215
Čudno vreme letošnjega meseca rožnika.
Letošnje vreme rožnega cveta je nagajalo gospodarstvu v mnozih krajih z vednim dežjem, a tudi z mrazom sem ter tje, kakoršnega že davno ne pomnijo. Pakazilo jim je tedaj veliko mrve, a tudi žita. To čudno vreme se je razširilo čez srednjo in južno Evropo.
Učeni možje so ugibali vzrok nenavadnega tega vremena, al ne morejo ga uganiti.
Nekteri trdijo, da mrzlo rožnikovo vreme delajo maroge, kterih je bilo na solncu*) veliko videti. Drugi pa so zavrnili, da to ni res, da bi solnčne maroge krive bile, kajti marog na solncu se vsacih 11 let prikaže več, tedaj bi vsacih 11 let meseca rožnika moralo vreme mrzlo biti, — a to ni bilo, kakor zapisniki vreme-noslovcev kažejo. In iz Laponije, ki je v najbolj severnem, tedaj jako mrzlem kraji Evrope, se sliši, da so 19. dan rožnika ob 7. uri zjutraj imeli 20 stopinj gorkote, in isti dan je gorkomer v^Parizu le 9, na Du-naji pa 11 stopinj gorkote kazal. Čudno je tudi to, da v najbolj severnih krajih Amerike so meseca rožnika imeli zelo vroče dneve, v srednjih krajih je sneg šel, v južnih pa je zelo mrzlo bilo.
Po takem je človeška modrost pri kraji. Vgibajo, pa nič ne vganejo! Svet se tedaj gori in doli meša — nič ni več, kakor bi imelo biti. Al stojte! — neki nem-škutar jo je uganil, rekši: da rogovileži Slovenci so krivi grdega vremena. In zakaj neki bi ;,Galgenvogel" ne bili vsega zla krivi!
*) Visokoučeni zvezdogled Heršel sijetelosolnca mislil kot jedro, ktero je zemlji podoben, trdo in obdano s svitlim okrožjem. Ako se sem ter tje to svitlo okrožje solnca pretrga, se skozi te pretrge pokažejo temne plati solnčnega jedra, in to so pike ali lise (maroge) solnčne.