p
DOLENJSKE NOVIC
Izhajajo I. id 15. vsacega meseca. Cena jim je s poštnim) vred za celo leto Dnprej 2 K, za pol Jeta I K. Naročnina za Neiiiřij«, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Amerik« pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila
tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu.
aOSPODARSTVO-
Nov način prasičjereje.
Pri nas na Dolenjskem je navada, da dajemo pra-aicem kiilio. IVasiči dobe po zimi ekoro samo kiilio, po leti jim dajemo pa polej,^ kulie tudi različno zelenjavo v snrovem stanju, tako n. pr. salato itd. liavno tako delajo tudi po dnigili krajili naše dežele, Vspelil, ki jili imamo s tako rejo, so dobri, če tudi moramo priznati, da stane kulia pret;ej dela in tudi stroskov.
V zadnjem času se je začelo tiitli po naših krajih razpravljati vprašanje, ali bi ne kazalo pokladati prašičem samo surovo krmo, kakor dela u. pr, graj-scak vitez Pleseing v Waldeku na Stajarskem in kakor delajo po njegovem izgled« že tudi nekateri drugi gospodarji. Ako se to vpelja, bi ee reja močno olajšala in tudi pocenila.
Ker je to vprašanje za nas Dolenjce z ozirom na našo obsežno prašičjo rejo važno in vredno, da se o njem razpravlja, zato si hočemo danes Plessingovo rejo nekoliko bližje ogledati, zlasti tudi zaraditega, ker se je v zadnjem času o tej reji tako pisalo, da je dobil èlovek vtis, kakor bi se v Waldeku prašiči redili s senom prav tako, kakor se redi pri nas goveja živina. — Glavni znak Plessingove reje obstoji v tem, da redi Plessing svoje prašiče povsem naravno, deloma s tem, da jim poklada zares samo surovo krmo, deloma s tem, da jih spusča veliko na piano. Poleti se gonijo na pašo, v bližnje gozde in na njive, po zimi se pa spuščajo v ograjene prostore, kjer je dosti prilike, da se prašiči izprehodijo, da rijejo in da si poiščejo v zemlji vseh tistili rudninskih snovi, ki so prašičem neobhodno potrebni za boljšo prebavo in ugodnejši razvoj. S tem, da pridejo prašiči po zimi in po leti veliko na piano, se živali močno utrjujejo, kar je za plemene živali prevelike važnosti. Kolika važnost se poklada v Waldeku na to, da se živali zunaj svinjaka rede, povzamemo lahko iz tega dejstva, da se spuščajo že mlada přeseta, ki so komaj štiri do do osem dni stara, ob ugodnem vremenu na piano, kjer se jim predloži uekaj prsti, da morajo takoj riti in si iskati živeža, kar je za razvoj mladih živali in še posebej za razvoj zob veliko vredno in tudi potrebno.
Povsem naravno je pa tudi vse krmljenje prašičev, ker ne dobe prašiči prav nobene kulic, ne poleti ne pozimi. Pokladanje same surove krme ni sicer nič novega, če pomislimo, kako se redijo prašiči na Ogrskem in po balkanskih deželah, ali za nas, ki smo vajeni dajati prašičem večidel samo kuho, je to
nekaj novega. Nekaj novega je to pa tudi zaraditega, ker se redijo pri Plessingu na ta način prašiči žlahtnega angleškega plemena, od katerega, je znauo, da je vajeno na skrbno strežbo in dobro hlevsko rejo.
Cez poletje se v Waldeku prašiči deloma pasejo, deloma se jim poklada zelena krnia, trava, zelena detelja in druga zelenjava. Vsa ta krma se poklada seveda zunaj na prostem iz nizkih gar, ki se postavijo (kakor za ovce) na tla, ali se pa obesijo na priličnih mestih svinjskega dvorišča. Take gare so bolje kakor če se krma meče na tla. Stem se zabrani prehlastnu popadanje in požiranje, po drugi strani pa tudi to, da prašiči t(diko klaje ne Kgazijo in onesnažijo. Pesnega perja pa ne pokladajo prašičem. Izkušnja je pokazala, da je surovo pesno perje škodljivo, ker povzročuje vnetje prebavil, časih v taki meri, da so obolele živali tudi poginile. Z obiranjem pesnega perja se dobi pa tudi manj pese in slabšo peso. Pesa ostane bolj drobna, bolj prazna, bolj lesena in sploh slabša za dlječaano sliranitev. Po zimi se poklada prašičem surovo k o-renstvoin su lia krma. Izmed korenstva se daje najbolj pesa, repa in korenje. To korenstvo se poklada kakor je, nič oprano in tudi nič razrezano. Nekaj posebnega pri celi reji je pa to, da se daje prašičem tudi suha krma o zimskem času. Malo čudno se sliši to, ali je vendar resnica. Prašiči dobe otavo ali mehko in drobno seno, ki se poklada prav tako iz gar kakor zelena krma. Razen tega se jim daje tudi seneni drobir, potem ovsene, pšenične in ajdove pleve. Seneni drobir (sempir) in pleve se pred pokladanjem dobro poškrope in zabelijo z otrobi ali zdrobljenin žitom (turšieo), da je krma bolj okusna in tečna. Za pri-boljšek se daje če treba še posebej žito in zrnje so-čivja. Od žita se daje navadno zmes ovsa, ječmena, ajde in turščice, ki se nekoliko pomeša z drobno prstjo. Od sočivja se daje zdrobljeni bob.
Vsa krma se nalašč zunaj pokkda in vsem prašičem skupaj, mladim in starim. Na ta način ostanejo svinjaki bolj snažni. Zunaj na svežem zraku pa tudi vsa krma bolj diši in bolj tekne kakor v svinjaku, posebno, ker se vsim prašičem skup polaga. Zito se poklada v koritih, ki se imajo na prostem. Če je slabo vreme, se poklada krma pod posebno lopo, ki daje prašičem tudi potrebno zavetje in senco. Navadno se predloži vsa krma še le potem, ko so se prašiči zunaj hleva že nekoliko razhodili in osnažili.
Poleti kakor tudi po zimi se poklada vsa krma le po dvakrat na dan, vselej pa točno ob določenem času. Po vsakem krmljenju se prašiči napojé s svežo vodo. To bi bila ob kratkem reja, kakor jo
naliajamo pri vitezu Plessingu v Waldeku. Tako redi Plessing svoje plemene prašiče. Pa tudi pitanim prašičem ue daje nobene kuhe. Dodati bi bilo za danes le se to, da se napravljajo za prasiČe nalasČ tudi celi kupi komposta, da prašiči po njih rijejo in iščejo črvov in raznili nidninskili snovi. Ti kupi se delajo iz prsti, blata iz ribnjakov, pepela, oglja itd.
Vspelii, ki jih dosega vitez^ Pleasing s to rejo, 80 prav ugodni, kakor ae sliši. Živali se s tako rejo močno utrdijo in ugodno razvijajo. Stroški reje so seveda veliko ceneji, kakor je tudi vsa reja veliko lažji. Plessing redi do 400 prašičev, a vsem tem živalim strežejo samo 3 osebe.
Vredno bi bilo, da bi si to rejo ogledali na mestu samem tisti naši posestniki, ki se pečajo v večji meri s prašičjo rejo in ki niso imeli prilike, udeležiti se letošnjega poučnega potovanja po Stajarskem. Na ta način bi se najlažje prepričali o vspebih, ki jih imaju v A\''aldeku. Posebno našim večjim po8entnikom bi bilo svetovati, da bi 8Í ogledali to rejo, ki utegne postati za marsikoga, ki je zaradi neugodnih in žalostnih po-aelskih razmer že opustil prašičjo rejo, zopet nova spodbuda za to prevažno gospodarsko panogo.
Koliko Stane reja bika na leto?
To je vprašanje, za katero se naši gospodarji veliko premalo zanimajo, ki je pa potrebno in vredno, da se povsod pretrese, ako naj reja bikov po Dolenjskem bolj napreduje kakor je doaeđaj napredovala.
