jesenskega vremena smo vsi veseli, še najbolj pa najmlajši, ki se lahko igrajo na prostem — Foto: F. Perdan Leto XXVIII. Številka 77 stenovitelji: občinske konference SZDL in T^' Krani» Radovljica, Škofja Loka J,1** T Izd«Ja CP Glas Kranj. Glavni niamk Igor Slavec - Odgovorni urednik Albin Učakar G L A SILO SOCIA Kranj, petek, 10. 10. 1975 Cena: 1,50 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. LJUDSTVA ZA GORENJSKO VIII. mednarodni sejem obrti in opreme v Kranju Poslednji s takšnim programom Danes bodo v Kranju odprli osmi mednarodni sejem obrti in opreme — Namesto sedanjega prihodnje leto dva taka sejma: spomladi sejem malega gospodarstva, jeseni pa sejem opreme Polfcni podietJe iz Kranja se je ta teden lotilo zamenjave dotrajanih in Ce bi ?Van[h betonskih plošč na glavni gorenjski cesti z asfaltnimi vložki. °težen dotrajane plošče zamenjevali z novimi, bi bil promet zaprt ali vsaj bli$tn n,aimanj tri tedne. Z vgrajevanjem asfalta je soglašala tudi Repu-liKa skupnost za ceste (jk) Foto: F. Perdan Pobratenje med Rivolijem in Kranjem Vsi trije zbori kranjske občinske skupčine so v torek popoldne na skupni seji sklenili, da se bo občina K-ranj pobratila z italijanskim me- stom Rivoli. Prijateljski stiki z ita- »janskim mesto, ki ima prek 50.000 Prebivalcev in je eno najbolj indu- stnjskih področij pokrajine Torino so —ičeli pred dvema letoma, ko —iska uprava Rivolija s posredovani— ' je 0k»- , 1 Pred dvema letoma, ko dovan1 a- uPrava Rivolija s posre-ta ?iiJ*;m Jugoslovanskega konzularni t navezati tesnejše stike s rili 1.,.° občino. Že takrat so izra- p --"tenje. tih rx1JaLeliski stiki so se po dveh lena Ji bo,i okrepili. Kranjska obči-slikovno razstavo že ??» tudi željo, da bi kasneje skleni 11 Dobratenie tih Ha se je s Predstavila na gospodarski razstavi J'.Rivoliju. Razen tega so predstav-I kl Kranja in organizacije ZB sode-^vali pri odkritju kostnice padlim °?rcem v Rivoli ju, sindikalna orga-^acija pa je bila na obisku v Kra- V Rivoliju je med prvimi po vojni prišla na oblast koalicija, ki jo danes sestavljajo v glavnem komunisti in socialisti. Med vojno pa je imelo to mesto približno enako število žrtev odpora proti fašizmu kot Kranj. Zdaj v Rivoliju želijo, da bi še bolj spoznali samoupravne izkušnje kranjske občine in da bi čimprej sklenili pobratenje. Na torkovi seji so občinske skupščine njihovo pobudo sprejele. Menili so, da bo tovrstno sodelovanje koristno za obe strani. Sicer pa je občina Kranj od 1958. leta že pobratena s francoskim mestom La Cio-tat, od 1959. leta ima stalne prijateljske stike z angleškim mestom Oldham, trajne prijateljske stike pa tudi z Železno Kaplo — Belo in z mestom Beljak iz Avstrije ter z jugoslovanskimi občinami Zemun, Mostar in Pulj. A. Z. Tako kot vsi dosedanji bo tudi letošnji osmi mednarodni sejem obrti in opreme v Kranju predvsem potrošniški. Na tiskovni konferenci so povedali, da bo letošnji tovrstni sejem po velikosti največji doslej, hkrati pa zadnji s takšnim programom. Na letošnjem sejmu bo sodelovalo 72 domačih in tujih razstavljavcev blaga široke potrošnje (zlasti najrazličnejše stanovanjske opreme) ter proizvajalcev obrtnih izdelkov in strojev za obrt. V zaprtih prostorih bo zasedenih 5500 kvadratnih metrov razstavnih površin. Tako bodo v hali A in hali C na voljo obrtni izdelki najrazličnejših strok, kakor tudi izdelki pohištvene industrije, bele tehnike, akustike, sanitarne keramike, pohištva in ostalih predmetov za opremo stanovanj. V hali B pa bo poleg nekaj razstavljavcev in stalne razstave gob (obiskovalci bodo lahko poskušali razna jedila iz gob) vsak dan ob 17. uri tudi modna revija, kjer bo 26 podjetij iz cele države prikazalo modele oblačil in obutve ter ostalih modnih dodatkov za jesen in zimo. Na zunanjem razstavnem prostoru pa bodo motorna vozila in kmetijska mehanizacija. Vse razstavljene izdelke na sejmu bodo prodajali s precejšnjimi popusti. Kot rečeno, bo letošnji mednarodni sejem obrti in opreme zadnji s takšnim programom. Na pobudo strokovnega odbora za obrt Gorenjske se je namreč delovna skupnost Gorenjskega sejma odločila, da bo sedanji sejem razdelita na dva dela. Spomladi prihodnje leto (od 7. do 14. maja) bo sejem malega gospodarstva, ki bo namenjen vsem tistim organizacijam združenega dela, oziroma obrtnim podjetjem, ki imajo do 100 zaposlenih, in samostojnim obrtnikom ter občanom. V ta sejem bodo vključeni vsi, ki oprav- ljajo domačo in umetno obrt. Tako naj bi sejem zajel vse tiste proizvajalce, ki ob velikih podjetjih sicer ne pomenijo mnogo, vendar so še kako potrebni kot kooperanti veliki industriji in kot preskrbovalci potrošnikov z določenimi vrstami storitev in izdelkov. Organizatorje k temu sejmu vodi misel in ugotovitev, da so danes prav v obrti, storitvenih dejavnosti in mali industriji velike težave zaradi pomanjkanja kadrov. S prikazom dosežkov teh razstavljavcev in s prikazom dosežkov poklicnih šol naj bi sejem mlade obiskovalce spodbujal k izbiri poklica. Prav zato je ta sejem tudi predviden v spomladanskem času. Drugi del sedanjega sejma obrti in opreme pa naj bi obdržal potrošni značaj. Vendar bi bil tudi to specializirani sejem, na katerem bi obiskovalci dobili vse potrebno za opremo hiše, stanovanja, vrta ter za opremo raznih poslovnih prostorov. Imenoval se bo sejem opreme in bo prihodnje leto od 12. do 19. oktobra. Tako bo Gorenjski sejem imel prihodnnje leto že šest sejemskih prireditev. Današnji osmi mednarodni sejem obrti in opreme bo ob 10. uri odprl sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Ludvik Kej žar. Za obiskovalce oziroma potrošnike pa bo sejem odprt ob 11. uri. Sicer pa bo sejem trajal do 19. oktobra in bo odprt vsak dan od 9. do 19. ure. A. Žalar Naloge kulturnih skupnosti od 9. do 28. oktobra MODNA REVIJA v veleblagovnici Globus ob 16.30 v I. nadstropju V torek, 7. oktobra, je bil v Tržiču sestanek vseh predstavnikov gorenjskih kulturnih skupnosti, na katerem so obravnavali vrsto pomembnih Vprašanj. Na sestanku so sprejeli predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze kulturnih skupnosti Gorenjske. Zveza naj bi povezovala in usklajevala delovanje vseh gorenjskih kulturnih skupnosti, vključili pa bi se vanjo tudi kulturni skupnosti Kamnika in Domžal, četudi že sodelujeta z ljubljansko regijo. Predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze bodo obravnavale v tem mesecu vse gorenjske kulturne skupnosti in ga po javni razpravi tudi sprejele. V nadaljevanju sestanka so se domenili, da Tehničnemu muzeju jeseniške Železarne povrnejo stroške za razstavo Stavkovno gibanje na Gorenjskem le v takšni višini, kot so se poprej dogovorili, kajti po organizirani razstavi so se stroški izkazali v znatno višjem znesku kot poprej..Samo razstavni panoji veljajo 40.000 dinarjev, vendar ostanejo v lasti Tehničnega muzeja na Jesenicah. Ko so obravnavali nekaj prošenj za denarni prispevek, so sklenili, da bi Zavod za spomeniško varstvo Kranj, Zgodovinski arhiv in Gorenjski muzej pripravili svoje načrte dela in programe, ki bi jih predložili na skupnem sestanku s predstavniki gorenjskih kulturnih skupnosti. Tako bi lahko rešili tudi problem zbiranja gradiva za pokrajinski odbor aktivistov OF za Gorenjsko, saj je predvsem smotrno in racionalno, da se izkoristijo sedanje kadrovske in druge zmogljivosti. Zavzeli so se za ustanovitev osrednje knjižnične službe, ki bi jo vodila matična knjižnica v Kranju, vendar pa so odklonili tisti del programa, ki se zavzema za bibliobusno mrežo na Gorenjsko in za nabavo vsaj enega bibliobusa. Na Gorenjskem je namreč vrsta dobro organiziranih krajevnih knjižnic, ponekod pa prav uspešno deluje potujoča knjižnica. Spregovorili so tudi o nadaljnji usmeritvi in vsebini kulturne priloge Glasa in sklenili, da se o razvoju Snovanj pogovorijo z uredniškim odborom. Največ časa pa so posvetili nadaljnjemu financiranju kulturnih skupnosti, kajti po predlaganem republiškem »ključu« razdelitve sredstev bi posamezne kulturne skupnosti na Gorenjskem prejemale znatno manj sredstev — samo Kranj bi prejemal okoli 3 milijone manj. Zato so se domenili, da bi republiška kulturna skupnost konkretno opredelila, katere ustanove, ki bi jih financirali iz vzajemnih sredstev, so posebnega republiškega pomena. D. S. KRANJ Andrej Verbič obiskal Iskro Vsi prikazani modeli so že v prodaji Predsednik republiške gospodarske zbornice Andrej Verbič je v ponedeljek obiskal nekatere Iskrine tovarne na Gorenjskem. Skupaj z generalnim direktorjem Združenega podjetja Iskra Jožetom Hujsom, direktorji posameznih tovarn in predsedniki delavskih svetov je obiskal tovarno Elektromehanika Kranj, tovarno mehanizmov Lipnica, tovarno inštrumentov Otoče, tovarno telefonskih elementov Blejska Dobrava in tovarno telekomunikacij Labore. Po ogledu vseh tovarn se je pogovarjal o proizvodnih problemih, izvozu, kooperaciji, nadaljnjem razvojnem programu in drugih vprašanjih. . A. Z. 8 VIII. MEDNARODNI SEJEM OBRTI IN OPREME OD 10. DO 19. OKTOBRA 1975 Naročnik: Bijedić pri Mao Ce Tungu Predsednik kitajske komunistične partije in vodja države Mao Ce Tung je v sredo sprejel predsednika jugoslovanske vlade Džemala Bijedi-ča, ki se je mudil na uradnem in prijateljskem obisku na Kitajskem. Predsednika sta se pogovarjala poldrugo uro. Obravnavala sta vprašanja s področja mednarodnih odnosov in druga vprašanja, ki zanimajo obe državi. Po izmenjavi mnenj je kitajski predsednik poprosil Džemala Bijediča, naj sporoči njegove pozdrave predsedniku Titu. Grličkov odpotoval v Berlin Sekretar IK predsedstva CK ZKJ dr. Aleksander Grličkov je odpotoval v Berlin, kjer se bo udeležil sestanka v okviru priprav na konferenco komunističnih in delavskih partij Evrope. Z njim sta odpotovala tudi načelnik oddelka za mednarodne odnose in zveze v CK ZKJ Vladimir Obradovič in član komisije za mednarodne odnose Trajko Lipkovski. Sto let slovenske šole Jutri bodo na 1. osnovni šoli v Celju slovesno proslavili 100-letnico slovenske šole, na katero so se pripravljali skoraj leto dni. Osrednja prireditev, katere pokrovitelj je RS ZSS, bo ob 11. uri na dvorišču osnovne šole, govoril pa bo predsednik republiškega sveta Janez Barborič. Velika škoda Vojvodinski izvršni svet je obravnaval poročilo o končni oceni škode po poplavah in drugih elementarnih nesrečah, ki so poleti prizadejale težke izgube celotnemu gospodarstvu pokrajine. Celotna škoda v Vojvodini znaša dve milijardi in 750 milijonov dinarjev. V ta znesek niso všteti stroški obrambe pred poplavami. Izgube JŽ se večajo Jugoslovanske železnice so v prvem polletju poslovale z izgubo 850 milijonov dinarjev. Izguba pa se bo do konca leta verjetno podvojila, ker se pogoji poslovanja niso izboljšali. To so sporočili na skupnosti skupnosti jugoslovanskih železnic. Raport pri Titu Vrhovni poveljnik oboroženih sil SFRJ maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito je na Brionih sprejel zveznega sekretarja za ljudsko obrambo Nikola Ljubičica in skupino visokih funkcionarjev iz oboroženih sil. Med rednim poročanjem vrhovnemu komandantu so zvezni sekretar in vojaške starešine seznanili predsednika Tita z dosežki v obrambnih pripravah in z uspehi pri modernizaciji oboroženih sil. Seminar o varstvu pri delu V Mariboru je bil te dni seminar, ki ga je organiziral inštitut za delo pri pravni fakulteti v Ljubljani in center za samoupravno normativno delo pri dopisni delavski univerzi v Ljubljani. Na seminarju so govorili o novih predpisih o varstvu pri delu. Udeležilo se ga je več sto delavcev iz vse Slovenije. Izleti v Španijo odpovedani Ljubljanske turistične agencije so hitro in odločno reagirale na teror španskih oblasti in so odpovedale vse izlete v Španijo. Kompas je izlete odpovedal že prejšnji teden. Tistim, ki so že vplačali denar za potovanja, so ponudili v zameno potovanja v Južno Francijo. Tudi agencija Atlas je imela na programu več turističnih potovanj v Španijo. Odpovedali so vse polete v to smer. Interesentom pa so v zameno ponudili potovanja na grški otok Rodos ali v Tunis ali pa jim bodo vrnili denar. Petek, 10. oktobra 1975 Veselo srečanje v Kranju V soboto so gojenci Vojne akademije kopenske vojske iz Beograda bili v gosteh pri kranjskih mladincih — obiskali so tudi Begunje in vojake v Bohinjski Beli V okviru petdnevnega obiska na Hrvatskem in v Sloveniji so se v soboto gojenci Vojne akademije kopenske vojske iz Beograda mudili na Gorenjskem. Dopoldne so bili v gosteh pri vojakih in njihovih starešinah v vojašnici v Bohinjski Beli, zatem pa so obiskali Begunje, kjer so si ogledali spominski muzej NOB in se seznanili s proizvodnjo in samoupravljanjem v tovarni športnega orodja Elan. Zvečer pa so jih sprejeli kranjski mladinci. Srečanje je bilo v domu JLA. Več kot 200 mladih iz kranjskih šol in delovnih organizacij je pozdravilo 150 gojencev vojaške akademije. Še posebej je goste pozdravil predsednik občinske konference ZSMS Kranj Ciril Sitar. Na kratko jih je seznanil z nalogami mladinske organizacije in s prizadevanji mladih za stabilizacijo gospodarstva. Hkrati pa je izrazil obžalovanje, da je srečanje tako kratko in je omejeno le na nekaj večernih ur. Dejal je, da bi kranjski mladinci želeli, da bi gojenci vojaške akademije ostali med njimi vsaj en dan in bi se tako lahko seznanili z delom mladih v mladinski organizaciji v šolah in na delovnih mestih. V nadaljevanju srečanja so kranjski mladinci gojence seznanili tudi z znamenitostmi mesta, pogovorili so se o sodelovanju z mladinsko organizacijo v kranjski garniziji in so- delovanju mladincev, ki so zaposleni ali študirajo z mladinci, ki služijo vojaški rok. Poleg tega so se tudi dogovorili za boljše sodelovanje med občinsko konferenco in mladinsko organizacijo na akademiji. Gojenci so namreč izrazili željo, da bi drugo leto ponovno prišli na ekskurzijo v ta del Slovenije. Ob tej priložnosti naj bi jih mladi iz Kranja seznanili s proizvodnjo v temeljnih organizacijah in z delom osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine. Veselo srečanje se je nadaljevalo pozno v noč s plesom in pesmijo. L. B. Informatica 75 Na Bledu se je v ponedeljek začel celotedenski deseti jubilejni simpozij Informatica 75. Simpozij, ki bo končan jutri, pomeni osrednje jugoslovansko srečanje strokovnjakov in znanstvenikov s področja računalništva in informatike. Na njem sodeluje okrog 450 ljudi, med njimi tudi predstavniki iz 16 tujih držav. Strokovnjaki pa bodo posredovali okrog 240 referatov. Jubilejni simpozij je pripravilo jugoslovansko društvo Informatica, ki deluje pri jugoslovanskem komiteju za elektroniko, telekomunikacije, avtomatiko in nuklearno tehniko. A. 2. MADRID — Vihar ogorčenja je zajel napredno svetovno J^JjPj'jJ0^ v soboto, 27. septembra, usmrtili v španskem glavnem mestu Madr ^ pripadnikov antifašistične revolucionarne patriotične fronte (FRArl, ^ je na smrt obsodilo naglo fašistično Francovo sodišče. V katedranje ^. za mrtvimi revolucionarji zadušnica, ki se jo je udeležilo skoraj 2UW J. Mirna poslovitev od žrtev Francovega terorja se je sprevrgla v demo ^ cije, v katerih so ljudje vzklikali revolucionarna gesla in zahtevali prep smrtne kazni. Niti grožnja novega španskega zakona proti ter.oriz"[!!r'niti »obljublja« demonstrantom tudi do 12 let ječe, ljudi ni mogla od od spontano izpovedanega protesta. Revolucionarno vrenje je bilo v teklih dneh opaziti tudi v drugih španskih mestih. Policija ni jrne'a na'y da bi ljudi razgnala. Odločila se je za ukrep, ki ga uporabljajo le mračnejše sile sveta — na svobodoljubne Špance je streljala in povzr nove žrtve. Sicer pa Francovi pomočniki pridno polnijo zapore in zga )^ nad zaprtimi prisilo ter grozodejstva. Svet še naprej protestira proti s hovladi Francovega režima in usmrtitvam rodoljubov. Vlada se se na izrednih in dolgotrajnih sejah ter načrtuje, kako zadušiti vedno k kejši revolucionarni duh in dejanja. Odpoklicala je že nekaj veleposla iz držav, kjer je dosegel val ogorčenja največjo mero. Te države so so nja Portugalska, Nizozemska, Švedska, Vzhodna Nemčija in celo — ^ kan. Pogosti so tudi napadi na španska veleposlaništva. Svetovnemu ne ob španskih dogodkih se je spontano pridružila tudi Jugoslavija srečanjih in zborovanjih delovnih ljudi ter občanov in sestankih najvi j teles skupščine in družbenopolitičnih organizacij obsodila nasilje. Lv konferenca SZDL na primer v sporočilu pravi, da »je nasilje zadnja re bilka preživelega Francovega režima«. Novice zadnjih dni govore' aje številne države odpoklicale diplomatske predstavnike iz Španije, zanje ^ obravnavo španskega primera pred varnostnim svetom in iz protes a pustile dvorano, ko je na 30. zasedanju generalne skupščine OZN S0^ j španski zunanji minister. Nasilje nad svobodoljubnimi Spanci, še PoS ^ pa nad Baski, in protesti po Evropi .in v svetu se nadaljujejo. F1?110 t parlament je na primer iz protesta proti dogodkom v Španiji za 15 ml. ja prekinil sejo, svetovna sindikalna organizacija s sedežem v Pragi je te J izključitev Francovih sindikalistov iz organizacije itd. Franco Jev.vltreij vznemirjen, poročajo iz Madrida in pristavljajo, da so vse pogostejši * na policiste in predstavnike oblasti. Strahovlada se ne more več o ^ držati, pravijo poznavalci španskih razmer, saj je demokracija na ko bajonetov nevzdržna in za špansko ljudstvo nesprejemljiva. edanju zveznega zbora in Zbora republike zvezne kjer je o urejevanju odnosov z Italijo g°v°r' "nič, je tudi predstavniški dom J ___X„nlll, RIM — Tako kot na zase skupščine SFRJ 1. oktobra, kj_. zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Mi...