DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-JU Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 1*. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za Inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Leto IX. - Štev. 24
Trst - Gorica 17. junija 1955
Izhaja vsak petek
Proč z maliki!
Zadnjič smo na tem mestu poudarili, da tržaški Slovenci rabimo možate voditelje, ne pa pokorne tuje služabnike. Samo možati voditelji, pa naj p-ipadajo tej ali oni po litični usmerjenosti, bodo dostojno in uspešno predstavljali našo skupnost ter se zavzemali za njene resnične koristi. To velja za vse, posebno pa za komuniste obeh kril pri katerih je že nekaj notranjih kril pokazalo, da takšnih voditeljev nimajo.
Za titovce, ki imajo v rokah celo državo, je že značilno, da ne morejo najti človeka, ki bi uspešno vodil in predstavljal še tisto malo tržaških Slovencev, kolikor je vsaj zaradi koristi, ko že niso motili s srcem, ostalo navidezno na njihovi strani. Kar preglejmo seznam njihovih tržaških eksponen tov, slabemu je sledil še slabši, a-li vsaj manj primeren in manj dozorel. Edina izjema je bila, ko sme po Borisu Pucu zagledali Borisa Kraigherja. Namesto marionetne figure je prišel vsaj partijec. Toda to je tudi bilo vse. Nižjega slugo je zamenjal nekoliko višji, ne prv', ne drugi pa nista bila predstavnika tržaških Slovencev. Kasneje je šlo vedno na slabše, tako glede ti-t.ovskd politične organizacije, kakor glede tukajšnjega diplomatskega predstavništva jugoslovanske vlade. Kraigherju je sledil nesreč ni Babič (danes šef uredniškega odbora zabavnega tednika »Tedenska Tribuna«!), Babiču pt vse prej kot modri Stoka. Slo je z dežja pod kap! Nič boljša ni videti zamenjava pri tukajšnji jugoslovanski delegaciji, kamor je po Zem-Ijakovem odhodu prišel mladi, v upravnih vprašanjih vsekakor neizkušeni in neizšolani Vošnjak. V vseh teh ljudeh ima Tito vsekakor zveste izvrševalce prejetih ukazov, in če išče samo to, je z njimi pač lahko zadovoljen. Toda če pomisli, da bi ti ljudje morali dati kaj več da bi morali svojo dolžnost vsaj inteligentno izvrševati, potem mora pa biti z njimi prav tako nezadovoljen, kakor so tržaški Slaven -ter In včasih pride do našega ušesa kakšen glas, ki pravi, da je temu tudi res tako!
Toda tržaški vozel je za sedanji jugoslovanski režim verjetno preveč kompliciran. Ker hoče pač i-meti predvsem pokorne sluge, ni nič čudnega, da ne more najti primernih ljudi. Zato je obupal in je sklenil, da vrže vse skupaj čez krov. Razpustil je svojo tukajšnjo slabokrvno komunistično partijo, z majhno zamudo ji je sledil razpust Osvobodilne fronte. Slovansko-ita-lijanska antifašistična zveza je že davno mirno v Gospodu zaspala.
Človek bi skoro dejal, da jih je srečala pamet in da bodo po toli kih dokazih lastne nesposobnosti končno prepustili tržaškim Slovencem, da si sami urejajo svojo hišo in zadeve. Kaj še! Potem ko so z dosedanjimi zamenjavami dodobra izčrpali svoj kader razpoložljivih ljudi, sp se odločili, da izroče svojo čredico v tuje roke. Raje tujcu, samo ne bratu, ki ne bi bil njihovo poslušno orodje!
Kam vse ne žene partijska nestrpnost in slepota! Tržaškim Slovencem so namenili isto usodo, s kakršno so se morali preteklo nedeljo sprijazniti Doberdobci, ko jim je prišel govoriti dr. Carlo De Stefani, predstavnik Italijanske socialistične unijei Kakor da ne bi imeli lastnih ljudi! Doberdob je doživel, ne po obsegu, pač pa po usodnem pomenu, vsekakor zgodo vinsko zborovanje, na katerem je Miladin Černe brez rdečice sramu in grižnje vesti izjavil, da se »ne bojimo očitkov, da se -odpovedujemo lastni politični stranki, ker se zavedamo, da je naše mesto v vrstah vseh naprednih italijanskih ljudi.« Tovariš Milan Černe in tistih pet, šest sobesednikov, ki sc z njim soglašali, bodo v vsej dolgi zgodovini zamejskih Slovencev zaman iskali sebi primerne ljudi, ki bi se tako lahkoumno in brezvestno igrali z narodnimi koristmu
Ali naj se tržaški Slovenci pomirijo z usodo, kakršno so jim namenili gospodarji, ki smatrajo, da moramo biti drobiž za izravnavo saldov njihove zunanje politike? Dober del je že doslej pokazal, da s takšnim ravnanjem ne soglaša. Odkar je bila ustanovljena Sloven ska demokratska zveza, je stopil na njeno stran. Tudi kominformi-stične vrste stresa zona ob misli, da bi se vrnile v skupno stajo z ljudmi, od katerih so v teh letih slišali toliko težkega, katere so se navadili gledati v. kritični luči.
Za vse, ki nočejo v svobodnem svetu veljati in živeti kot sluge dveh vse prej kot človeka dostoj-
Dladna komisija proti prosti coni?
Energičen protest tržaškega Odbora za ustanovitev proste cone
Ob vrnitvi vladne komisije, ki proučuje vprašanje morebitne u-stanovitve proste cone v Trstu, v Rim, je državni podtajnik za zunanjo trgovino, Treves. dal 9. junija nekaj težkih izjav.
Naš glavni namen — je rekel — je vključiti Trst v italijansko narodno gospodarstvo tako, da bo i-mel od tega čim večjo korist. Priznati je treba, da se je moral Trst v zadnjih letih boriti z nestalnim položajem ter da ima zato pravico, da se nanj posebej oziramo. Sodimo pa, da ni mogoče, da bi ti oziri morali dovesti do rešitve, ki bi to mesto oddaljila od domovine.
Govoreč o prosti coni je državni podtajnik rekel, da Trst dejansko nima več tistega zaledja, ki mu je prinašalo bogastvo v povsem drugačnih gospodarskih, tarifnih in carinskih okoliščinah, ki se ne morejo več ponoviti. Zato je bolje gledati na stvarnost kakršna je: pospeševati je treba industrijsko in trgovinsko delavnost mesta, olajševati tranzitno trgovino in rešiti tiste valutne težave, na katere tržaški gospodarski krogi najbolj o-pozarjajo, je zaključil svojo izjavo državni podtajnik Treves.
Besede državnega podtajnika so vzbudile v, širokih krogih tržaškega prebivalstva upravičeno vznemirjenost. Se predno je vladnai komisija objavila svoje sklepe, je njen najodgovornejši član že napovedal, da tržaškim željam ne .bodo ugodili. Prizadeti krogi pravi-) jo, da je državni podtajnik pač podlegel krajevnim zaslepljencem, ki se ne bojč za italijanstvo, pač pa za svoje osebne koristi. V nasprotnem primeru ne bi mogel reči, da bi ustanovitev integralne proste cone, ki bi prinesla mestu blagostanje, oddaljila Trst od domovine. Prav narobe je res. Za oddaljitev od domovine je nevarnejša revščina in kriiza, ki se širi ob sedanjem gospodarskem rprtvilu in neodločnosti. .Gospodarstveniki- tudi pravijo, da ni Treves povedal nič novega, ko je dejal, dai se mora danes Trst prilagoditi popolnoma novim okoliščinam. Prav zaradi tega, ker je izgubil zaledje, kateremu je prej služil, zahtevajo Tržačani integralno prosto cono, tako da se bo to nekdaj lastno, zdaj pa tuje zaledje lahko čutilo v Trstu ko.t doma in- da se bo tudi z bodoče posluževalo tržaškega trga in pristanišča. Seveda., Treves se mora pač ozirati tudi na to, kaj pravijo k temu Genova in Benetke in v tem grmu tiči vsaj repek zajčka, zaradi katerega naj bi Trst ne mogel dobiti proste cone.
Izjava državnega- podtajnika je tudi izzvala energičen protest tržaškega Odbora za ustanovitev proste cone, ki očita Trevesu, da je spravil v nevarnost svobodo odločanja ostalih članov komisije. Dva
člana komisije sta namreč neposredno podrejena ministrstvu za zunanje zadeve in si gotovo ne bi drznila glasovati proti svojemu šefu. Zaradi tega zahteva odbor intervencijo ministrskega sveta, ki naj zagotovi svobodo delovanja- komisije. Ce ministrski svet tega ne bi storil, potem odbor in organizacije, katere zastopa, ne bodo mogle sprejeti zaključkov vladne komisije.
avstrijska samostojnost
postala pesnica
Zvezni kancler sosednje republike je imel preteklo soboto radijski govor, v katerem je povedal da avstrijska državna pogodba, sicer še ni začela veljati, toda vkljub temu se je že začela ukinitev okupacijskega režima. Avstrijske oblasti postopoma prevzemajo vso civilno upravo v svoje roke.
Nadzorstveni svet zasedbenih si! je na svoji zadnji seji uvedel naslednje olajšave: ukinjena je prepoved organizacije avstrijskega civilnega letalstva, ukinjene so omejitve svobode tiska, v 12 mestih so bile razpuščene sovjetske ko-
mandature, v ostalih pa je bila njihova dejavnost omejena na no tranje zadeve sovjetskih posadk. Ukinjena je tudi vsa kontrola bla govnega prometa med sovjetsko in zahodnimi okupacijskimi conami. Avstrijci so že začeli prevzemati donavsko zimsko pristanišče, ki je bilo doslej v sovjetskih rokah.
'Ameriški visoki vladni komisa-je obvestil avstrijsko vlado, da bodo Združene države podarile Avstriji okrog 250 objektov, ki so jih zgradile za potrebe svojih čet ir osebja. Kancler Raab je z zadovolj t Stvom sporočil, da je bil razpuščen protizakoniti propagandni center francoske tujske legije v Innsbrucku.
Na kongresu avstrijske socialistične stranke z» Spodnjo Avstrijo, ki je bil v Kremsu, so se dotaknili tudi vprašanja bodoče avstrijske vojske. Podkancler Schaerf ie zagovarjal organizacijo armade na podlagi obvezne vojaške službe. Po pisanju »Arbeiter Zeitung« se socialisti zavzemajo ,za čim krajši rok, čim manjše štabe-, za zagotovitev državljanskih in socialnih pravic vojakov, pa tudi za učinkovito nadzorstvo parlamenta nad armado.
Dopuščena je samo huala
Titovske oblasti so izgnale šoicarskega dopisnika
Predstavnik jugoslovanskega državnega tajništva za. zunanje zadeve, Branko Draškovič, je pretekli petek na svoji redni tiskovni konferenci izjavil, da so jugoslovan ske oblasti* pred dnevi obvestile dopisnika švicarskega časnika »Neue Zuercher Zeitung«, da me more več biti akreditiran, v Beo gradu. Branko Draškovič je ute meljil ta ukrep z ugotovitvijo, da je že precej časa znano, da je pisanje zueriškegai lista o Jugoslaviji »neobjektivno, zlonamerno in siste matično tendenciozno«. Zato temu listu sploh ne bodo dovolili, da- bi poslal v Jugoslavijo kakšnega1 novega dopisnika. Draškovič je obenem izjavil, da Jugoslavija zaradi tega ne bo spremenila svojega stališča- do ostalih tujih novinarjev.
Izgon dopisnika najuglednejšega švicarskega lista; torej lista nevtralne države, jasno kaže. kako si Titov totalitarni režim zamišlja, novinarsko delo in dolžnosti. Dovoljuje samo hvalnice, trpi še omledno, brezizrazno poročanje, toda kritika — tega pa Bog ne daj! Tistega, ki poroča na ta, način, pošljejo takoj čez mejo. Iz tega lahko sklepamo, koliko so dejansko vredni dopisi, ki jih iz Beograda pošilja-
TITO IM WASHINGTOM
Ugleden prijatelj tržaških Slo vencev in našega lista nam je poslal iz Washinglona zanimivo poročilo o odmevu, ki ga je imel v tamkajšnjih političnih krogih beograjski obisk moskovskih državnikov. Ker iznešene misli gotovo zanimajo tudi naše čitatelje, jih v naslednjem objavljamo. Op. ur.
Z mojim poročilom sem pač nekoliko zakasnil. Čakal sem na »komunike« iz Beograda. to. ni bi-i navaden »komunikč«, pač pa-prrv-
cata deklaracija, vezana, kakor kaka piava papeška bula, v trdo, dragoceno kožo.
Beograd - Brioni. Zgodba je začela na zemunskem aerodromu. Tam je stal jugoslovanski »Goe-ring«, junaška prsa polna medalj, v sijajni uniformi, kakor da ne bi bilo v tej nesrečni državi stotisoče kmetov, katerih obleka je sešita iz samih krp. Nasproti mu je prihajal vsakdanji ukrajinski debeljko popolnoma nereprezentativen, v pomečkani obleki, toda zato zastop nik prave velike svetovne sile. takšne, kakršne svet še ni videl: svetovne Komunistične stranke. Tito - Hruščev. To je kontrast.
