Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din. polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Flaca in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski al. št. I. Telefon Inter. št 32-59 Kačun pri poštni hraniin;et št 14 194 Jdejna Odkrito je treba priznati, da so se razmere na slovenskem političnem obzorju v zadnjih desetletjih močno spremenile na bolje. Že v zadnji številki našega lista smo opozorili na klic novega časa, danes pa moramo podčrtati še nekatere pomembne pojave. Nekdanji slovenski liberalizem je bil dete velikih kulturnih središč evropskega zapada in je premalo zajel naše probleme, da bi bil mogel kdaj pri nas na kmetih razviti dovolj močne korenine. Ker je premalo poudaril — vsaj v praksi — socialne probleme, ni mogel postati pri nas na deželi nikoli last širokih ljudskih plasti. Zajel je zato v prvi vrsti le premožnejše, a še te bolj nacionalno kakor svetovnonazorsko. Tudi kot tak je sicer opravil važno buditeljsko nalogo, vendar je bil zavoljo svoje enostranosti obsojen na umik. *Dva tabora Velika gesla francoske revolucije: svoboda, enakost, bratstvo, ki so postala evangelij 19. stoletja in so bila še v veljavi na pragu 20. veka, so v nasprotnih silah vzbudila močan odpor in jih vzdramila k borbenosti. Iz te napetosti sta tudi pri nas kmalu nastala v predvojni dobi dva ostro ločena tabora, na eni strani tedanja Narodno-napredna stranka, na drugi nazadnjaška Slovenska ljudska stranka kot odpor proti vsakemu napredku in prebujeni nacionalni zavesti. Borba je dosegla višek v tisti s temo obdani dobi, ko je idejni boj omahnil v grdo močvirje osebnega sovraštva. Izrodke takega »političnega delovanja« je slovenski narod moral bridko občutiti že v zadnjih letih pred vojno, zlasti pa še med svetovno vojno samo, ko jih je moral prati s krvjo nedolžnih žrtev. Suhi bajer pod Golovcem v Ljubljani je nema, pa vendar vedno kričeča priča te naše narodne sramote. Tragika usode je celo hotela, da so se nekateri izraziti predstavniki preteklosti ob zori novih dni tam ob prevratu na koncu svetovne vojne sodili sami. Cbraz naše vasi Nikakor ne spada v okvir časniškega Članka, da bi tehtali zasluge in napake obeh nekdanjih strank. Nekoč bo brez dvoma nepristranski političen zgodovinar osvetlil to dobo in prikazal nje resnični obraz. Zdi se nam pa, da bo moral ugotoviti, kako malo oči in sluha sta imeli za slovensko vas. Mestni človek, ki je bil nosilec liberalnih idej, se je zadovoljil na vasi s površnim delom. Izjem seveda ne tajimo. Poleg vsega uvaže-vanja vrednega zadružnega dela in nacionalne zavesti mu je bilo dovolj nekoliko puntar-skega svobodnjaštva, malo zabavne prosvete in parade. Pri tem in takem načinu dela je nehote tudi na vasi nastajala nekaka vrhnja gžru.ž,a'hna>. plast tako zvanih »boljših ljudif<. To so bili oštirji in premožnejši kmetje ter tisto posvetno šo~ lanstvo in nameščenstvo, ki je moralo živeti na deželi: učiteljstvo, upravno uradništvo, poštarji, dacarji in žandarji. Slovenska književnost tiste dobe je polna teh likov, ki se nam danes zde skoraj nemogoči, a so bili tedaj vendar bridko resnični. Več kot naravna je, da se vsi ponižani i« razžaljeni na vasi niso čutili domače v tej družbi. Sem so spadali mali kmetje, bajtarji, dninarji in poselski stan. Tako se je sam po sebi nudil trenutek za medsebojno istovetenje političnih in versko-religioTnih-scstsrHt, fei sra je- fcieri-kalizem spretno izrabil. V takem ovzdušju je imela protiliberalna' stranka lahko delo in dovolj časa, da je z gospodarskimi, cerkvenimi in drugimi organizacijami popolnoma prepletla narod in si ustvarila po vaseh močne trdnjave. Imela je na razpolago brezplačen aparat in tudi dovolj izobraženih in poslušnih ljudi. Pahnil je večino ljudstva v politično temo, nacionalno brezbrižnost in gospodarsko neodvisnost cerkvene hierarhije. Nova hmielsko~n&ipr&aitta. in naciomalma uafsel Čas, ki je naglih korakov prihaja! k nam s svetovno vojno in z dobo po njej,, je šele pokazal nevzdržnost teh razmer in škodljivost takega političnega stanja za ves narod. Vaški človek je začel slutiti svoj pomen in se je odločil, da zahteva soudeležbo v javnosti na podlagi tega pomena. Prišlo je do ustanovitve bivše Samostojne kmetske stranke, ki je vzlic svojim pogreškam vendar duhovno razburkala vas s svojimi socialnimi zahtevami in s poudarjanjem gospodarskega vprašanja v vsem javnem življenju! TehhiČno-politiena nešzvež-banost nekaterih posameznikov, pomanjkanje primernega finančnega, agitacijskega in politično upravnega aparata, vse to je v zvezi z nekaterimi ' trenutnimi neugodnimi okol-nostmi povzročilo, da se ta stranka kot politična stranka hi mogla vzdržati v takem razmahu, s kakršnim s"e je pojavila. Nesporno pa ostane njena zasluga, da se je nekdanji meščanski liberalizem umaknil novi kmelski naprednosti kot nositeljici nove kmetske ideologije. Iz svetovnonazorskih modrovanj, ki vaški človek zanje ni imel niti smisla niti potrebe, se je pod vidikom kmetske miselnosti vaški človek lotil pozitivnega' političnega dela. Po svojih zastopnikih je izpovedal svoj