^, j,_ i«ui---------- -u italijanskega parlamenta ta dan začel dvodnevno razpravo o tem vPras p3 3. oktobra je bila razprava sklenjena, predsednik vlade Aldo Mo pooblaščen, da zaključi sporazum s SFRJ. Zanimivo je, da je dobi J 0 slovansko-italijanski sporazum v predstavniškem domu ogromno vt . »Za« je glasovalo 349 poslancev, »proti« pa jih je bilo le 51, in sicer a■ šisti, trije demokrščani in po en liberalni in socialdemokratski P°s. ■ Kritika na račun sporazuma, kot na primer da to ni v skladu z nac ^ nimi interesi Italije, je bila zavrnjena in je podlegla pozitivnim P. jster ki sta jih prikazala predvsem prvi minister Aldo Moro in zunanji;>mi ^ Mariano Rumor. V sredo pa se je o sporazumevanju z Jugoslavijo ^ razprava v rimskem senatu. Razprava je zanimiva, saj se je veliko ^ torjev priglasilo k besedi. Zapletov ni pričakovati, saj so sPorazUfa§isti klonjene stranke v senatu močnejše kot v predstavniškem domu. ^e°-u0y/a imajo v senatu le 26 mest, medtem ko je v predstavniškem domu nj je zastopanost krepkejša. Sicer pa italijansko-jugoslovansko sporazum ^y^0 še vedno odmeva na svetovnem političnem prizorišču. Vsi pozdra^ uspešno sporazumevanje med sosednjima državama ob Jadranu 1 flStj stavljajo, da so se s tem že začela uresničevati načela konference o va petric sezna- in sodelovanju v Evropi, ki je bila v Helsinkih. Stalna predstavnika J»JE in Jugoslavije na sedežu svetovne organizacije Pietro Vinci in Jakša Petr' sta obiskala tudi generalnega sekretarja dr. Kurta VValdheima in nila z dogovorom med obema državama. DUNAJ — Zmagovalka nedeljskih parlamentarnih volitev v Avstriji j* -'StriJ' postala socialistična ski kancler dr. Bruno f*rmopo| SOVODENJ Pred poldrugim desetletjem je bilo v Sovodnju v zgornjem koncu Poljanske doline ustanovljeno podjetje za predelavo plastičnih mas, eno prvih te vrste pri nas. Z vztrajnim delom predvsem pa z dobro kvaliteto smo si pridobili renome in priznanje potrošnikov plastičnih mas. Naši izdelki iz vakuumirane in varjene plastike imajo vsestransko uporabnost, tako za industrijsko kot za široko potrošnjo. Obiščite nas na VIII. mednarodnem sejmu obrti in opreme v Kranju od 10. do 19. oktobra 1975 -------..... --------vumcv » avstrij- stranka Avstrije (SPO), ki ji načeluje sedanji . soV o Kreiskv. Socialisti so dobili 50,6 odstotka ^yp) in 94 mandatov v parlamentu, konzervativna ljudska stranka \ dr. Josefa Tausa 42,9 odstotka glasov in 78 mandatov, desni liberalni »g bodnjaki pa so dobili nekaj nad 5 odstotkov glasov, kar pomeni H manjso lov. Slednjo stranko (FPO) vodi Friedrich Peter. Komunisti tudi lc|osblikf dobili nobenega mesta v parlamentu. Po običaju je predsednik rep|i unu Avstrije dr. Kirschlager zaupal mandat za sestavo nove vlade dr. o Kreiskemu, ki ne obljublja veliko sprememb v vladi. . gj Jesenice V sredo, 8. oktobra, je bil na Jesenicah seminar, ki ga je za sekre -te osnovnih organizacij ZK in aktivov ter svetov organiziral občinski k^a]j-občinske konference ZKS Jesenice. Na seminarju so razpravljali o "a ^ njih nalogah osnovnih organizacij do konca letošnjega leta in o neka se vprašanjih organiziranosti osnovnih organizacij in aktivov. Zavzeli - j^j. predvsem za program ustanavljanja novih osnovnih organizacij ZK l?Lj^)p vov ter za program sprejemanja novih članov ter za stalno idejnapo'1^ ^ usposabljanje članstva v osnovnih organizacijah. Spregovorili so tudi ■ £j isposabljanje članstva v osnovnih organizacijah. Spregovori« daljnjem poteku akcije za uresničevanje resolucije o ekonomski po'1 in na osnovi razprave in dosedanjih rezultatov sprejeli nekaj sklepov D. S Kranj Pri občinski konferenoi socialistične zveze se je v sredo sestal »J drugi seji koordinacijski odbor za proslave. Razpravljali so o korner^ racijah ob dnevu mrtvih v kranjski občimi, o praznovanju dneva repu«" dneva JLA in novoletne jelke. Dokončne programe bodo še izdelali bli*e' Nudimo vam za ogled in dober nakup lepe izdelke, ki so primerni tudi za darilo! C. albume za značke vseh vrst (male, velike) albume za slike in razglednice albume za vizitke albume za kovance (za numizmatike) albume za kasete albume za znamke torbice za kasete mape ivo, reklam, agent itd. J Jutri dopoldne bo v osnovni šoli v Preddvoru peta konferenca *P iz krajevnih skupnosti. Pogovorili se bodo o sedanji organiziranosti o nizacij ZSMS v krajevnih skupnostih, o pravilih delovanja občinske jejjii ference in o delovnem programu do konca junija prihodnje leto. P o a jj, bodo tudi priznanja najboljšim osnovnim organizacijam ZSMS v kraje jC skupnostih za obdobje september 1974— junij 1975 in sklenili pobran* med brigadami Jeseniško-bohinjskega in Dolomitskega odreda. Včeraj dopoldne se je v Kranju sestalo predsedstvo skupščine S°^e^ skih občin. Pred sejo skupščine republiške skupnosti za ceste so se * legati dogovorili za stališče o osnutku srednjeročnega programa cesj- A. *>• Radovljica V sredo popoldne se je v Radovljici sestal izvršni odbor °bcir}tjv-konference socialistične zveze. Razpravljali so o osnutku programa a vfle nosti občinske konference SZDL in o predlogu osnutka statuta kraJe ^ skupnosti Radovljica. — Pri komiteju občinske konference zveze *°vali nistov se je v sredo popoldne sestal aktiv mladih komunistov. Ob ravna c so naloge aktiva in program dela občinske konference zveze socia'hst mladine Radovljica za leto 1975/1976. tek' Včeraj popoldne se je sestal občinski odbor sindikata delavcev v. stilne industrije. Razpravljal je o akciji stabilizacije gospodarstva v jU stilni industriji v občini, o združevanju tekstilne industrije in o občinskega odbora do konca leta. Na dnevnem redu je bila tudi razpr o pripravah na letne skupšične osnovnih organizacij sindikata. A. Razširjen izvršni svet kranjske skupščine Vse izdelke lahko kupite po ugodni ceni na sejmu, ali pa jih naročite (po povzetju) na naš naslov Termopol Sovodenj p. 64225 Sovodenj Na podlagi stališč o deprofesiona-lizaciji izvršnih svetov občinskih skupščin, o čemer so razpravljali tudi na nedavnem sestanku medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko in sklenili, da je izvršne svete treba čimprej razširiti z neprofesionalnimi člani, je kranjska občinska skupščina na zadnji seji sklenila, da se izvršni svet razširi z dvema novima članoma. Kot novega člana za področje informiranja je skupščina imenovala Igorja Slavca, glav sp(r urednika časopisa Glas, za ^1X^' darstvo in samoupravno organi -g. nje pa Jožeta Zaletela, vodjo P.nj)i vodnje v TOZD električnih roC» \ orodij Iskra Kranj. Tako bo 'p, kranjski izVršni svet občinske sk e š*ine od desetih tri neprofesion* člane. Kasneje ga nameravajo \ širiti še z enim članom, ki bo sKJ, za področje delovanja in organ ranja krajevnih skupnosti. A- Obrambne priprave v krajevnih skupnostih loške občine Število krajevnih skupnosti.v škofjeloški občini se je v zadnjem obdobju, zmanjšalo z osemindvajset na enaindvajset. Vse skupnosti so že Pred časom sprejele svoje statute. V nJih je dokaj dobro zajeto tudi Področje ljudske obrambe. Ob tem Pa je Dotrebno pripomniti, da je to Področje v statutih povsem novo, da doslej v njih še ni bilo obravnavano. Devetnajst krajevnih skupnosti v občini ima svoje odbore za ljudsko obrambo, krajevni skupnosti Lenart to Bukovica pa imata skupen odbor. Kot eno najpomembnejših nalog v Preteklem letu so si odbori zastavili »tevilčno in kadrovsko okrepitev. S številčnim stanjem so v večini pri-merov še dokaj zadovoljni, kaj takega pa ni mogoče trditi za kadrovsko sestavo. V odbore, je vključeno vse premalo žena in mladine. Prav njihova udeležba v zadnji vojni, v naši narodnoosvobodilni borbi, povojni graditvi in pri uveljavljanju samoupravnih socialističnih odnosov pa nedvomno Vsem občanom škofjeloške občine narekuje, da tudi mlade in žene Posamezne krajevne skupnosti vključijo v obrambne priprave. V sedanje odbore je vključenih le dvaj-^ mladincev in oseminštirideset žena. Od članov družbenopolitičnih organizacij so v odborih najbolje — b«mz.acij so v odoonn najDoije zastopani borci s štirinajstimi člani, c ani ZRVS z dvainšestdesetimi e}ani ter člani ZK z enainštiridese-"ini člani. Seveda pa je kadrovanje v odbore Za ljudsko obrambo in druge oblike splošnega ljudskega odpora izredno Pomembna naloga, ki nikakor ne more mimo družbenopolitičnih orga- nizacij v krajevni skupnosti, pred vsem pa ne mimo SZDL. Le-ta bo morala biti v prihodnje bolj kot doslej, pobudnik in usklajevalec interesov delovnih ljudi, ki se dogovarjajo in pripravljajo na splošni ljudski odpor. Odbori za ljudsko obrambo pa bodo seveda svoje delo lahko opravili uspešno le, če bodo imeli v svojih vrstah zadostno število samoupravnemu socializmu predanih občanov. Zato bodo pripravljeni odbori po vseh večjih naseljih, mestih,- ulicah, ali celo po posameznih stanovanjskih enotah. To pa v celoti pomeni podružbljanje SLO. V zadnjem času so člani odborov za ljudsko obrambo v krajevnih skupnostih loške občine posvetili največjo skrb izdelavi obrambnih načrtov. V večini krajevnih skupnosti so to nalogo dobro opravili. V nekaterih skupnostih so z izdelavo načrtov sicer nekoliko zaostajali, povedati pa je treba, da tak načrt še vedno ni izdelan v krajevni skupnosti Zminec. Ne glede na nekatere pomanjkljivosti v obrambnih načrtih pa člani odborov brez dvoma dobro poznajo svoje naloge. Vzgoja prebivalstva je ena najpomembnejših nalog odborov za ljudsko obrambo. Mogoče je trditi, da so zlasti v zadnjem letu na tem področju narejeni veliki koraki naprej. Radio in televizija ter časopisje se je aktivno vključilo v seznanjanje prebivalstva na področju ljudske obrambe. Seveda bo tako, ali še bolje, moralo biti tudi vnaprej. Se posebno zanimiva pa je neposredna in živa oblika obrambne vzgoje: predavanja, spremljana s filmi na tematiko ljudske obrambe. Organizacijo predavanj je v sodelo- vanju s posameznimi odbori za ljudsko obrambo v krajevnih skupnostih sprejela na svoja ramena škofjeloška delavska univerza. Predavanja so bila povsod dobro obiskana. Seveda bo za to, da bo delo odborov za ljudsko obrambo lahko še bolj uspešno, potrebno rešiti še marsikateri problem. Pri tem bo predvsem potrebno zagotoviti ustrezna denarna sredstva. J. Govekar Priprave na letne skupščine Občinski sindikalni svet v Kranju je osnovnim organizacijam sindikata priporočil, da se začnejo pripravljati na redne letne skupščine. Ob tej priložnosti poudarja, da bodo prihodnje letne skupščine izredno pomembne, saj bodo v času pospešenih prizadevanj za uresničevanje ustavne vsebine samoupravljanja, prizadevanj za gospodarsko stabilizacijo in za dejansko uveljavitev sindikata. Zato je potrebno letne skupščine temeljito pripraviti. Na skupščinah naj člani sindikata ocenijo 1 dejavnost osnovne organizacije v preteklem obdobju, sprejmejo spremembe in dopolnitve pravil osnovne organizacije, določijo letni delovni načrt osnovne organizacije za prihodnje leto in sprejmejo tudi finančni načrt. Po potrebi naj na skupščini obravnavajo tudi druga vprašanja, ki se pojavljajo v njihovi delovni organizaciji. L. B. Stalna akcija V torek, 7. oktobra, je bila na Je-r-nicah seJa komiteja občinske kon-p^enc.ki so na odgovornih delovnih i, estih ter odgovornost komunistov, i' delaJo v sindikatih, SZDL, ZSMS v samoupravnih organih ter de-^gacijah. Komisija za družbenoekonomske odnose bo spremljala giba-•|V gospodarstva in na osnovi 9-me-upega pos|ovanja delovnih organi-£*ciJ izdelala poročilo o uveljavljanju stabilizacijskih ukrepov v posa- ----" ' obrtni sejem v kranju od 10. do 19. oktobra 7£a «2stav£ [amo in p£odci[amo: # pohištvo, vr gospodinjske stroje, vr gradbeni material, vr preproge itd. Oktober je mesec izobilja. Prihranim takrat, ko imam največ. /O ljubljanska banka OZD LTH ŠKOFJA LOKA razpisuje odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. furgon ZASTAVA 1300 KR 155-65, letnik 1968 2800 din 2. ZASTAVA 750 T KR 232-68, letnik 1970 2800 din 3. ZASTAVA 620 KR 394-67, letnik 1972 15.000 din 4. viličar INDOS 2 t, letnik 1960, diesel 8000 din 5. centrifugalni ventilator z elektromotorjem, cikloni in podstavkom 67.760 din 6. lakima naprava za kondenzatorje 11.000 din 7. stroj za rezanje navojev SARLAH 1200 din 8. kompresor z elektromotorjem Adolf Ehman 800 din 9. polirni stroj za pločevino 1000 x 2000 mm 800 din 10. agregat za varjenje RADE KONCAR tip AS 2 4000 din 11. Iakirna naprava za Vapal izparilce 30.000 din 12. druga osnovna sredstva po spisku (spisek bo interesentom priložen pri ogledu). Prodaja bo na javni licitaciji v obratu Vincarje, 14. oktobra 1975, ob 12. uri. Objava rezultatov bo ob 13.30. Interesenti morajo vplačati 10 % kavcije od izklicne cene in jo morajo oddati v pisarno OE Vzdrževanje, najkasneje do 11.30, družbeni sektor pa mora predložiti pooblastilo delovne organizacije. Ogled osnovnih sredstev je možen v torek, 14. oktobra 1975, od 9. do 11. ure. Invalide tudi politično usposobiti Vse premalo je bilo še storjenega /a politično usposabljanje invalidov, ki so vključeni v občinska društva invalidov na Gorenjskem. To je bila osnovna ugotovitev na sestanku koordinacijskega odbora društev invalidov za Gorenjsko, ki se je sredi tega tedna sestal v Tržiču. Sestanka so se poleg predstavnikov društev invalidov udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Tržič, da bi se skupaj pogovorili o delovanju občinskega društva invalidov. Tržiško društvo je namreč vse premalo storilo za povezavo S koordinacijskim odborom in republiško zvezo društev invalidov, tako da je navidezno kazalo, da je aktivnost tržiške-■ga društva zamrla. Na seji pa so se prisotni, potem ko so poslušali poročilo predsednika društva, prepričali, da društvo invalidov v Tržiču deluje dokaj uspešno in se v občini celo povezuje s podobnimi invalidskimi organizacijami, čeprav pa še vedno ni kakšne posebne povezave z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v občini; tudi ustanav- ljanje aktivov invalidov v delovnih organizacijah in resnejše težnje po integraciji z drugimi invalidskimi organizacijami pa tako kot v drugih občinskih invalidskih društvih tudi v trži-škem društvu še nikakor ni izrazitejše. To je kot rečeno slabost tudi drugih gorenjskih društev invalidov; le redke izjeme med njimi kot na primer kranjsko društvo se znajo tudi uspešneje družbenopolitično uveljaviti in so našli svoje pravo mesto tudi v delegatskem sistemu v interesnih skupnostih. Zaradi premajhnepolitičneusposoblje-nosti invalidov se sedaj dogaja, da skorajda zamujajo z vključevanjem svojih programov v občinske srednjeročne programe socialnega skrbstva, kar je sicer za humanitarne organizacije izrednega pomena. Da pa bi se stvari premaknile na bolje, bo potrebno, kot so ugotovili na seji, društvom več pomagati. ^ naloga čaka družbenopolitične organizacije, predvsem SZDL in sindikat. L. M Izkoristite ugodno priložnost kredit do 25.000 din odobrimo takoj - »o^ ŠIPAD prodajalna Kranj, Cesta JLA 6 nebotičnik UGODEN NAKUP • cementa, • betonskega železa, • peči in • radiatorjev za centralno ogrevanje Preverjanje začete akcije Julija in avgusta začeta akcija o uresničevanju ciljev družbenoekonomske politike in stabilizacije gospodarstva je po organizacijski plati na Gorenjskem izredno dobro uspela kljub dopustniškemu obdobju. Posebne komisije koordinacijskih odborov, ki so obiskovale delovne organizacije, so ugotovile, da ima večina le-n0^ zianova Mož z rokavicami ter m" druge, ki pa si jih nismo utegnili °* j. dati. 2al si nismo mogli zaradi PoffL|t' kanja časa, kot vedno ob takšnih *y kih izletih, ogledati dragocene pokrajinskih slik rimske in napo" jg, ske šole iz 17. in beneške šole V.