sirot Na desni: Molxnl strofi pri delu Na levi: L2eLc/rfLnl motor, Rl opravlfa ???? v hlevih veleposestnika Paumgartna na Fužinah. 423 Dne 1. t.m. je minilo lO let. kar je prevzel svoje posle sedanfi ptufsRi oRrafind xasiop ki ga vidimo na sliki. Od leve na desno: Kovačec, Topolovec, okr. glavar dr. Von-čina, M. Brenčič (načelnik), dr. Fermevc in Korenjak; zadaj pa stoje: Martin Arnuš (uradnik), Ranfl, Belec, Zupanič, Majcen, Muhič in Sagadin. Na levi: l^aritaaišče avofemu očetu. Reliefna plaketa, umetnina Božidarja Pengova, ki so jo poklonili gojenci Marijanišča svojemu ravnatelju, g. proštu Andr. Kalanu ob njegovi 70 letnici. Vodoravno: 1. .Jezero v .liižni Ameriki; 8. riiiiHki denar; 1«. povratni zaimek; 12. žensko ime; 1?. del ("revesii; 2(1. egiptovski bog; 22. zmleto žito; 25. kanal v srednji Ameriki; 2». del rimske obleke; 30. rimski pozdrav: 31. del voza; 33. flau družine; 34. pojedina; 3i>. domafa žival; .36. eutiio; 37. ni (^astno za vojsko; 39. dvojica; 40. glasbena prireditev; 42. Cankarjevo delo; 43. doslavek v pismu; 4.'). uvaja časovne stav-ke; 47. najslajša beseda otroka; 48. éa.somer; 49. mlefni izdelek; SO. do nmea žival; .')2. veznik; 53. zimska zabava; 55. vezuik; 56. razum; 58. Oe manjka, sod razpade; 5». veznik; 60. eden izmed voditeljev francoske revolucije; 62. tekoča voda; 64. mesto v Dalm-aciji; 65. francoski duhov, iiik; 66. povratni zaimek; 67. isto kot 45. vod.; fiH. tvornica letal v Novem Sadu; 7«. prislovna členica; 71. moško ime; 72. pogojna členica; 74. zemlja sredi morja; 76. medmet; 77. obed; ht. samozatajcvalec; S4. kemičen znak za kovino; H5. Število; 86. del obraza; 88. žensko ime; 90. ilovica; 42. zaimek (žen. spola); 9.3. plazivec; 95. pogojna členica; 96. svetopisemska oseba: 98. veznik; 99. pod; zaimek (2. os. ninož.); 101. prvi oče; )U3. igralna karta; 104. predlog; 105. Švicarski kanton; 107. hunski kralj; 108. zaimek (kazalni); 109. mladenič; 110. doba; 113. ploskovna mera; 115. primorski veznik; 116. kar stoji pred priimkom; 117. del pohištva; 118, kemičen znak ?? kovino; 1J9. izobrazba; 121. pesniška oblika; 123. pokri- valo; 125. ploskovna mera; 126. vtisek; 127. časovno razdobje; 129. medmet; i:!l. pomožni glagol (3. os. ninož.); 132. ploskovna mera; 133. otok v .Jadranu; i:)4. vstavi ok; 1.35. inohamedaneem svet kamen; 137. medmeti 139. osebni zaimek (žen. spol); 142. del njive; 144. svetopisemska oseba; 146. glavar družine; 148. žensko ime; 151. del pohištva; 153, staroslovansko božanstvo; 154. član starega naroda; 156. vzklik; 157. del obleke: 159. zaimek osebni (3. os.); 160. vrsta usnja; 161 a. gora na KoroSkem; 162 u. zelenjava; 163. je na glavi; 164. stročnica; 165. reka v Sibiriji; 166. zaimek (1. os. množ.); 168. kazalni zaimek; 169. predlog; 170. kemičen znak za ko vino; 173. reka v Srbiji; 175. v Orientu cenjena žival; 177. plaz; 160. jdo-skovna mera; 181. drvarsko orodje; 183. mesto v Orientu; 184. zavoj; 186. oče; 188. trdilna členica; 189. pokrajina v Bosni; 191. sv. podoba; 193. prvi veliki judovski duhovnik; 195. pristno slovensko žensko ime; 196. prostor v hiši; 197. značilno za vinske gorice; 202. glej 186. vod.; 203. osebni zaimek (2. os. ranož.); 204. pomožni glagol (3. os. množ.); 205. napitek; 207. žensko imei,i)tiJBL4Kfil5'a 61eni<5»| ?. ??