AUGUSTINA BUDJA ISBN 91-974694-2-4 SLOVE NCI NA ŠVEDSKEM OKVIRNO ZGODOVINSKI PREGLED 1 AUGUSTINA BUDJA ISBN 91-974694-2-4 Monografija SLOVENCI NA ŠVEDSKEM OKVIRNO ZGODOVINSKI PREGLED Monografi Slovener i Sverige I ett globalhistoriskt perspektiv Landskrona 2005 Augustina (Avguština), Gusti Budja Monografija/Monografi SLOVENCI NA ŠVEDSKEM OKVIRNO ZGODOVINSKI PREGLED SLOVENER I SVERIGE I ett globalhistoriskt perspektiv © Augustina Budja © (Augustina Budja) 2005 Sodelavci: Zvonko Bencek, Danni Stražar, Zvone Podvinski Gabrijela Karlin, Olga Budja, Ilko Stopinšek Anne-Marie Budja, Helena Molin, Peter Molin, Dora Tuomainen Hannu Tuomainen, Niklas Solve, Leonida Kembro, Dominika Kostanjevec Poldi in Kerstin Karlin, Robert in Lotta Karlin, Simon Karlin in drugi Izdala in uredila: Augustina Budja Landskrona 2005 Vse pravice pridržane. Reproduciranje, razmnoževanje in fotokopiranje dela ni dovoljeno Izid knjige so finančno podprli: Ministrstvo za Zunanje zadeve Republike Slovenije, Urad za Slovence doma in po svetu, Slovenska zveza na Švedskem, Švedsko-slovensko pevsko društvo Orfeum v Landskroni, Justin Hvala in Ingrid Arbonius ter podjetje L IN D A P d.o.o - Milan Starc (zdomec - povratnik s Švedske ), Slovenija. CIP - Kataložni zapis o publikaciji - Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana - Kungliga biblioteket, Stockholm BUDJA, Augustina (Avguština), Gusti SLOVENCI NA ŠVEDSKEM OKVIRNO ZGODOVINSKI PREGLED / Augustina Budja Landskrona, Švedska Landskrona 2005 ISBN 91-974694-2-4 Augustina Budja SLOVENCI NA ŠVEDSKEM OKVIRNO ZGODOVINSKI PREGLED Ob 100-letnici očetovega rojstva (Avgust Budja, 1905-2005) POSVEČAM DRUŽINI Slovenska društva na Švedskem Slovenska društva na Švedskem, ki jih je leta 2005 po številu 11, delujejo na jugu države, v naslednjih pokrajinah: Skane (4: Lipa, Orfeum, Landskrona; Planika, Malmö; Švedsko-slovensko društvo, Helsingborg), Blekinge (1: Slovenija, Olofström), Halland (1: Ivan Cankar, Halmstad), Bohuslän (2: France Prešeren, Slovenski Dom, Göteborg), Västmanland (2: Simon Gregorčič, Köping; Slovenija, Eskilstuna), Södermanland (1: Slovensko društvo, Stockholm). Pokrajine najdemo levo na zemljevidu Švedske. V pokrajini Smaland v Jönköpingu je nekaj let v 80. letih obstajalo društvo Savinja. V Stockholmu deluje tudi Švedsko-slovensko prijateljsko društvo, podobno kot v Ljubljani Slovensko-švedsko prijateljsko društvo. Viršvedskegazemljevida: IT2004 Podatki o slovenskih društvih Zvonko Bencek in Augustina Budja VSEBINA 1. POGLAVJE Predgovor------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------13 UVODNA BESEDA--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------15 Vsebinska razdelitev knjige........................................................................................................................................................................15 Problemi........................................................................................................................................................................................................................15 Metode............................................................................................................................................................................................................................15 1. NEKAJ VZPOREDNIKOV S SLOVENCI V SLOVENIJI IN NA ŠVEDSKEM GLEDE NA MAJHNOST----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------16 1.1. Članstvo Slovenije v EU postavlja državo in Slovence v manjšinski položaj------------------16 Migracijski tokovi -..................................................................................................................................................................................................17 40 let bivanja na Švedskem........................................................................................................................................................................17 Priseljenci so tudi izseljenci........................................................................................................................................................................18 Delovna moč ali sila............................................................................................................................................................................................18 Poskus definicije pojmov etničnost in identiteta......................................................................................................................19 Vprašanje slovenske narodne identitete........................................................................................................................................19 Poskus definicije pojma narod................................................................................................................................................................20 Definicija pojma država..................................................................................................................................................................................20 Krščanstvo kot pomemben del slovenske narodne identitete..................................................................................20 Znanost in vera........................................................................................................................................................................................................21 Slovenija, od kod lepote tvoje?................................................................................................................................................................21 Jezik in literatura kot znamenje narodne identitete..............................................................................................................22 Socialne razlike v slovenščini....................................................................................................................................................................22 Tradicije - stare šege in miti........................................................................................................................................................................23 Politika lahko učvrsti ali omaje zavest narodne pripadnosti........................................................................................23 Življenje med dvema ustanovama........................................................................................................................................................23 Potreba po poznavanju položaja Slovencev zunaj RS, ki uradno nikjer ne tvorijo manjšin ---- 24 Narodni program....................................................................................................................................................................................................24 Pomen šolstva in znanstva..........................................................................................................................................................................25 Pomen športa ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------25 Demografsko vprašanje v Sloveniji......................................................................................................................................................25 Zaključna razmišljanja in predlogi..........................................................................................................................................................26 1.2. ASIMILACIJA ALI INTEGRACIJA?------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------27 Politične reforme na Švedskem --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------27 Švedski jezik ter slovenski in drugi priseljenci --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------27 Politično vključevanje priseljencev ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------28 Slovenci na Švedskem ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------29 Priseljevanje na Švedsko ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------30 1.3. ŠVEDSKA IN SLOVENSKI PRISELJENCI------------------------------------------------------------------------------------------------------------------31 Kratka statistična obravnava (2001)..................................................................................................................................................31 Različnost podatkov ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------32 Slovensko poreklo ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------32 Sodelovanje s švedskim Centralnim Statističnim Uradom, SCB..........................................................................33 Število krajevnih imen -....................................................................................................................................................................................33 Število Slovencev na Švedskem..........................................................................................................................................................34 Razmišljanja na podlagi rezultatov......................................................................................................................................................36 1.4. OKVIRNI PREGLED ŠE NEKATERIH DRUŽBENIH PODROČIJ NA ŠVEDSKEM----------37 Ekonomske razmere in izobrazba..........................................................................................................................................................37 Družina in sorodne vezi....................................................................................................................................................................................38 Težnja po organiziranju ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------38 Vloga slovenskih društev --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------41 Kulturno gibanje v društvih..........................................................................................................................................................................43 Kulinarika........................................................................................................................................................................................................................46 Slovenci in Cerkev................................................................................................................................................................................................47 Avgust Budja, fotografija.............................................................................................................................................................48 Slovenski časopisi in drugi mediji na Švedskem....................................................................................................................53 Narodno zabavni orkester Lastovke....................................................................................................................................................54 Prihodnost slovenskih priseljencev......................................................................................................................................................55 1.5. LITERARNO IN GLASBENO USTVARJANJE SLOVENCEV NA ŠVEDSKEM--------------------59 Splošni pregled zdomske in izseljenske literature................................................................................................................59 Pesniško in glasbeno ustvarjanje..........................................................................................................................................................59 Proza in dopisništvo............................................................................................................................................................................................61 Mladi pesniki, pevci, glasbeniki in dopisniki................................................................................................................................62 Slovenski dušni pastirji..................................................................................................................63 Uredniki revije Naš glas in Informativnega GLASILA Slovenske zveze na Švedskem....................64 Ostali dopisniki in nekateri predsedniki društev......................................................................................................................65 Nekateri drugi ustvarjalci in umetniki..................................................................................................................................................67 Prevajalci na Švedskem..................................................................................................................................................................................69 1.6. POSEBNA PODPOGLAVJA O NAJPOMEMBNEJŠIH LITERARNIH USTVARJALCIH NA ŠVEDSKEM----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------71 MIHAELA BARIŠIČ - HOJNIK..................................................................................................................................................................71 AUGUSTINA, GUSTI BUDJA..................................................................................................................................................................72 ADI GOLČMAN - psevd. Jan Zavodlov............................................................................................................................................74 MARIJA HRIBERŠEK........................................................................................................................................................................................75 TONE JAKŠE..............................................................................................................................................................................................................76 RADO OMOTA ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------78 ZVONE PODVINSKI............................................................................................................................................................................................79 1.7. BIOGRAFIJE IN BIBLIOGRAFIJE NAJPOMEMBNEJŠIH SLOVENSKIH LITERARNIH USTVARJALCEV NA ŠVEDSKEM----------------------------------------------------------------------80 MIHAELA BARIŠIČ - HOJNIK ................................................................................................................................................................80 AVGUŠTINA, (Augustina, -stina) GUSTI BUDJA ..............................................................................................................80 ADI GOLČMAN (-an)..........................................................................................................................................................................................82 MARIJA HRIBERŠEK........................................................................................................................................................................................82 TONE JAKŠE............................................................................................................................................................................................................83 RADO OMOTA........................................................................................................................................................................................................84 ZVONE PODVINSKI..........................................................................................................................................................................................85 1.8. SLOVENSKI MEDIJI NA ŠVEDSKEM IN DRUGOD--------------------------------------------------------------------------------------------86 Prikaz nekaterih najpomembnejših medijev in literarnih virov, ki so v povojni dobi obravnavali življenje Slovencev na Švedskem..........................................................................................................................................................86 Izrezek iz tujih časopisov................................................................................................................................................................................89 Še nekaj medijev ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------90 Sestre s severa --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------91 Aftonbladet...........................................-............................................................................................................................92 Informativno GLASILO Slovenske zveze na Švedskem --------------------------------------------------------------------------------------------------94 2. POGLAVJE 2. SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA NA ŠVEDSKEM 40 LET (1962/3 - 2002)............................95 KRONOLOŠKO ZGODOVINSKI PREGLED OD LETA 1962-2004..................................................................95 Švedska prosi za slovenskega duhovnika ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------95 NL Januar 1962......................................................................................................................................................................................................95 NL Mai-ec 1962 ........................................................................................................................................................................................................95 NL Ap^il 1962 ............................................................................................................................................................................................................96 NL Maj 1962 ..............................................................................................................................................................................................................96 NL September 1962 ..........................................................................................................................................................................................96 NL oktober 1962....................................................................................................................................................................................................97 NL November 1962 ............................................................................................................................................................................................97 Iz pokrajine Skane................................................................................................................................................................................................97 NL December 1962 ............................................................................................................................................................................................98 Pokrajina Skane......................................................................................................................................................................................................98 NL Maj 1963..............................................................................................................................................................................................................99 NL Januar 1963 ......................................................................................................................................................................................................99 NL Junij 1963 ............................................................................................................................................................................................................99 NL Julij 1963..............................................................................................................................................................................................................100 NL Avgust 1963......................................................................................................................................................................................................100 NL Oktober 1963..................................................................................................................................................................................................100 Advent in Božič........................................................................................................................................................................................................101 NL Ma^rec 1964........................................................................................................................................................................................................102 NL Julij 1964..............................................................................................................................................................................................................102 NL Api-il 1965............................................................................................................................................................................................................102 Malmo..............................................................................................................................................................................................................................103 Za družinsko molitev ........................................................................................................................................................................................103 NL Julij 1965..............................................................................................................................................................................................................103 NL September 1965............................................................................................................................................................................................103 NL Mar-ec 1966........................................................................................................................................................................................................104 NL Avgust 1966......................................................................................................................................................................................................104 NL Apr-il 1967............................................................................................................................................................................................................104 NL Avgust 1967......................................................................................................................................................................................................105 2.1 KRATKA ZGODOVINA KATOLIŠKE CERKVE NA ŠVEDSKEM ........................................................105 NL September 1967.........---....................................................................................................................................................................105 Rast števila katoličanov na Švedskem ..........................................................................................................................................107 Kratka informacija švedskim katolikom glede cerkvenega davka........................................................................108 Katoličani z obdavčenim letnim zaslužkom plačajo od leta 2001 naprej svoj prispevek................109 Več informacij ali vprašanj?........................................................................................................................................................................109 Škof Anders Arborelius OCD....................................................................................................................................................................109 2.2. POMEN SLOVENSKEGA BINKOŠTNEGA SREČANJA V VADSTENI------------------------------------------110 Prva slovenska srečanja na Švedskem ..........................................................................................................................................110 Prva množična srečanja Slovencev na Švedskem..............................................................................................................110 Tradicija se nadaljuje..........................................................................................................................................................................................111 Kako je vse skupaj začelo...........................................................................................................................................................................111 Najprej duhovnik g. Jože Flis nato pater g. Janez Sodja.............................................................................................113 Prvo "binkoštno srečanje" v Vadsteni................................................................................................................................................113 Vloga slo venskih društe v................................................................................................................................................................................113 Revija Naša luč in njen pomen..................................................................................................................................................................114 Nekaj odmevov in ^komentarjev v zvezi "binkoštnih srečanj"......................................................................................115 "Poiskali ste srce Švedske, ker ste izbrali Vadsteno za kraj svojih srečanj"...............................................116 Mnogi se zavestno vračamo v Vadsteno........................................................................................................................................118 Vera je biološka potreba vsakega človeka....................................................................................................................................118 Osamosvojitev Slovenije in njeni odmevi........................................................................................................................................118 In kakšna je skrivnost Vadstene?..........................................................................................................................................120 G. Zvone Podvinski, 10 let med Slovenci na Švedskem: 1993 - 2003 ..........................................................121 Spoštovane rojakinje in rojaki!..................................................................................................................................................................122 VADSTENA - 30. SLOVENSKO BINKOŠTNO SREČANJE (2003)..................................................................123 Binkoštnemu srečanju na pot....................................................................................................................................................................126 Naša Cerkev; Čestitke škofu Andersu Arboreliusu ob duhovniškem srebrnem jubileju..................127 Slovenski večer v Goteborgu..................................................................................................................127 30 letnica KD Slovenija iz Olofstroma in 18. slovensko srečanje na Švedskem....................................128 Čestitke novoimenovanemu ljubljanskemu nadškofu in slovenskemu metropolitu Msgr. Alojzu Uranu............................................................................................................................................................................129 Jesenske barve na Švedskem..................................................................................................................................................................130 Zaključna misel......................................................................................................................................................................................................134 3. POGLAVJE 3. FOLKLORNO ŽIVLJENJE MED SLOVENCI NA ŠVEDSKEM--------------------------------------------------------------------135 Prispevek za Mednarodno konferenco v Sloveniji z naslovom..............................................................................135 Predgovor.....................-......................................................................................................................................................................135 Prvo slovensko društvo na Švedskem je bilo ustanovljeno leta 1968 v Landskroni......................136 FOLKLORNA SKUPINA HALMSTAD ..........................................................................................................................................137 SLOVENCI IZ HALMSTADA ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE NA OBISKU V SLOVENIJI --- 141 OTROŠKA FOLKLORNA SKUPINA NYBRO........................................................................................................................144 FOLKLORNA SKUPINA MALMÖ......................................................................................................................................................155 FOLKLORNA SKUPINA GÖTEBORG..........................................................................................................................................161 Zaključek......................................................................................................................................................................................................................172 VIRI, FOTOGRAFIJE......................................................................................................................................................................................173 4. POGLAVJE SLOVENSKA ZVEZA NA ŠVEDSKEM Box 237, 261 23 Landskrona----------------------------------------------------175 Ustanovitev Slovenske Zveze na Švedskem..........................................................................................................................175 Vloga Slovenske zveze na Švedskem ..........................................................................................................................................176 Cilji Slovenske Zveze......................................................................................................................................................................................176 Društva-članice......................................................................................................................................................................................................176 Občni zbor..................................................................................................................................................................................................................176 Poglavitne naloge glasnega občnega zbora so naslednje:......................................................................................177 Vloga upravnega odbora..............................................................................................................................................................................177 Vloge revizijskega sveta................................................................................................................................................................................177 Vodstvo Slovenske Zveze............................................................................................................................................................................177 Financiranje SZ...............................................................................................................................................................................177 Prihodnost Slovenske Zveze na Švedskem..............................................................................................................................178 OBČNI ZBOR (1998)........................................................................................................................................................................................178 SLOVENSKA RIKSFOERBUNDET I SVERIGE - SLOVENSKA ZVEZA NA ŠVEDSKEM --- 178 SLOVENSKA ZVEZA (2003) ..................................................................................................................................................................185 Predsednik ima besedo ..............................................................................................................................................................................185 OBČNI ZBOR SLOVENSKE ZVEZE 15. IN 16. MARCA 2003 ............................................................................187 Nov uredniški odbor Informativnega GLASILA / INFORMATIONSBLADET ..........................................188 (Dec. 2003) Predsednik ima besedo................................................................................................................................................188 JERNEJ MLEKUŽ MED NAMI................................................................................................................................................................189 Predsednik ima besedo_.(2003)........................................................................................................................................................190 DOBRO JE VEDETI ........................................................................................................................................................................................192 Fotografije: Göteborg, Malmö, Bjuv / Billesholm (1992)^................................................................................................193 Naslovi pomembnih institucij in slovenskih društev na Švedskem ....................................................................194 Dve vprašanji in odgovori nanje............................................................................................................................................................195 NOVICE IZ SLOVENSKE ZVEZE (2004)..................................................................................................................................196 Seminar bodočih arhivarjev ......................................................................................................................................................................196 Predsednik ima besedo^ (dec. 2004) ..........................................................................................................................................198 5. POGLAVJE SLOVENCI NA ŠVEDSKEM, Zbornik člankov in reportaž, 1974—2004 --------------------------------------------199 Alojzij Šuštar: Versko, narodno in kulturno poslanstvo Cerkve med našimi izseljenci (1984) - 100 Landskrona (1968)................................................................................................................................................................................................203 Prvi zapisnik Kulturnega Kluba TRIGLAV (1968)..................................................................................................................205 Prijavnica (2. primera, 1969)......................................................................................................................................................................206 Avguština Budjaj Kako smo ustanovili slovenski i klub Triglav v Landskroni............................................209 Novinarka Mila Šenk: Slovenci na Švedskem (1974)........................................................................................................210 Lojze Tertinek, Göteborg: Švedska in priseljenci (1974)................................................................................................212 Slovenski zbor poje_ (1974) ....................................................................................................................................................................218 Alenka Veberič: Zakaj je učenje materinščine tako pomembno (1975)............................................................219 Tone Jakše: Slovenski dom v Stockholmu (1975)..............................................................................................................221 Marinka in Janez Stražar: Fotografije (1976)..........................................................................................................................224 Marjan Budin: O delu KPD Slovenija v Landskroni (1975)........................................................................................225 Jože Kragelj: Uspele proslave v Landskroni (1976)..........................................................................................................227 Ivan Pucko, o društvu Planika, Malmö (1976)........................................................................................................................229 Ivan Pucko, Malmö, PLANIKA (1976)............................................................................................................................................230 Augustina Budja: Malmö in Landskrona, TRIGLAV (1976)......................................................................................231 Jože Kragelj se poslavlja iz Švedske: O delu društva Slovenija v Landskroni (1977)....................233 Iz Kanade se je oglasil Ivan Dolenc, Toronto, Kanada: Slovenec v svetu in domovina (1977) 236 Tone Jakše iz Stockholma: Slovenska društva na Švedskem so povezana v enoto (1978) -- 239 Marjan Kramršič o glasbenih skupinah: Slovenski zbori in ansambli na Švedskem (1978) --- 244 Nadaljevanje: Marjan Kramaršič: Slovenski zbori in ansambli na Švedskem, ( (1978)..................246 Naslovi slovenskih društev (1978)......................................................................................................................................................248 O delu v slov. društvu piše Ivan Pucko: Slovenski kulturni festival (1978)..................................................249 Sonja Bukovec iz Halmstada: Našemu jubilantu (1978)................................................................................................251 L. Hribar, P. Zavrl: Pismo till SR - Sveriges Radio (1978)..........................................................................................252 Milan Starc: Slovensko kulturno društvo Slovenija v Olofströmu (1978)....................................................254 Zgodba, Ciril Stopar: Čakanje na mater (1978)......................................................................................................................258 Pesem, Viktor Prestor: Nasvet (1978)............................................................................................................................................258 Predsednik Lojze Hribar: Jugoslovanska zveza in Koordinacijski odbor (1978)..................................259 Emko: O snemanju na TV (Lastovke) 1978)............................................................................................................................260 Oglašajo se dopisniki: Iz pisem in poročil, Malmö, Helsingborg (1978)........................................................261 Ciril Stopar: Olofström (1978)..................................................................................................................................................................262 Augustina Budja: Landskrona (1978)................................................................................................................................................264 Zvonko Bencek: Šport (1978)..................................................................................................................................................................265 Marija Hriberšek: Halmstad (1978)......................................................................................................................................................265 Jönköping (1978)..................................................................................................................................................................................................266 Ana Jaki: Stockholm (1978)........................................................................................................................................................................266 IDE: Dopis (1978)................................................................................................................................................................................................268 Eskilstuna, Tone Jakše: Na obisku v Eskilstuni (1978)..................................................................................................269 Pa še novice iz Landskrone, Augustina Budja: Landskrona (1978)..................................................................271 Drago Kostanjevec: 1978)............................................................................................................................................................................271 Iz Planike, Ivan Pucko: Malmö (1978)............................................................................................................................................272 Festival je za nami, Tone Jakše: Festival 78 simbol sodelovnja (1978)........................................................274 T. J.: Sestanek Koordinacijskega odbora (1978)....................................................................................................................275 Jože Prešeren iz Ljubljane: 4. slovenski kulturni festival v Malmöju 3. in 4. junija 1978 (1979) 278 O dejavnostih, Avguština Budja: SKD Lipa v Landskroni (1980)..........................................................................282 Avguština Budja, Razmišljanja: ŠVEDSKA. Ni se nam treba bati izoliranosti (1980)......................288 Marjan Kramaršič piše: Slovenske zelenice na Švedskem (1980)......................................................................290 Pesem, Marija Hriberšek: Poletna vinjeta (1980)..................................................................................................................292 Pesem, Tone Jakše: Tujec (1980)......................................................................................................................................................293 Dopisniške strani, Iz pisem in poročil, Eskilstuna (1981)............................................................................................293 Leopold Kuhar: Göteborg (1981)..........................................................................................................................................................293 Jönköping (1981)..................................................................................................................................................................................................293 Avguština Budja: Landskrona (1981)................................................................................................................................................294 Mira Dekanič: Malmö (1981)....................................................................................................................................................................294 Ciril Stopar: Olofström (1981)..................................................................................................................................................................295 Stockholm (1981)..................................................................................................................................................................................................296 Tone Jakše: Na severu tli slovenska beseda (1982)........................................................................................................297 Marjan Kramaršič: Švedski Slovenci na poti v dvokulturnost ali asimilacijo (1984)............................299 Poročila iz društev. Alja Öfors: Švedska. Slovensko društvo v Stockholmu (1984)..........................301 Ciril Stopar: Kulturno društvo Slovenija, Olofström (1984)..........................................................................................302 Marija Hriberšek: Halmstad (1984)......................................................................................................................................................303 Augustina Budja: Landskrona (1984)................................................................................................................................................303 Marija Preskar: Klub Kulture Slovenija, Eskilstuna (1984)..........................................................................................304 DANSKA. Slovenski klub Karel Destovnik Kajuh, Kjobenhaven (1984)........................................................304 Foto: Stockholm (1976)....................................................................................................................................................................................305 Odmevi, Avguština Budja: Odmevi IX. Slovenskega festivala v Stockholmu (1985)........................305 Pesem, Augustina Budja: Klepet z znankami (1985)........................................................................................................307 Göteborg. Vlado Šlamberger: Slovenci v Göteborgu (1985)....................................................................................308 Stiki Lipa - Slovenska Bistrica (1988)..............................................................................................................................................310 Ladskrona. Avguština Budja: Dvajset let slovenskega gibanja v Landskroni (1988)........................311 Pesem, Avguština Budja: IMaj..................................................................................................................................................................316 Avguština Budja: Srebrni jubilej - 25-letnica slovenskega društva v Landskroni (1989)..............317 Poročila, Društva (1994)................................................................................................................................................................................321 Janko Moder: Prevod švedske pesmi Laibach - Ljubljana (1998)......................................................................322 Povzeto iz Našega glasa, Tone Jakše: Pogled nazaj (ponovno objavljeno 2001)..............................325 Glavna urednica Alja Öfors: Nekoč se je treba posloviti (2001)............................................................................326 6. POGLAVJE SLOVENSKA DRUŠTVA NA ŠVEDSKEM ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------327 OKVIRNI PREGLED IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV, SKUPNOSTI IN POSAMEZNIKOV ................327 Prvi priseljenci v mojem objektivu..........................................................................................................................................................328 TRIGLAV - SLOVENIJA - LIPA - ORFEUM - Včeraj - Danes - Jutri............................................................330 Slovensko kulturno društvo L I P A , Landskrona ............................................................................................................337 Priprave na 30. obletnico društva v Landskroni (1968-1998)....................................................................................338 Odmevi na proslavo slovenskega društva Lipa v Landskroni ..................................................................................342 Obvestila/Zahvale, november/december 1998 ......................................................................................................................344 Landskrona - prej in potem..........................................................................................................................................................................350 Usodni občni zbor (1999)..............................................................................................................................................................................352 Lastovke, otroški zbor Valovi in drugi................................................................................................................................................354 SKD Lipa, 2003 ........................................................................................................................................................................................................359 SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO ORFEUM 1999 (1968 - 2005)..................................................................362 Projekti..............................................................................................................................................................................................................................365 Dejavnosti Orfeum................................................................................................................................................................................................370 Företagsrock v Landskroni, dne 3. 12. 2004..............................................................................................................................371 Landskrona in Helsingborg..........................................................................................................................................................................373 JUSTIN HVALA Intervju ................................................................................................................................................................................375 Jesenska otožnost................................................................................................................................................................................................380 Pogovor z babico Angelo Budja --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------381 Ludvik Kramberger: Ambasadorka slovenske besede na Švedskem................................................................392 Vaša pisma: Jože Kragelj..............................................................................................................................................................................396 Tone Jakše....................................................................................................................................................................................................................397 Rada Pišler....................................................................................................................................................................................................................399 Štefanija Budja ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------400 Danni Stražar..............................................................................................................................................................................................................401 Ljubljana, Vseslovensko srečanje..........................................................................................................................................................402 Libero Markežič: Reportaže/Intervjuji..................................................................................................................................................403 Janez Plestenjak, svobodni umetnik....................................................................................................................................................404 PLANIKA, Malmö: Razmišljanja ob nekem jubileju.........................................................................................................406 SLOVENSKO DRUŠTVO V STOCKHOLMU. Slovenija v Evropi........................................................................410 Galerija "Bonum" v Solni..................................................................................................................................................................................411 Pojo naj ljudje^........................................................................................................................................................................................................412 Pogovor z Darinko Berginc, likovno umetnico in slikarko................................................................................................413 KLUB KULTURE, Eskilstuna......................................................................................................................................................................419 Kulturno društvo SLOVENIJA, O l o f s t r ö m ........................................................................................................................421 Balinarski turnir ........................................................................................................................................................................................................423 Vabilo ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------425 30 let ansambla Vikis..........................................................................................................................................................................................426 Kulturno društvo Slovenija Olofström................................................................................................................................................430 30. obletnica KD Slovenija, Olofström................................................................................................................................................438 Začetki in ustanovitev društva....................................................................................................................................................................439 Bratsko društvo KUD Oton Župančič iz Sore pri Medvodah........................................................................................442 Srečanje županov občine Medvode in občine Olofström................................................................................................443 Predstavitev Slovenije na olofströmskem trgu..........................................................................................................................444 Slovenska likovna razstava..........................................................................................................................................................................447 Sestanek predstavnikov slovenskih društev in slovenskih oblasti........................................................................449 18. Slovensko srečanje....................................................................................................................................................................................449 Častni član KD Slovenija v Olofströmu............................................................................................................................................453 Izlet v Malmö..............................................................................................................................................................................................................457 Sestanek in seminar............................................................................................................................................................................................458 MLADI MOSTOVI Slovensko mladinsko srečanje v Göteborgu..........................................................................460 Študij na Švedskem ..........................................................................................................................................................................................461 SJÄLVBIOGRAFI av Therese Laudon ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------463 Nekaj utrinkov z letovanja v Egiptu......................................................................................................................................................463 SIMON GREGORČIČ, Köping ................................................................................................................................................................465 Mednarodni turistični sejem v Göteborgu......................................................................................................................................465 30. Slovensko romanje v Vadsteno 2003 --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------465 Simon Gregorčič (2004) --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------469 Köping: Trideseta obletnica slovenskega društva Simon Gregorčič..................................................................471 Pregled dela v letu 2002................................................................................................................................................................................472 'Simon Gregorčič'..................................................................................................................................................................................................474 Obisk izseljenskih novinarjev v Sloveniji, 2003 ........................................................................................................................475 Karlo Pesjak, naturfotograf............................................................................................................................................................................476 SLOVENSKI DOM, Göteborg (2003), Potepanje po Sloveniji..................................................................................477 Novice iz Göteborga, Slovenski Dom..............................................................................................................................................479 Spoštovano uredništvo!..................................................................................................................................................................................481 Miklavž 2004, Slovenski dom....................................................................................................................................................................483 Novice iz Göteborga............................................................................................................................................................................................485 Novice iz Slovenskega doma, Göteborg (2004)....................................................................................................................486 Slovensko kulturno društvo FRANCE PREŠEREN ^..........................................................................................................487 30.obletnica Slovenskega društva »FRANCE PREŠEREN« ..................................................................................488 Göteborg; PIKNIK ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------490 Ozrimo se še nekoliko nazaj........................................................................................................................................................................491 Švedsko - Slovensko prijateljsko društvo ....................................................................................................................................491 Preveč se prilagajamo --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------492 Okrogla miza, oglata vprašanja................................................................................................................................................................494 Oj, mladost ti moja................................................................................................................................................................................................496 Pogovor meseca (sestre Budja, 1999)..............................................................................................................................................499 Domače viže. Sestre iz dežele polarnih noči..............................................................................................................................503 Slovenija se predstavlja Švedski............................................................................................................................................................504 Delovanje na zveznem in kulturnem področju..........................................................................................................................505 IVAN CANKAR, Halmstad, M. Hriberšek (1987)..................................................................................................................506 Slovensko-Švedsko društvo, HELSINGBORG ....................................................................................................................511 Umetnostna slikarka Darinka Berginc..............................................................................................................................................511 Vokalni tercet SESTRE BUDJA 1968 - 2004, delovanje in povezave..............................................................512 Slovenija - Švedska............................................................................................................................................................................................513 Zgoščenke in kasete..........................................................................................................................................................................................514 Gabrijela, Jelka........................................................................................................................................................................................................518 Augustina, Gusti......................................................................................................................................................................................................519 Olga --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------522 Sestre Budja -Kulturne štipendistke mesta Landskrona 2000 --------------------------------------------------------------------------------532 Nekaj misli ob zaključku..................................................................................................................................................................................534 VIRI ....................................................................................................................................................................................................................................535 s PONOSOM SLOVENEC BITI ! Člani pevskega zbora Planika, Malmo, Vir: Slovenski koledar, 1985 Sestre Budja z dimnikarjem pred domačo hišo pri Mali Nedelji, 2003; foto Marjan Srimpf Predgovor SLOVENCI NA ŠVEDSKEM OKVIRNO ZGODOVINSKI PREGLED je naslov pričujoče monografije, ki vsebuje predvsem strokovne zapise o Slovencih na Švedskem, tako kot sem dogodke videvala in zanje uspela zbrati primerno dokumentacijo. Študija temelji na vsebini, ki okvirno zgodovinsko obravnava nekatera socialna, kulturna in verska vprašanja Slovencev na Švedskem. Vsebuje tudi prispevke raznih avtorjev, ki so nekoč - in nekateri še vedno - obravnavali slovensko vprašanje na Švedskem. Pravimo, da je politika prav vse, kar se dogaja v naši bližini, tako bo marsikdo v tej knjigi našel tudi politično obarvane zapise, ki pa namensko nikakor niso bistveni del pričujoče analize. O Slovencih na Švedskem doslej ni bilo dosti povedanega, zato menim, da je napočil čas, da dokumentiramo dogodke iz življenja Slovencev na Švedskem, vsaj to, kar nam je dosegljivo. Slovenija je polnopravna članica EVROPSKE SKUPNOSTI (1. maj 2004), gotovo bo naše potomce nekoč zanimala naša pot iz Slovenije na Švedsko in kako smo se v tej deželi znašli. Sicer se lahko zgodi, da nas prehiti čas in zbriše vse zgodovinske sledove za nami - tako kot veter odpihne list z obale v morje, kjer se list izgubi in utone v pozabo. Augustina Budja V svetu prevladuje mnenje, da je oblika izseljenstva in priseljenstva današnjega časa nekaj povsem novega. Vsi seveda ne mislijo tako, kajti številne zgodovinske raziskave kažejo nekaj drugega. Ljudje so se iz raznih vzrokov preseljevali iz enega v drug kraj že od nekdaj in tako bo verjetno tudi v naprej. Država, ki ima na svojem ozemlju etnično povsem homogeno prebivalstvo, je prej izjema kot norma. Švedsko v mnogih primerih opisujejo kot homogeno državo z etničnega vidika, vendar je to delno veljalo le za 19. stoletje, nikakor pa ne za obdobje pred tem ali po tem. Švedska je že po svoji tradiciji ves čas bila pretežno družba priseljencev, kar je tudi nedvomno vplivalo na razvoj švedske kulture. Najbolj kozmopolitanska je bila Švedska najbrž v 17. stoletju, to je bila doba, ki jo zgodovinarji iz lingvističnega vidika opisujejo kot mnogojezična, kajti pogovorni jezik je med drugim tekel v nemščini, holandščini in švedščini, pozneje tudi v danščini. Politične ambicije švedskih vladarjev ter številne vojne na kontinentu so pripomogle, da je v državi vladalo kozmopolitično vzdušje. Množično priseljevanje ljudi na Švedsko med drugo svetovno vojno in po njej je še posebej dramatično spremenilo etnično sliko prebivalstva. Etnična, kulturna, verska in jezikovna raznolikost v državi pa ni bila nikoli večja kot je to po letu 1980. ^ Cilj te knjige je zbrati in delno prikazati nekaj pomembnih podatkov o etničnih skupinah na Švedskem, predvsem pa bolj tematično obravnavati skupino Slovencev na Švedskem. Okvirno želim predstaviti slovenske priseljence in nekoliko pobliže Slovence v Landskroni, kjer živim in na področju slovenske kulture delujem že 40 let. Tudi slovenski priseljenci so v povojnih letih postali sestavni del današnje multikulturne podobe na Švedskem. Upamo, da bo ta knjiga kot priročnik služila praktično in pedagoško svojemu namenu in delno zapolnila vrzel, ki na tem področju še vedno obstaja. Res je, da so se oglašali nekateri avtorji in pisci in se trudili prikazati podobo Slovencev na Švedskem iz lastnega vidika, vendar so bili to ljudje, ki izseljenstva niso nikoli izkusili na lastni koži in ga zato tudi ne morejo prikazati iz perspektive izseljenstva. Tudi na Švedskem so v zadnjih nekaj desetletjih številično povečali strokovne obravnave o vprašanju priseljencev, vendar se slovensko vprašanje nikoli ni pojavilo na tem seznamu. Kvečjemu so bili v raziskavah Slovenci zajeti v okvir bivše jugoslovanske federacije (1918-1991), kar pa je seveda nezadovoljivo za naše potrebe. Podlaga, oziroma viri za pričujočo raziskavo, ki se nanaša na slovensko književnost na Švedskem, so bili predvsem razni članki, gradivo v objavljenih literarnih delih, nekaterih zbornikih in antologijah, knjige švedskih in slovenskih raziskovalcev. Objave sem zasledila predvsem v slovenskih revijah in časopisih: Rodna gruda, ki se je od maja 2004 preimenovala v skupno revijo SLOVENCI.SVET; Naša luč (Celovec, Ljubljana); Izseljenski koledar (SIM), Naš glas (Stockholm, 1973-2001); Informativno GLASILO Slovenske zveze na Švedskem (2002 -- ); objave v slovenskih ter švedskih dnevnih časopisih in drugo. Pri izbiri gradiva sem izhajala iz kriterija, da je avtor teksta bodisi živel ali še živi na Švedskem, da obstajajo etnične ali drugačne vezi s Slovenijo ter da je svoja dela - pomembna za razvoj slovenske pisane besede na Švedskem - objavil v slovenskem ali švedskem jeziku. Največ gradiva sem našla v svojem privatnem arhivu, ki ga dograjujem že skoraj 40 let. V knjižnicah ali na IT je bilo gradiva bore malo. Ena slika pove več kot sto besed - tako je v knjigi v dokumentacijo objavljenih tudi veliko fotografij. Na tem mestu bi se rada zahalila vsem posameznikom in ustanovam, ki so mi svetovali in tudi tistim sicer redkim rojakom, ki so se odzvali klicu "Na pomoč!", in so mi nato poslali svoja gradiva za tole raziskavo. Odzvali so se sicer le štirje, preostalo gradivo sem poiskala sama, predvsem v že objavljenih medijih. Čeprav sem nekatere stvari morala spremeniti - izpustiti ali dodati, mi je bila njihova pomoč nadvse dragocena. Mirko in Katarina Prevolnik Koncem 60. in v začetku 70. let prejšnjega stoletja je na Švedsko prišlo nekaj več kot 7000 Slovencev. Kmalu so na Švedskem zaživele "slovenske zelenice" po naseljih in mestih, kjer so se Slovenci naselili dovolj strnjeno. Pred tem so v Landskroni organizirali veselice in slovenska srečanja zakonca Katarina in Mirko Prevolnik ter nato Štefka in Janez Budja, ki so tako zajela Slovence južne Švedske, da so se le-ti občasno shajali. Najtrdnejša vez z domovino pa so bili slovenski izseljenski duhovniki. Kmalu pa je tudi slovenska izseljenska matica vzpostavila stike s Slovenci na Švedskem. Med tem so nas dosegle informacije o slovenskem izseljenskem tisku -takrat sta bili to predvsem reviji Naša luč (Celovec) in Rodna gruda (Ljubljana) ter Slovenski koledar. Tako so nekateri rojaki zagrabili priložnost in začeli objavljati članke o življenju slovenskega priseljenca na Švedskem ter poezijo in prozo. Še danes so ti mediji za Slovence na Švedskem nekakšno okno v svet. V Olofstromu že nekaj let izhaja tudi Društveno glasilo društva Slovenija, ki Ciril Stopar. Janez in Štefka Budja Leta 1973 je bila ustanovljena redakcija kulturne revije za Slovence na Švedskem Naš glas, čigar lastniki so bila vsa slovenska društva na Švedskem. Revija je približno šestkrat letno izhajala 28 let, do decembra 2001, in je dosegla tudi do 1000 naročnikov. Leta 2002 je začela izhajati nova revija za Slovence na Švedskem Informativno GLASILO Slovenske zveze na Švedskem, švedsko ^ ^ I INFORMATIONSBLADET. Prvi odgovorni urednik te revije, katere pokrovitelj je Slovenska zveza na Švedskem, je bil Jožef Ficko, od marca 2003 pa je to Auguština Budja. Za Slovence na Švedskem je slovenska revija v tej ali oni obliki še vedno velikega pomena. Tu lahko sami objavljajo svoje literarne prispevke, obenem pa lahko berejo prispevke drugih rojakov. Redakcija skrbi za vsebinsko raznolikost in kvaliteto. Informativno GLASILO pošiljajo tudi na nekatere pomembne naslove slovenskih in švedskih institucij, tako da jih seznanjajo z delovanjem Slovencev na Švedskem. Pri svojem raziskovalnem delu sem večkrat poklicala na pomoč Zvonkota Bencek, ki je moja desna roka pri računalniku ter ostale člane ožje in širje družine za nasvete in mnenja. Uporabila sem tudi dele ali v celoti objavljene članke ali dopise nekaterih avtorjev, ki so mi to dovolili, hvala vsem. Posebna zahvala gre tudi mladi rojakinji Danni Stražar, ki je v kratkem času in brez oklevanja pomagala pri lektoriranju rokopisa. Profesionalnega lektorja za slvoenščino na Švedskem žal ni. Na obliko in vsebino gesel v pričujoči monografiji je vplivala vrsta zunanjih okoliščin - od vrste in raznolikosti književnih področij do obsega razpoložljivega gradiva, zapisov, fotografij, publikacij in drugo. Na koncu pa je vseeno pisec tisti, ki odloči, kaj vse bo pri svojem pisanju uporabil in kaj izločil. Knjiga SLOVENCI NA ŠVEDSKEM OKVIRNO ZGODOVINSKI PREGLED (SLOVENER I SVERIGE I ETT GLOBALHISTORISKT PERSPEKTIV) je vsekakor svojevrstno delo, kakršnega smo že zdavnaj potrebovali, ker pa je istočasno prvenec na tem področju, zagotovo ni brez pomanjkljivosti. O tem bodo najbolje sodili bralci. Januar, 2005 Augustina Budja UVODNA BESEDA Včeraj je zgodovina Danes je dar Jutri je skrivnost Vsebinska razdelitev knjige SLOVENCI NA ŠVEDSKEM OKVIRNO ZGODOVINSKI PREGLED: Prvo poglavje monografije obravnava nekatere paralele med Slovenci v Sloveniji in Slovenci na Švedskem v odnosu na majhnost. Govorimo tudi o vprašanjih asimilacije ali integracije slovenskih priseljencev na Švedskem. V zvezi s tem vprašanjem sledi kratka statistična obravnava o številu Slovencev na Švedskem. Okvirno obravnavamo še nekatera družbena področja ter literarno in glasbeno ustvarjanje Slovencev na Švedskem. Sledijo bibliografije najpomembnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev na Švedskem. Nato sledi pregled slovenskih medijev na Švedskem. V drugem poglavju je okvirno prikazano 40 let delovanja slovenske katoliške misije na Švedskem ter pomen slovenskih binkoštnih srečanj v Vadsteni. V tretjem poglavju govorimo o folklornem življenju med Slovenci in v četrtem o vlogi Slovenske zveze na Švedskem. V petem delu objavljamo razne intervjuje, raportaže, pesmi in dopise, ki so delno ali v celoti povzeti iz raznih slovenskih medijev v Sloveniji in na Švedskem. Šesto poglavje je nekoliko obširnejše in prikazuje s pomočjo fotografij, člankov, reportaž in intervjujev življenje posameznih Slovencev in slovenskih skupin ali splošno o življenju v okviru slovenskih društev na Švedskem. Na koncu tega poglavja sledi zapis o literarnih virih, iz katerih sem črpala snov za celotno knjigo. Problemi Zaradi pomanjkanja ozaveščenosti Slovencev samih, ki se niso potrudili spremeniti podatkov glede na nacionalno (etnično) pripadnost, naj bi nas po dostopnih podatkih na Švedskem živelo le okrog 600. To seveda ne drži, saj bi potemtakem ne mogla obstajati Slovenska Zveza na Švedskem, ki zahteva vsaj 1000 članov. Tudi ne bi bilo mogoče izdajati in pošiljati slovenskih revij Naš glas (1973-2001) in Informativno GLASILO (2002--) na sprva okrog 1000 naslovov in vsaj 800 naslovov pred nekaj leti, danes pa na približno 500 naročniških naslovov. Z naslovi so mišljena gospodinjstva, ki pretežno zajemajo več kot enega člana družine. Nekje mora torej biti napaka. ^ V zadnjih desetletjih so se pojavili članki in obravnave o nekaterih vprašanjih Slovencev na Švedskem, nihče se pa ni lotil področja o številu slovenskih priseljencev na Švedskem. Ker ni bilo statističnih podatkov o Slovencih, se je dogajalo in se še dogaja, da nas oblasti spregledajo, marginalizirajo, tudi takrat, ko to ni v naše dobro. Metode Z mnogoletnim vključevanjem v delo slovenskega društva v Landskroni in pozneje tudi kot tajnica Slovenske zveze na Švedskem (1991—2000), se me je slovensko vprašanje na Švedskem globoko dotaknilo, velikokrat pa povsem presenetilo. V letih mojega študija in delovanja na področju pedagoške službe na Švedskem sem pri kolegih večkrat naletela na vprašanja o Slovencih na Švedskem, na katera pa največkrat nisem vedela odgovorov. Tako sta me moj osebni interes in potreba po dejstvih prignala do te točke, da sem se začela ozirati po virih, ki bi mi pokazali pot do nekaterih rešitev problema. Takšnih virov sprva ni bilo nikjer najti. Šele v zadnjem desetletju so se začele pojavljati krajše ali daljše študije na tem področju, nekaj je bilo objavljenih v Slovenskem koledarju, spet druge v reviji Naš glas, nekatere sem prispevala jaz osebno in druge so objavili Slovenci, ki so publicirali rezultate svojih raziskav na raznih znanstvenih področjih. Tako je pričujoča monografija v osnovi pretežno literarna študija, literatura in viri pa so objavljeni na zadnjih straneh. Kot slovenska priseljenka na Švedskem pa imam tudi osebne izkušnje, ki so mi teoretično pomagale pri izvedbi projekta. 1. POGLAVJE NEKAJ VZPOREDNIKOV S SLOVENCI V SLOVENIJI IN NA ŠVEDSKEM GLEDE NA MAJHNOST 1.1. Članstvo Slovenije v EU postavlja državo in Slovence v manjšinski položaj Smo priče naglim družbenim spremembam, tudi kadar gre za stopnjevanje vprašanja narodnostne (etnične) pripadnosti, ko družbe zaradi površnosti raziskav v okviru raznih ved ostajajo brez odgovorov. Nov način izgradnje raznih državnih tvorb v svetu povzroča marsikje tudi stopnjevanje etničnega nasilja in pojavi neprilagajanja (dezintegracije) so tako močni, da se lahko vprašamo, če ima centralistična nacionalna država kot politična tvorba še kakšno legitimnost. Dolgo časa je bilo samo po sebi umevno po vzoru modernizacijske paradigme, da se bo preostali svet organiziral po vzorcu evropske nacionalne države. Če pa danes gledamo nacionalno državo kot nekaj še vedno nedovršenega, kot zgodovinski proces, ki še traja in za katerega se ne ve, kako se bo na koncu obnesel, se znajdemo pred številnimi empiričnimi vprašanji, kot npr. kam nas vse to vodi, kakor tudi nekatera normativna vprašanja glede na to, kakšne so alternative za nacionalno državo kot dominantno organizacijsko obliko.1 Imeti razumevanje za nek problem še ne pomeni imeti na voljo rešitev tega problema. Vprašanje narodnostne pripadnosti so sicer reševali mnogi tuji in domači antropologi, vendar ga niso nikdar dokončno rešili. Vedno znova se družbe in znanstveniki znajdejo nepripravljeni in v zadregi, kadar je treba odgovoriti na razna vprašanja, ki zadevajo narodnost. Družboslovje še vedno ni dovolj univerzalna veda, saj prikazuje predvsem izkušnje nekaterih dominantnih ljudstev. Švedska družbena veda je pod vplivom britanske, nemške, francoske in pozneje tudi ameriške znanstvene tradjcije. V teh velikih državah še vedno ne dajejo prednosti narodnostnemu vprašanju. Tako je tudi na Švedskem, ki se še vedno smatra kot homogena družba.2 Kako je s tem vprašanjem v Sloveniji, lahko tu na severu Evrope samo ugibamo. Celotna razvojna perspektiva v zahodni družboslovni tradiciji je še do nedavnega bila predvsem deterministično-evolutistična (vnaprej določen, postopen razvoj družbe). Iz tega zornega kota je izhodišče na partikularni obliki lojalnosti in identitete (narodnosti, regionalizma), kar pa je avtomatično prešlo na univerzalno obliko (razred, nacionalna država). To so posledice napetosti med liberalno in marksistično tradicijo minulih desetletij v Evropi. V političnih analizah se pogosto nagibajo k temu, da poenačijo pojma nacija in država. Teoretično naj bi nacionalna država bila norma, h kateri vodi razvoj vseh držav, česar pa v praksi nikjer ni videti. Pravilnejše bi bilo gledati na nacionalno državo kot na izjemo, na multnacionalno državo pa kot na normalno, splošno obliko države. V neki multietnični državi živijo druga z drugo različne narodnostne skupine, v nacionalni državi pa se pojmuje, da živi le ena.3 V odnosu na majhnost v Evropskem smislu se Slovenci v Sloveniji v lastnem okolju vsekakor čutijo in so priznani kot Slovenci, četudi se zgodi, da Slovenijo v svetu zamenjujejo za Slovaško. Na Švedskem je za slovenske priseljence to povsem drugače. Švedi gledajo Slovence v svoji sredini, pa jih očitno ne opazijo, poslušajo jih, pa jih po vsem sodeč ne slišijo, srečujejo se, pa gledajo mimo. Tudi v znanstvenem svetu na Švedskem Slovencev ne obravnavajo. Vendar Slovenci na Švedskem niso le ljudje, ki so prišli v to okolje samo mimogrede, ki tam bivajo kratek čas in so s 1 Univerzalna mnenja znanstevenikov ter moje lastno partikularno mnenje se večkrat prepletajo in dopolnjujejo, kadar pa temu ni tako, navajam univerzalne vire ali izvor partikularnega, (lastnega) mnenja avtorice. 2 Na Švedskem živi približno 70 % etničnih Švedov, k temu je treba dodati še 30 % ljudi, oziroma približno 160 različnih jezikovnih in celo nekaj več pripadnikov raznih etničnih skupin. Nekakšen model, kako rešiti etnično vprašanje za te skupine, torej še zdaleč ne obstaja. 3 Podobno raznim diktaturam, en tak primer je bila Kraljevina Jugoslavija (1929-34): Ena država, eno ljudstvo in en jezik. srcem daleč stran v svoji slovenski domovini. Ne, Slovenci na Švedskem so našli svoj drugi dom na švedskih tleh, tu so pognali korenine njihovi otroci, tu so pustili najlepša leta svojega življenja in zato so v srcu povezani s Švedsko. To so nekatera od dejstev, ki so mi vzbudila kopico vprašanj in me pripravila do tega, da poiščem nekatere odgovore. Kdo so ti ljudje, ta narod - Slovenci, ki očitno je, a ga hkrati ni. Tak odnos švedskega okolja do nekaj tisoč Slovencev na Švedskem meji na ignoranco in podcenjevanje. Pisana beseda na Švedskem je eden od mnogih načinov, kako lahko Slovenci na Švedskem opozorimo nase. Migracijski tokovi Kdo vse je priseljenec? V odgovor na to vprašanje, gledano iz švedskega zornega kota, lahko postavljamo le nova vprašanja, kajti dokončnega odgovora ni. Beseda priseljenec nj dovolj jasna. V švedski statistiki lahko sicer najdemo podatke o tem, koliko oseb, ki niso rojene na Švedskem, se je priselilo. Ta podatek je potem podlaga za definicijo priseljenstva, ki se uporablja v javni statistiki. Po predpisih naj bi se kot priseljenci registrirali vsi, ki nameravajo živeti na Švedskem najmanj eno leto in imajo dovoljenje za to. Osebe, ki so na Švedsko prišle za manj kot eno leto in (še) nimajo dovoljenja za bivanje, statistično ne spadajo pod kategorijo priseljenec. ^ Večina priseljencev so mladi ljudje. Največji efekt priseljenstva v neki državi, v tem primeru na Švedskem, je ta, da se število prebivalstva poveča. Na Švedskem je v navadi, da se k priseljencem prištevajo ne le v tujini rojene osebe, temveč tudi osebe, rojene na Švedskem, vendar z enim staršem ali obema rojenima v tujini. Seveda pa je kljub tej definiciji neki otrok, rojen na Švedskem in katerega eden od staršev je Šved drugi pa ne, praktično bolj švedski kot npr. finski, slovenski ali nemški, ne glede na to, od kod prihaja drugi od staršev. Statistično je lahko razvidno, da je tako imenovana prva generacija priseljencev na Švedskem v veliki meri poročena endogamno (Slovenka s Slovencem, Nemka z Nemcem), za drugo generacijo pa to ne velja več v enaki meri. Prevladujoča podoba demografskega razvoja med priseljenci na Švedskem ni rast specifičnih etničnih skupin, temveč nasprotno, biološka asimilacija v odnosu na prevladujoče švedsko prebivalstvo, ki bo čez nekoliko generacij popolna.4 V podobnem položaju so priseljenci v Sloveniji, z razliko, da tam priseljenstvo ne pomeni sto ali več narodnostnih skupin, temveč bi jih mogli prešteti na prste. To velja tudi za priseljenske skupine, ki se poročajo pretežno endogamno, znotraj lastne etnične skupine. 