ia
Amerikanski Slovenec
List za slovenski narod v Xmeriki in glasilo K. S. K. Jednote.
17. ŠTEVILKA.
JOLLET, ILLINOIS, 31. MARCA, 1911.
LETNIK XX
K

Rev. F. S. Susteršič zaspal v Gospodu
Umrl v Ljubljani dne 24. marca t. L, ravno petdeset dni po smrti svoje matere.
JOLIET, ILL., ZAVIT V ŽALOST.
Ustanovitelj fare sv. Jožefa, urednik Am. SI. in soustanovitelj K. S. K. J.
"Amerikanski Slovenec" je prejel zadnji petek, dne 24. marca 1911, do-poludne ob poldevetih naslednjo brzojavko:
Ljubljana, 24. marca, 7:35 predp. Father Susteršič umrl davi. Škof Stariha. —
Pretresla nas je žalostna vest do dna srca in duše. Vedeli smo sicer, da se naš ljubljenec menda nikdar več ne vrne med nas, a da ga Bog odpo-
se ni strašil napornega dela; z neupogljivo vztrajnostjo je deloval za večni in časni blagor svojih faranov. Krog njegovega delovanja ni bil omejen, ker ljubil je slovenski narod iz dna svoje duše in zato mu je posvetil vse svoje moči.
Pokojnik je bil dobro poznat med svojimi rojaki. Ni je slovenske naselbine v Ameriki, kjer bi ne bil že spovedoval in oznanjeval besedo božjo. Bil je vzoren duhovnik in navdušen narodnjak. Vsestransko si je prizadeval, kako bi Slovence povzdignil do onega ugleda, katerega uživajo drugi narodi v Ameriki.
Spisal je knjižici: ''Poduk rojakom Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki" in slovenski "Katekizem za katoliške šole v Z. D. A." Bil je u-rednik "Am. Slov." ves čas, odkar se

m
m
t rev. f. s. Susteršič.
kliče k sebi tako hitro, tega nismo pričakovali ________«
Nemudoma je bila iz tiskarne Am. SI. odposlana sledeča slovenska brzojavka: "Mil. škof Stariha, Ljubljana, Avstrija. Iskreno sožalje! Večna slava in spomin! Prosimo položiti lep venec z napisom za Am. Slovenca. A. Nemanich, predsednik. F. Gorup, u-rednik. J. Klepec, upravnik.
Iz glavnega urada K. S. K. Jednote bila odposlana brzojavka: "Preč.
of Stariha, Ljubljana, Avstrija. So-Ustanovniku K. S. K. J. večna slava in dolgotrajen spomin. Položite najlepši venec v imenu Jednote. Prosimo, pošljite račun. Ant. Nemanich, predsednik. Jos. Zalar, tajnik." Tužno so kmalu potem zabrneli zvo
je isti preselil v Joliet. Njemu se ima danes "Am. Slov." zahvaliti, da je to, kar je. A da ne bom predolgo našteval vseh vrlin pokojnika, rečem le: storil je vse, kar pravi pesnik: "Dolžan ni samo, kar veleva mu stan; kar mo
re, to mož je storiti dolžan!"---
— V torek 28. t. m. je bila peta sv. maša zadušnica, katero je pel Rev. P Dunne, dekan. Pri sv. maši so bili prisotni sledeči čč. gg.: Mil. g. nadškof James E. Quigley, W. J. Mc-Namee, H. E. Walsh, E. F. Hoban, kancelar, H. G. Van Pelt, T. O'Bieen, M. J. Fennessy, M. Gembrini, Alois J. Kastigar, A. S. Olszewski, George Violič, P. Daniel O. F. M., P. Stephan O. F. M., Ivičič, Jos. Stukel, Alois Kraschowitz, John Plevnik in
novi cerkve sv. Jožefa in raznesli po, John Kranjec. Po sv. mašj je imel mestu žalostno novico. Od vseh stra-111 so hiteli skupaj župljani, ki so le Predobro razumeli nenavadni glas zvonov: zaslutili so takoj, da je umrl
Poljubi oče naše fare____ *
. ^"od vodstvom namestnega župnika, S- A. M. Kraschowitza, je bila cer-ev_ kmalu prepletena znotraj in na Pročelju z belo-črnimi in vijoličnimi "raperijami. Cerkvi so sledila zaseb-na Poslopja, šolska mladež, obveščena o smrti,
se
Je razjokala, in potem razšla do-jV?.v k svojim staršem, katerim je po-žalostno novico. Vse naslednje dni so se brale v naši erkvi črne sv. maše za predragega P°kojnika. V nedeljo,je ves dan ro-1 0 z neba, in od ponedeljka tulijo ve-,°y in vmes naletavajo snežinke —
rilo se je naše solnce____
Prijatelj o prijatelju, g reč- g. John Kranjec, župnik v Chicagi in nadškofijski svetova-£ ?iše:
ružno, prežalostno vest sem prejel ji petek iz bele Ljubljane; vest j. Pfczgodnji smrti Rev. F. S. Šuster-rcCa' Njegova izguba je pač hud uda-k Q 2a farane cerkve sv. Jožefa, za Vn ere je deloval toliko let z največjo
£mo in požrtvovalnostjo. |elred 20. leti je prišel v Joliet, kjer ^.*tUstan°vil slovensko župnijo sv. Jo-£ a- k' je štela takrat le kakih 30 dru-Skromen je bil začetek, a ranjki
*adnj o
slovenski govor č. g. John Kranjec in' angleški mil. g. nadškof James E. Quigley.
—Spavaj sladko, dragi mi nepozablje-ni v tihem grobu, v rodni zemlji, a Tvoj duh naj živi rhed nami slovenskimi duhovniki, dokler se ne združimo s Teboj vred tam nad zvezdami.
La Salle sožaluje.
Rev. A. J. Kastigar, župnik slovenske fare v mestu La Salle, 111., nam je poslal sledeči dopis:
La Salle, 111., 28. marca. — O prera-ni smrti č. g. Fr. S. Šusteršiča žaluje tudi naša naselbina. Blagi gospod je 'mnogo dobrega storil v svojem življenji za La Salle. Oskrboval je ves čas to naselbino prej ko še ni bilo tukaj slovenske župnije, pomagal je to župnijo ustanoviti, izbral prostor za cerkev, šolo in župnišče i. t. d. In tudi potem, ko je že vse to storil za nas, ostal nam je še vedno prijazen in naklonjen do konca svojega življenja. Iz pota v stari kraj nam je pisal par vrstic in tudi še iz Ljubljane in otoka Lušina poslal svoje pozdrave. V znak hvaležnosti smo mu dali zvoniti v petek, soboto in nedeljo; v petek večer smo v cerkvi tudi sv. križev pot molili in odpustke pokojnemu gospodu v prid obrnili, zadnji ponedeljek je bila pa peta sv. maša v naši cerkvi darovana zanj. G. Šusteršiču voščimo večni raj gor nad zvezdami. Jo-
ietčanom' izražamo pa svoje sožalje o njegovi prerani smrti. —
Prihodnjo nedeljo pričnemo 40urno pobožnost, sklep bode v torek večer.
V slovo.
Dr. M. J. Ivec piše: Rev. F. S. Susteršič je bil največji in najnaprednejši amerikanski Slovenec, ki je kdaj živel. Bil je vedno zvest svojemu narodu in svojemu Bogu. Obžalujem njegovo zgodnjo smrt.
*
G. Jos. Klepec, vodja tiskarne Am. SI. piše:
Preč. g. Susteršič je bil spoštovan in čislan po mnogih, ki ga niso osebno poznali. Spominjam se, ko sem čital še doma kot šolarček o njegovih zaslugah v Ameriki v koledarju Dr. sv. Mohorja, ko mi ni bilo v mislih, da bom kedaj toliko srečen, da bom imel priliko ž njim osebno občevati.
Kof ravnatelj naše Slov.-Am. Tiskovne družbe je bil č. g. Susteršič naš izkušen svetovalec. Njegov svet je bil vreden zlata, in kot urednik "A. S." je bil mož na pravem mestu.
Ko smo v tiskarni prejeli brzojav o njegovi smrti, nas je pretresla novica, ker s tem je storjen konec našim u-pom, da nas bo naš ljubljeni gospod zopet obiskoval dan za dnevom, kakor poprej, ko se je nahajal še med nami. Prihajal je v tiskarno skoro vsak dan s prijaznim pozdravom in s smehljajem na ustih se pomenkoval z uradni ki in vpQslenci. Bil, je prizanesljiv sodnik človeških napak.
Ž njim smo izgubili prijaznega in izkušenega svetovalca m prijatelja. Naša družba pa svojega vzornega ravnatelja, "A. S." pa najboljšega ured nika.
Blagemu gospodu naj poplača njegov trud in prijaznost sam Oče nebeški — sveti mu večna lučf a njegov spomin naj ostane med nami — slav-ljen na^veke!
Življenjepis pokojnikov.
Rev. F. S. Susteršič je bil rojen dne 22. januarja 1864 na Viču pri Ljubljani. V slovenskem glavnem mestu je pohajal ljudsko šolo, gimnazijo in bo-goslovnico ter bil posvečen v duhovnika dne 21. julija 1886. Svojo novo mašo je daroval dne 8. avgusta 1886. Poln navdušenja za misijonarsko delo, je bil izbran za ustanovitelja slovenske župnije v Jolietu, 111., kamor je prišel dne 12. maja 1891, na vabilo č g. Ivana M. Solnce iz St. Paula, njegovega prijatelja, ki ga je dobro poznal in je vedel, da pride pravi mož na pravo mesto. Dospevši v Joliet, je Rev. F. S. Susteršič takoj pričel z zidanjem slovenske cerkve. Vogelni kamen je bil vložen in blagoslovljen dne 19. julija 1. 1891., dogotovljena in blagoslovljena pa je bila cerkev dne 18. oktobra istega leta. Slavnost bla goslovljenja je vodil milostni opat svetoivanski, preč. g. dr. Bernard Loč-nikar, prvi in doslej edini slovenski opat v Ameriki. Cerkveni patron je sv. Jožef. Koj potem je začel skrbni gospod misliti na zidanje slovenske župnijske šole, in leta 1895. je že bilo zgrajeno šolsko poslopje. Bila je to prva slovenska šola v Ameriki. Po učevali sta prvo leto 64 otrok dve sestri iz Reda sv. Frančiška in v petju cerkveni organist. Potem se je zgradilo novo primerno župnišče in prepustilo staro sestram.
Pa župnija je rasla in rasla, tako da se je število družin pomnožilo od začetnih 40 na 400 in čez. Cerkev je postajala "vsaki dan manjša in krajša", kakor so se izražali nekateri šaljivci, in z novim desetletjem njenega obstanka^ se je začelo misliti na novo. Kako je fara slavila svojo desetletnico in blagoslovljenje novega, veličastnega hrama božjega: o tem in še marsičem, kar je ustvaril nepozabni pokojnik, izpregovorimo podrobno o priliki, ko naberemo povsem zanesljivih podatkov.
Naporno delo in druge neprilike so medtem začele izpodjedati zdravje neumornemu delavcu v vinogradu Gospodovem. Lani se mu je zdravstveno stanje tako shujšalo, dR je sklenil iti v staro domovino iskat ljubega zdravja. Dne 5. julija 1910 se je Father Susteršič udeležil banketa, ki so mu ga priredili hvaležni farani v slovo pred odhodom v Evropo — in od tistega večera ga nismo več videli in ga ne bomo nikdar večl... Dne 4. februarja t. 1. mu j^ umrla preljuba mati, in ta največji udarec v njegovem življenju mu je bolezen tako shujšal, da ni bilo več pričakovati rešitve. Smrtni angelj je priplaval in mu dne 24. marca 1911 v jutro zatisnil oči na vekomaj. Umrl je za vratno sušico v najlepši moški dobi kot zadnji potomec rodbine. Koliko lepih načrtov in nar meravanih dobrih del za slovenski narod v Ameriki je z njim pokopanih, kdo ve to? Samo Bog.
Vsemogočni mu poplačaj vse zasluge za naš narod — a mi mu ohranimo hvaležen spomin in delujmo v njegovem duhu!
DVA VELIKA IN POGUBNA POŽARA.
New Yorku v soboto nastal strašen ogenj v neki tovarni in zahteval do 150 žrtev.
$5 MIL. ŠKODE V ALBANY, N.Y.
Državni kapitol deloma razdejan in uničene nenadomestne listine.
Albany, N. Y:, 29. marca. — Kapitol države newyorske, eno najlepših in najdragocenejših poslopij v Združenih Državah, čegar gradnja je stala $25,000,000, je deloma razdejal požar.
Davi ob polsedmih je ogenj še divjal in požarna bramba, v polni moči razpostavljena po sosednih ulicah, ga ni mogla omejiti. Na videz je bilo celo poslopje v nevarnosti uničenja. Skoda, čeprav ostane nerazdejano zi-dovje iz granita, bo znašala od 5 do 7 milijonov dolarjev. A hujše, nego denarna izguba, je uničenje nepoplač-nih dokumentov in listin, ki so se nahajali v državni knjižnici in manjših knjižnicah obeh zbornic. Tu so se hranili vsi državni zakoniki, dokumenti, akti in papirji, nekateri še izza leta 1776., zajedno z najlepšo zbirko rodo-slovnih knjig, karejih je v Združenih Državah. Državna knjižnica je obsegala jBgegaskupaj kacih 167,000 zvezkov,Wd katerih je najmanj polovica nenadomestna. Kolikor je znano, je storil snyt v plamenih samo en človek, ponočni čuvaj.
(Pozueje.) Po površni cenitvi znaša stvarna škoda, napravljena po požaru kapitola,»kacih 5 milijonov dolarjev. Mnogo večja, v resnici nenadomestna, je škoda vsled uničenja mnogoštevilnih dokumentov, zgodovinskih umetninskih zakladov in knjig. Preiskava je dognala, da granitno zidovje poslopja ni razpokano.
150 žrtev drugega požara.
New York, 25. marca. — Stoinpet-deset ljudi, skoro sama dekleta z vzhodne strani, je storilo grozno smrt v najWikjfrf *"j5ožaru,' ki je izbruhnil v New Yorku izza kastastrofe, katera je prizadela parnik "General Slocum". Goreti je začelo v osmem nadstropju desetnadstropnega poslopja tvrdke Triangle Waist Co. na vogalu Washington PI. in Greene St. Ogenj je nastal okoli 5. ure in se je tako hitro razširil po poslopju, da se delavci in delavke v 8., 9. in 10. nadstropju niso mogli rešiti. Nesreča je strašna obsodba razmer, ki vladajo v newyor-Ških tovarnah glede varnosti delavstva. 2,000 delavcev in delavk je bilo zaposlenih v tej tovarni, in vendar so bile napravljene varnostne železne lestve samo na eni strani. Ogenj je povzročil motor v prikrojevalnici v 8. nadstropju. Ponesrečili so se samo zaposlenci in zaposlenke tvrdke Triangle Waist Co., rodom večinoma Italijani in Židje. Nesrečne delavke so po dve in tri poskakale na cesto, ko ni bilo izhoda. Rešilne mreže, ki so jih spodaj držali gasilci, so se trgale pod težo trupel, katera so potem pri-letevala na cesto in ležala tam, dokler niso dospele krste, v katerih so jih odpeljevali v mrtvašnico. Preiskava je bila takoj uvedena. Napravljeno stvarno škodo cenijo na $100,000.
Nesrečni Andrej Toth je Slovak.
Med brzojavkami na 1. strani zadnje številke A. S. je bila pod naslovom "Nedolžno obsojen" sledeča:
Pittsburg, Pa., 18. marca. — Andrew Toth je bil izpuščen iz kaznilnice, ko je za njenim zidovjem prežalo-val 20 let svojega življenja za hudodelstvo, na katerem je bil nedolžen. Toth je bil obtožen, da je umoril ne-cega sodelavca, in je bil obsojen v dosmrtni zapor v kaznilnici. Predkrat-kim pa je bilo dognano, da je bil ob času dejanja pol milje oddaljen od prizorišča zločinstvu. Guverner John K. Tener je podpisal takoj njegovo pomilostitev. —
Iz slovaških listov, dospelih nam medtem, povzemamo, da je nedolžno obsojeni in sedaj čez 20 let iz kaznilnice izpuščeni Andrej Toth rodom Slovak. Že od začetka je trdil, da je nedolžen. Najprej je bil obsojen na smrt in potem v dosmrtni zapor. Zaupajoč v Boga, je mirno nosil svoj križ dvajset let. Lani je v njegovi rojstni vasi zbolel na smrt neki Stefan Toth. Ko je videl, da se mu bliža zadnja ura, je poklical k sebi duhovnika in temu je izpovedal, da je pred 20. leti, ko je bival v Braddocku, Pa., u-moril necega človeka in da se radi tega umora nahaja v ječi nedolžen človek, Andrej Toth. To izpoved je u-mirajoči potrdil pred pričami pismeno. Kmalu potem je umrl. — Ko je to prišlo v javnost, so se štirje sinovi Andreja Totha podali na pot do Združ. Držav, da bi osvobodili svojega očeta iz zapora. V to svrho so najeli odvetnika, kateremu so plačali $500. Ta je denar vtaknil v žep in se za celo stvar zelo malo brigal. Zato so se sinovi obrnili na drugega in ta je celo stvar predložil guvernerju Tennerju Guverner je stvar preiskal in se prepričal o nedolžnosti nesrečnega Totha, nakar je odredil, da se nemudoma izpusti na svobodo. Pred dvajsetimi le ti je bil vržen v zapor kot mož v polni sili, in sedaj je bil izpuščen na svobodo kot starec zlomljen na telesu. Spet dokaz posvetne "pravičnosti".
RUS IN KITAJEC SPET PRIJATELJA.
Kitajski odgovor na ruski ultimatum zadovoljil carja in vojne potemtakem ne bo.
ITALIJA SLAVI 5QLETNIC0.
Avstro-ogrski minister vnanjih zadev čestital k jubileju.
Stevo Ružič obešen.
V Pittsburgu, Pa., je dne- 21. t. m storil smrt na vešalih Stevo Ružič, rodom Trebinjec, star kacih 30 let. Šel je v smrt povsem hladno in pevaju
neko tužno pesem, da so angleške no-vine izražale svoje začudenje. Obešeni Stevo Ružič je živel svojčas v McKees Rocksu na stanu in hrani pri nekem Alojziju Domboju, v čegar mlado ženo se je pregloboko zagledal. Ker je bila poštena in je nespametm-ka zavrnila, jo je ustrelil.
Ga. Jos. Hočevar umrla.
V Krškem je umrla v visoki starosti blaga gospa Josipina Hočevar, daleč na okoli znana radi svoje dobrot-Ijivosti.
Lewis napadan.
Pittsburg, Pa., 29. marca. — Med sejo premogarskih delegatov 5. di-strikta, ki obsega pittsburški okoliš, je bil odstopajoči predsednik mednarodne premogarske zveze, Lewis, od več unijskih uradnikov ostro napadan. Slišati je bilo izraze kakor lumpi in vagabundi.
Nadaljnje poštne hranilnice.
Washington, 28. marca. — Generalni poštar Hitchcock je izbral nadaljnjih 45 pošt v istotoliko državah v to, da bodo poslovale kot podružnice poštnega hranilništva, uvedenega na po-skušnjo. Spet so izbrani predvsem taki kraji, ki imajo močno inozemsko prebivalstvo, ker so inozemci bolj nego domačini naklonjeni, svoje prihranke hraniti v hiši, namesto vlagati v zasebne banke, katere smatrajo za nezanesljive. Nova poštna hranilnica v državi Illinois bode v mestu La Salle, za Indiano v Gary, za Wisconsin v Ash-landu in za Michigan v Ironwoodu.
Črnci v Kanadi.
Winnipeg, 23. marca. — Kacih 170 oseb broječa skupina črnokožnih priseljencev iz juga Združenih Držav, ki je bila v Emersonu pridržana, je smela iti čez mejo. Črnci potujejo v Edmonton, Alta, kjer se mislijo naseliti.
Važna iznajdba.
Berolin, 24. marca. — Učenjaka dr. Leimbach in dr. Loewy sta brezžično brzojavstvo uspešno uporabila za poročila pod zemljo. Na ta način sta pošiljala novice med kalijevimi rudniki v Smolnem gorovju na razdaljo milje in v globočini 1600 čevljev pod zemeljsko površino. Ta izporočila so se posredovala tako razločno, da učenjaka mislita, da se dajo pošiljati na mnogo večje daljave. To novo brzojavstvo se utegne izkazati kot zelo koristno pri rudniških nesrečah.
Morivci.
Budimpešta, 23. marca.—Usoden pri-godek, ki ga je zakrivil neki narednik (feldvebelj) tukajšnjega pionirskega bataljona, se živahno razpravlja posebno v vojaških krogih. Narednik, ki se je vračal domov ponoči natrkan, ni hotel straži ob vojašnici povedati gesla. Straža je nato, po predpisu, ustre lila, in krogla je prevrtala plašč naredniku. Ta je tekel v vojašnico in ukazal nekemu vojaškemu novincu, naj vzame svojo puško in ustreli na stražo. Rekrut je ubogal, in straža je bila smrtnonevarno ranjena.
Na Hrvaškem je bila odkrita ob reki Kulpi' organizirana morivska drhal. Njeni člani so morili in oropavali izseljence na povratku iz Združenih Držav. Tri okrnjena, nepoznatna trupla so bila najdena.
20,000 rudarjev brez dela.
Springfield, 111., 28. marca. — Vsled stiske v kupčiji s premogom je prišlo ob delo in zaslužek 20,000 rudarjev v državi Illinois po naznanilu, katero so danes izdali uradniki unije in premogovniških operatorjev.
Skeptiki.
Človek, ki dvomi o resnici vsake reči, se imenuje skeptik. Prepričati ga ne morete, pa če se sklicujete tudi na najzanesljivejše in največjega zaupanja vredne ljudi. Edini način je, dati mu priložnost, da najde resnico sam. Evo zgleda! G. Jos. Triner, dobro znani izdelovavec Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina, je sklenil, povečati zdravilno ■ vrednost tega pripravka, tako da bi bil majhen popitek pravtako izdaten, kakor je bil velik popitek poprej. Sedaj je najlepša priložnost za skeptike prepričati se, da je v boleznih prebavnih organov, pri malokrvnosti, nervoznosti, pri o-bolenjih v zvezi z zapeko in njenimi posledicami, pri glavoboli, gorečici, izgubi slasti, bolečinah v želodcu to zdravilo zelo koristno. Donaša hitro olajšbo. V lekarnah. Jos. Triner. 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago.