program in smernice za njegovo izvedbo. Tako se je p&vič po kmetskih punlih zgodilo, da je kmetski človek na naših tleh spet stopil na politično pozornico kot aktiven faktor. Ni več samo poslušal in ubogal, ampak je začel sam predlagati in zahtevati. Ta velepomembna, čeprav danes na splošno še premalo znana in uvaževana duhovna revaucija. naše vasi šele pomeni začetek zloma Oklepajoče reakcije. Kajti samo na podlagi te revolucije, ki je prav danes v najlepšem razmahu, je bilo omogočeno med Slovenci sodobno kmetsko gibanje kot idejno socialni in kulturni pojav, na "drugi strani pa kmetska naprednost kot politično dejstvo. Da je danes kmetska napredna misel prodrla v zadnjo gorsko vas, da se politično prebuja socialno tudi najšibkejši človek, to je zasluga te duhovne revolucije na vasi! Ob tej ugotovitvi pa ne smemo zadovoljno prekrižati rok, ampak moramo poslušati klic molitve, ki pravi: »Bratje, čujte in bodite na preži, ker vaš sovražnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl!« Komu velja ta klic? Nam vsem, prijatelji, ki so nas razum, srce in ljubezen pripeljali v vrste kmetskih borcev. Vsi moramo biti vojaki kmetske misli, vedno čuječi klicarji in borci za čast in pravico, ki jo hočemo! Ne smemo se zadovoljiti s trenutnimi uspehi, ne smejo nas ©plašiti udarci in neuspehi. Mi se ne borimo za trenutno politično oblast, ne borimo se za drobtine, ki bi padale z bogatinove mize, mi hočemo novo družbo, ki ji bo temelj in steber vaški delovni in kmetsko misleči delovni človek sploh! Ko mladi redovniki frančiškanskega reda polagajo obljubo, pravijo v sklepni molitvi: »Velike reči smo obljubili, še večje so nam obljubljene: spolnjujmo te, hrepenimo po onih —« Kakor ti, smo tudi mi obljubili velike reči. Naj pride, kar hoče, mi moramo na podlagi te svoje obljube ostati zvesti jugoslovanski in kmetski misli. Niti grožnja niti obljuba nas ne sme speljati z začrtane poti! In še večje reči so nam obljubljene! V kmetski miselnosti prerojena družba je poroštvo za srečo Jugoslovanov, jamstvo našega narodnega edinstva in naše nacionalne svobode. Prijatelji, ali ni to cilj, za katerega se je človeštvo borilo že tisočletja? Ali ni to cilj, za čigar dosego ni nobena žrtev predragocena? Satan reakcije Kdo pa je tisti zlodej, o katerem smo prej z besedami molitve rekli, da je hudič, ki hodi okrog kakor rjoveč lev? Kmetje, kmetice, slovenska vas, ta satan je vse ono, kar pojmujemo pod besedo reakcio-narstvo. To so vsi tisti, ki kmetsko misel in rast preklinjajo. To so tisti, ki jo zasmehujejo. To so oni, ki bi radi naš razmah zatrli z judeževimi groši. To so vsi — na vasi jih sami dobro poznate — ki z vcepljanjem tujih idej hočejo zamoriti v naših srcih slovensko in jugoslovansko kmetsko miselnost. To so oni, ki hočejo biti nevredni jerobi našega naroda, da bi na njegovih krvavih žuljih pasli vsakovrstno pohoto svojih obilih teles. Nikdar več l Tem mora zaklicati slovenska vas kot ena sama nedeljiva celota: Ne in stokrat ne! Kar ste sejali, to boste želi! In če ste sejali našo smrt, se ne čuditi, ako sedaj žanjete — svojo! Zavedajte se, da misel kmetske naprednosti in svobode ni bila še nikdar tako živa kakor danes. Mi pa tudi vemo, da reakcija še ni bila nikoli v tako obupnem precepu, v kakršnega je zašla prav sedanji čas. Ta zavest nam daje toliko več poleta pri delu in toliko več vere v končno zmago pravične kmetske stvari. Kvišku torej glave in brez strahu naprej! Vsak, kdor je pošten in naše misli ne zavrača, ne zasmehuje in ne ponižuje, ampak jo je pripravljen po svojih močeh z nami vred braniti in pospeševati, nam je dobrodošel zaveznik. Kajti kmetska miselnost odpira tudi pot v narodno skupnost. Naj končamo z vero v zmago in. s pozivom na vztrajno delo z besedami pesnika Simona Gregorčiča, ki je pred desetletji kakor v preroškem videnju klical: »Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud naj nam Bog blagoslovi!« JVcEcelci lačnih Po pravici tožimo, da v našem javnem življenju ni več načel; po pravici trdimo, da se udejstvovanje onih, ki naj jih štejemo za predstavnike nekoga in nečesa, omejuje na beganje za brezpomembnim koščkom oblasti. Po pravici s trudom iščemo vzgledov, ki bi jih mogli še spoštovati, jim zaupati in se žrtvovati zanje, žrtvujoč se tako za stvar, ki bi bila naša in njihova. Od kod to zlo? Ako naj to malo vprašanje preizkusimo na velikem vzgledu, bomo v svetu našli takoj odgovor. Bogate države, take, kjer ni zgolj ljudi z mnogo in nič, temveč imajo pretežno večino srednje-bogatega sloja, so vladane po načelih demokracije. To so Angleška, Francija, Severna Amerika, Češka, sevjerne evropske države. Splošno blagostanje daje ljudstvu odporno silo, da se lie umika pred kapitalom, ki je gotovo povsod enako pohlepen ali nima povsod enakih možnosti za uveljavljemje Dobro gospodarsko stanje množic varuje njihovo neodvisnost, jim zagotavlja stalnost vplivanja na državne posle in preprečuje vsak prekomerni poseg v njihove pravice,- Revno ljudstvo vsega tega nima. Njegova roka se v strahu spenja za kruhom, hrbet se ponižno sklanja pred delodajalcem