Znano je, da je reja bikov pri nas silno slaba, tako da ne more biti nič bolj. L. 1890 smo dobili poseben zakon, ki naj bi pripomogel, da hi se vsa stvar na bolje obrnila. V resnici ae je tudi od tega zakona mnogo pričakovalo. Ali če pogledamo danes po 15 letnem njegovem obstanku vspehe zakona, vidimo, da ae ni gledé reje bikov niČ izpremenilo. Kjer smo bili z naso bikorejo pred 15. leti, tam smo še danes. Ne le, da nam bikov primanjkuje, je tudi reja sama na sebi slaba in pomanjkljiva. Kdini vspeh, ki ae je dosegel s tem zakonom, je ta, da se biki vsako leto popisujejo in po posebnih komisijah pregledujejo. Po pisarnah je valed tega precej dela, za licencevanje precej atroskov, ali zunaj na kmetih je vse pri starem.
Kaj je temu vzrok? AU zakon? — Ne! Zakon je dober in potreben!
Po našem mnenju tiči vzrok v tem, ker manjka naši bikoreji zdrave gospodarske podlage, ali z drugimi besedami rečeno, ker se naŠa bikoreja ne izplača. Dobodki ao premajhni, atroški preveliki! Ko bi se reja dobro izplačala, ko bi imeli naši gospodarji lepe dohodke od nje, eden in drugi bi se je poprijel. Ali tako je nobeden ne mara, ker ne dobi toliko dohodka z junČevino, kolikor ga reja atane. Stroški reje so večji kakor dohodki. K temu ae pridruži pa še vsa neprijetnost, ki je združena a tako rejo. Kdo ae bo pa ogreval za rejo, ki ne neae in ki je vrh tega združena a sitnostmi, z izgubo časa itd. Kdo se bo vnema! za tako rejo? Nihče! In zato je pa tudi položaj naše bikoreje tako žalosten ! Nihče se noče zanimati za to rejo, celč taki zastopi ne, ki so poklicani v to, dasi je vsa bikoreja v javnem interesu in največjega pomena za razvoj živinoreje v posameznih pokrajinah.
Da se bikoreja našim posestnikom, ki pobirajo po 60 h ali 1 K junčevine, res ne izplača, in da je treba prav v tem pogledu kaj vkreniti, da se razmere izboljšajo, to povzamemo lahko iz sledečega računa.
Vzemimo, da je bik 5()U klg. težak. Stroški za rejo znašajo v tem slučaju :
1.)	atroaki za krmo, 365 X kler.
sena = 44*75 iiieLr. centov po 5 K . . ■ 22375 K
365 X 1 klg. ovaa = 365klg. ovsa po 12 K 43'80 K
2.)	stroški za strežbo (primeren del) . . . 30 — K
3.)	stroški za hlev (n&jeměčina).....20'— K
4.)	stroški za sol, kiajno apno, svečavo . . 10 — K
Skupaj . . . 3^7 65 K
Stroški reje znašajo tedaj 327'53 K.
Koliko znašajo pa dobodki?
Če i'a6anam samo 1 K junčevine in če pride, kak<u' veleva zakon, 100 krav na bika, potem znašajo dohodki . . . 100 — K
Če primerjamo doliodke s stroški, lie
pokaže izgube......... 227"66 K
Tn če računamo manj kakor 1 K junčevine, je pri-manjkljej še večji.
Ali je mogoča v takih odnošajili dobra bikoreja? Grotovo ne! — Iz tega izgleda ae laliko prepričamo, da ae reja bika v rokali navadnega posestnika, ki je prisiljen pokrivati njene stroške z junče-vino, res ne izplača, ako pobira po 60 li, 80 h, ali 1 K od krave.
Prepričajo naj ae na tem izgledu pa tudi vsi oni, ki so proti zvišanju junčevine, da je zvišanje junčevine edina pot, po kateri se la It ko povzdigne vsa bikoreja v rokah navadnega posestnika. — lica je, da ac pri biku tudi nekoliko priredi, ali to, kar ac pri biku priredi, to naj bi bil za bikorejca nekak čisti dohodek, nekako plačilo za njegov trud, plačilo za izgubo časa in za razne neprijetnosti, ki so združene s to rejo. Ta dohodek naj bi dajal potrebno spodbudo za rejo bikov, v ostalem bi se morala pa vsakoletna reja pokrivati z dohodki junčevine. Sicer je pa prirejek pogo-stoma prav pioel ali ga pa tudi ni, kar opazujemo posebno v tem slučaju, Če kupimo dragocenega bika. V tem slučaju so nakupni stroški časih veČji, kakor je skupiček, ki ga dobimo od meHarja, kadar bika prodamo.
Pomislimo vse to in postavimo našo bikorejo na trdno gospodarsko podlago. Kadar ae bo reja bikov dobro izplačala, bo tudi lahko napredovala, prej pa ne — in naj bo zakon še tako dober!
Hojaki !
Vaša požrtvovalnost je omogočila podpisanemu odboru postaviti na najlepšem ljubljanskem trgu najgeuijalnejšemu naSemu pesniku dr. Francetu Prešernu dostojen spomenik po osnutku mojstra Ivana Zajca. Ta spomenik se bode ob navzočnosti mnogoštevilnih slovanskih gostov slovesno odkril dne 10. septembra 1.1.
Rojaki! Podpisani odbor za trdno pričakuje, da se slavnosti odkritja Prešernovejfa spomenika udeležite kar najštevilneje. Saj ima ta slovesnost pomeniti poklonstvo manom duševnega velikana, kakršni se redko porajajo na svet; s kakršnim se ima torej temveč povoda ponašati mali slovenski narod, ki v dr. B"'rance tu Prešernu ne slavi samo svojega velikega pesnika, teniyeč tudi preroka in političnega navduševale».
Ne pozabimo, da nam je v trenulkili največjega pritiska, ko mu je krvHvelo srce znradi brezprainfsti slovenskega naroda, zaklical Prešeren poln preroškega duha, „da se vremena bodo nam zjasnila" in da je 3 planieaečimi beitedaiiii načrtal prayec vaej naâi politiki, ko je s povzdig-njenim srcem zapel, da „največ sveta otrokom sliši Slave".
llojakil Temu pesniku torej odkrijemo spomenik dne 10. septembra t, 1., spomenik v takih razmerah, kakor ga slovenski narod ni Ěe postavljal in ga bržkone tudi postavljal ne bode.
Podpisani odbor nikogar izmed Slovencev ne bode posebej vabil k slovesnost-i odkritja ^ zdelo bi se mn to razža-Ijivo, ker vé, da se vsak rodoljub zaveda, kaj je dolžan spominu PreMeriiovemu.
Vabljeni ste torej tem potom vsi vkup in vsak posebej; vabljena zlasti društva, o katerih je želeti, da se udeleifce f-lavnosti z zastavami.
Da bode pa mogoCe glede slavnostnega sprevoda ukreniti vse potrebno, naj blagovole diuštva, ki se slavnosti udeleže z zastavami, naznaniti to sopodpissnemu cdborovemu tajniku najkasneje il" 8. dne septembra t. 1.
V Ljubljani, dne 2. avgusta 1906.
V imenu odboj'a za postavljenje Prešernovega spomenika: Ivan Hribar	Fran Trdina
mestni župan, predsednik,	mestni knjigovodja, tajnik.
Politični pregled.
Ob tem řasu vladarji radi potujejo in se sbajajo med sehoj. Tako pride srtdi tcjra meseca angleški kralj Edvard v Marijine kopeli na Českem, kjer se bosta bržčas scšla z našim eesarjem. Z nemškim eesarjein pa Be bo kralj lOdvard kaj pomenil, ko se bo preko Neni&ije vračal domu.
Obrtni odsek pridno deluje, a veliki indnatrijei nagajajo kar morejo, da bi preprečili obrtnemu stanu koristno preoenovo tozadevnili postav.
Avstrijski general je ob "turški meji napravil izlet z nekaterimi častniki. l'rtàli so na turško ozemlje, in nagloma se je zliralo krog 300 Turkov, ki so začeli 8 puškami streljati Avstrijee, katerih je več ranjenih.
Svojo veliko oliko so pokazali Nemci v Celju dne 7. t. m. Napojili so poulično druhal, da je pobila Slovencem okna pri ,,Narodnem domn" in pri ,,ZvezinÍ tiakarni. Policaji so vse to mirno gledali. Kriv je tega dejanja eeljskih Nemcev tamošnji državni pravilnik, ker ni zaplenil iiecega lista, ki je strastno liiijskal na Slovence.