40 let bivanja na Švedskem Minilo je 40 let, odkar sem prvič prišla na Švedsko, z namenom na nekajdnevni obisk k sorodnikom. Ta obisk traje še zdaj, 40 let pozneje (1964-2004). Skozi ta štiri desetletja so stvari okrog mene dobivale različne dimenzije in se spreminjale s tokom časa in pod vplivom dogodkov v lokalnem in globalnem pogledu. Kadar sem v Sloveniji, me vleče domov na Švedsko, ko se bliža čas počitnic ali dopustov, pa me vleče v Slovenijo. Lahko bi temu rekli dvokulturnost, Slovenija in Švedska pa sta moji dve domovini. Te izkušnje mi pravijo, da so se tudi drugi slovenski priseljenci na Švedskem po desetletjih znašli v podobnem poločaju. Najbrž je tak občutek znan tudi priseljencem v Sloveniji. V času mojega bivanja na Švedskem se je o Slovencih na Švedskem nabralo tudi nekaj strokovne literature. Prva tri desetletja je bilo na tem področju veliko pomanjkanje, razen dopisniških objav v dnevnih časopisih in izseljenskih medijih ter v edinem slovenskem mediju na Švedskem ni bilo o Slovencih v tej državi prav nič napisanega. Spadali smo med ostale jugoslovanske narode, o Sloveniji ali slovenski narodni pripadnosti Švedi niso kaj dosti vedeli. Oba pojma državljanstvo in narodnost (etnična pripadnost) marsikdo še danes meče v isti koš. To je tudi vzrok, da na Švedskem uradno še vedno ni konkretnih podatkov o številu Slovencev na Švedskem. Slovenci sami se namreč niso potrudili, da bi na Davčni upravi na Švedskem spremenili podatke o svoji etnični pripadnosti. To je doprineslo, da se večina Slovencev v tej državi - lahko kar 90 % - 4 Sven Alur Reinans, Falkoping 1995. danes - 13 let po osamosvojitvi - v švedski statistiki šteje k Srbom in Črnogorcem (bivšim Jugoslovanom minulih 10 let). Lahko le upamo, da bo z letošnjim vstopom Slovenije v Evropsko Unijo Slovence na Švedskem vseeno zamikalo, da se bodo tudi uradno identificirali kot Slovenci. Priseljenci so tudi izseljenci Švedi so mnenja, da priseljeništvo "delovne moči" po drugi svetovni vojni na Švedskem pomeni nekakšno prelomnico za švedsko družbo. Švedska znanost in mediji pa še vedno radi obravnavajo Švedsko kot etnično homogeno družbo. Bliže resnici bi seveda bilo, če bi homogenost Švedski vsaj do neke mere pripisovali za obdobje v 19. stoletju, kajti dežela niti prej niti pozneje ni bila etnično čista. V 19. stoletju je Švedsko pestila velika revščina zaradi slabih letin, zatiranja verske svobode, zgrešene politike tedanjih monarhov, številnih vojnih konfliktov ipd. Ljudje so se masovno izseljevali in zapuščali domove in svojo deželo. V nekaj desetletjih med leti 1850-1900 je v Ameriko s trebuhom za kruhom odšlo približno 1,5 miljona Švedov, kar je takrat za Švedsko pomenilo približno 1/3^ vsega prebivalstva. Šele v začetku 20. stoletja je priseljevanje na Švedsko postalo večje kot izseljevanje. To stanje se je še stopnjevalo in se ob začetku druge svetovne vojne močno razvilo. Znano je, da Švedska uradno ni bila vpletena v uničujoče procese med drugo svetovno vojno in sicer zaradi svoje nevtralne zunanje politike. Tudi vojne na Švedskem že več kot 200 let ni bilo. Tako se je država ekonomsko močno razvijala, medtem ko je večina ostalih evropskih držav občutno trpela zaradi vojnih pustošenj in izgub. Med drugo svetovno vojno so na Švedskem iskali zatočišče predvsem ljudje z judovskim poreklom. Nato so to bili še begunci iz baltiških in nekaterih drugih vzhodnoevropskih držav. 1956 je na Švedskem poiskalo zavetje več tisoč Madžarov, leta 1968 veliko Čehov in Slovakov, leta 1990 so prihajali azijski begunci zaradi vojne v Kuvajtu, Iraku in Iranu, po letu 1991 pa je prišlo na desettisoče beguncev iz balkanskih držav bivše Jugoslavije in se naselilo na Švedskem. Ti migracijski tokovi se še zdaleč niso povsem umirili. Slovenija seveda nikoli ni v enaki meri kot Švedska postala priseljenska država. Zato bi lahko rekli, da so tudi politične reforme glede na priseljence in na kulturne cilje Slovenije izostale. S tem, da je Švedska sprejela tako veliko število tujih narodnostih skupin, se je obenem počutila ogroženo pred tujimi kulturnimi vplivi. Zato se je na tem področju kmalu zaščitila z uvajanjem novih političnih reform. Priseljenec je tudi izseljenec, njegovo življenje ga je oblikovalo v neki drugi državi, v drugačni družbi. Na Švedsko je prišel kot individ z lastno kulturo in pogledi na življenje v "prtljažniku". Nihče mu na Švedskem sicer ne brani, da še naprej goji lastno kulturo kot priseljenec, toda nudijo mu možnost, da lastno obogati z delčki švedske kulture. To pa lahko le na način, če ga vključijo v švedsko kulturno življenje. Delovna moč ali sila Konec 50. in v začetku 60. let prejšnjega stoletja je švedska industrija dobesedno vpila po novi delovni sili. Švedi niso zmogli popolniti vseh prostih delovnih mest, zato so se švedski podjetniki podali v nekatere južnoevropske države in tam nabirali "delovno moč". Številne agencije, nameščene v Italiji, v državah bivše federacije južnoslovanskih narodov - Jugoslaviji, v Avstriji in v nekaterih drugih deželah, so opravljale nalogo posrednika. Izvabile so predvsem mlado delovno silo iz področij teh držav in tako polnile vrzeli delavcev na področju industrije. Tujci so seveda prijemali za vsako delo ne glede na predhodno izobrazbo; nekateri so opravljali tudi po dve službi - posebno ženske. Bilo je dovolj praznih stanovanj in dela na izbiro, le mladih in zdravih ljudi je na Švedskem primanjkovalo. Te vrzeli so tako postopno polnili s priseljenci. Ker so priseljenci večinoma prijeli za vsako delo, zaradi pomanjkanja znanja jezika je bilo to sprva nekvalificirano, fizično delo, so tako razbremenili švedske moške. Ti so se potem lažje posvetili napredovanju in se lahko vzpenjalili po stopničkah lastne kariere. Švedinje pa so s priseljevanjem tuje delovne sile pridobile mnogo administracijskih delovnih mest v javnem sektorju. Tako se je razvoj na Švedskem v povojni dobi naglo razcvetal. Največ tujcev, ki so na Švedsko prišli kot delovna moč, je prišlo z namenom, da se zaposlijo, si prihranijo za izboljšanje življenskih pogojev in se nato vrnejo domov. Leta so minevala, otroci so prihajali in hitro rastli in s tem tudi življenski stroški. Prvotna vizija se tako večini teh priseljencev nikoli ni uresničila. Švedska politika je po svoje poskrbela in napeljala vodo na svoj mlin: z nekaterimi novimi davčnimi in priseljenskimi reformami je bilo doseženo, da so bili pogoji za varčevanje vse težji in žas vrniteve odmaknjen. Sprva cenena stanovanja so začeli obnavljati, stare stanovanjske hiše rušiti in graditi nova, draga naselja. Tako so se povečevali predvsem stanovanjski stroški celotnemu delavskemu razredu, v katerega slojih so se znašli tudi slovenski priseljenci. Tudi pogoji socialne konvencije med Slovenijo in Švedsko so se kmalu poslabšali na več področjih. Kdor ni dovolj prihranil v prvih nekaj letih in se odločil za povratek, živi še danes na Švedskem. Švedska asimilacija ali integracija je na ta način pogoltnila tudi številne Slovence. Poskus definicije pojmov etničnost in identiteta Identiteta, občutek etnične pripadnosti, je nekaj, kar nam je dano ob rojstvu, lahko pa tudi nekaj, kar si zavestno pridobimo na podlagi zgodovinskih faktorjev in procesov.^ Izhodišče za občutek etnične pripadnosti posameznika so lahko naslednji dejavniki: barva kože, rasa, religija, jezik, regija, sorodstvo itd. Vsak poskus, da bi uokvirili in definirali neko etnično skupino je obsojen na poraz. Identifikacijski proces, ki se kaže v občutku etnične pripadnosti, se dogaja na več nivojih hkrati in intenzivnost teh nivojev se lahko giblje, odvisno od zgodovinskih okoliščin. Narodnost ali etnična pripadnost je pogojena z okoljem in vsebuje nek kontekstni pojem, razumemo ga lahko le iz vidika konkretne zgodovinske zveze. Z vprašanjem etnične pripadnosti naletimo tudi v današnjem času na pojave vzrokov raznih trenj in oboroženim nesporazumom v svetu. Ti pojavi v tej ali oni obliki obstajajo v državah po vsem svetu. Vsako človeško bitje ima sebi lastno identiteto, vsi ljudje smo vsak zase nekaj posebnega, enkratnega (unikat), pa vendar imamo vsi približno enake življenske potrebe: potreba po ljubezni, odobravanju, preživetju (hrani) in potreba po socialnem življenju v odnosu z ostalimi individi v našem okolju. Če nekomu kratimo ali zanikamo pravico do lastne identitete, si jo bo po potrebi na kakršenkoli način poskušal pridobiti sam. Vprašanje slovenske narodne identitete Ni dovolj, da se Slovenci v izseljenstvu prištevajo k narodnostnim manjšinam v državi gostiteljici, z vstopom Slovenije v EU se tudi Slovencem v matični domovini ne obeta nič drugega, v evropskem smislu seveda. Za preživetje slovenskega naroda kot samostojne biti je življenjsko pomembno, kaj bodo prihodnje generacije študentov in intelektualcev v spremenjenih razmerah Evropske unije pripravljene storiti za slovensko narodno zavest.6 Nekatere naše posebnosti, ki nas delajo prepoznavne in nas ločijo od drugih, ni mogoče prepustiti naključju in spontanosti, še manj brezbrižnosti in malomarnosti, če nočemo, da bi nas odplavilo. Odgovorno, zrelo, samozavestno in pogumno je treba s primernimi sredstvi javnega delovanja zajamčiti rast slovenskega naroda in obstoj države. V ta proces je nujno potrebno vključiti tudi Slovence zunaj meja matične domovine. Zgodovina slovenskega naroda se je vedno odvijala v senci večjih držav in to nas je močno zaznamovalo; ne le značajsko ampak tudi prostorsko, saj se slovenski življenjski prostor kar naprej manjša. Na prelomu 19. v 20. stoletje se je zaradi gospodarskega razslojevanja, včasih pa tudi že zaradi neke vrste emigracijske psihoze, izgubilo v svet na tisoče Slovencev. Ob koncu druge svetovne vojne, sredi 20. stoletja, se je to ponovilo iz političnih vzrokov. Na tisoče Slovencev pa je tragično končalo neznano kje. Gre za dva pogleda v preteklost: v zadnje obdobje vladajočega sistema - ta je potreben, da razložimo sedanje stanje - drugi pa zadeva daljnejšo preteklost oziroma narodov spomin. To je vprašanje zgodovinske identitete, ki so ga dogajanja na slovenskih tleh in v širši okolici oblikovala v to, kar je danes. 5 Švedski profesor na univerzi v Göteborgu Björn Hettne (raziskave o Premirjih in konfliktih) 6 Dr. Marija Stanonik (IT 2004) Poskus definicije pojma narod Narod, nacija je neka etnična skupina določenega obsega (točnega obsega ni mogoče navesti). Ta skupina ljudi je na podlagi skupnih zgodovinskih izkušenj prišla do prepričanja, da potrebuje nek državni aparat za zaščito svojih interesov. Predpogoj za neko državo pa je seveda sama ideja o državi. Če se ta država potem kdaj razsuje, lahko pri prebivalcih ideja o državi živi še naprej. Odločujoče je predvsem subjektivno doživljanje tega vprašanja pri dotični skupini ljudi. V kolikor ima neka etnična skupina ambicije za skupno državo, postane skupina nacija, narod ali ljudstvo. Če se ambicija posreči, bo ta država nacionalna država, kar pomeni, da so pojmi etničnost, narod in država povezani. Etničnost ali identiteta ni statičen, temveč dinamičen pojem. Podobno je s kulturo nekega naroda. Funkcija identitete in kulturne zavesti je psihična in socialna. Ena od delovnih opredelitev narodne identitete vključuje etnične, teritorialne in državne vidike pojava. Definicija pojma narod je lahko še: Narod je skupnost z imenom, z določenim ozemljem, skupnimi financami in skupno zakonodajo -skupnost, ki ima tudi zgodovino in kulturo. Ne pojavi se v praznini, temveč se razvija iz starejših oblik skupnosti, ki jih imenujejo etnije, etnične skupnosti. V Sloveniji se v tej zvezi praviloma uporablja pojem ljudstvo. To je skupnost ljudi, ki poseduje skupno ime, skupno kulturo in skupne spomine, predvsem pa skupne mite o svojem izviru. Navadno se prav tako povezuje z določenim ozemljem - tudi če ga dejansko nima v lasti. Tisto, kar daje narodu drugačno, različno bistvenost (entiteto) od ljudstva, so veliko večja kulturna enotnost, stopnja prostorske določenosti, politična angažiranost in predvsem gospodarska povezanost. V tem smislu so narodi moderni. Ko govorimo o narodni identiteti, o slovenski kulturi in jeziku, ni mišljeno le tisto, kar je nastalo v Sloveniji, temveč tudi vse, kar smo dobili in sprejeli od drugod in je postalo del našega miselnega in doživljajskega sveta in ga občutimo kot domače in svoje. Kultura in jezik torej nista nekaj statičnega, kar bo ostalo za vedno nespremenjeno, temveč se prilagaja, bogati in spreminja, neprestano. Vsaka narodna kultura pa mora skrbeti, da sprejme za svoje le tisto, kar lahko postane naraven in zdrav del njene lastne biti in se ujema z njenim duhovnim izročilom. Odrine in izloči pa naj tisto, česar ne more uskladiti s svojo najglobljo naravo. Definicija pojma država Država je najprej ljudski pojem, to pomeni, da neko državo morajo priznavati lastni državljani in druge države. Le na ta način se neka država lahko distancira z lastno mejo do drugih držav in dobi določeno območje. To območje mora potem država moči kontrolirati z državnim aparatom, ki je uradni izraz države. To kontrolo je s kriterijem Max Weber povezal z monopolom za vojno nasilje v nekem društvu. Država je pravna konstrukcija, ki pa se lahko tudi naenkrat sesuje. Etničnost in narodnost pa sta psihološko kulturna fenomena, katerih sesutje in izničenost bi zahtevalo fizično ali kulturno uničenje.7 Etnična ali nacionalna pripadnost sta torej v veliko pogledih podobna fenomena. Delno je razlika pojmov v stopnji, delno pa obstaja razlika v povezavi s tretjim pojmom - državo. ^ Asimilacijski tokovi na Švedskem delajo s polno paro in tako se že druga generacija Slovencev na Švedskem etnično in nacionalno prišteva vsaj tako kot k Slovencem tudi k Švedom. V zvezi s tem govorimo tudi o dvokulturnosti. Krščanstvo kot pomemben del slovenske narodne identitete Danes se marsikdo sprašuje, zakaj smo postali Slovenci prav glede svoje narodne samobitnosti tako brezbrižni. Še več, vsakogar, ki hoče pokazati več domoljubja, razglasimo za nacionalista in po nepotrebnem razširjamo občutek manjvrednosti na področja, kjer ga doslej nismo poznali. Krščanstvo je v dobi tega polstoletnega enoumja v Sloveniji zadobilo negativen zven, postalo je prepreka tudi v smislu individualne izbire pri možnostih osebnega razvoja. V prejšnjem totalitarnem režimu so se dogajali sistematični procesi z namenom, da bi slovenska zavest na račun 7 Björn Hettne, 1987 20 jugoslovanske zavesti in identitete Slovencev močno zbledela. Tudi slovenska zavest o celovitosti krščanske zgodovine na slovenskem ozemlju glede na ostali evropski prostor je sistematično slabela v vsej povojni dobi. Biti kristjan je postalo breme pri poskusu uresničevanja lastnih ambicij. Verska svoboda spada v okvir zavzemanja za človekove pravice, za pravice svojega naroda, za enakopravnost, za obrambo domovine v nevarnosti, za zdrav in normalen narodni razvoj in razcvet. To ni le dopustno, je tudi potrebno in zaželeno. Ljubezen do svojega naroda, domovine in cerkve, ki goji hkrati prijateljstvo, toleranco in ljubezen do drugih narodov, dežel, kultur in religij, je osnova za premagovanje grobe sebičnosti in ena od poti za potrebno osebno rast. Mimo tega ni mogoče iti, če hočemo biti tolerantni in če želimo, da so drugi tolerantni do nas. Slovenci na Švedskem so se velikokrat znašli v podobnem položaju kot rojaki v Sloveniji. Podaljšana roka Slovenije oziroma bivše federacije, je segla tudi na daljni sever. Tako so se Slovenci med sabo delili na krščanske in nekrščanske. To pa je pri organiziranem življenju v društvih nemalokdaj povzročalo hude težave. Znanost in vera V upanju na začetek dialoga je na pobudo Papeškega sveta za kulturo in Slovenske akademije znanosti in umetnosti Ljubljana v juniju 2004 po dvajsetih letih znova gostila znanstveno srečanje pod naslovom Znanost in vera. Dr. Ivan Štuhec meni o tem takole: Neveren človek lahko upa v zdravo pamet, veren se mu pri tem pridružuje in verjame, da je zadnja beseda pri Bogu in ne pri človeku. Odgovornost je vsak dan večja, možnosti njene obvladljivosti pa ne sorazmerne.8 Po podatkih je posvet segel tudi na druga področja: ali znanost sploh potrebuje etiko (dr. Anton Stres), o pomenu svetovnega etosa tudi pri znanstvenem raziskovanju (dr. Tine Hribar), o teologiji kot vedi, o svoboščinah posameznika v etični tekmi z interesi družbe, o vzgoji za vrednote v družbi našega časa in prihodnosti. Po besedah dr. Janeza Grila pa bi lahko tako pripravljen - v odprtem in dialoškem duhu - in ustvarjalno izpeljan koncept sodelovanja postal model in zgled za skupno iskanje rešitev na vsa odprta nerešena vprašanja, ne samo v svetu znanosti, umetnosti in kulture, temveč v vsej slovenski družbi. Ta simpozij pod pokroviteljstvom vatikanskega državnega tajnika kardinala Angela Sodana in slovenskega predsednika dr. Janeza Drnovška je sestavljalo dvajset predavanj, ki so se v štirih tematskih sklopih dotikala razmerij med znanostjo, vero in družbo, enotnostjo in multi/interdisciplinarnostjo, znanostjo in vrednotami ter pokrivanja novih področij delovanja. Slovenija, od kod lepote tvoje? Lepota in raznolikost Slovenije sta dejavnika naše narodne identitete.Nihče od nas pa si ni sam izbiral ne svojih staršev še manj pa državo ali delček sveta, kjer smo se rodili. Oboje je bila za nas le slučajnost. Vendar smo razsežnosti narodne identitete prejeli vnaprej, s svojim rojstvom - kot dediščino preteklih rodov in dar naših prednikov. Do njih se pogosto obnašamo preveč zadržano. Posebnosti zaradi lege slovenskega ozemlja in njegova raznovrstnost pogojuje slovensko narečno razčlenjenost, ki je opazna tudi v nekaterih kulturnih dejavnostih, npr. v gledaliških in glasbenih. Hribi dajejo vtis zaprtega zaokroženega prostora, ki daje vtis celote. Ali je to vzrok slovenski razpršenosti? Po drugih državah je kultura nakopičena v centrih moči, v mestih, pri nas je sorazmerno enakomerno razvrščena po celotnem etničnem ozemlju, prav tako na podeželju kot v urbanem okolju, kar že vnaprej vsebuje nekaj demokratičnega. Lepota slovenske domovine in raznolikost na tako majhnem prostoru sta največja aduta slovenske samozavesti. Verski tednik Družina, dr Ivan Štuhec. Ljubljana, TELOVO 2004/24 Jezik in literatura kot znamenje narodne identitete Jezik nekega naroda je najočitnejše znamenje narodne istovetnosti. Za Slovence je glede na obravnavano témo življenjskega pomena, da^ prav vsaka stroka goji svojo lastno ustrezno slovensko terminologijo in tekoče jezikovno izražanje. Čim bi katera od njih podlegla udobju tujega izražanja, bi na tistem področju slovenščina začela zaostajati in propadati, in to lahko potegne za seboj uničujoč proces zamiranja naše knjižne - standardne materinščine. Za vsakega posameznika bi bilo prav, da bi bilo jezikovno okolje njegovega intelektualnega delovanja čim bolj urejeno in duhovno krepko. Z objavami v tujem jeziku (praviloma v angleščini) na domačih tleh postajamo kolonija v lastni državi. Ni preteklo veliko let, odkar smo bili podrejeni cesarskemu nemškemu Dunaju, in komaj je preteklo trinajst let, odkar smo bili podrejeni srbskemu Beogradu, zdaj pa, predvsem ljubljanski trgovci, podlegajo trgovski angleščini. Ni potrebno, da bi jim tudi znanost, cvet narodovega duha, slepo sledila. Gotovo je škoda večja od koristi zaradi objav v angleščini v slovenskih revijah. S tem slabi odgovornost za razvijanje domačega strokovnega izrazoslovja, tekste pa berejo predvsem domači strokovnjaki. To se nanaša na razne stroke, ki se navezujejo na slovensko istovetnost in pri katerih je še toliko bolj pomembno gojiti jezikovno samostojnost, saj jih samo ta, in ne tudi predmet sam, umešča v slovensko duhovno kulturo.9 Pri Slovencih na Švedskem so na tem področju ovire povsem drugačne. Prva generacija še nekako obvlada jezik in izraze svojih prednikov, druga in tretja, ki sta rojeni na Švedskem, pa se v slovenščini več ne moreta dobro sporazumevati. S časom bo to gotovo še slabše. Socialne razlike v slovenščini Nič manj pomembno ni, da v odnosu med jezikom in družbo ter jezikom in kulturo jemljemo v obzir tudi pomembna pedagoška dejstva v jezikovno socialnih razlikah v slovenščini. Kako močno se razlikujejo dialekti, sociolekti od knjižnega jezika? Morda lahko tudi pri nas govorimo o neke vrste diglosiji (dvojezičnosti). Dvojezičnost ali večjezičnost na individualnem in nacionalnem nivoju postaja vse bolj iskana vrlina v svetu. Jezik je nadvse pomembno orodje za uporabo v okolju, v katerem se nahajamo. (Basil Barnstein, William Labov). Podobno kot ostali dialekti v Sloveniji je tudi knjižni jezik le ena od variant govorne slovenščine, ki pa je pomembna za globalno sporazumevanje v Sloveniji. Dejstvo je, da večina Slovencev doma in po svetu aktivno ne obvlada, nikoli ni in ne bo, te govorne variante knjižnega jezika. Predvsem zato je zgrešeno dajati pečate Slovencem na podlagi dialektalnih odstopanj od slovenskega knjižnega jezika. S tem ljudi zaznamujemo kot nenormalne, lene, lagodne, neumne in neinteligentne. Ti faktorji v razvoju jezikovnega področja nikomur ne koristijo, kvečjemu škodijo. Vse jezikovne variante v Sloveniji so strukturirani, strnjeni slovnični sistemi, ki povsem zadostujejo potrebam govorcev. Znanstveniki menijo, da so vsi jeziki - in na podlagi tega tudi vse jezikovne variante v nekem jeziku - enako dobre, gledano iz vidika jezikovnih sistemov. Knjižnega jezika v resnici nihče (razen peščica napovedovalcev v nekaterih medijih) v celoti ne obvlada. Odnos do nestandardnih dialektov kaže na predsodke, ki ponazarjajo socialno strukturo neke družbe, v tem primeru slovenske. Z drugimi besedami - vrednotenje nekega pogovornega jezika iz jezikovnega zornega kota nastaja na povsem poljubni in samovoljni osnovi ter neupravičeno. Samo naključje nas je postavilov ravno v tisti kraj, kjer smo se kot majhni otroci naučili prvih besed, ponavljajoč jih za materjo in očetom. Literatura je opravila za slovensko narodno samobitnost izjemno pomembno vlogo. Ob Jurčičevem delu se pojavljajo glasovi, da še niso bile izkoriščene vse njene možnosti. Žal pa ne znamo izrabiti še mnogo bolj razločnega in za slovenstvo - tudi za njegovo državnost - značilnega lika, namreč Levstikovega Martina Krpana z njegovo kobilico, natovorjeno s tihotapljeno soljo. Tudi to so stvari, ki bi prispevale k naši narodnostni identiteti in k naši različnosti. Če že Jurčiča ne beremo več, potegnimo iz njega vsaj tisto, kar je naš očiten identifikacijski primanjkljaj. Ne samo literarne ustvarjalce v matični domovini, premalo cenimo pisano besedo tudi izven meja Slovenije, ki pomaga ohranjati pa tudi razvijati slovenski jezik. 9 V primeru pa, da smo pripravljeni sprejeti angleščino kot naš drugi jezik, bi bili na mestu vsekakor dvojezični napisi. 22 Slovenci na Švedskem premagujemo tudi jezikovne težave v švedščini. Večina nas je na Švedsko prišla v odrasli, zreli dobi. Jezikovne nianse v nekem jeziku pa obvladamo le, če smo se soočili z njim do 12. leta starosti. Pozneje je to veliko težje ali celo nemogoče doseči v polni meri. Dogaja se, da tudi v Sloveniji iščemo primerne izraze, da bi pravilno izrazili neko misel. Tradicije - stare šege in miti Slovenske šege in navade ter razne oblike folklore spričo naraščajoče izobrazbe niso več tisti temelj narodne identitete kot nekoč. Podobno se dogaja tudi v drugih zahodnih državah, vendar to še zdaleč ne more biti izgovor. Tradicije naših prednikov v Sloveniji še zdaleč nimajo tistega mesta, ki jim sicer pripada. Drugod po svetu se zavedajo nepisane avtoritete mitov in tradicij, pri nas pa jih brez prave refleksije, kaj pravzaprav to je, skrajno odklanjamo. Tudi nacionalna zavest in kultura sta v "'jeziku" nekakšna mita; izkušnja o tem, kaj je za občestvo dobro in kaj se mu maščuje, se vseskozi ni spravljala le v zavest vsakega izmed posameznikov, marveč nezavedno v nadosebni spomin: v ljudske pesmi in običaje, v pravljice pa tudi v nadnacionalne predsodke in vraže ter v umetniško in politično graditev nacionalnega mita. Izkušnje do danes kažejo, da je dobro upoštevati navade, ki v veliki večini niso bile nikoli izrečene na glas in ki jih zgolj čutimo. Tudi tradicije - stare šege in navade, miti v ljudskih pripovedkah in pesmih, so eden temeljnih kamnov za našo narodno identiteto. Morda prav zaradi tega Slovenci po svetu, v tem primeru na Švedskem, vlagamo veliko truda v to, da bi ohranili slovenske običaje in na ta način zadržali slovensko identiteto. V tujem okolju je slovenstvo še kako ogroženo. Politika lahko učvrsti ali omaje zavest narodne pripadnosti Na začetku poglavja smo govorili o novem položaju Slovenije v Evropi po vstopu v EU. Slovenija je v primerjavi z večjimi državami pač v manjšini. Vendar Slovenci zavoljo tega ne bodo nič manj Slovenci. Morda bo slovenska zavest pri Slovencih celo bolj zaživela in se utrdila, kajti kadar se ljudje čutimo ogrožene in srečamo neznano usodo, šele takrat se - radi ali neradi - spoprimemo s problemom. Pravkar našteta merila narodne identitete so človeku nekako nadrejena, saj z njimi v neproblematičnih - če taka kdaj sploh obstajajo - zgodovinskih obdobjih shaja tudi brez lastne refleksije, medtem ko se do prihodnih neznanih razsežnosti opredeljuje veliko bolj angažirano. Na naše pojmovanje narodne identitete močno vpliva tudi miselnost, ki je moderna v času, ko živimo - filozofija. Tako kot članicam vzhodnega bloka je v času druge Jugoslavije tudi Slovencem začel bledeti njen smisel - zaradi prednosti, ki jo je tedaj imela teorija razrednega boja. Poudarjanje narodnosti se je dopuščalo le taktično; v resnici se je pod omenjenim pročeljem bil boj za nov družbeni koncept, imenovan socializem. Komunisti so preko pojma razredni poskušali obvladovati nacionalni. Življenje med dvema ustanovama To dobo bi lahko imenovali tudi življenje med dvema ustanovama ali celo med dvema Cerkvama -komunistično in katoliško. Kajti če kultura tistih, ki obvladujejo državo, ni enaka kulturi ljudi, ki jih ravnanje države zadeva, se pojavijo etnični, nacionalni spopadi. Odtod v komunistični dobi predlogi o odpovedi narodnostni biti in utopično iskanje nadomestila zanjo v principu bratstva in edinstva, oziroma solidarnostnega združevanja. Že sama ideja o samostojni, svobodni Sloveniji je bila tujek, ki je preko iskanja slovenske in krščanske identitete ogrožal osnovno idejo partije. Otroci so v šoli dobivali razne informacije in napotke, ki se po navadi niso ujemali z napotki v cerkvi ali doma. Reforme in politika pogosto opravljajo poskuse in svoj izpit iz narodne identitete ob narodnostnih manjšinah in izseljencih. Subjektiviteta manjšin je primarno problem percepcije matičnega naroda preko gledanja MI - VI (ONI), kjer smo MI seveda norma, VI in OnI pa nekaj nenormalnega. Manjšine ne bolehajo za izgubljeno identiteto, so pa sinonim za globalno spoznanje in priznanje obstoja dveh skupnosti, ki imata skupne etnične izvore in mnoge skupne kulturne značilnosti, vendar je življenje v različnih socialno-kulturnih in političnih prostorih ustvarilo narodnostne organizme, z lastnimi vizijami razvoja. Pojem subjektiviteta je pojem za ustreznejšo opredelitev odnosa med državo Slovenijo in deli slovenskega naroda, ki živijo v obmejnem prostoru sosednjih držav; namreč, stiki med partnerji iz Slovenije in partnerji znotraj manjšine naj bi bili bolj funkcionalni. Sodelovanje se ne odvija zaradi etnične bližine in narodne privlačnosti ampak zato, ker partnerji znotraj slovenskih manjšin poznajo gospodarstvo obeh svetov in obvladujejo obe kulturni in jezikovni okolji, zato so lahko najučinkovitejši, najzanesljivejši in s tem najcenejši sodelavci. Etnične manjšine so podobne obnašanju matematičnih funkcij v mejnih situacijah; to ponazarja razmerje med slovenskimi manjšinami in slovensko nacionalno varnostjo. Izkušnja uči, da se odnos, ki ga sosednje države izgrajujejo do Slovenije, najprej preizkusi na plečih slovenskih manjšin. Tudi slovenski priseljenec na Švedskem ima v tem pogledu izkušnjo več kot Slovenci znotraj meja Slovenije. V času osamosvajanja Slovenije so Švedi namreč dobili odnos do slovenskega vprašanja skozi prizmo Slovencev na Švedskem. Potreba po poznavanju celovitega položaja Slovencev zunaj RS, ki uradno nikjer ne tvorijo manjšin Pomembno je torej do potankosti poznati celovit položaj Slovencev zunaj meja matične domovine, kajti študij slovenskih manjšin je istoveten študiju preživetja Slovenije v širšem evropskem prostoru. Slovenci kot narod smo v njegovih razmerjih etnična manjšina! Odnosi, ki jih že dolgo zaznavamo med državami večinskega naroda (Italija, Avstrija, Madžarska, Hrvaška) in slovenskimi manjšinami, so zbirka stanj, ki se nam obetajo. V izseljenstvu pa živi približno tretjina slovenskega naroda. Ti Slovenci nikjer ne tvorijo manjšin, niso dosegli tega statusa, ampak so zaradi asimilacijskih in integracijskih procesov v dotičnih državah gostiteljicah potopljeni skupaj z ostalo nerazpoznavno priseljensko (izseljensko) maso. Študij vprašanj, s katerimi se pripadniki slovenskih manjšin in izseljencev neprestano srečujejo, bi pomenil iskanje ustreznih rešitev za slovenske manjšine in izseljence v njihovih življenjskih okoljih, obenem pa državi slovenskega naroda ponudil priložnost za stalno izobraževanje in pravočasno pripravo na stanje, ki se Sloveniji obeta v prihodnosti. Ravno iz zamejstva in izseljenstva pa namreč prihaja kritika na račun slovenske politike doslej, ki daje vtis, da se identiteti svojega naroda odpoveduje, namesto da bi jo varovala. Narodni program Nobena od velikih evropskih držav ni brez narodnega programa. V preteklosti so se slovenski študentje po sili zgodovinskih razmer šolali na tujih univerzah. Danes, ko imamo lastno univerzo, načrtujemo študij v tujih jezikih. Ali naj bo to del novega narodnega programa? Če pogledamo k sosedom vidimo, kako bogata poglavja narodne zgodovine so zajeta v italijanskih zgodovinskih učbenikih. Da bi na tej ali oni italijanski univerzi poučevali v tujem jeziku, o tem ni govora. Predavanja o strpnosti so še najbolj primerna za poslušalce velikih narodov. Koliko je namreč italijanskih šolarjev, ki v okviru šolske vzgoje o strpnosti in sprejemanju drugačnih izvedo kaj o slovenski avtohtoni narodni manjšini v Italiji? Pedagoški delavec ima glede na naravo svojega dela nalogo, da usmerja mlade rodove k ohranitvi narodne samobitnosti, predvsem slovenski. Ob naglih družbenih spremembah potrebuje smernice, kako naj bi se kot narod ohranili pred močnimi zunanjimi ekonomskimi, kulturnimi in demografskimi pritiski. Kako sprejemati tuje ni tak problem, saj nas je tega učila zgodovina skozi stoletja. Pomen šolstva in znanstva Šola je duša neke družbe. Lahko bi rekli, da je šola ključni dejavnik v ohranjanju narodne identitete, ker se le-ta ravno v množičnem, javnem in standardiziranem izobraževanju privzgaja sistematično in načrtno. Prav v dejstvu, da etnične skupnosti niso imele množičnega javnega izobraževanja, je odločilna razlika med narodom in etnijo. Vendar gre tukaj lahko za nekakšen post festum proces (A. D. Smith). Ponavadi vladajoča politika uvede množičen javni sistem izobraževanja v svoj prid. Zakaj naj bi bilo v Sloveniji ali na Švedskem drugače? Iz slovenskih šol je bila vsaka domoljubna vzgoja zadnja desetletja skoraj popolnoma pregnana. Vsi šolski predmeti so domoljubje obšli ali pa se ga komaj dotaknili in materinščina je izgubila pomembnost vrednote. Šolarji niso smeli vedeti, da si na tujem na tisoče rojakov prizadeva ohraniti jezik in kulturo in da ustvarja tako imenovano tretjo slovensko univerzo. Domoljubna vzgoja odklanja idejo o tisočletnem hlapčevstvu, misel, ki nam je povzročila veliko škode. Pravo domoljubje pomeni ljubezen do svojega doma, domovine, države, do domače dežele, kulture in naroda, ki pa ne izključuje prijateljstva in spoštovanja do drugih narodov, kultur in dežel na svetu. To je navadno eden od pogojev za zdrav razvoj posameznika, saj človek brez ljubezni do svojega doma, staršev, naroda, domovine in verske tradicije praviloma nima pravih korenin, okrnjena pa je lahko tudi njegova čustvena in moralna podoba. Če ne ceniš svojega, tudi tujega ne moreš spoštovati. Ljudje, ki zavračajo domoljubje in domoljubno vzgojo kot nekaj zastarelega in se zavzemajo za svetovljanstvo, internacionalizem in multikulturo, ne vedo da človek, ki ni sposoben imeti rad svojih najbližjih, nima spoštovanja do domovine in vere, težko razvije pravi odnos do članov drugih narodov, kultur in veroizpovedi. Današnje težnje po neodvisnosti gredo včasih tako daleč, da posameznik noče pripadati nikomur, ne čutiti se vezanega niti na družino, kaj šele na rod, narod ali versko skupnost. Toda, če je nikogaršen, potem je vseeno, kaj počne, kako se obnaša, tako svobodnega se čuti, kakor bi bil sam na svetu. Če pa si sam, potem se hitro zgodi, da izgubiš tla pod nogami, nimaš korenin in od tu ni več daleč do destruktivnih dejavnikov (samomor, škodoželjnost, samopašnost, egoizem), ker se ne čutiš nikomur odgovornega. Človek mora biti nekje zakoreninjen kakor drevo, če hoče rasti in se razvijati. Odrešujoče in hvalevredno bi bilo, da bi bila ljubezen do bližnjega in do domovine eksplicitno in implicitno vgrajena v šolski sistem vseh stopenj. "NEKOGA mOrAŠ IMETI RAD" je dejal v istoimenski pesmi Ivan Minatti. Intelektualci imajo pri tem odločilno vlogo: uresničevanje zamisli etnične skupnosti, tiste zamisli, ki bo opravičevala njene politične zahteve. Prav intelektualci namreč znova odkrivajo, oblikujejo ali povezujejo zgodovinsko, filološko, arheološko in antropološko ozadje določene etnične setave prebivalstva, ki želi postati narod. Brez upoštevanja tradicije namreč ni mogoč nikakršen občutek skupne usode skupnosti. Pomen športa Šport je treba jemati tudi ob tukajšnji problematiki vedno bolj resno, saj postaja posebno pri mladih generacijah najbolj simpatična oblika izražanja narodne pripadnosti. Seveda obstajajo za to določeni pogoji. Samoumevno naj bi bilo, da ima športno društvo vsaj slovensko ime in se z njim predstavlja na javnih nastopih in tekmovanjih. Izseljenska društva po svetu so dokaj dobro uspela zadržati mlade Slovence v okviru slovenskih društev ravno na podlagi športnih sekcij. Ni napačno, če se v vrste mladih Slovencev na tujem priključijo tudi druge narodnosti. Še posebej zaželjeno je, da so to pripadniki države gostiteljice. Takšen način sodelovanja in srečanj med Slovenci in pripadniki drugih narodov se odraža v dobrih medsebojnih odnosih, kakršne lahko pričakujemo le s prepoznavanjem svojega in spoštovanjem tujega. Šport je le eden izmed mnogih sredstev. Demografsko vprašanje v Sloveniji Demografsko vprašanje v Evropi postaja iz leta v leto bolj pereče. Slovenija pri tem vprašanju ni nobena izjema. Leta 2003 se je v Sloveniji rodilo 17 321 živorojenih otrok, kar je 180 otrok manj kot leto prej in najmanj od začetka spremljanja tega podatka pri statističnem uradu Slovenije. V primerjavi z ostalimi državami članicami Evropske unije se Slovenija po celotni stopnji rodnosti uvršča na sam rep lestvice, saj sta za njo le Slovaška in Češka. Po številu živorojenih otrok na tisoč prebivalcev pa je Slovenija celo na predzadnjem mestu, za njo je le Nemčija. Rodnost se v Sloveniji sicer znižuje že več kot sto let, posebej intenzivno pa od leta 1980. Za enostavno obnavljanje prebivalstva bi, pri sedanji ravni umrljivosti, morala ženska v svoji rodni dobi v povprečju roditi 2,1 otroka. Ta vrednost je bila zadnjič dosežena v letu 1980, potem pa je začela padati in v letu 2003 dosegla vrednost 1,2 otroka. V zadnjih enajstih letih se je povprečna starost matere, ki je rodila prvič, povečala za 2,7 leta in dosegla v letu 2003 najvišjo vrednost - 27,3 leta. Morda je skrajni čas, ko bo treba dobro premisliti in s kakšno ugodno socialno reformo olajšati družinam glede možnosti povečanja rojstev otok, če ne želimo že čez nekaj let biti odvisni od priseljevanja tujcev, ki bodo skrbeli za nas, ko bomo ostareli in obnemogli. Slovenija v Evropi in Evropa v Sloveniji! Zaključna razmišljanja in predlogi Etniciteta in nacionalizem, podobno kot mnoge druge oblike kolektivizma, izhajajo iz kategoriziranja ljudi, družb in držav na osnovi terminologije, kakršna je primerjava med MI in OnI. Mi smo normativ, Oni pa nekaj, kar se razlikuje od tega normativa. Nadgradnja švedske identitete in v veliki meri tudi slovenske, je karakteristična za zahodni svet, z nekakšnim dogovorom o demokraciji, svobodi in visokemu standardu v globalnem smislu. Po padcu komunizma so vlogo kontrastivne identitete dobili islam in muslimani. Ostaja nam vprašanje, če ob vstopu v EU in vključitev v splošne globalizacijske procese ne pozabljamo na notranjo globalizacijo v okviru slovenskega naroda samega, njegovo notranjo trdnost in čvrstost. Kakor so nekdaj visoko povzdigovali razum nasproti drugim razsežnostim človekove psihe, danes pa obstaja že cela vrsta priročnikov o čustveni inteligenci, se bo po streznjenju ob enostranskosti globalizacijskih teženj okrepilo spoznanje o vrednosti nečesa, samo nam lastnega. Zdrav (tudi slovenski) človek stoji na dveh nogah. V tukajšnji zvezi to pomeni, da zavestno goji primerno ravnovesje med domačim in tujim, svetovljanstvom in domačnostjo. Za spontanost je vedno manj možnosti zato se je tudi domoljubja treba učiti. Če se Slovenci želimo in hočemo obdržati kot narod, je nujno v razpravo o prihodnosti Slovenije zavestno vnesti v njen razvoj tudi slovensko narodno identiteto. V slovenski splošno izobraževalni proces bi morala biti vključena implicitno, v visokem šolstvu pa tudi eksplicitno, da bi pripravljala ustrezen profil za pouk v osnovnih in srednjih šolah. Prva stopnja bi omogočala predvsem seznanjanje s krajevnimi in pokrajinskimi dejstvi, po švedskem etnološkem principu: koplji (išči) tam, kjer stojiš. Na prvi stopnji bi bilo treba poglobiti in razširiti že obstoječe domoznanstvo, v družboslovje vključiti programe političnih strank v Sloveniji in drugod ter uvesti verski pouk (Nauk o velikih in manjših verstvih sveta) ter temu - brez predsodkov! - dodati nekaj ur mitologije in folklore različnih panog. V srednjih šolah bi se dijaki že lahko seznanjali s splošnimi kriteriji narodne identitete, univerzitetni študij bi gojil kritično, toda pozitivno refleksijo o njej. Demokracija počiva na povsem drugačnih vrednotah - čas enoumja pustimo za sabo. Korenite kulturne študije igrajo zelo važno funkcijo, ko gre za odkritja in zavest o lastni kulturi. Pomembno je vedeti, katere so tiste centralne vrednote, ki so srž in stebri slovenske kulture, in potrebno jih je tudi moči kritično analizirati. Kaj je tisto, kar je povsem slovensko? Je to nekaj dobrega ali slabega? Zakaj je tako? Če ne cenimo in nismo pripravljeni na odgovornost pri osnovnem vrednotenju svoje lastne kulture bomo imeli težave najti pozitivne delčke v kulturah drugih narodov. Demokracija je na Švedskem globoko zakoreninjena, saj ima več kot stoletno tradicijo. Tega za Slovenijo ne bi mogli trditi, saj je imela prve demokratične volitve šele pred slabim poldrugim desetletjem. Popolnoma jasno je, da je demokratična vzgoja mnogo težja kot avtokratska in avtoritativna vzgoja. Demokratična vzgoja zahteva od vzgojitelja veliko mero razumevanja oz. empatije. Demokratična vzgoja je pomembna predvsem za pedagoški kader. Če vzgojitelj ali pedagoški delavec sam te lastnosti nima, je ne bo nikoli mogel posredovati niti komu drugemu. 1.2. ASIMILACIJA ALI INTEGRACIJA? Politične reforme na Švedskem Ko govorimo o davčnih reformah mislimo na švedski način obdavčevanja osebnih dohodkov. Davki na Švedskem so v razmerju s plačami danes eni najvišjih na svetu.10 Temu primerne pa so seveda tudi socialne razmere prebivalcev te dežele, kjer "starejši brat" zelo natančno opazuje in nadzoruje vsakega posameznika - vse v slogu socialdemokratične ideologije, ki je na Švedskem dominantna vodilna moč že več kot sto let.11 To pač pomeni, da ima vsak posameznik na Švedskem pravico do vsaj minimalnega standarda, tako da si lahko ustvari in izpolni nujne življenske pogoje, da toraj dobi tudi socialno pomoč, če jo potrebuje. Višino standarda pa spet določajo trenutne gospodarstvene razmere - ekonomske konjunkture. S priseljenskimi reformami na Švedskem imamo v mislih okvirno predvsem tri politične cilje, ki so bili zasnovani in potrjeni leta 1975 in glasijo takole: enakopravnost - svoboda izbiranja -sodelovanje (jamlikhet - valfrihet - samverkan). Ti cilji naj bi se nanašali na vse prebivalce Švedske, ne glede na etnično pripadnost in ozadje. Seveda so teoretični cilji eno, resničnost pa drugo. Švedska priseljenska politika je gradila in še vedno gradi na tem, da ljudje, ki so se iz kakršnih koli vzrokov naselili v tej državi in dobili dovoljenje za bivanje, v njej tudi ostanejo. Gunnar Alsmark, eden vodilnih etnologov na Švedskem, pravi takole: švedska družba ne želi priseljencev vreči iz države ampak jih hoče vzeti v državo in jih s silo pošvediti. Obenem pa država pridiga enakopravnost^, svobodo izbiranja in sodelovanje, ki naj bi veljalo za vse prebivalce te dežele. V sam odnos Švedov do priseljencev je že na samem začetku vgrajenih ogromno nasprotij in konfliktov. Način, kako švedska družba skrbi za svoje priseljence, je prej tiranstvo kot demokracija in svoboda izbiranja in je tako bliže asimilacijski kot integracijski liniji, meni Alsmark in z njim mnogi drugi.12 Izraz "asimilacija" pomeni tukaj način, kako priseljence nasilno in hitro pošvediti in jim podreti mostove etničnih ozadij. "Integracija" pomeni tukaj postopek prilagajanja švedski družbi, kulturi in načinu življenja, ki sme trajati tudi več generacij. Šele z integracijskim postopkom bi lahko pričakovali, da bodo okvirni cilji švedske priseljenske politike zares prišli do izraza (enakopravnost -svoboda izbiranja - sodelovanje), v nasprotnem primeru pa bodo ostali samo prazna fraza. Švedski jezik ter slovenski in drugi priseljenci Omenili smo že, da je bila priseljenska politika na Švedskem vse do sredine 70. let uradno asimilacijska. Tujce je treba čimprej pošvediti! Nihče pa ni konkretno razmišljal s kakšnimi postopki bi lahko Švedom to najbolje uspelo. V tem obdobju je tudi povsem presahnilo nadaljnje priseljevanje "delovne sile" na Švedsko. Meje so ostale odprte le še za ljudi, ki so imeli status beguncev. Dejanski status in stanje priseljencev in beguncev na Švedskem sta se kmalu začela izražati s poljubnimi prikazi v švedskih medijih, ki se prilagajajo nizki ali visoki konjunkturi in stopnji zaposlenosti oziroma nezaposlenosti v državi. Priseljence občasno obravnavajo kot nekakšno sivo maso in jih v vsiljenih vlogah "grešnih kozlov" bremenijo za vse nastale težave, ki šibijo švedsko ekonomijo. Podoben fenomen poznamo sicer tudi v Sloveniji. ^ Švedski jezik je relativno "majhen" jezik, ki ga danes govori približno 9 milijonov ljudi na Švedskem in nekaj tisoč v ZDA. Spada v germansko skupino in je najbližje danskemu in norveškemu jeziku. Večina priseljencev v povojnih letih je na Švedsko prišla iz izvenskandinavskih dežel, kar pomeni, da jim je bil švedski jezik sprva popolnoma tuj. Ko govorimo o povojnem priseljenstvu in delovni sili v 60. letih, švedska družba ni posvečala prav nobene pozornosti učenju švedskega jezika za tujce. Dela je bilo takrat za vse na pretek, tudi za tiste, ki so se z okolico 10 V Evropi ima danes nekoliko višje davke na osebne dohodke kot Švedska le še Danska. 11 Na Švedskem je meščanska koalicija v tem stoletju sedela vsega največ štiri mandatne dobe, ostalo so vladali socialdemokrati. 12 Povzeto iz članka v švedskem dnevnem listu Sydsvenska Dagbladet, 6/1-96:4. Prevod A. Budja. sporazumevali le z rokami ali morda v švedskem jeziku, ki še danes močno spominja na varianti pidgin in kreol. ^^ Danes lahko trdimo, da je na Švedskem stopnja znanja švedskega jezika nekakšna oznaka za socialni razred posameznika, kar uvršča priseljence seveda v nižji sloj. Nekakšen paradoks pri vsem tem je tudi dejstvo, da veliko tujcev, ki so na Švedsko prišli v zadnjih desetih letih in bili deležni formalnega (organiziranega pouka v šoli) pouka švedskega jezika, velikokrat obvladuje švedski jezik bolje od tistih, ki živijo na Švedskem že skoraj pol stoletja ali vsaj trideset let, a jim švedska družba ni nudila možnosti, da se jezika naučijo v formalnem okolju. V prejšnjih poglavjiih smo ugotovili, da se novega jezika najlažje naučimo pred 12. letom starosti. Pozneje je to veliko težje ali celo nemogoče. Govorimo o povojnih beguncih in o delovni sili iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja. Le-ti so švedsko družbo in današnje blagostanje gradili skupaj z ostalim švedskim prebivalstvom, a se njihove vrline merijo najpogosteje po stopnji znanja jezika. Če pri Slovencih na Švedskem pogledamo dejansko stanje znanja, oziroma razvoja slovenskega jezika, ugotavljamo, da so bili stiki z matično domovino zaradi geografske razdalje in relativno majhnega števila Slovencev na Švedskem znatno omejeni. Za dopolnilni pouk slovenskega jezika je bilo značilno, da so poučevali predvsem pedagoški delavci, ki so jih zaposlile švedske šolske oblasti ne glede na njihovo dejansko izobrazbo ali pedagoško sposobnost. To je seveda vzrok švedske priseljenske politike, ki je bila nasprotnik, da bi se slovenski priseljenci in njihovi otroci vračali domov. V veliki večini ostalih držav zahodne Evrope je za slovenski pedagoški kader skrbela matična domovina Slovenija, kar je za učence vsekakor bilo tudi ideološko zelo pomembno. Glede na ideološko, kulturno in jezikovno oskrbo so bili toraj Slovenci na Švedskem hudo izpostavljeni močnemu vplivu švedskega asimilacijskega aparata. Odnos Slovenije do slovenskih izseljencev ni bil prav prijazen, kar je seveda vplivalo tudi na razvoj slovenščine pri Slovencih po svetu. Vemo za primere ljudi, ki dobro ne obvladajo niti svojega prvega, torej materinega jezika, da se bodo tudi drugega in vseh nadaljnjih jezikov teže naučili. Isto velja za vprašanje identitete in lastne kulturne zavesti: kako naj cenim tuje, če svojega ne poznam in ne cenim?! Na srečo posledice zanemarjanja vseeno niso tako brezupne, kot bi bilo pričakovati. Velike zasluge za to smemo pripisovati slovenskim duhovnikom, pedagoškim delavcem, zborovodjem ter društvom in posameznikom, ki so si res z vsemi močmi prizadevali ohraniti slovensko zavest in se zavzemali za slovensko stvar na Švedskem ter se tako upirali asimilacijskemu toku. Politično vključevanje priseljencev Že v uvodu smo omenili, da so nekateri ljudje opravljali tudi po dve službi hkrati in na svoj intelektualni razvoj niso veliko mislili. Tudi švedska družba jim ni posvečala posebne pozornosti ali od njih zahtevala znanja švedskega jezika, tako so pač stagnirali v lastnem jeziku, a tudi švedskega se nikoli niso dobro naučili. Slovenija ni vlagala posebnega truda v intelektualni in duhovni razvoj Slovencev po svetu, saj se to ne bi ujemalo s tedanjo ideološko miselnostjo. Razen manjših poskusov nekaterih ustanov so ostajali izseljenci prepuščeni sami sebi. Ko naj bi Slovenci (velja tudi za večino drugih priseljenskih skupin) opozicijsko na Švedskem reagirali na javno migracijsko polemiko ali se kako drugače prebili na vrh, se je našlo le malo tistih, ki so švedski jezik toliko obvladali, da bi bilo to mogoče. Ker so ljudje stagnirali tudi v materinem jeziku, so postali pogoji za literarno ustvarjanje, bodisi v lastnem ali švedskem jeziku, minimalni. Podoba glede na vključevanje priseljencev v politično življenje tudi še zdaleč ni zadovoljiva. Volilno pravico na občinskih in okrajnih volitvah imajo sicer priseljenci že po petih letih stalnega bivanja na Švedskem, vendar to pravico zaradi neosveščenosti največkrat slabo izkoriščajo. To je tudi posledica tega, ker med političnimi kandidati primanjkuje ljudi, ki bi kazali interes obrniti negativno tendenco položaja priseljencev ali takšnih, ki imajo sami priseljensko ozadje. Po zadnjih volitvah leta 2002 se je pokazalo, da je v politiki procentualno le okrog 2% priseljencev. To število 13 Pidgin je umetno konstruiran govorni jezik neke manjšine, ki ne obvlada knjižnega jezika svojega okolja v državi, kjer jezik uporablja. Pidgin ne more nikoli biti prvi jezik nekega uporabnika. Kreol je naslednja stopnja umetno konstruiranega jezika, ki postane funkcionalna komunikativna vez med ljudmi, ki jezik uporabljajo. Kreol je lahko tudi prvi jezik nekega uporabnika, ki je član manjšine v večjezični družbi. lahko primerjamo z dejstvom, da je celotnega prebivalstva na Švedskem izseljencev približno 30 %.14 Statistično je na Švedskem danes blizu 160 jezikovnih skupin in še nekaj več nacionalnih skupin. Nekatere skupine štejejo na stotisoče ljudi (Finci), nekatere na desettisoče (Bosanci, Srbi, Hrvati, itd.), druge spet na tisoče (Grki, Italjani, Danci, Slovenci) in nekateri na stotine in celo samo desetine. Celotno prebivalstvo na Švedskem šteje danes nekaj več kot 9 milijonov. Od tega števila je približno 7 miljonov ljudi, ki so švedskega porekla (rojenih na Švedskem in s švedskimi starši), ostalo po so povojni priseljenci in begunci. Zaradi pomanjkanja verodostojnih statističnih podatkov o mnogih etničnih skupinah na Švedskem je težko strniti snov o priseljencih v zadostno pregledno delo, ki bi zajemalo vsa važna kulturna in socialna področja. Kultura tudi ni nekaj statičnega ampak se neprestano spreminja in razvija v to ali ono smer. Ta prispevek torej ne more veljati kot nekaj dokončnega, kar zadeva zgodovino ali dejansko današnje stanje priseljenske problematike na Švedskem. Moji podatki so takšni, s kakršnimi razpolagam. Opozoriti pa moram, da tudi v švedski znanstveni literaturi še vedno manjka marsikak kos stvarnosti, ki bi pobliže osvetlil in izpopolnil praznino v švedskem multi-kulturnem mozaiku. Slovenci na Švedskem Eden slovenskih predhodnikov na Švedskem je gotovo znani švedski pesnik CarI Snoilsky (Kari Znojilšek 1841-1903). Pesnik je bil tudi sam prepričan v svoje slovensko poreklo, čeprav zato ni bilo nobenih oprijemljivih dokazov. Neka raziskava je pokazala, da je v Sloveniji vsaj pet krajev, ki se imenujejo Znojile. Zato je tudi najbolj erjetno - menijo raziskovalci - da je Slovenec s Ipriimkom Znojilšek (tako so se Karlovi predniki najbrž imenovali) po poreklu iz Znojil. O Sloveniji |in o svojem poreklu je Znojilšek pisal med drugim pesmi Laibach. Korenine Karla Znojilška segajo Inajbrž v zgodovino 15. stoletja in v čas ¡reformacijske dobe. Carl Snoilsky - Karl Znojilšek 1841-1903. VIR: IT 2004 Večkrat se sliši, da na Švedskem danes ne Inajdeš Slovenca severno od Uppsale. V tem je Inajbrž kar dosti resnice. Ko so Slovenci kot Ibegunci v 50. in v začetku 60. let prejšnjega Istoletja prihajali na Švedsko, so se naseljevali predvsem tam, kjer je bilo povpraševanje po delovni sil[ največje - v pokrajinah Skane, Smaland, Ostergotland in Vastmanland. Slovenci pa, ki so na Švedsko prišli v 60. letih so pozneje bili rekrutirani direktno na območja glavnih mest Stockholma, Goteborga in Malmoja. Veliko se jih je naselilo tudi v območjih Helsingborga, Landskrone, Halmstada, Olofstroma, Jonkopinga, Eskilstune in Kopinga. Tu so Slovenci ustanovili tudi slovenska društva - slovenske zelenice na Švedskem. Slovenci na Švedskem geografsko ne živijo posebno strnjeno, prej obratno. Po slovenski navadi si jih je veliko kupilo ali zgradilo stanovanjske hiše, kjer zdaj živijo bolj ali manj na slovenski način - s povrtnino na vrtovih, pridelovanjem vina v kleteh bodisi iz kupljenega grozdja, jabolk, koncentriranega sadnega soka ali podobno. 14 V oktobru 2004 je v vladi Görana Perssona (socialdemokrat) nastala delna rokada med ministri. Tako je minister za Šolstvo postal Ibrahim Baylan, ki je kot osemletni deček prišel na Švedsko s svojimi starši iz Turčije. Priseljevanje na Švedsko Med Švedsko in državami bivše federacije južnoslovanskih narodov in narodnosti - SFRJ Jugoslavije se je leta 1966 sklenil sporazum o premikanju delovne sile med državama. Slovenci so na Švedsko kljub temu prihajali največ neorganizirano, to je izven tega meddržavnega dogovora. Med leti 1966 - 1979 se je letno iz Slovenije preselilo približno 10 000 oseb na začasno delo v Zahodno Evropo. Na Švedsko je leta 1968 prišlo 14 210 oseb in med njimi tudi veliko število Slovencev. Po letu 1974 se je izseljevanje iz Slovenije obrnilo v vračanje v Slovenijo in nekaj časa ostalo večje kot izseljevanje.15 V 80-tih letih pa se je tudi število povratnikov v Slovenijo umirilo, glavni vzrok temu je bil splošna ekonomska kriza v državah bivše jugoslovanske federacije po Titovi smrti. Večina Slovencev je na Švedsko prišla v letih 1965 - 1975. Po nekaterih statističnih podatkih (iz leta 1982) je bilo takrat število Slovencev v Zahodni Evropi 72 000, kar pomeni, da je živelo v državah ■Zahodne Evrope približno 4 % slovenskega prebivalstva. V te podatke seveda niso všteti zamejski Slovenci. Današnje število Slovencev prve generacije na Švedskem je nekje okrog 6 000 oseb, vštevši naturalizirane Slovence s samo švedskim ali dvojnim - slovenskim in švedskim - državljanstvom. Točnega števila do objave nekaterih rezultatov študije A. Budja (2001) o številu Slovencev na Švedskem ni bilo mogoče ugotoviti, ker so Švedi Slovence skupaj z ostalimi narodi in narodnostmi iz bivše Jugoslavije obravnavali kot Jugoslovane. K temu je v veliki meri pripomogel na Švedskem delujoč vpliven jugoslovanski vrh, ki je vplival na to, kako so Švedi gledali in obravnavali Jugoslovane. Pred izbruhom vojne na Balkanu leta 1991 je bilo po približni presoji na Švedskem Slovencev okrog 10 % od vseh tedanjih jugoslovanskih narodov in narodnosti. Skupaj z drugo in tretjo generacijo Slovencev na Švedskem se giblje število verjetno nekje med 12 000 in 14 000 oseb slovenskega porekla (glej naslednje poglavje Kratka statistična ^ ' obravnava). EVROPA. Vir: IT 2004 Po nekaterih podatkih o razmerah Slovencev v Evropi je skoraj polovica Slovencev v Zahodni Evropi živela izven matične domovine najmanj 24 let, dobrih 12 % pa več kot 30 let. Na Švedskem živi večina Slovencev približno 38 let (leta 2004). Posebnost slovenskih priseljencev na Švedskem je tudi ta, da je največ oseb prišlo iz dokaj dobro razvitih območij v Sloveniji, kot so okolica Celja, Maribora, Ravne na Koroškem, Ljubljana itd., in ne le iz Pomurja, kar v večji meri velja za ostale zahodnoevropske države. 15 Leta 1973 je vse evropske države - tudi Švedsko - pretresla svetovna kriza zaradi vprašanja surove nafte, kar se je potem kmalu odražalo tudi na preoblikovanju švedske priseljenske in splošne politike. Op. A. Budja. . 1.3. ŠVEDSKA IN SLOVENSKI PRISELJENCI Kratka statistična obravnava (2001) Priseljenska politika na Švedskem zelo poredko obravnava manjše priseljenske skupine. Zato lahko rečemo, da so te vrste skupin na Švedskem nekoliko odrinjene, oziroma marginalizirane v švedski družbi. Kakšen vpliv imajo manjše ali večje skupine na politično življenje na Švedskem pa je med drugim mogoče zaznati tako, da opazujemo razne aktivnosti, ki dovolj jasno pokažejo dejansko stanje. S tem mislimo predvsem na aktivnosti obrobnih (majhnih) in/ali centralnih (velikih) skupin v družbi. Po dosedanjih izkušnjah in po tem, kar trdijo nekateri znanstveniki o priseljenskih znanstvenih raziskavah,16 je večina znanstvenih obravnav o priseljencih na Švedskem obarvanih behavioristično. Raziskave o priseljencih največkrat obravnavajo vprašanja kot so naslednja: • zaposlenost/nezaposlenost • zdravstveno stanje/bolezni priseljencev • frekvence kriminalnih dejanj med priseljenci • znanje/neznanje švedskega jezika • stopnja izobrazbe • število naturalizacij, • ostalo Že skoraj tri desetletja se resda vrstijo številne znanstvene razprave na opisanih področjih v zvezi s priseljenci na Švedskem. Raziskave o priseljencih delajo predvsem Švedi v obliki raznih časovno omejenih in od države financiranih projektov, ki so vključeni v različne družbene ali znanstvene inštitucije. Le malokdaj so rezultati tudi na voljo navadnim prebivalcem. Na Švedskem je po nekaterih podatkih blizu 170 večjih ali manjših jezikovnih, oziroma priseljeniških skupin. Skupina slovenskih priseljencev na Švedskem spada med manjše priseljenske skupine, poleg tega pa Slovencev Švedi dolgo niso priznali, ampak jih prištevali med priseljence v jugoslovanski skupini. Za to nosijo delno krivdo Slovenci sami, saj se po večini niso potrudili, da bi zahtevli spremembo narodnostnih (etničnih) podatkov pri oblasteh na švedski loka[ni DAVČNI UPRAVI. Prvoten namen tega dela moje študije SLOVENCI NA ŠVEDSKEM je bil najti odgovore na nekatera bistvena vprašanja v zvezi z leti rojstev, spol in leto priseljenstva. Med svojim delom sem bila večkrat primorana zaviti s poti prvotnih načrtov glede študije, kajti pokazalo se je, da o Slovencih na Švedskem ni v raziskovalnih delih prav ničesar doslej dokumentiranega; morala sem toraj zaorati ledino. Rezultate te študije o Slovencih na Švedskem sem februarja 2001 najprej v švedskem jeziku publicirala v zvezi mojih študijev in nato na internetu kot »uppsats« o Slovencih na Švedskem. Za uspešno izpeljavo tovrstne študije pa je potrebno najti neko izhodišče s posebno teoretično predstavo o dejanskem stanju Slovencev na Švedskem, glede na včeraj, danes in morda tudi jutri. Na Švedskem je moč najti kar precej podatkov o Sloveniji in o razmerah v njej; tudi podatki o slovenskem jeziku v zvezi z dopolnilnim poukom na Švedskem so dosegljivi. Slovenci pa so kot priseljenska skupina navadno obravnavani kot del celote jugoslovanskih priseljencev ali celo kot nepomemben delček ce[otne priseljenske mase na Švedskem. To postaja seveda za ohranitev slovenske identitete na Švedskem vse bolj usodno, kar pomeni tudi, da slovensko vprašanje na Švedskem še ni našlo prave poti v javnost. Zato postaja problem etničnega vprašanja, jezika in lastne identitete pri Slovencih vse težji, čeprav je Slovenija že 14 let samostojna država in je lani v maju (2004) bila sprejeta kot polnovredna članica v EVROPSKO SKUPNOST ali UNIJO (EU). Rezultat moje kratke statistične obravnave leži pred vami. S tem delom se dotikam predvsem naslednjih problematičnih področij pri Slovencih, ki so prišli na Švedsko po drugi svetovni vojni: Henry Bäck, 1989 1) Število slovenskih priseljencev na Švedskem 2) Spol in približna starost 3) Čas priseljevanja na Švedsko Različnost podatkov Podatki, ki javno in zasebno še vedno krožijo v literaturi in nekaterih razpravah se vrtijo predvsem med številom od 68 in številom 600. Sama menim, da je na Švedskem od 5 000 do 7 000 Slovencev prve generacije. Po intuiciji in izkušnjah (med drugim sem bila devet let tajnica pri Slovenski Zvezi na Švedskem, 1991-2000, kjer je bilo letno dokumentirano včlanjenih okrog 1 300 Slovecev) bi prej pritrdila številu 7 000 Slovencev na Švedskem kot pa številki 68. Moj glavni problem in rdeča nit pri raziskovanju je bilo vprašanje, kako priti do verodostojnejših podatkov o dejanskem številu Slovencev na Švedskem. Končni podatki, ki so plod moje študije, kažejo, da je 31.12.1999 na Švedskem bilo prijavljenih 5098 ljudi, ki so bili rojeni v Sloveniji in so po moji definiciji etnični Slovenci. K temu po nekaterih statističnih podatkih o drugih priseljenskih skupinah lahko dodamo vsaj še enkrat tolikšno število potomcev druge generacije, raje nekoliko več. Nekatere švedske študije so namreč pokazale, da se v priseljenskih družinah rodi več otrok kot v švedskih. In že se giblje domnevno število Slovencev na Švedskem nekje med 12 000 in 14 000 oseb. Na Švedskem sta v teh petih desetletjih slovenskega priseljevanja Slovencev (v povojni dobi) na poti že tudi tretja in četrta generacija. Večina Slovencev pripadnikov druge generacije so se najpogosteje poročali z neslovenskimi partnerji (mešani zakoni), ali pa živijo v mešanih razmerjih in gospodinjstvih, zato je tretjo in četrto generacijo otrok iz teh razmerij veliko težje identificirati kot etnične Slovence. Tudi znanje slovenskega jezika ni prav zadovoljivo, kar sicer ni povsem merodajno za etnično pripadnost, a se bodo vnuki in pravnuki prve generacije Slovencev na Švedskem nekoč sami še najlažje odločali o lastni etnični pripadnosti. ^ Vsekakor sem si z dotičnim raziskovalnim delom o Slovencih na Švedskem pridobila koristne izkušnje in obilico novega znanja, med drugim to, kako tudi lahko nastajajo statistični podatki, predvsem pa sem prišla do pomembnih odgovor v zvezi z mojimi prvotnimi vprašanji, odgovore, ki jih bralcu posredujem na naslednjih straneh. Slovensko poreklo Z osebami s slovenskim poreklom menim tukaj predvsem tiste, ki so se na Švedsko priselili direktno iz Slovenije. Podatki o narodnosti pripadnosti staršev mi niso bili dosegljivi. Predvidevam, da so bili priseljenci iz Slovenije ljudje s slovenskim poreklom. Doživljensko izobraževanje je pojem, ki dobiva vse večji pomen v moderni družbi. Težave, ki jih povzroča nezadostno znanje komunikacijskega jezika večinske družbe so nepredvidena ovira, da bi se ljudje mogli vključevati v politično življenje in vplivati na lastno usodo. Mnogim pomeni doživljensko izobraževanje nove možnosti za samousposabljanje, mnogim pa trpljenje in še večji občutek negotovosti, saj so se zaradi pomanjkanja znanja jezika znašli izven neke skupnosti z občutkom manjvrednosti in nesposobnosti, da bi obvladovali zahtevne študijske programe. In če fizično okolje nekoga etnično ne priznava, je to - po lastnih izkušnjah - še dodatna obremenitev. Nek švedski pregovor pravi: »Kdor ni viden ali slišen - ne obstaj!« Slovenci bi morda rekli: »Daleč od oči - daleč od srca!« Hočem reči, da so Slovenci na Švedskem ena takšnih priseljenskih skupin, o kateri se nikoli ne bere, ni je videti pa tudi slišati ne o njej. Slovenci so uradno do pred kratkim bili še vedno Jugoslovani. Z vstopom Slovenije v EU kot polnopravne članice upamo, da se bodo stvari spremenile. Slovenci smo majhna skupina, vsaj po podatkih, ki so dosegljivi javnosti. Leta 2000 je na Švedskem Radiu po 18. letih zaradi naše majhnosti popolnoma ukinjen tedenski program v slovenskem jeziku Moje slovensko poreklo me sili, da se trudim osvetliti položaj Slovencev na Švedskem prav vsem družbenim krogom, ki jih to zanima. Sodelovanje s švedskim Centralnim Statističnim Uradom, SCB Prvi korak pri dogovoru je bil, da mi Urad SCB, Oddelek za Statistiko Prebivalstva, izstavi kompleten izpisek vseh krajev bivše Jugoslavije, od koder so državljani Jugoslavije v povojni dobi prihajali na Švedsko. Moja naloga nato je bila, da zaznamujem imena vseh krajev, ki se nahajajo znotraj meja Republike Slovenije, tako da iz celotnega arhivskega gradiva izključim neslovenske kraje. V nadaljevanju je nato Oddelek za Statistiko Prebivalstva sestavil tabelo, ki je vsebovala število priseljencev na Švedskem, ki so bili rojeni v izbranih krajih, ki po moji definiciji ležijo znotraj meja Republike Slovenije. Tako sem prišla do podatkov o številu Slovencev prve generacije. Slovenske kraje v skupnem spisku krajev bivše Jugoslavije sem ugotavljala s pomočjo Atlasa Slovenije, Ljubljana 1985. Pri tem delu me je z nasveti podprl tudi Zvonko Bencek. Ugotovila sem, da je Atlas Slovenije iz leta 1985 bil kot nalašč idealen za moj namen. Vsebuje namreč imena krajev, kakršna so veljala v Sloveniji skozi vso povojno dobo: Šele po osamosvojitvi Republike Slovenije so nekateri slovenski kraji spet dobili nazaj stara krajevna imena.17 Domnevam da so Slovenci, ki so na Švedsko prihajali v povojnih letih, gotovo navajali za dotično dobo veljavna krajevna imena, ko so uradno dajali svoje izjave o svojem rojstnem kraju. Pri obliki pisav nekaterih krajev je bilo nekaj težav, ker so bila imena različno napisana. Na primer je ime Ljubljana izgledala takole, kot kaže majhen izvleček iz celotnega arhiva spodaj: LJUBJANA LJUBLANA LJUBLANKA LJUBLIANA LJUBLIJANA LJUBLJANA LJUBLJANA JUGOSLAVIEN LJUBLJANA MOSTE POLJE LJUBLJANA SLOVENIEN LJUBLJANA SLOVENIJA LJUBLJANA, BEZIGRAD LJUBLJANA, SLOVENIEN LJUBLJANA, SO LJUBLJ LJUBTJANA LJUDLJANA V arhivu je bilo še nekaj takšnih ali drugačnih različic imen za mesto Ljubljana, med drugim tudi ime Laibah. Takšni so bili primeri tudi pri nekaterih drugih frekvenčnih imenih krajev: Maribor, Celje, Ptuj, Koper in drugi. Moja naloga ni bila le, da ugotovim katera mesta so slovenska ampak tudi, da ugotovim, katere različice imen vseh krajev se nanašajo na slovenske kraje. Velikokrat sem morala iskati po zemljevidu bivše Jugoslavije, da bi ugotovila, če se kakšno ime kraja morda nanaša na katero drugih republik. Kar nekaj težav je bilo tudi s krajevnim imenom Bistrica, ker je več krajev z enakim imenom tudi na Hrvaškem. Vzrokov za tako različne variante pisanja nekaterih krajevnih imen je lahko več. Ljudje so ob prihodu na Švedsko morali ime rojstnega kraja napisati z roko; uslužbenec, ki je imel nalogo ime prepisati v arhiv je bodisi imel težave pri branju rokopisov ali pa so ljudje površno zapisovali imena rojstnih krajev, morda pa se je dogajalo oboje. Število krajevnih imen 17 Na primer - ime kraja Mala Nedelja na Štajerskem je po vojni in vse do leta 1991 bilo Bučkovci. Danes je spet Mala Nedelja, Bučkovci pa je ime za bližnjo vasico. Število krajevnih imen v Sloveniji, od koder so Slovenci prihajali na Švedsko je po končnem rezultatu pristalo na 1 399. Število imen vseh krajev bivše Jugoslavije v registru Urada SCB je bilo pa 18 666. Iz zgornjega opisa problematike različic krajevnih imen je razvidno, da v resnici ne gre za tako veliko število slovenskih krajev in tako tudi ne krajev bivše Jugoslavije, kot so kazali prvotni podatki. Gre pa za skupno število imena krajev z vsemi različicami imen. Delo, ki bi ga na primer na podlagi doslej izvedene raziskave lahko še opravili, je določiti število ljudi iz posameznih krajev s spremenljivkami - spol, rojstvo in čas prihoda na Švedsko. Zame je vprašanje te vrste manj pomembno, zato zaenkrat ne nameravam nadaljevati v tej smeri. Tudi račun za delo Urada SCB je pri tem precejšnja ovira. Število Slovencev na Švedskem Naposled bomo izvedeli za število Slovencev na Švedskem. Na podlagi statistjčnih podatkov, to je števila slovenskih krajevnih imen, ki so jih slovenski priseljenci ob prihodu na Švedsko navajali kot kraj rojstva, je nato Urad SCB izračunal in mi poslal odgovor na vprašanje, koliko ljudi, rojenih v Sloveniji, se je v povojni dobi priselilo na Švedsko, oziroma, koliko Slovencev (moja definicija po kraju rojstva) je bilo 31.12.1999 še živečih in registriranih na Švedskem. Slovencev na Švedskem je bilo takrat 5 098. Tabele spodaj prikazujejo število rojenih v Sloveniji, razdeljeno na leto rojstva v petletnih intervalih ter na spol in leto priselitve, pravtako v petletnih intervalih. TABELA ŠT. TABELA ŠT. TABELA ŠT. Število 5-letnih Leto prihod a i: SLOVENCI NA ŠVEDSKEM; ŠTEVILO MOŠKIH, ROJENIH V SLOVENIJI. STANJE 31.12.1999, AVGUŠTINA BUDJA 2: SLOVENCI NA ŠVEDSKEM; ŠTEVILO ŽENSK, ROJENIH V SLOVENIJI. STANJE 31.12.1999, AVGUŠTINA BUDJA 3: SLOVENCI NA ŠVEDSKEM; SKUPNO ŠTEVILO VSEH SLOVENCEV, ROJENIH V SLOVENIJI. STANJE 31.12.1999, moških rojenih v Sloveniji, razdeljeno na rojstva v interv. Spol in leto prihoda v 5-letnih intervalih_ moš skup ki aj Leto rojstva v 5-intervalih mošk - 193 193 194 194 195 195 196 196 197 197 198 198 199 199 1929 0-34 5-39 0-44 5-49 0-54 5-59 0-64 5-69 0-74 5-79 0-84 5-89 0-94 5-99 nezna 4 4 1 14 7 4 4 5 1 1 45 no -1949 1 1 2 1950- 23 26 11 2 5 3 1 71 1959 1960- 32 57 109 144 15 14 22 10 403 1964 1965- 47 67 162 261 87 42 51 76 32 825 1969 1970- 10 24 28 43 91 48 19 35 29 10 337 1974 1975- 4 10 9 18 43 10 7 7 8 5 121 1979 1980- 3 1 2 10 17 15 13 8 4 4 5 5 87 1984 1985- 5 2 9 14 8 11 11 25 14 4 5 6 6 120 1989 1990- 7 5 8 10 18 36 57 64 55 30 31 43 65 33 462 1994 1995- 2 5 2 5 5 9 15 13 24 36 20 17 16 14 1 184 1999 skupn o 134 195 342 513 271 225 203 243 165 93 66 71 87 47 2 2657 TAB. 2 Leto prihod a Žen ske Leto rojstva v 5-letnih intervalih Skup aj Žens ke - 193 193 194 194 195 195 196 196 197 197 198 198 199 199 1929 0-34 5-39 0-44 5-49 0-54 5-59 0-64 5-69 0-74 5-79 0-84 5-89 0-94 5-99 Nezna 1 3 5 2 3 3 1 1 1 20 no -1949 1950- 20 10 10 3 2 5 1 51 1959 1960- 36 34 43 38 11 14 21 10 207 1964 1965- 43 58 113 154 139 64 46 59 24 700 1969 1970- 13 18 38 53 61 111 41 24 38 10 407 1974 1975- 9 9 15 12 16 30 31 6 6 1 4 139 1979 1980- 3 2 3 6 8 12 15 23 6 2 2 2 84 1984 1985- 16 2 5 6 7 14 23 20 19 9 6 4 7 138 1989 1990- 27 10 11 10 19 35 48 75 65 35 37 58 48 31 509 1994 1995- 16 11 7 6 6 11 12 14 24 23 19 7 18 11 1 186 1999 Skupaj 183 155 248 293 271 299 241 232 183 80 68 71 74 42 1 2441 Leto prihoda Skupaj Oba spola Neznano 65 -1949 2 1950-1959 122 1960-1964 610 1965-1969 1 525 1970-1974 744 1975-1979 260 1980-1984 171 1985-1989 258 1990-1994 971 1995-1999 370 Skupaj 5 098 Rezultat - skupno število je 5 098 Slovencev na Švedskem - je bilo pričakovati, verjela sem celo, da bo nekoliko večje, čeprav slovenski povratniki in doslej na Švedskem umrli posamezniki, ki jih je domnevno že kar več kot 1.000, niso vračunani v to šetevilo. Na podlagi zgornjih tabel o številu Slovencev na Švedskem, koliko jih je bilo registriranih dne 31.112.1999, je mogoče pozneje izračunati približno starost posameznikov ter obdobje priseljenstva na Švedsko, če bo to komu v interesu. Moja domneva, da je na Švedskem vsaj še enkrat toliko Slovencev, če prištejemo drugo in zdaj že tudi tretjo generacijo, ostaja zaenkrat samo domneva. Razmišljanja na podlagi rezultatov O izseljevanju iz bivše Jugoslavije v 1960.ih letih, tedanjo državno politiko in posledice izseljenstva je naredil dokaj zajetno študijo Tommy Holm v knjigi Det mangkulturella Sverige.18 Holm je razdelil izseljensko politiko na tri razvojne faze: Prvo dobo izseljenstva imenuje Holm ILEGALNO IZSELJENSTVO (illegal utvandring), ki je trajalo od leta 1945 do 1961. Drugo dobo je poimenoval DOVOLJENO IZSELJENSTVO (accepterad utvandring), ki je trajalo od leta 1962 do 1972. Po svetovni naftni krizi leta 1973 je po mnenju Holma nastopila tretja doba, ponovno RESTRIKTIVNO IZSELJENSTVO (restriktiv utvandring). Po tabelah je razvidno, da Slovenci na Švedskem dejansko spadajo v vsa tri izseljenska obdobja, ki jih definira Tommy Holm. Do leta 1961 so Slovenci odhajali iz Slovenije ilegalno, ker drugih možnosti zaradi državne politike pač ni bilo. Nato so Slovenci odhajali v tujino zaradi začasnega dela ali kot so to poimenovali Švedi - kot arbetskraft (delovna sila), kar je veljalo tudi za priseljevanje na Švedsko. Iz zgornjih tabel lahko razberemo, da je do leta 1949 na Švedsko prišlo vsega skupaj 67 Slovencev. Med letom 1950 in 1959 je prišlo na Švedsko 122 ljudi rojenih v Sloveniji in med 1960 in 1964 še 610 Slovencev. Največ jih je prišlo med leti 1965 do 1969 - kar 1525 oseb s slovenskim poreklom. V času med 1970 in 1974 je prišlo 744 Slovencev, potem pa se je število slovenskih priseljencev na Švedsko začelo znatno manjšati, saj je med leti 1975 in 1979 prišlo le 260 ljudi iz Slovenije in v času med 1980 in 1984 samo 171. V letih med 1985 in 1989 je prišlo na Švedsko spet nekaj več Slovencev, 258 po številu in v letih med 1990 in 1994 kar 971 Slovencev. Morda so bili to bivši povratniki, ki so že nekoč živeli na Švedskem in so se zaradi nastalih nemirov v matični domovini umaknili na varno, ali pa so to bili tudi priseljenci zaradi družinskih razmer (možitev, sorodne vezi in podobno). V času med 1995 in 1999 je na Švedsko prišlo 370 slovenskih priseljencev iz tega ali drugega vzroka. Po nekaterih literarnih študijih in po lastnih izkušnjah sem mnenja, da je precejšnje število slovenskih priseljencev prišlo in ostalo na Švedskem do danes predvsem zaradi stanovanjske politike v matični domovini, nekaj pa tudi zaradi družinskih razmer. Med Slovenci na Švedskem pa je po moji oceni vsekakor dokaj malo političnih izseljencev. Zaradi določenih pogojev so Slovenci na Švedskem zaostali na področju jezikovne kulture in stopnji komuniciranja. V svoji znanstveni publikaciji Zgodbe in pričevanja, SLOVENCI NA ŠVEDSKEM piše Lukšičeva na strani 322, da je ravno govorica tisto, kar ljudem dejansko omogoča konstituiranje podzavestnih občutkov, jezik kot tak pa preraste v simbolni sistem »šele v družbeno-kulturnem kontekstu, interakciji« 19 Lukšičeva na tem mestu s pomočjo T. Eberta obravnava tudi vprašanje jezika kot sredstvo - »Ljudje ne izkusimo najprej sveta in ga potem skušamo opisati, ampak izkušamo svet skozi jezik«.20 Dr. Stane Južnič piše v predgovoru na straneh 11-12 o raziskovalnem delu Lukšičeve z naslovom KO TUJINA POSTANE DOM, Ljubljana 1995 in ki se nanaša na izseljenstvo, še posebej slovensko, naslednje: Pričujoče delo je resen raziskovalni zapis. Iz njega veje široka razgledanost in ambicija preseganja ožje postavljenih okvirov s širšimi obravnavami in observacijami. Avtorica vpeljuje nov način obravnave izseljenstva in bržkone je multidiscipliniranost prava pot. Naj še enkrat poudarim, da bi delo utegnilo imeti pozitivne posledice na vedenje o izseljenski problematiki in na sooblikovanje želene, strokovno fundirane izseljenske politike oziroma politike matične države do svojih izseljencev. (Dr. S^ane Južnič, Ljubljana 199521) Vse to se vsebinsko da prenesti na Slovence na Švedskem - stagniranje v znanju jezika ter slabe komunikacijske možnosti in zaradi tega odrinjenost in marginalizacija iz aktivnih političnih in kulturnih dogajanj v švedski družbi. Upati je, da bo rezultat pričujoče študije ter vsa ostala 18 Holm, Tommy, 1984. 19 Lukšič-Hacin, Marina, 2001, stran 322 20 Ibid. 21 Lukšič-Hacin, Marina, 1995 raziskovalna dela (Lukšič, Budja in drugi) pripomogla k večji angažiranosti slovenske politike nanašajoče se na slovensko izseljenstvo. Tudi v reviji Glasnik slovenskega etnološkega društva, št 39/3,4, 1999 (Ljubljana) je zaslediti tematiko o vprašanju NAS ŽIVLJENJE IZSELJENCEV SPLOH ŠE ZANIMA? Potomci »Staroslovencev« na Švedskem (tretja in četrta generacija ter naslednje) se bodo morda nekoč sami želeli odločati in izbirati svojo etnično pripadnost, v kolikor jim bo to kdaj zares potrebno. Mnoge dosedanje študije kažejo sicer, kako pomembno za posameznika je znanje jezika, predvsem pri učvrščevanju lastne identitete. Po tem se da soditi, da bo zaradi slabega znanja slovenskega jezika slovenskim potomcem morda otežkočeno pri izbiri med švedsko in slovensko identiteto. Morda pa sem s to svojo domnevo na napačni poti, kdo ve. Kakšnega posebno množičnega izseljevanja Slovencev na Švedsko v povojni dobi ali kdaj prej v modernem času ni bilo. V verigi stopenj pri tem mojem raziskovalnem delu, ki me je pripeljalo do dokončnega rezultata, je bil prvi člen samo vprašanje števila izseljenske skupine SlOvENCI NA ŠVEDSKEM, sledili so še členi v ozadju - vprašanje spola in nato vprašanje o letu rojstva posameznikov ter nazadnje vprašanje glede na leto prihoda na Švedsko. Zaradi svojega slovenskega etničnega ozadja sem se osebno in obenem kot raziskovalec čutila vključeno v celotno problematiko Slovencev na Švedskem. Na koncu si upam tvegati, da podam svojo oceno glede na število Slovencev prve in druge generacije na Švedskem, ki je približno med 12 000 do 14 000 oseb. Glede na tretjo in četrto generacijo pa je dejansko število težje predvideti. Druga in tretja generacija sta izpostavljeni dvojnemu pritisku kulture staršev oziroma starih staršev na eni in večinske kulture na drugi strani. Odvisno od kontinuitete in intenzivnosti socializacije, ki temelji na kulturnih vzorcih doma in okolja se dvojnost identitete veča. Včasih pa lahko pripelje tudi do razdvojenosti pri vprašanju narodne identitete, kar lahko povzroči določeno krizo pri posameznikih. 1.4. OKVIRNI PREGLED SE NEKATERIH DRUŽBENIH PODROčIJ NA Švedskem Ekonomske razmere in izobrazba Slovenci na Švedskem so porazdeljeni po različnih družbenih slojih. Omenili smo že, da je veliko Slovencev zaposlenih v industriji v proizvodnji, mnogi pa so tudi napredovali v razne uslužbenske sloje administracije. Precej Slovencev je tudi akademsko izobraženih z izobrazbo bodisi v Sloveniji ali pozneje na Švedskem. Zaposleni so v raznih javnih inštitucijah, kot so šolstvo, zdravstvo, gostinstvo, socialne ustanove, razni mediji, priseljenski uradi in podobno. Relativno mnogi so odprli lastna podjetja ali se kako drugače dobro uveljavili na Švedskih tleh. Podjetja so bila različna: krojaštva/šiviljstva, mehanične delavnice/vulkanizerji, razna inštalaterstva, gradbeništvo, avtoservisi, fino^ mehanika, i t d. Slovenci na Švedskem so še danes visoko produktivni in aktivni, vendar jih je precej tudi že predčasno ali redno upokojenih - na Švedskem je pokojninska doba pridobljena s starostjo in ne le z delovnim stažem. Starostna meja za ženske in za moške je polnih 65 let. Iz splošnih evropskih podatkov o Slovencih je bilo leta 1995 le-teh v starosti do 20 let približno 20 %, med 25 in 38 let 40 % in med 39 in 69 let starosti 35 %. Zelo malo jih je starih preko 70 let, vendar se bo ta slika postopoma začela spreminjati in sicer že v naslednjih desetih letih. Stopnja zaposlenosti med Slovenci na Švedskem je relativno visoka tako pri ženskah kot pri moških. Tudi druga in tretja generacija se dobro znajdeta. Redki so brezposelni, četudi je stopnja brezposelnosti v državi dokaj visoka (leta 2004 približno 7 %). Nekaj slovenskih priseljencev je na Švedsko prišlo naravnost iz podeželskih razmer, večina pa so bili že tudi v Sloveniji industrijsko ali kako drugače produktivni. Osebni dohodki Slovencev na Švedskem se lahko merijo s povprečnimi dohodki Švedov. Mnogi Slovenci so po skoraj 40 in več letih bivanja na Švedskem še vedno dokaj aktivni in produktivni, med tem ko njihovi vrstniki v Sloveniji že zdavnaj uživajo pokojnino. Izobrazbena stopnja Slovencev, živečih na Švedskem, je nekoliko višja od izobrazbe v primerjavi povprečnega Šveda. Nekateri podatki na Švedskem kažejo, da je delno približno 17 % Slovencev iz prve generacije, ki ni dokončalo osemletke in da jih je delno vsaj tolikšen del, ki imajo visokošolsko izobrazbo. Družina in sorodne vezi Najbrž so Slovenci ena izmed etničnih skupin, ki nima posebnih težav z asimiliranjem oziroma prilagajanjem švedski družbi. Vzroki za to so verjetno različni. Nekaj jih je v tem, da so Slovenci relativno dobro izobraženi in da nimajo posebnih težav z govorjenjem švedskega jezika, zaradi česar se dobro vključujejo v delovna področja. Prihod Slovencev na Švedsko v letih, ko je industrija vpila po delovni sili, je prispeval k temu, da so se Slovenci v večini primerov tukaj dobro afirmirali navkljub današnji, za priseljence manj ugodni, atmosferi. Na kulturnem in verskem področju med Slovenci in Švedi tudi ni posebnih razlik: obe državi sta krščanski, čeprav na Švedskem prevladuje protestantska, v Sloveniji pa rimskokatoliška vera. Zgodovinsko je torej krščanstvo nekaj skupnega Slovencem in Švedom. Dolga industrijska izkušnja in tradicija v Sloveniji je pripomogla k uspešnemu prilagajanju švedskemu načinu življenja med slovenskimi priseljenci. Število Slovencev na Švedskem je tudi relativno majhno in so močno raztreseni po raznih območjih te širne dežele ter pomešani med ostalo prebivalstvo. Mešani zakoni s Švedi ali s pripadniki drugih narodov in narodnosti na Švedskem niso za Slovence nič nenavadnega. Slovenska družina se ne razlikuje veliko od švedske družine. Število otrok je majhno in vloge zakoncev približno takšne kot v švedski družini, vsaj pri Slovencih na Švedskem. Vzgoja otrok je mogoče nekoliko strožja kot pri Švedih, vendar so tudi na tem področju izjeme. Obiski v domovini pri sorodnikih so samoumeven del življenja švedskega Slovenca. Če ne obišče Slovenije vsako leto, stori to vsaj vsako drugo. V skoraj slehernem Slovencu na Švedskem še vedno tudi ždi tiha želja po vrnitvi. Žal Slovenija doslej še ni izvedla primernih programov, ki bi omogočali olajšave morebitnim slovenskim povratnikom. Slovenska mladina je v šoli na splošno zelo uspešna, enako tudi pri poznejših študijih in nato v službeni karijeri. Pri šolskem delu dobiva slovenska mladina izdatno podporo od doma: slovenski starši menijo, da je največje bogastvo in najboljša popotnica za življenje, ki jo starši lahko posredujejo svojim otrokom, dobra izobrazba pa naj bo to na osnovnošolskem, srednješolskem ali visokošolskem področju. Še vedno radi ponavljajo stari pregovor: človek velja, kolikor zna. Nekateri člani slovenskega društva Triglav v Landskroni na pevskih vajah 1969. Z leve: Joče Kragelj, Gabrijela Karlin, pevovodja Avgust Budja, Marjan Ušaj, Jože Bajec, Janez in Štefka Budja, Magdalena Ivič, Nevenka Ušaj, Olga Budja (Kostanjevec) z 1-letno Anne-Marie v naročju, Katja Ušaj, Martin Prevolnik, Augustina Budja (Prevolnik) ter v ospredju z masko na licu Peter Bernardi. Prve vaje so imeli v stanovanju Avgusta in Angele Budja, šele pozneje so dobili lastne lokale v Petit-baru pri Janezu in Štefki Budja. Težnja po organiziranju Čeprav so Slovenci dokaj raztreseni po vsej Švedski, je vendar opaziti neke vrste koncentracijo, predvsem okrog desetih določenih krajev in mest. To dejstvo je tudi olajšalo organizacijo oziroma ustanovitev slovenskih društev, ki so še vedno nakakšni centri za slovensko kulturo in način življenja med našimi rojaki na Švedskem. Danes obstajajo naslednja slovenska društva na Švedskem: V Landskroni je bilo ustanovljeno prvo slovensko društvo na Švedskem leta 1968 z imenom SKK TRIGLAV. Leta 1973 se je ustanovilo še društvo SLOVENIJA. Ti dve društvi v Landskroni sta se nato leta 1977 združili v eno samo z imenom LIPA; nato je društvo ponovno razdeljeno z ustanovitvijo pevskega društva ORFEUM v Landskroni 1999 (glej zgoraj). V Jönköpingu (pokrajina Smaland) je v 80. letih pr. stoletja nekaj let delovalo slovensko društvo SAVINJA, ki pa že skoraj dvajset let ne obstaja več. Danes je še nekaj slovenskih društev na Švedskem, ki se nahajajo na kritični meji za nadajjni obstoj. Skoraj poldrugo desetletje je obstajalo tudi slovensko društvo učiteljev in vzgojiteljev na Švedskem, ki pa je še pred razpadom Jugoslavije tudi razpadlo. - ORFEUM, Landskrona (TRIGLAV, prvotno ime) - LIPA, Landskrona (TRIGLAV in SLOVENIJA, prvotni imeni) - PLANIKA, Malmö - IVAN CANKAR, Halmstad - FRANCE PREŠEREN, Göteborg - SLOVENSKI DOM, Göteborg - SLOVENIJA, Olofström - SIMON GREGORČIČ, Köping - SLOVENIJA, Eskilstuna - SLOVENSKO DRUŠTVO, Stockholm - SLOVENSKO / ŠVEDSKO DRUŠTVO, Helsingborc Ob obisku ljubljanskega metropolita Alojzija Šuštarja pred katoliško cerkvijo v mestu Malmö 1984. Slovenska katoliška misija, danes s sedežem v Göteborgu, deluje na Švedskem že triinštirideset let. Slovenski izseljenski duhovniki: Jože Flis, Ignacij Kunstelj, Janez Sodja, Jože Drolc, Stane Cikanek, Ludvik Rot, Jože Bratkovič in sedanji duhovnik Zvone Podvinski pa so med Slovenci na Švedskem delovali povezovalno in tako bili pomembni nosilci vloge pri ohranjanju slovenske identitete. Ansambel LASTOVKE, Malmö, 1976. Z leve: Pavle, Sven, Gusti, Olga, Drago in Jožek Janez Sodja je bil prvi, ki je organiziral "Slovensko srečanje v Vadsteni" na vsako binkoštno nedeljo.22 Ta srečanja se vrstijo že 31 let in so velikega pomena za medsebojno povezavo med 22 V cerkvi sv. Birgitte v Vadsteni so posmrtni ostanki doslej edine švedske svetnice; sv. Birgitta (14. stoletje), takrat so bili Švedi katoličani. Tu je tudi samostan redovnic reda sv. Birgite in katoliška cerkev, kjer se Slovenci iz vse Švedske zbirajo pri sveti maši in nato na kulturni prireditvi v kateri od sosednjih dvoran. Slovenci na Švedskem, ki so raztreseni po vseh koncih te zemljepisno prostrane dežele. Na primer, od najbolj oddaljene slovenske naselbine v mestu Malmo do Vadstene je približno 450 km ali 6 ur vožnje v eno smer. Na plesih so na teh in na mnogih drugih slovenskih srečanjih društev na Švedskem več kot 20 let igrali člani ansambla "Lastovke", delujočega v okviru slovenskega društva TRIGLAV- LIPA v Landskroni, ki je obenem društvo z najstarejšo tradicijo te vrste v Zahodni Evropi.23 Društvo TRIGLAV je ustanovljeno jeta 1968 na pobudo Avgusta in Janeza Budja (oče in sin), nato so sledila še druga društva na Švedskem in po ostalih državah Zahodne Evrope, kjer so se naselili Slovenci. Na Švedskem je v obdobju zadnjih treh desetletij obstajalo več pevskih zborov, na primer zbor "TriglaV", pozneje zbor "Lipa" in otroški zbor "Valovi' v Landskroni; oktet "Planika" v istoimenskem društvu v mestu Malmo; pevski zbor "France Prešeren' iz istoimenskega društva v Goteborgu; mešani pevski zbor SLOVENSKEGA DRUŠTVA v Stockholmu ter moški oktet v Kopingu. Pevski zbor Triglav 1974_ Predvsem na področju Južne Švedske so delovale ali še vedno delujejo tudi nekatere manjše pevske skupine: Vokalni "Tercet sester Budja", "Sestre Perko", skupina "Druga generacija" in vokalni kvartet "Spise" ter narodnozabavni orkester "Lastovke", "Vikis", "Planika", orkester "Martina Pečovnika", "Tomo Vitanc", "Alleybirds" v "Dambos" in nekateri drugi. Nekatere teh skupin najbrž ne delujejo več. Gotovo pa je podobnih skupin na Švedskem še več, a jih zaradi pomanjkanja podatkov ni moč zajeti. "Zdomcf, Goteborgu, Pevski zbor Triglav 1975 Slovenska društva so združena pod krovno organizacijo z nazivom Slovenska Zveza na Švedskem, okrajšano SZ. 24 Po zadnjih podatkih iz leta 2003 je v slovenska društva na Švedskem včlanjenih približno 1 150 Slovencev, ki so obenem tudi člani SZ. To pomeni, da je približno 10 % Slovencev, živečih na Švedskem, včlanjenih v katerega lokalnih slovenskih društev. Pred ustanovitvijo SZ na Švedskem je Slovence povezoval Koordinacijski odbor slovenskih društev na Švedskem, oziroma Interesna skupnost slovenskih društev pri Jugoslovanski Zvezi na Švedskem (1975-91). Prvotno ime društva je bilo TRIGLAV; ob združenju z društvom SLOVENIJA v eno samo leta 1977 se novo združenje preimenuje v tretjeimensko društvo LIPA. L. 1999 se pevska sekcija odcepi in ustanovi pevsko društvo ORFEUM. 