Dunaj, 29. marca. — Avstro-ogrski minister vnanjih zadev, grof Aehren-th'al, ki boravi v Opatiji, znanem zdravilišču ob zalivu pri Reki, je svojemu italijanskemu tovarišu markizu di San Giuliano brzojavil svojo srčno čestitko k slavnosti jubileja. Poslanik dvojne monarhije v kvirinalu, gospod Me-rey de Kapos-Mere, je pooblaščen, uradno čestitati.
Dunaj, 28. marca. — Obisk nemške cesarske dvojice, ki se je v spremstvu princa Joahima in pfincezinje Viktorije Lujize mudila en dan na Dunaju, je bil po splošni sodbi velesijajen. Dunaijčanje so nemškega cesarja skrajno navdušeno pozdravljali.
Dunaj, 25. marca. — Po letošnjem ljudskem štetju znaša prebivavstvo Avstrije 28,567,898 glav, prirastek za 2,417,190 v zadnjih desetih letih; prebivavstvo Ogrskega pa 20,350,700 glav, prirastek 1,569,000. Potemtakem šteje dvojna monarhija avstro-ogrska sedaj 48,918,598 prebivavcev.
Po daljših pogajanjih med češkimi poslanci in med ministrskim predsednikom je dala vlada Čehom zagotovilo da ne bode za leto 1912 nameravani vseslovanski razstavi v Pragi delala nikakih ovir. Razstava bo velikanska.
Kitaj se vdal Rusiji.
Petrograd, 28. marca. — Ruski urad vnanjih zadev je brzojavil ruskemu poslaniku v Pekingu, da je kitajski odgovor na ruski ultimatum (zadnjo besedo) zadovoljiv, in izraža carjevo zadovoljstvo nad srečno dovršitvijo pogajanj.
Kitajski odgovor poudarja, da je kitajska vlada*že v svojih odgovorih na prejšnje poslanice ustregla ruskim zahtevam, in da, če katere stvari niso bile nadrobno popisane, se je to zgodilo, ker je kitajska vlada mislila, da se ujemajo s pogodbenimi pravicami, o katerih ni Kitaj nikdar dvomil. Kitajska vlada potrjuje iznova rusko pravico do konzulatov in svobodne kupčije.
Jubilej italijanskega kraljestva.
Rim, 27. marca. — Obhajanje- jubileja zedinjenja Italije se je uradno pričelo s formalno otvoritvijo mednarodne umetninske razstave po kralju Viktorju Emanuelu. V sredo bo o-tvorjena obrtna razstava v Turinu. V tem mestu je sprejel Viktor Emanuel II., oče sedanjega vladarja, naslov italijanskega kralja kot Viktor Emanuel L
Jugoslovanska misel.
Pod naslovom "Avstro-Ogrska kot vodilna jugoslovanska država" objavlja ugledna nemška revija "Velhagen & Klasings Monatshefte", ki izhaja v Berolinu, članek nemškega moravske-ga dež. zborskega poslanca barona Chlumeckega, ki se zaključuje z besedami: "Monarhija bo le tedaj igrala sebi primerno vlogo na jugovzhodu, akok postane zaščitnica jugoslovanskih interesov. Če se bo ta naloga spoznala in z vztrajno konsekvenco izvajala, bodo Habsburžani, ki so svoje težišče vednobolj od zahoda na vzhod prenašali, svoji dedni sili priklopili novo, močno oporo. Potem bo mogla monarhija izpolnjevati svoje pravo poslanstvo: postati vodilna predmoč ju-goslovanstva."
Pianist Anton Foerster.
Naš rojak, g. Anton Foerster, sve-tovnoznani pianist, ki deluje zadnji dve leti kot profesor v Chicago Musical College, je priredil v torek zvečer svoj prvi koncert letos v znani Zieg-feldovi glasbeni dvorani. Oceno njegovega nastopa po chicaških časopisih objavimo prihodnjič.
Jolietske novice.
—Tukajšnji angleški dnevniki so v daljših člankih zelo sočutno poročali o smrti Rev. F. S. Šusteršiča.
—	Umrl je v sredo popoludne v bolnišnici sv. Jožefa, kjer je ležal sedem mesecev, g. Josip Puhek, najstarejši sin g. Math Puhka, N. Scott st. Sorodnikom naše sožalje, a pokojniku mir in pokoj 1
—	Političen shod bo v soboto 1. aprila zvečer v Jednotini dvorani. Predstavili se bodo naši republikanski kandidati in drugi.
Slabi časi v Z. D.
Opozarjamo starodomovinske liste, da so v Združenih Državah še vedno slabi časi. Na tisoče in tisoče delavcev je brez dela in brez upa, da se kmalu obrne na bolje.' Izseljevati se zdaj v to deželo, je nespametno. Ko napočijo boljši časi, izporočimo.
Joliet, 111., 29. marca. — Zaplakala je naša slovenska naselbina zadnji petek, ko je donesla brzojavka iz bele Ljubljane prežalostno vest o smrti u-stanovitelja naše župnije sv. Jožefa, preblagega gospoda F. S. Šusteršiča. Celo veliko naselbino je turobna vest pretresla. "Škoda tega gospoda!" so dobri ljudje vzdihovali, doznavši pre-bridko novico, in menda ga ni farana, da ga ne bi bila obšla globoka žalost. Videli smo solze v očeh krepkih mož, a koliko solza je te dni pretočilo naše vrlo ženstvo, to ve edinole Bog. Izgubila je fara svojega najboljšega očeta, pomočnika in tolažnika. Za vedno je odbilo plemenito srce, vsem odprto in hraneče toliko ljubezni v svojem dnu, toliko skrivnosti, ki so mu jih zaupale duše, iščoče pri njem tolažbe in pomoči. Ugasnilo je oko, nekoč žareče v ognju ljubezni; utihnila so usta, ki so nam toliko let oznanjala besedo božjo in modrost posvetno. Preran^ smrt našega nepozabnega dušnega pastirja pa pomenja največjo izgubo za našo mladino: ta je izgubila svojega najboljšega učitelja, tako prijaznega in vendar strogega, tako milega in vendar odločnega, da si boljšega vodnika in kažipota v življenje ni mogla želeti____ Prepotrti smo še nad ogromno izgubo, ki je zadela našo faro, da bi mogli količkaj primerno izraziti svojo žalost; a žalosti, ki obhaja celo našo faro, pa sploh ne moremo popisati. Nepozabnemu dušnemu pastirju, ki ga je Bog odpoklical iz naše srede tako zgodaj, kličemo tudi na tem mestu: Slava, večna slava! Sladko spavaj poleg svoje ljubljene matrike v domači zemlji! In mir Tvoji duši!
—	Spominskih slik pokojnega Rev. F. S. Šusteršiča je te dni natisnila in razdala tiskarna Ani. SI. do tisoč. Tako splošno je bilo povpraševanje po njih, da je začetna zaloga takoj pošla in treba jih je bilo vedno spet tiskati. Neprestano so prihajali stari in mladi po slike, ki ostanejo v primernem okvirju trajen spomin na nepozabnega gospoda.
—	Med sv. mašo zadušnico včeraj dopoludne so bile vse slovenske prodajalne in mesnice zaprte v znak so-žalja.
—	Slovenski oktet jolietski, ki je med slovesno sv. mašo zadušnico za pokojnega župnika včeraj zapel tri krasne žalostinke tako krasno in ganljivo, da je pevce zelo pohvalil sam nadškof chicaški, pač zasluži, da tu navedemo imena pevcev, ki ga tvorijo. V slovenskem oktetu jolietskem so gg.: Grčar Louis, Klepec Josip, Le-gan Josip, Ogulin Janko, Sitar Josip, Skole Frank, Zalar Josip in Završnik Frank—torej skoro sami sokoli, ki so tako pokazali pokojnemu narodnjaku svojo livaležnost za njegovo naklonjenost, katero jim je kazal ob vsaki priliki. Samo dve pevski vaji so imeli pod vodstvom g. pevovodje George Malovrha, pa so zapeli brez najmanje-ga pogreška — so pač doma v notah! Čast jim vsem!
—	Pročelno okno naše tiskarne z napisom: Amerikanski Slovenec je bilo te dni izza petka vse v belih in črnih draperijah s Father Šusteršičevo sliko v sredi. Podobno žalno okrasje si opazil v pročelnem oknu glavnega tuada K. S. K. Jednote. In pokojnikovo sliko v črnih in belih in višnjevih prepenjavah si lahko videl vsepovsod po oknih slovenskih trgovin v L, II. in III. wardi.
—	Pokojni mladinoljub Father Šus-teršič je bil, ki je prebral ganljivo igro "Sv. Elizabeta" in jo dal iz angleščine prevesti v slovenski jezik, da bi se natisnila in potem porazdelila slovenskim odrom v Ameriki. Pa ovire odstrani angleškega pisatelja so pre prečile natisk igre. Vendar se je o mogočilo, da se bo "Sv. Elizabeta" letos predstavljala v naši naselbini, in sicer na belo nedeljo 23. aprila v bivši Golobičevi dvorani na korist cerkvi sv. Jožefa. Dve predstavi bosta: ob dveh popoldne in ob osmih zvečer. Igro priredi Dekliška Marijina Družba s sodelovanjem šolske mladeži. Ker bosta potemtakem ti dve predstavi zajedno obujali spomin na preblagega pokojnika, je pričakovati naj obilnejše udeležbe. Ali že imate vstopnico? Na prodaj so pri članicah Dekl. Mar. Družbe.
_ Pisma na pošti koncem zadnjega
tedna so imeli: Banič Pavel, Kristan Andrej, Lovrekovič Franjo, Sokievu (?) Marko, Vadavec Martin.
—	G. Josip Pasdertz je zaposlen izza dne 16. t. m. pri mesarski tvrdki Buehler Bros.
Brockway, Minn., 24. marca. — Cenjeno uredništvo! K nam je zopet prišla ljuba spomlad. Snega ni nič, in že travica malo zeleni. Veter imamo pa letos tako hud, da ga ne pomnimo ta-cega. Tako pobera in nese prst iz njiv, da se ne vidi skozi. Tudi suho imamo! Farmarji že nekoliko poskušajo delati na polju.
Gospa Neža Golob je danes šla na obisk k svoji hčeri in sinu na Virginia, Minn.—Gospodična Marija Slamnik je 13. t. m. prestala nevarno operacijo v St. Mary's hospitalu v Du-
luthu, Minn. Zdravje se ji polagoma vrača in želeti je, da kmalu zopet o-kreva.
Sedaj naj zadostuje za danes. Pozdrav rojakom po širni Ameriki! Vrlemu listu pa obilno uspeha.
John Poglajen.
Ely, Minn., 21. sušca. — Pri sklepu štirideseturne pobožnosti dne 20. sušca zvečer sta poleg domačega župnika Mnsgr. Buha prisostovala Rev. Al. Pirnat iz Aurore, Minn, in Rev. Šif-frer iz Gilberta, Minn. Rev. Pirnat je imel govor v slovenskem in Rev. Šif-frer v angleškem jeziku.
— G. John Boljka, pevovodja Pev-sko-dramatičnega društva "Simon Gre gorčič" in uslužbenec Zadružne prodajalne, je odpotoval dne 20. sušca s popoldanskim vlakom v Conemaugh, Pa., kjer bode prevzel novo službo. G. Boljka se je začasa njegovega bivanja v Ely vsem prikupil. Pevski zbor in več drugih rojakov se je po vrli zabavi v prostorih društvenega tajnika gorko poslovilo od njega.
J. J. Peshel.
Gorman, Wis., 26. marca. — Gosp. urednik! Prosim vas prostora za par vrstic iz naše naselbine. Akoravno neki rojaki tukaj po Wisconsinu napadajo naši naselbini Gorman in Wil-lard in "nazaj devajo", pa smo vendar dobili spet štiri nove rojake, ki si so kupili vsak kos zemlje tukaj na Gormansu in si pripravljajo prostor za hišo. To so gg.: Josip Slemec iz Ely, Minn., Josip Perko iz Pueblo, Colo, in dva druga nekje iz Wyom-inga, a njuni imeni mi nista še znani. Želimo jim sreče!
Naš rojak John Murgel se je ponesrečil, se je v nogo vsekal, tako da je bilo treba zdravniške pomoči. Smo poklicali zdravnika iz Granada, čez eno uro je bil že tukaj. Želimo mu, da kmalu ozdravi!
Kdor rojakov namerava na farmo, zdaj je zadnji čas, če si misli kaj pridelati, da si kaj pripravi, da si posadi in vseje.
V jolietskih novinah sem bral, da je na Willardu slovenska prodajalna; ali ta je bosa, nobeden ne ve zanjo. — Neki rojak iz Rib Lake, Wis., se pritožuje, kako je Fosterjeva železnica draga, ali on se moti: jaz pa vem, da je vsaka železnica skoraj dražji kot Fosterjeva-; iz Gormansa do Willarda je samo 15 centov plačati tri milje daljave; jo pa raji peš mahamcf, še manj potrošimo.
Novega vam nimam več poročati. Pozdravljam rojake po širni Ameriki in tebi, vrli list, obilo uspeha.
Frank Volk, P. O. Willard, Wis.
Hibbing, Minn., 21. marca. — Slavno uredništvo Am. S!.! Prosim, da mi uvrstite par vrstic, ker redkokdaj se kaj sliši iz naše naselbine.
Z delom gre tu še precej dobro, a gg. grajščaki bolj slabo .plačujejo. Upati je, da nam te gospode malo lepo spomladno solnce ogreje, da boljše plačajo. Zatorej rojakom ne svetujem eni hoditi za delom.
V društvenih zadevah pa lepo napredujemo. Malo nas je tu Slovencev, a složni smo kot bratje.
Pretečeni teden je bila vojna suha-čev in mokračev, a propali so suhi proti veliki večini mokračev.
Pozdrav Slovencem in Slovenkam! Tebi, vrli list, pa želim mnogo uspeha.	John Turk.
New York, 25. marca. — Spoštovano uredništvo! Blagovolite mi prepustiti nekoliko prostora v cenjenem listu Am. SI. Kot predsednik slov. pevsk. društva "Domovina" si štejem v dolžnost, zahvaliti se javno vsem onim rojakom in rojakinjam, kateri so nas počastili pri zadnji naši nedeljski prireditvi s svojim obiskom. Članom sv., Frančiška, sv. Jožefa, sv. Petra, Orla, tamb. kluba Ilirija in vsem zavednim Slovenkam tudi iskrena hvala. S svojim obiskom so nas gmotno podprli in članom "Domovine' dali s tem pogumq, delovati tudi vbodoče v prospeh društva.
Nad vse pa se moram iskreno zahvaliti vsem igralkam in igralcem, kateri so to nedeljo v svetli luči poka-kazali, da kaj znajo in da so sposobni za nastop.
Ker sem prepričan, da bo zanimalo javnost v našem Greater New Yorku, ako spregovorim kaj več o igranih toč kali, mi dovolite, g. urednik, še par vrst. — Šaljiva enodejanka "Strahovi" je zbujala dokaj smeha med občinstvom. Gospodične Ula Zakrajšek, Rezika Ručigaj in Tončka Cerar so tekmovale za priznanjem. Žele so ga v obilni meri in po vsej pravici. Dvo-spev "Železna cesta" sta nam zapela gdčna. Setnikar in g. Pavliž jako dobro. Gdčna. Setnikar je že stara naša znanka in lep njen sopran nam ugaja vedno. G. Pavliž se je pa prvič pokazal občinstvu in dokazal, da je zelo nadarjen, in upati je, da nas razveseli še večkrat s prijetnim svojim glasom.
Burka v dveh dejanjih "Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček" je vse navzoče s svojim zdravim humorom nad vse razveselila in razvnela. Igralci so vsi izvrstno rešili svoje uloge. G. Ploskali je sicer še mlad in nima doktorske oglajenosti, vendar pa smo bili z njim popolnoma zadovoljni. G. Pavliž kot doktorjev sluga nas je par ur prav prijetno zabaval in občinstvo mu je bilo z burnim ploskanjem hvaležno. Bolniki, kateri so nosili svetle svoje kronice čarovniku doktoiflfc, so bili gg. Vogrič, Maček, Pirnat,' Sare in Martinčič. Igrali so svoje bolne uloge jako dobro. Smilil se nn je najbolj Vogrič, bolela ga je glava, da se je moral za njo držati. In ubogi naš Maček! Zdihoval j£ in držal se za veliki svoj trebuh, da je občinstvo pokalo od smeha. G. Murn je_ svojo ulogo tudi dobro rešil. Pohvaliti moram tudi mladega našega Ribiča, kateri je ulogo čevljarskega vajenca izvrstno pogodil. Videla se mu je pač kolikor toliko ljubljanska šola.
Med odmorom je zapela "Domovina" v mešanem in ženskem zboru, gla-sovir pa je igrala gdčna Francis Bur-garjeva.
Prebitek zabave je zelo lep An čast in hvala bodi zavednemu naščmu slovenskemu občinstvu!
Upam, da se čim preje zopet vidimo pri enaki veselici in Vas pozdravljam. Cenjenemu uredništvu pa bodi na od.merjenem prostoru iskrena hvala!	Anton Burgar.
čo. Ali ,to vendar še ni nikakšna trgovina! Saj dekleta vendarle dospejo v — sicer poštene kroge — slovenske naselbine.
Da se pa dotičnega članka pisateljica ni motila, ko pravi, da si dekle vzame Itako lemonado (ali vodo) in si zaračuna kot za drag liker, to je res. Ali da je preostanek njen, to pa nikakor ni res, ampak je vse le dotičnega saloonarja. In kaj je to? To kar bi lahko rekli: privlačna sila, dekleta kot bartendarice? V prvi vrsti je koristo-lovstvo takih saloonarjev. In dekleta, ki se navadijo biti v takih lokalih, prav nerade pustijo službo, ker se v vsem toliko razvadijo, da nimajo smisla za druge stvari. Sicer pa tudi res: ali ima takšno dekle kak dostop k izobrazbi? Ali ima kedaj prost čas za razvedrilo in pošteno zabavo, poduk? \Te! ker mora biti vedno tam kot "privlačna sila" pri pivcih. In to je ko-ristolovstvo takih saloonarjev, neod-pustno, ker si na tak način iščejo dobička. — Ali si pa dekleta v takšni službi ne kvarijo tudi zdravja: pijača, neprestani ples, nezadostni počitek? In to vse zaradi dobičkolovstva od strani saloonarjev. in koliko si jih pokvari zdravje, da so potem vse življenje slabotne! In kolikrat nastanejo pretepi med fanti v takih saloonih!
V drugi polovici leta 1909. je tukajšnji list "SI. Nar." priobčil članek, kateri je bil menda prvi, v katerem je pisec odkrito povedal o razmerah v takšnih saloonih. In večina je tudi odobravala (—seveda, prizadeti ne). In mestne uprave so bile dokaj popustljive napram takšnim saloonarjem. Toda že se postopa strožje, in strogo postopanje odpravilo bo popolnoma dekleta kot "bartendarice".
Pozdrav, cenjeni bralci in bralke! In ti, rahločutni slovenski lepši spol, vedi, da se te s temi vrsticami nikakor ni hotelo žaliti.
Nepristranski slovenski fant.
Rib Lake, Wis., 21. marca. — Gosp. urednik Am. Slovenca! Prosim Vas za malo prostora v listu, hočem kolikor mogoče ob kratkem odgovoriti na napad na mojo osebo odstrani g. Trun-kla v Ani. Slov. štev. 15.
Torej g. Trunkl, pozor! Deželo sem in je še sedaj in jo bodem vedno imenoval na primer 10, 20, 30 in še več 'sekšnov" skupaj. Tako jo imenujejo vsi drugi narodi tukaj in pri vas; mogoče te besede ne rabijo v pisavi, ali v medsebojnem pogovoru sem jo pa večkrat slišal, n. pr. pri Angležih, ki pravijo na printer: "The Docto'i is out on the country", po slovensko se pravi: "Zdravnik je zunaj na deželi", in tudi v slovenščini se večkrat rabi tako, torej tukaj ste se pošteno, zmotili. Wisconsin pa jaz in mnogo milijonov ljudi v Zdr. državah imenujemo drža-, vo, ki ima svojo lastno postavodajo
Kansasa City, Kansas, 28. marca.— Cenjeni urednik Ani. SI.! Tudi jaz bi Vas rad prosil za majhen prostorček v našem delavskem listu, ki je najbolj priljubljen med našimi Slovenci. Ali žalibog, da nekteri ne poznajo razlike med listi: eden bere tega, drugi onega in ne ve razločka med časopisi. Mi imamo več časopisov v Ameriki, eni so slabi, in drugi so dobri in podučlji-vi, in zato bi moral vsak Slovenec vedeti, da vsak časopis ni za njega. Mi se moramo našega gesla držati: Svoji k svojim!
Kar se pa tiče našega napredovanja v katoliški veri, pa izvrstno napredujemo. Ampak nekoliko jih je, ki se ne zavedajo katoliških zapovedi, dasi-ravno so pristni katoličani. Eden pravi: "K maši grem, k spovedi pa ne." Kakšno je to izpolnjevanje božje zapovedi?! Delati moramo kakor nam tudi naš vrli župnik Engelbert Polak zapoveduje kot Kristusov namestnik. In prečastiti g. župnik je tukaj zelo priljubljen, posebno med delavci, in je vreden spoštovanja od vseh delavcev. In ker nas pride tudi škof obiskat, smo sklenili, da mu priredimo godbo našemu dušnemu nadpastirju. Čeravno težko zaslužimo denar, pa vseeno smo pripravljeni žrtvovati teh ubogih par dolarjev.
V društvenem oziru tudi nismo naj zadnji, 'ker smo tudi mi darovali za uboge štrajkarje v Pa., in če bi vsa katoliška društva tako pomagala kakor smo mi, bi lahko zmagali brezsrčnega premogovniškega kapitalista.
Z delom gre pa povsem dobro, delamo z vso močjo ter smo tudi do bro plačani, in dobri katoličani dobijo zmiraj delo. Ravno danes imamo tukaj mestne volitve, kar bom pa prihodnjič naznanil.
K sklepu pozdravljam vse zavedne Slovence.	Mihael Panian.
Pueblo, Colo., 24. marca. — Cenjeni Am. Slovenec! Naj mi bode dovoljeno nekoliko prostora v kolonah med dopisi iz drugih mest za dopis iz velike slovenske naselbine v Pueblo.
Kakor povsod po drugih mestih, odkoder se kak dopisnik oglasi, ki piše, da se le "pomalem dela", tako tudi tukaj: stalni delavci so vsi zaposleni in delajo, sicer omejeno; novodošli pa le težko kteri delo dobi.