Navadno pozdravlja najprej gostitelj gosta, V Zemunu pa se je zgodilo nasprotnno. Gost je govoril prvi. V svojem v Moskvi skrb-
»U NU CAMABAZE!« — KLIŠE V »LJUDSKI PRAVICI«
Malo z začudenjem smo Slovenci preteklo soboto pogledali ljubljanske časopise. Nismo razume1' debelo tiskanih napisov. Toda kmalu smo videli za kaj gre. V Slove nijo ,je prispel ministrski predsednik burmanske .republike, U Nu. Vsaj kolikor smo mogli doslej zvedeti iz raznih virov, je to zares pošten mož, načelnik socialistične vlade, ki v svoji- državi ni ukinila človečanskih svoboščin in demokracije. Tega človeka, ki se je mu • dil na desetdnevnem obisku v Jugoslaviji, so titovci vodili iz kraja v kraj in mu kazali razne stvari, tako kot je pač njim odgovarjalo. Zato težko verjamemo, da bi zapustil Jugoslavijo z resnično sliko o dejanskih .razmerah, ki vladajo v sosednji državi. Skoda. Morda b:
nih diktatorskih režimov, je zdaj napočil odločilen čas, da stresejo s sebe jarem, ki jih ponižuje, jarem ki jih je že nekajkrat postavil v naravnost posmehovalen in usmiljenja vreden položaj. In ker je po vseh dosedanjih izkušnjah popolnoma nemogoče, da bi eden ali drugi komunizem izpremenila svoj odnos do našega človeka, ne preostane drugega, kot da se poišče rešitve, ki leže izven dosega njegove roke in moči. Pametni ljudje morajo o-brniti hrbet malikom, ki jih samo varajo in neprestano zahtevajo nove žrtve in nova ponižanja.
on le bolje in bolj s srcem razumel nesrečo jugoslovanskih naro dov, kot jo- .razumejo razni zastopniki velesil, katerim je prvo in vse zunanjepolitična korist njihovih držav.
Toda še nekaj drugega je treba omeniti. Jugoslovani so mislili, da so z bogatimi darili in ogromnim: izdatki za celo mornariško eskadro, ki je vozila in spremljala Tita na njegovi poti v Indijo in Burmo, končno že poravnali račune za to domislico svojega gospodarja. To-da. varali so se. Gostoljubnost jr treba zdaj vrniti. Delavci so zapu ščali delovna mesta, množice so se zbirale na ulicah, ki so bile bogato okrašene z zastavami in slavoloki. Izgube na delovnem času in izdatki za take stvari niso- malenkost. Potem pa banketi! Seveda, na svoj račun morajo priti tudi manjši veljaki. Burmo so obiskali samo naj višji jugoslovanski gospodarji. Naj pade torej vsaj drobtinica tudi na ostale mize. In račun visokoleteče indijske politike se je zopet povečal, žep jugoslovanskih davkovla-čevalcev pa za prav toliko olajšal.
Le nekaj ni nikjer razvidno. Da bi bilo Titu nerodno, da je potoval, v tujino kot Krez, medtem ko prihajajo gosti drugih držav, celo kremeljski mogotci, a vsakdanjimi letali, skromno, brez lastnih godb in lastnih častnih čet. Tudi U Nu je dal Titu to lekcijo.
no sestavljenem govoru je Hruščev omenil Beograd kot »staro slovansko mesto«. V nadaljevanju govora je dejal nekaj, kar je zahodnjake posebno zabolelo: »Najmočnejše so vezi med narodi držav, katerih sile so stranke, ki delujejo na osnovi marksizma-leninizma in pri tem dosegajo popolno soglasnost kajti ti narodi se borijo za interese delavskega razreda, delavnin kmetov, vseh, ki delajo.«
Kaj pa je pri tem tako čudnega ‘tla	'ured-
niki, kakor n. pr. Sulzberger od »New York Timesa« in njemu podobni? Tito je vendar sam trdil, da nikdar ni bil in tudi noče biti ti-toist. S tem pa- pada umetna zgrad ba titoizma, katero so po nalogu svojih gospodarjev in v znoju svojega obraza zgradili razni pametnjakoviči in pisuni vsega sveta. Manc in Lenin naj bi bila po njihovem mnenju, kakršnega so razglašali, vržena .iz jugoslovanskega svetišča. Kako neumna predpostavka! Vsi amerikanski rdečkarji in sopotniki pač navijajo svojo lajno, kot da bi mogla pošast, ki sploh rie obstoja, titoizem, zavladati po vsej zemeljski obli. 'Nekaj podobnega so hoteli napraviti Britanci v Albaniji, pa '»jim ni gratalo«. Titoizem ni preobrnil komunizma, pač pa se je z njim pobotal.
V politiki ni nič hujšega, nič jpo-gubnejšega in nič smrtonosnejšega, kot če se noče videti osnovnih resnic. In ena od teh resnic je. da so jugoslovanski oblastniki navadni komunisti, čisti in pravi, kakor vsi njihovi pajdaši po širnem svetu. Kot taki morajo težiti za likvidacijo zasebne jposesti, krščanstva in srednjega stanu, morajo hoteti svetovno revolucijo. Hruščev je torej v Zemunu izrekel samo bridko resnico. Vrgel jo je v obraz tistim, ki v svoji dekadentni bojazljivosti, hrepenijo po kompromisu, za, katerega- si predstavljajo, da bi zares bil pravo sožitje.
‘Pa to je ravno značilno, de je prišel Hruščev v Beograd, kjer je proglasil, da se Moskva ne boji raznih odtenkov »socializma,«, da je bolj elastična, da. ni več tako trdovratna, kakor je bila v Stalinovih, časih. Slepota bi bila izpregledati ali podcenjevati nevarnost, ki jo takšno postopanje predstavlja za ves nekomunistični svet. Noben
pravoverni jugoslovanski komunist, ne bo nikdar izdal Marža, niti Lenina. Toda Hruščev ni nikjer omenil Stalina. S tem odpade vendar glavna ovira, bi kdo dejal. Naši gospodje zahodnjaki so sploh zelo kratkovidni, vsaj v enem oziru. Ne zavedajo se dovolj, da komunist o-staine komunist. Pri pogajanjih zastopniki nazovi - komunističnih držav lahko najdejo skupni jezik, k-l ga ni, ko sedč pri mizi na eni strani huržuji, na drugi pa komunisti. Vse komuniste veže ista-morala, o-, zirbma ista nemorala, ista neetika, isti pogled na osnovna vprašanja življenja in smrti. Vse to hočejo razni pisuni spraviti s sveta, samo da bi dokazati, kako bo ostala titovska ».ljubičica« večno sveža in zvesta. Pri tem pa pozabljajo, se ne zavedajo, da pri obisku moskovskih gostov v Jugoslaviji ni bilo, glavno to, kar se je dogajalo v Gardnem domu na Topčideru v svetlobi vsiljivih žarnic raznih be-losvetskih fotografov. Glavni razgovori so bili na ‘Brionskih otokih, pod jadranskim soncem, pri čaši. rujnega istrskega vina in ob dobri jadranski, ribi. Tam ni bilo Sulz-berge^jev in njegovih tovarišev. Tam sta si stala nasproti komunist Hruščev in komunist Tito, Slovan in iSlovan, morda celo oba Ukrajinca-, govorila sta isti jezik, morebiti' celo jezik starih zaporoških hetmanov... Bila sta si gotovo mnogo bližja, nego jima more biti Diul-les, ki rabi sladko-besedne tolmače...
Sedaj pa vzemimo v roke slavno beograjsko »deklaracijo«. Ali ni, najbolj značilno, da v besedilu, deklaracije nikjer ,ni omenjen izraz »komunizem«? To je čisto v stilu komunistične hinavščine, ki zna v odločilnih trenutkih prikriti svoje, prave namene. Nič ni komunistično, vse je socialistično. Res je, da je dokument podpisan od šefov držav. Toda pri tem je treba vedet!, da je Bulganin samo predsednik ministrskega sveta, Tito pa je mnogo več, poleg predsednika republike je tudi šef komunistične stranke. A čitajmo uvod v ta dokument. Tam je naveden sestav sovjetskp delegacije: N. S. Hruščev, član Pre-zidija Vrhovnega sovjeta in prvi sekretar Centralnega komiteja Komunistične stranke. Potem šele klevsa N. A. Bulgainin...
(Nadaljevanje na 2. strani)
jo svojim listom razni tam akredi-tirani luji. novinarji. Eni se boje za svoje mesto, drugi za možnost neposrednega opazovanja v trenutno tako razgibanem diplomatskem in političnem središču kot je Beograd in zato lepo stisnejo jezik za zobe. V svet prihaja samo filtrirana ali: celo potvorjena resnica-.
Predsednik Eisenhovver je ob > stem času imenovanemu uglednemu švicarskemu dnevniku za 175 -letnico obstoja poslal naslednjo brzojavko: »Medtem ko se pridružujem s svojimi čestitkami 175-letne-mu jubileju, upam, da bo vaša novinarska raven tudi v bodoče žela simpatije velikega in zvestega či-tateljskega kroga tako v Švici, kakor tudi v tujini.« — Vsak postreže pač svojemu gostu s tern, kar ima!
ilttlBE vztraja
Ostaja vodja laburistov
'Po porazu, ki so ga doživeli na nedavnih volitvah, je videti, da so britanski laburisti spoznali, da morajo strniti svoje vrste. Notranje razprtije med levim Bevanovim in ■bolj umerjenim srednjim krilom so jim odtujile marsikaterega volivca. Do pomirjenja je prišlo s:-cer že pred volitvami, toda bilo je prekasno, da bi preprečilo škodljive posledice. Zato nameravajo zdaj postopati bolj premišljeno in bodo enotnost sistematično utrjevali, vsaj v očeh javnosti.
Tako jo bila na skupni seji laburistov poslanske in lordske zbornice izrečena soglasna zaupnica dosedanjemu voditelju stranke, •Vt-tleeju, ki ostane torej vodja »opo zicije Njenega Veličanstva«. Ob te.i priliki je Bevan posebej izjavil, da sploh ni v njegovih načrtih, da -bi kandidiral za šefa laburistične stranke, in je Attleeja, celp izrecno prosil, naj ostane na svojem mestu in naj ne določi nobenega roka za svoj umik. Attlee je izrečeno zaupnico sprejel. Bevan je s tem izkazal hvaležnost Attleeju, ki je s svojini vplivom preprečil, da niso Bevana svoj,pčasno izključili iz laburistične stranke.
2S
TITOVA »AKTIVNA KOEKSISTENCA«
Razčiščenje med italijanskimi vladnimi strankami odloženo
Potem ko se je demokrščanske parlamentarna' skupina zedinila, da bo vztrajala na zahtevi po nadaljevanju vladne koalicije štirih demokratičnih strank, je Scelba imel pretekli torek prvi sestanek, in to najprej z voditelji republikanske stranke (katero bi rad zopet pritegnil v vlado), nato pa. s predstavniki parlamentarnih skupin vseh treh vladnih strank, t. j. de-mokrščani, liberalci in socialnimi demokrati. Po dobljenih pojasnilih glede nekaterih točk vladnega programa, katerega je na Fanfani-jev predlog sprejela demokrščan-ska parlamentarna skupina, so si predstavniki dveh manjših strank pridržali, da bodo sporočili svojo odločitev po posvetovanju s s-tran-kinirrti vodstvi, Pričakuje set, da-se bo to zgodilo najkasneje prihodnji teden, vsekakor pa prej, predno bo poslanska zbornica odločala o .nezaupnici vladi, katero so predložile desničarske stranke.
Minimalna mezda 630 lip na uro
Ameriški, senat je 8. junija sprejel dopolnilo k zakonu o plačah delavcev. Po tem dopolnilu bo znašala plača industrijskih in trgovinskih delavcev v Združenih državah odslej 1 dolar na uro. Zvišanje bo postalo veljavno, ko bosta- zakon sprejela senat in predstavniški dom.
Dosedanja minimalna plača industrijskih delavcev je znašala 75 centov na uro, predsednik Eisenho-wer pa je zdaj zahteval od senata naj jo poviša na 90 centov. Odbor za delovne odnose in javno skrbstvo pa je v svojem priporočilu senatu poudaril, da so se od leta 1950 življenjski stroški povišali za 14 odstotkov, proizvodnost dela pa za 20 odstotkov. Zaradi tega je predlagal, naj bo nova minimalna plača 1 dolar na uro. Senat je ta predlog tudi sprejel. Tako bodo industrijski delavci odslej zaslužili najmanj po 300 dolarjev el: v našem denarju 190.000 lir na mesec. Pa naj še kdo reče, da delavec ne doseže višje življenjske ravni v demokraciji, kjer lahko svobodno -uveljavlja svoje sile!
VESTI z GORIŠKEGA
Prej nastop političnih prodanceu
V nedeljo 12. t. m. so naši bivši ironitaši držali v Doberdobu1 prvo 'konferenco v znamenju zavestnega prostovoljnega političnega odpad-ništva. 'Poklicali so v Doberdob predstavnika neodvisnih socialistov iz Vidma, dr. Karola De Štefanija, da jim je v italijanščini solil možgane s pametjo italijanskih, Slovencem tujih neodvisnih sociali-, stov.
Bivši frontaši: Cerneti, Gergole-ti, Dorniki, Škabarji in Marinčiči S'" mirno in zvesto poslušali rdeči evangelij tujega duhovna, ki '.e pravil, da so neodvisni socialisti povezani tudi s komunisti, kjer jim to prija, kot na primer v sindikalnem oziru, in da bi »akcijska enotnost teh sil (socialističnih, op. ur.) potegnila tudi socialistične sile v krščanski demokraciji«.