-?,1??? izdelek; 211.. pogojna čle- (Nadaljevanje na zadnji strani.,^ 424 Naš modni kotiček Moderni klobuki. V času, ko je veljal ženski klobuk kot razstavni prostor za najrazličnejše okraske in ne kot enostavno pokrivalo, je pomenil izdatek za en sam klobuk, okrašen n. pr. z nojevimi peresi, vsoto, ki bi jo večkrat na leto le malokdo zmogel. Zalo je tudi razvajenim modnim damam zadostoval en sam klobuk za celo sezono. Danes so modni pogoji docela drugačni. Tudi ženski klobuk je postal pokrivalo in drugega nič. Seveda pa mora biti to pokrivalo tako. da zadovoljuje zahteve mode. Današnja enostavna, naravna noša zahteva docela enobarven klobuk, na katerem predstavlja vse okras je ozek trak in k večjemu še kaka igla ali zaponka. Tak klobuk je neprimerno cenejši nego prejšnji izdelki ino-distinj. Pri vsem tem pa prihranki niso veliki, ker zahteva moda, da .se klobuk z obleko zliva v skladno celoto, kar je mogoče le tedaj, ako se za vsako obleko nabavi poseben klobuk. Naša slika nam kaže nekaj modernih vzorcev. Za vsakdanje opravke ob slabem vremenu je primeren klobuk s poluširokim robom športne oblike iz dobre klobiičevine, ki mu dež ne škodi. (Prvi vzorec.) Ob lepih zimskih dnevih prihaja vpoštev drugi vzorec: klobuček se tesno prilega, je brez okrajkov, okrašen samo z zaponko: v barvi se mora skladati s plaščem. V drugi skupini naše slike imamo dva tipa za čajanke odnosno popoldanske obiske. Prvi vzorec je baržunast klobuk z zavihanimi kraji; ob strani razporek z majhno svileno pentljo. — Zelo mladosten je drugi vzorec, ki se na eni strani gladko |>rilega, na drugi pa ima poluširt)k rob: jjoživiti ga je _ mogoče z rozeto iz svilenega traka v primerni obliki. Za večer (spodnji vzorec) prihaja vpoštev skoraj le 1 urban, ki predstavlja navadno kombinacijo iz dvojega materiala, motne in blesteče svile, s čimer se dajo doseči kar najlepši učinki. Gumbi kot okrasek se trdovratno vsiljujejo. Sicer je pa treba priznati, da se dajo z njimi učinkovito poživiti razni kosi obleke. Naša sličica nam kaže iriirnl>nr» oVrnttVf-* na rokavih in šalu. J,' Za sedanjo modo se more reči, da na-splošno tistreza zahtevam higijene in praktičnosti. Da so zlorabe tudi v modi, kakor pri vsaki drugi stvari, je nesporno. nU-ii; 212. ilei vuzii; 21j. mesto na Tirolskem; 221. Egipčanom sveta žival; 222. vcunik; 224. časovni yrislov; 226. osebni zaimek os. edu,); 2:I8. gora v .Mehiki; 233. grški bog vojne; 234. grški junai; 235. strelno orožje; 237. gora v Grčiji; 23i>. se pojavlja v .Inlru; 240, predlog; 241. kemičen znak za kovino; 242. reka v Nemčiji; 244. predlog (časovni); 24.). del-voza; 247. eU'klr« tvrdka; 248. tolažilo; 252. mož iz Sodome; 2.i5. gora v Karavankah; 2.'i7. riba; 259. planota v Aziji; 2(11. glas; i.