V	tukajšnji jeklarni "Meenasua Works" imenovani se je 17. marca pripetila razstrelba parnega stroja v oddelku za valjanje žice (rod mili). Razstrelba je bila tako silna, da so železni kosi, po več tonov težki, leteli po več sto čevljev daleč naokrog. Na mestu so bili ubiti trije delavci, in do deset bilo je težko ranjenih.
Med tukajšnjimi rojaki jih je več, ki so se odločili, da si kupijo farme, in si tako preskrbe bodočnost sebi svojim otrokom. Zares, slovenski de lavec, ki imaš ženo, sinove, hčere, m imaš nekaj prihranjenega: kupi kos zemlje, in preskrbljen bodeš v bodoč nosti, na svojem bodeš sam svoj gospod. Ne bode ti treba v starosti hoditi v dimapolne tovarne ali v globo ke zemeljske rove, kjer si vsaki tre-notek v smrtni nevarnosti.
V	zadnjem času se veliko govori i" piše o zadevi slovenskih deklet, ki so se izselile v Združene države. Članek, ki ga je ponatisnil mesečnik "Ave Maria" iz nekega dunajskega lista pravi, da med Kranjsko in Ameriko "cvete trgovina z dekleti". Postaje v Pueblo, Colo, m Cleveland, O. Trgovina — ha, kakšna trgovina? Res je dekleta, ki so se izselila v Združene države, so vse najprej služile v saloonih (—vsaj v Pucbli je bilo dozdaj tako—), pa vse so se tudi pošteno o-možile — seveda, s slovenskimi fanti Res je pa, da se je veliko deklet izselilo s posredovanjem saloonarjev, i" so radi plačali vozne stroške, saj potem je bila primorana biti v njegovem saloonu.
Bil sem še na Slovenskem, ko se je vrnil iz Amerike (iz Pueblo, Colo.) v rojstni kraj neki rojak, zelo bogat, in je pravil, da si je pridobil premoženje kot saloonar, ker je imel dekleta za "bartendarice'. Ponujal je denar za vožnjo vsakemu dekletu — seveda 1 tistim, ki so bile obdarjene z naravno lepoto — češ: tam ne boste nič delale, samo plesale in lepo se oblačile. Seveda je on takoj dobil vrnjeno, kakor hitro so došle v Ameriko. Ali ni takšno sredstvo varnnje? Koliko deklet bi bilo imelo lepšo bodočnost (loma a so se premotile in šle za slepo sre
in guvernerja, kje, to menda pač veste. — Dalje ste se spodtaknili ob mojega "skušenega" farmarja. Ta beseda mi je res prišla nekako prisiljeno ali nepremišljeno med one usodepolne vrstice: pravzaprav bi se bil moral imenovati "bushmaiv in — Vi tudi. Sicer sem že marsikaj skusil v teh letih, zadosti pa ne bom, ako sem še tisoč let živ. Vendar se nekateri imenujejo skušeni, akoravno niso še stari 50 let. Torej za to besedo vas prosim "milostno" odpuščanja. Da sem prej več pisal, se ve; hvalil tudi, ker "agent" mora hvaliti in ako se je kateri rojakov, namenjen sem, naselil pri vas, sem jaz dosegel popolnoma svoj namen. Moj namen je bil: rojake spodbuditi h kmetijstvu v tej deželi (—sedaj pa imenujem deželo vse Zdr. države, g. Trunkl!—). Oni, ki so bili prišli sem, ako so šli kam drugam na farme, me veseli; ako pa se morajo še vedno po rudokopih in tovarnah ubijati za svoj vsakdanji kruh, pa obžalujem. Da so mi par "žlahtnih" dopisov odgovorili, so s tem več sebi škodili kot meni. Ako vas je 40, to je dobro. Pa veste, kaj je rekel g. dopisnik iz Philipsa, Wis.? Vendar jaz želim, da bi vas bilo drugo leto 400, tem boljše za vas. — Ker sem rekel, da bodete morali delati na cestah, je to vendar resnica! Od neba vam ne bodo padle doli. Da bodete plačano dobili za svoj trud pri delu na cesti, je gotovo. Pri vas da delati ceste in plača "town", če veste, kaj je to? "Town board" pa ne sme kovati denarja ter ga ne more dobiti drugače, kot od farmarjev, ko plačujejo davek. Toraj bodete Vi morali še marsikateri dolar plačati za ceste ali pa delati. Tudi tukaj pri nas delamo za vsakih 40 akrov, ki jih kateri poseduje, en dan; sicer ako hoče, dobi plačano za ta dan, mora pa toliko več davka plačati. — Zdaj pa "pajn štumei". Kakor razvidite zgoraj, sem jaz imenoval deželo vašo okolico. G. A. Zupančičeve zemlje se nisem dotaknil niti z najmanjo besedico ne, kakor tudi katerega drugega rojaka ne. Jaz sem govoril to v splošnem. To je torej vaše zavijanje resnice, in dokler tega ne prekličete, niste resnicoljub. —Vi obljubujete EN dolar za vsak "pine stump". Dobro: ako jih imate toliko, jaz vam pustim 50c in plačate za vsakega v vašej okolici samo 50c ter mi pišite — jaz pridem takoj k vam "pine stumps" štet. Se ve, da jih hočem tudi takoj plačane imeti. Jaz nimam knjige, da bi zapisal, a vaše zemlje pa ne maram sedaj, mogoče pozneje, ko boste imeli vsaj 25 akrov pod plugom. Tega tudi jaz nimam še; upam pa letos vsaj 2 akra zorati. Torej Vas prosim, da mi kar precej pišite; za ime in pošto veste, tukaj vam zapišem še številko: od "Rural (Nadaljevanje na 7. strani.)
Geo. Lopartz
Grocerijska prodajalna
N. W. telefon 808. »02 Ohio Street	JOLIET, ILL.
N. W. telefon 1257.
Jos. Zelnikar
gostilničar
200 Jackson St.,	Joliet, 111.
Prijateljem in znancem naznanja da sem kupil Mauserjev salun, kjer me lahko najdete vsak čas in se okrepčate. V zalogi imam najboljša vina in druge pijače.
VSI DOBRODOŠLI!
Albert Weiss Land Go.
Red River Valley Farme.
v slavnoznanih Richland Co., North Dakota in Wilkin Co., Minn.
Najlepše fame ia siela.
In se prideluje vsevrste žito, pšenica,^ oves, koruza, ječmen, lan, itd., ter' imamo farme v Woodsdae, Colo.; Rock Creek, Wyoming in San Antonio, Texas in nekatere teh farm so jako pod ugodnimi pogoji. Torej rojaki pridite in vprašajte. Tudi lote in hiše imamo na prodaj v Jolietu.
L. EBERHART, glav. zastopnik
za sev. države Illinois. Sobi 1 in 2, Fargo Bldg., Joliet, 111.
Slovenski zastopnik, Anton Zelnikar.
t
nc m Iz
52
ŽAL VAM BO ^
ako še danes ne pišete po lep in zelo obširen ilustrovan slovenski cenik, prve in jedine slovenske trgovine te vrste v Ameriki. V njem najde vsak nekaj. Ljubitelji glasbe: grafofone in slovenske plošče, ljubitelji lova: puške, ljubitelji zlatnine in srebrnine: krasne ure, verižice, društvene prstane i. t. d. Pišite po cenik, v njem najdete vse to in še sto druzih stvari; prepričajte se!
A. J. TERBOVEC & CO., (nasi. Dergance, Widetich & Co.) 1622 Arapahoe St., Denver, Colo.
Navadne bolesti se utegnejo razviti v resne bolezni,^ampak olajšajo se po hitri rabi Severovih Zdravi«.
Z NOVO POMLADANSKO DOBO
Vam je treba izgnati bolezenske snovi in nečistote, Vam je treba pregnati občutek onemoglosti, Vam je treba vzbuditi speče ustroje, Vam je treba čiste, obilne, zdrave krvi, Vam je treba uživati
Severov Kričistilec.
Napravlja velike izpremembe glede zdravja. Cena $1.00 NA PRODAJ V LEKARNAH.
Ne pozabite povedati, da hočete samo Severovega in odklonite vsa druga zdravila, ki se Vam morda ponudijo zaradi večjega dobička za dotičnega trgovca.

Bloob Purifier
iwoiiaoi. i« w CKXT.
AN EXCELLENT AND RELIABLE REMEDY • for E;rau. VaiU, mi tU SHn Mota* Ouatk Sira. iKafov" !M MCM vdVcw ■ kvI Vteus.
feaa (h: fjmpiilet lsflfc^
uinxinu 01TUK *> It I 012
,W«!«l> »*
\V. F. SEVERA CO. | IMA* fcoa*
CJSDAK BAPWS. IOWA.
Premeni] i vo vreme
če je vaš želodec v neredu. Ako je nečist, jc cas uživati
Severov Balzam za pljuča
Uravnava neprilike prebavnega ustroja, izpodbuja jetra k delovanju in vzdržuje telesno moč. — Cena 75 centov.
Vaš jezik kaze,
donaša kailje, vnetje grla, hripavost in težavno dihanje, ampak
Severov Zivljenski Balzam.
je varno in gotovo, zdravilo za vse take neprilike. Dostikrat donese že prvi popitek dobrodošlo olaj-šbo. — Cena 25 in 50c.
Če potrebujete nasveta, pišite na naš Zdravniški oddelek (Medical Department).
W. F. Severa
IZ STARE DOMOVINE.

KRANJSKO.
—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora je odpotovalo dne 6. marca 35 Hrvatov in 42 Macedoncev. Iz Amerike se je vrnilo dne 2. marca 52 Hrvatov.
—	Vojaške nabore so zamudili. Anton Burgar, posestnika sin iz Zaloga, Svigelj Franc, posestnika sm iz Dolenje m Tender Štefan, ključarski pomočnik, rojen v Novi Gradiški, so šli vsak zase v Ameriko po zaslužku. Dobro vedoč, da jih veže vojaška dolžnost, se 'za to niso brigali. Zamudili so po dva nabora in šele v najnovejšem času so se prijavili vsak svoji v to kompetentni politični oblasti. Burger se izgovarja, da ni imel namena se.vojaški dolžnosti odtegniti. Švi-gelj pravi, da mu je primanjkovalo sredstev se pravočasno vrniti v domovino. Tencer se pa izgovarja, da se ni izselil zato, se namenoma odtegniti vojaški dolžnosti, zato se ne čuti krivega. Sodišče je obsodilo vse tri radi pregreška parag. 45. vojaške postave, in sicer vsakega na 14 dni o-strega zapora, vrh temu pa še vsakemu naložilo denarno kazen po 10 K, ■oziroma 20 K.
—	Drama. Iz Ljubljane, 11. marca: Včeraj so pripeljali iz Škofljice v zapore dež. sodnije orožniki omoženo posestnico Frančiško Košaic, ki je svojega nezakonskega otroka umorila iz strahu pred možem, ki se vrača iz Amerike.
—	Lička železnica v zvezi z belokranjsko se gotovo zgradi, kakor je izjavil železniški minister Glombinski. Z deli se bo kmalu pričelo.
—	Cesar odlikoval S. L. S. Nemški svobodomiselci in Judje se zvijajo same gole nevoščljivosti, ker jih silno peče, da je cesar pri zadnjem dvornem plesu nagovoril izmed vseh delegatov edinole slovenskega delegata, načelnika Slovenske Ljudske Stranke dr. Šusteršiča ter tako laskavo pohvalil delovanje kranjskega deželnega zbora.
—	''Glavna' posojilnica v Ljubljani "v konkurzu. Ljubljanski 1'Slovenec" piše: Glasom sodnijskega odloka mora vsakdo, ki hoče, da se njegove terjatve do "Glavne" posojilnice upoštevajo in svoječasno tudi izplačajo, iste pravočasno najkasneje do dne 30. aprila 1911. pri ljubljanskem deželnem kot konkurznem sodišču priglasiti. Vsakdo, ki ima kako hranilno knjižico propadle "Glavne" posojilnice, priglasi lahko svojo terjatev sam ob priliki, ko pride po drugih opravkih v Ljubljano, pri ljubljanskem deželnem sodišču. V to svrho je potrebno, da se zglasi v sobi št. 134 ter prinese sabo hranilno knjižico, dva koleka po 24 v., ako znaša hranilna vloga manj kot 100 kron, ako pa znaša njegova hranilna vloga, oziroma terjatev več kot 100 K, pa mu je sabo prinesti dva koleka po 1 krono.. Kdor pa nima prilike, da bi sam svojo terjatev pravočasno priglasil, naj pa čim preje odda svojo dotično hranilno knjižico pri denarnem zavodu domačega kraja, ki naj pošlje tako nabrane hranilne knjižice "Glavne" posojilnice "Zadružni zevzi" v Ljubljani, ki bode sama pravočasno priglasitev teh terjatev poskrbela, ppozarjamo posebno naše cenj. somišljenike po deželi, da opozorijo na to vložnike, ker bi se njihove hranilne vloge sicer ne mogle upoštevati, ako niso pravočasno priglašene. Kdor se bode ravnal
o zgorajšnjem nasvetu, temfi potem tudi ni potreba, da bi prišel k naroku za likvidovanje in poravnavo, ki je razpisan za 16. maja 1911.
—	Žrtva "Glavne posojilnice" ozi-Toma Meglica je trgovec Luka Brus v Spodnji Idriji. Dne 6. marca so zaprli prodajalno; konkurz je napovedan.
—	Še "Glavna" posojilnica. Pri glavnem zborovanju izvoljena deputa-
obstoječa iz trgovcev Rojine in Gl'obelnika in sodnijskega svetnika v Pokoju R. Višnikarja, je šla v soboto dne H. t. m. na Dunaj, ter se je predstavila ministrskemu predsedniku in ■nančnetjrju ministru radi prošnje za državno pomoč.
Občinske volitve v Ljubljani bodo. kakor se govori, v nedeljo dne 23. aPrila.
5 ~~ Živinski promet v Ljubljano je 6Pet prost, ker je kuga na gobcu in ln""kljih prenehala.
.^"^jndskh posojilnica". Ljubljan-_ j 'Domoljub" piše: Številke govo-e' Naš najimenitnejši ljudski denar-zavod ljubljanska "Ljudska posodica ' razglaša računski zaključek za Preteklo, petnajsto upravno leto 1910, enarnega prometa je bilo v tem letu c/'506,690 K, torej več kot sedemin-ftf«ideset in pol milijona kron! Hranile vloge so narasle v letu 1910 na 'c kot enindvajset milijonov kron, ]aj*nčno na: 21,302,351 K 18 vin. Čisti običejj je v ]etu 1910 najvišji od vseh > kar obstoji "Ljudska posojilnica": Presega vsoto stotisoč kron! Natanč-^ 101,376 K 19 vin. Od tega ciste-! dobička v znesku 101,376 K 19 vin.
se poravnajo pred vsem 5 odstotne o-bresti glavnih deležev v znesku 530 kron, ves ostanek v znesku 100,846 K 19 vin. pa se priračuni lastni glavnici "Ljudske posojilnice". Lastna glavnica "Ljudske posojilnice" znaša sedaj čez šeststotisoč kron, natančno 608,896 K 84 v.! Od te vsote znašajo rezervni zakladi, iz katerih bi se imela pokriti v prvi vrsti kaka večja izguba, če bi posojilnico zadela, čez pol milijona kron, natančno: 552,474 K 43 vin.! — Tu je pač drugačno gospodarstvo, nego je bilo pri "Glavni".
—	Štrajk v ljubljanski predilnici. Neprestane žalitve in šikane znanega trnovskega ošabneža Debevca in zmeraj se ponavljajoča šikaniranja višjega novega nadmojstra so naredila razmere v tovarni naravnost neznosne. Dne 13. marca zjutraj je stopilo nenadoma Vse delavstvo v štrajk.
—-Polom novomeške tvrdke A. Hočevar je potegnil za seboj več drugih žrtev. Govori se mnogo, a menda tudi pretirava. Dejansko stanje se bo pač dognalo še le pri sodišču.
—	Za župana v Novem mestu je iz-'voljen g. dr. Šegula, za prvega mestnega svetovalca g. J. Krajec.
—Ribnica. Tu se je vršil sv. misijon od 19. do 28. svečana t. 1. Vodili so ga veleč. gg. oo. jezuiti. Obhajanih je bilo nad 6,000.
—	Novi tržaški škof sprejel udeležence delavskega tečaja. Dne 10. marca je sprejel v ljubljanskem Mari-janišču novi tržaško-koprski škof dr. Andrej Karlin udeležence I. delavskega tečaja iz Trsta, Istre in Goriške, ki so se mu prišli poklonit. Novi škof je zastopnike delavcev ljubeznjivo nagovoril ter rekel, da je združevanje delavstva na krščanskem temelju vesel pojav, in katerega bo po svojih močeh podpiral.
—■ Za častnega člana je imenovala "Vzajemna Zavarovalnica" preč. g. škofa tržaškega dr. Andreja Karlina, ki je bil od časa ustanovitve član njenega ravnateljstva.
—	Častni občan mesta Črnomelj je postal deželni predsednik visokorod-ni g. baron Schwarz. Dne 4. marca mu je črnomaljska deputacija izročila krasno izdelano diplomo. To imenovanje je -znak hvaležnosti Črnomalj-cev, ker so dobili železnično zvezo v svojem zmisht.
—	Odlikovanje. Cesar je podelil g. generalmajorju Ivanu Lavriču pl. Za-plaz povodom njegove vpokojitve vi-težki križec Leopoldovega reda. Ge-neralmajor pl. Lavrič je rodom iz Št. Lovrenca pri Trebnjem na Dolenjskem.
—	Smrtna kosa. V Šmiheiskem samostanu je umrla šolska voditeljica šmiheiske dekliške ljudske in meščanske šole Marija Pretonia Gruendler.— Na Dolih je umrl posestnik Leopold Povše, brat čateškega župnika; zapušča vdovo s sedmerimi otroci. — V Ljubljani je umrla šivilja Marija Ka-lemina. — V Črnomlju je umrl dne 13. marca ravnatelj g. Anton Jeršino-vič, v 66. letu svoje starosti.—V Horjulu je umrl posestnik Peter Sečnik, značajen mož. .— V Ljubljani je umrl Jožef Zaviršek, hišni krojač v Marija-nišču. — V deželni bolnici ljubljanski je umrl po kratki bolezni posestnik, trgovec, gostilničar in župan Anton Rakef, podomače Jamove iz Tunjic pri Kamniku, v najlepši dobi, šele v 37. letu svoje starosti. — V Ljubljani je umrl.a za kozami, ki so se pojavile v predilnici 'med delavkami, 37-lctna Marija Počivavnik roj. Bobek, stanujoča v Spod. Šiški št. 163.
—	O. Bernard Vovk umrl. Dne 8. marca je preminul v Brožicah zlato-mašnik in starosta frančiškanske province prečastiti o. Bernard Vovk. Rodil se je 11. nov. 1824. v Ovsišah na Gorenjskem. Gimnazijo in bogoslovje je študiral v Ljubljani. Slovesne obljube je napravil 8. sept. 1846. v ma.šnika posvečen pa je bil 27. dec. 1847. Od 1. 1852. do 1854. je študiral filozofijo na Dunajskem vseučilišču. Služboval je nato nad 30 let na novomeški gimnaziji. Nastopi! je svojo službo kot profesor matematike in fizike 1. 1854. Od 21. febr. 1860 do 2. sept. 1867. je bil tudi ravnatelj novomeške gimnazije. Ko je naj to dostojanstvo resigniral, je ostal še kot profesor na tem zavodu do 30. okt. 1884 ko je stopil v pokoj. Bil je mož čudovite zmernosti, vstrajnosti in vestnosti, navdušen učitelj in vzgojitelj, vzoren redovnik, prizanesljiv sodnik človeških napak,
—	Zdravnik Mahorčič umrl. Dne 1. stišca je umrl v bolnici Usmiljenih bratov v Kandiji g. Ignac Mahorčič, okrožni zdravnik v pokoju. Rojen je bil leta 1829 v Novem mestu, kjer je zvršil ljudsko in srednjo šolo, ^vstopil v Ljubljani v semenišče, a se odločil tu za drus poklic. Dobil je štipendijo in šel v Gradec učit se zdravilstva. Bil je zdravnik na štajerskem (menda v Kozjem), prišel v Krško, nato pa v Mokronog, kjer je bil baje 18 let zelo priljubljen kot zdravnik, čislan z družino vred. Ondi mu je umrla soproga. Nekako pred 11. leti stopil je v pokoj, se naselil v Rudolfovem, šel
pa kmalo za zdravnika v bolnico Usmi Ijenih bratov v Kainbach pri Gradcu, ondi bival par let; ker je pa opešal in oslepil, prišel je zopet v Rudolfovo. Po srečni operaciji na očeh je zopet dobro videl ter kakor navadno veliko bral. V zadnji bolezni je spoznal, da se bliža konec, ves voljan prejel je sv. zakramente za umirajoče.
—	Samoumora. Dne 8. marca dopoldne se je obesil s svojim jermenom na podu svojega -očeta 201etni France Boli, posestnika sin v Glineku, baje zaradi družbinskih prepirov. — Samomorilec, ki so ga našli dne 8. marca ob zidu novega pokopališča pri Sv. Križu, je 541etni, v Trebnjah rojeni, vdovec in vpokojeni žel. čuvaj Jakob Peternel, ki je stanoval v Selu. Pred kratkim ga je aretovalo orožni-štvo zaradi nenravnega čina na neki j 121etni deklici. Ko je prišel pred dne- ^ vi iz zapora dež. sodišča, je kupil revolver ter šel v Dravlje pred hišo,' kjer je dotično dekle uslužbeno ter je zvečer večkrat ustrelil skozi okno v hišo, ne da bi koga zadel. Nato je bržkone blodil celo noč po polju oko- J li, dokler ni zjutraj izvršil samoumora. Pri truplu so našli pismo, v kate-rem zatrjuje Peternel svojo nedolžnost ter določuje nekaj zaradi premoženja in oskrbe svojih treh mladoletnih otrok.
—	Nenadoma se je predkratkim o-mračil um 30 letnemu železniškemu pristavu Ant. Šiška v Ljubljani.
—	Mlad ropar. Ljubljansko porotno sodišče je obsodilo 19 let starega Franceta Robnič od Sv. Krištofa na Štajerskem zaradi hudodelstva po-izkušenega posiljenja in ropa na tri in pol leta težke ječe. Dne 27. okt. 1910 je bil napadel z dvojnim hudodelskim namenom dekle Ivano Močnik, ko se je vračala iz Žiberš domov v Idrijo.