V imenu slovenskih narodno-po-litičnih odpadnikov se je oglasil k besedi tov. Miladin Černe, ki ;e dejal: »Ne bojimo se očitkov, do, se odpovedujemo lastni politični stran ki, ker se zavedamo, da je naše mesto v vrstah vseh naprednih italijanskih ljudi.« V diskusiji so sodelovali tov. Jožef Gergolet, Ladi Dornik, Škabar iz Tržiča in Ivo Marinčič, urednik »Soče«, in drug'.
O tej konferenci poroča »Primorski dnevnik« od 14. t. m.
Kar so naši frontaši sklenili, to tudi izvršujejo:	zavestno se' vda-
jajo tujemu socializmu in s tem zavestno zavračajo samostojno slovensko politično organizacijo. Odpovedali co se narodni politični samostojnosti in s tem poteptali eno temeljnih pravic jazikovne manjšine!
Do leta 1948 so prisegali komunističnemu -bogu in videli naprednost le v komunizmu. Nato so se pretvorili v nekak politični pol-miš pol-tič z bogom Titom na čelu, ki je hkrati prisčgal socializmu in ko-, munizmu, ob Bulganinovem in Hru-ščevem obisku pa je zopet zatrjeval, da je pravi pravcati komunist, da hoče vse komunistizirati in vsa vodilna mesta v državni upravi zasesti s komunisti. Zdaj so se svojemu političnemu slovenstvu in narodnjaštvu kratko in malo odpovedali. ker je v zameistvu za Tita ■tako prav L.
Politični kameleoni 1
Do leta 1947 so klicali Slovence v Osvobodilno fronto, kot edino predstavnico vseh Slovencev, hkrati pa so se z italijanskimi komunisti družili v Slovansko - italijanski antifašistični uniji (-SIAU - UAIS). Nato so se zbirali v Demokratični fronti Slovencev v Italiji, ki so jo tudi proglašali za edino predstavnico Slovencev.. Potem so s Titom postali socialisti in si svojo organizacijo preimenovali v Socialistično fronto Slovencev v Italiji, ki je tudi morala veljati za edino predstavnico Slovencev!
Zdaj so narodnost vrgli v koprive in kot politični narodni dezerterji ušli v vrste italijanskih neodvisnih socialistov, kjer sta tud’ oba italijanska komunistična odpadnika Cucchi in Magna-ni!
Sleherni naš človek mora razumeti, da gre za navadne politične avanturiste brez jasnega programa in cilja in seveda brez narodne zavednosti, značaja in hrbtenice!
S svojim dejanjem in početjem jasno dokazujejo, da so naše ljudstvo varali, ko so trdili, da so njegovi edini predstavniki, in ga vabili v svoje vrste!
Predali so se tujim socialistično-komunističnim voditeljem, ker so se zavedli, da nimajo pri slovenskem ljudstvu nobenega uspeha in nobene možnosti nadaljnjega političnega sleparjenja in zavajanja od poštene narodne zavednosti!
Sramotno se vdajajo tujcem, 'n narod, ki hoče živeti pošteno in čisto slovensko, vabijo v tuje vrste, pod bič tujih goničev. »Ob koncu je (tov. Miladin Černe na konferenci v Doberdobu, op. ur.) — piše Prim. dnevnik — poudarjal nujnost krepitve organizacije USI (Zveze neodvisnih socialistov, italijanskih namreč, op. ur.!) z vp -som novega članstva ter s širjenjem njenega tiska.«
Tako politično raznarodujejo in našega človeka potapljajo v -tuje morje tisti ti.tovci, ki so še včeraj trdili, da so edini predstavniki Slovencev v Italiji!...
Politični prevaranti so in nič drugega!
Z obCinshe seje
Na seji od petka 10. t. m. so go riški občinski svetovalci rešili nekaj navadnih upravnih zadev in se najdlje ustavili pri jmedlogu socialista prof. Zuccalija, naj se pravilnik za nakazovanje stanovanj občinskim uslužbencem spremem tako, da pridejo lahko v poštev ne samo redni uslužbenci, ampak tudi tisti, ki niso še stalno nameščeni.
Za ta pametni predlog prof. Zuc calija se je izjavil tudi naš svetovalec g. dr. Birsa, ki je dejal, da predlog kot tak odgovarja socialni pravičnosti.
Teda župan dr. Bernardis se je odločno postavil proti temu predlogu in povabil svetovalce, naj ge zavrnejo. Dejal pa je, da bodo tež ke primere nestalnih občinskih nameščencev brez stanovanja reševali od primera do primera.
Predlog prof. Zuccalija je tako bil odbit, sedem svetovalcev pa je glasovalo za predlog.
Doberdobci ostanejo zvesti svojemu narodu
Narodno zavedni Doberdobci protestiramo proti tistim slovenskim političnim odpadnikom, ki so se drznili sklicati prav tu v Doberdo bu svojo odpadniško konferenco!
Sramote, da bodo v naš Doberdob klicali svoje tuje gospodarje in učitelje, mi Doberdobci ne trpimo in odločno zahtevamo, da se kaj takega več ne ponovi!
'Doberdobci smo in hočemo osta ti narodno zavedni Slovenci in -bomo vedno peli le slovenske pesmi! V četrtek 9. it. m. smo videli našo mladino -zbrano »Pri Viktoriji« in občudovali njene lepe glasove, ko je veselo prepevala naše narodne pesmi. Tako je prav, tako hočemo Doberdobci živeti!
Tu na naših pobočjih so slovenski fantje prelivali svojo kri in s svojim trpljenjem in mučeništvom ovekovečili naš Doberdob!
Zato proč z odpadniki, prof s političnimi izdajalci našega naroda, proč s tujimi političnimi -učitelji, proč s socialističnimi in komunističnimi preroki!...
Ti socialisti in komunisti ne poznajo narodnosti in je ne priznavajo. Pokaza-li so, da jim je ljubši italijanski socializem, kot pa slovenska politična organizacija. Zato pozivamo vse zavedne Doberdobce, da jih z metlo zapodijo, če se še enkrat drznejo pokazali na vrata naše hiše!
V borbo za naše pravice
Slovenski tisk prinaša vse polno | vlog na vlado in na poslansko zbornico z zahtevo po zaščiti slovenske etnične skupine v. Italiji. To zahte- ] vo ponavljamo Slovenci v Italiji že od leta 1947, ker smo nanjo u-pravičeni kot ljudje in kot državljani. Fašistična Italija -nas je hotela kot Slovence udu.šiti in iz nas napraviti mbastarde«! Pa se nismo vdali! Pretrpeli smo velikansko gorje in končno premagali sovražno silo. V mirovni pogodbi, ki jo je .Italija sprejela in potrdila, je zapisano da nam je Italija dolžna nuditi vse demokratične in človečanske pravice, ki nam kot ljudem in državljanom pritičejo.
Pod pritiskom našega odpora pod fašizmom in spričo omenjenega določila mirovne pogodbe je italijanska ustavna zbornica izglasovala 6. člen ustave, ki pravi, da »Republika ščiti s posebnimi zakonskimi ukrepi jezikovne manjšine«, in še 3. člen, ki določa, da »morajo državljani uživati enako socialno dostojanstvo in da so pred zakonom vsi enaki, ne glede na spol. raso, jezik, veroizpoved, politično prepričanje ter osebni in socialni položaj.«
Poleg tega je Italija sprejela in
Tito 8n Washiiiflton
(Nadaljevanje s 1. strani)
Tu je -težišče! Zahodni formalisti vidijo v dokumentu samo razmerje med dvema vladama. Staro slepomišenje ki noče videti dejstev ter se zadovoljuje s formalnostmi.
Najvažnejše pa je, da je deklaracija popolno zanikanje politike Washing-tona. Ce bi Washington sledil načelom te deklaracije, potem bi moral kratkomalo likvidirati vso svetovno politiko, se na Pacifiku- .umakniti na račun lepih oči Tita, ki bo ostal -na veke neod-visen nibelunško zvest In očaran od Jeffersonske demokracije...
V stvari jugoslovansko-sovjetske deklaracija ne pove nič novega. Kakor kakšna cirkuška jahača stare šole sta Tito in Nikola v njej predstavila svoja že naveličana kljuseta koeksistence, obsojanja vojaških blokov in agresije — Moskva pač s pravico govori o agresiji! — in tako dalje«. Samo besede »nevtralnost« nista rabila. Zavedala sta se pač, da je ta sovjetska propagandna ptica že izgubile svoje na-jlepše perje in da nima- več one prepričevalne sile, kakršno je imela napram evropskim strahopet-nežem v. trenutku, ko se je prvič spustila s kremeljskih lin. Potem Ico so Švicarji povedali, da si je treba nevtralnost v stoletjih šele zaslužiti in ko je Adenauer zagrmel, da Nemčija noče in ne more biti nevtralna, pač tudi' Broz ni mogel proglasiti nevtralne Jugoslavije. Ostal je pri »aktivni koeksistenci«.
Zdaj pa pridemo h glavnemu, kar zahodnjake -najbolj skrbi. De kta-racija izrecno govori o stikih obeh »socialističnih strank« Jugoslavije in 'Sovjetije. To pobratim-
stvo »socialistov«, -ki so za diktaturo bo že zacelilo rane, katere je povzročil in zapustil stalinizem. Pobratimstvo Tita in Moskve pa -mora končno dovesti do poloma- vse politike Washingtona. Londona, Pariza in drugih, ki so gradili na Titovo neodvisnost, na nemožnost njegovega povratka k Moskvi.
Tako gledajo na te stvari tu v Washingtonu, čeprav se v javnih izjavah izražajo nekoliko drugače. T-udi -za vzroke, ki so privedli do beograjskega obiska, imajo zanimivo razlago. Pravijo, da je Tito kakor spoglednica, ki rabi, da jo nekdo vzdržuje. Ko je sila, se vrže-v naročje prvemu ljubimcu. Včasih pa je to samo taktika, da bi še bolj izzvala ljubimca, pri katerem je že nastopila naveličanost ali pa je postal siten. Cim takšen ljubimec vidi, da mu bo žensko izmaknil kdo drugi, že priteče in znova radodarno odpre svojo mošnjo. Zdaj je že napovedane konferenca s predstavniki treh zahodnih velesil, na kateri -bodo razpravljali o gospodarski pomoči Jugoslaviji. Titu torej še vedno dvorita obe strani. Je med dvema ognjema. Se 'bo tu u stvaril ljubezenski trikot, ali boste ljubimca zahtevala odločitev?
»New York Times« je v svojem uvodniku izrekel domnevo, da bodo odločilna šele dejanja prihodnjih mesecev. Beograd in Brioni sta bili samo dve sliki enega dejanja dreme. kateri prisostvujemo. Kakšno bo nadnje dejanje, lahko samo ugibamo. Značilno pa je, da je mednarodno delavstvo, ki -je zborovalo na Dunaju prev v medenem tednu jugoslovansko-sovjetskega sožitja. izreklo jasno obsodbo nad komunistično Jugoslavijo.
z zakonom potrdila tudi mednarodni' dogovor za pobijanje zločina rodomora in končno še mednarod no listino o človečanskih pravicah
Verba dulcissima faeta imo amarissima
Vsa ta lepa priznanja so zapisana v ustavi in v raznih državnih zakonih. Na papirju zveni vse lepo in 'Italijani se v svetu s svojo ustavo in zakonodajo ponašajo in trdijo, da je v državi vse v redu, da so človečanske pravice slehernemu državljanu priznane, zagotovljene in tudi spoštovane!
Ce jih vprašate, kako je s slovensko manjšino in njeno zaščito, vam odgovorijo, da posebnega zaščitnega zakona slovenska etnična skupina ne potrebuje, ker je itak dejansko že dobro zaščitena!...
Izgovor je seveda lisičji, ker se napram slovenski etnični skupin; v Italiji še vedno nadaljuje stara politika raznarodovanja, ki je v kričečem nasprotju « res demokratičnimi in človečanskimi italijanskimi zakoni, nad katerimi kraljuje republikanska ustava!
Toda blesk demokratičnosti in človečenstva odseva samo s papirja, kajti '• praksi smo Slovenci v' svojih pravicah na Goriškem, deloma pa v videmski provinci popolnoma teptani.
Krivda pade seveda v prvi vrst; na vlado, ki vse obljublja, a ničesar za našo zaščito in za spoštovanje vseh naših državljanskih in človečanskih pravic ne stori; krajevne oblasti pa ravnajo, kot da h nas ne bilo, ali pa se pri uveljavljanju naših -tudi najelementarnej-ših pravic postavijo po robu, kot se je zgodilo na primer v zadevi do-berdobskih nabornikov v Tržiču. Oblasti so ob tej priliki skušale zvrniti vso krivdo na slovenske nabornke samo zato, ker so se drznili v javnost s slovensko besedo, ki jo mirovna pogodba, ustava in listina človečanskih pravic dovoljujejo!
Danes lahko s pričami dokažemo, da sta slovenski tisk in slovenski svetovalec o dogodku pravilno in točno poročala. Slišali smo točne besede slovenskega župana, ki se popolnoma ujemajo s poročilom slovenskega -tiska in trditvijo slovenskega svetovalca. Zato odločno protestiramo proti trditvi oblasti, da je krivda bila na strani slovenskih nabornikov!
'Dogodek je jasno dokazal, da krajevna oblast n’ ščitila miti najosnovnejših pravic pripadnikov slovenske etnične skupine na Goriškem!