24 SZ je bila ustanovljena 24. marca 1991. ob prenehanju Slovenske interesne skupnosti pri Jugoslovanski Zvezi. Otroški pevski zbor Valovi v okviru slovenskega društva Triglav v Landskroni. Prvi nastop je bil 1975 v lokalu Sirius v Landskroni SZ in njeni predhodniki so pokrovitelji še ene vrste "Slovenskih srečanj" na Švedskem, ki se je sprva imenovalo "Slovenski kulturni festivaf in nato "Slovensko srečanje". Ta srečanja so bila sprva nekakšna politična in ideološka protiutež "Srečanjem katoliških Slovencev" v Vadsteni. Po osamosvojitvi Republike Slovenije leta 1991 pa so se ta srečanja začela zlivati v skupne interese vseh Slovencev, živečih na Švedskem. Slovenci vseh ideoloških "barv", "nazorov" in "mnenj" se srečujejo na skupnem mestu in so zadovoljni. Seveda se še vedno oglašajo protestni glasovi s te ali one strani - ljudje pač ne spremenijo svojih nazorov in prepričanj kar tako čez noč. Vloga slovenskih društev Nekateri aktivni člani slovenskega društva Lipa v Landskroni; zgoraj ob nastopu v Slottsparku, spodaj del UO 1997 Posameznik na Švedskem bo težko kaj dosegel. Kdor želi imeti vpliv na dogajanja v švedski družbi, bo najbolje uspel, če se bo priključil kot član v katerega od društev ali večjih organizacij, ki zastopa interese posameznikov in skupin. Takšno pravilo velja tako za Švede kakor tudi za vse pripadnike narodnih manjšin in priseljenskih skupin na Švedskem. Švedska družba moralno in delno tudi ekonomsko podpira skoraj vse oblike organiziranega društvenega življenja, seveda pod pogojem, da ima vpogled v samo jedro društvene strukture. Finančna pomoč društvom pomeni, da del denarja, ki so ga prispevali davkoplačevalci (torej tudi Slovenci), kroži in najde pot k davkoplačevalcem v obliki dotacije društvom. Slovenci so razen v slovenskih nacionalnih društvih člani tudi v mnogih švedskih društvih kot so na primer pevski zbori, športni klubi in podobno. Ivan Predikaka in Ervin Šerbec v prostorih društva Triglav v Landskroni ob partiji šaha 1976 Slovenska društva na Švedskem gojijo predvsem slovensko kulturo in tradicije; petje, jezikovne in literarne krožke, razne hobije, kulinariko, šivanje, šport, plese, glasbo in splošno društveno dejavnost. Vse bolj je opaziti, da se slovenski običaji počasi začenjajo prepletati s švedskimi: npr. praznovanje božiča, lucije, velike noči, jurjevanja, poganskega rajanja za praznik midsommar, ko se slavi najdaljši dan v letu, martinovanje in podobno. V nekaterih društvih pomaga upravni odbor brezposelnim rojakom do uveljavljanja pravic pri vprašanju finančnega stanja za nezaposlene delavce; skrbijo tudi za ostarele in obolele ali kako drugače ogrožene ljudi ter se tudi sicer udejstvujejo na socialnem, informativnem, izobraževalnem in kulturnem področju. Pri tem seveda ne gre pozabiti, da so upravniki in ostali aktivisti v slovenskih društvih redki, in da jih k upravljanju na društvenem področju žene predvsem morebitna čut za dolžnost, idealizem, krščanski duh in slovenska etnična zavest. Tečaj slovenskega jezika in kulture v Landskroni 2002, ob krožniku slovenske juhe. Od leve: Charlie in Rebecka Solve, Gusti Budja, Linnea, Gabrijela in Lukas Karlin ter Amanda Molin Prostori društva so središče različnih vrst slovenskih srečanj (gostiln in restavracij v slovenskem pomenu besede na Švedskem ni) v določenem kraju. V lokalih so največkrat na razpolago slovenski časopisi, v vsakem primeru revija Informativno GLASILO s predhodnikom Naš glas, slovenske knjige, kasete, plošče pa tudi filmi. Pozabiti pa ne smemo tudi pomena rabe slovenskega govornega jezika, ki vsem veliko pomeni. Mladina se sicer boli poredko vključuje v dejavnosti v slovenskih društvih, vendar so mladi Slovenci zelo aktivni v švedskih društvih skupaj s svojimi vrstniki po starosti. To seveda nekoliko bremeni slovensko zavest mladega Slovenca na Švedskem, vendar mu tudi širi obzorje in je obenem znak, da ga je švedska družba sprejela za svojega. Slovenska društva na Švedskem so dobivala znatno zalogo informacij iz Slovenije prek radijske oddaje na Švedskem Radiu P2, katero je 18 let vodila rojakinja Jasna Carlen v sodelovanju s še nekaterimi sodelavci (Jakše, Veberič, Golčman in drugi). Poleg tega tudi preko slovenske revije Informativno GLASILO Slovenske zveze na Švedskem, ki izhaja v Landskroni in s predhodnikom Naš glas, (1974-2001, Stockholmu), preko Rodne grude (1953—2004), oziroma revije SLOVENIJA.SVET (2004--) in Slovenske izseljenske matice s sedežem v Ljubljani, preko Naše Slovenije ( odg. ur. Luka Škoberne) in preko Naše luči ter nekaterih drugih medijev, s katerimi občasno dosegajo Slovence na Švedskem z aktualnostmi od doma in od drugod po svetu. Slovenski izseljenski duhovniki na Švedskem (od leta 1993 je to g. Zvone Podvinski) igrajo zelo pomembno vlogo pri povezovanju in krepitvi vezi med staro in novo domovino. Posamezne družine in posamezniki berejo tudi slovenske in švedske dnevne publikacije z versko ali splošno prosvetno in politično vsebino. Vlogo okvirnega povezovanja med slovenskimi društvi ter švedskimi in slovenskimi ustanovami pa ima danes predvsem Slovenska Zveza na Švedskem, ki se ukvarja tudi z integracijskimi vprašanji priseljencev na Švedskem in jo ekonomsko delno podpira švedska vlada. Veliko moralno pomoč za Slovence na Švedskem predstavlja tudi slovenska ambasada v Stockholmu. Kulturno gibanje v društvih Marjana, Lojze, Kristel, Janez Gradišnik, Ivan Sivec in njegova žena Sonja. V Vadsteni junij1990. Foto Janez Stražar Slovenska kultura na Švedskem se je z leti močno obarvala s švedsko kulturo. Še posebnej to velja za drugo generacijo Slovencev, ki v povprečju ne obvlada dobro slovenskega jezika. Mnogi starši se trudijo, da bi zadržali slovensko kontinuiteto tudi pri svojih potomcih. Veliko slovenskih otrok je v ta namen obiskovalo Slovenijo v času počitnic, nekateri organizirano v kolonijah, drugi stanujoč pri starih starših in drugih sorodnikih. To je bila v vsakem primeru čvrsta pomoč pri ohranjanju slovenske identitete pri mladih Slovencih, vendar ni zadostovala na vseh področjih. Vadstena 2002: Franc Pukšič, veleposlanica Darja Bavdaž Kuret, Augustina Budja, Darinka Berginc, Olga Budja in Gabrijela Karlin. V ospredju mariborski pomožni škof Stres. Foto Zvonko Bencek Slovenska binkoštna srečanja (1974-2004) v Vadsteni obstajajo vsako leto že 31 let. Do osamosvojitve R. Slovenije so h kulturnemu programu po službi božji prispevala predvsem slovenska društva na Švedskem. Po osamosvojitvi pa se je povpraševanje po tej vrsti kulture zelo zmanjšalo. Od takrat so v Vadsteno prihajale razne dobre in manj dobre pevske, glasbene in druge skupine iz Slovenije in tako za "domačo kulturno ponudbo" Slovencev na Švedskem ni bilo dovolj prostora. Tudi Slovenska srečanja (1975 --) v režiji Slovenske zveze na Švedskem (pred tem Koordinacijskega odbora slovenskih društev pri Jugoslovanski zvezi 1975-1990) so v kulturnem pogledu postala dokaj skromna. Tudi tu se dogaja, da domača kultura, ki jo gojijo ali bi jo želeli gojiti Slovenci na Švedskem, ne najde več mesta. Nekoč smo si še^ kako želeli kulturnikov iz Slovenije, danes pa ima po mojem mnenju tak slovenski uvoz na Švedskem tudi slabo plat. Stimulacija in potreba po lastnem ustvarjanju namreč med Slovenci izginjata. Če pogledamo Naš glas ali Informativno GLASILO, ki skozi čas dokaj dobro dokumentirata delo v društvih, vidimo dokaj malo kulturnega gibanja in le redko se v društvih na tem področju kaj dogaja. V večini upravnih odborov in v odboru Slovenske zveze že nekaj let tudi nimajo referenta za kulturna vprašanja. Po poročilih iz društev na občnem zboru Slovenske zveze marca 2004 je razvidno naslednje: Najmlajši na proslavi 30-letnice slovenskega društva Slovenija v Olofstromu, 3.10.2004 V Olofstromu v društvu Slovenija je že več let glavna aktivnost občasno izdajanje društvenega glasila, za katerega je odgovoren Ciril Stopar. Lani so izdali pet številk. Praznovali so dan žena, organizirali tri piknike, organizirali Srečanje starejših Slovencev, praznovali 30. obletnico ansambla Vikis, ki deluje v društvenem okviru. V decembru so imeli miklavževanje. Sodelujejo s pobrateno občino Medvode in s KUD Oton Župančič iz Sore. V društvu Lipa v Landskroni pečejo predvsem kruh in igrajo karte. 2003 so bili na skupnem izletu v Sloveniji. Junija organizirajo piknik in v decembru obisk Dedka Mraza. Tedensko imajo skupne sprehode v naravi. V društvu Planika v mestu Malmo so praznovali pusta, dan žena in organizirali piknik. Udeležili so se Binkoštnega srečanja v Vadsteni, imeli vinsko trgatev, martinovanje in silvestrovanje. Pri njih so bili tudi konzularni dnevi, sprejeli so obisk slovenskih lokostrelcev in se udeležili razstave, ki je predstavljala značilnosti Slovenije. Imajo moški pevski zbor. Radi igrajo karte in se učijo angleščine, italjanščine in imajo kulinarični tečaj slovenskih jedi. člani društva Lipa, Landskrona 2004 Društvo Simon Gregorčič v Kopingu namerava sodelovati pri 18. Slovenskem srečanju v Olofstromu, odpravljajo pa se tudi na daljši izlet. V Klubu Kulture v Eskilstuni so sodelovali pri neki razstavi v svojem mestu, sicer pa se najrajši priključijo kateremo od bližnjih društev, kadar kaj organizirajo. Slovensko društvo v Stockholmu je 2003 praznovalo 30-letnico obstoja. Radi pa se pridružijo aktivnostim slovenskega veleposlaništva v Stockholmu. Društvo France Prešeren v Goteborgu praznuje »prešernov dan«, prireja pustne veselice, vinsko trgatev in martinovanje ter miklavževanje. Slovenski dom v Goteborgu praznuje pustno veselico, materinski dan, organizirajo potovanje v Vadsteno, praznujejo dan državnosti rS ter organizirajo razne izlete, med drugim tudi v Slovenijo (2003). Večkrat se srečajo v prostorih društva ob raznih aktivnostih članov. Martinovanje in silvestrovanje tudi skupaj organizirajo. Društvo Ivan Cankar v Halmstadu je lani prodalo svoje lokale in oddalo ves svoj literarni inventar v občinski arhiv v Halmstadu. Švedsko-slovensko pevsko društvo Orfeum v Landskroni se ukvarja izključno z glasbo, s petjem, z literarnim ustvarjanjem in z učenjem slovenskega jezika in kulture ter švedskega jezika. Letos so izdali svojo šesto zgoščenko po vrsti z naslovom VEČERNICE. Imajo več glasbenih skupin -sestre Budja, mešani pevski zbor Orfeum in nekaj posameznikov, ki se aktivno ukvarjajo z glasbo na več področjih. Pri glasbenih projektih sodelujejo štiri generacije Slovencev. Aktivnosti so več ali manj neprekinjene preko vsega leta, bolj intenzivne takrat, kadar je treba kaj posebnega pripraviti. Sami ne prirejajo posebnih proslav, s petjem in glasbo pa nastopajo na mnogih slovenskih srečanjih in predvsem za švedsko publiko. Sodelujejo z domačo občino in z nekaterimi glasbenimi skupinami v Sloveniji. V Helsingborgu je Slovensko-švedsko društvo, ki sicer nima posebnih aktivnosti, a bi si jih želeli. UO slovenskega društva v Eskilstuni Kristian Mlakar in Pavel Zavrel, Stockholm Dragicaj^ Libero in Janez, Olofström Milka Barač in Darko Berginc, Helsingborg »France Prešeren«, Göteborg Suzana Macuh, mladina A.Lazukič in M. Ivič, Lipa, Landskrona B. Jenko, Halmstad J. Bergoč in F. Franceus, Malmö Alojz in Suzana Macuh, Köping Vodstvo Slovenske zveze na Švedskem 2004: A. Macuh, S. Berg, M. Ratajc, Ciril Stopar, predsednik, I. Franceus in J. Ficko Ana in Marjana, Slovenski dom, Göteborg (2004) Člani društva Orfeum, Landskrona (1998): Oiga, Zvonko, Gusti, Jelka in psiček Cheeta. Foto ii^o Stopinšek Kulinarika Slovenska kuhinja je še vedno v glavnem ženska stvar, vendar so se tudi mnogi moški začeli ukvarjati s kulinariko. Slovenske tradicionalne jedi dobivajo vse bolj priokus švedske in tudi širše, mednarodne kuhinje. Ob državnih, cerkvenih in družinskih praznikih pa se na mizi še vedno znajdejo predvsem tradicionalne slovenske jedi, vendar tudi specialitete s švedskimi dobrotami. Navadno je tudi omizje mešanega izvora, slovenska mladina se druži s švedsko mladino in z drugimi priseljenci. Na ta način bogatijo Slovenci svojo okolico s posebnostmi kulinarike, kulture in navad, ki so jih prinesli s seboj na Švedsko. Jelka Karlin in Danni Stražar (Orfeum) pri peki švedskih kruhkov »kanellbullar«, okt. 2004 Tipično za prireditve, ki jih organizirajo slovenska društva pa je, da se najpogosteje pripravlja slovenska tradicionalna hrana, kjer igra pomembno vlogo tudi kranjska klobasa, izdelana na Švedskem. Švedska nima lastnih vin, zato so vsa uvožena iz različnih delov sveta. Silvaner je dolgo predstavljal edino znamko slovenskega vina na Švedskem. V zadnjih letih so se pojavile še nekatere znamke. Slovenci, ki živijo v enostanovanjskih hišah in vilah, gojijo tudi na Švedskem povrtnino za lastno kuhinjo - po slovenskem vzoru - kot je krompir, solata, peteršilj, morda paradižnik, čebula, korenček in drugo. Seveda pa so na slovenskih vrtovih obdelane tudi vrtne gredice z nageljni in drugim cvetjem. Ob vrtnih dvoriščnih ograjah pa se Slovencu marsikje bohoti tudi slovenska trta, prinešena iz domačih logov Slovenije. Slovenske gospodinje poleg peciva po slovenskem^ švedskem ali kakšnem drugem tujem receptu pogosto pečejo doma tudi kruh. Slovenci na Švedskem bi rekli, da so še vedno veliki ljubitelji domačega kruha, predvsem moški. Nekaj jih je tudi, ki izdelujejo domače klobase po receptu kranjskih klobas (ali podobno). Že nekaj časa pa je živilska ponudba na Švedskem silno bogata, tako lahko Slovenci kupujejo slovenske proizvode - izdelke, polizdelke ali tudi surovine za izdelavo - v mnogih švedskih trgovinah. Slovenci in Cerkev f^m šmmMi Pred kat. cerkvijo v Malmoju ob obisku ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja 1984. Številni Slovenci na Švedskem so prinesli versko tradicijo svojih staršev s seboj na Švedsko in so več ali manj versko aktivni v rimskokatoliški cerkvi. Mnoge, predvsem mlade družine slovenskega izvora, so zaradi lagodnosti privzele švedske navade - tudi cerkvene. Otroke na primer krstijo v protestantski cerkvi, nekateri pa se tudi birmajo po protestantskem običaju. Le majhno število Slovencev je zavednih protestantov. Ti so prišli na Švedsko predvsem iz okolice Murske Sobote, kjer je še nekaj okoliških vasi pretežno rotestantskih. Levo: družba v kat. cerkvi v Landskroni 1986, desno: Podvinski prvič v Landskroni l. 1993. Foto Z. Bencek Na Švedskem službuje vsaj po en katoliški duhovnik, ki ga vzdržuje tukajšnja katoliška cerkev.25 Vsako leto (1973-2004) na binkoštno nedeljo se zbere nekaj sto Slovencev na "Srečanju katoliških Slovencev" v Vadsteni. Tu sodelujejo pri skupnem bogoslužju in se tudi drugače med seboj povezujejo v kulturnem in zabavnem delu programa. Poleg tega so po večjih mestih in naseljih širom Švedske vsaj enkrat mesečno svete maše, ki jih duhovnik opravlja v slovenskem jeziku. Pod okriljem Cerkve obstaja tudi organizirano varstvo otrok, predvsem v župniji Göteborg. S pomočjo slovenskega izseljenskega duhovnika se širi tudi slovenski tisk.26 Posebno pomembna pa je vloga slovenske katoliške cerkve, ki s svojim delovanjem krepi in razvija slovensko zavest, integriteto in identiteto med slovenskimi priseljenci na Švedskem. 25 Od leta 2000 je švedska cerkev ločena od države; vse verske skupnosti imajo od tedaj enake pravice in dolžnosti -cerkev se vzdržuje z denarjem davkoplačevalcev, tudi katoliška. Kdor se je opredelil za katolika, plača letno 1 % bruto dohodka za vzdrževnje svoje cerkve in duhovnikov. 26 Založba DRUŽINA v Ljubljani je ob 40-letnici Slovenske Katoliške Misije na Švedskem izdala knjigo avtorice Avguštine Budja ŠVEDSKA SLOVNICA ZA SLOVENCE. Ljubljana 2002. Avgust Budja, roj. 1905 (umrl 1987); ob nedeljskih popoldnevih je najraje zaigral na svoj harmonij ali na klavir v veselje vse družine, ki ga je spremljala z vokali. Posnetek je iz Landskrone, leta 1970. K^rst Teodore Prevolnik (poročena Tuomainen) 1965, Anne-Marie Prevolnik (zdaj Budja) ter Simona Karlin 1968 in novorojena Dominika K^ostanjevec v naročju mame Olge 1976. Teodori je bila botra Erika Lakota (takrat Vidovič), Anne-Mariji Olga Budja ter Simonu Martin Prevolnik. Duhovnik pri vseh treh je bil Jože Flis. K^rst Bernardke Budja in Roberta Karlin v Landskroni 1966, desno krst Danni Stražar (ni na sliki) v Stockholmu 1972. Bernardki je bila botra Gabrijela K^arlin, Robertu pa Martin Prevolnik. I^rstitelj vseh treh otrok Je bil JožeFJis. Krst Mateja Bencek v Landskroni 1981, desno krst Eliasa Tuomainen 1988. Mateju sta bila botra Olga in Drago Kostanjevec, Eliasu pa teti Anne-Mane in Lenka Budja. Oba je krstil duhovnik Kristian Sol. Po krstu Leonide Kostanjevec (zdaj poročena Kembro), v Landskroni 1971, v naročju očeta Dragota. Desno krst Leonidinega sina Daniela K^embro 1997. Leonidi je bila botra Avguština Prevolnik (zdaj Budja), Danielu pa teta Dominika Kostanjevec in stric Joakim Kembro. Leonida Kostanjevec, ki gre po sledovih (starega) ateka Avgusta Budje; na sliki sedi za orglami v cerkvi sv. Trojice pri Mali Nedelji, kjer sta Angela in Avgust Budja slavila zlato poroko 13. 7. 1985. Leonida spremlja pevski zbor pri Mali Nedelji. Slika v sredini je s krsta Dominike Kostanjevec 1976. Boter in botra sta bila Majda in Štefan Ivič. Slika desno prikazuje Dominiko Kostanjevec in Mateja Bencek, ko igrata štiriročno na proslavi slovenske samostojnosti, oziroma mednarodnega priznanja, v Landskroni 1992, Krst Charlia Solve, ki je v naročju mamice Anne-Marie Budja, v Landskroni 1996. Botrici sta bili teti Dora Tuomainen in Helena Budja. Slika v sredini je iz porodnišnice v Helsingborgu, kjer so Molinovi pravkar "kupili" hčer Amando, ki jo vidimo v naročju očeta Petra Molin (19. 12. 1996). V ospredju sta brateca Andre in Aleksander. Slika desno: Matej Bencek 1997, užitek ob klavirju. Prvo binkoštno srečanje Slovencev v Vadsteni 1974 z mašnikom Janezom Sodjo. Slika desno: vokalna skupina Druga generacija po nastopu v Vadsteni 1985. Od leve: Anne-Marie Budja, Dora Budja, Poldi Karlin ter Leonida Kostanjevec. Med drugim so zapeli pesem "Oj, te mlinar". Dekliška skupina iz Jonkopinga nastopa v Olofstromu in pozneje v Vadsteni. V sredini eminetni gostje iz Slovenije v Vadsteni: Ivan Sivec s soprogo in ostali. Desno: prvi slovenski veleposlanik na Švedskem Ivo Vajgl v Vadsteni 1995 z rojakom Janezom Stražarjem. Duhovnik Jože Drolc mašuje ob 25-letnici slovenskega društva v Landskroni, dne 4. aprila 1993. Desno zgoraj: Vadstena 1995: v sredini v ospredju veleposlanik Ivo Vajgl, Janez Janša ter voditeljica slovenske radijske oddaje na Švedskem Jasna Carlen. Levo: družina Bencek. Zvonko, Inger in Matej v Landskroni 1997. Desno: Proslava 1. obletn. slov. samostojnosti v Landskroni 1992. Gostje s cvetjem so: Ana Matičič in Adam Pilat, poljsko društvo, Gabrijela Karlin, slovensko društvo, Katarina Fanedl, hrvaško društvo, v ospredju Elizabeta Varga, madžarsko društvo ter Gusti Budja z vnukinjo Therese Laudon Budja, slovensko društvo v Landskroni. Krst: Rebecka Solve, foto pred katoliško cerkvijo v Landskroni 1995. Duhovnik Kristian Sol Krstitke: Amanda Molin 1997, duhovnik Zvone Podvinski in starša Lenka in Peter Molin. Desno krst Charlia Solve, duhovnik Kristian Sol. Landskrona 1996, posnetek s sorodniki. V kletnih prostorih kat. kapele v Landskroni l. 1986. Na sliki od leve: Olga Budja ter Ana in Stanko Tkavc. Desno: K^atoliški škof na Švedskem OCD Anders Arborelius, 2004 Levo: ob otvoritvi katoliške cerkve v Landskroni 1995. Nastopa pevski zbor slovenskega društva v Landskroni (Orfeum) pod vodstvom Olge Budja. Desno: otroci sestričen in bratrancev družine Budja, 1997. Ob obisku ljubljanskega metropolita Alokzija Šuštarja v IMalmoju l. 1984. Na sliki skupaj z Jožetom Drolcem ter roiaki iz Landskrone. Ti so sicer močno izpostavljeni pritisku asimilacije in sekularizacije, delno zaradi zgodovinskih vplivov s strani bivšega režima v Sloveniji ter delno zaradi sedanjih vplivov švedskega okolja. Več o pomembnosti vloge Slovenske katoliške misije na Švedskem lahko najdete na nadaljnjih straneh v posebnem poglavju SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA NA ŠVEDSKEM 40 LET. Slovenski časopisi in drugi mediji na Švedskem Na Švedskem je od leta 1973 izhajala mesečna revija v slovenskem jeziku, ki se je imenovala Naš glas. Revija je izhajala v približno 800 izvodih šestkrat letno in imela svoj stalni uredniški odbor. V njem so objavljali občasni in redni dopisniki slovenskih društev članke in reportaže o društvenem delu ter o ostalih novicah in tekočih dogodkih v švedski družbi. Naš glas je objavljal tudi reportaže o Slovencih na Švedskem in nekaterih znanih osebnostih v Sloveniji, članke o slovenskih in švedskih kulturnih delavcih ter pesmi in odlomke iz večjih literarnih del. Nekatere članke so objavljali tudi v švedskem jeziku. Zbiranje na sestanek slovenskih društev v Olofströmu, dne 3. 10. 2004 Revija je želela prikazovati življenje Slovencev na Švedskem ter prispevati h gojenju in ohranjanju slovenske besede v tej deželi. Finančno je bila do leta 1995 odvisna od Državnega zavoda za kulturo, od leta 1996 do 2001 pa od Slovenske Zveze na Švedskem. Naš glas je _ _________izhajal v Stockholmu. Zatem je leta 2002 začelo izhajati Informativno GLASILO Slovenske zveze na Švedskem. Cilj uredništva je, da bo Informativno GLASILO v približno 500 izvodih izhajalo štirikrat letno. Vsebinsko poskuša Informativno GLASILO zadovoljiti potrebe slovenskega priseljenca na Švedskem v informativnem, kulturnem, povezovalnem in izobraževalnem smislu. Informativno GLASILO izhaja v Landskroni. "Lastovke" z Jelko Karlin, Göteborg 1974 Tudi bivši Jugoslovanski list je vse do leta 1991 imel slovensko stran, kakor tudi informativna revija Jedinstvo. Nekaj let je izhajala tudi revija Svobodna misel (1984-1986), ki je predstavljala kritičen glas o kulturnih vprašanjih na Švedskem. Mnogo slovenskih družin in posameznikov je naročenih še na Slovenija.Svet (Rodno grudo, Našo Slovenijo), Našo luč, Ognjišče in na tednik Družina. Te publikacije prihajajo iz Slovenije. Poleg tega se Slovenci na Švedskem oglašajo v Slovenskem izseljenskem koledarju in v nekaterih drugih slovenskih dnevnih, tedenskih in mesečnih revijah in časopisih v Sloveniji. V 70. letih je bilo tudi nekaj televizijskih oddaj na Švedskem namenjenih slovensko govorečemu delu prebivalstva. V prvi teh^ oddaj je leta 1978 nastopil slovenski narodnozabavni ansambel "Lastovke" iz Landskrone na Švedskem in sicer z nekaj lastnimi skladbami. Enkrat tedensko je bila na Švedskem tudi 10-minutna oddaja v slovenskem jeziku, ki jo je od leta 1980 do januarja 1998 vodila Jasna Carlen na programu 2 švedskega radia (P2). Slovenska radijska oddaja na Švedskem je bila leta 2000 ukinjena, predvsem zaradi nerealnih statističnih podatkov o številu Slovencev na Švedskem (glej poglavje Kratka statistična obravnava, 2001). Mnogi poslušajo tudi slovenske radijske oddaje iz Ljubljane. Na Radiu Ognjišče so namenili tedenski program za Slovence po svetu. Preko satelita pa lahko vidimo slovenski nacionalni TV-program. Narodno zabavni orkester Lastovke L^astovk^e v Landskroni 1974 Slika ovitka piošče Lastovke 1978/79 Lastovke: Maškerada v Goteborgu 1975 Lastovke 1980 Lastovke na Danskem, TV-program 1980 Landskrona 1991, Samostojna Sloveniji Lastovke 1982 Lastovke 1975 Prihodnost slovenskih priseljencev Člani društva Lipa iz Landskrone in okolice v Kopingu 2003. V matični domovini slovenskih priseljencev se je v osemdesetih letih odprlo vprašanje o tem, ali naj bi Slovence na Švedskem šteli kot stalne izseljence ali kot delavce na začasnem delu v tujini. Mnogi Slovenci so prevzeli švedsko državljanstvo. Danes imajo nekateri dvojno - slovensko in švedsko ali samo švedsko. Socialna konvencija med Švedsko in Slovenijo Slovencem na Švedskem ni bila naklonjena, saj do članstva v EU niso imeli v domovini niti pravice do zdravljenja, če bi jih med bivanjem v Sloveniji doletela nesreča ali če bi zboleli. Nekateri aktivni člani društva Slovenija v Olofs^ormu 2003 Slovenski narodno-zabavni ansambel Lastovke, na ladji za Nemčijo 1976-77: Od leve: Bjarne Bertelsen, Gusti Budja, Olga Budja Drago K^ostanjevec, Jože Sternad in Thomas Knutsson. Na področju tega vprašanja se vse do vstopa Slovenije v Evropsko Unijo (EU) dne 1. maja 2004 ni dosti premaknilo. V času, ko to pišem, se stvari sicer spreminjajo, vendar ostaja odgovor na vprašanje o dejanskem povratku v Slovenijo za marsikaterega Slovenca na Švedskem nedorečen. Oktet Planika, Malmö 13. 11. 2004 Vprašanje je delno političnega ^ izvora in doslej ni prišlo do kakšnih drastičnih sprememb v migracijski politiki Slovenije ali Švedske.27 Lahko bi rekli, da so se Slovenci na Švedskem znašli v nekakšnem mačehovskem precepu, obenem pa so se dobro znašli tudi v svoji izseljenski oziroma priseljenski vlogi. Zadovoljevati se bodo morali pač z občasnimi obiski v Sloveniji -dokler bodo to fizično zmogli - ali na Švedskem z občasnimi stiki s staro domovino preko gostujočih skupin in posameznikov. Slovenci so pri odločanju ostati ali vrniti se, razdvojeni: v ekonomskem pogledu bi izbrali bivanje na Švedskem, v socialnem pogledu pa bi radi živeli v Sloveniji. Obstajajo določila, ki so lahko ovira pri izbirj slovenskega človeka, ko se le-ta prej ali slej znajde pred upokojitvijo in vprašanjem ali ostati na Švedskem ali se vrniti v Slovenijo in tam preživeti jesen svojega življenja. Morda bodo s časom vseeno nastale kakšne olajšave, da se bo lažje odločati. Vendar je tu tudi druga generacija Slovencev in že njihovi otroci, ki prvotne Slovence močno vežejo na švedska tla. Med Dne 3. oktobra 2004 so bile v Sloveniji državne volitve. Prvič v slovenski zgodovini je parlamentarna zmagovalka Socialdemokratska stranka z Janezom Janša na čelu. Upati je, da se bo nova vlada uspela bolje povezati s slovenskimi izseljenci po svetu in jim namenila zgodovinski položaj, ki jim pripada. slovenskimi priseljenci na Švedskem je slovenski jezik močno ogrožen, posebno pri drugi in tretji generaciji. Prva generacija je zaradi redkih stikov z matično domovino obstala v jezikovnem razvoju, mladi Slovenci pa največkrat niso imeli prave priložnosti, da bi se dovolj dobro naučili jezika svojih prednikov. Na proslavi 30-letnice društva Simon Gregorčič, Koping 2003. V ospredju osebje s slovenskega veleposlaništva v Stockholmu Orkester Lastovke: Georg, Olga, Tomi in Gusti, IVIalmo, hrvaško društvo Histria, staro leto 1991/92 Asimilacijska sila švedskega okolja je občutna tudi za Slovence. Število slovenskih priseljencev je premajhno, da bi se komunikacija v slovenskem jeziku lahko normalno odvijala in tako zadostno krepila slovenske vezi. Prva generacija je zaradi redkih stikov z matično domovino obstala v jezikovnem razvoju, mladi Slovenci pa največkrat niso imeli prave priložnosti, da bi se dovolj dobro naučili jezika svojih prednikov. Mediji na Švedskem tudi niso naklonjeni kakšni priseljenski skupini, če nima manjšinskega statusa, kar ga Slovenci nimamo. Povrh tega je tudi mešanih zakonov sorazmerno veliko, tako da slovenska zavest na Švedskem močno vodeni. Dopolnilni pouk slovenskega jezika je bil v letih 1976--1991 še kar zadovoljiv, a je nato upadel in danes popolnoma izginil iz švedskih šol. Pouk se največkrat odvija le še v okviru posameznih slovenskih društev. Z novimi reformami leta 1991/92 so Švedi zadušili pogoje slovenski mladini, da bi se organizirano s pomočjo slovenskega dopolnilnega pouka razvijala v govorici svojih prednikov. Za Slovence je zadeva še posebno usodna zaradi relativno majhnega števila slovenskih otrok na Švedskem. Malo bolje je za mlade Slovence, ki so se rodili v Sloveniji in so se slovenskega jezika kot prvega jezika naučili v domačem okolju. Teh pa žal ni veliko. Slovenska mladina iz družin, kjer sta oba starša Slovenca in kjer so vsi nekoč bili ali so še danes aktivni v društvenem delu, ima boljše pogoje za slovenski jezik, kot je to primer pri otrocih iz mešanih družin. Od najmlajših do najstarejših članov pevskega društva Orfeum v Landskroni (1997) Število Slovencev na Švedskem je dokaj konstantno, če ga primerjamo z razmerami v 70. letih. Nekateri se vračajo ali so že umrli, drugi pa prihajajo na novo ali se tukaj rodijo. Tudi vprašanje identitete je zaenkrat še dokaj jasno. Tako se toraj slovenski rod zaenkrat obnavlja in razvija tudi na tleh dežele severnega sija, na Švedskem. Zanimivo bo čez nekaj let po vstopu Slovenije v EU opazovati, kakšne bodo posledice v socialnem, kulturnem in povezovalnem pogledu med Slovenci na Švedskem in ali se bodo mladi rodovi odslej močneje zavedali svojih etničnih korenin kot so se jih do sedaj. Pevski zbor slovenskega društva v Landskroni ob nastopu v društvu Planika, Malmo 1996. 1.5. literarno in glasbeno ustvarjanje slovencev na švedskem Splošni pregled zdomske in izseljenske literature Že v uvodu smo govorili o tem, da so slovenski delavci na Švedskem vse predolgo bili prepuščeni sami sebi v smislu jezikovnega razvoja - bodisi na področju slovenskega ali švedskega jezika. Da pa so naši ljudje na Švedskem vseeno uspeli zadržati vezi s pisano besedo, gre zahvala predvsem kulturnim delavcem in slovenskim revijam - Rodna gruda, Naša Slovenija, Naša luč, Naš glas in Informativno GLASILO ter drugih, ki so našle pot v mnoge slovenske domove na Švedskem. Številnim slovenskim priseljencem na Švedskem je z rojstvom slovenske kulturne revije Naš glas (Stockholm 1974) in pozneje (2003--) revije Informativno GLASILO Slovenske zveze na Švedskem bilo omogočeno izlivanje lastnih misli, čustev in dogodivščin na papir, kar je za celoten slovensko prebivalstvo na Švedskem neprecenljivega pomena. Na naslednjih straneh bomo okvirno lahko videli, kdo so bili in so še pomembnejši pesniki, pisatelji, prevajalci in dopisniki, ki so bodisi slovenskega porekla ali pa so kako drugače povezani s Slovenijo, živeči na Švedskem. Pesniško in glasbeno ustvarjanje Ene od prvih pesmi, ki smo jih na Švedskem lahko brali v javni objavi je napisala Marija Hriberšek. Pesnica je izdala več pesniških zbirk na Švedskem in v Sloveniji. Sodelovala je tudi v prvi slovenski antologiji slovenskih pesnikov živečih na Švedskem (1979). Objavljala pa je še v slovenskih revijah Naš glas (Švedska), Naša Slovenija, Rodna gruda in Slovenski izseljenski k^oledar (1979-1993) ter v Jugoslovanskem listu, (Stockholm) - slovenska stran, dokler je ta še bil večjezičen, in v reviji Jedinstvo, Švedska. Hriberškova je objavljala tudi v švedskih dnevnih in tedenskih časopisih, kjer je nekajkrat tudi sodelovala v nagradnem natečaju in enkrat celo zmagala. Večina člankov, pesmi in razprav, ki jih je Hriberškova objavila v raznih slovenskih medijih, je bilo velikega pomena slovenskim bralcem in društvom na Švedskem. V prvi slovenski antologiji je objavila nekaj svojih pesmi tudi pesnica Augustina (Avguština) Budja, skupno s še tremi slovenskimi pesniki na Švedskem. Augustina je objavljala in še objavlja v revijah Naš glas, Informativno GLASILO Slovenske zveze na Švedskem, Slovenija.Svet (Rodna gruda, Naša Slovenija) in v Slovenskem izseljenskem k^oledarju. Številne pesmi je Augustina tudi uglasbila in zanje napisala besedila. Nekatere pesmi je prevedla iz švedskega v slovenski jezik ter obratno, vštevši besedila številnih cerkvenih pesmi, ki jih priložnostno poje predvsem zbor "Orfeum" in predhodno zbor 'Triglav" ter zbor "Lipa" v Landskroni. Pesmi prepevajo tudi razne druge glasbene skupine na švedskih in slovenskih odrih28. Budjeva je sodelovala tudi na več festivalih Jugoslovanske poezije na Švedskem, kjer so njene pesmi - prispevki - izšle v skupnih zbornikih z ostalimi sodelujočimi pesniki. Poleg pesmi objavlja Budjeva znanstvene razprave, poročila, razprave in intervjuje v raznih slovenskih in švedskih medijih, kar je za identiteto slovenskega priseljenca na Švedskem v širšem smislu prav gotovo velikega pomena. Od leta 2003 je Augustina Budja glavna in odgovorna urednica Informativnega GLASILA Slovenske zveze na Švedskem. Mihaela Barišič - Hojnik je objavljala svoje pesmi v slovenski kulturni reviji Naš glas. Objavljala je tudi v Jugoslovanskem listu - slovenska stran ter v Slovenskem izseljenskem koledarju (1988). Nekaj pesmi Barišičeve je izšlo še v švedskem prevodu. Barišičeva je še pred prihodom na Švedsko objavljala tudi v Dialogih in v reviji Mladina, sedaj pa občasno tudi v raznih slovenskih revijah in dnevnem 28 Vsaj dve taki pesmi sta Spoznanje in Lastovke, za kateri je melodijo napisala Olga Budja in katerih prvo je za mešani pevski zbor priredil prof. glasbe, g. Miro Kokol v Ljubljani in drugo posnel slovenski narodnozabavni ansambel 'L.astnvke v T andskroni 1 979 časopisju v Sloveniji z dekliškim priimkom Hojnik. Barišičeva objavlja tudi intervjuje, razprave in leposlovne prispevke. Kot član uredništva pri reviji Naš glas je objavljala dokaj redno. Njeni literarni prispevki so bili za Slovence na Švedskem velikega pomena, saj so odsev svežine in resničnih dogodkov iz življenja slovenskega človeka na Švedskem. Rada Pišler, Adi Golčman in Alja Ofors Eden slovenskih pesnikov na Švedskem je tudi Adi Golčman in obenem eden od štirih avtorjev prve antologije slovenskih pesmi na Švedskem, kjer je Golčman objavil nekaj svojih pesmi pod psevdonimom Jan Zavodlov. Golčman _____ je objavljal svoje pesmi tudi v slovenski reviji Naš glas. V svojem študentskem obdobju v Sloveniji je Golčman objavljal tudi v Katedri in Tribuni, kjer je bil občasni urednik obeh slovenskih revij. Golčmanovi literarni prispevki na področju kulturnih razprav, intervjujev in reportaž so redno pestrimi vsebino v slovenski reviji Naš glas in jo s tem približali slovenskemu bralcu na Švedskem. Tone Jak^še V doslej prvi in edini antologiji slovenskih pesnikov živečih na Švedskem je skupaj s še tremi pesniki svoje pesmi objavil tudi Tone Jakše, dolgoletni urednik in sodelavec pri slovenski reviji Naš glas na Švedskem. Občasno je objavljal tudi v Slovenskem izseljenskem koledarju. Jakše je bil eden prvih ustanoviteljev slovenskega društva v Stockholmu in eden prvih pobudnikov za uredniško delo pri reviji Naš glas. Jakšetove trdne slovenske zavesti so se nalezli še nekateri njegovi prijatelji in znanci, ki so do konca leta 2002 nadaljevali s tistim, kar je Tone na Švedskem v 70-tih letih zasnoval. V začetku 80-tih let se je Jakše za stalno vrnil v Slovenijo. Po vrnitvi je do upokojitve opravljal službo novinarja ter izdal kar nekaj knjig. Tomi Vitanc Kar nekaj pesmi je napisal in eno teh - Na dopust - tudi objavil v reviji Naš glas Tomo Vitanc dolgoletni vodja raznih glasbenih skupin pri slovenskem kulturnem drustvu LIPA v Landskroni na Švedskem. Vitanc je napisal tudi nekaj drugih skladb z besedili in brez. Nekatere so prepevali v narodno-zabavnem ansamblu "Lastovke", s katerim je Vitanc posnel dve singel-plošči konec 70. in v začetku 80. let prejšnjega stoletja. Prav tako je več deset pesmi napisal in uglasbil rojak Viktor Semprimožnik ter jih tudi posnel s svojo glasbeno skupino "Vikis" na več ploščah in kasetah v zadnjih 30. letih. V slovenskih revijah in časopisih pa doslej Semprimožnikovih pesmi še ni bilo zaslediti. Tudi mladi pesniki Leonard Kolman, Rihard Pšajd in Birgita Plavec so že objavili nekaj svojih pesmi v reviji Naš glas. Pesmi pa piše in objavlja tudi rojak Viktor Prestor. Olga Budja Tu sta še pesnici Peggy Lesjak in Olga Budja. Pesjakova je občasno objavljala svoje pesmi v slovenski reviji Naš glas. Olga pa je nekaj pesmi tudi uglasbila, številne od teh so posnete na zgoščenkah sester Budja (1998-2004), ena pa je posneta na lp-plošči v Kristianstadu, Švedska, z naslovom Lastovke (besedilo A. Budja) z istoimenskim narodnozabavnim ansamblom na Švedskem (glej zgoraj). Več njenih pesmi ima v svojem pevskem repertoarju vokalni tercet "Sestre Budja", ki na švedskih odrih prepeva že 36 let, Budjeve pa nastopajo tudi na slovenskih srečanjih. Med leti 1998 in 2004 so sestre Budja z družinskim pevskim zborom Orfeum posnele 6 zgoščenk, na katerih je preko 100 skladb, od teh je vsaj tretjina kompozicij, ki jih je napisala Olga Budja - Otroci zemlje, Očetu za praznik in druge.. Pesmi je v reviji Naš glas objavljala tudi rojakinja Suzana Pucko - Seč. Nekatere teh svojih pesmi je tudi uglasbila in jih sama prepevala na slovenskih odrih na Švedskem in v Sloveniji, med drugim tudi v narodnozabavnem orkestru Suzana Pucko "Planika"" v Malmoju. Suzana Pucko je kot dekle veliko prispevala h kulturnemu in zabavnemu delu življenja slovenskih ljudi na Švedskem. Angela in Avgust Budja Avtorici krajših otroških zgodb in pesmic sta tudi sestrici Irena in Renata Štefanič, ki sta že v ranem otroštvu objavili nekaj svojih del v reviji Naš glas in ki obljubljata bralcem še več svojih literarnih proizvodov v bližnji prihodnosti. Tudi Jože Stražar in Avgust Budja (1905 -1987) sta napisala nekaj pesmi. Stražar jih je objavil med drugim v reviji Naš glas. Budja, ki je bil tudi soustanovitelj prvega slovenskega društva TRIGLAV na Švedskem (1968) in nato zborovodja pevskega zbora v Landskroni, dokler tega ni prevzela njegova hčerka Olga, pa je nekatere pesmi tudi uglasbil ali jih glasbeno priredil - namensko predvsem za mešani pevski zbor "Triglav" in pozneje "Lipa" v Landskroni na Švedskem in za cerkveni pevski zbor pri Mali Nedelji, kjer je Budja opravljal službo organista vse do svoje smrti. Pesmi v Budjevi priredbi pojo na Švedskem in v Sloveniji. Za Slovence na Švedskem predstavlja Budjevo delo nekakšen kulturni most med Švedsko in Slovenijo. Slovenska kulturna revija Naši razgledi je v 21. številki 1979 predstavila slovenskemu bralcu tri švedske pesnike v prevodu in spremni besedi Marjana Kramaršiča. Kramaršič je vse do svojega odhoda v Avstralijo v sredini 80. let bil zelo pomembna osebnost na področju kulturnih in polemičnih razprav v slovenskih medijih na Švedskem. Bil je član uredniškega odbora pri reviji Naš glas ter pozneje glavni in odgovorni urednik kulturne revije Svobodna misel. V teh in nekaterih drugih medijih je Kramaršič objavil neštete reportaže, intervjuje, prevode, aforizme, spremne besede in druge literarne prispevke, ki so prikazovali stvarnost slovenskega človeka na Švedskem. S svojimi objavami si je Kramaršič pridobil veliko privržencev pa tudi nasprotnikov svojih zamisli in gledanj. Brez dvoma pa je Kramaršičevo delo na Švedskem bilo neprecenljivega pomena za večino bralcev slovenskih revij Naš glas in Svobodna misel. Objavljal pa je poleg švedskih medijev in ostalega slovenskega tiska tudi v Jugoslovanskem listu -dokler je ta bil še večjezičen, v Rodni grudi in v Na^ši Sloveniji. Marjan Kramaršič Jože Stražar Proza in dopisništvo Rado Omota je poleg prevodov iz različnih jezikov, med drugim iz angleščine, slovenščine in švedščine ter poleg krajših humorističnih pripovedih, satir in potopisov objavil tudi dvojezično knjigo o slovenski zgodovini v švedskem in slovenskem jeziku. Pod psevdonimom Tone Žvrglja je Omota objavljal črtice in satire v slovenskih časopisih in revijah tudi že pred prihodom na Švedsko. Omota je bil tudi član redakcije pri reviji Naš glas, kjer je občasno objavljal svoje krajše literarne prispevke: razprave in satire. Njegovo delo na literarnem področju je za Slovence na Švedskem velikega pomena, saj prikazuje Slovenijo širši švedski javnosti iz njemu značilnega, rahlo šaljivega, a zato nič manj strokovnega Zvonk^o Bencek zornega kota. Bogdana Arih je bila večletna stalna sodelavka slovenske kulturne revije Naš glas na Švedskem, kjer je tudi občasno objavljala svoje literarne prispevke v obliki obvestil iz društva. Kot dopisniki in reporterji so se v reviji Naš glas predstavili tudi Stanko Andlovič, Jerko Bajt in Hedvika Bencek. Hedvika je bila tudi predsednica slovenskega društva v Jonkopingu, Jerko pa je vodil pevsko skupino društva. Prav tako so o dogodkih v društvu občasno pisali še Nevenka Ušaj, ki je bila tudi učiteljica slovenskega dopolnilnega pouka in predsednica društva v Goteborgu; dopisniki Janez in Ferdinand Urbančičter Peter Wider. Tudi Zvonko Bencek, F. Urbančič G. Karlin C. Stopar S. Berg E. Pišler . ^ M. Laznik dolgoletni predsednik društva v Landskroni, je občasno dopisoval v reviji Naš glas. Štefanija Bergh, tudi dolgoletna predsednica društva ter Jožica Bračič in Alojz Černec so občasno dopisovali in tako s pisano besedo dokumentirali dogodke iz društvenega življenja v Landskroni in okolici. Na splošno naj za slovenske dopisnike na Švedskem velja pravilo: Kar slišiš - pozabiš; kar vidiš - ti je všeč; le to kar zapišeš - ostane. 4 vodila tudi zabavnega Lomšek^, M. Starc, S. Zr^insk^i, P. Bernardi; spodaj: J. Bergoč in J. Bajt Tu so še dopisniki v Naš glas ter občasni predsedniki slovenskih društev na Švedskem: Jože Bergoč, Franjo Breznik, Štefan Zrinski, Albert Zuppin in Branko Jenko. Jenko je bil sedem let tudi predsednik Slovenske Zveze na Švedskem, ki je bila ustanovljena 1991, takoj po prenehanju organizacije Interesna skupnost slovenskih društev pri Jugoslovanski Zvezi na Švedskem. Peter Bernardi, Anica Zemljič, in Alenka Veberič so tudi veliko prispevali k slovenski pisani besedi na področju Švedske. Objavljali so predvsem v Našem glasu. Dopisoval je tudi Jože Štefanič iz Stockholma, Veberičeva pa je občasno radijsko oddajo za Slovence na Švedskem, Bernardi pa je bil dolgoletni član narodno ansambla 'L^si^ov^k^e" in član (basist) ansambla "Martin Pečovnik' na Švedskem. Mladi pesniki, pevci, glasbeniki in dopisniki Glasb^ena dr^užina Budjevih v Land^k^oni ima v svojih vrstah dopisnike, soliste, glasbenike, skratka aktivne člane na področju kulture. Na sliki od leve, prva vrsta: Charlie Solve, Amanda Molin, Daniel K^^mb^o, Lukas Kaolin, Rebecka Solv^, David Kembro, Tanja Tuomainen in Linnea Karlin. Druga od de^ne: Gabt^ijela Kai^lin, Gusti in Angela Budja, Annie Karlin Olga Budja in Isabelle Kembro. Tretja vrsta od leve: Leonida Kembro, Anne-Marie Budja, Dora Tuomainen, Andre Westerlund, Victor Karlin, Therese Laudon, Lenka Molin in Dominika Kostanjevec. Zadnja vrsta od desne: Poldi Karlin, Alexander Westerlund, Andreas in Robert Karlin. Foto: Lotta Karlin (2003) V reviji Naš glas in v podlistku Naš glasek so krajše dopise in zgodbice objavljali mladi dopisniki Igor Triller, Marko Bračkovič, Robert Karlin, Margareta Berglez, Dijana Krumpačnik, Zvonko Breznik ter Lutsi Ciglar. Matej Bencek, Budjeve Dora (Tuomainen), Lenka (Molin), AnneMarie ter Dominika in Leonida (Kembro) Kostanjevec so mladi dopisniki, ki so pisali pesmi in krajše dopise, a so jih doslej spravljali največ le v skrite predalčke svoje pisalne mize. Nekaj črtic pa je bilo seveda občasno vendarle objavljenih v Našem glasu. Poleg le-teh so mladi dopisniki občasno bili še: Therese Laudon, Tanja Tuomainen, Hanka Kegl, Zdravko Hozjan, Viktor Habjanič, Bojan Pišler, Kogojeva Martina in Valentin in David Zuppin. Mladi dopisniki, ki so včasih redno objavljali v reviji Naš glas so bili še Marko in Miha Škerlavaj, Marjeta Zorin ter Öforsovi Dag, Saga in Asa. Tu so še mladi dopisniki Martin in Štefan Jaksetič, Tomi Sever ter Danuška Lesar. Seveda je upati, da bodo ti dopisniki, zdaj že odrasli, še naprej prispevali k ohranjanju pisane besede med slovenskim prebivalstvom na Švedskem. Vesna Jakše je do odhoda v Slovenijo (1995) redno objavljala v reviji Naš glas, kjer je nekaj časa bila tudi član uredniškega odbora. Kot odrasla je večkrat pisala o problematiki mladih na Švedskem, kot otrok pa o vprašanjih, ki zadevajo šolsko mladino. Po nekaj letih je Vesna spet na Švedskem. Razveseljivo je, da je zopet postala dopisnica slovenske revije Informativno Glasilo. Nekaj mladih dopisnikov, ki so objavljali v reviji Naš glas so še Sebastian Klun, Aleš Šoba, Inger Starc ter Pia in Jimmy Ringström. Zavedati se moramo, da je mladim vse težje pisati v slovenskem jeziku, zato bi jih morali vzpodbujati k pisanju v švedskem jeziku, ki je končno na Švedskem razumljiv prav vsem Slovencem, a postaja edini način literarnega izražanja za mlade rojake. Luka Triller, Peter Hudi in Tomaž Sternen so pred leti pridno objavljali krajše črtice in potopise v reviji Naš glas. Tu je še Natalie Silič, Lovrenc Žitko, Igor Hedman in Edvard Bončina, Tanja Cesar, Andrej in Daniel Harc, Renato Horvat, Marcel Gobec in Ana Udovič. Marija Sajovic je v Našem glasu objavila med drugim tudi svojo pesem Pomlad (avgust 1986, št. 76/77:21). V tej in nekaterih drugih številkah Našega glasa so objavili svoje dopisniške stvaritve tudi mladi dopisniki Ural Ševčuk, Davorin Kermec, Daniel Kralj, Anastazija in Nevija Cah, Veronika Medica, Jerič Saši in Suzana Šnurer. Seveda je mladih dopisnikov v času, ko je dopolnilni pouk na Švedskem imel mnogo pomembnejši status, kot ga ima danes, bilo še več. Nekateri so objavljali samo enkrat, drugi nekoliko več, a dotično delo mora imeti nekak okvir, zato bodo ti ustvarjalci obravnavani ob drugi priložnosti. Predvsem pa si želimo, da bi pisali in objavljali tudi v prihodnje! Slovenski dušni pastirji Slovenski duhovniki na Švedskem: Jože Flis (1963-1972); Janez Sodja, potujoči duhovnik iz Nemčije (1973- 77); Jože Drolc (1976-1993); Stane Cikanek; Jože Bratkovič; Zvone Podvinski (1993—) Slovenski izseljenski duhovniki na Švedskem v poznejših povojnih letih so bili naslednji: Jože Flis (Francija), Ignacij Kunstel (Anglija), Janez Sodja (Nemčija), Jože Drolc, Janez Denša (Nemčija), Ludvik Rot (Anglija), Jože Bratkovič, Stane Cikanek (Anglija) in sedanji duhovnik g. Zvone Podvinski (1993--).29 Vsi ti so redno objavljali kronologije slovenskih naselbin na Švedskem, potopise in nekatere kulturnoznanstvene razprave - občasno v Našem glasu, redno pa v reviji 29 Države v oklepajih pomenijo stalno destinacijo omenjenega duhovnika, ki je na Švedskem deloval le občasno. Naša luč. Kot informacijo naj še dodam, da je revija Naša luč vse do leta 1991 izhajala v Celovcu, šele po osamosvojitvi Republike Slovenije se je njen sedež preselil v Ljubljano. Slovenski izseljenski duhovniki na Švedskem so odigrali važno vlogo v kulturnem in duhovnem pogledu v življenju slovenskih rojakov na Švedskem. Širili so tudi slovenski tisk in utrjevali Slovence v narodni zavesti. Uredniki slovenske revije Naš glas in Informativnega GLASILA Slovenske zveze na Švedskem Sten in Alja Ofors sta od vsega začetka bila vodilna člana pri uredništvu Naš glas in sta seveda ves čas tudi pridno dopisovala v tej kulturni reviji na Švedskem. Alja je objavila nešteto dopisov - vse od intervjujev do reportaž, spremnih besed in različnih prevodov. Vrsto let je bila Alja tudi glavni urednik in odgovorni izdajatelj revije Naš glas. Alja je bila dlje časa tudi direktorica pri založbi Svejug v Stockholmu. Tu je še fotograf in dopisnik za revijo Naš glas Pavel Udir, ki je objavil že celo vrsto reportaž in drugih dopisov. Uredniška seja 1981; foto Sten Ofors _____^ Brez Udirjevega fotografskega aparata bi si v zadnjih desetletjih Slovenci na Švedskem težko zamislili kakšno večjo kulturno manifestacijo. Pavel je s svojimi posnetki ovekovečil in s spremno besedo ilustriral nešteto slovenskih srečanj na Švedskem. Sad njegovega dela so Slovenci lahko uživali predvsem v reviji Naš glas. Udir je dolga leta urejeval naročnino in naslove v uredništvu Naš glas. Ostali člani redakcije: Tone Jakše, Marjan Kramaršič, Lojze Hribar, Nina Kranjc, Mihaela Barišič, Rada Pišler, Rado Omota, Edvard Pišler in Vesna Jakše so poleg Alje in Stena Ofors ter Pavla Udirja, lahko trdimo, igrali pomembno vlogo pri redakciji in uredniškem delu revije Naš glas. Uredniška seja 1983; foto Pavel Udir V decembru 2001 je po 28. letih izšla zadnja številka revije Naš glas. Nato je Upravni odbor Slovenske zveze na Švedskem odločil, da bi vendarle nadaljevali z izdajo nove revije. Odločili so se za ime Informativno GLASILO Slovenske zveze na Švedskem. Že v aprilu 2002 je izšla prva številka pod vodstvom rojaka Jožefa Ficka ter članov uredništva Ciril Stopar in Pavel Udir. JožefFicko Ciril M. Stopar Augustina Budja in Zvonko Bencek Nato je marca 2003 prevzela vlogo glavne in odgovorne urednice Augustina Budja, člani uredništva Ciril Stopar in Jožef Ficko ter tehnični urednik Zvonko Bencek. Revija izhaja štirikrat letno in ima naklado približno 500 izvodov. Ostali dopisniki in nekateri predsedniki društev Ja^nez Budja, doma v Šentjurju za^ svoj 66.rojstni dan 26.1.2004; foto Mitja Guček Roza Škoberne je objavljala predvsem v Slovenskem izseljenskemßoledarju (v letih 1977, 77, 82 in 86). Leta 1974 je izšel članek Švedska in priseljenci, ki ga je objavil avtor Lojze Tertinek. Nikolaj Buležan je bil član uredniškega odbora pri Našem gl^su in je občasno tudi dopisoval v tej reviji. Dopisnik je bil tudi Janez Budja, prvi predsednik slovenskega društva v Landskroni, ki je bilo tudi prvo slovensko društvo na Švedskem in prvo društvo te vrste v Zahodni Evropi. Rojaka Sonja Bukovec in Stojan Cotič sta večkrat bila predsednika slovenskih društev v Halmstadu oziroma v Olofströmu. Vsi ti dopisniki so objavljali predvsem v reviji Naš glas, občasno pa tudi v Rodni grudi in v Naši Sloveniji. Peter Berglez je sprva objavljal v podlistku Naš glasek, pozneje pa v švedskem jeziku v reviji N^š glas; kratka zgodba z naslovom Gamle Uroš in kritika filma Emira Kusturice z naslovom Underground. V Na^šem gl^su in v nekaterih slovenskih revijah v Sloveniji so objavljali tudi Ivan Fele, Mira Dekanič, Franc Budin, Terezija Hlep in Alojz Hribar. Slednji je bil več let predsednik Jugoslovanske zveze na Švedskem, dolga leta je bil član uredniškega odbora revije Naš glas. Bil je tudi predsednik Interesne skupnosti slovenskih društev na Švedskem ter predsednik slovenskega društva v Stockholmu. V Na^šem gleisu je objavil precej znanstvenih obravnav, predvsem na socialnem področju. V zadnjih desetletjih je bil za Slovence na Švedskem na nekaterih področjih dokaj trdna moralna opora, predvsem v nekaterih pravnih vprašanjih. Ivan Fele je bil občasno predsednik v slovenskem društvu v Halmstadu. Terzija Hlep je vse do svoje vrnitve v Slovenijo na začetku 80. let poučevala slovenski jezik kot materni jezik v Köpingu. Tu je tudi vestno usmerjala mladino in otroke na kulturnem področju, da so ostali zavedni Slovenci. Lojze Hribar, Stockholm 2001; foto -^an Marjeta in Jože Kragelj sta kot dopisnika slovenskega društva Slovenija v Landskroni dopisovala v reviji Naš glas in Rodna gruda. Leta 1976 sta se zakonca Kragelj za stalno vrnila Slovenijo. Prav tako so v Na^šem glasu pisali in objavljali razna poročila in polemike avtorji Ljerka Kos, Vida Koren-Holm, ki je več let bila tajnica pri Jugoslovanski Zvezi na Šedskem ter Tommy Holm30. Občasni dopisniki in dokumentatorji o življenju Slovencev na Švedskem so še Ivan/Janez Vidovič, ki je bil tudi predsednik slovensko/švedskega društva v Helsingborgu, Fredi Kocmut in Helmut Kegl. Hedvika Bencek, Jonkoping Ivanka Franceus, Gabrijela Hedman, Vida Legat, Milena Gruden, Marija in Franjo Golub, Gabrijela Karlin ter Ana Jaki so predvsem v 80-tih objavljali svoje dopise o dogodkih v slovenskih naselbinah v reviji Naš glas. Gabrijela Karlin je tudi soavtorica brošure SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA NA ŠVEDSKEM 40 LET (2002), v kateri so kronološki zapisi zgodivinskega pregleda od leta 1962—2002. Marjeta Isajevska je na Švedskem zaorala v ledino, ko se je poskusila s sestavo slovensko-švedskega leksikona. Isajevska je bila zaposlena kot učiteljica slovenskega dopolnilnega pouka in je nekaj svojih prispevkov objavila v reviji Naš glas. Tu so še dopisnikii Angelca in Janko Meglič, Marija Laznik, Justin Hriberšek, Leopold Kuhar, Nina Kranjc in Ivan Pucko, ki so več ali manj redno objavljali razne dopise, reportaže in kulturne polemike predvsem v reviji Naš glas. Robert Strgar je objavljal članke o dogodkih med slovensko mladino na Švedskem ter o društvenem življenju v Helsingborgu v reviji Naš glas, bil ša je nekaj let tudi predsednik slovenskega društva v Helsingborgu. Franc Šprah je objavljal v revijah Naš glas in Jedinstvo. Dobri dve desetletji je bil Šprah tudi učitelj slovenskega dopolnilnega pouka v Landskroni in okolici, vse dokler mu bolezen tega ni onemogočila. Rojak Janez Bajt je kot marsikateri priseljenec na Švedskem prehodil pot od pomivalca posode, bolniškega strežnika, prevoznika, študenta ekonomije in počasi, toda vztrajno napredoval do mesta direktorja. Rodil se je pred 61. leti v Kranju in izhaja iz delavske družine. Trenutki doživljanja slovenske pomladi, reke Sore, cvetja in vonjev slovenske narave se pri njem še vedno pojavljajo, toda domotožja ni več čutiti pri njem. Bajt je bil predsednik slovenskega društva v Stockholmu ter tudi drugače občasno angažiran v vprašanja slovenske problematike na Švedskem. Največ svojih dopisov je objavil v reviji Naš glas. Rada Pišler; foto Pavel Udir Anton Mažgon, ki je bil tudi predsednik Koordinacijskega odbora slovenskih društev na Švedskem in član uredništva revije Naš glas, je objavil številne razprave in kritične debate predvsem v revijah Naš glas in Svobodna misel. Objavil je tudi precej satiričnih prispevkov v obeh revijah. Dopisniki so bili še Metod Loboda, Jože Myndel, Kolar Marija, Marija Pleskovič in Rada Pišler, ki se je pred dvema letoma preselila v Slovenijo. Objavljali so največ v Našem glasu, a tudi v nekaterih drugih slovenskih revijah skozi dolgo vrsto let. Pišlerjeva objavlja redno še danes tudi v novi reviji Informativno GLASILO in je pred tem bila stalni član uredniškega odbora pri reviji Naš glas. Bila je tudi predsednica Interesne skupnosti slovenskih društev in društva učiteljev na Švedskem ter je kot predsednica Društva slovenskih učiteljev in vzgojiteljev na Švedskem odigrala pomembno vlogo na področju šolstva in slovenske kulture na Švedskem. Tudi Kolarjeva, Pleskovič in Myndel so občasno bili predsedniki lokalnih slovenskih društev na Švedskem. Ciril IM. Stopar; foto Pavel Udir Milan Starc je eden prvih slovenskih aktivistov na Švedskem. Bil je pobudnik in soustanovitelj slovenskih društev v Olofstromu in pozneje v Helsingborgu. Objavljal je v revijah Naš glas, Rodna gruda, Naša Slovenija in nekatere obravnave v Slovenskem izseljenskem koledarju (1978). Zadnje čase živi največ v Sloveniji. Ciril Stopar je tudi večkratni predsednik slovenskega društva v Olofstromu. Stopar je tudi avtor mnogih poročil, reportaž in intervjujev. Objavil je tudi nekaj novel in pesmi pod psevdonimom "Zdomec". v slovenski reviji Naš glas, Anteni in v Kmečkem glasu. Stopar je tudi urednik Društvenega glasila v slovenskem društvu Slovenija v Olofstromu. Tu je še rariskovalka Feličita Medved, ki je bila zaposlena na univerzi v Stockholmu z nalogo, da se pobliže seznani s problematiko 30 Tommy Holm je obenem tudi avtor članka Slovener v knjigi Det mangkulturella Sverige, (Gidlunds bokforlag, Stockholm 1988:391-395) slovenskega izseljenca na Švedskem. Krajše odlomke o multi-kulturnem življenju na Švedskem je objavljala v slovenski reviji Naš glas. Pričakovati je, da bo v bližnji^rihodnosti publicirala obširnejše delo s to tematiko. Miro Kokol je v sredini 80-ih let prihajal na Švedsko kot mentor za pevovdje slovenskih pevskih zborov. V Našem glasu je objavil več člankov o doživetjih v slovenskih društvih v času svojega bivanja na Švedskem. Alja in Sten Öfors; foto Pavel Udir Ga. dr. Marina Lukšič Hacin iz Inštituta za Izseljenstvo v Ljubljani je leta 2001 pri založbi ZRC objavila raziskovalno delo ZGODBE IN PRIČEVANJA; Slovenci na Švedskem ter razne druge znanstveno raziskovalne prispevke o priseljenski problematiki v raznih revijah. V tej svoji knjigi je publicirala naslednje intervjuje: Stockholm Alja Öfors, Adi Golčman, Rada Pišler, Boris Šavs, Viktor Škrinjar, Renata Štefanič in Roman Vertovec; Göteborg - Zvone Podvinski, Marija Perovič, Marija Drksler, Ivanka Melihen, Erika Jakobson, Milojka Gorjup, Slavko Gvardjančič, Janez Slabanja in Oton Turnšek; Landskrona - Štefka Bergh, Avguština Budja, Olga Budja, Gabrijela Karlin, Leopold Karlin, Simon Karlin, Violeta Muršak in Zdravko Muršak. Jeseni leta 2003 je med Slovence na Švedskem prišel doc. Jernej Mlakuž in vzpostavil kontakte z vodstvi slovenskih društev v zvezi z arhiviranjem društvenih zapisov. O tem svojem delu je objavil tudi krajši dopis v Informativnem GLASILU na Švedskem. Nekateri drugi ustvarjalci in umetniki Roza Knez, foto -an Slovenske umetnice, slikarki Roza Knez in Darinka Berginc ter pesnica Albina Kragelj, se ukvarjajo s slikanjem in razstavljajo svoja dela v Sloveniji in na Švedskem, Roza in Albina sta tudi avtorici več literarnih prispevkov, dopisov in sta obenem predmet kritičnih razprav nekaterih novinarjev na Švedskem in v Sloveniji. Darinka Berginc in Albina Kragelj sta na Švedskem med novejšimi priseljenkami, tu živita nekaj več kot 10 let, medtem ko je Roza Knez na Švedskem že od 60. let, kjer pridno ustvarja na področju umetnosti. Zadnja leta z njo sodeluje tudi njena hčerka, ki je pač nasledila materino umetniško žilico. Darinka Berginc; foto A. Budja Blliffcerf Jez?' Straiir Jože Stražar Kiyohara, rojen v Sloveniji 1940. Od leta 1965 živi v Stockholmu ir^ je umetniško aktiven akademski kipar. Samostojno je razstavljal že več kot petdesetkrat na Švedskem, na Danskem ter v Dominikanski Republiki. Za sabo ima študijska potovanja skozi Evropo (Skandinavske države), Azijo in Domikansko Republiko. Trenutno dela največ z bakrenimi skulpturami, parelelno pa tudi z oljnim risanjem ter z raznimi grafičnimi temami. (född i Slovenien 1940. Bosatt och konstnärligt verksam i Stockholm sedan 1965. För närvarande arbetar jag mest med b^onsskulpturer, men parallellt arbetar jag ocksa med oljemäle^i och grafik i olika teman.) Jasna Carlen je vodila tudi radijsko oddajo za Slovence na Švedskem vse od začetka 80-ih let. Carlenova je ob nastopu svoje službe na Švedskem Radiju dejala, da bo teh kratkih petnajst minut na teden poskušala uporabiti za vse tisto, kar bi se moralo in hotelo povedati o nas, ki živimo na Švedskem in o vsem važnejšem, kar se dogaja v Sloveniji. Čas, v katerem naj bi tudi naš naraščaj - tolikokrat omenjena in največkrat pozabljena druga generacija - našel odmev samega sebe in svojih vrstnikov v domovini. Čas, v katerem se bomo lahko soočili s svojo preteklostjo in sedanjostjo. Čas, ki bo posredoval stike v švedski sredini. Program naj nam učvrsti vero v lastno identiteto, ta vera pa naj bo okrepljena z zavestjo, da smo narod s svojo zgodovino, kulturnimi izročili, literaturo in umetnostjo. Vse to je prelito v življenje, ki ga živimo - čeprav ne med Alpami in Karavankami, pač pa daleč na severu, smo še vedno isti narod, isto ljudstvo, ista etnična enota, povezani z jezikom, zgodovinskimi procesi in narodnostno pripadnostjo. To so bili vodilni cilji Carlenove, katerih se je spretno in zavedno dobro držala vse do konca slovenskih oddaj na Švedskem leta 2000. Carlenova je v reviji Naš glas objavila tudi več člankov, ki se nanašajo na slovenske ljudske običaje ter članke o nekaterih drugih aktualnostih, ki so zanimivi za slovenskega bralca. Karlo Pesjak je na Švedskem znan predvsem kot fotograf, ki se ukvarja z umetniško fotografijo. Kot izseljenec se duhovno nenehno veže na dom in hkrati na svoje okolje in deželo, v kateri prebiva, bogati na univerzalen, vsem ljudem razumljiv način. O njegovih fotografijah so umetniški kritiki zapisali, da z veliko ekspresivno močjo odraža utrip današnjega sveta, je odsev avtorjeve psihe in njegove pretanjene psihologije in razumevanja človekovega čuta za lepoto te zemlje, ki je za oko umetniškega fotografa brez meja in jezikov. Na eni zadnjih večjih razstav Karla Pesjaka v decembru 1995 v Häsleholmu z nazivom SLOVENIJA V MOJEM SRCU, je razstava bila deležna veliko odmevov. Ob svojih razstavah ima avtor vrsto predavanj, na katerih prikaže svoje posnetke z lepotami Slovenije in jih dopolni z ustreznim besedilom in razlago. Švedi mu na razstavah pogosto zastavijo vprašanje: "Kdaj pelje naslednjič avtobus v Slovenijo?!" Ta umetniška oblika izražanja dokazuje veliko izrazno moč generacije, ki se danes v Sloveniji ukvarja z umetniško fotograijo in sodi v sam svetovni vrh. Na Danskem živi rojakinja Nives Toš. V Našem glasu je objavila nekaj svojih razprav in člankov o življenju na Danskem. V Naš glas je iz Finske poslal svoje spomine in jih nekajkrat v literarni obliki objavil tudi naš rojak Ivan Cankar. Rojak dr. Jure Piškur je dolga leta živel na Danskem, a se je z družino ravno v času nastanka te knjige ponovno preselil na Švedsko, natančneje v Lund. Bil je eden od prvih pobudnikov za ustanovitev pripravljalnega odbora Slovenskega Svetovnega Kongresa na območju Skandinavije (1991).31 Piškur je objavil tudi več člankov v reviji Naš glas v zvezi s to organizacijo, ki naj bi povezovala Slovence zunaj meja matične domovine. V Informativnem GLASILU so se pojavili novi dopisniki: Ludvik Kramberger, svobodni novinar iz Zgornje Radgone, ki slovensko revijo na Švedskem bogati z reportažami. Iz Finske se oglaša Kari Klemelä, Finec po rodu, ki je ljubiteljsko in kot samouk začel prevajati slovensko literaturo v fiščino. Njegov članek je objavljen v 8. številki Informativnega GLASILA, kjer pravi, da živi na Finskem približno 10-15 Slovenk in Slovencev, vendar pa je g. Kari ustanovil slovensko-finsko prijateljsko društvo SLOVENIA-SEURA, kamor je po nekaj letih obstoja včlanjenih še blizu 50 Fincev. Iz Slovenije se oglašata Bena Budja - Guček ter Jože Kragelj, oba povratnika iz Švedske. Nekaj zanimivosti je poslanih tudi iz strani rojaka dr. Borisa Zmazek iz kraja Kidričevo. Iz območja Stockholma občasno pošljeta kakšen prispevek za objavo v Informativnem GLASILU tudi Brane Kalčevič in Franko Luin. V tej reviji objavlja tudi Jožef Ficko iz društva Planika v Malmöju. Iz Olofströma dopisuje tudi Andreas Holmersson, iz Eskilstune Rudi Uršič, iz Köpinga Alojz in Suzana Macuh, iz Göteborga Marjana Ratajc in Urška Demšar in iz Helsingborga Olga Budja. Olga prispeva med drugim kratke reportaže, objavlja pa tudi razne omamne kuharske recepte. Edvard Pišler se je rodil 2. 5. 1928 na Vrhniki. Dve leti je študiral na otoku Brač. Gimnazijo je končal v Ljubljani, kjer je tudi diplomiral kot elektroinženir na ljubljanski elektrofakulteti. Preko svojega tedanjega profesorja je prišel v stik s Švedi na področju atmosferske elektrike..^ Pišler je sodeloval na skupnih meritvah v Švici in bil povabljen na univerzo v Uppsali leta 1965. Šele 2. 5. 1966 se je zares odpravil na Švedsko, kjer je mislil ostati eno leto. Ob zaposlitvi na raziskovalskem 31 Na ustanovnem občnem zboru Slovenske zveze na Švedksem (1991) je bil ustanovljen odbor delegatov iz Švedske, ki so ga sestavljali. Janez Bajt (Stockholm), Jože Bergoč (Malmö), Augustina Budja (Landskrona) in Branko Jenko (Halmstad). področju je Pišler nadaljeval svoj študij in dobil 1969 fil. licentiat in nato leta 1971 diplomiral kot fil. doktor. Od leta 1972 dobil docenturo v elektrotehniki in se posvetil raziskavam atmosferske elektrike - električnih strel in neviht. 1979 je dovršil izgradnjo sistema za spremljanje neviht z računalniškim sistemom. V zvezi s tem je objavljal znanstvene obravnave - preko 70 publikacij od univerzitetnih do svetovno znanih časopisov te stroke. Za svoje sistemsko delo prejel leta 1989 štipendijo iz ASEA, fond Gunnar Engstrom. Pišler je po smrti Stena Oforsa bil tehnični urednik pri reviji Naš glas, kjer je občasno tudi objavljal. Objavljal je tudi v Elektrotehničnem vestniku v Ljubljani in do svoje smrti leta 2001 sodeloval z elektroinštitutom Milan Vidmar v Ljubljani. Edvard Pišler je objavljal v slovenskem, švedskem in angleškem jeziku. Lena Homqvist (Petrič) je po rodu Švedinja, a je veliko pisala o Slovencih na Švedskem ter še posebej o švedskem pesniku Karlu Znojilšku v Slovenskem izsejjenskem koledarju (1979:244-48). Meseca junija 2004 je pri založbi ZRC v Ljubljani izdala prvi Švedsko-slovenski slovar te vrste. Sama pravi o slovarju med drugim takole: Slovar je začel nastajati, ko je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani kot lektorica poučevala švedski jezik. Prvotno je bil namenjen slovenskim študentom švedskega jezika, danes pa je - v precej razširjenem obsegu - namenjen vsem tistim uporabnikom, ki jih zanimata švedski in slovenski jezik oziroma njuni ustrezni izrazi. Carl Snoilsky Znojilšek (1841-1903) je bil švedski pesnik slovenskega porekla. Njegove slovenske korenine segajo v obdobje reformacije. Pisal in objavljal je v švedskem jeziku, vendar je pisal tudi o Sloveniji kot o domovini svojih prednikov. Slovenci na Švedskem so na Znojilška ponosni vsaj tako kot so to tudi Švedi. Tu je še pisateljica Gusti Stridsberg - Jirku (1892-1978), katere korenine tudi delno izhajajo iz slovenskih tal in segajo v dobo 20. stoletja. V svoji bogati švedski literarni produkciji se Gusti Stridsberg velikokrat dotika razmer v Sloveniji, menda še nihče na Švedskem doslej ni toliko pisal o Sloveniji kot ravno Gusti Stridsberg - Jirku. Prevajalci na Švedskem Prevajalec in pesnik Jon Miloš ter pesnica Marija Hriberšek (1984) na literarnem večeru pesnikov Fil. kand Annamaria Lundberg, doma iz okolice Trsta je prevedla v švedski jezik nekaj pesmi Branka Rudolfa. Skupaj z avtorjevo fotografijo in življenjepisom so bile objavljene v v literarni reviji Horizont na Švedskem. Annamaria, sicer učiteljica švedskega jezika za priseljence pri ABF, je prevajala tudi Stiga Claesona in islandskega pisatelja Haldora Laxnessa v slovenščino, v švedščino pa novelo Pavla Zidarja in pesmi pesnice Ludovike Kalan. Annamaria pripravlja še več prevodov slovenskih pesnikov med drugim tudi za revijo Horizont. Lundbergova je med drugim objavila tudi recenzijo antologije slovenskih pesnikov na Švedskem v slovenskem in švedskem jeziku (1980).32 Alfred Jensen (1859-1921) je prepotoval vse slovanske dežele, obiskal mnoge takrat živeče pisatelje in si z mnogimi tudi dopisoval. V arhivih širom po Evropi je ohranjenih 776 pisem ((Lojze Hribar, Naš glas, november 1991, št. 110:26). Za Jensena je postala Švedska pretesna. Podal se je v svet in postal novinar, dopisnik, prevajalec, pisatelj in pesnik. Bil je izredno ustvarjalen, saj je izdal več kot 30 knjig, ki jih je napisal sam. Izdal pa je tudi prav toliko prevodov pisateljev in pesnikov iz Rusije, Češke, Ukrajine, Poljske, Srbije, Bolgarije, Črne gore in Slovenije. Na prelomu tega stoletja je postal izvedenec pri Nobelovem inštitutu z nalogo, da spremlja kulturo v slovanskih deželah in da predlaga kandidate za Nobelovo nagrado. Za nas Slovence so najbolj zanimivi stiki in dopisovanje z Antonom Aškercem ter to, da je Jensen nekaj Aškerčevih pesmi in balad tudi prevedel v švedščino. Antologija: Štiri pota in razpotja, avtorji: Tone Jakše, Marija Hriberšek, Avguština Budja in Jan Zavodlov (psevd.). Svejug. Stockholm 1979. Prevajalec, pisatelj in pesnik romunskega porekla, Jon Miloš, živi na Švedskem že od druge polovice 60. let. Doslej je prevedel že številne pesmi slovenskih pisateljev in pesnikov, živečih v Sloveniji, v švedski jezik in jih na Švedskem tudi publiciral v raznih zbirkah in drugih medijih. Pesmi Tomaža Šalamuna Ali so angeli zeleni? je Jon Miloš prevedel in objavil pod naslovom Är änglar gröna? pri založbi Brutus Östling bokförlag, Stockholm/Stehag, Symposion AB, 1992. Miloš je pri tej isti založbi v Stockholmu leta 1995 objavil tudi pesmi Daneta Zajca Drevo in veter in zbirko v švedskem_ prevodu imenoval Trädet och vinden. Izbral in v antologiji Odprto okno (=Ett öppet fönster. Överblick över jugoslavernas poesi i Sverige i urval av Jon Milos),, pri Symposion bokförlag, Stockholm 1991, je Miloš objavil tudi pesmi slovenskih ustvarjalk na Švedskem Mihale Barišič - Hojnik ter Augustine Budja. ^ Pomembnejši prevajalci na Švedskem so še Dimitrij in Martina Sovre, ki so skupaj z Nils Äke Nilssonom prevedli pesmi Edvarda Kocbeka Lipicanci v švedski jezik in jih objavili v obliki knjige pod imenom Lipizanerhästar v Stockholmu, Fripress, 1983. INTERVJU za slovenski tedenski program na Sveriges Radio P2: Pesnica Marija Hriberšek iz Halmstada in novinarka in radij'ska reporterka Jasna Carlen iz Stockholma v sredini 80. let Alja Öfors je objavila številne švedsko-slovenske prevode na raznih področjih in literarnih stilih v reviji Naš glas. Boris Jericijo je bil skupaj z Marjanom Kramaršičem urednik samostojne slovenske kulturne revije Svobodna misel na Švedskem v sredini 80-ih let. V tej reviji je Jericijo objavljal kritične prispevke in razne razprave. Velikega pomena za Slovence na Švedskem je predvsem Jericijevo prevajalsko področje. Jericijo je v sodelovanju z Lars Fyhra v švedski jezik prevedel in objavil knjigo Ivana Cankarja: "Hlapec Jernej in njegova pravica" (Drängen Jernej), pri založniku Anthropos, Göteborg, 1982. Objavljal je tudi v reviji Naš glas. Avguština (Augustina) Budja prevaja članke, besedila pesmi iz švedskega v slovenski jezik in obratno. Na Finskem na področju prevajanja slovenske literature v finščino že nekaj let deluje Kari Klämela, ki je ustanovitelj slovenskega društva na Finskem ter po rodu Finec. V decembru 2004 je na Švedskem v založbi Nydea Förlag izšla knjiga Frana Levstika Martin Krpan, ilustracije - Tone Kralj ter prevod v švedski jezik Torsten Sjöfors. Vsi ti prevodi so za Slovence na Švedskem (in na Finskem) velikega pomena, saj je to eden najboljših načinov, da se tudi po svoji kulturni in literarni plati predstavijo švedski in finski javnosti. 1.6. POSEBNA PODPOGLAVJA O NAJPOMEMBNEJŠIH LITERARNIH USTVARJALCIH NA ŠVEDSKEM MIHAELA BARIŠIC - HOJNIK (AVGUŠTINA BUDJA) Mihaeja Barišič - Hojnik je bralcem slovenske kulturne revije Naš glas^ (Švedska) dobro znana kot dopisnica in bivši član uredništva. Na Švedsko je prišla leta 1978. Barišičeva po vsej verjetnosti še ni dosegla svojega literarnega vrhunca, saj je literarno še vedno zelo dejavna. Tako v domovini kot na Švedskem jo poznamo kot pesnico in pisateljico krajših proznih del. Motivi v pesmih Barišičeve so fragmenti iz vsakdanjega življenja. Mihaeline pesmi so odraz odtujevanja, zaprtosti vase; izraz lebdenja v novem okolju in podoživljanja novega sveta. Njen jezik je liričen in čist: pravi izziv vsakodnevnemu pogovoru, kjer postaja okorelost slovenskega priseljenca na Švedskem v iskanju izrazov v materinem jeziku iz dneva v dan vse večja. V poeziji Barišičeve se izražajo čustva polna topline, trpkosti, lepote... Bralec njenih pesmi v njih z lahkoto najde samega sebe in zasluti svoja lastna čustva, npr. v pesmih Pomlad na Švedskem in Nedeljsko popoldne (obe objavljeni v reviji Naš glas). V pesmi Moja slika bralca globoko prevzame drhtenje strun, ki se dotikajo tudi bralčevih lastnih čustev: Ko mi surova kaplja budnosti zgodaj zjutraj kane na čelo, jo zagledam: to pokrajino - razjedo, to pokrajino - bolečino, ki se odpre kot ne - barva in ne - zvok in ne - vonj. ---" (Naš glas, 1989, št. 98:3) Mihaela Barišič - Hojnik Bralec ima občutek, da vse to podoživlja tudi sam, skupaj z avtorico Barišičevo. Samota mu ni nič več tako fizično samotna kot doslej. Kot smo že omenili se Barišičeva pojavlja tudi kot avtorica proznih del. Eno takšnih je Cergolka iz grabe, ki jo je 1986. Mihaela objavila v reviji Naš glas (št. 135:18-21). Pred prihodom na Švedsko je Barišičeva svoje literarne prispevke objavljala v Dialogih in Mladini, sedaj pa tudi v raznih drugih slovenskih revijah in občasno v dnevnem časopisju. Velikokrat objavlja z dekliškim priimkom Hojnik. Barišičeva je razen nekaj samostojnih objavljenih knjižnih del objavljala tudi v Dialogih, Mladini in Našem glasu ter v Jugoslovanskem listu, Stockholm, v Slovenskem izseljenskem koledarju 1988, Ljubljana ter v slovenskih revijah in časopisih Literatura, Ljubljanski dnevnik in Mentor. Kot dolgoletna članica v uredništvu Naš glas je Barišičeva objavila več sto literarnih prispevkov v tej reviji. Literatura Adi Golčman, "KULTURA. Žene - matere - priseljenke. Mihaela Barišič". Jugoslovanski list, 8/31982:6. Stockholm. Augustina Budja, Povzetek iz privatnega arhiva o slovenskih literarnih ustvarjalcih na Švedskem v povojnih letih. 1995/96, Landskrona, Švedska. Alja Ofors, Povzetki iz pisma A.Budja v zvezi selektorske obravnave o slovenskih literarnih ustvarjalcih na Švedskem z dne 8.5.1996, Stockholm. AUGUSTINA, GUSTI BUDJA (AVGUŠTINA BUDJA) Avguština Budja (foto: Zvonko Bencek)je znana med rojaki na Švedskem, pa tudi zunaj meja te dežele (Marija Hriberšek, 1985). Že zgodaj se je kot organistova hčerka srečala s kulturno dejavnostjo - oče Avgust je bil organist in kulturni delavec v domačem kraju. Nastopala je na različnih prireditvah in praznovanjih in že kot desetletna začela pisati priložnostne pesmi in nagovore. Domači so jo k pisanju vzpodbujal], zato je s tem nadaljevala tudi po svojem prihodu na Švedsko leta 1964. Ivan Dolenc iz Toronta, tudi sam pesnik in pisatelj, opozarja nanjo v svoji recenziji knjige "Domovina, nočas sam te sanjao". V "Knjižnih razgledih" piše literarni kritik Anton Rupnik o zbirki "Štiri pota in razpotja" o njej prav ugodno oceno, v njej podčrtuje njeno navezanost na domovino (M. Hriberšek, 1985). V Portretih iz diaspore je novinar Branko Žunec objavil intervju z Budjevo, kjer piše o nekaterih pomembnih mejnikih v njenem življenju. Prav ugodne ocene o njenem literarnem ustvarjanju je podala tudi novinarka in pesnica Marija Hriberšek; o Budjevi piše pa tudi novinar in fotoreporter Ivan Cimerman v Ljubljani. Pesmi in tudi proza rojakinje Avguštine Budja so iskrene, doživete ustvaritve. V sodobni svetovni liriki se metrika umika prostim oblikam pesništva. V pesmih Budjeve je čutiti, da je navdušena za glasbo in petje, saj zasledimo ritem in gotovo zaporedje v stihih v večini njenih del. Nič čudnega, če se številne njene pesmi prepevajo po slovenskih odrih. S setrama Olgo Budja in Gabrijelo Karlin ter pozneje z družinskim pevskim zborom Orfeum je Budjeva v letih 1998 -- 2004 posnela več kot sto skladb, od teh je vsaj polovica z njenimi lastnimi besedili.33 V zbirki Štiri pota in razpotja zasledimo nekaj pesmi, ki so že skoro ponarodele: Celje, moj dom, Lastovke, Moj svet in druge. V pesmih Zakonske motnje, Družinska katastrofa in Prispodoba jeseni tako živo opisuje temno razpoloženje, svoje grenke čase, da začenjaš z njo vse to občutiti. Te in njene druge pesmi zvenijo, so ubrane v lepe verze. V njih pa občutiš, kako pesnico trgajo in tarejo razočaranja in udarci življenja. V pesmi Majhne besede velikega pomena pa je Budjeva krenila na skorajda prozno pot obdelave. To je zelo zanimivo delo, poglobljeno v vsaki posamezni temi: ko obdeluje radost, samoto, upanje, žalost ljubezen, smrt in življenje. Bralca pritegne s seboj in v večini ugotovitev, strnjenih v to pesniško obliko, ji mora dati prav. V Našem glasu (1979, št 32 in 33 je bila objavljena njena krajša novela Nekega hladnega januarskega dne... , v kateri pisateljica ponazarja notranja doživetja ob rojstvu svoje pet let mlajše sestre Olge. Mogoče še to, da je pesnica Budjeva skromna in zelo delavna. Mora biti, saj ima tri 33 SPOZNAJE 1998; TEDEUM, božične 1999; TEDEUM, Julsanger 1999; OTROCI ZEMLJE 2000; AVE 2003; VEČERNICE 2004; Video projekt GLASBENI MOSTOVI 2001. hčere, enega sina in osem vnukov , torej družino, tako da je veliko ustvarjala prav v nočnih urah. Otrokom in ostalim članom ožje družine je posvetila nekaj lepih pesmi. Pesmi Avguštine Budje izražajo globoko domotožje in hrepenenje po rodnem kraju, kamor bi se pesnica rada vračala in za katerim vse njene najlepše misli stremijo. V njej prevladuje duševno stanje "večnega popotnika", katerega čustva in želje so si v stalnem medsebojnem konfliktu. Na eni strani želja, da bi ostal, na drugi, da bi se vračal tja, kjer ga dragi čakajo; v tisto tujino, ki skorajda ni več tujina - a vendar je. To stanje se zrcali v vsaki kitici in s silo odkriva dilemo človeka, ki je postal tujec tudi v svojem lastnem domu in ni toraj nikjer več prav doma. Hrepenenje po domu bo pa za vedno nosil v sebi: ali pa: Jutri spet odhajam tja kjer mladost sem izgubila... To so trda, tuja tla, dom pa v srcu bom nosila!" Vsak hrast ozeleni spomladi cvetlica spet bo zacvetela le jaz živim v brezupni nadi - slovo mladost je moja vzela." (Štiri pota in razpotja, 1979) Augustina Budja (foto Gabrijela Karlin) Paralelno s temo domotožja teče motiv samote in izoliranosti v tuji in pusti okolici. Vsa ta grenkoba in tesnost teži nad Budjevo poezijo kot svinčena plast. Le slika pomladi, ki se na koncu pokaže v razkošni lepoti, lahko prodre skozi to temno škorjo in zapusti žarek svetlobe in upanja. Poleg številnih pesmi je Budjeva objavila tudi nekaj novel in kronoloških zapisov o Slovencih na Švedskem (npr. podlistek Vadstena 1973-1993 v reviji Naša Luč, 1993/94, Lipa- 25 let), učbenik švedskega jezika po slovensko ŠVEDSKA SLOVNICA ZA SLOVENCE (2002, Družina, Ljubljana), SVENSK-SLOVENSK ORDGUIDE (2003) ali SLOVENSKO-ŠVEDSKI BESEDNI VODNIK (2004) ter preko sto krajših reportaž in zapisov o slovenskem društvu v Landskroni v slovenskih medijih Rodna gruda, Naš glas, Slovenski izseljenski koledar, Naša Slovenija, Naša luč, Delo, Večer, Ljubljanski tednik ter nekaj deset člankov v švedskem jeziku v lokalnih švedskih medijih Arbetet in Landskronaposten. Literatura Tone Jakše, "Antologiji na pot". Štiri pota in razpotja, Svejug, 1979, Stockholm. Annamaria Lundberg, "Štiri pota in razpotja", Naš glas, marec 1980/37:13-14, Stockholm. Alja Öfors, "KULTURA. Žene - matere - priseljenke. Avguština Budja". Jugoslovanski list, 8/31982:6. Stockholm. Mihaela Barišič, "Pa še o "jugoslovanščini" ", Naš glas, februar 1982, št. 61:12. Stockholm. Marija Hriberšek, "Pesem kot izpoved", Jugoslovanski list, 3.12.1985. Stockholm. Ivan Cimerman, "Od Bučkovec do Landskrone. Družina Budja povezana s Švedsko", Rodna gruda, 8-9/1989:38-39, Ljubljana. Branko Žunec, "Portreti iz diaspore. Med Malo Nedeljo in severnim sijem", 25/1-1990, Vestnik, Murska Sobota. "Far och dotter reser till kriget". KVÄLLSPOSTEN, i DAG, 2.7.1991:6-7. "Fick träffa sina barn i Slovenien". KVÄLLSPOSTEN, i DAG, 6.7.1991:10. Marjeta Novak K. "Zaradi ustvarjanja zaprto. Slovenka na Švedskem", Delo, 21/3-1996, Ljubljana. Janko Moder, Recenzija: Urad za Slovence po svetu, MZZ, marec 2004. Ljubljana. ADI GOLCMAN - psevd. Jan Zavodlov (AVGUŠTINA BUDJA) Adi Golčman predstavlja za Slovence na Švedskem poseben pojem, saj je v letih svojega članstva v prvem uredniškem odboru pri reviji Naš glas, od leta 1973 do 2001, objavil nekaj sto člankov: reportaže, fotoreportaže, bibliografije, intervjuje, polemike, pesmi in kronološke zapise. Od leta 1986 je bil tudi vodja redakcije Naš glas. Bil je tudi urednik slovenske strani pri Jugoslovanskem listu (Stockholm), ko je bil ta še večjezičen. V študentskem obdobju v Sloveniji je bil Golčman urednik Katedre in Tribune, kjer je tudi objavljal. Bil je in je še vedno občasni dopisnik v razne medije v Sloveniji in na Švedskem. Občasno je kot urednik sodeloval in sodelavec pri Švedskem radiu za priseljenske oddaje v Stockholmu. ^ Golčman je tudi eden od štirih avtorjev prve slovenske antologije slovenskih pesnikov na Švedskem, izdane v Stockholmu leta 1979. Pesmi Golčmana dajejo že na prvi pogled vtis spontanosti in svežine. Vsebinsko izhajajo te pesmi iz motiva izseljenca, ki je tujec v tujini. Izhajajo iz posebnega položaja in posebnih čustev človeka brez doma, izkoreninjenega, s samoto v srcu in z željo, da bi ga kdo poslušal in razumel. Adi Golčman v svojih verzih nudi lirične podobe, v katere se bralec z lahkoto vživi. Tu sta tujina in dom dramatično polarizirana: močno je hrepenenje po rojstnem kraju, "pomladnem cvetju", "cvetoči lipi, ki je tu ni" itd. Nekje v ozadju je slutiti deželo, ki nudi tujcu kruh in ki je vzela najlepša leta njegove mladosti. Razočaranja in tesnoba izgubljenih iluzij in nemir samote so prevladujoče teme Golčmanove lirike. Jasno se pokažejo tudi v obliki skic: Skica 1 in Skica 2 sta dva lepa lirična utrinka, dve mrtvi prirodi polni sugestije: Star časopis skodelica kave nanjo muha prileti se ji z roko približam zbeži ali odlomek: kot sanje mladostnih dni" (Naš glas, marec 1980, št. 37:14) Razšli se bomo kot se razlije reka v ta brezmejno široki svet in nekoč utrujeni objokovali najlepša leta mladosti splet." (Štiripota in razpotja, 1979.) Adi Golčman; foto Pavel Udir V iskanju nove harmonije se Golčmanova poezija čvrsto oprijema spominov na staro domovino in na nostalgične sprehode v njegovo mladost. S svojim pisanjem pesnik Golčman ohranja in plemeniti materin jezik na daljnem severu dežele Švedske. Literatura Tone Jakše, "Antologiji na pot". Štiri pota in razpotja, Svejug, 1979, Stockholm. Annamaria Lundberg, "Štiri pota in razpotja", Naš glas, marec 1980/37:13-14. Stockholm. Alja Ofors, Povzetki iz pisma A. Budja v zvezi selektorske obravnave o slovenskih literarnih ustvarjalcih na Švedskem z dne 8.5.1996, Stockholm. Auguština Budja, Povzetek iz privatnega arhiva o slovenskih literarnih ustvarjalcih na Švedskem v povojnih letih. 