Na Saškem in v Turingiji so zajirli nad 4000 tovarn, lirez dela in krulia je več ko GO.000 delavcev, liojé se nemirov. To se vidi, kako slabo poskrbljeno je za delavce tudi drugod.
Na Itaiyanskem so imeli volitve v mestne zbore in deželne zastope. Po mnogo krajili so prodrli katoličani, v Benetkah celo z večino 2000 glasov. Volitve 80 se vršile mirno in vlada se je vedla povsod popolnoma nepristransko.
Odkar sta se zadnjič na morju sesla nemeki cesar in ruski car, s« Francozi približujejo Angležem in obratno. Francosko bojno brodovje je bilo na Angleškem kaj lepo vsprejcto. Kralj je napil Francozom v prav izbranih besedali. O!) enem pa tisčć Angleži za Nemci. Kralj Kdvard je pisal lastnoročno nemškemu kancelarju liii-lovvn, da želi z Nemčijo prijaznih razmer. Tudi bo v
jeseni angleško brodovje prišlo do nemške obali ter bo tam lepo vsprejeto. liržčas bi Angleži radi osamili Rusijo.
Kako Francozi umevajo „svobodo", dva dokaza. Mestni zastop je v nekem mestu prepovedal usmiljenkam govoriti z bolniki o verskih stvareli in duhovnik ne sme k bolniku, četudi ga ta kliče, drugače nego z dovoljenjem oblastnij, — Pred 30 leti sezidali so IVan-cozi na najvišjem griču mesta Paris veličastno cerkev v čast presv. Srcu Jezusovemu. Sedaj bodo pa tam tik pred glavnini vhodom postavili spomenik nekemu človeku samo zato, ker se pri procesiji Sv. R. T. ni odkril! Če to ni peklenska hudobija!
V Rusiji so vse ječe prenapolnjene, nad 100.000 ljudij tiči v njili in umira radi različnih boleznij. V Sibirijo jih pa ne morejo spraviti, ker manjka vojakov. Notranji nemiri so čedalje hujši. V Iligi spet stavka nad 20.000 delavcev, in tako po mnogih drugili mestih.
V	Lublinu BO vojaki raztrgali generala, ker je ustrelil dva uporneža, ki nista hotela iti na vojsko v Mandžurijo.
V	mornariškem ministerstvu so bombe napravile ogromno Škodo. Več višjih uradnikov je postalo spet žrtev anarhistov. Ce ne dá car ustave, kar se je pričakovalo za 12. t. m., in Če ne bo Linevic vsaj enkrat premagal Japoncev, kakor tako sanKfzavestno obljubnje, bo izbruhnila revolucija, kakoršne svet še ni videl. Vrh tega je pa po nekaterih pokrajinah se huda lakota in kmetje s silo iščejo živeža. Pač žalostne razmere !
Velika, lepa in bogata Avstralija je bila odslej odvisna od Angleške. Sedaj pa so se postavili na lastne noge in hočejo imeti samostojno Ijiidovlado. Ustava in postave 80 z večine že dodelane. Vprašanje je le, kaj bodo rekli Angleži, dosedanji gospodarji.

Obrtnikom
rokodolcoiii.
(Kouec.)
G. Kregar, zbornični svetnik, je v ta namen 13. m, m, sklical zaupen sbiid obrtnikov, večinoma načelnikov obrtnih zadrug iz Ljubljane; pri tem sbodu sta bila pričujoča tudi dva člana novomeške zadruge in sicer gg. Frančič ia Malović, ki sta med drugim tudi stavila svoje nasvete v korist članom obrtnikom tnkajane zadruge, Gr. poslanec je vse nasvete uva-ževal ter oUjubil po moći vstreĚi željam posameznih predlagateljev.
Da ne bude trud naših zastopnikov Z!!stcB.j, storimo tudi mi svojo dolžnost za obrambo svojili interesov, nikar ne driimo križem rok in ne zahtevajmo, da bi se dtngi za nas trudili v potu svojega obraza, ki niso člani našega stanu, ki nimajo nikakih koristi od nas. ki se potegujejo edino vsled človekoljubja za nas. Ker bodejo naài bodoči interesi odvisni od našega sodelovanja, ki ima biti združeno v obrtnih zadrugah, delujmo da ae osnujejo povsod, kjer jih še dosedaj ni, po onih krajih, kjer iste že obstoje a brez vsakega življenja, storite potrebno da se ožive, kajti sam») ime ne donaša ničesar. Od nove reforme obrtnega reda bodejo imeli korist pied vsem obrtniki, ki so v obrtnih zadrugah, Uh je največ po mestih, će se tudi po deželi osnujejo, bodejo deželni obrtniki še na slabàem, nego dosedaj. Po nižjedolenjskem so večinoma obrt niki v združenju, umestno bi bilo, da se osnujejo zadruge za ribniški, velikolaSki, žniemberški in trttbanjski sodni okraj, tako bi bili cele dolenjske obrtniki organizovaní med seboj, kar bi brezdvomno veliko koristilo. Toraj sotovsriši, k delu za osnovanje obrtnih zadrug, tozadevna pojasnila daje drage volje uovomeška obrtna zadruga ter preskrbi poročevalce, da na shodih pojasnjujejo, kako koristne da so dobro osnovane zadruge in če so iste v spretnih rokah. Ker se nikdo za nas ne zanima, da bi nas vodil k naobrazbi, pomagajmo si sami
in zaupajmo v samopomoč. Kdo je temu kriv, da šestnajst tisoč obrtnikov v naši deželi nima niti enega zastopnika obrtnika v deželnem zboru kranjskem? Kaj naj bi govoril še le o zastopniku t državnem zboru? Pojdimo se uôiti od Cehov, ki imajo po već obrtnikov v državnem iboru, med temi je eden v odseku, ki sedaj deluje in je po poklicu mizarski mojster. Zavednost in izobrazba jim daje v roke moč vse to doseči, kar je pri nas tako pomanjkljivo. Delujmo v skupnosti in ljubezni, kar bode nam edino donasalu koristi, s tem povzdignemo tudi svoj stan do one veljave tn Časti, katera mu pristoja. V krog sodelovanja vas vljudno vabi Vaš aotovariš	Obrtnik.
Mati.
Dobro sem jo poznal; vedel sem nje zvonko ime; poznal sem tudi nje soproga, ki je bil profesor in imeniten, ugleden mož. Pa kadarkoli mislim nanjo, ne vem ji dati druzega imena in naslova nego: mati.
Dolgo časa je morala čakati na srečo materinstva. A slednjič se je vendar izpolnila najiskrenejša želja njenega plemenitega srca.. Dobila je sina, in dala mu je ime Jožef,
Bil sem enkrat tam, ko je — kakor že prej tolikrát — sklonjena nad otrokovo zibelko vedno in vedno nečesa iskala: da bi jo pogledal, ali, kakor je sama rekla, iskala je dušo v njegovih očeh- In ravno ko sem bil tam, je vesel« zavrisnila in rekla: „Spoznal me je, pogledal me je, nasmejal se mi je." In mati je bila sreče vsa iz sebe.
Meni pa je postalo tesno pri srcu: Z^kaj, sam ne vem. Kakor bi bil naprej slutil in čutil, kar mi je čez par dni) povedal naš najboljši zdravnik za oč% mali Jožef je bil slep na obe očesi.
Kako je sprra prenesla to vest, mi ni znano. Vem le, da ni zbolela, niti ni vpila in âe manj divjala. Noč in dan je sedela ob zibelki malega Jožefa in veliko mislila in mislila.
Mine par tednov. Kar opazim, da hodi dan za dnem redno mimo moje hiše. Hodila je učit se k ravnatelju nekega zavoda za slepce. Nakupila je celo knjižnico knjig, kako je ravnati s slepci in kako jih vzgajati. Potem je pa spet sedela cele dolge ure ob posteljci malega Jožefa in brala. Veliko se je pač naučila iz knjig, a večina je prirastla iz nje lastne duše.
Njegova duša naj bi imela luči, luči toliko, kolikor je sploh more dati vera, véda, umetnost. To luč mu prižgati, trudila se je od vstga početka.
Brigala se je samo za dečka. Ne spominjam se^ da bi jo bil videl doma delati kaj druzega, nego kar se je tičalo dečka in nanašalo nanj. Pa tuđi zunaj hiše je nikdar nisem videl brez malega Jožeia.