To se dogaja, ker nas vlada ni še zaščitila in ker vlada namešča v te kraje take funkcionarje, ki niso dovolj, poučeni o ma-ših pravicah! Sam italijanski tisk je ob raznih prilikah prikazal nujnost nameščanja dobrih elementov v naše etnično mešane kraje!
iRrecej let smo imeli kvestorja, ki je pripravil znani zloglasni tržaški proces leta 1941, na katerem je bilo več ducatov Slovencev obsojenih me smrt in na dolga leta ječe. Vsaj trije, obsojeni na tride-
set let ječe, so že do sedaj bili od beneškega prizivnega sodišča zadevno popolnoma oproščeni, ker se je izkazalo, da je fašistično posebno sodišče obsojalo p-, krivem in -krivih ovadbah tržaške policije in O VRE!
-Dogaja se tudi. da ko prosijo za sprejem naši svetovalci, jih predstavniki oblasti nimajo časa sprejeti ali pa so trenutno bolni!...
-Naše občine ne smejo uradovati slovenski in naši svetovalci ne smejo na sejah v Gorici govoriti slovenski.
Naš človek ne sme govoriti slovenski v javnem uradu in naši starši nimajo pravice dati slovenskega imena svojim novorojenčkom.
In tako dalje!
Ali bomo še, naprej sestavljal' samo pritožbe In pisali ministrom, naj nam naše pravice z zakonom zaščitijo in ukažejo spoštovati?
Ali se bomo še naprej pustili vleči za nos od raznih županov ir. funkcionarjev, ki so nam očitni nasprotniki?
•Ali ni že dozorel čas, da pokažemo tudi na drugi način, da ne maramo biti tlačeni in raznarodovanj?
Ali nimamo pravice, da nas demokratična država demokratično in človečansko zaščiti in spoštuje?
Goriški Slovenec
llstapa in vračanje beguncev
Komisijo za preučevanje slučajev beguncev iz Jugoslavije in zadevno odločanje za priznanje zatočišča afi za vrnitev v Titovino si dovoljujemo opozoriti na določilo
10. člena italijanske ustave, ki pravi, da »ima tujec, kateremu je za-branjeno v njegovi domovini dejansko uživanje demokratičnih svoboščin, kot jih italijanska ustava jamči, pravico do azila na ozemlju Republike, in sicer v meji zakonskih določil.«
To pomeni, da ima pravico do zatočišča vsak begunec iz Titovine in sploh iz komunističnih držav, ker je pač predobro znano, da so to demokratične pravice človeka kot jih za ped n: svet in : njim ita
11.anska us,a.a _a...i.-.a.
Ni rečeno torej, da imajo pravico do zatočišča samo tisti begunci, ki znajo izpovedati, da so politični ubežniki, ampak tudi vsi ostali, ki kar tako na splošno in površno izpovedo, da iščejo luč svobode in košček svobodnega kruha!
Pa- saj ;e obče znano, da vlada v komunističnih režimih, vštevši Titovino, tako gospodarsko po manjkanje in tako krivična delitev dela in kruha, da so državljani res primorani bežati s trebuhom -za kruhom!
Ne zagovarjamo in ne podpiramo pobegov čez mejo. Ugotavljamo le dejstvo, da so taki pobegi stalen pojav pod pritiskom trdih in krivičnih razmer v Titovim, kjer i-majo pravico do kruha samo romanisti, da bodo le oni povsod nameščeni, kot je Tito napovedal v Postojni!
ŠOLSKE VESTI
slav, JAKIN Danilo, MAURENSIG Pavel, PAVLINA Sergij, PELLI ZON Rado, S-EMOLI Marjan, VE NOSI Salvator, VIDIMAR Jožef.
II.	B — CESCUTTI MARIJA (odličnjakinja), ELSBACHER Marija, PAOLETTI Anamarija, PAULIN Nadja.
MATURA
Opozarjamo goriške maturante, da se matura na liceju in na učiteljišču prične v soboto, 18., in ne v ponedeljek, 20. t. m.
IZIDI NA ŠOLAH Drž. trgovsko-strok. šola
Izdelali so:
LA — BENSA Darko, BLAST Franko, BRAINI Darij, BRAINI Franko. DEBELLIS Gelindo, DE VETAK Rinald, FERLETIC Marii, FRANDOLIC Marin, KLANJŠČEK Aleksander, LAVRENČIČ Bruno, METLIKA Stanislav, PELIZZO Lucijan, PE-TEANI Peter. -PREGELJ Sergij, ROLICH Aleksander, SI-BAU Pavel, VISINTIN Marjan.
LB — BRANDOLIN Bruna, CERN-E Elvira, FALETIČ Marija, HMELJAK Silva, KOBAL Konče-ta. MARUSSI Jolanda. QUINZI Olga, ZO.TTI Marina.
II. A — BUDAL Bruno, CRAS-SINI Ivan, DEBELLIS Adrijan, FERLETIC Silvan, FLORENIN I-van, KERPAN Lucijan. KLENSE Jožef, MALIC Bruno, RADET-TI Lucijan, PELICON Martin, PE T.EANI Bruno, SKARABOT Murin. ŽABAR Evgen. ZAVADLAV Rajmund.
II. B — AMBROSI Marija, BRAL NI Marija, FIGELJ Pavlina, LORENZI Adele. MARUSSI Danila. MAURI Silvana, OZBOT Milojka. PERCO Karla, PINTAR ALBINA (z odliko), PINTAR Irena, SAULE Adrijana, STANIČ Bruna. TOM S1C Magda.
Komisije za maturo na siovenskik šolah
Izpitna komisija za maturo -na slovenskem klasičnem liceju v Gorici je sestavljena takole: predsednik; prof. Bartolomeo Calvi, do cent na univerzi v Turinu; komisar: prof. Attilio Missoni, za italijanščino; prof. Kazimir Humar, za slovenščino; prof. Rado Bednarik, za latinščino im grščino.; prof. Bran ko Ferlat za matematiko; prof. Andrej Makuc "a zgodovino in filozofijo; zastopnik šole: prof. Mihaei Rožič.
Komisijo za zrelostni izipt na u čiteljišču sestavljajo pa: prof. Bar tolomeo Calvi, kot predsednik: prof. Attilio Missoni, kot komisar za italijanščino in zgodovino; prof. Milan Bekar, za slovenščino; prof. Mihael Rožič, za latinščino; proi. Boris Mašera, za- pedagogijo in filozofijo; prof. Franc Močnik, za matematiko; predstavnik šole: prof-Josip Nemec.
Vsem kandidatom in kandidatinjam želimo dobei uspeh!
ČESTITAMO
Učitelja gg. Emil Lasič iz Sovodenj in Marijan Gabrielli (Gabrijelčič) iz Gorice sta zmagala -na natečaju za učiteljsko mesto, ki se je vršil v Benetkah. Razpisanih je bilo dve sto učiteljskih mest in natečaja se je udeležilo kar 2.800 u-čiteljev in učiteljic. S tem. da sta gg. Lasič in Gabrijelčič ne natečaju uspela, sta pokazala svoje lepe zmožnosti! Čestitamo!
Drž. nižja srednja šola
Izdelali so:
L A — CIACCHI Vojko, DEVETAK Leopold. FERLAN Josip, FIGELJ Ivan, HLEDE Edvard, HO-BAN Aleksander, LIUBICH Marjan, PAULIN Damjan, VIDRIH A-leksander, WINKLER Robert.
I.B — BERT.GSSI NADJA (od lfčnjakinja), BONINI Norma, BOR DON Samtina, CERNETIG SILVA (odličnjakinja), MARVIN FLORJANA (odličnjakinja) MASSERA MAJDA (odličnjakinja), PETEANI Ana Marija, PiULC Nerina, R02IC Neva, SOSGL Marija.
II. A — APPE Valter, BRATIN A Božidar, BRESCIA Marjan, CERNETIG Remo, DEVETAK Vence
PRINAŠAMO SE DVE SLIKI Z NEDAVNEGA ROMANJA NA POKOPALIŠČE INTERNIRANCEV V GONARSU
GOSPODARSTVO
O 2ETVI
Bliža se žetev pšenice in kmei se mora nanjo pripraviti. Pšenica je dozorela, ko klasje porumeni :n se začne nagibati. Pravilno je, da pšenico požanjemo par dni pred popolno dozoritvijo, kar je zel< važno pri pšenici - golici, ki se rada usuje.
Ko pšenico spravimo, moram" čim dlje počakati z mlatvijo, da potegne iz stebla še kolikor mogoče ostalih hranilnih snovi ter du se prav dobro posuši.
V SADOVNJAKU
Pregledujmo sadno drevje, posebno breskve, da jih ne napadejo uši. Od -uši napadena, drevesa poškropimo takoj, da se te škodliiv-ke ne razmnožijo še huje, ker b: jih bilo v tem primeru težko uničiti.
Sredstev za, to delo je več vrst, ki so več ali manj tudi vsa dobra. Dobimo jih v vseh kmetijskih konzorcijih. Ravnati se je po navodilih, ki so zraven teh sredstev napisana.
Dve do tri leta stare breskve v notranjosti nekoliko prečistimo, da dobijo več svetlobe in zraku, da les bolj dozori. Glavne na zunaj rastoče vrhe teh breskev nekoliko preščipnimo, da se močneje razvijajo.
V KLETI
Klet mora biti poleti hladna. V ta namen odpirajmo okna zvečer, zjutraj p# jih zapirajmo. Vlažna mesta v kleti potrosimo z živim apnom v prahu. Dobro je tudi, da klet vsaka dva meseca dobro za premo in zažveplamo, in sicer z e-nim kg žveplamo vsakih 100 kub. metrov prostornine. Tudi prazno posodo pregledujmo, da je čista in požveplana. Zveplanje posode ponovimo vsaka dva meseca z raznimi primernimi kroglicami, ki jih dobimo v »Vinoagreriji« in v kmetijskih konzorcijih 'j. Gorici.
NA VRTU
Na vrtu plejemo in čistimo tra-vd po zelenjadnih gredicah. Ce je zemlja vlažna-, zalivamo zelenjavo z gnojnico, in pri tem pazimo, da ne zalijemo po li&tj.u, ker ga gnoj nica ožge. Namesto gnojnice lahko trosimo apneni nitrat ali čilski soliter, in sicer tako, da ne pade na listje. Apneni nitrat in čilski soliter trosimo navadno pred okopa vanjem zelenjave, da ga potem z zemljo zakrijemo.
Kako žiuijo soujetski milijonarji?
O razrednih razlikah „brezrazredne družbe"
Ko je v preteklem poletju Co-mčdie Frangaise gostovala v Moskvi, je znamenita ruska koleginja .povabila francoska igralko Beatr:-ce Bretty na popoldanski čaj v svoje stanovanje. Z velikim ponosom ji je Rusinja razkazovala svoje štiri velike sobe na Gorkijevi cesti, ki so bile po zahodnem zgledu najmoderneje opremljene. Razkošna kopalnica z modrimi ploščicami, osrednja razsvetljava prostorov, ogromne ledenjača v kuhinji in na kupe raznih drugih pripomočkov in. udobnosti. Celo televizijski sprejemnik tipa, Leningrad 2 je .bil nameščen na mali mizici. »Navadni smrtniki morajo čakati 12 - 18 mesecev,« je pojasnjevala gostiteljica, »predno lahko dobijo sprejemnik. Jaz pa sem k uredir prodajni ceni v znesku 1800 rubljev enostavno dodala še nadaljnjih 1000 rubljev in v -teku 48 ur so mi sprejemnik namestili.«
Kakor se je izkazalo v nadaljnjem razgovoru, je dama pogostokrat poudarjala, da nima nič skupnega z »navadnimi smrtniki«. Pri sebi ima starejšo damo. morda sorodnico, ki ji opravlja hišna dela. V gledališču ji je na razpolago tajnica in spletična. Za njene obiske in nakupe ima na razpolago luksuzno limuzino »Zim« s šoferjem vred.
Celo uradni lepotični saloni ji ne ustrezajo. oiTam uporabljajo največkrat drugovrstne preparate,« se je pritoževala. Zato pa si naroči dvakrat tedensko na dom zasebnega maserja, ki sam izdeluje lepotilne kreme in ostale pripomočke ter je to blago vedno sveže. Skratka, ta zvezda moskovskega gledališkega sveta mora očitno imet; mnogo denarja, in za denar se tu-
OD TU IN TAM
Na pariški razstavi radijskih sprejemnikov so prikazovali najmanjši sprejemnik. Velikosti je i ste kot cigaretna doza. Spravi se ga, lahko v žep telovnika z baterijo vred.
Ko je bila italijanska filmska i-gralka Ana Magnani pred leti na višku svoje slave, je z neko filmsko.družbo sklenila pogodbo, da bo nastopala v nekem filmu iz rimskega življenja. Ko je kmalu za term družba sklenila pogodbo tudi še s filmskim režiserjem, je Ana Uagnani odstopila od pogodbe. Družba je vložila tožbo. Po nekaj letih pravdanja je rimsko sodišče obsodilo Ano Magnani na 15 milijonov lir odškodnine. Nadaljnji odškodninski zahtevki znašajo 55 milijonov Ur.
* * *
Ameriški dijak Evgen Suter je energično odklonil iz »moralnih in političnih razlogov« dediščino nad pol milijona dolarjev. Pred notarjem je izjaivil: »Imam glavo in dvo je rok, lahko delam in si sam služim denar, dediščin ne potrebu-jeml« Sedaj pa ga bodo izvrševalci oporoke s sodno oblastjo prisilil?' da sprejme dediščino...
