LETO XXI. — številka 88
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Tržič. — Izdaja časo-oisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. ^ redakcijo odgovoren Albin Učakar
GJL A SILO SOCIALISTIČNE
ZVEZE
KRANJ, sreda, 13. 11. 1968
Cena 40 par ali 40 starih dinarjev
List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah
ZA GORENJSKO
Reševalci bodo nadaljevali z iskanjem
Za zakoncema Stlx ni sledu
y soboto in nedeljo je preiskovalo po stezah triglavskega pogorja 75 naših in avstrijskih reševalcev z desetimi lavinskimi psi. Našli •"so niti najmanjše sledi. V soboto so preiskovali Tomin-skovo pot ter pot do Kredarice. Iskanje je bilo težavno, !*J ie na višini 1700 metrov 2e okoli 40 centimetrov no-vozapadlega snega. Reševalci so iskali v skupinah po trije ali štirje in to tako, da je D"a skupina sestavljena iz naših in avstrijskih reševalcev.
V nedeljo je odšla skup
ina
osemnajstih reševalcev s tremi lavinskimi psi do Stani-čeve koče in do Ledenika in Kredarice. Na vseh sumljivih mestih, kjer je kazalo, da bi kaj utegnilo biti pod kamenjem, pod lavino ali snegom, so iskali tudi psi. Druga skupina, v njej je bilo tudi trinajst reševalcev, je šla z dvema lavinskima psoma jugozahodno od Aljaževega doma do severne triglavske stene in po obeh dolinah reke Bistrice. Dvanajst reševalcev s petimi lavinskimi psi pa je iskalo severovzhodno od Aljaževega doma
Gorenjska kandidati v   za organe ZKS
centraln'nedeljek (4" novembra) Je bila v Ljubljani XIV. seja so raznr68^- komiteja zveze komunistov Slovenije, na kateri k°ngre<f ° delu centralnega komiteja ZKS med V. in VI.
gane Zk?'- ° predl°gu statuta ZKS, predlogu za vodilne or-delu i?, v ln za člane predsedstva in konference ZKJ ter o
Po r rSnega komiteja CK ZKS med X. in XIV. sejo CK ZKS. kornuniatPra^ ° kadrovskih pripravah za vodilne organe zveze
% d  pV ^e p^enum sprejel naslednje sklepe: Predsed3 nv   ZK Slovenije predlaga, naj bo tovariš Tito spet
• dr zveze komunistov Jugoslavije;
Qe oro„a      ZI^S sprejema predlog kandidatne liste za vodil-^rgane ZKS in ZKJ;
^anstvu y* spreJet predlog kandidatne liste za razpravo v Slovenije i 23 deIegate VI- kongresa zveze komunistov
pornbe^ "ZKS pooblašča izvršni komite, naj zbere pri-ni razspreminjevalne predloge, do katerih bo prišlo v jav-^ngresa^Ks*11  ^   posredu^e   kandidacijski   komisiji VI.
^na'vT predsedstva ZKJ je plenum predlagal 9 kandidatnega H kongresu ZK$ pa jih bodo izvolili pet. Za člane medtem konference ZKJ pa je predlaganih 12 kandidatov, organ *o jih bo kongres izvolil 10. Z Gorenjske je za ta stanova • ugana inž' Mar'Ja Vičar — Zupančič, direktorica
• ZJw       podJetJa Jesenice.
nije so3 pne centralnega komiteja zveze komunistov Slove-dhja ^z Gorenjske predlagani naslednji kandidati: Janez Be-asisten~t V?|?^a.naDavnega sektorja Peko Tržič, Tomaž ErtI — Hafner ^_ Dir°Jn za organizacijo dela Železarne Jesenice, Vinko Martin K Podpredsednik izvršnega sveta republiške skupščine, Kranj i *r — sekretar komiteja občinske konference ZK CK zVs sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko. Za Pa bn    Je, pred''iganih 59 kandidatov, izvoljenih na kongresu
^Predvidoma 41. tile kand^8 •  1,61 konference ZKS so z Gorenjske predlagani Sava Kr   ati: Tone Bajuk — kvalificirani gumar v tovarni anJ  Jože Gorjan — kvalificirani delavec
Hsar v
v Podjetju »Kamnik«
sekr
lagan v i23 nar°dno obrambo (delegat za VI. kongres, pred-čine sj^ j.raniu), Zdravko Krvina — predsednik skupščine obuvam j °e'3 ^°ka' inž. Filip Majcen — kemijski tehnolog v tHq z     3 Kran'' Mati-ia Markelj — sekretar podjetja
tehnični
Rudolf Hribernik — republiški
v Predli P*"* i:i Ivanka Šulgaj — vodja kadrovskega oddelka 7°. i?vr!r'C! ,n bt>rnbažni tkalnici Tržič.
... UViuua«iii iivainici n/.ic Vseh predlaganih je t 7 JCn'b Pa bo predvidoma 60 članov. rnu 0j2i, ane častnega razsodišča ZKS pa so bili na plenu-*"* kom i' z GorenJske trije kandidati: Darinka Fajdiga 8t«iek ° gotovega blaga v Tckstilindusu Kranj, Ivan Ju-Tone p direktor osnovne šole Toma Brejca v Kamniku in Skofja °TaJnar — sekretar komiteja občinske konferenco ZK Predvi^ °ka. Od predlaganih 27 kandidatov bo izvoljenih getoma 25.
Vodstv an,Iniv pa je tudi sestav predlaganih kandidatov za kar 125ne orRane ZKS. Med 155 predlaganimi kandidati je fclanj t "°xih Predlogov in 28 takšnih, ki so do sedaj že bili fcaposlit °rganov- (*ensk je 27, delavcev pa 17). Glede na Ifcfh 0rev pa Je med predlaganimi 64 kandidatov iz gospodar-Prosvet8ar'7ac'J' 24 ,z organov zveze komunistov, 19 iz kulture, le >n znanosti, 12 iz skupščine itd. A. Z.
do Turkove planine in po obeh straneh Bistrice. Drugi reševalci so bili porazdeljeni še v dve skupini. Ena je šla po Tominškovi poti čez Prag do studenca, kjer se je sešla z drugo skupino. Pet reševalcev pa je ostalo v dolini za zvezo z reševalci v gorah.
Komur je znana razsežnost triglavskega pogorja, bo vedel, kakšne površine so preiskali naši in avstrijski reševalci v akcijah 1., 2. in 3. novembra ter zadnjo soboto in nedeljo. Vse brez uspeha. Kot da bi moža in ženo požrla zemlja. Možno je, da sta padla v kako razpoko, ki jo je že pokril sneg. Poleti bi bilo iskanje nedvomno lažje.
Neuspeh vseh teh akcij pa — kot kaže — reševalcev še ne bo odvrnil od iskanja. Za nadaljnje iskanje so tudi avstrijski reševalci. Po mnenju reševalcev bi bilo dobro pregledati še levo in desno stran Bistrice od slapa Pe-ričnika do Aljaževega doma in sicer do roba gozdne meje v višini 1200 do 1400 metrov. Za to akcijo bi morda naprosili za sodelovanje še vojsko. Vojake bi seveda vodili člani gorspb reševalne službe.
Zakonski par Stix pogrešajo od 20. oktobra letos. Pri Aljaževem domu v vratih sta pustila zaklenjeni avtomobil z osebnimi predmeti in dokumenti. Od takrat ju ni nihče več videl. Izginila sta v triglavskem pogorju.
L. M.
Škof j a Loka
Domicil koroškim partizanom
Svečanost na loškem gradu — Galerija muzeja je bila skoraj pretesna
Minulo nedeljo je škofjeloška občina podelila domicil koro. škim partizanskim enotam. Slovesnosti v galeriji Loškega muzeja so se poleg množice ljudi od vsepovsod udeležili tudi nekateri visoki gostje, med njimi predsednik ZZB Slovenije
France Leskošek — Luka, predsednik osrednjega odbora koroških partizanskih enot v Ljubljani ing. Pavle Zavcer, predsednik koroških partizanov Karel Prušnik. župan občine Selo
Herman Veliki in drugi.
Pogled na pisano množico obiskovalcev, ki se je že dolgo pred slovesnostjo zgrnila na prostorno grajsko dvorišče, je bil čudovit. Gostje s Koroške, nekdanji borci in terenci v značilnih zelenih ob. lačiLih, so se pomešali med pražnje oblečene domačine, se pozdravljali, rokovali in obujali spomine. Partizanske koračnice, ki jih je igrala škofjeloška pihailna godba, so pomagali ustvarjati slavnost. no vzdušje.
Osrednja slovesnost pa je bila v prostorni galeriji Loškega muzeja, med zidovi, na katerih visijo umetniške slike. Obiskovalci so napolnili prostor do zadnjega kotička. Proslavo je odprl predsednik skupščine občine Škof j a Loka Zdravko Krvina. V svojem govoru je omenil, da podelitev domicila koroškim partizanom ni važna le zaradi ohranjanja spominov na herojske dni naše zgodovine, ampak tudi zaradi navezova-
Nevarnost slinavke v Škof ji Loki
Živinorejci pozor! Vsak pojav morebitne bolezni je treba takoj prijaviti
Epidemija slinavke, ki je oktobra letos izbruhnila v Vojvodini in ki se je konec minulega meseca z nakupom okuženih prašičev razširila na Jesenice, neposredno ogroža tudi teritorij občine škof ja Loka. Občinski štab za zaščito pred elementarnimi nezgodami je že ukrenil vse potrebno, da bi odstranil nevarnost. S tem v zvezi veterinarji opozarjajo, da mora vsakdo, ki bi na živini opazil znake bolezni, o tem nemudoma obvestiti občinsko dežurno službo (telefon 85-287).
Znaki okužbe so zelo značilni. Svinje cvilijo, sedijo po pasje, v gobcih in na rilcu pa se jim naredijo me-hurjasti izpuščaji. Pri govedu spoznamo bolezen po slini, ki mu sili iz gobca in se v tankih pramenih vije vse do tal. Razen že omenjenih ukrepov kmetovalec, ki sumi, da je njegova živina ogrožena, ne sme več prodajati mleka, mesa ali česarkoli drugega. Bolne živali bodo posebne ekipe uničile, hleve, dvorišča in poti v okolici pa temeljito razkužile. Nastala škoda bo prizadetim živinorejcem povrnjena iz sredstev sklada za kužne bolezni. Opozarjamo, da bodo morebitni kršilci teh določil strogo kaznovani.
Občinski štab namerava spričo grozeče nevarnosti v prihodnjih dneh izvesti široko akcijo cepljenja živine na svojem območju. Hkrati naproša vse kmetovalce, pa tudi ostale občane, da disciplinirano upoštevajo ukrepe štaba, kajti le tako bo moč preprečiti ogromno gospodarsko škodo. — ig
nja tesnejših stikov z rojaki onstran meja. S tem se je Škof j a Loka pridružila devetim drugim slovenskim občL nam, ki so v preteklosti koroškim borcem že podelile ta visoka priznanja.
Potem, ko je bila listina že v rokah »Korošcev«, ko so domicilni trakovi že viseli na bojnih zastavah štirih partizanskih bataljonov, sta spregovorila še predsednika osrednjega odbora koroških partizanskih enot v Ljubljani in Celovcu, ing. Pavle Žavcar ter Karel Prušnik-Gašper. Sledil je kulturni program, v katerem so sodelovali Fantje s Praprotna, pevski zbor gimnazije škofja Loka, recitator Jože Logar in drugi.
Popoldan je slavljence obiskal tudi Stane Kavčič, predsednik IS SRS.
-i«
V današnji številki:
5. stran:
Človek po ameriškem okusu
16. stran:
Preddvor: majhen, toda lep turistično rekreacijski center
Očiščene in zlmrznjsne* morske nj||t
v prodajalnah
»v
Kranj
mTTtriiiiffiif'MtftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiL
Kranjski akcijski program
Pred nami je skupni akcijski program družbenopo- E
S   Etičnih organizacij in občinske skupščine pri razvija- =
I   nju sistema družbenoekonomskih in političnih odnosov S
S   v kranjski občini Objavljen je bil v sobotni številki E
E   našega časnika. =
2e iz uvoda in izhodišč tega programa je razvidno, E
E   da ne gre za ozko in kratkoročno problematiko gospo- =
S   darskega, družbenega in političnega življenja v kranj- E
E   ski občini. Priznati je treba, da je program širok, da E
E   zadeva različna vprašanja in da je plod skupnega več- §j
E   mesečnega dela. S
=      Program je torej pred nami in čaka na uresničitev. E
E   Zato si skušajmo odgovoriti na vprašanje, kdo je od- S
S  govoren zanj. Za rešitev posameznih problemov in E
E   nalog so sicer navedeni nosilci, vendar menimo, da ne E
E   gre le za te. Konec koncev to ni le program vodstev E
E   družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine, E
E   marveč bi k njegovi uresničitvi morali prispevati vsi =
E  samoupravni in politični organi delovnih organizaci- E
E   jah in krajevnih skupnostih oziroma vsi občani. S tem E
E   sicer nočemo reči, da je v programu predvidena le E
E   kolektivna odgovornost, ampak opozoriti na tisto točko E
E   v izhodiščih skupnega programa, ki pravi, da morajo E
E   na osnovi tega programa sprejeti akcijske programe E
E   vse  družbenopolitične  organizacije   in   samoupravne E
E   skupnosti v občini ter družbenopolitične organizacije E
E   in samoupravni organi  v delovnih organizacijah  in E
E   krajevnih skupnostih. Z drugimi besedami to pomeni, E
3   da so pred nami široke akcije, ki zadevajo slehernega E
E   upravljavca oziroma občana. E
Izhajajoč iz te ugotovitve in iz tistega dela izho- E
E  dišč, kjer je zapisano, da morajo vodstveni delavci za- E
E   gotoviti, da bedo občani in članstvo posameznih druž- E
E  benopolitičnih   organizacij   tekoče   seznanjeni   z   iz- =
E   polnjevanjem sprejetih nalog in obveznosti, bomo v E
E   prihodnje tudi v našem časniku sledili vsem dogaja- E
E   njena na tem pedrečju. Tako bomo za začetek v pri- E
E   hodnjih številkah pogledali, kako poteka izvajanje ti- g
E   stega dela izhodišč, kjer je rečeno, da naj akcijske E
E programe sprejmejo tudi samoupravni organi v delov- E =   nih organizacijah in krajevnih skupnostih. — A. Žalar
TTlIllilillSHSillllliffiHfillillllllflllMIIIlIiliillfIIlillllfllllllllllJItillllllliSlliEllllIičflllllllllltlllllltiTF
Sindikalna konferenca — nova delovna oblika v organizaciji
V kranj slu občini je v 114 sindikalnih organizacijah 21.538 članov sindikata. Po podatkih občinskega sindikalnega sveta je v teh organizacijah 958 članov izvršnih, koordinacijskiih in tovarniških odborov, tako da je v občini vsak 23 član sindikata tudi član enega od odborov. Zanimivo je, da je kar v 112 sindikalnih organizacijah v izvršnih in drugih odborih od 7 do 15 članov, le v dveh sindikalnih organizacijah je v odboru več kot 15 članov.
Dosedanja praksa v kranjski občini je pokazala, da tak številčni sestav izvršnih in drugih odborov ne ustreza najbolje izvrševanju nalog sindikr.lnih organizacij. Izr vršni ali drug odbor, kot vodstveno telo sindikalne organizacije, je največkrat odrezan cd članstva, kar povzroča določeno zaprtost in ozkost v sindikalni organizaci ji.
Zato je v okviru priprav na občne zbore sindikalnih organizacij občinski sindikalni svet v Kranju pripravil predlog, da bi v večjih sindikalnih organizacijah (z več kot 200 člani) ustanovili tudi sindikalne konference, v katerih naj bi bilo razen 7 do 9-članskega izvršnega odbora, okrog 20 do 30 članov. S tem naj bi odpravili nekatere dosedianje pomanjkljivo-
Tržiški mladinci o referendumu
O pripravah na bližnji referendum o krajevnem samoprispevku za gradnjo novih šol v tržiški občini smo v našem listu že precej pisali. Kako se tržiški mladinci pripravljajo na to pomembno akcijo, smo pred dnevi vprašali predsednika tržiškega občinskega komiteja ZMS Silva Plajbesa.
»Naš komite je imel pred kratkim razširjeno sejo pred. sedstva, na kateri so sodelovali tudi vsi predsedniki mladinskih aktivov. Glavni poudarek vse naše dosedanje aktivnosti je usmerjen v ugotovitev, da mora biti trži-ška mladina tista, ki bo izglasovala referendum. Vsi se namreč zavedamo, da je referendum za uvedbo samopri spevka za nove šole potreben in zato se mladina čuti odgovorno, ali bo referendum uspel ali ne. To Še toliko bolj, ker vsi vemo, da bo od novih šol imela največ koristi ravno mladina.«
»Kakšne pa bodo konkretne akcije tržiških mladincev ob samem referendumu?«
»Na dan referenduma, to je v nedeljo, 24. novembra, bodo učenci vseh tržiških šol na vseh voliščih prirejali zborovanja, kjer bodo volivcem še pred glasovanjem povedali, za kaj glasujejo. Za primer naj omenim člane taborniškega odreda Kriška gora iz Križev, ki bodo na vseh voliščih v Krizah in okolici pripravili volivcem sprejem. Omenim naj še to, da je v tržiški občini okoli dva tisoč mladih volivcev, ki niso starejši od 27 let in to število ob nekaj več kot sedem tisoč volivcev v občini precej pomeni. Torej, če bomo mladinci znali svojim staršem in sploh vsem volivcem dopovedati, da Je gradnja novih Šol nujna tn da jih je mogoče zgraditi edino s samoprispevkom, potem sem
prepričan, da uspeh glasovanja na referendumu ne bo negativen.« V. G.
Sprejem komunistov
Komite občinske konference zveze komunistov v Kranju je v soboto prire-dsitl sprejem za mlade člane zveze komunistov v kranjski občini. Udeležilo se ga je 57 miLadih komunistov, ki so jih sprejeli v organizacijah zveze ko munistov septembra in oktobra letos. Na slovesnem sprejemu, ki so se ga udeležili tudi sekretarji organizacij ZK, so novim članom podelili izkaznice in knjige. Komite občinske konference ZK pa je pripravili tudi pogostitev.
A. Z.
sti in predvsem odmaknjenost vodstva od članstva.
O sindikalni konferenci kot stalni obliki dela v večjih sindikalnih organizacijah bodo v prihodnjih dneh razpravljali še s predstavniki sindikalnih organizacij v občini. Čeprav je težko napovedati, kako se bodo o tem predlogu odločili v sindikalnih    organizacijah,    pa bi
uvedba tega novega delovnega telesa oziroma oblike v večjih sindikalnih organizacijah (dopušča jo tudi statut zveze sindikatov Jugoslavije, sprejet na letošnjem VI. kongresu) nedvomno lahko prispevala h kvalitetnejšemu delu in hkrati v dobršni meri premestila odrezanost sindikalnih vodstev od članstva.