1995/96, Landskrona, Švedska. MARIJA HRIBERŠEK (AVGUŠTINA BUDJA) Marija Hriberšek je znana kot pesnica in pisateljica več proznih del predvsem med rojaki na Švedskem in v Sloveniji. Njeno pesniško ustvarjalnost je obravnaval tudi pesnik in pisatelj Ivan Dolenc iz Toronta v knjigi "Domovina, nočas sam te sanjao". Literarni kritik Anton Rupnik v "Knjižnih razgledih", podaja o ustvarjanju Hriberškove prav ugodno oceno v recenziji antologije "Štiri pota in razpotja". Novinar Vito Sternen je v "Jugoslovanskem listu" (1985) objavil daljši intervju s Hriberškovo, kjer Marija o lastnem literarnem ustvarjanju pravi, da je napisala 270 pesmi, od katerih je bilo kakšnih 50 objavljenih v Štiri pota in razpotja in Utripi let, pa tudi v raznih revijah. Pove nam še, da je napisala štiri celovečerne drame in to Preko trnja, Uroki, Njena zemlja in Trmoglavci - poleg tega še tri enodejanke. nabrala tudi vrsta novel in črtic. Nekaj jih je izšlo v Slovenskem izseljenskem koledarju nekaj pa v Našem glasu. Slovencem na Švedskem je bila Hriberškova poznana tudi kot dopisnica pri reviji Naš glas in v dvotedenskem časopisu Jugoslovanski list, dokler je bil ta še večjezičen. Hriberškova je ena od štirih avtorjev antologije pesmi Štiri pota in razpotja, ki je prva tovrstna zbirka na Švedskem. V antologiji je Hriberškova predstavljena s trinajstimi pesmimi, ki v rahlih in nežnih tonih opisujejo lepoto domače pokrajine ter podobe ljudi, ki so del njenega življenja. Annamaria Lindberg je v recenziji antologije Štiri pota in razpotja napjsala o Hriberškovi, da se njena duševna stanja razkrijejo v ljubkih in jasnih prispodobah v pesmih Čebela, Leha zemlje brez semena, Njiva pšenice, Tenka čaša itd. V pokrajinskih slikah se pletejo misli domotožja, spomini krajev mladosti: Marija Hriberšek (1918-1993) V zadnjih letih pred svojo smrtjo se je Marija Hriberšek z možem Justinom, Halmstad 1987 Pa vidim daleč odtod med belimi brezami jaso z rdečim vresjem pokrito. In voda po žlebu v korito klokoče. Pod jaso je naših pradedov hram. (Mogočen je ta rod) Le kako je zdaj tam?" (Naš glas, marec 1980, št. 37:13-14) Literarno ustvarjanje Marije Hriberšek ima časovno globoke korenine, saj njena ustvarjalnost sega več kot 60 let nazaj. Med NOB je bila dopisnica za partizanski tisk. Osem let je bila Hriberškova novinarka pri dnevniku Slovenski poročevalec oziroma Delo. Osnovala je tudi več knjižnic ob severni meji v Sloveniji. Pesmi je Hriberškova začela pisati že kot osnovnošolka. S pisanjem pesmi je Hriberškova nadaljevala vse do svoje smrti (1993). Med daljnim severom švedskega juga in domačimi kraji tisoč kilometrov avtomobilskih cest, med enim in drugim domom nenehno spreletavanje še hitrejših misli, čustev in želja, ki jih je Marija tu in tam ujela v besedno tkivo pesniške izpovedi, namenjene bralcem. Da bi ga vsaj del strnili v trajnejšo zaokroženo celoto in mu omogočili ustrezno odmevnost, sta se OK SZDL in Kulturna skupnost Ravne na Koroškem odločili 1985 izdati pesniško zbirko Marije Hriberšek Utripi let. Poleg pesmi je Marija objavljala še reportaže, literarne kritike, polemike, biografije in bibliografije nekaterih slovenskih rojakov in to predvsem v slovenskih revijah Naš glas, Naša Slovenija in Rodna gruda ter v raznih letnikih v Slovenskem izseljenskem koledarju v letih 1974- 1993. Alja Öfors predstavlja Hriberškovo z odlomkom iz črtice Ne hodi, mamica, ki je še iz Marijine slovenske dobe: Spet sem odhajala v Ljubljano. Skrušena, zbita. Male otroške očke so le stežka zatrle v sebi krik: "Ne hodi, mamica!" A moram! Še malo, še malo vzdržati - za vsako ceno! Zaradi njiju, ki sta že skoraj fanta, zaradi nas vseh, da se zacelijo rane preteklosti............" {Jugoslovanski list, 8. marec 1982:6) Kot vsa dela Hriberškove priča črtica o njenem globokem čustvovanju in o upanju v svetlo bodočnost. Hriberškova je poleg revij objavljala tudi v dnevnem časopisju na Švedskem in v Sloveniji. Za publicistično delo v Sloveniji je Marija prejela dve nagradi. Pred leti je tudi na Švedskem, pri natečaju časopisa Hallandsposten v Halmstadu, dobila drugo nagrado in sicer v konkurenci tristotih prispevkov. Na to nagrado je Marija bila še posebej ponosna, saj je bila predsednica ocenjevalne komisije znana švedska pisateljica Elsa Grave. Literatura Tone Jakše, "Antologiji na pot". Štiri pota in razpotja, Svejug, 1979, Stockholm. Annamaria Lindberg, "Štiri pota in razpotja". Naš glas, marec 1980, št. 37, Stockholm. Janez Mrdavšič, "Marija Hriberšek: Utripi let". Utripi let, 1985, Grafika Prevalje. Vito Sternen, "Portret rojakinje", Jugoslovansiiilist, 26.11.1985:9, Stockholm. Adi Golčman, "Odmevi časa", Naš glas, december 1985, št.72:10-11. Stockholm. Alja Oefors, "Marija Hriberšek", Jugoslovarssiiilist, 8.3.1982:6, Stockholm. Avguština Budja, Povzetek iz privatnega arhiva o slovenskih literarnih ustvarjalcih na Švedskem v povojnih letih. 1995/96, Landskrona, Švedska. TONE JAKŠE (AVGUŠTINA BUDJA) Pionirji so danes redki, vendar se člani redakcije in bralci Našega glasa lahko pohvalijo, da osebno ali preko revije poznajo vsaj enega: ime Tone Jakše je bilo moč srečevati več kot deset let v povezavi s kulturnim in obveščevalnim delom med Slovenci na Švedskem. Najbolj je bil znan kot prvi urednik Našega glasa. Sicer pa je "prvi" pridevnik, ki ga v zvezi z Jakšetom večkrat lahko uporabljamo. Bil je med prvimi, ki so ustanovili slovensko društvo v Stockholmu. Kot član pa se ni zadovoljil s tem, da se je srečeval z rojaki; kmalu je postal prvi slovenski učitelj za pouk materinščine, skoraj istočasno pa tudi urednik prve številke Našega glasa. S svojo zagnanostjo je pridobil mnogo prijateljev in sodelavcev, ki so po njegovem odhodu nazaj v Slovenijo po letu 1980 nadaljevali z obdelovanjem plodnih tal na območju Švedske, katere je s prvenci slovenske pisane besede posejal Tone Jakše. Kakor hitro pa je začutil, da lahko odgovornost prepusti tudi drugim, je postal prvi reporter v slovenskih oddajah na švedskem Radiju in Televiziji. Zgoraj omenjena dela kakor tudi pisanje poezije, ki jo je s še tremi rojaki na Švedskem zbral v antologiji Štiri pota in razpotja, je Jakše opravljal poleg svoje redne službe. Poznamo ga po njegovi skromnosti in večni prezaposlenosti. Eden vodilnih motov Jakšeta je bil naslednji: Če nočemo postati tista brezoblična, brezčutna, izkoriščana masa na deloviščih Evrope, moramo napeti vse sile, da bomo dobili nov in svoj profil: ne kot slovenski emigranti, zdomci, delavci na začasnem delu v tujini, ampak kot Slovenci na Švedskem, oplojeni s strani obeh kulturnih sredin in nekdo, ki ima lastno kulturno življenje in identiteto. Najprej pa moramo premagati malodušje in pasivnost. V Tonetovih dopisih, objavljenih v Našem glasu, Rodni grudi in Slovenskem izseljenskem koledarju, je bilo večkrat zaslediti njegovo zamisel, kaj naj bi bilo jedro slovenskih društev na Švedskem. Po njegovem mnenju bodo Slovenci na Švedskem preko njih lahko ohranili svojo besedo, svojo pesem in svojo kulturo in lažje dosegli ugled in spoštovanje med drugimi narodi ter tudi pomoč, kadar jo bodo potrebovali. Tema samote in odtujevanja, ki kot rdeča nit teče skozi Jakšetove pesmi, doseže zrel izraz v pesmi Slovo 1 kjer pesnik spregovori takole: Tone Jakše obroč zevajoč.' Pa sva skupaj iskala z zlatimi vesli veslala ta čoln ven iz noči. Časa valovi so se zgrnili prevalili potopili in naju pustili brez sna. Poti ni. Med nama je reka brez dna. Med nama je noč ' (Naš glas, junij 1980, št. 39/40:16) Ta tema samote se razvija s tesnobnim crescendom čustev preko sivine Centralne postaje - prelepa pesem polna otožnega hrepenenja, v čakanju Na obali "na ladjo/ki že davno/je našla drugi pristan" in pride do vrhunca v vrtinčasti hitrosti ritma Vrnitve, kjer je drvenje po avtocesti kot iracionalni tek za nečim neobstoječim - sanje, fata morgana, ki neusmiljeno ubijajo vse naše iluzije in izginejo za vsakim ovinkom. Vsa ta čustva samote in odtujenosti se nazadnje zlivajo v grenkobo Konca brez besed, kjer pesnik s tesnobo v srcu molče gleda za ideali, ki jih je njegova generacija sedaj v "belih manšetah" zatajila in položila "v predalčke kompromisov". Kot ostalim pesnikom v antologiji Štiri pota in razpotja je tudi Tonetu nadvse pomembno ohranjati materin jezik na daljnem severu Švedske in ga s pisano besedo širiti in plemeniti. Pesnik meni tudi, da dokler bodo Slovenci na Švedskem na področju društvenega dela lahko dokazovali uspehe pri šolstvu, kulturi, družabnih dejavnostih in športu bodo lahko tudi vsakomur pogledali v oči. V imenu resnice in demokracije. Jakše se je poslovil od svojih prijateljev na Švedskem enkrat v drugi polovici v letu 1980, ko se je z družino vrnil V Slovenijo. Napol v šali je Tone takrat nekomu zaupal, da bo ob povratku ustanovil društvo povratnikov. Ni znano, če je svojo takratno zamisel že izpolnil ali še ne. Literatura Tone Jakše, "Antologiji na pot. Štiiipota in razpotja, Svejug 1979, Stockholm. Annamaria Lundberg, "Štiri pota - in razpotja", Naš glas, marec 1980, št. 37:14. Stockholm. Alja Öfors, "Veš, poet, svoj dolg?" Naš glas, junij 1980, št. 39/40:14-15. Stockholm. Avguština Budja, Povzetek iz privatnega arhiva o slovenskih literarnih ustvarjalcih Švedskem v povojnih letih. 1995/96, Landskrona, Švedska. na Alja Ofors, Povzetki iz pisma A. Budja v zvezi selektorske obravnave slovenskih literarnih ustvarjalcev na Švedskem z dne 8.5.1996, Stockholm. Tone Jakše, Poti iz sanj. Samozaložba Novo mesto, 2003 (Ponatis - Mestna občina Novo mesto in drugi, 2004) RADO OMOTA (AVGUŠTINA BUDJA) Satirika. Pisatelja, prevajalca in avtorja poljubno-znanstvenih člankov Omoto poznajo Slovenci na Švedskem že dolgo vrsto let. Rado Omota je pod psevdonimom Tone Žvrglja objavljal številne satirične črtice v Pavlihi že sredi 60. let v Sloveniji in nato tudi po prihodu na Švedsko. Od leta 1984 se je Omota kot član priključil redakciji revije Naš glas. V tej reviji je nato tudi objavljal svojo novo dvojezično nadaljevanko Slovenija od pradavnine do današnjih dni in jo nato s pomočjo Državne zveze Kulturnih organizacij na Švedskem leta 1991 objavil še v obliki knjige, tako v slovenskem kot švedskem jeziku z naslovom Slovenija od pradavnine do današnjih dni. Slovenien fran urtid till nutid. Ob nastajanju knjige je Omota skupaj z bralci ponovno odkrival po šolskih letih že pozabljene ali pa sploh neznane plati slovenske zgodovine. Brskanje po dosegljivih virih je bilo zanj vznemirljivo potovanje skozi čas, kar je v veliki meri uspel posredovati tudi bralcem omenjene knjige. S to dvojezično knjigo je avtor želel doseči pedagoški učinek: da bi jo lahko prebirali tako Slovenci kot Švedi, primerjava besedil pa obojim lahko pomaga pri učenju ali poglabljanju v drugi jezik. Drug namen za dvojezično pisanje pa je bil seznaniti morebitne švedske bralce, ki s Slovenijo in Slovenci morda prej nikoli niso imeli stikov, da so Slovenci narod z lastnim jezikom, lastno zgodovino in lastno kulturo. Rado Omota v predgovoru omenjene knjige pravi, da se je ob prijavi ob njegovem prihodu na Švedsko med njim in uslužbenko nekoliko zakompliciralo, ko ga je le-ta vprašala, kaj je po narodosti. Ko ji je Omota odvrnil, da je Slovenec, ga je uradnica zelo začudeno pogledal, saj tega prej še nikoli ni slišala. Slovenci pač razlikujejo pojma narodnost in državljanstvo, nekaj, kar je Švedom še danes težko razumljivo. Omota je objavljal številne članke in kritične satire predvsem v reviji Naš glas. Literatura Rado Omota, "Predgovor", Slovenija od pradavnine do današnjih dni, V Sundbybergu, oktobra 1991. Avguština Budja, Povzetek iz privatnega arhiva o slovenskih literarnih ustvarjalcih na Švedskem v povojnih letih. 1995/96, Švedska. Rado Omota; foto Pavel Udir ZVONE PODVINSKI (AVGUŠTINA BUDJA) Slovenskega izseljenskega ^ duhovnika Podvinskega poznajo Slovenci na Švedskem že enajst let. Seveda si je Zvone Podvinski že pred prihodom na Švedsko (1993) ustvaril dobršen del svoje literarne kariere, ko je med drugim objavil zbornik Sv. Lovrenc na Pohorju skozi stoletja. 1091-1991. Knjigo je izdal Župnijski urad v Sv. Lovrencu na Pohorju, kjer je za župnika v tem času bil ravno Zvone Podvinski (1987-1993). Podvinski objavlja svoje kronološke članke o življenju slovenskih skupnosti na Švedskem ter lastne potopise po tej državi predvsem v slovenski reviji Naša luč (Ljubljana), kjer pogosto srečamo tudi umetniške fotografije z njegovih popotovanj. Našo luč ima naročenih precejšnje število slovenskih rojakov na Švedskem, tako da zaide pisana beseda Podvinskega približno enkrat mesečno v prenekateri slovenski dom. Zvone Podvinski, Vadstena 2002 Poročila o dogodkih med Slovenci na Švedskem Podvinski objavlja tudi na domači spletni strani društva Slovenija v svetu. Članek o slovenski folklori na Švedskem je objavil v znanstveni reviji Dve domovini Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, Ljubljana, 14:2001. Povzetek te svoje študije je objavil tudi v brošuri SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA NA ŠVEDSKEM 40 LET; Kronološko zgodovinski pregled od leta 1962-2002, izbor in zapisi Augustina Budja in Gabrijela Karlin, založba Slovenska katoliška misija na Švedskem -Zvone Podvinski, s pomočjo ID Slovenija v svetu in Ministrstva ZZ - Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu (Göteborg 2002). Literatura Zvone Podvinski Zvone Podvinski, Avtentični podatki podani avtorici tega članka Avguštini Budja v Landskroni, dne 1. 9. 1996. Avguština Budja, Povzetek iz privatnega arhiva o slovenskih literarnih ustvarjalcih na Švedskem v povojnih letih. 1995/96, Landskrona, Švedska. Avguština Budja, Povzetek iz privatnega arhiva; Dve domovini 2001. 1.7. BIOGRAFIJE IN BIBLIOGRAFIJE NAJPOMEMBNEJŠIH SLOVENSKIH LITERARNIH USTVARJALCEV NA ŠVEDSKEM MIHAELA BARIŠIC - HOJNIK Rodila se je 4.3.1946 v Slovenski Bistrici. Po končani pedagoški akademiji v Mariboru je Mihaela Barišič poučevala v Zgornji Kungoti 13 let, vse do svojega odhoda na Švedsko leta 1978. Od leta 1980, kmalu zatem, ko je prišla na Švedsko, je bila Barišičeva učiteljica materinskega jezika v Stockholmu in okolici. Od takrat dalje je bila tudi članica redakcije slovenske kulturne revije Naš glas na Švedskem. Vse od svojega prihoda na Švedsko je Barišičeva članica v slovenskem društvu v Stockholmu in pomemben člen pri večini slovenskih kulturnih manifestacij na Švedskem. KNJIŽNE IZDAJE 34 Lirika: Ett öppet fönster (antologija: Överblick över jugoslavernas poesi i Sverige i urval av Jon Miloš. Slovenski del: Mihaela Barišič, Augustina Budja.). Stockholm, Symposion, 1990. Mihaela Hojnik, pesnica na Švedskem, Mačke, Ostudni verzi in zgodbe Mihaela Hojnik: JEMLJE SE MI (Locutio 15) Prva slovenska literarna on-line revija ISSN 1580-4151 julij 2002 Mihaela Hojnik: ZGODBE IZ NARAVE (Locutio 18) Prva slovenska literarna on-line revija ISSN1580-4151 april 2003^ Mihaela Hojnik: Slovenska kuharica na Švedskem, (Pesmi) 1998 AVGUŠTINA, (Augustina, -stina) GUSTI BUDJA Rodila se je 28.5.1945 v vasi Grabšinci pri Vidmu ob Ščavnici (Sveti Jurij). Osemletko je Budjeva obiskovala pri Mali Nedelji. Že v rani mladosti se je Avguština srečala s pestrim življenjem kulturnih ustvarjalcev: oče Avgust je bil organist in režiser, mati Angela pa pevka v pevskem zboru, tako sta kmalu jela uvajati svoje otroke v jedro prosvetnega dela. Svoje nagnjenje h kulturnemu udejstvovanju so člani Budjeve družine dobesedno ponesli tudi na Švedsko in ga tu s časom še poglabljali in širili. V gimnazijo se je Budjeva vpisala šele po 18. letih bivanja na Švedskem, kamor je prišla leta 1964. Sprva je dokončala triletno humanistično-družboslovno smer za odrasle Avtorici članka Avguštini Budja o Mihaeli Hojnik (Barišič) so dosegljivi samo podatki o izidu naslednjih knjižnih idel pesnice/psateljice, ne pa tudi podatki o kraju in letu izida ter o podatkih založniške hiše za publikacije oziroma o možnih še več izdajah. v Landskroni. Nato se je leta 1986 vpisala na redni študij na univerzi v Lundu, kjer je 1991 z uspehom diplomirala v kulturno znanstvenih vedah - švedsko kulturvetare fil kand = filozofski kandidat) na Kulturnoznanstvenem inštitutu (Kulturvetarlinjen). Njeno diplomsko delo se nanaša na vprašanje etničnih konfliktov v tedanji federaciji južnoslovanskih narodov - Jugoslaviji. V šolskem letu 1988/89 je Budjeva namreč bila sprejeta na specializacijo na Filozofski fakulteti na Oddelku za zgodovino v Ljubljani za eno leto, kjer je v posebnem programu (mentor Ignacij Voje) končala študij zgodovine slovenskega naroda in nekaterih drugih južnoslovanskih narodov. Že od leta 1976 je bila Budjeva zaposlena kot učiteljica dopolnilnega materinskega jezika na osnovnih šolah in na gimnaziji v Landskroni in okolici. Po končanem študiju na Inštitutu za humanistične vede v Lundu je Budjeva v Landskroni opravljala službo predmetne učiteljice zgodovine ter švedskega jezika kot drugega jezika (Sv2) na šoli za priseljenske otroke in odrasle. Ob delu je študirala še na Inštitutu za nordijske jezike na univerzi v Lundu in obiskovala pedagoški pouk na Učiteljišču v mestu Malmö. Zatem je nadaljevala na Visoki šoli, kjer je vpisala magisterij na višji pedagoški smeri. Tu se je Budjeva posvečala predvsem problematiki švedskega jezika kot drugega jezika. Auguština po predčasni upokojitvi leta 2002 opravlja samo še honorarno službo prevajalke (hrvaški, srbski, bosanski, švedski in slovenski jeziki). Od ustanovitve slovenskega društva v Landskroni (1968) je Budjeva ves čas aktivna članica, večkratna predsednica, tajnica ali drugače aktivna na kulturnem področju. Poje v družinskem mešanem pevskem zboru Orfeum, je aktivna članica vokalnega terceta "Sestre Budja" ter vodja več otroških glasbenih skupin ter bivša članica narodnozabavnega ansambla "Lastovke" (1973-94). Nekaj let je bila predsednica "Jugoslovanskega društva pisateljev za Južno Švedsko" (1984-88). Redno je dopisovala v Naš glas, Rodno grudo, Slovenski izseljenski koledar ter občasno v Našo Slovenijo. Od ustanovitvi Slovenske Zveze (marca 1991 -) je Budjeva postala tajnica pri Slovenski Zvezi na Švedskem in bila to vse do leta 2000. Januarja 1996 je Budjeva v Stockholmu bila izvoljena v državni svet kot svetovalka oziroma članica pri odboru za priseljenska vprašanja za mandatno dobo treh let. Od marca 2003 je Augustina Budja je že dve leti glavna urednica Informativnega GLASILA Slovenske zveze na Švedskem. KNJIŽNE IZDAJE Lirika: Štiri pota in razpotja (antologija slovenske poezije na Švedskem: Marija Hriberšek, Avguština Budja, Jan Zavodlov, Tone Jakše). Stockholm, Svejug, 1979. Šesti festival poezije i proze (antologija. Slovenski del: Avguština Budja, Marija Hriberšek). Samozaložba: Jugoslovensko udruženje "Radnik" Vaesteraos, 12.3.1983. Sedmi festival poezije i proze (antologija. Slovenski del: Avguština Budja, Marija Hriberšek). Samozaložba: Jugoslovensko udruženje "Radnik" Vaesteraos, 5.5.1984 Ett oppet fonster = Odprto okno (antologija: Overblick oever jugoslavernas poesi i Sverige i urval av Jon Miloš. Slovenski del: Mihaela Barišič, Augustina Budja.). Stockholm, Symposion, 1990. Proza: LIPA 1968-1993 (Slovenska Bistrica: Samozaložba, 1993 Ur. Zvonko Potočnik). Slovenska Bistrica. GLASILO; Svetovni slovenski kongres; Št. 2-3, julij 1999, letnik IV. ZAPIS O ŽIVLJENJU SLOVENCEV NA ŠVEDSKEM. Slovenci na Švedskem Dve domovini. Inštitut za slovensko izseljenstvo. Razprave in članki. SLOVENES IN SWEDEN. HISTORICAL O VER VIEW OF IMMIGRA TION TO SWEDEN ZRC SAZU Ljubljana 1996/7 Slovenska izseljenska književnost. 1. Evropa, Avstralija, Azija. Monografija. Slovenski izseljenci v Evropi po letu 1945: Švedska. ZRC SAZU, Rokos, Ljubljana 1999. Slovenska katoliška misija 40 let (1962-2002). Brošura v sodelovanju z Gabrijelo Karlin ter Zvonetom Podvinskim. Kronološko zgodovinski pregled od leta 1962 do 2002. Založila Slov. Kat. Misija na Švedskem, Göteborg 2002. Dve domovini. Inštitut za slovensko izseljenstvo. Razprave in članki. Krajša statistična obravnava: Slovenci na Švedskem. ZRC SAZU Ljubljana 2001/13. Švedska slovnica za Slovence. Priročnik za kontrastivni študij švedskega jezika po slovensko. Družina, Ljubljana 2002. Slovensko-švedski besedni vodič (in obratno). Na potovanju in pri pogovoru s Švedi. Samozaložba. Landskrona 2003 Slovensko-švedski besedni vodnik (in obratno. Dopolnjena izdaja). Na potovanjih in pri pogovorih s Švedi. Samozaložba. Landskrona 2004. ADI GOLCMAN (-an) Rodil se je 27. 4. 1941 v Dramljah. Študiral je v domovini in bil v svojem študentskem obdobju urednik Tribune in Katedre. Na Švedsko je prišel v drugi polovici 60-tih let in se naselil v Stockholmu, kjer živi še danes. Golčman je že deset let vodja uredniškega odbora pri slovenski kulturni reviji Naš glas na Švedskem in občasni urednik tedenske slovenske radijske oddaje na Švedskem radiu. V uredniškem odboru Naš glas je bil član te revije že od vsega začetka (1973), obenem pa je bil tudi urednik slovenske strani v večjezičnem Jugoslovanskem listu v Stockholmu do leta 1990. KNJIŽNA IZDAJA Lirika: Štiri pota in razpotja, (antologija slovenske poezije na Švedskem: Marija Hriberšek, Avguština Budja, psev. Jan Zavodlov, Tone Jakše). Stockholm, Svejug, 1979. MARIJA HRIBERŠEK Rodila se je 11. 9. 1918 v Šmartnem pri Slovenj Gradcu in umrla leta 1993 v Halmstadu na Švedskem, kjer je z možem Justinom in štirimi (od petih) sinovi živela od leta 1966. Marija je med drugo svetovno vojno bila aktivno udeležena v NOB proti okupatorju. Slovenijo in slovenski jezik je ljubila že od doma, kjer jo je mati učila recitacij, ji brala in pela v tem milem jeziku že v zgodnjih otroških letih. Med mehko ubranost rodovitnega dna Mislinjske doline, zaslonjene z verigo kopastih vrhov Pohorja, in med prostrane ravnine halmstadske okolice, ki ji široke peščene obale prepluskavajo valovi Atlantika, je razpotegnila usoda življensko pot Marije Hriberšek. Prva otroška leta vtkana v mehkobo domače besede in trpko boleča spoznanja, da mladi rodovi zdomskih otrok zgubljajo živ prvinski stik z domovino svojih staršev in snujejo svoje misli v njim ne več tuji švedščini, barvajo pahljačo njenega čustvovanja. Nepozabni spomini na trdoživ, odločen osvobodilni boj na smrt obsojenega naroda in zanosno doživetje zmage ji greni misel na vse tiste, ki svoje svobode še niso dosegli in ki jim grozijo nove oblike odvisnosti in zatiranja. Njena literarna prizadevanja so razpeta med novinarskim načinom poročanja o dogodkih in pesniškim izpovedovanjem doživetega. Dokler je še niso pestile številne njene bolezni in je ni začel izdajati vid, je v literarnem krožku v slovenskem društvu v Halmstadu z veseljem posredovala bogastvo slovenskih literarnih prvakov mlajšim in tudi starejšim rojakom. Tu je udeležence krožkov poučevala tudi o osnovnih slovničnih pravilih slovenskega jezika. V vseh letih Marijinega ustvarjanja ji je v čvrsto oporo bil mož Justin, kar je prišlo še posebej do izraza predvsem v poznejšem obdobju Marijinega ustvarjanja, ko jo je že močno zaznamovala bolezen. Ne samo življenjska pot, tudi pesniški svet Hriberškove je bil razpet med razdalje naglo bežečih desetletij in zemljepisnih širjav, med probleme lastnega življenja in vprašanja širokega sveta, med optimizem in strah, med navdušenja in razočaranja, med otroška doživetja in trezna spoznanja zrelih let. (Avtorici članka o Mariji Hriberšek Avguštini Budja so dosegljivi samo podatki o izidu knjižnih del pisateljice, ne pa tudi podatki o kraju in letu izida ter o podatkih založniške hiše za publikacije Preko trnja, Uroki, Njena zemlja,Tri enodejanke in Bibliografija NOB, Knjiga o Prežihovem Vorancu.) KNJIŽNE IZDAJE Lirika: Štiri pota in razpotja, (antologija slovenske poezije na Švedskem: Marija Hriberšek, Avguština Budja, Jan Zavodlov, Tone Jakše). Stockholm, Svejug, 1979. Šesti festial poezije i proze (antologija. Slovenski del Avguština Budja, Marija Hriberšek). Samozaložba: Jugoslovensko udruženje "Radnik" Vaesteraos, 12.3.1983. Sedmi festival poezije i proze (antologija. Slovenski del Avguština Budja, Marija Hriberšek). Samozaložba: Jugoslovensko udruženje "Radnik" Vaesteraos, 5.5.1984. Utripi let, (zbirka pesmi, ur. Silva Sašel, Vera Mrdavšič in Janez Mrdavšič), Ravne na Koroškem. Tisk Grafika Prevalje, 1985. Proza: Preko trnja, Dramsko delo objavljeno v Sloveniji pred letom 1966. Uroki, Celovečerno dramsko delo, objavljeno v Sloveniji pred letom 1966. Njena zemlja, Celovečerno dramsko delo, objavljeno v Sloveniji pred letom 1966. Tri enodejanke, Dramsko delo, objavljeno v Sloveniji pred letom 1966. Bibliografija NOB, Knjiga o Prežihovem Vorancu, (zbornik) , Slovenija. TONE JAKŠE Tone Jakše se je rodil leta 1944 v vasici Škrjanče pri Novem mestu. Star le nekaj mesecev je Tone ostal brez očeta, ki je umrl. Gimnazijo je končal v Novem mestu. Tu je bil dve leti, 1962/63 in 1963/64, urednik šolskega glasila Stezice. Naslov njegove maturitetne naloge je bil Dolenjski ljudje in dolenjska pokrajina v delih Janeza Trdine. Tisti čas je nedvomno vplival na njegovo poznejše delo. V Ljubljani je na Pedagoški akademiji študiral knjižničarstvo in slovenščino. Ko je absolviral, je odpotoval na Švedsko. Mislil je ostati le nekaj mesecev, a se je zavleklo na štirinajst let. Sprva se je Tone lotil vsakega dela. Ko se je naučil jezika, se je zaposlil v Stockholmu v mestni knjižnici. V švedski prestolnici je organiziral tudi dopolnilno šolo slovenskega jezika ter delal v tamkajšnjem društvu, katerega ustanovni član in prvi tajnik je bil. Pričel je tudi izdajati društveno glasilo, ki je kmalu preraslo v Naš glas, glasilo vseh slovenskih društev na Švedskem. Naš glas je usahnil šele leta 2001. Na švedskem radiu je vodil oddaje v slovenskem jeziku in pripravil nekaj televizijskih oddaj o Slovencih na Švedskem. Na Pedagoški akademiji v Ljubljani je diplomiral leta 1974, domov pa se je za stalno vrnil leta 1980. Zaposlil se je pri Dolenjskem listu v Novem mestu, kjer je bil najprej vodja novinarskega servisa in nato novinar in kulturni urednik. Zaradi slabega zdravja se je leta 1997 predčasno upokojil. S knjigo se je kot ustvarjalec prvič srečal leta 1979, sodeloval je v pesniški zbirki Štiri pota in razpotja, Stockholm. To je bila antologija pesniškega ustvarjanja med slovenskim prebivalstvom na ■ Švedskem. Jakše je izbral pesmi in bil poleg avtorjev Avguštine Budja, Marije Hriberšek in Adija Golčmana soavtor. S pisanjem nadaljeval v Sloveniji. Po težji operaciji mu je pisanje pomenilo terapijo. Tako je leta 1996 izdal knjigo Dolenjski obrazi. Ustvarjanje je postalo potreba. Leta 1998 je izšla knjiga Naše korenine in leta 1999 Iz takih korenin. Te knjige prinašajo izbor njegovih novinarskih člankov in vsebujejo predvsem zapise pogovorov s starejšimi ljudmi z območja, ki ga pokriva Dolenjski list. Tone Jakše jih je zbral v knjižni komplet z naslovom Drobci iz naše preteklosti. Knjiga Poti iz sanj (2004) je zazvenela kot celota. Avtor pa ne more iz svoje kože, zato je poln refleksije na svojo mladost in na svoj čas bivanja na Švedskem v dokaj avtobiografski okvir vnesel dogajanja in spoznanja, s katerimi so ga obogatili stiki z domačimi ljudmi. Tone Jakše (2004) in knjižni komplet Drobci iz naše preteklosti KNJIŽNE IZDAJE Lirika: Štiri pota in razpotja, (antologija slovenske poezije na Švedskem: Marija Hriberšek, Avguština Budja, Jan Zavodlov, Tone Jakše). Stockholm, Svejug, 1979. Proza: Knjižni komplet Drobci iz naše preteklosti: Dolenjski obrazi, 1996. Naše korenine, 1998 Iz takih korenin, 1999 Poti iz sanj, Samozaložba Novo mesto, 2003 (Ponatis 2004 - Mestna občina Novo mesto in dr. (Avtorici članka Avguštini Budja so o Tonetu Jakše dosegljivi samo podatki o izidu knjižnih del pisatelja, ne pa tudi podatki o kraju izida ter o podatkih založniške hiše za publikacije za leto 1996, 1998 in 1999.) RADO OMOTA Rado Omota se je rodil 24. 5. 1938 v Ljubljani. Že v Sloveniji in pozneje tudi na Švedskem je Omota večkrat objavljal pod psevdonimom Tone Žvrglja. Vse literarne dejavnosti kot so prevodi, objava satiričnih člankov in poljubno - znanstveni članki ter dograditev dvojezične knjige Slovenija od pradavnine do današnjih dni - so za pisatelja le hobi, daleč od njegovega poklicnega udejstvovanja. Čas mu poleg bivšega rednega tehničnega oblikovanja revije Naš glas in današnjih prevajanj dopušča le občasno lastno ustvarjanje, katero se navadno izraža v obliki kritične satire. Podatki o šolanju Rada Omote avtorici članka niso znani. Omota je še vedno zelo aktiven sodelavec pri dopisniški mreži Lipovlist na internetu. Piše in objavlja v prijetnem, rahlo šaljivem tonu, vendar njegovi članki in objave večinoma vsebujejo zelo globoke vsebinske razprave. KNJIŽNA IZDAJA Proza: Slovenija od pradavnine do današnjih dni, Slovenien frân urtid till nutid, Izdalo glasilo slovenskih društev na Švedskem Naš glas, Tiskarna: Reklam-specialisten, Stockholm 1991. ZVONE PODVINSKI Zvone Podvinski se je rodil 6. 4. 1956 v Brežicah. Svojo mladost je preživljal v župniji Pišece. Prvo gimnazijo je Podvinski dokončal v Mariboru. Stanoval je v mariborskem semenišču. Svoj študij je Podvinski nadaljeval tri leta v Ljubljani na teološki fakulteti, nato še tri zaključna leta in sicer ponovno v Mariboru. Za duhovnika je bil posvečen 27. 6. 1982. na Sv. gorah nad Št. Petrom pod Sv. gorami. Od leta 1982 do 1984 je Podvinski služboval kot kaplan v Slovenski Bistrici. Naslednja tri leta (1984-87) je bil kaplan v Trbovlju in nato (1987-93) prišel za župnika k Sv. Lovrencu na Pohorju za naslednjih šest let. Dne 13. avgusta 1993 je Podvinski prišel na Švedsko za slovenskega izseljenskega duhovnika, kjer ima namen ostati vsaj še naslednji dve leti (do leta 1998), morda tudi dlje. Slovenska katoliška misija ima danes svoj sedež v Goteborgu, od koder se Podvinski vsak teden vozi do manj ali več oddaljenih krajev širne Švedske, kjer pač živijo slovenski rojaki v nekoliko večjem številu in ga ob določenih nedeljah pričakujejo. Tako prevozi slovenski izseljenski duhovnik na Švedskem vsako leto po več stotisoč kilometrov, kar je dolgoročno gotovo silno naporno za posameznika. Občasno obišče tudi sosednji državi Dansko in Norveško. Na Švedskem živi nekje med 12 000 in 14 000 Slovencev prve in druge generacije. Cerkvenih obredov se udeležuje le nekaj sto slovenskih duš. Poleg službe božje opravlja Zvone Podvinski še poročne, krstne in pogrebne obrede med Slovenci na Švedskem. KNJIŽNE IZDAJE Proza: Sveti Lovrenc na Pohorju skozi stoletja. 1091-1991. (Zbornik. Uredniški odbor dr. Jože Mlinarič, zgodovinar; g. Anton Ožinger, škofijski arhivar; g. Zvone Podvinski, župnik pri Sv. Lovrencu na Pohorju). Založba Krajevna skupnost Sv. Lovrenc na Pohorju. Tisk G. Z. P. Mariborski tisk, Maribor, 1991. Dve domovini. Inštitut za slovensko izseljenstvo. Razprave in članki. Folklorno življenje med Slovenci na Švedskem (The folklor life among Slovenes in Sweden). ZRC SAZU Ljubljana 2001/14. SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA NA ŠVEDSKEM 40 LET; Kronološko zgodovinski pregled od leta 1962-2002, Folklorno življenje med Slovenci na Švedskem. Izbor in zapisi Augustina Budja in Gabrijela Karlin, založba Slovenska katoliška misija na Švedskem - Zvone Podvinski, s pomočjo ID Slovenija v svetu in Ministrstva ZZ - Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Göteborg 2002. 1.8. SLOVENSKI MEDIJI NA SVEDSKEM IN DRUGOD Prikaz nekaterih najpomembnejših medijev in literarnih virov, ki so v povojni dobi obravnavali življenje Slovencev na Švedskem Zdi se potrebno vsaj na kratko prikazati nekaj pomembnejših medijev in literarnih virov, ki so skozi desetletja povezovali in širši švedski in slovenski javnosti prikazovali življenje Slovencev na Švedskem. Tu ne bomo naštevali lokalnih švedskih časopisov, ki so spremljali večja kulturna dogajanja na lokalnih področjih, kjer so se naselili in delovali Slovenci, kajti tak prikaz bi bilo na kratko nemogoče izvesti. Zato predstavljamo le tiste vire, ki so bili in so še vedno z nami, tiste, ki bodo na razpolago našim zanamcem, kadar bodo ti iz raznih vzrokov želeli priti do širših podatkov o slovenskem prebivalstvu ali pa bodo potrebovali podlago za morebitne študije o Slovencih na Švedskem. nniGiAS glasilo slovenskih društev na švedskem NAŠA LUC; mesečnik za Slovence po svetu. To je glasilo slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih sodelavcev v Evropi. Izdajatelj in založnik: DRUŽINA, SI 1000LJUBLJANA. Letos obhaja ta mesečnik že svojo 53 letnico obstoja (1951-2004). Dolga leta je bil to edini časopis, ki je povezoval Slovence po svetu. Sprva je izhajal mesečnik NAŠA LUČ v Celovcu: Erscheinungsort: Klagenfurt; A-9020 Klagenfurt; Vitringer Ring 26. Po osamosvojitvi Republike Slovenije pa je naslov mesečnika naslednji: Naša luč; Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana; Slovenija. Zvone Pod vinski, slovenski duhovnik in poročevalec iz Švedske • RODNA GRUDA; Revija za Slovence po svetu; je izhajala 51 let (1953-2004) • SLOVENIJA.SVET; Revija za Slovence po svetu; 1. izvod junija 2004 (nadomesti Rodno grudo in Našo Slovenijo). • Naša Slovenija - sprva Naš Delavec (Var arbetare) je mesečnik za slovenske delavce po svetu, oziroma za Slovence po svetu. Mesečnik je začel izhajati leta 1978; naslov uredništva je Tavčarjeva 5, SI - 1000 LJUBLJANA. Revija izhaja s podporo Ministrstva za kulturo RS. Naša Slovenija är en manadstidning för slovenska arbetare som i början gavs ut av Socialistiska Alliansen och fackföreningsorganisationen i Slovenien. Tidningen skickades gratis till dem som prenumererade pa annan slovensk tidning. Detta gäller i skrivandets stunder dock inte längre. Alja Öfors, odgovorna urednica revije Naš glas • NAŠ GLAS; glasilo slovenskih društev na Švedskem in je začel je izhajati leta 1973 v Stockholmu. Izhaja šestkrat letno v nakladi 800 izvodov, s podporo Švedskega državnega Urada za Kulturo. Od leta 1994 je NAŠ GLAS ekonomsko podprla Slovenska Zveza na Švedskem. Časopis je imel glavni cilj spremljati življenje Slovencev na Švedskem ter gojiti slovenski jezik. Zadnja, 170. številka časopisa NAŠ GLAS je izšla v decembru leta 2001. Naš glas startades 1973. Tidningen är den slovenska föreningarnas spräkrör i Sverige. Den utkommer med sex nummer med en upplaga pä 800 exemplar och med stöd frän Statens Kulturräd. Tidningen viil bevaka slovenernas liv i Sverige samt bidra tiilatt värda slovenska spräket. INFORMATIVNO GLASILO Slovenske zveze na Švedskem (Informationsbladet), ki je izšlo s prvo številko v mesecu maju leta 2002. Prvi odgovorni urednik je bil Jožef Ficko, od marca 2003 pa je glavna urednica Augustina Budja. Efterföljare av Naš glas är det nya SLOVENSKA RIKSFÖRBUNDETS INFORMATIONSBLADET som 1:a gängen utkom i maj2002. Svobodna Misel je bil kulturni časopis za Slovence na Švedskem, namenjen tudi švedskim bralcem. Časopis je začel izhajati leta 1984. ime pove, da je časopis bil popolnoma nevtralen in je imel namen voditi kritične debate predvsem v kulturnih vprašanjih. Izhajal je v Stockholmu le nekaj let. Den Fria tanken (Svobodna Jožef Ficko misel) är en kulturtidskrift för slovener och svenskar som startades sä sent som 1984. Som namnet anger är det en helt fristäende tidskrift som vill föra en kritisk diskussion i kulturella frägor. Marjan Kramaršič Literatura / Litteratur • Magnusson, Kjell, Jugoslaver i Sverige: Invandrare och identitet i ett kulktursociologiskt perspektiv. - Uppsala : Uppsala universitet, 1986. • Petric (Holmqvist), Lena, Carl Snoilsky och Slovenien. - Ljubljana, 1981. • Štiri pota in razpotja : antologija slovenske poezije na Švedskem / Marija Hriberšek, Avguština Budja, Jan Zavadlov, Tone Jakše. - Stockholm : Svejug, 1979. Widgren, Jonas, Jugoslaverna i Sverige. - Uppsala, Uppsala universitet, 1977. Henry Bäck, Jugoslaviska invandrarföreningar i Sverige - CEIFO, Stockholm 1989. • Augustina Budja, ŠVEDSKA SLOVNICA ZA SLOVENCE Priročnik za kontrastivni študij švedskega jezika po slovensko - Družina, Ljubljana 2002. • Avguština Budja, SLOVENSKO-ŠVEDSKI BESEDNI VODIČ (Svensk-slovensk ordguide) Na potovanju in pri pogovoru s Švedi -Landskrona 2003. • Augustina Budja, SVENSK-SLOVENSK ORDGUIDE Pä resor och vid samtal med slovener - Landskrona 2004. Augustina Budja • Det mangkulturella Sverige, En handbok om etniska grupper och minoriteter; red. Ingvar Svanberg och Harald Rundblom. SLOVENER; Tommy Holm; Gidlunds bokförlag - Stockholm 1989. • Rado Omota, Slovenija od pradavnine do današnjih dni (Slovenien frän urtiden till nutid - Stockholm 1991. • Slovenski koledar; Koledar za Slovence po svetu. Koledar izdaja Slovenska izseljenska matica v Ljubljani in izhaja s krajšimi presledki že 51 let (enako kot revija Rodna gruda, 1953-2004). V določenih letnikih po letu 1970 najdemo kronološke in druge zapise o življenju Slovencev na Švedskem in seveda tudi drugod po svetu. • Dve domovini - Two Homelands, znanstvena revija, ki vsebuje Rado Omota razprave o izseljenstvu. Izdaja Inšitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, Ljubljana (Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti; Inštitut za slovensko izseljenstvo). Številka 7, leto 1996: Avguština Budja: Slovenes in Sweden (Slovenci na Švedskem); Številka 13, leto 2001: Avguština Budja; Slovenci na Švedskem; Kratka statistična obravnava (2001) - Slowenes in Sweden: a short processing of statistical Data / 2001. Številka 14, leto 2001: Zvone Podvinski: Folklorno življenje med Slovenci na Švedskem (The folklor life among Slovenes in Sweden). • Marina Lukšič Hacin: Ko tujina postane dom. Resocializacija in narodna identiteta pri slovenskih izseljencih. Delo ima vsaj tri relevantna izhodišča: A. Ukvarja se z izseljenstvom, še posebej s slovenskim, in ugotavlja načine ohranjanja etnične obstojnosti pod akulturacijskimi in drugačnimi pritiski imigrantskega okolja. B. sega na široka področja selitev in preseljevanj, migracij raznih vrst in provinience, razlogov in motivacij ter na splošno pokaže, kako na teoretičnem področju razrešujemo probleme prilagajanja (adaptacije). C. delo prihaja do tiste konkluzivnosti, pri kateri se da ugotoviti, kakšna je vsebina resocializacijskih procesov, ki so za prilagajanje nujni, in kakšna identiteta nastaja v situacijah bolj ali manj izrazite akulturalizacije. Delo se giblje znotraj različnih disciplin: zgodovine, antropologije, sociologije in socialne psihologije. Obravnava tudi vprašanje Slovencev na Švedskem, predvsem v kontekstu primerjav z emigracijo in imigracijo nasploh. Dr. Stane Južnič je v predgovoru zapisal naslednje. Pričujoče delo je resen raziskovalni zapis. Iz njega veje široka razgledanost in ambicija preseganja ožje postavljenih okvirov sširšimi obravnavami in observacijami. Avtorica vpelje nov način obravnave izseljenstva in bržkone je multidiscipliniranost prava pot. Delo bi utegnilo imeti pozitivne posledice na vedenje o izseljenski problematiki in na sooblikovanje želene, strokovno fundirane izseljenske politike oziroma politike matične države do svojih izseljencev. • SLOVENSKA IZSELJENSKA KNJIŽEVNOST (trije zveski), prvi del: Evropa, Avstralija, Azija, Ljubljana 1999. Založba ZRV SAZU, Ljubljana. Ured. Janja Žitnik s sodelovanjem Helge Glušič. EVROPA: SLOVENSKI IZSELJENCI V EVROPI PO LETU 1945: ŠVEDSKA, Avguština Budja. 1999. • Marina Lukšič-Hacin, Zgodbe in pričevanja; SLOVENCI NA ŠVEDSKEM;. Avtorica, sodelavka Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, je v tej knjigi zbrala in združila osebne pripovedi in izpovedi slovenskih izseljencev na Švedskem s vojimi dnevniškimi zapisi in premišljevanji iz časa, ko je raziskovala njihovo življenje in vključevanje v švedsko družbo. Skozi posrečeno prepletanje dveh ravni pripovedi nam tako slika vso raznolikost njihovih pogledov na švedsko okolje in politiko multikulturalizma in podaja svoje videnje zgodovine delovanja in življenja Slovencev na Švedskem. Knjiga s svojo pričevanjsko platjo in analizo arhivskega gradiva dopolnjuje avtoričino teoretsko delo Multikulturalizem in migracije, ki je pri založbi ZRC izšla leta 2000. • Marina Lukšič-Hacin; Multikulturalizem in migracije; Založba ZRC, Ljubljana 2000. • Avguština Budja; ŠVEDSKA SLOVNICA ZA SLOVENCE, Priročnik za kontrastivni študij švedskega jezika. Družina. Ljubljana 2002. • Avguština Budja; SVENSK-SLOVENSK ORDGUIDE, Pa resan och vid samtal med slovener. Landskrona 2003. • Augustina Budja; SLOVENSKO-ŠVEDSKI BESEDNI VODNIK, Na potovanjih in pri pogovorih s Švedi. Landskrona 2004. • Lena Holmqvist; ŠVEDSKO-SLOVENSKI SLOVAR. ZRC, Ljubljana 2004. Po veza ve / Länkar: >Slovener i Sverige i ett globalt perspektiv, av Augustina Budja, uppsats i word-format Arhivi /Arkiv: • Sveriges Radio, Invandrarredaktionen (Jasna Carlen, ur.) 1981-1998. • Arhiv slovenskih društev na Švedskem: (Triglav, Slovenija), Lipa, Orfeum, Landskrona; Slovenski dom, France Prešeren, Göteborg; Ivan Cankar, Halmstad; Slovensko društvo, Stockholm; Simon Gregorčič, Köping, Slovenija, Olofström; Planika, Malmö, Slovenija, Eskilstuna; Slovensko-Švedsko društvo, Heisingborg; Švedsko-Slovensko društvo, Stockholm. • Arhiv slovenske katoliške misije na Švedskem, Zvone Podvinski, Göteborg. • Arhiv Slovenske Zveze na Švedskem • Arhiv slovenskega koordinacijskega odbora na Švedskem (Stockholm). Glej tudi kazalo podnaslova VIRI na koncu zbornika. http://www.immi.se/alfa/ - start Izrezek iz tujih časopisov GLASILO SLOVENSKIH DRUŠTEV NA SVEDSKEM "NAŠ GLAS" SE JE POSLOVIL Alja Öfors Po 28-ih letih izhajanja in s svojo 170. številko se je redakcija poslovila od svojih bralcev. Kot je dosedanja urednica Alja Öfors napisala v Posebni izdaji, se je za to odločila "ko je bila misel še jasna, roka zmožna pisati besedo in tudi postaviti piko." Ponudila je štafetno palico novi ekipi. Pred dobrim letom dni sem doživljal isto, čeprav se s svojimi Novicami sploh nisem mogel primerjati z dobro vpeljano, strokovno pisano in lepo tiskano švedsko revijo. Takoj sem občutil, da bom pogrešal njen zgled. Prav tako sem se vpraševal, kako se bo pri nas nadaljevalo. No, dinamična Irena je zagrabila krmilo in prepričan sem, da bo dobro vozila, kljub starim težavam, ki bodo ostale: pomanjkanje sodelavcev in finančnih sredstev. A zadnji dve številki, ki sta izšli pod njenim uredništvom, sta bili tako dobro sprejeti, da je ta moj strah neutemeljen. V svojem "poslovilnem" članku gospa Alja ugotavlja, da se potreba po pisani besedi pri njih ni zmanjšala, sčasoma so se spremenili le pogoji. Mladi generaciji, ki je zrasla v tujini in v tujejezičnih šolah je bilo potrebno nuditi tudi besedila v švedščini in to vprašanje bomo morali načeti tudi pri nas. Seveda je bistvena razlika med nami in Švedi predvsem v številu: naša ženevska oz. romansko-švicarska skupnost je maloštevilna in s tem možnosti pritegnitve zadostnega števila sodelavcev bistveno manjše. Pa še po eni strani se razlikujemo od slovenskih izseljencev, ki živijo več tisoč kilometrov stran od domovine: to je geografska razdalja. Iz Ženeve v Ljubljano in nazaj sicer res ni samo kratek skok - za en konec tedna si ga skorajda ne moremo privoščiti. Smo pa tako blizu, da lahko večkrat na leto pohitimo za dopust ali praznike in s tem vzdržujemo neprimerno tesnejši stik s Slovenijo, kot ga lahko švedski rojaki, še toliko manj pa prekomorski. Vsa oblika družabnega in kulturnega življenja se pri njih suče okoli nekega središča - društva, ki so si ga tekom let ustvarili in ki ga morajo tudi vzdrževati, ker za njih predstavlja podružnico domovine. V Švici nas je približno toliko kot na Švedskem, toda razdeljeni smo med tri glavna jezikovna področja in to je dodatna ovira za ojačanje kulturne skupnosti, posebno z ozirom na drugo (ali celo tretjo) generacijo. Vir: ŽENEVSKE NOVICE GLASILO ZDRUŽENJA ŽENEVSKIH SLOVENCEV B. Z. Še nekaj medijev doma in po svetu DOGODKI DNEVA Na fotografiji: Predsednik z odlikovanci Foto Ljubo Vukelič Visoka državna odlikovanja za kulturne, znanstvene in pedagoške dosežke Ljubljana - Predsednik republike Janez Drnovšek je včeraj vročil visoka državna odlikovanja - sedmim posameznikom je podelil zlati red za zasluge, osmim posameznikom in organizacijam pa red za zasluge. Zlati red za zasluge so prejeli Miroslav Zei (za življenjsko delo in prispevek k slovenski biološki znanosti in njenemu mednarodnemu ugledu), Žarko Petan (za življenjski opus, dolgoletno delo v slovenski kulturi in prispevek k njenemu mednarodnemu ugledu), Janez Orešnik (za dolgoletno pedagoško, znanstvenoraziskovalno delo in zasluge pri mednarodnem uveljavljanju Slovenije), Lojze Lebič (za življenjsko delo in zasluge v slovenski glasbeni kulturi in pri njenem mednarodnem uveljavljanju), Rudi Omota (za življenjsko delo in prispevek k slovenski kulturi - bil je pionir slovenskega filma), Zora Janžekovič (za življenjsko delo v medicini in poseben prispevek k razvoju sodobne metode zdravljenja opeklin) in Darinka Soban (za zasluge v medicini, prispevek k slovenskemu naravoslovju in kulturi ter mednarodnemu uveljavljanju Slovenije). Red za zasluge pa so prejeli Evgen Bavčar, Ivan Virnik, Lojzka Bratuž, Jožko Budin, Aleš Krbavčič, Majda Ustar Latkovič, Elizabeta Vrančič ter Zveza paraplegikov Slovenije ob 35. obletnici organiziranega delovanja. Delo, Ljubljana 10. novembra 2004 Rado Omota sporoča k sliki in besedi: Rezolucija slike je žal slaba. Glede spremnega besedila pa, saj je vse važno že napisano. Kaj naj jaz? Bil sem tam, veni, vidi et pater meus vicit. Drnovška sem srečal od blizu ter slišal nekaj predstavitvenih govorov. Soproge ni bilo zraven, ker je oče po protokolu lahko vzel s seboj samo dva, to sva bila pa sestra in jaz. Lahko bi pisal le o svojem očetu, to bi bilo pa nepravično do drugih. Drugače je Protokol Republike Slovenije (tel. +386 1 478 11 11, faks +386 1 478 14 42) izdal brošuro, kjer so opisani vsi. Imam žal samo en izvod. Vsaj mislim, da so izdali oni, tel. številko sem pobral iz vabila, na sami brošurici pa ne piše nič. Kar smo napravili je bilo, da je oče podelil nekaterim, tudi Drnovšku, zgoščenko Koncerta APZja iz decembra 1941. Posnel ga je s skritim mikrofonom v lestencu Unionske dvorane, tik pred nosom italijanskega policijskega šefa, laboratorij pa je imel za platnom. Nekaj dni pred podelitvijo je pri nas bil Borko Radešček, prenesel posnetek v računalnik in ga potem mojstrsko digitaliziral, da so izginili vsi šumi in praskanja. Na kaseti piše "edinstveni zvočni posnetek okupirane Evrope". Tudi ta mi je ostala le ena. Pesem "Lipa" s tega koncerta je pa postala že skoraj druga slovenska himna. Ta je tudi doprinesla, da so Italijani drugi dan APZ razpustili. Kako je snemanje šlo tehnično, tu bi pa razlaga bila že hud tehnični zalogaj. Pol dni sva si risala sheme, kako je vse skupaj bilo vezano. Aparati in mikrofon, kakršnih takrat niti Radio Ljubljana ni premogel, ali pa sploh cela Jugoslavija ne, skonstruiral in zgradil je pa oče vse sam. Lep pozdrav, Rado Slovensko društvo v Stockholmu prireja razstavo v Mestni knjižnici v Solni pod naslovom "SLOVENIJA, nov član v EU-družini." Razstava je odprta do nedelje 24 oktobra, od ponedeljka do četrtka 10:00 do 20:00, v petek od 10:00 do 19:00 in soboto od 11:00 do16:00. Vsi prisrčno dobrodošli. Podzemska: Solna Centrum Slovenska foreningen i Stockholm arrangerar utstallningen "SLOVENIEN, ny medlem i EU-familjen." Utstallningen ar oppen t o m lordagen den 23 oktober,mandag till torsdag 10:00 20:00, fredag 10:00 - 19:00 och lordag 11:00 - 16:00. Alla ar hjartligt valkomna. T-bana: Solna Centrum 35 35 A) Zgoraj: članek Ivana Sivca, objavljen po izidu zgoščenke Večernice 2004 v slovenskem tisku. Popravek: sestre Budja so doma iz Male Nedelje in ne iz Velike, kot je napisano =p. A. Budja. B) Spodaj: Paul Zavrel, medij internetna povezava lipovlist - objava o razstavi v Stockholmu 2004. Večerni list; Četrtek = TORSDAG 29 APRIL 2004 Ost och väst - äntligen enas Europa = Vzhod in Zahod - končno se bo Evropa združila Zdaj slavijo Polaki, Balti, Madžari, Čehi, Maltezi, Slovenci in Slovaki (=Nu jublar polacker, balter, ungrare, tjecker, malteser, slovener och slovaker). V soboto bo postalo deset novih držav članice v efropski družini. To je zgodovinski dan - nikoli poprej ni pristopilo tako veliko število držav istočasno. Štiri dni bo tvoj časopis AFTONBLADET pripodvedoval o tem, kaj zate pomeni, da bo 15 EU-držav sedaj 25 držav. (=Pa lordag blir tio nya länder medlemmar i den europeiska familjen. Det är en historisk dag -aldrig tidigare har sa manga länder anslutit sig till EU samtidigt. I fyra dagar berättar Aftonbladet vad det innebär för dig att EU:s 15 länder nu blir 25). Jutri ponoči se bo končala druga svetovna vojna. Po 64. letih in devetih mesecih je Evropa končno združena. Vzhod in zahod ne obstajata več. Zgodovinsko je zlouporabljena beseda. Uporablja se z avse preveč majhne dogodke. Toda, ko bo na sobotno noč pristopilo deset novih držav članic v EU, se bo zgodovina pisala - resnično. (=I morgon natt tar andra världskriget slut. Efter 64 ar och nio manader är Europa till sist enat. Öst och väst finns inte längre. Historiskt är ett missbrukat ord. Det används för alldeles för sma händelser. Men när tio nya länder vid midnatt natten till lördag tar klivet in i EU skrivs historia - pa riktigt). Dne 1. septembra 1939 je Nemčija brez predhodne napovedi napadla poljsko. Napad je povzročil začetek druge svetovne vojne, vojna, ki je opustošila in razkosala evropski kontinent. (=Den 1 september 1939 gick Nazi-Tyskland utan föregaende krigsförklaring till angrepp mot Polen. Invasionen blev startskottet för andra världskriget, ett krig som förödde och möblerade om den europeiska kontinenten). Dne 1. maja, skoraj 65 let pozneje, se ta vojna končno preneha. Razdeljena Evropa bo eno. To ni le zgodovinski dan za evropski kontinent, temveč tudi za EU.( = 1 maj, nästan 65 ar senare, tar kriget äntligen slut. Det delade Europa blir ett. Men det är inte bara en historisk dag för den europeiska kontinenten. Det är det ocksa för EU). Nikoli poprej se ni vključilo v EU toliko držav istočasno. Deset novih ljudstev, 74 milijonov novih državljanov. Ko je EU pred tem zadnjič porasla, 1995, so se ji priključile tri manjše države. Švedska, Finska in Avstrija. (=Aldrig tidigare har sa manga länder anslutit sig till EU. Tio nya nationer, 74 miljoner nya medborgare. Förra gangen EU växte, 1995, kom tre mindre länder med: Sverige, Finland och Österrike. Nikoli poprej ni na sestanku v Bruslju zavzelo svojih mest toliko novih različnih članov. Tri bivše delrepublike v Sovjetski zvezi. Dve majhni otoški državi v Sredozemskem morju. Ena država bivše razpadle Jugoslavije. Štiri bivše članice Waršavskega pakta (tedaj so bile to tri države). (=Aldrig tidigare har en sa brokig skara nya medlemmar tagit plats vid mötesborden i Bryssel. Tre tidigare delrepubliker i Sovjetunionen. Tva sma öriken i Medelhavet. En tidigare delstat i det sönderfallna Jugoslavien. Fyra för detta medlemmar i Warszawapakten (som da bara var tre länder). Nikoli poprej ni neka širitev zbudila toliko mešanih občutkov. Nezaslišna radost nad tem, da se bo Evropa končno združila. Naraščajoči strah pred tem, kaj pravzaprav pomeni priključitev deset novih, precej bolj revnih partneric v uniji. Za lastno državo in za EU v širšem pomenu. (=Aldrig tidigare har en utvidgning mötts med sa blandade känslor. Oförställd glädje över att Europa slutligen enas. Växande farhagor för vad tio nya och betydligt fattigare unionskamrater egentligen betyder. För det egna landet och för EU i stort. Sprenevedanje švedske vlade je dober prikaz te zmede. Sprva so bili nadvse veseli nove, razširjene EU. Ko pa se je minuta resnice približala, je entuziazem ispodrinilo iskanje za napakami. 40 milijonov Poljakov v EU, ali je to pravzaprav posebno dobra ideja? (=Regeringens krumbukter i fragan tjänar som en utmärkt illustration. Först var man hur glad som helst över det nya stor-EU. Men när sanningens minut närmade sig ersattes entusiasm av felfinneri. 40 miljoner polacker in i EU, är det egentligen en särskilt bra ide?) Če pa pogledamo malo dalje, ne oziraje se na politične ali birokracijske probleme, ki bodo verjetno nastali v zvezi s širitvijo, je za EU samo dobro, da se poveča in očvrsti. (=Men ser man bortom de administrativa, byrakratiska och politiska problem som med all sannolikhet kommer att uppsta i kölvattnet av utvidgningen är det bra för EU att växa sig större och starkare). Dobro, na kak način? Odvisno, v kateri zorni kot se postavimo. (=Bra pa vilket sätt? Det beror pa vilken aspekt man anlägger). Nek ekonom vidi polno pest novih držav članic z ekonomijami,ki rasto, da kar poka - in z velikimi investicijskimi potrebami. Potrebe, ki se v velikih primerih ujemajo s švedskimi podjetji kot roka z rokavico. (=Ekonomen ser en handfull nya medlemsländer med ekonomier som växer sa det knakar - och med mycket stora investeringsbehov. Behov som i manga fall passar de svenska företagen som hand i handske). Političar vidi v širitvi EU rast moči in pomembnosti. 25 držav v petek, 30 v doglednem času. Politikern ser EU öka i betydelse. 25 länder pa fredag, 30 inom inte en alltför lang framtid). Euro je druga največja valuta na svetu. Skupaj imajo države EU tolikšno moč v svetovni politiki, kakršne nobena posamezna država članica nima na lastno roko. Tudi petelinčki ne, kot so Velika Britanija, Francija ali Nemčija. (=Euron är världens näst största valuta. Tillsammans har EU-länderna en styrka i världspolitiken som inget enskilt medlemsland har pa egen hand. Inte ens tuppar som Storbritannien, Frankrike och Tyskland). Zgodovina filozofira nad dalekosežnim pomenom nove, velike EU. V minulem stoletju je bila Evropa z vojnami najbolj pustošen kontinent. Zdaj je pa del sveta brez oboroženih konfliktov med državami. (=Historikern filosoferar över den langsiktiga betydelsen av det nya stora EU. Under förra seklet var Europa världens mest krigshärjade kontinent. Nu är de en världsdel utan väpnade konflikter mellan länderna). Dobrodošle v EU Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Madžarska, Češka, Slovaška, Slovenija, Ciper in Malta. Odslej držimo skupaj, tudi če nastanejo problemi. (=Välkomna in i EU Estland, Lettland, Litauen, Polen, Ungern, Tjeckien, Slovakien, Slovenien, Cypern och Malta. Fran och med nu hänger vi ihop - även när det är problem) . Fel! Ogiltig hyperlänkreferens. Publicerad: 2004-04-29_Aftonbladet Nya medier_ Tako so sprejemali in obravnavali Švedi in njihovi mediji vstop Slovenije in ostalih 9 držav v EVROPSKO SKUPNOST Foto: Mala Nedelja; vir IT 2004 Izbor in zapisi Augustina Budja 2. POGLAVJE SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA NA SVEDSKEM 40 LET (1962/3 - 2002) KRONOLOŠKO ZGODOVINSKI PREGLED OD LETA 1962-2004 »Ostanimo rod, ki zapušča sledove« Dve leti je že, od kar smo V Vadsteni praznovali jubilej: 40 let delovanja SLOVENSKE KATOLIŠKE MISIJE NA ŠVEDSKEM. Ob tej priložnosti je izšla tudi informativna brošura, ki je bila na razpolago udeležencem "binkoštnega srečanja Slovencev" v Vadsteni 2002. Po tem dogodku je brošura pošla. Tako se avtorici zdi prav, da vsebino te brošure nekoliko dopolnjeno objavimo tudi na naslednjih straneh, saj bogato dopolnjuje celotno zgodbo Slovencev na Švedskem. Vir podatkov sva z Gabrijelo Karlin črpali iz revije Naša luč, mesečnik za Slovence po svetu. Do l. 1991 so bili le redki tisti avtorji dopisov, ki so se s polnim imenom podpisali pod objavljenimi članki. Zato imen posameznih avtorjev tudi v tem kratkem zgodovinskem pregledu ni bilo mogoče navesti. A. Budja Švedska prosi za slovenskega duhovnika NL Januar 1962 V mesečniku za Slovence na tujem - reviji NAŠA LUČ - smo lahko prebrali naslednji dopis, ki je prispel iz Švedske, podpisan z iniciali M. M.: Po raznih krajih po svetu delujejo slovenski duhovniki, le med nami ni nobenega. Zdaj nas je pač že toliko, da bi lahko prosili za enega, da bi med nami misionaril. Bilo bi sicer težko za tistega, ki bi prišel, ker bi prišel na začetek. Le ponekod so katoliške cerkve. A kako bi bilo lepo, ko bi nas prišel obiskat slovenski katoliški duhovnik. Res, da nimajo danes vsi rojaki smisla za to, ker niso odšli iz domovine zadosti versko poučeni. A vseeno! Zadnjič sem bila pri madžarski službi božji. Toliko jih je prišlo skupaj in skoraj vsi so bili pri sveti spovedi! Med mašo so peli in po maši so se zbrali pred cerkvijo in se veselo pozdravljali. Nato so vsi skupaj s svojim gospodom nekam šli. Takrat sem si mislila, kako bi bilo lepo, ko bi se tudi Slovenci od časa do časa tako sešli in nam bi bilo vsem lažje. Upajmo, da bo kdo prišel med nas vsaj za Veliko noč! V mestu Malmo na jugu Švedske je v katoliški cerkvi bila 29. oktobra krščena prvorojenka Terezije in Ivana Čeh. Ime so ji dali Irena. Za botra sta bila Ivan in Katarina Dorenčič. Čestitamo. NL Marec 1962 Tukaj v našem mestecu nas je malo, a vendar se trudimo, kolikor se le da, da imamo enkrat mesečno službo božjo. Okrog 12 ljudi nas je z otroki vred, katerijo obiskujemo. Duhovnik, ki nas pride redno vsak mesec obiskat, je vedno drugi in ne zna slovensko, pomagamo si pač s tolmačem. Božič smo, lahko rečem, kar lepo praznovali. Na dan Sv. Štefana smo imeli najprej službo božjo, nato pa krst pri moji sosedi Kocyano Marici. Imata prvorojenko Štefko. Res je srčkana, botrovala sva midva z možem. Zelo se veselimo slovenskega duhovnika, ampak na žalost so tukaj v Švedski slabi izgledi za to. Vse rojake pozdravlja rojakinja Jožica G. iz južne Švedske. NL April 1962 Avtor naslednjega članka z iniciali K. O. piše: Te dni sem bral, kako so si Slovenci v italijanski Gorici postavili svoj dom. Vse dvorane so jim bile desetletja zaprte, če so želeli narediti kakšno večjo slovensko prireditev. Kaj so storili? Ob otvoritvi je povedal tajnik pripravljalnega odbora: V nas je vstal sklep, drzen in tvegan, sklep, da si hočemo sami pomagati, kakor so si pomagali naši očetje in dei. Najprej so sami reševali življenja pred Turkiko so si zgradili tabore, potem ko jih je gospoda zapustila. Potem so si zgradili narodne domove, da so se rešili tuje omike in si ustanovili svojo lastno slovensko in krščansko kulturo. Živeli, delali, gradili in trpeli so v gotovo težjih razmerah kot pa jih imamo mi danes. Kamen na kamen so nosili, vinar na vinar nabirali^ Tako so si tudi sedaj postavili rojaki v Gorici ponosno in prostorno dvorano za svoja shajanja, igre in nastope. Tako moramo tudi Slovenci na Švedskem storiti. Tu okoli še nikdar ni bilo toliko naših ljudi. Ne smemo se kar tako zgubiti in pomešati. Biti moramo rod, ki je prišel in mora zapustiti sled. Upanje je, da se bo posvetil domač duhovnik, ki pozna naše želje, hrepenenja, naše navade in naše veselje; moramo vse storiti, da tu zraste slovenska skupnost v tujini, kakor so si jo ustvarili rojaki drugod. Vse žrtve se bogato poplačajo, ko vidiš, da nisi več sam kot izgubljena ovca, ampak veš, da pripadaš organizirani skupnosti, ki je za nas na Švedskem tako potrebna, saj nas mora ohranjati v zvestobi do lastnega rodu in v zvestobi do vere naših staršev. Vse rojake, ki bodo brali to moje pismo, lepo pozdravljam za letošnjo Veliko noč. Kličem na delo, na pripravljenost in iznajdljivost. Kaj več pa se bomo še pomenili, ko se dobimo kdaj skupaj, ko bo vsak povedal kako mu gre in kaj misli. NL Maj 1962 Lund. Tu smo spet dobili novo skupino jugoslovanskih beguncev. Okoli 150 jih je prišlo iz Avstrije, Italije in Grčije. V glavnem so to družine in posamezniki, ki so jih vse druge države zavrgle, ko so delali prošnje za vselitev. Ni mi znano, koliko je med njimi Slovencev. En del jih je v taborišču v Malmč, ostali pa so po raznih klinikah in senatorijih za TBC. Ta skupina je prišla 12. marca. Novi se obetajo prve dni junija in jih bo menda 300. Švedi so tokrat takoj poskrbeli za novodošle, jih oblekli od pet do glave, jim poskrbeli za prvo silo stanovanje in opremo. (iniciali F.K.) Vasteras. V verskih zadevah se morete obrniti po nasvet pismeno tudi na tukajšnjega župnika, ki stanuje na naslovu: P. Josip Benčik, Kristinegatan 17, Vasteras. Žal ne more hoditi izven župnije. Pri njem lahko naročite tudi molitvenike in nekaj verskih knjig. NL September 1962 Gunnarstorp. Pri Škrjančevih so imeli dve prvoobhajanki, Cvetko in Marinko. Pri prvem svetem obhajilu sta bili v Helsingborgu s 14 drugimi otroki. Tukaj je katoličanov malo, zato je tudi malo prvoobhajancev. Od the je bila večina Poljakov, nekaj madžarskih otrok, Cvetka in Marinka pa Slovenki. Pri Čopovih so se po dolgem čakanju znašli vsi v družini spet skupaj, ko so prišli z Bleda gospa in trije otroci. Pri kovačičevih pa so tudi imeli vesel dogodek. Dobili so hčerko prvorojenko in jo krstili za Marijo Brigito v cerkvi sv. Klemena v Helsingborgu. Ob tej priliki so bili navzoči štirje Jožeti: župnik, boter in njegov sinko ter Marijaničin ata. Bilo bi nas tu še več družin, če bi prišla sem slovenska dekleta. Vsaj tako pravijo tukajšnji naši fantje. Sami seveda ne morejo začeti družinskega ognjišča. NAŠO LUČ (NL) težko pričakujemo, da zvemo, kaj delajo rojaki drugod po svetu. Čeprav je list majhen, nas razveseli. Vidimo, da se povsod rojaki zbirajo v društva in od časa do časa med seboj razveselijo in pokramljajo po domače. Žal, da tu še nimamo nič takega.obljubili so nam slovenskega duhovnika, a ga ni od nikoder. Lažje bi nam bilo, ko bi vsaj tega imeli. NL oktober 1962 Prejeli smo nekaj novic od duhovnika, ki se je odločil, da bo poskušal pomagati rojakom in rojakinjam na Švedskem. Pisal nam je iz glavnega mesta Stockholma, kamor je šel, da uredi potrebno zaradi bivanja na Švedskem. Duhovnikovo poročilo: Naših ljudi do sedaj nisem videl niti polovico tistih, katerih naslove imam. Razdalje so tu ogromne, ljudje pa razkropljeni, da se Bog usmili. Če povem, da je v okolici Göteborga okrog 100 Slovencev, se to pravi, da so ti Slovenci razpršeni na ozemlju, ki je večje kot ljubljanska nadškofija. Edino v Malmö je večja skupina, okrog 80 Slovencev, ki so bolj skupaj naseljeni, to je v mestu in v predmestjih. Ko bi imel avto, bi seveda lahko obiskal mnogo več ljudi. Tukajšnji škof je nov. Ni še dolgo, kar je bil imenovan in za njegovo škofovsko posvečenje je bil izbran dan 21.september. seveda bo kot drugi škofje celega sveta v začetku oktobra odšel v Rim, da navzoč na 21.vesoljnem cerkvenem zboru. Družba sv. Mohorja v Celovcu ima na razpolago novo Družinsko pratiko za 1963. s poštnino vred stane 1.20 švedskih kron. Kjer jih je več skupaj, lahko naroče skupno in dajo denar v pismo. NL November 1962 Malmö. V nedeljo 12.avgusta smo imeli v tukajšnji katoliški cerkvi (Erik Dahlbergsgatan 28) ob 11.uri dopoldne sveto mašo. Daroval jo je slovenski duhovnik, ki nas je prišel obiskat iz daljne Francije. Lepo število se nas je zbralo, Slovencev in Hrvatov, čeprav smo za to zvedeli šele zadnji teden. Počutili smo se kot bi bili doma, slišali smo božjo besedo v našem jeziku, zlasti pa je k temu pripomoglo ubrano petje slovenskih cerkvenih pesmi, ki so jih naši požrtvovalni pevci zapeli res lepo in jih je na orgljah spremljal č.gč. Cogliatti. Celo Švedi sami so prisluhnili našemu petju in ga pohvalili. Po sveti maši smo se pred cerkvijo nekoliko pogovorili in se tudi slikali. V eni prihodnjih številk bomo objavili fotografijo. Kako lepo bi bilo, če bi pogosto imeli med seboj našega duhovnika in bi lahko od časa do časa pripravili kako domačo prireditev. Bog daj, da bi se to kmalu uresničilo! Västeräs. Tragična smrt dveh mladih slovenskih fantov. V noči med 17. in 18. julijem sta se z avtom smrtno ponesrečila Stanko Remic in Franc Šketa. Remic je bil star 23 letin doma iz Savinjske doline; Franc Šketa je bil ravno tako star 23 let in doma s Ptujskega polja. Bog jima bodi milostljiv! Göteborg. V nedeljo, dne 26.avgusta je tukajšnja švedska katoliška župnija obhajala stoletnico obstoja in obenem tudi blagoslovitev nove župnijske šole. Prišel je prevzvišeni gospod škof iz Stockholma in papeški nuncij iz Kopenhavna. Tudi Slovenci smo se udeležili slavja v precejšnjem številu. Imeli smo priliko pozdraviti našega novega nadpastirja. Med nami je ta dan bil tudi slovenski duhovnik iz Francije, ki nas je že prejšnje dni hodil obiskovat in vabit na slovesnost in ki nam je bil na razpolago za sveto spoved. Po sveti maši smo si ogledali novo šolo, ki je zelo lepa in moderna. Zadoovoljni smo, da smo tudi mi doprinesli zanjo svoje darove, saj bodo tudi naši otroci obiskovali to šolo. Naslov katoliške cerkve in šole je Parkgatan 14, Göteborg. Škoda je le, da smo nekateri tako zelo daleč, saj so tisti iz Lidköpinga oddaljeni kar 150 km od svoje župnije. Zelo si želimo, da bi čimprej med nas prišel slovenski duhovnik, da bi nas lahko pogosto obiskal. Iz pokrajine Skane Jože iz Gunnarstorpa piše, da se je v obdobju enega leta doselilo na Švedsko večje število Slovencev. V glavnem so to ljudje, ki so odšli od doma zaradi slabih zaslužkov in nizkega življenskega standarda, manjše je število teh, ki so odšli zaradi proti versko naperjenega režima, ki je na oblasti. Geografsko je Švedska zelo razvlečena, zato so stiki med Slovenci, ki živijo tu, zelo malenkostni. Prav na jugu je pokrajina Skane, v kateri je večje število novih priseljencev in to v mestih Malmö, Trelleborg, Lund, Bjuv, Helsingborg in Landskrona. Povezanost med nami je bolj slaba, zaradi medsebojnega nepoznanstva in zaradi velikih razdalj; manjka pa nam tudi neko središče, kjer bi se zbirali. Katoliški župniji v pokrajini Skane sta Helsingborg in Malmö in bi pravzaprav moralo biti zbiralno središče tu živečih Slovencev prav tu. V Malmö je lepa cerkev s samostanom in duhovniki, pravtako v Helsingborgu (takrat se je Helsingborg imenoval še Hälsingborg). Zelo razveseljiva je novica, da pride med nas slovenski duhovnik, saj bo v bodoče v pokrajino Skane iz Stockholma prihajal lahko enkrat mesečno, seveda če mu bomo mi, ki tu živimo, tudi v vseh ozirih pomagali. V okolici mesta Bjuv živi sedaj okoli 30 Slovencev, všteti so tudi otroci slovenskih družin. Bjuv z okolico spada pod katoliško župnijo Helsingborg, kjer sta dva duhovnika ter majhen samostan usmiljenih sester. Seveda je na Švedskem tecje kot v Ameriki ali kanadi, kjer so že mnogo let obstajajo slovenska društva in ustanove, tu pa je šele začetek naseljevanja Slovencev, ki se prvi trenutek tudi težje znajdejo v novem okolju in ob neznanju švedskega jezika. Po enem letu smo se materialno že kar precej postavili na noge; seveda, ko bomo povsem obvladali še švedski jezik, se bodo marsikomu odprle možnosti, ki jih doma ni bilo. NL December 1962 Oskarström. V nedeljo 2.septembra je bilo romanje švedskih katoličanov v Oskarström. To romanje je vsako leto. Pridejo katoličani iz vse južne Švedske, od mesta Göteborg do mest Malmö, Jönköping in Kalmar. Letos je prišlo blizu 1 000 vernikov, med njimi tudi 30 Slovencev in približno toliko Hrvatov. Katoličanov je na Švedskem približno 4 odstotke od vsega prebivalstva. Slovesnost letošnjega romanja je posebej povzdignila navzočnost novega škofa za Švedsko in papeškega delegata za Skandinavijo iz Kopenhagena, ki je tudi opravil pontifikalno sveto mašo in pridigal. Slovenci smo imeli priliko, da se pozdravimo in se pogovorimo med seboj. Mnogi smo namreč znanci in prijatelji, pa smo tukaj tako daleč narazen, da imamo le redko priliko, da se snidemo. Malmö. V nedeljo, 9.septembra je spet bil med nami slovenski duhovnik in imel ob 11.uri sveto mašo in slovensko pridigo. Upajmo, da se bo kmalu naselil za stalno med nami na Švedskem. Eskilstuna. Precej Slovencev nas je raztepenih po raznih industrijskih krajih tukaj okoli. Kako radi bi se od časa do časa zbrali in kakšno po naše rekli. Toda, razdalje so velike in mnogi se niti ne poznamo med seboj. Tukajšnja katoliška župnija ima prijaznega duhovnika Letonca po rodu. Pogosto nas obišče in se pogovarjamo v "panslovanskem" jeziku. V nedeljo 15.septembra je bil med nami tudi slovenski duhovnik, ki je prišel iz Francije. Ker smo za njegov prihod izvedeli dokaj pozno, nas je bilo le malo. Slovenskega dušnega pastirja težko čakamo, saj bi prinesel med nas del naše drage domovine. Nibro. V bližini Nibroja nas je nenadoma zapustil Ignac Fidler, doma iz murske Sobote, rojen 1931. Na Švedsko je prišel leta 1961 skupaj z ženo in dvema otrokoma. Rodil se jima je še eden otrok, četrti pa je na poti - ostali so brez očeta. Pokopan je bil na domačem pokopališču po švedskih običajih. Pokrajina Skane Avtor naslednjega članka J. piše: Leta 1961 v mesecu marcu je na Švedsko prišla prva večja skupina Slovencev. V zbirališču v mestu Malmö. Slišati je, da mnoginaši rojaki na vprašanje kdo so, povedo, da so jugoslovani. Pozabijo povedati, da so Slovenci, najprej bi morali vendar povedati, da so Slovenci. To je potrebno, da bo tujec vedel za naš narod, tako je tudi prav, saj slovenski narod obstaja že dolga stoletja. Ime države, v kateri danes Slovenci živijo, pa obstaja šele od leta 1929, oziroma od leta 1918. menim, da bi bilo za Slovence na Švedskem koristno, da bi se po bliže seznanili z zgodovino slovenskega naroda, kateremu pripadamo. V ta namen bi se lahko poslužili mohorjeve družbe, pri kateri lahko naročimo razne povesti in zgodbe z ozemlja, kjer so se nekoč naselili Slovenci. Bjuv. Še nekaj o rudarjih. V rudniku BJUV je sedaj zaposlenih tudi nekaj Slovencev. Videti je, da jih bo s časom še več dobilo tam delo. Pri delu v rudniku sta se doslej poškodovala že dva rojaka, Toni D. in Jože K. Hvala Bogu, sedaj sta že oba ozdravela! Priporočajmo se naši rudarski zaščitnici sveti Barbari, da nas bo varovala pri delu. Ta mesec tudi goduje. NL Januar 1963 Slišali smo, da bo še pred postom prišel k nam in nas obiskal slovenski duhovnik. Upamo, da bo tokrat tudi med nami ostal. Spored programa za ta velikonočni obisk bomo vsi dobili po pošti, tako da bomo vedeli kako, kdaj in kaj. Vabimo vas tudi, da poravnate naročnino za NAŠO LUČ. NL Maj 1963 Končno je prišel k nam na Švedsko slovenski duhovnik. Njegov naslov je začasno: P. Joseph Flis, Lilla Kvarngatan 9, Malmo: telefon 79 795. zaenkrat še ne more povedati določenih dni in ur, kdaj bo na tem naslovu sprejemal. Najprej želi iti naokrog po Švedski, da obišče Slovence povsod, kjer so. Seveda mu bo osebno nemogoče obiskati vse, ker še nima avtomobila, vlak pa ne gre k vsaki hiši in je treba hoditi tudi peš, s čimer bo izgubil mnogo dragocenega časa. Potrudil pa se bo, pravi, da obišče čim več rojakov. V aprilu je hodil največ po mestu Malmo, v Halmstadu in Goteborgu, na južni in jugozahodni obali Švedske, kjer nas je največ. Tu je tudi najbolj toplo in najbliže domov... V maju in juniju bo obiskal rojake v srednji Švedski: Jonkoping, Vaxj6, Norrkoping, Karlskoga in Degerfors, Orebro, Vasteras, Eskilstuna in Stockholm. V severni Švedski pa, v kolikor bo zvedel za naslove. Natančnejše programe boste dobili po pošti. Ker nima naslovov vseh naših ljudi, prosi tiste, ki boste programe prejeli, da obvestite tudi druge rojake, ki jih poznate. Sedaj v velikonočnem času je namen njegovega obiska predvsem nuditi vam priliko, da prejmete svete zakramente. Če pa imate še druge probleme in bi se radi posvetovali z njim, pridite, z veseljem vas bo sprejel in pomagal, kolikor bo mogel, saj je v tem duhovniška služba. Našemu novodošlemu dušnemu pastirju želimo mnogo zadovoljstva v švedski deželi, mi pa obljubljamo, da mu bomo pomagali, kolikor je v naši moči. Malmo. Ciglarjeva družina se je pomnožilaza enega člana, oziroma članico. Dne 20.februarja se jim je rodila hčerka, ki so jo v soboto 16.marca krstili v katoliški župnijski cerkvi v Malmo na ime Marina Jožica. Oče Jožef je doma iz Korovcev, mamica marija, roj. Novak pa iz Gibine, oboje v Prekmurju. Botrovala sta zakonca Hozjan, po rodu iz Hotize v Prekmurju. Krstil je č-g. Cogliati, velik prijatelj naših izseljencev. Srečni družini in njihovim botrom čestitamo in želimo mnogo božjega blagoslova! Degerfors. Letošnja zima je bila zelo huda in ostra, tako da so zamrznila vsa jezera. Odrasli in otroci so se drsali. Tako tudi mali deček - 4 leta star Ladi Oblak, ki mu je med drsanjem spodrsnilo in je padel v vodo. Globina vode ga je pogoltnila, nihče mu ni več mogel pomagati. Čez tri dni so našli mrtvega - 50 metrov od kraja, kjer je zdrknil v vodo. Družina Oblak iz Degerforsa se ob tako težki preizkušnji, ko je izgubila sina, zahvaljuje vsem, ki so priskočili na pomoč in ki so spremili ljubega ladija na zadnjo pot ter darovali cvetje iz sočutja in ljubezni. NL Junij 1963 Tukaj nas ni toliko kot v drugih evropskih državah, toda večinoma smo mladi ljudje, zato je razumljivo, da poroke ne manjkajo in da tudi krsti niso redek dogodek. Tudi tokrat jih navajamo nekaj. Če je kateri izpadel, je zato, ker poročevalec ni zanj zvedel pravi čas in bo drugič popravil, oziroma dodal.1 1 Zaradi določenega obsega brošurice 40-LET SLOVENSKE KATOLIŠKE MISIJE NA ŠVEDSKEM ni bilo mogoče uporabiti celotnega gradiva iz NL, predvsem tistega dela, ki obravnava statistiko porok, krstov in umrlih. Vaš slovenski duhovnik bo v mesecu juliju od 12.do 31.v Norrköpingu, Skolgatan 14. Če mi kdo misli v tem času pisati, naj piše tja! Tisti pa, ki so tam okrog doma in bi hoteli z njim govoriti, imajo takrat lepo priložnost, ker jim je v Malmö daleč. NL Julij 1963 Dopisnik J piše: Od konca avgusta tega leta naprej ima vaš slovenski dušni pastir novi naslov: Jože Flis, Gamla Nissastigen 65, Oskarström (Halmstad). Če ste prišli na romanje v Oskarström l.septembra, ste se že tam z njim videli. Iz pokrajine Skane. Kakor drugje, je tudi pri nas čas dopustov. Toda kmalu bo tudi minilo in bomo spet mislili na kaj drugega. V Švedski nas je razkopljenih precej Slovencev, toda večjih skupin ni. Sedaj je prišel med nas tudi slovenski duhovnik, toda dela nima lahkega. Smo preveš razkropljeni in se bomo težko dobili skupaj. Za tiste, ki so v Malmö, je pač boljše, kakor za druge priseljence, tudi naše ljudi tarejo finančne težave, pa tudi duševne. Alkohol ne vpliva dobro in tudi ni nikomur v ponos. Posledice so razbiti avtomobili in uničeno življenje. Marsikdo je izpostavljen tudi različnim verskim vplivom in skušnjavam, kar za Švedsko ni čudno. Vendar ne bi smelo biti koristoljublje vzrok, da pozabimo na to, kar sta nas že mati in stara mati učili. Tudi v okolici Helsingborga živi preko 30 Slovencev, ne da bi šteli otroke. Na velikonočno nedeljo je bila cerkev v Helsingborgu nabito polna, a na žalost ni bilo Slovencev veliko med njimi. Rojaki, glejmo stvari kot so, toda ugleda in spoštovanja z denarjem ne moremo kupiti! Ostanimo zvesti svoji veri in svojemu narodu. NL Avgust 1963 Helsingborg. V nedeljo, dne 25.avgusta smo imeli prvič sveto mašo posebej za nas. Prišel je med nas slovenski izseljenski duhovnik. Upajmo, da bomo od slej naprej večkrat imeli priliko slišati božjo besedo v našem jeziku in tudi prejeti svete zakramente. Škoda je le, da je odziv bil slab, čeprav so bili vsi obveščeni, kdaj bo sveta maša. Oskarström. V nedeljo, dne l.septembra je bilo tukaj romanje katoličanov iz južne Švedske in Danske, kakor vsako prvo nedeljo v septembru. Tudi Slovencev je prišlo precej od vseh strani. Slabo vreme je preprečilo, da jih ni prišlo še več. Pa tudi tisti, ki smo prišli, se nismo mogli dolgo zadrževati, temveč smo morali čimprej odriniti domov pod streho. Ob tem romanju se nudi edina prilika v letu, da se vidimo in malo po domače pogovorimo. Lepo bi bilo, če bi organizirali vsako leto enkrat slovensko romanje, kakor to narede v mnogih drugih deželah. Prepričani smo, da se bo to tudi čimprej izvedlo. Novi naslov vašega izseljenskega duhovnika, ki je bil že objavljen v prejšnji številki, a brez telefonske številke, zato ga znova sporočamo: Jože Flis, Gamla Nissastigen 65, Oskarström, Halmstad, telefon 035 600 86. NL Oktober 1963 Malmö. V soboto, dne 19.oktobra smo imeli v dvorani tukajšnje katoliške župnije prvi slovenski družabni večer. Dvorana je lepa in velika, pa ni bila preveč polna, četudi je prišlo precej Slovencev iz drugih krajev in bratov Hrvatov. Upajmo, da bo drugič prišlo več ljudi. Za prvič program tudi ni bil preveč obširen, ker ga sploh ni bilo. Namen je bil predvsem, da se enkrat snidemo in spoznamo. In to je bilo doseženo, vsaj za tiste, ki so prišli. Ali bi ne bilo lepo, da bi se to večkrat ponovilo? Dvorana ima velik in moderen oder. Slovenci se ponašamo, da smo narod pevcev, da imamo tudi sposobnosti za glasbo, da se znamo na odru obrniti. Vemo, da so tudi med nami v mestu Malmö specialisti za eno ali drugo teh umetnosti. Ne odrekajte vašega sodelovanja, če vas kdo za to prosi. Najbolje pa je, da se kar sami prijavite. Vsako tretjo nedeljo v mesecu kot veste, dobite na katoliški župniji slovenskega izseljenskega duhovnika, kar njemu povejte, da bi radi sodelovali. S tem boste prihranili čas in trud tistim, ki bi radi stvari spravili v tek, pa ne najdejo ljudi za to. Pravite, da vam je ob sobotah in nedeljah dolg čas, tukaj imate priliko za prijetno razvedrilo v domači družbi. Pravite, da imate domotožje, pomagajte ustvariti domovino tukaj, vsaj za nekaj ur od časa do časa. Torej, samo hoteti je treba pa bo šlo! Hällefors. Če si drugod želijo, da jih slovenski duhovnik obišče, smo tembolj upravičeni mi, švedska katoliška župnija je 100 km od nas; tukaj ni cerkve, ni verouka za otroke, smo kot v puščavi. Zato je bilo temvečje naše veselje, ko nas je prišel obiskat zadnjo nedeljo v oktobru. Upajmo, da bo odslej prišel, čim bolj pogosto. Eskilstuna. Prvo nedeljo v novembru je prišel med nas slovenski duhovnik prvič, od kar se je stalno naselil na Švedskem. Imeli smo priliko slišati božjo besedo v našem jeziku in tudi opraviti sveto spoved za božič. Obiskal je tudi bližnji Katrineholm, kjer je tudi nekaj naših ljudi. Vemo, da je mnogo krajev na Švedskem, kjer so naši ljudje in naš duhovnik mora tja iti, toda radi bi videli, da bi k nam prihajal čim pogosteje. Advent in Božič Bližajoči se božični prazniki; krščanska navada je, da verniki v tem času prejemajo svete zakramente. Slovenski duhovnik bi rad dal tudi vam na Švedskem priložnost za zakramente in vas bo po vrsti obiskal. Spored njegovih obiskov do prve nedelje v januarju bo tale: • Prvo nedelj o v adventu (1. decembra) Växj ö in okolica • Drugo adventno nedeljo (8.decembra9 Göteborg • Tretj o adventno nedelj o 815 .decembra) Malmö in Heisingborg • Četrto adventno nedeljo (22.decembra) Boras, Oskarström in Halmstad • Pobožična nedelja (29.decembra) Jönköping • 1.a nedelja v jan. 1964 (4.januarja) Norrköping Točna obvestila in sporede boste dobili pismeno sproti in na župnijah bo tudi oznanjeno. Nadaljni program objavimo v prihodnji številki NL. Izseljenski duhovnik ni za to, da bi se z avtom okrog prevažal in si kraje ogledoval - jih že dovolj pozna! Pa tudi zimski čas, kakor čas, kakor veste, ni najprimernejši za turizem na Švedskem! Poskrbite torej, dragi rojaki, da ne bo moral proti svoji volji tak turizem uganjati in si ogledovati krajev ter prazne cerkve in dvorane. Pridite polnoštevilno!2 Božič je praznik našega Odrešenika, naj bo tudi praznik prerojenja naših duš v milosti po svetih zakramentih. Novi prihajajo. Zadnje čase od decembra naprej prihajajo nove skupine Slovencev iz italije na Švedsko in bodo še prihajale. Tukajšnje oblasti res lepo skrbijo za novodošle in zaslužijo vse priznanje in zahvalo. Toda v eni stvari ne morejo Švedi ničesar storiti in pomagati, če se še tako trudijo, da našim ljudem čim bolj olajšajo vstop v novi jim svet. Ko se človek znajde med čisto tujim narodom, ne zna jezioka, da bi se s kom pogovoril ali da bi kaj vprašal, navadno so v čisto vsakdanjem življenju drugačne razmere kot pri nas doma. V takem položaju se človeka polasti domotožje in če je malo časa izven domovine ali pa, če si je prej gradil Bog ve kake gradove v oblakih glede svoje bodočnosti v novi domovini, pride razočaranje in če je bolj mehke narave, malodušje. Več ali manj pa skozi to preizkušnjo vsakdo gre. Koliko velja človeku v takem položaju dobra beseda, ki jo razume, dober človek, ki mu pokaže, da mu hoče pomagati. Tak človek pa je lahko le domači človek, Slovenec, ki je že dalj časa tukaj, ki ima poznanstva med Švedi in zna njihov jezik. Mislim torej, da ni odveč, ako opozarjam tu rojake na Švedskem na dolžnost, ki jo imajo do novodošlega rojaka, ki bi prišel blizu njih, da mu pomagajo z nasveti, z dobro besedo in vsem, kar morejo kot bi bil njihov brat. Če bodo svojemu rojaku pomagali, se bo hitro vživel v nov položaj in bo zadovoljen, ker se ne bo počutil samega. Kajti - ni najhuje biti sam v puščavi, kjer se človek zaveda, da drugače biti ne more. Huje je biti sam med ljudmi, kjer so mu eni tuji, ker ne razume njih 2 Gotovo ste opazili, da so bile začetne težave našega prvega izseljenskega duhovnika na Švedskem p. Jožeta Flis podobne težavam, s katerimi se še vedno sooča naš sedanji dušni pastir g. Zvone Podvinski! jezika, drugi pa, ker so samoljubni in do njega brezbrižni. Pravijo, da smo Slovenci gostoljubni, če je to res, bodite torej še posebej gostoljubni do svojih novodošlih rojakov, ki vaše pomoči potrebujejo in jo pričakujejo, čeravno jo morda ne znajo pravilno ceniti. Ako boste tako ravnali, si boste tudi sami pridobili novih prijateljev in s tem boste tudi sami sebi lajšali življenje v tujini. Novodošlim povejte tudi, kje je bližnja katoliška cerkev, kdaj so svete maše, kam se morajo obrniti za verouk za otroke ako jih imajo, kje in kdaj lahko dobijo slovenskega duhovnika. Sporočite tudi slovenskemu duhovniku, če so kje prišli novi rojaki in kje so se naselili. Sicer naš duhovnik navadno zve, kdaj so novi prišli na Švedsko, ne zve pa več kam so potem odšli. S tem oljšate iskanje in sodelujete pri delu za duše naših rojakov. Naj se tukaj pokaže naša slovenska vzajemnost! NL Marec 1964 Veliki teden. Ker nimamo naše slovenske cerkve in ker ste tudi preveč razkropljeni po Švedskem, seveda ne bomo mogli imeti naših posebnih obredov velikega tedna. S tem pa ni rečeno, da se vam the obredov, ki so tako lepi in vzvišeni, ni treba udeležiti. Na Švedskem so nekateri dnevi velikega tedna praznični, vsaj veliki petek (27.3), mnogi morda tudi na veliko soboto ne delate. Uporabite ta dva dneva za to, da se udeležite the svetih obredov ali v kapeli tam, kjer imate priliko. Ako bo vreme lepo in toplo, vas bo morda mikalo, da bi šli kam na izlet ali na obisk. Mnogo bolje bo, če se boste udeležili cerkvenih obredov, v katerih se spominjamo jezusovega trpljenja, smrti na križu in vstajenja. Naj bo ta žrtev v zahvalo božjemu Zveličarju za neskončno ljubezen, ki nam jo je izkazal z odrešenjem. NL Julij 1964 Počitnice so končane. Na Švedskem je julij mesec počitnic skoraj za vsa podjetja. Zato so se tudi naši ljudje v tem mesecu razkropili skoraj na vse strani; nekateri so šli daleč po Evropi, zlasti tisti, ki imajo avtomobile, drugi so ostali bliže ali