* * *
Ameriška vlada je vse ljudi sveta pozvala, naj ji pošljejo svoje namisli, po katerih bi bil omogočen trajen mir na svetu. Vlada projektorjem miru ne stavlja nobenih omejitev. Predlogi in osnu-Mci naj se pošljejo na naslov: » PEACE, WASHINGTON, D. C. (V. S. A.). «
di v 'Sovjetiji, kjer vlada kronično pomanjkanje uporabnih predmetov, dobi vse, kar človeku srce poželi.
Pravšna telefonska številka
Vsekakor s samim denarjem tudi v Moskvi vsega ne dosežejo. Potrebne so pravšne telefonske številke v notesu. V stoodstotni birokratski diktaturi, ki v Sovjetiji tako dobro uspeva, so »zveze« prav tako potrebne kot denar. Brez teh »zvez« se je nemogoče izogniti zakonitim predpisom, ki veljajo za navadno ljudstvo. Kdor pa ima denar, ima navadno tudi dobre zveze. Posebno dobre so te zveze, če se nekdo piše Ulanova, Struthova, Lethinjskaja, Nosova ali Ilarinova. bodisi da je to baletna, gledališka ali pa filmska lepotica.
Ti umetnjakarski milijonarji so na svoje finančne prednosti izredno ljubosumni, kar je tudi razumljivo, -saj gre pri tem za elito enega ali -dveh ducatov oseb. Svoje stvarne dohodke pa ti ljudje izredno skrbno prikrivajo. Le o starem pisateljskem veteranu Iliji Ehren burgu vemo, da mu njegove avtorske pravice prinašajo letno milijon šest sto tisoč rubljev. Poleg tega pa prispeva njegova žena, ki je tudi pisateljica, Ljuba Jusinsova, še po kakih deset tisoč rubljev mesečno.
Popolnoma (neprozorni pa so seveda dohodki kremeljskih poglavarjev. Vsekakor pa dokazujejo lične vile na podeželju in na obalah C-rnega morja, da so njihovi dohodki precej neomejeni. Sovjetski zakon sicer pravi, da ne sme nihče razpolagati z dvema stanovanjema, vendar se v takih primerih vedno najde izgovor o »absolutnih -medicinskih potrebah« tudi za več letoviških vil kremeljske gospode. Ze nekaj let sem pa si najprominentnejši med njimi: Molotov, Gromiko, Malik, Konjev, -Zorin in kakor se še drugače imenujejo privoščijo po nekaj tednov letovanja v Karlovih Varih na Češkem. Tem proletarskim knezom ničesar tako ne pričara iluzije kot udobno meščansko življenje...
Zdravniki - milijonarji
Razmeroma novo skupino milijonarjev tvorijo -znameniti zdravniki. Plača ravnatelja bolnišnice le redkokda j presega 1000 - 1500 rubljev mesečno. Prof. Usijevič z moskovske univerze pa vzdržuje poleg svoje stolice tudi še izasebno prakso, ki prinaša redno najmanj desetkratni znesek profesorske plače.
(Resnično bogati Rusi bi smatrali pod svojo častjo, če bi se posluževali uslug javnega zdravstva. Zasebna konzultacija znamenitih profesorjev je pač vredna nekaj sto rubljev. Prof. Bukalov, specialist, za srčne bolezni, vzdržuje v moskovskem predmestju kliniko za komunistično gospodo. Pravijo, da je samo v letu 1953, ob znamenitem zdravniškem procesu in likvi daciji Berje, zaslužil po-1 milijo-na -rubljev.
Obramba kapitala
Ravnatelji velikih industrijskih podjetij tvorijo skupino zase. Ce jih je sreča obdarila z uspehi, kakor se je na primer to zgodilo Gregoriju Mikojanu, iznajditelju lovskih letal MIG, potem njihova blaginja ne pozna mejž. Mikojan ni samo ravnatelj cele vrste tovarn za letala, pač pa poseduje lastne
konjarne in tiansport-na podjetja, v katera je naložil svoje zasebno premoženje, *ki ga ocenjuje na nekaj deset milijonov rubljev.
Včasih se seveda ti gospodarski kapitani puščajo zapeljevati -tudi, cd ne posebno poštenih kupčij. Ce jih odkrijejo, jih -za nekaj časa odstranijo s površja. Pred časom s_o zaprli komisarja Konebeva, ker j» brez uradnega dovoljenja prodajal na črni borzi državno blago. Nekemu Koganu je uspelo, da je skozi leta in leta prodajal zapestne tire ne da bi mu prišli na s-led. Ko so ga končno zagrabili, se je izkazalo, da je zaslužil poldrug milijon rubljev. Kaj je s tem denarjem počel, tega ne ve nihče, verje-tno pa ga je naložil v dobičkanosna podjetja.
V »kapitalističnem svetu« zavidajo milijonarji svoje ruske kolege. Sovjetski milijonarji tako rekoč ne plačujejo davkov. Dohodnina v sovjetskem paradižu ne sme v nobenem primeru prekoračiti 13 odstotkov, medtem ko davke na premoženje praktično ne poznajo. Medtem ko Zahod skuša socialni pravičnosti pviti.do veljave s -tem, da z veliko porcijo pobira pri tistih, ki so boga-t-i, uživa kapital v komunističnem raju -največjo davčno zaščito vsega sveta.
Uran n Jugoslaviji
Jugoslovanska tiskovna, agencija je sporočila, da pripravljajo jugoslovanski znanstveniki 22 referatov za prvo znanstveno konferenco o uporabi atomske energije v miroljubne namene, ki bo od 8. do 20. avgusta v Ženevi. Referate so pripravili posebni inštituti, ki imajo svoj sedež v treh glavnih mestih: Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Minarolog Milan Ristič, ki o-bravnava v, svojem referatu ležišča atomskih -surovin (urana in torija) v Jugoslaviji, ugotavlja, da so strokovnjaki na. raznih mest-ih v Jugoslaviji ugotovili naravna le žišča urana i:n torija in so jih delno tudi raziskali. V referatu sicer to ni posebej omenjeno, toda znano je, pravi Jugopress, da so jugoslovanski strokovnjaki našli -uran v Jugoslaviji na približno 200 mestih in da bi bilo izkoriščanje nekaterih ležišč rentabilno.
Zanimiv za razvoj izkoriščanja atomske energije v miroljubne namene je referat m po-trebah in možnostih Jugoslavije glede energetskih virov. Referat ugotavlja, da ima Jugoslavija sledečo- energetsko bazo:	66,5 milijard kilowaitov hi-
droenergetske zmogljivosti, 21,3 milijarde ton rezerv premoga, 7,5 milijonov ton rezerv nafte in približno 2.7 milijard kubikov zemeljskega plina. Od -leta 1939 do 1955 je no-rastla zmogljivost elektroenergetskih naprav v Jugoslaviji za 105 odstotkov, produkcija elektro-energije pa za 241 odstotkov.
flmerikanizem na pohodu
MILANSKO PISMO
Nobena dežela v Evropi ne spreminja svojega obraza s tako hitrostjo in tako neizprosno kot Italija. Nekak neoameriški pionirski slog kuje deželi nov značaj. Kamen in marmor spodrivata beton in železo. .Smisel za tradicionalno ■lepoto se umika hlastajoči stvarno sti. Nekdaj duhovite osebne im provizacije v salonih, na odrih, na trgih, predvsem pa v. predmestjih velike metropole nadomeščajo pusti, molčeči -in hladni lokali pred mestnih kavarn in kinematografov. Italijanski kult osebnosti, mehak individualizem gospoda, ki je gospod tudi kot berač in ki ga je odlikovalo lepo vedenje, ljubeznivost in duhovni interes, tega gospoda spodriva brezimenska družba- trgovcev in relativno dobro plačanega delavstva. To delavstvo v svojem prostem času ne ve, kaj bi \i dolgočasja in zato polni v množicah kinematografske palače.
Tak vtis ima človek, ki prihaja iz Rima v Milan. Razburljivo, v svoji dinamiki skoro brutalno mesto je svoje tradicije na zgodovinskih -dobrinah že skoro povsem zapravilo. Nebotičniki, gole, omaram podobne najemninske vojašnice z vsem novodobnim udobjem izžarevajo mrzloto.
Promet je večji kot v Parizu, relativno večji celo kot v New Yor-
Morska voda je krvi sorodna
Z nestrpnostjo pričakujemo vsako pomlad sonce in morskih kope-
li.	Podzavestno nas neznana sila vleče k morski obali, obleka- nam postaja pretesna in komaj čakamo, da se zapodimo v objem morskih valov. Tako prijetno, osvežujoče in slastno se širijo nozdrvi, pljuča o-bratujejo s polnimi zajemi. Drugi celinski prebivalci niso tako sreč ni, njihova poželenja in hrepenenja po morju so še 'znatno nestrp-nejša in silnejša tudi zato, ker morja ne občudujejo vsak dan, ker jim je morje tako daleč in tako težko dosegljivo.
Vedno več izletnikov, dopustnikov in rekonvalescentov išče v morskih kopališčih razvedrila, o-krepčitve in tudi -zdravja. Podnebje, slano zabeljeno ozračje in sonce, vsi ti božji darovi skrbijo za zdravo prepojenje kože s krvjo iti za utrjevanje pomehkuženega telesa. -Sluznice in dihalne odprtine, k-' so obložene prahu, dima in plinov velemesta in pogostokrat -tudi vnete, se očistijo pod vplivom morskega ozračja. V telesu dremajoče odporne sile se prebujajo in z rudninami nasičen morski zrak jih krepi. Preosnova se ureja in celo kronična vnetja se močno omilijo, posebno pa še, če zdravilno moč morskega ozračja okrepimo z uživanjem morske vode.
Morska voda - zdravilo
Marsikomu bo morda znano, da ■zdravijo zdravniki najrazličnejša pomanjkljivosti v človeškem telesu z morsko vodo. Ze Hipokrat, 'znameniti grški zdravnik in ustanovitelj klasične medicine (460 -377 por. Kr.), je spoznal zdravilno moč morske vode. Posebno jo je priporočal proti kožnim -boleznim in oteklinam; dokaz, -da spada morska voda med najstarejša zdravil*).
Cepra-v so mrzle kopeli morske vode zdravilne, okrepčevalne in iz-
redno pospešujejo zdravljenje, priporočajo v novejšem času zdravniki poleg kopeli tudi uživanje mor-
današnja prehrana pa z industrijsko predelavo in izdelavo in s prevelikim izkoriščevanjem zemlje ni
ske vode. V telesu se namreč z u- več polnovredna. Posledica te prp-
živanje-m morske vode nadomeščajo rudninske soli. ki se pri nezdravi in enostranski prehrani izgubljajo iz -telesa.
Morje je naravna destilacijska naprava naše zemlje poleg tega pa je zbirališče vseh važnih rudninskih snovi. Neprenehoma donašajo reke ogromne količine rudninskih soli, ki jih je voda izlužila iz zemlje v morje. Z rekami pa prihajajo v morje tudi komaj zaznavna druga tvariva. Tako je morje neizčrpno skladišče življenjsko važnih substanc, ki so neobhodno potrebne za obstoj živega organizma.
Kri je morska voda
Po- človeškem telesu pretakajoča se kri je po svojih sestavinah presenetljivo podobna morski vodi. ki ne vsebuje zgolj 3 do 5 odstotkov kuhinjske soli, pač pa prav iste snovi in soli, ki jih vsebuje serum človeške krvi. 'N. pr. kalij, magne zij, železo, jod, arzen in še vrsto drugih rudninskih soli. Tudi sledovi raznih elementov (barij, stroncij, aluminij, zlato, srebro, ti-tan, kremenčeva kislina itd.) so zastopani v morski vodi v enakih sestavinah kakor v človeški krvi.
Življenjski ritem človeškega organizma se — poleg vitaminov — vzdržuje v obratovanju s pomočjo približno štiridesetih raznih rudninskih tvarin in sledov elementov. Vsako celico našega telesa namaka kri, ki prinaša različne rudninske soli kot življenjsko važna gradiva. £ tem tin z izločevanjem tekočin -izgublja človeško telo neprestano soli, ki jih je treba prav tako stalno nanovo dovajati telesu, da ne nastajajo zdravju škodljive motnje.
Te nadomestke bi nam morala dobavljati dnevna prehrana. Naša
hrane je pomanjkanje rudninskih soli v telesu in naj.lažje motnje, ki pri tem nastajajo, so splošna otrplost, slabosti i-n nerazpoloženja. Pogostokrat pa nastajajo obolenja v presnovi, slabokrvnost, včasih celo rak in razne oblike tuberkuloze, golščavost in motnje v delovanju jeter.
Morska voda v steklenicah
Kuhinjska sol je skoro čisti natrijev klorid. Z njo ne nadomestimo vseh rudninskih soli. Čezmerno -uživanje kuhinjske soli povzroča celo okvare. Morje vsebuje vse snovi, ki ohranjajo zdravje in delovno sposobnost telesa, in to v tako popolnem soglasju s človeško krvjo, da n. pr. zdr&vniki v posebnih primerih nadomeščajo ~ izgubljeno kri s primerno razredčeno morsko vodo. Tudi razna zdravila danes pripravljajo s pomočjo morske vode.
Do bi celinskim -ljudem tudi izven počitnic omogočili zdravljenje z morsko vodo, dostavljajo danes morsko vodo v nekaterih severnih deželah kar na dom — v steklenicah. Za dobavljanje zanesljivo neokužene morske vode in -da ohranjajo tekočino v stelno enaki kemični sestavini, zajemajo morsko vodo v zdravilne namene daleč n*a odprtem morju. To delo opravljajo posebne ladje, ki črpajo vodo iz globine 12 do 20 metrov. To morsko vodo v velikih napravah čistijo v kremenčevih filtrih in na mrzlo razkužujejo pod znanstvenim nrdzorstvom v posebnih laboratorijih.