A. Žalar
"■■■■■BIBafllBIBBI
Zborovanje prostovoljcev —\ borcev v Mariboru
Občinski odbor Zveze prostovoljcev — borcev za severno mejo 1918; 19 na Jesenicah zbira prijave za udeležbo na slavnostnem zborovanju 50-letnice bojev za severno mejo, ki bo 24. novembra v Mariboru. Iz LJur* lajne bo vozil poseben vlak ob 7.30 in se bo vračal iz Maribora ob 16. uri s prihodom v Ljubljano okoli 18.30 Za člane organizacije prostovoljcev — borcev za severno mejo 1918/19 in njihove družinske člane je vožnja brezplačna. Do Ljubljane in nazaj pa je za člane odobren na železnici 50 % popust. Družinski člani lahko koristijo povratno karto do Ljubljane in nazaj. Pnja-vite se odbornikom Zveze prostovoljcev — borcev ah pa pišite na naslov tajnika: Šorli Srečko, Blejska Dobrava 10, p. Jesenice. Prijave sprejemajo do 16. t. m.
MESTNft Tri"i»ir'
OBCIHR   1 Kfc.lL
t-javiH
Približno dve leti bo tega, kar smo v našem časniku ° J..aj,, podobno sliko. Takrat smo krajevno tablo slikali v Dur»J Posnetek, ki ga danes objavljamo, ni star. Naš fotorep je tablo v Kovorju slikal v ponedeljek. Čeprav okrajev prii že davno ni več, kaže da nas bodo krajevne table na Go skem še dolgo spominjale nanje. — Foto: F. Perdan
POTROŠNIKI KRANJA!
Obiščite novo prodajalno prehrambenega blaga v nebotičniku. Solidno vas bomo postregli s prehrambenim blagom v izvirnem pakiranju, kupili boste lahko vse vrste delikatesnega blaga, kruh, mleko ter express kavo.
Prodajalna je odprta dnevno od 7. do 19. ure, v nedeljah pa od 8. do 11. ure.
Za nakup se priporoča Mercator prodajalna v Kranju.
l\*4ercaLfor»
2ELITE ZASTONJ OSEBNI AVTO
in ali
»ti
1 ENO OD
POTEM VARCUJTE PRI
Gorenjski kreditni banki kjer.   Je razpisano
NAGRADNO ŽREBANJE
lastnikov vezanih hranilnih vlog!
cJ6
^>rifiiiiif!iiiiiii!]i]i:!ifiiiiiiiiiiiiiisiiiifiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiniifiiiiiiitiiii;?ifiii***
Še o vizumih
3      Naši državljani so do sedaj lahko potovali brez vi- E
I zumov v dežele, s katerimi je bil sklenjen sporazum o S
5  obojestranski ukinitvi vizumov. Z novim odlokom zvez- E
S  nega izvršnega sveta pa lahko naši državljani potujejo 5
S  J^rez jugoslovanskih vizumov v vse dežele, s katerimi E
£ imamo diplomatske in konzularne odnose; vizum de- E
5  zele, v katero potujejo, pa si morajo preskrbeti na |j
5  predstavništvu tuje dežele pri nas. E
lll|IIIHill!illl!lllli
ililli!ll!I>imuilimilUillll(illllliiiillllliill!llli!llll!!!!l!HI!lllilllll!i;!!llllil|[:iii
Kovinska industrija v radovljiški občini
Med Verigo in Plamenom so možnosti za sodelovanje
V okviru delovnega programa, ki si ga je za letos zadala radovljiška občinska skupščina, je bila na zadnji seji obeh zborov razprava o problematiki kovinske industrije v občini. Odbornikom so bila že z vabilom za sejo po-
sredovana poročila o poslovanju treh kovinskih podjetij, razen tega pa so na seji še predstavniki Verige, Plamena in TIO pojasnili letošnje poslovne rezultate.
Iz poročil o poslovanju vseh treh podjetij je bilo raz-
Lepotica iz moltoprena
Podjetje Jelovica iz Škofje Loke namerava specializirati svojo proizvodnjo
Kdor je pred meseci obiskal lesni sejem v Ljubljani, s« gotovo spominja enega izmed razstavljenih proizvodov, o katerem brez pomisleka lahko zapišemo, da P°Jneni največjo atrakcijo minule razstave. V mislih 101 amo montažno hišico, iz-de-ek podjetja Jelovica iz Škofje Loke. Tako strokov-niaki kot tudi številni obiskovalci pri njej niso skopa-
rili
s Pohvalami. Dejstvo je,
da takšne montažne stavbe doslej na našem trgu še ni bilo.
LETO 1969 V ZNAMENJU NOVE MONTAŽNE HIŠE
pred dnevi smo obiskali uPravo podjetja. Pogovor se le sukal tudi okrog nove stanovanjske hišice, ki bo prihodnje leto prišla na trg pod "ttenom Jelovica 69. Na sej-mu v Ljubljani je bil razstav-'jen le prototip, sedaj pa že tete serijska proizvodnja.
še preden začnemo naštevati lastnosti novega izdelka, bl veljalo poseči nekoliko na-**1 in osvetliti zgodovino •^voja jelovških montažnih objektov. »Hiša iz moltopre. na«, kot imenujejo najnovej-s° montažno zgradbo, ni namreč plod trenutne zamisli ^sobnega konstruktorja,
^mpak rezultat bogatih izkušeni
let
J osebja, ki  se že vrsto
"bad
—a s proizvodnjo leseni s^anovanjskih zgradb in trži«* a slediti zahtevam Potn™ Je,ovica 69 je daljni cij mec nekdanjih konstruk-nL^. v°Jaške provizorije in
5S.0I-Wn!h  barak" Prvc
vsem i"6 hiŠice 550 bUe P°" vide ene in so tako po (S|u,Zu kot tudi po lastnostih min-3! k°,acMa) močno spo Pa Ki na »arakc. Kupcev K'jub vsemu ni manjkalo.
fcahnt? ,prod°r na tuji trg je
JeloS   VSC kaj druge8a- V
PfoJzvofin? m°ra,i ZaČCti S Po 5 v<K,njo  sestavljenih hiš
steniiuZen,skih montažnih si-
Podio.i VCtos na Primer je
Pnb ik(leJ7VOzi,° v Zvc7no rc-•arlev 5joM 200000 do-
izdcl    stanovanjskih zgradb,
tocdt*.nih P° tuJcm okusu. Polnji:"1 Pa so m°čno Izpo-Princi UU,i ,asten delovni van» 'P* Krono vseh prlzade-na hU0"10"1 ^anja montaž. ničenTa lz moltoprena, ki v
dobnih       zaostaJa z« P©-mi niozemskiml izdelki.
Jelovico 69 odlikujejo pred. 1 vsem naslednje štiri glavne značilnosti: njena zunanja podoba je izgubila videz montažne hiše; lesa praktično ni več, nadomestile so ga kvalitetnejše umetne snovi (možnost požara, ki je doslej odvračala kupce, se s tem zmanjša na minimum); v notranjosti je hiša povsem enaka zidani, sestavnih elementov ni opaziti; po bivalnem počutju stavba ne zaostaja za klasičnim stanovanjem. Prvo naselje teh hiš bodo v začetku prihodnjega leta postavili na Kokrici pri Kranju.
V podjetju so pravkar izdelali predlog gospodarskega plana za leto 1969. Osnovna značilnost le-tega je težnja po še večji specializaciji proizvodnje. Jelovica, ki danes v svojih dvanajstih obratih zaposluje prek 600 ljudi, želi opustiti izdelovanje drobnih predmetov ter polizdelkov in se povsem usmeriti v proizvodnjo stavbenega pohištva in montažnih objektov. S tem predvidevajo, da bo celotni dohodek narastel od letošnjih 4 milijard starih din na 5 milijard 321 milijonov v prihodnjem letu, poprečni osebni dohodek na zaposlenega pa od 1 milijona 8 tisoč starih din na 1 milijon 198 j tisoč starih din.
SKRB i ZA KVALIFIKACIJSKO STRUKTURO ZAPOSLENIH Iz  pogovora z nekaterimi vodilnimi  os?bami podjetja smo kasneje  izvedeli, da si poleg drugega v Jelovici prizadevajo   dvigniti   tudi izobrazbeno   raven zaposlenih. Le-ta   je   razmeroma nizka, čeprav ne zaostaja za jugoslovanskim poprečjem. V pod- j jetju se očitno zavedajo, da brez  sposobnih  delavcev  ni 1 mogoče bili visoko produkti- ,' ven.  Toda  čeprav  več kot 48 %  delavcev nI dokončalo niti sedem razredov osemletke, je bil odziv na ponudbo — da bi vsem, ki žele izpopolniti   pomanjkljivo osnovno izobrazbo, stroške šolanja krilo podjetje — doslej nera- j zumljivo majhen. Le deveteri- 1 ca  je  izkoristila  priložnost. | Podobno velja za pridobivanje kvalifikacij v šoli za lesnoindustrijske    delavce, ki traja tri leta. Končalo jo je vsega 12 zaposlenih
V Jelovici potrebujejo tudi precej strokovnjakov z visoko izobrazbo. Zato so letos razpisali šest novih štipendij. Čudno se sliši, toda pravega odziva ni bilo. Javilo se je samo nekaj študentov iz oddaljenih krajev, ki pa za podjetje niso sprejemljivi (takim ljudem je ob nastavitvi treba priskrbeti stanovanje).
Dosedanje število štipendistov ostaja torej nespremenjeno — deset jih je. V Jelo. vici so se odločili povečati jim študijsko podporo, študent na višji ali visoki šoli in na fakulteti bo odslej prejemal od 27 do 34 tisočakov, dijaki srednjih šol pa nekaj manj.
Med pogovorom so nam pokazali tudi svoj tovarniški list Jelovški informator. Ne bi ga omenjali, saj podobna glasila izdajajo tudi druge gospodarske organizacije, toda vsebinsko in oblikovno je tako pester, da pritegne tudi bralca, ki ni zaposlen v podjetju. V njem se oglašajo delavci, vodilni uslužbenci pa tudi štipendisti. Prinaša najrazličnejše prispevke — od resnih analiz in poljudno-strokovnih, vendar vsakomur razumljivih člankov o delu in načrtih te ali one delovne enote. Nedvomno je izdajanje lista eden izmed najprimernejših načinov obveščanja delavcev. I. Guzelj
Izguba zaradi zdravil in nadomestil
Sklad naj bi najel bančni kredit
Na ponedeljkovi seji skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Kranj so odborniki poslušali poročilo o poteku in izidu arbitražnih sporov. Znano je namreč, da gorenj, ski zdravstveni center in komunalna skupnost socialnega zavarovanja nista uspela skleniti pogodbe o zdravstvenem varstvu zavarovancev za leto 1968. Arbitražno sodišče je ugodilo le eni petini višjih zahtevkov zdravstvenih ustanov, medtem ko naj bi sklad socialnega zavarovanja izplačal za okoli milijon N din več, kot pa je planiral. Obe strani bosta spoštovali določila arbitraže, ki je razsodila, kot se je izrazil neki odbornik tako, da je »volk sit in koza cela.« Vprašanje pa je seveda, kje dobiti sredstva oziroma kako /manjšati program zdravstvenega varstva ob neugodnih zahtevah. Sklad zdravstvenega zavarovanja bo povečani znesek kril iz rezervnega sklada, medtem ko se še ne ve, kako bodo to uredile nekatere zdravstvene ustanove, ki so že do razsodbe arbitraže gospodarile tako, kot da so njihovi zahtevki ugodno rešeni.
Devetmesečna bilanca Sklada kaže, da si jc ob koncu lota Spet obetati izgubo. Po deve.
tih mesecih je izgube za 227 milijonov din in to predvsem zaradi večjih izdatkov za zdravila in pa večjih izplačil za bolezni nad trideset dni. Ob koncu leta naj bi po oceni bila izguba okoli milijon N din, ki bi jo bilo treba seveda kriti z izrednim prispevkom. Odborniki so predlagali, naj bi poskušali najeti bančni kredit, da bi sklad postal likviden, odplačevali pa bi ga z izrednim prispevkom.
Ob koncu je bilo še nekaj zdravstvenega zavarovanja za besed o predračunu sklada prihodnje leto. Pri delimitira-nju prispevne stopnje bi gorenjska regija pri sedemodstotnem povečanju dohodkov v gospodarstvu in šestodstot-nern povečanju izdatkov za zdravstvo morala dvigniti pri. spevno stopnjo vsaj na 5,2 odstotka. L. M.
VaSe razvedrilo pozimi
vidno, da so se v teh delovnih organizacijah poslovni rezultati popravili predvsem v drugem polletju. Kaže, da bodo do konca leta vsa tri podjetja dokaj dobro zaključila letošnji proizvodni program, čeprav le-ta zaradi slabe reali. zacije v prvih šestih mesecih najbrž ne bo v celoti realiziran.
Sicer pa namen razprave na seji skupščine ni bil pregledati trenutne poslovne uspehe in težave, ampak preučiti, kakšne so možnosti za uskladitev proizvodnje kovinsko-predelovalne industrije v radovljiški občini za prihodnje. Iz izvajanj predstavn;kov vseh treh podjetij (Veriga, Plamen, TIO) se je pokazalo, da imata predvsem prvi dve podjetji dokaj lepe možnosti za tesnejše poslovno oziroma proizvodno sodelovanje. Tako bi bilo del programa Verige in Plamena mogoče realizirati celo z nekaterimi skupnimi investicijami. V razpravi je bilo sicer slišati mnenja, da bi bilo treba za kakršnokoli tesnejše sodelovanje izdelati podrobne analize, vendar to ni zmanjševalo pripravljenosti in možnosti, da ne bi med njimi prišlo do kooperacije ali cevo združitve.
Le pri podjetju TIO so nekateri menili, da se proizvodnja precej razlikuje od ostalih dveh podjetij. Vendar pa je prevladalo mnenje, da ima to podjetje, ki je tako rekoč zraslo iz nič oziroma obrtniškega podjetja, odprto vso perspektivo in da je tudi proizvodnja tega podjetja pri. merljiva z ostalima dvema.
Ob pregledu poslovnih rezultatov in predavanj (gleda na nekatere težave v prvem polletju) na področju kovinsko predelovalne industrije v občimi, lahko iz razprave zaključimo predvsem naslednje:
O Vsem podjetjem se z uresničitvijo srednjeročnih oziroma dolgoročnih programov kažejo ugodni poslovni rezultati in ni nevarnosti, da bi katero koli v perspektivi moralo prenehati z dejavnostjo.
O Dobršen del programov teh podjetij, predvsem pa Verige in Plamena, se da uskladiti in pri tem prihraniti dobršna sredstva. Površne ocene pa celo kažejo, da so pogoji za združiitev in v podjetjih o njih že razmišljajo.
£ Zadnja ugotovitev, značilna za vsa tri podjetja, pa je, da imajo povsod še volike zaloge v kadrih. Ta ugotovi-tev po eni strani nalaga podjetjem, da v prihodnje razmišljajo o ustrezni kadrovski strukturi, po drugi strani pa si bodio prav g pravilno kadrovsko politiko zagotovila uresničitev zadanih programov.
A. Žalar
Obogatitev kulturnega dogajanja
V Radovljici je pred dnevi gostovalo Mestno gledališče ljubljansko s sedmo letošnjo abonmajsko uprizoritvijo. To pot so gledalci v Radovljici lahko gledali komedijo mladega ameriškega pisatelja Neila Simona ZARES ČUDEN PAR, katere premiera je bila minuli teden v Ljubljani. Zadnja, osma predstava bo v Radovljici decembra, ko bo v gosteh Drama iz Ljubljane. Na vrsti pa bo do konca leta še nekaj mladinskih predstav, in sicer v Radovljici dve in po ena v Kropi ter na Bledu. Te predstave si bo ogledala večina otrok vseh šol radovljiške občine. — S temi predstavami bo uspešno zaključena sezona gostovanj za leto 1968. Sredstva so prispevale delovne organizacije, repub- j liški sklad za pospeševanje j kulturnih    dejavnosti,   indi- |
vidualni abonenti ter drugi obiskovalci. S programom gostovanj bodo nadaljevali tudi v prihodnjem letu.
Zveza kulturno-prosvetnih organizacij v Radovljici bo celotni program kulturno-prosvetnega življenja v občini za leto 1968 uspešno izpolnila. Zlasti velja to tudi za področje amatersko ustvarjalne tvornosti, ki je bila tudi v letu 1968 dokaj razgibana in mnogostranska. Na področju dramske aktivnosti so uspešno izvedli občinsko dramsko srečanje z ustreznim uvodnim ter zaključnim dramskim seminarjem. Analiza amaterskega igralstva, ki so jo napravili letos za sedem let nazaj, potrjuje, da je ravno amatersko igralstvo najbolj cenjena zvrst kulturnega deta med amatersko kulturnimi delavci v organizacijah. V šestih lotih in
Tudi tržiški učenci bodo manifestirali za referendun
Na nedavnem sestanku rav. nateljev tržiških osnovnih šol so sklenili, da se bodo vse tržiške osnovne šole aktivno vključile v priprave za izvedbo referenduma o krajevnem samoprispevku za izgradnjo novih in popravilo starih šolskih stavb.
V petek, 22. novembra, se bodo učenci vseh tržiških šol — osnovne šole heroja Brači-Ča, osnovne šole heroja Graj-zerja, osnovne šole Križe, glasbene šole in posebne osnovne šole — zbrali ob 12.30 na skupni manifestaciji v Tržiču. Na tem zborovanju
bo sodelovala tudi tržiška pi. halna godba. Po zboru bedo učenci odšli v delovne organizacije, kjer bodo vsem zaposlenim razdelili propagandno gradivo za glasovanje na referendumu. Tako bodo učenci kriSke osnovne šole obiskali Peko, Tovarno pil, ZLIT in druge delovne organizacije v tem območju, učenci Bračiče-ve šole bodo šli v Predilnico, Tržiško industrijo obutve in konfekcije, medtem ko se bodo učenci Grajzerjeve šole oglasili v Tovarni kos in srpov, Tovarni lepenke in v tovarni usnja Runo, učenci posebne osnovne šole pa bodo obiskali zdravstveni dom v Tržiču.
Podobno akcijo bodo pripravili tudi vsi učenci podružničnih osnovnih šol v tržiški občini, ki bodo prebivalcem raidelili propagandni material.
Na sam dan referenduma, v nedeljo, 24. novembra bodo učenci višjih razredov tržiških osnovnih šol na samih voliščih opravili propagand, no akcijo, s svojimi likovnimi in drugimi izdelki pa bodo okrasili vsa volišča. Vse osnovne šole v tržiški občini pa so v tem mesecu organizirale ali pa še bodo pisanje domačih nalog s poudarkom na nujnosti samoprispevka za gradnjo novih šol, učenci pa bodo s svojimi domačimi nalogami seznanili svoje starše, vig
■lllllll llllf llllIilliltlllllEl illtlliililf Itllllllllllllllllf lltllillllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllliif lili
SKOFJA LOKA — Včeraj dopoldne je bilo v galeriji na Io-ikem gradu posvetovanje članov Slovenskega etnografskega društva in članov podružnice Jugoslovanskega etnografskega društva za Slovenijo. Razpravljali so o kmečki arhitekturi pri nas, o perečih problemih njene zaščite ter o komponentah ljudske umetnosti v njej. Drugi del razgovora je bil posvečen narodni glasbi in deležu, ki ga znotraj nje zavzema pristna ljudska pesem. Prisotni so obravnavali tudi pojav tako imenovane kvazi narodne glasbe.