celo kar doma. Mnogi radi gredo v dežele, ki so bliže naši domovini, ker jih po svoji pokrajisnki obliki in navadah spominjajo nanjo. Prav je tako! To pomeni, da je v njih še močno zakoreninjena ljubezen do domovine, čeprav so jo morali zapustiti zaradi razmer, ki jih niso sami zakrivili, ampak so jih drugi vanje pahnili. Marsikdo pa je bil letos bridko razočaran, ker mu je bil zavrnjen vizum v eno izmed the držav. Morda se je to komu po pravici zgodilo; veliki večini pa se je zgodilo po krivici, ker so bili prikrajšani za prijeten oddih v lepih krajih samo zato, ker so člani določenega naroda. Mislimo, da je tako povprečna diskriminacija v mirnem času proti mednarodnemu pravu o pravici svobodnega gibanja ljudi, ki sami osebno nimajo na sebi nobene krivde. Zdi se nam umestno, da na tem mestu tako površno in krivično ravnanje odločno obsodimo. Sedaj ko smo se vrnili s počitnic z novimi močmi za vsakdanje delo, je prav, da te obnovljene moči uporabimo za aktivnejše duhovno življenje in zavestno izpolnjevanje svojih verskih dolžnosti. Bog je dal, da so se obnovile - ne samo telesne, ampak tudi duševne sile. Torej. Tudi na tem polju korajžno na delo! NL April 1965 Slovenski družabni večer v Göteborgu. Ker smo že večkrat brali v NAŠI LUČI, da so v Malmö imeli slovenski večer, smo rekli, zakaj bi še pri nas ne napravili nekaj takega! Dvorano lahko dobimo, hrane in limonade tudi v Göteborgu ne manjka, tudi muzikantje se dobijo, kar je za ples potrebno - ker srbečih podplatov nikjer ne manjka. Torej dajmo! Pa moram reči, da je večer zelo lepo uspel. Kuhinja je bila odlična, postrežba kot na traku, le za ples je manjkalo plesalk, tega pa nismo mi krivi, ampak dejstvo, da pride na Švedsko več slovenskih fantov kot deklet. Presenečenje v dobrem smislu pa je bilo, da smo v Göteborgu že na prvem večeru nekaj priredili, česar v Malmö še ni bilo: deklamacije in zborno petje. Igre seveda ne moremo prirediti iz enostavnega razloga, ker ni odra. Toda nova dvorana se že gradi in ni več daleč do njene otvoritve. Ni sicer naša, toda mogli jo bomo uporabljati. Upajmo, da je ta večer zbudil v nas vseh željo, da bi se ta večer ponovil in z vedno večjim uspehom. Malmo. Z navdušenjem in požrtvovalnostjo se po že štirih uspelih slovenskih večerih vršijo vaje za igro, pri tem pa tudi ne manjka slovenskega petja. Zanimivo je kar smo slišali od Švedov, ki so slučajno bili blizu in čuli ubrano slovensko petje. Zelo so ga pohvalili in so predlagali, da zakaj bi Slovenci, ki tako lepo pojejo, ne sodelovali tudi pri naših prireditvah. Nikdar da še niso slišali tako ubranega petja. Pa so slišali samo petje nekaterih, ki so se slučajno zbrali kot pri nas fntje na vasi. Kaj bi še bilo, če bi slišali naš pravi pevski zbor! Ali ni to pobuda in naravnost poziv našim pevcem, da sestavijo res dober pevski zbor?! Kjerkoli so po svetu naši ljudje, si pridobijo srca in spoštovanje drugih narodov s petjem. Petje je najlepši in vsem razumljiv izraz narodove duše. Slovenci v Malmo, vztrajajte na svoji poti, pri svojem trudu, uspeh vam je zagotovljen. Za družinsko molitev. Lepo je, da se prirejajo družabni večeri. Kako prijetna je domača družba, ko sicer skoraj ves čas živimo v "samoti"; vsak sam s svojimi stroji v tovarni, sam s svojimi problemi doma, sam v družbi tujcev in neznancev. Pa se znajdemo skupaj in po domače zapojemo in zapledemo kot bi bili kje na vasi doma v Sloveniji. Toda to še ni dovolj; vse toje nepopolno in zadošča samo našemu domotožju, a ga niti ne uteši! Treba je nečesa več. Mislim, da bi zadeli, če bi rekli: molitev! Koliko problemov imajo naši ljudje doma! Koliko problemov imajo naši izseljenci po vsem svetu! Koliko problemov, morda največ, naši izseljenci tu na Švedskem! Vi vsi jih poznate, in še predvsem družine z odraščajočimi otroki. Ali se morejo ti problemi rešiti samo s petjem, z muziko, s plesom - gotovo ne! To so samo sredstva, ki nas trenutno razvedrijo, ki nas spravijo v sanje o domovini, ki nam pa tudi vlivajo naravnih moči za borbo v našem vsakdanjem življenju. Toda stvarno pomagati more samo Eden: Bog, naš nebeški Oče! Zato molimo! Čimveč težav imamo, tembolj molimo! Posebno družine - naj ne mine noben dan v nobeni družini brez skupne molitve. Letošnji postni čas bodi začetek lepše in bolj goreče molitve v družinah, kjer že molite in začetek molitve v družinah, kjer molitve do sedaj še ni. Novi naslov slovenskega izseljenskega duhovnika na Švedskem je naslednji: Jože Flis, Erik Dahlbergsgatan 28, Malmo. NL Julij 1965 Prva slovenska igra na Švedskem. Na binkoštno soboto zvečer smo imeli v dvorani katoliške župnije v Malmo peti slovenski družabni večer. Tokrat je bila na sporedu tudi Linhartova dvodejanska igra "Županova Micka". Igra je zelo dobro uspela kot je soglasno mnenje vseh, ki so jo videli. Še bolj moramo pohvaliti, če pomislimo, da so igralci prvič skupno igrali in da so oni kakor režiser, morali mnogo žrtvovati, saj so nekateri prihajali na vaje 70 km daleč. Vsa čast tej veliki požrtvovalnosti in iskrene čestitke! Le tako naprej! Obenem pa vabimo tudi druge, ki imajo veselje za igranje, da se opogumijo in sodelujejo pri prihodnji igri, ki se pripravlja, ker bo treba več igralcev. Prevolnik Katarina in Mirko NL September 1965 Slovenska rajanja v Landskroni. V Folketshus (Ljudski dom) v Asmundtorpu pri Landskroni je bilo že večkrat rajanje (veselica). Zadnje je bilo 18.septembra ob veliki udeležbi. Vsakokrat je bilo na razpolago domačih dobrot: krajnskih klobas in štajerske kapljice. Sedaj je začel igrati tudi domači slovenski orkester. Naslednje rajanje bo 20. novembra. Vljudno vabljeni! Prireditelja sta zakonca Prevolnik Katarina in Mirko iz Bjuva, prej iz Landskrone in drugače iz Maribora. Sveta maša in molitev. Življenje pa ni samo rajanje ampak je resna stvar. Nihče vas ne bo vprašal, ko boste dajali odgovor o svojem življenju, ali ste kaj »fest rajali«. Četudi nima Bog ničesar proti temu, če je dostojno in zasluženo po napornem in resnem delu, temveč bo vsak moral dati odgovor, če je izpolnil svojo življensko nalogo. NL Marec 1966 Kandidatom za Švedsko iz zapadne Evrope. Slišimo in beremo, da je med našimi izseljenci v zapadno evropskih državah precej takih, ki bi radi prišli na delo na Švedsko. Te bo gotovo zanimala vest, ki so jo te dni objavili švedski časopisi, da je namreč še sedaj po taboriščih na Švedskem še sedaj okrog 600 Jugoslovanov (med njimi tudi Slovencev), ki čakajo na delo. Prišli so že jeseni, nekateri že v septembru in bodo morali čakati odrešenja vse do pomladi. Zadnje čase se tudi vse pogosteje dogajajo primeri, da naši emigrirajo naprej v kanado ali v Avstralijo, nekateri pa celo nazaj domov. Kaj je temu vzrok? Večina si je ustvarila vse preveč optimistične pojme o standardu na Švedskem, pod vplivom reklame, ki pa ne prihaja od Švedov samih. Če vprašate Švede na njihovih diplomatskih zastopstvih, na konzulatih, vam bodo podali jasno in objektivno sliko o tem in vam dali tudi literaturo v vam razumljivem jeziku, potem pa sami primerjajte in se odločite. Te vesti pa tudi potrjujejo resničnost dveh ljudskih pregovorov: ni vse zlato, kar se sveti - in drugič - bolje je drži ga kot lovi ga! To naj velja tudi v premislek tistim, ki imajo v katerikoli zapadni državi stalno delo in že kolikor tolikor poznajo tamkajšnje razmere in znajo jezik in ki brez prave potrebe sdilijo nekam drugam v negotovost in v navidez boljšo bodočnost. Dejstvo je, da si dandanes v zapadni Evropi, če se selite iz ene države v drugo, mnogo ne preberete. Pri odločanju namreč ne smete upoštevati samo ekonomskega vidika, koliko se zasluži, ampak mnogo drugih vidikov. Možnost vživetja v nove popolnoma neznane razmere, možnost prave in krščanske vzgoje otrok, če imate družino; medsebojnega razumevanja v družini, oziroma znanje, oziroma neznanje jezika; manjša možnost priti do relativno višjega zaslužka zaradi neznanja jezika, posebno za tiste, ki bi hoteli biti zaposleni v svojem poklicu. In tujega jezika se ne da naučiti v nekaj tednih. Za skandinavske jezike je našim ljudem, če so mladi od 35 do 45 let, potrebno najmanj dve do tri leta, če se seveda sami potrudijo za to, starejši se jih pa po navadi nikoli ne nauče. Pa tudi vprašanje zaslužka ni gotovo, da kaj pridobite, če gledate naprej, ne samo na trenutno stanje. V zahodni Evropi gre namreč razvoj v tem ozitru v smeri izenačenja standarda. To se pravi, da tiste države, ki so malo zadaj, napenjajo vse sile, da dosežejo druge, tiste pa, ki imajo za kak odstotek višji standard, bolj počasi gredo naprej ali pa stoje. Premislite vse to, informirajte se na konzulatih, potem šele odločite! NL Avgust 1966 Tokrat javlajmo le spremembo naslova slovenskega duhovnika, ki se je moral preseliti. Odslej stanuje na naslovu: Jože Flis, Djurgšrdsvcgen 32, Eskilstuna. Njegov začasni telefon je: 016-416 66. obračajte se nanj tudi glede NAŠE LUČI. NL April 1967 Rad bi šel delat na Švedsko. Vsem tistim, ki so se pismeno obrnili na slovenskega duhovnika v Švedski, da bi jim pomagal priti na Švedsko, omenjeni kar tu odgovarja. Mnogi ste mi pisali, nekateri že pred delj časa, drugi pred kratkim. Vsak je pisal, da redno bere NAŠO LUČ in da je tam našel moj naslov. Vidim pa, da naše luči niste dobro prebrali. Našli ste sicer ta moj naslov, niste pa prebrali poročila iz Švedske. Tam je bilo namreč že večkrat pisano: 1. Da slovenski izseljenski duhovnik nima nobene možnosti priskrbeti komu delo na Švedskem 2. Da tukaj že dolgo časa ni tako lahko najti dela 3. Da se zato morate obrniti na švedski konzulat. Danes še enkrat, zadnjikrat sporočam, kakšne so določbe za zaposlitev na Švedskem, ki veljajo letos od prvega marca naprej in dajejo nekaj olajšav le tistim, ki imajo kakega najožjega sorodnika, ki tukaj že dela: prvič - vsak tuji državljan, ki hoče priti delat na Švedsko si mora prej preskrbeti dovoljenje za delo pri švedskem predstavništvu v državi, kjer živi. Noben tujec torej ne more tukaj na Švedskem prositi za dovoljenje za delo. Izjema so samo najožji sorodniki (starši, mož, žena, otroci) tistih, ki že delajo na Švedskem. Ti morajo prositi za delovno dovoljenje tudi, ko so že prišli sem. Iz tega sledi: če imate koga od najbližjih sorodnikov tukaj, pišite jim, če lahko pridete k njim na obisk in potem tukaj napravite prošnjo. Ako pa teh nimate, se obrnite na konzulat. Pri tem pa morate vedeti tole: Švedsko ne zanimajo vse vrste poklici in tudi ne vedno isti. Vse je odvisno od stanja delovnega trga. Če vam torej na konzulatu rečejo: poiščite si sami delodajalca, to pomeni, da vašega poklica, delovnih moči ne potrebujemo, ker ni prijavljenih prostih delovnih mest. Če si pa sami najdete, vam bomo dali dovoljenje. To pa je samo v rokavicah povedano, da zaenkrat ni nič iz tega. Kdo bo namreč vzel na delo človeka, predno ga vidi ali pa ima vsaj v rokah od švedskih oblasti dokazila, da je ta človek v redu in da ima res ta poklic kot pravi?! Če pa bodo potrebovali ljudi vašega poklica, potem vam pa ne bodo rekli, da naj si sami poiščete delodajalca, ampak vam bodo oni poskrbeli delovno dovoljenje. Kar sem tu napisal, naj velja za odgovor vsem tistim, ki so mi pisali naj jim delo preskrbim, naj velja pa tudi tistim, ki bi še mislili pisati, da se bodo vedeli prav ravnati. NL Avgust 1967 Narodna zavest. Zadnje čase se slišijo večkrat očitki med našimi ljudmi - češ, ta je tak, ker je poštar, spet drug tak, ker je begunec; dragi rojaki! Ne očitajmo si takih reči! Stvar nima nobenega smisla, ker to razlikovanje ne drži. Niso vsi tisi, ki so pred več leti prišli, ko še ni bilo možnosti dobiti potni list, svetniki in ne narodni ali verski mučenci. Pa tudi niso vsi tisti, ki pridejo s potnimi listi z domovine, da si zaslužijo nekaj denarja, da si z njim potem popravijo hišo, kupijo avto in tako dalje, špioni in ne vem kaj še. Poleg tega bi velika večina tako imenovanih političnih beguncev, ki so med leti 1950 - 1960 pobegnili v inozemstvo, pravtako vzela potni list, če bi bila takrat enaka možnost zato kot je danes. Vsi smo Slovenci, vsak je prišel v inozemstvo na način, ki je bil v tisti dobi možen. Ne očitajmo si torej med seboj način, kako smo ven prišli. Sploh si ne očitajmo ničesar! Naša dolžnost v tujini je samo to, da kot člani našega naroda damo dober zgled, bodimo dobri in pošteni ljudje, delavni in skrbni, verni in dobri kristjani! Brez ozira na to, ali smo v svetu s potnim listom ali kot begunci; edino tako bomo izpolnili kot Slovenci zunaj našonajvečjo nalogo: dati ali ohraniti ugled naši slovenski domovini med tujci. 2.1 KRATKA ZGODOVINA KATOLIŠKE CERKVE NA ŠVEDSKEM NL September 1967 Morda je prav, če enkrat napišemo nekaj iz preteklosti katolištva na Švedskem. Gotovo ni namreč nobene druge dežele v Evropi, kamor naši ljudje odhajajo na delo, ki bi jim bila bolj nepoznana kot je Švedska. Tako je leta 1967 zapisal gospod Jože Flis, slovenski izseljenski duhovnik na Švedskem. Še bolj neznana jim je preteklost tukajšnje katoliške cerkve, ki še sedaj šteje le nekaj odstotkov vsega prebivalstva. Vedno ni bilo tako v tej deželi. Pred protestantizmom, to je pred 1525, je bila vsa Švedska katoliška kot večina evropskih dežel. Od konca 16.stoletja pa do leta 1781 pa je tukaj katoliška cerkev kakor izumrla. Državljanom je bilo pod najstrožjimi kaznimi prepovedano biti katoliške vere, katoliškim duhovnikom pa je bilo pod smrtno kaznijo prepovedano vršiti svoj poklic. Po prevzemu oblasti1527 je Gustav Vasa zaplenil vso premoženje katoliški cerkvi ter prekinil vse vezi s Svetim sedežem.3 V železni dobi protenstantizma na Švedskem je povzročilo veliko razburjenje spreobrnjenje kraljice Kristine, ki je bila hčerka velikega nasprotnika katoliške Cerkve in je konventirala h katolicizmu. Kristina je pozneje tudi abdikirala in se preselila v Rim. Ko so ji očitali, da je zapustila vero svojega očeta, je odgovorila, da je prevzela vero svojih prednikov, ki so se ji Švedi v dobi reformacije pod pritiskom bili odpovedali. Vse švedske protestante je nazivala pripadnike raznih sekt. Po 30-letni vojni, ko je postala Švedska država svetovna velesila, je bilo za katolike v tej deželi še bolj nemogoče živeti normalno versko življenje. Prvi švedski kralj iz rodu Bernardotte; Karl Johan, je pri vstopu na prestol moral prestopiti v protestantsko vero, njegova soproga Desiree pa je ostala zvesta katoliški veri vse do svoje smrti. Šele tako pozno kot leta 1858 so Švedi izgnali šestero žensk, ki so prestopile v katoliško vero; to je seveda razburilo ljudi v sosednjih državah, ki so obsojali takšno ravnanje v državi, kjer je tudi kraljica bila katoličanka. Od reformacije v 16.stoletju pa do leta 1781 ni smelo biti na švedskem ozemlju nobenega posebnega prostora za katoliško bogoslužje. Maše so se lahko brale samo na poslaništvih tujih držav in noben Šved ni smel biti prisoten. Ko je kralj Gustav III leta 1781 izdal tolerančni edikt, je bilo na Švedskem samo nekaj 1000 katoličanov, seveda samih tujcev. Dobili so skupnega nadpastirja Nikolaja Osterja, ki je bil doma iz Lorene in ga je papež Pij VI imenoval za apostolskega vikarija. Prvi apostolski vikariji na Švedskem niso bili posvečeni škofje, tako tudi ne Oster. Njegova čreda ni štela več duš kot mala župnija. Največ so bili to revni ljudje, delavci in uslužbenci, katerih gmotno stqnje pa takrat še zdaleč ni bilo tako kot danes. Oster je imel velike skrbi, kako zbrati sredstva za delovanje cerkve, skrbi, ki jo imajo škofje na Švedskem do današnjega dne.4 Vendar se je Osterju posrečilo, da je mogel urediti prvi lokal za katoliško bogoslužje po reformaciji v stari stockholmski Mestni hiši, kjer je sedaj mestni muzej. Na Veliko noč leta 1784 je bila prva katoliška sveta maša v tem prostoru. Oblasti pa so pazile na to, da se ne bi noben Šved pomešal med »papistično« rajo. Oster ni bil dolgo na Švedskem, njegovo zadnje potovanje v inozemstvo - prosjačit je šel za cerkev - se je zavleklo tako dolgo, da so med tem drugega imenovali za apostolskega vikarija, sam pa se ni več vrnil in je umrl kot župnik nekje v Loreni 30 let pozneje. Osterjev naslednik se je imenoval d'Ossery in je bil poprej njegov sodelavec. Bil je apostolski vikar do leta 1797, ko je bil odstavljen iz neznanih razlogov. Leta 1797 je bil imenovan švedski jezuit Lorenz Birger Tjulen za apostolskega vikarija. Njegova življenska usoda je zelo zanimiva. Tjulen je bil doma iz Goteborga in je najprej mislil postati trgovec. Toda na nekem pomorskem potovanju se je seznanil s katoličani in potovanje se je končalo tako, da je tudi sam postal katoličan in pozneje stopil v Italiji v jezuitski red. Leta 1773 je bila družba Jezusova (Jezuiti) in Tjulen je postal kaplan švicarske garde v Vatikanu. Čeprav kot katoličan ni mogel v svojo domovino, je vendar z njo vzdrževal zveze, zlasti kot častnikar. Bil je celo imenovan za švedskega konzula v Bologni. Na tem mestu ga je tudi dohitelo imenovanje za apostolskega vikarija za Švedsko. Sicer pa je bilo to imenovanje pravzaprav nemogoče, ker noben Šved ni smel biti katoličan, če je hotel živeti doma. Toda Tjulen je upal, da bo dosegel spregled pri kralju Gustavu III, ki ga je zelo cenil. Takrat pa so padli usodni streli na maškeradi v stockholmski operi (leta 1792) in Tjulenov zaščitnik kralj Gustav III je obležal mrtev. Tako prvi in do sedaj edini švedski apostolski vikar ni mogel nikoli priti na svoje mesto.5 Namesto njega so imenovali za apostolskega vikarija Italijana Pavla Moretti. Ta je že prej več let deloval na Švedskem. On je bil prvi, ki je izdal katekizem v švedskem jeziku. Tole je bilo seveda nevarno podjetje. Katekizma niso smeli prodajati katoličani sami, ampakje za to poskrbel stockholmski konzistorij. Ta je uredil tako, da niso knjige nikdar prišle v čisto švedske roke. Moretti je imel velike ekonomske težave, tako da je bil že skoraj 3 Jožef Benigar, predelava Zvone Podvinski (IT, Domača stran); prevod A. Budja 4 Od leta 2002 plačajo katoliki na Švedskem davek preko Davčne uprave in davčne napovedi. Davek znaša 1 % od bruto zaslužka v letu poprej. Na enak način se izdržujejo tudi vse ostale verske skupnosti na Švedskem. 5 Med tem je katoliška cerkev na Švedskem dobila svojega prvega zares švedsko-rojenega škofa Andersa Arboreliusa, ki je po upokojitvi škofa Brandenburga (nemške narodnosti) nastopil to službo leta 1998. prisiljen prenehati z apostolskim vikarijatom in oditi. Vendar je bil znan kot zelo skromen mož. Ko je leta 1804 umrl, vsa zapuščina ni zadoščala niti za stroške pogreba. V tem švedskem konformizmu so sčasoma nastale razpoke. Dva nova zakona od leta 1860 in 1873 sta dovoljevala omejeno versko svobodo. Po teh zakonih so ljudje pod posebnimi pogoji mogli izstopiti iz državne protestantske cerkve ter pod ponižujočimi okoliščinami prestopiti v neko drugo versko skupnosto, ki jo je določala in dovoljevala država. V kratkem so bile ustanovljene nove skupnosti v Göteborgu (1862), v Malmö (1879) in v Gävle (1880). Ta majhna skupina katoličanov na Švedskem je bila izpostavljena hudim pritiskom med protestanti, ki so Gustava Vaso videli kot očeta švedske samostojnosti. Tudi pod kraljem Oskarom II so bili pogoji za katolike zelo težki, čeprav je bilo znano, da je njegova mati ostala zvesta katoliški veri vse do svoje smrti. Jezuiti so na Švedsko prišli že leta 1879, po izgonu iz Nemčije, naselili so se v Stockholmu, kjer so službovali v najstarejši katoliški skupnosti sv. Evgenija. Dominikanci, ki so na Švedskem delovali že v srdnjem veku, so se vrnili leta 1931, da obnovijo svoj poklic v Stockholmu in v univerzizetnem mestu Lund. Danes obstajata dominikanska ženska in moška redovniška veja na Švedskem. Podobno kot jezuiti, ki delujejo v Stockholmu, Västeräsu, Uppsali in Göteborgu poskušajo vzpostaviti en dialog s švedskimi intelektualci ter umetniškimi predstavniki. V sredini 20.stoletja so prišli na Švedsko tudi pasionisti iz Anglije. Danes delujejo v pokrajini Smáland ter v Göteborgu. Na Švedskem delujejo danes tudi vse vrste potomci Frančiškanov, minoriti, frančiškani in kapucini. Poleg teh deluje tudi več ženskih samostanov in samostanskih redov. Šolske sestre »Naše Gospe« (de Notre Dame) so bile izgnane iz Hitlerjeve Nemčije ter so ponovno začele delovati v Göteborgu. Tudi sestre sv. Birgitte (Švedske) so odprle nov samostan v Vadsteni, od koder so bile izgnane leta 1596. danes živi v Vadsteni lepo število samostanskih sester, ki izpolnjujejo mision sv. Birgitte, švedske svetnice in zaščitnice. Še danes se Vadstena šteje za center švedskega duhovnega življenja. Tu živijo tudi Marijine hčere, ki so se pred nedavnim priselile v prekrasen samostan v Ombergu, v bližini Alvastra. Na tem mestu je nekoč stal najstarejši samostan na Švedskem. Poleg teh, delujejo na Švedskem še Jožefove sestre, marijine sestre, ki so aktivne v stockholmski katoliški skupnosti. Maijine reparatrix-sestre, sestre Svetega Križa (Sacre Coeur-szstrarna), serafin sestre, sestre iz Lipie, sestre Matere Tereze in sestre Deteta Jezusa. Rast števila katoličanov na Švedskem Po 1:i svetovni vojni je živelo na Švedskem približno pet tisoč katolikov. Ob koncu 2:e svetovne vojne je na Švedsko prišlo večje število političnih beguncev, med katerimi je bilo veliko katolikov. Tako se je število katoličanov na Švedskem znatno povečalo. Gradile so se nove cerkve ali provizorične lesene barake, tako da so mogli služiti božje službe. Novi duhovniki so prihajali iz tujine, ki so služili oltarju in beguncem ter tako gradili in vzdrževali katoliški duh ter skrbeli za duše vernikov. Tudi nune in redovniki so našli pot na ozemlje Švedske, ustanovili so se novi samostanski redovi; sestre sv. Elisabete so skrbele za bolne in trpeče, za stare in za pomoči potrebne otroke. Kmalu po drugi svetovni vojni pa je zašla katoliška Cerkev na Švedskem v hude ekonomske težave; in zaradi odvisnosti podpore iz tujine je ostala močno izolirana skoraj vse do današnjih dni. Leta 1967 8.avgusta so prenesli iz Münchena v Stockholm in tam pokopali v katoliški stolni cerkvi posmrtne ostanke nadškofa Müllerja, ki je pred letom 1957 kar 30 let vodil katoliško življenje na Švedskem. Dne 19.avgusta pa je bila v Stockholmu blagoslovljena nova katoliška šola sv. Erika. To sta dva dogodka, ki nas nekako sama od sebe vodita k temu, da pogledamo v preteklost katoliške cerkve na Švedskem po reformaciji. Površina Kraljevine Švedske je približno 22x večja od površine Republike Slovenije. Tu deluje danes 11 moških in 15 ženskih samostanskih redov, kar je precejšnje število; vseeno pa primanjkuje duhovnikov. Tukaj deluje 130 duhovnikov in redovnikov ter več kot 250 redovnic. Švedska ima samo eno katoliško škofijo in samo 40 katoliških župnij. Obstaja pa precejšnje število kapel ter cerkvenih prostorov, kjer se služi sveta maša več ali manj redno. Danes po potrebi nudi tudi protestantska Cerkev svoje prostore katoličanom za verske obrede. Zanimivo je tudi to, da je na Švedskem okrog 13 etničnih skupin (Poljaki, Hrvati, Madžari, špansko govoreči, Slovenci, Italijani, Vietnamezi, Koreanci, Litvijci, Sirijci, Eritreanci, Etiopijci), ki imajo svoje dušne pastirje, in ki služijo njihovemu pastoralnemu namenu. V dobi pred in po 2.i svetovni vojni je v katoliško vero prestopilo več kulturnih osebnosti na Švedskem. To je pripomoglo, da so se nekatere švedski intelektualci približali katoliškim intelektualcem (ki so bili največkrat pripadniki drugih etničnih skupin) in je bila tako trda ledena skorja, ki jih je stoletja ločevala, prebita. Švedska je postala kanonično priznana katoliška škofija šele leta 1953 s škofijskim sedežem v Stockholmu. Pod vodstvom škofov Müller (1923-1957), Nelsson (1957-1962) in Tazlor (19621978) je število katolikov na Švedskem naraslo na skoraj 100 000. pod vodstvom predzadnjega škofa Hubertusa Brandenburga (1978-1998) je v švedsko javnost prišla zavest, da je katoliška Cerkev v tej deželi ena najbolj vitalnih udov, ki navzlic ekonomskim težavam deluje na vseh področjih v švedskem društvu. Leta 2000 je na Švedskem bilo približno 164 000 katolikov, razkropljenih na 440 000kvadratnih metrih. To število iz dneva v dan narašča. Škofovska sinoda pod imenum »Na poti v Erazem« je potekala v Vadsteni 1995. Švedska je tako pozno kot leta 1951 priznala polno versko svobodo v svojem temeljnem zakonu (grundlagen), s posebnim samostanskim paragrafom, ki je prepovedoval gradnjo novih samostanov. Šele 1977 je ta dodatek izbrisan iz temeljnega zakona. S pomočjo ekonmske podpore iz tujine (predvsem iz Nemčije) se je na Švedskem v zadnjih desetletjih zgradilo precejšnje število samostanov: Karmeličanski samostan v Glumslövu (Landskrona), Benedičanski samostan v Ombergu zunaj Vadstene in nekateri drugi manjši samostani. Šolske sestre so mogle s pomočjo tuje ekonomske pomoči ustanoviti katoliške šole v Stockholmu in v Göteborgu. Kot živa vez med razkropljenimi katoliškimi pripadniki na Švedskem so časopisi Katolsk magasin, Signum za intelektualce ter Karmel, ki poroča o karameličanskiem duhovnem življenju. Približno 200 Švedov letno konvertira v katoliško vero. Švedska je tako najbrž ena izmed držav, kjer se število katolikov iz leta v leto povečuje, kar nas polni z velikim upanjem za prihodnjost katoliške Cerkve na Švedskem. Leta 2000 se je protestantska državna cerkev po dolgih stoletjih ločila od države. S tem pa so se pogoji za ekonomsko enakopravnost med verskimi skupnostmi izboljšali tudi za katoliško Cerkev. Kratka informacija švedskim katolikom glede cerkvenega davka »Zahvaljujem se vam vsem za vašo ljubezen do Kristusa in njegove Cerkve in da ste pripravljeni pokazati vašo zvestobo in solidarnost« ŠKOF ANDERS ARBORELIUS OCD Dragi katoliki na Švedskem! Z veliko ljubeznijo in pričakovanjem se kot vaš škof obračam na vas. Potrebujem vašo pomoč, da bo naša cerkev lahko zaživela po božji volji. Vi vsi ste po svetem krstu in po vaši veri deležni naloge, da širite Kristusove nauke in ljubezen. Mnogi od vas ste prišli iz drugih dežel in imate drugačne kulturno odzadje, zato sem še posebej vesel in hvaležen za vašo zvestobo Cerkvi. Mi vsi imamo nekaj skupnega: našo sveto katoliško vero. Da bo naša vera mogla še naprej živeti in delovati na Švedskem, je potrebno vaše aktivno sodelovanje kakor tudi vaša ekonomska pomoč. Vse doslej smo bili odvisni od finančne podpore iz nekaterih drugih držav, da bi lahko preživeli kot Cerkev. Tokrat pa se nam je ponudila edinstvena priložnost, da v lastne roke vzamemo ekonomsko odgovornost za dograditev naše Cerkve. Zaupam vašemu čutu solidarnosti. Vstopimo - polni zaupanja v lepšo prihodnost - skupaj v tretje tisočletje. V katoliški cerkvi je nosilna misel solidarnost. Ta novi način, da lahko preko davčnega sistema zraven protestantske tudi druge verske skupnosti na Švedskem zbirajo cerkveni davek, daje naši katoliški Cerkvi boljše možnosti, da se bo udejstvovala v švedski družbi in oznanjala Kristusov nauk. Prvič po nastopu reformacije na Švedskem je tako katoliška Cerkev po zakonu priznana kot enakovredna cerkev. Nedavne spremembe relacij med državo in protestantsko cerkvijo so omogočile katolikom in nekaterim drugim verskim manjšinam, da se registriramo kot verske skupnosti. To nam zdaj prvič daje tudi možnost, da preko davčnega sistema uvedemo davek za vzdrževanje katoliške Cerkve kot ustanove. Katoličani z obdavčenim letnim zaslužkom plačajo od leta 2001 naprej svoj prispevek tudi katoliški Cerkvi Doslej so se katolikški duhovniki na Švedskem morali znajti kakor je pač šlo, da bi lahko delovali v svojih misijah in župnijah. Mnogi se zavedamo, kako težko je bilo to izvesti tudi v praksi. In ker imajo mnogi katoliki na Švedskem svoje korenine v drugih deželah sveta, niso morda niti vedeli, da jim je dolžnost pomagati pri vzdrževanju svoje Cerkve. Eno leto pred uvedbo davčnega sistema je v eni od katoliških skupnosti plačalo davek samo 13 % katoličanov. Ta novi način - davčni sistem - pa omogoča, da država preko davčne napovedi zbere cerkveni davek avtomatično tudi za katoliško Cerkev. Višina davka je določena na 1 % od obdavčenega bruto-zaslužka, to pomeni, ravno toliko kot pri ostalih Cerkvah in verskih skupnostih, ki tudi na enak način živijo od cerkvenega davka. To je obenem tudi enak procent kot je v naši škofij i bil veljaven že poprej. Enkrat na leto bo tako država dobila vpogled v cerkveni register švedskih katolikov. Samo ime in osebna številka bosta na voljo, nič drugega. Ti podatki bodo enako tajni kot ostali osebni podatki glede na davčno napoved. To je zelo primeren in enostaven način, ki omogoča, da vsi ljudje, ki imajo letni dohodek, prispevajo po svojih močeh z ekonomsko podporo svoji Cerkvi. Več informacij ali vprašanj? Kdor ima dostop o Interneta, lahko najde več informacij na naslovu domača stran katoliške Cerkve, www.catholic.se ali na e-pošti: sekretariat@kbas.catholic.se ali s fakxom: 08-702 05 55. lahko tudi piše na naslov: Katolska Biskopsambete, Box 4114, 102 62 Stockholm (Om Kyrkoavgiften). Vsi, ki so krščeni v katoliški cerkvi ali so konventirali pripadajo Cerkvi. Članstvo torej ni odvisno od tega, če kdo plača svoj prispevek ali ne. Če pa bi se zgodilo, da iz kakšnega vzroka kdaj ne bi mogli plačati cerkvenega davka, se lahko dobi oprostitev za določen čas. To se doseže tako, da se zaprosi za oprostitev pri škofu, najkasneje do zadnjega oktobra za veljavno leto. V tem primeru se lahko pokaže svojo solidarnost s cerkvijo na kak drug način, npr. z delovnim prispevkom. Formular za prošnjo za oprostitev davka se lahko naroči na katerem od zgornjih naslovov ali na telefon: 08-462 66 00. Škof Anders Arborelius OCD Škof Anders Arborelius ocd je nastopil svojo službo decembra leta 1998, ko je bil posvečen za škofa v katoliški katedrali v Stockholmu. Rojen je 1949 v Švici in je sin švedskih staršev. Odraščal je v Lundu in je konvertiral v katoliško cerkev, ko je bil star 20 let. Pri 22.tih letih je vstopil v karmeličanski samostan v Norraby v pokrajini Skane. Od takrat je pripadal tej samostanski bratovščini. Kot brat karmeličan je Anders A. Študiral filozofijo in teologijo v Brugge v Belgiji in v Rimu. Tu je dosegel diplomo teologie licentiat (licentiat-examen) na karmeličanski univerzi v Rimu. Svoje zaobljube je dal leta 1977 in bil posvečen v duhovnika od škofa Brandenburga v mestu Malmo leta 1979. Anders Arborelius je 7. katoliški škof po reformaciji na Švedskem in prvi od teh, ki je švedskega rodu. 2.2. POMEN SLOVENSKEGA BINKOŠTNEGA SREČANJA V VADSTENI v rr Prva slovenska srečanja na Švedskem Pisalo se je leto 1974. Takrat je po nekaterih zapisih na Švedskem živelo približno 7000 Slovencev prve generacije. 1968 je Švedska nehala z uvažanjem delovne sile iz tujine. Na Švedsko smo prihajali največ v 60-letih prejšnjega stoletja in se razpršili na vse konce te lepe in gostoljubne dežele na severu Evrope. V začetku se še nismo shajali v takšnem smislu, kot je to nastalo pozneje; na začetku te brošurice smo lahko brali o prvih srečanjih v manšem merilu - v mestu Malmö, v Göteborgu, v Landskroni in pozneje tudi drugod. Leta 1974 je tedanji, zdaj že pokojni, slovenski izseljenski duhovnik g. Janez Sodja iz Münchna, ki je občasno po odhodu, zdaj že tudi pokojnega, duhovnika Jožeta Flisa nazaj v Francijo prihajal na v v __v __v Švedsko, organiziral prvo BINKOŠTNO SREČANJE ZA SLOVENCE V VADSTENI. Šele eno leto pozneje pa smo se začeli srečevati tudi na sprva tako imenovanem SLOVENSKEM KULTURNEM FESTIVALU, ki so ga sprva vsako leto in nato vsako drugo organizirala posamezna društva na Švedskem. Prvi slovenski Festival je bil v Jönköpingu leta 1975. Kadar slavimo kakšno obletnico je to obenem tudi dobra priložnost, da pogledamo v preteklost skozi zgodovinsko perspektivo. Tako je tudi tokrat: letos se je zvrstilo že kar petindvajseto slovensko srečanje v Vadsteni po vrsti, katerega jubilejno številko smo nadvse svečano obeležili. To je seveda tudi dokaz, da je ideja, ki se je porodila v srcu zdaj že pokojnega patra g. Janeza Sodje, obrodila bogate sadove. Prva množična srečanja Slovencev na Švedskem V 60.tih letih sta organizacijo takšnih srečanj na jugu Švedske prevzela zakonca Katarina in Mirko Prevolnik iz Landskrone v privatni režiji. Spomnimo se Folketshus-a v Asmundtorpu, koliko prijetnih družabnih srečanj se je zvrstilo! Tudi rojaki iz bližnjih mest Malmö, Helsingborg, Bjuv in Halmstad so radi prihajali. Potem se je v Landskroni leta 1968 ustanovilo prvo slovensko kulturno društvo TRIGLAV, ki je nato iymenoma organiziralo družabna srečanja. O proslavitvi Dvajset let binkoštnih srečanj v Vadsteni, ki je bilo dne 30. maja 1993, je v septemberski številki revije Naša luč leta 1993 tedanji izseljenski duhovnik na Švedskem, g. Jože Drolc, zapisal naslednje vrstice: Naša romanja v Vadsteno imajo že svojo zgodovino. Letos smo se že dvajsetič fzdaj pet let pozneje pa že petindvajsetič, op. avtorja) iz vse Švedske zbrali tam na binkoštnem srečanju. Kakor vsako leto so se tudi tokrat za binkošti, 30. maja, zvrstile maša v cerkvi redovnic birgitink, procesija ob jezeru Vaetern, da smo bogočastje svoje pesmi in molitve vpletli v hvalnico narave, ki s svojo lepoto in razkošjem daje čast Bogu, in nato pete litanije Matere božje v gotski protestantski cerkvi ob grobu sv. Birgitte, ki smo jim dodali pesem Marija pomagaj nam sleherni čas in prošnjo za mir v Bosni in drugod po svetu. Okrepljeni z juho, s katero so nam postregle sestre, in s klobasami, ki so jih pripravili Ivičevi iz Landskrone, smo se podali v hokejsko dvorano, ki je dajala streho popoldanskim prireditvam. Tradicija se nadaljuje 6 A. Budja. NAŠA LUČ, nov. 1993; dec. 1993 in jan. 1994. (Glej: 20. Binkoštno srečanje v Vadsteni) 110 Podobno kot takrat se vrsti program ob "binkoštnih srečanjih" v Vadsteni vsako leto, vendar s to razliko, da se popoldanski program odvija v različnih dvoranah, toda vedno v bližnji okolici Vadstene. Nekatere bistvene spremembe pa so nastale predvsem z osamosvojitvijo Republike Slovenije po letu 1991. Demokratični procesi v Sloveniji so našli svoj odmev tudi v Vadsteni. Takoj po osamosvojitvi (1991) se je tega srečanja prvič udeležil tudi tedanji minister Janez Dular. Dvajsetemu srečanju pa se je pridružil še državni sekretar za Slovence po svetu, dr. Peter Vencelj. V dvorani nas je tedaj pozdravil tudi tedanji, oziroma prvi, slovenski veleposlanik na Švedskem ter v drugih nordijskih in baltskih državah, g. Ivo Vajgl. Leta 1995 se je slovenkim romarjem v Vadsteni pridružil tudi g. Janez Janša, nekdanji obrambni minister v Sloveniji in eden glavnih pobudnikov gibanja "slovenske pomladi" koncem 80. let. Do letos so se binkoštnega srečanja v času svojega službovanja na Švedskem udeležili tudi obe slovenski veleposlanici, ga Dragoljuba Benčina in ga. Darja Bavdaž Kuret. Med gosti so bili še nekateri drugi slovenski politiki - Franci Pukšič in drugi ter številni škofje in duhovniki, narodnozabavni orkestri in pevske skupine iz Slovenije. Jože Drolc leta 19937 v isti številki revije Naša luč kot zgoraj nadaljuje: Kako vse smo Slovenci praznovali zadnjih dvajset let binkošti v Vadsteni, nam je po predlogi, ki jo je napisala Gustika Budja, povedal Zvonko Bencek iz Landskrone. Tudi letos se je v dvorani razlegala pesem tria sester Budja in nas spomnila, kolikokrat nas je že njihovo petje ubralo v veselem in prazničnem razpoloženju. Razen Stockholmčanov, ki so se nam doslej vsako leto predstavili vsaj po kakšnem zastopniku, letos pa zopet s svojim zborovskim petjem, se tudi Koping ni izneveril. Kar mama je naučila Macuhovi, Suzano in Simono, da sta nam zapeli in recitirali. "Lastovke" iz Landskrone so vsaj prvih dvajset let največkrat priletele k našemu praznovanju, da so povezane v orkester poskrbele za dobro voljo in ples. Tako razpreda svojo misel G Jože Drolc naprej in pravi, da je dvajset let za človeka dolga doba, ki predstavlja mladost in življensko moč. Ob tej priliki napove g. Drolc tudi zamenjavo izseljenskih duhovnikov na Švedskem. Po 18. letih misijonskega dela med rojaki na Švesdskem se je g. Jože odločil vrniti v Slovenijo, med nas pa je prišel sedanji duhovnik g. Zvone Podvinski naravnost iz mariborske škofije. Zdaj je g. Zvone med nami že celih devet (11) let in upamo, da bo ostal tukaj še dolgo! Srečno nas je letos tudi pripeljal do 30. binkoštnega srečanja - da bi jih bilo še veliko! Kako je vse skupaj začelo... Zaradi jasnejše predstave moramo časovno poseči v dogajanja nazaj za vsaj dvainštirideset let. Leta 1962 je na Švedsko prišel slovenski dušni pastir, misionar, zdaj že pokojni g. Jože Flis. Kot prvi izseljenski duhovnik v tej deželi je g. Flis zaoral ledino med slovenkimi rojaki in tako postal prva humanistična vez v povezovanju med rojaki na Švedskem. G. Jožeta Flisa se Slovenci po vsej Švedski hvaležno spominjamo, rojaki v Landskroni in okolici pa morda še prav posebej, kajti g Flis in msgr. Ignacij Kunstelj, tedaj službujoč v Angliji, sta bila prva pobudnika za ustanovitev slovenskega društva TRIGLAV v Landskroni. Njuna ideja je bila, da naj bi se Slovenci v Landskroni na podlagi zborovskega petja organizirali v slovenskem društvu. Ta njuna ideja je bila tudi izvedena leta 1968, ko je pod vodstvom Avgusta in Janeza Budje (oče in sin) v Landskroni res ustanovljeno prvo slovensko društvo. O petindvajseti obletnici društva l. 1993 piše g. Drolc v šesti številki revije Naša luč na strani 31 takole: 7 Leto 1993 je bilo za Jožeta Drolca zadnje leto službovanja na Švedskem. Jeseni istega leta ga je po 18. letih službovanja zamenjal duhovnik g. Zvone Podvinski, Jože Drolc pa se je vrnil v Slovenijo. V soboto po veliki noči, 17. aprila, so v Landskroni proslavljali 25-letnico društva, najstarejšega med slovenskimi društvi na Švedskem. Pokojni Avgust Budja, ki je bil leta 1968 eden od ustanoviteljev, je večkrat povedal, kako so že pred tem radi skupaj nastopali. Ko je ob svojem obisku izseljencev na Švedskem takratni narodni ravnatelj za izseljensko dušno pastirstvo med Slovenci, msgr. Ignacij Kunstelj, videl, koliko smisla za ustvarjalnost imajo, jih je spodbudil, naj se povežejo v društvo. Zamisel so kmalu uresničili, tako da landskronsko društvo TRIGLAV ni bilo le prvo na Švedskem, ampak tudi eno prvih društev med povojnimi slovenskimi izseljenci v Evropi... Za kroniko "binkoštnih srečanj v Vadsteni" je ta podatek še posebej zanimiv predvsem, ker je v prvih letih v Vadsteni pri slovenskem bogoslužju izključno pel mešani pevski zbor "Triglav" pod vodstvom organista Avgusta Budje in na popoldanskih prireditvah v kulturnem programu trio setre Budja ter za ples igral narodnozabavni orkester "Lastovke", katerega člani so izhajali iz slovenskega društva v Landskroni. Landskrona: z avtobusom na poti v Vadsteno 1985. Na potovanju so se prikljuöili tudi rojaki iz slovenskih naselij Helsingborg, Bjuv, Astorp, Jönköping in Huskvarna. o Landskronsko društvo je bilo doslej vsaj petindvajsetkrat soudeleženo na Binkoštnih srečanjih. Potovanje so večinoma organizirali z avtobusom in s seboj povabili še rojake iz drugih slovenskih naselbin na Švedskem (Helsingborg, Bjuv, Jönköping). V času, ko so se odvijala prva Binkoštna srečanja v Vadsteni so se po ustanovitvi društva Triglav v Landskroni v nekaterih večjih slovenskih naselbinah na Švedskem začela ustanavljati še ostala slovenska društva: France Prešeren v Goeteborgu, Slovensko društvo v Stockholmu, Planika v Malmö-ju, Ivan Cankar v Halmstadu, Simon Gregorčič v Köpingu, Slovenija9 (l. 1977 sta se društvi Triglav in Slovenija združili v eno društvo s sedanjim imenom LIPA), Slovenija v Olofströmu, Slovenija v Eskilstuni, Savinja v Jönköpingu ter Slovensko/Švedsko društvo v Helsingborgu. Med tem pa sta nastali še dve slovenski društvi - v Göteborgu društvo Slovenski dom (1998) ter v Landskroni slovensko-švedsko društvo Orfeum (1999), naslednik društva Triglav. 8 Triglav, Lipa, Orfeum, vsa ta imena se nanašajo in potekajo iz prvotnega društva TRIGLAV (1968). 9 Slovenija je bilo še eno društvo v Landskroni, ustanovljeno na pobudo izseljenske matice 112 Najprej duhovnik g. Jože Flis nato pater g. Janez Sodja... Po desetih letih misijonske službe na Švedskem je l. 1972. g. Flis zamenjal svoje delovno področje -dobil je pastirsko službo med rojaki v Franciji, kjer je deloval že pred prihodom na Švedsko. Švedski Slovenci pa smo vse do prihoda g. Jožeta Drolca leta 1977 in pozneje g. Bratkoviča in nato g. Cikaneka ostali brez stalnega duhovnika. Tistih vmesnih pet let je na Švedsko občasno prihajal slovenski pater g. Janez Sodja, ki je sicer služboval v Zahodnji Nemčiji. Ni bilo lahko za tega potujočega pastirja vzpostaviti novih vezi s Slovenci na Švedskem, saj je bilo treba prepotovati tisoče kilometrov iz enega konca slovenskih naselbin do drugega. Z dobro voljo, ki je je pater Sodja imel na pretek, pa je premostil tudi te ovire! Oba prvotna slovenska misionarja na Švedskem, g. Jože Flis in g. Janez Sodja, sta že več let pokojna, za oba molimo vsako leto v Vadsteni in se ju hvaležno spominjamo. Prvo "binkoštno srečanje" v Vadsteni P. Janez Sodja, Vadstena 1974 Dejali smo že, da je bil p. Sodja izredno spreten in podjeten organizator; tudi prvo "binkoštno srečanje" v Vadsteni na Švedskem je uspel odlično izpeljati. Z nekajmesečnimi pripravami in opozorili se nas je v Vadsteni dne 2. junija 1974 zbralo kar blizu 400 Slovencev. Tik pred tem "binkoštnim srečanjem" v Vadsteni pa je p. Sodija v reviji Naša luč (junij 1974) zapisal tole misel: S skrbjo in zaupanjem gledam na naše "binkoštno srečanje": če bomo skupno pokazali dosti dobre volje, bo gotovo za nas vse prisotne kar prijetno presenečenje; vse je že pripravljeno: nastop otrok, pevski zbor, kvintet, pijača in jedača in posebno kos medsebojnega razumevanja! Pa še kako prav je imel naš dobri p. Janez Sodja! Bilo je prijetno presenečenje, ki se stopnjuje iz leta v leto. Po tem prvem srečanju pa smo v Naši luči lahko prebrali tudi tale komentar nekega Slovenca iz Kopinga: Res smo kot izgubljene ovce, ker nimamo stalnega duhovnika. Ponosni smo na našega p. Janeza Sodja, ki žrtvuje za nas toliko časa in poskuša z besedo in dejanji premagati vse ovire, samo da bi nas združil v pravo krščansko družino... Vloga slovenskih društev »Lastovke«, 1982 Dejstva o nastajanju slovenskih društev v vezi z "binkoštnimi srečanji" v Vadsteni so velikega pomena. Preko društev so se Slovenci organizirano začeli ukvarjati z gojenjem slovenske kulturne dediščine, kar je na "binkoštnih srečanjih" kmalu bilo velikega pomena. V okviru društev so nastajali narodnozabavni orkestri: Lastovke, Tomi Vitanc, Vikis, Martin Pečovnik, Planika in drugi. Šele po osamosvojitvi Republike Slovenije so v Vadsteno iz Slovenije začele prihajati glasbene skupine in narodnozabavni orkestri, kar je seveda popestrilo "binkoštna srečanja" a obenem izmaknilo že tako majajoča se tla pod nogami tedaj obstoječim orkestrom na Švedskem. Danes so glasbene aktivnosti teh skupin zaradi redkih priložnosti za nastope skorajda usahnile. Tercet sestre Budja z očetom Avgustom pojo štiriglasno (1975) V kulturnem delu binkoštnega programa v Vadsteni so nastopali naslednji pevski zbori: France Prešeren iz Göteborga, Triglav in pozneje zbor Lipa iz Landskrone, otroški zbor Valovi iz Landskrone, mešani pevski zbor iz Stockholma, glasbeni skupini otroški in moški zbor iz Köpinga in iz Jönköpinga. Nastopale so še folklorne skupine iz Malmö-ja, iz Göteborga in iz Halmstada, vokalni tercet sestre Budja, glasbena skupina Druga generacija, Landskrona, Bukovčeve iz Nybroja, razni solisti na klavirju - Leonida, Hajdi, Matej in Dominika iz Landskrone, na harmoniki, recitatorji, razni terceti - glasbeni in pevski ter nekaj dramskih uprizoriteljev - otroci in odrasli. Od vseh tridesetih binkoštnih srečanj je za ples vsaj na polovico teh i srečanj igral narodnozabavni orkester Lastovke iz Landskrone. Enkrat je v Vadsteni igral tudi orkester Martina Pečovnika in enkrat orkester Planika iz Malmö-ja, spet drugič duo Stanko Tkavc in Ciril Sečnik. S ponosom ugotavljamo, da so vse te kulturnoprosvetne skupine in vsi ti posamezniki zrasli v okviru slovenskih zelenic na Švedskem. Seveda pa so rojaki svoje osnovno znanje, nadarjenost in smisel za humor prinesli s seboj iz Slovenije ob prihodu na Švedsko. Zbor »Valovi«, Landskrona 1977, vaje za nastope Pri organizaciji - srečolovu in pospravljanju so največ pomagali člani slovenskega društva v Göteborgu, za jedačo so delno skrbele sestre birgitke iz Vadstene, delno pa rojak Milan Cigüt iz Helsingborga ter Koražijatovi iz Billesholma, pozneje pa Ivičevi iz Landskrone. Sicer pa so predstavniki posameznih slovenskih društev - Köping, Göteborg, Eskilstuna, Stockholm in drugi - vsako leto zadolženi za razne obveznosti - nošenje križa, nošenje bandere ter podobe brezjanske Matere božje in drugo. Gotovo je še kdo, ki je pripomogel, da so slovenska "binkoštna srečanja" v Vadsteni lepo uspela - zdi se da so iz leta v leto srečanja vse bolj prisrčna in bogata - iskrena hvala vsem: Bog plačaj! Vadsten. Vokalna skupina »Druga generacija« iz Landskrone izvaja pesem Oj, te mlinar: Poldi Karlin, AnneMarie in Dora Budja ter Leonida Kostanjevec Revija Naša luč in njen pomen Dejali smo že, da je nekaj društev na Švedskem nastalo na pobudo tedanje izseljenske matice v Ljubljani, ki je bila ideološko obarvana in pod vplivom tedanjega režima v matični domovini. To se je seveda potem delno tudi odražalo pri potezah teh društev: skupinsko se niso udeleževala "binkoštnih srečanj", le posamezniki so ostajali zvesti obiskovalci te slovenske največje manifestacije na Švedskem. 114 Sedanja urednica Vida Gorjup Posinkovic v drugi številki nove revije SLOVENIJA.SVET piše pod rubriko Zapisano v zgodovinskem spominu tudi to: Trinajst let po osamosvojitvi Slovenija počasi dopolnjuje svoj zgodovinski spomin: izpisuje manjkajoče strani, lista po zamolčanih arhivih, tudi izseljenskih, in v luči novih spoznanj ponovno vrednoti svojo lastno preteklost. Brez pomoči Slovencev v svetu ta proces zagotovo ne bi bil tako razvejan in temeljit. Ob Dnevu državnosti zato čestitamo vsem rojakom, ki so s svojim vztrajnim delom in trdnostjo tudi na tujem ohranjali svoje slovenske korenine in s tem pomembno prispevali ne le k osebni, temveč tudi k nacionalni zavesti.10 Podobno je bilo tudi z artisti in orkestri iz Slovenije: prihajali so poredkoma in manj spontano kot danes. Šele po osamosvojitvi l. 1991 so se tudi ideološko odprla vrata v svet. Tako je leta 1991 slovensko "binkoštno srečanje" obiskal prvi slovenski minister g. Janez Dular v družbi tržaškega dramskega igralca Aleksija Pregarca; obiskal nas je tudi avtor mnogih besedil za narodnozabavne melodije, ki jih radi poslušamo g. Ivan Sivec. Dobili smo še pevce in orkester iz Maribora, Viharnike blizu Kranja, mladinski pevski zbor Lira z glasbeno skupino iz Maribora in druge. Tudi glede slovenskega tiska doma, v zamejstvu in v izseljenstvu je bilo podobno: poročila o dogodkih iz duhovnega življenja naših rojakov doma in po svetu so izhajala skoraj samo v verskem in zamejskem tisku. Naša luč je do še pred kratkim izhajala v Celovcu in je bila strogo prepovedana revija v Sloveniji, vendar je vestno povezovala Slovence po svetu. Tudi "binkoštna srečanja" v Vadsteni na Švedskem je Naša luč s svojimi članki uvrstila med zgodovinske dogodke, saj ljudje sicer vse prekmalu pozabimo dogodke in dogajanja, če niso le-ta zabeležena s pisano besedo. Dopisovali so predvsem izseljenski duhovniki in le redki laiki-dopisniki, ki pa so se navadno tudi podpisovali z začetnicami, bodisi iz sramežljivosti ali iz strahu pred morebitnimi posledicami doma. Hvalabogu, tudi to je zdaj samo še zgodovina! Nekaj odmevov in komentarjev v zvezi "binkoštnih srečanj" Obe fotografiji - Vadstena 2003 Ne bo odveč na kratko povzeti nekatere komentarje o "binkoštnih srečanjih" v Vadsteni, ki jih je bilo zaslediti ravno v reviji Naša luč. Prvi shod je p. Sodja (Naša luč, julij 1974) komentiral takole: Še danes sem Bogu in vsakemu izmed vas, ki ste pohiteli na Binkoštno srečanje, hvaležen, da je ob skupnem prizadevanju naše slavje potekalo od začetka do konca tako lepo. Že pri verskem delu je marsikdo spoznal, kaj pomeni skupna molitev in pesem v domačem jeziku v tujini. - Dnevni prosvetni program nam je dokazal, kaj je možno doseči tudi v tujini - ob trdni dobri volji ' SLOVENIJA.SVET, junij 2004, št. 2, letnik 1. požrtvovalnih ljudi in sodelovanju staršev. Z občudovanjem smo poslušali in gledali pevski mešani in moški zbor iz Landskrone, našo mladino iz Goteborga z vrsto domačih in tujih plesov, recitacije otrok iz Kopinga. Kvintet Lastovke iz Landskrone pa nam je , kljub naši utrujenosti, tako ogrel kri in nam dvignil pete, da smo se na koncu le neradi razšli po Švedski. To je bilo srečanje, ki bi ga bilo treba ponoviti leto za letom, dokler bo naš človek živel na Švedskem. Takšno oporoko nam je torej zapustil p. Janez Sodja. Tudi naslednje in še naslednje ter vsa naslednja srečanja so od tedaj napolnjevala takrat nanovo grajeno katoliško cerkev do zadnjega kotička. Letos (2004) je to bilo že tridesetič. Tako nadaljujemo Slovenci pod skrbno organizacijsko roko slovenskega izseljenskega duhovnika g. Zvoneta Podvinskega to našo binkoštno tradicijo. Majhno mestece na obali jezera Vattem - Vadstena je l. 1974 postalo duhovno in kulturno središče slovenskega življa na Švedskem. Poslanstvo Cerkve na tujem je bilo in bo neprecenljive vrednosti! Poiskali ste srce Švedske, ker ste izbrali Vadsteno za kraj svojih srečanj Fotografije na tej in drugi strani: Slovensko binkoštno srečanje l. 2003. ko smo v Vadsteno prišli že 30-krat. Mnoga "binkoštna srečanja" so razen slovenskih izseljenskih duhovnikov na Švedskem in zgoraj naštetih popestrevali še drugi visoki gostje iz domovine ter iz drugih zahodnjih držav Evrope. To so bili dr. Josip Žabkar, Msgn. Janez Pucelj iz Munchna, apostolski nuncij za Skandinavijo, kanonik dr. Ivan Merlak (Družina); vračal se je tudi misionar Jože Flis (iz Francije) dvakrat, škov dr. Stanislav Lenič, ljubljanski metropolit in nadškof Alojzij Šuštar, švedski škof Hubertus Brandenburg in pozneje Anders Arborelius, potem dr. Janez Zdešar iz Nemčije velikokrat in še nekateri drugi. Binkoštno srečanje 2004 pa je skupaj z rektorjem slovenske kat. Misije na Švedskem vodil opat g. Marjan Jezernik iz Celja. Duhovniki povezujejo Slovence med seboj ne glede na oddaljenost. Tudi danes nam Cerkev stoji zvesto ob strani in nas podpira v duhovnem, jezikovnem in kulturnem smislu, da ne utonemo v tujem svetu. Nekoč nas je s svojim obiskom v Vadsteni razveselil tudi zastopnik mariborskega škofa g. kanonik France Zdolšek. l. 1982. je daroval sv. mašo v Vadsteni glavni urednik Ognjišča g. Franc Bole; iz Anglije nas je obiskal g. Ludvik Roth ter leta 1984 duhovnik švedskega porekla g. Lars Kavalin, ki je slovenskem "binkoštnem srečanju" takole dejal; "Poiskali ste srce Švedske, ker ste izbrali Vadsteno za kraj svojih srečanj". In zares: ko se naša romarska pesem zlije z lepoto švedske narave, začutimo, da smo povsod doma! Leta 1985 je bil med nami v Vadsteni že tudi g. Stane Cikanek, ki je vse do odhoda v Anglijo vodil dušnopastirstvo v slovenskih naseljih po Južni Švedski. Tudi ta binkoštni shod je potekal v lepem vzdušju. L. 1986 pa so se prvič z avtobusom udeležili "binkoštnega srečanja" tudi rojaki iz Malmo-ja. V mašnem delu sta zraven škofa Brandenburga sodelovala še duhovnika Jože Bucik in Stane Zidar. G. Jože Drolc je 18 let zvesto nadaljeval z našo skupno binkoštno tradicijo v Vadsteni in dogodke vestno obeleževal z napisano kroniko, objavljeno v reviji Naša luč. Nekoč je zapisal: Zadovoljstvo in veselje slovenskega romarja v Vadsteni je podobno prešernemu nasmehu navdušenega planinca. Povezano je z naporom, ki ga zahteva večurna vožnja z avtomobilom. Prav zaradi tega nam je tako lepo, ko se zberemo. Nikakor pa ne smemo prezreti skrbi in dela ter zavzetosti redovnic iz reda sv. Birgitte, ki skrbijo, da se v Vadsteni počutimo domače. Procesija pri »slovenskilipi v Vadsteni Prav zares je skrb redovnic vsa leta nadvse prijetno vplivala na dobro počutje romarjev v Vadsteni. Že nekaj let se dogaja tudi, da sestre zaplešejo v krogu ob zvokih slovenskih narodnozabavnih viž naših muzikantov in to kar na dvorišču katoliške cerkve v Vadsteni. Mnogi se zavestno vračamo v Vadsteno Eno od mnogih potovanj v Vadsteno v 70. in 80. letih. Lastovke, šofer Tone Jedrejčič, potniki na avtobusu ter vokalisti in glasbeniki pred plesno dvorano Vera je biološka potreba vsakega človeka L. 1987 sta nas ponovno obiskala duhovnika zdaj že pokojni g. Jože Flis in dr. Janez Zdešar iz Nemčije. Geslo tega srečanja je bilo "25 let slovenske misije" Naslednje leto je bil med nami beograjski nadškof in metropolit France Perko, ki je seveda tudi vodil bogoslužje in nam med drugim posredoval misel nekega pravoslavnega znanca, da je vera biološka potreba vsakega človeka. Leto 1989 je potekalo v znamenju svetega očeta, ki je obiskal Švedsko in nekatere druge skandinavske države. Obisk papeža Janeza Pavla II je vsaj delno prikazal in osvetljil švedski javnosti položaj in življenje blizu dvestotisoč katoličanov na Švedskem. Na 17 "binkoštnem srečanju" l. 1990 so nas razen pomožnega škofa iz Stockholma g. Williama Kenneya obiskali še Slovenci iz Berlina z duhovnikom Martinom Horvatom na čelu. Kar za poln avtobus Slovencev je prispelo iz Nemčije: skrbeli so za petje pri bogoslužju, pete litanije in seveda tudi v kulturnem delu programa so sodelovali. Že naslednje leto ob velikonočnih praznikih smo rojakom v Berlinu obisk Slovenci iz Švedske vrnili. Bilo je nekaj nepozabnih dni skupaj z rojaki v Berlinu, pod vodstvom obeh duhovnikov g. Horvata in našega dragega Jožeta Drolca. Osamosvojitev Slovenije in njeni odmevi Dne 24. marca 1991, še pred osamosvojitvijo Slovenije, je bila ustanovljena SLOVENSKA ZVEZA NA ŠVEDSKEM (predsednik Branko Jenko, tajnik Augustina Budja in blagajnik Štefanija Bergh). In že smo se znašli na prelomnici - na pragu, ko se Slovenija začenja samostojno uvrščati med zgodovinske narode sveta. Leto 1991 in proces osamosvojitve Republike Slovenije je nekaj, česar se z besedami ne da izraziti in izpovedati, ljudje lahko to samo občutijo globoko v srcih. »Lastovke« 1991 na veselici v Landskroni, kjer so nabrali skoraj 12 000 kron in jih namensko poslali v Slovenijo. Tudi na "binkoštnem srečanju" smo takrat živo začutili dogodke, ki so se medtem odvijali doma. Tega leta nas je namreč prvič obiskal minister Janez Dular kot smo že povedali. "Nič nam ne more resno ogroziti poti v samostojnost in suverenost!", je dejal. Gledališki igralec in pisec iz Trsta g. Aleksij Pregarc nam je z besedili, ki jih je izbral za nas, povedal, kako globoko smo vpleteni v dogodke današnjih časov, ki so se nezadržno začeli odvijati pred nami. In res. Že čez dober mesec je v Sloveniji izbruhnila vojna... Iz Švedske so se tiste dni v Ljubljani na ustanovnem sestanku SLOVENSKEGA SVETOVNEGA KONGRESA mudili kar trije slovenski delegati: Janez Bajt, Stockholm, Augustina Budja, Landskrona in Jože Bergoč, Malmo. Na Švedskem pa so Slovenci napeli vse sile, da bi Sloveniji pripomogli k mednarodnemu priznanju in slovenskega vprašanja suverenosti. Danes lahko ugotavljamo, da nam je, hvalabogu, s skupnimi močmi to uspelo. Naslednja leta se je "binkoštnega srečanja" udeleževalo tudi Slovensko Veleposlaništvo v Stockholmu z veleposlanikom g. Ivom Vajglom na čelu. Veleposlanik na Švedskem g. Vajgl se je po izteku svojega mandata jeseni l. 1996 poslovil od nas in se vrnil nazaj v Slovenijo. G. Zvone Podvinski je ob slovesu veleposlanika Iva Vajgla takole zapisal: Za vso opravljeno delo v korist Slovencev na Švedskem, za predstavitev Slovenije v Skandinaviji, Islandiji in v pribaltskih državah naj velja g. veleposlaniku Ivu Vajglu velika zahvala: Slovenski dušni pastir na Švedskem čuti veliko dolžnost, da se mu na tem mestu zahvali, ker se je rad udeleževal vsakoletnega vseslovenskega binkoštnega srečanja v Vadsteni in se skupaj z vsemi veselil srečanja, ki veliko prispeva za utrjevanje pripadnosti Slovencev Kristusovi Cerkvi in slovenski domovini. (Naša luč, nov. 1996, letnik 45, št 9, str 31). Slovenski pevski zbor v Landskroni 1992 na proslavi 1. obletnice samostojnosti Slovenije, napovedovalka Edit Novak Jeseni l. 1997 je na Švedsko prispela nova slovenska veleposlanica ga. Dragoljuba Benčina. Tudi sodelovanje z njo je bilo plodno. Pa še nekateri posebni gostje, ki so obiskali Vadsteno: orkester Fehtarji v spremstvu cerkvenega pevskega zbora iz Maribora in z duhovnikom na čelu. Sv maša je potekala nadvse praznično. Pri popoldanskem programu smo se od srca nasmejali ob skeču Solastika, ki so ga uprizorili nekateri člani gostujočega pevskega zbora. L. 1997 je v družbi študentske glasbene skupine Lira iz Maribora v Vadsteni somaševal dr. Ivan Štuhec. V slovenskem društvu v Landskroni so ob proslavi 1. obletnice samostojnosti Slovenije k nastopu pritegnili tudi najmlajše. Pred mikrofonom 4-letna Therese Laudon, spremlja jo Stanko Tkavc. Po dosedanjih podatkih je razvidno, da je skupaj s švedskimi Slovenci tudi Msgr dr. Janez Zdešar bil dokaj redni gost v Vadsteni. Pridno nam je večkrat pomagal pisati nove strani zgodovine slovenskih "binkoštnih srečanj" v Vadsteni na Švedskem. Prav zaradi pestrosti visokih gostov, zaradi milega vzdušja "binkoštnih srečanj", zaradi bogatega programa v popoldanskem delu ter zaradi vas, dragi rojaki na Švedskem se marsikdo zavestno in s hrepenenjem rad vedno znova vrača v Vadsteno! In kakšna je skrivnost Vadstene? Vadstena je v zadnjih tridesetih letih postalo slovensko središče ob binkoštnem prazniku. Poleg tega nas razveseljuje zavest, da vsakdo nekaj prispeva: šoferji svoj delež, tisti, ki skrbe za pijačo in tisti za jedačo -sestre redovnice za toplo juho in kavo, družine Koražija, Cigut, Ivič, Krizmanič, Prevolnik in Lazukič so nas preskrbovali s klobasami, za žemljice so nekoč skrbeli Ivičevi iz Landskrone. Nekateri skrbe za srečolov, drugi za krasitev in čiščenje dvorane, nekateri spet za dobro voljo, za kulturni program, za ples, za pesem in glasbo, vsi poslušalci in izvajalci - nekateri sodelujejo že od vsega začetka; duhovniki iz vseh koncev Evrope ter vsi slovenski izseljenski duhovniki na Švedskem, ki z neverjetno potrpežljivostjo in dobro voljo vodijo naša pota v Vadsteno leto za letom! Pri tem jim z veseljem pomagamo, kolikor je v naših močeh - vsak pač po svoje. Tako tudi izpolnjujemo prvotno zamisel pokojnega p. Janeza Sodja: "Ta srečanja naj se nadaljujejo dokler bodo Slovenci živeli na Švedskem!" G. Zvone Podvinski - 10 let med Slovenci na Švedskem - 1993-2003 Slovenski izseljenski duhovnik- rektor slovenske katoliške misije v Goteborgu na Švedskem g. Zvone Podvinski. Letos mineva že 10 let, od kar je za dušnega pastirja na Švedsko prišel gospod Zvone Podvinski, ta naš dragi slovenski vagabond -kot se velikokrat sam imenuje. Koliko tisoč kilometrov se je prevozil v vseh teh letih, saj pokriva celo Švedsko ter občasno tudi Norveško in Dansko, ve samo dobri Bog! Kolikim novorojenčkom je g. Zvone dal zakrament sv. krsta, kolikim prvo sv. spoved in prvo sv. obhajilo? In ni bilo majhno število cerkvenih porok, katere je kot božji namestnik med zakoncema sklenil on. Dal je mnogim tudi poslednje maziljenje; in na zadnjo pot je g. Zvone pospremil že veliko število slovenskih rojakov na Švedskem v teh 10. letih. Bog naj mu poplača za vse to, saj mu mi sami ne moremo dovolj. Svojo zahvalo mu pokažemo lahko le na ta način, da ga razveseljujemo s svojo udeležbo pri svetih mašah, katere s čutom dolžnosti rad opravlja zaradi nas v našem slovenskem materinem jeziku. G. Zvone Podvinski zvest tradiciji nadaljuje začeto pot svojih prednikov, slovenskih duhovnikov na Švedskem - p. Janeza Sodijo in g. Jožeta Drolc - tako, da vsako leto organizira SLOVENSKA BINKONŠTNA SREČANJA V VADSTENI. Letos je bilo takšno srečanje že 30.ič. Na fotografiji spodaj sta gospoda Zvone Podvinski in Boštjan Kocmur, predsednik izseljenskega društva Slovenija v svetu Zvone Podvinski in Boštjan Kocmur; Vadstena 8. junij 2003 Foto: A Budja v Ljubljani, ki je na Švedsko pospremil letošnji ženski ansambel harmonikaric iz Mengša, ki so skrbele za dobro voljo v zabavnem delu programa. Naš slovenski vagabond na Švedskem, g. Zvone, skrbi in nas zalaga s slovensko literaturo in pesmijo, predvsem pa med Slovenci goji slovenski jezik in nas podpira pri naših aktivnostih na kulturnem področju po vsej Švedski. Bil je tudi pobudnik za izid učbenika ŠVEDSKA SLOVNICA ZA SLOVENCE (2002); Priročnik za kontrastivni študij švedskega jezika po slovensko, avtorice A: Budja. S svojo dobro voljo in pametnimi nasveti pomaga ljudem v stiskah in s svojo vedrino razveseljuje naše domove, kadar se utegne pomuditi pri kom izmed nas. Zavedamo se, da vse premalo cenimo njegovo žrtev, saj je izbral tujino za svoj dom zaradi nas, ki smo se nekoč zaradi zelo različnih naključij in vzrokov kot ovce brez pastirja znašli na Severu Evrope, na Švedskem. G. Zvone - Bog vam povrni za vašo dobroto! Ostanite še dolgo med nami na Švedskem! Švedski Slovenci od blizu in daleč Spoštovane rojakinje in rojaki! Sv. Brigita je zapisala v svojem življenjskem vodilu takole: »Gospod, pokaži mi svojo pot in me naredi voljno hoditi po njej«. Letos Švedska in z njo vsa Evropa praznuje 700 letnico rojstva Sv. Brigite Švedske, katere relikvije (sveti ostanki) počivajo v Vadsteni. Tam bo letošnja osrednja slovesnost njej na čast v nedeljo 1. junija 2003. Protestanti in katoličani se bomo srečali v Vadsteni in bomo skupaj praznovali častitljivi jubilej rojstva te močne in izredne žene kraljevine Švedske. Sv. Brigita pa je bila pred nekaj leti imenovana tudi za zavetnico Evrope, kar ji daje še večji pomen. Slovenci, kakor vse narodne skupnosti smo povabljeni, da se udeležimo v čimvečjem številu te slovesnosti že 1. junija letos, skupaj z vašimi farani, kjer se udeležujete sv. maš. O poteku slovesnosti bomo zvedeli prav gotovo iz medijev. Storimo vse, da si v Vadsteni po priprošnji Sv. Brigite izprosimo vsega potrebnega Božjega blagoslova ter varstva in potrebnega zdravja, kakor tudi miru v naših srcih, da bomo obstali mi in naši naslednji rodovi tukaj na Švedskem. Slovensko 30. romanje za Binkošti v Vadsteno in slovensko srečanje prav tam bo v nedeljo 8. junija 2003 z začetkom sv. maše ob 12. uri. Slovesnost bo vodil papeški nuncij nadškof dr. Ivan Jurkovič. Zraven bova somaševala: msgr. Janez Pucelj, naš delegat in vaš dušni pastir Zvone Podvinski. Med nas pridejo gostje tudi iz Slovenije, ki bodo poskrbeli za veselo razpoloženje pri sestrah in v dvorani. Goste bo pripeljal na Švedsko predsednik ID Slovenija v svetu Boštjan Kocmur. Prav njemu smo rojaki na Švedskem dolžni eno veliko zahvalo, ker si že leta prizadeva za pomoč našim srečanjem v Vadsteni. Prav tako nas bodo obiskali predstavniki slovenske države, to je naša ambasadorka gospa Darja Bavdaž Kuret s sodelavkami iz Stockholma. Poleg njih pa pričakujem, da se udeležijo tega srečanja tudi predstavniki UO Slovenske zveze na Švedskem, kakor posameznih slovenskih društev. Slovenska srečanja za Binkošti v Vadsteni so namenjena vsem rojakinjam in rojakom na Švedskem, zato od blizu in daleč, vse generacije Slovencev na Švedskem in vsi vaši zakonski partnerji dobrodošli 8. junija 2003 v Vadsteno. Ob 12. uri bo slovesno bogoslužje v cerkvi pri sestrah Sv. Brigite, nato bo procesija v Bla kyrka. Od tam pa se bomo, po litanijah Matere Božje in blagoslovu ter po ogledu te mogočne cerkve in po priporočilu k Sv. Brigiti, vrnili k sestram na dvorišče, kjer nas bodo postregle in kjer se bomo malo skupaj srečali, se poveselili in bomo nato odšli v dvorano, kot nekaj zadnjih let in bomo tam nadaljevali s srečanjem in veselim rajanjem. Naprošamo vsa slovenska društva in posameznike, da prijavijo svojo morebitno udeležbo v kulturnem delu programa. Za glasbo, za jedačo in pijačo bo poskrbljeno. Le v žep dajmo potrebni denar za vstopnino, kakor tudi za večerjo in pijačo, da ne bo žeje in lakote. Letošnje 30. slovensko romanje v Vadsteno in slovensko srečanje pri Sv. Brigiti ima še posebni pomen. Kot vaš duhovnik se želim, skupaj z vami romarji, zahvaliti za vso vašo 30 letno zvestobo Vadsteni, Sv. Brigiti in s tem tudi slovenstvu, ki se je prav tam krepilo in ohranjalo vse do današnjih dni. Potrudimo se tudi v prihodnje, da se boste v Vadsteni srečevali z vse Švedske, vse generacije Slovencev in z vami vsi vaši, ki so morda druge narodnosti ali vere, vendar pa odprti za vse kar je dobro in lepo, za vse kar je krščansko in slovensko. Vsa slovenska društva vabljena v Vadsteno. Potrudite se organizirati prevoz, da bodo naši rojaki mogli poromati v Vadsteno, se tam srečati, tam utrditi svojo pripadnost slovenstvu, kakor tudi katoliškim vrednotam. Dobrodošli in že v naprej hvala za vaš obisk Vadstene! vaš ^^one Podvinski rektor Slovenske katoliške misije na Švedskem VADSTENA - 30. SLOVENSKO BINKOŠTNO SREČANJE (2003) Vadstena je mesto, kjer smo se Slovenci iz vseh slovenskih skupnosti na Švedskem leta 2003 na binkoštnem srečanju zbrali že tridesetič. Pridiga nuncija in nadškova g. Ivana Jurkovič nam je segla do srca Foto: A Budja Tokrat so v Vadsteni prejeli nekateri člani slovenske katoliške skupnosti na Švedskem tudi zakrament prvega sv. obhajila ter zakrament sv. birme, ki jim ga je podelil g. nuncij, nadškof Ivan Jurkovič. podelil g. nuncij, nadškof Ivan Jurkovič Vsako leto je opaziti, da je večkrat koga prav težko prepoznati, posebej če ga/je nekaj let ni bilo v Vadsteno. Tokrat so v Vadsteni prejeli nekateri člani slovenske katoliške skupnosti na Švedskem tudi zakrament prvega sv. obhajila ter zakrament sv. birme, ki jim ga je Pri sv. maši je sodelovala tudi slovenska veleposlanica Darja Bavdaž Kuret ter sekretarka Bojana Cipot. Tudi slovenske ljudske noše so krasile prizorišče. Foto: A. Budja Po sv. maši in pozneje po obisku pri slovenski lipi v parku in nato petih litanijah in koncertu sester Budja smo se tudi letos zbrali v veliki dvorani, kjer nas je čakal bogat srečolov ter ženski ansambel harmonikaric iz Mengša, katere je letos v Vadsteno pripeljal g. Boštjan Kocmur, predsednik ID Slovenija v svetu in ki so skrbele za zabavni del programa. Letos je bilo še posebej slavnostno, saj smo v jubilejnem letu 2003, ko širom Švedske EiM slavimo 700 letnico rojstva svete BIRGITTE ŠVEDSKE, katere posmrtni ostanki so shranjeni ravno v Vadsteni. Na sliki vidimo izvajanje koncerta v Modri cerkvi S (Blakyrka), SESTRE BUDJA: Olga, Avguština in Gabrijela; v ozadju pa Foto: Leonida Kembro skrinjo s posmrtnimi ostanki sv. Birgite Švedske Da bi ne bili lačni in žejni, nas na samostanskem dvorišču najprej pogostijo sestre sv Brigite v Vadsteni z okusno juho in svežim napitkom ter kavo. Nato pa za popoldansko malico poskrbijo člani pastoralnega sveta Slovenske katoliške misije iz Goteborga. Ukrajinski slovenski nadškof Ivan Jurkovič v somaševanju z gospodoma Janezom Pucljem in Zvonetom Podvinskim v »modri cerkvi« pri litanijah Matere božje (2003) V dvorani je začela splošno veselje, rajanje in pogovori V ozadju na fotografiji spodaj so članice in člani pastoralnega sveta iz Goteborga, ki so nam oripravili jedačo in pijačo Vadstena, zbirališče slovenskih rojakov na Švedskem - že 30 let (1974 - 2003) Binkoštnemu srečanju na pot Vadstena 2004 Misel, ki jo je pred devetimi leti zapisal g. Jože Drolc (Naša luč, 1989/7) se lepo ujema z današnjo stvarnostjo: "Povedati je treba, kako je lepo preživeti skupaj nekaj časa v zbranosti in veselju ter ponovno srečati stare znance, s katerimi se leto za letom dobivamo ravno za binkoštnipraznik". Tej trditvi bomo z lahkoto najbrž vsi potrdili. Dodati je še treba, da marsikoga starih znancev ni več med nami, zato ostajajo nekatera mesta v Vadsteni tiha in prazna. Nekatere rojake je pokrila gruda, nekateri so se vrnili v Slovenijo. Ostali pa imajo gotovo kakšne tehtne vzroke, ker jih nič več ne zanima, kako se počutimo ostali Slovenci na Švedskem - kako vsi brez izjeme postajamo iz leta v leto vse bolj zreli ali se morda staramo ali pa v po svoje pomlajamo s pomočjo druge generacije Slovencev na Švedskem. Letos mineva že 43 let SLOVENSKE KATOLIŠKE MISIJE NA ŠVEDSKEM in obenem 31 let "binkoštnih srečanj", oziroma 32. srečanje. Vsakič se vseh znancev in dragih obrazov s hvaležnostjo spominjamo. Pomagali ste nam, ki smo še tukaj, zasejati žlahtno seme, katerega plodovi nas iz leta v leto prisrčno razveseljujejo in krepijo v slovenski zavesti. Upamo, da bomo nekaj teh radosti in posebnosti ohranili in vcepili tudi v naslednje rodove slovenskega življa na Švedskem. Saj že dolgo več ne verjamemo resno, da se nam bodo uresničile mladostne sanje, in da se bomo nekoč zares za vedno vrnili domov. 126 NASA CERKEV Čestitke škofu Andersu Arboreliusu ob duhovniškem srebrnem jubileju Na praznik Marijinega rojstva je Anders Arborelius, katoliški škof na Švedskem s somaševalci in verniki praznoval srebrni mašni jubilej. Dopoldan je bila slovesna sv. maša v cerkvi Var Frälsare v Malmö, zvečer pa je bila slovesnost tudi v Stockholmu. Čestitkam ob srebrnem mašnem jubileju se pridružujejo slovenski rojaki na Švedskem ter želijo škofu Andersu potrebnega zdravja in Božjega blagoslova, da bo mogel v tej severnoevropski deželi še naprej potrjevati brate v veri. Spoštovani g. škof Anders, naj vas dobri Bog živi še na mnoga blaga leta! Voščijo slovenski rojaki na Švedskem Slovenski večer v Göteborgu Slovenski rojak Jože Benigar je član Župnijskega sveta župnije Kristusa Kralja v Göteborgu. Po njem je tamkajšni župnik Göran Degen povabil Slovence iz omenjene župnije k sodelovanju, oziroma da se predstavijo v župniji. Mnogi so se spraševali, kako naj bi to izgledalo. Seveda se je potem zgodil dopust in ko se je večina vrnila nazaj na Švedsko, je sledil sestanek Misijskega pastoralnega sveta Slovenske katoliške misije na Švedskem, kjer so se članice dogovorile, kaj »slovenskega« naj bi ponudile, da bo za Švede zanimivo. Predlog je padel: Kranjske klobase, krompirjevo solata, kislo zelje in raznovrstno pecivo ter seveda vino in pivo. Ja, tudi brez žive slovenske muzike ne bo šlo. Tako je bil na ta slovenski praznik povabljen tudi muzikant Jože Zupančič. V soboto 11. septembra je bila večerna sv. maša, ki jo je vodil župnik Göran Degen. Poleg njega je somaševal tudi slovenski duhovnik Zvone. Prijetno mu je bilo pri srcu, ko je med navzočimi v cerkvi videl tudi gorenjsko narodno nošo. Po sv. maši je harmonikar Jože pred cerkvijo na frajtonarici sprejel navzoče pri sv. maši in jih z muziko spremljal v župnijsko dvorano. Zenon Perovič je na dvorišču medtem že pripravil ogenj, kjer so se na žaru pekle kranjske klobase. Ko so ljudje prišli v dvorano, so jih slovenski rojaki sprejeli z aperitivom in nato so ljudje posedli za mize, kjer so bili postreženi. Praznik se je tako začel. Dvorana se je napolnila in vzdušje je bilo enkratno. Kako bi bilo sploh lahko drugače ob pomoči toliko žena in očetov, ki so postregli s pijačo in jedačo in posebej z muziko ter slovensko pesmijo, nad katero so bili Švedi še kako navdušeni in so s ploskanjem pokazali, da jim je tudi slovenska pesem pri srcu. Hvala članicam Misijskega pastoralnega sveta, hvala vsem ženam za krompirjevo solato, za zelenjavno juho, za slovenske kruhke in za raznovrstno slastno pecivo. Hvala očetom, ki so poskrbeli za pijačo, gospodinjam, ki so pripravile dvorano in vse navzoče v dvorani skrbno postregle ter tudi vse lepo pospravile za sabo. Hvala vsem, ki so oblekli slovensko narodno nošo, da je bilo še bolj slovesno in še bolj slovensko. Bogpovrni vsem in vsakemu posamezniku, oziroma posameznicam, ki ste s svojo ljubeznivostjo in iznajdljivostjo zares vredno in na visoki ravni predstavili slovensko skupnost v Göteborgu. Vaš slovenski duhovnik je resnično ponosen na vse, ki čutite s Cerkvijo in ste kot Slovenci dejavni v slovenski misiji ali pa v župniji Kristusa Kralja. 30 letnica KD Slovenija iz Olofstroma in 18. slovensko srečanje na Švedskem Kakor se spodobi, se je na tako pomembni jubilej potrebno pripraviti. Nadvse iznajdljivi in delovni Cirl M. Stopar, sedanji predsednik KD Slovenija v Olofstromu je vsa slovenska društva že dolgo prej obvestil in povabil, da se udeležijo tega pomembnega dogodka. Plakati so vabili ljudi po slovenskih društvih na Švedskem k skupnemu praznovanju. Posebej so vabile v Olofstrom Vesele Štajerke in seveda gostje pobratene občine Sora pri Medvodah na Gorenjskem. Praznovanje tako častitljivega jubileja se je odvijalo v soboto 2. oktobra. V krajevni dvorani v tem kraju na vzhodnem Švedskem se je že zgodaj pripravljalo na praznovanje. V predprostoru je bila likovna razstava štirih rojakinj in enega rojaka, ki so razstavljali svoja olja na platnu. Slovenski duhovnik je bil prijetno presenečen nad tako lepo razstavo in nad skritimi talenti med rojaki na Švedskem, saj so take razstave bolj redke. Prav tako so si navzoči v predprostoru Folkets hus lahko ogledali fotografije, ki so predstavljale kroniko 30-letnega življenja in dela slovenske skupnosti v Olofstromu. Slovenskemu duhovniku Zvonetu so se ob tej razstavi misli vrnile nazaj za deset let, ko je takratni Stojan Cotič, skupaj z Upravnim odborom in sodelavci organiziral in izvedel 20 letnico obstoja KD Slovenija v Olofstromu. Takrat je bil slovenski duhovnik Zvone komaj eno leto prisoten na Švedskem, bolj kot ne novinec pri spoznavanju slovenstva na Švedskem. Pa vendar se je tudi to praznovanje zapisalo v njegovo srce. Pred dvanajsto uro se je v soboto 2. oktobra 2004 vila povorka gostov iz Slovenije v narodnih nošah od Folkets hus-a na trg v Olofstromu. Vesele Štajerke, KUD Oton Zupančič iz Sore s folklorno skupino, tamburaškim zborom in dekliškim pevskim zborom so navdušili vse navzoče, ki so se v lepem številu zbrali na trgu. Predsednik KD Slovenija v Olofstromu Ciril M. Stopar je pozdravil goste iz Slovenije in Švedske ter predal besedo gostom. Za zaključek je nastopila tudi švedska folklorna skupina Holje Folkdansgille. Navzoče so pozdravili tudi ga. Jadranka Šturm Kocjan, direktorica vladnega Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, Njena Ekscelenca ga. Darja Bavdaž Kuret, slovenska ambasadorka na Švedskem, županja Olofstroma in župan Sore. Ob 18,30 pa je sledilo slovensko praznovanje v Folkets hus. Slovenski in švedski himni je sledil pozdrav vsem gostom in navzočim. Med drugim je izrekel čestitko KD Slovenija v Olofstromu in nagovoril navzoče v dvorani tudi slovenski dušni pastir na švedskem Zvone Podvinski. Nato je sledil kulturni program, ki je bil izredno bogat, a po mneju mnogih, ki so prišli na to praznovanje tudi zelo od daleč, je bil program na žalost predolg. Kakor koli, bilo je zares lepo in prisrčno slovensko. Ko so mladi folkloristi, tamburaši in pevke prikazali vse kar znajo, se je začela slovenska veselica, ki je trajala pozno v noč oziroma do jutranjih ur. Koliko skritega dela in žrtev je bilo v to praznovanje vloženega, koliko sodelavcev je bilo potrebnih, da je tekla postrežba in da so bili gostje tega srečanja zadovoljni. Naj vse to pripomore, da bo slovenstvo še dolgo živelo na Švedskem. Čestitke vsem, ki so pripomogli k lepemu praznovanju 30-letnice obstoja KD Slovenija v Olofströmu in 18. slovenskega srečanja na Švedskem, kakor tudi rojakom iz Malmö, ki so se kljub praznovanju naslednji dan udeležili slovenske sv. maše v lepem številu. vaš Zvone Podvinski Čestitke novoimenovanemu ljubljanskemu nadškofu in slovenskemu metropolitu Msgr. Alojzu Uranu tudi od slovenskih rojakov na Švedskem. Slovenci s severne Evrope se še kako živo spominjamo obiska nadškofa Alojza Urana v Vadsteni koncem maja leta 2001, ko je vodil slovesno bogoslužje za Binkošti in uvedel rojake v 40-letnico obstoja in delovanja Slovenske katoliške misije na Švedskem. Njegova neposrednost, preprostost, njegova klena beseda v cerkvi, kakor tudi njegov vesel značaj, ki se kaže v prepevanju slovenskih pesmi in tudi v prijetnem humorju, bosta ostala med našimi rojaki vselej živa. Takrat je bila med nami tudi njegova sestra Pepca in šofer Milan, ki so našli gostoljubje pri Cesarjevih v Göteborgu. Uranovi in Cesarjevi izhajajo namreč iz iste vasi, zato je nadškof Alojz postal tudi birmanski boter njihovemu sinu Robertu. Slovenski metropolit in ljubljanski nadškof Msgr. Alojz Uran (2004) Spoštovani nadpastir Msgr. Alojz Uran, ljubljanski nadškof in slovenski metropolit! Naj dobri Bog blagoslovi vsa vaša pota in ves vaš napor za) rast Božjega kraljestva med našimi rojaki doma in po svetu. Potrjujte brate v veri, kakor je Jezus naročil apostolu Petru in s svojo preprostostjo ter ponižnostjo nagovarjajte vse ljudi, da se bodo še bolj odločali slediti Jezusu Kristusu. Pri tej odgovorni nalogi vodenja krajevne Cerkve želimo obilje Božjih milosti, Kraljica Slovencev, brezjanska Mati Božja, Sv. Alojzij, vaš krstni zavetnik, Sv. Brigita Švedska, Sv. pater Pij ter blaženi: Slomšek, Stepinac in Mati Terezija, angel Kalkute, pa naj vas spremljajo na vseh vaših poteh. Obljubljamo, da se vas bomo pri naših srečanjih ob oltarju spominjali v naših molitvah in pri sv. daritvah. Bog vas živi na mnoga leta! To vam iz srca voščimo Slovenci s Švedske. Jesenske barve na Švedskem 1. Sven Kinnander odpira razstavo vv^^^^^F ^—— _ V mesecu oktobru se je zgodilo marsikaj zanimivega med Slovenci na Švedskem, kar bo zanimivo tudi naše rojake, poslušalce RO doma in po svetu. Zvone Podvinski, fotografije iz Slovenije Sv. maše so bile v mesecu oktobru kar v 11-ih slovenskih skupnostih. Z ozirom na to, da vedno več naših rojakov potuje v domovino in tam preživi del svojega časa, saj so mnogi že v penzionu, je bil seveda obisk v cerkvi pri slovenskih sv. mašah kar zadovoljiv. V jesenskem času se ljudje vračajo nazaj na Švedsko, tako da bodo v prihodnjih mesecih še bolj prijetna srečanja z rojaki pri slovenskem bogoslužju. Tako smo v petek 22. oktobra po slovenski sv. maši v Stockholmu v župnijski dvorani praznovali 84. rojstni dan Dragice Toter. Neverjetno, kako se ga. Dragica dobro drži za svoja leta. Rojaki ji voščimo še mnogo zdravih, veselih in srečnih let. Gospa Dragica, naj vas dobri Bog živi na mnoga blaga leta! To srečanje z rojaki v Stockholmu pa je bilo povezano tudi z razstavo v mestni knjižnici v centru Solne. Slovenska skupnost je pod vodstvom Pavla Zavrela pripravila ob sodelovanju rojakov iz glavnega mesta Švedske zanimivo razstavo z naslovom: Slovenija, nova članica v družini Evropske Zveze. Od izrezkov iz švedskih časopisov, ki so poročali o slovenski samostojnosti, o 10 dnevni vojni v Sloveniji in o odhodu zadnjega srbskega vojaka iz Slovenije, preko zgodovine Slovenije in zgodovine Slovenskega društva v Stockholmu, do turistične predstavitve Slovenije, so mnogi obiskovalci mogli doživeti na svojstven način Slovenijo na Švedskem. Pavel Udir je s svojimi fotografijami predstavil življenje slovenskega društva v Stockholmu, Adi Golčman pa je ob pomoči Rada Omote poskrbel za potrebne tekste, ki so spremljali fotografije in so nagovorili obiskovalce razstave v švedskem jeziku. Na tej razstavi se je predstavil znani slovenski umetnik Jože Stražar iz Stockholma, ki ima svoj izdelek celo v Vatikanu, saj je bil papež Janez Pavel II. deležen njegovega darila. Svoj talent spreminja v zanimive skulpture, ki jim daje življenje v bronu, tej žlahtni kovini. Na razstavi so bili tudi drugi zanimivi predmeti, ki so govorili o Sloveniji. Med njimi je bila lutka, oblečena v gorenjsko narodno nošo, pa slovenski kozolc in vinska preša. Zanimivo je bilo tudi to, da ni bilo moč najti prave švedske besede za kozolc, saj Švedi teh zadev v takšnem smislu sploh ne poznajo, ker so klimatske razmere povsem drugačne od klimatskih razmer v Sloveniji. No, kakor koli, naši rojaki so uspeli predstaviti poleg omenjenih predmetov tudi idrijske čipke. Velik zemljevid Slovenije, kakor tudi zemljevid Evrope, v kateri je bila poudarjena geografska lega Slovenije, trije veliki panoji o Sloveniji v angleškem jeziku, ki so jih posodili s slovenske Ambasade, vse to je govorilo o Sloveniji in njenih lepotah, ki jih lahko doživi švedski turist ob obisku »raja pod Triglavom«. Z razstavo petih fotografij o Sv. Lovrencu na Pohorju ter o cerkvi Sv. Ignacija na Rdečem bregu v omenjeni župniji, se je na omenjeni razstavi predstavil tudi Zvone Podvinski, slovenski duhovnik na Švedskem. Pripravljavci omenjene razstave so dali tem fotografijam naslov: Slovenija v mojem srcu. Razstavo je spremljala drobna knjižica, ki nosi naslov: SLOVENIEN NY MEDLEM I EU FAMILJEN, kar pomeni: Slovenija, nova članica v družini EU. V njej je kratka predstavitev slovenske zgodovine in zgodovina kulturnih stikov s Švedsko. Lepa stvar, ki je še kako dobrodošla v svetu, v katerem živimo, da bi nas tako Švedi bolje poznali. Čestitke vsem, ki so vložili v to knjižico svoj čas in znanje, drugim pa čestitke in zahvalo za denarno podporo! Hvala vsem, ki so sodelovali na tej razstavi pri predstavitvi Slovenije na Švedskem. Posebej pa hvala Pavlu Zavrelu, Jožetu Stražarju, Adiju Golčmanu, Pavlu Udirju, Radu Omoti, Štefaničevim in vsem ostalim sodelujočim, predvsem vsem obiskovalcem, ki so na svojstven način doživeli Slovenijo, novo članico Evropske skupnosti. Tako naši rojaki iz Stockholma z majhnimi kamenčki sestavljajo lep mozaik o Sloveniji, naši deželi, ki ima čudovita naravna bogastva in enkratne lepote, ki je klimatsko tako zelo pestra, saj je hkrati alpska in tudi panonska dežela, ki ima tudi košček lepe jadranske obale in prelepe vinograde. Srečanje s slovenskimi rojaki v Eskilstuni je bilo četrto nedeljo najprej pri slovenski sv. maši. Po njej pa je bilo v prostorih pred cerkvijo kratko srečanje, ki so jim sledili pozdravi in nato kosilo pri Mariji Preskarjevi, ki že leta gosti med drugimi tudi slovenskega duhovnika. S kakšno ljubeznijo pripravlja obed in kako prijetno je zaužiti pripravljeno hrano, če so ob njej tudi njeni, kakor npr. sin Franci z ženo Marjano. Gospa Marija, bogpovrni za krščansko gostoljubje! Popoldan je sledila pot v še eno slovensko skupnost, tokrat v Koping. Tam smo bili zbrani pri sv. maši s prošnjo v srcu za zdravje mame Krescencije Cencke Meglič. Njeni: mož Jože, otroci: Jože in Janko ter Angelca z družino, prav tako pa tudi ostali njeni rojaki iz tega mesta, vsi smo skupaj z dušnim pastirjem Zvonetom goreče molili za njeno zdravje in zanjo darovali sv. mašo s priprošnjo k blaženemu škofu Antonu Martinu Slomšku, da bi ji križ ne bil pretežak in če je taka Božja volja, da bi se ji zdravje ponovno povrnilo. Mama Cencka je prejela tudi bolniško maziljenje med sv. mašo, kar se tukaj na Švedskem med našimi rojaki bolj poredko dogaja. Kako lepo more biti pri srcu njej, ki ostaja čuječa v svojem življenju, kakor tudi slovenskemu duhovniku. Mami Cencki vsi rojaki iz Kopinga, skupaj z duhovnikom Zvonetom voščimo ljubega zdravja ter da bi čimprej okrevala. Vnukinje Suzana in Simona ter Mona in ostali njeni pa naj ji bodo, skupaj z njenim možem Jožetom v pomoč in oporo pri nošnji njenega križa. Srečanje v Kopingu se je končalo pri Mariji in Mariu Bestjakovima, ki sta ponovno izkazala gostoljubje slovenskemu duhovniku. Bogpovrni za prijeten klepet, za dušno in tesno hrano ter za vse lepo, kar sem kot vaš duhovnik doživel pri rojakih v Kopingu. Zadnja, peta nedelja v mesecu oktobru je pot popeljala slovenskega dušnega pastirja čisto na vzhodno Švedsko, z ene strani obale na drugo, v smeri proti baltiškemu zalivu. Zjutraj sta slovenskega duhovnika v Bromölli sprejela in pogostila Renerjeva. Kratek počitek po dolgi vožnji, nabiranje nove energije, prijeten klepet in že je bilo potrebno narediti še krajšo vožnjo proti Olofströmu. Manjša skupnost rojakov se je zbrala pri sv. maši. Pred njo so slovenskega duhovnika obvestili Madžari, ki so bili prej pri sv. maši, da je tam umrl neki Slovenec Rudi, ki je živel popolnoma izoliran od drugih in se ni z nikomer srečeval. Lepo je človeku pri srcu, ko vidi, da ljudje vendar poskrbijo za ljudi, ko zvedo, kaj se je zgodilo s pokojnim. Tudi za pokoj njegove duše smo tamkaj prosili in molili. Po sv. maši je sledilo slovo in nato je bilo potrebno na pot v Kallinge, kjer smo se ustavili ob grobu pokojnega Darka Hrabar, ki je umrl prav na tisti dan. Sledil je še obisk groba Jonatana Stoparja, kjer smo se ustavili in molili ter blagoslovili grobek mrtvorojenega, ki je bil tako težko pričakovan. Naj tudi on počiva v miru in naj se veseli v sreči in slavi nebeškega kraljestva. Res ni mogel biti krščen, toda želja Cerkve in njegovih je bila, da bi tudi on bil Božji otrok, kar vsekakor je, kot nas uči naša vera. Iz Kallinge je pot peljala slovenskega duhovnika v Nybro. Prvič je vozil del poti, ki je vodila praktično ves čas skozi gozdove. Bil je užitek voziti po ozkih cestah, ko si sredi narave. Škoda je le, da človek nima časa, da bi se ustavil in globlje zadihal v naravi. Ob skrbni vožnji je bil naslednji cilj sorazmerno kmalu dosežen. Slovenska skupnost iz Nybra se je zbrala v tamkajšnji protestantski cerkvi, kjer smo skupaj praznovali Slomškovo nedeljo. Po njej pa sta Truda in Štefan Sorman povabila vse navzoče na večerjo in družabno srečanje. Izbrana hrana in prijetno vince sta družbo še bolj razveselila. Kaj pomeni ry. družabnost še posebej vedo naši rojaki, ki živijo daleč od domovine. Hvala za gostoljubnost, za slovensko domačnost in slovensko hrano. Prav tako tudi hvala Indofovima za počitek, da zmore slovenski duhovnik naslednji dan ponovno na dolgo pot proti Göteborgu. Dolge so poti švedskega vagabunda Zvoneta, velikokrat tudi utrujajoče in naporne. Toda dobri Bog ves trud največkrat sproti bogato poplača. Kako lepa je bila jesen, kakšne barve gozdov, neba, oblakov. Zlato listje brez, rdeča zlato zelena barva javorjev, pa paleta barv na bukovih listih, lepota jezer, vse to ima svoj čar, posebej v jutranjih ali večernih urah. Ko ima človek priliko vse to doživljati, more iz srca prepevati: O, store Gud, kar pomeni: O, veliki Bog, oziroma Hvala večnemu Bogu! Vse stvari ga zdaj molite! Stvarniku, dobrotniku, večno slavo zadonite! Zbori angelski pojo, hvali zemlja in nebo. Praznik Vsi sveti Švedi praznujejo prvo soboto po 1. novembru, nedelja po tem prazniku pa je spomin na duše vseh pokojnih. Tako je slovenski duhovnik skupaj z rojaki v Nybro pri Indofovih daroval praznično sv. mašo na dan Vsi sveti že ob 8. uri zjutraj. Sledila je dolga pot v Göteborg, kjer je bila popoldan ob 16. uri praznična sv. maša. Po njej je sledil obisk pokopališča Kviberg, kjer smo opravili molitve za verne rajne, kakor nas vabi Cerkev, da popoldan na ta veliki praznik molimo in blagoslavljamo naša pokopališča. Po vseh teh srečanjih s slovenskimi rojaki in po vseh dolgih poteh je človek srečen in Bogu hvaležen za srečno pot, za vso varstvo in si želi prijetnega počitka, da more kasneje ponovno na dolgo pot. Slovenski Dom v Göteborgu v mesecu oktobru in novembru še posebej posveča svoj čas ročnim delom, ki so zelo pestra in zanimiva. Tako pomagajo s svojimi izdelki tudi pri župnijskem Julbasar-ju (izg. Jülbasar) in se istočasno predstavijo s svojimi lepimi ter praktičnimi izdelki tudi kot narodna skupnost. Kot slovenski duhovnik sem vselej in povsod ponosen na naše rojake, ki so dejavni v slovenskih društvih in istočasno v župnijskih skupnostih. Človeku je lepo pri srcu, ko sliši pohvalo tega ali onega župnika na terenu, ki je vesel tudi slovenskega sodelovanja in pomoči. Hvala vam, dragi rojaki, za vso podporo Slovenski katoliški misiji, kakor tudi vašim duhovnikom na terenu. Vse to govori, da vam ni vseeno, kaj in kako se dogaja s katoliško Cerkvijo na Švedskem. Hvala tudi za solidarnost v obliki cerkvenega davka, saj tako sami podpiramo delovanje naše Cerkve in se tudi tukaj počutimo doma, če smem tako reči. Obenem pa bi rad povabil vse ostale, ki so se oddaljili od Cerkve zaradi cerkvenega davka, da se vrnejo nazaj in tudi oni solidarno podpirajo našo Cerkev. Zdaj vsaj vemo, kam en procent našega bruto zaslužka gre, oziroma kaj se dobrega stori tudi z našo pomočjo. Iz življenja Slovenske katoliške misije na Švedskem je poročal Zvone Podvinski Slovenska maša v Landskroni 5. 