Tako postaja danes morje zdravilo v steklenicah. Mi, ki živimo ob njem, ne bi smeli tega pozabljati.
ku in vzbuja primerjavo za medicinska premišljevanja: močno povišani krvni pritisk, živčne motnje, histerična nervoza. Nekaj trenutkov kasneje poslušam na Porta Ticinese v siromašni četrti, v neki delavski kavarni — saj je nedelja — da nihče ne ve, kaj bi počel » svojim prostim časom. Možje so neodločni: ali na-j kvartajo ali gredo v kino. Knjige čitajo samo še ženske in še te samo najslabšo vrsto. Grizeča žalost visi nad mizami, stoli in ljudmi kljub blesku torov in živopisanih fresk na stenah. Nek mehanik mi je dejal: »V naših stanovanjih lahko človek samo je in spi. Radio in vsi ostali razgovori se do podrobnosti slišijo skozi stene. V vsej četrti je vsega morda deset kopalnic, največ stranišč je izven stanovanj. Doma sem le pri stružnici, v kinematografu ali pa v kavarni.«
Vso današnjo stvarnost Italije in, Milana mi je v kratkih besedah odkril milanski industrialec takole:
»Posnemajo nas v Rimu, Neaplju in Palermu. Milan je mesto dela. Tradicije nas ne nadlegujejo. Ce bi nekoč prišlo do združene Evrope, potem bo to evropski prevzem ameriškega načina življenja. Milan je že danes vzorec za resnično produktivna središča nove Evrope. Rim je mesto polno sonca in spomenikov, zato pa majhnega števila- strojev. Milan ima polno megle, zato pa- tudi dosti tovarn. M; plačamo največ davkov, polno četrtino celotnega italijanskega davčnega dohodka.
Turin ima francoski značaj, Benetke orientalski, Neapelj grški. Milan predstavlja novo evropsko-ameriško mešanico zahodnega bodočega sloga. Z Milanom se Italija modernizira. Milan je filter sveta, samo sentimentalnim norcem je, lahko tega žal. Mi moramo proizvajati, racionalizirati in lačne na-sičevati.
V teku zadnjih desetih let je prišlo v Milan dve sto tisoč ljudi iz vseh mogočih italijanskih pokrajin, največ iz juga. Milan šteje danes milijon tri sto tisoč prebivalcev. Od teh je 570 tisoč -zaposlenih, med njimi 195 tisoč žend; v vsaki drugi družini dela torej tudi žena-. 50 odstotkov milanskega prebivalstva je delavcev, 30 odstotkov jih pripada srednjemu malomeščanstvu, 12 od sto pa tako imenovanemu višjemu sloju. Brezposelnih je o--krog 80 -tisoč. Mnogi med njimi so dopotovali v Milan in si še niso u-stvarili obstanka.
Vem, da je ritem in slog Milana za mnoge v veliko spotiko, v uaj-večjo gotovo ministrski tehnokraciji v Rimu. lo pa nas ne moti. Rim spada v preteklost. Mi tu mislimo drugače in govorimo tud: drugačni jezik. Rim je razkošje, ki si ga Milan lahko privošči. Milan je gospodarska prestolnica Italije. V naših 58 bankah se pretaka življenjski eliksir dežele. Na naših borzah se letno dosežej« kupčije od 300 do 400 milijard lir. Vsako let,', zgradimo 60 do 70 tisoč stanovanjskih prostorov in izdamo 10 -milijard lir za javna dela. Trenutno posluje 350 tisoč telefonskih aparatov, več kakor v Parizu. Povprečni dohodek milanskega prebivalca je točno še enkrat večji kot v o-stali Italiji. V Milanu pojemo na leto in prebivalca po 48 kg mesa, v ostali Italiji ga pojedo komaj 14 kilogramov.«
Iz vsega tega je torej razvidno, da postaja, vloga Milana za italijansko državo vsak dan večja in pomembnejša.
POD ČRTO
IIUIIIIII!lllllllll|{|illlllll!l!l!lllllllll!lllllll!(lllllllllll!!lilllllllllHlllil!llll!llll!lllillllllllllllllllllllllIIIIIUII!l!l!ll!lll!l]|lllll!III11llllll!llll!l]l!IIIIIIIIllllll!IUUI!Klllllllll]l]|||| lll!!l!iMI!llllllllllllllllllllllllll!l!ll![IIIIIIIHIIIIIlll!IIJII!llll!llllllll!ll(IIIMKlllll|l«l!|lll||l||
! llltllllllll!llllilHlltl!llllllllllllllllll1H!lll!lli!!lllllllKI!lll!IIVIIIlllll!l!lllil[UII]|ltU
OPERACIJA
(Mihael Sosčenko)
To majhno, žalostno zgodbo je, doživel tovariš Petjuška Jastčikov. Pravzaprav ni bila tako majhna. Pri tem bi skoraj človek odšel na drugi svet. -Pri operaciji namreč. Pravzaprav zgodba tudi ni bila tako žalostna. Ta Petjuška pač ni mogel vsega predvidevati. Prvič v svojem življenju je odšel na operacijo. Brez izkušnje.
Stvar je pričela tako, da je Pe-•tjuška dobil ječmen. Gornja trepalnica na desnem očesu je pričela otekati. V treh letih je oteklina ■abrekla za velikost črnilnika. Končno se je Petjuška Jastčikov odpravil v	kliniko.	Službujoča
zdravnica je	bila mlado in	čedno
dekle.
‘Dejala mu je: »Ce hočete, se lahko operirate; če ne, pa -tudi ni tre-taa. Bolezen ni življenjsko nevarna. Je polno	ljudi, ki	jim	lastna
zunanjost ni	mar in se	celo	priva-
dijo, da celo večnost gledajo takole bulo pred seboj.«
Vendar se je Petjuška odločil — že zaradi lepote — za operacijo. Zdravnica ga je naročila za inasled ■ ji dan.
Najprej je hote! Petjuška Jastčikov kar naravnost 'z dela na operacijo, potem pa je preudaril: S.i--cer je to čisto zunanja očesna zadeva, vendar — kdo ve — morda
se bom moral le sleči. Medicina je skrivnostna stvar. Morda je le bolje, da grem najprej domov in si preoblečem srajco! In res je Petjuška odšel najprej domov.
Pri tem je odločilno vlogo igratu okoliščina, da je -bila zdravnica se mlado dekle. Hotel je napraviti na njo vtis. Čeprav njegova obleka ni bila več nova, zato pa je bila srajca iz čistega popelina. Skratka: Petjuška ni želel doživeti kakega presenečenje.
Doma si je preoblekel čisto srajco. Vrat si je oddrgnil z bencinom. Umil si je roke. Skrbno se je poče-saj. Nato je odšel.
V kliniki mu je dejala zdravnica: »To je operacijska miza. To tu je laneeta. In to tu je ječmen. Sezujte čevlje in lezite na operacijsko mizo.«
Petjuška je bil v zadregi. No, si je mislil, s tem pač nisem računal, da bo treba sezuti čevlje. Ta je res dobra! Moje nogavice niso prav nič zanimive, da ne rabim kakega nerodnejšega izraza.
Petjuška si je- pričel slačiti jopič, da bi tako rekoč s tem prikril spodnje pomanjkljivosti. Tedaj pa je zdravnica pripomnila:	»Pustite
jopič kar na miru. Samo čevlje sezujte.«
Ko je Petjuška potegnil čevlje z nog, je dejel: »Nisem vedel, tovarišica zdravnica, da- je treba sezut: čevlje. To je vendar očesna bolezen — na to nisem računal. Pravkar, tovarišica zdravnica, sem si
preoblekel srajco, ampak drugega — oprostite —- se nisem dotaknil. Prosim, ne glejte med operacijo mojih nog.«
Zdravnica, naveličana pripomb, je dejala: »Le hitro, čas je drago cen!« Pri tem se je smehljala sama s seboj.
Operacijo je hitro izvršile. Rezala je in se pri tem smehljala. Ob vsakem pogledu na Jastčikove noge se ,ie zasmejala do solz. Roka se ji je celo tresla.
Kako lahko bi Petjuško zaklala z nožem v tresoči se desnici!
Vendar je operacija uspela lično. In oko Petjuške nima bule.
od-
več
DOLGO ŽIVLJENJE
Na skladišču Centrale za podeljevanje življenj, oddelek Zemlja, se je pred dnevi prikazalo še nerojeno dete in ogovorilo skladiščnika: »Ze v kratkem imam priti na svet, a-l.i mi lahko podarite življenje?«
»Prosim, kakšno vrsto življenja želite?«
(»Kaj si človek lahko izbira?«
»Seveda, po želji! Dolgo, srednje kratko, brez priklade ali s prikla-do, kakor je komu všeč. S kakšnim naj vam postrežem?«
»Dolgo življenje bo gptovo zelo drago, kajne?«
»(Ni rečeno, dolgo življenje brez priklade je celo zelo poceni!«
»Brez priklade? Kaj se to pravi?«
»Priklado moramo izgotoviti po naročilu. Pri moškem spolu pomeni priklada-: -biti zanimiv, imeti dober okus in precejšnjo porcijo predrznosti; se nikoli dolgočasiti in še marsikaj drugega. Pri ženskem spolu so priklade: rafiniranost, o-čarljivost, nekaj koketnosti in poštena porcija sramežljivosti.«
»Kaj pa dolgo življenje brez priklade?«
(»To prodajamo kar na debelo. To je naša množična proizvodnja. Poteka enakomerno, zelo udobno, brez razburjanja, brez incidentov, s kasnejšo pravico do pokojnine. Dolgo življenje lahko takoj vzamete s seboj!«
»Se ne morem še odločiti. Kako pa je s kratkim življenjem? To gotovo ni dražje?«
»Po kakovosti. Kratka življenja so v povprečju prej dražja kakor pa dolga. Življenje n. pr. umetnika: lakota, borba, -ljubezen, nekaj slave, pomanjkanje, pozabljenos*. Pri tem življenje ni niti dolgo, zato pa drago, ker ga polnijo doživljaji od začetka do konca-. Lj,udjf> to blago redko kupujejo, je za- to ceno preveč neudobno.«
»Tudi zame to ni!«
»Ali vam lahko ponudim življenje genialnega človeka? Kratko, z obilico dela, nerazumljivo vsemu svetu; morda ena ljubezen, -drugače pa same težkoče in sovraštva.«
»Tako življenje mora biti hudo poceni, kajne?«
»Nikakor! Je nenavadno drago,
in če se že najde kupec, navadno nima dovolj denarja- -in mora ostanek plačevati na -Zemlji: s skrbmi, neuspehi, nerazumevanjem in podobno.«
»Kako pa bi bilo s kratkim življenjem brez priklade? Kaj je to tudi tako drago?«
»Kratko življenje brez priklade načeloma oddajamo zastonj. Tega nihče ne kupuje. Vsi ljudje, ki u-dobno in brez sprememb romajo po svetu, radi čim dalje živijo, da bi vsaj nekaj užili za svoje -skromne denarce. Morda se boste sedaj le odločili?«
.»Da, dajte mi dolgo življenje brez priklade!«
Skladiščnik je pokimal, se obrnil in zaklical: »Normalno dolgo življenje za gospoda!«
* * *
Kmalu zatem je gospa državne ga uradnika Pikca rodila zdravega novorojenčka. Gospod Pikec se je namuznil. »Ta bo moj naslednik!« je dejal z vsem ponosom.
VZGLED
Molčeči McNeal ima majhno gostilno v škotskih hribih. Majhno, skromno, vendar lastno. Gostilne prav po škotski navadi. Malo miz in še manj stolic. Toči eno samo vrsto vina, in sicer »lastni pridelek«.
Gostje in sosedje so McNeala radi imeli. McNeal je bil vzor škotskega naroda. Bodi varčen ko‘ MoNeal! Bodi previden kot Mc-
Neal! so ljudje opominjali razvrat-neže in razsipnike.
Poučen vzgled svojega vzornega obnašanja je McNeal pred kratkim ponovno dokazal nasproti tujcu, ki ga je neurje nagnalo v njegovo gostilno. Bil je to vesel možakar, t« tujec, ki se je trudil, da bi svojo dobro voljo poklonil tudi MciNealu. Naročil je Liter vina in dva kozarca.
»Dva kozarca?«
»Točno. Pili (boste z menoj!«
»Ne pijem! Niti svojega lastnega pridelka. Enkrat -poskusil, slabo o-pravil, zato opustil.«
»Potem bova vsaj zaigrala na karte!«
»Ne igram! Enkrat poskusil, slabo opravil, zato opustil.«
-»Potem vsaj prisedite, bova pokadila cigareto!«
»Ne kadim! Enkrat poskusil, slabo opravil, zato opustil.«
Razočaran je tujec popil vino sam; sam je pokadil cigareto in vrgel pasianso. Tedaj so se prvič po tujčevem prihodu odprla vrata in v sobo je stopil mladenič.
»Hvala Bogu, le en gost!« j-> vzkliknil .tujec, vesel, da bo imel nekaj družbe.
»Moj sin « ga je pomiril McNeal. »Niima čaša. Mora sekati drva. In drugega...«
» ... in drugega sina nimate!« je tujec s strahom pripomnil. »Razumljivo ste tudi s tem enkrat poskusili, slabo opravili, zato opustili...«
VESTI s TRŽAŠKEGA
SHOD SDZ V DOLINI
V nedeljo 12. maja je na iavnem shodu SDZ v Dolini govoril dr. Branko Agneletto. Glavne misli njegovega govora prinašamo našim čitateljem v vednost.