Posvetovanja so se udeležili mnogi naši najbolj znani etnologi, tako na primer dr. Emilijan Cevc, dr. Janez Sedej, dr. Gorazd Makarovič dr. Slavko Kveinenšek, dr. Milko Matlčetov, dr. Niko Kuret, prof. Luka Krumolc, prof. Božo Račič in drugi.
Francoski večer
Ze tretjič v dveh mesecih vas vabimo na zanimivo predavanje. Lektor za francoski jezik v Ljubljani gospod Michel Carraz je naslovil svoje predavanje: »Claude De-bussy inpresioniste et moderni«. Imeli boste priložnost slišati najlepše posnetke tega skladatelja.
Predavanje bo v četrtek, 14. novembra, ob 19.30 v Gorenjskem muzeju v Kranju, I. nadstropje.
pol je bilo vsega 120 premier s 410 uprizoritvami. To pa je številka, ki priča o trdoživem in vztrajnem dolu na področju igralskega amaterizma. Nekako tri leta nazaj pa splošno kulturno ustvarjalnost bogati tudi prisotnost poklicnih gledaliških hiš, ki so s svojimi gostovanji močno popestrile splošno kulturno dogajanje v občini in pripomogle k rasti kvalitete v delu domačih kulturnih ustvarjalcev.
Aktivni amaterski Igralci redno obiskujejo gledališke predstave gostov in tako izpolnjujejo lastno znanje.
Pevski zbori so v letošnji sezoni pogosto nastopali na raznih domačih prireditvah in na koncertih, ki so jih prirejali samostojno. Nekateri pa so že redni gostje na turističnih prireditvah. Med najbolj delavnimi sta kro-parski zbor, pednarski mladinski mešani ter radovljiški zbor.
Sedaj so v teku priprave za slovesno akademijo ob 25-letnici AVNOJ. Za to pomembno obletnico se že pripravljajo v raznih krajih občine kulturne organizacije ter odibori SZDL. Osrednja občinska proslava za dan republike bo v Radovljici v kino dvorani 28. novembra. Nastopali bodo zbori iz Ki epe. Pcdnarta, iz Bohinjske Bistrice ter iz Radovljice. Za Cankarjevo obletnico v decembru pa bo svečana osrednja prireditev na Bledu. V ta namen že študirajo v Lescah Cankarjevo delo Mr.rtin Kačur v režiji Bojana Cebulja. Za to priložnost je občinska zveza pridobila k sodelovanju igrailce amaterje iz raznih krajev, kot iz Lesec. Ribnega, iz Mcšenj, Lancovega in Radovljice. To bo združeno ali kolektivno delo številnega igralskega zbora iz navedenih krajev, zato pa bo dovolj dostojna počastitev obletnice našega velikega ustvarjalca.
ZKPO že pripravlja programe dela za leto 1969. dramski seminar, ki bo uvod v novo igralsko sezono, nadalje programe gostovanj poklicnih gledališč, v teku pa so še druge akcije. Ce bo le dovolj prijavVenih, bo v prihodnje stekla v Radovljici redna dramska šola, v teku pa so priprave za ustanovitev treh likovnih klubov.
J. B.
Predavanja
v Lomu in Jelendolu
Tržiška delavska univerza je preA nedavnim pripravila v Lomu pod Storžičem in v Jelendolu več potopisnih predavanj ter predavanj s področja obrambne in filmske vzgoje. Vsa omenjena predavanja so bila zelo dobro obiskana.
vig
OBJAVA
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV in
AVTOMEHANIKOV SLOVENIJE PODRUŽNICA KRANJ
sklicuje sestanek vseh voznikov motornih vozil C kategorije, ki še nimajo spričevala o končanem šolanju v poklicu voznika motornih vozil (kvalifikacije) zaradi prireditve tečaja. Sestanek bo v nedeljo,
dne 17. 11. 1968 ob 9. uri dopoldan v Delavskem domu v Kranju, vhod št. 6
Peter Adamič razstavlja na Jesenicah
V soboto zvečer so v mali dvorani delavskega doma na Jesenicah odprli razstavo akademskega slikarja Petra Adamiča iz Ljubljane. S svojimi 24 razstavljenimi slikami, katerih glavni motiv je pokrajina, se je Adamič prvič predstavil jeseniškim ljubiteljem slikarske umetnosti.
Po končanem študiju na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani se je Adamič najprej posvetil kiparstvu, pozneje pa se je popolnoma preusmeril v slikarstvo. Svoja dela je z uspehom razstavljal tako doma kot V tujini.
D. Sedej
November — mesec knjige tudi v Sloveniji
Slovenci se doslej nismo vključevali v vsakoletno a^c1^ ostalih republik za popularizacijo knjige in branja z imen
mesec-knjige. Letos smo se prvič priključili ostalim repu!^ kam in verjetno akcija zato nc bo tako utečena in pr:praV \
na kot drugod, vendar je pomembno že to, da smo s
širje-
njem knjige začeli tudi pri nas. Letošnji mesec knjige potek pod geslom — knjiga v podjetjih, knjiga in delavec. To_Sef' opozarja na dve pomembni dejstvi: 1. da skoraj vse ^cn^zn^ zaznamujejo Slab obisk zaposlenih občanov, posebno med • in 50. leitom in 2. da bi prav ti morali, vsaj za razširitev sv jega znanja in širjenja razgledanosti, kdaj pa kdaj Pret>r tudi kakšno knjigo. Istočasno nas to geslo opominja na . ditev strokovnih knjižnic v podjetjih, dopolnjevanje ljuds v
knjižnic v korist fonda strokovne literature (skratka na
membo razmerja — beletristika: strokovna, poljudno-z stvena literatura — v korist slednje), na stik knjižnic S PT|
jetji, ki bi jim marsikdaj lahko priskočila na pomoč Ta mesec nas opominja, da dobra knjiga še vedno vse P redko pride v roke delavca — samoupravljavca. /be Mesec knjige obvezuje vse knjižnice, knjigarne, ,°..ja] književnike, tovarne in podjetja ter njihova strokovna g'a da medsebojno sodelujejo in skušajo približati knjigo ^e Oblike so seveda lahko različne: razprodaje knjig v P^^i^jJ knjižne razstave, literarni večeri, posvetovanja o probi ^ knjižnic v podjetjih, pisanje o knjigah ali knjižnicah v varniških strokovnih ali drugih časopisih itd. plik€ Skrb za čimvečje materialno blagostanje in nove 0 ^u »kulture« — film, televizija itd. prav gotovo v zadnjem . odtegujeta čas za branje, to kažejo tudi razne ankew^_^ merjava z vzhcdnimi ali zahodnimi državami pa nan\?^od da smo pri nao vlego knjige zelo zanemarili, da pa Je o ^ še vedno zelo cenjena — in ena izmed oblik in m°^n^S|£rek to napako popravimo je tudi mesec knjige 1968.
wi|irimiiiiiiHiiiii»"'»'irMimmiimiH!mmimi!imH^^
1 Ljubiteljem knjig — I
— ^ i     l/niina Pri nakupu knjig v vrednosti |
I     ltnjiyt3 20 N din boste prejeli še eno |
knjigo. Pri nakupu nad 50 I* § 5     ^   dar ^ d'n Pa dVC kn^igi"
Izredna ugodnost, ki jo velja | izkoristiti od 14. novembra ao |
I 31. decembra 1968.
OBIŠČITE NAS! Mladinska knjiga Kranj lili!
mm
*e dni po svetu
BEOGRAD, 8. novembra — Na uradni obisk v našo državo je dopoloval avstralski zunanji minister Paul Ha-sluck, ki je na beograjskem letališču izjavil: »Avstralija * velikim zanimanjem spremlja prizadevanje Jugoslavije za ohranitev neodvisnosti, za nadaljnji nacionalni razvoj in napredek sploh.«
PAKRAC, 9. novembra — Predsednik' Tito je obiskal Slavonijo. Najprej se je Ustavil v Novski, nato pa na-naljeval pot proti Kamen-skem, kjer se je udeležil proslave 25-le4nice ustanovit-ve VI. slavonskega korpusa in odkritja veličastnega spo-nienika.
HOTJSTON, 9. novembra — Kirurgi v Houstonu so hkra-ll Presadili štiri organe — ^roe. pljučno krilo in dve ledvici — štirim pacientom. Te organe so odvzeli neki 27-letni ženski, ki je umrla zaradi možganske kapi.
OSIJEK, 10. novembra — °b zaključku proslav 23-let-nice šestega slavonskega udarnega korpusa je bilo v Osijeku veliko zborovanje, na katerem je govoril tudi Predsednik Tito. Na zboro-Va«Ju je bilo več kot 200.000 ljudi.
BRUSELJ, 10. novembra — Na notranji' strani dvoriščnega poslopja, le nekaj metrov stran od jugoslovanskega ve-^Poslaništva, je eksplodinala boiriba. Ob eksploziji je po-Pokalo več okenskih šip.
RAVALPINDI, 10. novembra — Med govorom na zborovanju v Pesaveru so na Pakistanskega predsednika Ajuba Kana izstrelili dva re-volverska strela. Ajub Kan pr» tem ni bil ranjen, medtem ko so atentatorja takoj njeli.
NEW YORK, 10. novembra 7" Newyorška policija je pri-Wa tri Jemence, ki so doz-
evno pripravljali atentat na novega ameriškega predsed-n«a Nixona.
PARiz, h. novembra — Francija je z velikimi slo-Vesnostmi počastila 50 lctni-10 Podpisa
premirja ob kon-J«     svetovne vojne.
Ljudje
Portret Richarda Milhousa Nixona
Človek po ameriškem okusu
Obeležje   je tem
Jaška
esnostim dala vclika vo.
sodelnxPrada> na kateri so go.slav,a e enole Be,^Je. J"-
Avif^   Velike Britanije,
Ujc.   Nove Zelai T*oi:.-_
^ancije.
AvS(r ,.' Ve,'ke Britanije, Kan££JC;< m ** Zelandije, prandle.      JC ln ZDA ter
** 'hf^^^1 novembra Poliskrf'6 je za,5el V- kongres Partij; združcne delavske tudi ki se ga udeležuje ni jZ tujih dotacij. Uvod-sekr«M-,era'L Je Pr<^ral prvi «av r CK PZDP w£di-narek ■U'Uca' kntoreSa P°"-
a«i«vu   V°lja'1 :d*sU s<iapo'
Kdo je mož, ki bo naslednja štiri leta domoval v Beli hiši, ki bo ta čas krojil usodo Združenih držav Amerike in v nemajhni meri tudi uso. do vsega sveta? Kakšni so njegovi pogledi na politiko? Kaj namerava ukreniti, kaj spremeniti? Takšnih in podobnih vprašanj ter ugibanj je bilo v minulem tednu, od. kar so Američani 5. novemb-rara izvolili svojega novega predsednika, zastavljenih nešteto. S »problemom NLvon« se trenutno ubadajo številni diplomati, strategi, sociologi, zgodovinarji, politologi in komentatorji. O njem je govora za debelimi krerneljskimj zidovi, v zgradbi avstralskega parlamenta, pod mogočno streho pekinške vladna stav. be in še marsikje. Na tisoče resnih in manj resnih časnikov skuša svojim bralcem kar se da izčrpno predstaviti osebnost, ki bo januarja prihodnje leto sedla za krmilo najmogočnejše države sveta. Kdo je torej Richard Mil-hous Nixon?
55-letnega Kalifornijca, odvetnika po poklicu, imajo mnogi za poprečneža. Očitajo mu neodločnost in kom-promisarstvo. Trdijo, da nima velikih idej, da so bile kritike na račun sedanje vlade njegovo edino orožje v predvolilni kampanji. V očeh levih demokratov velja za jastreba, konservativni jug pa, ki je pred tednom dni glasoval za rasista VVallacea, ga zmerja z golobom.
V resnici je Nixon nekakšna mešanica obojega, je mož, ki ubira srednjo pot med dvema skrajnostma. Dovolj je bil pameten, da pred volivci ni nastopal s kakimi pompoznim! obljubami, kajti današnja razcepljenost ameriške družbe tega ne dopušča. Kar godi enim, odbija druge in obratno. Zatorej se je bivši Kennedvjev nasprotnik izogibal kategoričnim izjavam glede Vietnama, rasnih nemirov in drugih perečih vprašanj. Njegovi govori so bili polni kritik Johnsonove administracije, zaman pa bi v njih iskali novih, svežih predlogov. Nekoliko konkretneje je označil le bodočo politiko do SZ — ogreva se za dialog
z Moskvo, vendar s pozicij močnejšega. Mnogo glasov, zlasti med večinskimi srednjimi sloji, mu je navrglo obljube o vzpostavitvi reda in miru v deželi. Poprečnemu ameriškemu meščanu že preseda vsak dan hujše nasilje, ki se je v zadnjih letih grozljivo razmahnilo, pa tudi neredi vseh vrst (vštevši črnski). Oboje ga plaši, oboje spravlja v nevarnost njegovo s  trdim   delom pridobljeno
ženih držav pa bi ne bila popolna, če ga ne bi predstavili tudi z druge, bolj osebne, bolj človeške plati. V odločilnih trenutkih, ko je treba bliskovito ukrepati, kadar se mednarodni položaj hipoma zaostri, utegnejo biti psihične sposobnosti in karakter gospodarja Bele hiše nadvse važne. Nixon s te plati zbuja zaupanje. Njegova težka, borb, razočaranj porazov in vzponov polna kariera je či-
lastnino, zato je v tej točki odločno podrl republikanca Nixona.
Tako s prej omenjenim stališčem do odnosov s SZ kakor tudi z zagovarjanjem krepitve NATO pakta, v katerem igrajo ZDA prvo violino, je Kalifornijec polaskal ameriškemu občutku nadmoći. Avgustovski dogodki na Češkoslovaškem so med ljudmi bolj kot karkoli drugega utrdili prepričanje o pravilnosti teh zamisli. Nasploh ni malo tistih, ki menijo, da je prav akcija sil varšavskega sporazuma Nixonu odprla pot do zmagle. Verjetno imajo prav.
Slika 37. predsednika Zdru-
sto po ameriškem okusu, saj izpričuje neverjetno voljo ter samozaupanje. Mož se zdi naravnost klasična potrditev tistega večnega vankeejevske. ga rekla, da »v Ameriki lahko vsakdo uspe«. Kot sin revnih staršev je v mladosti lupil krompir in na ulicah rodnega mesta Yorba Linda prodajal časopise. Odločnemu in vzdržljivemu mladeniču ni bilo pretežko delati in se hkrati tudi šolati. Postal je odvetnik, ob koncu svetovne vojne pa ga že najdemo v metežu političnih bojev. Njegova prizadevanja so kmalu obrodila sadove — leta 1947 je že sedel v ameriškem predstavniškem domu. Kasneje je bil
Pridni gimnazijci
Na škofjelošiki gimnaziji že več let obstaja mladinsko kulturno umetniško društvo. Za lotos so pripravili člani tega društva vrsto kulturnih prireditev.
Z aktivnostjo so pričeli že prve dni pouka, saj so že 8. septembra sodelovali na srečanju pripadnikov gamizi. je Jožeta Gregorčiča iz Škof-
je Loke, mladincev Selške doline in škofjeloškimi gimnazijci.
Do danes so sodelovali še na proslavi v Cerknem, si ogledali Kozakovo dramo Kongres, se udeležili proslave v počastitev obletnice planinske brigade JLA An sodelovali na komemoraciji ob dinevu mrtvih.
S podobnimi kulturnimi prireditvami nameravajo nadaljevati do konca maja prihodnjega leta. Za konec tega meseca pripravljajo celovečeren program v počastitev dneva republike, na katerem bodo sodelovali gimnazijski mladinski pevski zbor, dramska skupina in reeitatorski krožek.
Pri kulturnem programu bodo sodelovali 18. decembra
izvoljen za senatorja Kalifor« nije in je ostal na tem palo-žaju vse dckl:r ga n.i ieta 1952 Eisenhower izbral za svojega podpredsednika. Prvi nesrečni poraz je šožlv3l osem let kasneje na vciitvaii za predsednika ZDA, ko so demokratu Johnu Kenr.ci^ju našteli pičlih glasov več. Večina poznavalcev ameriških političnih iv.zmcr ja takrat naredila križ čez N xj-novo kariero. TcSa trdo J vi odvetnik se ni đul agnati* Štiri leta kasneje je kandidiral za senatorja Kalifornja in bil drugič poražen. Tokr..t v vsej Ameriki ni bilo člo e-ka, ki bi si drznil pomislili, da utegne nekdanji prcda.a-lec časopisov še kdaj na:.ka-kovati prag Bela h še. Teda Nixon je prekosil samega sebe. Uspel je združili spričo Goldwaterjevega skrajnega konservativiznia razcepljeno republikansko stranko in si znova pridobili njeno zaupanje. Zadnja štiri leta so mu minila v snovanju voliin h načrtov. Mnogo je tudi poio. val in. bil celo v Moskvi, kj.r pa ga ni nihče jemal resno. A presenetil je vse in prvi v zgodovini ameriških volitev postavil na laž nepisano pravilo, da se poraženi ne vračajo.
Nixon pravi o sebi, da je pragmatik. Problemov, ki na. leti nanje, se loteva brez predhodnih n?.čelnih s'a išč, rešuje jih sproti in tako kot meni, da je trenutno na bolje. Odklanja daljn.oce.-ne, negotove zamisli, ki naj bi privedli do rc-. 'clucj-mr.rr.ih sprememb. Raje iror* kratkoročne načrte, katerih uč!nek je nagel. Hoče se spoprijemati s koiikreliumi problemi, jih odpravljati in s tem pospeševati napredek narije. Je torej pravo nasprotje Gbeh pokojnih Kennedvjev.
Naj bo kakorkoli že, za nas je poglavitno vprašanje* ali bo novi predsednik ZDA znal ustaviti vojno v Vietnamu, zavreti oboroževalno tekmo, ali bo znal najti skupen jezik z »drugo stranjo«? će uspe rešiti vsaj eno od teh perečih vprašanj, bo šel v zgodovino kot velik mož. Si. cer pa — počakajmo in videli bomo. I .Guzclj
in dogodki
na slavnostni seji občinske skupščine in 21. decembra ob dnevu JLA.
Tri dni pred novirn lotom bodo mladince in mladinke iz škofje Loke in okolice povabili na novoletni ples.
Leta 1969 bodo za Prešernov dan uprizorili neko dramsko delo, 9. februarja pa bodo sodelovali pri komemoraciju za Kamnitnikom.