iu odpornost volie je uničena vsled vedne bojazni pred izgubo golega življenja. Kapital je v takih državah predrzen; najprej izpodmakne kruh, nato oropa narod političnih svoboščin, zapre mu kulturo in ga drži v popolni zavisnosti od sebe, on. ki uspeva zgolj od teptanja osnovnih človeških pravic. V malem vidimo take primere v vsaki vasi, v mestih v vsaki ulici. Nekaj ljudi je, ki so gospodarsko trdni; njim se je treba bati ne za gol kruh, temveč za večje ali manjše dobičke Veliko jih pa je, ki žive od rok v usta. Ti vaše nimajo vere. saj vedo, da so jutri lahko na cesti, da bodo otroci gladovali v mrazu, hodili v šolo brez knjig, umirali v revščini. Kdo je. ki bo od te nesrečne množice zahteval vztrajnost v stradanju, neupogljivost pred nasiljem, ki mu trga od ust košček rešilnega grižljaiia? Junaki in značaji Kakor so v vojski prav posebni junaki le nekateri, tako jih tudi med takimi nesrečniki ne najdeš mnogo, ki bi imeli življenjske ideale preje, predno niso prišli do kruha. To se pravi, da se njihovo umsko življenje, nastajanje prepričanja in volje, pričenja stvarjati šele tedaj, ko je kruh zagotovljen. Saj je to nujno izhodišče za nadaljnje delo; dokler to ni doseženo, je vse trpljenje posvečeno le njemu. Nujno pa je načetje takega vprašanja pri ljudeh, ki se ne tepo le za skorjo kruha, ko ga že imaijo dovolj. nele v svojo korist, temveč tudi v javno; ako ima političen vpliv, ga je dolžen žrtvovati za splošnost in ne sme videti v njem kapitala, ki naj ima zanj osebno prav enak pomen kakor za koga drugega njegov imetek. Nikjer drug3d ni značajnost bolj nujna, kakor v politiki in pri politikih. Dandanes se že vsepovsod pojavljajo boječa priznanja, da ravnanja v preteklosti niso bila pravilna. V vsej državi pa vendarle najdemo može, ki jim tega ni treba priznavati, ker so ostali močni in neomajni ravno v trenotkih, ko se je le značaj mogel upreti skušnjavi in ostati trdno zvest načelom. Dolžnost sitih je, da stopijo pred javnost, povedo, zakaj so zapustili načela, možato priznavajo, kar ni bilo prav in prepuste sodbo tistim, ki so lačni, a so junaki vztrajali tam, kjer oni niso vzdržali. V življenju ni drugih obračunov kakor so ti. Taki obračuni pa so potrebni, ker je potrebna resnica. Prikrivanje je uničilo že dovolj; popravke more izvršiti samo odkrita beseda in odkrita sodba. Komurkoli je večja ali manjša množica zaupala svojo usodo, naj ve, da pride čas prošnje za odvezo. Kdor je zaupal, ali mar nima pravice, da mu poblaščenec razodene, kako je svoje delo vršil? Vse je silno minljivo; le moaje ostajajo. In narod, ki sam bega za kruhom, čaka vsaj od vseh tistih, ki jim je prizanešeno, da se ne ravnajo po načelih lačnih. Zakaj slovensko zemljo so z najtežjo pestjo obiskavali oni, ki bi jo bili morali varovati. Domači strup, pomešan s strupom tujcev, pa je smel delovati le, dokler ni bil spoznan. Zdaij, ko so sleherniku iz naroda odprte oči, se nihče ne more izgovarjati, da se ne spozna! offfii in drugod Predlogf novega preračuna Vlada je 20. novembra izročila parlamentu predlog proračuna za 1. 1938—89. Državni proračun izkazuje povišanje za 1 milijardo 270 milijonov dinarjev. Ob priliki izročitve proračuna je finančni minister g. Dušan Letica izjavil, da je proračun kljub velikemu povišanju uravnotežen. Ravnotežje pa da je doseženo brez novih dajatev. Tudi ni pr.edvideno nikako povišanje obstoječih davkov. Potrebno kritje da je najdeno v povečanju dosedanjih proračunskih dohodkov kot posledica močnejšega obtoka gospodarskega življenja in okrepitve kupno moči širokih slojev potrošnikov. Državni izdatki so v novem proračunu takole razdeljeni: 17. Ministrstvo soc. politike: . 18. Ministrstvo telesne vzgoje: 19. Rezervni krediti; . . . SKUPNO: ...... . 244,995.850 18 864.695 40,000.000 12.180,000.000 1 2. 3 4 5, 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. vrhovna državna uprava: dvor......... kraljevo namestništvo . . . senat......... narodna skupščina . . . , predsedstvo vlade . . . , državni svet...... glavna kontrola..... civilna hiša ....... pisarna kraljevih redov . , razni izdatki ..... Pokojnine:....... Invalidnine:..... Državni dolgovi:..... Ministrstvo pravde: . . , Ministrstvo prosvete: . . . Ministrstvo zunanjih zadev: . Ministrstvo notranjih zadev: poveljstvo žandarmerije: . . Ministrstvo financ: . . . . Ministrstvo vojske: . . . . Ministrstvo za zgradbe: . . Ministrstvo za promet: . . gradnja železnic: . . , . uprava drž. železnic: . . . rečna plovla: ...... Ministrstvo za pošte: . . . Ministrstvo za kmetijstvo: . Ministrstvo za trgovino: . . Ministrstvo gozdov: . , . . 24,180.000 4,200.000 15.190.000 49,127.968 35,416.648 4,015.573 11.472.064 3.096.958 522.879 27,856.328 . 1.018,716.200 . 103 490.835 . 1.015.073.936 . 394,882.600 . 939,134.374 . 153,918.865 . 242,633.429 . 358,523.740 . S37.138.150 . 2 772,165.957 . 215,245.536 42 335.993 . 252.172.281 . 2.206.842.983 94,744.938 . 418,105.159 . 126,481.469 51.580.828 . 