^ stoletja, ki so skupaj s številnimi ^ žit j i iz 17. in 18. stol. razstavljen sej9 galeriji. Poleti se v sobanah tega m11* kar tare množica turistov. . rjlU Mestna knjižnica v severnem * ad kardinalove palače hrani zbirko jj. 50.000 knjig korziške literature ter ^ lozofsko verskih del, med katerimi ^ unikati prvih izvodov 200 starih r°bj. pisov. Temeljni kamen za to si^o blioteko je položil že 1800. leta N«7 leonov brat Lucien. (Se bo nadaljevalo) 0 Na Gorenjskem se je v zadnjih letih razvilo pravo tekmovanje v krašenju oken, balkonov in vrtov s cvetjem. Posebno v Zasipu pa tja do Krnice težko najdete domačijo, kjer ne bi imeli veliko rož. Še posebno lepo pa sta okrašeni hiši v Krnici, kjer skrbita za cvetje Poldka Pretnar in Marija Bilič. — B. B. »Glas jeseni« se nadaljuje Zadnjo soboto v septembru se je v Šenčurju končal prvi koncert zabavno-glasbene prireditve Glas jeseni, ki jo organizirata osnovna organizacija ZSMS in DPD Svoboda iz Šenčurja. V tekmovalnem delu so se občinstvu predstavili Drago Zore, Slavica Celjer, Roman Peternel, Marjana Maček, Janez Žgaj-nar, Vesna Vidmar, Franc Mežnar, Jelka Draksler, Stane Marn, Frenk Čebul, duet Drago Zore in Janez Žgajnar in pevka Tatjana Krč. Vse pevce je ocenjevala žirija občinstva, finalno prireditev pa strokovna žirija, ki jo sestavljajo Vinko Peternel, predsednik DPD Svoboda Šenčur in bivši član Šenčurskega okteta, Kazimir Mohar, komponist ter vodja in pevec ansambla Dar, in Vido Kristane, solokitarist ansambla Dar. Šenčurjane je najbolj navdušila pevka Tatjana Krč, saj so ji prisodili kar 59 glasov. Druga je bila Jelka Draksler (23 glasov) in tretja Slavica Celjer (17 glasov). Pevce je spremljala skupina Dar, ki je imela v drugem delu prireditve poseben program. Prireditev je vodil in povezoval Miro Erzin. Organizacija te zabavne prireditve se je po uspelem koncertu v Šenčurju delno spremenila in bo zato več koncertov, kot je bilo prvotne predvidenih. V nedeljo, 5. oktobra, so se pevci na primer predstavili občinstvu v dvorani v Adergasu in v Cerkljah. F. Erzin Spomladanski plaz je letos hudo poškodoval Tičarjev dom na Vršiču, zato je bil nekaj časa zaprt. Člani Planinskega društva Jesenice, ki upravljajo dom, so ga obnovili in zdaj spet normalno obratuje, čeprav morajo planinci urediti fše nekaj notranjih del v Tičarjevem domu. (ds) — Foto: F. Perdan Študijske skupine na Gorenjskem Vsako leto na povabilo Turistične zveze Jugoslavije obišče našo državo, v Sloveniji pa med drugim Bled, Bohinj in Kranjsko goro, več študijskih skupin, ki jih sestavljajo predstavniki vodilnih turističnih agencij in novinarji iz raznih krajev in držav po svetu. Gorenjski turistični delavci so vsako leto zainteresirani predvsem za obiske tistih študijskih skupin, od koder doslej ni bilo kaj dosti turistične izmenjave. Tako je letos Gorenjsko obiskalo že več takšnih skupin. Med njimi so bile štiri skupine iz Avstralije in prav toliko iz ZDA, nekaj skupin iz skandinavskih držav in ena z Japonske. V pogovorih, ki so jih imeli na Bledu in v nekaterih drugih krajih, so se še posebej zanimali za poletno in zimsko turistično ponudbo in za cene. Po vseh dosedanjih obiskih si turistični delavci na Gorenjskem obetajo večji obisk iz omenjenih krajev in držav že med letošnjo zimsko in prihodnjo poletno turistično sezono. A. Z. Jesensko kopanje na Bledu Tako lepega in toplega začetka koledarske jeseni, kot je bil letošnji na Bledu, že lep čas ne pomnijo. Hoteli so bili v začetku tega tedna še vedno polni kot sredi poletne turistične sezone. Bilo pa je tudi veliko enodnevnih turistov in izletnikov. Za številne pa pomeni v teh dneh užitek W kopanje v jezeru. V grajskem kopališču " so namreč v začetku tedna še vedno namerili 20 stopinj. Lepega vremena pa niso veseli le turistični delavci in gostje, marveč tudi delavci, ki lahko nemoteno gradijo novi Park hotel. A. ž. Grad in otok med najbolj obiskanima Blejski grad in otok sta v Sloveniji nedvomno med najbolj obiskanima izletniškima točkama. Do konca poletne turistične sezone je grad obiskalo blizu 170.000 obiskovalcev ali dobrih deset tisoč več kot lani ta čas. Med obiskovalci pa je bilo več tujih kot domačih, čeprav so vstopnino povečali na sedem dinarjev, se je še bolj povečal tudi obisk na blejskem otoku. Obiskalo ga je prek 80.000 turistov ali za skoraj 25.000 več kot lani. Precej obiskovalcev si je v Kranjski gori ogledalo tudi razstavo slaščičarskih izdelkov, ki so jo v okviru 23. gostinsko-turi-stičnega zbora pripravili v prostorih hotela Lek ter razstavo kuharskih izdelkov, ki so jo organizirali v prostorih hotela Alpi-na. (DS) — Foto: F. Perdan nagradna križanka od vsepovsod za smeh 1 l J 4 5 3 7 3 3 10 11 12 13 14 15 16 ■ 18 ■ 20 ■ 22 23 m 24 25 26 ■ 27 ■ 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 ' ■ • 44 45 ■ 46 47 ■ 48 49 50 b 52 53 54 55 56 57 Rešitev nagradne križanke z dne 3. oktobra: 1. semit, 6. smrad, 11. zajeda, 12. terbij, 14. Java, 15. Impol, 17. oreh, 19. aga, 20. potopis, 22. ala, 23. GO, 24. katarakta, 26. el, 27. ovčar, 29. maj, 30. Emona, 32. orjak, 34. mleko, 35. TR, 36. adrenalin, 40. VO, 42. Ink, 44. akrobat, 45. mir, 46. pire, 48. oksid, 49. mina, 50. koline, 52. levica, 54. poliir, 55. dnina Izžrebani reševalci: prejeli smo 91 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi HELA BEŠTER, 64240 Radovljica, SGP Gorenje; 2. nagrado (40 din) ANDREJA MAĆEFAT, 64000 Kranj, Staneta Rozmana 9; 3. nagrado (30 din) MAJA PROSEN, 61000 Ljubljana, Neubergerjeva 4. Nagrade bomo poslali po pošti. ŠAHOVSKI KROŽEK Žrtveni ples Žrtvene kombinacije imajo svoje zakonitosti in način dojemanja igre v žrtvenih zapletih je v marsičem drugačen kot v navadni igri. Pogosto prva žrtev ne vodi premočrtno do zmage, temveč so potrebne nadaljnje pa tudi skrite vmesne poteze. Poslednje sicer niso tako bučne kot žrtveni udari, so pa prav tako učinkovite in bistveno dopolnjujejo celotno kombinacijo. In še nekaj. V takšnih kombinacijah je izredno pomembna natančnost pri igranju ter pravilno zaporedje potez. Kot primer daljnosežnejše žrtvene kombinacije si lahko ogledamo partijo, ki sta jo igrala Gruševskij — Agzamov (šam-pionat Uzbekistana 1975). Po 19. potezi črnega je nastala pozicija, ki jo prikazuje slika 23. figure, medtem ko lahke figure črnega (lovca in skakača) delujejo neskladno. 1. Sd4 —f5! 2. Sg3 X f5 g6 X f5 Lh6 — f8 Po Lh6 X cl bi beli vzel Ddl X cl in zapretil s potezo Del — h6. 3. Ddl — f3 4. Df3 —g3 + 5. Tel — dl! 6. Lc2 — bi Te8 — e6 Kg8 — h8 Ta8 — c8 Sa5 — c6 ■ 1 i' 1 m ■ ■ ■ ž ■ HI ž | ■ n i' Bell se je odločil za takojšen udar, kar mu omosročaln usodno raznoreiene Skakačeva pomoč prihaja prepozno. Beli v drugem delu kombinacije ponovno preseneti črnega. 7. e4 —e5 Dd8 —e8 8. e5Xf6!! Te6Xel + 9. Kgl-h2!! Tel-e5 10. Sf5 — g7! Po tej potezi črni nima več rešitve. Beli lovci so popolni gospodarji položaja in tudi dama preti po Dg3 — d3 z matiranjem na h7 — polju. V obupu je sledil še poskus povratnih žrtvovanj. 10...... d6 — d5 11. Sg7 X e8 Tc8 X e8 12. Lb2 X e5 Te8 X e5 13. f2 —f4 in črni se je vdal, kajti po umiku trdnjave s pete vrste sledi Dg3 — d3 z matiranjem na h7 — polju, na umik trdnjave na h5 — polje pa se po 14. Tdl — el Sc6 —d4 15. Tel — e8 Sd4 —e6 16. Te8 X f8+ Se6 X f8 17. Dg3 — g7 mat tudi obredni ples konča. S. Bavdek Vodoravno: 1. okolica, 7. prepisan tekst, 13. ruska posoda za kuhanje čaja. 15. vnema, navdušenost, 16. misel, načrt, 17. ime filmske igralke Gardner, 19. skok s premetom telesa, 20. glavni števnik, 21. namotana preja, 24. kratica za Irsko republikansko armado, 25. glas, zvok, 27. tekma v kavbojskih spretnostih, 28. oče, 29. zmaju podoben orjaški kuščar, 31. širna travnata ravan brez dreves v Španiji in španskih deželah, 33. ime slovenske politične delavke Tomšičeve, 34. kratica za meter, 35. gorovje v Bolgariji, zahodno od Rodopskega gorstva, 37. ime našega atleta skakalca, evropskega rekorderja Stekiča, 38. čar, mičnost, 40. reka v Moslavini, pritok Lonje, 42. hrvaška industrija nafte, 43. glinasta piščal jajčaste ali ovalne oblike, 46. vrsta poltrdih koloidov, običajno želatinske čvrstoće, 47. avtomobilska oznaka za Celje, 48. snov, materija, 49. ime sarajevske pevke Ukraden, 51. Štefan le-romski, 52. mesto v Franciji ob Loari, ki ga je pred Angleži osvobodila Jeanne D'Arc, 54. Albanci, Arbanasi, 56. reka na Aljaski v ZDA, pritok Yukona, 57. največja reka v Makedoniji. Navpično: 1. ime gledališkega igralca, režiserja, publicista in vzgojitelja Šesta, 2. gojenec vojaške šole, 3. moka, ki se v mlinu skupaj pomete, 4. goveja maščoba, 5. ime največjega slovenskega dramatika in pisatelja Cankarja, 6. avtomobilska oznaka za Sabac, 7. kratica na pismih, pleno nomine, s polnim naslovom, 8. medmet resketanja, 9. grška črka, 10. kdor se ukvarja s politologijo, z znanostjo o politiki, 11. največji jugoslovanski polotok, 12. stoična filozofska šola, 14. ime slovitega ameriškega filmskega igralca Novarra, 15. stara mera za blago, 18. manjša vojaška formacija, 22. pisana tropska papiga, 23. grški bog vetrov, 26. up. nadeja, 28. portugalski indigo, iz katerega so izdelovali anilin, 30. ime slovenskega skladatelja in dirigenta Gobca, 32. v starogrški mitologiji hči kralja Minosa, ki je s klobčičem niti pomagala atenskemu junaku Tezeju najti izhod iz labirinta, 33. v rimski mitologiji boginja ljubezni iin lepote, 34. Čas brez vojne, 36. zbirka starih perzijskih mitoloških in legendarnih spisov, 37. francoski poslanik v Lizboni, ki je v Pariz prinesel tobak, Jean, po njem se alkaloid imenuje nikoflin, 38. rdeči planet, 39. Kitajska, 41. glavno mesto Alžirije, Algier, 44. mesto v rimski Apuliji, kjer so Kartažani pod Hanibalom premagali rimsko vojsko, 45. živec, 48. tuje žensko ime, Teodora, 50. orel v germanski mitologiji, 53. Lili Novy, 55. kratica za vršilec dolžnosti. Rešitve pošljite do torka, 14. oktobra 1975 na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako« Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din Poroka pod slapovi Mladoporočenci iz šestih evropskih držav: Češkoslovaške, Nizozemske, Italije, Madžarske, ZR Nemčije, škotske in Jugoslavije so se 5. oktobra poročili pod slapovi Plitvičkih jezer. Dogodek, ki spominja na ljubljansko kmečko ohcet, je bil letos že šestič. Doslej se je poročilo 24 parov iz omenjenih držav, sedem parov je bilo iz Jugoslavije, eden pa iz Japonske. Mladoporočence izberejo v njihovih deželah z razpisi v tednikih, za posnetke svečanega dogodka poskrbijo televizije, največ koristi od tega pa ima naš turizem. Zamisel o poroki pod plitvičkimi slapovi — bobnenje slapa naj bi simbolično pomenilo, da bosta ljubezen in zakon trajala tako dolgo, kol bo tekla voda iz jezera v jezero — se je rodila akademskemu slikarju Budi Vlaisavljeviču. S svojo izvoljenko, ki je Francozinja, se je pod slapotn poročil leta 1968. Električna pištola Dekle s pištolo je prišlo na bencinsko črpalko, ustrelilo lastnika s 50.000 voltno električno pištolo, oropalo postajo in v spremstvu moškega spremljevalca pobegnilo. Lastnik 21-letni William La\vson je postal prva žrtev električne pištole, ki žrtve hromi. Dejal je, da je bilo tako, kot če bi svoje prste potisnil v vtičnico. Padel je na tla in se ni mogel premikati. Po vsem telesu pa je začutil izredno hudo bolečino. Po vsej desni strani se je moč)io tresel in se ni mogel kontrolirati. Omenjeno pištolo so izdelali za borbo proti kriminalcem, ker oseb ne poškoduje. Izdelali so osem takšnih pištol. Spominjajo na bliskavico in ob pritisku na gumb izstrelijo dve majhni osti, ki sta s 5 metrov dolgo žico povezani s pištolo. Pri tem se sprosti 50.000-voltni naboj, ki je sicer neškodljiv ,a zelo boleč. s šolskih klopi Izžrebali smo nagrajence Precej pravilnih odgovorov je prišlo na prejšnje vprašanje, kar kaže, da naloga ni bila težka in da še vedno radi segate po Finžgarjevem romanu. Pravilen odgovor se glasi: Fran Šaleški Finžgar, Pod svobodnim soncem. Knjigo Ivana Jana Dražgoška bitka bo prejela MIRA ZAPLOTNIK iz osnov-ne šole Stanka Mlakarja, Šenčur. Knjigo ji poklanja trgovsko podjetje MURKA iz Lesc. V__) Šopek ciklam Kdo ne pozna ciklam? Drobnih gozdnih cvetlic z vijolično modrimi cvetovi, sklanja-jočimi glavicami in s prijetnim vonjem, da jih vzljubiš ob prvem pogledu. Tudi jaz sem jih vzljubila, ko je mamica našla nekega dne dve taki gozdni cvetici. Od tega dne sem si vedno želela, da bi tudi sama nabrala šopek ciklam. Ta želja se mi je tudi izpolnila. Bilo je sončno popoldne, kakor naročeno za dedov rojstni dan. Obiskali smo ga in ga razveselili s skromnim darilom. Zato je bil tega dne prav posebno dobre volje. Mamica je predlagala, da gremo ob robu jase v gozd. Da bi nas dedek spodbudil, nam je pripove-vedoval o raznovrstnih sadežih, ki naj bi jih nabrali v tem gozdu. Nismo se dolgo obotavljali. Odpeljali smo se in se ustavili ob stu-denčku. Studenčki so zelo značilni za hribovito dolenjsko pokrajino. Tudi dedkov gozd je na strmini. Poleg gozda pa imajo na jasi tudi travnik, ki je že poraščen s smrečicami in ga ne kosijo več, tako da nam je trava segala skoraj do pasu. Dokler smo hodili po poti, je še kar šlo, a ko smo se vzpenjali v hrib, smo kar sopihali. Le dedek, ki je z največjim veseljem pripovedoval o mejah gozda, štel sušeče se smreke, ki so za poseko, in vedel še marsikaj o tem gozdu, ni bil utrujen. Kljub ranam in težavam na želodcu in kljub 72. letom je bil nenavadno čvrst, kajti imel je vedno največje veselje s tem gozdom. Ves čas sem stikala za obljubljenimi sadeži, dedek pa se mi je samo smehljal. Nenadoma sem v mahu zagledala prav cvetico z vijolično modrim cvetom in sklonjeno glavico. »Ciklama!« sem radostno vzkliknila, odtrgala droben cvetek, ga poduhala in zdelo se mi je, da še prijetneje dehti kot tisti, ki jih je našla mamica. Pozabila sem na sadeže, kajti mnogo več od njih mi je pomenila ciklama. Potem sem našla še eno in še eno in bila sem presrečna. Mamica se mi je prijetno smehljala. Toda ciklam je v gozdu malo in ko smo se vrnili, sem jih imela samo pet. Medtem pa nas je dedek spretno vodil po gozdu, da smo se vrnili na njegov travnik. Pokazal nam je tudi, kje se včasih zadržuje medved, ki je še kar pogost prebivalec kočevskih in ostalih dolenjskih gozdov. Kmalu smo bili na poti, po kateri smo prišli. Nisem mogla verjeti svojim očem, nisem mogla razumeti, da je naenkrat pred mano toliko ciklam. Pa saj smo šli v gozd po isti poti, a nisem videla nobene! Seveda, ko sem mislila samo na tiste jurčke, jagode, borovnice in češnje, sem se jezila sama nase. Zdaj pa imam šopek ciklam, ki mi pomenijo mnogo več kot vsi sadeži, zaradi katerih sem stopila v gozd. Vračali smo se domov. V rokah sem držala šopek ciklam. Tako je minilo popoldne in počasi smo se morali odpeljati proti domu. Tudi po poti domov sem v roki držala ciklame in kadarkoli sem jih pobožala s pogledom, so me navdajale z nepopisno srečo, in me spominjale na dedov rojstni dan. Mojca Juvan, 7. b. r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Na Triglav Zvedel sem, da šolsko športno društvo organizira pohod na Triglav in s prijatelji smo se odločili, da se ga udeležimo. 2e dan prej sem pripravil vse potrebno: obleko, obutev, hrano za dva dni in druge potrebne stvari. Sobota. Ura je tri zjutraj. Vstanem, se oblečem, umijem in malo pojem ter ves nestrpen odidem na avtobusno postajo, kjer že čaka name nekaj sošolcev. Kraj je še odet v temo. Kmalu pripelje avtobus. Nahrbtnike spravimo v prtljažnik in se posedemo po praznih mestih. Zgodaj zjutraj se pripeljemo v dolino Vrat, ki je naša izstopna postaja. Vzamemo nahrbtnike in odidemo. Od tu dalje se začne naše pešačenje. Najprej hodimo po zemlji, potem pa se začnejo skalnate strmine. Razdelimo se v skupine in vsaka dobi svojega vodnika. Med plezanjem se večkrat ustavimo. Ta postanek izkoristimo predvsem za to, da si pogasimo žejo. Po nekaj urah naredimo daljši postanek, da si opomoremo in do Kredarice je le še ura in ta novica nam daje novih moči. Pot nadaljujemo prek ledenika do naše najvišje planinske postojanke. Tu ostanemo dlje, da se spočijemo pred osvojitvijo končnega cilja. Okrog dveh odnesemo nahrbtnike na skupno ležišče in odidemo k vznožju, kjer se nekateri zaradi varnosti navežejo. Po klinih se najprej dokopljemo na Mali Triglav, od tam pa k Aljaževemu stolpu. Pritisnemo si štampiljke v planinske izkaznice, pogled na okolico pa nam zakriva megla. Seveda ne gre brez fotografiranja. Sledi še krst za vse, ki so prvič osvojili naš najvišji vrh. Zatem pa je treba nazaj. Pridemo do Kredarice, kjer se še malo sprehodimo, nato pa odidemo spat. V postelji se pogovarjamo ter ne moremo zaspati in malokdo je srečnež, ki mu to uspe. Tako prebedimo skoraj vso noč ob misli na naslednji dan. Zjutraj vstanemo ob petih in žal nam je zamujene noči. Pot nas vodi mimo Planike, ki je hitro za nami, do Doliča. Tu naredimo postanek in zajtrkujemo. Pred nami je strm hrib, ki je hkrati tudi zadnja večja ovira. Z osvojitvijo tega hriba pa pridemo v nacionalni park. Kmalu zagledamo ponos triglavskega pogorja — triglavska jezera. Po krajšem ogledu pospešimo hojo do koče pri Triglavskih jezerih, kjer se osvežimo in potešimo lakoto. Naslednji cilj je dve uri oddaljena Komna, pod katero je Bohinj. Ogledamo si še slap Savice in že se z avtobusom vračamo. Utrujeni smo se porazgubili po domovih in ostali so nam prijetni vtisi na lepote naše pokrajine, predvsem na Triglav. Sergej Rus, 8. c r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Nedeljsko počitniško popoldne Nedelja je bila. Vroč junijski dan. Še v senci nam je tekel znoj s čela. Temperatura je kazala že trideset stopinj. Po kosilu smo hitro pospravili, ker smo se namenili kopat. Nato sem pripravila kopalke in brisačo. Ko smo že sedeli v avtu, nismo vedeli, kam naj bi se odpeljali. »V kranjskem kopališču je preveč ljudi, a na Miljah je Kokra premrzla,« smo modrovali. Tedaj se spomni sestričina prijateljica Stanka, naj bi šli na Soro v Reteče. 