S. Jescnovec
4 i
Z
lil J
S
»Mogoče se boste rešili, toda moram vas obriti po glavi. To bo seveda za 14 dni ali tri tedne nekoliko škodovalo vaši lepoti, se pa ne da spremeniti. Zdaj pa bodite mirni, kajti vaš skalp je nekoliko omajan pa ga ne bi rad do kraja snel z glave.« Z vajeno roko se je spravil na delo, potem je pokimal inšpektorju. »Trije šivi. Prinesite svetilko nekoliko b'iže. Beamish! Tako, da dobro je!«
Hitreje kot je Peter pričakoval, je bila rana zašita, nato si je prižgal cigareto, usedel se je na rob mize in bin-gljal z nogami. Beamish je zazdehal. »Posebno srečo ste imeli, Rae. Kako lahko bi vam priletelo v oko, ne enkrat sem videl take nesrečneže.« Spustil se je na svoj stol in pri tem kar zastokal od ugodja. »Sieer sem pa takoj telefoniral v Seoland Yard, ko so me obvestii o napadu. Gageja sicer nisem mogel dobiti, obljubili pa so mi, da bodo takoj poslali drugega uradnika.«
Doktor Crovve je zalučal ostanek cigarete v kamin. »Jaz se torej poslavljam in odhajam spet v lis!je, Bea-
mish. če bi še komu prišlo na misle metati ročne granate, potem, prosim, ohranite to skrivnost vsaj dve ali tri ure zase.« Nato je položil na mizo štiri majhne tablete. »Vzemite jih, preden ležete, Rae, jutri med dnevom pa se o rani posvetujte še s svojim zdravnikom. Lahko noč!«
Komaj je zdravnik odšel, je že pokukal v sobo stražnik in javil: »Seržant Newall iz Scotland Yarda.«
Velik suh človek oglatih kretenj je stopil v sobo, pozdravil Beamisha in se radovedno ozrl na Petra.
Inspektor Beamish mu je pomigal z roko: »Sedite, Ne-vvall!« Seržant Nevvall si je pritegnil stol, iztegnil svoje dolge noge in izvlekel iz žepa zmečkan zavojček s cigaretami.
Peter ga je zamišljeno g'e-dal. »Nisem vedel, da se ukvarjat© s Tolpo Sov, Nevvall.«
Neivall se je preudarno nasmehnil. »To jih ve le malo. Višji inspektor Flagg se zanima zanje in to pomeni njihov konec. Toda ka\šno zgodbo pa sem slišal o ročni granati,  ki naj   bi jo vam
vrgla Tolpa Sov na glavo? Povejte mi vse po vrsti!«
Peter je govoril skoro četrt ure in opisoval razburljivi dogodek, Nevvall je poslušal, ne da bi ga prekinil in ko je končal, si je suhi uradnik tri koščene roke.
»Ali ste videli, kako je napadalec vrgel ročno granato? Ste popolnoma prepričani?«
»Tako gotovo kot sedite zdajle vi tukaj!«
»In. pravite, da je nosil avtomobilska očala?«
»O tem ni nobenega dvoma, Nevvall,« je poudaril Peter. »To je bil nedvomno član Tolpe Sov, o tem sem si na jasnem.«
Inspektor Beamish je z zanimanjem   sledil pogovoru.
»Morda so vas pa zamenjali s kom drugim,« je pripomnil. »Tudi o tej možnosti sem že razmišljal,« je menil Peter. »Morda imate prav!« Nasmehnil se je. »Prav želim si, da bi bilo tako! Kaj pa vi mislite, Nevvall?«
Nevvallove temne oči niso izdale ničesar. »Potem pa Tolpo Sov slabo poznate. Ti falotje ne delajo napak, če so napadli vas, potem so tu-
di vas imeli na piki, o tem ste lahko prepričani.« Prižgal si je novo cigareto. »Mr. Flagga bo to nedvomno zelo zanimalo in če se ne bi bil odpeljal, bi ga takoj poklical in mu poročal o tem.« Nekaj časa je molče kadil, potem pa je vprašal: »Dejali ste, da ste se razgovarjali z Lisgar-dom. Kaj pa vam je povedal?«
»Ničesar posebnega,« je odvrnil Peter.
Nevvall je vzdihnil. »Ti pravniki so vsi enaki, gladki so kot jegulje in nikakor jih ne moreš pritisniti ob zid.« Po-čehal se je po bradi. »In Lis-gard je Še posebno spreten. Pisarno ima v Kent Courtu, torej odličnem kraju in gotovo mnogo zasluži. Ali ste videli njegovo tajnico?«
»Jane Selby?«
V Nevvallovih očeh se je pojavil hrepeneče zasanjan izraz. »To vam je dekle! Tako si zamišljam lepo Heleno, ki ste o njej gotovo brali v zgodovini, seveda« — se je prekinil — »vam kot izobražencu je lepa Helena pojem. Izobraženost vedno občudujem. Vse, kar imam, je dober spomin, toda to je le reven nadomestek.« Peter se je mo-
ral smejati: »Zdi se ml vam ta nadomestek več risti kot meni tako imanjj na izobraženost, če Je ^
In s to ugotovitvijo je" vedal le preprosto resnic"* ti spomin seržanta Ne** je bil naravnost eudovft H so časi, ko so veliki W vseh varietejev po AngW" debelimi črkami ^^jL Vseved Nevvall s &«jf» spominom. Večer za ve&J je s svojim res nedoseglj". spominom navduševal W ce svojih poslušalcev, jj časi so se spremenili, stvo je hitelo za drugii» bavami, ki so mu obetale užitka in Nevvall se JM zeči poklicni krizi izog^ ko, da je kratko malo 1 sedial k policiji. V treh1' je napredoval in pn*\ Scotland Yardu in tafflJ zaradi njegovega izre^ talenta zelo dobro up»r:i;
»Morda   imate p***'..*. Rae,« je priznal in v*JJ. »Človek  mora biti hva" za svoje darove.« Poj*J je povzel: »Koga, prav"* hotel poiskati Gage?«
»Saj nisem ničesar o*, o tem,« je dejal W*J ste že drugi, ki me o tem.«
»Kdo pa je bil pr"?'
»Dargi.«
Sibirska pomlad I   Zaspancem grozi kap
Sovjetski znanstveniki se ukvarjajo z načrtom, kako bi spremenili neskončne tundre v Sibiriji v zelene travnike. Mrzlo podnebje naj bi s taljenjem ledu v Severnem morju spremenili v milejše. Najnovejši načrt predvideva, da bi čez Beringov prekop zgradili 80 kilo-mtrov dolg jez med Aljasko in sovjetskim ozemljem. Cez ta jez bi z močnimi črpalkami prelivali vodo iz Severnega morja v Tihi ocean. Topla voda zalivskega toka pa bi prodrla v Arktično morje. Po tem načrtu naj bi se ledene gore Severnega morja stopile nekako v treh letiih, temperatura obalnih voda pa bi se zvišala za 5 stopinj. S taljenjem ledu pa bi se dvignila tudi gladina oceanov na vsej zemeljski krogli za 10 centimetrov v naslednjih petdesetih letih. Vprašanje seveda je, če bo znanstvenikom uspelo spremeniti podnebje. Mogoče je namreč tudi, da bi kot posledica črpanja vode iz Arktike nastajale goste megle, ki bi še bolj okrepile snežne padavine in zaledenitve v Sibiriji in na Aljaski.
HIII!Il)tliltlllIIIIItIllllIIIIt!llfTllflllllIiIlinillllllittlIll1]||||IIIIIJllllIlllllllfll>ItllIllfrilllll
Živeti je treba znati
Po tem načelu živi neki zakonski par iz Forest Hilla ▼ ZDA. Oba delata samo tako dolgo, dokler toliko ne prihranita, da lahko celo leto počivata in uživata življenje. Zdi se jima neumno delati vse življenje do pokojnine, ko je človek že star.
H!lltlll!lllllll!!!IIIIHIII!llllllllllll!!llll!!linM'IMHIIII!lllll!l!''llll!llllllllimillllllllllllll
Stroga Španija
Zaljubljencem v Španiji ni lahko. Uradno je prepovedano javno izkazovanje ljubezni na trgih in ulicah, ne glede na to, da se mimoidoči za to sploh ne zmenijo. Poljubljanje na cesti je napad na javno moralo in daje otrokom slab zgled. Parčki se v mraku ne smejo shajati na samotnih krajih. Kraj je samoten, če je zunaj mestnega središča, tudi, če je to ulica. Na cesti je prepovedano tudi objemanje. Lastniki lokalov, ki bi opazili tako in tako vedenje gostov, jih lahko postavijo na cesto in po potrebi pokličejo tudi policijo. Prekrške te vrste ostro kaznujejo, razen tega pa imena grešnikov te vrste vise teden dni obešena na javnem kraju.
Ljudje, ki radi veliko spijo, pogosteje zbole za srčnimi boleznimi in pogosteje jih zadene kap kot pa ljudi, ki jim ni toliko do spanja. S takimi trditvami so nedavno tega prišlii pred javnost ameriški zdravniki, po>tem ko
so preučili več tisoč primerov. To pomeni, da je večja verjetnost kapi in drugih srč. nih obolenj, če spite devet do deset ur na dan. Manj srčnih obolenj pa je med ljudmi, ki spijo po sedem ur dnevno.
Prenehajte kaditi
Nemška medicinska revija je objavila anketo o posledicah, ki nastopijo, če kadilee preneha kaditi. Več kot polovica anketiranih, ki so se iz različnih vzrokov odpovedali cigareti, je dobila večji apetit in 9j se nekoliko zredili. Sedem i n sedemdeset odstotkov anketirancev je v jutranjih urah prenehalo kašljati, pri sedemnajstih odstotkih pa je bil kašelj blažji.
Rezultati ankete so pokazali, da vsak četrti kadilec, ki preneha kaditi, nima nobenih težav. Polovica jih mora od časa do časa nekaj vtakniti v u9ta, nekaj pa jih je posta, lo bolj nervoznih. Na drugi strani pa trpi za nespečnostjo samo sedem odstotkov anketirancev, enajst odstotkov pa ima zaprtje.
Miha Klinar: Mesta, ce«te.
4
<> ESI O
III DEL
Ne, Hrvatov in Slovencev an^n^Lx j«! Zakaj, danes ni nobena skrivnost, oO> objavila tajne antantne dokumente, ^ tanta v primeru zmage ne namerava . -----„_,__.. -----.... ,„ slovenj-
precejšnjemu delu Hrvatov in
s Pr
jugoslovanske države, marveč hoče « ^ in hrvatskega ozemlja plačati ItahJa
v vojnL tajnih Boljševik! so torej z objavo ^^riti.
in nato provizorične vlade hoteli °ff^dl^4 si antantna demokracija tolmači sa ^ narodne in demokratične zahteve & ^ p^jj. jih smatra samo za sredstvo, za ^ ^pcr^'■, mešetari pri uresničevanju svojih i       ^'
Ti načrti niso nič bolj demokra-J  ^ gjc
antantni politiki ne mislijo na prime ^fik
gace, kakor je še pred nekaj leti 0 }^'0 psj|
stvu, mislil tudi sam. Njegove mi ' ^ P||
rodiču, ki napolnjuj« ozek prostor
razlikovale od misli bivšega italija0^ (
Gallija, tega prav po laško zv^^J bi" j
prvo vojno zimo prišel v cesarstvo, j^j*'
kasneje! — v obmejnih pokrajinah z
položen je slovenskega prebivalstva *
Gaflli meni!!, da so to ljudje brez »V v
dolgujejo Avstriji, ki jih je priđ^1^ 1
raču n I tal i j anov. ^ejf
To seveda ni res, ker ee jezikovne
niso v ničemer spremenile od ^as°V^s ^
na mejah Furlanije, in zato tega Uu  g »H
v mestih, kaknšni sta Trst in Gorira.^ ,. |
njem italijanskega meščanstva v€^n°^
prav ^
čaj, ki ga Habsburžani niso kmečko prebivalstvo pa še manj
D* j
saj *
tedaj, ko se je v omenjenih mestih » ^
Prav nasprotno (to cesar na primer zlasti goriški Nemci
vojno zaradi svojih nacionalist^'01 ^ pe' dajali vselej prednost italijanskem
Stališča predsedstva in izvršnega odbora republiške konference SZDL Slovenije in upravnega odbora gospodarske zbornice SRS
»O nekaterih perečih družbenopolitičnih vprašanjih razvoja kmetijstva in vasi«
i.
Gospodarska reforma je rešila nekatera vprašanja kmetijske proizvodnje in pripomogla k temu, da je postal ekonomski položaj kmetijstva enakopravnejši z drugimi gospodarskimi panogami. Z reformo sprejetimi izhodišči smo rešili pomemben kmetijski problem v Jugoslaviji: pridelovanje pšenice in koruze ter s tem poljedelsko proizvodnjo nasploh. Znotraj kmetijstva pa so ostala in so se še poostrila neskladja med poljedelstvom in živinorejo.
Ko obravnavamo pereča vprašanja razvoja kmetijstva in vasi, moramo ugotoviti, da je živinoreja za slovensko kmetijstvo temeljna in po blagovnosti prevladujoča panoga, ki odločujoče vpliva na splošni razvoj kmetijstva. Ugotavljamo, da so se v obdobju od sprejetja reforme do danes poslabšala že tedaj neugodna razmerja med cenami pridelkov poljedelstva in živinoreje zlasti v škodo slednje.
Slabšanja razmerij je poleg rastočih cen poljedelskih pridelkov (koruza) povzročil padec cen živine, kar je posledica zmanjšanega izvoza živine, zmanjšane domače potrošnje, pa tudi subjektivnih slabosti v organiziranosti našega domačega trga. Ugotavljamo, da je to prizadelo predvsem primarno kmetijsko proizvodnjo, mnogo manj pa predelavo in trgovino. So pa celo številni primeri, da so predelovalne in trgovske organizacije v spremenjenih tržnih razmerah ustvarjale na račun primarne proizvodnje visoko akumulacijo.
Na ekonomski položaj so občutno vplivali tudi zvečani stroški ir. obveznosti kmetijskih organizacij in kmetov, kot so obresti na poslovni sklad, dajatve za zavarovanje proizvodnje, stroški za najemanje kreditov, podražitev reprodukcijskega materiala, opreme in osnovnih sredstev, obveznosti za zdravstveno zavarovanje kmetov, vodni prispevek, zvezni prispevek od osebnega dohodka iz kmetijstva itd.
Zaradi naštetih vzrokov je skoraj četrtina kmetijskih organizacij v Sloveniji poslovala ob Polletju 1968 z izgubo. Tudi majhni osebni dohodki niso mogli popraviti poslovnega rezultata. Zato je upravičena bojazen, da se bo položaj do konca leta še poslabšal.
Ekonomsko stanje kmetijskih organizacij se kaže tudi v zasebnem kmetijstvu in kooperaciji. Pri mnogih kmetijskih organizacijah je obseg Proizvodnih dogovorov močno nazadoval, saj so se potrebe družbenih pitališč po živini, ki so jo redili kmetje-kooperanti, močno zmanjšale. Problematična je bila ves čas tudi prodaja druge kmečke živine, možna le občasno in še to po nižjih cenah kot prejšnji dve leti. Prodaja drugih kmetijskih pridelkov v Sloveniji leta 1968 poteka d°kaj slabo.
Vse to otežuje gmotni položaj zasebnih kme-t°v> slabi stike med njimi in kmetijsko organiza-Cl.)o ter povzroča težave v že tako skromni reprodukciji kmečkih gospodarstev. Kmetje v tem Položaju težko poravnavajo družbene obveznosti ln prispevke za zelravstveno zavarovanje. To pa slabo vpliva na razmerja v splošni in osebni potrošnji, še posebej na manj razvitih in bolj kme-hjskih področjih v Sloveniji.
Zato je potrebno, da ob prednjih ugotovitvah, |~ so bile potrjene v širokih razpravah po vsej Sloveniji, storimo vse, kar je v objektivnih razmerah mogoče, da bi kmetijstvu v Sloveniji zago-°vili dolgoročen in kar najbolj ustaljen razvoj
enakopravnejšeni razmerju z drugim gospodarstvom.
Da bi dosegli ta cilj, je treba:
1- razmerja primarne delitve privesti na raven fetormnih izhodišč;
2. razvijati in izpopolnjevati sistem varstvenih Cn>. premij in regresov, razvijati funkcijo materialnih rezerv in fondov za rizik;
3. spodbujati z zunanjetrgovinskim in deviznim sistemom izvoz tistih pridelkov, ki v kmetijstvu v Sloveniji prevladujejo. Ti ukrepi lahko kmetijstvu zagotovijo večjo ekonomsko veljavo v bankah in v razmerju do predelovalne industrije ter trgovine;
4. pospeševati je treba proces samoorganizira-nja in integracije. Ob ugodnejših ekonomskih pogojih se bo kmetijstvo lahko uspešneje in bolj enakopravno vključevalo v integracijo s predelavo in trgovino. Gospodarska zbornica bo odločno podpirala in aktivno sodelovala pri organiziranju teli procesov. Le tako bo mogoče ustrezneje razdeliti dohodek in akumulacijo med primarno proizvodnjo, predelavo in trgovino;
5. realno je treba ocenjevati ekonomski položaj kmetijstva in ustrezno oblikovati kreditno politiko, uskladiti s plačilno sposobnostjo stare kreditne obveze kmetijstva, ki v sedanjem položaju mnogokje onemogočajo celo enostavno reprodukcijo. Kreditni pogoji naj bodo enaki tako za družbeno proizvodnjo kakor tudi za kooperacijo;
6. načela davčne politike morajo biti enotna in objektivno usklajena na vsem območju v Sloveniji, pri čemer je treba zagotoviti na hribovitih in pasivnejših področjih določeno spodbudo. Ta naj v ugodnejših ekonomskih razmerah skupaj z drugimi ukrepi zmanjša opuščanje kmetijstva in odseljevanje kmečkega prebivalstva. Z davčno politiko moramo pospeševati hotenja mladih kmetovalcev, da modernizirajo svojo proizvodnjo in postanejo tako donosnejši pridelovalci.
Ugotavljamo, da bo kmetijstvo le ob ugodnejših ekonomskih pogojih moglo snovati svoj razvoj bolj dolgoročno in bolj realno; le tako se bo lahko bolj organsko vključevalo v razvoj celotnega gospodarstva. V tem vidimo tudi podlago za hitrejši in uspešnejši razvoj samoupravljanja v kmetijstvu, še posebej na naši vasi.
II.
Področje zasebnega kmetijstva in vasi že dokaj dolgo zaostaja tako za razvojem družbenega kmetijstva kot za splošnim gospodarskim in elružbenim razvojem. V letih močne podpore in naporov za čimhitrejši razvoj družbenega kmetijstva ni bilo razpoložljivih sredstev za istočasni razvoj zasebnega kmetijstva, čeprav je to prav tako prispevalo za njegovo modernizacijo. Pod vplivom uspehov, ki smo jih dosegli z razvojem družbene proizvodnje, je nastalo, se močno okrepilo in razširilo mnenje, da zasebno kmetijstvo ni več pomembno. Zato smo kmetijske zadruge, ki so bile tedaj prevladujoča oblika organiziranosti v našem kmetijstvu, razrešili širših družbenih nalog, odvzeli pa smo jim tudi nekatere ugodnosti v poslovanju. S tem smo jih izenačili z drugimi kmetijskimi organizacijami. V takšnih razmerah je dobilo sodelovanje kmetijskih organizacij s kmeti spremenjeno obliko in vsebino. Izhodišče za sodelovanje je bil podjetniški interes. Ob takem odnosu do kmetov pa so zaradi poslabšanih gospodarskih razmer kmetijske organizacije razreševale predvsem vprašanja lastnega gospodarjenja. Tako smo ukinili večino kmetijskih zadrug in dopustili, da je naglo propadalo zadružništvo, ki bi moralo biti v sedanjem razvoju vsekakor ena izmed pomembnih oblik in načinov demokratičnega, samoupravnega združevanja ter delovanja kmetov pri reševanju gospodarskih, družbenih in političnih nalog na vasi.