457,580.762 Od skupnega povečanja proračuna v višini 1270 milijonov din odpade ena milijarda na državno gospodarstvo in narodno obrambo. Ostalo povečanje 270 milijonov obsega že izvršeno povišanje prejemkov državnih nameščencev, dalje 30 milijonov za popravilo cest, 12 milijonov za nastavitev 500 novih učiteljev in 150 profesorjev, 15 milijonov za nastavitev okrog 400 zdravnikov in bolničarjev ter 2 milijona za živinorejo in kmetijstvo. Cjoiičeva in Hodžerina stranka Zagrebško časopisje je objavilo vest, da je Ljotičev Zbor odvrgel iz svojega programa vse fašistične znake ter sklenil zavzeti dobrohotno stališče do zagrebškega sporazuma. Tudi Hodžerina narodna stranka ne gleda sovražno na sporazum. Seje narodne skupščine so bile sklicane za torek 23. t. m. in bodo trajale le nekaj dni. Narodna skupščina je sprejela nov proračun in ga izročila finančnemu odboru v pretres. Socialisti Bi vša socialistična stranka Jugoslavije je sklenila obnoviti svojo organizacijo, čim bo za to dana zakonska in politična možnost. V notranji politiki hočejo socialisti podpreti vsa prizadevanja, ki gredo za tem, da se zberejo vse demokratične grupacije v Jugoslaviji v eno akcijsko skupnost na osnovi demokratičnega sporazuma. Boriti se hoče za vzpostavitev prave demokracije in organizacijo države na osnovi osebne, verske in narodnostne enakopravnosti ter socialne pravice. Socialisti odobravajo sporazum, ki so ga sklenile med seboj meščanske opozicijske stranke, to je dr. Maček in beograjska združena opozicija. Te sklepe je podpisal glavni odbor biv. soci- alistične stranke Jugoslavije. V ponedeljek popoldne se je na ljubljanskem pokopališču zagrnil grob nad truplom markantne osebnosti Albina Prepeluha, ki je pomenil v našem političnem, gospodarskem in kulturnem življu svojevrsten, zdrav in močan poijav. Pokojni je bil po rodu Ljubljančan, kjer je tudi dovršil nekaj razredov gimnazije. Kmalu pa je moral šolo zamenjati s poklicnim delom skromnega uradnika v provinci. Kljub temu ni zanemarjal študija in se je sam izobraževal dalje. Posebno pozornost ije posvetil socialnim vprašanjem, v katera se je poglobil z velikim ume-vanjem in resnično ljubeznijo. Sadovi tega dela in talenta so se kmalu pokazali v tehtnih razpravah, ki jih je Prepeluh pod psovdonimom (privzetim imen-om) Abditus objavljal v reviji »Naši zapiski«. Po politični opredelitvi je stal v vrstah tedanje socialno-demokratske stranke. Napisal je dolgo vrsto člankov, razprav in brošur ter postal eden naših najpomembnejših publicistov. Po prevratu je organiziral pri Narodni vladi oddelek za socialno skrbstvo, a pozneje je postal tudi njegov poverjenik. Po vojni se je ločil od socialne demokracije. Izdajal je nekaj časa tednik »Avtonomist«, pozneje pa tednik »Republikanec«. Za viška Radi-čevih dni se je pridružil slovenskemu kmetske-rnu gibanju ter je s svojo znano vestnostjo in marljivostjo sodeloval tedaj tudi pri našem listu. Zadnja leta se je zavoljo bolehnosti umaknil iz političnega življenja in se je posvetil zlasti gospodarskemu delu. Poleg tega je prirejal in objavljal zgodovinsko razdobje 1. 1918/1919. Sredi dela in snovanja ga je nenadoma ugrabila smrt. V soboto 20. t. m. ga je med 4. in uro zjutraj zadela kap, nakar je kmalu za vedno zatisnil oči. Albin Prepeluh spada med največje pobor-nike za kmetsko reformacijo, za pravično razdelitev zemlje. Kmetskemu gibanju in delovanju je posvetil mnogo svoijih plemenitih sil. Poleg dela v mnogih drugih organizacijah in ustanovah je vneto deloval povsod tam, kjer je upal doseči kaj uspehov za našega malega človeka. Bil je član načelstva osrednje gospodarske zadruge Ekonom v Ljubljani, soustanovitelj in podpredsednik Zveze agrarnih interesentov, član odbora dijaške zadruge Njive, član konzorcija Kmetskega lista in podpredsednik Slovenske kmetske stranke. Vedno je bil tudi velik prija- telj mladine in je tako le naravno, da je bil iskren pobornik idej, ki jim utira po slovenskih vaseh pot Zveza kmetskih fantov in deklet. Bil je seveda tudi njen požrtvovalen podporni član. Pretesen je ta prostor, da bi mogli v njegovem okviru vsaj v glavnih obrisih prikazati pokojnikovo mnogostransko deio. U njem uo govorila zgodovina, kjer ostane trajno s priznanjem zapisano Prepeluhovo ime. V ponedeljek popoldne smo ob veliki.udeležbi znancev, prijateljev, sodelavcev in predstavnikov vsčh panog našega javnega življenja truplo tega izrednega moža izročiti materi zemlji. Ni bilo parade ne godbe ne petia Tiho. ha' or je vse življenje delal, se ie poslovil od nas. Nih~s mu ni spregovoril besede v slovo. Skora; trp'50 nas je dirnil ta moreči mir. ki m nismo moar i razumeti. Da. Albin Prepeluh je delal za s\ : mali narod je delal za bodočnost, ln česar ni povedal nihče ob njegovem grobu, bo povedala bodočemu pokolenjii zgodovina. Pole? dn!nP> ga na zadnji poti spremili min. v p in sen ' — Ivan Pucelj narodni poslanci Milan Mravlje. Albin Koman, dr. Riko Fux. St. Lenarčič in številni predstavniki kmetskega ter kmetsko mladinskega gibanja. V vseh naših srcih nam ostane ime Albina PrepeluLa v svetlem spominu, a užaloščeni rodbini izrekamo svoje globoko, iskreno sočustvovanje. 