—	Radi nenravnosti. Pred ljubljanskim porotnim sodiščem se je vršila dne 1. marca tajna razprava zaradi: nenravnosti proti Antonu Babovšeku,' 20 let staremu iz Št. Lorenca, sedaj hlapcu v Ljubljani. Porotniki so pri- j trdili na njim stavljeno vprašanje in ' sodišče ga je obsodilo na dve leti težke ječe.
—	Dva detomora. Pred porotnim sodiščem v Novem mestu je bila dne 1 20. febr. zaradi hudodelstva detomora J M. Mežnar, 20 let stara dekla v Pod- j kraju pri Radečah, obsojen na 4 leta t težke ječe. — Ana Žugelj, roj 1891, j samska dekla, nazadnje v Metliki, je bila oproščena detomora; obsojena pa, je bila zaradi prestopka varnosti živ- | Ijenja, ker ni poroda naznanila kaki j
novani ženski še pozneje kje videl ali da še živite, oziroma da ste se našli kje mrtvi, naj se naznanijo preiskovalnemu sodniku v Mariboru.
— Po sanjah odkrita dedščina. Lani 10. junija je umrl v Gradcu zasebnik Karol Zisser, ki so ga splošno smatrali za premožnega. Kljub temu niso našli v njegovi zapuščini razen nekaj dragocenosti nobenega denarja. Zlasti so pogrešili neko hranilno knjižico z zneskom okoli 11,000 K. Vsa poizvedovanja po tej knjižici so bila brezuspešna. Slučajno je slišala praviti o tem dogodku trgovčeva žena Ivana Birchbauer. Nekega dne je Birchbauer pripovedovala, kako se ji je sanjalo, da je bila v Zisserjevi sobi. Zdelo se ji je, kakor da išče v sobi po hranilni knjižici ter je pri tem vdrla v zid. kjer je v neki votlini našla spravljeno hranilno knjižico. O teli sanjah so zvedeli tudi Zisserjevi dediči in poklicali k sebi Birchbauer, da jim je povedala svoje sanje in natančno označila mesto, kjer je v sanjah našla denar. Splošno je bilo začudenje. ko so res na označenem mestu izkopali zid in našli v njem hranilno knjižico za 11,637 K. Dediči niso hoteli izplačati Birchbauerjevi najdenine, vsled česar je ta tožila, a je prvo sodišče tožbo zavrnilo, češ da je bila knjižica najdena v stanovanju lastnikov in da zahteva po najdenini ni u-temeljena. Pri vzklicni obravnavi pa je sodišče razsodilo, da morajo dediči plačati tožiteljici 20 K "za delo".
gosposki ali drugi osebi meseca zapora.
na dva
—	Slovencev na Spodnjem Štajer skem je okoli 420 tisoč. Prebivalstva je okrog 471,000. Sleparili so Nemci pri ljudskem štetju strahovito ter gotovo več tisoč Slovencev prostovoljno ali iz kakih obzirov vpisalo za Nemce. Ljudsko štetje na Spodnjem Štajerskem kaže mal prirastek, vidi pa se v njem silen odtok prebivalstva na Sred nje in Gornje Štajersko, kjer je industrija doma.
—Napadi na slovensko duhovščino. Nemški lisfci, predvsem "Marb. Zei-tung" so z velikim pompom naznanjali nemškemu svetu, da se je vsa mariborska duhovščina pri ljudskem štetju vpisala kot Slovenci. Zanikani Jalin si je kot češki renegat menda domišljava!, da se bodo gg. duhovniki iz strahu pred njim vpisali za "Nemce", takšne namreč kot je on. Če se imajo trgovci, obrtniki in uradniki. ki žive od žuljev slov. ljudstva, vpisati za Nemce, ima pač tudi naša čč. duhovščina, če hoče biti udana PQŠtenim tradicijam našega nar.oda pravico, priglasiti se za jezik svojih blagih slovenskih mater.
—	Radgona. V radgonski okolici je ustanovila Šuedmarka več ljudskih knjižnic. V Zepovcih se trosi med ljudstvo cele kupe umazanega berila. Radgonski trgovci imajo v zalogi zadnji čas velike bale "Štajerca", ki ga delijo med slovenske okoličane.
—	Izpred sodišča. Dne 13. marca
so se pričele pred mariborsko poroto porotne obravnave. Kot prvi je sedel na zatožni klopi "gajšic" Klobasa, ki je umori! v Jarenini posestnika Don-kota in ga oropal. Klobasa je svoje dejanje priznal. Radi mladoletnosti je bil obsojen na 181etno ječo.
—	Dvojnega umora osumljen. V zadnjih letih ste izginili v ptujski o-kolici brez vsakega sledu dvej ml&di ženski pod okoliščinami, ki opravičujejo sum, da se je zgodilo hudodelstvo. Obe ženski ste bili za časa, ko ste izginili, v blagoslovljenem stanu, in sicer obe z možem, ki pride kot storilec v poštev in je sedaj pri okrožnem sodišču . v Mariboru v preiskovalnem zaporu. Dokazano je, da ste bili obe ženski še kratko časa, predno ste izginili, v družbi tega moža, in ravno od tega trenotka naprej o njih ni sluha in ne duha. Obe ste bili baje močni, zdravi in radoživi ženski. Prvi slučaj se tiče Rozahje Lešnik, rojene 1881 v Dražencih pri Ptuju, dekle, ki je izginila dne 14. vinotoka 1907. Druga ženska je Magda Duka-rič, rojena 1880 v Bednji na Hrvaškem, tudi dekla, o koji manjka pa vsak sled od 19. rožnika 1910 naprej. Podatki,1 po katerih bi se dalo sklepati, oziroma ugotoviti, da je kdo ime-
—	Vrezali so se koroški nemški liberalci, ki so pričakovali od novega škofa, da bo podpiral njihove težnje. Vedno bolj se kaže, da bo novi škof pravičen tudi Slovencem.
—	Komične reči so se dogajale pri ljudskem štetju na več krajih, najbolj pa je vzbudilo veselost sledeče: Nekje v neki slovenski občini je bilo treba šteti ženo, ki je pa pravkar ležala v zadnjih izdihljejih in seveda ni mogli! žato sama svojega jezika napovedati. d£cr je v občini bilo splošno znano, da se je posluževala edinole slovenskega občevalnega jezika — drugega ondi sploh ni — so jo za Slovenko zapisali in pripomnili obenem, da, ko se je štetje vršilo, ni bila vsta-nu sama dati podatkov in da je kmalu nato umrla. Ker pa so pri okrajnem glavarstvu bili nekateri mnenja, da je žena po rodu Nemka, so jo — čeprav je bila naznanjena, da je že izdihnila —pismeno klicali na glavarstvo, na kar so dobili seveda odgovor, da je rajnic! to nemogoče.
—	Afera Kayser-Weiss. Iz Celovca i dne 10. marca poročajo: Obtožnica proti monsg. Ivayserju zaradi znane propale nemške Centralne blagajne je sestavljena. Cela zadeva se bo obravnavala pri porotnem zasedanju
v Celovcu 16. marca. Poroča se, da bo ministrstvo v par dneh izplačalo prizadetim posojilnicam 480,000 K. med tem, ko je že 22. dec. izplačalo ministrstvo prizadetim posojilnicam že pol milijona kron.
—	Ljudsko štetje na Primorskem. V Trstu in okolici so našteli 226,423 prebivalcev, na Goriškem in Gradi-ščanskem 257,475, v Istri pa 385,987 oseb. Primorska ima torej brez vojakov 869,885 prebivalcev.
—	Avstro-ogrski prvi dreadnought bo spuščen v morje definitivno 27. maja t. 1. Ker pride ob tej priliki najbrže sam cesar v Trst in bo ondi zbrano vse avstr. ladjevje, bo gotovo tudi iz slov. dežela odšlo veliko ljudi gledat ta slovesni in lepi prizor. Kolikor je dozdaj znano, bo avstr. prvi dreadnought imel 20,500 ton, turbinske stroje 25—26,000 konjskih moči,! dvanajst topov kalibra 30^ cm in dvanajst brzostrelnih topov kalibra 15 cm ter veliko 7 cm topov. Stolpi za velike topove bodo štirje, v vsakem po trije topovi.
-— Nova vojašnica v Tolminu. Tolminska občina sezida za posadko novo vojašnico, ki bo stala 350,000 kron.
—	Društvo jugoslovanskih bančnih uradnikov se ustanovi v Trstu ter ustanovi filijalke tudi po Dalmaciji in Istri.
-— Avstriji noče služiti, ker je Lah. Pri Brazanu je šel čez mejo vojak 97. pešpolka, Benjamin Lonzari (Lončar). V Vidmu se je predstavil ka-rabinjerjem, rekoč, da je dezertiral radi tega, ker kot Lah noče služiti avstrijskega cesarja.
—	Vojaški denar je poneveril in pobegnil v Trstu infanterist 97. pešpolka Oskar Premu iz Vrhpolja.
—	Skozi .okno je skočil v Kanalu 78 letni klobučar Janez Strgar, po domače Vencelj. Zjutraj so ga našli pod oknom mrtvega. Možu se je zmešalo.
—	Umrla sta: Ivan Korošec, posestnik v Gorici in gospa Katarina Ja-končič v Šlovrencu pri Neblem na Goriškem.
ka, potem ga vzela od doma in ga na polju zadušila. Na razpravi in že pri preiskavi je vse priznala in vedno ob-težavala stališče zagovornika, češ, da je kriva in kriva. Proti gornji razsodbi je branitelj proti njeni volji vložil ničnostno pritožbo in priziv,- A Leljak noče nič slišati o kakem znižanju kazni in pravi, da je s kaznijo zadovoljna. Sodišče je zato zavrnilo priziv, a branitelj se je proti tej odločbi pritožil, češ, da ravno to obnašanje Roze Leljak izpričuje, da je umo-bolna, kar on v prizivu ravno naglaša. S tem pa, da sodišče vsled obtožničine izjave zavrača pritožbo, obsojenko že v naprej proglaša za duševno zdravo. Pravniški krogi se zelo zanimajo za končno rešitev te zadeve.
■— Smrtna kosa. V Zagrebu je u-mrl č. g. Fran Plevnjak, prvi urednik "Hrvatstva", požrtvovalen organizator hrvaških krščanskih socialcev. — V Šibeniku je umrl kanonik č. g. Ivan Vidovič, star 79 let. — V Dubrovniku je umrl g. Anton Milic, star 74 let, svojčas deželni poslanec. — V Ko-stajnici je umrl bivši zastopnik Lavo-slav Mašeg.
ANTON VOGRIN, ČREVLJAR
210 Ruby St.	Joliet, Illinois.
Popravljam in izdelujem moške, ženske in otroške čevlje po zmerni ceni.
Ana Vogrtn
Izkušena babica
210 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, 111.
Ustanovljena i>7i.
I
O t Joliet. Illinoia.
Prejema raznovrstne denarae »log* ter pošilja denar na vse dele sveta.
HRVATSKO.
—Zanimiv kazenski slučaj imajo v Zagrebu. Ondi je bila nedavno obsojena na 10 let težke ječe neka Roza Leljak, ki jo je zapeljal znani arhitekt Gross, čegar "nevesta" se je nedavno ustrelila. Leljak je imela dete, za katerega je morala sama skrbeti; dete je bilo pri njenih revnih starših. Leljak je dalj časa plačevala za otro-
Kapital in preostanek $300,000.9
C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. M. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir.
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. štefaniču čez treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno demače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
400 Ohio Street
Joliet,, lita.

PIRUHE

pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, prijateljem ali znancem v staro domovino in to seveda najraje v gotovem denarju, kfir pa najhitreje, najves nejo in najceneje preskrbi
Frank Sakser Co.,
82 Cortland St., New York, N. Y. -Podružnica:-————
6104 St. Clair Ave., N. E.,
Cleveland, O.
Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže? Sedaj pošiljamo
100 kron avstrijske veljave za $20,50
8 poštnino vred.
» »»:*« 11 1
I « « IIIHM HI ■ » » » "'Al

Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
STRlTAltJEVE ULICE 2
»prejema vloge na knjižice in na telcooi	1 Ql
račun ter je obrestuje po čistih	^^rm.H /O
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 5,000.000.	Rezervni sklad K 500.000.
PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO, GORICA.
I •■■«•■ « • W ■ ■ ■ ■ ¥ ■ ■ 1
r* ■ ■ ■ ■ «■■■■»■
■ ■ ■ ■ ■ ■ ■■■ ■ ■ ■
4.
AMFRIKANSKI SLOVENEC, 3i. MARCA 1911.
A.M£RIKANSK1 SiX)VENEC
Ustanovljen 1. i891.
Prvi, največji in edini slovensl i■ katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izd;, "a ga vsaki petek
SLO VENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA,
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Telefoni: Chicago in N. V/. 509.
Pri spremembi bivališča prosimo na ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMEKIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and the only Slovenian Cathol;c Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the 8LOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Building Joliet, Illinois.
Advertising rates sent on applicaticn.
CTRADES TO COUNCIL >
Prva in edina slovenska unijska tiskarna.
CERKVENI	KOLEDAR.
2.	apr. Nedelja	Franc in Pavla.
3.	"	Pondeljek Rihard, škof.
4.	"	Torek	Izidor, Rozamila.
5.	"	Sreda	Vine. Fer.; Zeno.
6.	"	Četrtek z	Sikst, pap. Cel.
7.	"	Petek	Herman Eberh.
8.	"	Sobota	Alberta.
REV. F. S. ŠUSTERŠIČ—JE UMRL.
Umrl je mož — Kje tak je še med nami Kot on, ki spi V prezgodnji groba jami?
Simon Gregorčič.
Mi vsi, ki smo ga poznali, stopimo skupaj in povejmo drug drugemu, koga smo izgubili! Mi vsi, ki smo ga radi imeli, javno govorimo, da med nami ni več njega, ki smo ga mi vsi ljubili!
n i k i smo v njem izgubili dobrega prijatelja in odkritega svetovalca:
11.)	Njegov testament priča, da je delal za Boga in duše in ne za — denar. Veliko je dala njegova desnica, in levica ni vedela za to. Kje je danes 5P tisoč dolarjev? Sam je rekel zadnja leta tole: "Naj me imajo ljudje za bogatega, saj bodo potem morda več spoštovanja imeli do mene."
12.)	Neka posebna, zlata poteza na značaju rajnega prvaka ameriških Slovencev je ta, da je vedno odkrito ljubil' naš narod. Kadar imamo mi duhovniki kake sitnosti s svojim ljudstvom, takrat mi navadno tarnamo in jamramo pri vseh, ki so vredni našega Saupanja. On pa ni odprl svojih ust, da bi komu potožil, ampak z nekim srečnim, prirojenim humorjem je tolažil samega sebe; nas pa, ki smo ga slišali, je tudi v grenkih urah svojega življenja zabaval.
13.)	Prišel je iz starega kraja zaradi tega, ker je okvir avstrijskih, slovenskih in verskih razmer v starem kraju bil za njegovo veliko dušo pretesen.
14.)	Blizu 20 let je živel v miru s svojimi farani. Kdor je poznal njegovo blago srce, ga je vsak spoštoval in vsakdo je vedel, da v trdi luščini njegovega krepkega, neomajanega
značaja' se je skrivalo ljubeznjivo srce. *
Prehodil si na tem svetu štirinajst postaj križevega pota. Umrli so ti mati v stari domovini, a ti nisi mogel vstati, da bi šel na pogreb svoje ma-
lijo, zato da iz njegovega žepa denar	vrednosti farm med zadnjim desetlet
izvlečejo in da se lahko potem smeje-	jem. V državi Illinois je znašala
jo in iz njega norca delajo.	vrednost vseh farm leta 1900. $1,514,-
Vi "kranjski" socialisti v Ameriki!	000, in leta 1910. je bila $3,081,504, ali
Zapomnite si tole: "Bog in kruh je	nekoliko nad dvojnati znesek vredno
dvoje! In to Vam bo razlagala člo-	sti pred desetimi leti. V Iowi, Min
veška pamet toliko časa, dokler bo	nesoti, Wisconsinu, Michiganu in dru
migal mazinec na levi nogi zadnjega	gih sosednih državah so bile razmere
človeka na svetu.
Anton Sojar.
KATOLIŠKA CERKEV V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Po statističnih podatkih, ki jih vse-
podobne. Važne prednosti, katerih so deležni farmarji, ki stanujejo blizu velikih trgovinskih središč, so razvidne iz visokih povprečnih dohodkov na aker. Celo v državah z drugače slič nimi razmerami imajo tiste, ki posedujejo mnogoštevilne tovarne in kjer
buje pravkar objavljeni "Official Ca- Je mogoče hitro priti do Velikih tržnih tholic Directory' za' leto 1811, izdajan mest> ne da bi se moralo plačevati vi-po tvrdki M. H. Wiltzius & Co., Mil- soke vozne stroške, očividno prednost waukee in New York, šteje katoliško na sv°ji strani. Ako bi bili farmarji v prebivalstvo Združenih Držav 14,618,- Iowi dobivali isto ceno za svoj koruz-761 duš, prirastek za 271,734 nasproti ni pridelek na aker, kakor farmarji v prejšnjemu letu. Ti podatki so oprti Wisconsinu, bi imeli sedaj 40 milijona uradnem štetju in zato so menda nov Prihrankov več v banki. Namreč povsem zanesljivi. Če prištejemo k zato- ker Jc bi,a povprečna cena, kate-zgornjemu številu ono katoličanov na ro Je dobival farmar v Iowi na aker za Filipinih, Porto Ricu in Hawaiiskih svo-i koruzni pridelek, za $4.36 manjša otokih, potem dobimo skupno število neS° cena- ki so dobivali Wiscon-22,886,027 katoličanov, ki stanujejo sinčanje. Povprečna letina v teh dveh pod zvezdnatim praporom. Te števil- državah leta 1909. je bila 31.5 bušlja v ke nikakor niso pretirane, in če naha- Iowi in 33 buž'jev v Wisconsinu. Po-jamo v uradnem verskem cemlu Zdru- temtakem so imeli farmarji v Wis-ženih Držav od leta 1906. navedeno consinu nekoliko večji pridelek in tudi katoliško prebivavstvo samo z 12,079,- v'šj° ceno na bušelj. Mnoga druga 142, si to lahko razlagamo iz tega, -ker zanimiva dejstva o farmarskih in sadje cenilni urad, ki popisuje samo "ko- nih pridelkih navaja George Girling, munikante" ali obhajance, odštel od statistik družbe "Homeseekers Asso-katoliškega prebivavstva 15 odstotkov , c'ation za otroke.
Duhovstvo Združenih Držav šteje tere. Sedaj je končana tvoja težka j 17,084 duhovnikov, od katerih je 12,
Katoliška hierarhija.
V Evropi je po najnovejši statistiki pot, in uživaš plačilo za svoje trplje- 659 svetnih duhovnikov in 4,434 redov-' P° latinskem obredu 47 kardinalov, 2
nikov, pomnožitev za 534.	j patriarha, 114 nadškofov, 496 škofov,
"Directory" navaja 9,017 katoliških 17 eksemptmh opatov (dioeceseos nul-župnih cerkva, kakor tudi 4,444 misi-; lius)> 9 apostolskih vikarjev. Vštevši
nje.
Baraga in Šusteršič sta dve imeni, ki se bliščita kot dve svetli zvezdi na obzorju a-meriške Slovenije.
Molita za nas, mi bomo molili za Vaju, če sploh potrebujeta naših prošenj.
Anton Sojar, prvi kaplan umrlega Rev. F. S. Šusteršiča.
BOG IN KRUH—ALI NEKAJ ZA "SOCIALISTE".
III.
Ko sem prišel kot reven, zadolžen jolietski kaplan za župnika na slovensko faro sv. Štefana v Chicago, sem obiskoval v tem miljonskem mestu vse Slovence, kolikor sem jih mogel najti. V žepu sem imel rožni venec in brevir, v srcu sem imel namen vse izgubljene rojake spreobrniti h krščanski veri, saj sv. apostol Pavel piše: Kdor Kristusa ne ljubi, naj bo preklet!"
Ena prvih novic, ki sem jih slišal iz ust nekega socialista, je bila tale: "Go-spted Sojar, če bi Vi prinesli čikaškim Slovencem en miljon dolarjev in če bi ta denar vi razdelili med nas, potem bi Vas mi vsi radi imeli; tako pa naj-brže s slovensko faro v Chicagi ne bo nič." Te besede je izrekel meni neki Slovenec v Chicagi.
Ravno isti človek — ime bi lahko povedal, — je rekel nekemu fantu tole, kakor so povedale zanesljive priče: Fant, koliko časa si pa ti v Ameriki?" Samo par mesecev?" "Ti imaš pa gotovo še rožni venec v svojem žepu! Kako si ti neumen! Kadar boš toliko časa v Ameriki, kakor sem jaz, boš ■že spoznal, kako si danes zelen, in da v Ameriki ni Boga, ker v Ameriki je naš "bog" — elektrika."
Slišal sem druzega kranjskega "socialista" izreči v javnem prostoru nekemu fantu tele besede: "Prokleto si
v Evropi 182,437,522, in sicer 177,385,-844 latinskega in 5,051,678 orientalskega obreda. — V Aziji je 5,422,641 katoličanov, in sicer 4,559,865 latinskega in 862,776 orientalskega obreda. — Afrika šteje 2,681,740 katoličanov, 2,-641,740 latinskega in 40,000 orientalskega obreda. Amerika pa 86,996,513 katoličanov, od teh 86,651,513 latinskega, 345,000 orientalskega obreda. V Avstraliji je 8,371,422 katoličanov, vsi latinskega obreda.
TOLAŽBA.
(Zložil M. Prelesnik.)
1.) Slovenska katoliška n as e 1 b i n a v Jolietu — izgubila si neumen, če se ženiš" svojega očrta. Mali gospod — "the V svojem farovžu imam v predalu little pastor —'' je storil, da danes svoje pisalne mize natlačeno polno pi-mogočno dvigaš svojo glavo kvišku! j sem in razglednic meni poslanih na Joliet in gospod Šusteršič sta dve be- stroške naših revnih socialistov, ki se
sedi... Naš sedaj živeči slovenski rod v Ameriki se nikdar ne bo mogel spomniti na Joliet brez gospoda Šusteršiča. Umrl je mož — glava je padla — ti pa vsestransko napredna naselbina ne pozabi, kdo je bil tvoj ustanovitelj !
2.) Verni Slovenci v Ameriki so izgubili svojega najboljšega pridigarja. Kar je govoril, je bilo vse— beseda božja. Njegovi govori so bili kratki, dobri in jedrnati. Kdor zna pri govornikih razločevati, da glas govornikov in vsebina govora je nekaj različnega, ta bo vsak moral pripoznati, da je z gospodom Šusteršičem legel v
ne Upajo podpisati. Toliko so izobraženi, da skrivajo svoje sramotno ime. Če bi izdali svoje umazano ime, bi bil vsak izmed njih najmanj zaprt kakih pet let, kakor mi je povedal neki advokat.