^Midva imava oba skup samo dvoje oči", je rekla, „in jaz mu vendar ne morem vzeti oči.
G-ovoritl se je slepi Jožef naučil že ko je bil maio nad leto star; a prav nič se ni potrudila, da bi ga učila hoditi in tekati. „Potem bo hotel stran in proč", je dejala, „potem pride koprnenje in poželjenje, in kdor ima to dvoje, pa je ne more utešiti in zadovoljiti, je nesrečen. Nosila ga bom, dokler ne bo tekal čisto sam."
Imela je krasen vrt. Tjakaj sem prišel nek čudovito lep pomladanski dan. Vse naokoli je bilo polno krasote in blišča in sijaja in ljubkosti in veselja. Na vrtni klopici je sedela, petletni sinček poleg nje in pripovedovala mu je pravljice.
A migala je.
Ko čuti, da se bližam, se ustraši in spregleda in me pogleda. Jasna svetloba jo je bodla v OČi in dolgo časa je pomežikavala. Vedel sem, da je dolgo, cele ure, sedela v pomladnem vrtu zaprtih očij! Mati ni hotela gledati tisočerih Čudežev oživele narave, ker ni moglo oko njenega otroka vspre-jeti najmanjšega žarka te lepote.
Ravno radi tega tudi ni nikdar potovala. Zakaj? je vprašal ta ali oni.
„Za naju je popolnoma vseeno, kje sva", je odgovorila, „pa ko bo večji, pojdeva k morju, da bo slišal šumenje in bobnenje in divjanje valov."
Vsako poletje je s svojim sinom prebila na deželi. Vodila ga je h krotkim konjem, da jih je otipaval, peljala ga h kravam in ovcam, previdno se je smel dotakniti pluga in brane. Sedela je poleg njega ob ribnjaku in mu opisovala kretanje in gibanje gosij in rac, opisala mu je urnega mladega labuđa, ter mu pustita, da je šel malo v vodo.
Lovila je vrabce, ribe, deževnice, iabe, da celo martinčke, da jih je Jožef za par trenotkov potipal, potem jih je pa izpustila. Smel je z nizdoli visečih vej trgati različno sadje in iz brazd kopati krompir, ála je z njim pod streho in v klet, na svisli in v hlev ter visoko gori v stolp k zvonom župne cerkve.
Jasne pojme in podobe in predstave je hotela podati njegovi duši
Urila je njegovo domišljijo. Sam sem slišal, kako je deček krasno opisoval različne stvari, kakor malokak otrok zdravih očij. Tedaj je bila mati srečna. Vedela je, da je domišljija oko naše duše, katerega ne zakriva nobena megla in nobena noč in ga ne omejuje nobeno obzorje.	(Konec sledi.)
PÎHG NO nam:
Iz Kostanjevice. Na veličasten način je proslavila dne 29. in 30, julija KoHtanjevica 40 letnico mašništva svojega ^.upnika g. D. PavliČa. Ze popoldne v soboto so razobesili nekateri gospodarji zastave raz svojih hiš, zvečer pa je zažarela cela Kostanjevica v bujni razsvetljavi, mej tem ko so po gričih okoličani žgali mogočne kresove. Prebivalstvo je takorekoč tekmovalo med seboj, kdo đa veČ pripomore k slavnosti in lepše razsvetli svoj dom, in zastonj si iskal stranke, ki bi ne bila slavnostno rasvetlila svojih oken. Ob 9. uri se je priredila slavljencu bakljada in serenada, pri kateri je sodelovala godba slavne c. kr. meščanske garde in moški zbor, ki je pod vodstvom g, učitelja F. Grajlanda zapel „Jadransko morje" in „Domovini", moštvo c. kr. garde in prost, gasilno društvo pa je nosilo lampijone in svetilke. Mej sviranjem godbe in petjem se je na prostornem iiupnijskem dvorišču zažigal ume-talni ogenj, ki je čarobno razsvitljeval okolico in nehrojno občinstvo, ki je bilo tukaj zbrano, be so zaorili navdušeni „živio-klici" in množica je odkorakala za godbo po mestu, ki je plavalo v luči. — V nedeljo so prišle čestitat deputacije obč, zastopa, mestnega načelniStya, c. kr. priv. meščanske garde in prost, gasilnega društva ter je ob tej priliki g. župan I. Globočnik izrodil jubilaiitu diplomo častnega občanstva, za kar ga je občinski svet izvolil v svoji seji dne 23. julija. — Diploma je krasno ročno delo g. učitelja I. Erbežnika. — Že v soboto so prišle čestitat gospe, načelu jim gospa Oloboč-n i k o v a in p, n. učiteljstvo, na čelu mu g. nadučitelj A, P a v Či č. Došlo je tudi mnogo pismenih in brzojavnih čestitk.
Cerkveno opravilo vršilo se je slovesno. G-osp, župnika ao obe Marijini družbi, duhovščina in številno občinstvo spremili v slovesnem sprevodu v ozaljšano cerkev, kjer je ob obilni asistenci daroval sv. mašo, krasen govor pa je imel g. dekan F. Sch wei ger. Opravila v cerkvi so se udeležile prej omenjene deputacije, povabljeni gostje ter domači in tuji župljani.
Slovesnost je v resnici vspela vsestransko, tak» da mora biti g. župniku v veselje, Kostanjevici in firi kostanjeviški pa v čast in ponos!
DomaČe vesti.
(Umrl) je dne 1. avgusta t. 1, dvorni sïétnik dr. Gregor Krek. Bil je vseučiliični profesor v Gradcu za slovansko filologijo. Ranjki je bil rojen 1. 1840 v Ćateni (župnija Javorje na Gorenjskem), Znan je kot slovenski pisatelj in pesnik. — Dnô B. avgusta je pa v Monakovem na Bavarskem umrl Anton Aibe, porojen 1. 1865 v Poljanski dolini. Začel je kot učenec domačina slikarja Wolfa, potem je dovršil slikarsko akademijo na Dunaju, nato se je nastanil v Monakovem, ustanovil lastno slikarsko šolo v Monakovem, kateri ztiyod je tako zaslul, da je imel med svojimi učenci tudi prince, kneze in da je imel nad 100 učencev. V najlepši moški dobi, ko bi imel še najlepše umotvore završiti in ko si je tudi gmotno £e dobro stal, je moral umreti.
(Odlikovanje.) Farni CBrkovnik v TopJicah Frane Outman je prejel svetinjo «a 401etno zvesto službovanje. V god sv. Ane, íttrne patrone, mu jo je g. župnik vpričo faranov izločil. Odštel je 73 let.
(Nov župan.) Novoizvoljeni občinski odbor v Toplicah je dne 31. julija izvolil z 18 glasovi za župana g. Iv. Sitarja, kandidata kat-narodne stranke. Prejšnji županje dobil 9 glasov, 2 nasprotna glasova sta bila razcepljena.
(„Dol. pevskega društva") vrtna veselica dne avguata 1.1 na „Tučkovem'' vitu, katera je bila vrlo dobro «biskana, se je valed nasitalepa slabega vremena ob polu deveti uri zvečer završila. Mnog.! gost<»v se je potem še dolgo dobro zabavalo v gostilnišitili prostorih.
(Imenovanja pri u či tel j a t vu.) V seji dne 3. avguata t. 1. je dt-ieliii sulski svet za Kranjsko imenoval nad-uČiteljem v Bušeio vas g. Ivana Kocijančiča, nadučiteljem T Dobrepolje g. Stef. Primožiča, nadučiteljem v Bučko g. J. Štrukelja, naduèiteljem v Pre^čno g, J. Mikuža. Za stalno je nameščena kot učiteljica v St.-Jernejn gdč. Ema Tirlik, za Mirno gdč. Ludmila Mazgon in za Mirnopeć gospa Klementina Piki. Gdč. Antonija Hribar je imenovana učiteljico v Št. Vid, gdč. Marica Barle za učiteljico v Prečno in gdč. Marija Znane za provizorično učiteljico v Dobrniče.
(Maturanti) novomeške gimnazije, ki so 1. 1875 dovršili to gimnazijo, praznovali so dne 7. in 8. avgusta t. 1. svojo SOletnico v Novem mestu. V ta namen so imeli skupno «v. mašo ob 9. uri dopoludne v frančiškanski cerkvi, opoludne pa banket v „Tučkovi" gostilni.