V tem trenutku je za naše politično delo važna že znana ugotovitev, da kmetijstva ni mogoče obravnavati po lastništvu, temveč celovito, v okvirih celotne gospodarske ureditve. Velika družbena blagovna proizvodnja je temelj nadaljnjega razvoja kmetijstva, kmečko gospodarstvo pa je v naši posebni strukturi njegov nepogreš-
ljiv sestavni del. Zato je nujno potrebno, da kmetijske in druge delovne organizacije prilagodijo svoje poslovanje delu s kmeti v skladu s samoupravnimi pravicami. Kmetje morajo biti enakopravno zastopani v zadružnih svetih, v svetih kooperantov in v delavskih svetih v sorazmerju z dohodkom, ki ga ustvarjajo s svojim delom in s svojimi sredstvi v kmetijski proizvodnji.
Prizadevati si moramo, da bodo obstoječe gospodarsko in strokovno sposobnejše delovne organizacije tvorno povezovale vse zainteresirane kmete na svojem področju. V kooperaciji in pri zadrugah moramo zagotoviti popolno samoupravljanje kooperantov, kadar gre za njihovo lastno delo in za dohodek iz njihovega lastnega dela. Kmetijske zadruge in druge organizacije za kooperacijo morajo biti dejansko samoupravni organ kmetov in oblika sodelovanja družbenega gospodarstva z njimi ter družbene podpore v boju za večjo storilnost na vasi.
Razumljivo je, da si kmetje lahko zboljšujejo svoje življenjske razmere le s pogojem, če bodo zvečevali svojo storilnost, bodisi v kmetijslvu ali pa z dopolnilnim delom v okviru celotnega socialističnega gospodarstva. Tega seveda prepuščeni samim sebi ne morejo doseči, temveč v sodelovanju z zadrugami ali drugimi kmetijskimi in gospodarskimi delovmmi organizacijami. Predvsem bi se moral razširjati obseg vseh tist:h oblik kooperacije, ki bolj vključujejo v proizvodni proces pridelke z zemljišča kmetov-ko-operantov.
SZDL in Gospodarska zbornica bo dajala družbeno podporo kmetom, posebno tam, kjer ne bo razumevanja za delovno sodelovanje, da bodo kmetje lahko ustanovili tudi novo zadrugo ali interesno skupnost.
Zato se zavzemamo za spremembo zakona o kmetijskih zadrugah. Temeljni zakon naj bi omogočil ustanavljanje in oblikovanje kmetijskih zadrug kot specifičnih družbenih in gospodarskih organizacij, v katerih bi imeli zadružniki aktivnejši vpliv pri oblikovanju proizvodnih odnosov na vasi. Temeljni zakon naj določa le splošna načela, podrobnosti pa naj bodo prepuščene republiškemu zakonu in statutom.
Ob samoupravnem organiziranju kmetov v zadrugah in v kooperacijskih enotah je pomanjkljiva organizacija tudi pri nadstavbi tako na posameznih področjih kot v republiki. Zadrm:n;ki-kooperanti niso zastopani v poslovnih zdr,ve-njih, ki povezujejo kmetijske organizacije. p_e-malo jih je tudi v samoupravnih organ'h Gospodarske zbornice. Da bi omogočili zadružnikom n kooperantom neposredno sodelovanje pri reševanju in soodločanju o njihovih problemih, bomo ustanovili zadružno zvezo ali podobno skupno organizacijo kmetijskih zadrug in kooperacijskih enot pri Gospodarski zbornici SP^S.
Socialistična zveza in Gospodarska zbornica se zavzemata za izboljšanje odnosov v gozdarstvu. Pri gozdarskih organizacijah naj bedo kmetje deležni vseh samoupravljavskih pravic, ki jim pripadajo kot proizvajalcem in soustvarjalcem dohodka. Samoupravljanje pa jim oo omogočeno v kooperacijskih enotah, v katerih bodo kmetje skupno z zaposlenimi enakopravno odločali o proizvodnji in delitvi dohodka, ustvarjenega v zasebnih gozdovih. V prihodnje pa bo treba preučiti tudi drugo problematiko, ki se pojavlja pri upravljanju z zasebnimi gozdovi.
Poleg tesnejšega sodelovanja med kmetijskimi proizvajalci je treba na samoupravnih načelih zagotoviti kmetijstvu boljše povezovanje s predelavo in trgovino. Trdne pogodbe med proizvajalci, živilsko predelovalno industrijo in trgovino ter skupne naložbe v proces proizvodnje kmetijskih dobrin bi lahko bolje zagotovile prodaio kmetijskih pridelkov. Take poslovne odnose bi morale s kreditiranjem podpirati tudi poslovne banke. Zato je treba hitreje razvijati samoupravljanje ne le v temeljnih delovnih enotah, temveč tudi v organizacijah, ki nastajajo pri povezovanju in poslovnem sodelovanju med proizvodnjo, predelavo in trgovino.
Pogosto ovira odnose kmetijskih proizvodnih, predelovalnih in trgovskih organizacij nezaupanje in medsebojna borba za dohodek. V vseh teh panogah so interesi delovnih ljudi dejansko istovetni, tako da bi moralo poslovno sodelovanje ob pravilni delitvi dela in dohodka onemogočiti nered, špekulacije in izsiljevanje na trgu. Nadaljevanje na naslednji strani
Nadaljevanje s prejšnje strani
V sedanjih razmerah moramo podpirati vsako pobudo in vsako akcijo, ki bo aktivirala vas, jo proizvodno povezovala in mobilizirala vsa obstoječa sredstva. Preusmerjanje zasebnih kmetij v tržno gospodarstvo zahteva, da bolj spodbudno uredimo kreditiranje, davčno politiko in ustvarimo druge pogoje, pomembne za reprodukcijo.
Za zagotovitev boljših kreditnih pogojev v zasebni proizvodnji je treba organizirati, razširiti in utrditi hranilno-kreditno službo, ji dati enakopraven položaj v okviru hranilnega omrežja ter zagotoviti tem vlogam družbeno jamstvo. Z republiškim zakonom naj se uredi status hranilno-kreditne službe.
Hranilno-kreditna služba, ki ima pri nas uspešno tradicijo, bi lahko s povezovanjem sredstev kmetov, kmetijskih delovnih organizacij in bank vplivala, da bi se proizvodnja modernizirala in da bi bili procesi sodelovanja med obema sektorjema hitrejši. Kreditiranje bi moralo upoštevati specifičnosti kmetijske proizvodnje, medtem ko mora postati davčna politika usme-ritveni in ne fiskalni instrument. Regresiranje, vezano na hranilne vloge, zbrane pri kmetijskih organizacijah, bi lahko bolje preprečevalo odtok sredstev in pospeševalo samoupravljanje v kmetijstvu.
Izredno pozornost moramo posvetiti splošnemu in strokovnemu izobraževanju kmetijskih proizvajalcev, da bi si le-ti tako pridobili in izpopolnjevali strokovno znanje. V zvezi s tem moramo pri tehničnem pouku v osemletkah obravnavati več snovi s področja kmetijstva. Podpirati moramo ustanavljanje kmetijskih in gospodar-
skih nadaljevalnih šol, tečajev in posebnih oddelkov za kmečko mladino pri obstoječih kmetijskih šolah v zimskem času.
Napredek kmetijstva je mogoč le ob stalnem uvajanju znanstvenih dognanj in novosti v proizvodnji, kar naj bi zagotovila kmetijska pospeševalna služba. Kljub razvitim oblikam raziskovalne in pospeševalne službe le-ta potrebam kmetov ne ustreza. Prepuščena je kmetijskim zadrugam in kooperacijskim enotam, ki jo večinoma organizirajo namensko na ozkem področju ter tako ne sodelujejo z vsemi kmeti, ki potrebujejo širšo strokovno pomoč.
Kmetijska pospeševalna služba mora zajeti celotno kmetijstvo pri izvajanju programskih nalog in aktivno vplivati na usmerjanje agrarne politike.
Za smotrno delovanje kmetijske pospeševalne službe je treba trajno zagotoviti njeno organizacijo in financiranje. Poleg kmetijskih in drugih delovnih organizacij je treba v proračunih republike in občinskih skupščin že za prihodnje leto tej službi zagotoviti primerna finančna sredstva. V ta namen naj bi se pri občinah ustanovili tudi skladi za razvoj kmetijstva.
Splošno prizadevanje pri izobraževanju kmetovalcev in pri pospeševanju proizvodnje mora bolj podpirati tudi strokovni in dnevni tisk, predvsem pa radio, ki naj časovno ustrezno prilagodi sedanje oddaje, in televizija, ki naj ponovno uvede oddaje za vas.
Socialistična zveza in Gospodarska zbornica se bosta zavzemali za izboljšanje ekonomskega položaja kmetijstva, zboljšanje samoupravnega organiziranja in razširitev proizvodnega sodelovanja, kar bi omogočilo poleg zdravstvenega za-
varovanja tudi starostno in invalidsko zavarovanje kmetov. Zaradi neugodne starostne sestave in socialnega stanja na vasi bo potrebno zagotoviti dodatna sredstva, npr. prispevke od vseh zemljišč, od dohodka od vrednosti zasebnih gozdov v skupnem gospodarjenju, prispevke družbenopolitičnih skupnosti ipd. Ob tem pa bi morali pristojni organi preučiti sedanjo obremenitev kmetijstva in socialno problematiko ostarelih kmetov, upoštevajoč dejstvo, da dajejo naše kmetije brez večje družbene podpore fizične in intelektualne delavce, ki se zaposlujejo izven kmetijstva.
Aktivnost organizacij SZDL in Gospodarske zbornice SRS pri hitrejšem vključevanju kmetov v samoupravni sistem naše družbe mora biti stalna dolžnost. Sekcije SZDL za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu in na vasi morajo postati širša tribuna kmetov, njihovih mnenj in aktivnosti v njihovih samoupravnih hotenjih. Treba je omogočiti večje sodelovanje kmetov pri odločanju o osnovnih vprašanjih, delu in življenju v družbenopolitičnih skupnostih ter ustrezno udeležbo v vseh samoupravnih in predstavniških organizacijah ter organih.
Sedanja dinamika ekonomskega, družbenega in političnega življenja na vasi terja še večjo aktivnost in akcijsko sposobnost SZDL ter drugih družbenopolitičnih sil, še večjo širino in boljšo organiziranost. Zato bosta SZDL in Gospodarska zbornica SRS s svojim nadaljnjim delom skupaj z zainteresiranimi organizacijami dajali pobudo in podpirali konkretno razreševanje sedanje problematike slovenskega kmetijstva.
tiimmmmmiiimmimiimmmiimimiiiniimiiiimmm
80 let Podmlačanove mame
V nedeljo, 27. oktobra, je proslavljala Podmlača.iova mama — Marija Debeljak z Jarčjega brda nad Lušo v Selški dolini svojo 80-letnico. Njen sin Zdravko, ki je zaposlen v Železnikih, in ima tukaj tudi svojo družino, mi je večkrat pripovedoval o njej, posebno o njenem sedanjem delu, o pisanju resničnih dogodivščin iz preteklosti.
Iz radovednosti sem se odločil, da jo obiščem na njenem domu. Lepo jesensko popoldne sem jo obiskal skupaj z njenim sinom. Ko sva zavila v dolino Luše in naprej na Jarčje brdo, mi je prišla na misel pesem Prelepa je Solška dolina. Ta predel doline je tako prijazan in čudovit posebno še v jesenskem času. Sonce je posijalo na obronke Starega vrha, ko sva prispela do Podmla-
čanove domačije. Lepo urejeno poslopje ter hlev mi je takoj dak> vedeti, da so tukaj pridne roke. Stopila sva v hišo in sprejem je bil prisrčen. Vesela in nasmejana slavljenka je takoj podala roko.
Začela mi je pripovedovati o njenem življenju. Rojena je bila v vasi Sv. Lenart, v dru zini je bilo 13 otrok. Njen oče je bil gozdni delavec, mati pa je gospodinjila ter opravljala delo babice. Ko je dorasla v deveto leto, je že morala na delo in si je sama skrbela za kruh pri opravljanju kmečkih del na sosednjih kmetijah. Dobro se spominja tistih časov, ko je bila večkrat brez vsakdanjega kruha. Teh težav jo je rešil njen pokojni mož Matevž Debeljak in v njenem 18. letu starosti je prišlo do poroke. Preselila se je na Jarčje brdo k Pod-
Podmlačanova mam«
mlačanu in od tistega dne ji je bilo zmeraj lepo in nikdar več ni bila lačna. Z možem Matevžem sta imela 10 otrok. Vsi so odšli v svet, le eden je ostal doma in skrbi še danes za tradicijo Podmlačanove kmetije. Leta 1962 ji je mož Matevž umrl v 88. letu starosti. Pravi, da njega zmeraj najbolj pogreša, čeprav otroci lepo skrbijo zanjo in jo večkrat obiščejo. 2e sedmo leto teče, odkar jo je bo. lezen privezala na posteljo in kmalu za tem je začela s pisanjem. Pravi, da je že včasih želela da bi pisala povesti ter resnične doživljaje, toda zaradi obilne družine ter dola na posestvu ni bilo časa za take stvari. Poprosil sem jo, naj mi pokaže njena dosedanja dela. Z nasmejanim obrazom je odprla predal njene delovne mize poleg postelje ter dala na mizo lepo zbirko zvezkov, v katerih je bilo opisanih vse polno resničnih zgodb in povesti iz življenja ljudi, ki so živeli in še živijo v teh krajih. Sin Matevž, ki je doma za gospodarja, mi je povedal, da to še ni cela zbirka in da ima še precej na podstrešju, seveda lepo shranjeno. Zanimivi so se mi zdeli zapiski iz njenih mladih let, ko opisuje, kako so jo hodili klicat ponoči na okno, med nekaterim takole piše:
»Potem je prihajov Janez, fejst fant, biv je že vojaščine prost. Tega sem pa kmalu vzljubila. Lojtro je pa mogu iz Rastovk prinest, da je prišu do okna, ker so oče imeli vse lojne zaklenjene!
Takih m podobnih doživljajev je vse polno opisanih.
Potem pa mi je povedala tudi dogodek, ki se ga izredno dobro spominja, in sicer kako so belili žgance, ko je slu. žila na kmetiji. »Služkinje smo sedele v posebni sobi poleg kuliinje, ko so nam pripravljali kosilo. Zmeraj so prej povedali, kaj bomo jedli in nekega dne so nam pripravili koruzne žgance, toda zelo slabo zabeljene z zaseko. To se je takoj pokazalo v skledi, kjer je ocvirkov takoj zmanj-kalo. Čudno se nam je zdelo, da je tako slabo zabeljeno, ko pa smo slišali šumenje žgancev, na katere je gospo dinja zlivala zabelo, in to šumenje je trajalo precej dolgo, tako da smo bile prepričane, da je priteklo na žgance precej zabele. Iz radovednosti pa smo nekega dne pri kuhinjskem oknu naskri vaj ogledovale kako bodo zabelili žgance. Z razočaranjem in dolgim nosom sva dve de-
kli gledali prizor, kako je gospodar segrel kljuko od štedilnika tako da je bila zbelj©-na in potem vtaknil v vodo da je zašumelo — s tem Pa je varal nas, ker smo mislile, da so zašumeli žganci, na katere je pritekla zabela«.
Kasneje sem zvedel, da J s Podmlačanova mama veliko naredila za partizane v NOB. Zalagala jih je s hrano i° obleko.
Ob koncu najinega pogovora sem jo povabil k sodelovanju v rubriki Gorenjski kraji in ljudje in mi je obljubila, da se bo še odločila. Povedala mi je da ne bere veliko, najraje pa pregleda domači časopis GLAS, v katerem najde največ novic iz domačih krajev.
Ko smo se posloviti, serri ji zaželel še mnogo zdrav'h let, posebno pa še, da nadaljuje svoje pisatelj evainje-A. Sedej
razglaša
PE LJUBLJANA
PROSTO DELOVNO MESTO
pomočnika poslovodje
BENCINSKEGA SERVISA NA JESENICAH
Pogoj: kvalificiran delavec v trgovini z nekaj prakse v podobnih poslih.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe na naslov Petrol, Poslovna enota Ljubljana, Ljubljana - Prešernova cesta
Iz Besnice: O denarju in milijonarjih (1)
^sničan France Kozjek, ki že dlje živi v čačku v Srbiji, je Čl ,lasovo rubriko Gorenjski kraji in ljudje napisal že več ^nkov o nekdanjem življenju in ljudeh v Besnici in okolici.
nekaj časa pa imamo v uredniški mapi še tri njegove terSpevke, in sicer: o denarju in milijonarjih, o petju na vasi n,° hišnih imenih in raznih drugih zanimivostih. V nekaj aijevanjih bomo  te  tri  njegove zapise  objavili; danes erUamo s člankom o denarju in milijonarjih.
ba^f!ein'      ^e denar' m tre-costi govoriti, saj to vsi
* Pravijo, da ni dobro
jjj r*a cl°yek preveč denarja,
Lk M,g3 "tta Premalo, je pa c ^abse.
go^enarJu ™amo dosti pre-HašteTrno!Za t™*™ jih nQkaj
stS* ,je denar- — Denar ima
semeni ' ™aJ° kramarJi vladar ~"ta Denar je sveta ^deni ~TDenar Je v pogubo Viliin, ' ea ne znajo pra-'^o uporabljati, itd.
fosfflSf* ^enj« se je že ja,     at menjalo ime denar
VrednostV?4krat  pa n-ie&ova
^doval h°J °C!.n,i JC PrI-veija,.    ' 0,3 so bili včasih v
TerJ? srebmi tolarji (Mana
rice v    Aaier) in cvanciga-
sem bil jaz mlad, to.
larji niso bili več v prometu, bilo pa jih je še dosti med narodom, saj so bili iz čistega srebra. Vsak fant, če se je le hotel postaviti, je imel uro s srebrno verižico, na kateri sta visela po dva ali še več tolarjev. Lepo je bilo gledati farte, kako so bili lepo oblečeni, ko so se v nedeljah zbrali večinoma po kegljiščih. Visoke škornje, lepo izdelane obleke, na glavi klobuk s krivci, na lajbeljču pa obešena verižica s tolarji, ki so zažvenketali, kadar je fant vrgel kroglo.
V takratnih časih so fantje večkrat zapeli pesem:
Ko bi jaz vedela, kdo bo moj ljubi, jaz bi mu kupila sama za svoje, urco cilindrco,
srebrno ketenco, da bo jo nosil fantič moj.
Drugi del kitice se je potem nadaljeval:
... srajco brhanasto ... ... hlače irhaste ... ... lajbeljček žameten, da b bil bolj pameten ...
Če bi to pesem peli še danes, bi prav gotovo dodali še tole kitico:
Ko bi jaz vedela, da boš ti ljubi moj, jaz ti bom kupila sama za svoje, kupila avto ti bom takoj, takoj, da se boš vozil fantič z menoj.