V nekaterih zakotnih socialističnih listih berejo nekateri naših rojakov, kako so v pijanosti kako nedeljo zvečer v gostilni iz svojih socialističnih žepov skladali niklje v podporo tako-zvanemu delavskemu listu pod naslovi: "5 centov 'šenkam' za ta list za to, ker-mi ni treba k maši hoditi, en cent pa šenkam še za to, ker bi Mica'rada hlače nosila, en cent pa še šenkam
jonskih cerkev, ki se oskrbujejo iz' ostale kontinente šteje katoliška cer-drugih občin. Potemtakem je skupaj kev 50 kardinalov, 13 patriarhov, 297 13,461 cerkva, 257 več nego zadnje nadškofov, 1257 škofov, 22 eks. opa-leto.	I tov. Tej hierarhiji je podložnih: 285,-
Po istej uradni statistiki dobiva v 4,- 912,838 katoličanov^ od katerih Jih je 972. župnijskih šolah 1,270,131 otrok' svojo versko in posvetno odgojo. Izza poslednjega poročila se je pomnožilo število župnijskih šol za 127 in število otrok, ki pohajajo take, za 32,-880. Razun župnijskih šol je 225 kolegijev za dečke in 696 akademij za deklice, nadalje 82 semenišč* s 6969. dijaki. Vštevši sirote v 285. zavodih se odgaja 1,482,699 otrok v katoliških zavodih.
Hierarhija (duhovska vlada) Združenih Držav sestaja iz apostolskega delegata, enega kardinala, (po nedavni smrti nadškofa philadelphijskega) 12. nadškofov in 97. škofov. Število zadnjih je bilo v preteklem letu pomnoženo za 9.
Najstarejši prelat po številu uradnih let je kardinal Gibbons. * i je bil posvečen v škofa dne 16. avgusta 1868, za njim prihaja nadškof Ireland v St. Paulu.
Katoliško prebivavstvo 25. držav naše Unije je razdeljeno takole:
New York 2,758,171; Pennsylvania 1,527,239; Illinois 1,446,400; Massachusetts 1,380,921; Ohio 694,271; Louisiana 557,431 (zadnjega leta 'directory' kaže isto število); Wisconsin 540,956; Michigan 536,107; New Jersey 495,000; Missouri 452,703 (zadnje leto isto število); Minnesota 441,081; California 391,500 (tudi neizpremenjeno); Con-neyicut 378,854; Texas 295,917; Maryland 260,000; Rhode Island 251.000; Iowa 242,109; Indiana 223,978; Kentucky 147,607; New Mexico 127,000; New Hampshire 126,034; Maine 123,-547; Nebraska 122.510; Kansas 110,-108; Colorado 99,485.
Slovensko-ameriška Tiskovna Družba in Amerikanski Slovenec
naznanjata žalostno vest, da je član njunega ravnateljstva in glavni urednik Amerikanskega Slovenca, prečastiti gospod
V
F. S. Šusteršič
v starosti 47 let mirno zaspal v Gospodu dne 24. marca 1911 v Ljubljani, svojem rojstnem mestu. Slava njegovemu spominu! Joliet, 111., dne 28. marca 1911.
Za družbo in Am. SI.:
Anton Nemanich, predsednik. William Grahek, tajnik. Filip Gorup, urednik. Josip Klepec, vodja.
N


MALE
/GLASI
Zakaj, zakaj težko si delamo slovo? Zdaj vidimo mi kot v uganjki in skoz zrcalo oni svet. vse boljše vidi zdaj naš ranjki, ki našim je očem odvzet. Saj iz obličja pa v obličje on božje gleda zdaj veličje — Zakaj, zakaj težko si delamo slovo?
Zakaj, zakaj težko si delamo slovo? Nekoliko le zdaj spoznamo, m marsikaj je skrito nam, podobo gledamo zdaj samo: O kaj j>a ranjki gleda tam! Boga on gleda tam očito, oj tam je njemu vse odkrito — Zakaj, zakaj težko si delamo slovo?
TRUST ZA JEKLO.
Povprečno osive moški lasje pet let preje nego ženski.
V Indiji se govori več nego petdeset domačih jezikov.
Po najnovejši poljski statistiki živi na Pruskem 4,086,416 Poljakov.
Plačajo se vnaprej.
Kdor išče dela, za enkrat......$0.10
Kdor išče delavcev, za enkrat... 1.00 Kdor išče znanca itd., za enkrat. .25
Zahvale ........................ 1.00
Naznanila, od vrste, za enkrat... .10 Oglas—ime, stan in naslov, na leto $5. j Oglasi v "A. S." so najuspešnejši.
RUMAGE SALE (RAZPRODAJA stare šare) dne 25. marca na 1027J4 N. Collins St., Joliet, 111.	It
NAPRODAJ LEPA FARMA OB-stoječa iz 120 akrov dobre in rodovitne zemlje; 80 akrov je obdelanih, a 40 je pa neobdelanih. Blizu mesta, le 4 milje od mesta Fairchild, Wis. ter poleg slovenske farmarske naselbine. Lepa hiša, hlev, voda i. t. d., vse je lepo ograjeno. Na koncu farme je šola. Jako lepa prilika za onega, ki hoče živeti na farmi. Cena zmerna in primeroma lahki obroki. Za pojasnila vprašajte pri Mat. Gregorčič, 1222 N. Broadway, Joliet.
NAPRODAJ LEPA HIŠA Z 8. SO-bami na 802 N. Hickory St., Joliet.
POTREBUJEMO 75 DEKLET ZA delo v tovarni za srajce. Stalno delo, dobra plača. Vprašajte zvečer med 7. m 8. uro. John A. Rogina, 103 Indiana St., Joliet.
NAPRODAJ VEČ MALIH PREŠI-čkov, vsake velikosti. Fr. Skoien, E. Cass St. 7 miles E., 7 miles South Spencer Rd., Joliet, 111.
HIŠA IN LOTA NAPRODAJ ZA $3300. 2010 W. 22 Place Chicago, 111. Lastnik hiše: 1849 W 22 St. brivec.
Jos. Stebla j
PRODAJALNA
smodk, dutiana, slaščic
in mešanega blaga
ZAVARUJEM PROTI OGNJU. Tajnik Slovenskega Stavbinskega društva.
1840 W. 22 St., CHICAGO, ILL.
—>~-aK
1 * ~ H
>A	: ■ 1 ..J.
Pooblaščeni Agent od vsib
Parobrodskih Družb.
za So. Chicago in okolico je
Frank Medosh
9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, 111 le en blok od naše cerkve.
.<3 (
FARMA V NAJEM ZA GOTOV denar ali tretjino letine. 11/2 milje od mesta, obstoječa iz 120 oralov, polovica poljedelstva. Ostalo paša z travnikom. Na eno ali več let. A. J. Jakše, McGregor, Aitkin Co., Minn.
grob najboljši oznanjevalec besede za to, ker se ne mislim nikol ožent."
božje med slovenskimi duhovniki v Ameriki.
3.)	Kot goreč dušni pastir je on posebno prva leta misijonaril med svojimi razkropljenimi rojaki v Ameriki. In marsikatera slovenska fara mora reči: "Gospod Šusteršič so pri na^ začeli!" Tudi v Chicagi je položil temelj naši vedno lepše cvetoči fari ta gospod.
4.)	Bil je neutrudljiv s po vedli i k. Mesto, da bi pošiljal svojega kaplana v spovednico, je najraje vse sam storil, če je le bilo mogoče.
5.)	Bolni rojaki so izgubili svojega rednega obiskovalca in tolaž-nika.
6.)	Slovenska mladina . v Jolietu je zgubila ž njim posnemovalca Njega, ki je nekdaj rekel: "Pustite male k meni, ker njih je nebeško kraljestvo."
7.)	Slovenski duhovniki smo izgubili svojega voditelja. Slovenska Duhovska Zveza—kje si?
8.)	Amerikanski Slovenec — zakrij si svoj obraz in jokaj, ker izgubil si svojega najbolj navdušenega glavnega urednika.
9.)	K. S. K. J.! Gospod šusteršič te je rodil — toda ti nisi šla za njegovim pogrebom----—
10.) Slovenski škofje v Ameriki in vsi slovenski duhov-
Jaz govorim o Bogii in kruhu. Jaz želim, da bi vsi ljudje Boga radi imeli. Jaz želim, da bi vsak človek imel radosti vsakdanjega kruha; ampak Vi revni, zapuščeni, obžalovanja vredni in ob enem zabiti 'kranjski' socialisti si zapomnite tole: "Gospod Sojar ni sin milijonarja in socialisti ne bodo podedovali milijona.
Našim slovenskim fantom in dekletom v Ameriki pustite v miru v njihovih žepih rožni venec zato, ker jih niste Vi kupili.
Da je v Ameriki elektrika bog, to ve samo kak zarukan "kranjski" socialist.
Elektrika je na prodaj — Bog pa ni na prodaji Elektriko lahko kupim, Boga se ne more kupiti. Elektrika se' v lampali vidi, Boga pa ne more videti človeško oko, ker krščanski nauk pravi, da Bog je zgolj duh brez telesa. Seveda vi tega ne veste; zato vam pa v teh kratkih vrstah dajemo kratek pouk o veri, ker drugače bi morda vi izobraženi "kranjski" socialisti še pozabili, da ste vi kranjski "Janezi"... in da Vaš oče ni bil ne Peter ne Pavel, ampak — opica. Voditelji socializma v Evropi so milijonarji židovskega po-koljenja.
V Chicagi je pa najbolj navdušen socialist neki delavec, ki ne zna ne brati ne pisati. Socialisti ga zelo hva-
"The United States Steel Corporation", bolje znana po zaznambi trust za jeklo, kmalu dovrši prvo desetletje svojega obstanka. Začetkom aprila 1901 se je pričelo- delovanje te mogočne korporacije. Kako je podjetje v teh desetih letih naraslo, je razvidno iz naslednjih številk: Do sklepa zadnjega poslovnega leta doseženi kosmati dohodki znašajo okoi 5856 milijonov dolarjev; to je več, nego imajo sedaj zaznamovati vse "narodne" banke v deželi na hranilih. Doseženi čisti dobiček znaša 1202 milijona dolarjev, in ta svota odgovarja približno vplačani delniški glavnici vseh narodnih bank v dež/eli. Na plačah se je izplačalo V teh desetih letih 1350 milijonov dolarjev, torej več, nego jp znašal čisti dobiček. Izplačane dividenii e znašajo 394 milijonov dolarjev. Oliresto-vanje nezaloženega dolga je zahtevalo 208 milijonov; za nove stavbe in nove pridobitve se je porabilo 213 milijo- bo za vsak večer 15,000 IC. nov. Družba je v teh desetih letih izdelala 95Vi milijona tonov sirovega železa, dogotovila skoro 87 milijonov tonov izdelkov, spravila na dan 181J^ milijonov tonov železne rude in milijona tonov premoga, izgotovila 110}^ milijona tonov koksa in 26 milijonov tonov cementa. Na razoolago ji stoječe zaloge železne rude znašajo dve milijardi tonov, njeno železnično omrežje obsega 3500 milj. Lastuje P a
družba 45,000 tovornih
vagonov,
80
tovornih parnikov in 115 prevoznih la dij. Izza leta 1902. se je zvišalo število zaposlencev za okroglo 32,(XX), in že površen pogled na vrsto teh številk nam kaže ogromni pomen, ki ga je to največje industrijsko podjetje na svetu pridobilo v prvem desetletju svojega obstanka za ameriško gospo-darstveno življenje.
VREDNOST FARM.
Podatki ljudskega štetja glede farm, ki so bili pravkar objavljeni, nam razodevajo marsikatero čudno dejstvo. Ena teh številk kaže čisti prirastek v
Anglija je lani uvozila več nego 1,-770,000 zajčjih kož iz Avstralije.
Eno samo newyorsko poslopje za urade obsega več nego 750 milj telefonske žice.
Tovarno za izdelovanje opeke iz lave gradi v Honolulu neki Sanfran-ciščan.
Vkljub manjši površini pridelujejo Nemčija, Rusija in Avstrija več krompirja nego Združene Države.
Glavne pšenicoizvozne dežele, po vrsti imenovane, so Avstralija, Argentina, Canada in Združene Države.
Slavni tenorist Caruso bo tri večere gostoval na dunajski operi. Dobil
1000 porok se je vršilo letošnji pustni ponedeljek v dunajskih cerkvah. Poleg teh se je vršilo tudi 260 srebrnih porok in deset zlatih.
Cesarski kanal kitajski je največji kanal na svetu. Dolg je nad 1,000 milj- Najdaljši kanal v Evropi je kanal languedoški, ki veže Atlantsko in Sredozemsko morje ter je dolg 148 milj.
Najvišja in najnižja točka v deželi (izvzemši Alasko) sta v istej državi — Californiji — in oddaljeni 100 milj druga od druge. To sta Mount Whitney, 14,500 čevljev nad morsko gladino, in Death Valley (dolina smrti), 450 čevljev pod morjem.
Dunajski listi vedo z vso gotovostjo poročati, da se bode prestolonaslednik Franc Ferdinand kot zastopnik avstrij. cesarja udeležil slavnosti kronanja angleškega kralja Jurija v Londonu. Na potovanju ga bode spremljalo avstrijsko in ogrsko visoko plemstvo.
Tel. So. Chicago 3162
Geo. Laich
SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB.
se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, hitro točno in po dnevnem kurzu.
Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St. So. Chicago, 111.
ANGLEŠČINA brez učitelja! Sloven sko-Angleška Slovnica, Tolmač in An gleški Slovar stane samo $1.00, in j« dobiti pri
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y
Največja zaloga slov. knjig. Pišite po cenik!
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kalfr omijsko vino, dobro žganje ta trsi!* .ajboljše smodke. 'od^iam tudi trdi in mehki preijotf
TELEFON 7612.
a* N. B-oadwajr. . JOLIET, II/

Popravljamo
Delo jamčimo
KLOBUKE
kupljene pri nas urejujemo brezplačno NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI
V MESTU.
Brennan & Olander
305 Jefferson St.,
Joliet, Illinois
POTREBUJEMO LONG WALL COAL MINERS
v Wenoni, 111., le 70 milj zapadno od Jolieta. Ni štrajka ali kake sitnosti. Plačamo visoko ceno za delo. Delo vsak dan. Rudarji morajo imeti certifikate. Elektric haulage za odvaža-nje premoga od rudarjev, ki pospešuje delo in viša zaslužek. Pridite prec.
WENONA COAL CO., 11	Wenona, Illinois.
AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA Najpripravnejša in najcenejša paro*
brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkotfli Trstom in Reko. Brzi poštni m novi parobrodi na dv» vijaka:
MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA. Druge nove parobrodc kateri čejo vO*. zit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iž New Yorka ot> sredah ob 1. popoldan in Trsta ob so* botah ob 2. popoldan proti New Yorku Vsi parniki imajo brezžični brzoja*' električno razsvetljavo in so modern" urejeni. Hrana je domača. Mornaf ji in lečnik govore Slovensko in Hf vaško.
Za nadaljne informacije, cene i' vozne listke obrnite se na naše zastop" nike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO. General Agents 2 Washington St.,	New Yorfc
v»
M
VWrtWMV.WVWkWWVVV
Oscar J. Stephen
s.
i JAVNI J NOTAR
Sobo 201 In 202 Burlier bldg. JOLIET, ILLINOIS.
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiie in pohištva proti ognju, nevihti ali Hrugi poškodbi.
Zavaruje tud. življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko si« oko spadajoča pisanja.
«i
--
Govori nemško in angleško. 7 i
I K K K Is K K
M
»

K. S- K.


JEDNOTA

j*
L.
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Glavni urad na: 1004 N. Chicago St., Joliet, Illinois. GLAVNI ODBOR. Predsednik:.......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:.............Marko Ostronich, 49 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:........Frank Boje, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:....................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:.............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
» ^Blagajnik:..........John Grahek, cor. Broadway & Gran'te Sts., Joliet, 111.
■ " Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec: .................. Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik......Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI: George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, N. Chicago, 111. PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111. Leo. Kukar, Box 426, Gilbert, Minn.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 17331 Anton Zupančič, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred, spr 12. marca 1911.	Dr. št. 231 članov.
K društvu sv. Jan. Krst. 20, Ironwood, Mich., 17332 Ivan Osterman, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred, spr. 25. marca 1911.	Dr. št.* 50 članov.
K društvu sv. Frančiška Ser. 46, New York, N. Y., 17333 Franc Sare, roj 1889, zav. za $500, 2. razred, spr. 28. marca 1911.	Dr. št. 44 članov.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 17334 Josip Kump, roj 1883, zav. za $500, 3. razred; 17335 Franc,Abe, roj 1880, zav. za $500, 4. razred, spr. 19. marca 1911.	Dr. št. 146 članov.
K društvu sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 17336 Franc Gorše, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred, 17337 Miko Poljak, roj 1886, zav. za $1000, 2. razred, spr. 19. marca 1911.	Dr. št. 40 članov.
K društvu sv. Barbare 74,'Springfield, 111., 17338 Luka Makuc, roj 1878, zav.
za $1000, 4. razred, spr. 23. marca 1911.	Dr. št. 58 članov.
K društvu Marije Sed. Žalosti 84, Trimountain, Mich., 17339 Alojzij Vičevič, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred; 17340 Mirko Mrvoš, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred; 17341 Jurij Švegel, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred, spr. 25. marca 1911.	Dr. št. 121 članov.
K društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 17342 Fr. Kobe, roj 1891, zav. za $1000, 1. razred; 17343 Franc Lamovšek, roj 1889, zav. za $500, 2. razred; spr. 21. marca 1911.	Dr. št. 47 članov.
I K društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 17344 Ivan Šmolc, roj 1876, zav. za $1000, 4. razred, spr. 22. marca 1911.	Dr. št. 97 članov.
PRESTOPILI ČLANI. Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., k društvu Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 16446 Anton Klun, 18. marca 1911. I. dr. št. 121 članov.
II. dr. št. 96 članov.
Od društva sv. Petra 30, alumet, Mich., k društvu Frid. Baraga 93, Chisholm, . Minn., 15241 Josip Plut, 18. marca 1911.	I. dr. št. 334 članov.
II. dr. št. 97 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 63 Ivan Fido, 25. marca 1911.
Dr. št. 229 članov.
K društvu sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 9162 Anton Černač, 26. marca 1911.
Dr. št. 76 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društvž? Marije Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 16450 Martin Jurkovič, 16102 Andrej Vidovič, 21. marca 1911.	Dr. št. 195 članov.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 16238 Avgust Leščak, 8342 Mohor Blažič, 13858 Anton Mikec, 15855 Alojzij Medvešček, 15599 Josip Za-gorc, 15991 Ivan Turk, 13735 Ivan Bukovec, 16270 Franc Tomažič, 162f3 Franc Strgar, 12704 Jos. Makarovič, 25. marca 1911. Dr. št. 159 članov. Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 15048 Peter Mlakar, 12272 Fr. Lukšič, 24. marca 1911.	Dr. št. 76 članov.
Od društva Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 8646 Matija Božičevič, 20.
marca 1911.	Dr. št. 53 članov.
Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 6757 Mihael Marinčič, 10158 Ignac Rotar, 16682 Josip Frankovič, 22. marca 1911. DV. št. 172 članov. Od društva sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., 16732 Franc Ajdič, 4978 Ivan Govek, 20. marca 1911.	Dr. št. 102 člana.
Od društva Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 16353 Ivan Zupančič, 25. marca 1911.	Dr. št. 55 članov.
Od društva Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 14025 Mihael Šti-mac, 15914 Mitar Mrvoš, 20. marca 1911.	Dr. št. 118 članov.
Od društva Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 9310 Ivan Švajgar, 3114 Ivan Prus, 11533 Martin Simonič, 28. marca 1911.	Dr. št. 114 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont., 13954 Jos. Pucel, 25.
marca 1911,	. Dr. št. 40 članov.
Od društva sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 12994 Ignacij Pretnar, 27. marca 1911.
Dr. št. 75 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 16839 Mihael Bahorič, 20. marca 1911. ■	Dr. št. 95 članov.
Od društva sv. Barbare 74, Springfield, 111., 2566 Franc Lesjak, 25. marca 1911.
Dr. št. 57 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 5649 Ivan Černe, 12911 Gregor Jesen-ko, 23. marca 1911.	Dr. št. 86 članov.
PRISTOPILE ČLANICE. '^Siv društvu sv. Jan. Krst. 20, Ironwood, Mich., 4890 Marija Šterk, roj 1877, zav. za $1000, 4. razred, spr. 22. marca 1911.	Dr. št. 21 članic.
K društvu sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 4891 Jožefa Vugrin, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 19. marca 1911.	Dr. št. 23 članic.
K društvu Marije Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111,, 4892 Barbara Bajuk, roj 1881, zav. za $1000, 3. razred, spr. 27. marca 1911.	Dr. št. 92 članic.
K društvu sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 4893 Ana Bizjak, roj 1894, zav.' za $1000, I. razred, spr. 27. marca 1911.	Dr. št. 10 članic.
K društvu Marije Čist. Spoč. 104, Pueblo, Colo., 4894 Milka Relič, roj 1870, ■ zav. za $1000, 6. razred, spr. 28. marca 1911.	Dr. št. 41 članic.
K društvu sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 4895 Marija Simonič, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred, spr. 6. marca 1911.	Dr. št. 50 članic.
K društvu sv. Roka 132, Frontenac, ICans., 4896 Jera Papiš, roj 1880, zav. za $500, 4. razred, spr. 28. marca 1911.	Dr. št. 8 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE. K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, III., 48 Katarina Fido 25. marca 1911.
Dr. št. 90 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. rk, Jd društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 1806 Lucija Makarovič, roj 25. ( marca 1911.	Dr. št. 33 članic.
Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 4651 Marija Frankovič, 22. /»	marca 1911.	Dr. št. 52 članic.
«£ Jfil drušlva sv. Ane 123, Bridgeport, Ohio, 3736 Frančiška Androjna, 20. mar-|	ca 1911.	Dr. št. 48 članic.
p .	ZVIŠALA ZAVAROVALNINO S $500 NA $1000.
'j n društvu sv. Ane 134, Indianapolis, Ind., 4269 Antonija Kos, 18. marca 1911, |j	3. razred.