(Utonil) je v Krki pri Novem mestu dne 30. julija t. 1. rokodelski vajenec 15 letni Dular iz Cegelnice. — 3. t. m. utonil je pa 14 letni mizarski vajenec Jakob Martinčič iz šmarješke fare,
(V cesar Franc Jožefovj bolnici) usmiljenih bratov v Kandiji pri Eudolfovem sprejelo se je meseca julija 122 bolnikov, k<mcem junija j h je ostalo 86, akupno število oskrbovanih tedaj 208 Izmed teh je zapustilo bolnico 96 ozdravljenih, 20 zboljšiinih in 6 neozdravljenib. Umrlo jih je šest. V oskrbovanju je ostnli» kimcam meaeca julija SO bolnikov. Oskrbovalnih dni sa je nabralo v pretečenem mesecu 2529.
(Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu juliju 1905 je 216 strank vložilo 149.964 K 86 h, 250 strank vzdignilo 111.130 K 97 h, torej več vložilo 38.823 K 88 li. 17 strankam se je izplačalo hipotečnili posojil 25.300 K, 181 menic se je eskomptovalo za 66.227 K. Stanje vlog ^^,744.099 K 13 h. Denarni promet 545.110 K 46 h. Vaeh strank bilo je 940,
(Služba okrožnega zdravnika) ja razpisana na Grosupljem, čas za vbiganje prošenj je do 10. sept. t. 1.
(Umrl) je v Neiv Jork u due 17. julija t. 1. naš slovenski slikar gospod Alojzij Šubic v starosti 40 let. Zadela ga je kap in v nekoliko ininutali je prominul. Kojen 1. 1866 na Poljanah pri / reh na &i>renj8lteni je dovršil gimnazijo v Ljubljani, se posvetil na to slikarstvu, dovršil slikarsko aka-ilemijo v Monakovem, služboval je nato nekaj Časa na obrtni šoli v Ljubljani kot učitelj risanja, to sluibo vendar zapustil in 8ft posvetil popolnoma cerkvenemu slikarstvu. Pred Smešeči ae je preselil v Ameriko, kjer je dobil jako dobro plačano cerkveno delo in njegova rodbina — iena in trije nedorastli otrnci — so mu imeli tija slediti. Nepričakovana smrt mu je uničila vie njeg(»ve želje in ideje, rodbini, ki je v hudi stiski, odvzela skrbnega očeta in našemu narodu pa odličnega slikarja, katerega dovršena slikarska dela bodo še poznim rodom pridala o umetniku. Pokojnik je bil brat slikarjev Ivana in Jurija Sh-bic- B, kojib dela služijo v božjo čast in v slavo našega naroda, (Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov) v Ljubljani je praznovalo dne 6. avgusta t.], petdesetletnico svojega obstanka. Za obrtni in rokodelski stan sije v tem času pridobilo neprecenljivih zaslug in je vzgledno in spodbudno vplivalo na svoje mlajše sestrice na deželi,
(Hud vihar) z nalivom je razsajal v nedeljo 6. t. m, po Kranjskem, zlasti hudo škodo je pouzročil v novomeškem, trebanjskem in mokroncškem okraju na Dolenjskem, pa tudi v Ljubljani in v okolici je strela udarila obilokrat v drevesa,
v električno železnico, v gospodarska puslopja itd. Po nekod je padala tudi toča. Po budi suši je naliv sicer namočil zemljo, vendar je povziočil tudi precejšnjo škodo, zlasti b odkrivanjem streh in podiranjem dreves itd.
(Tisoč kron nagrade) je obljubilo finančno ministrstvo istemu, po koji ovadbi bi se prišlo na sled ponarejevalcem kovanega denarja. Že od 1.1897 krožijo po Dunaji in okolici iz britanije kovine, med katero je pomešano tudi nekaj srebru, ponarejeni enokronski, enogoldinarski in petkronski falsifiknii in teh je vedno več. Enogoldinarski ponarejeni kovinski novci imajo letnici 1879 in 188S, enokronski in petkronski novci pa ietnico 1900. Spoznau jih je potem, da če se jih prime v roke, da so kakor mastni, sivkaste kovine, lažji od pravih in imajo plitve črke pri narobnem napisu. — Ker se je bati, da bi se falsifikate tudi na deželo med naš priprosti narod zatrosilo, so s tem vsak na to p<inarjenje opozarja!
(Prešernov spomenik) se bode slovesno odkril v Ljubljani dne 10. septembra t. 1. Spomenik bode stal na Marijinem trgu, na prostora, kjer je bila popred Bnčarjeva prodajalnica oziroma Mayer-jeva biša. Z odkupom te hiše in ž njo odstranitvijo je zadobil Marijin trg in poslopja, ki so tu po potresu na novo postavljena, neizmerno veliko, spomenik bode ta del mesta še povzdignil. Vsak poznavalec Ljubljane pred potresom ne more se dovolj načuditi, v koliko se je mesto tu povzdignilo in olepšalo. In tu bode stal spomenik — moža pe.snika, ki je pred 70 leti in popred svojemu narodu podaril svoje neprecenljive vrednosti imajoče pesni.
(Za IJI. zasedanje porotnih obravnav), katere so bi>do pričele 28. avgusta 1905 pri tukajšnem okrožnem sodišču, izžrebani so glavnim porotnikom následuji gospodje: Penca Franc, pos., Mokronog; Marolt Jožef, pos. in gost., Leskovec; Gospodaric Martin, pos. in mlinar. Log 3; An-drojna Jan^z. pos., Log 1 ; Furmbacher Janez, pos., Kočevje 46; Zupančič Franc, pos. in usnjar, Trebnje 23; Zupane Janez, pos. in Župan, Znojile 12; Bartol Ignae, pos, in gost, Ribnica 87; Rndesch Anton, grajščak, lî'bnica 1; Šutej Janez, pos. in župan, Sodevce 18; Malnertč Martin, pos. in trg,, Črnomelj 11; Oerne Franc, pos. in trg., Sodmjavas 27; Planinšek Janez, pos., Gorenje Trebnje 11; Arko Anton, pos, in hotelir, Ribnica 66 ; Malnarič Janez, pos., Semič 84 ; Anguštin Janez, pos., Podtnrn 28 ; PodOoj Jožef, pog. in mesar, Ribnica (19; Bukove .Tanez, pos., Verčice 6; Fabijan Jožef, post. in gost. Male LasČe 7; Hočevar Janez, pos in gost.. Velike Lašče; Papež Jož^f, pos. in gost.. Dolenji Bij* štanj 24j Zupane Jožef, pos., Toplice 6; Novo.selc Franc, poa. in trg., St. Jernej 4; Ganser Karl, blagajničar, Kučevje 130; Prusnik Janez, pos. in trg , Turjak 18; Burgar Markus, pos. in strojar, Ribnica 121; Lov Alozij, pos. in župan. Kočevje; Kužnik Anton, pos. in krčmar, Trebnje 13; Lmdič Ignnc, pos., Strelac 1; Kolene Anton, pos. Mirna H; Klun Jakob, pos. in trg., Ribnica 46; Fugina Juri. pos. in trg, Stari trg; Gutmannstal pl. Nikolaus, grajščak. Dvor; GOstl Janez, pos. in krčmar, Knežja Lipa I; Majzelj Franc,'pos- in krčmar, Bela cerkev 7; Lobe Franc, pos. in krčmar, Zagradec 5. — Nadomestnim porotnikom izžrebani so naslednji gospodje: Ferlič Janez, pos. in krčmar, Rudolfuvo 235; Dular Franc ml., pos., Juikavas 8 ; Kastelic Franc, pos. in krčmar, Rudolfovo 258 ; BarboriČ Kari, poa. in trg., Rudolfovo 156; Appe Valentin, pečar, Kandia ; Damisch Jožef, kavaroar, Rudolfovo 70 ; Smale Franc, pos.. Zalog 9/8 ; liramor Miha, pos. in usnjar, Rudolfovo 104; Može Fi'aiic, pos. y topiče 3.
Gospodarske stvari.