1. Nemčija ne namerava v ogražati angleških interesov. Nasprotno je pripravljena zaščititi angleške interese na kontinentu. Pripravljena je celo Angliji prepustiti v zaščito svoje lastne interese izven evropskega kontinenta. 2. Kolonijski problem se ne sme razviti v tej smeri, da bi mogla zaradi njega nastati kaka vojna, vendar pa Nemčija nima niti najmanjšega namena opustiti svojo znano zahtevo po kolonijah. 3. Glede na Društvo narodov in vzhodni pakt ostane nemško stališče slej ko prej nespremenjeno. 4. Nemčija nima namena kakorkoli prekršiti suverenosti češkolovaške republike in si tudi ne prizadeva, da bi se kdaj polastila kakšnega dela sedanjega češkoslovaškega teritorija, vedno dela sedanjega češkovaškega teritorija. .t - Dvomljivi poslanci miru Medtem ko diplomatje po vsem svetu tako navdušeno govore o miru, je Italija zbrala v Litiji (Afrika) armado 70.000 mož. lo so seveda kaj čudni glasniki miru, ker tej italijanski koloniji ne grozi od nikoder nobena nevarnost. Francoski glasovi menijo, da je v zvezi s to veliko armado, ki je sestavljena iz 25 000 domačinov in 45.000 mož redne italijanske vojske, tudi odpoklic dosedanjega abesinskega podkralja maršala Grazianija. Po teh vesteh bo Grazia-riiu v Libiji poverjena težka in važna naloga. S to močno vojsko naj bi namreč dosegel skozi angleški Sudan direktno zvezo med Libijo in Abesinijo. — Marsikaj kaže na to, da utegnejo biti te domneve resnične ____________ $mmmik I. Resiiu L?tos 10. oktobra je minilo 80 let izza smrti velikega Čeha Jožefa Ressla, ki se ie rodil 20. junija 1793 v Chrudimu na češkem. Kot gozdarski inženir je deloval tudi v naših kra::h tako v pinf-oHsh na Dolenjskem in v Ljubljan.. Pozne j s je uvtl v Trstu kot intendant pomorske g07- ne uprave. Ressel je dal svetu mnogo pomembnih izumov, najvažnejši med njimi pa ?e izum Kaj ss* gocii po sv«* španska tragedija se u^a svojemu koncu. Po vsem, kar se sedaj dogaja tam, bi človek sodil, da hočejo velesile spraviti to vprašanje s sveta, ker se na Daljnem vzhodu pojavljajo važnejši in bolj dalekosežni problemi. Baje se vrše posebna pogajanja med Katalonijo in generalom Francom. Po istih poročilih so tudi zmernejši ljudje republikanske fronte za sklenitev premirja. Zastopnik te struje Cam-panys se je proti volji republikanske vlade mudil v Bruslju in se tam pogajal za posebni mir med Katalonijo in Francom. V Franciji so pred časom razkrili desničarsko zaroto, ki je pripravljala prevrat proti vladi ljudske fronte. Podvigu desničajev je prišel režim pravočasno na sled in so se seveda vsi visoki načrti, podobni onim španskih nacionalistov, popolnoma izjalovili. Francija nikakor noče v fašistične vode. Vlada po svojih organih z vso temeljitostjo preiskuje ozadje zarote in vse, kar je s tem v zvezi. Pričakujejo, da bo prišlo marsikaj zani- mivega na dan. Reakcija bo morala pred vsem svetom slišati, proti kakšni zavratnosti se mora boriti resnična demokracija. Vlada je v parlamentu dobila zaupnico, nakar je ministrski predsednik Chautemps silno ostro govoril proti zločinskim tipom in vohunom v službi tujine, ki bi radi Francijo spremenili v oblegano trdnjavo. Nemčija je doživela te dni pomemben uspeh. Angleški lord Halitax je obiskal Berlin, kjer se je sestal z vodilnimi predstavniik sedanjega režima. Potem je odpotoval v Berchtesgaden h kancelarju Hitlerju. Pri teh razgovorih so razpravljali tudi o globljih vzrokih sedanje mednarodne napetosti. Najvažnejše pa je po zatrjevanju nemškega tiska spoznanje, da med Nemčijo in njenimi prijatelji ter Anglijo in njenimi prijatelji ne more priti do nikakega spopada. Vsa obstoječa na-sprotstva se namreč lahko poravnajo na miren način. Znani so tudi že pogoji, pod katerimi lahko pride do direktnih pogajanj med Nemčijo in Anglijo, namreč: ladijskega vijaka. S tem izumom je ta velik češki genij odprl pot današnji morski plovbi. V bistvu je ta vijak tudi predhodnik propelerja za letala. Kdor se zaveda silnega razmaha v prometu zadnjega stoletja, bo vedel ceniti in priznavati silno važnost te iznajdbe. V nedeljo je spominu tega velikega slovanskega genija Udruženje inženirjev in arhitektov v Ljubljani pred tehniško fakulteto univerze kralja Aleksandra I. odkrilo skromen, a lep spomenik, že pred leti pa se je Ljubljana oddolžila velikemu izumitelju na ta način, da je eno svojih najlepših cest po njem imenovala — Resljeva cesta. Pisano je: Mnogo je poklicanih, a malo izvoljenih. Ti si bil poklican in izvoljen. Malo jih je, ki so prejeli talente, še manj onih, ki prejete uporabljajo za namene, za katere so jih prejeli. Ti si jih prejel, bogato prejel in vestno in pridno uporabljal. Kadar se razkadi umazana megla raeunajačih sodobnikov, boš stal v slavi slovenskih robotnikov na visokem in častnem mestu. Rojen v revnih razmerah slovenskega predmestja, si se ozrl najprej okrog sebe in vse, kar si ugledal, je bila mizerija, duhovna in materialna. Po zapovedi »s trebuhom za kruhom« si prišel v lastnosti malega sortnega uradnika med kmetsko ljudstvo. Kot voditelj registra za rubežni in dražbe si gledal najbed-nejše prizore v životarjenju našega ranega človeka, tistega