Razen kegljanja drugega športa niso poznali. Pri vsaki gostilni so imeli kegljišče. Navadno so imeli veliko lopo, kjer so bile postavljene mize in kjer so se zadrževali kegljači, drugi del kegljišča pa je bil navadno nepokrit. Tu so se zbirali fantje in možje; nekateri so kegljali, drugi samo gledali in se po- i
govarjali o dogodHb doma in po svetu. Vedno se je našel kdo, ki je odšel v svet, v tovarno, k vojakom ali kam drugam. In vsak, kdor je prišel domov na obisk, je pripovedoval, kako je v drugih krajih, pripovedoval je o svojih doživetjih itd. Vsi so ga zvesto poslušali, mu postavljali razna vprašanja in dopolnjevali njegovo pripovedovanje z doživljaji iz svojega življenja. Na bližnjem bregu smo v travi sedeli otroci, z velikim spoštovanjem gledali starejše fante in radovedno poslušali njihova pripovedovanja in pogovore. To se je ponavljalo vse leto, če je bilo le lepo vreme, razen seveda pozimi.
Nekoč sem bil priča zelo zanimivemu razgovoru. Na kegljišču pri Žnidarju v Besnici je sodel tudi Hlipov Tone, ki se je izdajal za desetega brata, čeprav ni bil, vendar je bil po načinu življenja le podoben osebi iz Jurčičevega romana. Prehodil je dosti sveta in znal je svoje dogodivščine zelo zanimivo povedati. Med pogovorom je vprašal gostilni carjevega sina Janeza, ki je bil eden
najlepših in najbolj postavnih fantov v Besnici, naj mu pove, kaj je manj kot nič. Ne Janez in ne drugi fantje na to vprašanje niso znali odgovoriti, potem pa jim je Tone za pol litra vina čisto na kratko sam povedal: »Manj kot nič je dolg«.
Da bi ga bolje razumeli, je nadaljeval: »Če imaš na primer 500 goldinarjev dolga, moraš dve do tri leta dobro delati, da boš dolg poplačal. (Poprečen dnevni zaslužek delavca je bil takrat en goldinar.) šele, ko boš ta dolg po. plačal, ne boš nič imel, torej boš imel toliko, kot imam jaz danes, ko nič nimam, pa sem bogatejši kot tisti, ki ima dolg.«
France Kozjek (Prihodnjič naprej)
•■iiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiniHi!'"'
Trgovina Šipad v Kranju ZAPOSLI TAKOJ
mizarskega pomočnika
iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiui
>2vSskn°Ve 0 udeležbo
K h- ,
k, !*S camke
Sv K6'
> Ci"3 86 *
[n^«*J*no. I »ohiJj *ni-
MS?
bTjrJ? Carlo ezirala na
^Prednikov SI Revati
N*r*m ^a-
Sk   me»ta Sel«
Si^^fevanj ker
so se jim pri gradnji »nemškega mostu« do Adrije zdeli Italijani manj nevarni kakor kmetiški in tudi po Karlovem mišljenju neizobraženi in nekulturni Slovenci.
Cesar se je za kronovinsko deželo Kustenland, kakor Nemci imenujejo Trst in Tržaško ter Gorico z vipavskim, posoškim in briškim zaledjem skupaj s furlansko Gradiško, začel podrobneje zanimati šele ob italijanski vojni napovedi in ob vdoru italijanskih vojska v del te dežele, kjer je še pred letom potekala soška fronta. Takrait je celo podrobneje preštudiral zgodovino Trsta in Gorice. Ni ga toliko zanimala sama zgodovina, vendar si je na primer zapisal nekaj zgodovinskih podatkov o Trstu, da bi lahko v času, ko je šel na inspekcijsko potovanje na soško in kraško doberdob-sko fronto, tržaškim občinskim možem povedal, kako zelo mu je Trst pri srcu. Prav zaradi tega se je potrudil in si zapomnil, da je I mesto Trst bilo v osmem stoletju pred našim štetjem rimska koloni-| ja Tergeste, iz katere se je kmalu razvilo pomembno pristaniško j in trgovsko mesto. V srednjem veku je bil Trst pomembna škofija z obsežnim zaledjem, dokler se tržaškemu meščanstvu v trinajstem stoletju ni posrečilo, da so se otresli škofovskega jarma in dosegli določeno mero samostojnosti. V naslednjih treh stoletjih so tržaške meščane »nadlegovali« Benečani in jim hoteli zavladati, čeprav je bilo mesto z obalo in zaledjem vred že od leta 1382 pod avstrijsko zaščito in oblastjo, kar je cesar Kari vedel že kot deček, ko se je poglabljal v zgodovino svojega habsburškega rodu in pri tem slišal za Haibsburžana Leopolda III., ki je spravil Trst pod habsburško oblast. Odkar Trst niso več vznemirjali Benečani, je bilo mesto neprenehoma pod habsburškim žezlom z izjemo dveh napole-l onskih obdobij v letih 1797—1805 in 1809—1813. V tem obdobju je ' prenehal Trst biti svobodno pristanišče, privilegij, ki ga je Trstu dal že Kari VI.
— Ja, Kari, der Sechste!
To je lani, ko se je vračal z ogleda kraškega dela soške fronte (bilo je 21. avgusta 1917, peč tisoč topovskih žrel je zasipalo s smrtjo italijanske jarke, bil je čudovit pogled na stebre dima, kamenja in jekla!) nalašč poudaril in obljubil, da bo v svoji skrbi za Trst posnemal svojega davnega predhodnika in soimenjaka Karla VI, prav tako kakor se je minulo leto hotel s soimenjakom Karlom IV., ustanoviteljem Karlove univerze v Pragi, prikupiti Cehom in se jim tako ponuditi za kralja morebitne nove češke države.
Ime Kari mu je bilo zaradi mnogih pomembnih zgodovinskih cesarjev in kraljev kakor nalašč v nekaterih kronovinskih deželah in mestih, v katerih so njegovi cesarski in kraljevi soimenjaki zapustili svojo pozitivno zgodovinsko sled. V Trstu je zagotavljal, da mu je Kari VI. zgodovinski vzor, obenem pa se je dobrikal italjanskim mestnim svetnikom in jim zagotavljal, da jim verjame, da nimajo nobenega stika in zveze z italijansko iredento, ki je bila v resnici skoro brez pomena.
— Die Irredentisten vvaren vvirklich in Triest, aber das war noch vor dem Kriege, und auch damals vvaren sie nur ein kleines
Hauflcin, — je poudaril. Drugi tržaški Italijani so bili kakor tržaški Nemci in celo Slovenci zvesti Avstriji in cesarski habsburški hiši. Ali ni že pred sto leti, leta 1819, tržaško mesto prejelo za to zvestobo častni naslov najbolj zvestega mesta v cesarstvu allergetreueste stadt.
Da, tako je govoril pred dobrim letom tržaškim občinskim svetnu kom in jim dejal, da se je od tedaj tržaško mesto že večkrat pokazalo vredno svojega imena, tako tudi v letu 1848, ko so tržaški Italijani ostali zvesti habsburški hiši in s tem povzročili jezo pri Benečanih, teh zagrizenih sovražnikih Avstrije in tržaškega mesta.
— Ja, die allergetreueste Stadt hat sich des Ehrentitels auch im Jahre 1848 vviirding bevviesen, indem es treu zu Osterreich hielt, daher auch Venezianer einen gliihenden Hass auf die »meineidige unvviirdige Schvvesterstadt« haitten, die ihres italienisehen Ursprun-ges so ganzlich vergass.
Nalašč jih je spomnil na čas pred sedemdesetimi leti, ko so Evropo in cesarstvo pretresale meščanske revolucije, in na takratno zvestobo njihovih prednikov do cesarstva in habsburške cesarske hiše in jih potem spomnil, kaj vse je habsburška hiša zanje storila in je še pripravljena storiti, saj ima Trst za cesarstvo ne samo pomen največjega jadranskega pristanišča in tržišča, marveč tudi poseben nacionalni pomen.
— Triest ist fur uns auch die grosste italienisehe Stadt der Mo-narchie und bilted als solehe einen Anziehungspunkt fiir das italienisehe Element des Osterreichicshen Kaiserstaates. — je v svojem govoru nalašč poudaril italijanstvo Trsta, obljubil celo italijansko univerzo, ki je v predvojnih letih niso ustanovili, da bi ne razburjali Slovencev in zaradi skrbi, da bi se na univerzi utrjevala in utrdila cesarstvu sovražna italijanska iredenta, ki pa so jo, kakor se je pokazalo ob italijanski vojni napovedi, precenjevali.
Da, tudi o italijanski univerzi v Trstu jim je govoril.
»Die nationale Beudetung einer Universitat in Triest vviirde zvveiffelsohne eine grosse sein; auf den Unerrichsanstalten beruht ja die Zukunft, von der Viele behaupten, sie gehore in Istrien den Slavven . . .
In da bi utišal mnenja, da bodočnost v Istri pripada Slovanom^ je v zaupnem pogovoru s tržaškimi italijanskimi občinskimi svetovalci poudaril, da je on drugačnega mnenja in da bodočnost kljub slovanski večini v obalnem zaledju pripada tistim, ki imajo višjo kulturo.
— Tatsache ist (tako je govoril), dass die slovvenische Nationali-tjit im Kiistenlande ubervviegt und derselben in Triest selbst etvva ein funftel der Bevvohner angehort, aber unbesttreitbar ist (je poudaril), das die Italiener eine hbhere Kultur reprasentieren und dass von dieser Seite am ehesten jener Fort s chritt in der Entvvicklung des Handels und Hafenverkers unserer Kustenlander zu ervvarten ist, gleich, als wir den Frieden erkampfen vverden.
Po Prešernovih stopinjah
Vprejšnjem sredinem Glasu sem prebral zapisek o zamisli krajevne skupnosti   Kranj—center,   da bi uredila zraven Prešernovega gaja otroško igrišče.
Trenutno mi sicer ni znano, kako si urbanisti zamišljajo zazidavo in izpeljavo poti okrog kompleksa Prešernovega gaja, ki bo gotovo tudi v novih načrtih ostal kot zaščitena zelenica. Toda s stališča prešornoljubivih občanov otroško igrišče v neposredni bližini pesnikovega groba nikakor ne bi motilo. Rad je imel otroke ljubeznivi doktor Fig, čakal jiih je pred šolo, se potem igral z njimi in jih na koncu povabil še na gostijo v slaščičar-nico k Puščavniku ali kam drugam.
Otroški vrišč in smeh pesnika ne bo motil — bolj ga motijo nočni vandali, ki brez občutka za dostojnost rogovi! i jo po Gaju. — 2e nekoliko utrujen sem od navajanj predlogov, kako rešiti vprašanje režima v tem javnem parku. Saj je vse — le bob v steno!
A kljub temu, še enkrat zapišem: gaj — zgledujem se po antičnih gajih — je svetel, prosojen nasad. Ne kaka mračna, zaraščena džungla, po vrhu še ograjena s srednje vešfcim obzidjem!
Ko smo po vojni pričeli staro pokopališče preurejati v Prešernov gaj (prvotno Gaj pesnikov, da ne bi Jenka postavili v senco!), smo resda pustili nekaj starih cipres, da ne bi bil prostor povsem prazen. Rokli smo si: ko bodo mlado breze porasle, bomo one žalostne črne ciprese odstranili. Da bo novi brezov gaj svetlejši, pro-sojnejši. prijaznejši!
Prav taka naj bi bila ograja: redka, lahna, zelena mreža ali pa le nizka živa meja. Seveda nenehno mislim tudi na zožitev gaja: na oni prostor, kjer sta grobova obeh pesnikov. V njuno bližino bi prestavili tudi spominsko piramido, postavljeno v čast Gortanu in junakom, padlim na Bazovici. Tako bi ob Gregorčičevi ulici dobili prostor za ozko pa-viljonsko zgradbo Prešernovega instituta, ki bi bil funkcionalno zvezan z Gajem.
VITEZI S KIF.SELSTEINA
Razmišljanja o dokončni ureditvi Gaja, ki se vlače gotovo že kot dolga povest o jari kači, so me ponovno vodila po stezah ob starem pokopališkem obzidju. Vanj je dal arhitekt vzidati tudi nekaj fragmentov nagrobnih plošč z opustelih grobov. No in tako so v severnem zidu, na notranji strani, vzidani kosi nagrobnih plošč z imeni vitezov s Kioselsteina. Bila je to seveda v bistvu mcščairiiska rodov itn   Pagl iaflOZijCV,  ki Si
je pridobila plemiški naslov šele z nakupom starega kranjskega gradu Kioselsteina.
Ne bi omenili teh pozabljenih vitezov, če ne bi bilo njihovo ime tako intimno vezano s Prešeroovim: ▼ Ljubljani je mladi gimnazijec iz gorenjske Vrbe bil kar nekam domač pri Pagliaruzzije-vih v njihovem Cekinovem gradu pod Tivolijem. Bil je učitelj otrok Žige Pagliaruz-zija in eno leto celo stanoval v njegovem gradu. Vpliv tega leta (1819 20) in tesno sožitje s frankofilsko in fra-mazonsko rodbino Pagliaruz-zijev, je bil na občutljivo Prešernovo duševnost gotovo pomemben.
Drug prijazen spomin na to rodbino pa je vezan že na Prešernovo kranjsko dobo: 1843., na začetku leta, še v zimi, se je tudi naš pesnik udeležil nekega plesa v Kie-selsteinu. Tradicija je ohranila mično anekdoto o raz-vneti plesalki, ki je Prešernu zataknila vrtnico v rever njegovega fraka. In pesnik je dogodek zliil v priložnostne verze: »Eno rož'co m' je dala ...«
A vrnimo se k zidu in k vanj vzidanim ploščam! Na eni od njih preberemo: NATALIS PAGLIARUCCI AEOUES AB KIESELSTEIN AUREA MEDICA ORNA-TUS . . . Nadaljnji podatki in tekst napisa so že v zemlji, pod nivojem . . .
Seveda pa so nam znani ti podatki iz zgodovine (Kranja. Kajti prav ta Pagliaruz-zi (1746—1832) je bil od lota 1797 župan kranjski. Bil je po poklicu zdravnik, uveljavljal pa se je tudi kot umen podjetnik. Znan je bil kot odločen frankofiU. L. 1793 si je kupil grad Kieselstein, 1. 1809 pa mu je bilo podeljeno plemstvo( vitez s Kieselstei-na).
Natalis Pagliaruzzi je bil slej ko prej prijatelj slovenskega jezika in naklonjen našim nairodnostnim težnjam. Prijateljske stike je imel Natalis tudi s koroškim pesnikom Urbanom Jarnilkom. Ta je kranjskega župana 1. 1815 tudi osebno obiskal.
Sin Natalisov, Žiga Pagliaruzzi, je bil lastnik ljubljanskega Cekinovega gradu in gostitelj Prešernov. Antonija por. Kal ker, kranjska gostiteljica pesnikova pa je bila Natalisova hčerka.
Toliko misli se zibudi v človeku ob pogledu na en sam del nagrobne plošče, vzidane v pokopališki zid ...
PLEMENITI MECEN
Med opvčenimi nagrobniki, katerih dele so — ob preureditvi starega pokopališča v Prešernov gaj — vzidali v obnovljeno ob-zidjo, je tudi plošča rodbine Babic. Ostala sta le dva fragmenta nekdanjega nagrobnika, vzidana na zunanji
strani nekdanjega pokopališkega zidu, z licem proti severu.
V občestvo slovenskih velikih mož pa je stopil le člen te rodbine Franc Babic; rodil se je v Kranju 17. novembra 1. 1868 — torej natanko pred sto leti! Zato je gotovo tem bolj prav, če danes počastimo njegov spomin.
Franc Babic je bil po poklicu sicer le trgovec — toda njegovo praktično in tiho rodoljubje je preseglo glasne fraze marsikaterega takratnega narodnega veljaka.
Franc Babic je bil mecen! Mecen v najbolj klasičnem smislu. Bogastva, ki si ga je pridobili s trdim in razumnim delom, ni hotel uživati sam — vse življenje je podpiral dijake, Glasbeno matico in Sokole. Najbolj pa mu je bila pri srcu narodnoob-rambna šolska Ciril-Metodo-va družba. Njej je ob svoji smrti, 22. avgusta 1. 1913, zapustil pretežni del vsega svojega premoženja. Pa tudi hišo na Dolenjski cesti št. 14 v Ljubljani. Na pročelju te hiše je še danes ohranjena spominska plošča hvaležnosti plemenitemu mecenu — rodoljubu.
Skoro nehote nam, ob misli na Babica, uide spomin tudi na leta živahnega delovanja Ciril-Metodove družbe.
nik) Prešernov rodoslovec in daljni njegov žlahtnik profesor Tomo Zupan. O njem. kot vlastelinu z bližnjega Okroglega, je v naših zapisih že tako večkrat stekla beseda.
Naše vrstice o mecenu Babicu in o Ciril-Metcdovi družbi ne bi mogli zaključiti, ne da bi se s skrbjo ozrli na zapuščene rojake onstran meja. Ne mislim le na Korošce, Goričane in Tržačane, ki jim je na osnovi meddržavnih pogodb zagotovljena — vsaj na papirju — neka pičla pravica do uporabe materinega jezika.
Pač pa mislim na Slovence v Kanalski dolini in na rojake v Benečiji — ti nimajo ničesar, niti statusa narodnostne manjšine ... Pri nas pa se tako trudimo, da bi na Reki in v Istri v vseh ozirih podprli laško manjšino. Na zunaj včasih kar preveč — s pretirano dvojezičnostjo, ki dela vtis, da je neki kraj bolj laški, kot v resnici je. Recipročnost je lepa reč — toda obvezna za oba partnerja! Koliko slovenskih napisov pa vidimo onstran meje, kjer žive SLovenci res strnjeno, na zemlji svojih dedov?
Kdor je kdaj potoval po Italiji in prišel v dolino Ao-ste je slišal in videl tamkaj mnogo  francoščine. Manjši-
Dremljev rebef pesnika Prešerna, o katerem smo pisali v Glasu dne 6. t. m.
Gradila je slovenske šole in plačevala učiteljstvo na vsem narodnostno ogroženem ozemlju: na Koroškem, na Goriškem in v Trstu. Zal se še ni našel zgodovinar, ki bi v celoti prikazal veleza-služno vlogo Ciril-Metodove družbe pri reševanju našega narodnostnega obstoja na severnih in zahodnih mejah slovenskega etn ičnega ozem-lja. Dalo bi se kar statistično povedati, koliko otrok je Ciril-Mctodova šolska družba otela potujčevanju.
Misel na to patriotsko ustanovo pa nam je ljuba tembolj, ker vemo, da ji je bil ustanovitelj in dolgoletni prvuinesUuk  (t. j.  piodvod-
na je očitno ne le tolerirana, pač pa tudi podpirana. Enako je tudi v Južni Tirolski, kjer nemščine prav nihče ne preganja: govorica, napisi, šolstvo — vse je nemško ali pa vsaj dvojezično.
V Aosti in Južni Tirolski so se Italijani izkazali zares tolerantne. Le zakaj do naših rojakov v Kanalski dolini in v Beneški Sloveniji taka nestrpnost? Ali le zato, ker za Francozi v Aosti stoji mogočna Francija, za joižno-Urolskimi Nemci pa velik nemški narod? Kaj smo mi res premlajhni in prešibki, da bi mogli biti rojakom onstran meja vsai moralna opora? h
Morda bo kdaj nova šolska Ciril-Metodova družba tudi na tej obrambni fronti utegnila odigrati svojo tradicionalno vlogo?