12. 2004. Na sliki od leve: Štefan Ivič, Štefka Berg, Justin Hvala, Milena Černec, Magdalena Ivič, Gabrijela Karlin, p. Kristian Sol, Alenka Černec, Danni Stražar in g. Zvone Podvinski. Foto A. Budja Spodaj: Potrditev novega nadškofa in ljubljanskega mel^ropolita Msgr Alojza Urana v Ljubljani, dne 5. 12. 2004 ter pozdravljajoča bivši nadškof Franc Rode ter bivši slov. duhovnik na Švedskem g. Jože Drolc Nekateri visoki državni predstavniki in drugi gostje na slavnostni potrditvi najvišjega cerkvenega moža v Sloveniji, nadškofa in ljubljanskega metropolita g. Alojza Urana, v Ljubljani, 5. decembra 2004 A. Budja (Digitalna kamera s televizijskega prenosa 5. 12. 2004) Zaključna misel Po zgornjih podatkih smo še bolj prepričani o ogromnem pomenu pri ohranjanju slovenske zavesti med našimi rojaki na Švedskem, ki ga ima slovenska katoliška misija. To je razvidno na vseh področjih; pri zakramentih, kot so krst, sv. spoved, prvo obhajilo, sv. birma, poroke in pogrebi. Preko slovenskih misijonarjev se širi slovenska pisana beseda med rojaki na Švedskem, saj duhovniki delno skrbijo za produktivnost na Švedskem, delno pa oskrbujejo ljudi s knjižnimi novostmi iz Slovenije. Prav tako podpirajo glasbeno dejavnost in druge kulturne dejavnosti, kot so slovenščina in petje. Brez duhovne in kulturne povezave, ki jo nudijo slovenski duhovniki na Švedskem, bi ostali osamljeni in bi duhovno hudo obubožali. Leto 2004, ko je Slovenija postala polnovredna članica EVROPSKE SKUPNOSTI je bilo v Vadsteni še posebej slavnostno obeleženo. Iz srca pa upamo, da bo SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA NA ŠVEDSKEM ob medsebojni podpori trdno obstala in da bodo ta "binkoštna srečanja" v Vadsteni zares živela in se obnavljala leto za letom, dokler bo naš človek živel na Švedskem. Švedska je naša usoda... Foto in komentarji: A. Budja 3. POGLAVJE FOLKLORNO ŽIVLJENJE MED SLOVENCI NA ŠVEDSKEM Prispevek za Mednarodno konferenco v Sloveniji z naslovom Kulturno umetniška dejavnost izseljencev in njeno mesto v sodobni kulturi s posebnim poudarkom na slovenskem izseljenstvu Mednarodno konferenco prireja ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI Posebna zahvala mojim sorodnikom in dobrotnikom iz Slovenije in s Švedske, da sem z njihovo pomočjo mogel izpeljati ta projekt Zvone Podvinski slovenski duhovnik na Švedskem v Slovenska katoliška misija na Švedskem Göteborg, september 2001 PREDGOVOR Dovolite, da najprej vse eminentne gostje in goste, vse sodelujoče zastopnike naših rojakov z vseh kontinentov, vse, ki ste organizirali ta simpozij, v imenu Slovenk in Slovencev s Švedske lepo pozdravim. Dr. Zvonetu Žigonu in dr. Marini Lukšič-Hacinovi naj bo na tem mestu izrečena zahvala (gospa Marina, hvala za veliko delo, ki ste ga opravili med našimi rojaki na Švedskem in ste ga obelodanili v knjigi z naslovom Zgodbe in pričevanja Slovencev na Švedskem, Založba ZRC, Ljubljana 2001), saj sta me na svoj način pritegnila k delu, ki je tudi zame zanimivo in koristno, kakor bo obenem v korist in v ohranjanje slovenstva na Švedskem ter v ohranjanje slovenskega spomina. Tako mi je bil omogočen še globlji vpogled v tisti del življenja naših rojakov na Švedskem, ki je bogatil njihov sivi vsakdan v tujini in jim lepšal življenje samo. Hkrati pa je bil ves napor, ki so ga vložili v delo, bogato poplačan, ko so nastopali med rojaki ali pa tudi med Švedi in drugimi narodi. Naj se na začetku ustavimo ob besedi folklora in njeni izpeljankah. Pod geslom folklora v SSKJ piše takole: 1. ljudska duhovna kultura: snov za literarna dela črpa iz folklore; glasbena, obredna folklora; slovenska folklora; gojenje folklore; zanimanje za domačo folkloro / iron. zmerjata se z izbrano, sočno folkloro s psovkami, vzdevki 2. redko folkloristika. Pod geslom folkloristika najdemo to razlago: veda o folklori; skrbeti za razvoj folkloristike. Poleg tega najdemo tudi geslo folklorist, kjer piše takole: 1. strokovnjak za folkloro: glasbeni folklorist; kongres folkloristov 2. pog. član folklorne skupine: nastopili so glasbeni ansambli in folkloristi. Tudi geslo folkloren ima zanimivo razlago ter pomen: nanašajoč se na folkloro: folklorni elementi v umetniškem delu; folklorni motiv; zbranega je veliko folklornega gradiva / folklorni plesi; folklorna umetnost ljudska / folklorna prireditev / nastop folklorne skupine skupine, ki goji folkloro, zlasti plesno in glasbeno folklorno prisl: folklorno nadahnjeno baletno delo (glej SSKJ str. 220) Ne vem, če sem opravičil zaupanje, saj bi za tako delo morali imeti strokovnjaka s tega področja in vsak človek bi za dobro opravljeno delo potreboval veliko več časa, kot ga je namenjenega meni, edinemu slovenskemu duhovniku na Švedskem. Kajti na leto moram prevoziti v avtomobilu približno 60.000 kilometrov, kar pomeni, da presedim samo v avtomobilu dober mesec dni. Toda prav vsa ta potovanja vsako nedeljo ali vikend med naše rojake, ki živijo med Goteborgom in Stockholmom in južno od teh dveh mest (to je teren 5 - tih Slovenij) mi dajejo možnost stalnega stika in povezanosti, kakor tudi zaupanja ljudi. Prvi naši rojaki, v manjšem številu, so prišli na Švedsko kmalu po II. svetovni vojni. To je leta 1950. Glavnina t. i. ekonomske emigracije pa je prišla med leti 1960 in 1970. Švedska je takrat potrebovala delovno silo, zato je tudi Slovence sprejela z odprtimi rokami. Delo in skrb za vsakdanji kruh sta naše ljudi tako zaposlila, da se ni bilo mogoče takoj organizirati in povezati v društva. Toda kmalu potem, ko so se naši ljudje znašli v novem prostoru, na novih delovnih mestih, ko so se že srečevali pri slovenski sv. maši, so se začeli organizirati v tem ali onem kraju. Običajno so bili na začetku župnijski prostori tisti, kjer so se zbirali, kjer so organizirali prve »slovenske veselice«, oziroma družabne večere. Prvo slovensko društvo na Švedskem je bilo ustanovljeno 1968 v Landskroni. 1969. Sestrice Dorica, Anne-Marie in Lenka (Budja) praznujejo 1. rojstni dan najmlajše (v sredini) Anne-Marie, ki je rojena nekaj mesecev pred ustanovitvijo Slovenskega kluba Triglav v Landskroni 1968. Društvo so ustanovili tamkajšnji slovenski organist Avgust Budja, njegov sin Janez in predvsem vsi, ki so bili zainteresirani za zborovsko petje. Društvo se je imenovalo »Slovenski kulturni klub Triglav«. Kasneje, po letu 1970, so začela nastajati druga slovenska kulturna društva, vse od Malmoja, preko Goteborga tja do Stockholma. Toliko o situaciji, v kateri so se znašli naši rojaki, ki so prišli za »nekaj let« v to severnoevropsko deželo, da si zaslužijo »boljši košček kruha« in se potem vrnejo domov. Tako se je par let zaradi različnih razlogov spremenilo tudi že v 40 in več letno bivanje na Švedskem. Kolikor sem mogel, sem zbiral material na terenu. Ponekod sem naletel na več informacij, ponekod na manj, kajti čas od življenja in dela Slovenskih folklornih skupin na Švedskem se vedno bolj oddaljuje od tistih lepih trenutkov, ko so bili otroci, mladina in naša prva generacija še kako aktivni. Prav tako so ponekod arhivi v društvih urejeni, drugod pa je težje dobiti potrebni material. Toda kljub temu sem imel priliko zbrati zanimive stvari, ki jih želim na tem simpoziju predstaviti in s tem ohraniti spominu. Danes je na Švedskem 11 slovenskih društev, ki jih povezuje Slovenska zveza. Pred slovensko osamosvojitvijo so bila društva povezana v Jugoslovansko zvezo. Ko pa se je Slovenija osamosvojila, je istočasno nastala Slovenska zveza, ki je imela povezovalno vlogo posameznih društev pred švedsko državo. Še pred osamosvojitvijo Slovenije, so bila društva zelo aktivna, tudi na področju folklore. Ko sem leta 1993 v mesecu avgustu prišel na Švedsko, sem začel spoznavati naše rojake, ki so mi med drugim pripovedovali o kulturnem življenju in udejstvovanju v slovenskih društvih na Švedskem. Tudi te stvari sem si zapisal v spomin in ko je prišla prilika, sem odšel na teren. Najprej sem imel priložnost bolj podrobno spoznati folklorno življenje v Halmstadu. Branko Jenko, ki je predsednik SKD Ivan Cankar, me je skupaj z njihovimi člani letos spomladi povabil v društvene prostore, kjer sem dobil na posodo potrebni material: Fotografije in različne tekste v švedskem in slovenskem jeziku. Delček tega bom tukaj predstavil. FOLKLORNA SKUPINA HALMSTAD Folklorna skupina v SKD Ivan Cankar v Halmstadu je bila ustanovljena leta 1978. Že v naslednjem letu se je v javnosti predstavila z Belokranjskimi ljudskimi plesi v belokranjski narodni noši. Ves čas njenega delovanja jo je vodil Niko Adlešič s pomočjo žene Nade. V skupini je sodelovalo okoli 15 članov (nic) društva, čeprav je skupina nastopala s 5. pari (včasih tudi z manj), kar je bilo največkrat odvisno od moških članov v skupini. Folklorna skupina iz Halmstada, nastop v parku Folklorna skupina SKD Ivan Cankar je bila zelo aktivna med leti 1980 do 1994. Poleg nastopov na slovenskih prireditvah širom Švedske je skupina nastopala tudi na raznih švedskih prireditvah, kjer so bili zelo dobrodošli in lepo sprejeti. Folklorna skupina iz Halmstada nastopa v parku SKD Ivan Cankar iz Halmstada je tesno sodelovalo s kulturno skupnostjo občine Halmstad, ki je društvu omogočilo celo vrsto samostojnih nastopov v samem Halmstadu, kakor tudi v njegovi okolici. Na teh nastopih je poleg foklorne skupine, ki je v tem času obvladala večino slovenskih narodnih plesov, kakor tudi splet švedskih narodnih plesov, sodeloval tudi Dekliški pevski zbor Samorastniki, ki je bil zelo uspešen, aktiven in tudi številčno močan. DPZ je uspešno vodila Uršula Mori. Otroška skupina, Halmstad Leta 1983 se je SKD Ivan Cankar iz Halmstada predstavilo s svojim kulturnim delom tudi v domovini. V Ravnah na Koroškem so osvojili srca ljudi in se tako predstavili občini, s katero so gojili prijateljske stike in z njo tesno sodelovali. V Hallandspostenu z dnem 21. 3. 1983 je bil članek z naslovom Srečanje dveh kultur. V članku piše o sodelovanju Slovenskega kulturnega društva s švedskim orkestrom Grannlat v Figarohali v Halmstadu. Člani SKD Ivan Cankar se pripravljajo na turnejo v prijateljsko mesto Ravne na Koroškem in tokrat so imeli generalko skupaj s sodelujočim švedskim orkestrom. Nastop v parku Za SKD Ivan Cankarje bil izredni dogodek VII. Slovenski kulturni festival, ki je bil v soboto 2. maja 1981 leta v Kattegattskollan v Halmstadu in na katerem je bilo prisotnih več kot 700 obiskovalcev. Med vsemi zbranimi je bilo navzočih kar nekaj folklornih skupin, med katerimi je plesala tudi domača folklorna skupina, pa Jugoslovanska skupina deklet iz Olofstroma, ki zaplesala splet jugoslovanskih plesov. Kot zanimivost je tudi to, da so bile tudi nekatere druge nastopajoče skupine oblečene v slovensko gorenjsko narodno Folklorna skupina iz Halmstada nastopa v parku nošo, tako npr. Otroški pevski zbor iz Halmstada, pa ansambel Vikis iz Hastvade in še nekateri posamezni nastopajoči. Na tem festivalu je bilo kar 150 nastopajočih in je trajal dva dni. Vsa pohvala gre organizatorjem SKD Ivan Cankar, posebej tedanjemu tajniku Ivanu Feleju in Branku Jenku, ki sta si še z drugimi sodelavci prizadevala za predstavitev slovenske kulture v obliki slovenske poezije, pesmi in plesov. Nastopi gostov. Svojo poslanstvo na tem festivalu je opravilo tudi prijateljsko mesto Ravne na Koroškem, ki je prav tako sodelovalo z različnimi točkami. In čez dve leti je SKD Ivan Cankar za velikonočne praznike vrnilo prijateljski obisk ter opravilo lepo poslanstvo slovenske pesmi in plesa, ki sta jih pričarala ravenčanom prva in druga generacija Slovencev iz Halmstada. V Hallandspostenu, ki datira Sobota 30. aprila 1983 piše pod sliko slovenske folklorne skupine, ki je iz Halmstada nastopala v Sloveniji takole: »Komaj par let je, kar so začeli plesati v SKD Ivan Cankar. Sedaj že tako obvladajo stvari, da se lahko pokažejo (nastopajo) v Sloveniji. Novinar je opazil tudi nekoliko živčnosti med moškimi plesalci. Toda zapiše tudi ohrabrujoče besede: »Meseci intenzivnih vaj bodo pokazali, kaj Nastop folklore Ivan Cankar v Halmstadu. Pred obiskom v domovini so imeli v Halmstadu srečanje z naslovom Srečanje dveh kultur, ki sta jih prikazali slovenska in švedska skupina, o čemer poroča Hallandsposten z dne 21. marca 1983. Slovenci iz Halmstada na obisku v Ravnah na Koroškem Zanimive so besede, ki jih je izrekel na začetku voditelj srečanja Ivan Zbašnik: »Zelo pomembno je dajati, kakor tudi zajemati iz raznih kultur, da bomo tako uspeli gojiti in nadaljevati to neuničljivo človeško dediščino za prihodnje rodove: pesem, ples in narodna glasbo«. Samo poročilo o sodelovanju dveh skupin, slovenske in švedske, spregovori tudi o plesu takole: »Folklorna skupina je zaplesala več slovenskih narodnih plesov. Nekateri so bili prav živahni in človek bi najraje zaplesal z njimi. Švedsko-slovenska pobratimija je nastala, ko je švedski orkester Grannlat spremljal plesalce slovenske folklorne skupine iz SKD Ivan Cankar iz Halmstada s slovenskimi vižami, ki so jih poslušalci imeli za švedske«. Halmstad na obisku v Ravne na Koroškem, nastop Ko smo slišali nekatere pesmi in melodije naše nove domovine, smo si zaželeli, da bi jih tudi sami izvajali in da bi sami zaplesali ob veselih ritmih teh melodij, je dejal Janez Zbašnik. Tako smo se naučili šotiš, pariško polko in druge ter jih uvrstili v svoj program. Grannlat je imel priliko zapeti in zaigrati tudi nekaj pravih švedskih melodij«. Švedski novinar, pisec članka je opazil tudi najstarejšo gospo v skupini, pesnico Marijo Hriberšek, ki je bila oblečena v slovensko narodno nošo in je z doživetim občutkom deklamirala eno lastnih pesmi, ki je govorila o zatiranju in nasilju v svetu: V Libanonu, Kurdistanu, Afganistanu, El-Salvadorju in drugje. mladih z napovedovalko, Ravne na Koroškem, nastop Halmstad, skupina Skupina Slovencev iz Halmstada želi pokazati, da je kultura dediščina vsega človeštva, je rekel slovenski napovedovalec Srečanja dveh kultur. SLOVENCI IZ HALMSTADA ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE NA OBISKU V SLOVENIJI V RAVNAH NA KOROŠKEM Švedski novinar Lars Wieslander je v Hallandspostenu v soboto, dne 30. aprila 1983 poročal o zelo uspešnem obisku Slovencev iz Halmstada v Ravnah na Koroškem ob Veliki noči 1983. leta. Naslov članka je bil Halandski Slovenci na turneji: Glasba postavlja mostove. Ravne na Koroškem ob nastopu z mladimi iz Halmstada Članek spregovori o Slovencih, ki živijo v Halmstadu in okolici, kjer naj bi jih bilo približno 200. Približno polovica jih je včlanjenih v tamkajšnje SKD Ivan Cankar. Naloga društva je predvsem obdržati slovensko narodno identiteto. Društvo pripravlja razna srečanja, prireja zabave, igre in tekmovanja in na tak način skuša obdržati ljudi aktivne, kakor tudi želijo mladini zapustiti nekaj slovenskega, čeprav mladi hodijo oblečeni v Lee-jeans, pijejo Coca-Colo, igrajo Davida Bowieja, govorijo švedsko-angleški slang... Nastop folkloristov Halmstad Odpreti nek lokal ni nobena umetnost, organizirati zabavo tudi ne. Toda društvo Ivan Cankar hoče več, zato ima v svojih vrstah folklorno skupino in dekliški pevski zbor Samorastniki. Obe skupini pridno vadita z željo, da bi postavili most med slovensko in švedsko kulturo. Nastop folklore, Halmstad Novinar, ki je sledil Slovencem iz Halmstada na poti v domovino Slovenijo je zapisal, da so bili Slovenci iz Halmstada na meji prisrčno sprejeti, tudi od predstavnikov Kulturne organizacije mesta Ravne na Koroškem. Prireditev v Ravnah je bila slavnostno izpeljana. Slovenski novinar T. Ivič (verjetno v Večeru) v torek 5. aprila 1983 zapiše tudi tole: »Ves spored je bil domiselno zasnovan, tako da je prikazal težko slovo od domovine in prihod na Švedsko, kjer delavci - čeprav precej dobro vključeni v tamkajšnjo družbeno življenje - v srcih nenehno nosijo domovino in ohranjajo spomin nanjo.« »Slovenci iz Halmstada so vse skušali izraziti v obliki slovenskih )lesov in pesmi«, tako dopolni zgornjo misel švedski novinar iz Hallandspostena. »Sekcije SKD Ivan Cankar (recitacijska, folklorna in pevska) so pripravile dva nastopa - za učence osnovne šole Prežihovega Voranca Ravne..., zvečer pa so svojo dejavnost predstavili širšemu krogu občanov, ki so dodobra napolnili dvorano Titovega doma. Rojaki iz Švedske so se zelo potrudili, veliko mislijo na domovino in poskušajo njeno kulturno izročilo razširiti tudi na dalnjem Švedskem. Razveseljivo je, da velik del njihovega sporeda nosijo prav mladi, npr. dekliški pevski zbor«, tako T. Ivič v Večeru. 7. Slovenski festival v Halmstadu '81 Novinar iz Hallandsopstena nadaljuje članek z naslednjimi mislimi: Da je folklorna skupina tako dobra in uspešna je vredno omeniti tudi to, da so Slovenci na Švedskem v marsičem dobili profesionalno pomoč iz Slovenije, tudi kar se npr. tiče ohranjanja tradicij slovenske folklore. Eden od zaslužnih za uspehe je vsekakor Niko Adlešič iz Oskarströna, ki je postal voditelj folklorne skupine iz Halmstada. Začetek dela na področju folklore je bil v mesecu januarju 1981. Iz Slovenije so dobili pomoč, saj jih je tri leta zaporedoma obiskal Mirko Ramovš, profesor etnologije, ki je zbranim rojakom, zainteresiranim za folkloro predaval v Huskvarni blizu Jönköpinga, v Olofströmu (op. Podatek sem dobil pri Zinki Gselman iz Nybra, ki je bila udeleženka tečaja v Olofströmu, ki je potekal od 14. do 16. novembra 1980. leta) in v Göteborgu. Na tečaju sta bila iz Halmstada prisotna Niko Adlešič in Ivan Zbašnik, ki sta se pridno učila in nato sta začela učiti še druge vsega, kar sta sama zvedela o folklori. Sam voditelj folklorne skupine v Halmstadu Niko Adlešič pripoveduje, kako je odraščal kot otrok v Sloveniji in ga takrat folklora ni zanimala. Toda sedaj, pripoveduje Niko v začetku leta 1981, vsak konec tedna vadimo najmanj tri ure, pred večjim nastopom pa vadimo tudi dvakrat tedensko. Prvič je folklorna skupina nastopila na spomladanskem festivalu meseca maja 1981. leta. Takrat je bilo v skupini sedem žensk in pet moških. 7. Slovenski festival v Halmstadu '81_ Domovina, radi te imamo«, je zapisal Ivan Cankar in tak je bil naslov srečanja v Ravnah na Koroškem. »Pomislite, kakšna sreča za tistega, ki ima dve domovini«, razmišlja pisec članka v Hallands-postenu. Zadnja leta so kulturne dejavnosti društva močno opešale, saj ljudje postajajo vedno starejši in jih je vedno manj prisotnih v društvenem življenju. Tako že kar nekaj let ne obstaja več tudi slovenska folklorna skupina v Halmstadu. Slovenski festival v Halmstadu 181 Vse to delo in poslanstvo SKD Ivan Cankar, kakor tudi folkorne skupine, ki je delovala v okviru društva, je pomagalo graditi medsebojne mostove med Slovenijo in Švedsko, istočasno pa je že toliko let prej pripravljala pot slovenski samostojnosti, čeprav je Švedska kar nekaj časa potrebovala, da je priznala Sloveniji pravico samostojnosti in lastne državnosti (op. pisca ZP). OTROŠKA FOLKLORNA SKUPINA NYBRO Predstavitev Otroške folklorne skupine iz Nybra Druga pot zbiranja podatkov o folklornem življenju med našimi rojaki me je vodila daleč na vzhod Švedske, kjer sem blizu Växjo v kraju Rottne srečal našo rojakinjo Zinko Gselman, poročeno Karlsson. Letos spomladi sem se na poti iz Nybra proti Göteborgu ustavil tudi pri njeni družini. Ob prvem srečanju na njenem domu sem bil prisrčno sprejet, čeprav se z Zinko nikoli prej nisva videla. Ker sem ji že pred tem po telefonu objasnil, zakaj sem na poti k njim v Rottne blizu Växjo proti jugovzhodni Švedski, je Zinka že imela pripravljen zanimiv material, lahko bi rekel cel arhiv dela z otroško folklorno skupino iz Nybra. Nastop v Halmstadu 1981 delovanja Kulturnega društva Slovenija v Olofströmu. 144 V mapi je zbrano vse, kar se je dogajalo okrog Otroške folklorne skupine iz Nybra. Iz dokumentov razberemo, iz katerih družin prihajajo otroci in letnico rojstva. Poleg tega so zanimivi tudi datumi čas njihovih treningov in prav tako datumi in kraji nastopov, kakor tudi drugi zanimivi podatki, ki so mi pomagali sestaviti sliko o folklornem življenju otroške skupine v Nybro, ki je spadala v okvir Prva tabela pove kdo so bili otroci in mladina, ki so trenirali in tudi nastopali: Ime Priimek Datum rojstva Zorica Zorman 1966 Tommy Zorman 1969 Boris Indof 1969 Danilo Indof 1972 Erika Indof 1976 Monika Mrzkova 1971 Franc Gselman 1970 Dragica Bukovec 1971 Nataša Bukovec 1970 Helena Bukovec 1974 Boris Kuzmič 1970 Darko Kuzmič 1967 Jasminka Trajkovska 1970 Robert Mulec 1970 Vodja skupine Zinka Gselman Vaje so potekale v vsem času obstoja folklorne skupine takole: 1981 Datum: Čas vaj: 20/8 16,00-18,00 30/8 16,00-18,00 19/9 17,30-19,30 27/9 17,00-19,00 11/10 16,00-18,00 8/11 27/11 6/12 20/12 16,00-18,00 13,00-15,00 13,00-15,00 13,00-15,00 Otroška folklorna skupina iz Nvbra na 7. slovenskem kulturnem festivalu v almstadu '81 1982 14/3 28/3 25/4 9/5 Datum: Cas treninga: 13,00-15,00 13,00-15,00 13,00-15,00 13,00-15,00 Potem so bile počitnice, saj se treningi začnejo v drugi polovici meseca avgusta, ko se na Švedskem začne novo šolsko leto. Treningi v drugi polovici leta so sledili takole: 1983 21/8 13,00-15,00 19/9 14,00-16,00 17/10 14,00-16,00 14/11 14,00-16,00 12/12 14,00-16,00 Datum: Cas treninga: 6/2 13,00-15,00 20/2 14,00-16,00 17/4 17,00-19,00 24/4 18,00-20,00 1/5 17,00-19,00 5/5 17,00-19,00 11/5 17,00-19,00 4/6 17,00-19,00 Vinska trgatev v Olofstromu '81 Sledi premor in nato začnejo s treningi v mesecu septembru po tem redu: 23/9 8/10 15/10 22/10 3/12 11/12 24/9 12/11 27/11 16,00-18,00 16,00-18,00 16,00-18,00 16,00-18,00 18,00-20,00 16,00-18,00 Člani Otroške folklorne skupine iz Nybra 1984 Datum: Čas treninga: 15/1 16,00-18,00 4/2 16,00-18,00 17/2 16,00-18,00 24/2 16,00-18,00 2/3 16,00-18,00 17/3 16,00-18,00 Halmstad 1981 Sledi čas počitnic in nadaljevanje v mesecu septembru v tem časovnem redu: 2/9 16/9 Nastopi Otroške folklorne skupine Nvbro 1981 14,00-16,00 14,00-16,00 16. septembra 1984 pa se končajo podatki o vajah otroške skupine iz Nybra, čeprav zasledimo njene nastope še na kasnejših Slovenskih festivalih. Poleg tega moremo iz arhivske mape razbrati npr. tudi to kdaj in kje vse je otroška folklorna skupina iz Nybra nastopala in kdo jim je vsaj delno povrnil stroške. Pa sledimo nastopom: Datum: 29/4 - 1981 2/5 25/5 Kraj: Dohodki: Jugoslovansko društvo Nybro / VII. Slovenski festival v Halmstadu / ABF Kalmar 200 SEK ?/6 22/8 26/9 3/10 26/10 21/11 Vardhem Birkenäs ABF Kalmar ABF Kalmar Vinska trgatev Olofström ABF Kalmar Jugoslovansko d. Nybro 125 SEK 300 SEK ? / 325 SEK / Op. Manjka podatek o izletu in nastopu otroške folklorne skupine iz Nybra v Stockholmu 1981. leta. O njihovem nastopu in izletu pričajo fotografije v albumu, ki je last Zinke Gselman. Takoj za temi fotografijami sledijo fotografije s VII. Slovenskega festivala v Halmstadu, kjer je otroška folklorna skupina tudi sodelovala. 1982 Datum 4/4 22/5 29/5 16/10 19/11 Kraj Dohodki LO:s invandrarsfest i Nybro / Dan mladosti v Ljungby / Srečanje slovenskih katolikov (za Binkošti) v Vadsteni Vinska trgatev v Olofströmu / Internationella dagen i Nybro / 1983 Datum 14/5 29/5 5/6 24/9 3/12 Datum 27/1 17/2 19/2 26/5 16/6 6/10 Kraj Slovenski festival v Goteborgu Olofstroms Massan Nybro Hem och Skolforeningen (Dom za ostarele in Šolska zveza) Invigning av Gymnasiet i Olofstrom (Odprtje gimnazije) 29. november Jugoslovansko društvo Kalmar Brandstationen (Gasilci) Hem och Skolforening Jugoslovansko društvo Dan mladosti Hem och Skola Olofstrom 10 let. Obisk v domovini Medvode '83 Za to leto manjka podatek o nastopu folklorne skupine v Medvodah v Sloveniji, verjetno koncem meseca aprila, o čemer pričajo fotografije v prej omenjenemu albumu. 1984 Kraj Emmaboda Emmaboda Kallinge Ronneby Nybro Olofström Zanimiv je tudi podatek o potnih stroških za del časa obstoja folkorne skupine, ki pove, da sta si družini Kuzmič in Gselman delili prevoz (verjetno na vaje). Med podatki o povrnitvi potnih stroškov pa najdemo še eno zanimivost, ki pove, kdo so bile družine, ki so skrbele za dodatni prevoz, ko je bilo potrebno z otroško folklorno skupino nekam iti na nastop. To so družine: Gselman, Bukovec, Indof, Trajkovska, Kuzmič, ponovno Gselman in Bukovec in na zadnje tudi družino Zorman. Obisk v domovini - Medvode '83 Iz arhivske mape je zanimivo tudi to, kako voditeljica folklorne skupine Zinka Gselman po naslovu plesa npr. Fruške, jabuke, slive, natanko opiše začetni položaj in držo plesalcev, nato pa doda še opis plesa varianta številka 1 in npr. varianta številka 2. Izgleda takole: Začetni položaj in drža: Plesalci in plesalke (plesalka je na plesalčevi levi strani) se primejo za spuščene roke in oblikujejo zaprto kolo, Vsi so, glede na središče kroga, obrnjeni za H obrata na levo, torej so proti središču kroga obrnjeni z desnim bokom. Opis plesa varianta 1 Plesalci in plesalke se primejo v zaprto kolo in plešejo po krogu v levo. Začnejo s tremi poskočnimi koraki. K temu sledi trikratna ponovitev dveh navadnih korakov in enega poskočnega v krožni smeri levo - desno - levo. Obisk v domovini - Medvode '83 Opis plesa varianta 2 Plesalci in plesalke se primejo v zaprto kolo in plešejo po krogu v levo. Začnejo s tremi poskočnimi koraki. K temu sledi trikratna ponovitev dveh navadnih korakov in enega poskočnega v krožni smeri levo - desno - levo, le da so v smeri po krogu v levo koraki izvedeni hrbtoma (rikverc) in plesalci so pri teh dveh navadnih korakih priklonjeni dol in se zravnajo gor pri tem poskočnem koraku. Nekateri opisi plesov imajo tudi skice, iz katerih je mogoče razbrati, kako plesalke in plesalci začnejo plesati in kako se med plesom ravnajo, kot npr. ples Koutre šivat, ki ima kar štiri variante, kako se pleše.Eden izmed navzočih na tečaju, ki je bil v Olofströmu od 14. do 16. novembra 1980 je bil tudi Šved Lasse, od katerega so shranjene kopije teksta Slovenski plesi. Tečaj je takrat vodil prof. Mirko Ramovš, ki je prišel iz Ljubljane na Švedsko. Obisk v domovini - Medvode '83 Iz omenjene arhivske mape more človek sklepati, da si je voditeljica skrbno zapisala, kateri plesi spadajo na Gorenjsko, kateri so Belokranjski plesi. Tudi plesi iz Prekmurja so tam prav tako skrbno opisani. Iz tega smemo sklepati, da so bili ti plesi tudi izvajani na raznih predstavah in praznovanjih. Arhivska mapa vsebuje na začetku dve skici narodne noše za fante in dekleta, kakor tudi natančne mere. Najstarejši fant Otroške Folklorne skupine Nybro je imel 16 let, najmlajši pa 11. Pri dekletih pa je razpon let med najmlašo in najstarejšo nastopajočo večji, saj je najmlajše dekle staro komaj 7 let, najstarejše pa je imelo že 17 let. Obisk v domovini - Medvode '83 Za folklorno skupino je bil potreben tudi drugi material, kot npr. magnetofon, ki bo na vajah in nastopih spremljal nastopajoče s potrebno slovensko muziko. Zanj in za muziko je poskrbel Ciril Stopar, predsednik KD Slovenija iz Olofströma, kamor spada še danes skupina Slovencev, ki živi v Nybro in okolici. Dogovarjal se je za narodne noše in potrebne magnetofonske trakove pri Maroltovi plesni skupini v Ljubljani, kar je mogoče razbrati iz pisma, ki ga je pisal Zinki Gselman iz Ronnebyja 24. 11. 1982. Z dopisom Zinki Gselman, ki ga pošilja iz Olofströma z dnem 22. 4. 1983, predsednik KD Slovenija Ciril Stopar, predaja tehnične stvari v uporabo otroški folklorni skupini v Nybro in njeni voditeljici. Med drugim je preskrbel kaseto folklornih plesov Franceta Marolta, druge kasete različnih narodnih plesov, originalni veliki kolut s trakom, kjer so bili na RTV posneti primeri (Ramovš) in ploščo narodnih plesov skupine Tine Rožanc. Ciril Stopar voditeljico Zinko Gselman tudi nagovarja, naj si otroška folklorna skupina iz Nybra najde »'eno lepo ime', kot se je npr. imenoval otroški pevski zbor 'Valovi' iz Landskrone«. Seveda v vsem času od leta 1981 do leta 1987 (tako kažejo podatki, saj je skupina sodelovala tega leta še v Malmoju na 1. mladinskem festivalu), kar je obstajala v Nybro folklorna skupina, ni nikjer zaslediti podatka, da bi si skupina izbrala neko drugo ime, kot »Otroška folklorna skupina Nybro«. Na Slovenskem kulturnem festivalu v Stockholmu '85 V imenu KD Slovenija Olofstrom kot predsednik društva Ciril Stopar izroča Pohvalo in zahvalo voditeljici Zinki Gselman, kjer omenja voditeljičine zasluge pri vodenju otroške folklorne skupine iz Nybra in se veseli njihovih uspehov. »Z nastopom na Slovenskem kulturnem festivalu v Halmstadu 1981 in z nastopom na srečanju slovenskih Društev iz Olofstroma in Stockholma, ste dokazali, kako se obvaruje naša dediščina, ki smo jo prinesli s seboj na Švedsko.« Zahvala in pohvala je namenjena tudi vsem mladim plesalcem te folklorne skupine in jim želi, »da bi bili še naprej tako pridni in bi dosegali lepe uspehe.« Prav tako pohvali njihove starše, ker podpirajo svoje otroke in pomagajo pri realizaciji folklore. Na Slovenskem kulturnem festivalu v Stockholmu '85 Morda se sprašujete, zakaj je skupina tako hitro končala svoje lepo poslanstvo? V času zelo aktivnih vaj z mladimi, so le-ti odrasli in so odšli v srednje šole, ki pa niso bile v kraju njihovega bivanja. Voditeljica folklorne skupine Zinka Gselman pa se je med drugim tudi poročila in dobila otroke, zato je skupina prenehala obstajati. Kasneje pa ni bilo več nobenih možnosti, da bi na novo začeli, saj je slovenskih družin v Nybro malo. Na Slovenskem kulturnem festivalu v Stockholmu 1985 Podatke iz arhivske mape in fotografije Otroške folklorne skupine iz Nybra je posredovala voditeljica skupine Zinka Gselman, danes poročena Karlsson in živi s svojo družino v Rottne blizu Vdxjd, na vzhodu pokrajine Smaland. Prav prijetno je bilo z njo klepetati v slovenskem jeziku, čeprav živi precej daleč od drugih rojakov. Zinki Gselman sem dolžan eno veliko zahvalo za vso pozornost in ljubezen do ohranjanja slovenske kulture, ki jo je s tako ljubeznijo gojila v srcih druge genaracije slovenskih otrok, kakor tudi dveh deklet druge narodne pripadnosti. Folklorna skupina iz Göteborga v Halmstadu FOLKLORNA SKUPINA MALMÖ Omenjeno mesto leži na južnem Švedskem. Danes je to mesto povezano s prekrasnim mostom, ki pripelje popotnika preko Öresunda v Kopenhagen na Dansko. V Malmöju živi ena večjih skupin Slovencev še danes. Če smem uporabiti podatek kot slovenski duhovnik, potem moram reči, da se še danes zbira pri slovenski sv. maši v tem mestu druga največja skupina naših rojakov, čeprav sta vsaj dva kraja, kjer biva več naših ljudi. Iz življenja Folklorne skupine Malmö Slovenci so se začeli družiti med seboj kmalu potem, ko so prišli na Švedsko in se seveda aklimatizirali. Prva srečanja in veselice so se dogajale v župnijski dvorani (župnijska cerkev Var Fralsare - cerkev Našega Odrešenika; o tem mi je pripovedoval Jože Ciglar in tudi drugi, ki so skupaj z njim organizirali slovenska srečanja), kjer so gojili družabnost, zadovoljevali potrebe po druženju in medsebojni povezanosti, kjer so gojili slovensko pesem ter muziko in ples. Jože je danes že pokojen, še vedno pa živi spomin nanj in na njegovo iznajdljivost ter sposobnost organiziranja slovenskih srečanj v Malmo. Folklorna skupina Malmo Čas se vedno bolj oddaljuje in s tem se marsikakšni dogodek izgubi človeškemu spominu. V Malmoju žal nisem imel sreče, da bi kaj več in podrobneje, kakor drugod, izvedel o folklornem življenju med našimi rojaki. Nekaj pomembnih podatkov in fotografij pa je vendar uspelo izbrskati izpod pepela Ivanki Franseus, ki je tam učiteljica in je te dragocene podatke zabeležila ter jih tako pomagala ohraniti človeškemu spominu. Prav tako je nekaj fotografij in ustnih podatkov posredovala tudi Natali Silič, danes poročena Krumpačnik. Folklorna skupina Malmo Začetek vaj folklorne skupine je bil v jeseni 1980 na Skolgatan, v prostorih SD Planika. Vaje so bile enkrat tedensko. Da bi zmogli nabaviti potrebne narodne noše, so se obrnili na Notranjsko regijo, kamor so spadale občine Postojna, Cerknica in Ilirska Bistrica, ki so bile povabljene k sodelovanju in so bile istočasno naprošene za pomoč pri vzpodbujanju ter ohranjanju kulturnega življenja med rojaki v mestu Malmo. Folklorna skupina Malmo Sodelujoči in nastopajoči v folklorni skupini po podatkih voditeljice Ivanke Franseus so bili: Ime Priimek Leto rojstva Nadja Barbiš 1965 Helena Stanič 1965 Brigita Stanič 1966 Luci Ciglar 1969 Natali Silič 1968 Milena Franseus 1965 Rikard Franseus 1969 Diana Krumpačnik 1968 Bojan Krumpačnik 1969 Viktor Habjanič 1967 Janez Koren 1964 Jože Koren 1965 Helena Penko 1966 Branko Nemec 1969 Folklorna skupina je sodelovala na slovenskih kulturnih festivalih. Vrstni red le-teh je od drugega naprej bil takole: II. Stockholm - 29. maja 1976 III. Olofström - 1977 Moto srečanja: Bratje, jaz pa vem za domovino -sodeloval ansambel Planšarji IV. Malmö - 3- do 4. junija 1978 V. Göteborg - 1979 VI. Landskrona - 1980 VII. Halmstad - 1981 VIII. Göteborg - 1983 10. obl. SKD France Prešeren IX. Stockholm - 1985 X. Malmö - jeseni 1987 in 1. mladinski festival skupaj s s Slovenskim festivalom na Rosengardenu v župnijski dvorani. Leta 1990 je bil na sestanku Slovenskih društev narejen sklep, da se slovenski kulturni festivali preimenujejo v Slovenska srečanja. Le-ta so potekala takole: XI. Landskrona - 1990 XII. Halmstad 1992 XIII. Olofström - 20. obl. društva 1994 XIV. Malmö - 1996 XV. Landskrona - 30. letnica prvega slov. društva Triglav 1998 XVI. Göteborg - oktober 2000 Podatki o slovenskih kulturnih festivalih in Slovenskih srečanjih so povzeti iz knjige Zgodbe in pričevanja - Slovenci na Švedskem, ki jo je napisala Marina Lukšič-Hacin, glej stran 300-301. Iz življenja Folklorne skupine Malmo Folklorna skupina Malmo je sodelovala poleg slovenskih festivalov tudi za Dan žena in ob nekdanjih jugoslovanskih praznikih, tako npr.: za 29. november, za 25. maj in na nekaterih srečanjih, ki so jih pripravili Švedi (npr. ABF). Prav tako so bili v tistih prvih letih svojega delovanja za binkoštni praznik na Slovenskem srečanju v Vadsteni 1982. leta, kjer so med drugimi skupinami nastopali v kulturnem delu srečanja, ki je potekal v dvorani po praznični sv. maši in procesiji v Bla kyrka (Plava cerkev, kjer so relikvije, posmrtni ostanki Sv. Brigite, zavetnice Švedske in sozavetnice Evrope). V Vadsteni, ki leži na SV obali jezera Vattern, je takratni slovenski dušni pastir p. Janez Sodja že leta 1974 prvi zbral Slovence s cele Švedske in jih želel povezati med seboj kot katoličane in rojake ter je s tem želel pomagati ohranjati tudi slovenstvo. Kajti zavedal se je, da ljudje v tujini ne bodo mogli dolgo zdržati brez slovenske identitete, ki se izraža tudi skozi slovensko cerkveno ter narodno pesem, kakor tudi preko slovenske narodne muzike in plesa. Saj življenje ni samo delo. Človek je potreben tudi praznovanja, kjer pride do izraza pristno človekovo veselje, ki se izraža s pomočjo pesmi in plesa. Vaje, plesni koraki Na 1. mladinskem festivalu v Malmö leta 1987, kjer je vzporedno potekal tudi X. Slovenski festival, so sodelovale folklorne skupine iz Göteborga pod vodstvom Jožeta Zupančiča, folklorna skupina iz Halmstada pod vodstvom Nika Adlešiča, otroška folklorna skupina iz Nybra pod vodstvom Zinke Gselman in domača folklorna skupina, ki jo je vodila Ivanka Franseus. (op. Točnosti podatkov nisem mogel povsem preveriti, ker mi tudi takratni odgovorni in nastopajoči iz Malmöja niso mogli potrditi povedanega. Šele nastopajoči iz Göteborga so potrdili, da je zgoraj omenjeni 1. mladinski festival potekal na jugu Švedske in da je bil v sklopu X. Slovenskega festivala). Večina nastopajočih v folklornih skupinah so bili mladi iz omenjenih slovenskih društev, ki so pokazali svojo ljubezen do gojenja in ohranjanja slovenske kulturne dediščine, kar je vredno čestitk, saj je ta festival izzvenel zelo obetavno v smislu prihodnosti slovenstva na Švedskem. Čeprav je folklorno življenje potem kmalu zamrlo zaradi nastajanja novih družin in obveznosti do novega načina življenja naše druge generacije, pa so nekatere folklorne skupine še naprej obstale in delovale, kot npr. Folklorna skupina iz Göteborga, ki je delovala še do 1993. leta in Folklorna skupina iz Halmstada, ki jo najdemo aktivno še leta 1994. Ivanka Franseus je bila v okvirju izobraževanja na področju vodenja folklore na tečaju v Sloveniji. Prav tako je pomoč glede tega prišla tudi iz Slovenije. Občina Postojna je poslala Mileno Garmoš in njeno hči Sonjo, ki sta bili v Malmö kar dvakrat. Iz Ljubljane pa je prišel tudi prof. Mirko Ramovš, ki je vodil tečaje za folklorne skupine in njihove voditelje enkrat v enem, drugič v drugem kraju. Op. O tem glej tekst bolj na začetku tega sestavka. Pomoč iz Slovenije pa je bila tudi v obliki originalne gorenjske narodne noše (par), ki ga je društvu podarila Notranjska regija in so ga ob določenih prilikah tudi uporabili. Sicer pa so imeli v Malmöju prekmursko narodno nošo, ki so jo šivali: Nemec Franc, ki je bil po poklicu krojač, Ivanka Franseus, in nekateri drugi posamezniki. Danes so narodne noše shranjene po domovih nastopajočih. Najprej je poizkusno spremljal na harmoniki folklorno skupino Vili Šoba. Ker ni šlo z muzikantom, kot temu pravimo, so si priskrbeli avdio kasete, kjer je bila posneta muzika z različnimi plesnimi komadi. Muziko, posneto na avdio kasete, sta s sabo na Švedsko prinesli Milena Garmoš in njena hči Sonja, koreografinji iz Notranjske regije. Na zadnje je pomagala pri vodenju plesnih vaj in pri nastopih folklorne skupine Diana Krumpačnik. Kasneje je Diana prevzela vodenje folklorne skupine. Z voditeljico Ivanko Franseus je bila tudi na seminarju v Sloveniji. Pod vodstvom Diane Krumpačnik je skupina mlajših še nekaj časa delovala, nato je delno prekinila in z vajami ter nastopi spet nadaljevala vse do tistega časa, ko se je razšla. 40-letnica Ivanke Franseus, voditeljice Folklorne skupine Malmö (1986) Slovensko društvo Planika je krilo stroške prevozov in nastopov. Tudi švedski ABF (Arbetarnas Bildningsfobund; pomeni Delavska izobraževalna zveza, v katero so bile vključene vrste delavskih vseučilišč in večerne šole, Izobraževalna zveza Socialdemokratske stranke, Zveza švedskih sindikatov in Švedska zadružna zveza) je delno podpiral aktivnosti društev na Švedskem, tudi slovenskih. Najlepša nagrada vsem nastopajočim pa je dalo Slovensko društvo Planika, ki je nastopajoče v društvu nekajkrat popeljalo na izlet. Otroci so s pomočjo staršev redno prihajali na vaje ter zelo resno delali. Saj je vsem veliko pomenilo druženje in skupni cilj ohraniti slovensko kulturo tudi na tem področju. FOLKLORNA SKUPINA GOTEBORG Za slovensko skupnost v Goteborgu je bilo leto 1973 izrednega pomena, saj je v srcih in glavah rojakov dozorela želja in misel o ustanovitvi Slovenskega kulturnega društva, ki naj nosi ime po največjem slovenskem pesniku Francetu Prešernu, kakor je zapisano v Pravilniku SD France Prešeren ob njegovi ustanovitvi. S tem so bili dani pogoji pokazati švedski javnosti slovenske plese in pesmi. S tem namenom je bila ustanovljena v začetku 1975. leta ustanovljena folklorna sekcija, katere pobudnik je bil takrat Vlado Gruber ob podpori svoje soproge, ki je kasneje vodila in tudi sama šivala narodne noše. Na začetku je bil problem s prostori za vaje, zato je bila dobrodošla tudi Astridsalen, župnijska dvorana v takratni katoliški šoli, kjer je imela folklorna skupina tudi nastop leta 1975 in kjer se še danes srečujejo slovenski rojaki ob kavi in pecivu ter gojijo medsebojno prijateljstvo. Poleg problema s potrebnimi prostori za redne vaje, je bil problem usklajevanja dela tudi na drugih področjih, saj se je večina članov folklorne skupine udejstvovala tudi v drugih sekcijah, kot je npr. pevski zbor. Prav tako so nastopile težave pri samem pristopu učenja plesov, saj so bili vsi skupaj amaterji. Prvo skupino plesalk in plesalcev je učil Vlado Gruber. Skupina je imela 8 parov in sicer: zakonca Gruber, zakonca Zobec, zakonca Malvenval, zakonca Zavec, zakonca Vodušek, zakonca Andlovič, zakonca Turnšek, ter par Weingerl Karel in Hren Marija. Za glasbeno spremljavo so bile v pomoč avdio kasete, kar pa je povzročalo težave z ujemanjem ritma in gibanjem plesalcev. Nekoliko kasneje se je položaj izboljšal, ko je vzel v roke harmoniko Oton Turnšek in je z živo muziko spremljal korak plesalcev. Prav tako je bilo Otonu Turnšku kasneje zaupano vodenje folklorne skupine. Sam se je oskrbel s potrebnimi strokovnimi knjigami za področje folklore, ki jih je nabavil v Ljubljani pri prof. Mirku Ramovšu, ki je bil takrat strokovnjak za slovenske plese in običaje na SAZU. Prof. Ramovš je vodil tri seminarje , ki jih je organiziral Koordinacijski odbor pri Jugoslovanski zvezi. Seminarji so bili v Huskvarni, v Olofstromu in Goteborgu (o tem glej tekst zgoraj). Oton Turnšek je v svojem tekstu, ki ga je pripravil za priliko mednarodne konference v Gozdu Martuljku opisal, kako je kot amater moral razvozlati vse znake kinetografije (op. Besedo je zapisal Oton Turnšek, vendar je nisem našel v Slovarju tujk, kakor tudi ne v SSKJ, ampak sem tam našel geslo kinetični govor in njegov pomen: izražanje in izmenjava misli z gibi, kretnjami, kar verjetno dobro izraža pomen konetografije, ki je verjetno star izraz), ter praktično izvesti s koraki in gibanjem po prostoru ob spremljavi glasbe v pravilnem taktu. Folklorna skupina Göteborg Ker gre za ples v paru, sta se najprej z ženo naučila potrebnih korakov in gibanja, da sta potem lahko pokazala tudi drugim, kako se pleše ta ali oni ples. Vse omenjeno je bil pogoj, da je folklorna skupina hitreje in bolj uspešno napredovala, seveda tudi s pomočjo požrtvovalnosti vseh članov folklorne skupine. Nastop v Konstmuseumu - Göteborg '75 162 Rezultati napornega dela so bili bogato poplačani ob skupnih nastopih z Mešanim pevskim zborom na različnih prireditvah. Za pojasnilo navedimo nekaj nastopov: Prvi nastop je bila kulturna prireditev društva 1975 leta. Folklorna skupina je sodelovala na vseh Slovenskih kulturnih srečanjih. Nastop v Konstmuseum - Umetnostnem muzeju leta 1975. Kultura združuje narode - Nastop na skupnih proslavah z drugimi jugoslovanskimi društvi Nekajkrat so nastopali na Srečanju Slovencev s cele Švedske za Binkošti v Vadsteni. Nastopali so tudi na STV v Stockholmu (Švedska TV) leta 1978 in v Lisebergu na dnevu izseljencev. Nastopali so tudi na skupnih proslavah z drugimi Jugoslovanskimi društvi. (Kultura nas združuje) Gostovali so tudi pri SKD Ivan Cankar v Halmstadu. S svojim nastopom so sodelovali tudi na Invandrardag -Dnevu priseljencev v Lisebergu leta 1975. Večkrat so zaporedoma gostovali pri Makedonskem in Hrvaškem društvu. Kultura združuje narode - Nastop na skupnih proslavah z drugimi jugoslovanskimi društvi Kultura združuje narode - Nastop na skupnih proslavah z drugimi jugoslovanskimi društvi I) HAI-MSTAI)! Na fotografiji: Regina Zavec in Stanislav st. Ratajc, Oton Turnšek, Marija Hren in Martin Zavec Poseben uspeh je bilo gostovanje z nastopi v Ljubljani, na Rakitni in v Portorožu. (1986/87) Poleg tega so imeli veliko nastopov na povabilo ABF-a (neke vrste Delavska univerza) v Göteborgu in njegovi okolici. Nastop folklorne skupine na Prešernovi proslavi v Göteborgu 1979. Skupni nastop z Glasbeno matico v dvorani na Götaplatsenu v Göteborgu ob 40. obletnici LO (Švedska zveza sindikatov) in zabava v restavraciji Valand ob tej obletnici. Predstavniki turistične agencije iz Portoroža leta 1987 na predstavitvi Slovenije na Turističnem sejmu Göteborgu 20. obletnica društva France Prešeren leta 1993 v Medborgarhuset v Gamlestanu - Göteborg. Folkloristi iz Göteborga na obisku v Sloveniji, v Rakitni in na turističnem sejmu v Göteborgu Mladinski festival v Malmö leta 1987 Izbira švedskega para v Karlstadu leta 1989 za kmečko ohcet v Sloveniji. Jože Zupančič s harmoniko in folklorno skupino na prostem Folklora, Göteborg Poleg Gorenjskih in Štajerskih plesov so vadili tudi Belokranjske plese. V ta namen so si sami sešili Belokranjske narodne noše. Ščasoma pa so Belokranjski plesi odpadli zaradi preobremenitve članov. Prevelika utrujenost je povzročila odstop nekaterih plesalcev. S svojim sodelovanjem so počastili npr. Slovenski festival v Olofströmu in v sosednjem društvu v Halmstadu. Tudi v Vadsteni so bili vsaj od 1976. leta pa do leta 1980. Ker so bili pritiski v društvu na člane folklorne skupine, da bi se izognili prepirom, se zato kot skupina po letu 1980 ne udeležujejo več Srečanja Slovencev za Binkošti v Vadsteni. Folklorna skupina, Göteborg Folklorni skupini so se medtem pridružili novi člani: Stanislav st. Ratajc, Stanislav Slak, Karel Kolar, Vincent Zdolšek, Štefan Turšič, Vlado Vodušek, Karel Weingerl, Marij a Hren, Martin Regina Zavec, Milka Vodušek, Albin Šercer, Marija Kolar, Milena Gruden, Danica Slak, Suzana Vodušek, Ljudmila Turnšek Zavec, Marija Šercer, Marjana Gruber, Dan priseljencev v Lisebergu - Göteborg '75 Po krajšem premoru je folklorna skupina začela spet delovati 1985 leta. Še naprej jo je vodil Oton Turnšek, ki je zbral mlajše in starejše člane, ljubitelje plesa in glasbe. Vaje so bile v društvenih prostorih v nedeljo popoldan. Marija Kolarjeva pripoveduje, kako je Oton Turnšek moral imeti železne živce, saj se je zgodilo, da je kdo manjkal na vajah in je bilo drugič potrebno vse stvari ponavljati. Ves napor pa je bil poplačan s čudovitim občutkom, ko so se plesalci že naučili nekaj plesov in jih dobro obvladali. Plesalci so želeli nastopiti in tako pokazati, kaj znajo, a ni bilo mogoče zaradi tega, ker ni bilo narodnih noš. Toda ščasoma je bil s pomočjo skrbne in iznajdljive Dan priseljencev v Lisebergu - Göteborg '75 Milene Gruden delno rešen tudi ta problem. Milena je dekletom in ženam kupila narodne noše v Ljubljani. Za fante in može pa je dala pri krojaču vse šivat po meri. Narodne noše ie šivala tudi Ana Ratajc, svojemu možu, sinu in hčeri. Škornje je Milena Folklorna skupina, Göteborg naročila pri čevljarju in klobuke pri klobučarju. In ko je bilo kaj gotovo v Sloveniji, je Milena sama prepeljala v Göteborg, ali pa je organizirala prevoz, kadar je kdo iz domovine prišel med nas na obisk. In za 12 parov je bilo veliko dela ter organizacije, kar je Milena skrbno in dobro izpeljala. Prvi nastop je bil v društvenih prostorih ob Prešernovi proslavi 1988, drugi pa je bil ob 15. obletnici društva prav tako 1988. leta v Medborgarhuset v Gamlestadu. Ob 15. obletnici društva je folklorna skupina že pol leta prej vadila vsako soboto in nedeljo. Prav tako se je vsako leto tudi udeležila piknika v Halmstadu, kjer so se pomerili športniki in kjer so se predstavile tudi folklorne skupine. Fantje in dekleta so kar blestela v slovenskih narodnih nošah Mlada skupina se je za obisk v domovini pripravljala pod vodstvom učiteljic Nevenke Ušaj in Ivanke Melihen z igro Povodni mož, ki so jo lepo igrali na pikniku na Rakitni leta 1986/87?. Prav tako so sodelovali na 1. mladinskem festivalu v Malmöju 1987 leta, kjer je druga generacija predstavila znanje slovenske kulture, kar so jim predali starši in prva generacija naših rojakov, ki so prišli iz Slovenije na Švedsko. Ko so prišli na Turistični sejem v Göteborg predstavniki Turistične agencije iz Portoroža, so se obrnili na društvo po pomoč pri predstavitvi Slovenije švedskim državljanom. Vsi zgoraj omenjeni iz prve in druge skupine so pripadali prvi generaciji, ki jih je kasneje delno zamenjala druga generacija, h kateri so spadali: Susana Tumšek, Rudi Hren, Stanislav ml. Ratajc, Valerija Turšič, Karmen Hren, Bogdan Lajšič, Mario Perovič, Marija Lajšič, Stanislav st. Ratajc, Regina Zavec, Martin Zavec, Marija Hren, Oton Turnšek je igral Folklora, Göteborg na harmoniko. S folklornimi plesi se je več ali manj ukvarjalo 40 članov društva, kar je izredno velika številka. To pomeni, da se je v vsem tem obdobju nastanka in prenehanja folklorne skupine zvrstilo 40 članov prve in druge generacije naših priseljencev, živečih v Goteborgu in njegovi okolici. Vsi zgoraj omenjeni so sodelovali na vajah in nastopih. Če smo koga spregledali, se na tem mestu opravičujemo, ker je od nastanka in prenehanja folklorne skupine tudi v Goteborgu preteklo precej časa in je tako marsikaj ušlo spominu. V obdobju delovanja folklorne skupine je večkrat tudi prišlo do nesoglasij med člani skupine in vodstvom SD France Prešeren, kar je povzročilo krajše prekinitve, čeprav je kasneje ponovno prišlo do zavzetega dela tudi v folklorni skupini. Oton Turnšek navaja kot delni razlog prenehanja folklorne skupine tudi zaradi upadanja interesa in zaradi preutrujenosti članov. Člani folklorne skupine - poskočno naokrog... Proti koncu delovanja se je velika folklorna skupina razdelila na dve skupini. Mlajši del je prevzel Jože ml. Zupančič, z mislijo, da bo uspešno nadaljeval delo Otona Turnška. (OT 18) Leta 1988 je Jože st. Zupančič poslal sina Jožeta ml. v Ljubljano, kjer se je naučil igrati frajtonarico in narodnih plesov. Leto kasneje je Jože ml. Zupančič prevzel vodstvo folklore, kar je razvidno s fotografij (MK sl. Gbg št. 7 in 8). Tudi na prostem sta Jožetova harmonika in folklorna skupina, ki je bila vedno pripravljena zaplesati po taktih slovenske muzike, ki so pritegnili pozornost ljudi. V tej skupini so nastopali: Marjana Ratajc, Silvo Keršič, Štefan Turšič, Milena Gruden, Danica Slak, Jože Zupančič, Milan Zupančič, Marija Kolar, Jonas - Šved, Andreja Turšič, Vincent Zdolšek, Stanislav Slak, Rozana Medica, Silva Zupančič, Anne-Marie Kolar, Karel Kolar Stanislav Ratajc st., Stanislav Ratajc ml. Katarina Turšič Vsi pari vsakič niso plesali, ker niso imeli svojega partnerja za ples. Kljub veliki požrtvovalnosti je skupina živela le nekaj časa, potem pa je leta 1989 ali 1990 tudi ta skupina razpadla, kakor se spominja Oton Turnšek (op. To ne drži, saj je skupina živela do 1993). Prav tako so se člani starejše folklorne skupine razšli zaradi premajhnega števila in seveda preutrujenosti ob tako dolgem in lepem poslanstvu, ki ga je folklorna skupina opravila v največjem potniškem pristaniškem mestu v Skandinaviji v Göteborgu. Otroški obra Marija Kolar opisuje svoje občutke takole: »Daleč sem od domovine in slovenska narodna noša mi veliko pomeni. S ponosom si jo oblečem, kadar zastopam Slovenijo na tujem«. Ker je slovenska narodna noša izredno lepa, se je večkrat zgodilo, da so prišli ljudje in jo prosili, če jo lahko fotografirajo, pripoveduje Marija Kolar iz Göteborga. Za tekst in fotografije o folklornem društvu Göteborg se zahvaljujem Otonu Turnšku, Mariji Kolar in Mariji Perovič ter Stanislavu st. Ratajcu. Povzetek kronike dogodkov na folklornem področju v Göteborgu: 1975 - ustanovitev Folklorne skupine Göteborg, ki je najstarejša takšna skupina na Švedskem in tudi z najdaljšim obstojem. 1976 - sodelovanje folklorne skupine na Slovenskem kulturnem festivalu (SKF) v Husqvarni, pod pokroviteljstvom Göteborga. 1977 - sodelovanje na II. SKF v Stockholmu. 1978 - folklorna skupina nastopa na III. SKF v Olofströmu. 1978 - folkloristi se začnejo učiti poleg gorenjskih plesov tudi belokranjskih plesov. 1978 - udeležba bna SKF v Malmöju. 1978 - s folklornimi plesi nastopili na STV na televizijski oddaji za Jugoslovane 1979 - organizacija V. SKF v Göteborgu in sodelovanje na festivalu 1980 - na VI. SKF v Landskroni so zapeli in zaplesali tudi göteborčani. 1980 - udeležba na seminarju o folklori v Olofströmu pod vodstvom prof. Ramovša. 1981 - udeležba na seminarju o folklori v Husqvarni pod vodstvom prof. Ramovša. 1981 - na VII. SKF v Halmstadu, kjer je bilo neverjetno število (čez 700) udeležencev, sodelujeta tudi folkorna skupina ter pevski zbor iz Göteborga. 1983 - izvedba VIII. SKF v Göteborgu ob 10. obletnici SD France Preršeren in sodelovanje folklorne skupine na tem festivalu. 1985 - sodelovanje na IX. SKF v Stockholmu. 1986 - predstavitev folklorne skupine na pikniku na Rakitni, obisk Slovenije. 1987 - nova folklorna skupina doživi ognjeni krst na promociji turizma slovenske obale v Göteborgu 1987 - sodeluje na X. SKF v Malmöju. 1989 - skupaj z Glasbeno Matico nastop folklore v Göteborgu pod pokroviteljstvom LO, SAF-a in društva. 1990 - folkloristi skupaj s pevskim zborom se udeležijo prireditve v Karlstadu, kjer so izbrali par za kmečko ohcet v Ljubljani; prav tako sodelujejo na srečanju Slovencev v Landskroni ter bili na romanju v Vadsteni za Binkošti. 1991 - kulturno udejstvovanje nekoliko zamre v sled dogodkov ob osamosvojitvi Slovenije, se pa zato tudi folkloristi dejavno vključijo v demonstracije v podporo Sloveniji. 1992 - udeležba na praznovanju 15. letnice SKD v Halmstadu in na XII. Slovenskem srečanju (SS). 1993 - pri pripravi in slavljenju 20. obletnice SD Franceta Prešerna sodeluje tudi folklorna skupina Zaključek Ob vsem delu, ki je bilo opravljeno, čutim kot Slovenec in kot slovenski dušni pastir na Švedskem eno samo hvaležnost in dolžnost zahvale za vso pomoč na terenu in za vse zaupanja vredno gradivo v obliki fotografij in tekstov, ki so jih pripravili ali napisali: Branko Jenko, predsednik SD Ivan Cankar iz Halmstada; Zinka Gselman, poročena Karlsson, vodja Otroške folklorne skupine Nybro; Ivanka Franseus, predsednica SD Planika iz Malmöja in nekdaj vodja Folklorne skupine Malmö in Natali Silič-Krumpačnik, ena izmed folkloristk; Mariji Kolar in Mariji Perovič, obe sta bili folkloristki ter Otonu Turnšku, vodji in muzikantu najstarejše folklorne skupine, kakor tudi Stanislavu st. Ratajcu, folkloristu, vsi omenjeni so iz Göteborga. Posebna zahvala gre tudi Anici Štefanič in njeni družini iz Stockholma za posredovano videokaseto o festivalu v Stockholmu ter za vse pomoč pri organizaciji mnogih kulturnih dogodkov, ki so se zgodili v glavnem mestu Švedske. Nanjo se vedno znova obračam kot slovenski duhovnik, nanjo se obrača vedno znova tudi Slovenska ambasada v Stockholmu, ko je potrebno organizirati nastope in spanje kakršnekoli skupine, ki pride gostovat iz Slovenije na Švedsko. Prisrčna zahvala naj velja tudi naši rojakinji Ani Zupančič iz Älte, blizu Stockholma, ki je letos praznovala 80. letnico rojstva in ki se je še letos oblekla v gorenjsko narodno nošo ob Slovenskem srečanju za Binkošti v Vadsteni. Prav tako tudi ni dogodka na Slovenski ambasadi v Stockholmu, da ne bi bila Ani tam prisotna. Vsega občudovanja je vredna, kako na tak način opravlja ambasadorsko delo, kot so ga opravile tudi vse folklorne skupine, ki so prišle iz Slovenije na Švedsko in ob različnih priložnostih nastopale ter Slovencem in Švedom predstavile košček slovenske kulture. Prav tako gre zahvala dr. Zvonetu Žigonu in dr. Marini Lukšič-Hacin iz ZRC SAZU iz Ljubljane, ker sta me vsak na svoj način pripravila, da sem sprejel ta izziv in uspel vsaj delno ohraniti človeškemu spominu, kar se je dogajalo na področju folklornega življenja med našimi rojaki na Švedskem. Na koncu moram iskreno povedati, da je danes folklorno življenje med našimi rojaki na Švedskem povsem zamrlo. Se pa še tudi danes zgodi, da kdo izmed naših, ki ima slovensko narodno nošo, leto z veseljem obleče ob določeni priliki in vredno predstavlja Slovenijo. Morda pa bo spet prišel čas, ko bo naša druga generacija poskrbela za svoje otroke tudi na tem področju in bo izpod pepela potegnila arhive društev, ali pa se bo obrnila na domovino in poiskala potrebni material ter na novo obudila folklorno življenje med našo tretjo generacijo. Prav bi pa tudi bilo, da bi tudi domovina Slovenija več naredila tudi na tem področju. Ta seminar je lučka za svetlejšo prihodnost Slovencev, ki živijo zunaj domovine. 172 RTV SLO ima kar nekaj materiala, ki so ga snemalci posneli tudi na Švedskem. Revija Naš glas ima dolgo in lepo poslanstvo med našimi rojaki v tej severnoevropski deželi in v njej je marsikaj zapisanega tudi o folklornem življenju med našimi rojaki ter o praznovanjih v naših SD, ki so jih povzdignile tudi s svojimi nastopi tudi razne folklorne skupine iz Slovenije. Žal se nisem mogel povsod poslužiti društvenih arhivov, iz katerih bi bilo mogoče razbrati, kaj se je ob obiskih iz domovine dogajalo tudi na področju folklore. Vem tudi, da je to delo nepopolno, toda v ponos mi je, kaj vse so naši rojaki storili tudi na področju kulturnega življenja na Švedskem. Obenem pa se opravičujem, če sem koga pozabil omeniti poimensko v tem prispevku, bilo je nenamerno. In pri vseh toliko podatkih na različnih krajih se lahko zgodi, da se človek zmoti, da kaj spregleda, zato prosim za opravičilo. Hvala vsem, ker ste prisluhnili utripu folklornega življenja slovenskega izseljenca na Švedskem. Obenem pa hvala za vse, kar smo in kar še bomo lepega doživeli na tej mednarodni konferenci, ki nosi naslov Kulturno umetniška dejavnost izseljencev in njeno mesto v sodobni kulturi s posebnim poudarkom na slovenskem izseljenstvu. Naj vse to pripomore k oživitvi kulturnega življenja slovenskega človeka po vsem svetu in naj naše bogastvo folklornega življenja obogati tudi druge dežele tega sveta. Saj brez kulture človek ostaja neobdelano področje. Na neobdelani in zapuščeni njivi pa se bohoti plevel. Zato v smislu globalizacije s še večjo resnostjo in odgovornostjo, vsak na svojem področju, naredimo vse, da se majhni slovenski narod ne bo izgubil, ampak da bo svojo narodno identiteto še bolj utrdil, pa naj bo to v zamejstvu ali v izseljenstvu, oziroma najprej doma. Slovenska država pa naj svoj, včasih mačehovski odnos, spremeni v skrbni in ljubeči odnos matere do svojih otrok, posebej do tistih, ki doživljajo bolečino »prostovoljnega izgnanstva«, oziroma bolečino tujčevanja! VIRI 1. Sestavek Branka Jenka, kopije iz švedskih časopisov, last Branka Jenka; Halmstad 2. Mapa s tekstom last Zinke Gselman, Rottne - Nybro 3. Zapis dogodkov Ivanke Franseus, Malmö 4. Brošura ob 20. obl. SKD Franceta Prešerna, last Marije Perovič, Göteborg 5. Zapis dogodkov Marije Kolar, Göteborg 6. Zapis dogodkov Otona Turnška, Göteborg; od nastanka folklore in naprej 7. Videokaseta o festivalu v Stockholmu, last Anice Štefanič, Stockholm 8. Prevod iz Hallandspostena, Gustika Budja, Landskrona FOTOGRAFIJE 1. Arhiv SKD Ivan Cankar iz Halmstada 2. Album fotografij, last Zinke Gselman-Karlsson, Rottne-Nybro 3. Fotografije, last Marije Indof, Nybro 4. Fotografije, last Ivanke Franseus in Natali Silič-Krumpačnik, Malmö 5. Fotografije, last Marije Kolar in Ota Turnška, Göteborg 6. Fotografije, last Stanislava st. Ratajca, Göteborg Izbor in zapisi Zvone Podvinski pp 1987: Udelženci Slovenskega kulturnega Festivala v Malmoju. Vir Naš glas, nov. 1987, š^. 85, leto 14 Montiranje fotografij Augustina Budja 4. POGLAVJE SLOVENSKA ZVEZA NA SVEDSKEM Ustanovitev Slovenske Zveze na Švedskem Slovenska Zveza na Švedskem je bila ustanovljena v Adelforsu 23. februarja leta 1991 na občnem zboru Koordinacijskega odbora pri Jugoslovanski zvezi na Švedskem potem, ko so se vodstva slovenskih društev odločila, da bo naloga Koordinacije prenehala. Slovenci na Švedskem so v času slovenske pomladi doma zaslutili poznejši izid tedanjih političnih dogajanj v Sloveniji. Na občnem zboru v Aedelforsu je tako, skoraj enoglasno, bila izglasovana odločitev, da vsa društva takoj zaprosijo za izbris iz članstva pri tedanji Jugoslovanski zvezi na Švedskem. Predhodnik Slovenske Zveze na Švedskem je torej bil Koordinacijski odbor Slovenskih društev na Švedskem pod okriljem Jugoslovanke Zveze (1975-1991) s sedežem v Stockholmu. Fotografija zgoraj: delovno predsedstvo na ustanovnem sestanku Slovenske zveze: Fotografija spodaj: udeleženci občnega zbora Slovenske zveze na Švedskem, dne 24. in 25. februarja 1991 Govorimo o tem, da je bila skoraj enoglasno sprejeta odločitev o izstopu slovenskih društev iz tedanje Jugoslovanske zveze, razen tistih nekaj posameznikov, ki so se pojavili kot nasprotniki te zamisli. V poglavju Nekatere parale med Slovenijo in Slovenci na Švedskem v odnosu na majhnost smo ugotavljali, da na naše pojmovanje narodne identitete močno vpliva tudi filozofija. Vemo, da je tako kot članicam vzhodnega bloka, v času druge Jugoslavije tudi Slovencem začel bledeti njen smisel - zaradi prednosti, ki jo je tedaj imela teorija razrednega boja. Poudarjanje narodnosti se je dopuščalo le taktično; v resnici se je pod omenjenim pročeljem bil boj za nov družbeni koncept, imenovan socializem. Komunisti so preko pojma razredni poskušali obvladovati nacionalni. Po dolgih desetletjih takšnega življenja v tem poganskem kraljestvu je Slovenija končno zadihala, ljudje pa nehali biti siva masa neke delovne množice in slediti zapovedim, izhajajočim iz skrivnostnih najvišjih resnic v šifriranem mitu KP. Tudi na Švedskem je bilo med Slovenci opaziti sledove takšnega razvoja v povojni dobi. Tako ni čudno, da so se oglašali posamezniki in nasprotovali ustanovitvi Slovenske zveze. O tem smo lahko brali v eni od številk Našega glasa 1991. Človek se čez noč ideološko pač ne more spreobrniti ali menjati lastne kože. Augustina Budja Vloga Slovenske zveze na Švedskem Naloga in vloga Slovenske Zveze na Švedskem je predvsem povezovanje slovenskih društev na Švedskem ter sodelovanje na sestankih, seminarjih in konferencah švedskih ustanov in institucij, ki so za Slovence na Švedskem pomembne. Pred švedskimi oblastmi zagovarja Slovenska Zveza tudi nekatera vprašanja raznih slovenskih interesov na švedskem. Naloga Slovenske Zveze je tudi, da sodeluje s slovenskimi oblastmi in ustanovami, ki so za Slovence na Švedskem pomembne ter sodelovanje z drugimi priseljenskimi Zvezami in društvi na Švedskem. Posamezni člani upravnega odbora Slovenske zveze so aktivni člani pri odboru za oblikovanje integracijske politike na Švedskem ter v sodelovanju s Slovenskim Veleposlaništvom v Stockholmu, s sim, z društvom Slovenija v svetu ter s SSK v Republiki Sloveniji sodelujejo tudi v nekaterih političnih vprašanjih Republike Slovenije, predvsem takšnih, ki se nanašajo na Slovence na Švedskem. Slovenska Zveza na Švedskem je vrhovna organizacija vseh slovenskih društev na Švedskem, katera delujejo na osnovi zakonitih švedskih in slovenskih interesov in določil, ki so jih določili za to sposobni organi pri Slovenski Zvezi in katera ne spadajo v nobeno drugih državnih organizacij za priseljence. SZ ima pravico do samoodločanja v vprašanjih znotraj organizacije in je politično nevezana. Sedež in naslov SZ se določata na vsakem občnem zboru sproti. Cilji Slovenske Zveze SZ pomaga društvom-članicam pri delu in skrbi za boljše razumevanje med švedskim in slovenskim narodom tako da: 1. povezuje, koordinira delo društev - članic, skrbi za obojestransko informiranje, za skupne nastope i.t.d; 2. razvija uspehe društev-članic s pomočjo organiziranja tečajev, predavanj in podobno; 3. predstavlja društva-članice na področju kulture, športa, dopolnilnega pouka slovenskega jezika, informiranja, humanitarnih in socialnih akcij, na način, ki se strinja z vsebino tega Pravilnika. Zraven švedskih in slovenskih oblasti sodeluje SZ tudi z nekaterimi drugimi priseljenskimi organizacijami na Švedskem na področjih, ki se ujemajo s predpisi tega Pravilnika. Društva-članice Vsako društvo ima pravico do samoodločanja v notranjih zadevah društva in sme tudi sicer imeti lastna mnenja, ki se strinjajo s predpisi tega Pravilnika. Članstvo v SZ je prostovoljno in je politično, nacionalno in versko nevezano. Člani SZ pa so se dolžni ravnati po predpisih tega Pravilnika na področjih gojenja in obvarovanja slovenskih navad, kulture, jezika ter s svojim delom pomagati k boljšemu razumevanju in solidarnosti v odnosu do drugih narodov in narodnosti, priseljenci in Švedi. Občni zbor Glavni organ SZ je občni zbor, kjer se izbere predsednik in ostali člani upravnega odbora. Upravni odbor izbere potem izvršni odbor iz svojih vrst. Na občnem zboru se izvolijo tudi člani v nadzorni ali revizijski svet. 1. Občni zbor sestavljajo predstavniki vseh slovenskih društev-članic na Švedskem z najmanj dva člana od katerih je eden predsednik. 2. Upravni odbor sestavljajo najmanj trije člani. 3. Upravni odbor in revizijski svet se volita za eno leto. Glavni (redni) občni zbor mora biti določen vsako leto najkasneje do 15. aprila. Tu se vrši pregled blagajniškega in revizijskega poročila za minuli delovni period. Upravni odbor lahko skliče posebni občni zbor, če vsaj ena tretjina članov to zahteva. Glavni občni zbor določi upravni odbor, ki pošlje tudi vabila, predloge k dnevnemu redu ter poročila UO in revizorjev, vsaj 15 dni pred zasedanjem občnega zbora. Poglavitne naloge glavnega občnega zbora so naslednje: 1. pregled Pravilnika 2. volitve upravnega odbora 3. volitve glavnega urednika Našega glasa na predlog redakcijske komisije 4. budget (ekonomski plan) 5. planiranje dela v bodočem letu 6. odobritev končnega obračuna Vloga upravnega odbora 1. vzpodbujati in voditi naloge, ki so bile zadane na občnem zboru 2. izvršni svet upravlja z tekočimi nalogami SZ po direktivih upravnega odbora. V izvršni svet se lahko izvoli samo na občnem zboru izbran član upravnega odbora. 3. Upravni odbor lahko imenuje permanentne (stalne) ali začasne posebne odbore (komiteje), pokrajinske ali krajevne skupnosti na podlagi sodelovanja in podobno. Vloge revizijskega sveta 1. pregled blagajniškega poročila 2. izpis in predaja potrdila o pravilnem stanju blagajne 3. lahko figurira kot pripravljalna komisija za volitve Sklepi gčlavnega občnega zbora in sklepi upravnega odbora so veljavni, če je zanje glasovala več kot polovica članov. Občni zbor in upravni odbor sta sklepčna, če je prisotnih vsaj polovica članov in če se od teh dve tretjini odločita za predlog. Vodstvo Slovenske Zveze Predsednik, podpredsednik in tajnik podpisujejo in predstavljajo Slovensko Zvezo na Švedskem vsak zase. Upravni odbor SZ lahko izbere nekega člana izven upravnega odbora za določene funkcije, n. pr. blagajničarja. Predsednik Slovenske Zveze na Švedskem je od ustanovitve leta 1991 do leta 1998 bil Branko Jenko iz slovenskega društva Ivan Cankar v Halmstadu. Na občnem zboru leta 1998 je po sedmih letih bil izvoljen Ciril Stopar iz slovenskega društva Slovenija v Olofstromu. Tajnik je Avguština Budja in blagajnik Štefanija Bergh, obe iz slovenskega društva Lipa v Landskroni. Ostali člani upravnega odbora in revizijske komisije so menjaje se člani iz vseh devetih slovenskih društev na Švedskem. Financiranje SZ Slovenska Zveza na Švedskem se financira s pomočjo članarine, državne dotacije, dotacije društev, posamezne in projektne dotacije ter s pomočjo lastnih dejavnosti. 1. Članarino Slovenski Zvezi plačajo društva 10 SEK/letno za vsakega posameznega člana (če ima družina 4 člane se plača 40 kron letno). 2. Švedska državna organizacijska dotacija znaša letno približno 250 000 SEK. Iz teh in drugih skladov pomaga Slovenska Zveza posameznim lokalnim slovenskim društvom na Švedskem z dotacijo ob večjih prireditvah in manifestacijskih dejavnostih ter je pokroviteljica za Slovenska srečanja v Vadsteni na vsako binkoštno nedeljo, kadar je to potrebno in možno. Podpira tudi Slovenska kulturna srečanja Slovencev (bivši slovenski Festival) vsako drugo leto, ki ga organizirajo posamezna društva po dogovoru ter krije potne stroške odbornikov in administracijske stroške tajništva. Slovenska Zveza v celoti podpira tudi izdajanje slovenske kulturne revije v Stockholmu Naš glas 6-krat letno vse od leta 1995. (Naš gas je po 170.številkah in 28. letih delovanja prenehal izhajati v decembru 2001. Na občnem zboru Slovenske zveze 2002 je odločeno, da se formira nov uredniški odbor, ki bo oblikoval novo kulturno in informativno revijo -Informativno GLASILO Slovenske zveze. Tako je Informativno glasilo izšlo prvič v maju 2002. Op. avtorica A. Budja.) Prihodnost Slovenske Zveze na Švedskem Prihodnost Slovenske Zveze je odvisna od aktivnosti in števila članov slovenskih društev na Švedskem. Število se ne sme veliko zmanjšati, kajti po švedskih predpisih mora v Zvezi na državnem nivoju kot je slovenska biti včlanjenih vsaj 1000 članov. Članstvo v slovenskih društvih na Švedskem se giblje med številko 1 100 in 1300 člani letno. Dokler bodo obstajala slovenska društva v današnjem obsegu, bo lahko obstajala tudi Slovenska Zveza na Švedskem. Vendar se zakoni priseljenske politike neprestano spreminjajo, lahko se zgodi, da Slovenski Zvezi in drugim združenjem in Zvezam "zagode" na drugem koncu. Zaenkrat pa so stvari takšne. O spremembah Pravilnika ali prenehanju Slovenske Zveze na Švedskem se sklepa na glavnem občnem zboru s štiri petinsko večino na enem sestanku ali z večino dva proti tri na dveh zaporednih sestankih. Slovenska Zveza obstaja tako dolgo dokler obstajata vsaj dva aktivna člana. Če Slovenska Zveza preneha obstajati tedaj pripade vse premoženje in inventar SZ njenim članom. To je približen prevod Štatuta, oziroma Pravilnika Slovenske Zveze na Švedskem, ki je bil odobren in sprejet na glavnem občnem zboru Slovenske Zveze, v Goteborgu, dne 14. marca 1992. (Pri izpisu in prevodu Pravilnika Avguština Budja, tajnik SZ na Švedskem - 1991-2000.) OBČNI ZBOR (1998) SLOVENSKA RIKSFOERBUNDET I SVERIGE SLOVENSKA ZVEZA NA ŠVEDSKEM LANDSKRONA, DNE 28. FEBRUARJA IN 1.MARCA 1998 DNEVNI RED PRILOŽEN VABILOM NA OBČNI ZBOR OTVORITEV: Predsednik SLOVENSKE ZVEZE NA ŠVEDSKEM Branko Jenko pozdravi vse prisotne udeležence občnega zbora, posebej slovensko veleposlanico na Švedskem, gospo Dragoljubo Benčina, nato slovenskega misijonskega duhovnika na Švedskem, gospoda Zvoneta Podvinskega ter predsednika slovenske izseljenske matice v Ljubljani, gospoda Janeza Bogataja in svetovalko SIM v Ljubljani, gospo Marjano Blaznik. Razen štirih posebnih gostov (glej zgoraj) so bili soudeleženci občnega zbora Slovenske Zveze še naslednji: Pavel Udir, Naš glas, Stockholm Adi Golčman, Naš glas, Stockholm Andrej Harc, slov. društvo, Stockholm Boris Šavs, slov. društvo, Stockholm Jozef Bergoč, Planika, Malmö Natali Silic, Planika, Malmö Jožef Ficko, Planika, Malmö Gabrijela Karlin, Lipa, Landskrona Anne-Marie Budja, Lipa, Landskrona Kerstin Karlin, Lipa, Landskrona Zvonko Bencek, Lipa, Landskrona Helena Budja, Lipa, Landskrona Ludvik Rener, Slovenija, Olofström Dragica Rener, Slovenija, Olofström Ida Engdahl, Lipa, Landskrona Olga Budja, Lipa, Landskrona, Simon Karlin, Lipa, Landskrona Ljudmila Barač, S/Š-društvo, Helsingborg Darko Berginc, S/Š-društvo, Helsingborg Oskar Štih, Slovenija, Eskilstuna Rudolf Urnič, Slovenija, Eskilstuna Janko Bukovec, Ivan Cankar, Halmstad Jože Godina, Ivan Cankar, Halmstad Branko Jenko, Ivan Cankar, Halmstad Erika Jacobson, F. Prešeren, Göteborg Meta Rozman, F. Prešeren, Göteborg Tatjana Blazec, F. Prešeren, Göteborg Štefka Berg, Lipa, Landskrona Alojz Macuh, S. Gregorčič, Köping Suzana Macuh, S. Gregorčič, Köping Alojz Meglič, S. Gregorčič, Köping Ciril Stopar, Slovenija, Olofström Ivanka Franceus, Planika, Malmö Auguština Budja, Lipa, Landskrona 1. SPREMEMBE DNEVNEGA REDA: Nekatere točke dnevnega reda menjajo vrstni red. 2. DELOVNO PREDSEDSTVO: Ciril Stopar, predsednik, Ivanka Franceus, član, Avguština Budja, tajnik. Overovatelja zapisnika: Dragica Rener in Natali Silic. 3. IZVOLITEV VOLILNE KOMISIJE: Člani volilne komisije so člani nadzornega odbora. 4. POROČILO O DELU SLOVENSKE ZVEZE, V BODOČE IMENOVANE SZ. Branko Jenko poda ustmeno poročilo o delu SZ. Pismeno poročilo tajnice priloženu zapisniku (glej priloge). 5. BLAGAJNIŠKO POROČILO: Blagajniško poročilo pregledano in potrjeno ter priloženo zapisniku. 6. POROČILO NADZORNEGA ODBORA: Nadzorni odbor potrdi in podpiše prikazano blagajniško poročilo in predlaga razrešnico upravnemu odboru SZ. 7. KRAJŠA POROČILA PO DRUŠTVIH PO ABECEDNEM REDU: ESKILSTUNA: Na programu imajo nove, boljše lokale za medsebojna srečanja. Članstvo se ne obnavlja in to je negativno. Imajo tudi sorazmerno veliko mešanih zakonov. Cilj in namen društva je - obdržati in ohraniti to kar imajo sedaj. GÖTEBORG: Imajo razna srečanja na kulturnem področju, tečaje, tradicionalno srečanje v naravi "piknik", veselice, obletnice ter sprejemajo razne športne in drugačne ekipe iz Slovenije. V društvu imajo tudi redne sestanke enkrat mesečno. Problemi pa so z vprašanjem prostorov. HALMSTAD: Člani so zopet postali aktivnejši. Kar 80% se jih udeležuje raznih sestankov in shodov. Glede društvenih prostorov - občina Halmstad ima namen prodati stavbo, kjer ima društvo svoje prostore, morda bo možen odkup teh prostorov, kar je trenutno zelo važno vprašanje za nadaljni obstoj društva. HELSINGBORG: Cilj društva je predvsem, da obstane kot doslej. Posebnih aktivnosti v društvu ni, tudi posebnih prostorov si ne morejo privoščiti, vendar imajo upravni odbor in tako obstaja vendarle tudi nekak slovenski center v Helsingborgu. KÖPING: Prirejajo občasne prireditve kot so kresovanje, silvestrovanje in drugo. Imajo razne krožke - ženske zase, možje zase. Vendar se zbirajo tudi istočasno in to redno vsak teden. Tudi mladina je spet postala aktivna, zbirajo se predvsem ob nedeljah. Želijo tudi dobiti pojasnilo glede matičnega knjigovodstva v vezi vprašanja etnične pripadnosti slovenske priseljenske skupine na Švedskem. Vprašanje postavljajo veleposlanici Slovenske Ambasade v Stockholmu. LANDSKRONA: Dežurstvo - to vprašanje rešujejojo velikokrat s tem, da sprejemajo, oziroma zaposlujejo začasno brezposelne rojake na podlagi ALU projektov v sodelovanju biroja za zaposlovanje v Landskroni (Arbetsförmedling). Imajo redni odpiralni čas ter občasna družabna srečanja v prostorih društva. Sestanki so po potrebi. Tečaji pevskih skupin in slovenskega jezika ter nekaterih drugih aktivnosti v okviru društva so še vedno gonilna sila društvenih aktivnosti. To društvu obenem zraven dohodkov od članarine, SZ in občinske dotacije tudi omogoča financiranje tekočih izdatkov. Članstvo se tudi v Landskroni prej osipa kot obnavlja, kar je zelo značilna problematika vseh slovenskih društev na Švedskem. Letos slavi društvo 30 let obstoja, kar bodo obeležili z vsesplošnim "slovenskim srečanjem" dne 14. novembra. MALMÖ: Mladina, oziroma druga generacija Slovencev v Malmöju je letos ponovno prevzela krmilo društva. Društvo sodeluje tudi z nekaterimi drugimi društvi, predvsem s slovenskim društvom v Halmstadu. Imajo moški pevski zbor in razne tečaje v okviru društva. Problem Planike je vprašanje društvenih prostorov, predvsem na ekonomskem področju. OLOFSTRÖM: Srečanja enkrat mesečno v društvenih prostorih. Člani so raztreseni na razdaljah več sto kilometrov, kar povzroča razne komunikacijske probleme. Sodelujejo v nekem projektu, ki ima internacionalna merila (promocija balinanja na Švedskem) ter s slovenskim društvom v Halmstadu. Dopisujejo v Naš glas ter izdajajo lastno glasilo v slovenskem in švedskem jeziku, kar dobro povezuje na daleč razkropljene člane. To je obenem tudi glavna naloga in delo društva - povezovanje in informiranje članov. Povprečna starost članov se viša kar se tudi temu primerno odraža v društvenih aktivnostih. STOCKHOLM: Dobili so nove društvene prostore v kleti neke restavracije oziroma pizzerije. Razen občasnih srečanj v teh prostorih imajo zelo aktiven pevski zbor, ki pridno deluje in sodeluje na raznih kulturnih prireditvah. 