bednega, pridnega, potrpežljivega, bogu in vsem, ki ga hočejo v njegovo ime izkoriščati, vdanega in pashišnega človeka. In kot resničen, pristen In nez-f»gan človek si ga vzljubil ter se mu ves prerlal in mu verno in nesebično služil. Verno in nesebično do svoje prerane smrti. Služil v vseh dobah, v vsth organizacijah in vseh mestih Tvojega delu posvečenega življenja. ^Mtali so Ti nestalnost. Plitvim in nepoučenim tako Izgleda na prvi hip. Ti pa si bil zvest, "'^'"^o zvest ponižanim in razžaljenim T"> > J? ...dokler nI vzel na rame jemejčka, katerega mat! pere z EadionomI ■ i JO U£ O D ' ■ Ustsio; Tudi če ste le enkrat videli, ka';o ! pere, ne boste nikoli več zadovoljni z navaeinim pralnim sredstvom. V primeri z »Radionovo belino« izgleda vsaka druga beišna sivkasia. Njegova skrivnost je v tem, da vsebuje Rad i on posebno dobro, s ! »V Splitu je bil sestanek bivše HSS, na katerem je govoril poslanec z dr. Mačkove liste Paško Kaliterna. Pritoževal se je, da nekateri elementi v gibanju hočejo nekaj novega ter ne poznajo reda in discipline To so elementi z ideologijo, ki se ne razlikuje mnogo od ideologije Puniše Račiča. Ti ljudje spadajo med četnike. Stjepan Radič nas je učil. da nismo za komunizem, istotako pa tudi mi kličemo »proč s fašizmom«.- To mora veljati tudi za tisto pokvar- jeno gospodo, ki se skriva za imenom dr. Mačka, da mu s strani vbadajo nož med rebra. Tudi pri nas imamo ljudi, ki so po zaupanju prišli do vplivnih mest, pa sedaj obračajo hrbet narodu ter ne delajo v duhu naroda.« Tako je v Dalmaciji. Jaz pa vas vprašam, kmetje, ali je pri nas kaj drugače, kaj?! Večje število iepe sive plemenske živine proda Graščina iCOOEU LJUillAHS-NOSTE Vsak dan od JI. do lire popoldne. Dopisi Knnelski praznik na Vrhniki Po tridesetih letih, odkar je bila na Vrhniki zgrajena zadružna mlekarna, ni bilo več tako pomembnega kmetskega slavja kakor v nedeljo dne 21. t. m. Ta dan so na Verdu otvorili mogočno zadružno žago, kakršnih je malo v zasebnih rokah, kaj šele v zadružnih, ki je prav za prav prva te vrste. Čeprav je prišel ta dan na Vrhniko tudi nov g. dekan, ni kmetov motilo, da ne bi napolnili vse velike prostore na žagi in proslavili lepo zadružno pridobitev. Vse navzoče je pozdravil načelnik mlekarske in lesne zadruge g. France Furlan, poznani pionir zadružništva. V svojem govoru je poudarjal, da če so se stavile še tako velike ovire z gotove strani, je žaga postavljena na veselje in v korist vsega kmetskega življa na Verdu in v okolici. Blagoslov žage so pa izvršile žuljave kmetske roke brez posvetne in cerkvene gospode, na kar so v teh težkih gospodarskih časih kmetje še posebno ponosni. Slavnostni govor je imel načelnikov brat g. dr. Tomaž Furlan, zdravnik, ki je v nadzorstvu zadruge. Radi pomanjkanja prostora žal ne moremo priobčiti vsega njegovega govora. V pričetku se je spomnil začetnika našega zadružništva blagopokojnega Mihe Vršnjaka. Poudaril je. kako malo se je vedelo za njegovo nedavno stoletnico rojstva, potem pa je pozval vse navzočne. da so s trikratnim »slava« počastili Vošnjakov spomin. Nadalje se je spomnil drugega velikega rmža, pogojnega Kreka. Poslušalcem je v poljudnih besedah prikazal, kaka vrzel je nastala po dr. Krekovi smrti v produktivnem zadružništvu. Mi šele nadaljujemo sedaj njegovo delo, je rekel govornik. Kmetovalce in d°lavc° je pozival k skupnemu zadružnemu delu ki more edino obvarovati našo ktrf^o vp>s še pred večio nrnnastio. a^o govoru ur. Furlana je načelnik zadruge dal znamenje za pogon žQ-*e. Lokomo-bila je zapiskala in žaga je pričela rezati d°b^l /hlod. Po dvajsetih letih se je izpolnila Furla-"nova velika želja v dejstvo, da na Verdu reže les kmetska zadružna žaga. K temu uspehu mora čestitati vsak, kdor ljubi ali pa vsaj spoštuie kmetsko delo1 C^čmsKe volitve na of*>a Dopisniku »Slovenca«, ki piše o občinskih volitvah in trdi, da nekaterim to ni všeč. povemo sledeče: Jasno je, da Golani in Škriljani niso zadovoljni z novim stanjem, ker imajo ves dovoz skozi Ig v Ljubljano. Zato tudi ves glavni dohodek pustijo na Igu, nikakor pa v Zelimljah. Seveda so Ižanci tako pametni, da bi dohodke .od Golanov in Skriljanov radi prejemali, pasive pa naj nosijo občani Zelimel.jske občine. Toda, kdor ima dobiček, naj nosi tudi skrb za stroške in primanjkljaj. Tisti, ki so predlagali, so bili res pametni. Dohodke od Golanov in Skriljanov bodo vseeno naprej imeli. Se Pijavčane in Sarčane naj vzamejo, ki imajo dobro davčno osnovo, pa bodo lahko popravljali občinske ceste, ki tako vpiljejo po novi upravi. Smo radovedni, če bodo res vse to storili. Radovedni smo, če bd nova občinska uprava res tako gospodarsko in socialno urejena kakor pišejo. Po sedanji komasaciji, ki ni prav nič posrečena, kaj takega ne moremo pričakovati. Kajti pri komasaciji na gospodarska in socialna vprašanja sploh niso mislili. Zelimeljska občina bo po novem tako udarjena, da bo morala zahtevati priključitev k Igu, ako bo hotela gospodarsko živeti. Nihče se ne bo hotel polakomniti županskega stolčka, niti ne odborniškega mesta, kajti biti gospodar v prazni hiši, je najbolj težko