(>3. kazaliii zaimek; 265. največ.ia morslia žival; 26B. strelno orožje; 269. hiša; 270. del noge; 272. časovni liris.ov; 275. prikiiha; 277. organ; 2711. morsko obrežje; 29l. lesena posoda; •is4. del oprave; ?? u. pogojna členiea; 2o7. prislov kraja; 289. Wielandov ep; 292. veznik; 293. ploskovna mera; 294. Kitajska; 295. oče; 29G. predplačilo; 298. državica v Srednji Ameriki; 3U«. reka v Sloveniji; 301. članica družine; 3U4. pogojna členiea; 305. časovni prislov; 306. plača dnevničarja. 307. svela ptica v Egiptu; 311. nmetniški izdelek; 313. vzklik; 314. Stritarjeva kavka; 316. za življenje važna snov; 320. žensko ime; 323. priprava za ribolov; 325. okno v zvoniku; 326. pesniška oblika; 328. oddelek; 330. ju zadaj v cerkvi; 331. vodopad; 333. kesanje; 334. časovni prislov; 335. nič (indijsko); 336. je sredi obraza; 337. ovijalka (rastlina); 33,S. delamo pozimi; 339. pusta planota v .Ameriki; 34*. posoda za vino; .341. vas pri Ljubljani; 34i. del suknje; 343. ptica. — X a v p i č u o : 2. država; 3. mesto v Italiji; 4. veznik; 5. oziralni zaimek; 6. pogojna členiea; 7. nagla smrt; 8. grič pri Belgradu; 9. povratni zaimek; 10. član družine; U. dr žava v Afriki; 13. rimski denar; 14. vodna žival; 15. veznik; 17. pesniška oblika; 18. jiijača; 19. kemičen znak za edek element; 20. domača ptica; 21. starodavnega naroda sin; 22. reka v Srbiji; 23. glinasta pišfal; 24. časovni prislov; 25. zelenjava; 26. ploskovna mera; 27. predlog; 28. vstavi: az; 30. ploskovna mera; 32. osebni zaimek za žen. spol; 35. izraz v šahu; :i7. grška črka; 38. del voza: 39. stroka; 41. žilo; 43. dolina pri Borovnici; 44. poklic; 45. ptica; 46. reka v Sibiriji; 48. pamet; 49. število; 50. največja katastrofa sveta; 51. gospodar; 54. morsko obrežje; 56. list papirja: .57. osebni zaimek (1. os. množ.); 61. višjcšolec; 62. mesto v Istri; 63. ka. žalni zaimek; 66. krma; 67. del semena; 69. egiptovski bog; 73. oziralni za imek; 75. časovni prislov; 78. čutili; 79. povratni zaimek; 80. dolga palica; 81. gora na Koroškem; 83. spleteni lasje; 87. prva mati; 89. močnata jed; 91. iiisekt; 94. Zupančičeva pesem; 97. žensko ime; 102. Egipčanom sveta žival; l(i6. poljski pridelek; 107. vstavi: am; 1U9. župnija; 111. grški pekel: 114. izraz pri kvartah; Il6. sveta slika; 118. mestno zabavišče; J19. moško ime; 120. morsko obrežje; 122. veznik; 124. duh; 112. vstavi: ok; 128. fran-co.ski naziv za duhovnika; 130. pomožni glagol (3. os. ednine); 1.31. pomožni glagol (3. os. množ.); 136. grški junak; 13S. trdilna členiea; 140. mi- ličen mladenič (grško); 141. poljski pridelek; 143. grič pri Belgradu; 145. bog ljubezni; 