2e v pol ure smo bili tam. Avto smo parkirali na dvorišču pri hiši. Nato smo šli k Sori, ki ni bila daleč. Vsepovsod je bilo polno ljudi. Takoj sem šla v vodo. Bila je čista in topla, motili so me le spolzki kamni. Ko sem zaplavala, me je voda kar sama nesla naprej, vedno hitreje in hitreje. Nazadnje me je že popadel strah, zato sem se obrnila k bregu. Težko sem stala na nogah, ker me je voda vlekla s seboj. Pošteno sem se namučila, preden sem prišla iz vode. Se nekajkrat sem šla v vodo, nato smo se odpravili domov. To nedeljsko popoldne je bilo nepozabno, saj sem se prvikrat kopala v Sori. Andreja Jarc, 6. b r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Avtoportret — Izidor Kušar, 6. c r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka Oh ta dež Dan je že bil, ko sem vstala. Stekla sem v kuhinjo in se hitro napravila. Mami je šla v shrambo, jaz za njo. Ko sem jo dohitela, sem jo vprašala: »Mami, ali se grem lahko vozit s kolesom?« »Ne!« je rekla odločno. Odšli sva v kuhinjo. Spet sem poskusila: »Zakaj ne?« »Kaj, ali no vidiš, da dežuje? V dežju se pa ne boš vozila s kolesom!« Hitro sem stekla k oknu. In res je deževalo. Ko sem nekaj časa stala pri oknu, sem vzdihnila: »Oh, ta dež!« »Kaj pa vzdihuješ?« me je vprašala mami. »Zato, ker stalno dežuje.« Morala sem ostati doma. Dež pa ni in ni nehal. Zdenka Mesec, 5. b r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Nevihta Bila sem na počitnicah pri stari mami v Poljanski dolini. Deževalo je, ko se je mama odpravljala v službo. Ves čas sem se opletala okoli nje in ji prigovarjala naj ostane doma. Toda ni mi mogla pomagati. Odšla je in me zaklenila v hišo. Ostala sem sama. Boječe sem se ozirala naokrog. Usedla sem se na kavč in prisluškovala. Zdelo se mi je, kot da nekdo hodi po stanovanju in da bo vsak čas odprl vrata v kuhinjo, zato se pričela jokati. Strah me je bilo tudi bliskanja in grmenja, ki je bilo čedalje močnejše. Vsakokrat, ko je počilo, so za-žvenketala stekla tako močno, da sem mislila, da je strela udarila v hišo. Popadel me je tak strah, da nisem vedela, kaj naj storim: ali naj zbežim v^n. Odločila sem se, da ostanem, kajti zunaj je lilo kot iz škafa. Ulegla sem se in se z odejo pokrila čez glavo, da nisem gledala bliskanja. Le od časa do časa sem. malo poškilila ven na uro. Zdelo se mi je, da se nikamor ne premakne. Ob dveh je namreč prihajala domov teta. Še nikoli poprej je nisem tako težko pričakovala kot takrat. Cez dolgo časa so zarožljali ključi v vratih. Vstopila je teta, vsa premočena in zaskrbljena zaradi mene. Vedela je namreč, da me je grmenja zelo strah, zato je v največjem nalivu šla domov. Zagledala me je vso objokano in prestrašeno. Vzela me je v naročje in me potolažila. Jaz pa se še dolgo časa nisem umirila. Čeprav sem bila takrat še zelo majhna, se vsega še dobro spominjam. Še danes me je strah ob močnem grmenju. Iz glasila Naše poti, Železniki, Hedi Eržen, 6. a r. ra dio gledališče kino sobota 11. oktobra 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Glasbena pravljica, 9.50 Naši umetniki mladim poslušalcem, 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem, 11.05 Sedem dni na radiu, 12.10 Godala v ritmu, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Ob bistrem potoku, 13.30 Priporočamo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 S knjižnega trga, 17:20 Gremo v kino, 18.05 Naš gost, 18.20 Čustveni svet računalnika Rupreta, 18.50 Lahko noč, otroci, 19.40 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Glasbeni variete, 21.15 Za prijetno razvedrilo, 21.30 Oddaja za naše izseljence, 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden nedelja 12. oktobra 6.00 Dobro jutro, 8.07 Radijska igra za otroke, 8.52 Skladbe za mladino, 9.05 Še pomnite, tovariši, 9.55 Glasbena medigra, 10.05 Prvič, drugič, tretjič, 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci, 14.05 Nedeljska reportaža, 14.25 Nedeljsko popoldne, 16.00 Radijska igra, Gregor Strniša: Driada, 19.40 Glasbene razglednice, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Skupni program JRT, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 V lučeh semaforjev ponedeljek 13. oktobra 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 9.20 Izberite pesmico, 9.40 Mali vokalni ansambli in solisti, 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem, 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine, 11.05 Nekaj za ljubitelje ansambelske in solistične glasbe, 12.10 Veliki revijsM oiKesiri, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru, 13.30 Priporočamo vam, 14.10 Pojo amaterski zbori, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Interna 469, 17.20 Koncert po željah poslušalcev, 18.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom, 18.20 Ob lahki glasbi, 19.40 Minute z ansamblom Mihe Dovžana, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Ce bi globus zaigral, 20.30 Operni koncert, 22.20 Popevke iz jugoslovanskih študijev, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Za ljubitelje jazza torek 14. oktobra 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo, 9.30 Iz glasbenih šol, 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem, vmes ob 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine, 11.05 Promenadni koncert, 12.10 Popevke brez besed, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13;15 Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Priporočamo vam, 14.10 Iz dela glasbene mladine Slovenije, 14.40 Na poti s kitaro, 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Vrtiljak, 16.45 Svet tehnike, 17.20 Zvočni portret violinista Janeza BokaVška, 18.05 V torek na svidenje, 18.35 Lahke note, 19.40 Minute z ansamblom Atija Sossa, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Radijska igra: Moliere: Amfi-trion, 21.21 Zvočne kaskade, 22.20 Tonski dialogi, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Popevke se vrstijo sreda 15. oktobra 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Nenavadni pogovori, 9.25 Zapojmo pesem, 9.40 Samoupravljanje s temelji marksizma, 10.15 Kdaj, kam, kako in po Čem, vmes ob 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine, 11.05 Urednikov dnevnik, 12.10 Opoldanski koncert lahke glasbe, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Latinskoameriška glasbena folklora — Argentina, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Loto vrtiljak, 16.45 Naš podlistek: A. Karlin: Samotno potovanje, 17.20 Iz reper- toarja Komornega zbora RTV Ljubljana, 18.05 Naš razgovor, 18.35 Instrumenti v ritmu, 19.30 Obvestila in zabavna glasba, 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Koncert iz našega studia, vmes Kulturni globus, 22.20 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe četrtek 16. oktobra 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.35 Slovenska zborovska glasba pretekle dobe, 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem, vmes ob 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine, 11.05 Uganite, pa vam zaigramo po želji, 12.10 Predstavljamo vam, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi godbami, 13.30 Priporočamo vam, 14.10 Iz glasbenih šol, 14.40 Mehurčki, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Jezikovni pogovori, 17.20 Iz domačega opernega arhiva, 18.05 Po poteh odločanja, 18.20 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana, 18.35 Vedre melodije, 19.30 Obvestila in zabavna glasba, 19.40 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Lepe melodije, 22.20 Slovenska komorna glasba od 1900 do danes, 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah, 23.30 Oto Pestner, naš nocojšnji gost petek 17. oktobra 4.30 Dobro jutro, 8:10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.30 Jugoslovanska narodna glasba, 10,15 Kdaj, kam, kako in po čem, vmes ob 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine, 11.05 Po Taliji-nih poteh, 12.10 Revija orkestrov in solistov, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Šopek novih domačih melodij, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Mladina poje, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Napotki za turiste, 15.35 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Glasbena medigra, 16.50 Človek in zdravje, 17.20 V imenu življenja, radosti in lepote, 18.05 Ogledalo našega časa, 18.15 Zvočni signali, 19.30 Obvestila in zabavna glasba, 19.40 Minute z Zadovoljnimi Kranjci, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Stop-pops 20, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE PETEK, 10. oktobra, ob 19.30 za red PETEK N. SIMON: VEČNA MLADENIČA; gostuje mestno gledališče ljubljansko; SOBOTA, 11. oktobra, ob 19.30 za red SOBOTA N. SIMON: VEČNA MLADENIČA; gostuje Mestno gledališče ljubljansko; NEDELJA, 12. oktobra, ob 19.30 I. CANKAR: POHUJŠANJE V DOLINI SENTFLOR-JANSKI; gostovanje v Prizrenu na Večerih bratstva; PONEDELJEK, 13. oktobra, ob 19.30 za red PREDPREMIERSKI N. SIMON: VEČNA MLADENIČA; gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega. poročili so se V KRANJU Štempihar Ivan in Dulc Metka, Nosan Anton in Bizjak Marija umrli so V KRANJU Ogrin Angela, roj. 1902, Petrnelj Marija, roj. 1895, Slavic Jožefa, roj. 1922, Oblak Ju-lijana, roj. 1900, Tavčar m., roj. 1975, Dacar Alojzij, roj. 1909, Lukan Janko, roj. 1915, Drmota Janez, roj. 1911, Humer Dušan, roj. 1909, Pernuš Katarina, roj. 1895, Vreček Janez, roj. 1894, Piskernik Jakob, roj. 1898 V TRŽIČU Studen Helena, roj. 1900, Kristan Franc, roj. 1900 Kranj CENTER 10. oktobra amer. vojni spekt. NAJDALJŠI DAN ob 15. in 20. uri, slov. film VESNA za Filmsko gledališče ob 18. uri 11. oktobra amer. vojni spekt. NAJDALJŠI DAN ob 16. in 19. uri, premiera amer. barv. krim. komed. DETEKTIVI IZ HARLEMA ob 22. uri 12. oktobra nem. barv. otroški POGANI IZ KUMEROVVA ob 10. uri, amer. vojni spekt. NAJDALJŠI DAN ob 15. in 18. uri, premiera amer. barv. pust. krim. LOV ZA STATUOM ob 21. uni 13. oktobra amer. barv. krim. komed. DETEKTIVI IZ HARLEMA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 10. oktobra franc. barv. komed. VESELA DRU2INA ob 16., 18. in 20. uri 12. oktobra amer. barv. pust. SREČANJE NA OCEANU ob 14. in 18. uri, nem. barv. KAJ DELAJO SPOŠTOVANE GOSPE (ni primeren za otroke) ob 16. uri, premiera ital. barv. IGRA Z OGNJEM (ni primeren za otroke) ob 20. uri 13. oktobra ital. barv. IGRA Z OGNJEM (ni primeren za otroke) ob 16., 18. in 20. uri Tržič 10. oktobra ital. barv. komed. NORA DIRKA ZA ZAKLADOM ob 18. in 20. uri 11. oktobra ital. barv. komed. NORA DIRKA ZA ZAKLADOM ob 16. in 18. uri, nem. barv. KAJ DELAJO SPOŠTOVANE GOSPE (ni primeren za otroke) ob 20. uri 12. oktobra franc. barv. komed. VOZNIŠKO DOVOLJENJE ob 15., 17. in 19. uri 13. oktobra franc. barv. komed. VOZNIŠKO DOVOLJENJE ob 18. uri Kamnik DOM 11. oktobra amer. barv. vestem BILLY — DVA KLOBUKA ob 16., 18. in 20. uri 12. oktobra amer. barv. vestern BILLY — DVA KLOBUKA ob 15. in 19. uri, amer. barv. vestern M02, IMENOVAN POLDNE ob 17. uri Cerklje KRVAVEC 12. oktobra amer. barv. glasb. MOJE PESMI — MOJE SANJE ob 16. uri Škofja Loka SORA 10. oktobra hongkongški barv. pust. KARATE V SLUŽBI INTERPOLA ob 20. uri 11. oktobra amer. barv. erozij. SLAMNATI PSI ob 20. uri 12. oktobra ital. barv. pust. TEDEUM ob 17. in 20. uri Železniki OBZORJE 10. oktobra amer. barv. grozlj. SLAMNATI PSI ob 18. in 20. uri 11. oktobra hongkongški barv. pust. KARATE V SLU2BI INTERPOLA ob 18. in 20. uri 12. oktobra hongkongški barv. pust. KARATE V SLU2BI INTERPOLA ob 18. in 20. uri Radovljica 10. oktobra ital. barv. krim. SKRIVNOST ČRNE ROKAVICE ob 20. uri 11. oktobra amer. barv. risani SNOPPY SE VRAČA ob 18. uri, angl.-ital. barv. vojni HEROJI V PEKLU ob 20. uri 12. oktobra amer. barv. risani SNOPPY SE VRAČA ob 10. uri, amer. barv. KARATE JONES ob 16. uri, angl.-ital. barv. vojni HEROJI V PEKLU ob 18. uri, amer. barv. POSEJDONOVA AVANTURA ob 20. uri 13. oktobra amer. barv. DILLINGER ob 20. uri Bled 10. oktobra amer. barv. risani SNOPPY SE VRAČA ob 20. uri 11. oktobra amer. barv. KARATE JONES ob 18. uri, ital. barv. krim. SKRIVNOST ČRNE ROKAVICE ob 20. uri 12. oktobra amer. barv. risani SNOPPY SE VRAČA ob 16. uri, ital. barv. kriminalni SKRIVNOST ČRNE ROKAVICE ob 18. uri, amer. barv. ZLOMLJENA PUŠČICA ob 20. uri 13. oktobra amer. barv. ZLOMLJENA PUŠČICA ob 20. uri sobota 11. OKTOBRA 9.30 TV v šoli (Bg), 10.35 TV v šoli (Zg), 12.00 TV v šoli (Sa), 17.25 625 — ponovitev, 18.00 Obzornik, 18.20 Francosko slikarstvo od romantike do renesanse 4. del, 18.40 Kje je resničnost, B, 19.10 Risanka, B, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar, 20.05 Življenje je lepo — oddaja TV Beograd, 20.35 Moda za vas, B, 20.45 TV magazin — oddaja TV Zagreb, 21.45 TV dnevnik, 22.05 Kojak — serijski film, B (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 18.30 Rokomet Jugoslavija : Poljska, ženske — prenos, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Dick Cavett vam predstavlja, 21.00 Balade Petrice Kerem-puha — gledališka predstava, 21.40 Kronika Bemusa Oddajnik Sljeme 15.30 Poročila, 15.40 Eskimska zima — film, 16.30 Dolina nasilja — celovečerni film, 18.00 Kronika Zagreb, 18.15 TV olimpiada, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Življenje je lepo, 20.45 Do zmage in naprej — celovečerni film, 22.15 TV dnevnik nedelja 12. OKTOBRA 9.20 Poročila, 9.25 C. Bronte Jane Evre, B, 10.20 Otroška matineja: V 80 dneh okrog sveta, Biseri morja (Lj), 11.15 Kmetijska oddaja (Bg), 12.15 Poročila, 14.40 Morda vas zanima: Oktet Gallus, 15.10 Bratstvo-enotnost — 2. del, B, 16.10 Za konec tedna, 16.25 Moda za vas, B, 16.35 Poročila (Lj), 16.40 Košarka Lokomotiva : Crvena zvezda — prenos (Zg), 18.10 Naši sorodniki — film, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski gospodarski komentar, 20.05 A. Ingolič: Žrtve — trilogija Žive vezi, B, 21.10 Islandija ni Koromandija — 1. del, B, 21.40 TV dnevnik (Lj), 21.55 Športni pregled (Zg) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 14.00 Nedeljsko pooldne, 16.30 Test, 16.35 Sprehod skozi čas, 17.05 Viking Viki, 17.30 Mladina vprašuje, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Mon-treux 75, 20.35 24 ur, 20.55 Varujte se plavo lask — film, 22.20 Iz del V. Desnice NAŠI SORODNIKI — ameriški film, 1936; režiser Harry Lachmann, v gl. vlogah Stan Laurel in Oiiver Hardy; Stan in Olio se nam bosta v tem filmu predstavila kot možakarja, ki imata dvojnika. Začno se zmešnjave, zapleti, saj sta dvojčka docela enaka. Ves film sloni na teh nesporazumih, ki se na koncu razpletejo na obče zadovoljstvo. ISLANDIJA NI KOROMANDIJA je od daja v treh delih, v kateri nam Tone For-nezzi na svojstven način predstavlja zanimivosti te dežele. Islandija je ena najčistejših dežel. Vreme je spremenljivo, temperatura pade tudi v poletju do ničle in še pod njo. Slapovi in gejziri so v teh krajih edinstveni. ponedeljek 13. OKTOBRA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), iu.00 TV v šoli, 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.20 Miline: Medvedek Pu — oddaja TV Skopje, 17.35 M. Voglar: Ne zavrzi me — serija Vrtec na obisku, 17.50 Obzornik, 18.05 Na sedmi stezi, 18.40 Studij na univerzi: Elektrotehnika, 19.00 Odločamo, 19.10 Risanka, B, 19.30 TV dnevnik, 20.05 F. Fuhmann: Ojdipova skrivnost — drama, B, 21.40 Kulturne diasonale, 22.10 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Poročila, 17.30 Lutke, 17.45 TV vrtec, 18.00 Kronika, 18.15 Narodna glasba, 18.45 Branje, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Športna oddaja, 20.35 Kronika Bemusa, 21.05 24 ur, 21.20 Nakit za mojo drago — film Oddajnik Sljeme do 19.30 isto kot na UHF, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Ptica, ki se mački ne pusti ujeti — TV drama, 21.25 Turopoljske lepotice — dok. oddaja, 22.00 Mladi za mlade, 22.30 TV dnevnik Drama OJDIPOVA SKRIVNOST je priredba Fuhmannove novele Kralj Ojdip, postavljena pa je v okupirano Grčijo. Mlada nemška vojaka Pauli in Siihlke sta slušatelja »frontne univerze«, nekakšne potujoče Alme mater fašistične usmerjenosti v deželi antike. Navdušeno sledita predavanjem stotnika VVeihraucha, v civilu profesorja klasičnih ved, o Sofoklesovi tragediji o Kralju Ojdipu. Profesor predava o Ojdi-pu in o Jokasti na tak način, da postaneta otroka njunega časa, ki v tistih dneh vojne in grozot na novo sprožita vprašanje o krivdi in o grehu, o svobodi, o človekovi moči in o modrosti bogov. četrtek 16. OKTOBRA torek 14. OKTOBRA 8.10 TV v šoli (Zg), 10.00 TV v šoli (Sa), 10.30 Komemoracija v spominskem parku Kraljeva — prenos do pribl. 