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC. Jakob Pleše, star 46 let, član društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., umrl 24. febr. 1911. Vzrok smrti: Notranja operacija. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 2. sept. 1894.	(
165 Ana Loparc, stara 32 let, članica društva sv. Jožefa 2, Joliet, III., umrla 7. marca 1911. Vzrok smrti: Porod. Zavarovana za $500. Pristopila Jednotf 1. okt. 1901. 507 Ivan Kranjčič, star 30 let, član društva sv. Družine 5, La Salle, 111., umrl 2. marca 1911. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000. Pri-stopil k Jednoti 8. febr. 1904.
Jakob Jerman, star 58 let, član društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., umrl 26. febr. 1911. Vzrok smrti: Zastrupljenje krvi. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 1. aprila 1894. *692 Alojzij Ručigaj, star 50 let, član društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., umrl 25. febr. 1911. Vzrok smrti: Vodenica in .bolezen na jetrih. ZaZ-varovan za $1000. Pristopil k Jednoti 10. jun. 1903.
4
o-
m.
m
628 Alojzij Orsinger, star 58 let, član društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., umrl 8. febr. 1911. Vzrok smrti: Rak na želodcu. Zavarovan za $1,-000. Pristopil k Jednoti 10. jun. 1895.
756 Ivan Poč, star 63 let, član društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., u-mrl 25. febr. 1911. Vzrok smrti: Srčna kap. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 27. julija 1896.
812 Josip Kolenc, star 46 let, član društva sv. Jan. Krst. 11, Aurora, 111., umrl 15. febr. 1911. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 12. marca 1895.
13473 Mihael Vegel, star 30 let, član društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, umrl 8. marca 1911. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $500. Pristopil k Jednoti 17. dec. 1908.
16639 Mihael Ivančič, star 29 let, član društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., umrl 10. febr. 1911. Vzrok smrti: Ubit na vzpenjači pri železni topilnici. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 7. avg. 1910.
8472 Franc Stuhec, star 40 let, član društva'sv. Jožefa 57, New York, N. Y., umrl 2. marca 1911. Vzrok smrti: Operacija želodca vsled raka. Zavarovan za $500. Pristopil k Jednoti 25. jul. 1905.
URADNO NAZNANILO. Asesment štev. 4—11 za mesec april je reden brez vsake doklade.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
t
IZ URADA K. S. K. JEDNOTE.
Globoko potrti naznanjamo vsem gl. uradnikom in članom ter članicam K. S. K. Jednote, žalostno vest, da je naš sobrat in so-ustanovnik lepo napredujoče organizacije,
REV. FRANC S. SUSTERŠIČ umrl dne 24. marca 1911 v Ljubljani na Kranjskem. Naš prečastiti sobrat ali bolje rečeno oče K. S. K. J. šel si je minulo leto iskat zdravja v milo slovensko domovino, toda žali Bog, ni ga našel. Po dolgi in mučni bolezni je v Gospodu zaspal za večno. Ni ga več med nami, da bi se veselil častnega napredka, sadu, katerega seme je on sejal. Ni ga, da bi priporočal še nadalje ono mater vdov in sirot, katero je on v potu svojega obraza pomagal ustanoviti! Bil je! Storil je nepozabno veliko, toda ni ga več! Z delom na tem svetu je dokončal za vedno, ter se preselil k našim pokojnim sobratom in sosestram.
Kot soustanovnika največje slovenske katoliške podporne Jednote, vrlega rodoljuba in časti vrednega dušnega pastirja, poznanega širom Združenih Držav, ga toraj najtopljeje priporočamo v dolgotrajen spomin in molitev. Dolžnost nas vseh,'zbranih pod zastavo K. S. K. J., je, da se spominjamo njegove blage duše in molimo ea njo. To je edino plačilo, ki ga častitemu pokojniku zamoremo dati za njegovo trudopolno in častno delo.
Naj v mili rojstni zemlji počiva mirno in naj mu sveti večna luč!
Nad zvezdami, se zopet vidimo!
ANTON NEMANICH, glav. predsednik.
JOSIP ZALAR, glav. tajnik.
JOHN GRAHEK, blagajnik.
§ Društvene vesti.
t-,
Joliet, 111., 29. marca. — Naznanjam vsem članom društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K.. J. v Jolietu, 111., da bo društvo imelo svojo mesečno sejo v nedeljo dne 2. aprila 1911, in ste vsi na-prošeni, da se udeležite kolikor mogoče v obilnem številu, ker bo trimesečni račun.
Nadalje opozarjam vse one brate in sestre, ki še niso naznanili svojih pravih naslovov, naj jih naznanijo, da mi bo mogoče vsa poročila in naznanila opšiljati na prave naslove, in tako se ne bo mogel nobeden izgovarjati, da ni prejel naznanila, kadar ga jaz pošljem, j
Z bratskim pozdravom vsem članom in članicam društva sv. Jožefa in K. S K. J.	A. Korevec, tajnik.
če bodemo pa pravila vpoštevali, potem smo zagotovljeni, da bode imelo društvo dober obstanek.
li koncu pozdravljam vse člane K. S. K. J. Tebi pa, vrli list, mnogo u-spelia in napredka.
Frank Brence, predsednik.
birati, g. urednik, tako da nam privoščite res najboljše in najzanimivejše novice iz stare domovine. — Potem na uredniški strani čitam vsak teden po eno ali več lepih pridig, sedaj o tej in zopet o drugi točki, ki je posebno vrednostna za nas, ki ne slišimo božje besede v našem materinem jeziku. Tudi so na tej strani mnogi drugi članki v poduk očetom, materam, otrokom in sploh vsakemu, da če bi se človek ravnal po njih, bi že na tem sv°tu imel nebesa. Res je to veliko delo za naš narod slovenski in za krepčilo našega kat. m slovenskega mišljenja. Koliko je ta list dobrega storil našemu narodu v Ameriki med svojim časom, je nemogoče preceniti ali popisati. Noben človek, če je še tako učen, ali pa bogve kako zmožen in vnet za narod, bi tekom 20. let ne mogel toliko storiti kot je že storil "A. S." Tudi če bi se cela četa takih mož zbrala in vneto delovala tekom tega časa, bi ji ne bilo mogoče toliko storiti, ker list "A. S." vem da gre v kraje, kamor še ni prišel nikdar noben naš slov. učenjak, misijonar in rodoljub, radi tega ima naš list moč in priliko, ki je dana le časopisu 20. stoletja. — Na 5. strani "A. S." čitam, kako lepo napredujete vi rojaki na društvenem polju. Spet tu je naš list "A. S." storil toliko v blagor našega trpečega naroda, da je nemogoče povedati. — Potem pa lepe m zanimive povesti in storije, ki gotovo zanimajo vsakogar, nahajam na zadnjih straneh. -—Oglasi kažejo, da so naši rojaki-tr-govci napredni po ameriškem vzgledu. To je lepo!
Ko vidim iz časopisa, kako se nekateri vneti in napredni kat. možje v Ameriki zanimajo za naš revni narod, kako se poganjajo za vero naših očetov in naš mili materini jezik, si večkrat mislim, da le ljubi Bog Vam vsem more trud poplačati, ako ne na tem, pa na onem svetu. Res se včasih primeri, da je "nehvaležnost plačilo sveta", a ti možje se na to ne ozirajo, temveč gredo svojo pot naprej, ne oziraje se na levo ali desno, ker vedo, da njih delo je na pravi podlagi in za pravo stvar.
Zatorej, dragi rojaki pri "A. S." in mnogi sotrudniki, ki se trudite za naš narod v tej deželi: Bog Vam plačaj stoterno ves Vaš trud, ker On je edini. ki Vam je zmožen poplačati Vaše delo. Človeška roka je kaj podobnega nemogoča storiti. Bog Vas vse živi in ohrani mnogo mnogo let v korist in napredek našega milega naroda!
Ti pa, naš vrli list, ki se neumorno trudiš in poteguješ za naše pravo, ki nas opominjaš in učiš naših dolžnosti do vere in materine besede že skoro četrtstoletja: cveti, rasti in se množi, tako da boš zahajal v sleherno slovensko hišo v Ameriki, ker povsod si neobhodno potreben.	K.
Op. ur. To se besede sivolasega kat. slovenskega moža, ki je že 45 let v Ameriki in večjidel med tujim narodom. Tako pravično sodečih mož nam je treba! Hvalo Vam, g. dopisnik, za priznanje — Bog Vas živi šc mnogo let!
Avstrijski katoliki v Madrid.
Dunaj, 19. marca. — Udeležbo na evharističnem svetovnem kongresu v Madridu je javilo nad 100,000 katoličanov iz vseh delov sveta. Dunajska "Katoliška Unija" priredi posebno potovanje avstrijskih katolikov na ta kongres. Zadnji čas za priglasitev k posebnemu vlaku je 1. aprila. Posebni vlak bo odšel v času od 15. do 17. junija z Dunaja. Na čelu pripravljav-nega odbora so: Ferdinand Zdenko knez Lobkowitz, predsednik Katoliške Unije, Alfred Ivan grof Resse-guier, podpredsednik, Viktor Duer-port, generalni tajnik.
Samomorilni poizkus starke — v mrtvaški krsti.
Iz Budimpešte poročajo: V kraju Kis-Oroszi je živela 701etna. starka Marija Jenej, ki se je naveličala življenja. Zato je sklenila pred dvema mesecema, da se usmrti. Kupila je mrtvaško krsto, oblekla se v mrtvaško obleko in se vlegla v krsto. Ko je ležala v krsti, si je prerezala vrat in čakala smrti. V tem položaju jo je našla hči. Na hčerkino vpitje so prihiteli sosedje, ki so dvignili starko iz krste in poklicali zdravnika. Sedaj še le, po dveh mesecih je umrla, naravne smrti. Pokopali so jo v krsti, ki si jo je kupila sama.
En poskus prepričal mnoge.
Prepričanje, da so Severove Jetrne krkoglice najboljše, je utemeljeno na velikem številu ljudi, katerim so pomagale. Otrpla jetra izpodbujajo k delovanju, preganjajo zapeko, prepre-čajo žolčnico, zlato žilo, napenjanje, glavobol in omotico ter utrjajo pot do čvrstega zdravja. Na prodaj v lekarnah; cena 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	2-4
Joliet, 111., 27. marca. — Iz urada društva sv. Antona Pad. št. 87. K. S. K. J. v Jolietu se naznanja, da se je na redni mesečni seji potrdilo, da o-pravi društvo skupno velikonočno spoved in obhajilo, kakor poprejšna leta. In sicer spoved naj opravi vsak član dne 8. aprila, to je na cvetno soboto; skupno obhajilo bo pa 9. aprila, na cvetno nedeljo zjutraj ob 6. uri pri prvi sv. maši. Naj si vsak član dobro zapomnil Vsi člani, kateri se mislijo udeležiti te slavnosti, naj bodo zbrani v društveni dvorani 20 minut pred 6. uro, da ob pravefti času odkorakamo v cerkev.
Opominjam zunaj živeče člane, da store svojo dolžnost in pošljejo tikete spovedne v kratkem času na društvenega tajnika.
Pozdrav vsem članom in članicam naše slavne K. S. K. Jednote. Tebi, list, pa obilo naročnikov in predplač-nikov.
Math Judnich, predsednik.
Waukegan, 111., 21. marca- — Prosim, gospod urednik, priobčite par vrstic iz naše naselbine, katere se tičejo dvora slovenskih borštnaric, kateri je bil ustanovljen 26. junija 1910. Imele smo' čast, imeti v svojej sredi gospo Ivaijko Ogulin iz Jolieta, 111., katera nas je posetila na našem rednem zborovanju dne iS. marca. Imele smo čast, slišati od naše vrle rojakinje veliko koristnega za napredek našega dvora. Izrekamo jej srčno hvalo za njen trud in delo.
Anie Bizjak, tajnica.
Waukegan, 111., 28. marca. — Naznanjam članom društva sv. Jožefa št. 53 K. S. K. T da seja, katera bi imela biti 16. aprila, je preložena, da bode 9. aprila in to zaradi tega, ker vsakdo je rad na velikonočno nedeljo doma med svojo družino, na ta veliki praznik. Seja se bode začela ob 3. uri popoldan, ne ob 2. uri, zaradi tega, ker ima eno društvo poprej in sicer društvo Marije Pomagaj št. 79 K. S. K. J. In ker se bode pa mnogo stvari govorilo na društveni seji, zato poživljam vse člane zgoraj omenjenega društva, da se mnogoštevilno udeležijo, da potem ne bodo nebeden godrnjal, kaj in kako se je sklenilo. Zatorej bratje in člani, potrudite se in držite se društvenih in Jednotinih pravil, ker drugače ne more nobeno društvo napredovali;
Little Falls, N. Y., 26. marca. — Ker sem podpisani odstopil od tajništva pri društvu sv. Pavla štev. 118. K. S. ] K. J., sporočam društvenim sobratom, Stanujočim izven Little Falls-a, da se I naj odsedaj naprej obračajo na novo • izvoljenega sobrata tajnika Frank Gre ' gorka, 36 Diamond St., Little Falls., I N. Y., kateri je bil izvoljen na zadnji mesečni seji dne 19. marca.
Dalje sporočam rojakom, da si je društvo sv. Barbare štev. 21, spadajoče
v Forest City, Pa., kupilo svojo lastno dvorano pod štev. 18 Seeley St. Preseli se v svoje lastno stanovanje meseca majnika. Tam dobi svoje stanovanje tudi društvo sv. Pavla štev. 118 in društvo Marije Pomagaj štev. 121 K. S. K. J. Kakor se sliši tudi društvo sv. Jožefa štev. 53 J. S. K. J. ima že kupljeno loto, da si postavi tudi vkrat-kem svoj lastni dom. Tako je prav, zopet lep napredek v društvenem ozira za naš mali Little Falls. Do sedaj smo se morali pomikati z društvi po navadnih hišah, kar res ni prav prijetno in tudi društva naj imajo svoje prostore.
Pred kratkim se je ustanovilo tukaj tudi Pevsko društvo.
Ivonečno želim vsem tukajšnjim društvom veliko uspeha in napredka, spominjajoč se gesla: Bog z nami in sreča mila!
Mihael Kramar, bivši tajnik.
Joliet, 111., 29. marca. — Slovenski Sokol ima svojo redno mesečno sejo v nedeljo 2. aprila ob 8. uri zvečer v Jed-notini dvorani. Mnogo se ima ukreniti za bodočo sezono, zjito člani pridite vsi, da se domenimo. Na zdar!
Josip Klepec, tajnik.
PRIZNANJE AM. SLOVENCU.
Prejeli smo dopis, ki vsebuje najlepše priznanje delovanja dosedanjih u-rednikov in sotrudnikov Am. SI. Dopis, ki ga posvečujemo spominu na zadnjega, nenadomestnega gl. urednika, se glasi:
Wahpeton, N. Dak., 17. marca. — Pošiljam Vam svoj ček za $2.00, da ne bom dolžan na naročnini za ta Vaš prekoristni list, ki je res nekaj vrednostnega za slovenski narod. Le $1 stane za celo dolgo leto, a v resnici bil hi šc prcpoceni, če bi stal $5.00 na leto.
Čitam Vaš cenj. list že menda odkar je začel izhajati, a čedalje bolj se mi dopade. Ko dobim list vsako nedeljo, čitam novice, ki so vredne, da jih beremo in so za nas zanimive. — Potem na drugi strani čitam razne lepe dopise, ki so res lepo urejeni in so prav zanimivi: zdi se mi, kot da bi se sedaj pomenkoval z enim rojakom iz te, a sedaj zopet iz druge naše slovenske naselbine, ter mi vsak lepo na kratko in jedrnato razloži o razmerah v njegovem okrožju. — Na tretji strani pa nahajam mnogo novic iz stare mile domovine. Jaz čitam slučajno tudi starokrajske liste, a nobeden ne prinese toliko starokrajskih novic, kot naš "A, S." Prav dobro jih znate iz-
PRIPOROČAMO VAM
DOKTOR IVEC
(Water Doctor)
kot najboljšega in najizkušenejga zdravnika On pozna bolei^n na vaši vodi (scalini) 1 Toraj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laborar toriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnog« ozdravil, ga imenujejo kot "water doktor".
On je specialist za moške, ženske in otroik« bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je t« sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznort, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mr« žlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetri^ mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in oa Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
900 N. CHICAGO STREET
JOLIET, ILLINOIS.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regal i je, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
F. KERŽE OO.
2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
Edini slovenski samostojni kamnosek v Jolietu.
Priporočam cenj. rojakom širom Amerike svojo veliko zalogo krasno izdelanih nagrobnih spomenikov iz graneta in marmorja, kakor tudi najnovejše vrste s trpežnimi zlatobliščečimi porcelanskimi slikami. Izdelujem kamenitne podobe in nimam agentov, zatorej so cene pri meni najnižje.
Spomenike pošiljam tudi v druge dele Zjedinjenih držav kakor tudi obrise na izbero.
Izdelujem ograjo (fenc) za lote, kakor tudi vse druge v mojo stroko spadajoča dela.
Kadar nameravate kupiti za vašega nepozabnega pokojnika ali pokojnico trajni spomenik, naročite ga pri rojaku ne pa pri tujcih, ki vas v sili i.e poznajo.
SVOJI K SVOJIMI Za obila naročila se priporočam,
SIMON ŠETIHA
SLOVENSKI KAMNOSEK
1011 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL.
Lo^ki župnik
(Zgodovinska povest.) Češki spisal B. Trebizsky. Preložil Danimir.
Mnogokrat sem že čital, da so bile vor župnikovi šali, danes pa je v svoji prve češke vasi podobne kakor sestra veliki zadregi bil kakor onemel in ni sestri, če ne menda še bolj, kakor bi
se ena iz druge izlupila. Toda kljub temu je imela vsaka vas nekaj posebnega, kar vidi šele'natančnejši opazovalec.
Vsa Loka je ležala v lepi, prijazni dolini. Hiše s slamnatimi strehami, za njimi cvetoči vrtovi, tupatam revnejša koča, bela cerkvica z vitkim stolpom, kakih sto korakov za vasjo gosposk dvor z uglednim gradom, krog in krog pa polje in travniki.
Skoro bi bil pozabil na župnišče, z deščicami pokrito; saj bi se tudi ne bilo čuditi. Ko so je pred leti zidali, potisnili so ga čisto tja v kot, da bi baje ne bilo na poti gosposkim in ro-botnim vožnjam. Toda oviralo je vendarle; grajski park je mejil prav sem ob župnijski vrt... Iz farovških oken bi mogli videti marsikaj, ko bi bili hoteli biti radovedni. Župnišče je imelo samo pritličje, toda stalo je višje nego ostali del vasi. Bilo je že precej poškodovano, trami na strehi so začeli gniti in zidovje je postajalo od dne do dne bolj škrkbasto... Vrtna ograja je razpadla; govorilo se je, da to dela gosposka čeljad nalašč. Gospod "direktor", ali kakor so ga še imenovali nekdaj: gospod "upravnik," je poskušal vse mogoče, da bi starega župnika pripravil k temu, da bi zapustil Loko in se preselil kam drugam. Toda dobri starček je vedno le zmajeval z glavo, in na vse listine, ki mu jih je v tej zadevi poslal patro-natni urad, je odpisal z velikimi, odločnimi črkami samo to-le: "Non pos-sumus."
Neka posebnost je torej bila v Loki to razpadajoče župnišče in pod njegovo, z mahom poraščeno streho, sre-brtiolasi svečenik z večnim smehom na licih. Toda ta nasmeh je prihajal iz odkrite duše, bil je tako prisrčen, in vsakomur je ostal v spominu, da ga ni pozabil izlahka.
O loškem župniku so pripovedovali nekateri, da je čudak, drugi pa so ga zopet ljubili, da bi šli, kakor so večkrat trdili, zanj celo v ogenj. Koiieč-no izveste sami, kdo da je imel prav.— Kdorkoli ga je obiskal, je zapazil, je moral zapaziti leseno polico, na koji je bilo naravnano kakih trideset do štirideset knjig, na hrbtu z belimi listki, na katerih so prav s tako velikimi črkami, kakor tisti odločni "non pos-sumus," bili napisani samo češki naslovi. Vrsta knjig je vedno bolj pojemala. Knjige so postajale vedno manjše in manjše, na vedno slabšem papirju. Marsikatera je bila tiskana ie bogvekdaj, toda osiveli starček je poljubil vsako knjižico, in bistrejše oko bi i morda opazilo solzo, ki je kanila v prašne liste. Kadar je v prostih urah katero odprl, se je globoko zamislil nad njo, kimaval z belo glavo, in usrnev je ginil is njegovih lic...
"V naših rekah so baje izpirali zlato, v naših gorah so kopali »rebro kar po cele vozove!—Ne izpirajo več sedaj ; le tupatam še najdejo zrno, drobno k.ilcor pesek, na Kutni gori je vse pusto, v Jilovskih rovih voda. češki granati pa so poraščeni z mahom in travo... In češke knjige! — Dragi per-gamenovi listi so se izpremenili v ras-kave in sive pivnike; in zlate besede na teh listih? — Mogle bi se pisati i na takšen papir! — Čuti jih tisoče src; toda kaj pomaga vse to, ko je malo teh — skoro nikogar bi znali in hoteli pisati!" Te in slične besede so šepetala starčkova usta skoro v-akokrat, kadar je listal po svojih knjigah.
Loški župnik se je Ijjidstvu tako'privadil, da bi ga ne hOtAl zapu.-titi, če bi mu tudi podelili takoj prošiijo pri sv. Vidu.*) Kara njegova- v gmotnem ozint ni bila bog-ve kako dobra, toda nj^mu je zadostovala popolnoma, in ko bi ne zadostovala, bili bi si odtrgali ljudje od ust in čluli gj--podu župniku, ki bi izven Svojega "non possunuis" napram gosposki, tudi delil poslednji ul bi
go dogodkov, včasih prav smešnih.
Zopet je sedel nek popoldan gospod župnik n;.-proti tem knjigam, h kate rim je pred pol ure pridal zopet eno; bil so je zamislil kakor osirotelo dete, ki išče dobre duše, ki bi zanj poskr-
našel besed izpočetka.
"Čudne, prečudne stvari, častiti gospod."
Sosedu Krepeli je jedva zadostoval dih k tem besedam.
"Niste slišali še nič?"
Gospod župnik je začel biti sedaj res radoveden. Soseda Krepelo vendar ni mogla razburiti vsaka malenkost.
"Da, torej še res ničesar ne veste?"
tako kateri
"Danes vas, dragi sosed moj, ne morem prav razumeti."
"Saj jaz samega sebe ne razumem, častiti gospod župnik; kako bi me mogel potem razumeti kdo drugi! Od danes naprej nas bodo baje metali v zemlio brez rakve kakor..." — Sosed Krepela se je še pravočasno spomnil, kakšno besedo da ima na jeziku.