8. GOSTJE: ZVONE PODVINSKI: slovenski izseljenski duhovnik na Švedskem vabi v Vadsteno, dne 31. maja letos, kjer bo že 25. slovensko srečanje po vrsti. Ta srebrni jubilej bomo obeležili z izdajo slovenkega zbornika o življenju Slovencev in delovanju slovenskih društev na Švedskem. G. Podvinski naroča in naproša slovenske rojake, da naj čimprej pošljejo svoje gradivo za zbornik. Prispevki so lahko proza ali nevezana beseda, fotomaterial pa tudi poezija ali pesmi so dobrodošle. Kronika društva je še prav posebno zaželjena. Glede zbiranja osebnih podatkov opozarja g. Podvinski na naslednje: osebne številke so zaželjene, vendar zadnje štiri osebne številke na Švedskem niso nujne za v arhiv, če dotični tega ne želijo. Dovolj so toraj rojstni podatki posameznikov. Pošljite čimprej tudi vse ostalo. G. Podvinski se zahvaljuje za dosedanje sodelovanje in pomoč SZ in se priporoča za naprej. DRAGOLJUBA BENČINA: Zanimivo je bilo slišati o delu v slovenskih društvih na Švedskem. Osebno se je nova (druga po redu) slovenska veleposlanica v Stockholmu predstavila v predzadnji številki revije Naš glas. Naloga slovenskega predstavništva na Švedskem je predvsem predstavljati Slovenijo ter posredovati konzularne informacije slovenskim državljanom. Slovenija je postala pravna država tudi na Švedskem, zato je danes prijetno biti slovenski veleposlanik v tej državi. Mednarodna sodelovanja Slovenije so za tako majhno državo kot je Slovenija velik zalogaj, predvsem iz administrativnega in ekonomskega stališča, Švedska nas začenja razumeti in nas poskuša povsod podpirati v naših zalaganjih. Še pred nekaj leti temu ni bilo tako, kajti Švedska je bila navdušena nad jugoslovansko idejo. Odnosi med baltiškimi državami in Slovenijo močno vplivajo na švedske odnose z nami. Švedi sami veliko vlagajo v Estonijo. Slovenijo smatrajo kot državo, ki je v podobnem položaju kot Estonija. Veliko pomagajo konkretno strokovno in finančno, brez posebnih garancij ali težnje po povrnitvi uslug in pomoči. Vprašanje vstopa Slovenije v ES (EU) ima Slovenija zelo visoke ocene iz strani Švedske. Švedi so prepričani, da se bomo Slovenci uspeli pogajati za vstop v EVROPSKO SKUPNOST. Na kulturnem področju bo Slovenija predstavljena na več koncih z različnimi točkami v Stockholmu, v prestolnici - glavnem kulturnem mestu Evrope letos. Na mednarodnem področju čaka Republiko Slovenijo 300 mednarodnih sporazumov. Med drugim so v teku tudi pogajanja socialnjh konvencij z nekaterimi državami, z nekaterimi je to vprašanje tudi že dokončno. Švedska in Slovenija še zaenkrat nista sklenili ničesar, vendar leži odločitev o predlogih socialne konvencije trenutno na slovenski strani. Sprejem slovenskega veleposlaništva jeseni - ali naj bi se le-ta letos (in morda tudi v prihodnje) odvijal nekje v Landskroni? Rojaki v Landskroni in okolici naj razmotrijo to možnost in se povežejo z veleposlaništvom v Stockholmu. G:a. Mihaela Logar, predstavnica za Slovence po svetu, namerava obiskati Švedsko v letu 1998. Slovenci tukaj naj se odločimo ali naj bo to 31. maj v Vadsteni ali jeseni v Landskroni. Tu naj bi obravnavali nekatera vprašanja o sodelovanju slovenskih društev na Švedskem z matično Slovenijo in obratno. Tudi nekatera ekonomska vprašanja se bodo obravnavala ob njenem obisku na Švedskem. V pogovoru s slovenskim izseljenskim duhovnikom na Švedskem je bilo določeno, da Logarjeva obišče Švedsko dne 31. maja ali točno, da se udeleži "Slovenskega srečanja v Vadsteni" letos. Podrobnosti o tem pozneje. ADI GOLČMAN ZA UREDNIŠTVO NAŠ GLAS: Glasilo izdajajo že 25 let, toraj v koraku s srečanji v Vadsteni. Prvotno je Naš glas izhajal v okviru Koordinacijskega odbora slovenskih društev na Švedskem (1973-1991) in nato po letu 1991 v okviru Slovenske Zveze na Švedskem. Prvoten namen in naloga slovenkega glasila Naš glas je bila predstaviti slovensko kulturo prvih priseljencev iz Slovenije na Švedskem ter pomagati učiteljem dopolnilnega pouka pri pouku materinega jezika . Ta naloga danes nima več prave vloge, saj druga generacija Slovencev na Švedskem slabo obvladuje slovenski jezik. Problem glasila Naš glas danes je predvsem upadanje števila naročnikov in krčenje dopisniške mreže. Uredništvo je zato spremenilo nekatere prvotne zamisli. Danes so člani uredništva morali poiskati in najti drugačne literarne oblike kot so Naši slavni predniki in podlistek Slovenija od pradavnine do danšnjih dni. Objavlja tudi prispevke v švedskem jeziku ter nekatere splošne novice iz Slovenije. Vprašanje: ali je Naš glas še potreben in kako ga tedaj obdržati in izboljšati? je med udeleženci občnega zbora SZ zbudilo plodno diskusijo. Odgovor je bil enoglasen: Naš glas na Švedskem je za Slovence še naprej vsaj toliko potreben kot doslej. Z ukinitvijo slovenske radijske oddaje januarja letos je Naš glas trenutno edina javna vez med rojaki na Švedskem. Po društvih bodo skušali dopisovati in zadržati število naročnikov, drugače pa prosijo uredništvo za razumevanje. Po mnenju predsednika SIM v Ljubljani, g. Janeza Bogataj, je Naš glas ena najkvalitetnejših slovenskih revij zunaj slovenskih meja v Zahodni Evropi, kar je seveda zelo visoka ocena uredništvu, bivšemu Koordinacijskemu odboru slovenskih društev na Švedskem ter pozneje Slovenski Zvezi na Švedskem in dobra vzpodbuda za nadaljne izdajateljsko delo. Važno: Naš glas potrebuje sodelovanje in podporo društev in SZ. Društva naj imajo te potrebe v obziru, kadar planiranjo svoje aktivnosti. Društva naj poravnajo naročnino za Naš glas najpozneje do junija; v obratnem primeru se višina izostale naročnine odtegne od dotacije SZ dotičnemu društvu jeseni. Prof. JANEZ BOGATAJ, predsednik slovenske izseljenske matice v Ljubljani in Ga MARIJANA BLAZNIK, svetovalka pri SIM. G. Janez Bogataj poučuje kot profesor na Filozofski Fakulteti v Ljubljani. SIM = slovenska izseljenska matica, deluje kot društvo, ki se financira preko urada za Slovence po svetu, kjer je trenutno šef ga Mihaela Logar. SIM ima 7 zaposlenih. Pravkar sodeluje v nekem projektu z ministrstvom za Šolstvo in Šport. V vezi s tem naj predstavniki društev izpolnijo vprašalnik o podatkih Slovencev na Švedskem - kje, koliko, kdaj ipd. Podatki bodo služili kot podlaga pri izidu novega etničnega zemljevida: kraj/območje kje vse živijo Slovenci. G. Bogataj čestita za delo SZ in za revijo Naš glas ter pravi, da je Naš glas ena najboljših izseljenskih revij (glej zgoraj). Kot zelo pozitivno oceni tudi sodelovanje slovenskih društev in SZ s slovensko katoliško misijo na Švedskem. Ne pozabimo, da nas druži predvsem slovenski jezik, pravi. Kot primer navaja naslednje: tisti, ki pozna le eno slovensko pesem je vreden več kot tisti, ki ne pozna nobene slovenske pesmi! Razmišljati moramo o novih oblikah delovanja, tako da se bomo odpirali navzven k sodelovanju z drugimi. Slovenski jezik pri slovenskih izseljencih po svetu postaja vse bolj zanimivo področje. To se med drugim odraža na sorazmerno velikem številu udeležencev v poletni šoli slovenskega jezika v Sloveniji. Predlog: Lipa - 30 let - prirediti razstavo o dosedanjem delovanju Slovencev na Švedskem, vključiti švedske oblasti ipd. KAKO VKLJUČITI - Prisotnost TV, slovenske izobraževalne oddaje, mladinske oddaje, lutkovne nadaljevanke, serije/filmi. Kulturne oblike sodelovanja so premalo. Slovenica - okrogla miza, pripraviti tla na Švedskem. Obravnavanje preteklosti - kakršnakoli je že bila - je naloga zgodovinarjev. Ob vstopu v novo tisočletje poskušajmo biti bolj junaški in manj cmeravi. G Podvinski dodaja: Slovenija je lepa, filmi o slovenski naravi bi bili uspešni na Švedskem. In ne nazadnje - kar je Pika Nogavička za Švedsko to je Kekec za Slovenijo. 9. DISKUSIJA PO POROČILIH: Glede slovenskih filmov in ostalih oblik slovenskega programa na švedski televiziji se moramo obrniti na švedsko TV: posamezno in množično: piši-piši-piši!!! Nadzorni odbor SZ zahteva v bodoče boljše specificiranje za izdatke administrativnih stroškov. 10. RAZREŠNICA. Udeleženci občnega zbora potrdijo razrešnico upravnemu odboru SZ. 11. VOLITVE NOVEGA UO: Volilna komisija predlaga naslednje člane: Ciril Stopar, predsednik Branko Jenko, podpredsednik Ivanka Franceus, podpredsednik Avguština Budja, tajnik Štefka Berg, blagajnik Boris Šavs, kultura, izobraževanje Jožef Ficko, član Erika Jacobson, član Milka Barac, član Natali Silic, član Revizijska komisija: Jožef Bergoč, Ida Engdahl in Alojz Macuh Volilna komisija so člani nadzornega revizijskega odbora. Predlogi so bili enoglasno sprejeti. Sledijo čestitke, zahvale in etnološko predavanje g. Bogataja z diapozitivi iz Slovenije. Nato večerja. 1/3-1998 12. SMERNICE ZA BODOČE DELO SZ: - SZ se udeležuje sestankov in konferenc, ki so za Slovence na Švedskem pomembne - SZ skrbi za povezovanje s švedskimi in slovenskimi oblastmi - Društva naj pošljejo delovna poročila za nazaj in okvirni program za naprej tajništvu SZ - Graditi na boljših telefonskih povezavah (zaradi geografske oddaljenosti) - Izboljšati sodelovanje SZ in SIM - Društva naj iščejo in razširijo sodelovanja v obliki raznih projektov, tečajev (občine, druge skupnosti) - Branko J. ostaja član Izseljenskega sveta v Ljubljani in delegat pri integracijskem svetu na Švedskem do konca mandata - Svetovni Slovenski Kongres - Auguština B. delegat za obnovo stikov na Švedskem. Slovenci iz nekaterih drugih držav imajo predstavnika v slovenskem parlamentu, kaj pa Švedska? - SZ bo ekonomsko delno podprla administracijske stroške v posameznih društvih, predvsem kadar se njihovo delo nanaša na SZ. Višina dotacije se določa sproti v okviru zmogljivosti. - SZ ekonomsko podpre Naš glas tudi v naslednjem letu. - SZ sodeluje v Vadsteni in na Slovenskem srečanju v Landskroni. - Društva naj poskrbijo za dopisovanje v Naš glas 13. SLOVENSKO SREČANJE V LANDSKRONI: V namen Slovenskega srečanja 1998, ki bo letos v Landskroni je društvo že rezerviralo veliko dvorano v prostorih Folketshus v Landskroni. Srečanje bo dne 14. novembra s pričetkom kulturnega programa ob 16. uri. Ostale podrobnosti kot so okvirni oris teme, sodelovanje prijateljske občine Slovenska Bistrica in sodelovanje SIM (ev. skeč) bodo poslane ostalim društvom takoj, ko bo to mogoče (enkrat zgodaj jeseni). 14. RAZNO: - Društva naj se trudijo pritegniti stare člane ter mladino. - Goeteborg: dne 17. oktobra slavi društvo 25-letnico društva. Na programu so veselica, kulturni program, gostje iz Slovenije. - SIM posreduje pri povezavah in sodelovanjih Olofstroem - Sora ter Malmoe - Maribor. Nekatere aktivnosti SIM: Razstava, Poletna šola, Slovenska slikarska kolonija, Srečanje v moji deželi, Rodna gruda - naročniki. Dopisujte. Pišite SIM pred dopusti, da bodo vprašanja še pravi čas obravnavana. Obiščite nas! - Knjiga in računi Naš glas pregledani in odobreni. 15. SKLEPI OBČNEGA ZBORA ZA LETO 1998: 1/ Prošnje za dotacije: A/ Göteborg 25 let. Prošnja 25 000:-. Odobreno 8 000Kron. (september) B/ Stockholm. Prošnja 5 100:-. Odobreno 3 000kron. (marec) C/ Halmstad prosi za 5 000:-. Odobreno 3 000kron. (april) Č/ Katoliška misija prosi za 25 000:-. Odobreno 20 000kron. (15. maj) D/ Malmö prosi za 7 000:-. Odobreno 4 000kron. (Takoj) E/ Köping - odobreno 3 000kron. (avgust) F/ Olofström - odobreno 3 000kron. (avgust) G/ Predračun Naš glas 30 000 do junija 45 000 (september-oktober). H/ Slovensko srečanje 1998, Landskrona, dotacija 20 000kron odobrena (oktober). I/ Rado Omota - razstava v Sloveniji. Prošnja 4 500:-. Odobreno 4 500 kron za vozovnico. (marec) 2. Potovanje društev v Landskrono na "slovensko srečanje" 14. novembra 1998 z avtobusi plača v celoti SZ. 3. Članarina za leto 1998 nespremenjena - 10kron za vsakega člana. Članarino morajo društva vplačati najpozneje do 15. junija. 4. Osnovna dotacija društvom (grundbidrag) 2 000kron vsakemu društvu takoj po vplačilu članarine. 5. Vprašanje administracije in potovanj nespremenjeno. 6. SZ odkupi knjige od pisatelja Rade Omota (Slovenija od pradavnine do današnjih dni) približno 15 izvodov. 7. Disponiranje blagajne - predsednik in blagajnik vsak zase. 8. Organizacijsko delo društev - SZ tudi letos podpre administracijo z dotacijo 50kron po članu v kolikor bodo to dopuščale ekonomske zmogljivosti SZ. (december) 9. Naš glas financira SZ v celoti, dokler so za to ekonomske možnosti. Naročnina se plača SZ.. 10. Določitev komisije - Branko Jenko, Adi Golčman in Jože Ficko so sprejeli nalogo v vlogi komisije, ki bo do naslednjega leta preučila možnosti vključitve neslovenskih organizacij v članstvo SZ (kakšni so pogoji in kakšne posledice takšnega sprejetja). Pri zapisniku: Avguština Budja Overitelja: Dragica Rener Natali Silic 184 Občni zbor Slovenske zveze na Švedskem leta 1995. Kar osem let po vrsti je občni zbor SZ organiziralo slovensko društvo v Landskroni. Helsingborg 15. 5. 1995 Otvoritev častnega Konzulata v Helsingborgu s predsedujočima veleposlanikom Ivom Vajglom in predsednikom Slovenske zveze Brankom Jenkom. V ozadju: nastopajoče sestre Budja v slovenskih (gorenjskih) narodnih nošah. SLOVENSKA ZVEZA (2003) Predsednik ima besedo^ Minilo je eno leto odkar izhaja Informativno GLASILO Slovenske zveze na Švedskem, ko je po 28. letih delovanja s 170. številko prenehal izhajati NAŠ GLAS. Letos je vlogo glavnega urednika prevzela Avguština Budja. Po prvem pogovoru z urednico je videti, da bo z veseljem prevzela odgovorno delo. Naš skupni cilj je, da bomo postopoma izboljševali kvaliteto GLASILA z objavami fotografij slovenskih dopisnikov, zanimivimi reportažami, pisali o kulturnih dogajanjih, skratka o vsem tistem, kar bo zanimalo naše bralce. Danes lahko spremljamo dogodke v Sloveniji že preko raznih medijev, vendar upamo, da bodo dopisniki slovenskih društev pomagali redakciji Informativnega GLASILA, pri objavljanju zanimivosti iz življenja Slovencev na Švedskem, tistih, ki jih drugi mediji ne zapažajo. V ta namen nameravajo redakcijo postopoma okrepiti z novimi močmi. Zadnja tri leta je Slovenska zveza izgubila že polovico denarnih sredstev, oziroma konkretno 123.000 kr, ki jih odobri in izplača švedski Državni zavod za integracijo (Integrationsverket). Tako je SZ ostala brez sredstev za izdajanje slovenskega medija na Švedskem. Prvi dve številki in tudi naslednje pa bomo tiskali s podporo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ministrstva za kulturo RS ter raznih sponzorjev. Ciril M. Stopar Predsednik SZ pred poslopjem slovenskega parlamenta v Ljubljani lansko leto. Po vstopu v novo tisočletje so slovenska društva prevzela novo vlogo. Delo teče pod strogo kontrolo Državnega zavoda za integracijo, ki se ne ozira na to, da smo Slovenci na Švedskem stari priseljenci in smo že integrirani. Društva se po najboljših močeh trudijo, da obdržijo svoje društvene prostore. Skoraj polovici to ne uspeva več, ker so najemnine predrage. Obdržali smo predvsem tiste aktivnosti, ki so najbolj zanimive za člane, da prihajajo na prireditve, veselice in v društvene prostore. Slovenska Zveza pa se nevarno približuje tistemu številu članstva, ki je kritično, da bo padlo pod 1000 članov in bo tako Državni Zavod za integracijo je uvedel dodatno pravilo, s katerim ne priznava članstva otrok do 6. leta starosti, "ker se ti še ne zavedajo da so, oziroma, da so njihovi starši slovenskega porekla". Čeprav se z njihovimi pravili ne strinjamo, so naše možnosti, da bi vplivali na ta določila, majhne. Na skupnih sestankih smo že izrazili svoje mnenje, toda to ni vplivalo na odločbe Zavoda. UO Slovenske zveze bo vztrajal in s protesti izrazil svoje nezadovoljstvo z odločbo pri ministru za integracijska vprašanja Moni Sahlin. Ob koncu pa bi radi našim bralcem položili na srce, da naj včlanijo svoje otroke in vnuke v slovenska društva, posredujejo pri prijateljih, ki so slovenskega porekla, da postanejo člani. Če hočemo premostiti resno oviro z upadanjem števila članov, potem potrebujemo vso pomoč. Toda pohitite, da ne bo prepozno, saj še gotovo nismo pozabili vsega, kar se je doslej že dogajalo; izgubili smo slovensko oddajo na švedskem radiu, izgubili smo NAŠ GLAS, toda Slovenske zveze ne OBČN! ZBOR SLOVENSKE ZVEZE 15. IN 16. MARCA 2003 smemo pustiti, to ja "naš glas" pri švedskih oblasteh. Le z vašo pomočjo in s pomočjo druge in tretje generacije bomo lahko obstali, zadržali svojo identiteto—ponosni in 186 samozavestni, da smo Slovenci-Švedskem^. -in le tako bomo obdržali slovensko kulturo in pisano besedo na OBČNI ZBOR SLOVENSKE ZVEZE 15. IN 16. MARCA 2003 Letos so se predstavniki slovenskih društev na Švedskem zbrali v prostorih slovenskega društva PLANIKA v mestu Malmo, ki leži na jugu Švedske. Opravičeno so izostali predstavniki iz dveh društev in sicer Ivan Cankar iz Halmstada ter Švedsko-Slovensko društvo iz Helsingborga. Tudi letos je bila posebna gostja gdč. Bojana Cipot III. sekretarka pri slovenskem veleposlaništvu v Stockholmu. Posebnih novic o spremembah v upravnem odboru SZ ni. Skoraj vsi člani, razen manjših izjem v nadzornem odboru, so bili razrešeni svojih funkcij in nato na novo izvoljeni in so svoje fumkcije tudi sprejeli. Sprememba je nastala le v uredniškem odboru Informativnea GLASILA, katerega glavni urednik doslej je bil Jožef Ficko, Malmo, od letos pa je to nalogo sprejela Avguština Budja, Landskrona. Sestanek občnega zbora SZ je tudi letos trajal dva dni. Nekateri udeleženci so predlagali, da bi v prihodnje občni zbor časovno skrajšali na samo en dan, ker ljudje od daleč (nekateri se peljejo tudi po 600 km) izgubijo sicer preveč časa. Poskušali bodo za sestanek občnega zbora SZ tudi poiskati primernejše mesto nekje bolj v sredini južne Švedske, da bi tako skrajšali potovanje tistim najbolj oddaljenim na severu. Dogovorili so se, da bodo okoliščine glede takšne možnosti raziskali že za prihodnje leto. Med udeleženci občnega zbora Slovenske zveze so tekli zanimivi pogovori o delu v prihodnje^ Pogovor je tekel tudi o tem, da so gotovo že mnogi naleteli na primer, ko so jih Švedi - že iz stare navade - spet imenovali Jugoslovane. Tudi v določenih dokumentih na Švedskem še vedno naletimo na napačno informacijo o jugoslovanstvu, ki se pomotoma nananša na etnične Slovence. S tem, da na takšne pomote ne reagiramo, dopuščamo oblastem in onemogočamo sami sebi, da bi nas na Švedskem vodili kot Slovence, statistični podatki o resničnem številu Slovencev na Švedskem pa ostajajo nepravilni v našo skodo. Na nas samih je, da te zadeve čimprej uredimo. Potrebno je le stopiti do Davčnega urada v tvojem mestu bivanja na Švedskem in tam zaprositi za spremembo zapisa o etnični pripadnosti, torej o tem, da smo po rodu Slovenci. To velja tudi za Slovence s švedskim državljanstvom, saj vemo, da sta etnična pripadnost posameznikov in državljanstvo neke osebe dva popolnoma različna pojma. Ob branju pisma predsednika SZ Cirila M. Stopar zvemo, da se državne dotacije postopoma zmanjšujejo in da mora SZ zadržati določeno število članstva, da bi bila še naprej upravičena ekonomske podpore. Švedska državna podpora med drugim delno krije stroške za administracijo pri organizaciji večjih SLOVENSKIH SREČANJ na Švedskem, praznovanja raznih društvenih jubilejev ter za administriranje tekočih nalog upravnega odbora SZ. Ker je po švedskih—po naši krivdi pomanjkljivih— statističnih izračunih Slovencev na Švedskem zelo malo (nekaj med 60 in 360 oseb), leži tudi tukaj važen vzrok, da se bomo prijavili in uredili vprašanje naše etnične pripadnosti na lokalnem področju pri švedski Davčni upravi (Skattemyndigheten) čimprej. Občni zbor SZ 2003 Nov uredniški odbor Informativnega GLASILA / INFORMATIONSBLADET Pri sestavi novega uredniškega odbora za Informativno GLASILO Slovenske zveze na Švedskem so na sestanku občnega zbora bili izbrani naslednji člani: Avguština (-stina) Budja, glavni in odgovorni urednik in izdajatelj; Pavel Udir, blagajnik; Ciril M. Stopar in Jožef Ficko, člana uredniškega odbora. Zvonko Bencek - tehnični urednik. -stina (DEC. 2003) PREDSEDllK IMA BESEDO....... OB praziovamju "ABRAHAMA" PREDSEDMlKA SZ ClRlLA stoparja Božični prazniki so pred vrati, čez pet mesecev vstopa Slovenija v Evropsko skupnost, s tem pa bo olajšano vaše potovanje v Slovenijo. Na kaj mislim s to besedo! Mislim nato, da je večina članov Slovenske zveze prišla v tista leta, ko ste si pridobili pokojnino in ste tudi slabšega zdravja. Obenem pa radi za več časa potujete v svojo domovino in z vstopom Slovenije v EU boste lažje in bolj poceni prišli do zdravniških storitev v Sloveniji. V prejšnji številki smo vam omeniuli, da je tudi Slovenska zveza uvrščena v tisto skupino priseljeniških zvez, katerih matične domovine so priključene v Evropsko skupnost. Toda na sestanku Državnega zavoda za integracijo v oktobru mesecu smo izvedeli, da je birokracija na Švedskem še precej velika in da je bil to samo predlog, katerega bodo uresničili šele leta 2005. To pomeni, da se bomo morali še eno celo leto boriti s pomankanjem sredstev za delo v Slovenski zvezi. V letu 2003 smo dobili vsa sredstva za tiskanje in distribucijo Informativnega glasila iz Slovenije, iz Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ministrstva za kulturo RS ter sponzorjev. Upamo, da nam bodo tudi drugo leto enako pomagali seveda preko odobrenih projektov. Kot pa ste opazili smo ohranili slovensko pisano besedo na Švedskem, zahvala pa gre redakciji Informativnega glasila, upravnemu odboru Slovenske zveze in finačni pomoči ministrstev Republike Slovenije. Vabimo vas, da s svojimi prispevki in tudi željami pomagate redakciji "krojiti" medij Slovenske zveze v prihodnjem letu. Mi pa obljubljamo, da bomo v naslednjem letu poskušali izdati štiri številke glasila. Ciril M. Stopar JERNEJ MLEKUZ MED NAMI V oktobru je slovenska društva na Švedskem obiskal mag. Jernej Mlekuž iz SAZU ZRC iz Ljubljane. Jernej je obiskal slovenska društva in si ogledal društvene arhive ter si vse dobro zabeležil in fotografiral. S tem projektom bodo arhivi slovenskih društev na Švedskem dobili pomembno vlogo v Sloveniji, saj bodo dobili vpogled v zgodovino slovenskih društev in upamo, da bodo ta projekt v SAZU ZRC tudi nadaljevali tako da ne bo Jernejevo delo zastonj. Jernej je zadnje dva dni obiskal KD Slovenija v Olofströmu ter pri predsedniku zveze pregledal arhiv Slovenske zveze. Zadnjo noč je prespal pri predsedniku in se nato z vlakom odpeljal iz Ronneby naravnost na letalo Adria Airways v Kopenhagen na Danskem. Jernej hvala ti za tokrat in spet dobrodošel med nas na Švedsko. Ciril M. Stopar Predsednik ima besedo^.(2003) Pred vami je četrta številka Informativnega GLASILA. Iz cele Švedske smo dobili pohvalne kritike na novo vsebino in obliko, še posebej pa so bili člani pohvalni za glasilo v manjšem formatu. Tudi iz Slovenije smo dobili pohvalno kritiko, Ljubljanske novice so objavile pozitiven članek v svojem časopisu "Informationsbladet že na voljo" in bodo v bodoče spremljali dogajanja v slovenskih društvih na Švedskem preko Informativnega glasila Slovenske zveze. (Če želite čitati Ljubljanske novice, poiščite na internetu www.linovice.com). Predsednik SZ Ciril M. Stopar in podpredsednica Ivanka Franceus. Foto Pavel Udir (2003) Glavna in odgovorna urednica Avguština Budja je lahko vesela in ponosna, saj smo izdali glasilo v novem manjšem formatu prav zato, ker si je ona to tako odločno želela. V začetku sem sumil in mislil, da tega ne bo zmogla v tako kratkem času, saj je delala z novim programom na novem formatu. Toda glavni urednici je vse to uspelo, jaz in še nekateri pa smo jo zasipali s slikami in nekaj teksta. Še imamo nekaj šibkih točk v glasilu, toda s časoma bomo tudi to popravili. Potrebujemo pa tudi vašo pomoč, da nam pišete in pošiljate svoje prispevke. Čas je, da se tudi drugi prebudite, saj ste menda že opazili, da slovenska pisana beseda še obstaja na Švedskem. V juliju je bilo v Ljubljani tretje Vseslovensko srečanje. Nas na Švedskem je doletela ta čast, da so nas v parlamentu zastopale in s pesmijo tudi nastopale znane sestre Budja iz društva Orfeum v Landskroni. V oktobru praznuje ansambel Vikis 30-obletnico ustanovitve in jo bodo proslavljali v Jämshögs Medborgarhus pri Olofströmu. To so vse lepi dogodki in jubileji, ki jih praznujemo na Švedskem. Z Vikisom in sestrami Budja vemo, da slovenska pesem in melodija še dolgo ne bo zamrla v Skandinaviji. Naj vas bog poživi, prijatelji! DRŽAVNI ZAVOD ZA INTEGRACIJO Prijetna novica tudi iz tega zavoda, ki nas dostikrat trdo pesti. Končno so tudi naša protestna pisma in predlogi dobili nekaj priznanja. Na zadnjem sestanku v Stockholmu je prišlo do pisanega predloga s strani Zavoda za integracijo, da nas bodo po novem vzdignili iz Balkanske skupine priseljencev in dali v novo ^ skupino prikjučenih članic EU. Hvalabogu, da je prišlo do tega, saj se že " dolgo časa borimo za to. Kaj več novic o temu bomo dobili na naslednjem sestanku, ki bo v septembru ali oktobru v Stockholmu. PROJEKTI Ker nam pri Slovenski zvezi primankuje denarja moramo neprestano iskati ekonomsko pomoč v Sloveniji na raznih ministrstvih. Pošiljati moramo zelo obsežne pismene prošnje, ki morajo imeti opis in izvedbo projekta, ekonomsko podlago za projekt in partnerstvo pri projektu. Če dobimo denar ( dobimo veliko manj, kot ga potrebujemo) potem moramo po izvedbi projekta poslati ekonomsko poročilo z vsemi potrjenimi stroški, ki smo jih imeli in oceno projekta, kako nam je uspel. Če se tega ne držimo, smo primorani dobljeni denar vrniti. INFORMATIVNO GLASILO Tiskarske stroške, ki jih imamo z Informativnim glasilom nam delno krijejo sponzorji iz Slovenije in Urad RS za Slovence v zamejstvu in na tujem ter Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Državni zavod za integracijo nam ne more dati ASILO denarja za izdajanje glasila Zveze. DELO Z MLADINO Prav tako smo za delo z mladino dobili iz Slovenije nekaj denarja za mladinski projekt, da bi s tem povrnili slovensko mladino med nas v društva, kajti mladi nas bodo v bližnji bodočnosti nasledili pri krmilu skovenskih društev. SREČANJE STAREJŠIH SLOVENCEV Tudi za Srečanje starejših Slovencev, ki je bilo zdaj v avgustu so nam iz Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dali manjšo vsoto^ denarja za organizacijo le tega. EKONOMIJA SLOVENSKE ZVEZE Iz enega slovenskega društva na jugu Švedske me je poklical odbornik in me vprašal, koliko denarja imamo v Slovenski zvezi in zakaj ga ne bi razdelili društvom? Slovenska zveza je v zadnjih treh letih izgubila več kot polovico (52%) denarne pomoči iz Državnega zavoda za integracijo iz že znanih razlogov. Obenem so nam odbili posebno denarno pomoč za aktivnosti v lokalnih slovenskih društvih ( okoli 40.000 kr), ki smo jih prej delili društvom, zato smo dobili od Zavoda grajo, da moramo to takoj ukiniti in so nam potem ta sredstva tudi odvzeli. Denarna sredstva, ki jih dobimo iz Zavoda za integracijo potrebujempo za stroške občnega zbora spomladi, za jesenski sestanek predstavnikov slovenskih društev in za administracijo Slovenske zveze. Precej denarja porabimo tudi za razne aktivnosti v Slovenski zvezi, kjer so tudi slovenska društva prisotna. V letu 2002 smo imeli posebno kontrolo glede tega, če imamo res 1000 članov in če smo res porabili denar za tiste stvari, ki so bile predpisane. Končen odgovor članom Slovenske zveze: Kontrolorji Državnega zavoda za integracijo niso našli nobene napake pri ekonomskem delovanju Slovenske zveze na Švedskem. Zvonko Bencek, Landskrona in Jožef Ficko, Malmö, občni zbor SZ 2004 NOVA KNJIGA - NOVA KNIGA Izšla je nova knjiga avtorice Avguštine Budja: SLOVENSKO-SVEDSKI VODIČ oziroma SVENSK-SLOVENSK ORDGUIDE, ki obsega 112 strani. Zelo dragocena knjiga za vaše otroke, za partnerje švedskega porekla in za vaše švedske pa tudi slovenske prijatelje. Uporabna je za Slovence pri pogovoru s Švedi ter za Švede pri pogovoru s Slovenci. Naročite jo pri Avguštini Budja na naslovu uredništva Informativnega GLASILA. DELO V SLOVENSKIH DRUŠtVIH Jesensko delo je spet steklo po slovenskih društvih. Prosimo, da objavljate v tem glasilu spored vaših prireditev in veselic po društvih. In na kraju, dragi prijatelji; sosednja društva obiskujte se med sabo, to se vam bo v prihodnosti dobro obrestovalo. Pa nikar pri tem ne pozabite na našo mladino in na naše starejše rojake. Srečno! DOBRO JE VEDETI SVEDSKO-SLOVENSKI SLOVAR NOVI SVEDSKO-SLOVENSKI SLOVAR Dobili smo veliko vaših telefonskih klicev z vprašanjem, kako naročiti novi Švedsko- slovenski slovar iz Ljubljane. Tukaj imate še enkrat naš odgovor: Cena slovarja je 41,75 evrov, stroški pošiljanja pa 8,00 evrov. Skupaj bo torej cena slovarja za kupce na Švedskem 49,75 evrov (približno 461 švedskih kron). Slovar je mogoče naročiti po elektronski pošti, po faxu ali po običajni pošti. Plačilo bo mogoče poravnati s kreditno kartico Eurocard/MasterCard ali VISA ali preko bančnega računa, preko banke. Slovar lahko naročite pri: Založba ZRC,P.P. 306,1001 Ljubljana, Slovenija. Fax: 00386 1 425 77 94, tel.: 00386 1 470 64 64, E-Mail: zalozba@zrc-sazu.si ali na spletnih straneh: www.zrc-sazu.si/ Slovenski izseljenski koledar 2004-2005 Izšel je tudi Slovenski izseljenski koledar 2004-05 in je v naročniški službi SIM na voljo po ceni 3000 SIT + poštnina. V tej obsežni knjigi - koledarju so objavljene tudi obsežne reportaže iz Švedske. Avtor Ciril M. Stopar je napisal reportažo o 30- obletnici ansambla Vikis in Ivan Cimerman je napisal reportažo z naslovom: Soočenje dveh cicilizacij v državi blagostanja. Tukaj opisuje delo Mihaele Hojnik. NOVA REVIJA PRI IZSELJENSKI MATICI: SLOVENIJA.SVET Ciril Stopar je prisostoval predstavitvi nove revije za slovenske izseljence: Slovenija.svet (Slovenija, pika, svet) na Izseljenski matici v Ljubljani, katero so tudi finančno podprli in izbrali na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Nova revija bo nadomestila staro Rodno grudo. Cena za prvo leto je 175 kr. Novo in zelo obsežno revijo lahko naročite preko: E-maila: taika.martinec@zdruzenie-sim.si SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA, Cankarjeva 1/n, 1000 Ljubljana, SI tel: 00386 1 24 10 288, fax:00386 1 42 51 6731 Ciril M. Stopar, predsednik 1 Informativno GLASILO Slovenske zveze; Jesen 2004, št. 8, letnik 3 192 Otroški zbor Planika, Malmö Naš glas 1980, št. 42,1 6; Spodaj Naš glas 1992, št. 111,1. 19 Naslovi pomembnih institucij in slovenskih društev na Švedskem ter imena predsednikov za leto 2004. Slovenska zveza / Slovenska riksförbundet i Sverige Box 237, 261 23 LANDSKRONA Predsednik/Ordför: Ciril M Stopar, Tajnik/Sekr: Marjana Ratajc KK SLOVENIJA SKD FRANCE PREŠEREN c/o Rudolf Uršič Box 5271 Norregata 9, 633 46 Eskilstuna 402 25 Göteborg Preds.: Rudolf Uršič, 016-14 45 49 Ladislav Lomšek, 031-46 26 87 SD IVAN CANKAR SKD PLANIKA Box 4009 V:a Hindbyvägen 18 3009 Halmstad 214 58 Malmö Preds.: Branko Jenko, 0371-303 15 Ivanka Franceus, 040-49 43 85 SD SIMON GREGORČIČ SD LIPA Scheelegatan 7 BOX 649 731 32 Köping 261 25 Landskrona Preds.: Alojz Macuh, 0221-185 44 Lazukič Andrej, 042-702 69 KD SLOVENIJA SLOVENSKO DRUŠTVO STCKH Vallmovägen 10 BOX 832 293 34 Olofström 101 36 Stockholm Preds.: Ciril M. Stopar, 0457-771 85 Kristian Mlakar, 08-550 65 708 SLOVENSKI DOM PEVSKO DRUŠTVO ORFEUM Parkgatan 14 c/o Bencek-Budja, Hantverkarg 50 411 38 Göteborg 261 52 Landskrona Preds.: Jože Zupančič, 031-98 19 37 Augustina Budja, 0418-269 26 SLOV./ŠVEDSKO DRUŠTVO SLOVENSKA KATOL. MISIJA c/o Barač, Paarpsv 37 Parkgatan 14 256 69 Helsingborg 411 38 Göteborg Preds.: Milka Barač, 042-29 74 92 Zvone Podvinski, 031-711 54 21 SLOVENSKA AMBASADA VELEPOSL. KRALJEVINE ŠVEDSKE Styrmansgatan 4 Ajdovščina 4/8 114 54 Stockholm SI - 1000 Ljubljana, Slovenij 08-662 94 37, 08-662 94 36 (+386) 01-300 02 70 Dve vprašanji in odgovori nanje NikoPerkman: Radovednost meje odpna- Frida Perkman: Delno so se mi izpolnila, la v tujino. Upal sem, da bom v nekaj mese- vendar mi zelo manjkajo naši pristni odnosi cih zaslužil to, kar sem želel - stanovanje. A med ljudmi, kijih tukaj ni. To najbolj pogre-meseci so postali leta. šam. Vir: Naš glas, št. 100, april 1990, leto 17; Pavel Udir in Adi Golčman NOVICE IZ SLOVENSKE ZVEZE (2004) Seminar bodočih arhivarjev V novembru smo izvedli prvi seminar bodočih arhivarjev v Malmöju. Prisotnih je bilo 14 udeležencev iz sedmih slovenskih društev. Izdali in razdelili smo brošuro: »Priročnik in vodnik za arhivarje v slovenskih društvih na Švedskem.«_yemo,_ daje med vami še nekaj zainteresiranih za Delovno predsedstvo Slovenske zveze na sestanku UO v Malmöju, dne 13. 11. 2004-11-29 arhivarsko delo, zato vas pozivamo, da se prijavite, da vas uvrstimo na seznam, tako da vas bomo naslednjič poklicali na nadaljevalni seminar za arhivarje in da vam pošljemo brošuro, da se boste seznanili s pojmi, kaj je to dokumentarno gradivo in kaj je arhivsko gradivo. Prav tako bomo to brošuro poslali tudi v tista slovenska društva, ki niso bila prisotna na seminarju. Marjana Ratajc, Štefanija Berg, Augustina Budja in Bojana Cipot, Malmo 2004. Spodaj Alojz in Suzana Macuh, Ana Kokol, Ivanka Franseus in predsednik SZ Ciril M. Stopar Priročnik smo izdali zaradi potrebe po urejenih arhivih v slovenskih društvih. Od enajstih slovenskih društev ima samo pet društev svoje društvene prostore. Društveni prostori so važni ne le zaradi zbiranja članov v njih, oziroma zaradi raznihaktivnosti, ki jih imate v njih; še posebej so važni tudi zato, ker v njih hranite razno dokumentarno in arhivsko gradivo. Prav zaradi tega potrebujemo enega oziroma dva arhivarja v vsakem društvu, ki bosta odgovorna za urejevanje društvenega arhiva. Prav tako pa potrebujejo ti bodoči arhivarji pomoč vseh članov društva, še posebno tam, kjer nimate več društvenih prostorov in je dokumentarno in arhivsko gradivo pri članih oziroma posameznikih, ki so v teh 30-ih letih delali v upravnih odborih slovenskih društev. Bodoči arhivarji morajo imeti zaupanje ljudi, da bodo lahko dobili ta dokumentarni in arhivski material in ga prekopirali, skenirali, prefotografirali oziroma kako drugače zabeležili. Prijavite se, kajti čas teče in pomembno je, da zabeležimo zgodovino slovenskih društev na Švedskem, ki bo zelo pomembna za naše potomce. Obljubili smo si, da bomo razmišljali o načinu, kako najbolje ohraniti zapise in fotografije iz življenja naših društev in skupnosti. Tudi tale knjiga in zapisi je eden takšnih načinov. Predsednik ima besedo^ (dec. 2004) Sestanek UO Slovenske zveze v Göteborgu 2003 V oktobru in novembru smo uspešno slavili okrogle obletnice v Olofstrmu in Malmöju. Švedskemu občinstvu smo na olofströmskem trgu predstavili Slovenijo, tudi na 18. Slovenskem srečanju je bilo slovenskega kulturnega programa za poln lonec, tako da bomo ostali duhovno nasičeni za nekaj časa. V sredini novembra je imela Slovenska zveza sestanek, kjer smo pregledali dosedanje delo, se pogovorili, kaj moramo v bodoče bolje storiti in podali smernice dela čez zimo do spomladi, oziroma do naslednjega občnega zbora, ki bo nekje v mesecu aprilu. Ciril M. Stopar Prav tako smo organizirali seminar bodočih arhivarjev, na katerem so prisotni izvedeli marsikaj novega ter obenem ugotovili, da bo to precej trd oreh za nas. Pred nami so božični prazniki in življenje nam bo morda bolj mirno potekalo. Tudi sv. Miklavž se vsako leto oglasi s svojimi darovi med našimi otroci v slovenskih društvih, kjer se je ta stara slovenska navada trdo ukoreninila med nami. Novo leto nam trka že na vrata, sneg bo s srebrno odejo pokril pokrajino. Čeprav bo to zimo tudi mraz pritisnil, pa tudi zdravje nas več ne služi kot nekoč, moramo vseeno upati, da bo naslednje leto še bolj veselo, polno zdravja in da bomo radi prihajali v slovenska društva. Kajti prijateljstvo, srečanja in veselje do društvenega dela nadomesti marsikatero urico tudi tistim, ki bi bili osamljeni in brez prijateljev. Branko Jenko, prvi predsednik Slovenske zveze Mi pa se bomo potrudili, da boste dobivali na dom slovensko besedo in obdržali nujno kulturno vez z našo in vašo ljubljeno domovino. 2 Ciril M. Stopar E-mail: slovenska.riksforbundet@telia.com Komentarji in izbor Augustina Budja 2 Podatki so vzeti iz Informativnega GLASILA Slovenske zveze na Švedskem, leto 2003 in 2004 198 5. POGLAVJE SLOVENCI NA ŠVEDSKEM Zbornik člankov in reportaž 1974--2005 Naslednji prispevki so prikaz vsebinsko avtentičnih dopisov, člankov, pesmi, zgodb in fotografij vidnih Slovencev, bodisi tistih, ki jih je življenje slovenskega izseljenca posebej zanimalo ali tistih, ki so bili in so še izseljenci oziroma priseljenci na Švedskem. Zbrala in uredila Augustina Budja Alojzij Šuštar: Versko, narodno in kulturno poslanstvo Cerkve med našimi izseljenci Uredništvo Slovenskega koledarja je naprosilo slovenskega metropolita in ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, da bi nekaj napisal o delovanju Cerkve med slovenskimi izseljenci, še posebej glede na njegove obiske med njimi v zadnjem obdobju. Rad se je odzval našemu vabilu in napisal nekaj osebnih vtisov in razmišljanj. J: I Petintrideset let sem delil usodo in življenje naših izseljencev, najprej v Italiji zaradi študija, potem v Švici zaradi zdravljenja in kasneje zaradi dela, čeprav v dosti ugodnejših razmerah kot mnogi drugi. Za časa svojega bivanja v Švici od 1949 do začetka 1977 sem se skoraj po vseh zahodnoevropskih državah veliko srečeval z našimi izseljenci in drugimi rojaki, zlasti tistimi, ki so prišli na začasno delo v tujino. Večkrat sem se udeležil tudi raznih cerkvenih slovesnosti in prireditev za naše izseljence. Zaradi svoje službe sem imel veliko opravka tudi z izseljenci drugih narodnosti in sem tako lahko primerjal položaj naših ljudi, njihove uspehe in skrbi, težave in načrte s položajem izseljencev in beguncev iz drugih dežel. Ker so se proti koncu šestdesetih let tudi krajevne Cerkve v zahodnih državah začele bolj živo in zavzeto zanimati za vprašanja izseljencev in jih skušale reševati na različnih področjih, zlasti verskem, socialnem, kulturnem, vzgojnem, pa tudi narodnem, jezikovnem in splošno človeškem, sem prišel v stik tudi s težavami. Alojzij Šuštar, upokojeni ljubljanski metropolit vprašanji, predlogi in rešitvami v sožitju izseljencev z domačini v Zahodni Evropi. Ko sem spomladi 1980 prevzel škofovsko službo v ljubljanski nadškofiji, so me naši izseljenci v Združenih državah Amerike, Kanadi, Argentini in Avstraliji takoj povabili, naj jih pridem obiskat. Izseljence po evropskih deželah in njihove dušne pastirje že dolga leta obiskuje ljubljanski pomožni škof dr. Stanislav Lenič; obiskal je tudi že naše izseljence v Kanadi in Združenih državah Amerike ter v Avstraliji. Tudi pokojni ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik, pokojni mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik, sedanji mariborski škof dr. Franc Kramberger in koprski škof dr. Janez Jenko so bili na obisku v Ameriki in nekateri tudi v Avstraliji. Sam sem mogel konec poletja 1981 obiskati naše rojake v več krajih Kanade in Združenih držav Amerike, v jeseni 1982 pa Slovence v Argentini in bežno v Braziliji. V februarju 1983 pa sem bil na tritedenskem obisku v Avstraliji. Tako iz svojega bivanja v tujini kakor tudi s svojih obiskov, iz osebnih stikov in srečanj, pogovorov in razpravljanj nekoliko poznam vprašanja, ki so v zvezi z verskim, narodnim in kulturnim poslanstvom in delom Cerkve med našimi izseljenci. Za kaj pravzaprav gre Ko govorimo o poslanstvu Cerkve med izseljenci, navadno mislimo predvsem na duhovnike, ki kot dušni pastirji delujejo med našimi ljudmi, in na cerkvene ustanove, ki so jih priklicali v življenje škofje in duhovniki ali redovne skupnosti in so ostale bolj ali manj pod njihovim vodstvom. A Cerkev niso samo duhovniki in redovniki, ampak vsi verni ljudje, ki se v življenju ne odtujijo krščanskemu življenju in cerkvenemu občestvu tako, da s Cerkvijo kot ustanovo ne bi imeli nobenega življenjskega stika več. Vendar pa splošne verske, narodne, kulturne, socialne, vzgojne in druge dejavnosti vernih ljudi navadno ne ocenjujemo kot poslanstvo Cerkve v strogem pomenu besede. Mogli bi kvečjemu govoriti o delovanju vernih kristjanov, ki zavestno in iz prepričanja živijo in delajo kot člani Cerkve. Kakšen pomen je imela in ima njihova vernost in povezanost s Cerkvijo za njihovo narodno, kulturno, družbeno in poklicno delo, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Samo po sebi je jasno, da verskega, narodnega, kulturnega in drugega delovanja ni mogoče strogo in natančno med seboi razlo- čevati ali celo deliti. Ker gre vedno za enega in istega človeka, ki je veren ali neveren, ki mu je svoje narodnosti in svojega materinega jezika mar aH ne, ki se zanima za slovensko kulturno izročilo in današnje kulturno življenje ali pa je do njega brezbrižen, življenjska prepletenost med verskim, narodnim in kulturnim področjem, njihovimi vrednotami in njihovim doživljanjem onemogoča strogo ločevanje. O poslanstvu Cerkve med našimi izseljenci bi seveda mogli govoriti najprej pod zgodovinskim vidikom, kjer bi skušali čim bolj nepristransko, celostno in pravično ugotoviti delovanje in skrb duhovnikov in škofov ter cerkvenih ustanov. Taka zgodovina cerkvenega dela med izseljenci nam še manjka in tudi celotnostnega pregleda čez današnje stanje in njegovega ovrednotenja še nimamo. Na drugi strani bi mogli iskati odgovor na načelno vprašanje, zakaj, kako in koliko je Cerkev upravičena in dolžna opravljati svoje poslanstvo med izseljenci. Tu mislim predvsem na domačo Cerkev na Slovenskem, ki se zanima za izseljence po svetu in jim pošilja dušne pastirje in druge pastoralne delavce ali pa zanje poskrbi med izseljenci samimi. Načelne ugotovitve pa je treba preverjati ob dejanskem stanju. Da to ni tako lahko, kaže izkušnja in razna poročila ali pa njihovo pomanjkanje o delovanju Cerkve med izseljenci. Tiste, ki so zaradi pristranskega poročanja ali zaradi zamolčevanja zgodovinskih dejstev ali zaradi napačnega prikazovanja današnjega stanja neposredno prizadeti, to seveda zelo boli. Osebne izkušnje in opazovanja Prvo, kar želim na podlagi osebne izkušnje, opazovanj in pogovorov ter ugotovitev poudariti, je, da je Cerkev dajala in še vedno daje veliki večini naših izseljencev, včasih in ponekod celo pretežni večini, močno človeško, versko, socialno, kulturno in narodno pomoč in oporo. Te opore v Cerkvi izseljenci iščejo zaradi velikih sprememb, ki jih doživljajo ob prihodu v tujino. Če pomislimo, da je velika večina naših vernih izseljencev odhajala po svetu v zelo težkih in neugodnih razmerah, so ravno v Cerkvi z njenimi dejavnostmi in ustanovami v tujini našli košček domovirve, posebno če so imeli med seboj slovenskega duhovnika. Ko so se zbirali k maši, kakor so bili navajeni doma, ko so peli slovenske cerkvene pesmi, obhajali cerkve- ne praznike po domači navadi, na cerkvenih slovesnostih doživljali skupnost in prijateljstvo, jim je bila Cerkev in cerkveno občestvo pravo zatočišče in duhovni in človeški dom. Zato je razumljivo, da so si naši izseljenci po evropskih in po prekomorskih deželah želeli predvsem slovenskih duhovnikov. Šele natančen in kolikor mogoče izčrpen in celosten zgodovinski prikaz bo odkril, koliko so slovenski duhovniki naredili za naše izseljence po Evropi in obeh Amerikah, po Avstraliji in drugod po svetu ne samo v verskem, ampak tudi socialnem, narodnem in kulturnem oziru. Nedvomno so se vzporedno ali nekoliko kasneje in potem vedno bolj za izseljence zavzemale tudi druge ustanove. Zadnja leta je to zanimanje zanje in dejavnost med njimi, skrb zanje in pomoč na narodnem, kulturnem in socialnem področju s strani matične domovine izredno naraslo. Druga splošna ugotovitev na podlagi osebnih izkušenj, opazovanj in neštetih pričevanj je, da je za veliko večino naših izse-Ijecev najdragocenejša dediščina vera in materin jezik, ker so ravno po teh dveh vrednotah najgloblje zakoreninjeni v slovenskem narodu in matični domovini. Zato je tudi domala povsod mogoče ugotoviti močno prizadevanje, da bi oboje ohranili oziroma živeli in poživili. Kar sem v tem oziru doživel v raznih deželah po Evropi, še bolj pa v Kanadi, v Združenih državah, v Argentini in Avstraliji, je vsega občudovanja vredno. Za ohranjevanje in poživljanje teh dveh vrednot Cerkev z oznanjevanjem v domači besedi, z božjo službo in petjem, s slovenskimi navadami med letom in z obhajanjem raznih praznikov nudi izredno ugodno priložnost in uspešno pomoč. Skoraj samo ob sebi se potem ob strogi verski dejavnosti v župnijskih skupnostih razvijajo razne kulturne, vzgojne, izobraževalne, družabne, prosvetne in celo športne in gospodarske dejavnosti. Kjer iz osebnih, ideoloških ali političnih razlogov ne prihaja do napetosti, sporov in celo razhodov, tam naši izseljenci res najdejo, kar za svoje življenje potrebujejo in kar jih povezuje med seboj, z matično domovino in z rojaki po vsem svetu. Zanimivo je vprašanje, v kakšnem medsebojnem odnosu ali celo odvisnosti so med našimi izseljenci vera, narodnost in jezik, slovenska kultura ter povezanost z matično domovino. V zgodovini je šlo včasih tako daleč, da so nekateri vse te prvine tesno med seboj povezovali, kakor da bi bile ena sama notranja enota, kakor da bi druga brez ne mogle obstajati in da razpadanje ene pomeni že tudi nevarnost za druge. Seveda je tako gledanje napačno. Danes ne bo nihče trdil, da samo veren izseljenec ostane tudi zaveden Slovenec, ki goji svoj materin jezik in ostane zvest svoji kulturi in matični domovini, ali obratno. Kolikor pa je mogoče ugotavljati notranjo povezanost med vero, narodno zavestjo, gojitvijo slovenske kulture in zvestobe rodni zemlji, je zlasti v zgodovini in tudi še danes vendar mogoče reči, da so ravno zvestoba Bogu in Cerkvi, osebna vernost in življenje v Cerkvi in s Cerkvijo izredno veliko prispevali k ohranitvi narodne zavesti, slovenskega jezika, kulture in ljubezni do domovine. Cerkev si v tem oziru ne more in noče lastrti nobenega monopola in zgodovinskih in današnjih zaslug za stovenske izseljence noče poudarjati na račun kogarkoli drugega. Gre le za tisto celostno, zgodovinsko utemeljjeno in nepristransko prikazovanje in ocenjevanje poslanstva in dejavnosti Cerkve, ki jo zahteva osnovna pravičnost. Ob obiskih naših izseljencev po evropskih deželah, v obeh Amerikah in v Avstraliji sem dobil vtis, da bi bilo šele s tenkočutnost-jo za zgodovinski razvoj in za različnost delovanja Cerkve mogoče ugotoviti njen delež ne le na verskem, ampak tudi na kulturnem in narodnem, jezikovnem in vzgojnem, socialnem in političnem ali celo gospodarskem področju. Da ima Cerkev pravico in dolžnost delati na verskem področju, tega nihče ne taji, kvečjemu da morda domača krajevna Cerkev tu in tam pričakuje ali celo zahteva, da se slovenski verniki čim prej in čim bolj vključijo v tamkajšnje cerkveno življenje. A tudi na drugih področjih je bila Cerkev ponekod prva, tu in tam dolgo časa celo edina, ki je izseljencem nudila svojo pomoč. Še danes se zaradi posebnih razmer med izseljenci, ki se svobodno odločajo o svojem prepričanju, domala nikjer ne more omejiti samo na strogo versko dejavnost. Kjer pa narodno in kulturno, vzgojno in socialno delo med izseljenci prevzemajo in opravljajo tudi drugi, posebno v zvezi z matično domovino in zlasti s Slovensko izseljensko matico, nastaja vprašanje, ali bo prišlo predvsem do medsebojnega tekmovanja ali celo nasprotovanja, rovarjenja, prepirov, razbijanja ali pa do mirnega sožitja, medsebojnega priznanja, spoštovanja ali celo razumevanja in sodelovanja. Znano je, da so razmere po svetu krajevno precej različne, izgledi ne povsod enaki in tudi možnosti za ugodno reševanje teh vprašanj tu boljše tam slabše. Dela bi bilo najbrž za vse dovolj in mogli bi se tudi med seboj dopolnjevati in si celo pomagati, če ne bi prihajalo do nekaterih čudnih in večkrat nerazumljivih pojavov, osebnih nastopov in načrtnih akcij. Končno naj omenim še eno nalogo, ki jo je imela in jo ima Cerkev med našimi izseljenci, to je zastopanje njihovih zahtev, želja in načrtov nasproti krajevni Cerkvi in večkrat tudi nasproti tamkajšnji družbi. Za večino dežel je mogoče reči, da imajo škofje, duhovniki in verniki, pa tudi državne oblasti, za naše izseljence sorazmerno veliko razumevanja in so jim dobrohotno naklonjeni, čeprav ne povsod enako. Kakor pri državnih oblasteh naše izseljence zastopajo jugoslovanska državna predstavništva, ki so seveda pristojna za vse jugoslovanske državljane, tako slovenski duhovniki posredujejo pri cerkvenih oblasteh. Obiski naših škofov pomenijo veliko moralno oporo za uveljavljanje pravic in želja naših izseljencev, posebno glede jezika, slovenske božje službe, cerkvenih prireditev, pa tudi reševanja osebnih, družinskih in raznih socialnih vprašanj. Skupne naloge Za delo med našimi izseljenci si že nad 30 let prizadeva tudi Slovenska izseljenska matica, ki izdaja Rodno grudo. Slovenski koledar, skrbi za knjige, šole in domove, kulturne in družabne prireditve, stike izseljencev z matično domovino, organizira obiske v domovini in še več drugih dejavnosti. Žal do večjega medsebojnega sodelovanja Cerkve in Slovenske izseljenske matice, cerkvenih in državnih ustanov doslej še ni prišlo. Tudi danes marsikje in v marsičem razmere za to še niso zrele. Vzroki za to so zelo različni, deloma so zgodovinskega, deloma ideološkega in političnega, deloma tudi osebnega značaja. Ce pa bi šlo vsem najprej za človeka brez ozira na vse drugo, potem za slovenskega človeka brez ozira na njegovo versko in politično opredelitev, Cerkvi pa za to, da bi poleg skrbi za prvo dvoje nudila hkrati še versko in cerkveno pomoč, vsi drugi pa bi to priznali in spoštovali, bi bili nedvomno vsi v službi naših slovenskih izseljencev, ki bi bili te pomoči veseli in zanjo hvaležni. Kdaj in kako, koliko in s kakšnim uspehom bo mogoče to uresničevati, je odvisno od nas vseh. Dr. Alojzij Šuštar upokojeni ljubljanski nadškof 5. MARCA 1997: IMENOVAN NOVI L.TUBL.TANSKI NADŠKOF IN METROPOLIT, MSGR. FRANC RODE Dr. Franc Rode je bil redni ljubljanski nadškof in slovenskimetropolit, predsednik Slovenske škofovske konference v letih 1997-2004. l25. oktobra 2004: [imenovan novi l.iubl.ianski nadškof in slovenski [metropolit, msgr. alo.iz uran [Pred tem ljubljanski pomožni škof \Alojz Uran seje rodil 22. januarja 1945 v Spodnjih Gameljnah v župniji Šmartno pod Šmarno goro. Po osnovni šoli seje leta 1960 vpisal na llbežigrajsko gimnazijo in na njej leta 1964 maturiral. Istega leta je vstopil v bogoslovje in bil leta 1970, po končanem študiju na teološki fakulteti, v lljubljanski stolnici posvečen v duhovnika. Škofovsko posvečenje je prejel v Rimu, kjer ga je 6. januarja 1993 v škofa posvetil Janez Pavel II. VIR: IT2004 Augustina Budja 1 Slovenski koledar 1 984 LANDSKRONA Pozdravljeni Slovenci ¿e veikrat emo se pogovarjali o mosnosti ia ustanovitev alov. kluba v i^andskrofii, Aer do eetlaj nobeden ti± niissar konkretnega ukrenil v tej amerl, boao polskuaili v okviru poan&stva med Slovenci. lorej namen je, da ustanovimo iilov. klub a Imenomi TRiii^An , ua lahko ustanovimo svoj klub, mora biti gotovo število članov, iver samo na ta v način se lahko klub kot tak registrira po ¿vedskih zakonih, ter dobi pravico do klubskih prostorov oz. aob. Sedaj nas je Slovencev okro^ 1^0 v ijandskroni. upano, da ee i/as bo večina odzvala vabilu, saj se gre aa bolj vedro in pestro življenje nas sajalb. ) iato ate vai vabljeni, kakor tudi vasi kolegi in ftene. 3a samo slovenski klub smo se odločili vsled tega, ker imamo v igralskih in pevskih delih prav tnalo skupnega z ostalimi Jugoslovani, ^ ua ne omenjamo ¿laabe in jezika. Ce so pa mogoče tudi oni zainteresirani, ieaajo iste pogoje kot mi iilovenci, i'oliko v objaenilo. if \f Se enkrat vam kličemo: Vljudno vabl^jenl k rojstvu našega kluba t Organ iz a t o t ifl v landskroni, dne ¡t ¡^hS Prvi zapisnik slovenskega kulturnega kluba TRIGLAV ZiplaaJlk o ustiiuoTltvi sloir*iiok«ca kluD* *'TIIIQLAT^ I Mu tlijo dmoflh «kiBt*r«tlrulh «no odlovlll* d« uiuio* vlM SloT*naki ki vb pod ±mom " TRfaLAT I»« kl«b« J* poTsit« anjTicJ* gor* SloT*nlJ* V« V^lat** NMtB klub« J«t 4« drl ■lOTemko kulturo IvTfu neju Oi^* doiMla*» ^ Pa anttkjv elnnoT ■OTOuiUOTlJaiiar« klub« n*] bi 1« ta dtlaval % prlkuoT^JCH «edobBlli •lovanoklh IfflrtPtBvl U uaubloB^ PolltlcM it ■•TtnlCB» / Itr v« iiAhAj«^ T u9t1 doKTial * SVAdsk^bo to t*E*)t zae»t*kk iegii a« obr«««vo n« uatnij^* orgu« f ■tttdvkcn kvltui-ii«ii clTljtaJtt, t*r Jlk pnaiiio u HAftno pomet f SloT»Bwkl klnb " TRlOLAi « iut«u>TlJ*a dn* I. lEi 1966» LAllIiSKROHA Popia elanoT lu odbor« i (»Ap. «i., IHS prllM«k| X. Z* 5. 5. 7. ifJliiSZBlttdJa iTciui AMf «la Ivd^B 01«a Sudja iTCiitUu Pnrelaik Martin Pr«Toli»iii Sv Jalka Karlia 9i Ltopold KariIs 10. KLrko KolatBlk 11. VUi B*s*dlsl< II. Aak« KBOdlel« i;. Har jata fiatike li». iaton Ma«dalaaa 15» Drago V-jA^h^j^f^vu^ blTallsa«! BrrsfiursataA I? Ir-a St. OlofaasataB I314 L-« KolonACataa if? d*"* Roa«bflr£BgataA I? L*a • «Da «n. Rft&«barcBgataff i JL-a ColoBl«ata« 49 d Odbor 3loT«ii&k«ga kluba " TRiaiAV >• I. fanoz Budja £, Stafanja BudJ« Vlll Banedicle pr«dii«daik tajnik blagajnik Prijavnica Objavljamo dve kopiji originalov PRIJA VNICE za vse, ki so želeli biti člani slovenskega kulturnega kluba TRIGLAV 1968/69 in pozneje PRIJATELJ Ali aellS postati član SloTenskega kluba " THIGLAV " ? V ajem boda delovale tri sekclie: pevska, draseka In glaebena. Ce el ljubitelj kulturnega življenja, ispolnl spodnja vpralanja ter postani član In sodelavec TSISLAVa. V ura san .1 a: V kateri eekciji želle sodolovati! Pevski . Dramski Ali sl ae kdaj eodoloval v kateri ismed sakcij in koliko casaj pri pevski 'Žk. ^ pri dramski ^^___ pri filaebenl ___ Za pevce In glsBbenikei j Kateri glae po .jes i /j'^_ ) - ^ Kateri instruaent igras ČpA^i. y^^^nw ^ {' Kako delaei v eni izmeni, v dveh, v treh (ustrezno podcrta;j) . ^ Kateri dan t tednu se Ti zdi najbolj prlmereB za vaje . OTj kateri ff_ PRIJAVA Spodaj podpisani zelini postati clan Slov. klulsa " TRIGLAV " v Landskroni. Priimek in ime . _iiríptí^/ TtoJ naslov f/, /.Ájá ff i/-' tel. Lastnoročni podpls_ Organizator; Janesij Bud ja ^t-í^tr PRIJATELJ Ali aelli postati clan Slovenskega kluba " TRIGUV " Î V njem bodo delovale tri sekcije: pevska, draioska in glasbena. Če el ljubitelj kulturnega življenja, izpolni spodnja vprašanja ter postani clan in sodelavec TEIGLAVa. Vprasan.1&{ V kateri sekciji aelie sodelovati: Peveki_ Draaski Glaebeni dc Ali si ze kdaj eodeloval v katej-i izmed sekcij In koliko caea: pri pflTski___ pri dramski^ pri glasbeni_ Sa pBTCS in glasbenika: _ Kateri glaa iio.lofi; , Kateri instrument leras ^i^Ofo h Kako delas; t eni Isnieni, v dveh, v treh (ustreano podčrtaj) Kateri dati v tednu ee Ti zdi najbolj primeren sa vaje Ob kateri uri PRIJAVA SpgdaJ podpisani želim poetati član Slov. kluba " TEIGLAV " t Landskroni. , . ^ Priimek in i.e __ Tvpj naelov _tel. ^ I>atum __llŽl_ Lfistnorocnl podpis__i- ^p-S/_ Organisator! Jane e; Budja ' Originali prijavnic so shranjeni v arhivu slovenskega kulturnega kluba TRIGLAV v Landskroni pri A. Budja Kako smo ustanovili Slovenski Kulturni Klub Triglav Avf^u^tiim lïiidjii, l^tndNhrciiiü^ Hrcprtist;! iii krmfca je zgodo-\inii içjiii v ziiieikii [itdlosie-%tl]icp klLihd, Ptise}il;i Kiiii llil^tij SEitiiO ¿il kr^itku. štiri le-lii ¡1] i.i; btmiti pri iibtrlk] klii-b;i "TritlitV'-. V oklobni luut NfAst ji; ie-Mii[:i piisiiimna enajsUiriLEi z iianieiKtiii, da hi niiaimvjla pevsko lîwlili Janeza Rtkljti, ki ju [(xJaj ic predrejo vu! tudi šptiriiiciiiii klubu, Klub je hil ime »Tri^luv-«, Imetje jc (gojila Ic enajsKiritii novih ilaimv, preji nji lila ni pu so ostali pri naiTiiznem iciisiE, šjhu ¡11 biljardu. Ovir 7ii iihiro pevovinljc TlO-vtiua druživa Jli bilo, Av^iiSl Biidj;i je SVOjt'jLa živ- ljenja v domovini posvdil riiviKi ^liisbi i[] pcvoviidstvii. Taiii jc hil lo (iolno ludi nji-i>iklic, tu m Svijtlskeni pa hi>lj ^Jlílhhy«, ker jt Lipf>-kojeiitc, Nii C'LuJilcsîa Kirtj ni, tla je veČina člantiv trijilav-bkc (;rajsH)riL'e izila ]irav ir. ]ijezove dnii.ine, Nje^mv s En Janez je prcd;iediiik kluba. Snpraii |x>jejo v zbirni Angela Rudjti — žena Av^iisLa. Hud-Je. |>ri.'dM:dnik{>vï ïcna iitf-ka ih Jdka [Ï ud j a-Karlin. Gii^iika Bttdja in (ilga li'iidja. Kiisianjevec prijela alt, (Mjiin inož Drago Kostanjevih je basist. Allislki std bili sl; i.iSa-jevi sestri NcvL-nka in Katja, Joie Kragtlj jiii lenorisl. KliI- j(i USajcvo Sil ¡7volili 2ii bia-ijajniiarko kluba. Jo?tta Kraglja pti za lajni k 11, Ohii. Í.C danes opravljata isll fiink-oiji. Joietu K rablju mj poverili Uidi izvoidb<^ z;ibaviie^a dela pro^rajiiii. Kežiral je sket-e, v katerih so sodelovali skoraj vsi i-] ti ni zt>i->- ■a. E^evci so skoraj ptyl leta pridno vadili in prvii nastopili V Landskroni 34. a pri [a 1^)70 PriniJitcv je (id lično ti spel a, sviidükj lokalni Časopis >l.mid!ykrona ptisleii- jt tia prvi in iesti strani objavil ze-ki ()olivalji() tK.eiiii t j pL'VL'lh iiS prtijiraniLi ntive^ia Sldvun-^kcga kluba '"Triglavin, ie isin k-to je rbor "Triglav« goiioval v mestu Malniti in tLidi tam iel o bi iti t^dtlb^ava^ iija. Med t^aslnimi gosti na konceriiL so bili tLidi uslii^--htnci jugoslrvanskega ki)]izu-lata iz Mal moja. i'o te]Ti nastopu pa jc aktiv-imst zb(ira /afatinti prendíala. Res je bil »iltipiistni iiekti. likii ]ii'ed[ilg ¡II 11 hi ra nje nio-i i nekoliko predolgotrajim. saj dani ni^ nasti^pali od niaiti di) ? marca 1973 Na lailnti ztljo in na ^levilne pobude ljubiteljev slovanske hi It Lire [>a je zbor po skoriij triletiieiii molku pfsnovno oživel, Niso pa mu pridružili Ncvenka UiLaj, ki jc morala zaradi študija dati klubskemu jietju slovo ler Ivimkii in Slavko Tirrk ter Anica Jti^rkOj ki titi bili ptv Nkodi>vani v avtomobilski iie- Srefi. K zboru pa je priiiit)-pilo pel novih ¿lanov. Zasedba zbora jc danes niisicUnja; iSopran pojejo: Angela Uiidja, Jelka Kariin, Štefka Uudja fer ložica ijajic. Al t ii tke so: Katja Uiaj. (Jlga Daiiiii, Jerica Grobin, Olga Kufilanj^ vec ter Cnisii Rudja. Tenoristi so Slavki! Dolnlčar. Rudi Cirobin in Jože Kragelj, ha.sista pa sta Drago KiKJla-iijevec in Janez fkidja, Pevo-vodja jc Avgust Bjdja. napit-tedovalka pa Marjeta Kra- ijelj. PetnajstClaEski pevski zbor jt. treijič nastopil rtiaja v Landskroni. Slovenska izseljenska matica jc tokrat izkazala klubu »-'l^riglav- pote brit) pozornost iji ]>islala na kontert svojega zastopnika lov, Milo Senk. K |x>|>iSlritvi in izvirnosti programa prireditve je prispevalo tudi prikazovanje barvnih diapozitivov, ki jih jc klub dobil v dar od Slovenske iz.sdjen.ske matice v Ljubljani, i^lani kluba »-Tri-^lav-L se zahvaljujejo lov. Seti-kovi za prlsrine Vi«ede, sptid-bude in polivale. Pri Sle so ob primernem času. 1 reiji slovenski prireditvi kluba i^Triglav« &ta prisostvovala tudi švedska novinarka in fotoneptirter. Zelo pozitivno sta occnilu trud lit uspeli dano v pevskega zbora ie nasl^k nji dan v Švedskem iasopisii. Objavili S(i tudi fotografijo sester Rudja^Olge, Guslike in Jelke, ki so pele slovenske narodtie iti švedske pesmL Kt>ni:eriEi pa se je udeležil tudi zastopnik ju^osUivanskcga lionziilata iz Malnit^ja, U>v, Mijajlovič E dniiinti. Prireditev jc tjdi lokrat od-li(;nci Lispek. Upajmo, da se klub j-TH-glav^ odslej i-e veikral pre-hiijjtl, Klubu -^Tri^liiV" iclimci nap. redka icl obilti uspehov ter mnogo novih ilanov. Zalivalo in priznanje pa zaslužijo vsi, ki sii .se kakorkoli (rirdili za oliraiiil&v pcsn]i v luji deželi, predvstni pa ncu-t rud tli pcvo/odja Avgiisl Budja, Neseb iznosi in pjirtvovaU nost — naj bt> nase ¿eslo tudi tiapncj! iprva itiika .Kiešaiii pevitii ihi}f .^loiVHikcgfl íSiihíi ^Triftfavü V LíiiiilstToni. ZftOr VOiii Avguaf Budja {tlnjga jlika ^poJaj} »Trio tester Birdjai iz l.nnd.T. krone. Oii iivit }gik,i Karlin, Avguština ftu^ja ¡rt Oiga Sa.ría-íl/íVíC Novinarka SIM Mila Šenk piše Slovenci na Švedskem MLI:i .^eiik Ohi^k med na!tinii delavci na Švedskem te lahko sajiio preseneti. Njihove delovne iti iivijc;nski; razmere sy pri veti ni dokaj povoljne, prebujati pa se je zaido tudi s lev vensko kulturno življenje in rtafkKliia zavest. Ta slalnja j C siter živela v srcih vseh licdi pj prihudj v UijinO^ vi-dnc^ii izraza v sKnen^ki pesmi, uiiKtniški besedi iii dramski fi delih pa so ji mogli dati [laSi ljudje Selc poLem. kcj so si iirciiiij najnujnejših Življenjski obstoj; ualrui de](i in ^iUnuvdnja. Okrofi 6,700 SloveiKev živi in dela ddties nii Švedskem, Najvct jih je v jLii.riti pokra-jiriih, pi>Lein v vclikiii Svtfd-skili inestih in okolici pa- vse do W)km odd tli jene Lippsa-Ic, scvcmtj od StiKikholraa. Svoja dniSrvena srejdišia pa iniajt} nail nijaki v l.ands-kn>ni. Cjtitetx>rgu, Kopiran in v Stoekholnij. V Landskroni ie ^id IcLlj l^fi^i obstaja Siovetiski klub -Triglav«, ki obCasno prireja kont'erle, kvalitetno na vh iioki ravni, saj je duša kiiibii talilibeno nadarjena dru?.ina pevovodje Avj;iista Btidje. O dejiivnosli kluba pitdnibcieje pa pii^ na prednjih straneh kolodarja Avpuiiina Budja. elanica pe\!;kega Ehora in ►'Iria iCSler Hud j a«, ki US-pcsnc na5U>pa, na prireditvah, Skivenskrt kulliirn:.) dnii^lvo -»Franee Prešeren*: v Gol«-bargu zaslugi za svoje razno- vritno in razgibano dejaviiosL vse prižiiiinjc. Uhlanovili so v letLi 197:! pa se ie lahko pohvalijo s Številnimi or^iani-jfaeijskiiiii it) delovnimi Lispe-hi, V tako Jrratkeiii iasii st> prizadevni odborniki že uspeli dobiti prostor za svojo kulturni) in drii^^hno dejavnost. Razveseljivo je, da posveta or piwebno pozornost najnildjsini {^lanom dni-ilva, ki ima svojo plesno skupino in so že nastopili tudi f^ned švedski m (}h¿inütvi>i]i. Zanje srniki p^nl vi>dstvom predsednika Ivana Deti^ka so uspeli s kulturnimi in dniiabnimi pj'ireditVii-mi privabiti Slovenec tudi iz okoliških mest: finebroa. Ku-inlc, Si] rah a ni mil rja, Norrít-liamiiiarja, Vasterasü: ÍIjIIk-berga. Katrine! ko Ima. Eskilst. ne itd. Na prinedilvah vednjt> nastopajo tndi otroci, ki jlli vodi prizadevna uiitcLjioa Terezija Hlep in pa nniški ztxír drLiStva. Sloveni;eni \i okoliških mest ;ii ial tudi po ve£ deset kiloiiietrov p^ni. ker si želijo vsaj cnkraL na nieact preiiveti vtier v slovanski sredini, s slovensko pesmijo in slovensko zabavo, Slovcnskeniu drusivu v Stock-hniiinu je iis[)el(j zbrati krog sebt nad sto slovenskih rujti-kov, ki so zaposleni na Širokem obmoiju Švedske presto-Iniee. Sedei društva je V občini I-arsia. kjer živi precej naiih ljudi. Društvu si prizEL-dcva najti prostEire za svojo druitvirio dcjavndsl v Karsti, da bi kuhurno laJiko polno zu/iveio, I^rnitveni i>db<:r piKÍ vtxlslvooi predsednika Vjk-torja Hresiorja je zelo aktiven. CW marca 1472, ko je biki drtiitvo ustanovljeno, so imeli že nekaj kulturnih prireditev in druiabnili večerov, ki si jih rojaki žele. saj jih ,ie Nil j trdno poveiiijejo med se-biij. Vso skrb posvtóajo tudi otrokom, ki jih je dos Hej poni eva( plskcni letu 73/74 pa jc prevzel dopolnilni ptiiik slovenskega jezika iny, Savin Vi:lhar. iaL, da naii rojaki v Mal-nioju in okoliei, kjer Zivj okrog tri tisoí Slovencev, ninian jo svoje^ driLÍtva, Upanje pa j C. da b<.> prej ali slej priilo tlo te^a. saj so Številne sk)-venskü družine, ki si to ielc in ki so sposobne tei' pripravljene ]iiiniagatl pri organizaciji slovensket;a društvenega VeCiiia naüih rojakoi' živi in di;la na Švedskem od pet do osem let. So izredno delavni in Vitrini, Zelo veliko jih je, ki vladajo prihranke gradnjo liiš v doniovini ali za nakup stanovanj, Skoraj pri vseli je živa ielja, du bi se vrnili ... Razumljivo pa je, da jili bi> nekaj tudi tam ostalo in jim bo ta severna dfr želst postala dru^a domovina. or tHlikii ILVE^) ffllfU ituJia-Ktniiitt'n:vt:c (prva Z livff i nifiicm /Vtiii'/ir ¡11 Ciislilia {¡uJ/n s hčerkico Hitrirn. Prvi : (ifint spotiiii Jt> HM, .sirrlek Je!ke Kurliii. {»lika Jtijnoj JiiZE K ras f I/, hlfillk Sioveiiiktrna kluhfi :tTr^|¡;ít^^^(> pre bivalccv, Ptiprečn» ima le V prebivalcev na Vtt^iriLt prebivalcev živi v jn-žntii] dciLi driave. v pokrajinah GüldlanJ in Sve^ilaiitU ki merila ¡skupaj komaj rkikaj iiiid thB.OOO kii^, Severni Jel drïave, ki se inicrnije Norc-liifKl pa je zelo redko naseljen. Velikanske površine na iikrajncni M;veriL Npkih ni-h» nusifljcnu. Pokrajina jc izrazilo lepil, zlasli Se v polcLniti jiks;cuí]i. Nciziiitriie ]xivriine gozdov pestri preko slolist^i jezer, ki jaijejo deželi odinslven iar. Jezera in rckt zavzemajo 0h6 ^/ii kopne ptivriint-, V oîemiiajslem sioloiju in Se fuy letu l'KKÏ su se &vetli nino-iično izkdjcvali v pcekmíír-ske iiercit. Vzrok sla hi I i predvsem brezposelnosl in rev-Siina, Ttxia H p(i prvi Hve-lovtiL vojni, prtidvseni pa med in po driis^i sveiovni vojni, se je ilika hislveno spremenila, Di^l^iir obdobja, miru in razvoj iiHlustrializacije v Oa-ÜH. ko Si> hile druge evropske drrave v lindih VOjtIah 1er velike ï^alogi: prin>J[iili gastev so vzroki, dia je pitóla-la Švedska ena iziiTed najbo-fialejSili držav na sveiii. VVh ias pi> dmgi svelovni vojni jc Švedski primanjkovalo delovne sile. I^a bi ublažili to p^mianjkajije so z rationali-zatijo zamenjali človeško delovno silo s alt\>ji. Povwd pa lepa scvuJa nj bilo inogoce. zalo je Švedska ¡taCda uva-iati delovjio siik}. Dants je na Švedskem že lO Vn lujili delavcev., v posameziiib luviir-pali pa ludi do 75%. D'í lela so m ji dclavti prihajali neurejeno, pinneje pa or^-nizirüno, predvsejii za lisie veje gospt^arstva, kjer je bi-J(i piiniatijkunje najvc£je, Med Uijimi delavci je najvtsi Sksindinavtcv, predvseoi Fincev, la iijiiiii Norvežanov In Dancev. Takoj za njimi sino jLigoslovanI, nai» Nemci, Čehi, Poljaki, Italijani, Spanci, Porlugalci. Grki. Turki in drii^. Veliko jc uidi Azijcev, Afričanov in delavcev iz JLI-žiiuaineri^kih držav. Armada lujih delavcev na Svedskejii je lako mofna, da bi morala jnar^ikatera lovar-[]a zapreti vrata, £e bi vsi luji delavci nenadoma od- SUitencL na S^edskem Slovenci smo zabeli prihajali iiu švedsko fxi lelti I'^ÍH. vecina pa. v letih l^fif) do liJf)?. Po neuradnih piidatkih nas je t) k rog 6,7Ü0, Kakor ^vedi, smo se IlicÜ nii naselili prtxivsein v južnem, itidu-atrijskem delu Švedske, v pokrajinah OtUaland in .Svea-land. Veliko Sloveneev se je zaposlilo v ladjisicinicah in sicer v »Gotaverkcn« in »Eriks- berg-« v GtiteborgLi. v »Kock-uinu" v Malmöju ter v drugih lad jedelni call v prisia-niikiti mestih I lälsinjiborji, Landskrona, Hddevalla, Os-karshanin in Stcickholtii. Kovinska industrija je naj-nitičnejia veja švcd.skc industrije in Številni Slovenci delajo v tovarnah lezajev SK K v tnUeborgu, v it>variii piicv-ntalskih naprav Atlas Cop-coh v Nackig v loviirni električnih in plinskih nai^rav AG.A v Lidingnu ter v drugih tovarnah v Stockholnuu UoteborgLi, Kariskogi, Husk-vami. Tmllliätanu. Eskilstu-ni, LinktipiniiLi, Hallsber^ii In drugod. Zelo püntertihna je ^vedska industrija avioniobi-lov in trans pil rini h sredstev. V tovarni o&ebnili in tovornih uvioinobllov Volvo v Gif-teborgLi je zaposlenih veliko Slovencev, prav tako pa tudi v tovarni avtomobilov SAAEi v (sliki na desni !;lrSini) AgUni oJftortiiki liiiifitrniBa ifrniiva »/'ríiHiríT JVr-Jtrcifit v (iölehargH. Od ¡cw; predsfiiitlk Sicmiiiav AhjJÍím'Íc, jH.vcc ifarrtu i it kuflarttOfirafivtiii rt-ft^retli Titjli '/VrííJict (er ptnipri'íisfíiiiík VfctJimfr fij-jífrcr ospredju pa so Dora, Elias in Hannu Tuomainen. (1989 - Levo: foto in ^ekst spodaj A. Budja) L^eta 1989 je stranka švedskih Socialdemokratov (na Švedskem) slavila 100-letnico obstoja. Ob tej prioložnosti so praznovali tudi Slovenci v Goteborgu in sicer tako, da so gostili mešani pevski zbor Glasbene matice iz Ljubljane, ki je nastopil pred 20-tisočglavo množico. Za prevajalko jih je spremljala A. Budja, ki je 1988/89 zaradi študija bivala v Sloveniji inv takrat tudi pela v tem zboru. Prireditev so obiskali ^udi mladi Slovenci in drugi iz Landskrone, od leve v ozadju: Lenka, Gusti in Bena Budja, v sredini je A^nne-Marie s Therese v naročju, v čem, [lied drugim LiiJi o ccr\ da bi niorüli .Sloveniji v Gi>' icbtirgu imeli svoje drušlvo fH> z^letiu v tlriigih dr^Eivdh. Na piihiLdt) pLiianie-znikov sla bili v leni Cüsu ludí dve slovenski nabavi in pri leiiT je oalalo. l>> ustüiio-vil\t; drLlSlv» pa ni prišlo, ker ni bilo jimaiku, ki bi »vlt:-ktl«, V okLobrii jc bilo v Colé b^irjriL uitaiiovlieiKi Zdrii-ienje Jugtislovanov, vzptjrcii-no '£. ZdfUÍíinjijm pa >»Sluvt;ii-ski kulitek«. ki jc usta L vc^ üli niLirij saiiiii na papirju-Pri ZdrLiJ.eriju Jii^o&lHvtitiov je k I" a IM pj II sunkov it vi priMo do netipt]razumov, pred-%scii zaradi ncspiiL-inosli p;)-sameznikov. ki niwí inali prisluhniti željam vciine, in Sii delali samovoljno, Svedskti tLíciaiio uprava je dala .1 líeoslo vaiioin na razpelilasten ÜOIII ¡[1 vloiila prctcjsnjo vso-denarja. Tu ko jt bil ustanovljen se Dom Tui^oslova-Iiov v Ciolebtsrgii. ^ danes sla Zíiniícnje UlJJOSlovanOV in Doni Jugoslovanov loiena. CJdbt^r vsakega od ijiienova-iiiii, ali vsaj piisaiiiczriki v ijdtx>rih r:icnijü. da Ic oni delajo pravilno. Pretiialo poznani razmere in nikakor nu moreni s^nJili, Irdim pti. da bi> tlied JiLjioslovani ídruíevaLno le, Ce bt> obstajalo dniStvt^ 07.in)nia Samo en koordinacijski odbor, ki hni piivczitval razi ¡C na jujio-slovatiska druSlva in klnbt; v ColebLirgu. Tak i>dbt>r pa mnrajd otn^ezro sestavljati predstavniki vseli tirníLev, ki )ih bt^do dniStva sama izvolila. Stsdaj, ko sta dve laki telesi, delo med lugos lov a ni ni dovolj enotno- Naslaja t ¡i nam-reE dve skupini: pristaši Združenja Jiigtisliovanov in |>fislaii Uonla J ugoslo vatlov. SJnv<>nKklj oeiina. Zalo imo se 2. decembra. i 972, ila predvečer oblel-tike rojstva pesnika dr. Fratícela PreScrna. zbrali nijaki v Goteborgu in sestavili na-irt za ustatioviiev slovenskega. kulturnega druilva. Za ime društva smo se zlahka ^cdinili. Imenovali stiio dru-Stvti po dr. FrantetLi PK^r-till in siovesno prazniívali obielnico nijstva tega velikana v slovensketn slovstvu ter v kulturni zgodovini Sloven-tcv. Pripravljalni odbor jc dobil nalogo, da pripravi vse pi-Irebno za iistiitiovni ob¿ni z(»r drušiva, ki sirio jia tlolo-ci!i za februar 1473. Pred priíctküin ustanovnej^ ob-t nega zbt^ra, ki niu je prsLi-stvovaLo okrog sto nojakov, smo se spiTiunili oblclnioe i ranceta Prei^erna. 1'Cl-teljit:a slovenščine Jožica Kepan-skova je zbranim govorila o življenju iii delu pesnika. Njtn ijovoi' so pf) vezo vale £e recilatije Prešerno-vili pesmi, nas mladi pevski zbor pa je zapel pesem "Luna sije«- llslanovni občni zbor je bil temeljito pripravljen, zalo je Ludi v ceioti uspel, Pnedlajja-IÍO itne druSlva sa navzoii soglasno sprejeli. Osnutek je vseboval 14 ilenov in rn>jaki iO iivahno razpravljali o vsakem posameznem in za vsakega iilasovali. Za' delo naAe^ia društva sta pt^membna dva i lena in siten f'len tri. Namen druitva 1, Organiziranje družabnega življenja med Slovenci v Go-tebor^iij, pt^tlioi rojakom pri vživljanju v tukajšnje razme- re in oh ra ti i lev slovenskega tianičnostnega ztiaiaja, 2, Nave7jovEmje in kiepilev kiihtirnlll stikov s švedskim nartMloin in prcmošCevanie razlik med domaČi ni in priseljenci. Navezi.ivanjc in krepitev kulturnih slikov s podobtiimi društvo je SKD Franee Prtfiereii v vseh rih Strankarsko politiino nevtralno. Zato je njciiovo delovanje izven vsrtkejia politi-fnega vpliva in ne s^idclujt z [loberimi strankarsko ptvlilii^-nirul zdruienji in pri noheniih ptilltienih ali politično obar-vatlih akcijah ali nnanifeilaei-jah. SLrankarstvo katerekoli vrste in barve in verska piipadnost 50 zaaebiK zaJeve vsakega pi^sameznika in kot take nimajo prijsLora v okviru delovanja dru!>tva, Ziito ye druSt-vo samostojno in ni včlanjeno v nobenih visjiii aH skupnih ekuSilvenih organizacijah ah zvezah, [JruStvcnt> delo je rjsredoto-teno na pfje kultu ne, izobrazbe in riba ve ler na moralno ptjmot tlanom. Driiiilvo dcUijc v sekeijab, ki se ustanavljajo pt> pttlrebi in glede tm zanimanje in spiv sobiiost sodelavcev. Program dela druilva je zeh» obširen, zaradi raznih okoliščin pa vseh nai^rtanih dejavnosti še nisimo uresničili. Hden izmed ¿lavnih vzmkov je, da driiSlvo še vedno nima laslnih priHiLorov. izgledi, da bi jih kaj kmalu dobili, pa niso preveč ro2nati. Trenutno so različne dejavnosti našle zatoCiiče piKl razi lini-rni strehami, nemalokrat iit- di v sasebnih stanfjKfaojih. Drii^i vt;£ji vzrtik pa je. ki jrftii ga že omenil, railrese-nost rojakov pt> raznih 111 esl-nlli predelih in veLika muiise' hojnü cxJdaljtnost. ieslü kc hei üciildnkih in v^ijah l^liko rcnio It; ob deb pr\>slih dnevih, Kiju t» vieni težavam pa smo z diisedanjin^ dtLoni žaduvolj-ni, DrilStvo je ubnovilc in ^levilCcii) okrepilo nidianj pcv-tki zhir, ki je že nek uj k rut Vi,t(ii ¿i dmj>eiit MirJio BraliCevič. Prostore za v^je nam jc odklopik> iiicsl-no yltxJati^c. Zhor ileje ne-liaj riüd trideset člaiiov, ki se rudno na vaj si h vsako nedeljo fn>fn>ld[ie, Dru^a najuspešnejša dcjav-ni>st d m Siva je olrtiška ples-nu skupina^ ki p zelo Liiptšnti VNxli ülantto Slfik. NaSi otroci St) z veli ki n: (Miobraviinjeiii (ibiinM%'a näsfiopili na skiven-skiti zabavnih priredilvalu nu nlFoSkiii prireditvah, na zaključni proslavi Dne\'a mladost i in v tovarni VOLVO ob švedskcjii praznikii p()]e[ja. Sft^mladi 1973 ie druälvü priredilo teiaj sluvenščine m ivMlsktj ^Hvoreče, predvHjni za iftki^ntc Slovenk in S luven-cev. Z navdiišenjein je teCaj obiiknvalii dva.jsel učencev. Mno^i i7nititi njih so svoje znanje sloveničine prcizkiLsilt flji ielneni dop^isUk v Sloveniji, na obi^kn pri sorodnikih, S tdiajem Ix^nini nadaljevali, saj jc zanimanje \elikoH v Ljubljani pa sniti dobili tudi iiibenike. tako da btJ deicr txižnvjval]ie n^iteljiof: Joiioe Repa nS ko ve vsaj delni> razbrenitnjernj. S |:iri]iravo teiaja Je imela velike teiave, saj slovensko-švedskih nioenikov in slo%ar^ jtv ni. Na dveh osnüvniii Solali imamo Ijdi za šk>lar)e sbvenski pouk pti dve uri na teden. Lc malo {tln^k se pouka la- Jiko udeležnje. ker su razt neseni šolah v vsdi mestnih Ijredelih. I m kovni ^ider smo žti pripravili, teiavti Inianjii lc še a nabavo kitk in kar je najva-JnejfíH prijslorun- 7a de]i> lutkovne sekcije se nimamo, npanio pa. da bt^nui tudi m fiiMbkrn v kratkem vsaj za-silrKi rešili, V jialnem sliku snui s st^cialno upravo^ ki nam ju prostore ie obljubila, Zalo piičitktijemo. da b(jdo naši ota^ci že kniahi videli lulkovne ijritc ItiiJi v slovenskem jezikir. V fx-iíastitev Díieva mladosti je Oíiii JiigtwlüvanDv pri-redrL iptirltii turnir. S!t>venc;i SITIO sildelovali v namÍ7n£;n^ lenisii in med pi>«>a.meEniki osvojili dritj^o in úeirto mes-!o. V nogometu narn sreáa ni bila naklonjena. í>a.> nam je zreb ie v prvi tekmi di>dclil premoCne^ia nabipniinikan makedonski nof^oinelni klub »[linden 19Ü3«, ki jc ptjslal tudi prvak turnirja. Mestna knjižnica v Giitebor-gii ima mixJ drugi m tudi že kakih älo slovenskih knjif. žal le inalo izvirnih del. vei je prevodov znanili tujih piscev, Na^a ikrb je bila ¿aío že txl vsega zaCetka oK^^^ititi ibir-ko slovenskih knjig v našcji^ niestil. Po nekaj mesecih iskanja sla nant priskočila na piimo^ Mariborska knjiJlliea in Kukiirna skupnijst mesta Marit»r 5 svojim darilifn:. Pravkar piičakiijenio šliristo knjig, ki so ea nas že pripravljene. Skoraj ne najdemo besed, s katerimi bi se lahko dovolj zahvalili rojakom iz Maribi>ra zii takt> plemenUo dejanje. Upamo, da se honv^ za tolikšno razumevanje tiaj-lepše (.xldolíili Laky, da bt) slovenske knjige dobilo v roke čim več rojakov mkiij v Göteborgu. Veliko pozornosti smo že od vsega začetka posveča L mdl 5 zabavnenut življenju rojakov, üaj nam iiviaJska družba ite nudi lako sproi^Kie Zabave, kol smo je vajeni mi Slovenci. Prvič odkar smo v Gote-borgn. smo se v vetjem številu zbrali na Silvestrovanju v šc večjecM pa na pustni in pjTTOiiiajski zabavi, Ob Via k i zabavi za tnlraslc prirejamo v popoldanskem iasii tudi bahave in rajanja za ct-rokc. Zabiive pa vedno pu-jjcatrimo z nastopi pevskega zbora, sohstov in s točkami, ki jih pripravi olroika plesna sekcija. V zadnjih dneh maja stito priredili piknik v L.alabo blizu Gislaveda, v prirvxli, ki jc zelo poiiobtia na.ši Gorenjski. Udeležilo sc gn je okrijg 30 rahlih in ^iO otrok. Postavili smo oder na pntisleni i[i nekaj ognjigi, kjer so tiai^e žene pridno pekle ražjijiie, tcviipčiče in hrenovke na ia-III. V prijetnem razpthloienjii;, ni (i dei. ki nam jc ponaj^jal, ni skalik smo na plesu, ob [X^mcnkii in dobripi domačih jediih ler merloiUn preživeli dan. ki bo mnogim še doljio <»iial v spi>minii. 'i "o bi bil bei en sprehod p*» poti, ki jo je napravilo naSe miadi> slovensko društvo tukaj v kratkem času svojega obsloja. ie i^ziv rojakov in Jclja p^i kulturno zabavnih srečanji h med Slovenci ostala takšna, koi smo jo pokazali doslej, bo Slovensko knltiirno drnitvo France PreSeren v Tniiebi^r^u postalo toplo i}g-njiSic in pribežališče SLovencev v leni delu Skandinavije. Slovenski zbor poje^ (1974) Slovenska kören sjunger Musikprogram vid museet LANDSKRONA: Det blir slo-iretisk sÄng och musik p& söndag pÄ Landskrona museum. Dessutom ramtrader en mera svenskklingande ior. Det är Triglav-kören som gör ett rftermiddagsprogram tillsammans ,ned Landskrona kammarkör. Det Ttusikaliska inslaget i museets sön-dagsprogram börjar kl 15. Triglav-kören framträdde egentli-len i julas, men "eftersom den stora (ulrushen inträffade samtidigt, blev äet inte allt för mänga Ähörare. De som lyssnade künde efterät konsta-tera, att slovenerna är "enormt" duk-tiga och inför söndagens evenemang har man tränat fütigt. Triglav, den slovenska klubben, bildades 1969. Avsikten var attkunna samla den slovenska folkgruppen, som arbetar och lever i Landskrona. Man har spelat, sjungit, dansat och glÖmt det vardagliga Uvet, i sina landsmäns lag. — Vi försöker behAlla vär kultur och värt sätt att leva, säger en av företrädarna för klubben, som ocksä kan berätta, att man började i Folkets hus i Asmundtorp. Förutom kör har man även mänga bordtennis-spelare. Det första framträdandet med kören skedde i april 1970 i Landskrona. Bara nägon ménad señare var man i Malmö. Man sjunger slovenska körsänger, men har även en trio — systrarna Budja — sorti ocksä sjunger pä svenska, Landskrona kammarkör behöver knappast nágon presentation. Livli-gast i minnet är väl den gängna söndagens lyckade fraraträdande pá Citadellet med programmet "I folk-ton". Söndagens framträdande sker i saraband med att utställningen med Alma öhrström invigs. Utställning-en heter "Nai visten frán Mölle". Na sliki so: Stel^ka in Angela Budja, Jelka K^ariin, Jožica Cajič, Olga Kostanjevec, Jerica Grobin, Olga Damiš, Augustina Budja, Katja Svensson, Jože Kragelj in zborovodja Avgust Budja. Manjkajo še Slavko Dolničar, Rudi Grobin in Janez Budja. Nastop v mestnem muzeju v Landskroni.6 Avguština Budja ' ST, Landskronaposten 1974. Zakaj je učenje materinščine tako pomembno in uporabijq novi jezik v 5C>1¡. zgodi, da razumsko Sepa 23 svojtrmi vrstniki, če hkrati no uporablja svojega laatnega jezika in tie clobi pouka tudi v materin še I m i, To je eden izmed glavnih vzrokov, da zadrje Case posvečajo dvojejičnosti tolikSfio pozornos^ Jezik je pomemben tudi za razvoj osebnosti FI«voj jezika ir osebnosti te-ie namTeč vzpore^lno, Jezik je ena izmíKJ tistih Stvari, ki nam daje oajinoCnejši ob-iutek lastne Identitete. Zlasti v občijtijiverm obdobju dozo-revarjü pride lahko do težkih identifikacijskih kriz, če se je vprašanje materinščina zanemarilo In pozabilo. Dosodanje izkušnje iz lastne socialne prakse najdejo tü še &voJe potrdilo. NaSe čustveno doživljanje je ie zlasti veía no na materinščino, V njej smo občutili prve besede nežnosti, topline ir varnosti. Doživljanje teh pojmov je vezano na je-;ik, ki nam jih je po&redoval. Ce je oselM, tiodlsl mati. oče ali kdo drutj, govorila svoj liaatni jezik, potem 50 bili odtenki v terri jeziku mnogo-stevilmii, sami pu sebi umevni, asociacije hitre, to pa je predpogoj za čustveno hogst iji glotwk razvoj. Ce pa Je oseiM gotforila na novo ra učeni Jeilk, ki Je bil siromašen v odtenkih In Izražanju, iahko pričakujemo, da bo tudi otrokov Čustveni razvoj siromašen Zato poudarjajo strokovnjaki, da Je leto pomembno, predvsem v primeru üdseNtve iz dürrüvine in naselitve na tu- jem, da se starši s svojimi otroki ciostectnc} pogovarjajo v lastnem jeziku, ki je ^čustve-nJ jezik- in nc v priuCenem Jeziku ali calo v mešanici prvega In drugega. Tudi odnosi med ^targl lo otroki slonijo predvsem na jezikovnem stiku in mnogokrat je prav jezik vzrok resnih konfliktov. Kaj se dogaja z otroki, ki dorascajo v novi domovini in kakSni so konflikti Jugoslovanski otrok in sploh tuji otrok se v družbi Švedskih tovarišev hitro in igrajo nauči novega iezika. Ponavadi bolje in hitreje kot starši In večkrat prevzame vlogo tolmača, če starsi tujega jezika âe ne zrajo. Tako jim otrok pomaga pri zdravniku, v trgovini, ra posti in drrgnd. Otroku postaja tuji jezik bolj »domači, laže se izraza v švedščini kot v materinem jeziku, novi jezik postaja bogatejši in izriva materinskega. Tudi slovenski otroci, bratje, sestre ali prijatelji, se med seboj laie sporaiumevajo v švedskem jeziku kot v sJo-venskem, liatl otrocL ki ao rojeni rta švedskem, ali morda od malega tukaj v vrtCu, SO ŠC zlasti prikrajšani za materinsko besedo, saj so časovno veliko več v tujem okolju kot pa doma s starši. Otrok naiega priseljenca se naray/no stapija s švedsko družbo, v kateri raste in ka tera ga vzgaja. Ko začne hoditi v šolo, priraâa domov nova spoznanja, poglede, navade, ki so staršem včasih tuje in nerazumljive. Tako pride do prvih nesporazumov. Seveda j'e veliko odvisno nd prožnosti in razgledanosti starsev, Največ problemov je namreč prav tam, kjer imajo sta rži zob različno liobr«-bo, ki se ne sklada z moderno industrijsko družbo |>rl-hajajo s podeželja, so brez šol In poklicne izobrazbe in jim Je marsikaj v novi defeli tuje in nerazumljivo. Kultura tuje dežele je drugačna ed one doma, ustvarja zmedo in nezaupanje. Govorimo o »kili-turnih konfllktihi:. pod isto streho se srečata dva kulturi. Otroci prinašajo novo iz z ulice, z igrišča — sterSI svojo od doma. Počasi ste ril začutijo, da se jim otrok za ienja odtujevaH. Vzroke za to Cesto iščejo zunaj drjilne, so nezadovoljni In razočarani nad švedsko družbo — upravičeno ali pa tudi no. Vsepovsod najdejo napake in govorijo sebi v prid i al, otrok največkrat ne pozna razmer, v katerih eo Starši zrasli in ne Izobrazba t&r kulture, ki so Je bili deleinl. Otrok pozna švedske razmere, tu Je njegovo otroitvo, njegova Sola, njegovi vrstniki, jezikr televizija itd. Razdvojenost med starci In otrDkiom je lahko vzrok nazadovanja v šoli in moteni v otrokovcJTi duševnem razvoju. Če k vsemu temu dodamo še najhmj-ie, namreč to, da otrok tudi jezikovno izgublja Stik S Star ii, ker mu je tuji Jezik vse bolj domač, potem ae ta tanka nit povezanosti lahko la^ ^ne trgati. Dogaja se tudi, da začenjajo starši z otrokom, ki govori bolje tjj jezit kakor svojega, govoriti z njim švedsko, da bi se r njim laže sporazumeli. Največkrat pa je ta njihova šved&čina siromašna in po-paCena, govorijo jo v kombl- Slovenski DOM v Stockholmu nacpjj z lastnim m prav tu napravijo veJiku na-pa<(0. Tr medsei>Ojnl JiOnflikti pridejo še veliko bolj do hz-raza pri doraJCajuči mladini, ki se zaradi pomanjkljivoga jezikovnega stika ne more pomeniti s Starii □ svojih čustvenih in drugih proijie-rrtih. Posledice tecja so včasih lahko ¿bIo tragične. Dobro znanje materinega je-lika je torej pomembno ne samo zaradi stiska s staral, terrvei je tudi pogoj ra ra;-vt>j otrokovne osebrKJSti, Star-Si, ne dovolite, da bi vaš Otrok ostal pofioiičen, tu se pravi, da hi govoril uairoma-Sen, zanemarjen in nerazvit materin jezik, ki ga bo ovJ-ral. da bi V polni meri osvo-jrJ tudi tuj jeiJkl Va^ cilj naj bo otrokova dvaiszičnn^t. to se pravi, da bu vas otrnk obvladal matorin jezik, ga razvijal in bogatil, kar niu bo omogoči In,, da t>o bre^ teiav govoril Tudi tuji jezik. Starši, ne zanemarite mdterl-nega jezika pri svojIh otrocih' Spodbujajte jih k branju slovenskili knjig in jih jim tudi sami berite, predvsem pa govorite z njimi vedno le s^roj jezik! Alenka Veberic. učiteljica dopolnilnega pouka v Stockholmu na Švedskem švedska prestofnics Stock-JiollTi Je s Evojn čudovito le-90 na mnDgoštfivJInIh otokih, 8 avajimi k^nalii in mostovi oiarala že marsikaterega popotnika. V letih od do 1957. ko so z juga Evrope pljuskali ni sever močni valovi ekonomske emigracije, pa je postal novi dom tudi prenekateremu sinu ponosnega Triglava. Kakih petsto se jih je ustalilo tukaj, se spoprijelo s Svojo nnvo okolico, z novim jeziknm in sl ustvarilo podlago za nonlialno življenje — mnogi z namenom, da se prej ali slej vrnejo naiaj v svojo tfomovino. □okler si nismo ustvarili normalnega življenja, ki vključuje Ldnhno stanovanje, družino, otroke, stik z okolico, kulturno življenje, je Je Jiekako Slo. Vsakdo iase se je zakopal v Svoje delo in svoje iiaCrte, ki so bin v eni sli drugi oblikii povezani z vrnitvijo, po nekaj letih pa, ko se Je popretni slovenski izseljenec zbudil iz svojUi sanj. ko je potekel tisli rok, ki si ga Je postavil za vrnitev. je ugotovil, da ni več prost, da ga nešteto pievld-niii veri veže na novi dorn in da bo ravno tako težko pretrgati te vezi in v domovini začeti spet vse znova, kot so Je bilo težko poslovit» od Svoje zelene doline. Novi znanci, novi prijateFji, harmoniin o stapljanje z novo okolico in njenimi problemi in predvsem otroci. VSe to so vezi, ki postajajo iz leta v leto trdnejše. Pa vendar. Mnogo je šc stvari, ki ga vežejo na staro domovino. Vse preveč jih je In premočne so, da bi Jih lahko pretrgal. In zakaj bi jih tudi. saj so te-te veii tiste, ki so srcu najbližje, so del njegovega Čustvovanja m doživljanja. To niso Ic spomini na mladost, to je materina beseda, to je pesem, tO je zelena dolina In njeni ljudje, s katefimi čuti in sočustvuje in kamor se bo neiioi morda le vmil. Spodbujeni In gnani od teh čustev so se Slovenci v Stockholmu, tako kot marsikje drugje, po nekaj letih dela ir ijoirranosti zaieli ozirati okoli sebe In iskati enako čuteče ijuJI. Ni jih biln težko najti. Viktor Prestor, Franc Ratajc in Pavel Zavrl so prevjeli pobudo in rako je bilo 31. marca 1972 na sestanku, ki se ga je udeleillo kakih tinideset Sinvencev. ustanovljeno Slovensko društvo v Stockholmu Ko se je razvedelo. da je bilo društvo jstanovljeno, je število članov priCelo hitro naraščati in še zdaj, po dveh letih prihajajo nove prijave. Namen društva je ohranjati slovensl<0 kulturne tradicije med Slovenci iz Gtookholma in okolicen pumagati pri organizaciji kulturne izmenjave med ¿vedsko in domovino, skrbeti za našo, ra Svpri&kem Odraščajočo mladino, sodelovati z ostalimi društvi na Švedskem in v domovini in ne nazadnje, daitil tukajšnjim Slovencem možnost in spodbudo za ustvarjalno kulturno delo. saj le v lastnem delu vidi osnovo za svojo uresničitev in obstoj. Sedanji odbor v sestavi — predsednik Viktor Prestor. podpredsednika Pavel Zavrl in Jože Stefanič, tajnik Tone Jakše ter ¿lani Vida Legat. Lojze Hribar, Franc Ratajc. $avin Vitbar in Pavel Udir — se Je resno spoprijet z zadanimi nalogami. Organiziral skega življa na ^vcd&kctn, praktične oas^ete, ¡¿menjávu ímnenj in izkjáenj ter abve-stila. Posebna rubriha Je namenjena sanriostojnlm leposlovnim stvaritvam, U\ seveda največkrat v pesoiSki obliki izražajo hrepenenje po domovini in vtise iz novega okolja. Glasilo glasi^ izhaja ob- časno. ko se pač nabere dovolj gradiva alt pa ko to zahtevajo mine okoliščine. Prva ateviika Je izéls za slovenski kuiturni pratnik. Prešernov dan. V lej Številki je urednik naslovil poziv k sodeiovanjLi tudi oelaNm društvom na Švedskem. Nekaj odgovorov in mnenj je že doijil, ialo morda ni preuranjena miseL da bo -NaS glas- s čaaom objavljal prispevke in obvestila vseh Slovencev na Sved^ skem. Prej jc seveda treba rešiti kup praktičnih in organizacijskih problemov. Sloverfsko društvo in mladina Skrb za mladino in njeno ViHOjo je akrb nas vseh. Zlasti otroci, ki rastejo iztrgani il domačega okolja, pod močnim vplivom tujega jezika in druíbe^ so pri svoji rasti potrebni vse podpore in pomoči tükon da bodo lahko v tujiem in v domačem jeziku zadovoljivo napredovali in razviil v polne in harmonične osebnosti. Tega se društvo močno zaveda, zato gre tudi S'ioven-skemu društvu v Stockholmu In rlflstii nekaterim staršem, ki £0 njegovi člani, velik del zaslug za to, da je bila v Stockholmu ustanovljena slovensl vpogled v delo uprauneo^ In nadzornega odbora. »Slovenija" imfi v svojih vrstah približno 70 ¿lanov^ ki so na ustanovnem občnem zboru poiipissli pristopnico k ilanstVU- Lariko pa rečem, da j« ¿levilo člariov. ki so na kakršenkoli način povezani z delom drriStva, precej večje. K sodelovanju nam je uspeEo pritegniti tudi preoegi na^ih rojakov iz sosednje republik« Hrvatske, kar je v skladu S politiko društva, t. j. da je leto odprto vsem ir ne aamo Slovencem, Od teb bi labko omerll g, Josipa Topol ovc a, ki je veliko svojega časa žrtvoval za organizacijo naših veselic tn tudJ na drtigačen način veliko prispeval za dobro druatva. V ¿asu od ustanovitve pa do danes je društvo orgenizirelo štiri zabavne prireditve. Posebno novoletna in pustra zabava sta dobro uspeli tako glede števila udeležencev kakor tudi organizacijske Vese lici la veliko noč in ¡a prvi nriaj pa sta bili manj oh Iskan i. Zp naše najmlajše smo V decembru 1973 organizirali novoletno jelko, na kateri se je ibralo okrog lOD jugoslovanskih Otrok, ki su bili s prlre-ditvijo nadvee zadovoljni. Vsekakor bomo moreli v prihodnje našim otrokom posvetiti vso pozornost, saj bodo revno otroci tisti, ki bodo v prihodnosti širili in razvijali slovenske tradicije v tujini, Tudi na dan žena nisiTKi pozabili, Društvo je za člane organiziralo manj So proslavo, namenjeno na^im ženam in ma- teram. izkazane pozornosti so bile zolo vesele, saj se jih sicer le redko spomniino. si pa s svojim delom dome In na delov n ill mestih v tovarnah to vsekakor ZE^služijo. V mesecu februarju nam je uspelo dobiti v Lands krono kopijo filma Dniina miru. Tudi za to predstavo jo bilo veliko zarlnnanje, V n^aju pa je agil-nemu kulturnemu referentu Jožetu Kraglju uspelo organizirati dva nadvse uspe fina pi;k-nika na prostem, v bliiini Landskrone. Obisk je presegel vsa pričakovanja. Oba piknika sta privabila okgli 120 ljudi, kar jc zelo lepo število. V tej kruniki vsekakor ne smemo pozabiti naSe zelo aktivne športne sekcije, ki jo vodi Jože Ivič. Društvu je uspelo nabaviti dve mizi za namizni tenis in nekaj šahovskih garnitur, Posebno namizni tenis je bil zelo priljubljen in je tedensko privabljal lepo število ilanOv. Do sedaj sem govoril samo u uspehih društva, Tisti, ki mu društveni problemi niso znani, bi mislil, da jih sploh ni. Vendar pa tudi pri nas brez problemov ne gre. Do sedaj nam namreč še ni uspelo spodbuditi nobena kulturne dejavnosti, ze kar pa so tudi objektivni razlogi (pomanjkanje primern&ga materiala Ipd ). Slovenska izšelje-ska matica nam je v zadnjem času dala na voljo precej gradiva. ki nam bo vsekakor prav prišlo. V prihodnje bomo morali vso pozornost posvetiti prav kulturni dejavnosti, saj se ravno po tej vrsti aktivnosti meri uspešno delovanje društva. DrugI problem, ki ni nič manjši, pa se nanaša na naše članstvo. Vse preirialo smo nam- reč narediii, da pritegnemo registrirane člane, Tudi to je ena od glavnih nalog, ki jih bo moral odbor reševati v novi sezoni. Tudi sodelovanje z ostalimi društvi bo treba poglobiti, saj doslej na tem področju nismo bili ravno uspe Sni, čeprav smo v tem kratkem ^asu poskuSah sturiti precej za na^e člane, nann to dost k krat ni najbolje uspelo, U parno, da bomo v prihodnje bolj uspešni in dä bomo Upravičili zaupanje, ki ga imajo v nas člani, še posebno pa Slovenska izseljenska matica. To zaupanje nam niOre biti vodilna sila pri našem nadaljnjem d&lu. Marjan Budin Uspele proslave v Landskroni ZA DAN 3ENA so NASTOPILI OlRDCI ¿LANOV 0RU3TVA »SLOVENIJA, v LAMDSKftONI fSUKA NA ST/fAMS ZOOftAJ) IIJSTRUMENTALNil KUPNTET TpMA VITAHCA PHI DHU&TVU i-ELOVENUA-V LANPSKRONr {SUKA liA ifVi STdAfil SPDDJJJ mUA U3AJ JE RECiriRALA NA PftOSLAVI 1, MAJA iSLfifA DESNO) MOSKr KVIHTiT -ŠTAJERCI. SKPD -SLOVEHUAh V LANDSKRONI ^SLJKA SPODAJ) aktivnosti se je zaključila z majem, saj se nekateri naSi rojaki je v juniju odpeljejo na c[Dpusle,2 delam pa l:>ipmo nadaEjevali v jeseni,Dne?, junija se bojnQ še zbrali na prvem srečanju slovenskih driiStev v Jonkoplngu, kjer bo nas9 društvo sodelovalo v programu z instrumentalnim kvinietom, mo&kim pevskim Kvintetom in solističnimi toi-kami, Na Švedski praznik »Najdaljši clan~ pa bomo priredili skupen društveni piknik na prostem, kakršna smo Imeli lani dva. Potem pa se bomo v različnih ¿asovnih presledkih vse tja do konca septembra vozili ali [eiell na obisk domovine b svojimi družinami. Vedno ¡e tako, da si v naših delovnih nsfrilh zadamo več nalog, kot jih Jahko izpolnh mo. Tako nismo uspeli uresničiti sklepa, da bomo ustanovili dramsko sekcijo. Igro smo fzbrall, režiserja Slavka Copa tUdI imamo, uprizoritev pa nas je ias prehitel. V naslednji sezoni pa bomo uspeli tudi v tej dejavnosti. Veseli smo, da naši člani v zadnjem času kažejo veliko več zanimanja za naSe prireditve In je obisk zadnjih treh pr^B^gel vsa pričakovanja. Prešernovo proslavo ter proslavi ob Dne^iu žena in ot) prazniku i, maja je obiskalo poprečno £00 ljudi. Program sta predvsem poživila naS in-strumentaJni kvintet in pa pevski kvintet >StaJerc i «.Tudi predstavniki jugoslovanskega konzulata so zelo pohvalili program, pa tudi našim švedskim postom z občine v Landsknoni jo naša na rod rta glasba zelo všeč. Glasbena sekcija ima v na-irtu tudi snemanje plo^ s skladbami vodje aisambla Toma Vitanca. JOiE KRAOELJ O društvu Planika piše Ivan Pucko DELO SKD PLANIKE V UTU I975 Po kunCtiJiofn občnem ziioru, ki Je bil 17< januarja I976, bo se n-i novo izvoljeni odbo miki dogovorili o pror^riimLi dela, DosedaJ stari odbor ni v [»polnosti izpolnjeval sv^ijih dolžnosti. V letu 1975 stj odstopila dva prodsed-nikd: f>rvi po enari in pol nesecui ir» drugi po petih r.idsecih opravljanja doi:inci5t i, Kljjb tenu pa ostali odborniki niso obupal), ^mpak iiad,ilJeva 1 i 7. delom. OruStvo je v trjn iasu dobilo svoje prostore, k.ntere sno dglno opremili. Priredili smo sedem zaisav, kote-re so bilo dobro obiskane. Ha njih njs Je zabaval ¿»nsambel "Lastovke" ¡z Lan- dskrone. Organ Iziralf smo počitniško kolonijo za otroke slovenske doprilnilne šole iz Malmöja in L,indskr[:>ne. V društvenih prostorih smo tudi prikazali nekaj Slovenskih filmov. Proslavili smo JO-obletnico osvoboditve Jiigos Ifivije in 23, novenber skgpaj 2 ostalimi j ufjo s I ovan ski m i društvi, ''J jeseni Je naie društvo obiskala Lojzltj VirtTfeva Ljubljane, «mamo težave, toda kljub ttiriLi J«? dolo v društvu napredovalo, Imelr smo dohrc Stike s člani društva , 2 Izseljensko mjtido v domovini, s konzulornin i usiuž-bonci in tukaj na Si/edskein s prisetje-nÍšklni centri , KIWEK OPIS KLA SKD "PLAHIKA" V LET J 13 7 6 Dramska sektiji za odrasle iii ocroke ima na rdipglapo nekaj slovenskih iger, vesel Tii Igric, in tudi skeEev Inamo dovolj. 