12.00 (Bg), 14.25 Nogomet Jugoslavija : Švedska, mladi — prenos iz Karlovca (Zg), 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.40 Afriške živali — film, B, 17.50 Brat žita, B, 18.00 Obzornik, 18.15 Biseri morja, B, 18.45 Ne prezrite: Rokopisi in faksimili, 19.10 Risanka, B, 19.30 TV dnevnik, 20.05 Diagonale, 21.00 L. N. Tolstoj: Ana Karenina, 22.05 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Poročila, 17.30 Japonska ljudska umetnost, 18.00 Kronika Zagreba, 18.15 iz del Ste-vana Mokranjca, 18.45 Trenutek spoznanja, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Od glave do pete — zabavna oddaja, 20.50 24 ur, 21.05 Vzpon človeka, 21.55 Dokumentarni film, 22.40 Srečanje glasbene mladine v Grožnjanu Oddajnik Sljeme 14.25 Nogomet Jugoslavija : Švedska, 17.00 Izbrana tema, od 17.20 do 19.30 isto kol na UHF, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Paralele, 20.50 Feniks in Otilija — serijski film, 21.40 Portret dr. Josipa Vidmarja, 22.20 TV dnevnik 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 10.00 TV v šoli, 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.25 Devet let "skomin — 2. del, B, 17.55 Obzornik, 18.15 Gotova smrt — serija Mikrobi in ljudje, B. 19.10 Risanka, B, 19.30 TV dnevnik. 20.05 Stava, da se splača — serija 110 policija, 21.10 Kam in kako na oddih, 21.20 Četrtkovi razgledi: Zbližujejo nas, 21.50 Glasbeni magazin, 22.20 T V dnevnik (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Poročila, 17.30 Veliki in majhni, 18.00 Kronika Splita, 18.15 Prijatelji glasbe, 18.35 Naša obramba, 19.05 Kulturni pregled, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Krog, 20.45 Marko Perov — dok. film, 20.55 24 ur, 21.10 M. Grgič: Maratonci Oddajnik Sljeme do 19.30 isto kot na UHF, 19.30 TV dnevnik, 20.00 H. de Balzac: Teta Liza — TV nadaljevanka, 20.45 Stop, 21.35 TV dnevnik, 21.55 Dokumentarni film, 22.10 Koncert z Bemusa sreda 15. OKTOBRA 8.10 TV v šoli (Zg), 10.00 TV v šoli, 16.05 Madžarski TVD (Bg), 17.05 J. Verne: V 80 dneh okrog sveta — konec, 17.35 Obzornik, 17.50 Športno popoldne, 19.45 Risanka, B, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Film tedna: Jenki, 22.10 TV dnevnik, 22.25 Nogomet Nizozemska : Poljska — posnetek iz Amsterdama (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 19.45 TV dnevnik, 20.00 Večer z Borisom Bi-zetičem, 21.00 24 ur, 21.15 Medvojni atelje Božidarja Jakca, 21.55 Helena, sodobna žena — serijski film, 22.55 Kronika Bemusa Oddajnik Sljeme 16.45 Kronika Osijeka, 17.00 Daljnogled, 17.30 Rezerviran čas, 19.45 TV dnevnik, 20.05 Vojna za jabolka — film, 21.45 Na prvem mestu: Virgilij Nevjcstič, 22.20 TV dnevnik, 22.40 Nogomet Nizozemska : Poljska JENKI — švedski film, 1970; režiser Lars Forsberg, v gl. vlogah: Anita Ekstrom, Lars Green, Mona Dan-Bergman; Jenki je tragična socialna drama o dekletu, ki se ne znajde v življenju. Po naravi skromna, tiha, ne zna vzpostavljati trdnejših čustvenih vezi, vedno je pasivna, sama čestokrat ponižana. Tako spoznamo to 23-letno sicer čedno dekle, ki jo je obiskal za kratek čas prijatelj iz Amerike. Ko je odpotoval, ni vedel, da je dekle zanosilo. Zaradi otroka si je našlo novo stanovanje, dobilo je tudi novega prijatelja, ki pa jo zlorablja, izkorišča, predvsem pa muči njenega otroka. Dekletu nazadnje ne preostane drugega, kot da otroka prepusti tujcem v oskrbo. petek 17. OKTOBRA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 10.00 TV v šoli, 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.20 Pisani svet, 17.50 Obzornik, 18.05 Pevski tabor — 1. del, B, 18.40 Arhitekt Aalto — 1. del, 19.10 Risanka, B, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar, 20.05 Joa-chim, daj jo v stroj — film, B, 21.40 Majhne skrivnosti velikih mojstrov kuhinje, 21.45 625, 22.20 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Poročila, 17.30 Neven — otroška oddaja, 18.00 Kronika Reke, 18.15 Narodna glasba, 18.45 Olimpiada starih športov — reportaža, 19.30 TV dnevnik, 20. Cvetoča mladost — dok. drama, 21.15 24 ur, 21.30 Gost urednik: Tibor Sekel j Oddajnik Sljeme do 19.19.30 isto kot na UHF, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Zabavno glasbena oddaja, 21.05 Kojak — serijski film, 21. 55 TV dnevnik, 22.15 Kultura danes tržni pregled JESENICE Solata 7 do 8 din, cvetača 12 din, korenček 4,50 din, česen 16,80 din, čebula 7,20 do 8 din, pesa 4,50 din, kumare 5,20 din, paradižnik 12 din, paprika 6 do 7,60 din, jabolka 4 do 6 din, hruške 11 din, grozdje 12 din, limone 15,50 do 17,60 din, ajdova moka 19,19 din, koruzna moka 5,65 din, kaša 13,13 din, surovo maslo 58 do 61,70 din, smetana 27,85 din, skuta 18,10 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 8 din, jajčka 1,55 do 1,75 din, krompir 2,60 do 2,90 din KRANJ Solata 8 din, špinača 14 din, cvetača 12 din, korenček 7 din, česen 25 din, čebula 8 din, fižol 14 din, pesa 6 din, kumare 4 din, paradižnik 12 din, paprika 6 do 7 din, slive 8 din, jabolka 6 din, hruške 10 din, grozdje 10 din, med 45 din, kostanj 12 din, ajdova moka 15 din, koruzna moka 5 din, kaša 16 din, surovo maslo 30 din, smetana 22 din, skuta 18 din, sladko zelje 5 din, kislo zelje 9 din, klobase 14 din, orehi 80 din, jajčka 1,60 do 2 din, krompir 4 din, žganje 50 din TRŽIČ Solata 8 din, špinača 5 din, cvetača 12 din, korenček 8 din, česen 20 din, čebula 7 do 8 din, fižol 15 do 18 din, pesa 5 do 7 din, kumare 6 do 7 din, paradižnik 16 din, paprika 7 do 8 din, slive 12 din, jabolka 8 din, hruške 10 do 12 din, grozdje 12 do 14 din, limone 16 din, ajdova moka 16 din, surovo maslo 15 din, smetana 6 din, skuta 3 din, sladka zelje 5 din, jajčka 1,60 do 1,80 din, krompir 3 din Čiščenje obraza (3) Najmanj težav pri negi in s tem seveda tudi pri čiščenju je pri normalni koži. Normalna koža obraza je tista, pri' kateri vse lojnice izločajo zmerno maščobo, prav toliko kot jo je potrebno za elastičnost kože. Takšna koža ima tudi lep videz, ki ga ohrani še tja v pozna leta. Čeprav z normalno kožo skorajda ni problemov, moramo biti kljub temu previdni, da ne bi z napačno nego polti škodovali. Normalno kožo čistimo podobno kot suhe kožo, o čemer smo že govorili. Za zaščito pa je dovolj vlažna krema za dan in zvečer malo hranljive kreme ali olja okoli oči, kjer je koža pač najbolj občutljiva. Na žalost pa je normalna koža pri takšnem načinu življenja že zelo zelo redka. Posebnega pomena je tudi čiščenje okolice oči, saj se danes veliko več šminkamo prav po očeh, razen tega pa očem prav tako kot koži zelo škoduje prah in sploh umazanija v zraku, šminko okoli oči odstranjujemo vsak večer s posebnim preparatom, ki v hipu raztopi šminko. Če nam zmanjka te tekočine, je dobro tudi mandeljnovo olje ali kako drugo rastlinsko olje. Še bolj kot za ostali del obraza je za okolico oči pomembno, da so gibi pri čiščenju lahni, da kože ne raztegujemo in da ne pritiskamo preveč. Sredstvo samo bo odstranilo nečistočo, zato nikar ne pretiravajmo z drgnjenjem. Lahko bi poškodovali nežno kožo okoli oči, pa tudi trepalnice so občutljivejše kot si mislimo. če na kraju še enkrat ponovimo: eden glavnih vzrokov staranja kože in s tem v zvezi pojavljanje gub je nečistoča, ki se prek dneva nabere na koži. Na to je treba misliti zvečer, tudi takrat, ko smo preutrujeni in bi na čiščenje kože najraje pozabili. marta odgorarja Greta iz Medvod — Kupila sem volno za ročno pletenje. Svetujte mi, prosim, model jopi ce, ki bi ju nosil h krilu iz jer iste barve tu je olivno zelene. Stara sem 27 let, visoke in vitke postave. Marta — Jopica za vas je dolga in se zapenja enoredno. Ima ovratnik, spuščene rame, rokava z zavihki, dva večja žepa in pas. Črte na jopici, ki so razvidne s skice, so v isti zeleni barvi le v svetlejši niansi. Lahko pa "se odločite tudi za kombinacijo z opečnato barvo ali beige. Taki naj bodo tudi gumbi. Ličenje spet upošteva načine, ki smo jih bili vajeni pred leti. To sezono bomo spet vlekli tanko črto ob robu trepalnic. Najlepša je, če jo potegnemo s tušem in čopičem v rjavi, črni, modri ali temno zeleni barvi. Poudarjena je tudi spodnja veka, in sicer s črto in tudi s senco tako kot zgornja: čez dan malo manj in komaj opazno, zvečer pa seveda bolj poudarjeno. Kosilo v pečici Saj poznate zgodbo o letalskem potniku iz neke orientalske dežele. V letalu je zahteval svojo nacionalno jed in kot je pravilo, da potnik mora pač dobiti vse, so mu tudi ustregli. Potnik je svoje kosilo z užitkom pojedel in pohvalil glavno stevardeso, da še nikoli ta njihova nacionalna jed ni bila tako dobra. In kaj se je v resnici zgodilo? Stevar-desa, ki ni imela pojma, kakšna naj bi bila jed, ki jo je potnik zahteval, je enostavno zmešala več vrst že pripravljene hrane, jo stresla v posodo in dobro pogrela. To je bil narastek. Vendar pa kuharski mojstri pravijo, da-se narastek ni rodil v dobi letal, ampak že davno prej, ko se je neka gospodinja znašla in je ostanke jedi povezala z jajci, smetano in mlekom, spekla in tako nasitila nenadne goste. V času, ko imamo tudi za kuho vse manj časa, je narastek jed, ki praktično vsebuje vse sestavine, ki jih moramo zaužiti za kosilo ali večerjo, pripravlja pa se v eni in ne v treh ali štirih posodah kot se kosilo sicer. Tako je v narastku lahko meso, mlevski izdelki ali riž ter zelenjava. Poznamo pa seveda tudi sladke narastke s skuto, kruhom, rozinami, sadjem itd. Narastke pripravljamo v pečici. Navadno vzamemo jensko posodo, da lahko opazujemo, kako se jed peče. Dobra pa je tudi porcelanasta, steklena posoda ali lončena posoda za peko. Posodo namažemo z mastjo, oljem, margarino ali maslom preden jo polnimo s pripravljeno jedjo, pokrijemo pa jo z aluminijasto folijo, da jed ostane sočna. Zadnjih petnajst minut pa jo odstranimo, da se površina rjavo in hrustljavo zapeče. Pri narast-kih je pomembna tekočina, sicer manj, kot če bi pripravljali enolončnico, pazimo pa, da jo nadomestimo s sočno zelenjavo (gobe, paradižnik, kumarice) lahko pa ga polijemo tudi s paradižnikovim kečapom, z mlekom in stepenim jajcem itd. r Predlog, kako ogreti vedno mrzle roke, je pariški. Na širok volnen šal, ki greje tudi prek hrbta kot nekakšen plet, naši-jemo na konce pletene žepe, kamor v vetru skrijemo premrle prste. Potrebujemo: približno 1 kg težkega piščanca, sol, poper, 7 dkg masla, šalotko, 2 kozarca belega vina, 15 dkg sira ementalca, strok česna, malo zmletega popra, muškatni ore-šček, malo moke in malo žganja. Piščanec s sirom Očiščenega piščanca solimo in popramo, nato pa ga dušimo na maslu skupaj s šalotko. Ko je meso napol mehko, ga polijemo z vinom in kuhamo na močnejšem ognju, da vino do polovice povre. Medtem v manjši posodi pripravimo omako: nariban sir, sesekljan česen, nekaj belega vina, poper, muškatni orešček kuhamo ob stalnem mešanju, dokler se sir ne stopi. Nato dodamo še žganje in malo moke ter kuhamo, dokler omaka ne povre do želene gostote. Nato z omako polijemo piščanca, ga potisnemo v dobro ogreto pečico in pečemo dokler ne porumeni. izbrali smo za ras goroujshi h raji piše Črtomir /,01 ec V OBSAVSKIH i ___________ Torbice dobivajo spet višjo obliko. Bogato izbiro novih modelov smo videli na Kokrinem oddelku usnjene galanterije v GLOBUSU. Cena: 258 do 299 din Lepe modele otroških usnjenih hlač — izdelek Utoka — imajo naprodaj v Zar-jini trgovini TEKSTILKA na Jesenicah (na tržnici). Veliko barv je na izbiro, velikosti pa od 4 do 14 let. Cena: 300 do 510 din Ce Izbirate suknjič zanj, naj vam povemo, da imajo izredno lepe pri Mur-kini MODI v Radovljici. Iz rebrastega žameta so, dobe se pa v modri in rjavi barvi ter v velikostih od 46 do 54. Vprašajte za model AN ATOL. Cena: 1050 din V delavnici čevljarstva KERN v Kranju, te dni pa tudi na sejmu obrti, se dobe kvalitetni otroški čevlji za jesen in zimo. Spodaj guma, zgoraj pa mehko goveje usnje. Posebnost so dvojni ortopedski vložki in Thomasova peta. Barve: rdeča, modra in rjava. Velikosti: od 20 do 34. Cena: 140 do 190 din Breg, Jama, Mavčiče, Meja, Podreča, Praše (2. zapis) K pripovedi o Bregu ob Savi moram še pripomniti: slovita votivna (»zaobljubljena«) slika je lepo restavrirana in visi še sedaj na stranski cerkveni notranji steni. Res, vredna ogleda! — Komur pa ni, da bi hodil na Breg, naj si sliko — v obliki velikega osvetljenega diapozitiva — ogleda v trgovini s slaščicami in pijačami »Bonboniera« v Kranju (poleg knjigarne »Simon Jenko«). Popraviti moram tudi neko zmotno trditev. Tako kot Drulovka spada Breg še vedno pod šmartinsko faro (in ne »včasih«). Imajo pa Brežani tudi imenitno gostilno, ki se ji pravi »pri Alešu«, vsakourno avtobusno zvezo s Kranjem in celo vrsto novih, res ličnih stanovanjskih hiš in hišic. Lep, zdrav kraj ob Savi! STARE FRESKE Priložnost je sedajle spregovoriti še o dveh podobah svetega Krištofa, ki sta naslikani na vnanjih stenah cerkve v Drulovki in cerkve na Bregu. Ločiti ju je treba kar brž: podoba na bre-ški cerkvi je prava freska, ki je bila stoletja dolgo skrita pod ometom. Spretni restavrator jo je izluščil (odkril) izpod debelega ometa komaj pred nekaj leti. Seveda je slika precej poškodovana — starim zidarjem očitno ni bila dosti mar, ko so jo zasekavali in ometavali . . . Druga podoba pa predstavlja svetega Krištofa na drulovški cerkvi. Ta pa je novejšega datuma (prejšnje stoletje) in ne sodi med prave freske, kajti slikana je kar na površino že suhega in zglajenega ometa (pri pravih freskah svež sproti delan omet barvo vpija). Vendar pa naj o podobi drulovškega Krištofa — čeprav ni »prava« freska — steče še drugačna beseda! PESNIKOV OBRAZ Najbrž je vsem Slovencem znana in ljuba vnanja podoba pesnika Simona Jenka: lepo mlado lice, visoko belo čelo, fin nos in košata, polna brada. Takega poznamo s številnih fotografij, ki so se ohranile ter s še bolj številnih poznejših slikarskih in kiparskih ponazoritev. Vendar pa čtivaželjni Jenkov častilec iznenada izve, da ima drulovški Krištof obrazne poteze pesnika Sorskega polja! V letu 1924 je v literarni reviji Dom in svet izhajala v nadaljevanjih novelizirana biografija »Smonca«. Avtor tega nenavadno suge- I* stivno pisanega dela je sloviti slovenski pisatelj Ivan Pregelj, dolgoletni profesor na kranjski gimnaziji. (Delo »Smonca« je pozneje izšlo v Izbranih delih Ivana Preglja pod naslovom »Simon iz Praš«). V noveli preberemo, da je pisatelj (ki je tako rad pešačil po kranjski bližnji in daljni okolici) v podobi svetega Krištofa na drulovški cerkvici v pesniški viziji zagledal obraz pesnika Simona Jenka . .. Takole piše o tem: »Lepo bradato lice z ža-lobno zastrtim pogledom pod mirnim, kakor v znoju umitim čelom. Zagonetne oči . . . Kam ste se zagledale? Obraz svetega Krištofa v Drulovki! Lepo moško lice z drobnimi, stisnjenimi ustnicami.