— (Razglas) o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo C. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori osmi tečaj gospodinjske Šole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom ČČ. gg sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani, Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spiaja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o ko-
hanjOj šivanju (roćnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, Kilekaratvu, vrtnaravu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenkc, ki se žele učiti nemàkf'ga jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Qojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za lirano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j, epluli za vse, 30 K, ali za ves tečaj 360 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko 8 seboj; Dve nedeljski obleki, tri obleki za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanili jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 iepnib robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi preskrbe v zavodu proti plrčilu.) Oe ima ktera več obleke, jo sme prinesti seboj. Deklice, ki liocejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti 'že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati Čitati, pisati in računati; 3. predložili zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške; 6. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale \sa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogu ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 15. septembra t. 1, glavnemu odboru c, kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani, V prvi vrsti se T gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli. prostora, se bodo sprejemale iuii prtjsilke iz drugih dežel.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
—	(Obrastki pri turščici.) Kakor drugo žito tako se tudi turščica lahko obrasle. Navadno izraste iz spodnjega kolenca en sam odgnanek. Ker se ti obrastki ne razvijejo, ampak bo le na škodo, naj se idstranijo. Prav sedaj je čas, da pregledujemo tnrščico in da jo utrebimo teh nepotrebnih „otrok", kakor jih po nekaterih krajih imenujejo. Pri tej priliki naj se tudi slak potrga, ki dela škodo na turščici.
—	(Namakanje pšenice v formaldehidu.) Namesto galice se priporoča v novejšem času tudi formaldehid za namakanje pšenice proti snetjavosti. Kmetijska šola na Grmu je letos namakala ječmen v raztopini fi^'maldehida, in sicer s prav dobrim vspehom. Ker je formaldehid jako ostra in močna tekočina, se vzame na 1 kg. formaldehida (40 odstotnega) po 300 litrov vode. Tolika množina zadostuje, da se namoči po 600 1 pšenice. Namakati se sme samo Četrt ure ali 15 minut. Formaldehid se dobi v steklenicah po najmanj 1 kilo in stane taka steklenica (pri Union, Actitn-gesellschaft fitr cbemische Industrie, Wien, VI., Magdalenen-strasse 8) znesek % K. Prav bi bilo, da bi napredni gospodarji delali poskušnje s takim namakanjem.
—	(Praha po strnišču.) Ce delamo po strniščn praho, naj se strnišče takoj preorje in sicer plitvo. Tako preoranega strnišča pa ni puščati v surovih brazdah, kakor delamo pri jesenski prahi, ampak ga je z brano prevlačiti, da se zemlja tako ne suši in da ple\el lažje izkati. Kjer imajo lahko zemljo, se praha tudi še povalja, da se izpolnijo vse votline v zemlji in da strnišče bolj in prej segnije. Po naših krajih se ne priporoča delati prahe po strmsču. Bolje je, da obsejemo take njive s hitro raztočimi krmskimi rastlinami, najbolje s takimi, ki sprejemajo dušik iz zraku, kakor n. pr. grašico.
—	(Strniščna repa) se pri nas povsod prideluje. Potrebna ji je pa dobro pognojena zemlja, če manjka gnoja in če zemlja ni dosti močna od prejšnje gnojitve, potem ji lahko pomagamo z gnojnico ali čilskim solitroin. Letos se je bati, da jo bodo zdelavale bolhe in pozneje gosence. Proti goseneam kaže poskušati slano vodo, kakor se je že v tem li,siu priporočalo pmti gosencam na zelju.
—	(GoaenČje leto.) Letos imamo pri našem zelju go-senčje leto. Kakor nastopa keber v kebrovih letih v velikih množinah, tako nastopa letos gtisencA kajiufovega belina. Povsod se toži, da dela veliko škodo ua zelju. Kot prav dobro sredstvo proti tej golazni se priporoča tudi živinska sol.
Ta se zvečer raztrosi po zeljnih rastlinsh, do jutra jo pa rosa raztopi. Baje, da se tako osoljenega zelja gosence bojé in da izginejo,
— („O užitnini od vina in mesa") je naslov knjižici, ki jo je pravkar izdala c, kr. kmetijska dtužba kranjska. Knjižica obsega 86 strani navadnega formata. Hpisal jo je c. kr. finančni višji komisar Makso Kostanjevec, — Vino in meso I Kdo ne pozna teh predmetov? Vinorejec in živinorejec, ki jih pridelujeta, krčmar in mesar, ki jih razpečavata, kon-sument, ki jih uživa, vsakdo jih pozna, kajti so življenski predmeti. Naravno je torej, da so postali ti predmeti žft zgodaj vir državnih dohodkov. Naložila se je nanje užituina. Kakor konsumne davke sploh, plačuje užitnino od teh pied-metov neposredno pridelovalec ali prodajalec, posredno pa uživalfc, kajti v cenah jo prvi prevali na zadnjega. Kohko pa je ljudi, ki plačujejo na ta način užitnino od teh predmetov, ne da bi jih Sploh zanimalo vprašanje o užitnini Î Koliko je dalje nžitnino neposredno plačujočih ljudij, ki se pač zanimajo za užitnino, a nimajo prilike, da bi se seznanili z zadevnimi določbami. In vendar je poznanje teli predpisov zanje največje važnosti, da jih ne kršijo in ne zabredejo stem v kazni, gotovo zanimivo pa tudi za konsunienta v obče. Zaradi tega pa veljaj vsakomur: „Vzemi knjižico, ki je pravkar izšla, in čitaj!" — Knjižica je pisana vseskozi v poljudnem, vsakomur nmljivem slogu. Namenjena je šiišeinu občinstvu, posebno pa krčmarjem, mesarjem m dacai jem, Kazdeljena je v dva dela. Prvi del obsega razpravo o užitnini od vina, vinskega in .sadnega mošta, drugi del razpravo o užitnini od mesa. Oba dela sta zopet razdeljena v poglavja, kjer nas gospod pisatelj .neznanja s prrtvicami in dolžuosinii obrtnihf obenem pa tudi zasebnih strank, ki izvršujejo takozvana davkoviia dejanja; dalje z razmotri van,em o teh davkovnih dejanjih samih, o kontroli itd.; končno s kazenskimi dchičbami za prestopke užitninakih predpisov. Te nam navaja v obliki praktičnih slučajev, ki se brez dvoma pogosto dogajajo. Za dodatek ima knjižica kratke opombe glede dohodarstveno-kazenskega postopka v obče in glede pravnih sredstev, — Preprosto ljudstvo kaj pogosto krši užitninske predpise iz nevednosti. Saj pa tudi ni čuda! Odkod naj preprost človek izve, kaj je pravo in kaj ne, ko nimamo spi.sov v domačem jeziku, ki bi ga o tem poučili. Celo olikanemu občinstvu je užitnina le malo znana. Temu nedo-stalk« se je sedaj odpomoglo. V obliki poljudne razprave, izogibajoč se citatom zakona, nam je g. pisatelj podal težka, včasih celo sporna vprašanja, tikajoča se omenjenih predmetov. Tudi čigar duh ni vajen na znanstvena razmotri va nja,. bo našel v knjižici pri pazljivem čitanju to, kar bo iskal. Ne dvomimo, da bo v spisu našel svéta vsakdo, ki se zanima za predmet, bodisi da se sam peča z užitninskimi dejanji, bodisi da se sicer zanima zanje. Za blagor ljudstva vselej in povsodi z najlepšimi uspehi delujoča c. kr, kmetijska družta kranjska, ki je iz mnogobrojnih jej došlih vprašanj spoznala veliko potrebo take poljudne slovenske knjige, si. je stekla z izdajo te knjižice novih zaslug. Naj bi tudi občinstvo v svojo korist pridno segalo po knjižici, kar stori tem laže, ker )oj je cena samo 1 K 50 h s poštnino vied. Knjiga se naroča pri kmetijski družbi v Ljubljani. Denar je naprej poslati.
t
Pre^'loboko uïaljeii iinzntiiijnn v n voj em íu v itnctiu RTiijih liratDV iii aeatre vrbiu futroilnikom, ]irija.te!jeiii in îitifiiicem preUižiirt veat, ila je iliiiies ob 8. uri duimluduo □a.ša phiirúuo IJiiblJetia
m a t i
110 kmiki, B (ttrflStio irmfni brjle7;tii, ^ 72. letu flvuie «ta-roHti B)Rilk(i v ()ij«in)ilu	Neiin^alnia rajiiiniv priim-
rufa ne v lilai; Hpoiiiiii iii inulitev.
Sela pri Šumt)orgu, 2. ïv^nnU l'J(J5.
Josip Kos,
(I7E),	žiijmik.