Dodamo pa lahko tem vrsticam še zanimiv podatek, ki priča, da Babici niso kaki nedavni priseljenci: že l 1424 zasledimo med najuglednejšimi meščani, ki so smeli« iz svojih vrst izbirati mestnega sodnika, tudi ime Jurija Babica. Pozneje Je prišel v Kranj še drugi rod Babičev, to pot iz Velesove-ga. Bili so kovači in se naselili v hiši na začetku Stare ceste (»pri Gračanu«).
JENKU SPOMENIK
Prihodnje leto, dne & oktobra 1969, bo poteklo sto let od smrti Simona Jenka, prvega pesnika — umetnika za Prešernom.
Gotovo se bo ves slovenju svet spomnil te obletnice. Mnogo bodo pisali o krhkem liriku, o Simonu iz Praš, kako je ustvarjal in koliko j« trpel ...
V Kranju, kjer je Sunon Jenko preživljal svoja zadnja leta in tudi umrl, Pf smo dolžni storiti nekaj vec. Od poceni besed krenimo raje s veljavnim, trajnim dejanjem!
Najprej je treba urediti bolj estetsko pesnikov grob. Predvsem več cvetja! Takoj nato pa strokovno restavri-rati nagrobnik, ki je prav * letošnjem letu moral utrpeu tolikšne okvare. Seveda Je treba misliti tudi na zimsk°
zaščito, kajti kamen se zali ne bo mogel več
zmr' dolgo
hiša
upi rati.
Ulica, v kateri stoji Jenkove smrti, se je dol« desetletja imenovala ulica. Le kaj je bilo Vf* no, da so jo po 1. l^45 P imenovali?
Menda ne bi bilo Pre
težko,
če bi operacijo preim*
enova-
nja znova napravili: narodnemu heroju Tonetu Tomšiču bi gotovo bolj pristojan široka svetla ulica v novem, modernem Kranju. °r^e »gase« v starem mestu P3 naj se imenujejo po starej'
ki so tu živele in
ših zgodovin skih oseon ki so tu živele in ^^Ljli Kako prehitro smo ^^j]
v dneh vrenja, dokazuje odstranitev Laverjevcga ^ na iz seznama naših u 'p Ljubljana ima že dolgo sv ^ Lavorjevo ulico, ^ranj r, se svojega značilnega f ^ ja, ki je imel celo karsko šolo, kar nd<am ^ mu je. — Mlademu rod-V^ ne more vedeti za poimenovanja kranjskih povem, da je bila L/J* JJen. ulica sedanja Jcnko7av gakova pa sedanja Tc*™tSjO In ko bo vse P1"^8 lunare j en o, bo morda ^gpo-zalo misliti še na j**111 po-menik pesniku Sor^C^T(ySiOt lja. Kar ponuja se P' 3 zanj: med oboma i" ^ šole Simona Jenka! ^ v so še druge
možnosti., pa bi bilo, če bi Kranj za stoletnico pesnikove ^ ti  dobit  novo lunetnijno spomenik Simona ^vn^^gc
Črtomir
Nesreče zadnjih dni
V petek, 8. novembra, nekaj pred šesto uro zvečer se Je na cesti Ste Marie aux Mines v Tržiču zaletel v Pravilno osvetljen vprežni voz voznik motornega kolesa Janez Muzik. Pri tem je bil huje ranjen, njegov sopotnik Pa laže.
• Zaradi prevelike hitrosti se le v petek zvečer na cesti drugega reda na Bledu zaletel voznik osebnega avtomobila Stanislav Zupan iz Bohinjske Bele. Avtomobil je trčil v levo stran ograje na JBOStu, ki vodi prek odtoka •z Blejskega jezera. Pri tem le bil sopotnik v avtomobilu *aže ranjen, na avtomobilu Pa je škode za 15.000 N din.
V soboto dopoldne je trčil v drsno ograjo na Podljube-Iju voznik osebnega avtomobila zagrebške registracije Milan Knez. Nesreča se je Pripetila zaradi neprimerne hitrosti. Ranjen ni bil nihče, °a vozilu pa je za 20.000 N din škode.
V soboto zvečer je na Old-
hamski cesti v Kranju voznik
m°Peda Alojz  Golob zadel
Petnajstletno Zdenko Stepan, ke •
hod
Je nenadoma zunaj pre-
^octa za pešce prečkala cesto. pri padcu se je Zdenka huje ranila.
V nedeljo, 10. novembra, je na cesti JLA pri vojašnici osebni avtomobil, ki ga je v°zil Matija Holešek iz Trbo-y*JJ» zadel z desnim blatnikom vojaka Vladimirja Doljš-Jaka, ki je šel po skrajnem desnem robu ceste. Ranjene-8a vojaka so odpeljali v VoJno ambulanto, voznik pa le pobegnil. Delavci milice so zapuščeno vozilo kmalu našli v gozdu pri Kokrici. Voznika So začeli iskati s slednim Psom, vendar se je ta prej sam javil pri stalni službi hi °°žaloval svoje dejanje.
Istega dne zvečer je na cesti drugega reda pri vasi *>rnik osebni avtomobil, ki j*a je vozil Franc Korče, za-kolesarja Franca Kocolja Pri trčenju se je
Kocelj hudo ranil in so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Njegovo stanje je zelo kritično. Voznik osebne, ga avtomobila je najprej trdil, da ni zbil kolesarja, pač pa je le prvi prišel na kraj nesreče. Kasneje je Korče le povedal, da je sam povzročil nesrečo.
Na cesti tretjega reda v vasi Dobje pri Poljanah sta v nedeljo zvečer trčila osebni avtomobil, ki ga je vozil Alojz Mravlja iz Stare Loke in voznik motornega kolesa Franc Bizjan. Nesreča se je pripetila, ker je voznik osebnega avtomobila pri srečanju vozil po levi strani ceste. Bil je tudi ped vplivom alkohola. Motorista so z zlomljeno no. go odpeljali v ljubljansko bolnišnico, medtem ko je bil voznik avtomobila le lažje ranjen, škode na vozilih je za 3500 N din.
V ponedeljek, 11. novembra, dopoldne se je pri vasi Meja na cesti prrega reda prevrnil s ceste osebni avtomobil, ki ga je vozil Andrej Bakovnik. Avtomobil je iz neznanega vzroka zapeljal s ceste, se prevrnil na streho in spet nazaj na kolesa. Voznik je bil pri tem ranjen, na avtomobilu pa je za 5000 N din škode. L. M.
v lovsko kočo
V noči od 10. na 11. november je neznanec vlomil v lovsko kočo v Breznici pri Skofji Loki. Pri vlomu je uporabil sekiro in drugo orodje, ki ga je našel v kletni drvarnici. V koči je našel 60 N din in si jih prisvojil. Popil jc nekoliko vina in pojedel nekaj kumaric. Za neznancem poizvedujejo. Škode je za okoli 160 N din.
Gradbeno podjetje Šiška je pred kratkim na Laborah (nasproti stare bencinske črpalke) začelo graditi še eno črpalko. Črpalko bodo zgradili, da voznikom motornih vozil, ki so namenjeni proti Ljubljani, ne bo treba zavijati v levo. Predvideno je, da bo črpalka zgrajena do konca tega leta. Na novi črpalki bodo prodajali vse vrste bencina razen gospodinjskega olja. — Foto: F, Perdan
Mladi Prešernove! v ospredju
Na I. redni konferenci pionirskega odreda dr. France Prešeren v Kranju so se mladi člani te organizacije konkretno dogovorili o svojem nadaljnjem delovanju. Sprejeli so program tekmovanj in svoje notranje aktivnosti za dve leti.
Pionirji te šolske skupnosti so bili že doslej v ospredju. Zlasti v občinskem merilu. Po dosedanjih izkušnjah so izpopolnili in prilagodili najustreznejše oblike tekmova. n;a ter razvili raznovrstne dejavnosti, da bi tako zajeii v aktivno sodelovanje čimveč pionirjev, ki jih je tu okrog 1209. Tako so sprejeli pester program za prometni krožek, za ljubitelje filma, šaha, za podmladek rdečega križa in druge. Zlasti se s svojo aktivnostjo uveljavljajo taborniki in planinci. Celotno tekmovanje, ki je v okviru jugoslovanskih pionirskih iger pod naslovom »Ljubimo svojo do. movino in vse bratske narode«  vsebuje tudi spoznava-
nje mladih s samoupravnim sistemom in razne oblike sodelovanja s pionirji ožje in širše skupnosti. Tako imajo že zelo razvito dopisovanje s pionirji v Leskovcu pri Krškem. Dopisovanje in izmenjavo razglednic bodo razvijali skladno z rastom njihovih članov. Cicibani bodo sodelovali s sosednimi vrtci,
prvi razredi s sovrstniki kranjskih šol, naslednji že s šolami v občini, zatem v republiki ter v Jugoslaviji. Tisti iz osmih razredov, kjer se že tudi učijo tuje jezike, pa so že in bodo še našli stike za dopisovanje s sovrstniki zlasti v slovenskih nacionalnih območjih v zamejstvu.
K. M.
Kdo naj vzame v roko pato?
2e pred meseci so delavci prekrili del strehe na pritlični stanovanjski zgradbi na Savski cesti na Slov. Javorni-ku. Dolga pritlična stavba je v neposredni bližini stanovanjskih blokov in meji na cesto, ki je dobila naziv po padlem prvoborcu Francu Finigarju. Od tedaj, ko so delavci končali delo na strehi in zmetali neuporabno opeko na prostor pri hiši na cestni strani, se nihče ne zanima več, da bi te kupe odpadnega materiala odstranil in počistil prostor pred hišo. Ni to morda dolžnost podjetja, katero je delo na strehi opravilo ali
pa je to naloga hišnih stanovalcev, katerih v tej stavbi niti ni malo. Na tej stavbi je pritrjena spominska p'o-šča pok. Kelih Mari, ki je bila med okupacijo na tem mestu zverinsko umorjena. Na dan mrtvih je bila spominska plošča očiščena in okoli nje je bilo obešenih več vencev. Tudi prostor pred ploščo je bil izravnan in posut s peskom in tako je še bolj viden ostali del zanemarjenega prostora, kar nikakor ni v čast stanovalcem tega naselja.
srš
Na Kom
Vežic ,Unalnem serrlsu v Kranju smo izvedeli, da bodo konec tega meseca že odprte mrliške Ve mrliJ* ,:ran'skern pokopališču. Prav zdaj končujejo Še nekatera zadnja notranja dela. Za no-
»Ke vežice je bilo potrebnih okrog 80 milijonov starih dinarjev. —- Foto: F. Perdan
Zahvala
Ob prerani izgubi naše ljubljene mame, babice sestre in tašče
Marije Urbanček
rojene Ovijač
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in dobrim sosedom, ki so nam v težkih dneh stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni gospodu kaplanu iz Cerkelj in za njegove besede ki so bile izrečene ob odprtem grobu, krajevni organizaciji ZB Cerklje in vsemu zdravstvenemu osebju na Golniku. Vsem še enkrat iskrena hvala.
žalujoči: sin France s sinom Franci tom; hčerki Marija in Milka z družinama ter drugo sorodstvo
Velesovo, Kranj, Zalog, Kamnik, Mengeš, Munchen dne, 9. 11. 1968
Prodam
SVEŽA JAJCA prodaja vsak torek, sredo in soboto do pričetlka valilne sezone po zelo ugodni ceni, VALILNICA v NAKLEM pri Kranju 5421
Prodam TRAKTOR po izbiri. Kranj, Jezerska cesta 71 5450
Predam kompleten ELEKTROMOTOR 7.5 KM, Cerklje 50 5466
Prodam več 6 tednov starih PUJSKOV in več starinskih OKEN z zelenim kamnom. Zemlja Filip, Selo 32, Žirovnica 5467
Prodam plinsko PEC elra in BRZOPARILNIK. Ponudbe poslati pod »AJDA« 5468
Predam suhe smrekove DESKE 30 mm. Naslov v oglasnem oddelku 5469
Prodam nekaj rabljenega POHIŠTVA, liltoželezni UMIVALNIK in termo PEC. Jenko Marija, Jelenčeva 2, Kranj 5470
Dodatno PEČICO tebi prodam. Kumše, Gradnikova I/V, Kranj 5471
Motorna vozila
Ugodno prodam FIAT 600. Naslov v oglasnem oddelku 5472
Prodam zastava 750 letnik 1961, enoosno PRIKOLICO, nosilnosti 500 kg in PEČICO na trdo gorivo (plamen). Naslov v oglasnem oddelku
5473
Prodam MOPED. Kranj, Krožna ulica 15 5474
Prodam dobro ohranjen MOPED kolibri in UMIVALNIK z baterijo. Holy, Kranj, Delavska cesta 24 5475
Nujno iščem GARAŽO v Kranju. Sporočite na telefon 22-263 v popoldanskem času 5476
Kutini
Kupim dobro ohranjeno PEC za centralno kurjavo (etaž 2) Zrenjanin in mizarski skobelnik (ponk). Znidar, DINOS — Kranj 5477
Izdaja in tiska CP »Gorenjski tis':« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — lek. račun pri SDK v Kranjr 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-.r35 21-830; uprava lista, raa-looglasna in naročniška s.užba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posameznih številk 0,40 N din
— Inozemstvo 16.00 N din
— Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.
]     Kupim   mladega, hudega 1 VOLCJAKA.   Sinko Vinko, Smlednik 53 5478
Stanovanja
Oddam opremljeno SOBO (dve ležišči, topla in mrzla voda) in GARAŽO, dvema moškima. Kranj, Kovačičeva 7 5479
Mirna UPOKOJENKA išče neopremljeno SOBO s posebnim vhodom. Ponudbe poslati pod »SOBA« 5480
Iščem opremljeno SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati pod »soliden« 5481
Dam 3000 N din nagrade tistemu, ki mj priskrbi eno ali dvosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Ponud-
be poslati pod »1. december« 5482
Oddam SOBO poštenemu dekletu. Naslov v oglasnem oddelku 5483
Izgubljeno
Našla sem v Preski kos posteljnega perila. Dobi se pri Marondini, Podreča 65, Medvode 5484
Zaposlitve
Sprejmem samostojnega ELEKTRICARJA z najmanj 5 let prakse. Elektro-inštala-cije, JALEN JANEZ, Kranj, Huje 23, telefon 21-773 5485
«5
KOMISIJA ZA RAZPIS DELOVNEGA MESTA DIREKTORJA PRI OBRTNEM PODJETJU KNJIGOVEZNICA RADOVLJICA RAZPISUJE PO 58. ČLENU STATUTA PODJETJA DELOVNO MESTO
direktorja
Poleg splošniih pogojev mora kandidat izpolnjevati še enega od naslednjih:
— da je visoko kvalificiran delavec tiskarske, knji-goveške ali foto stroke s štiriletnim delovnim stažem in da ima od tega vsaj dve leti prakse na odgovornejših položajih v delovni organizaciji ali
— delavec v tiskarski, knjigoveški ali foto stroki z osemletnim delovnim stažem in da ima od tega vsaj štiri leta prakse na odgovornejših položajih v delovni organizaciji.
Vlogi mora kandidat priložiti overovljeno dokazilo o strokovni izobrazbi, potrdilo o dosedanjih zaposlitvah s kratkim življenjepisom in potrdilo o ne-kaznovanju.
Stanovanje ni zagotovljeno.
Vloge je treba poslati na naslov »Razpisna komisija pri Obrtnem podjetju Knjigoveznica Radovljica« do vključno 27/11-1968.
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA PRI INDUSTRIJI KONFEKCIJE OBLAČIL
MODNA OBLAČILA
Ljubljana, Tolstojeva 9 a
razpisuje
prosta delovna mesta
za trgovino na Jesenicah
1. poslovodjo trgovine
za prodajo težke konfekcije
Pogoj: visoko kvalificiran trgovinski
delavec
2. prodajalee
za trgovino težke konfekcije
Pogoj: kvalificiran trgovinski delavec
Prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na gornji naslov.
Obvestila
Obveščam cenjene stranke, da bo delavni čas zlatarske delavnice od 7.—15. ure ob sobotah od 7.—12. ure. Se priporoča RANGUS IGNAC, Kranj   Reginčeva 16 5486
BIBIBD3I
Naprošamo vse, ki so slikali
sprevod
narodnih noš v Kamniku
ob dnevu narodnih noš — dne 1. septembra, da odstopijo društvu po 2 posnetka.
Posnetke potrebujemo za društveni arhiv.
Turistično društvo Kamnik
a
S
a
VSEBINSKO BOGATEJŠA
1
1969
rFNA ! DINARJE
naj najde mesto v vsakem
SLOVENSKEM DOMU
! 9
i
i i i
Jesenice RADIO
13. novembra amer. film KO PRIDE DAN MAŠČEVANJA
14. novembra i talij, film SEVILJSKI BRIVEC
15. novembra nemški barv. film DOLGE NOGE — DOLGI PRSTI
Jesenice PLAVŽ
13. novembra i tali j. film SEVILJSKI BRIVEC
14. do 15. novembra amor. barv. fiLm ELDORADO
Dovje-Mojstrana
14. novembra angl. barv. CS film MOST NA REKI KVEJ
Kranjska gora
14. novembra amer. film KO PRIDE DAN MAŠČEVANJA
Radovljica
13. novembra amer. barv. film MERY POPPINS ob 17.30, franc. i talij. barv. film BUFALO BILL, JUNAK DIVJEGA ZAHODA ob 20. uri
14. novembra franc—špan. barv. film DAMA IZ BEIRU-TA ob 20. uri
15. novembra franc—italij. barv. fihn BUFALO BILL JUNAK DIVJEGA ZAHODA ob 20. uri
škofja Loka SORA
13. novembra italij. barv. CS film ISCEM ŽENO V AMERIKI ob 18. in 20. uri
14. novembra angl. barv. CS film TRAPER ob 20. uri
15. novembra angl. barv. CS film TRAPER ob 18. m 20. uri
Kamnik DUPLICA
13. novembra angl. CS film FATALNA GOSPODIČNA
14. novembra angl. CS film FATALNA GOSPODIČNA
Kranj CENTER
film
13. novembra amer. STEZE SLAVE ob 16., 1»- "* 20. uri
14. novembra amer. STEZE SLAVE ob 16., I«- "* 20. uri
Kranj STORŽIĆ
13. novembra franc. CS   film   REDOVNICA °°
barv-
i5.30 in 18. uri, amer. -CS  film RAZBELJENI SAMOKRESI ob 20.30.
14. novembra amer. barv. CS film POT OKOLI SVETA V 80 DNEH ob 16. in 19. ufl
Stražišče SVOBODA
13. novembra amer. barv. film GOSPOD Z UVBEZ^1' JO ob 19. uri
barv-
Kamnik DOM
13. novembra amer.