« Seveda je Pregljeva misel le plod pesniške svobode. Saj je bil slikar Matija Bradaška, ki je to podobo napravil, med Jenkovim bivanjem v Kranju star šele 17 let in je živel v Poljanah, kjer se je pri mojstru Subicu učil slikarske in podobarske obrti. — Mogel pa je nadarjeni mladenič (z nesporno izvrstnim risarskim spominom) v kakih prostih dneh srečevati Simona Jenka, ko je spremljal svojo poslednjo Lavro Marijo Mandeljčevo po Stari cesti pod mestom. ZAOBLJUBLJENE PODOBE Kar sem v prvem zapisu povedal o bre-ški votivni (»zaobljubljeni«) podobi, je bilo najbrž za nekatere radoznale bralce in bralke premalo. Tako sodim po odmevih in vprašanjih, ki mi jih moji glasovci zastavljajo. Zato povem o votivnih podobah neka: splošnega: v starih romarskih cerkvah je nekdaj viselo po stenah vse polno preprostih barvnih podob (poleg odvrženih bergel in odrezanih kit!) v zahvalo za kako nenavadno ozdravljenje.' Podobe so bile naslikane na platnu, na lesu ali na steklu. Navadno predstavljajo v oblakih priprošnjika-svetnika. spodaj pa nesrečnega zemljana-bolnika. Včasih pa je na zaobljubljeni podobi naslikana kar cela družina, ki se pobožno zahvaljuje za rešitev iz take ali drugačne stiske, za ozdravljenje očeta, matere ali otroka. Velja povedati, da so že antični narodi poznali take zahvale svojim bogovom. Prav od tedaj je že znani zapis Ex voto uz zaobljube), uporabljan tudi v krščanski eri skozi več stoletij, ponekod še dandanes. C. Z. belinka 1 tovarna kemičnih izdelkov 61001 Ljubljana poštni predal 5-1 telefon h. c. 061/314177 telex 31 260 yu bel Sadolin PX65 Zahtevajte prospekte in navodila za uporabo - uživa mednarodni sloves - odlikuje ga bogata tradicija in novi tehnični dosežki - najbolj iskano sredstvo za dolgoletno zaščito lesa - uničuje plesen in zajedalce ter je odporen pred vremenskimi vplivi - služi za osnovni ter končni premaz m je izdelan v 13 barvah V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadaljevanjih kriminalko Claudea Avelina Mačje oko. Celo je izšlo v zbirki Ljudska knjiga, ki jo izdaja založba Prešernova družba. Sinoči sem šla na svečano otvoritev novega Paulovega lokala, Seau Grenuja v ulici des Martvrs. Zdelo se mi je, da sem to dolžna storiti. Do njega sem bila zmeraj kar najbolj iskrena. Zmeraj je zahteval, naj bom takšna do njega, meni pa se je to zdelo vedno popolnoma naravno. Drugače si naju nisem mogla zamisliti! Bolj skrivnostno ko živiš, manj skrivnosti je treba imeti med seboj! Življenje, ki se spreminja, ne more spremeniti tega. Toda danes sem spoznala, da sem temeljni kamen najinih odnosov, ki ga je sam strastno zahteval od prvih trenutkov, ko sva se spoznala — od tega je natančno dvajset let! — dosledno spoštovala samo jaz, morda zato, ker je v skladu z mojim značajem. Ljubim Jeana Marca. O tem pišem to jutro kot o nespornem dejstvu, kot o zadnji resnici, dognanih v zadnjih dnevih in tednih na vse mogoče načine, pišem o resnici, ki sem jo začutila že pred meseci, pa si je nisem hotela priznati. Ljubim ga na vse načine. To je gotovo nasprotje tega, kar sem spoznala pred njim. Rekla sem mu, da se bom z njim poročila. Ni mi verjel. Verjel mi bo nocoj, ko mu bom povedal, da ne maram več njegovih kopij. Sram me je, da sem ga potegnila v to stvar. Sram me je, da ga nisem marala vključiti v svoje vsakdanje življenje. Prosila ga bom, naj mi oprosti. Takoj se bova poročila in odpotovala. Odšla bova, naj naju blagoslovi nebo Van Gogha. Pustila mu bom slikati, kar bo hotel: naposled se lahko v tako docela novih razmerjih kaj porodi, tako mlad je še! Kar najhitreje bom povrnila škodo kupcem kopij. Nihče jih ne bo mogel nikoli spoznati za ponarejene, tako so čudovite, toda preveč se bojim, da bi ga ovadili. Paul, seveda. Samo mi trije smo to vedeli.« CLAUDE AVELINE MAČJE OKO Vse to sem to noč povedala Paulu (razen zadnje bojazni). Bila sva v prvem nadstropju v njegovem stanovanju. Zapustila sem dvorano, kot da odhajam, prosila sem ga, naj pride za nekaj minut gor. Zaslutil je resnico. Najini odnosi so se od začetka leta precej poslabšali. Nikoli ni imel priložnosti, da bi me videl zaljubljeno, razen vanj. Pravzaprav ga že dolgo nisem več ljubila in privoščil si je lahko vse ženske, ki se mu jih je zahotelo, ne da bi se jaz za to sploh zmenila: on je to vedel in se iz tega norčeval, saj nisem ljubila nikogar drugega. Spočetka se mu je zdel Jean Marc utelešenje Previdnosti! Njegove previdnosti. On je prvi pomislil na kopije. Zaradi lepe navade, ki se je je navzel, da me je namreč redno oviral, vendar z mojim polnim soglasjem, zapisala bom tudi to, ni mogel prenesti, da se moje premoženje manjša. Razmišljal je, kako bi zapravljeno nadomestil. Posvetilo se mu je. Zagotovil mi je, da Jean Marc ničesar ne tvega, jaz pa tudi ne, ker je sam prevzel vse stike navzven. Po svoji navadi sem sprejela to kot vse drugo z določenim olajšanjem. Odkar so se začele težave, sem se spraševala, ali me ne bo prisilil, da prodam svoja platna. Privolila bi, vendar se ne bi nikoli ločila od svojih najljubših slik! Toda bile so še druge, ki so mi bile prav tako pri srcu. Njegova domislica me je zavedla. Nikoli se mi ni zdelo sramotno izkoriščati zaničevanja vredno miselnost zbiralcev, ki so tudi sami ponarejevalci in se požvižgajo na to, od kod, kakšna je in kako je plačana kaka slika, samo da jim laska in jim poveča premoženje. Zlasti pa prvem poskusu sem odkrila, da gre za senzacionalno igro. Prevzela me je, kot je ruleta prevzela Paula. Videla sem, kako se poraja Van Gogh! Jean Marc je tako virtuozen, da je slikal po mojih zamislih tako, kakor kak ustvarjalec po svojih. Toda tega pričevanje ne pišem zato, da bi analizirala čustva. Paulova reakcija je bila grozljiva. V najinih prvih letih sem večkrat spoznala njegovo nasilnost in se bala najhujšega. Toda takrat sem ga ljubila in zmeraj sem takoj popustila. Vse je bilo drugače. V bistvu ga nisem presenetila. Še preden sem si to priznala sama, je uganil, kaj čutim do Jeana Marca. Dobro me pozna. Toda takšna odločitev! Nisem verjela, da me bo ubil. To je bilo neumno z moje strani, ruleta ni droga, zmeraj se lahko do določene mere še nadzoruješ. Paul me ni mogel ubiti pri sebi. Toda tukaj, v tej hiši, od katere ima samo on kjuč? Odkar sem se zbudila, sem prepričana, da išče način, kako bi uničil oba, in sicer tako, da bi mojo smrt pripisali Jeanu Marcu. To mi je dal razumeti danes ponoči, ko sem ga zapustila. Dobesedno mi je rekel: ,Pazi se! Će boš vztrajala, če me izdaš, če se me odrečeš, bosta plačala oba.' ' Rada bi čimprej govorila z Jeanom Marcom, ga videla, da ne bi bila več sama, jaz, ki sem tako uživala v samoti. Ali pa bo že za vse prepozno? Saj se vendar ravnam po njegovem nasvetu in se varujem. 2e zdavnaj sem zapustila svojo zbirko in premoženje narodnim muzejem, ostalo mi je samo še življenje. Kdorkoli bo našel te strani: če bom umrla nasilne smrti, izjavljam in zatrjujem, da bo morilec Paul Mercier, najsi bo smrt prikazana kakorkoli.« Belot spravi zadnji list pod druge, jih pregane in vtakne vse skupaj v omot, ves zatopljen v to opravilo. Picardu je dovolj, da opazuje Merciera; v obraz je postal škrlatno rdeč, zgornje zobe je zasadil v spodnjo ustnico. Počaka na morebitno spontano reakcijo, in ker je ni, spregovori: »Poslušamo vas, Paul Mercier.« Zobje izpustijo ustnico, oči zamežikajo. Picard se vpraša, ali so mežikale med branjem, zdi se mu, da niso, da pa so neprestano strmele v liste, je prepričan. Mercier nakaže porogljiv nasmeh in odvrne: »Gospod komisar, če ne bi v moji prisotnosti izzvali nespornega priznanja, bi bil zdaj v lepi kaši!« Picard zgrabi svoje ravnilo. »Vaša navzočnost ni bila plod naključja, gospod Mercier. Tako vas lahko zdaj soočimo s samim seboj. V precejšnji kaši ste, zares!« Belot je položil omot na vogal mize. Z mirnim glasom zamrmra: »Prišli ste, da bi jo ubili, mar ne? Oh, opustite svoje ugovore, zdaj vam ni treba strahovati nikogar več, in v primeru, da bi to hoteli, vas bo majhno pehanje spravilo k pameti, saj ni daleč, nikoli vas ni zapustila! Razen v noči od sobote na nedeljo, potem ko vam je gospodična Sarrazinova rekla, da se bo v nedeljo zvečer sestala z mladim Bergerom. Prišli ste, da bi uresničili to, kar si je prerokovala sama — bila je zelo razumna ženska. Prišli ste, da bi jo ubili, nato pa bi v ulici de la Ferme počakali na mladeničev prihod, natanko tako, kot ste res čakali, da bo prišel iz ulice Bonaparte, šli bi za njim in ga .zasačili pri dejanju' in poklicali nas!« »In vi,« odvrne Mercier, ki se je dokončno odločil za pogovor brez bušk, »bi prav tako našli to pismo, mali potepuh pa bi se branil, namesto da bi priznal. Neumen bi bil, če bi ravnal tako . . .« »Bili ste neumni,« ga zavrne Belot. »Na kakšno takšno pismo niste pomislili. Razen če . . . Razen če niste sobe še bolj razdejali zato, ker ste iskali pismo, ne prstan? Da, bili ste neumni in prav ste imeli! Zločin, ki ste ga pravkar zagrešili in ga naprtili drugemu, je ta drugi že zagrešil in ga naprtil vam, pri tem pa uporabil predmet, ki je bil vaš!« »Stvari nategujete na svojo kopito, gospod policaj, v rokah pa nimate nič drugega kakor pričevanje zaslepljene ženske, ki me je hotela pogubiti! Noben sodnik se ne bo zadovoljil s tem! Toda prav imate, ko pravite, da sem hotel ustaviti peklenski stroj, ki naj bi me bil uničil! Mar nedolžnim odrekate pravico, da bi se branili pred krivci, zlasti še, če vam jih naposled izročijo? Ali ste prepričani, da bi brez roke v kovčku — boljše bi bilo, če bi odsekal tisto, ki mi je lahko pripisala vse te grozote — lahko pripravili morilca do priznanja prej kot v enem tednu, da bi ga lahko ulovili prej kot v enem dnevu?« »O vašem odličnem sodelovanju bomo obvestili policijskega prefekta,« reče Picard. »Poslal vam bom zahvalno pismo.« Mercier naglo odgovori: »Oba sta besna, ker me ne moreta obdolžiti umora. Bogu bodi zahvaljeno, tega ne boste mogli!« »Da,« odvrne Picard, »navsezadnje imate lepe razloge, da se zahvaljujete bogu. Truflot! Dva paznika, da odvedeta gospoda Merciera v njegov novi nočni brlog. Njegove papirje bomo uredili jutri zjutraj — danes zjutraj.« »Ničesar nisem utegnil vzeti s seboj,« potoži Mercier, »niti pižame niti obleke ...« »Smoking sodi k vašemu delu. Kar zadeva pižamo, potrebuje nedolžni samo vest, da ga obvaruje more!« V letu 1975 bo Prešernova družba izdala za svoje naročnike naslednje knjige iz redne letne zbirke: Prešernov koledar 1976, roman Bena Zupančiča Plat zvona, roman Milene Mohorič Hiša umirajočih, mladinsko povest F.rana Milčinskega Ptički brez gnezda, priročnik Higiena in kozmetika. Zbirko bodo člani prejeli broširano za 70 din, vezano (koledar bo broširan) pa za 100 din. Člani, ki bodo imeli plačano članarino do 30. junija, bodo prejeli Se knjigo Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh. Vse knjige iz te zbirke bodo prejeli člani hkrati v mesecu novembru 1975. Vpišite se v Prešernovo družbo pri vaiem zaupniku ali pa naravnost na naslov: Prešernova družba, 61000 Ljubljana, Opekarska-Borsetova 27. Slovenija ^ avto vam nudi na Gorenjskem sejmu« v Kranju od 10. do 19. oktobra >% popust za dvokolesa in motorna kolesa partizan in Unis Tomos Rog 8 % Tomos APN-4 Tomos APN-4 Hipy Tomos 14TLS Tomos 15 SL Tomos 14 TLC Avtomatic "3 KI K Avtomatic 3 s pedali Avtomatic 1 Avtomatic NT Pony expres PE 2 Pony expres PE 4 Rog moško kolo To u ring 7.705.35 8.928,00 8.216,24 9 461,20 8.009,16 6.363,68 6.209,92 5.394,00 4.414,40 4.302,80 5.375,40 popust 579,15 671,05 617,54 711,10 601,96 478,28 466,77 405,40 331,80 323,40 404,00 1.119,70 84,15 Rog moško kolo Sport 28 Rog Hajrajzer Rog žensko kolo Touring Rog žensko kolo šport 28 Rog žensko kolo rekord 28 Pony Pl 20 Pony Pl 24 Pony 20 na prestave 1.138,00 1.995,15 1.107,30 1.179,25 1.418,55 1.283,40 1.454,50 popust 85,25 149,95 83,20 88,65 106,65 96,45 109,30 1.587,20 119,30 Vsi popusti veljajo za artikle dobavljene v času trajanja sejma Dvokolesa in motorna kolesa Tomos partizan in Unis Rog tudi na kredit 2% 0 popust za vozila Zastava in Cimos, žage Alpina, konfekcijo Toper in potrošniško blago Slovenija §E avto GRADITELJI, POZOR! Obveščamo graditelje, da smo s 1. oktobrom 1975 odprli poslovno enoto za prodajo opečnih izdelkov v prostorih Gorenjske opekarne Dvorska vas. NOVOST: moderniziran transport opeke v paketih — opeko naložimo in razložimo sami s kamioni, opremljenimi z nakladalno-razkladalno napravo UGODNOSTJ ZA KUPCE 10% POPUST Naročila sprejema OPEKARNA KOŠAKI/MARIBOR Prodajna enota Dvorska vas, telefon 75-335. p. o. Do zdaj še niste vozili tako lahke samokolnice PRIHRANEK PRI ČASU IN DENARJU SAMOKOLNICA 6-901 Izdelana je iz jeklenih cevi in jeklene pločevine prostornina posode: 40.1 nosilnost: 100 kg kolo: 0 400 x 100 pnevmatika ali 0 320 x 65 - polna guma teža: 15 kg BETONSKI MEŠALEC PRIHRANI VEČ KOT STANE vsebina posode: 100 1 in 130 1 kapacitete: 3,5 m3 betona na uro pogon: enofazni ali trofazni elektromotor, bencinski motor Betonski mešalec lahko dobite v dveh izvedbah: z jeklenim zobniškim vencem z litoželeznim zobniškim vencem POSTOJNA - SLOVENIJA tel. 21-232 NAJCENEJŠI m SO BETONSKI MEŠALCI LIV V PAVILJONI K I BLAGOVNICE FUŽINAR NA NOVOLETNEM ■ SEJMU, KJER LAHKO IZKORISTITE TOVARNIŠKO ZNIŽANJE. JKkovinotehna EXPORT - IMPORT blagovnica FUŽINAR Jesenice Na sejmu obrti in opreme v Kranju od 10. do 19. oktobra Toplovodni kotel errotherm Po izredno ugodnih sejemskih cenah IVIL-A Kranj TOZD Maloprodaja Obiščite nas na VIII.mednarodnem sejmu obrti in opreme od 10. do 19. oktobra 1975 Revolucija v Podkorenu Čeprav ne gre razumeti te revolucije dobesedno, je vendar važna. Gre za velike spremembe v kmetijstvu in za rušenje starih, ukoreninjenih navad. Cene, tržišče in s tem ekonomičnost ter možnost življenja na kmetijah že desetletja pestijo kmete. Zlasti oddaljene, v višinskih predelih. Te težave tudi v Podkorenu niso prizanašale kmetovalcem. Kjer so bile včasih močne kmetije z velikimi družinami in kruhom za vse, so zadnja desetletja le peščice ljudi. Razšli so se po svetu. V najslabšem primeru so se zaposlili na Jesenicah. Zadnja leta prodira med kmete nova »zvezda rešiteljica«. Stari način, ko je vsak kmet za potrebe svoje družine sejal, sadil in predeloval doma vse, se ne obnese več. Najboljša je usmeritev na dejavnost, ki je prirodno pogojena. Tako so povedali nekateri podko-renski kmetje, ki smo jih obiskali. Prvi tak je Jože Gregori, ki je sicer zaposlen na Jesenicah, doma pa se ukvarja s kmetijo ves prosti čas brez nedelje, praznika ali letnih počitnic. In tako vsa družina. Lani so izmed vseh prodajalcev mleka iz Gornjesavske doline imeli največji uspeh. Oddali so skupno nad 41.000 litrov mleka ali 112 litrov dnevno povprečno čez vse leto. Še z večjim pogumom se loteva nove dejavnosti Friderik Razin-ger. Obeta, da bo dajal za odkup vsako leto okroglo 100.000 litrov mleka! Kot pravi, mora doseči to proizvodnjo, da bo lahko odplačeval denar, ki ga je (in ga še potrebuje!) porabil za specializacijo na mlečno proizvodnjo. Postrgal je po vseh omarah, žepih in celo pri svojcih ter si pri KZ v Radovljici in pri GG na Bledu tudi sposodil 20 starih milijonov. Razen vračanja tega denarja mora ostati nekaj še za redno življenje in potrebe hiše. Sicer pa pravi, da bo za delo 25 glav živine dovolj en par rok, saj je vse mehanizirano in, kjer se le da, zmanjšano ali odpravljeno ročno delo. Povečali so hlev in ga uredili po današnjih izkušnjah v svetu, zdaj pa urejujejo mlekarno tako, da bo mleko teklo takorekoč kar »izpod krave v hladilna korita«. Za krmo so postavili dva silosa s po 60 kubičnih metrov zmogljivosti. Razinger, ki mu je že 70 let, a je še poln idej in moči, pravi, da je njegova računica o rentabilnosti takega kmetijstva pogojena tudi z njivami in košenicami, kjer je mogoča raba mehanizacije. To njegovo vnemo bo nadaljeval sin. Je že od vojakov in s svojo kmetijsko šolo navdušen za življenje na domačiji. V razgovorih s kmetovalci je bilo slišati razloge, zakaj se vse bolj odločujejo za specializacijo pri proizvodnji mleka. O tem sta govorila Jože Pečar, zlasti pa Jože Gregori. »Ne moremo in ne smemo si izmišljati karkoli sami. Moramo znati izkoristiti naravne pogoje. To je sočna trava, krma in ob tem živina.