in žalostno. Ni prav nobenega izgleda, da bi se v Zelimelijski občini moglo gospodarsko izboljšati, temveč preje po- slabšati. Dopisnikar se gospodarskih in socialnih vprašanj sploh ni dotaknil in vendar so ravno ta vprašanja tista, ki morajo biti podlaga za sestavljanje občin. Kdor torej prezira ta vprašanja, in postavlja v ospredje le strankarsko politične zadeve, ta bo kmalu izprevidel, da ni imel prav in da se bodo te zadeve kmalu strahovito maščevale. Sliri popcfee v eni hiši Grajska vas pri Gomilskem. V nedeljo 14. novembra smo imeli v naši vasi izreden dogodek. V ugledni rodbini tov. Blaža Mazila — po domače pri Pongračevih — so imeli svatbo štirih parov. Starejši sin tov. Franc je vzel tov. Mici Lobnikarjevo (Šebilovo), hčerko dolgoletnega župana; mlajši sin tov. Blaž se je poročil s tov. Tončko Kosem; hčerka tov. Tončka je vzela tov. Ivana Vošnjaka, posestnika iz Grobelj pri Št. Pavlu pri Preboldu. Četrta pa je bila nečakinja tov. Mazila — tov. Adela Lobnikar, ki je pri Pongračevih že od mladih nog in se je poročila s tov. Mihom Drčem, pos. sinom iz Grajske vasi. Poroka vseh parov je bila v nedeljo popoldan v tukajšnji podružnici. — Naj ob tej priliki omenimo, da je oče tov. Blaž Mazil od nekdaj v prvih vrstah v borbi za naše kmetske pravice; bil je večkrat župan in je zavzemal razne funkcije pri bivši Slovenski kmetski stranki. Vseskozi kmetsko zaveden in odločen je v kmetskem duhu vzgojil tudi svoje otroke. Zato k dogodku iskreno častitajno tudi njemu, posebno pa vsem novoporočencem. katerim želimo mnogo sreče in zadovoljstva v zakonskem življenju! Veliko izbiro oblačilnega bla^a po nizkih cenah priporoča domača manuiakiurna trgovina LJNGARJEVA 1 X Živinski sejem v Ljubljani se zaradi državnega praznika dne 1. decembra vrši dan poprej, to je v torek, dne 30. novembra 1937. X Država s svojimi stroški ne more pogozditi goličav. Na zadnji seji splitske trgovske zbornice je bila med drugim sprejeta resolucija o pogozdovanju goličav v primorski banovini. Ministrstvo za gozdove in rudnike je na to resolucijo odgovorilo, da nima niti od daleč dovolj kreditov za pogozdovanje, ki je zelo drago. Država nikoli ne bo mogla na svoje stroške pogozditi vseh goličav. Po našem mnenju taka izjava nikakor ne drži. Ako bi se stvari prav lotili, bi bile vse goličave lahko pogozdene v eni sami petletki. Treba je denar samo prav obrniti, pa ga bo dovolj. X Sladkorja je v Jugoslaviji dovolj. Nekateri češki listi so poročali, da bo morala Jugoslavija uvoziti letos okrog 1000 vagonov sladkorja. To pa ne drži, kajti leta 1936/37. smo imeli okrog 4.600 vagonov sladkorja, letos pa ga je približno tudi toliko, tako da nam ga bo ostalo še okrog 100 vagonov, čudno je zato le, zakaj je pri nas sladkor tako drag, na kar smo v našem listu že ponovno opozorili. Pri bolj pametni in bolj socialni sladkorni tarifni politiki bi se brez dvoma povečal konzum in bi tudi pojenjalo v znatni meri na vse strani tako škodljivo tiho- tapstvo. Ali ni sramota za nas, da si mora svoj bore čaj in kavo naš delovni človek sladiti s tihotapskim saharinom, ki je za organizem brez vrednosti, sladkor pa leži v skladiščih in ostane za ljudske množice samo nedosegljiv sen? X Kmetijska podružnica na Ježici vabi k predavanju g. Franca Liparja iz Nasovč >0 ravnanju z obolelo živ ino in o pomoči pri porodih.« Širom znani praktik g Lipar nam bo torej v nedeljo 28. novembra ob 15. uri v Gasilskem domu na Ježici razlagal ravno ona poglavja iz živinoreje, ki so za vsakega živinorejca najbolj važna. Če se bodo poslušalci odločili, priredi Kmetijska podružnica o isti zadevi pardnevni tečaj. Vstop k predavanju je prost! X Nov grob. V Skaručni za Šmarno goro je umrl pretečeni teden po daljšem bolehanju ta-mošnji posestnik in član mlekarske zadruge gospod Anton Zor. Rajni ije bil odličen pristaš našega kmetskega gibanja. Bodi mu ohranjen časten spomin. Njegovim prizadetim naše iskreno sožalje! X Do 50.000 din škode je nedavno povzročil požar posestniku Antonu Mavriču pri Sv. Duhu nad Dravogradom. Pogorela mu je namreč hiša in vse gospodarsko orodje. X Pozor pred sleparji! V Mariboru je te dni mlajši moški, ki se je izdajal za zavarovalnega potnika (agenta), opeharil več strank, ki so sklenile z njim zavarovalne pogodbe in mu plačale razne zneske na račun premij. Ker so ljudje zaman čakali zavarovalnih polic, so se končno obrnili na zavarovalnico, kijer so izvedeli, da so nasedli sleparju. Taki in podobni primeri so kaj pogosti, zato opozarjamo naše č.itatelje, naj bodo previdni. Potnik, ki zahteva ob naročilu ali sklenitvi kake pogodbe naplačilo, je navadno vselej sumljiv. Sicer so med njimi tudi pošteni ljudje, vendar je prav, če se ravnate po pregovoru, ki pravi, da je en sam premislek boljši kakor cel dan hoda. X Na Verdu so v nedeljo obhajali lepo slav-nost. Lesna zadruga »Ljubljanski vrh« je zgradila novo žago in na ta dan so svečano proslavili prvi pogon novih strojev. Pri tej priliki je o pomenu produktivnega zadružništva za rešitev našega gospodarskega in socialnega vprašanja krasno govoril vrhniški rojak dr. Tomaž