• barA
Cs'film POT OKOLI SVE V 80 DNEH ob 17. in 2U"
14.  novemfra amer.
barv-
film GOSPOD Z LJUBEZNIJO ob 18. in 20. uri
■■■■■■■■■■■■■■■■aa
Prešernovo gledališče v Kranju
SREDA  -  13. novenjjjvl
of 1930 za red KOLE* sg. II — A Cehov: 1** le. STRI-, e Slovensko »
dal išče i/, irsta
PETEK - 15. n^slcl ob 16. uri za red JJJi^fl II. — Tom Jones: CUl>y *^ ZANESENJAKI, V^^ZjcM* dinsko gledališče iz wu ne
|£ -■»■ BBaaaOBBBBaaBaBBBBBBBBBS ■■■■■■■BBB««BCBlMaiBBBH
Gregorčičeva plaketa za najzaslužnejše na Jesenicah
!     Na zadnji delovni konferenci občinske zveze za te- !J
■s lesno kulturo Jesenice je bil sprejet sklep, da se vsako S
iS *8to podeli plaketa narodnega heroja Joža Gregorčiča j!
j zaslužnim športnim delavcem v občini. Zato je bila I
i *udi ustanovljena žirija za podelitev plakete, i     iJoslej so bili športni delavci zapostavljeni pri pred-
j logih za družbena priznanja. To kaže, da se ni pravilno
j Vrednotilo in cenilo napore in delo športnih delavcev. i!
T° je bil tudi eden od razlogov za sklep o podel jeva-
; j "ju Gregorčičeve plakete. Drugi razlog pa je bil ta, «5 !       Se s plaketo da obeležje spominu na Jožeta Gregor-
i lca> komandanta slavne dražgoške bitke, prvega ko- |
S niandanta gorenjske grupe odredov, španskega borca, SS
S komunista ter tudi odličnega športnika, j     Žirija za podelitev plakete je že pred časom sestavi- si
J *a potrebni pravilnik, preskrbela osnutek plakete in ;j
iS Pr°Pozicije za predloge kandidatov za podelitev Gre- «
ji gončičeve plakete.
Gregorčičeva plaketa se bo podelila vsako leto na 11
■i dan Gregorčičeve smrti, 9. septembra, letos pa izjemno i
i 23 dan republike. Žirija že vneto pregleduje predloge
Si kandidatov, ki so jih poslale osnovne organizacije ob-
» činske športne zveze.
j     Plaketo bodo lahko dobili najzaslužnejši športni de- IS
SS ^-Vci, ki že dolga leta uspešno vodijo telesno kulturo s"
SS V 0&čini ali pa tudi telesnovzgojne organizacije, lahko H
S Pa tudi aktivni športniki za izredne športne dosežke
SS na večjih mednarodnih tekmovanjih. Z. Felc
lIBBDflffftflHIllllB
Najboljši smučarski klubi v minuli sezoni
j0?™u^arska zveza Jugoslavije nam je posredovala rezultate s 0vanJa najboljših smučarskih klubov Jugoslavije po po. sta eZnih Panogah v minuli sezoni. Vsa tri najboljša mesta Padl2aVZeIa gorenJska kluba. Kranjskemu Triglavu sta pri-je . * ^ar dva naslova ekipnega prvaka Jugoslavije. Triglav Pa i  na^Do,J^J v skokih in tekih, smučarsko društvo Jesenice
^e bilo daleč najboljše v alpskih disciplinah. 55- rstn> red po panogah: ALPSKE discipline: 1. Jesenice do • k" 2. Branik 294, 3. Tržič 200, 4. Enotnost 158, 5. Ra-j «vij,ca 145 12 Trig:lav... 21. Transturist; SKOKI: 5" *ngiav 102, 2 Enotnost 80, 3. Jesenice 77, 4. Logatec 32, TEkt"* 30'•• 9* RadovlJ«ca. 13- Podnart,... 16. Transturist; 107 k *' Tri&lav 152> 2- Jesenice 140, 3. Fužinar 110, 4. Gorje 5- °ol 99, 6. Bohinj 70 ... 9. Bled, 13. Radovljica itd.
J. J.
Pionirsko in mladinsko prvenstvo Gorenjske v nogometu
Jesenski prvaki: Jesenice, Triglav in Kranj
o^f^^je pionirsko prvenstvo Gorenjske v nogometu se Skijaj3- V dven skupinah. Naslov jesenskega prvaka so v A *ajborV°SVO-Pn mladi igralci Jesenic, v B skupini pa so bili ^    Jši nogometaši Triglava. V konkurenci mladincev pa so Prvem delu prvenstva najbolj izkazali igralci Kranja, t^fc^ irnivo je, da je bilo v letošnjem prvenstvu precej ^val   ^gistriranih s 3:0 w. o., ker so vodstva klubov vklju-bj kl*^ ^P6 prestare tekmovalce. Zato bi bilo pravilno, da "i posvetili več pozornosti tudi mladim igralcem, ker renidU    ° lanko pričakujemo večji napredek v kvaliteti go-nogometa. Jeseni06' pimirJi A ^uP'na
Lesce Kranj
Jelezniki Trzič
Svoboda
J«8lav ^brezje
Jrcdosije *rboje Naklo
fr»elav
P. Didie
7   6 0	1	16:3	12
7   4 0	3	12:8	8
7  4 0	3	11:7	8
7   4 0	3	15:14	8
7   3 0	4	10:13	6
7   0 0	7	5:2-1	0
Pionirji B skupina			
7  7 0	0	40:5	14
7  5 0	2	17:16	10
7  4 1	2	24:13	9
7  3 1	3	11:21	7
7 10	6	9:26	2
7  0 0	7	8:28	0
mladinci			
6  5 0	1	20:10	10
6  4 0	2	16:11	8
6   2 0	4	18:20	4
6 10	5	11:24	2
Spet najboljša: Demšar in 14obal
tec) 147,6 (29, 29); 3. Kapušin (Triglav) 142,2 (29, 28); 4. Norčič (Triglav), 5. Grosar (Triglav), 6. Cuznar (Jesenice) itd., starejši mladinci: 1. Demšar (Jesenice) 180,2 (34, 33); 2. Ajnik (Celje) 179,2 (33,5, 33,5);   3.  Fink (Enot-
Na Mostecu je bila v nedeljo zadnja tekma mladincev
— skakalcev ob zaključku treninga na skakalnici iz umetne snovi. To je bila hkrati tudi tretja pregledna tekma najboljših slovenskih mladincev, ki bo služila za osnovo pri sestavi najboljše skupine mladincev, ki bodo odslej vadili na snegu za številna tekmovanja, ki jih čakajo v bližnji sezoni.
Med starejšimi mladinci je bil tokrat spet najboljši Jeseničan Janez Demšar, pri mlajših pa je že po tradiciji zmagal Klemen Kobal iz Kranja. Tekmovanje je pokazalo, da so tekmovalci delno napredovali, vendar ne toliko kot je želelo strokovno vodstvo mladinske skupine pred pričetkom treningov v pripravljalni dobi.
Rezultati:   mlajši mladinci
— 1. Kobal (Triglav) 159 (29,5, 29,5); 2. Oblak (Loga-
Maribor: Kranj 12:13 (6:8)
V soboto so se kranjski rokometni sodniki v Mariboru v prijateljskem srečanju pomerili s sodniki mariborskega zbora in zasluženo zmagali.
V pravi prvenstveni tekmi, v kateri je bilo dosti borbenosti in tehnično dobrega rokometa, so z golom prednosti zmagali gostje iz Kranja. Medtem, ko so bili Maribor, čani fizično močnejši, so Kranjčani pokazali boljšo tehnično znanje. Sodil je Musič (Maribor).
Pri domačih sta bila boljša Kancler in Selecel, pri gostih pa Krampelj z 8 zadetki, Hvasti 5 in vratar Bernard, ki je branil v odličnem slogu.
Za kranjski zbor so igrali: Bernard, Hvasti, Krampelj, Zupan, Udir, Forinta, Humer, Pičulin, Bartol j, Božinovič, Hafner in Javornik.
Povratno srečanje bo spomladi v Kranju. -dh
Šport v kratkem
Nogomet — V predzadnjem kolu slovenske lige je kranjski Triglav zabeležil šele drugo zmago v letošnjem prvenstvu. Na domačem igrišču je premagal z 2:1 (0:0) ljubljansko Ilirijo. V drugi republiški ligi pa je v gorenjskem derbiju škofjeloški LTH odpravil Kranj z 1:0 (0:0), Kamnik pa je doma izgubil s Slovanom z 2:4 (2:3).
Košarka — Na mladinskem prvenstvu Slovenije je zmagala ljubljanska Olimpija, Jesenice pa so zasedle med šestimi ekipami tretje mesto.
Rokomet — V zaostali tekmi ljubljanske conske lige so Križe premagale Zagorje s 23:12 (8:3) in s tem zasedle šesto mesto ob koncu jesenskega dela v ljubljanski conski rokometni ligi.
Atleti v telovadnici
V ponedeljek so pričeli člani atletskega kluba Triglav z redno zimsko vadbo v telovadnici Tekstilnega centra. Čeprav atleti trenirajo celo leto, (tudi pozimi) na stadionu, je vadba v telovadnici nujno potrebna. Že v ponedeljek se je zbralo na prvem treningu prek dvajset atletov in atletinj. Zimska vadba bo trajala do aprila. Do novega leta se bodo atleti sestajali dvakrat — ob ponedeljkih in četrtkih, po novem letu pa bodo dobili še telovadnico osnovne šole Lucijan Seljak v Stražišču, kjer bodo imeli vadbo ob sredah. Priče, tek treningov je vedno ob 19.30.
M. K.
nost) 177,9 (32^, 32,5) ... 8 Faganel (Podnart), 9. F. Mesec (Triglav), 12. Bogataj (Triglav) itd.        J. Javornik
Pričela se je hokejska sezona
Slab start Kranjske gore
Preteklo soboto in nedeljo so startali za nove točke tudi hokejisti v zvezni ligi. Jeseničani, večkratni državni prvaki, v prvem kolu niso nastopili, ker so se v nedeljo zvečer srečali v tekmova nju državnih prvakov za alpski pokal z ekipo B3I-zane. Drugi gorenjski predstavnik Kranjska gora pa je doživela v prvih dveh kolih dva poraza. Premagala jo je na Jesenicah Olimpija z 10:2, prav tako pa tudi Slavija s 5:3. J. J.
Najboljši gorenjski športnik 1968
Danes objavljamo drugič glasovalni listek za izbiro deseterice najboljših gorenjskih športnikov. Zmagovalec te ankete bo prejel prehodni pokal našega uredništva. V sobotni številki smo objavili nekaj imen kandidatov za izbor deseterice, ki vam lahko pomagajo pri vaši odločitvi za najboljšega gorenjskega športnika v olimpijskem letu 1968. Izpolnjeni glasovalni listek čimprej pošljite oziroma ga oddajte najkasneje do 24. novembra v naše uredništvo.
Glasovalni listek
Priimek In ime
2..........._______________
3. „............„..............
5................„..............
9.............._........____
10..........______......_.....
panoga
Listek izpolnil: (navedite točen naslov)
Podpis:
Preddvor: majhen« toda lep turistično rekreacijski center
Že prihodnje leto bo ob jezeru stal nov hotel
Preddvor, ki leži ob vznožju Storžiča, Zaplate, Jakoba, Lovrenca, kamor se speljane lepe sprehajalne poti (razen Storžiča, na katerega vrh je pot dokaj dolga in zahtevna) zasledimo v zgodovinskih virih že v 11. stoletju. Takrat in tudi kasneje (v srednjem veku) je Preddvor pripadal nemškim fevdalcem. Razen nekaterih kulturnozgodovinskih zanimivosti pa so danes med najpomembnejšimi še vedno lepo ohranjenimi trije srednjeveški gradovi. V starem VVurbachovem gradu je danes Mladinski dom, v gradu Turau, kjer je bila rojena Jo'Seplna Tunograjska, je dom upokojencev, v najmlajšem — grad Hrib, ki je bil že v novejši dobi last gra. ščaka Fuchsa — pa je danes hotel.
In prav okrog tega hotela, v katerem so ohranjene vse značilnosti nekdanjega gradu, se je v zadnjih letih začel razvij atii turizem. Še pred nekaj leti so imeli tod precej težav, ker je umetno jeze. no Črnjava bilo podobno bolj mlakuži. Ko pa je Geodetskemu zavodu iz Ljubljane uspelo zakrpati propustno jezersko dno, je jezero vse bolj začelo privabljati turiste, tako domače kot tudi tuje.
S sanacijo jezera pa se je pokazal še en problem, ki ga velikokrat ne more odteh. tati niiti jezerski ribolov, niti smučarska vlečnica, lepi izleti in prijetno drsališče na zmrznjenem jezeru. Čeprav so v stari grad, spremenjen v hotel, vložili precej denarja, pa danes sobe nimajo kopalnic in drugega udobja, ki ga zahteva tuji kot tudi domači turist.
Zato se je gostinsko in trgovsko podjetje Cen tiral Kranj odločilo, da bo pri hotelu Grad Hrib, ki je eden njego-
vih poslovnih enot, prihodnje leto zgradilo nov garni hotel B kategorije z 80 ležišči in klubskimi prostori. Okrog hotela, ki ga bodo začeli gra. diti prihodnjo pomlad in bo zgrajen do zimske sezone, pa so predvideni tudi nekateri drugi objekti: igrišča za otroke, kegljišče itd. Poskrbeli pa bodo tudi za večje parkirne prostore in zgradili gostinsko teraso.
Z izgradnjo tega hotela nameravajo v Preddvoru razviti pensOonski turizem. Ta je trenutno tako rekoč nemogoč, vendar pa je že sedaj zelo razvit izletniški in prehodni turizem. Posebno ob sobotah in nedeljah je tod precej gostov. Tako pridejo na svoj račun ljubitelji ribolova, pozimi pa ljubitelji drsalnega in smučarskega športa.
Ko smo se pred dnevi pogovarjali z upravnikom hote la Slavkom Žagarjem, smo izvedeli, da bodo letos skušali bolje izkoristiti zimsko sezono. Kupili bodo namreč 30 parov drsalk in več parov ljev.  Vse   to  bodo gostom
smuči ter smučarskih čev-izposojali. Razen tega pa že sedaj gosta postrežejo z raznimi speeialitelami. V določenih dneh imajo na voljo koline, v grajski kleti, v kateri je bil do pred kratkim bar, pa so sedaj uredili žar, kjer pripravljajo lahko izdatno močno malico, še posebej pa si prizadevajo, da bi hotel Grad Hrib zaslovel z jedrni iz sezonske divjačine. S to ga zalagajo predvsem lovci iz bližnjih lovišč.
Trenutno je v Preddvoru mrtva sezona. Vendar pa bo že v drugi polovici prihodnjega meseca tod precej živahno. Za januar in februar pa imajo že sedaj precej razer-vacij. Takrat imajo namreč najavljene goste iz sosednjih republik. Seveda pa si v hotelu že sedaj dosti več obetajo od prihodnje zimske sezone, ko bodo goste sprejeli lahko že v novem hotelu. Z izgradnjo tega hotela in ureditvijo okolice bo Preddvor takrat postal majhen, toda J lep turistično - rekreacijski 1 center. A. žalar
Perdan
IlllIUIUIIIllIlIlIflllllllllllllllllllUtlllllllllllHItlllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllflllllltlllllllllllllllll
»
Problem« ki ga ni bilo — končno rešen
Četrtkov sestanek v Kamniku predstavnikov delovnih, družbenih in drugih organizacij ter društev in občanov, ki imajo na turističnem območju Velike in Male planine počitniške hišice in poslovne objekte, je prinesel presenetljive rezultate. Namen tega razširjenega sestanka, vsaj tako je razodeval njegov naziv, je bil na novo ustanoviti počitniško skupnost za Veliko planino.
Za realen opis razmer o po. čitniški skupnosti za Veliko planino je treba pogledati ne. kaj    let   nazaj. Počitniška
skupnost Velika planina s sedežem v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1966 in je vključevala le del uporabnikov koč na Veliki in Mali planini — to so bili predvsem Ljubljančani, medtem, ko se uporabniki koč z območja kamniške občine v to skupnost niso vključili.
Ker tudi odlok Kamniške ObS o urejanju, izgradnji in varstvu turističnega območja Velike in Male planine predvideva ustanovitev počitniške skupnosti v tem turističnem območju, je kam. niška    občinska skupščina
Severno od hotela Grad Hrib gorije. — Foto: F. Perdan
v Preddvoru bo že prihodnje leto stal nov garni hotel B kate
vseskozi menila, da naj na tem območju deluje skupnost vseh uporabnikov koč in poslovnih objektov.
»MI KAMNIČANI IN VI LJUBLJANČANI«
Tako imenovana »ljubljanska« počiitniška skupnost (tako so jo kamniški lastniki koč na Veliki in Mali planini imenovali zaradi tega, ker je imela stoj sedež v Ljubljani) je združevala 28 organizacij, medtem ko 21 organizacij oziroma uporabnikov koč s kamniškega območja ni bilo vključenih vanjo. In sedaj pridemo do bistva »problema« ali kot je nekdo na četrtkovem sestanku dejal »do bistva pravde za oslovo senco«. Tisti, ki še niso bili včlanjeni v to »ljubljansko« skupnost, so večkrat izrazili željo za vključitev vanjo. Do podobnih želja je prihajalo tudi pri »Ljubljančanih«. Vendar do skupnega jezika nikakor ni prišlo. Vzroke za dolgoletno razpravljanje in pravdanje je treba gotovo iskati tudi v lokal ist ičnem gledanju na to združitev oziroma vključitev.
Toda v četrtek se je v Kamniku zgodil »čudež«. Že po nekajurni razpravi in navzkrižnem kresanju mnenj so se udeleženci tako imenovane »ustanovne skupščine« počitniške skupnosti za Veliko in MaLo planino zedinili, da dosedanje skupnost« ne bodo ukinjali in ustanavljali nove, temveč bodo v »staro« skupnost vključili še vse nevčlanjene organizacije in posameznike, ki imajo koče
na Veliki in Mali pla^ Sprejeli so tudi začasen sta tut, ki bo urejal njihove BV*** seboj ne odnose, medtem k so za izvajanje tekočih na*£ izvolili nov upravni odbor Počitniške skupnosti Velika P nuna.
SKUPNA ŽELJA PO RAZVOJU PREMAGALA NASPROTJA
Tako je  skupna želja * uskladitev naporov za rd^. in urejanje turističnega Vf* reč j a Velike in Mak Plar^ni rešila in odpravila dolgo ■ »problem«,   za katerega mnogi ugotovili, da ga  . tU-ni bilo. Vse to pa rx>meI^ £ di zanesljive obete, da,*pI1o. razmere v počitniški sk P sti za Veliko planino kon uredile in da bo P°mI^ »duhov« kmalu prinesla tivne rezultate. Ti Pavs°h 'za ženi   v  skupnih Q\y ureditev restavracijskega ^
jekta na Zelenem
j-e-
Veliki planini, izgradnj 1^. cepoije za sprejemanje , stov in oddajanje sod, k ^ nji novih žičnic in ^'n]e nakupu   stroja  za   1 > (t,g3 snega, če bo do vsega prišlo, potem bo idealna^ Velike planine še *>°1J * peščena tako v zimski ^,^3 letni sezoni. S tem »o ^ planina postala resn"£ ^ kreacijski center, *\Lyj in memben zlasti za ^a". ^ijo Ljubljano.   Z rnod^i ceste skozi Tuhinjsko 1 ^
pa bo to P«^L£*afefl privlačno tudi za 00« ^ s štajerske in drugih skih pokrajin. v*