« To prepričanje je zadnja leta vse bolj prodiralo med kmetovalce, ki so jih teple težave ob starem načinu dela. Tako so samo lani v vasi napravili 6 velikih silosov, uredili hleve in še zlasti začeli na njivah opuščati krompir, žita in zelje ter začeli sejati silažno koruzo, deteljo in krmne rastline. Nov veter kmetijske »revolucije« pa ni le posledica križev in težav starega načina kmetovanja. Velik delež ima kmetijska pospeševalna služba na čelu z inž. Janezom Staretom iz Kooperacije Radovljica, ki zna prepričljivo in še zlasti ekonomsko prikazati prednost določenih preusmeritev v današnjih tržnih pogojih kmetovanja. K. Makuc Zopet sejmi plemenske živine na Gorenjskem? V prejšnjih časih, ko smo na Gorenjskem redili še čisto gorenjsko ci-kasto govedo, je bilo sejmov precej v Bohinju, na Bledu, v Lescah in Radovljici. Ti sejmi so bili v jesenskem času, ko se je živina vrnila s planinske paše in spomladi v aprilu preden se je začela spomladanska paša. Kupci so bili z gorenjsko živino zadovoljni, saj je pašna živina v hlevu dobro priraščala, krave s pašne reje so lahko dolgo obdržali v hlevu. Cas pretapljanja cikastega goveda v lisasto pasmo je zavrl tradicijo gorenjske cike in sejmov. Po toliko letih pretapljanja pa smo s selekcijo dobili na Gorenjskem kvalitetno govedo, ki po sposobnosti za pašo in po priraščanju še prekaša ciko. Na razstavi živine v Lescah dne 7. septembra so se živinorejci z Gorenjske Obiščite na* paviljon — prepričajte se — zadovoljni boste Na mednarodnem sejmu obrti in opreme od 10. do 19. oktobra boste lahko ugodno kupili moško, žensko in otroško obutev z ortopedskimi vložki, po konkurenčnih cenah. MODNO ČEVLJARSTVO KERN STANKO, Kranj, Partizanska 5. Borci na izletu Krajevni odbor Zveze združenj borcev NOV Planina-Cirčiče je organiziral v soboto, 4. oktobra, za svoje člane izlet na grad Socerb. Udeleženci smo krenili iz Kranja ob pol sedmih zjutraj in prek Ljubljane, Postojne in Kozine okrog desetih dopoldne prispeli do gradu Socerb. Grad leži 390 metrov nad morjem in je znan zaradi mogočnih obrambnih zidov in stolpov, z njega pa se ponuja obiskovalcu prekrasen pogled na Piran, Izolo, Koper, Milje in Trst. V bližini je kraška jama, o kateri je pisal že Valvasor. Izletniki smo nato krenili v dom vojaških vojnih invalidov v Strunjan, kjer smo kosili, popoldne pa izkoristili za kopanje v novem pokritem bazenu in sprehod na bližnji hrib, od koder se vidita Koper in Trst. Zelo zadovoljni smo bili in želimo, da bi se ob takih priložnostih še zbrali. I. Petrič 12 Petek, 10. oktobra 1975 dogovorili, da je potrebno vpeljati sejme za plemensko živino. Za sejem so izbrali prostor v Lescah, kjer je bila razstava, saj je tam prostora dovolj. Torej letošnji prvi sejem bo 18. oktobra z začetkom ob 9. uri dopoldne. Do tega termina se plemenska živina po večini že vrne s planinske paše in take živine s planin bo na sejmu največ. Interesentov za nakup dobre plemenske živine je dovolj. Oglašajo se tudi kupci iz štajerskih krajev, kjer pre-tapljajo domače govedo in vpeljujejo lisasto pasmo. Vabimo vse rejce, da na sejem priženejo plemensko živino in konje, saj je sejem odprt za vso živino. Na sejmu se bodo izdajali potni listi. dipl. ing. Mastnak Tone KZ Bled Planinsko društvo v Jelovici Prve samostojne korake je planinsko društvo v tovarni Jelovica v škof j i Loki naredilo junija, ko so člani obiskali Lubnik. Kljub slabemu vremenu so se na tej priljubljeni izletniški točki zbrali delavci iz vseh temeljnih organizacij. Julija in avgusta ter septembra pa so pripravili še več izletov v gorenjske hribe. Bili so na Kalu in Kofcah, na Kriški gori, na Begunjščici, Ratitovcu, obiskali so Kočno, Grintovec in še nekatere druge vrhove. .jjj Zakaj tako? Naj odgovorni ne razumejo ta prispevek kot slabonamerno kritiko. Krajani le telimo, da bi bila gostilna na Posavcu bolje oskrbovana in da bi bil gost bolje postrelen kot je sedaj. Letos so lokal nekaj časa odpirali šele ob 11. uri, potem ob 9., zdaj pa je le nekaj časa zaradi čiščenja zaprt. Ni še tako dolgo, ko. je podjetje dalo v časopis reklamo, da se v tej gostilni dobijo vsak dan svete ribe, žabji kraki in druge dobrote. Vendar je gost največkrat dobil odgovor, da takšnih dobrot nimajo, ali pa da nimajo kuharice. Menda niso mogli dobiti osebja. Kako naj bi ga dobili, če so morali zaposleni delati tudi po štirinajst ur?! Povem naj še, da je na Posavcu dokaj razvit zasebni turizem, da pa so turisti, ki so se želeli okrepčati v gostilni, bili nemalokrat razočarani. Dogajalo se je na primer, da niso imeli niti kruha, čeprav je v stavbi tudi trgovina, kjer je kruha vedno dovolj. Skratka, prevečkrat se je v tem lokalu letos dogajalo, da si dobil odgovor, da nimajo te ali one stvari, da natakarica ni mogla streči gostom in še zraven kuhati in podobno. Cas bi te bil, da bi lastnik tega lokala vendarle te rešil vprašanje dobrega poslovanja. 7.elja vseh krajanov je takšna, če pa je za lastnika to vprašanje pretežko, bi bilo prav, da bi lokal predal drugemu. KOJO Kmetijsko živilski kombinat Kranj — z n.sol.o. TOZD Komercialni servis z n. sol. o. enota Agromehanika Cesta JLA 2, telefon 23-485, 24-778 Kmetovalci! Obveščamo vas, da odslej pa do 31. decembra 1975 lahko kupite traktorje TOMO VINKOVIC - PASQUALI 15 in 18 KM s priključki na kredit po zelo ugodnih pogojih: kredit do 30.000 din s triletnim rokom vračila Pod enakimi pogoji kreditiramo vse traktorske priključke proizvodnje SIP Šempeter. Obiščite nas na VIII. mednarodnem sejmu obrti in opreme v Kranju od 10. do 19. oktobra r KREDIT; PRODAJA ZA DEVIZE; DOBAVA NA DOM Sejemska hala Savski log Kranj v času VIII. mednarodnega sejma obrti in opreme od 10. do 19. oktobra 1975 L J mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam obžagan LES za ostrešje in borove PLOHE. Naklo 67 5454 Prodam leseno BARAKO, primerno 23 garažo. Jama 23, Kranj 5460 Prodam ZIDAKE (modelarec) po zelo ugodni ceni. Marinšek Franc, Zupančičeva 11, Kranj 5477 Prodam afganistanskega HRTA. Radovljica, Gradnikova 2, tel.75-504 5478 Prodam dnevno sobo FLORIDA, PEC na olje in dva soda po 200 litrov. Kranj, Zupančičeva 7 5479 Prodam drobni KROMPIR — 300 kg. Jezerska 99, Kranj 5480 Prodam ZIMSKA JABOLKA voščen-ke, I. vrsta. žura Janez, Zg. Brnik 1 a 5481 Prodam PRAŠIČE za zakol. C. na Brdo 66, Kokrica, Kranj 5482 Prodam malo rabljeno trajno žarečo in manjšo KNJIŽNO rabljeno trajno žarečo PEC ktipperbusch in manjšo KNJIŽNO OMARO, primerno za otroško sobo. Be gelj, Naklo 194 5483 Prodam ZIMSKA JABOLKA. Glo-bočnik, Voglje 85 5484 Prodam kasetni TRANSISTOR ITT Schaub Lorenz, še v garanciji. Zadni-kar, Nartnikova 9, Kranj, Labore 5485 Otroški ŠPORTNI VOZIČEK ugodno Prodam. Naslov v ogl. oddelku 5486 Prodam ELEKTROMOTOR 9 KW. Na-sl°v v oglasnem oddelku ali tel.41-037 5487 Prodam dve TELICI simentalki, visoko breji, in KRAVO simentalko po prvem teletu. Žirovnica 59 5488 Ugodno prodam BRZOPARILNIK, Strmole, Zasip 87 5489 Prodam KRAVO, ki bo četrtič telila. Ljubno 8, Podnart 5490 Prodam BIKA, 1 leto starega, 1 klaf-tro DRV, 2 kub. m smrekovih DESK 25 mm. Vrhovnik, Apno 11, Cerklje 5491 Prodam SPALNICO z vložki. Remic, Rupa 3, Kranj 5492 . Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE m KRAVO, ki bo konec meseca telila. Prešeren Cilka, Zasip 16, Bled 5493 Prodam mostno TEHTNICO. Gorice 30, Golnik 5494 Prodam poceni ZIMSKA JABOLKA. Soklič, Selo 28, Bled 5495 Prodam KRAVO, dobro mlekarico, 8 mesecev brejo TELICO in tračno ŽAGO. Moše 10, Smlednik 5496 • Prodam PONY EXPRESS znamke Rog. Ogled po 12. uri. škarja, Kidričeva 11, Kranj 5497 ~*-»«» u, Kranj yvti Ugodno prodam 2000 kosov STREŠNE UPEKE folc in trajno žarečo PEC kii-Perbusch. Hudobivnik, Suha 1 a 5498 Prodam vrtljivo POMIVALNO MIZO Predoslje 16 549< 5499 Prodam PSA mešanca, 1 leto starega'. Predoslje 80 5500 KAD za namakanje sadja prodam. Jelar, Zadraga 5. Duplje 5501 Prodam PLETILNI STROJ STANDARD 6/100. Možen kredit. Markič, Zlato Polje 6, Kranj 5502 Prodam ZELJE v glavah. Žeje 10, Duplje 5503 Prodam električni ŠTEDILNIK in cedilnik na drva. Pavlin Peter; Senič-no 34, Tržič 5504 Pričeli smo s prodajo OKRASNIH IGLAVCEV za parke, crobove, vrtove, skalnjake itd. Odprto vsak dan razen [»edeljc. DREVESNICA I. TUŠEK, Pod-brezje 5505 V(foceni prodam elektronske ORGLE y°X JAGUAR. Cegnar Franc, Dorfar-Je 26, Zabnica 5506 Prodam PRAŠIČE, 30 kg težke. Je-Se£ko Jancz žiganja vas 32, Tržič 5507 Prodam dva rabljena KAVČA in OMA-KO. Zadružna 9, Kranj 5508 Prodam težkega KONJA in 2 kub. m ;unih smrekovih desk 25 in 50 mm. Ja-g°aic, Podbrezje 12, Duplje ' 5509 prodam 35 vreč APNA. Mlaka 28 a 5510 Prodam KRAVO simentalko, 9 mesecev brejo. Fister Janko, Prezre-nje 8, Podnart 5540 Prodam KOTEL za žganjekuho, 60-litrski, in mlado KRAVO simentalko pred telitvijo, ELEKTROMOTOR 7,2 KW Rade Končar s stikalom prodam ali menjam za 11KVV. Crngrob 5, Žabnica 5541 Prodam 2 PRIŠIČA po 150 kg. Žagar, Stara Loka 49, škofja Loka 5542 Večjo trgovsko OMARO s predali in policami, primerno za skladišče ali obrtno DELAVNICO, prodam. Kašman, Mestni trg 7/1, Škofja Loka 5543 Prodam 90kv.m IVERNE PLOŠČE, debeline 19 mm, in mlado KRAVO, pet mesecev brejo. Poliši-ca 26, Zg. Gorje 5544 Prodam dve KRAVI — ena 5 mesecev breja, ena za v skrinjo. Stare Vinko. Breg ob Savi 20 5545 Prodam 8 kub. m suhih bukovih DRVA. PUNTE in nekaj LESA ža ostrešje. Apno 7. Cerklje 5546 Prodam suha DRVA. Zg. Brnik 70. Cerklje 5547 Prodam KRAVO s teletom. Sp. Brnik 37, Cerklje 5548 Poceni Drodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK Gorenje na trdo gorivo. Ljubljanska c. 26, Kranj 5549 Prodam vodno ČRPALKO HIDRO-FOR in ŠTEDILNIK Gorenje na trdo gorivo. Demšar, Zg. Bitnje 76. nasproti samopostrežne 5550 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Pšenična polica 3, Cerklje 5551 Prodam 1 leto stare KOKOŠI nes-nice ali za zakol. Pavlin, Pivka 45, Naklo 5552 Prodam KOBILO dve in pol leta staro ali zamenjam za GOVED. Breg 15, Preddvor 5553 Prodam ohranjeno otroško POSTELJICO z vložkom. Britof 182 5454 Prodam ŠTEDILNIK na trdo gorivo ali zamenjam za malo rabljeno trajnožarečo PEČ. Eržen Andrej, Jezerska 10, Kranj 5555 Prodam trajno žarečo PEČ. Jesih, Naklo 200 5556 Prodam kopalno KAD — Mtoželez-no in dve PEČI na trdo gorivo. Cankarjeva 35, Radovljica 5557 Prodam nekaj starega POHIŠTVA. Zavrl Jela, Pot na Jošta 12, Kranj 5558 Prodam 1 mesec staro TELIČKO simentalko. Cegelnica 1, Naklo 5559 Ugodno prodam RENAULT 6, letnik 1971, registriran do marca 1976. Vzamem tudi ček za potrošniški kredit v vrednosti do 20.000 din. Pavlin, Pivka 45, Naklo, tel. 47-136 5560 Prodam dobro ohranjen MOPED TOMOS na tri prestave. Zg. Brnik 24, Cerklje 5561 Kupim dobro ohranjen avto hrošč VW. Naslov v oglasnem oddelku. 5562 Prodam avto ZASTAVA 750, letnik 1974. Zg. Brnik 35, Cerklje 5563 Ugodno prodam MOPED na štiri prestave, registriran do maja 1976. Grad 5, Cerklje 5564 ZASTAVO 1300, letnik 1968, prodam. Ančik, Kebetova 16, Kranj, tel. 22-541 5565 Ugodno prodam VOLKSVVAGEN VARIANT. Ogled v torek 14. t. m. od 16. do 17. ure» Svet Bogdan, Ljubljana, štrosmajerjeva 5 5566 Simon Prešeren Trbiž, tel. 2137 potrebščine za centralne kurjave nadomestni deli za pralne stroje znižane cene Obiskovalci obrtnega sejma! Mercator TOZD Preskrba Tržič vas vabi v svoj paviljon v hali A in C V paviljonu Mercatorja si lahko nabavite po konkurenčnih cenah — pohištvo — belo tehniko — akustiko — preproge — lestence Posebno pa priporočamo ogled in nakup novega Meblovega programa »GORICA«, kateri je za ca. 30% cenejši od ostalih programov Mebla. Mercator pa ga razstavlja v svojem paviljonu v hali A. Ugodnosti pri nakupu so: posebni sejemski popust, prodaja na potrošniška posojila do 2 milijona S din s 15 0/<> pologom brez porokov ter brezplačna dostava na dom. Mercator vas pričakuje! Na svidenje pri Mercatorju! stanovanja Ugodno prodam trajnožarečo PEČ kiippersbusch in tri pare kompletnih SMUČI. Ogled v soboto od 11 do 14. ure in v nedeljo od 8. do 12'. ure. Kranj Gregorčičeva 19 PLESNA GLASBA v hotelu Bor v Preddvoru vsak petek in soboto Igra ansambel Modrina. kupim Prodam ZIMSKA JABOLKA - vO *nke • Duplje Ič enke in carevič. 29 Rozman Jože, Sp. 5510 Stare kovance, obveznice, odlikovanja in medalje, slike na steklo, stare lesene *ipe, skrinje, kozarce, porcelan in staro orožje vza-ttiemo v komisijsko prodajo aH odkupimo. POSREDNIK LJUBLJANA, POSLOVALNICA ANTIKA, MESTNI TRG 19, LJUBLJANA jJ*rodam 60 lesenih, okovanih GAJ-f.1^- Jankovec, Stara Loka 66, Ško-\hoka 5538 Prodam majhnega KONJA in ku-flrn KRAVO za zakol. Berčič, Stara 52, škofja Loka 5539 Jjdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mose |jl)adji« L Stavek: GP GorenJHki 1 f j ™ranj. tisk: Združeno podjetje 'JUduk,, pravjcat Ljubljana, kopi-^fjeva 2. - Naslov uredništva in «Prava lista: Kranj, Mose Pijadeja • "~ Tekoči račun pri SDK v Kra-lef S*evilk«» 51500-801-12594 - Te-«ni: glavni urednik, odgovorni jr«dnik in uprava 21-190, urednico 21-835, novinarji 21-800, malo- 2 K'"mi i jn naročniški oddelek b-",}94- - Naročnina: letna 140 din. ji'letna 70 din, cena za 1 številke dinarja. — Oproščeno prometna davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Kupim VRATA za krušno peč — nerjaveča. Breg ob Savi 33 5519 Kupim otroško KOLO za pet let starega otroka. Naglic Jože, C. na Rupo 39, Kokrica 5520 Kupim CIRKULAR za žaganje drv, trajno žarečo PEC in otroško STAJICO. Jenko Ivan, Vodice 9 nad Ljubljano 5521 Kupim malo rabljen TELEVIZOR. Smole, Glin je 5, Cerklje 5567 vozila Poceni prodam AM1 6. Pretnar Zvonka, Bečanova 6, Tržič 5463 Poceni prodam neregistrirano ŠKODO 1000 MB v voznem stanju. Demšar, Mar-tinj vrh 44, Železniki 5511 Dobro ohranjeno ŠKODO, VW 1200 ali ZASTAVO 101, od letnika 1972 dalje, kupim. Plačam 4000 din takoj, ostalo po 2000 din mesečno. Ponudbe pod »Pogodba« 5512 Prodam ZASTAVO 750, rahlo karam-bolirano. V račun vzamem ponv ex-press. Naslov v oglasnem oddelku 5513 Prodam eno leto rabljen TRAKTOR PASOUALI TV 18 s kosilnico in plugom. Muhovec, Hraše 32. Lesce 5514 Ugodno prodam PRINCA 1000 po delih. Ljubno 27, Podnart 5515 Poceni prodam ZASTAVO 750 zaradi odhoda k vojakom. Jcrala Janko, C. na Lipice 14, Lesce 5516 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965 ter PRINC NSU, Zadnikar, Naklo 218 5517 Prodam VW 1200, letnik 1967 po delih in PRIKOLICO za osebni avto. Zupan Štefan, Cerklje 71 5518 Prodam kombi IMV, letnik 1963, ali po delih. Utik 41, Vodice Prodam VW KARAVAN, registriran do junija 1976. Trilar Franc, Pu-štal 103, Škofja Loka 5583 Iščem GARSONJERO ali dvosobno STANOVANJE po možnosti opremljeno. Plačam za 1 leto naprej. Ponudbe pod »Kranj« 5522 Zaročenca tik pred poroko iščeta SOBO in KUHINJO ali GARSONJERO v Kranju ali okolici. Ponudbe pod »Nujno« 5523 V Kranju iščem ogrevano SOBO z možnostjo kuhanja. Ponudbe pod »Izredna študentka« 5524 V Kranju ali okolici iščem družinsko enosobno STANOVANJE. Freid Šupuk, PTT, Kranj 5525 Pod nujno išče mlajši moški SOBO v Skofji Loki. Cenjene ponudbe na telefon 23-452 (064) 5526 Iščem GARSONJERO v Kranju. Šorli-jeva 8, Kranj, Bernik 5527 Enosobno ali dvosobno STANOVANJE v Kranju išče zdravnik za 4-član-sko družino. Ponudbe pod »Samo za par let«. Telefon 25-008 5528 Iščem ustrezno SOBO v Kranju oz. bližnji okolici. Zaželeno centralno ogrevanje, lastna uporaba sanitarij in posebni vhod. Ponudbe pod »Solidna stranka« 5529 Prodam GARSONJERO s centralnim ogrevanjem v Kranju, takoj vseljivo. Informacije tel. 25-615, popoldne Fant in dekle iščeta prazno SOBO in KUHINJO kjerkoli na Gorenjskem. Ponudbe pod 1000 din mesečno. Pišite na naslov: Gosak Marija, Tovarna Elan, 64275 Begunje 5568 Dve študentki iščeta SOBO v Kranju. Ponudbe pod »Predplačilo« 5569 Dajem nagrado za STANOVANJE — takoj. Pankovič Radovan, Savska 52, Kranj 5570 Zakonski par brez otrok nujno potrebuje SOBO. Prosim oglasite se na telefon št. 22-481 int. 301 od 13. do 14. ure. 5571 Študent VSOD išče ogrevano SOBO v Kranju, primerno za študij — nekadilec. Ponudnike prosim, da pišejo na naslov: Bombač Dušan, Tu-mova 6, 63211 Škofja vas, Celje 5572 Kmetovalci! Na sejmu obrti in opreme in po sejmu v našem skladišču lahko dobite traktorje, traktorske priključke in vse kmetijske stroje vključno žitne kombajne. Za nekatere stroje poseben popust Se priporoča KMETIJSKA ZADRUGA KRANJ Gasilsko društvo Cerklje sprejme HIŠNIKA, po možnosti gasilca. Prošnje oddati v trafiki Cerklje 5575 obvestila Popravljam vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na tel. 60-801 5341 ostalo 6 10. sem izgubil na območju Kranja ZAŠČITNO STIKALO. Najditelj naj sporoči na naslov: Arh Lojze, Mače 5, Preddvor 5537 V soboto, 11. 10. 1975, priredi ŠTERK TINCA v LOMU nad Trži-čem TRGATEV. Koline, pristna kapljica, ples. Igra ansambel JEVŠEK. Zopet Lukežev sejem v Lescah. Konjeniški klub Bled prireja v sodelovanju k smetijsko zadrugo Radovljica in Bled, v soboto, 18. oktobra, ob 9. uri dopoldne SEJEM PLEMENSKE 2IVINE IN KONJ v Lescah na novem hipodromu. Vabljeni 5584 MA ŽELEZNIKI prireja v soboto, 11. 10. 