"Ko bodemo umrli, nas bodo baje zašili v žakelj...*)
"A kdo se vam je, prijatelj, zopet nalagal?"
"Istinita resnica to, častiti gospod. Cela vas je tega polna, v pisarni to že imajo. — Ali res niste dobili v župnišče še ničesar? — In kaj vse drugega! — Bode manj praznikov, celo naše deželne patrone nam bodo vzeli, v sosedni fari so to že proglasili, med ljudmi pa je velika zmot-njava, eni vriskajo in skačejo kvišku, češ, da pričenja svoboda, drugi pa zopet povešajo glave, vzpenjajo roke in molče, ker baje tudi more priti v deželo nayvečja sužnost... Tam v Rozumu že pijo drugi dan, ne ganejo se z gostilne, ker so patenti z Dunaja že na poti; peljajo jih baje s štirimi pari volov, ob klancih pa še morajo pripregati; težki patenti morajo biti to. Baje jih je več vozov" ...
Gospod župnik je zmajeval s svojo nekoliko sklonjeno glavo. Slišal je pač že večkrat podobne stvari, toda tedaj še samo med duhovniki in uradniki. Skoro je na to že bil pozabil.
"Bode manj praznikov in tudi naše deželne patrone nam bodo vzeli."
Gospodu župniku so prišle te besede kar tako nehote, njegove zamišljene oči pa so zrle nekam žalostno na zaprašene knjige, ki so bile naložene n; polici.
Naenkrat se je začul glasni ropo' bobna grajskega mušketirja. Iz vsel hiš so prihiteli ljudje na cesto; kar sc imeli v rokah, so pustili ter kakoi zbesneli drveli na vas.
"Že imamo to tukaj!"
"Zvonite ljudje!"
"V župnišče po ključe!"
"Ihu, — ihu — ihuhu!"
V hipu je bila pokoncu cela vas.
Čuditi se je, da mušketir Klocingi ni razbil kože na bobnu. Že je prehodil celo vas, glavo visoko noseč upirajoč oči na vse strani in brke na vihane, kakor tedaj, kakar se ima go diti nekaj izvanrednega.
Pred župniščem se je ustavil, sege' v naprsni žep ter izvlekel nek papir razvil ga, odkašljal se, pljunil v stran ozrl se še enkrat po občinstvu, napravil se precej resnega ter začel citati
Ljudje so poslušali i z očmi; tod; žal, da ušesi niso razumeli niti em besede.
Mušketir Klocingr je bil nekoč baj. desetnik in ljudem se je zdelo, kakoi bi klical po nemško: "rehe — če le links šavt!" Trajalo je dobrih pet mi mit predno je prebral do konca.
"Razumeli?"
Mušketir s? je oziral ■ krog sebe s kraguljevimi očmi ter vedno še drža' laskavi papir z obema rokama.
"Kar visoka gospoda stori, je vsi dobro 1"
tukajšnjemu | Bjrič je zopet trenutek pomolča zdaj pa m je z desnico iznova zaviha1 brke, kakor bi hotel pokazati, da j tydi on nekak del te visoke gospode.
"Razumeli? — Tukaj se vam vserr naznanja, da se bodo od danes začenš: pogrebi vršili čisto drugače nego dosc daj. Mrlič se mora čisto umiti, obleč sč potem v mrtvaško srajco in zašije nato v platno.—Rakev ne bo več po grižljej ?[treba. Imeli boste vse fceneje. kakoi imi. O njegovi veliki ljubezni k j zdaj; razumeli? Tako vsaj ložje en iemu so znali pripovedovati rano-; Ura t vstanete od smrti. Mrlič se za
lijc z apnom, potem pa pokoplje. '1 a-ko bo vsaj konec vsem tistim nalezljivim boleznim, ki prihajajo iz gro bov ..."
"Kaj pa svoboda, gospod mušketir je zaklical črevljar Čip*ra', ki ni moge lišal, da so se od- dočakati, da izvleče birič tudi dekret,
brke
bela, tako da niti iii slisa
prla vrata in da je stopil v sobo sosed | katerim se vsem in povsodi proglasu Krepela v svoji nedeljski, temnomodri je, da je človek kakor človek, tore, suknji' šele ko je svoj pozdrav po- črevljar kakor gospod upravnik., novil s silnejšim glasom in pri tem za- Klocingr si je iznova zavihal kašlja! je vstal gospod župnik ter ter s pravo nogo stopil ponosno se obrni! skoro nejevoljen, da ga nek- korak naprej. "Pridi sam po njo. V do moti, pfoti durim. Šele, ko je . sobi klop, poleg nje trda palica in tam zagledal rokama,
mignil naj se vsede
z?
.klenil svoje stare, vele roke, bela *lava se je sklonila še nižje k prsom. Jedva je slišal, kako je zbral mušketir množico ljudi pred župniščem in ravno pod njegovim oknom z nekako grozečem glasom čital nekaj po nemško, potem pa šele vsebino tega pisma razložil po češko, in ljudje razven črevljarja molče poslušajo, kakor bi jim bilo nekako vseeno, ako razglasuje gosposke svoje ukaze in postave po češko ali v tujem jeziku. Saj se skoro ni bilo temu čuditi. Ljudje so potrebovali gosposki les, ubogi ljudje so dobili na polju gosposke vsaj travo za svojo kozo. Baje je tedaj povsodi i sveži in zdravi zrak krog nas in nad nami bil last gosposke.
Edino Čipera se ni mogel pomiriti; gredoč domov je razkladal in razlagal ljudem, kaj hoče gosposka, pri tem pa mahal z rokami vedno hitreje in hitreje, kajti on je pričakoval danes svobodo, a namesto nje jim je Klocingr s hripavim. glasom naznanil, da se navadni ljudje ne smejo več pokopavati kakor gospoda.
"Radoveden sem, če bodo dali njega v žakelj, kadar umre! No, če gospoda upravnika pokopljejo zašitega v žakelj, potem naj pa store i z menoj kar hočejo."
Črevljar Čipera je izredno rad čital; kjerkoli je videl kako knjižico, ki mu še ni bila znana, ni dal poprej miru, da mu je niso posodili. In kakor se razume samo ob sebi, postal je radi tega jako razumen in "učen". Kadar se je govorilo o starih časih, je vedno nekam nevoljno dejal: "Ne pripovedujte mi, kaj in kako je bilo, rajši recite, kaj in kako bo v prihodnjosti. Tedaj vas bom imel za modre! — Torej pravim: .Kaj in kako bode?"
Čipera si je pri tem vprašanju vedno položil kazalec na čelo, okoli usten pa mu je igral izraz nepopisne samozavesti. Ljudje so pripovedovali o njem, da ima kolo preveč v glavi, zlasti kadar je začel praviti o tem, kako mu včasih v noči seda mora na prsi in ga tlači, da si ne more pomagati. V Čiperovi koči je bila vsepov-sodi, kamor si pogledal, narisana morula postava.
Danes ni vzel v roke šila in drete. Le tupatam je segel po kopitu, in gorje mu, ki bi si bil upal v tem hipu
nasprotovati njegovi volji.
*
Loška fara je bila zelo zdrav kraj; to pa radi čistega, svežega zraka; cela krajina okoli je bila raj, ljudje pa kakor bukov les.
Gospod župnik se je radi tega prav rad pobahal pri svojih sosednjih tovariših. Matrika umrlih je izkazovala ob koncu leta le prav neznatno šte-ilo; saj jih ni bilo nikoli več nego 30 do 40.
Gospod upravnik že ni mogel do-'akati, da zopet zaklenka nekomu mrtvaški zvonec. Življenje v Loki je ;>ilo :elo dolgočasno in vsakdanje. Gospod upravnik pa je ljubil izpremembo vsakem oziru. Bil je star samec; toda dozdaj še poln življenja in vsak lip bi se bil lahko oženil. Sicer pa, kaj nas briga njegovo zasebno živ-jenje. Ljudje so si včasih pripove-1 oval i o njem prav čudne stvari.
Za prvi pogreb v žakljtt bi se bil odrekel rad mastnemu zajcu in stek-enici ogrskega vina. P'a tudi grajski >os!i s poslovodjo vred sedaj niso imeli nobene druge in bolj goreče že-že radi tega, ker je tako hotel pod upravnik. Nekje so se baje ■itepli radi teh novih postav, drugje zopet je moralo posredovati šele vo-tištvo, ki je zasedalo celo vas, in se lc-kje drugje je tekla kri v potokih. rn povsodi so podlegli kmetje, gospo-kma čeljad pa je imela ob tem naj eoše čase. Pilo in jedlo se je, vriskalo in spalo, delo je stalo; a ob vsem em so vendar bili dobri časi.
"Gospod župnik" baje boleha!" S to novico je priletel Klocingr ves zaso-pihan domu.
Gospod upravnik mu jc dal za to -rubrnjak.
"Tako bi se nad njim maščeval najboljše; izprva bi njegov naslednik ne Vil tako samosvoj, drugič pa bi se ta trdovratnež še po svoji smrti pokoril — on sam prvi v vasi pokopan v žakelj zašit."
Te misli so prešinjale upravnikovo glavo, ko mu je povedal Klocingr to novico.
Toda gospod župnik se je zagotovo nadejal, da kmalu zopet ozdravi, kolikor je to pač pri tako visoki starosti še mogoče. Sicer pa ni bilo tako nevarno. Samo da se ni več izprehajal ta ko čestokrat tam ob grajskem travniku n da je bil nekaj časa sem neka otožen in tih. Ljudje v vasi vidijo zlasti na duhovnikih takoj i najne-znatnejšo izpremembo v njihovih navadah.
Odlok, vsled katerega naj bi sc od oravjli prazniki deželnih patronov, J1 bil proglašen že pred nekaj leti, leto samo še poostren, baje pod strog«
National Studio
(R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111.
Edina slovanske fotografija v Jolietu.
Zmerne cene.
Najboljše delo.
Ko se mudite vSo. Chicagi, ne poza bite se oglasiti pri meni.
JOS. ANSIK
slovenska čutilna mesarija in grocerija.
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, 111.
Pri meni dobite vse kar želite. Po strežba točna, blago najbolje, a cent najnižje.
'H
Izdelu
je,
in več stalnega
dnevnega dobička jamčimo našim agentom z im-portiranimiavstrijskimi slikami. Brez opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti. . .A. S. Silberman, 352 Pleasant Ave., St. Paul,. Minnesota.
Popolnoma varno naložen denar
-JE PRI---
Hranilnici in posoiiln ci za Kandijo in okolico
REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAZVEZO.
Za varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 zadružnikov i vsem svojim premoženjem.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obre* stujejo po odstotke na leto brez odbitka rentnega davka, katerega plačuj' sama iz svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem.
Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni "Dom" v Kandiji pri Novem mestu. — Naslov:
HRANILNICA IN POSOJILNICA V KANDIJI, KRANJSKO, AVSTRIJA
Či
v
%
se
svo
sed
ble
go
čat
te
<
Pr
Of
R. Pilcher, predsednik. Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir. F. W. Woodruff, ass't kasir.
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, I1L
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke » stari domovini.
3 %
O
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu.
J. C.AčLler & Co.
Tel.
priporoča rojakom svojo
Mesnica 101	Joliet, 111.
SLA.VNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111.
Telefoni Chi. 2275 N. W. ob nedeljah N. 314
kBr
Br
Sepi 104
[
11 v
SI
K vrst jetn Not
♦ fSt* ft* ft8* ft* t
Krepelo, s čepico med se je nasmehnil 111 mu
bema na-
aj
dobrega, sos radi oklica? Krepela je
;d? — Ste prišli bil petdesetletni
vdove Gos na sme Na lahko
prav tako, kadar prihaja ženitve v župnišče. Drugokrat bi bil Krepela takoj vedel primeren odgo-
pod župnik se je dobrodušne hnil.
obrazu Krepelovem s brala neka nenavadna
jc res zadrega
mladenič radi
♦Ena najkrasnejših cerkva stoji na slavnih Hradčanih.
Pragi;
eluri v temnico! To je
v ozadju bodal" —
Mušketir je list zopet skrbno zložil, >kril ga v napisni žep, in zopet sije razlegal po celi vasi ropot že napol počenega bobna.
Gospod župnik je bil zopet sam v sobi. Soseda Krepelo je potolažil, da ne bo tako hudo, kakor se pripoveduje, toda ko so se zaprle duri za njim, je
*) Znano je, da je cesar Jožef res izdal odlok, po katerem bi se mrliči morali pokopavati zašiti v vreče, ker se je cesarju škoda zdelb lesa, ki so ga porabili za rakve. Toda ta odlok je izgubil kmalu svojo veljavo.
kaznijo, Do letos pa je što vse P° starem. — Gospod župnik bo mora pustiti svoj odločni :"Non pOssunius če hoče ali noče. Raditega se mu ji najbrže omrzil i ta. izprehod ob grajskem travniku, kjer se je izprehajal
že dobrih 40 lfet skoro vsak dan i" kjer s* je takorekoo sam napravil ste zo. Tako je mislil grajski upravnik (Konec prih.)
Če imate opraviti s> sodnjo pojditq do
Garnsey, Wood & Leinion
Advokati. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL
Zgodnji znak snSice.
Ta grozna bolezen, ki pomori tisoče nabili ljudi, je skoraj ni mogoče spoznati, dokler že ni prepozne). Vsi zdravniki zatrjujejo pa, da je ozdravljiva, ako se jo pravilno zdravi 111 sicer v pravem času. Prvo znamenje jetike je
bleda barve
Ljudje pripisujejo bledost različnim vzrokom, toda nihče ne misli, da je to prvi znak sušice. Bledi ljudje vedo, in bi morali vedeti, da njih kri ni v redu, nima dovolj rudeče tvarine, da je preT slaba, da bi zamogla prav rediti truplo. Koža izgubi svojo naravno rudečkasto barvo ter postane bleda, rumenkasta ali sivkasta. Živčevje in mišičevje oslabi, želodec noče več pravilno delovati in celo telo polagoma oslabi. Radi tega je potrebno ustvariti novo, čisto in bogato kri, vendar tega ni mogoče doseči, dokler želodec ne sprejema dovolj dobre in redilne hrane in dokler narava sama ne poslane flako krepka, da zamore sama iz trupla pregnati vse 0110, kar je škodljivega, ker le če se zgodi, se zamore nafiravljati zopet čista iii zdrava kri. Poznamo samo eno sredstvo, s katerim se to doseže, in to je: ,
Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino
' To zdravilo ki je napravljeno iz dobrega rudečega vina in zdravilnih zelišč, koja so skrbno izbrana, okrepi želodec, tako da je zopet sposoben za pravilno delovanje. Po tem bodete zopet lahko jedli' in prebavali vašo hrano. Vaša kri bode postala zopet čista in močna, vaša polt bo zado-bila zopet pravo barvo in gladkost. Naj že bode vaši bledosti karkoli vzrok, rabite TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO.	*
Izguba teka
Nepravilno prebav-ljanje
Slabost po jedi
Običajna zabasanost
Glavobol
Nahod
' Ji
WHm]
OF
ter
Kolika in krč
Izguba moči
Rumenica
Onemoglost
Nekatere ženske bolezni
Izbruhi
so nekatere bolezni, ki se odpravijo z rabljenjem Trinerjevega Zdsavilncga Grenkega Vina.
To sredstvo je bilo 11a razstavi, v Seattle leta 1909, odlikovano s zlato kolajno in veliko nagrado (najvišjo nagrado) na razstavah v Londonu in Bruselju 1911.
5
JOS. TRINER,
kemični laboratorij,
1333-1339 S. AsUlailj *ve._CHICAGO, IIL.
Mp M(&» t*» «*»«#> T
t
*
t i
*l
4
§
i
%
* *
703
Šiv
4tl
i
ki
ti
i
!0
>V 2
:uj«
'Ztt
fJA
JOSIP KLEPEC
JAVNI NOTAH
Izdeluje vse v notarsko delu spadajoče listine •lOO« N. CHICAGO ST. JOLIET
Cistenje za Velikcnoč
Velikarioč je skoro tu, za to se je treba pripraviti in očistiti svojo obleko. Nič ni prezgodaj sedaj, da vam sedaj očistimo o-bleko, krila, plašče in razno drugo moško n žensko blago. Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes.
Oba telefona 488.
Professional Cleaners and Dyers
STRAKA & CO.
Office and Works, 642-644 Cass Street
''Branch Office Cor. Ottawa and Van Buren Streets.
iray-eva Lekarna
USepriporoca slov&nekcntit clejnsHv v Joliet a. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson Št., blizu mosta, Joliet
otin SteTanic
ip
»» voglu Scott in Ohio ceit, Joliet, Ii
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, Is »rstna vina in žganja ter prodajo prt letno dišeče smodke. Northwestern Phone 34«. JOLIET
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neod-v mi v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo.
M. I*. Schuster
JjM	Young Building,
FRANK ŽAGAR,
KROJAČ, ?03 N. Ottawa St.,	Joliet, 111.
N. W. telephone 962.
Šivam, popravljam . in čistim obleke.
c, w. rvi OONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet.
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
priporočal
Gostilno,
I*'
Rojakom
priporočam svojo
Phoeni) Buffei
kjer se toči vedno sveže pivo, žgac' ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
-A-n/t. Slkioff
N . W. Phone 609. u3» N. Hickory St.,	JolUt
Prank Terlep
NOVA GOSTILNA
1134 N. Hickory St.,	Joliet, 111.
Chicago tel. 1387 R Svojim mnogim znancem in prija-®'jem naznanjam, da sem otvoril lep °deren salun na vogalu N. Hickory p Ross ulic, kjer me lahko posetite. . strežem vam z najboljšimi pijačami ^swodkami. Vsi dobrodošli 1
THe Joliet National Ml
*** »oglu Chicago in Clinton nUi ^ZPOSlLJA DENAR NA V«* KRAJE SVETA.
KaP»tal in prebitni sklad $100,000.00.
ROBt. t. KELLY, predsednik.
U M. CAMPBELL, podpredsednik. ^C. G. PEARCE, kasir.
slonet
»<Wi,popravljam iti gladim oblike 918 N~. Chicago St , Joliet III.
Emil Bachmai
1719 South Center Avenue.
CHICAGO, ILL. '
Slovanski tvorničar društvenih cm« makov (badges), regalij, kap ba>4« in zastav. Velika zaloga vseh pi trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebuje* kaj za društvo. Pišite slovensko. K> 'alog na zahtevanje zastonj.
POZOR, ROJAKINJEI
Ali veste kje je dobiti a«.jboIjše m* •o po najnižji ceni? Gotovo! V mesnic
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preks ;ene klobase in najokusnejše mest
Vse po najnižji ceni. Pridite toraj i» ooskusite naše meso
Nizke cene in doDra postrežba (• naše geslo
Ne pozabite toraj obiskati nas v ns.šej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets.
Oiic. Phone 4531 N W. Phone tli
STENSKI PAPIF
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj* in firnežev. Izvršujejo se vsa bat varska dela ter obešanje stenskem papirja po nizkih cenah.
Aexander Harass
Chi. Phone 376. LI N. W. 927.
Kiritičič Bros
A.
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočamo.
PREMOG.
PRODAJA PREMOGA. Najboljši Lump, Egg in Nut premog
po $4.00 tona. NAJBOLJŠI PREMOG ZA GRETJE
M. PHILBIN
515 Cass St., Joliet, 111.
Oba telef. 5. Chi. tel. stanov. 2191 M4.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zopet ogenj pojdite k
ANTONU S C H A G E R
North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.
Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na slovanskega odvetnika
JOHN J. WELLNITZ, Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111. Z njim se lahko domenite' v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Pojdite ali pUite po pravo zdravilo v pravi prostor
The" A? W. Flexor Drag Go.
LEKARNARJI, -or. Bluff and Exchange Street*
JOLIET. ILL. Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
(Nadaljevanje z 2. strani.) Free Delivery bov' je 81. Jaz mislim, da veste, kaj je to. Se ve, pri vas ne bode še kaj tacega, ker ''mail man" ne more pošte voziti okoli "pine stumps". Sedaj pa le pišite, kar hočete: z Vami se jaz prepiral nč bom, torej je konec v listu.
G. urednik! Proti moji volji se je ta dopis precej raztegnil. Prosim Vas, da natisnete ga kolikor mogoče dobesedno, ker je zadnji v tej zadevi. Ta dopisnik se rad zapletuje zdaj v enega zdaj v druzega. Še mi je v spominu, kako je hitro enega zavrnil, ker je bil pozabil zapisati, koliko denarja dobi za karo drv, ki jo pripelje v pivovarno, ter je bil samo omenil, koliko pive dobi: vsak pameten človek mora vendar vedeti, da za en kek pive vendar ne bo ene kare drv delal. S tem. zavračanjem se marsikateremu dopisovanje pristudi ter vrže pero v kot. S tem jasno pokaže, da le iz Wil-larda se smejo dopisi kovati, se ve, črno 11a črnem; le mojega je videl črno na belem. Torej konečno pozdravljam Vas in vse znance in prijatelje ter tudi sovražnike ter voščim vsem skupaj veselo alelujo.
Peter Perušek.
pa mnogo zvestih naročnikov in pred-plačnikov.	T. M.
Springfield, 111., 22. marca. — Cenjeno mi uredništvo! Prosim, da natisnete par vrstic v nam priljubljenem tedniku A. S.
Najprvo naznanjam cenjenim rojakom po širni Ameriki o delavskih razmerah, in te so bolj slabe, kot se čita po drugih krajih, tako tudi tukaj. Trije premogovniki so zaprti za nedoločen čas; v drugih se dela dva do tri dni na teden. Torej ne svetujem rojakom sem hoditi za delom, dokler se delavske razmere ne zboljšajo.
Kakor ste že culi, smo ustanovili svojo faro, in poslopje že pripravljajo, tako da bo vkratkem času dogotov-ljeno in bo primeren prostor za cerkvene obrede, dokler ne bomo bolj zmožni za novo cerkev. Poslopje je veliko za približno dvesto oseb. Za časno imamo pa mašo v nemški cer kvi vsako nedeljo ob devetih. In z gospodom župnikom pa smo prav zadovoljni, in to je prva stvar: ako je dober pastir pri čredi, potem je tudi čreda dobra in se rada zbira ivsa v en pašnik, v katerega spada. Torej Slovenci v Springfieldu in okolici, zbe-rimo se skupaj in pomagajmo vsak po svoji moči, zakaj v slogi je .moč! I11 ne smemo pozabiti, da nas je rodila slovenska mati: kdor svoj materni jezik zametuje, sam sebe zaničuje, to rej ne bodimo vedno podlaga tujčevi peti!