Furlan. Zadrugi želimo obilo uspeha, vsem zavednim zadružnim delavcem pa veljaj naše toplo priznanje. X V Št. Vidu pri Ptuju je prejšnji četrtek prvič zasvetila električna luč in so ta dogodek proslavili s prijazno svečanostjo. Daljnovod je zgradila Fala in je priključen na glavni transformator v Ptuju. Transformator v Št. Vidu ije zgradila ptujska zadružna elektrarna. Naj bi z električnim žarom širil v kraj duh zdravega napredka in resnične kmetske prosvete! X Tragedija na svatbi se je pripetila nedavno v Donji Ratkovi, kjer se je ženil Vaso, edinec premožnega kmeta Gariča. Po krajevnem običaju zvečer na svatbi streljajo. Tej stari šegi ije prvi hotel zadostiti veseli ženinov oče. Nesreča je hotela, da se je samokres v očetovih rokah prezgodaj sprožil in je krogla zadela sina edinca naravnost v srce. Edinec Vaso, srečni ženin, je bil v nekaj trenutkih objokovan mrlič, zbegani svatje pa so komaj ubranili očetu, da v obupu ni izvršil samomora. X Nehvaležnost je plačilo za dobroto, to je morala skusiti gospa Smerkoljeva v Ljubljani. Brezposelni delavec Zdravko Kariž, po rodu iz Trsta, je prišel h gospe, s katero ije bil v svaštve-nem sorodstvu, in jo je prosil vode. Gospa, ki ije mati znanega dentista g. Smerkolja iz Ljubljane, mu je rada postregla. Komaj pa je Kariž izpil in v kuhinji vrnil gospe skodelico, jo je s pripravljeno sekiro dvakrat divje udaril po sencih.^ da je kriknila in se takoj onesvetila. Nesrečno žrtev dobrote so reševalci prepeljali v bolnico. Kariž je izvršil grdi zločin iz ijeze, ker mu je gospa večkrat očitala njegovo potepuštvo in mu prigovarjala, naj se loti kakega poštenega dela, on pa je baje hotel v francosko tujsko legijo. •navija še vedno iz dneva v dan. V Zagrebu ga je ondan na svoj obupen način ponovila komaj 191etna slovenska služkinja Katica Rozman, doma iz Metlike. V tej svoiji zorni mladosti je postala mati. V usodnem trenutku se je skrila v drvarnico. Kakor hitro pa je dete kriknilo na svet, ga je stlačila nesrečna mlada mati v zaboj in skrila pod papir in drva. Policija je strašno dejanje odkrila in mlado mater prijela. Kdo pa bo prijel brezvestnega zapeljivea-očeta. ki ima na vesti to in še kdo ve koliko uničenih in potep-tariih življenj?! X t Anton Zupančič umrl. Na Gorenjem polju pri Straži je umrl 18. t. m. Anton Zupančič p. d. Martinov. Od mladih let je vodil čevljarstvo in si s pridno roko in varčnostjo postavil gospodarska poslopja ter dokupil nekaj zemljišča. Po izročitvi posestva se je poprijel poljskega dela in vinogradništva, pomagal pa tudi sosedom ih drugim pri delu. V družbi je rad povedal kaj iz prejšnjih časov in tudi kakšno šaljivo. Živel je s svojimi krščansko življenje ter pogosto pristopil k mizi Gospodovi. Soteski zvonovi, na katere je hodil ob nedeljah in praznikih pritrkavat nad petdeset let, so mu peli sedaj turobno v slovo. Sveti naj mu nebeška luč. v Mivinsfei sejmi Na zadnjem živinskem sejmu v Ptuju so bile tele cene :voli 4—5'80, biki 4—5, junci 3'80 do 4'25, krave 3—475, telice 4—5'25 dinarjev za kilogram žive teže. Konji so dosegli ceno 500—5000 din za komad, žrebeta 1000—2000 din, prašički 60—130, Pršutarji so bili po 6"25—6'50, plemenske svinje po 5—6, a pitane svinje pa po 6'25—7 dinarjev za kilogram žive teže. Seinu 28. novembra: pri Sv. Barbari v Halozah, v Pro-senjakovcih. 29. novembra: v Vinici, Rakeku. 30. novembra: v Gornji Lendavi, Kamniku, Dol. Lendavi, Gor. Planini na Kalu, Kočevju, Tržiču, Turjaku, Vačah. Mariboru, Celiju, Novem mestu, Ormožu, Veržeju. 1. deeembra: v Ljubljani, Tržiču, Krškem, Trbovljah, Brežicah, Celju. Hrastniku-Dolu, Mariboru, Ptuju, Trbovljah. 2. decembra: v Črnomlju. Vrhniki. Mokronogu, Ljubljani, Radmirju, Zagorju ob Savi, Turnišču, Koračicah. 3. decembra: na Jesenicah, v Radmiriju, Mariboru, Ptuju, Slovenskih Konjicah, Planini, Šmarju pri Jelšah. 4. decembra: v Kropi Domžalah, Kamniku, Ljubljani, Škofji Loki, Brežicah. Mežici, Šmarju pri Jelšah, Tržiču, Križevcih, Celju, Hrastniku-Dolu, Mariboru, Prevaljah, Sevnici ob Savi. Trbovljah. »seh vrsti trgovske, uradna, rektomne, časopise. knjige, večbarvni tisk hitro in pocenil vrednostne papirje vnovčuje po najboljši ceni in takojšnjemu izptačilu, i z p O S I u S e vse bančne, denarne, kreditne in blagovne posle najkulantneje TISKARNA MERKUR trgovska agentura bančnih poslov LJUBLJANA, Beethovnova ulica 14 L nadstropje Telefon 35-10 IjUBUANA, GREGOR&CEVA ULIU 23 TELEFOI Sli«. 15-52 Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je danes nepričakovano in prezgodaj zapustil naš skrbni in dragi soprog, oče, brat, svak, gospod predsednik tiskarne, publicist in poverjenik v pokoju Pogreb dragega pokojnika se je vršil v ponedeljek, dne 22. novembra, ob 3 popoldne iz Dobri-love ulice št. 22 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 20. novembra 1937 Žalujoči ostali reg. zadr. z neomejeno zavezo W b|WHl|Ulii| ■ Telefon št. 28-47 Rač. pošt. hran. št. 14.257 Račun pri Narodni banki Brzojavi: Kmetskidom Eskontuje menice. n idi" mešanica domačih čainih rastlin! f3ZfT'k Najboljši nadomestek za a. inozemske čaje! r j|<