Leto 1945 nam je prineslo zmago in istočasno je prineslo na oblast RP, ki je začela vedriti in oblačiti nad našim življem. Kot edina politična’ stranka, ki je sploh obstojala na našem ozemlju, je samo ona ščitila naše interese. Kako jih je ščitila pa smo imeli vsi priložnos’ videti. Se danes občutimo na las; ni koži posledice tiste nore politike raznih Kraigherjev, Stoke, Babiča in drugih. V treh letih so u speli zapraviti in pokvariti še tisto malo dobrega, kar nam je ostalo zajamčeno v mirovni pogodbi.
Junija 1948. leta so se k"r naenkrat komunisti sprli med seboj. Tito ni bil več komunist in prvobori-tel j za pravice delovnega ljudstva, ampak čez noč je postal izdajalec, prodan imperializmu, uš itd. Ko-minformisti so z vso silo svoje pisane in govorjene propagande udarili' na Tita in njegov režim. Ti-tovci so se branili, očitujoč Stalinu in boljševikom, da tvorijo birokratsko kliko, ki ne ščiti interese delavstva. ampak, ki samo brani in zagovarja lastne interese. Na n*i-šem ozemlju je to medsebojno obrekovanje doseglo neverjeten obseg Vsi se še lahko spominjate, kaj je
SL/O V. PROSVETNA MATICA
Zaključni nastopi gojencev Glasbene šole bodo v sredo, dne 22. junija in v petek, dne 24. junija t. 1., obakrat ob 20.30 uri v dvorani Slov. prosvetne matice. Nastopili bodo posamezni gojenci instrumentalnih oddelkov.
Vabljeni starši in po njih vpeljani gosti.
pisalo »Delo« in kaj je odgovarjal >>Primorski dnevnik«. Kaj je pridigal Babič in kaj mu je oporekal Vidali.
Oba tabora sta se tako zagrizla v medsebojno borbo, da bi bil člo vek upravičeno mislil, da je sprava med njima nemogočo. V tej borbi so pa logično pozabljali na to kar je bil interes naroda. Titovci in kominformisti so v borbi za o-hranitev STO največ zakrivili in mjim gre zasluga v pretežni meri. če STO ni več. Vsi s«, še spominjate Bazovice in vsem je znano, da je Tito prodajal Trst Italiji za pesi ameriških dolarjev, medtem ko m se njegovi ljudje v Trstu zaklinjali in trdili, da se borijo za Svobod no tržaško ozemlje. Vidali je navidezno stal na istem stališču kot mi glede obrambe STO. V resnici je pa tudi on le sledil aneksioni-stični liniji KPI. To njegovo stali-
šče je bilo lahko razvidno vsakomur iz njegovih volilnih govorov, ki jih je imel širom Italije.
2e zopet smo v šestih letih, ''rt 1. 1948 do 1. 1954, samo po krivdi obeh KP izgubili še zadnjo postojanko na našem ozemlju. Kot so s-» skregali po direktivi od izgoraj, tako je tudi nalog za novo pobratenje prišel iz Moskve. In Vidali, ki je do včeraj grm“l in pridigal o izdajstvu Tita, je danes že zopet prepričan da je Tito pravoverni komunist. Pozabljeoii so vsi tisoči in tisoči pobitih kominformistov, pozabljeni so Hebrang in Zujevič, pozabljeni Kostov, Slanski, Kle-mentis, Rajk. Le okrvavljene roke so ostale diktatorjem v Moskvi in Beogradu in pričajo o njih zločinih.
.Do kdaj boste še verjeli tem ljudem, ki vas stalno vlečejo za nos? Do kdaj, vi komunisti, zaupali tem krivim prerokom, ki vas vodijo od poraza do poraza? Kdaj se bo v vas prebudila zdrava kraška pamet in boste odprli oči nad zločini ln grozodejstvi teh »zafuranih« po litikov? Nočem vas prepričevati in vam soliti pameti, kot vam to, delajo komunisti na političnih urah. Želel bi le, da vsak od vas s svo jo glavo premisli to, kar sem rekel, in sam sodi. fie je med vami en sam komunist’, ki misli, da je ena sama moja beseda neresnična naj jasno pove! Vidim, da se ni o glasil nobeden, ki bi mi lahko očital, da ne govorim resnice. Tudi pred nekaj dnevi v Sv. Križu ni noben komunist imel poguma ugovarjati. To pomeni, da ste sami prepričani, da je to, kar vam go vorim. resnica. Vaša vest naj vas vodi' v presojanju in izbiri poti, ki ji morate slediti v tem trenutku1 Ne vabim vas, da zatajite svoje i-deale, če ste socialisti, ostanite, izberite si le voditelje, v katere boste lahko imeli zaupanje, da ne bodo menjali svojih idealov kot menjavamo umazane srajce.
Ce pa mislite, da morate kot socialisti slediti voditeljem, ki so vas do danes vodili, ker samo s temi boste lahko dosegli raj na zemlji, oglejte si, kaj se dogaja v Jugoslaviji. V tisti Jugoslaviji, ki vam Hruščev jamči, da je resnično komunistična. Ce hočete služiti 8000 din na mesec in plačati za en par čevljev po 5000 dinarjev, ali za 1 kg krompirja 75 dinarjev, to pomeni, če hočete zaslužiti 1/4 tega, kar zaslužite y. imperialistični državi, potem kar za njimi! Ce pa hočete živeti kakor ste do sedaj živeli in biti siti belega kruha, potem vedite, da vaša bodočnost ni pri njih.
SDZ od dneva svoje ustanovitve ni spremenila svoje politične linije niti za las in jamči vam, da bomo tej liniji ostali vedno zvesti. Mi hočemo braniti narodne interese našega življa. Kako naj to sto-
rimo, vemo sami in nočemo poslušati direktiv ne iz Moskve, ne iz Beograda in tudi iz Washingtona al; Rima ne! Kdor hoče v teh težkih momentih, zvest svetinjam, ki jih je podedoval od svojih, prade dov, kdor hoče zastaviti vse svoje sile, da Slovenci ostanemo na tei naši zemlji, naj se oprime in sled’ ljudem, ki ga ne bodo izdali, naj izbere voditelje, ki mu bodo nudili večje garancije kot so mu jih nudili dosedanji profesionalni agitatorji KP. Samo če bo trezno in s preudarkom vsakdo izbral svojo pot in ljudi, ki ga naj na tej poii vodijo, bo lahko s ponosom jutri gledal na svojo preteklost.
SLOV. DEMOKR. ZVEZA
vabi na
lavni POLITIČNI SHOD
na Proseku
na trgu pred cerkvijo v nedeljo 19. junija ob 16,30. Govori dr. Branko Agneletto o temi: »MOSKVA, BEOGRAD IN TRŽAŠKI SLOVENCI«
Vabljeni vsi/
Solslrc prireditve
NA OPČINAH Šolska mladina na Opčinah je v sredo, 15, t. m. ob 19.30 priredila pri nabito polni dvorani izredne uspelo zaključno proslavo. Na sporedu je bila igrica v petih slikah, petje in rajanje. Vse točke je mladina izvedla odlično in žela obilo zasluženega priznanja. Vsa čast mladini, zavednim Opencem in požrtvovalnemu učiteljstvu, ki je’ prav v teh zaključnih dneh šolskega leta povsod na Tržaškem pokazalo l uspešnimi šolskimi prireditvami in razstavami, da dejstva govore drugače, kakor pa bi v partijskem tisku radi potvarjali poklicni politikanti.
Pub mnenji d našem aospodarstuu
PRI SV. IVANU
V novi svetoivanski šoli so razstavljali učiteljiščniki. Oceno prepuščamo vzgojiteljem, ki se morajo oglasiti, ker je to zadeva, ki. v živo reže vse naše bodoče šolsko vzgojno delo na tej zemlji.
Mladina otroškega vrtca in o-snovne šole je razstavila risarske izdelke lin ro6na dela v teko presenetljivi izdelavi in dekorativni razporejenosti, da je bila razstava vse dni polna občudovalcev. Ravnatelju g. Ferlugi in učiteljstvu vse priznanje!'
Ameriški strokovnjaki
Pet ameriških strokovnjakov, ki so bili pretekle dni na obisku v Trstu, kjer so proučevali trgovino na drobno, je izreklo zanimivo sodbo glede gospodarskega položaja v mestu. Ugotovili so, da je prišlo do dejanskega poslabšanja gospodar skega položaja in da so cene v Tr stu znatno višje kot v drugih italijanskih mestih, ki so jih doslej obiskali.
Zastopnik ministrstva za trgovino in industrijo, dr. Salabe, ki je bil z njimi, jr sicer zagotovil tržaškim gospodarstvenikom in pred stavnikom. da se državni odbor zn izdelavo zanima za tukajšnji položaj. Ta odbor bo pomagal krajevnemu gospodarstvu z novimi pobudami in nasveti za izboljšanje delovnih metod. Toda tudi dr. Sa-labč ni mogel zanikati, da bi tržaško gospodarstvo dejansko ne bilo v težkem položaju.
„New York Times"
-Se bolj črnogleda je slika, katero je podal v daljšem članku j glavnem ameriškem dnevniku znani novinar Sulzberger. Po uvodu v katerem meče vso krivdo na tržaške iredentiste in pri tem skoro pozablja, da nosijo za položaj, ki
Sprememba tečajeu u strokoune šole
Opozorilo obč. svctovalca dr. J. Agneletta na določbo sporazuma
Po daljšem presledku se je sestal 14. junija občinski tržaški svet. Med interpelacijami je obč. svetovalec dr. J. Agneletto opozoril na določbo posebnega statuta o narodnostnih pravicah, kjer je predvidena sprememba strokovnih tečajev v Trstu, Dolini in drugod v strokovne šole v smislu italijanskega zakona. Generalni komisariat in z njim šolska oblast so na stališču, da se bo ta sprememba izvršila takoj, ko bodo posamez.ne občine, kjer se strokovni tečaji nahajajo, preskrbele potrebne prostore, učila in kar je potrebno za otvoritev strokovnih šol. V tem smislu je tudi ravnateljstvo za javno 'šolstvo naslovilo na šolski proveditorat' in tudi na tržaško občino okrožnic*.-, kjer našteva, kaj je potrebno, da občine store, da potem šolska o blast spremeni tečaj v strokovno šolo. Zato je, dr. Agneletto interpe-liral g. župana in odbornika za. šolstvo, ali so že kaj ukrenili za spremembo strokovnega dvoletnega trgovskega tečaja na Proseku in na Katinari ter strokovnega tečaja v Sv. Križu v strokovne šole, kar je v interesu slovenskih šol nujno potrebno.
Pro'f. dr. Sciolis je odgovoril, da nima tržaška občima ničesar več
storiti za to, da se odnosni tečaji spremene v strokovne šole, ker je vse že storjeno in je odvisno le od šolske oblasti, da stori, kar je potrebno. Dr. Agneletto je opozorii okrožnico in na to, da se državna oblast s šolsko oblastjo sklicuje na občine; sedaj pa čujemo, da tržaška občina nima ničesar več storiti. Zato je naprosil odbornika za šolstvo, da naj stopi v stik 'z državno šolsko oblastjo, da se tečai: spremene v strokovne šole s prihodnjim šolskim letom. Dr. Sciolis je obljubil, da se bo za stvar zanimal.
VESTI IZ NABREŽINE
Občinska seja
V torek 7. t. m. se je ponovno sestal občinski svet v Nabrežini. Napravil je celo vrsto sklepov brez velike razprave. Najprvo je imenoval člane v komisijo za trgovska dovoljenja. V to komisijo so imenovani sledeči gospodje: Jože Fuks za Slov. gosp. udruženje, Albin Legi še za Zdriiž. malih trgovcev; Sergio Bandini za Zvezo industrialcev, Leopold Spanger za Delavsko zvezo in Rudi Marangon za Delavsko zbornico. Komisiji predseduje župan. Nato so odobrili neke male spremembe gradbenega pravilnike, kakor je to zahtevala prefektura. Brez posebne razprave je bil nato odobren pravilnik za higieno in pravilnik zdravstvenega osebja, ker sta- bila oba pravilnik« že pregledana po posebni komisiji. Le pri slednjem je svčtnik Colja pripomnil, da bi se moralo vključiti v ta pravilnik tudi periodično pregledanje otrok po zobozdravniku. Odbor bo proučil v koliko se to lahko napravi. Odobrilo se je nato višjo ceno za zemljišče, prodano Občinarju Doberšu, in sicer od 250 na 350 lir za kv. meter, kakor to zahteva upravni odbor prefekture.	1
Gospe Aliče Makovec se je prodalo kos zemljišča za njeno hišo, in sicer 527 kv. m po 200 lir za kv. meter. Neki Nadji Cernobori iz Tr sta pa le- del zemljišča, katerega je vprašala, za ceno 400 lir za kv. m. Nato je občinski svet odobril nekatere sklepe občinskega odbora, in sicer: sklep o podaljšanju za deset let občinske blagajne tržaški »Cassa di Rispairmio«. Za. Ido Ca-harija so odobrili podaljšanje v
I odbora za zamenjavo
J avtomobila za novega.
občinskega Novi avto
bi stal 1,200.000 lir, za starega bi tovarna dala 800.000, razliko 420 tisoč lir bi krili iz raznih prihrankov na računih iz prejšnjih let.