Zahvala,
Slavnemu odboru obrtne zadruge v Rudolfovem se zahvaljujem za podeljeno mi podporo v ztitsku 40 krun, kojo mi je omenjeni slavni odbor blagovoljno naklonil v nadaljno izobrazbo svojega obrta na c. kr. obrtnem muzeju na Dunaju.
Spuštovanjera
JOS. Paulin, krojaški mojster (176)	Kandija. Rudollovo,
OKLIC.
f1 VV
'nn
ase
n i
!0 írí fflBlil
proda
Uiiltn cedilo
se odda
v Skabcrnetovi hiši v Novem iiicstii.
2 2
f
(U3-U-ÍÍJ
(131-0-5)
Lepo
prostorno STANOVANJE

Hiša umrle Mete Perse v Novem meatu. pripravna ssa T8ako obrt, z vrtom ;d guzdoin. ul. ět. 142 k»t. obćine Novo-niesto, pmdala se bode v smislu sklepa c. kr, okrajnega 8o-■diača 16. maiea 1905 A 51/5 iia prostovoljni dražbi
gSCT" Í8- avgusta 1905
■od 10. do 12. ure dopoludne v notarski pisarni v Novem mestu, kjer so tudi pngoji na ogled.
Rudolfovo, doe 1, avgusta 1905.	076)
Na Icr,
obrtnem muzeju na Dunaju
izprašani krojašiti mojster Jos. Paulin se uljudno priporoča slav. občinstvu in vsem stanovom v izdelovanje vsakovrstniii kakor: salonskih, jaket, âport in navadnih oblek po najnovejšem kroju. Solidno delo po primerni ceni.
Sprejme se tudi pomoćllik-
BpoátaTuijem
(1C9-3-2)
Jos. Paulín, Kandija — Rudolfovo.
%

Ženske
(180-2-1)
80 komadov ra/noyrstiie živine
kakor: konj, volov, krav In mlade živine ter raznovrstnih poljedelskih strojev in orodja,
V Kandiji pri Rudolfovem je iz proste roke
"a prodaj Yelíko posestvo
obstoječe iz dveli hia, hleva, svinjaka in kozolca. Pri liisali se nahaja lep vrt, njive ia travnik. VeÈ pove lastnica (94.0-8J	Zofija Kastelic v Kandiji.
t170 0.2)
na Glavnem trgu v Novem mestu ste takoj za oddati. — Ravno tam je dobiti
izvrstno dolenjsko vino lastnega pridelka v majhni In večji množini.
Natančneje pri g. Ant. pl. Fichtenau v Novem mestu.
zmešane in rezane kupujem na malo in veliko. Vsaki nabiralec las, naj se prepriča, da plačujem od zdaj najvišjo CBno, — Izdelujem vsa vlasotarska dela, vlasulje (baroke), lasne verižice, kite in umetne elike iz las po najnovejšem izdelku. — V zalogi imam najfinejša mila, dišave za obleko, glavnike za dame itd.
S [toi to ranjeni se iinpuroûujeui
(276-24-18) Ivan Svetec, brivec in vlasuljar Glavni trg (uaspruti mestne hiše).
Nova mizarska delavnica.
v moji novi hiši
iiii lîre^H v Kndolfoveni
se izdeljujejo vsakovrstna mizarska dela.
Prevzamem stavbinska dela, izvršujem solidno in trpeiino vsake vrste notranjo opravo, pievzamem v to stroka spadajoča popravila. Imam nit skladišča mnogo suhega lesa, ter sem pripravljen, solidno in ceno postreči.
8 p oš to Tanjem
(iGB-oa)	Ivan Kastelic,
mizarski mojster,
M k
i I
je za oddati s 1. septembrom 1905. Obstoji iz 3 ali 4 sob
kuhinje, kleti, drvarnice in sploh z vsemi zraven spadajo- R —.......... ""
6imi potrebščinami. Več pove upravništvu „Dol. Novic'', lir»-'
n
H
INC KAISER. PT
Î
posestnik vinogradov v mestni gori pri Pluju, Sv. Elizabeti, Paradižu, Tramskem vrhu, Vel. Okiču, Malem Okiču, Rodin-skem vrhu, Slatini, Dobravi. Pohorju in Slov. Goricah
[iriporoitt svnjo	(174-4'1>
bogato /iilogo štnjo]*skili vin
domačega pridelka, in posebno
spodiijeStîiJerskejiii cvička
kakor tudi ceno belo vino. Žganje iz lastnih žgalnic.
Ceniki In vzorci na zahtevanje brezplačno In poštnine prosto.

SleranUnh T> 1«»
•v
stupo (seme)
Gsičia ré
(glej podobo)
kupuje po najvišji ceni lekarna
Jos. Bergmann
v Rudolfovem.
(no-3-i-)
Ob lepem vremenu bo SV. maša na aOHJANCIH
V Četrtek 17. avpsta Mmi
Tako je dana prilika pohiteti na višave tistim, ki v nedeljo ne morejo z doma.
Naznanilo in priporočilo.
Franc Kužnik, posestnik in mesar na Vidmu ob Savi, naznanja sUv. občinstvu, da ima vedno v z^lo^i izvrstno prešano, žlebnato
stresno opeko (Falzzie^el)
in stane tOOO komadov 38 gld. = 76 K. Kdor ^a tedaj putrebup, naj ae oglasi pn njem, s prepričanjem, da bode s postrežbo zadovoljen.	(168-3-2)
[íě
V
u
ob eDeiD
pTi
J
se takoj sprejme V prav prijetno službo z dobro plařo-
Taisti naj bode oženjpn, toda brez otrok ; razumeti mora dobro vsa dela pri gospodarstm In na polju ter mora imeti-posebno spretnost pri konjih. Žena pa bi morala pomagati pri domaČih o|:iraviljli.
Kje, pové uprHvniâtvo „Dol. Novic".	{177-3-1)
Zdravje Je največje bogastvo!
Zdravje je n^'večje bogastvo!
Kapljice sv. Marka.
(26a-20-19J
Te glasovite in neilofiejtljive KAPLJICE bv, MARKA se niinruhljajo ssnnínjo in notranjo vporabo. Oaohitu utUtranjujejo trganje In koljenje po kosteh, nogah In rokah, ter tïlei^ijo vsaki ^iavobul. One dehijejo uedoBegljivu in spasonoBnu pri buleznili na zeluilcu, iiblažnjejn katar, ur^jnjejo ixmnùke, odprFivijo naduho, bolečine Id kri^e, poaiiešujejo iu zbulJŘujejo prebavo, êiatiju kri in ûreva. Preženejo velike in male gliste, ter vae bolezni, izíirajoĚó od glist. Delnjejo izborao proti hripavoati in preblajenjn. Leiijn vse bolezni na jetrih in slezih ter kótiko in ičlpanje v Želodcu. Uilpravijo vsako mrzlico in vse bolezni, izvirajoče ud mrzlice. Te kapljice 80 najboljSe sredstvo proti boleznim na meternid in madronii, radi te^a ne bi smele manjkati v nobeni meSúauskí in kmetski biSi.
Dobiva se samo; „MESTNA LEKARNA, ZAGREB, — Raditega naj ae naroiia naravnost pod naslovom: „Me.itna lekania, Zajrreb, Markov trg štev. 50, poleg cerkve sv. Marka."
Denar ae pošilja naprej ali povzsme. 3[anj kakor 12 steklenic se ne pošlje. Cfna je naslednja in sicer franko pofitavljeiio na vsako posto:
1	ducat (12 stekl.) 4 K — v
2	ducata (2<iV stekl.) 8 K — v
S ducatov (60 slokl.) 17 K — v
3	ducati (3G stekl.) U K — v
4	ducati (48 stekl.) 14 K 60 v
Na razpolago imam na tisaúe priznalnih pisem, katerib mi ni mogoče radi pomanjkanja prostora navesti, Zato navaja:n samo imena nekaterih KospodoT, hi so npnrabljali „kapljice sv Marka* z najboljlim vspebom, ter popolnoma ozdravili: Ivan Baretinóiú, nùiteljj Stjepan Barič, župnik; Ilija Mauiîé, opankar; Janko KiSulj, kr. nadlogar; Stjepan Seljanič, Beljak; Sofija Vnkelić, Šivilja itd, itd.