146. reka v Kusiji; 147. član družine: 149. francoski pisatelj; l.')0. grški denar; 152. tlaka; 154. žensko ime; 155. posoda (lesena); 158. po žerub (tujka); 159. inseki; 161 b. nevestina oprema; 162 b. zver; 164. Iro-liičiii sadež; 165. obrežje; 166. dišava; 167. reka v Srbiji; 168. kazalu! zaimek; 170. velikan: 172. kratica za metinarodni književni klub; 174. ovčja -koža; 175. zavoj na cesti; 176. del pohoda; 177. kurivo; 178. damo na trneK; 179. bolgarski vladar; l8l. pomožni glagol (3. os. množ.); 182. ženska jiija-ča; 184. osebni zaimek; 185. navihan fant; 187. znan kvartet; 188. trdilna členiea; 190. dišava; 192 prislovna členiea; 194. del voza; 197. predlog; 198. predlog; 199. prvi letalec (mitičen); 200. olok v Sredozemskem morju; 201. Egipčanom sveta žival; 206. nasip; 20». strelno orožje: 212. žuželka; 214. prometno sredstvo; 215. država: 216. nikalnica; 217. živalski glas; 218. vstavi: 01; 219. sanje; 220. pod; 222. vzdih; 223. drevo; 225. zemlja obdana od morja: 228. list papirja; 2i9. sluga iz IJevizorja< : 230. del sobe; 231. prvi judovski veliki duhovnik; 2:12. plin; 233. isto kol 231.; 2:14. francoski naziv ¦za duhovnika; 236. padanje morske gladine: 238. veznik: 24i. veznik: '?. sin inongolskega naroda; 249. kljuka; 2,50. prislov časa; 251. vstavi: bk, 253. teža zaboja samega; 254. žuželka: 256. Stritarjeva kavka; 258. del hiše; 261. kazalni zaimek; 262. nikalnica: 263. kazalni zaimek; 264. izbira; 267. glas; 268. veznik: 269. trdilna členiea; 270. reko v llaliji; 271. kazalni zaimek; 272. se rabi pri košnji; 273. zaokrožen slrop; 274. kratica liri naslovu: 276. osebni zaimek: 278. čutilo; 280. del oprave; 281. gora mi Primorskem; 282. gora v Určiji; 283. del leta; 284. obrežje; 285 b. časovni prislov. 286. cerkveno pravo; 287. kazalni zaimek; 288. panici; 290. doba; 291. egip. božanstvo; 292. otok ob Určiji; 297. drevo; 299. ekstremitela; ;i02. meilmei; :)o;i. vstavi: im; :i04. rimski denar; :t05. bolgarski vladar: 308. ime igralne kvarle; 309. veznik; 310. priprava za ribolov; 312. plica; 314. tla; 315. dvojica; 3I7. ime igralne kvarte; 318. znamka za ure; 319. Je sredi obraza; ;120. kratica pri ministru; :)21. medmet; :!22. trdilna členiea; ;t24. časovna členiea; 326. pesniška oblika; 327. veznik: :)21». predlog; 3.30. časovna členiea; :?. reka v Italiji. Današnja križaljka je nagradna in razpisujemo sledeče knjižne nagrade: 1. Huinek: 1'rakučni sadjar, Andree: Kadio, M. Opeka: Večna knjiga. Velika skrivnost in Za resnico; 2. Erjavec: Slovenci, iM. Opeka: Zgodbe o človeku in Začetek in konec; 3. Beg: Naše gobe, M. Opeka: Žena s solncein in Božji dnevi; 4. Šarabon: Gosjiodarska geografija. M. Opeka-Vstajenje duše; 5. Zel in plevel, M. Opeka: ? ljubezni. — liešiicv uganke v št. 50 prinesemo prihodnjič. — Za prve tri nagrade pridejo v jioštev le naročniki Slovenca. nahrottsk Jugoslovansko tisltarne v Ctubljani