Preden končam svoj dopis, moram še naznaniti, da sem bil šel obiskat moje rojake v Virden in tudi gospod župnik, in so naju prav prijazno sprejeli in tudi dobro pogostili. Tem potom se jim najprisrčneje zahvaljuje mo za vso postrežbo in tudi vsem darovalcem za milodare, katere so darovali za našo faro, in se jim še zana prej priporočamo, ako bode v njihovi moči še kaj pomagati. Zahvaljujemo se tudi gospodu A. Stuparju in njegovi soprogi za obilno postrežbo, in tudi M. Strrrjecu in njegovi soprogi. Se enkrat: srčna zahvala vsem skupaj!
Zdaj pa pozdravljam vse rojake in rojakinje po širni Ameriki. Tebi, A. S., pa veliko novih naročnikov in pred plačnikov.	Frank Grmovšek.
Tioga, Wis., 21. sušca. — Slavno ured. Am. Slovenca! Ker Vam pošiljam ravno naročnino za list, sprejmite tudi nekaj vrstic v predale cenjenega lista iz tega slovensko-farmar skega okraja.
Začnem z vremenom. Vreme imamo prijetno lepo; začeli bodemo orati, saj je pa že spomlad prišla v dl^elo! I11 tudi naši rojaki 'so začeli zopet prihajati v te kraje 11a kmetije, tako da se vedno množi število slovenskih farmarjev v tem okrožju. Želim vsem dobro srečo!
Dobro bi bilo za nas vse tu živeče Slovence, ko bi nas hotel o velikoč-nem času obiskati kak č. g. duhoven rojak, da bi opravili svoje verske dolžnosti kot katoličani, ker nimamo še svojega dušnega pastirja. Naj bi to vpoštevali najbližji slovenski častiti duhovniki!
Štorklja se je oglasila na Gormansu pri g. Franceljnu in mu je. prinesla čvrsto deklico. Bog jo ohrani in živi!
Pozdravljam vse naročnike(ce) tega prekoristnega lista in tudi lepega lista Ave Marija z željo, naj bi ta dva katoliška lista čital vsak Slovenec in Slovenka. Proč pa z brezverskimi 111 svobodomiselnimi časopisi, ker so strup za krščanske družine in za posameznike. Tebi, dragi list, pa obilo napredka.	Marija Toleni.
Valley, Wash., 22. marca. —■ G. u-rednik Am. Slovenca! Zo^et se oglašam v našem listu in naznanjam rojakom in rojakinjam, da "has je obiskala kruta bela žena smrt s svojo ostro koso dne 19. marca in je pokosila našega rojaka g. Antona Bud-narja v najboljši dobi njegovega življenja, v starosti 43 let. Prišel je v Ameriko s svojimi starši star 3 leta, tako da biva v Združ. Državah 40 let. Spremili smo ga v veliki udeležbi k zadnjemu počitku, in na grobu so uju zapeli slovenski pevci in pevke lepo nagrobnico, tisto, ki pravi: Jamica tiha, kotiček miru i. t. d. Zapušča tukaj eno sestro, in enega brata pa na Albany, Minn. Želimo, naj 11111 bode lahka tuja žemljica!
Ob sklepu tega dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike. Slovenskemu časopisu Am. Slov.
Waukegan, 111., 28. marca. — Gospod urednik, že zopet sem tukaj ter upam, da mi odstopite malo prostora.
V nedeljo dne 26. marca so prišli socialisti iz Chicage in Kenoshe prodajat svojo izobrazbo nam še ne izobraženim Slovencem z namenom, da bi tukaj ustanovili socialistični klub. Da za slovensko-socialistične klube mi Waukeganski in Northchi-caški Slovenci ne maramo, smo pokazali ta dan. Oni (socialisti) so si že prej naredili plan, kako bodo nas vladali — žal, da so delali račun brez krčmarja. Mi moramo začeti počasi, tako so socialisti sklenili na neki "mi-tengi" v Kenoslii, Wis. Tako je neki rojak pisal pismo enemu Slovencu v to mesto ter opozarjal, da naj bodo Slovenci oprezni. Sedaj ne smemo nič omeniti ne o cerkvi ne o duhovnikih, ampak samo od delavstva, ker ti Slovenci še niso zadosti izobraženi, zato moramo tako začeti; kadar jih pa bodemo imeli v naših rokah, takrat pa le po veri, po cerkvi, po duhovnikih in katoličanih, ker te Waukegan-ske "osličke" je lahko spreobrniti. Tako so socialisti sklenili delovati med nami, še predno so sem prišli. S takim namenom so torej sem prišli, nas nevedne poučavat, a so se grdo zmotili. Kakor hitro je govornik stopil na oder, je ljudstvo vpilo: '-'Dol ž njim!" Bil je preblagi in prekoristni , gospod, ki vedno deluje v korist slovenskega naroda — pardon, svojega lastnega žepa, ter urednik chicaškegrj prekoristnega lista, ki vedno prosjači za podporo, zato rajši zamolčim njih imena. "Dol ž njim!" "Ven ž njim!" se je vsevprek vpilo, in začelo je deževati gnilo sadje in gnila jajca na pre dobre učitelje socialiste. Ko le ni hotel zapustiti odra, se je razburjeno ljudstvo zagnalo na oder ter ga s silo ven iz dvorane spravilo. Slabo bi se tem plemenitim gospodom godilo, da jih ni vzela policija v varstvo ter jih spremila do postaje poulične železnice; morali so takoj mesto zapustiti.
Tako se je ustanavljal socialistični klub. Da se Waukeganski Slovenci ne pustijo po socialistih učiti, še manj pa da bi jim pridevali kakšna živalska imena, so pokazali ne samo v domačem mestu, ampak tudi v tujem mestu. Pred par leti je bilo, ko je bilo neko tukajšnje društvo povabljeno v So. Chicago k slavnost-i lSletnice nekega društva. In tam je neki prodajalec ur in zlatnine iz Chicage zabavljal čez katoliška društva. Da je dotični človek v varstvu policije zapustil veselič-ni prostor, se ima Waukeganskemu društvu zahvaliti. Zatorej slovenski socialisti, vedno smo vas pripravljeni sprejeti: ako pridete s poštenim namenom kot pravi ameriški socialisti, ste nam dobro došli; ne pa kot kranj ski socialisti; ako pridete s takim namenom kot v nedeljo, se tudi ne bo nič boljše godilo kakor se vam je, to si zapomnite! Če pa mi nismo še za dosti izobraženi, vam prav nič v nos ne gre. Po vas se pa tudi ne pustimo izobraževati. Nas vaše zadeve prav nič ne brigajo ne v Kenoshi ne v Chicagi. Če ste prav toliko izobraženi, da znate po glavi hoditi, nam ni prav nič mari. Še manj nam je pa za va šo izobrazbo.
To naj za danes zadostuje. Prihodnjič bodem pa kaj od Waukeganskih ■socialistov, takozvane "trojice" napisal. Pozdrav vsem, tudi socialistom.
Opazovalec.
I Joliet Citizens Brewing Co.
?	North Collins St., Joliet, 111.
1	Fijte Elfe. Brand" pivo ?
2	Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. £
>»0» O+O* »O« O+O* O»0*	0*0» *0+C +G+C +o+c	o
Pomagaj si sam!
Alfste že pomislili, kako nekateri hitro bogatijo z vašem denarjem?
Ob prvi plači začnite vlaganje.
Začnite—to je pol nepredka.
Plačamo 4% na vlogah.
g - JOS. W. CAMPBELL <S CO.
Glavnica $50,000.	Plačajte elektriko 11 i ras
Odprto od 8. zj. do 8 zvečer.
120 N. Ottawa St.
Joliet, 111.
BRANCH 924 N. COLLINS ST., CORNER OF COLUMBIA ST.
Rabiti ga je veselje.
Sladak dih, zdravi beli zobje, zdrave zobrne, čista ustna duplina in prijeten občutek čistosti slede rabi Severovega Antisepsola, če se rabi vsak dan bodisi kot ustno izpiralo, grgralo ali pršno sredstvo in vbrizgalo. Neobhodno potreben pri zdravljenju bolnega grla, nosnega nahoda ali vnetih mrenic naravnih votlin. Kupite steklenico danes od svojega lekarnika. Cena 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.
Ljudožrci v Evropi.
Iz Odese se poroča: Neka ruska trgovska ladja, ki je morala prestati na obali ob Novi Gvineji boje z ljudožrci, je dva ljudožrca pripeljala vjeta s seboj. Oba ljudožrca sta od rodu "Kai-kai", ter j" imajo zaprta kot divje zveri v kletki z močnim železnim omrežjem. Jesta samo banane, kokosove orehe in človeško meso. Ker pa ju sedaj «e morejo hraniti več s človeškim mesom, jima dajejo svinjsko meso, ki je baje človeškemu najbolj podobno. Nek podjetnik bo s tema dvema ljudožreema potoval po Evropi ter ju bo kazal zlasti znanstvenim korpo-racijam, ki se bodo gotovo zanimale za ekscmplara vedno bolj izumirajočega človeškega rodu.
Spomenik Viktorja Emanuela
bi imel tvoriti letošnje leto, ko bo Italija slavila jubilej svojega zedinjenja, nekako središče slavnosti. Toda spomenik še danes ni končan in bo docela gotov šele danes 10 let! Tako se na Laškem sploh zida. Leta 1878 je parlament sklenil postaviti spomenik in votiral zanj 9 milijonov lir. Že leta 1892, ko ni bilo še prav nič narejenega, ampak so se bile komaj začele predpriprave, je bilo 8 milijonov izdanih. Leta 1900 je moral parlament vnovič 8 milijonov dovoliti. Kljub temu je tako počasi napredoval, da so ženske na fundamentu sušile skozi dve leti perilo. Leta 1905 je morala zbornica zopet 10 milijonov votirati.
^»Lllt.b
FINO PIVO V STEKLENICAH
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St	Both Telephones 26.
Bodite pozorni in ne opuščajte prilike, ki se vam ponuja, da boste lahko postali sami svoji s tem, da boste z delom svojim rok postali samostojni in ne sužnji kapitala, tako tudi vaši otroci. Pripravite si lastno ognjišče in dom za svojo deco, da bo neodvisna. Tam boste živeli v miru in zadovoljstvu vi in vaši otroci ter otrok deca — na svoji zemlji. Nova občina in fara se organizira še tekom tega leta. Tudi Slovenci lahko dobelepe zemlje za svojo kolonijo v severnem Wisconsin-u, na lahke obroke in po nizki ceni. Za podrobnosti in pojasnila pošite na:
F. K CMELJA
1827 Blue Island Ave.,
CHICAGO, ILLS.
POZOR, ROJAKI! Moderno gostilno
National Buffet •r katerej b°dem točil najboljie por cerjevo pivo, izvrstno žganje, domafi /iuo in prodajal dišeče smodke.
Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St ij. W. Phone 825.	Joliet
Ji-- ZA NAJBOLJŠI -
PREMOG
po primerni ceni telefonajte do nas:
M. Trilby & Son,
Chicago tel. 241.	N. W. tel. 61,
Wilmington Lump, tona po $4.00
Pena, tona po...............$3.50
Wash Nut, tona po..........$4.00
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois.«
Slovanska lekarna
Kadar rabite kaj zdravil ali pojasnila v bolezni oglasite se pri nas, kjer se domenite v domačem jeziku.
Tom Stefancich
N. W. Phone 392. 1000 N. Chicago St.,	Joliet, Ills.
Gostilno
Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem ■ finind pijačami
Vabim rojake
da me obiščete kadar se mudite v našem mestu v moji lepi gostilni, ker imam na razpolago vsakovrstnih dobrih pijač ter najboljše žganje, domača kalifornijska vina in lepo dišeče smotke, ter imam prenočišče. Postrež ba dobra, cena zmerna. Se Vam priporočam
Josip) Bozioh
101 iLdiuua St. K. \V. 1'hoiie 384 Ji liet, 111
N. W. telefon 577.
Libersher & Kirincich
gostilničarja
1014 N. Chicago St., Joliet, 111.
Naznanjava rojakom, da svo otvorila moderno gostilno ali salun, kjer točiva najboljše pijače. Veseli nas, če nas ob priliki posetite.
Kadar hočete barvati hišo ali pre-meniti papir, se oglasite pri meni. Moje delo je jamčeno, ceno in hitro.
JOS. J. BENEDIK
slovenski baryar in dekorater Chicago tel. 3891. 1820 N. Broadway, Joliet, Illinois
KADAR POTREBUJETE
kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajte za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG —
Oba telefona 17. Washington St., JOLIET, ILL.
TROST&KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše "The U. S." 10c. in "Meerschaum" Sc Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street Joliet 111
Ugodna prili ka za ver če^ euje
Vzajemno Podporno Društvo
19 Kongresni trg. t Ljtfcjt i i reg. zadruga z omej. jamstvom. Ustanovljeno 1.1ES3. Sprejemal in obrestuje hranilne vl< ge
PO 41 %
Denar se zamore pošiljati naravnost, lalko ga se vloži tudi pri vsaki večji amerikanski b»uki PROTI draftu na "Kreditni zavod za trgovino iu in obrt" v Ljubljani. Daift naj se potim pošlje KAM, mi pa Vam nato pošljemo hranilno knjižico.
Lastno društveno premoženje koncem 1.1910 K. 407.529,
Stanje HranilniH vlog loncem 1 1910 oMi K 3-156,206.83,
J. J. KUKAR
Cor. Lade k TJtica Sts. Phone 18'>. WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Uesley Brewing Co. Kazvažani pivo na dom. Postrežba točna.
Prodajam tudi trd in mehak premrg
ter ga razražam. Blago najbolje — po zmerni ceni.
Frank Opeka
gostilničar
Corner State and llth Street NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213. Prodaja na drobno in debelo najboljša californijska vina.
Mi hočemo tvoi denar ti hočeš naš les.
če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre, desk in iinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar
W. J. LYONS
Nas Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
Vina naprodaj
Rojakom priporočam moja izvrstna vina, novo vino muškotel ali črno vino po 30c gal., resting 35c gal., rudeči zin-fandel 35c ga!., vino iz šampajn grozdja 40c gal., vino od leta 1909 muškotel ali črno vino 40c gal., resling 45c gal., staro belo vino 50c gal., drožnik ali tropinovec ?2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal.
Vinograd in klet St. Helena, naslov za naročila:
Hill Grit Vineyard"
it
Stefan Jakše, lastnik.
Box 657,
Crockett, Cal.
SLOVENSKI PRAVNIK.
R. F. Kompare
ADVOKAT
Telefon S. Chi. 439. SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVE. SO. CHICAGO, ILL.
Premestili smo se.
Naistarejša tvrdka, ki prodaje društvene potrebščine, na zapadu.
GEO. LAUTERER
sedaj na 222-223 West Madison St.
(Dvajset let smo bili na 164-166 W. Madison St.) CHICAGO, ILL. Mi izdelujemo vse potrebščine za društva.
KJE JE NAJBOLJ VARNO NALOŽEN DENAR?
Hranilnih ulog je:
38 milijonov kron.
Rezervenega zaklada nad Nad milijon kron.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4% odstotka. Rentni davek plačujt hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovance\ le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarn zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno var uo&t za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulici. Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FRAHK SAKSER
12 Courtland Street New York, in njegova bančna
podružnica 6104 St Clair Ave., N. E., Cleveland, O
Compagnije $ Generale ? Transalantiqu*
FRANCOSKA PROGA,	_________________„
JCratka sveža s Avstrijo, Ogrsko to Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P
LA SAVOIE aa,000 H. P.
LA LORRAINE 33,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivaj jrezplačno hrano na parnikih družbe »naine postelje, vino, dobro hrano i> runa mesna jedila.
Parnild odplujejo vsak četrtek.
Pier 57 North River foot 15th St.,
New York City.	_____________
Slavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kozminski, gl. zastopnik za zapad, 139 N. Dearborn St., Chicago Krank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 1U. a v.. Jankovi, tgent; 2127 Archer Ave., Chicago, I1L Paul Starič. a«ent. <10 South It, St Louis, Mo., L. Stern & Son, agents, Joliet. I1L
Čudnemu sleparstvu
vojaških obvezancev so prišli na sled po južno-ogrskih župnijah. Kovaški mojster Subotič v Novem Sadu je namreč proti plačilu 60—600 kron o-kvarjal fantom ušesno mreno s solno kislino ter so bili vsled tega pri naboru za nesposobne spoznani. Tako je "operiral" na stotine fantov. Sedaj se povsod vrše ponovni nabori, na katerih so sicer zdravi mladeniči vsi potrjeni v vojake. Med njimi je mnogo oženjenih družinskih očetov. Suboti-ča so zaprli.
Pameten davek.
Pameten davek, namreč zvišanje pristojbin za podeljevanje častnih naslovov, nameravajo uvesti na Virtem-berškem. Zvišanje plač uradnikom hočejo namreč pokriti deloma z dohodki, ki bi jih dobili iz omenjenih povišanih pristojbin. Kakor se poroča, predlaga virtemberška vlada, da naj velja dovoljenje za izpremembo imena namesto 5 do 20 mark v bodoče 300 do 3000 mark. Knežji naslov, ki je doslej veljal 20,000 mark, bo v bodoče 40,000 mark, grofovski namesto 10,000 v bodoče 20,000 mark, baronski namesto 6000 v bodoče 10,000 mark in navadni plemiški namesto 4000 v bodoče 6000 mark. Za častne naslove bodo morale privatne osebe plačati od 100 do 3000 mark pristojbine, za naslove pa, ki niso virtemberški, 60 do 120 mark. Dovoljenje, da se sme nositi redove, ki niso virtemberški, bo veljalo namesto 60 do 120 mark odslej 60 do 500 mark. Na Pruskem velja kolek za podelitev vojvodske časti 10 tisoč mark (prej 5000 mark), za knežji naslov 6000 mark (prej 3000 mark), za grofovski naslov 2600 mark (prej 1800 mark), za baronski 2400 mark (prej 1200 mark) in za navadni plemiški naslov 1200 mark (prej 600 mark). Dalje se plača za koleke za naslov tajnega komercielnega svetnika 3000 mark, za tajnega komisijskega svetnika 1000 mark, za komisijskega svetnika 5000 mark, za navadnega svetnika 300 mark.
Aretirani mednarodni ponarejalci bankovcev.
Iz Nice se poroča: Tukajšnja policija je, opozorjena po ruski policiji, zaplenila sedem zabojev z orodjem za ponarejanje bankovcev. Ruska policija je obenem javila, da je aretirala v Varšavi ponarejalca bankovcev Sza-palinskega in Domajevskega, ki pripadata mednarodni družbi ponarejevalcev bankovcev, ki se je nameravala naseliti v Nizzi. V Rusiji je navedena družba razširila ponarejenih bankovcev v višini pol milijona rubljev.
"Nočem, da se seznanite z zaporom", je dejal neki dunajski sodnik mladostnemu delavcu, ki je bil zaradi malega prestopka obsojen na 2 K globe, oziroma na 12 ur zapora. Mladi fant, ki je brez posla, je sprejel kazen in hotel takoj nastopiti zapor. Sodnik ga pa je zavrnil: "Ne! Nočem, da se seznanite z zaporom. Poiskali si boste delo in kadar ga boste imeli, si boste prihranili 2 K in plačali globo." Potem ga je še poučil, kako naj išče delo. Ta sodnik torej vidi v zaporu nevarnost za mladegS človeka. In prav ima. Pravijo, da je kazen poboljševalno sredstvo; ali ljudje, ki poznajo zapore in ječe, nočejo verjeti tega in trdijo, da je tam pravzaprav visoka šola hudodelstva. Zločinci se tam ne poboljšavajo, ali mali grešniki, ki pridejo pod ključ morda radi neznatnega lahkomiselnega koraka, se navadno izpridijo in dozorevajo za hudodelstvo.
INFLUENC
Pravi "Pain-Expeller" se je borno izkazal pri nastopu zavratj influence.
Glavni pogoj je seveda, da se rabi pravočasno, predno nastop komplikacije z pojavi vročinske ml lice.
Prva znamenja so navadno boleč v glavi, v udih, mrzlica, šumenj ušesih, splošna oslabelost vsega t« sa, utrujenost v nogah in stegnih.
Ne odlašajte, ampak rabite pri tal pojavih takoj pristni "Pain-Expelle ker zabranite s tem večtedensko bo hanje.
Navodilo za rabljenje je priložel vsakemu zavitku.
Varujte se ponaredb.
25 in 50 centov steklenica.
F. AD. RICHTER & CO. 215 Pearl St.,	New York, N.
N. B. — Richterjeve Congo pil proti zaprtju.
Iovenec — načelnik so! v Aurori,
Mr. John (rerich j ega šolskega sveta v Vxl njegovim v od s t V išja šola. oslopjc, k a, kojo
kupna
i»elico
orku in v B 1 sc bodo v ovabil s^ ■stopnic pa 3clo tiska eškora Kakor uštVa. a ve, na izgruila svoje mi, kar bode j
V cerkvi sv. New York 11 jo r. -T0I111 Ognile >8 First Ave., n
".miftarjeva. tr du pri
Geo. Travnik 7. žganjem in -belo 4rJ Jo., .pri
o-hašli v Iio 1 iji in 44. ees žensko, ki jt i dvefl priš ■s po dom v telu vpisala Smith iz ka je stara oblečena, jc bil pril je zapustil hotel <s Hotelski uslitžbeac ova žena spi in je ure zvečer, ko se delo, da sr ' iličf Umorjenka j,- ime! ■
ČITAJTE!
Ukfižem V6m cestu k štastiu. Dok&zal som to tislcel'uclom a dok&žem to aj Vilm, ako nado-budjirit štastia. Odpižtemi svo-ju adressu a pošlite2c Stemp-Ifk a ja Vfim pošlem tiplny n&-vod a tajnosti, z eoho sa budete radovat.
ELSDON NOVELTY CO.
3515 W. 51st ST., CHICAGO. ILL.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu v Jolietu naznanjam, da se bom preselil iz prosto'j na 703 N. Ottawa St. na
* 3<>6 INDIANA STREET
poleg mesnice Stukel Bros. in sicer v PONEDELJEK, DNE 3. APRILA
1911
Kdor si še ni naročil spomladanske ali pa letne oble.ke, naj se blagov« oglasiti pri meni, ker imam mnogo najnovejših vzorcev na izbero in tudi i delujem obleke najhitreje, ker imam vedno več krojačev vposlenih.
Priporočujoč se slavnemu občinstvu za nadaljno naklonjenost, beleži Spoštovanjem,
FRANK ŽAGAH,
slovenski kroja«
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
ter je najboljša pijača.
E. Porter Brewing Company
Oba telefona 405.	S. Bluff St., Joliet, III.