1975 PLES. Igra ansambel NOCTURNO, poje SONJA GABR-ŠČEK. 5585 zahvala Podpisani se najlepše zahvaljujem vsem sosedom, sovaščanom, za njihovo požrtvovalnost in pomoč ob priliki naše nesreče 29. septembra. Zahvaljujemo se rešilni postaji Kranj, zdravstvenemu osebju kliničnega centra v Ljubljani za nji? trud. Družina Hudobivnik, Za čiščenje obraza uporabljajte LOTION DROGESAN za nego kože kamelično kremo DROGESAN Kozmetična obrt P. Šinkovec, Kranj, Prešernova ul. 19 hov loterija posesti HIŠICO (60 kv. m), novo, primerno tudi za vikend, ugodno prodam na Dolenjskem pri Trebnjem ali zamenjam za zazidljivo PARCELO v okolici Kranja. Ponudbe na tel. 23-270. Naslov v oglasnem oddelku 5530 TRIPLEKS GARAŽO v zgornji etaži prodam najboljšemu ponudniku pod »Sorlijeva ul. vzhodni del« 5531 Kupim GARAŽO v Sor-lijevi ulici ali v ulici M. Pijade. Plačam v dinarjih ali devizah. Telefon 24-585 od 7. do 8. ure 5532 Prodam dvosobno stanovanje v stari hiši v centru mesta blizu avtobusne postaje. Ogled stanovanja v popoldanskih urah. Poljanšek, Bla-ževa 3, škofja Loka 5573 Prodam GOZD pri Vogljah. Cerklje 59 5574 5581 zaposlitve V redno delovno razmerje lakoj sprejmem PLETILJO. Ponudbe pod »takoj« 5475 Službo dobi s 15. novembrom izučen ali priučen DELAVEC v PEKARIJI Šenčur, Kranjska c. 6, tel. 41-036 5476 Iščem starejšo žensko za VARSTVO dveh otrok. Stanovanje zagotovljeno, ostalo po dogovoru. Likar, Trebija 4, Gorenja vas nad škof jo Loko 5445 Takojšnjo honorarno zaposlitev za soboto in nedeljo nudi GOSTILNA MARINŠEK v Naklem 5533 Instruiram ANGLEŠČINO. Telefon 23-180 5534 Dvorje pri Cerkljah prireditve OO ZSMS MAVČIČE prereja vsako nedeljo MLADINSKI PLES. Igra ansambel TIGRI. Vabljeni 5387 TRADICIONALNI PLES v ZALOGU bo vsako nedeljo ob 16.30. Igra ansam-'bel TRGOVCI. Presenečenje! 5388 MLADINSKI PLES vsako nedeljo na Kokrici ob 17. uri. Igra ansambel MODRINA. Vabijo hokejisti! 5390 HOTEL POŠTA JESENICE prireja vsak petek in soboto PLES s pričetkom ob 20. uri. Igra ansambel M. PRAPROT-NIKA 5448 GOSTILNA pri JAKU v Krizah pri Tržiču prireja vsako soboto PLES. Igra ansambel TRIO ALPE. Vabljeni. 5535 OO ZSMS PODBREZJE prireja vsako soboto PLES. Igra skupina DAR. Pri-četek ob 19. uri v kulturnem domu. — Vabljeni 5536 OO ZSMS in SVOBODA ŠENČUR vabita na zabavno glasbeno prireditev GLAS JESENI z zabavnim programom skupine DAR, v nedeljo, 12. oktobra, ob 15. uri na Jezerskem in ob 19. uri v osnovni šoli v Preddvoru. 5576 Vsako soboto ob 20. uri PLES v hotelu KAZINA na Jezerskem. Igra ansambel VIA TURISTI. 5577 V nedeljo, 12. 10. 1975, ob 17. uri priredi PO PODLJUBELJ PLES. Igra ansambel VIA TURISTI 5578 Vsako nedeljo PLES v Poljanah. Igra ansambel JEVŠEK. L1GHT SHOW. Vabljeni. 5579 28124 22734 82474 90964 5 92045 28016 20726 83206 81846 57 16287 78377 38177 393737 036207 38 89488 23878 05208 07498 207738 251758 402618 079228 69 49 179 01449 93829 073339 C ■5 4,2 "o 4 a n X z o * "O 800 800 1.000 1.000 10 600 600 600 800 1.000 40 600 600 1.000 5.000 10.000 40 600 600 800 1.000 5.000 5.000 10.000 150.000 30 30 100 800 800 10.000 x -* 10 50 60 40 22320 07520 50800 218240 41 981 6671 0671 30851 94631 435531 593131 062 222 25842 02152 262712 315172 71543 078273 291313 94 24 434 2004 77724 94494 TJ * a .r n x = .2 n "C 20 20 20 50 600 1.000 1.000 10.000 20 80 200 300 800 1.000 5.000 5.000 60 80 600 800 5.000 5.000 10 600 5.000 10.000 20 30 60 500 800 800 Ekskluzivna prodaja novega pohištvenega programa c> po posebni ceni Prireditve ob krajevnem prazniku Ob praznovanju praznika krajevnih skupnosti Križe, Pristava, Se-benje in Seničo je bilo tudi več zanimivih športnih prireditev. Tako je bil že v ponedeljek množičen pohod mladine v partizansko vasico Gozd. Pohoda se je udeležilo 430 mladink in mladincev. V torek je bila kolesarska akcija Vsi na kolo za zdravo telo, ki se je je udeležilo 120 kolesarjev. Takoj zatem pa je bila zanimiva kolesarska dirka kranjske Save, Kokrice in Križ. Zmagal je Kranjčan Ropret.. V šahu je v sredo med 18 tekmovalci zmagal Stane Valjavec. Rokometno srečanje med Krizami in Tržičem pa se je končalo v korist ekipe Križe, ki je osvojila lep pokal. Šolarji so pripravili tudi orientacijsko tekmovanje, na katerem so zmagali pionirji ŠŠD Kokrški odred Križe, pred ŠSD Polet Tržič. V propagandnem taboru pa je zmagal taborniški odred Kriška gora. J. Kuhar Ogenj v kozolcu V ponedeljek, 6. oktobra, popoldne je začel goreti kozolec v Šut ni last Angelce Petere. Ogenj je pogoltnih okoli 2 tone otave last Antona Jenka, ki ima kozolec v najemu. Škode je približno za 3500 din. Ogenj so zanetili otroci. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta, starega očeta in strica Janeza Vrečka Krumpčevega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, društvu upokojencev, delovnemu kolektivu Jelovice, sodelavcem SGP Projekt Save in vsem ostalim za darovano cvetje, izrečeno sožalje in pomoč. Posebna zahvala dr. Hriberniku za dolgoletno zdravljenje. Hvala tudi gospodu župniku za pogrebni obred in vsem ostalim, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sinova Jože, Janez, hčerki" Marija in Metka z družinami Tupaliče, 8. oktobra 1975 Na sejmu obrti in opreme v Kranju vam nudi bogato izbiro moških, ženskih in otroških copat ter ortopedskih copat po ugodnih cenah. Priporoča se MARKIC KATARINA Bečanova 1, Tržič ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, brata in strica Janeza Tičarja Plevnikovega ata — posestnika iz Vogelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje in nam izrazili sožalje. Iskreno se zahvaljujemo botrom Žumrovim in Pirčevim. Posebna zahvala dobrim sosedom Cebulovim in Purgarjevim za nesebično pomoč, gospodu župniku za pogrebni obred ter Markovemu Andreju za poslovilne besede. Žalujoči: žena, sinova Marko in Janez, hčerki Anica in Metka z družino ter bratje in sestre. Voglje, 6. oktobra 1975 14 Petek, 10. oktobra 1975 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi naše drage žene, mame, babice, sestre, tete, svakinje in tašče Jožice Slavič se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sostanovalcem za neštete izraze so/alja in njihove tolažilne besede. Zahvaljujemo se vsem, ki so darovali cvetje in vence in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo č. duhovnikoma za pogrebni obred in globoko občutene poslovilne besede. Hvala tudi pevcem za ganljive pesmi ob slovesu. Žalujoči: mož Miro, hčerka Mira z možem in otroci ter ostalo sorodstvo. Kranj, 8/oktobra 1975 Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Kranj z n.sol.o. Skladišče gradbenega materiala HRASTJE, tel.21-611 Graditelji! Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material: — stavbno pohištvo (okna, vrata) »Inles« — parket — cement — betonsko železo — hidrirano apno — strešnik »Novoteks« — betonske mešalce 100 I Pri nakupu stavbnega pohištva »Inles« vam nudimo 5 °« popusta. Izkoristite ugoden nakup. Pogoji: Gorenjska predilnica Škofja Loka razpisuje prosti delovni mesti 1. kontrolorja kvalitete 2. kuharice pod L: srednja strokovna izobrazba kemijske ali tekstilnokcmijskc smeri in 3 leta prakse, lahko je tudi pripravnik, pod 2.: KV kuharica in 3 leta prakse, poskusni rok je 3 mesece Pismene prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja 15 dni P° objavi v časopisu. Cesta ni bila prosta V ponedeljek, 6. oktobra, ob 6.30 se je na regionalni cesti med Kra°_i^a in Smlednikom pripetila prometna nezgoda. Dvanajstletna kolesarka na Kristan iz Smledniške ceste v Kranju je pripeljala s stranske ceS oSta, prednostno Smledniško in Kavijala levo, ne da bi videla, če je cesta P . y ker ji je pregled zapiral avtobus na postajališču na njeni desni stn\vser tem je iz kranjske smeri pripeljal v osebnem avtomobilu Janez -0 (roj. 1944) iz Tržiča, ki je kolesarko zadel s prednjim delom vozila zbil po cesti. Huje ranjeno so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Nezgoda motorista & V sredo, 8. oktobra, ob 16.35 se je na lokalni cesti v Gorenji vastPj petila prometna nezgoda. Voznik kolesa z motorjem Roman Murn ^zjj( I9b9) i/. Gorenje vasi je v ovinku pripeljal po sredini ceste. Ko je opaz»' oti pelje osebni avtomobil, vozil ga je Valentin Pivk (roj. W53' da mu nasproti pcije oseoni aviomoDii, vozil ga je Valentin Pivk (roj. iz Kranja, je močno zavrl, pri tem pa ga je zaneslo v levo prav v av . mobil. V nesreči si je voznik Murn ranil nogo in se zdravi v ljubijan bolnišnici. Zbil pešca . V sredo, 8. oktobra, okoli 20. ure se je na cesti drugega reda * farjih pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Ka • Voičjak (roj. 1951) iz Virmaš je voz,il avto iz Žabnice proti Školji L°>.j V Dorfarjih je prehiteval neki avtomobil, pri tem pa je na levi stI' -j ceste zadel Jožeta Hafnerja (roj. 1927) iz Dorfarjov, ki je hodil py lL.0 strani ceste. V nesreči huje ranjenega Hafnerja so prepeljali v ljubijans bolnišnico. Padel s kolesom . V sredo, 8. oktobra, ob 18.20 se je na regionalni cesti med Vopovlja. in Lahovčami pripetila prometna nezgoda. Kolesar Vinko Antolin \ -0 1944) i/. Lahovč se je peljal na kolesu brez luči proti Lahovčam. Med voz ^ pa se mu je snela pogonska veriga, zato je zapeljal levo zunaj ceste , bankino, kjer pa je spregledal kake 10 cm globoko kotanjo. Zaradi teg izgubil oblast nad vozilom, padel in udaril z glavo ob tla. Ranjen se zu v ljubljanski bolnišnici. L. M- s sodišča Potisnil avto na cesto Dokaj nenavadno potezo si je privoščil Vitomir Gros, 33-letnl dipl-strojništva iz Kranja. Ker se mu je zdelo, da ne bo mogel peljati s sVJ,ed avtomobilom z dvorišča hiše št. 4 na cesto prvega reda, ker je bilo ^ parkiranima avtomobiloma' premalo prostora, je potisnil avtomobil« mu je bil na poti, enostavno na magistralno cesto. $ Dogodek se je pripetil 29. julija letos popoldne. Nekaj pred tflJtK* je na savskem mostu pripetila lažja prometna nezgoda zaradi Pre^r.a^ varnostne razdalje. Avtomobil švedske registracije po trčenju ni D |Sjce sposoben za nadaljnjo vožnjo, zato so ga potisnili k steni stanovanjI ^ hiše št. 4, vendar tako, da je bilo med tem avtomobilom in nekim ^r^3(l avtomobilom še dva metra prostora, tako da se je z dvorišča dalo pe'Kg. ven med . tema dvema avtomobiloma. Razdaljo med parkiranima a ^ mobiloma pred izhodom z dvorišča je izmeril prometni miličnik & $ tako prepričal, da je izhod prost. Avtomobil švedske registracije je lasl pustil v prvi prestavi in zaklenjenega. ..pri Okoli 15.45 pa je hotel Vitomir Gros s svojim avtomobilom zaP^JL* z dvorišča na magistralno cesto. Zdelo se mu je, da bo premalo Pr° j,jil, med parkiranima avtomobiloma pri mehanični delavnici in ker je i"' | da mu je z avtomobilom deloma zastavil pot sosed, je vzvratno zap*' v do švedskega avtomobila, vstavil med odbijače karton in avtoniobi j vzvratni vožnji potisnil čez pločnik na cesto. Avtomobil se je ustavil Iie,co manj kot ob sredinski črti in je praktično povsem zapiral desno pol°^ cestišča gledano po Jelenovem klancu navzgor. Nato sta se z ženo °®fee ljala. Zaradi švedskega avtomobila pa je na magistralni cesti nastal ^ do Labor prometni zastoj, saj so se morali avtomobili izogibati ovir* desni polovici ceste. Tistega dne je bil dokaj močan promet, saj so vo/J1 j0 opozarjali na previdno vožnjo celo po radiu. Okoli 16.20, potem ko j občani poklicali miličnike, so avtomobil s težavo, ker je bil pač v prest spravili s ceste. .8V Občinsko sodišče v Kranju je zaradi kaznivega dejanja ogrožanja nega prometa po čl. 271/1 KZ Vitomira Grosa obsodilo na 3 mesece odločilo pa se je tudi za odvzem vozniškega dovoljenja za 6 mesecev Fjj prestani kazni. Sodišče je ocenilo, da je s tem, ko je potisnil avtomf°Jge na cesto, hote postavil tako oviro, ki bi lahko spravila v nevarnost d«"*1* udeležence v prometu in le od sreče je bilo odvisno, da ni prišlo do P metne nesreče. L. M- France Božič: Preporod jeseniškega hokeja j Začetek letošnjega državnega prvenstva v hokeju na ledu so na esenicah dočakali bolj pripravljeni kot prejšnja leta. Novi trener tastimil Bubnik, pomladitev članskega moštva, disciplina in trdi reningi; to so najpomembnejše pridobitve v letošnji hokejski se-kaV na zenicah. Hokejski delavci so optimistično razpoloženi, ajti v celoti so se začeli uresničevati sklepi in smernice izrednega ra7 ne£a. zrjora hokejskega društva, kjer je bila začrtana nova pot cii V°JH Jesen*škega hokeja. Sedanja uprava je odločno stopila v ak-treh ° tranJevanJa napak iz preteklosti. Železarskim Jesenicam je v d V*?"-t* nekdanji ugled, ki so ga leta in leta hokejisti uživali t r°mači in svetovni hokejski areni. Hokej ima v tem mestu bogato tuj-lcy°' ykovan je v srcih železarjev, ki za njegov razvoj prispevajo lop1* nar °d dohodka, ki ga zaslužijo s težkim delom. Povsem j?lcn° Je, da so v zadnjih letih vzkipeli, ko so bili priča vsakodneven arer, sporov in trenj. več Prava .sedaj odločno stoji na stališču, da se kaj takega ne sme ec ponoviti. Prvi koraki, in to zelo odločni, so storjeni, čas pa bo Pnnesel rezultate. t 0 letošnjih pripravah, o vzdušju na začetku državnega prvenstva nilf ° ru^h zanimivostih smo se pred dnevi pogovarjali s predsed- jj? hokejskega društva Jesenice Francetom Božičem. „. Kako so potekale priprave na novo sezono na Jesenicah in kako ste zadovoljni z njimi? ^ .»o pripravami so jeseniški hokejisti letos začeli zelo zgodaj. led^re^ SO se zvrsttii suhi treningi, že avgusta pa so se preselili na ae«o ploskev med turnejo po ČSSR. že uvodoma moram reči, ziv S° V-S* tren{ngi potekali izredno disciplinirano in z veliko inten-vo?°St-°i /^OVI trener Bubnik je na turnejo popeljal štiriindvajset p jencialnih kandidatov za prvo moštvo. Prve tekme, odigrane /varvim in Brnu, so pokazale, da je pomlajeno moštvo neuigrano, so P°5arnezniki igrajo zastarel in neučinkovit hokej, poleg tega pa igralci zaradi intenzivnih treningov čutili tudi močno utrujenost. ener Bubnik je sistematično vključeval v igro vse hokejiste, s či-rnoštvo ^°te^ Preizkusiti sposobnosti slehernega kandidata za prvo • ^° Prvih odigranih tekmah na domačem ledu v septembru se ko^A?zal°' da so bile priprave res najboljše doslej in da je moštvo zd" l.ls^° res dobro pripravljeno. Pred dnevi so imeli vsi igralci n&?Vm5^ preglede, ki so dobro pripravljenost tudi potrdili. Zdrav-Lso nad vsemi pričakovanji, tako zdravstveno stanje kot natcijska sposobnost igralcev. Tukaj moram poudariti, da so vsi u.Sodni rezultati plod trdega in sistematičnega dela novega tre-rj,a vlastimila Bubnika. Z njim smo prve tri mesece, kolikor je ,M , nami, izredno zadovoljni, saj je v tem sicer kratkem obdobju <-nat pripraviti moštvo.« 8. novembra 1974 je bil v Beogradu podpisan družbeni dogovor snaH^USU stimuIaciJi vrhunskih športnikov v SFRJ. Ker sem padajo tudi hokejisti, nas zanima kako so nov sistem nagrajevanja sPrejeh jeseniški hokejisti? Vei- ■ Stvorimo o novem sistemu nagrajevanja, ki je danes v lie^h* družbenim dogovorom, sem že večkrat omenil, da ni živ-kJ1^ aa l-n s*cer predvsem zato, ker igralci ne dobijo niti tistega, J~r oddajo, v mislih imam kalorije. Zdi se mi, da je tu pravzaprav napravljen velik spodrsljaj. aQu-yU^m? se na vseh forumih, da bi igralci te oddane kalorije .0lu nazaj. Nov sistem so naši hokejisti sprejeli brez negodovanja, vin 56 P°znalo na treningih, nas na Jesenicah praktično nov sistem naŠrgievanja bistveno ni prizadel. Kakšni so sedaj treningi? prviA^ei*st* sedai trenirajo redno dvakrat na dan. Doslej je bil 50j- del namenjen pridobivanju kondicije, sedaj pa prehajajo vse Tuk ^ • ° uigravanJa, kjer pa rezultatov ni moč doseči čez noč. enep lma na^ največji tekmec Olimpija veliko prednosti, saj ima d0u trenerja že nekaj let. Lahko je uvedel popoln sistem igre, C° Pa pozna tudi igro našega moštva. Pri jeseniških hokejistih o se vedno prisotne stare napake, ki jih je težko izkoreniniti y kratkem času. Kljub temu lahko rečemo, da so naši treningi, v Pftjneri s prejšnjimi leti veliko bolj intenzivni in kvalitetni, seveda taktirko trenerja Bubnika, ki je pri svojem delu resnično oaiocen Kaj je pomlajeno moštvo pokazalo na prvih letošnjih tekmah? bo prye.m mestu je pokazalo to, kar je najvažnejše, da se zna sat ^u{iniranosti in kvalitet zaenkrat še ne moremo pričakovati v \ i-6 P°vsejn logično, da mladi hokejisti še niso uigrani. Iz tekme »i«, i ° kažejo viden napredek in trdno sem prepričan da čez leta Uspeh ne bo izostal. Kaj pričakujete od letošnjega državnega prvenstva? a m.orem reči, da na prvenstvu igramo podrejeno vlogo, da bi Pnadrejeno pa skoraj ni mogoče. S takšnimi ukrepi, ki smo jih aal napravili, ni pričakovati, da bi letos osvojili prvenstvo, vendar in nismo odpovedali nobeni stvari. Borili se bomo po vseh močeh vpvt ne osvoJimo naslova, bo prav ta borbenost za prihodnja leta v l j.Prednost. Naj bo tako ali drugače, mi gremo smelejše naprej sli a ^ase- Tu je naše zaledje mladina, ki jo imamo dovolj. Mi-tni: da naš cilj ni neuresničljiv, da čez nekaj let spet nameravamo topiti v jugoslovanski hokejski vrh.« J. Rabič 1 22:10 0 15:8 13:10 12:14 14:13 7:15 6:28 8:16 gorenjska nogometna liga Primskovo še vedno brez poraza jjV 6. kolu gorenjske nogometne Primskovo 5 A8^— 1. razred je Primskovo v go- Šenčur 4 weh premagalo Kokrico in še naprej Medvode J na lestvici s točko prednosti Preddvor Pre