Končno je ponovno prišlo na dnevni red vprašanje družinske,ga davka. Odbornik Floridan je poročal o sestanku za to določene komisije, ki pa ni pravzaprav ničesar napravila. Komisija se bo ponovno sestala ter bo po zaključku svojega zasedanja podala predloge občinskemu svetu. Občinski svet se bo vsled tega šele potem sestal.
nih vil, zajčkov in žabic. Ta prizor je izredno navdušil vse prisotne tako da odobravanja ni bilo ne kon ca, ne kraja. Tudi vse pevske in plesne točke so žele burno odobra vanje. Vsi prisotni niso štedili , hvalo, ki gre ne samo otrokom, pač pa m prvi vrsti našemu učiteljskemu zboru, a posebno duši vse prireditve, gdč. Slavici Tence
Šolska zaključna priredite«
Preteklo nedeljo, dne 12. t. m. so otroci nabrežinske osnovne šole zaključili svoje šolsko leto z lepo u-spelo prireditvijo. Ze stara tradicija naše osnovne šole je, da se na zaključku šolskega leta otroci pred stavijo svojim staršem in vsem prijateljem mladine z lepo otroško i-grico. Letos je bila na program’: pravljična igra v treh dejanjih »Princesa pastirica«. Ker so se naši otroci vsako leto zelo dobro od rezali s svojo igrico, je tudi letos vladalo splošno zanimanje za prireditev. .In .res naša kino dvorana se je za to priliko napolnila do zadnjega, kotička. Prišli so starši in prijatelji mladine iz Nabre žine, kakor tudi iz drugih vasi. Od šolskih- oblasti smo razen našega ravnatelja opazili tudi višja šolska nadzornika gg. Benčiča in Mediča.
Otroci so podali igrico res z zelo dobrim uspehom. Videlo se je takoj, da je bila zelo. vešča roka, ki je igrico vodila. Cela kraljeva dru žina se je popolnoma .znašla v svojih, vlogah. Prav tako vzgojiteljica
službi za nadaljnje 4 mesece. Sled-iin dojilja. Višek igrice pa je bil v njič so odobrili sklep občinskega | tret jem dejanju pri nastopu gozd-
Obish visokih predstavnikov ravnateljstva za javna dela
Z ozirom na zadnji odlok ravna teljstva iza, javna dela, da se mora pri novih zgradbah javnega "značaj, ja upoštevati v gotovi količini tud kraški kamen, je ravnatelj za javna dela, dr. Palomba, privedel v Na. brežino pretekli petek, dne 10. m. svoje sodelavce, kakor tudi dru ge predstavnike ustanov, ki so te; zadevi prizadeti, da si ogledajo naše kamnolome, kakor tudi vse industrijske naprave. Razen predstavnikov. ravnateljstva za javna delai in »Genio Civile«, so .bili tudi predstavniki tržaške in miljske občine, pokrajine, združenja indu strialcev, vsi nabrežinski indu strialci ter župana naše in repen-taborske občine.
Skupno so si vsi ogledali najprej industrijske naprave i-n kamnolom »Cave Romane«, a 'zatem vse nabrežinske kamnolome. Dr. Palomba je v svojem govoru na vse povabljence ter na vse delavce, ki so bili navzoči, ponovno zagotovil, da bo ne samo od svoje strani napravil vse, da se naša industrija upošteva in oživi, ampak bo v tem smislu zainteresiral tudi druge nadrejene oblasti. Želimo, da bi njegova prizadevanja res prinesla novih uspehov v našo nekdaj tako cvetočo industrijo.
PaSa na občinskih zemljščlh
Svetovalec dr. Agneletto je opozoril župana in občinski svet, da je uprava tržaške občine v zadnjem času izdala odlok, s katerim nalaga našim živinorejcem poseben davek na glavo živine, ki se pase na občinskih zemljiščih. Ta dajatev — je naglasil dr. Agneletto — je neutemeljena. Občinska zemljišča na ozemlju tržaške občine niso lastnina občine, ampak so tako imenovana jusarska zemljišča, ki spadajo pod »usi civici« in so namenjena izključno fa uživanje Občinarjev.
Posebno kar se tiče paše imajo naši poljedelci in živinorejci priznano od pramtiveka to pravico. In zato je dajatev, s katero je občinska uprava obremenila vsak goveji »rep«, vzbudila med našimi živinorejci pravo razburjenje. Zato je dr. Agneletto vprašal župana, kako je prišlo do tega občinskega ukrepa, ki tako obremenjuje že tako in tako zelo težek položaj naših poljedelcev in živinorejcev.
Zupan j,e odgovoril, da, dr. Forti-ja, v, čigar kompetenco spada zadeve, ni na. seji ter da bo na interpelacijo dr. Agneletta odgovoril prihodnjič.
Na seji je bila tudi komemoracija umrlega obč. svčtnika prof. dr. Cusina od »Blocco Triestino«. Na njegovo mesto pride v občinski svet dr. Stocca.
človeku in izmozgovanje delavcev, kot to delejo komunisti, kjer so na oblasti, temveč zdrav socialni čut do bližnjega, zlasti do siromaka, v popolnem soglasju s krščanskim pojmovanjem človeka in družbe;
c) pokojnikov osebni ponos in poštenje sta bila takšna in tolik šna, da nista prenašala gnusobe komunističnega izigravanja, varanja in goljufanja niti v ožjem, niti v .širšem narodnem merilu. Vse, kar se je zgodilo v domovini med komunistično revolucijo in v vseh desetih letih po njej, je pokojnik odločno obsojal kot zločinsko in nemoralno početje;
č) ker pa je bil pokojnikov značaj ne samo miren, temveč tudi globoko krščanski in plemenit, ni nikdar nikogar sovražil, temveč je. bil vselej in vsakomur pripravljen vse odpustiti. In prav zato je užival ugled in občudovanje ne samo med delavci, ampak med vsemi, ki smo ga poznali.
Komunistični f . . . . (kakor se je sam podpisal) pa še od daleč ni poklican, da bi o katerem koli na šem človeku sodil in po komunistični cunjasti1 praksi špekuliral zlasti potem, ko je dotičnega že poklical Bog s tega sveta.
Toliko v obrambo pokojnikove časti in w zadoščenje preostalim!
Pokojnikov znanec
se je tu ustvaril, glavno odgovornost prav zahodne velesile, podaju sledeči oris gospodarskega položaja;
»Hamburg m Bremen odvajata na sever precejšen del tistega češkoslovaškega prometa, ki je, nekoč šel skozi Trst. Na zahodu so bile trgovsko pojačune Benetke. Poleg naročil za ladjedelnice so &i prigrabile precejšen pomorski promet. Na vzhodu se Jugoslavija trudi, da bi pretvorila Reko v veliko ^adransko luko. Z nizkimi tarifami priteguje promet s Podonavja. Medtem se zavezniške čete pripravljajo, da bodo zapustile Avstrijo, potem ko so že zapustile Trst. Cete, ki so v mestu trošile svoj denar, so odšle. Ni več injekcij, katere je dajala gospodarska pomoč po Marshallovem načrtu. Tovarne zmanjšujejo svojo proizvodnjo. Zavarovalnice in denarni zavodi so v slepi ulici. Vedno manj velikih ladij pristaja v tržaškem pristanišču. Mnoge med njimi se ustavijo samo zato, da sprejmejo mlade, nezadovoljne emigrante ter jih prepeljejo v Avstralijo.«
»Trst je odkril, da ne more jesti svojega šovinizma. Italijansko gospodarstvo je vkljub velikodušnim obljubam nesposobno, da bi v pridobljeno jadransko mesto lahko vložilo bogvekaj. Može in žene, k; so prej bili zaposleni pri Zavezniški vojaški upravi, počasi vključujejo v že itak prenatrpan delovni trg. Nova itali;anska uprava vzbuja videz nedelavnosti in da se sploh ne zenima za Tržačane.«
»Tržačani se jezijo nad usodo,, kakršno so si prvotno sami želeli! Računajo, da bo približno 300.000 ton blaga, ki ga je Avstrija doslej odpremljala skozi Trst, odšlo letos skozi Reko... Prepričani so. da bosta Hruščev ia Tito Ž2 uredila tako, da bo vedno večji del češkoslovaškega in madžarskega prometa speljan na Reko... Brezjposelnost narašča.«
Sulzberger nato dodaja, da je e-dino upenje, ki ša preostaja, ustanovitev integralne proste cone. Po njegovih podatkih se zanjo zelc, zanima Avstrija, toda Rim se vidno obotavlja. V položaju, kakršea je danes, komunizem pridobiva, kajti delavce in nezadovoljne trgovce priteguje vse, kar jim obeta spremembo. Končno Sulzberger zaključuje: »Ce bo šlo tak naprej in če ne bo ustanovljena prosta cona, bo Trst zopet postal pekoč problem za politike, ki so mislili, da so z lansko izročitvijo Trsta Italiji za vedno zaključili desetletno dobe. skrbi.«
TRŽnSRI PREPIHI
Špekulacija s smrtno hoso
Glasilo beraškega komunizma »Prim. dnevnik« je preteklo nedeljo 12. t. m. v rubriki »Naši kraji in ljudje« pod naslovom »Smrtna kose« priobčil kratek dopis o nedavni smrti uglednega, versko in narodno zavednega nabrežinskega kamnoseke, 44-Ietnega g. Emila Makovca, v katerem pokojnika prikazuje kot nekakšnega razočaranega antikomunista in navaja pri pri tem njegove neoporečne vrline na način, da bi površni čitatelj lahko sodil, da je pokojnik imel vse one vrline, ki jih člankar verjetno »vidi« v. kakem sebi enakem komuna jzerju.
Meni tu ne gre za to, ali je pokojnik imel s krajevnimi ali dru gimi voditelji SDZ kake nesporazume ali jih ni imel, temveč za to da postavim stvari na pravo mesto, kar sem kot dolgoletni pokojnikov znanec storiti dolžen:
a) pokojnikov mirni značaj je bil nespravljiv s komunistično pocestno histerijo in je slednjo vedno in povsod obsojal;
b) pokojnikov razviti čut tovari štva ni bil samo navidezni, niti ne sredstvo za, izkoriščanje človeka, po
»Mizerija in suženjstvo"
Prejeli smo:
»II Lavoretore« si je moral od sovjetskega gospodarstvenika Leon tijeva izposoditi članek z značilnim naslovom:	»Ameriška opori-
šča prinašajo ljudstvu mizerijo, suženjstvo in vojne nevarnosti«. Ni nam povsem razumljivo, zakaj je »II Lavoratore« hodil po sovjetsko sol tako daleč, ko bi vse to lahko pobral kar tu med nami. Kolikor nam je znano, Moskva doslej še ni bila ameriško oporišče, Trst pa je bil do lanske jeseni; vsaj tako je stalno skozi devet let zatrjeval tukajšnji komunistični tisk. Za te trditve »II Lavoratore« ni hodil na. posodo v Moskvo, pač pa jih je širil in oblikoval v lastni kuhinji.
i>jill Lavoratore« danes dobro ve, da bi komunistične ektiviste s palicami napodili iz kraških hiš tudi iz komunističnih — če bi jih v današnji mizeriji še .zafrkavali, češ da, je ameriško oporišče v Tr stu prinašalo ljudstvu »mizerijo, suženjstvo in vojne nevarnosti«, Ce bi po naključju zopet Trst postal ameriško oporišče in bi aktivisti lepili plakate »Pojdi domov!«, bi tekli iz kraških vasi. »Mizerije« po 5000 liir mesečne najemnine za sobo i.n kuhinjo, »mizerije« 400 milijonov lir, ki so jih vsak mesec puščali tu ameriški vojaki, povratka te »mizerije« bi si Tržačani — in še kako — želeli, vključno pripadniki KP.
Kdor ima ušesa, lahko posluša, kaj pravijo prav v teh dneh Openci o »ameriški mizeriji«, ki je ni več.
V Avstriji, tam prebivalstvu v resnici ne bo dolgčas, ko bodo rde-čearmejci enkrat za državno mejo. Tam bodo za njimi vzdihovali le komunistični plačanci.
ŠOLSKA RAZSTAVA
Slovenska nižja industrijska stro kovna šola v. Rajanu, ul. Montorsi-no 8-TII., je priredila ob zaključku šolskega leta razstavo risb, deških in dekliških ročnih del ter gospodinjskih izdelkov.
Razstava bo odprta do vključno nedelje 19. junija 1955 vsak danod 9. do 13. in od 15. do 19. ure. Ravnateljstvo najvljudneje vabi obisku razstave vse dijake i» njihove starše ter vse prijatelje na-
še mladine.
LISTNICA UPRAVE
Naše cenjene naročnike v Avstraliji obveščamo, da s 30. junijem t. 1. preneha biti naš Zastopnik g. JOSIP PON.
Uprava .bo vsakega posebej obvestila. kam odnosno keko naj nakaže naročnino.
Uprava
TRGOVINA JESTVIN v sredini mesta išče vaje .n ca v starosti 14 do 15 let. — Naslov v upravi liste.
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
ZDRAVNIK
Dr. FRANJO DELAK
v TRSTU
ponovno sprejema \ Barkovljah. ul. Cerreto 13, pritličje, vsak dan od 16. do 18. ure. - Tel. 32-537
IH Iza r! i ItmetovBlci podjetniki
i
Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame ln parket« nudi najugodneje
TEL.
00441
CALEA
Vlala
R S T
Sonnlno, I 4