MESTNA LEKARNA, Zagreb, Markov trg štev. 50, poleg cerkve sv. Marka. Ustanovljeno 1.1360,
1
SESBsasEsesasasssB^sasasEsasHSESBsagssE
lie najdeíS uikolj v iloiei;o iie/neKa.	lica in
iulslriiiiittv jif'ii, boljĚegn in v^iiešneje líeiiijoňegn zilmv'ilticiifa Ulila kot jn Kiinim
Bei^gmann-ovo liiyino milo
iznniiika; 2 riulnri"^ tvi'dk« Bergmann & Co., Tećen ob Elbi.
Dobi se komad po 80 h pri: lekarn, s. pi, Sladovië in v trgovini A. Oblak v Novem mestu.
Ti
Í3 9

Vino
CJ 03
lastnega pridelka Jc na prodaj v vsaki množini in po ugodni ccni v graáčini Bajnof pri Rudoltovem.

HAMBUJKi-AMElUKA
Iz Ljubljane v
NOVI \ OIÎK samo
3 dxii z dobro^ prosto hrano.
Odiiaja se iz LJUBLJANE vsak ponedeljek, torek in četrtek v tednu.
Izvrstna, sigurna vožnja z brzoparnlki. (233-S4'28) Polasnila po večkrat hrezptaino.

pj-îi ti ^ I
ne
WW ej
HM
m Í3
ÇÀ ^
r^ y Wh rt
C
a o
(A rt NI
(T)
Ceno češko perje za blazine!
f> kilo: nova oskubljena K 9*60, boljne vrne K belo kakor niEili meliko K 18'—. K 34'—, belj kot nneg, knkor inab meliko, oskubljeno K 30 -, K 36'— «e tm-poSilJa poHnine iirosto |io pD^tuem povzetji, ^ametin
in preklic proti povrnitvi poštnine doruljen. Benedikt Sachsel. Lobes 294, ponta Plzen, ('^eEkn.
tlGO-G-21
V Gor. Polju pri Št. Jerneju	(I66-3.2)
se proda "^Itt^
naïavl/a'j^^^^^^ taVOlctlia Ž^gU
z dvema rešetkama (Gatter) ia cirkulaino ploàéo, dobro idoća, s potrebno sušilaico za les, zraven spadajočim sadnim vrtom in nekoliko gozda.
Natančneje se izve pii lastnici gospej Emi WUTSCHER v Brezovici pri Št. Jerneju (Dolenjsko)
Ljubljana
Kolodvorske ulice nt.
2 minuti od južnega kolodvora.
Shajališče vseli Dolenjcev in Belokranjcev,_
Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — ToĆljo se najboljša štajerska naravna vina. pristni dolenjski cviček iz Gadove peči. kakor tudi fina metliška vina. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Cene nizke. Za, ninog jbrojtu obiBk prosi apoštovaujem
Fric Novak.
Siiiger-jevi šivalni stroji.
Orij^final Sin^icr šivalni stroji «o «omi v kontrakciji m lEvedbi. Ori^Mniil Sin^^er šivalni stroji ^^ ""
rabo.
Original Sins^er šivalni stroji ""	'
Original Singer šivalni ntroji SSr Original Singer šivalni stroji	''
Brezplačni pnučui kurzi za vse domače šivanje in za moderno vezenje. Srila zn vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi. Elektromotorji za posamezne stroje za domaČo porabo.
SINGER Co. šivalni slroji, delu. družba
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 6.
(158-11-3)
„Grand Prix."
Najvièje odlikovani^.
Pariz
1900
t
Zahtevajte pri nakupu
m
Schicht'ovo štedilno milo
(1CM6-2)
Ono je
/ajainčeiio čisto
in brez vsake škodljive primesi.	ïts^ Pere izvrstno.
Varstvena znamka.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT'' in varstveno znamko „JELEN".
G-EORG SCHICHT, Aussi^í. — Največja tovarna te vrste
Dobiva se povsod! — na (ivropejskeni ozemlju. —■ Dobiva se povssd!
Suhe jedilne
1156 10-3

O lo e
([a. gusp. gobe) kupuje v vsaki mnužini v vrečah po 20-25 klç. A. ŠMYRA, Dunaj 17, Elterlein-platz 7. 133 D,
r/
v žabji vasi at. 38 poleg Nuvega mesta je (l(i7-3-2j
- gostilna in trafika
po nizki ceni na pnidiij. Posestvo se lahko plaéa na veČ obrokov. Oena izvé se ravno tam v gostilni.

A 73/5
i
Za 10.000 licktolitrov
s katerim se kliče dedič, čigar bivališče je neznano.
C. kr. okrajno sodišče v Hadećah naznanja, da je amrla dne B. julija 1905 v Kameňákem ât. 23 Jozela Alauf roj. Gole, zapustivši žcnitno in dedno pogodbo z dne 16. maja 1884, Bt. 13981.
Ker je sodiŇáu bivališče pogodbenega dediča Franc-a Alaufa 7 Ameriki neznano, poživlja se taisti, da se v euem lëlu od spodaj imenovanega dne pri tem sodišču javi in zglasi za dedtća, ker bi se sicer zapuščina obravnavala le s zglasiv.šimi se dediči in z njetuu postavljenim skrbnikom g. Ivanom Prijateljem iz Št. Jania.
C. kr. okr. sodišče Radeče oddelek I,
dne II. julija 1905.	(168-3-9)
i
vinskih sodov I
■I	iM
vsake velikostí, počenši od 5 do 70 hektolitrov
M	proda po jako nizki ceni tvrdka	IW
fl] Aleks Breyer i sinovi, [ij
«	veletržcl z vinom in rakijo. Križevci.	M
^SSUM
Vidm&uić ka^e eeljauam moč „FakrajkiU
kapljic in Sl&voneke biljevine." • ••••«•••••I
Pozorl Bolnemu zdravje!	Pozor! Slabemu moči
Pakraške kapljice in Slavonska biljevina sta daiiea dva DajbolJ priljubljena ljudska leka, ker ddajejo gotovo z ntýboljáim nopehom, ter si laku pridubivajo slores po vseh delih sveta. Manj kot 12 iiteklenic se ne pofiilja.
P'iItI'tÎ Itp L^'lTlllî f f •	vsem boleznim Kelf>đca in irev, odstranjujejo kriie,
-I (l.liidnKtJ KiipiJlUlj. bolečine v želodcu, preganjajo »etrove in iigtijo kri, poapesnjejo prebavo, odganjajo male in velike gliste, odpravljajo mrzlici) in vse od te izhajiijoÈe bolezni. Ločijo dalje vae bolezni na jetrih in elezah. Najboljše sredstvo [iroti bolezni maternice in madrona, vsled i:esar ne Rmejo manjkati v nobeni me-^ćanski in kraećki hiši. — Naroči naj jih vsakdo pod naslovom: Peter iurlilč, lekarnar. Pakrac 20S, Slavonija. Denar naj se pošlje naprej ali s povzetjem. Cena je sledeča in «icer franko na Tsako polto:
12 stekl. (1 tucat) 5'- K, 24 stekl. (2 tucata) 6-Ë0 K, 36 stekl. (3 tucati) 12-40 K, 48 stekl. {4 tucati) 1G-— K, 60 Mekl. (S tucatov] 18;— K ^l'IVAtlulfl Itïl ÎAvÎtI*! * ^^ ^ njirav aijajnim in najboljšim uspehom proti sastarelemn OitlVUJlSntl UllJcVIIltl« kaíljn, bolesti v prsih, prehlajenjii, hripavosti v «rhi, težkeuin dihanja, astmi, zbadanjn, katarn, adstranjiye guste sline in deluje izvrstno pri vseh tudi najstarejših boleznih v prsih in na pijnfih.
Cena je naslednja franko na vsako pošto:
2 izvozni stoki. 3 40 K, 4 Izvorne «teki. 5 80 K, 6 Izvoznih stekl. 8'2D K.
Manj kot dve steklenici se ne pošilja. iJenar naj se posija naprej ali se pa povzame. Prosim, da se naročaje eamo in izrecna le pri meni pod naslovom:
Peter Jurišlc, lekarnar, Pakrac br. 105, Slavonija.	(281-20-18)
Odgovorni arednik Fr. Sil. Watil,
Izdajate^ m založnik Urban Horvat,
Tisk J, Krafec. nasi,