2ellino, [Ja se s svojimi otroci udeležite te zanimive sekcije. Vsi vemo, da Slovenci radi pojcno.fJaša druga želja je, da sc ndm pridružita in da ustanovimo lastni pevski jbor. Dobrodošli ste vsi, prii!akujeiiio va^.Šahovska sekcija je aktivna 2 manjšimi tekitiovan-ji, prostora je dovolj še za več igralcev, Kn J i In 1 ta v društvenih» prostorih Je bolj skromna, prlčakuj«r>o pa več knjig iz domovine, Posojilo knji^] Je do treh tednov brezplačno; sposodita pa si lahko, ko so prostori odprti: riruštveni prostori so odprti vs^k petek od 13.30 do 21 ure, ob sobotah od 16 do 21. ure, ob nedelj,iii pa od iS, do 18, ure. V prostorih lahko igr^ite razne igre za stare in mlade, na razpolago inamo časopise - seveda iz domovine -^slovenske <]ramofon$ke plošče fn televizijo. Poskrbeli bomo tydi za zabavo, ena bo 5e pred dopusti, ¿a društvene člane Je planiran enodnevni piknik v naravo.Slovenske filMe bomo tudi letos prikazovali v društvenih prostorih, flaia želja Je tudi, da nudimo ziibavo !n dobro razpoloženje na5im otrokpn. V društvenih prostorih borno pričeli prikazovati pravljične dia-slike, ukvarjali pa se bomo tudi z risanjem, branjem itd. Javite se z vašimi željami in predlogi v društvene prostore v navedenem času. Na naiih veselicah se bon» povesellli, obenem pa tudi o marsičem pogovorili. Lažje nan bo v našui delu če nas bo več obenem pa bomo ohrani IT riašo kulturo. Lepo vas pozdravlja SKO "PLANIKA". Ivan f^ucko 10 Malmö, PLANIKA Ivan Pucko Aii je res, da slovenski jezik tone v pozabo? Malmö je mestom ki äteje okrog 300,000 prebivalcev, V to mesto se je priselilo veliko število tujcev iz vseh kontinentov. Med temi je precej Slovencev, ki so se priselili na Švedsko delno že med vojno, velika večina pa Jih ja priSla v leUh 1353 - 1965. V s^an začetku nI nihče pomisli i na materin jej I k. Vsi so težili samo za tem, kako bi se čim hitreje naučili In obvladali tuj jezik ter se s tem prilagodili novenu življenju na tujem. Veliko staräev je pri vzgoji svojih Otrok popolnoma pozabilo na jeiik, ki sa ga sami govorili v rosnih otro5klh tetih, Skupno z otroki so začeli govori ti nJim tuj Jezik. V polItiC-nem življenju pa je prlälo obdobje, ko je napetost med državami popustila In meje so se na široko odprle. To ni ostalo prikrito niti našim rojakom in začutili so potrebot da zopet obiščejo rodno grudo. Veselo srečanje In tople objeme domačih pa Je ^kalila skrb stare m^e: "Ali je to res moj vnuček, ki govori tuj jeiik7 Ali res ne zna materinega jezika? ialostno je srečanje z nekdanjimi prijatelji i. gmajne: pogovarjamo se toda z njimi so otroci, ki našega govorjenja ne razumejo. S tega lahko sklepamo, da sf naJI zanamci riogoče že prav knaiu ne bodo ve£ na jasnem odkod pravia* prav izvirajo- ali so Slovenci ali so 5 ved i! V letu 1965 je gospod Jože Clglar sam zaSe] vspodbujati slovenske rojake, naj bi se med seboj zbli-iali in navezali tesnejše prijateljske odnose. Uspeh tega prizadevanja je bil kaj lynalu viden. Na Švedskem odru v Ha Imoj L je bila uprizorjena Linhartova veseloigra "Županova Micka al i Matiček se ženi", M i si in. da ni potrebno posebej poudarjati, da se je te predstave udeležilo veliko število naših rojakov. Organizacija te igre Je bilo delo Jožeta Clglarja, zadovoljni pa smo bili vsi. Storjen je bil torej prvi korak, kateremu so sledili novi. Nekajkrat na leto smo prirejali razna družabna srečanja, privatne obiske, veselice. Pojavljati so se začeli posarnem i ki, ki jim nI bilo vseč, da se morajo njihovi otroci učiti samo v svedskem jeziku. Izrazili so željo^ da bi se ustanovila šola za slovenski dopolnilni pouk. Leta 157i je gospa Anica Kra-šovec omenila, da živi v Malmöju slovenski učitelj Boro Penko, doma iz Ljubljane, ki je pripravljen prevzeti dopolnilni pouk v M^lmoju. Ko je bil torej kader zagotovljen, smo pričeli navezovati stike s starši in njihovimi otroci. Pojasnjevali smo J Im izreden pomen tega našega koraka. Nekateri so bili nad tem navdušeni, dru- Malmö in Landskrona, TRIGLAV Augustina Budja g i so naše prizadevanje IgnortraU. Za ustanovitev sole smo dobiti dovoljenje od švedskih oblasti in sanjo pridobili 15 otrok od 6-1ii,leta Starosti* Goro je poučeval te Otroke vsako soboto in sicer vse skupaj, ker tedaj še nismo imeli možnosti, da bi jih porazdelili po ^tarosv je bila ponovno imenovana Lflla Ring, V nadzornefn odboru sta Ivanka August in ter Gabrijela Karlin. Za vodjo športne sekcije je bil predlagan Ivan Predikaka, kot pomočnik pa Drago Kos tanjevec. Za vodje pevskih zborov, otroškega in odraslega, sta bila imenovana August 3udja In Olga Kostanj evec. V pomožni odhor (suplíjent) sta bili Iivoljeni Marjeta Sternad In Ulia Ogrinc. Začasni klubski prostori na GftMLA KVRKOGATAN 19 b v Landskroni bodo po sklepu prisotnih članov na obinefu zboru odprti dvakrat tedensko: v sredo odl8-Z2urein v nedeljo od 15 - 21 ure. Za dežurnega ekonoma je bi I imenovan Vinko ZemlJiE. V zvezi s tam je bTlo sklenjeno tudi, da se v roku enega tedna izvrgl nakup nanlznega ter>tsa 3. vsen potrebnim priborofn, Kupili bomo tudi dve garnituri 5aha, Klub ima že knjižnico, izposojeno od Slovenske izseljeni^ke matice v Ljubljaiii, dobiva pa tudi razne slovenske časopise Iz dwiiovlne, Le-te bodo člani v bodoče mogli po mil i volji čitatl in prelisto-vati v klubskih prostorih ob navedenih urah. Knjige se pa dajo za določen Eas izposoditi tudi na dom, ib nedeljah popoldne se bodo predvajali razni domači in Švedski filmi, v prvi vrst J za otroke. Za predvajanje filmov bo odgovoren podpredsednik Ervin Fojtl. Pod razno so posantezn i ki 1z-nesli predlog o poučevanju slovenščine istočasno za otroke in odra- sle. Predlog je bil sprejet. Kakor hitro se bo da Jo priskrbeti učno gradivo, se bo pouk pričel. M samem klubu je precej interesentov za učenje slovenščine. To so otroci iz mešanih zakonov in tudi njihovi starST, Za poučevanje je bila določena Augustina Budja. Otroci naj bi tako dobili ge dodatni pouk v materinščini k pouku, ki ga imajo enkrat tedensko v ioli. Pouk bo trajal eno uro in sicer ob nedeljah od 15 - 16 ure. Augustina Budja Naá glas, december 1976 11 Jože Kragelj se poslavlja iz Švedske ne, kot je te v navadi, brezplačno pogostili in jih obdarili z nageljni, v programu pa &o nastiopili predvsem otroci. Od občinskega predstavnika za kulturo smo p rej 911 ta dan v dar lltografijo mesta Landskrone. V prijetnem razpoloženju sta potekli tudi proslava 1. maja ir obi-Cajri vsakoletni piknik v naravt na »najdaljši dan« (švedski Midsomafdagen} s Športnimi tekmovanji ter s pogostitvijo Članov 9 speciaHtetaml na žaru. V skupinah smo obiskali stare izseljence Slovence v Kopenhagnu, razen tega pa š« sorodna društva na njihovih zabavah v Olofstromu, Malmoju, Hestvet^i In pa društvo Triglav v Landskroni. Udeležili smo se tudi slovenskega sreCanja v Stockholmu, V mesecu aprilu je občinski organ za izobraževanje odraslih v naSih prostorih organiziral z našo pomočjo deset urno informativno predavanje v zveal z jesenskimi volitvami v komunalno skupščino. Predavanje je bflo namenjeno vsem Slovencem in zabeležili smo kar presenetljiv odliv poslušalcev. Švedom pa je pri lej stvari pomagala na&a člani ca^ tolmači ca Majda Ivič. >ier je imel naš ekonom DenSa odprte drujivene prostore vsak večer razen srede, so se otroci Jahko veliko ukvarjali s iportom. in sicer v namiznem tenisu^ Sahu, miniaturnem nogometu in hokeju na ledu ter biljardu. Kljub temu pa j« moje osebno mnenje, da smo prav sa otroke premalo napravili. Razen prireditev Dedka Mraza, maškarade za otroke in Sporine dejavnosti bi btli morali storiti kaj vei, predvsem glede materinega Je^ zika. Opažamo, da se dosti naših otrok med seboj pogovarja švedsko in tu gre kritika na račun nsSih Članov, njihovih staršev. Medtem ko prihaja iz Amerike na dopust v Slovenijo tretja generacija sfovenskih izseljencev, k j še govorijo sfovenSčino, bo pri nas, po sedanjih razmerah sodeč, kaj takega kaj malo verjetno. To pa je potrebno spremeniti. Vsekakor se ne moremo zadovoljiti fe s tem, da poSlJemo vsako leto, kakor smo to storili tudi letos, določeno SteviJo otrok v počitniško kolonijo v domovino, da bi s tem izbofjSali materini jezik. 2e na koncu sezone je upravni odbor naSega društva sklicaf množični sestanek, na katerem smo sprejeli nov statut, Pri lem nam je dosti pomagal naš Častni 12 član Fritjofsson, čian komune. Omenim naj tu ostafa dva častna člana Grenna in Kurta, ki nam nesebično In vsestransko pomagata. V naSih vrstami imamo čez 100 dJanov, med temi pa je približno l5 7o Švedov, hi redno zahajajo na naše prireditve. Čudno pa se nam zdi, da so na proslavah in zabavah navzoči vsi CJanl in še dosti nečlanov, na množičnih sestankih pa je zastopano fe z 30-40 % člarrstva. Člani upravrega odbora so večkrat preobremenjeni zaradi določenega dela neaktivnega čianstva. Menim pa, da je tako tudi pri drugih društvih, vsaj kar zadeva Švedsko, P. S.: Ker bo Slovenski koledar s tem dopisom Izšel šele v oktobru, bom sam takrat po desetih letih bivanja na Švedskem že doma v žtorah. Zahvaljujem se vsem Slovencem na Švedskem, ki sem jih apozrral in z njimi deloval za našo skupno slovensko stvar ter Slovenski izseljenski matici za moralno pomoč. Veliko fepih trenutkov je bifo, ki jih nikdar ne bom pozabil. Na svidenje! Jože Kragelj, Landskrona, Svecfska Iz Kanade se je oglasil Ivan Dolenc Slovenec v svetu in domovina Iv:iii Unleit«., Tnmntn, Kčinadu Najprej bi rad kot SloveiKC \ svetil izpi>vcdjl svojo vert>, Ja v vsej zgodovini sloveiiiks-fti iTscljcnslva Se tli bilo v do-luovini lakcj resnega in Človeško toplega ratpravjjanja o naiih ljudeh n^ tujih tleh. kot ga izpriiuje slovenski tlialiini tisk v (iasii, ki gu pravkar preiLvija]iio. Sil j smo tudi prej žc imeli v rt>kah statistike in krimike o EuiSih Ijiideli. ki so iHirtinljIi \ svet i.n Uii obtičali, imeli smo literarne ptidobe o njih, ir med njimi so Cankarjeve in Adamičeve in ¿upančiCeve vsebi.^valc neprimerno več floveSke rcsnii:e kol vse suhoparne številke in letnioe skupaj. Nikoli doslej pi sc ni v Sloveniji sp<.igledala z Živim in nič kEij prozorni m pojavom, ki mu pravimo »iTScljcnotr«. ziianoiil z nazivom psihologija .. . Kadarkoli zdaj obCu-dujeni imenitne doillisleke psihologinje, ki pise za >.Rod-no t^rudO". St mi sli m, da se iiajii je na «ein |xxtn>čju zaiicl odpirati ki je bil dtjslej slovenski javnosti prav tako tieznan in skrivnosten kot v& £n>lje Sflnio, Morda je te preiskavo itprožila inija odnosfjv z našimi ljudmi, ki sv zaiasno na delu V eivroi3ski!i diia-vah, saj se pi>loiaj tistih, kL ostanejo ztuiaj dalj ¿aaa, ie pi iblližuju naSenitu vsaj v poglavitnih notranjih premikih, ie že ne v vseh. Pa vsa ta ugibanja ni?jo prav nič važna. Pogla.vitno je, da se je zabe- lo resno iskanje odgovorov na vpraianja, kot so: Kakiitie vrsle človek je izseljenec? Kaj misli, kaj obiiiti, ker hoče ostati Slovenec? Kaj mu jc domovina'.* Kako jo občntV? It. kakšne snovi jc njegovo domotoije? CX1 kod itdari v njf^a in zakaj? Ali polrehiije domovino 7.3. svoje življenje v tujini, in Če, kaj potrebuje ir priiakuje nje.' Kakšno vlogo igra jezik? Katere so njegove kiilLurne |x>trBbeV Ali jih lahko natančno določimo? (In tako bi lii-hko našteval skoraj v nedo- Temelj vscnin temu in take-nuL pft>diranju globlje v svet izseljenca je brez dvoma položila Slovenska ijieljenskti matica i svojo iskreno in vsestransko Sirniko pt^liliko do Slovencev v svetu. Moja vroča želja je. da bi prL njej ostalo in da bi fSIM) tudi sku-Sala infihrirati to svojo pravilno ptilitično-kuItLinio smer, ki jo je ubrala, pri drugih slovenskih oz. jugoslovanskili ustanovah, ki so lako ali drugače v stiku z izseljenci. Čude/ \j. Avstralije Kakor smo razbrali iz štirinajstih ptiglavij pi>topisa književnika Rranka Rudolfa "S petega konlincnta« (v Ijnb-ijansikejii »Delu-«^. poliim pa ¡ic Iz ptrnicila predsednika Si M Draga Scligerja, in tudi iz Številnih pisem, ki so se ^sula za njimi ii Avstralije in jih srečni pi.idoiivljan^o v le p t -Roti ni grudi" fxl Številke do številke. 5ii> hiii tit vst-ilovenski izseljenski kulturni shodi. Kuhtirni piNsliitlti iz domovine, člani to nadviie uspešne uirtieje, in rojaki, il-vcci na tLijeni, Sii za^.iv^eli vse listo, o čemer je bili> govora na zadnjem občl1e^ll 7:bt>rLi SI M in o čemer govorijo (e moje beležke. .Analiza Matice in dr. Stanka Cajnkarju. v Slt^venskcm kolc^ darju I'>72 se je Í7Íta?'^la 7xi to¿no — turneja fX'j Avstraliji je bila miiü^o obetLijoč jačctck vsega ti^tc^a, kar raij Človek v svetu zares pi^lrebuje svioje srečnejše in 7jid[>-voljnejSe življeiijc v d a nagnjeni trenutku. V zapiskih s turneje je. toliko na novci otl-krite in tudi povsem sveic: resnice o slovetiskem izseljencu, da bi zaslužMi najíirín kolpt.irtažo tiied nami... Tu se hočem omejiti Samo na ue-ke novosti, ki se mi zdijo še l*)Sebej Zanimive za nas v Kanadi. Najprej nekaj o organizaciji tega pi^lcta kulturtiikov med izseljence. Tisli ki si je to izmislil, zajiluii Prešernovo nagrado. tako zelo pani prav vsi, s katerinii bi M! naS človek zaJcIel prijetnega, poitLvIjajočejia razgovora — začenši s popularnim, na ljudske viže ubranim zabavnim ansamblom SI a kov, pa tja do duhiivLtega, z vsemi odgovori pripravljenega razumnika. Vsak izmed slovensk iii Avstralcev je torej v tej vrsti lahko na,^l nekoga, ki mu jc bil najbližji in ki imu }c znal ptítolaíili srt:e in du-so, Okrog njih pa. so sc zgnetli v vieh krajih, kamor so prišli Sloventi z vseh vetrov, vseli ]xikliccv in vseli mogočih nazorov, p£kraL moč-nejia od vseh ¿aSdvno jenih in največkrat traj^tno okroglih pi>liličiii[i prerekiiiij, ki jim v sv^iu, p(xl iiijinii evezdaitii, ni veC najt! nobene;^ Sniisl^, ie vedno jc vredno verovati v na^e dobrt: ljudi, six>šlovanL ^ospt^d Cajnkar! Niste se rmoLili — sovraStvo jc ture) ]e ie nio^goče privoiiasiio demoni rad! Slovenski dogodek v Avstraliji je bil — za naše tukajšnje pojiTie in ra^nicD? — j>favi iiideS. 06 dr\i£ih iudežev at je razlikoval It v eni ločkir mogoie naiTi ga jc iuzIužUl. Seveda mi ni treba ^^menili. da bi 51 pt^obnih snsCanj z domovino želeli tudi mi z drj-sili konlincnlov. V slovenski kliltLirni puščavi, ki ji pravimo Kiinada« na primer, bi takle vseslovenski kulturni shod verjetno Se zmogel potegniti iz popolne ilegale slovenske iz)t>braie3Ke. ki jih ni več na spregled iz njihovih zasebnih skrivališč, Itajiior So ie zatekli pred vsesplošno točo pol it it? nu neumnastJ— odkar so listo davne dni pred kakinimi de-Stilni leli vsi skupaj, s liso-¿i dmgih iiiovcncev, srečni in prijateljsko razpoloženi pri-■Hislvovali koncertu Sloven-ske;ga okteta. Cas pa beži. Ne vem, ie bo kdaj tukaj sploh Se kakšna kulturna skupnost, ki Jii se iiotela resneje seznaniti z do^jodktjni v Avstraliji ifT bo spoznala njegovo veliko Pskiisimo v knogit rojakov sprožiti vprašanje: Kaj je domovina? Slišali bomo nekaj takojšnjih iKigpvorov, to upamo. Najbr?. bodo ti t^dgovori piidobni Župančičevim: O rodni dom, o hiSe očetove streha ti! — Kakor s trakovi so zvezane a Teslami tu vasi — Hiie so hiSii:c, okna so oke. noa, nagelj iz t>ken lije ze-Sen se pti steni, rdeče se |ieni ta slap — Hrasti orjaki za poljem sloje in se z burjo b^^-f i jo — Na G re^^o rje vo — ol ec ve3? — se ptički /jenili .. Podobni b(Hio morda tudI nekim Cankarjevim odgovorom: Kaj se ti zdi čudno ... kadar sll£i$ besedo domovina? Kaj si mislih takrat, kam mislii^? — Na Moravo, na zeleno I — Ali vci, na kaj niisliiu jaz, kadar s[i!iiin besedo domovina? Na tisto mislim, & kakšno radostjo sen pt>lieiinil oiimiu ki mc jc klestil 7A kosilo z brezovko. za večerjo pa z dre-Tiovačol TakiJi odgovorov bo toliko, kolikor je prIjateJjev krog nas. Vsak bo drugačen, vsak sa- njoiivoj. In pri leh poskusnih oziiaknii nadri>hiiih posebnosti pojma!, ki niu pravimo »ožja domovina«, se bo naSe izpovedovanje zataknilo In vendar je ti> samo začetek — iačelek naSc^a kronološkega in čLiatvenega in miselnega oSjcmanjj domovine. Od tu dalje pa smo v neprdskaneni svetu, ki jc tudi naš, a ga prav malo poznamo, malokdaj razii^iSljamo, Se redkeje ga sliu^amo zbriiCi kot dele iloi-Ijive slikanice v celoto, ^^ldi Župančič sc je ustavil na tem robu, kjer se končujejo na^i sptimini na na mbu, kjer se končujejo Cankarjeve črtice i*lz mojega življenja" in Prežihove »Solzice«, Šele na koncu ihch. so pt>elove podobne bliskoin, hiteli m v »temni no — daljino«^ iskale in nai le — "NE DOMA, VSE VEČ. DOMOVINO____ Obiiitje domovine smo si vsak po svoje oblikovali fin si p Se vedno oblikujemo tudi v tujini), verjetno nekako I ako, kot se riSejo krogi v vodi pt>tem, ko jo z nečim razgibamo. Krijgl postajajo ve-¿ji. sestavine otsčutja in sp^>znavanja doniuvine pa vedno bolj zaptetenc. Tudi Sara hi pinJobno ¡Higo-voriL na i>oriije vprašanje, če bi iu iskal odgovor v naj^i^-ji naglici. Začel hi. si mislim, s svežini Pohorjem, in sam ne vem zaiaj. Morda zato. ker sem tam preživel najsrečnejši dd svoje njladosti, morda za[o. ker stni moral gledati na Pohorje, kadarkoli sem doma ^nJprl oči. ludi v svojih iiajbi.>]j nesrečiiili ča^^ih. ,Samo 10 vem zajji>t^>vo, da mi zadnje čase piliorske poti silijo prav v vjiii. kar izpovem, In ¿e 56 Kdaj po ovinku pijvrnem k |>ojinovanju domovine: močno se nu zdi, da nam je cirti-pčna v tujini, takor pa nam je bila doma, Torej naj jc tu- di Sü bo]j ükrivn:jSLii¡iH ííJiijkujoíiL st bcycííuin ir raO naíi »ilirfli íioiriovini«, o li-i(i. o kaleri Žiip^nčli v ini* ni skoraj niC določnejšega pijvcdj! (íq tiLtJi 11 n]Otrel, bi rekel >. je pri nas nüjltpse [v^in C^ankur. Z njim pa se naie leí^vt; su pi>v4:¿aio, saj kaktjr venio, (lomo vi no, o ka[cri jd &íiiijal. ^ele nafx)vedo val: pisa] je o !+1epii-« domovi ni, t o pa pumcni, di jt; lo rej pt^iiial t II d L 7. drugimi tnsedaiini: v &estavi-nt tis[ih vseNnsko pt>lTiili krogdv V nai. k i zbirajo in tiranijo na^y ptídobo doniti-viiie, se vtisne indi ¿aó, EXili-lični iííS^ gospt>darski ías in nt vcm St kalerir Prav zanimiva tri bilo prinierjíiLi, kakšne različne predelave o ^dtv niüvirii« imeli in iz.rtiža!i iio) küiiko različnih -donicivin« io |K^zna!i ljud ji; iil¿í;a narijdti in islegíL čidisa. Na >Hlumovi-ki jo nosilno v sebi, pa W sevc vplivali Sc Številni drii^i osebni in splošni dejavniki, kol npr. naie kuUurno likanje, ]iaii ptjklic ... V tem stiiiski je mogoče, da iZielJenci ob<:Lilin]t> in ptjjillU' jcnio ^'domovinL>« lako, kakršno s]uo pa¿ doílvcli. Nek ti-ko drLi^iaCc jo ozna^nje lisii, ki jo jc ¿apaistil V £asill Av-slrO'Oíirske. driigaít: lisli* ki je odSel i? predvojne Jugoslavije Lili v vojni, drti^iače Í2 nove Jugoslavije. i^kito lili jalfivinii ObiiLlek imam — in na le m nepremišljenem podrvjčju je ohiiilek Sc vüdno vse, kur je niok^oče izrazili, da nasa ožja don LOV L [ia osla ne vsakenui i^-iTied nas kot iieizhrisna celola in za vedno; mriožinsko je llL>spreiiienljiva, polem ^ie pa menda ^ našimi leti v tujini kvalitetno menja in sicer lako, da je zmeraj jepSa. Masproltio pa sem skorui si- guren, da se naic pojmovanje bir^e domovine neneln^o spreminja in prudvseni áiri iia vse sliani, Izscljejicu. ki u temine íKÍili \z Jugoslavije če/ kakšnih dvajse[ lei ali prej, bo verjel no — sprieo kom Lini-kaeijskih ulajsav jn zato večjega in naj^lej.^-jia zbližanja kulliir. ie vsa Jugoslavija — domovina, Rudolf piie o plaslcli, ki se nalagajo v nas lmí oiriíIvíi dalje in ki razvijajo pt>jcni. i>bčiilek in w.ft>mia(;ijo-^ do-jiiovlne. i>ln pi>leni ktj si odrasel"-^ natlaljii je, «mogoče p;]-sku.^ü^ Izmerili take ¿ie^iloš-ko-psihološke globine. Kaj se skriva v I i 31 i h glolxKinah".' <^]raniLi z bles-liiiki in ainell-sli? Mogi>£e eelo zlalo? Mogoče so tam velikanske iia^la. ^e jalovine? Nepiljt^iiia, pa zanimiva vprašanja.« Poni no iiaiT] bo ludi njegovo razmišljanje o zdmževatiju rtijakov v Avsiraliji. Kakii So oitali skupaj? ■■TiSlo. kar ohstaja kot duševno iiLStvena vez niftl našimi rojaki, je vsekako] islo, kaJ je slijvenslvci obdržalo dolga stolelja živo, ljudsko izročilo; I ud i posebej ljudske pesmi, delno stoletja stare in v obliki spominov. Kaj je — kontno Via k a umetnost driige;ga kakor oblika koneenlrirane re-Likcije na skupne spojiiinc? In projekcija íisto navadnega iu vajcne;ya Življetlja v zmeraj nenavadni in zamolani psilii Ijndi? "I V J jc nekaj več ii] onstran jezika ► - fotei]i pa so mod nami se Adamičeva zagonetna vprašanja o miku in lesku domovine po nidu, ali, kot jo ime-nLij,eji> mlajše generacije love ncev v Ameriki, stare domovi i^e. Mogoie je res, da obstaja za vnuke nekaj takega ko L >'nova* in stara« domovina, se pravi, da euLijo za <}be, ki se v njihovi not ra n-iosti prelivala. Toda — ka- ko si je razlagati klic, ki se iznenada oglasi v potomcih, ki ne govorijo našega jezika, ki so povsem odtrgani od svoje krvi, ki tudi včasih prav malo ali pa nič ne vedo o svojih prednikih — in so ta-korekoč in navidezno goli, brez tradicije; kako si razlagamo, da se naenkrat začnejo zanimati za izvor svojega popačenega imena in za daljno domovino svojih dedov? Takih vprašanj je na pretek, kar ozrimo se okrog sebe. Tako. Hotel sem nakazati samo nekaj prav začetnih težav, ki jih imamo s svojim izražanjem pojma in občutja domovine, nehote sledeč Rudol-fovi vabljivi spodbudi. No, ali ni čudno, kako daleč zaide Slovenec v svetu, če se pripravi, da napiše nekaj malega za koledar o DOMOVINI? 13 (Foto in tekst spodaj A. Budja) 25 let pozneje: Dolenčeva Danica in Ivan s Toronta v Kanadi na obisku pri znancih -Pri družini Angele Budja pri Mali Nedelji, v Daničinem rojstnem kraju, leta 2002. Na posnetku od desne Ivan in Danica Dolenc. ' ^Slovenski koledar 1977 Tone Jakše iz Stockholma Slovenska društva na Švedskem so povezana v trdno enoto Ko pišem te vrstice, je sonce že zdavnaj Nebo je Se vedno prozorno modro, üe tam na sahiodu se kol poj.erjajo6i zublji kopičijo rdeči oblaki in obljubljajo nov, dolg in sončen dan. BUža se svetlo Švedsko poletje. Topel poEnopomladn! veter prinaia skozi odpfto okno vonj cvetja in prebujene semlje, tam zs okrom se Siri mofje luÉli ki izginjajo v nedogled. Pol Stockholma je pod mano. Komaj zaznavni obrisi cerkvenih zvonikov in vodnih stolpov se dvigujejo iz mraka, med iijimi se raztezajo naselja in parki. Tu in tam plavajo prozorne meglice in pod njimi sluti oko hladne vode kanalov irt zalivov. To je pogled, ki ga ljubim. \n s-podaj je mesto, ki sem ga vzljubil. Dal sem mu deset let; Ireijino svojega življenja. Na južni strani je nebo temno, pa vendar se oko nehote ozira tja, kot bi v tem mraku nekaj iskalo. Tja daleč do Alp bi hotel prodreti pogled in še naprej da nehkih. znanih obrisov dolenjskih vzpetin. Močnejše je sonce in toplejši so ve-ieri, večji je nemir v srcu. Prebuja se nagon ptice selivke, ki sli želi nazaj v svoje gnezdo. Tuja zemlja ji je dala gostoljubje, nihče je ne preganja, nihče je re sovraži, pa vendar mora na pot, do-ikler jo riosijo peruti in dokler ji utriplje kri v žilah. Vabi jo klic daljave, znana besede in vonj domače zemlje. Slovenci na Švedskem smo plice selivke. Politiki in ekonomi v Jugoslaviji in na Švedskem so nas razliCno ocenili. V Jugoslaviji nas imajo la delavce na začasnem delu v tujini ali na kratko zdomce, na Švedskem nas imajo za priseljence, relativno zelo dobro prilagojene in produktivne. Resnica je nekje v sredini. Slovenci, ki smo v šestdesetih letih prihajali na Švedsko, smo se sreča val I z drugaénimi pogoji, kot pa naši vrstniki v zahi3dni Nemčiji, Avstriji in Švici, čeprav je bil vzrok za potovanje v tujino enak. Na Švedskem so nam zakoni nudili enake socialne pravice in enako plačo kot švedskim državljanom in s tem tudi enake obveznosti. Mnogi smo priSii ra Švedsko mladi in smo dobili izobrazbo v Švedskih šolah ali na delovnih mestih, mnogi smo si izbrali švedske zakonske partnerje. Materialni standard v tej državi je vabljiv in iahko dosegljiv, laže kot pa sanje o prihranjenem denarju in povratku v domovino, Sistem kreditov za nakup zasebnih hiš, stanovanj in prevoznih sredstev je ugoden in mnogi so ga izkoristili. Vse to in ie velika oddaljenost, ki omogota le enkratni ali dvakratni obisk doniDvire na leio, je povzroCilo, da ras je večina Slovencev iz šestdesetih let še vedno na Švedskem. Sanje o hitrem zaslužku in vrnitvi v domovinio so se vse bolj odmikale in se spremenile v lagodno dremuckanje na mehki zofi v komfortnem stano^/anju. Švedski politiki so imeli torej prav, ko so računali, da se bodo priseljenci tukaj ustalili in se ujeli v lepo nastavljene zanke plač. davkov in kreditov. Za veliko večino tukaj ni hitrih in velikih denarcev, je pa stabilimosi in ekonomska varnost. Zmotili so se le v eni stvari, ki pa jo je zelo težko ugotoviti s statistiko in hladnimi računi. Poiabili so na privrženost stari domovini, na ljubezen do rodne grude, kufture in materinega jezika. Slovenci JSčemo svo|o Identiteto Konec šestdesetih let smo se priseljenci na Švedskem začeli združevati. Izkoristili smo med Švedi zelo razširjen in od države dokaj dobro financiran način družabnega življenja: ustanavljanje društev. Najprej so pričeli Finci, ki jih je tulkaj največ, poterri Jugosiovanl iin Grki, Slovenci smo bili najprej pod okriljem jugoslovanskih društev, kmalu pa smo pričeli ■J sta navijat i svoja društva, saj nam je slo predvsem za ohranitev našega lastnega jezika, skupne interese pa urejamo prek Zvoze jugoslovanskih društev, v katero je vključena večina slovenskih društev na Švedskem. Tako je bilo lagodnega dremuckanja na zofi konec. Spoznali smo. da slepimo sami sebe, medtem ko leta tečejo in se nam korenine vsak dan bolj trgajo iz zemlje, iz kater® smo zrasli in kateri smo dolžni svoj ponos in narodno do- »Slovenija« in »TrigJav« iz Landskrona, »Slovenija« iz Olofstroma, »France Prešeren« iz Göteborga, »Slovenija« iz Eskilstune, Slovensko drjštvo v Stockholmu tO Slovensko drj^tvo v Köpingu imajo skupaj ve£ kot lisot petsto članov, s svojo dejavnostjo pa jih dosežejo še nadaljnji tisoč, kar skoraj polovica vseh Slovencev na Svedsitem. Vsa društva imajo svoje pj-ostore, ki jih vzdržujejo z dohodki od lastnih dejavnosti, prostovoljnimi prispevki članov in podporo komunalnih uj-adov za priseljence, ki pa je od obiine do občine lelo različna. Delo društev je usmerjeno predvsem na kulturno-zabavna, izobraževalna in Sporina področja, na katerih so ena društva bolj, druga manj uspeina. Tako je -France Prešeren« iz Göteborga postal znan po svoji folklorni skLipjni in pevsKem zboru, društva na jugu Švedske imajo dobre narodno-zatiavne ansamble in otroške skupinice, v Kopingci so aktivni zlasti otroci s svojim dDpisnj&kim krožkom, v Stockholmu pa smo ponosni na svoj Slovenski dom in dejavnost v njem. Koordinacijski odbor, ld«dnFk; j ožc Myndd. TeL 040 - 97 07 32 Tajnik: Pivel Zavrl Tel. 08 - 85 72 59 Kulturno dmitvo iSlovenijm Eskilstuna Bos 100 73, 63010 ESKILSTUNA Predsednik: Jakob Migdk. Til. 016 - 13 56 33 Sloven^kn kulturno druitvo ranče Preitren» Box 5271, 402 71 GÖTtHi>F4t Predsednik: Leopold Kuhar, Ttl, 031 - 30 95 33 SEoven^kO druit^O »IVin Cankar)^, Halmstad c/o Sonji Bukovec, Andersbergsringen 3 PredSfidnifc: Sonja Bukovec, 302 55 HALMS TAB Td.035- 10 5&27 Slovenska naselbina v Jönköpingu c/o Karolina Sestan, Barnarpsg. 56, 552 56 JÖNKÖPING Tel. 036- 16^0 87 Sl0v«n»k0 druitvo v Kč^injiu C/o Miarjan Bei tja k, Pungbov. 22 A, 731 00 KÖPING Predsednik: Marjan Sestjak, Til, - 115 14 Slovensko društvo sLSpa», Landskrona Bos 4ÜM, 261 LANDSKRONA Predsednik: Zvt>nko Bcncek. Tet. 041S 269 36 Slovensko druitvo oHlanika», M^lmo ßon 1011, 200 12 MALMÖ 2, tel. 040 11 09 Predsednik: ) oie Mvndel Tel, 040 = 97 07 32 Kulturno druitvo HiSlovenijas^Olofiirom BojcIOl, 293 01 OLOFSTRÖM 1 PrcdKdnik: Stefan Zrlrnki. Tel. t)4S4 - 425 79 Slovensko dmitvo v Stockholmu Box 301, 123 03 FARSTA 3. TeL 08 = 94 9S 411 Pred&ednik: Kristjan Mlakar Tel. 0755 - 657 08 Slovenska naserbin» v Värndmu c/o Ter«,i ja PSajd, Qirgerjarl^gat^n ilOii 331 00 VARNAMO. Tel. 0370 - 161 54 Druitvo slovtnskih učitelje^ in vzgojiteljev na švedskem c/o Franc Sprab, Skräji^tJin 2, 275 00 SJÖBO Predscdniik: Franc Sprah, Tel. 0416 = 123 41 16 Naš glas, sept. 1978 17 Naš glas, februar 1978 O delu v slovenskem društvu Planika piše Ivan Pucko BLIŽA SE SLOWEi^SKl FESTIVAL 1978 Priprave 2a č-etrti kulturni festival slovenskih društev na Švedskem so v polnem teku. Kulturno društvo "Planika", Malmo, ki je letos prevzelo odgovornost la to veliko manifusta-cijo slovenstva na Švedskem, vas želi se enkrat na kratko seinaniti s prog ramcmn. 1 , Ob 13.00 url, dine 3- junija bo najprej radijska oddaja "Spoznavajmo svet in domovino". Nedavno Sta nas obiskala predstavnika RTV Ljubljana, Jurij Holy In Ivan Planinlec, s katerima smo se dogovorili o poteku programa, kjer bodo med posame¿nim ! točkami sodelovali tudi izvajalci Iz Ljuijljane. Oddaja "Spoznavajmo svet in domovino", ki bi vsebovala močne elemente pove/ave med Slovenci doma in na tujem, naj bi ifalizevala mladino v Sloveniji z mladino slovenskih staršev na Švedskem, Zavedamo se, da med njima obstojajo razlike. Toda le s stalno medsebojno povezavo bomo omogočili našemil mlademu rodu ohraniti slovensko kulturo, tradicijo in znarije jezika, Na tekmovanju "Spoznavajno svet In domovino" bo nastopila mladina od \2 do 15 let starosti. Tekmovali bosta dve ekipi in sicer juina proti severni Ivedskl. Odgovornost jg priprave tekmovalcev so prevzeli učitelji in učitelj Ice. RTV/ Ljubljana bo prevzela vse stroške in material oddaje. Vprašanja In odgovori so li sledečih pod roii I j : 1- Narodno osvobodilna vojna. 2- Zemljepis Juboslavije J- Problemi pri rojakih, ki prebivajo na tujem k- Slovenska kultura 5- Glasbena ustvarj'aInost 6- Šport 2. Ob 15.00 uri bo začetek kulturnega programa, v katerem bodo sodelovala vsa slovenska društva In naselbine na Švedskem. Igrali bodo tudi znani ansambli "Lastovke", ansambel KartIna Pečovnika in "Vlkis". Ma naie povabilo se je odzval tudi lokalni radio Mal^ahus, ki bo pomagal pri prenosu oddaje "Spoznavajmo svet in domovino" v Ljubljano. Prav tako pa bo tudi švedska T^TV posnela del festivala- 3. Ob 13,30 uri bo koncert solistov In ansamb1ov. Ob 20.00 uri bomo zaplesali ob doma-čiii zvokih slovenskih ansamblov. Dne 3. in k. junija bo tudi odprta razstava. V posameznih dvoranah bomo od 13.00 ure dalje predvajali nepre-nehana slovenske filme, video posnetke, dla slike s pravljicami in motivi iz domovine. V nedeljo junija bo ob 10.00 uri razširjen sestanek Koordinacijskega odbora slovenskih društev na švedskem učiteljev, predstavnikov iz domovine itd. Vljudno vabljeni v Malmo na slovenski festival 1978! Ivan Pucko Malmo KAKO PRITI NA SLOVENSKI KULTURKI FESTIVAL V MALMOJU Vzadnjem Našem glasu nam je Škratek pošteno zagodel. Objavili smo skico Olofstroma in napisali, da je to skica Malmöja. Upajmo, da bomo imeli tokrat več sreče, saj nam je "Planika" poslala dve skici, ki ju objavljamo na naslednjih dveh straneh, poleg tega pa smo dobili tudi nekaj praktičnih napotkov, ki bodo olajšali obiskovalcem bivanje v Malmoju. Zaradi velikega prometnega križišča pri dvorani Folkets hus želimo opozoriti vse tiste, ki se bodo pripeljali z vozili, da parkirajo na ulicah, ki so navedene na skici. Do dvorane nI veČ kot 5 " 10 minut hoda. Avtobusi lahko pripeljejo do dvorane In se nato umaknejo. Območje teh ulic je industrijsko in tam ob sobotah in nedeljah nI veliko avtomobilov. Če nameravate prenočiti v Malmoju, parkirajte v bližini dvorane, od tam pa vam bo eden od funkcionarjev poi»Naš glas^-. V tem letu smo uslartovili tudi športno sekcijo, v kateri so odbojkarji takoj začeli z delom in ki zdaj ie dve teli sodelujejo z zvezo športnih društev v tem kraju, 3 kulturnim programom smo sodelovali tudi na prvem festivalu slovenskih dru-étev. ki je bil v Jönköpingu 1975 V oktobru smo se spet poveselili na vinski trgatvi, v decembru pa na družabnem večeru, na katerem je Dedek mraz obdaril otroke. V letu 1975 smo organiziral! tudi več sestankov s staräi, s člani društva, s predstavniki komunalnih oblasti, s ka terimi smo razpravljali o vprašanjih naših defavcev )n druStvene dejavnosti. V novembru 1íí75 je obiskala Olofstrom jugoslovanska delegacija, v kateri je biia tudi tov- Lojzka Vi rtič iz Ljubljane. Skupaj s predstavniki švedskih šolskifi oblasti smo razpravljali o izobraževanju naših delavcev ter o vprašanjih dopolnilnega pouka naših otrok v materinem jeziku. Za nase društvo =»3llovenija« je pome m b no leto 1976, ko smo po dolgih pogajanjih s komunainimi oblastmi končno le dobili primeren klubski lokal za manjšo najemnino ter ga opremili za naie potrebe. PoživNi smo kulturno In prosv&tno dejavnost ih že v juniju začeli s pripravami za III. slovenski kulturni festival, ki smo ga uspešno izvedli v maju 1S77. Naáe društvo je maja 1976 sodelovalo tudi na IL slovenskem kulturnem festivalu, ki ga je organiziralo Slovensko društvo v Stockhofmu. Aprila 1976 smo imeli drugi redni občni zbor društva in volitve novega odbora, ki je bil sestav-ijen takole: predsednik Miian Staro, podpredsednik Janez Rampre, tajnik Stefan ZrínsKi, blagajnik Anton 2igon, ter odbarnika Ferdo Knei in Du^an Belec. Hudo nas je pretresEa ve&t a potresu v zahodni Sloveniji. Ze tretji dan po potresu smo za£eli zbirati prispevke za pomoč prizadetim, V dveh akcijah smo zbrali 4,700 šv, kron in za nekaj tisoč kron vrednosti nove in rabljene obleke ter vse skupaj odposlali Rdečemu križj Slovenije, NaSim otrokom smo večkrat predvajali domače filme, peljali smo Jih v ¿ivaiskí vrt v Skäne, poslall smo jih na letovanje v Pacug v Istri skupaj z otroki druStva »Planika« iz Maimöja. Otroci teh počH-lic ne bodo kmalu pozabili in, kot sami latrjujejo, bi spet radi tja potovali, žal pa za letQ 1977 ni bilo nikogar, ki bi se za to tako vneto zavzel, kot se je lani Ivan Pucko iz Malmoja. Kc5t Je znano, so tudi tujci v Islu 1973 dobili na Švedskem pravico glasovanja rta volitvah. V te namen smo v sodelovanju s švedsko delavsko prosvetno organizacijo ABF organizirali tečaj o volitvah in družbeni ureditvi Švedske. Stoletnico rojstva našega največjega pisatelja Ivana Cankarja smo počastili & kulturnim programom In družabnim večerom, V programu so nastopili tudi ölani kulturnega kluba ¡^Triglav« iz Landskrone ter švedska solistka. ples pa je igral ansambel »Lastovke« iz Landskrone. Prireditev je odlično uspela in mnenje mnogih je bilo, da bi lake večere še prirejali, saj nas slovenska pesem, recitacije, glasba in prijetno kramljanje sdružijo v eno družino in za trenutek pozabimo na mačeho tujino, V novembru smo v sodelovanju z jugoslovanskim društvom -Sloga« i dolgim kulturnim programom počastili 29. november, dan republike. 2 vriskanjem in plesom smo se spet zbrali na treíji novoletni prireditvi 1976/197/, ki jo je obiskai lüdi Dedek mrai z darili za neSe najmlajše, Ma tretjem rednem občnem zboru, 29. januarja 1977, so me na mojo Željo razrešili in izvolili za predsednika Štefana Urinskega, za podpredsednika in tajnika obenem pa dolgoletnega poirtvovainega društvenega delavca Janeza Rampreta, la blagajnika Tonlja Žigora, kulturno-prosvetno delo je prevzel Bojan Benčan, ki ga je Kasneje zamenjal Dušan Qelec; v odboru je Se dolgoletni prizadevni odbornik Ferdo Kne;. V prvih žestih mesecih 1977 je novi odbor uspešno izvedel vse prireditve, ki jih je začrtal stari odbor, kot proslavo dneva Sena v marcu in plesno veselico v aprilu. Dne 23. in 29. maja 1977 smo izvedli Iii. slovenski kulturni festival, na katerem so sodelovala vsa slovenska društva na Švedskem, delegacija ir ansambel j^Vesell planSarjl« is domovine ter švedski predstavniki, V to veliko prireditev — v peturnem kulturneni programu je sodelovalo 175 nastopajočih - smo vložili ogromno truda, ki pa nam je bil poplačan s priznanjem tisoč petsto udeležencev in z lavestjo. da smo tudi daleč od domovine sposobni organizirati tako velika srečanja, ki so izrednega pomena za priznanje identitete in pripadnosti naših ljudi, V okviru festivala je bila tudi razstava o življenju in delu Slovencev ter njihovih društev na Švedskem, razstava o uspehih slovenskega dopolnilnega pouka, uprizoritev igric in predvajanje filmov, tekmovanja za otroke, vprašanja iz slovenske zgodovine in zemlje-pisja, bogat srečolov, izlet v okolico Olofstrčma, naslednji dan pa Je bil sestanek koordinacijskega odbora, na katerem smo se pomenili o nadaljnjem delu slovenskih društev na Švedskem. Na kratko sem opisal le pomembnejše defo In dogodke, vendar je Kulturno društvo »Slovenija« v Olofstromu uresničilo še več drugega dela, prav tako pomembnega za razvoj in ureditev, katerega rezultati pa se bodo pokazali šele v prihodnosti. Zadovoljen sem, da Je druJtvo doseglo take uspehe, ki jih ob ustanavljanju društva nismo niti pričakovali, zato mi ni žal na tisoče ur dela in truda, stotine dnevov in noči, ki sem jih žrtvoval, in ko nisem imel časa niti za družino. Vrednot, ki smo Jih ustvarili za slovensko stvar, nam nihče ne more odtujiti. Vse priznanje zaslužijo prizadevni dosedanji odborniki, trdno pa sem prepričan, da bo novi adtior dosegel se večje uspehe, seveda ob nesebični pomoči vsega članstva, saj nam bo le tako delo prineslo zadovoljstvo, veselje in korist. Milan Starc, Nasum — OMsIrom, Švedska 21 Ciril Stopar: Zgodba; Viktor Preskar: Pesem ČAKANJE NA MATER tškal sem že dobro uro na železniški postaji v Maln>S-ju, Ueter, ki Je tu pri morju prav običajen, se Je igral i mojimi rjavimi lasmi ter jih kuštral in prepletal po svoi i mili volji. Gil sem zelo neriiiren, nekaj me je v srcu stiskalo in bal sem se, strašno sem se bal, da Je ne bo. Prižgal sem ;i cigareto, da bi poni ril razburkane duhove, ki 50 mi šepetali in drezali vame:"He bo Jel". Molčal sen, a nisem se dal prepričati. Usta so mi bila suha. V glavi mi je vrelo. Vročično sem se oziral okoli, postopal sem, sem ter tje. Misliti nisem mogel nič določnega. Veter mi je hladil razgreto čelo, mt pošepetaval okoli uses, da pride, še danes, da pride. "Ne verjemi", mi je šepetal, "nJim zlobcem, ki bi te hoteli premotiti Tn v beg navesti". Te tolažiIne besede so mi pomagala, da sem vzdignil glavo in bolj mirno gledal svet okoli sebe. Za trenutek sem pozabil zakaj sem tukaj, Gledal sem razgibano množico ljudi, ki so hodili mimo mene in se pogovarjali v vseh mogočih jezikih. Eni so čakali na caksl, drugi na vlak, tretji so se prerivali sen ter tja. Brezdelje jih Je združevalo. Tu so čakali lahkega zaslužka. Gledal sem te ljudi in si mislil, da življenje mora imet? neki smisel; ljudje 30 povezani med seboj, prijatelji in bratje. Saj prav to je moč življenja, saj prav to Je ono kar jaz iščem, saj prav zato čakam danes tu na tejle Železniški postaji svojo mater, ki Je edino neokrnjeno ho-gastvo, ki mi je Še preostalo. Iz misli me je predramil glas, ki Je napovedal da vlak iz Hamburga prihaja na železniško postajo v Malmo, Srce mi Je še burnej^e zaplalo, ko se je prikazal vlak in se počasi klopotaJoEe ustavljal, Množica potnikov se je vsula iz prvih in drugih razredov ter se mešala v vrvež ostalih ljudi na peronu. 2e me Je prešinila slutnja, da je ne bo.Potnikov Je bilo vedno manj, ko sem na stopnicah oddaljenega vagona zagledal obraz preplašene, drobne ženice, ki ni vedela ne kod ne kam. Naenkrat se mi je nekaj zganilo v srcu, toplo čustvo mi je preplavilo telo; pohitel sem, pravzaprav sem tekel, ljudje so me začudeno gledali, ko sem jih odrival stran s svoje poti. "Mati i" Sem zakričal in jo vzel v naročje, sivolaso, drobno ženico. Zdaj sem uvfdel, da sem dobil tisto, kar sem najbolj pogrešal, "Torej tukaj íivií sin moj, " mi Je rekla presrečna, da me je našla íri solze so se ji ealesketale na ostarelem licu. Tudi Jaz nisem vzdržal in solznili oči sva se oba napotila proti Izhodu. Ciril Stopar NASVET Sifeiu^srrij polagisn tja vaako erus^ da pssnii Slovtinosv so zlate gope, MoS in obstoj slovenske J^aotij nedvomno v glasbi in pesmi leši. Zapoj si, poulu^aj, .tpošttij ta na svet j, is pessfn -rsŠu-jei slovenski n/tated. Predsednik Lojze Hribar Jugoslovanska zveza in KO Zve^a društev In klubov Jjgos1ovanov je vsedržavna (riks) organTzacijöj ki zastopa interese svojih Elanov pred ivedsiilml in jugoslovanskirnî or^^ni oblast! in organizacijami, ilast! na podrcÊju pouka materinščine, izobraže-viinja prosvetnih kadrov, socialneça zavarovanja, radiû in TV ûddaj, Infar-m^tivre dejavnosti, orgariliirs umetniška gostovanja iz domovine itd, V Zvezo so vključena ikoraj vsa društva in klubi priseljencev îz Jugosiavîje, ne glede na narodnost in držav iJanstvo C]anov. Glede na velik porast ïlanstva v Zvezi so bîii prad leti ustanovljeni reglo-nainl koordinacijski odborT v Stockholmu, Goteborgu in Malmöju. imeli so naloge, da pomagajo svojim članom prT skupnih nastopili in pri ustanavljanju novih klubov în društev. Ker je v zad" njih letih število ¿ruštev izredno naraslo toi-ioli 100)f so regionalni koordinacijski odbori postali neefekt1vni. Preteklo leto so začeli ustanavljati okrajne koordinacijske odbore, ki bodo bližje društvom in lažje nudili poEreoï pri skupnih kulturnih ir športnih nastopih na področju okraja. Zveza dobiva finančno poinoi; prî Državnemu zavodu priseljence. Državnemu svetu za kulturo, Urjiovni E&lskî upravi, Tržišču dela In švedskih sindikati ii. Okrajni koordinacijski odbori dobijo finančno pomoč (ker nastopajo v okrajnem merîlujf pri Landstingu, Društva in klubi dobijo pomoč pri občinah ir krajevnih organ izacljah. Zveza ima manjši administrativni aparat in redakcijo časopisa "Jugosloven-ski Mît", Koordinacijski odbori nimajo zaposlenih sodelavcev. Oelo počiva na prostovoljni bai i Izbranih članov, iz posameznih društev. Koordinacijski odbor slovenskih društev In naselbin na Švedskem je organizacija, ki jo sestavljajo predsedniki ali drugi vodilni kadri slovenskih društev in naselbin. Odbor vsklajuje delo slovenskih društev na področju pouka materinščine, pridobivanja in izobraževanja uÊitelJev, nabave uSr.Ih prlpomoE^ kov, letovanja otrok, nabave in distribucije filmov in kaset, slovenskih TV in radio oddaj, izdaja časopis "l^aš glas", nudi pomoč pri organ Izacij i kulturnih festivalov in gostovanj iz domovine itd. Finančna sredstva dobiva od Zveze, Državnega zavoda sa priseljence, Državnega kulturnega sveta ter drugih organizacij. Precejšen deUž stroškov pa nosijo društva sama. Predstavniki K.O. sodelujejo s predstavniki Zveae pri razgovorih 5 predstavniki Švedskih In jugoslovanskih oblasti in organizacij kadar se obravnavajo aktualna vprašanja ki se tičejo vseh narodnosti Jugoslavije s področja šolstva, socialnega zavarovanjat položaja pri seljencev,in-forml ranos 11 in sodelujejo pri odgovorih no razne zakonske predloge. Nekateri 50 izrazili željo, da naj bi Slovenci na Švedskem ustanovili svojo Zvezo. 0 ten je koordinacijski odhor razpravljal na sestanku 7- januarja v Halmstadii, Ugotovljeno je bilo, da s stališča zakonskih predpisov ni ovire za ustanovitev Zveze, postavilo pa se je vprašanje, ie bi bilo to smotrno. Koordinacijski odbor dela samostojno na vseK vprašanj L h, ki se tičejo slovenskih rojakov, pri probleirJh, ki se tičejo vseh priseljencev, iz Jugoslavije, pa nastopa skupno z ostalimi narodnostmi, to je z Zvezo. Ustanovitev Zveze nebi rešila perečaga problema financ, niti izdajanja časopisa. Za sodeloviinje ni važna oblika, temveč delo in volja za reševanje perečih problemov. ívedska ima vse svoje dejavnosti organizirane v vsedržavneiii merilu In želi da so tudi priseljenci povezani v vsedrzavne (rlks! organizacije. Mjim je lažje In ceneje, da rešuje probleme 2 enim partnerjem. Vsekakor pa moramo stremeti za tem, da sodelovanje med slovenskimi rojaki, sodelovanje z ostalimi rojskl iz naše iirŠG domovine in SvedI, pri 1agajamo vsakdanjim potrebam. Več ljudi več ve in upam, da bonio tudi v bodoče našli ustrezno obliko dela za ohranitev na^e-J ga jezika, kulture In običajev. Lojze Hribar emko (Lastovke): O snemanju slovenskega programa Snemanje na T V Prva slovenska TV oddaja je za nami. Upam, 6a jo niste zamudili In da danes latiko sami presodite al! je uspela ali n«. Snemanje oddaje na Švedski TV je potekalo 6e kar zadovoljivo. Ha dan snemanja je zbolela Gorda na Psvlovič Tn zato je vlogo napovedovalca prevzel kar Tone Jakie, ki Je oddajo tudi vodi K Zadnji hip je moral napisati tudi v srbohrvali i ni napovedi za otroŠIto uganko {ker Je pač ta v predhodni oddaji bila v srbohrvaščini). Imel je polne roke dela in na obrazu se mu je poznalo, (ta ga snemanje le nekoliko skrbi. Üseb-no mislim, da je Tone J. k^r dobro Izpeljal svojo nalogo in da lahko v bodoče z nekoliko več rutine postane prav dober vodja televizijskih oddaj. No ja, včasih se Je pri kateri besedi zataknilo, saj nihče izmed nas nima rutine sedeti pred kamero in registrirati ifSE kar se dogaja v studiu okoli nje^a. ítájbolj neprizadet od okolja je bil verjetno predsednik KO Lojze Hribar,ki se mu pozna, ds večkrat javno nastopa. Morda se vam je film o r.obbovem vodnjaku zdel predolg in nekpllko dolgočasen, toda tokrat nismo mi odi oíali o slikovni snovi. Verjetno ste tudi vi uiivali ob ubrani glasbi ter petju, ki so ga izvajale ■lastovke" iz. Landskrone. Verjetno tudi niste opazili, da Je ansambel tisto jutro brez poškodb preživel kar težko prometno nesrečo, ko je njlliovo vozilo ná poledici idrsnllo s cesta in se zaletelo v telefonski drog, ki je presekan padel iez vozilo. Vozilo je bilo tako poškodovano, da je sedaj samo še la odpad. Kmalu moramo pričeti planirati za prihodnjo TV oddajo, ki bo jesani. Ee ima-tt kakšne pripombe na prvo oddajo, se pros im og 1 as i ta. iiaše nasvete bomo zelo radi posredovali naprej. emko NOVA KONVENCIJA O POKOJUiNSKEM ZAVAROVANJU Jugoslavija in Švedska sta podpisali novo konvencijo o pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju Jugoslovanskih državljanov, nastanjenih n& Švedskem. Tukaj prinašamo nekaj novosti iz te konvencije , Jugoslovanski državljan, nastanjen na Švedskem, je izenačen s Ivedskim glede ljudske pokojnine (folkpensIon), Ee izpolnjuje naslednje pogoje; a. Starostna pokojnina Ce je bil na Ivedskem nastanjen neprekinjeno pet let neposredno pred upokojitvijo in skupno najmanj deset let od dopolnjenega šestnajstega leta. b. Predčasna pokojnina Če je na Švedskem nastanjen najmanj pet let ali če je nastanjen na Svedsken In je v času bivanja bil najmanj eno leto normalno delovno sposoben. C. Družinska pokojnina Ce je bil pokojni tik pred smrtjo nastanjen na Švedskem najmanj pet let In so bili tudi ostali ( žena, otroci) ob £asu njegove smrti nastanjeni na Svcdskeri. Predčasna in družinska pokojnina, ki se pridobita na ta način, se brez posebnega vložka pretvorita v starostno pokojnino, ko prejemnik dopolni za to prec'ptsane starostne pogoje. Tudi Invijlidskl dodatek se pridobi na isti način, kot starostna pokojnina. Doklada za vzgojo invalidnega otroka pripada štaršem, ce je eden od njiju nastanjen na Švedskem najmanj eno leto. 22 Oglašajo se dopisniki IZ PISEM IN POROČIL Malmo ^ 1 I ' i rfAi.ME" Tukaj Je mala ski ca, na kateri je razvidno kje leži JemshBgs Kedborgartius, kjer bo'letošnjI kulturni festival. Cest i t k a fvanu Grilcu Iz rtalinSja čestita hčerka z družino ob 60-jubilejui £ K D "PLANIKA" v HalraSju prireja v soboto 2Z, aprl-ta VESELICO za Prvi maj. Prireditev bo ob 19,30 v dvorani Nyda1 a Torget, Erlksfelsg, 71, Igral bo ansambel LASTOVKE. HALO HALSIMGBORG Slovenske rojake v H^1 s ingborgu, Bjuvu in okoliških krajih obveščamo, da pripravljamo ustanovitev slovenskega društva v H31singborgu. Inciativo za ustanovitev društva je prevzel Martin PeSovnlk, BiAkulagatan 27 6 25 251 HSIsingborij tel. 0J|2/iS V!, vaši sorodniki, prijatelji in znanci ki bi želeli ohraniti slovensko besedo, pesem in običaje, boste to najlažje storili združeni v društvo, lato na odlašajte s prijavo. Ce nam boste poslali naslov, vam bo Koordinacijski odbor slovenskih društev na Švedskem posial časopis "Naš glas" in vas s tem informiral o delu Iri liv-IJenju slovenskih rojakov na Švedskem, DobrodošI i I Slovenska naselbina v Halsingborgu Olofstrom SLOVENSK-E ODDAJE NA fiVEDSKi RTV IN NASE SPgDBUDE Nekoč mi zaupno povedali; veš^zd^J pa imamo tudi slovenske oddjije na radiu Tr televiziji. Ras smo nekoE gledali na televiziji slovensko oddajo, potan pa dolgo ničesar več ni bilo. i so nas založili kot kakSen star akt, sli pa vrgli v koš? Ne ven, Kako jim Je te uspelo, tam na radiotelevi-ziji stlačiti v ko5 kar sedem ali csein ttsoi^ ljudi? Pozabili 30, da smo tudi mi ljudje, potreijni slovenskie kulture in materinega Jezika. Toda če so pozabili tam, ne smemo pozabiti mi, ki imamo danes več možnosti v borbi za n^s Jezik kot pa $0 jih imeli nekof s/el Ikanl slovanske književnosti. Vzdigniti moramo naš glas In jahtevatt kar nam pripada. Povedali so mi, tla obstoja nekaklen jutranji slovenski dnevnik. Ker delam zjutraj, ga Se nisem sliial. Pravijo pa, da nima nobene kvalitete ter ne obravnava vprašanj , ki 50 za Slovence najvažnejša. To pomeni, da nimajo pravega slovenskega reporterja. Ali se morda to vprašanje ne da popraviti M korist Slovencev? Imamo $voj časopis, ki bi ga rad t nekateri ukinili. Izgubili naj bi še tisto kar je res naše. Ne izgubili, zavrgli. Raje pomislimo na kvaliteto, kot pa ukinitev, hed nami Je žal tudi sieč mlačneiev, ki samo gledajo, kaj se bo zgodilo in niti s prstom ne mignejo, Toda nas je tudi peščica, ki se vztrajno bori za pridobljeno stvar. Mi si želimo še več, da bi tudi nas i otroci lahko reklli to Je moj materin Jezik, ki ga ne bom nikoli sramoval. Ce je oEe veroval v geslo "Slovenski Jezik v naš dom", zakaj ne bi še sin? ie bo vsak rekel samo eno besedo za slovenski jezik, če bo vsak stoti na-pi$a1 pismo tja, kamor je potrebno, potem bodo tudi rezultati takšni kot si jih celimo. Železo je treba kovati dokler je vroče. Ce sadaj ne bomo pokazal i zanimanja za reSitev aktualnih problemov, tudi v bodočnosti ne moremo kaj pričakovati. Res je, da Koordinacijski odbor ne more urediti vsega kar zahtevamo. Nekateri v odboru se bolj trudijo, drugi pa manj. Razunljivo. Težko je delati osen ur, zvečer pa še za društvo tako, da za družino in druge dejavnosti nt prostega časa. Kljub temu pa menim, da Je bil KO ]e preveč pasiven v tem vprašanju In da bt potreboval več InclatIvne moči, da bi se lahko še bolj potegnil za slovenske ideje. Ta kritika naj bi pripomogla, da bi KO se bolj uspešno deloval v nalogah, ki smo mu jih zaupali, nam** reč, da naši otroci nikoli ne bi pozabili slovenskega jezika, da bi tudi vnuki in pravnukl nekoČ zvedeli za ^a^ dove naših naporov: slovenske časopise, televizijske In radijske oddaje, slovenski dopolnilni pouk, slovensko pesem in kulturo. Seveda bo za popolno uras-nlEitev tega potrebno še mnogo truda toda žeiim, da nam ne bi nikoli pešale naše moči, saj smo sinovi slovenskih trpežnih mater. Morda bodo moje besede koga ^^apekle, morda bo kdo užaljen, toda nisem Jih pisal, dd bi koga ponižal. Želim, da bi končno spoznali, da v slogi je moč. Stopar Clri■ tajnik slovenskega društva Oloistrom ZAHTEVAMO IZDAJO SLOVENSKO- ŠVEDSKEGA SLOVARJA Občni zbor društva je sprejel sklep, da bo društvo pri pristojnih organih v ivedskl ir v domovini zahtevalo čimprejšnjo izdajo slovensko-švedskega slovarja, ki bi bil v veliko pomoč slovenski dopolnilni Šoli, tolmačem In prevajalcem ter rojakom na splošno v vsakdanjem življenju. Društvo Je ie sestavilo In odposlalo dopise pristojnim organom, kjer smo navedli vzroke in potrebo tega slovarja. Upamo, da se bodo pristojni v Švedski in doirnvini odzvali naši pros-njI in posebno al i v medsebojnem sodelovanju isdaii slovensko-švedski slovar, Prepričani smo, da bo slovar v korist in pomoč vsem rojakom, posebno vsem onim ki niso Imeli priložnosti obiskovati redne tečaje Ivedskega jezika. Oglas OLOFSTfiOM Po ugodni ceni prodam Opel Kadet City, letnik 1976. Tel. Landskrona NOVICE IZ SKD "llPfl" PROSLAVILI SMO "DAN ŽENA" V soboto, dne 3. smo svečano proslavili prasntk "Dan žena" ob nabito polni dvorani. 2a1 pa radi pomanjkanja prostora {dvorana sprejme le 130 ljudi) vsi rojaki, ki so prišli bolj pozno, niso naSll vei prostora In se tako niso mogli pridružiti svečanosti. Za nadvse uspeli program prosla^/e se imamo zahvaliti predvsem našim najmlajšim Slovencem, ki so se tokrat res potrudi 11 na čast svojim mamlcamt Le-te so že pri vhodu bile počaščene z rdečim nagel Jčkom, čas ico sladkega likerja, pozneje pa le z okusno večerjo. Po uvodni besedi tov. predsednika se Je pod vodstvoii napovedovalca Slavko ta Copa zvrsti! naslednji program: Otroški zbor "Valovi" je zapel naslednji tri pesmi; Mamica je kakor zarja, Mamica moja, povej mi ter Ko sem še majhen bil. Trio sester Budja je nastopi z dveina slovenskima narodnima, Poldl Karlin Je pa deklam i ral pesem Kajetana Koviča: Materi. Občinstvu v Landskroni se Je močno prikupi 1 a Šestletna (&eba)Arabe i a Vitanc, ki Je ob spremljavi očeta Tofno-ta zapela švedsko pesmico: Jag skali mála hela v^rlden lilla mamma. Potem sta bratec in sestrica Matjaž In Alenka Cernee zapela pesmico; Jaz Iman pa orgljice. 5e dva debutanta na odru sta navdušila naše mamice za njihov pro-znik in sicer Robert Pukinajster, šest let, ter nekoliko starejši Leo Semprimožnik - prvi na harmoniki, drugi na kitari, Zaigrala sta tri domače skladbice. Ob koncu programa sího se morale vse prisotne ženske iz srca nasmejati hLftiorls-tiČni satiri, ki jo je zabeljeno na račun žensk, povedal Slavko Cop! Tega dre smo imeli še posebne goste med našo publiko, uslužbence IzseljeniŠke matice v Ljubljani ter Zveze Prijateljev Mladine, ki so bili na službenem potovanju v Kopenhagenu, a Jih Je nas član, predstavnik Ljubljanske banke Miro Mur-šec pripeljal med nas. MiČ kako so bili presenečeni nad pristnostjo proslave in poznejše slovenske veselice ob zvokih ansambla "Lastovke", kt se tudi po njihovem mnenju toplo prileze tako da Ječ od doma. Prisotni sobili tudi člani "Planike" Iz MalmSJa ter obe slovenski učiteljici dopoTniTnega pouka. "PovabiTi stno tudi nekaj švedskih predstavnikov, ki pa se Iz različnih vzrokov niso odzvali, razen novinarja "Landskrona-posten", v katerem Je bilo tudi obljaviJeno na kratko o poteku proslave. V imenu vseh rojakinj v Landskroni 1n okolici se prisrčno zahvaljujem vsem sodelujočim na proslavi, v zabavnem delu programa, Lastovkam ter se posebej možein ki so prevzeli običajno strežbo ženskan In se nadvse kava 1 Trsko izkazali. Članica SKD "LIPA" t). "i PJSTMA ZASAVA Omenimo naj Se pustno zabavo, kf Je bila 13, 2,, na kateri smo se ob zvokih Ma rt i na Pečovn i ka i z red no nabava 1 i. Publika Je z žrebanjem izbrala tri najboljše maske, ki so bile nagrajene. Prvo nagrado Je odnesla LjuJjIca Dolni-čar, obl ečena kot Karlekln, drugo nagrado sta si podelile Olga Kostanjevec in Ela Vetonc z njihovima originalnima maskama kot škrat in vet i kan, tretjo pa Eržika Tn Vojo Petkovsk!, ki sta se predstavila kot gospa In gospod Smith nekega majhnega mesteca na ameriškem divjem zapadu, leta 1330. Na srečo so vse nagrade ostale v Landskroni, čeprav je konkurenca članov Iz JSnkiJpinga bila precej nevarna. Tudi najmlajši člani društva so imali lastno maškerado v nedeljo 26, Z., na kateri so vse maske dobile knjižno nagrai do oziroma slikanice. Postregli smo Jim tudi z majhnim prigrizkom Tn limonado. Otrok je bilo veliko manj, kot smo Jih po spisku članov pričakovali, IJpajno, da se bo nas Oi.iroma otrok drugo leto ob Isti priliki zbralo veliko več. ŠPORT V soboto i. smo dokazali, da [m^io najboljšo ekipo v nami znem tenisLi, če žs ne v celi Švedski, pa vsaj v južnem delu ta podolgovate dežela. Sicer smo imeli donsil teren In lastne mize, toda nasprctniki SKD "Planika" iz HalmS-ja so imeli lastne loparje kar Izenači prednost. Ma konEni rezultat S:h v rist "LIPE" smo zelo ponosni. Mišljeno je bilo, da bi sc pomerili tudi v šahu, toda na sreio "lipe" do te borbe ni prišlo. Upam, da te vrstice ne bodo razjezili igralcc "SUD PLAMKA" v preveliki meri, ampak jih bo to še bolj potligalo k treningu. MajlepSe pczdrave igralcem "5KD Planika", ter vsem ostalim gostom, ki so bili prisotni pri napetem dvoboju, Z. Bencek Halmstad PRVIKRAT "DAN ŽENA" V HALLMDU MED SLOVEMCI Ce nirnai lokala, niti glasbil niti pe-vovodja niti režiserja - skorajda niti denarja, Je prava umetnost, da je nastala za '"Oan zena" v Halmstatu tako lepa proslava. Nanjo so prišli tjdl nail ljudje iz Falkenberga, Oskarstrijma in celo Iz Olofstroma, predstavniki soc.-deinok, kvinno kluba iz Hal ms tata , pa tudi od Radio Halland in Hallands-posten so se odzvali nalefnu vabilu. Upamo, da niso odhajali razoiarani. Organizatorji SKD "Ivan Cankar" so storili , kar so največ mog I i . Dvorana AS F je bila za slavje lepvo deko-rirana - vse je bilo pripravljeno za toplo vzduSJe. Uo, odzvalo se je kar lepo Število žena, pa seveda tudi mož (ti so prevzeli nase vse od servlranja naprej). Ob prihodu so vsaki ženi ponudili lahek apperitiv in jim pripeli rdeC nagelj na prsi. Tajnik društva Ivan Fele je uvodoma razložil, kako dolgotrajna in težka Je bila in je ponekod ie borba za pravice žena po vseh kontinentih sveta. Posebej je osvetlil to borbo v domovini in tu na Švedskem. \/5ak udeleženec še je lah~ ko iavedel, da Je enakopravnost žena ni stvar, ki pride sama od sebe; ogromno žrtev je bilo in Je íe zanjo. Ljubek kulturni program je dal petat svojevrstne pristnosti temu dnevu. Naj samo na kratko nanizam točke sporeda In omenim izvajalce: Otroški pevski zbor:"Man i ca Je kakor zarja, recitacija rt. BatiE "Rdeča cikla-ma" [podala Zdenka Bukovec); Sonja iSuko-vec je občuteno recitirala pesem M,Hriberšek "Mati In otrok", mala Patricija Knez je podala "Voščilo", nastopila Je h letna recitatorka Natalija !mon. Matjaž in Alenka Fele sta izvrstno predstavila Zupane I£evo "Ciciban in čebeli" ca". Zatem sta Bukovec Sonja in Suzana Rlbi£ zapeli "Û moj preljubi dragi dom", Natalija 5mon je recitirala čestitko "Vsem mamicam sveta". Udeleženci so pozorno spremi Ja I i Interpretacijo Ivana Cankarja "Skodelica kave" (Ribič ^lado). Sledile so pesni Ane In Lize Bukovec "MetulJček-cekinček", ves zbor Je ob zvokih harmonike izvajal "5umi Jo gozdovi domači", WI1 i Mori je recitiral "Željo", Natalija je spet zapela "Jaz sem mala roía", RožiČ Simon in Patri-cija sta zapela "Ja pa-grem na zeleno travco", Suzana In Aleš (Podmen i k in Romih) sta imela lepo simbolično točito "Ne trgaj rož". Po dvorani se je razlila pesem "Ma planinci pa sončece sije" - sledil je simboličen zaključek s pesmijo "Rack mig din hand" (Podaj ml svojo roko). Vodja programa je bila i^orl Urška. Nekaj pesmi so spremljali tudi muzlkartje ansambla Martina Pečovnlka. Sploh smo bili z ansamblom zadovoljni; primerno ozvočenje, zelo pester program odlična solistka. Igrali so požrtvovalno se v pozne nočne ure. Da ne pozabim; nekaj žena Je dobilo simbolično priznanje s !opki rož; Zvonka Fele Je poklonila kiubu že mnogo ur dela (skrbi za dekoracijo, kostume in še marsikaj). Šopek Je prejela tudi Mori Urška za pripravljanje programov. (Dali so ga tudi meni in solzna sem se vračala ob zavesti, da zaradi svoje bolezni le nisem kaj prida storila in ni- sem ze prej kaj storila sa naše rojake na zapadni obali Skand i riav i Je). Pepca Godlna in mala Alenka sta praznovali tega dne še svoj rojstn! dan In dobili sta iopek odnosno poklon. Obe sta po svoje aktivni v društvu, Pepca je na razpolago, £e je treba pripraviti ob proslavah kaj aa pod zob, Alenka pa redno in zelo rada nastopa In je posnela na svoj magnetofonski trak že celo "ban^ ko" 13 bodoče kulturne programa. Hal 1ands-posten je nekako neposreEeno združil opis dveh proslav in z objavo nismo povsem zadovoljni. Zelo isErpno je pa dogodek obdela! Ha 11and-radio in smo prav h^falelnl za to pozornost, Maj podč rtam, da je bilo na slavju pristno slovensko viduije, La£ni tudi nis-iio Šli"orf h(5e" - to pa ne. Menda tudi žeje ni nihče posebno trpek Hvala vam, možje za izkazano razumevanje in priznanje, pa za vašo dokaj napredno miselnost. In upamo, da bo ppvsod v slovenskih družinah vec i n več enakopravnosti {ponekod za može!) Marija Hriberšek HALMSTAD Društvo Ivan Cankar ii£e ui^itelja za dop" ■olniln" pouk slovenščine v Halmstadu. Informacije posreduje Sonja Bukovec, tel, 033-105827, Jonkoping Karolina Sestan je vse svoje dolžnosti predala Jerku Bajt in učiteljici Tereziji Pšajd, liojaki maj se glede 'nforinacIJ obračajo na naslov; Jerko Gajt, ^rlksg. 3, 00 Buskvarna, tel. Oj^^ljnjil?. W Huskvarni lahke kontakt irate tudi: riarija Lacnik, Grona vagen 12, 00 Huskvarna, Tel, 03^/1110013 Stockholm POČITNIŠKA KOLOr^lJA Slovensko društvo v Stockholmij organizira v sodelovanju z občina Vrhnika letovanje otrok od 10, do 20, junija v Rovinju, Cena prehrane in prenočišč je 900 dinarjev ali približno 230 kron. Cena prevoza s povratno karto bo do 12 leta starosti 550 kron In ¿50 kron 2a starejše. Cena prevoza v eno smer le dokončno določena. Za otroke do 12. leta starosti bo približno 450 kron. Polet bo direktno iz Stockholma v Pulo. Prijave zbira za področje druStva v Stockholmu Ana Jaki tel. 0753/70392,23 področja Uppsale, KSpinga, Eskilstune, VSsterisa in ostalih krajev, ki bo vezani na letaliSEe Stockholma, pa Rada PlSIer tel, OlS/25l863. itevilo mest je omejeno. K.O. UGODNO POTOVANJE S potovalno agencijo ^'Vugoturs" smo dosegli sporazum, da bodo nasi rojaki, člani druStev, po ugodni ceni potovali na dopust v £asu od maja do oktobra. Cena prevoza Ijo $50 kron s povratno karto za 7-dnevno bivanje In 700 kron za t^i-dnevno bivanje. Polet bo vsak petek Iz Stockholma v Pulo. Za področje Stockholma Je član društva tisti, ki je plačal članarino za tekoče leto, 23 nove člane pa se smatrajo tisti, ki so plačali pristopnino 15 kron in Članarino za tekoče leto. Prijave sprejemajo dežurni Slovenskega dait lahko še razstavo del Jugoslovanskih umetnikov. Ob tej priložnost i bo natisnjena še posebna brošura z del i , ki bodo reprezen-ti rana na literarnem večeru. Upamo, da se bodo člani društva In ostali udeležili te prireditve v polnem številu tn s tem dokazali, da številne ielje po kLlturnetn življenju le niso bile le prazne besede. ČESTITKA Uredništvo '.'Našega gla$a" je dobilo novega člana, Alji in Stenu ie je rodil sin Dag. Prlirčoo jima čestitafno. Tiskovni sklad v tiskovni sklad "MaSega glasa" so tokrat pri spivali: Roman Vrtovec, Utlandsk juridisk byr^, Stockholm 100 kron Oirsan Vrtovec, -"- 50 kron Slovensko druitvo, Kijpln^ 12 kron Milan Start, Olofstrotn 10 kron Dopis Spoštovan i I Ne hofn veliko pisal toda popolnoma se strinjali z Vami glede televizijske oddaje v slovensEInl, Z veseljem sem Jo pričakoval, Ali je reporter še vedno bolan in nje^ gov namestnik nesposoben? Pišete, da imamo nekaj rut i ni ranih ljudi, ki se spoznajo na televizijo in njeno tehniko ter bi znali voditi oddaja in delati reportaže. Potemtakem se imamo pravico vtikati v notranje razmere, ker snto tudi mi del Jugoslovanskih priseljencev. Svetujem Vam, da urgirate pri ljudeh, ki so odgovorni za švedsko tRievizijo, ker so oni odstopili del programov na televiziji za vse Jugoslovanske prise-Ijente In ne samo za tiste, ki govorijo s rbohrv^tsko. Zanima me, zakaj ni nobenega slovenskega fi Ima ns televizij i? Ali smo predragi ali pa j i h nimajo? Tudi v tem bi bil del naše domovine in navsezadnje plačujeno tudi mi naročnino pa čeprav nič ne razumemo in smo za ta del Švedske samo molzna krava. Večno ponižanje z Juga me vedno znova spravlja v nejevoljo IDE Severna Švedska Stockholm Slovensko društvo v Stocklicimu vabi ha VINSKO TRGATEV, ki bo v sobota 21. oktobra ob 19. uri v prostorih društva na Radagatan 50, Farsta Strand. Servirali bomo odlične domače krvavice In se ob zvokih domačih melodij razveselili in zaplesali. UO društva Dr. Marjan Hribar in mag. Peter Rupnik sta izdelala napravo, ki že ta-< koj v rudniku pokaže, kolikšna Je' koncentracija rude v steni vrtin. Podobne naprave v svetu že uporabljajo, toda izumitelja sta jo izpopolnila tako, da sedaj s pomočjo kobalta 57 lahico določa natančne koncentracije rude kot npr. živega srebra, svinca in urana. Za svoj izum sta izumitelja prejela nagrado sklada Borisa Kidriča. 23 23 Naš glas, apr. in sept. 1978 Eskilstuna Na obisku v Eskilstuni o manjših slovenskih društvih se na straneh našega glasila ne pl5e ravno preveEj prvič zato. ker je že vsebina njihovega dela taka, da se o tem ne da tako pogosto pisati, drjglč pa zato, ker t3 drJŠtva nimajo stalnih dopisnikov, ki bi o dogodkih, uspehih In težavah rectno poročali. Uredništvo "Na-Sega glssa" nima nobenih možnosti, da bi poiMJalo svoje člane na društvene prireditve in tako na kraju samem napravilo aktualne reportaže in intervjuje, S3j smo vsi vezani na Stockholm, razdalje med naSimi društvi pa so, kot je znano, precej velike. Ko sesa se sredi marca mudil v Eskilstudi po privatnih opravkih, sem se spomnil, da tukaj tudi žive In delujejo Slovenci, zato sen izkoristil priliko Ih zavrtel Stavil ko predsednika '^Sloven Tja" v Eskilstuni in ga prosil, če Je pripravljen na krateii razgovor. Bil sem dobrodošel m ko sem tisto sonino nedeljo pozvonil na njegova vrata, sem vpadel v njegov družinski krog, bil povabljen na kavo in pecivo, tisti kratki razgovor pa se je po stari navadi zavlekel, saj smo poklepetali o tem In c onem. Pri Jakobu ail Jakatu, kakor ga kličejo prijatelji, je bil na obisku tudi ilan društva Bogomil Fabjan, na kratko kavico pa se Je vmes oglasil tudi prejSnj S predsednik Rudt Jurgec. Kar v delovnem kombinezonu je prihitel 2 gradbišča, kjer honorarno dela in s sabo prinesel večje Število fotografij s pustne zabava, ki so Jo imeli pred kratkim v društvu. Predsednik Jakob MagdIČ, doma Iz Tonažs pri Ormžu, na Švedskem pa živi že šestnajst let, in Soganil Fabjan, dcna z BanjSke plartote, tukaj pa že petnajst let, sta ml povedala marsikaj zanimivega iz življenja Slovencev v Eskilstuni in o njihovem društvu. Hajbno, vendar ne novo Eskilstuna je srednjevellko Švedsko mesto z bogato Industrijsko in rokodel-;Iarodne odnose Marjan Osolnik. Jože Prešeren O dejavnostih v društvu Lipa niki, Po^no zvečer smo nadvse zadovoljni lapuSčali društvene prostore. Tradicionalno silvestrovanje, 31, decem-tira 1977. Je potekala lako, kot lahko poteka ia med našimi rojaki, praznično in veselo. Za ples je igral Bo Sversson s svojimi fanti. In tako smo neopazno in veselo razigrani prestopili prag v novo leto 1978. Dan kulture SKD »»Lipa«« Dne 4. februarja 1976 Je naše društvo priredilo dan kulture, na katerem smo poiastili našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna. Gradiva za pester spored ni bilo težko najti. Predsednik društva Zvonko Benoek je v kratkih besedah orisal pomen in namen praznovanja dneve kulture. Otroški zbor »ValoviC, pod vodstvom Avguštine Budja, se vse čeSče oglaša z izključno slovenskim narodnijTi programom, Tudi tokrat so zapeli tri pesmi v splošno zadovoljstvo občinstva, Prvič se nam je z dekla-macijo predstavil Leopold Karlin, ki je s toplim občutkom recitiraf Prejemov sonet i^O, Vrba, srečna, draga vas domača«. Ljubica Dolničar pa je zaigrala na harmoniki po eno slovensko in eno švedsko skladbo. Slovenski vokalni trio sester Budja - Gabrijela. Avguština in Olga — je prispeval k programu tri slovenske narodne peami. Program Je odlično povezovala Ela Vilanc. Sledila je zabava ob zvokiii ansambla »Lastovke-^, Dan žena v »»Lipi« Moški Clan[ »Lipe« so ob dnevu iena zelo prisrčno počastili društvene članice. Že ob vhodu v okrašene dru^lvene prostore so jim pripenjali nageljne in Jim postregli s sladkim likerjem, rato pa z okusno pripravljeno večerjo. Seveda pa tudi ta večer ni manjkalo kulturnega programa. Po uvodni besedi predsednika Zuonka Bencka so se pod spretnim vodstvom napovedovalca Siavka Copa pred nabito polno dvorano občinstva odvijale naslednje točke: Otroški pevski zbor ^Valovi" je zapel tri pesmi — Mamica Je kakor zarja. Mamica moja, povej mi in Ko sem 4e majhen bil, Loopofd Karlin Je deklamiral pesem Kajetana KoviČa Materi, trio sester Budja pa je zapel dve slovenski narodni. Vsem se je močno prikupila sestlelna Arabela Vitanc, ki je ob spremijavi očeta Toma na harmoniki pogumno zapela švedsko pesmico Prebarvala bom ves svet za mamico Bratec in sestrica — Matjaž in Alenka Černec sta prvič pred občinstvom zapela pesem Jaz imam pa orglice. Tudi šestletni Robert Pukmajster in nekoliko starejši Leo Semprimožnik sta ta večer prvič nastopila pred občinstvom, Prvi na harmoniki, drugi pa na kitari. Našim ženam in dekíetom sta zaigrala tri domače skladbice. Za smeh in dobro voljo pa Je poskrbel Slavko Cop s svojim duhovitim humoristlčnim programom. Ta večer pa so bili med nami tudi gostje domovine, kj so bili službeno v Kopen-hagnu, pa jih je član SKD »»Llpa-f Miro rvlurSec, predstavnik Ljubljanske banke na Danskem, pripeljal med nas. Bili so prijetno presenečeni nad pristnostjo tega večera, ki se slovenskemu srcu, četudi za kratek čas odtrganemu od domovine, še kako pri leže — so nam dejali. Navzoči so bili tudi člani SKD •»Planika« iz Malmoja ter učiteljici slovenskega dopolnilnega pouka, švedski jutranji časopis je objavil ugodno poročilo o naši prosfavi. To je bila doslej naäa največja društvena prireditev. Organisacija je bila odlična, občinstvo razigrano kot že dolgo ne in veselje ni jenjalo vse do jutranjih ur, Pustna zabava V prostorih »Lipe« smo 26. februarja 197Ö priredili maškarado za otroke s tekmovanjem za najlepšo masko Obisk, žal, ni bil najboljši in upamo, da bo prihodnje leto veČ starcev pripeljalo otroke na to veselo pustno rajanje. Vse otroke smo nagradili s knjigami in jih tudi pogostili. Številnejii pa Je bil obisk ia. februarja, ko smo priredili m as k a rad o za odrasle. nem tenisu se ja odzvalo Jugoslovansko druät^io iz Kopenhagna. Sreianje je bilo 15. marca v raäih prostorih. Tekmovanje v sahu smo izgubili s 4 v namjinem reni&u pa smo zmagaii & 4:0. Tudi z Združenjem Jugoslovanov SKANE \z Landslirone smo se pomerili v saiiu in tokrat zmagali, Na to zmago smo še posebno ponosni, saj Ima Združenje zelo dobre šahiste. Za naše športnike veija geslo: Ni važno zmagati, temveö sodelovali i Od ustanovitve »Lipe^, novembra 1977, pa do 20. maja 1970 je dru&tvo priredilo pet kulturnih prireditev, tri športna srečanja z bratskimi društvi ter deset zabavnih prireditev [tu je vstela tudi proslava in zabava ob dnevu miadosli, ki je bila 20. maja). Vsako prvo nedeljo v mesecu imamo sestanek upravnega odbora, pred vsako proslavo in družabrtim srečanjem pa imamo Izredne sestanke. Društveni prostori so odprti ob torkih in petkih iveier, za izjemne priložnosti pa tudi večkrat. V nedeljo 14. maja smo priredili avtobusni izlet v Vadsteno, 3. junija pa smo sodelovali na Slovenskem kulturnem festivalu v Malmöju. Z društvenim piknikom v naravi smo zaključili spomladanska društveno dejavnost, po dopustih pa bomo nadaljevali še z večjim poletom. Čeprav je včasih delo odbornikov in drugih aktivnih ilanov zelo težko in odgovorno, nam vseeno nudi obilo zadovoljstva, Slovenci, kaj neki bi poCeli brez naše »^Llpe« v Landskroni? Upamo, da se nam bodo sčasoma pridružili še tisti maloštevilni, ki doslej še niso našli poti do nas, V imenu SKD "lüpa« izrekamo vosčilo: Srečno in uspehov potno novo leto 1979 vsem rojakom doma in po svetu, posebno pa vsem slovenskim društvom in na-scibinam na Švedskem! Avguština Budja, Landskrona^ švedska Celje, mol t^om Pomladni vetrovi nad Cef jem šiimifO, Savinje vaiovi oh njem se valijo. To /e mot rodni kraj, k tebi žetim naza/, vedrto se vračam lia> kjer sem doma* Vem, da je tam pomfad, v soncu /e stari Qrad. Gieda na cetisko stran, vošči mi: Dober dani Jas& spreminja v r3i. rožnati mesec maf, ko vas v spominih azrem, soizo otrem! Gradu razvaline na strmi peä!i}i so dsf zgodovina, s zame spomini,., V diihu zda/ gledam iaae in vas siezes vedno Se vračsm ijä, kjer sem doma! Še vedno k valovom Savinje me vleče tja h grajskim gozdom, /f/er veter ¡epeče. To je moj rodni kraj, k tobi žslim na^aj, ^edno se vračam tja, kjer sem domu! Avguština Budpa Domov Ah, vi Zidovi, ječa ste postali, jaz jetnik ¡jkSenjen tn v verige deti Skozi o/fi?o moje ieče mali otož&n, a svetñi mi nosi svetf Odkar tu bivam, leta so minila, kot blisk so se zvrstita do deset. Mladost so moja z njimi ¡e csuta se drug za drugim z njB os/pa cvett Morda tujina ti si vsemu kriva, nič nisi mi prikrita od gorja! Ukanlia, kot vešča si me, s/va -preslišala svariio sem srcñ! Domov! Saj dom me je brezmejno vebif,,. O, Bog, kako srce tja koprnii A tu ¡i svet me kruto jo ugrabil in tu ujeto me še zdaj držii Čeprav tBlo in duŠa tu umira, spominov in ž^lja sem gospodar! Globoko v sebi nosim klica mira, sedanjosti otožne nI mi mar! In tfubim vas domače, sončne kraje, skoz okno ječe k vam srce vzleti. Tujina jemije sreéo, dom jo daje — .,, Morda uspem okove sneti sil Avguština Budfa Augustina Budja: Razmišljanja Švedska NI SE NAM TREBA BATI IZOLIRANOSTI Uspehi Lipe v Landskroni Auguština Budja Čas hitro teče. Lipa v Landskroni obstaja že dve leti. Deblo je torej še mlado, korenine pa že zadosti stare, da se lahko upirajo občasnemu mrazu švedske dežele. V začetku leta je bil na občnem zboru izvoljen za predsednika Vinko Slanič, za podpredsednika Zvonko DIdic, blagajnik je ostal Slavko Dolničar, tajnik je Zvonko Bencek, kulturni referent Vojko Petkovski, športni referent Mirko Kune, gospodarja sta Milan Brglez in Milan Cigut. Društvo deluje predvsem na kulturnem polju. Tako smo se udeležili obeh slovenskih festivalov v Malmoju in Göteborgu. Odrezali smo se predvsem z moškim zborom Lipa pod vodstvom Toma Vitanca. Kadar pojejo, se poslušalcem kar srce tali. Nastopil je tudi otroški mešani zbor, ki goji slovenski narodni repertoar pa trio sester Budja in Lastovke. Na zadnjem festivalu smo zapeli skladbo Festival, ki jo je vodja Tomo Vitanc napisal nalašč za to priložnost. V začetku decembra smo na skupni prireditvi počastili dan republike in prvo obletnico obstoja našega društva. Povabilu na prireditev so se odzvali tudi predstavniki jugoslovanskega konzulata v Malmöju in predstavniki kulturnih organizacij Landskrone. Proslavljali smo tudi dedka Mraza, pusta, dan žena, imeli smo več veselic, tako tudi ob prvem maju, v Hästvedi smo imeli kulturni spored za mešano občinstvo, za Slovence in Švede. Sodelovali smo na tridnevnem karnevalu v Landskroni pa na slovesni akademiji ob dnevu mladosti v Malmöju. Božiček med slovenskimi otroci v Landskroni 1977 Na proslavi dneva republike v Angeihoimu Na vseh teh prireditvah so poleg naših znanih kulturnikov nastopili tudi novi, še neznani talenti. Sigmund Lakota se je izkazal kot odličen deklamator. Zelo se je razvil naš instrumentalni kvintet. Razveselili smo se nove pevke Julande Avguštin. Naši najmlajši so uprizorili igrico Veseli razred, ki so jo skupaj z vodjem dramske sekcije Zvonkom Lenčkom napisaM sami otroci in jo tudi sami režirali. Lepo je uspela otroška maškarada. Maškarada za odrasle je bila zabavna kot vedno. Tri najbolj izvirne maske so bile nagrajene. Prvo nagrado je dobil Milan Brglez za masko Lepotice, drugo nagrado so prisodili Cvetki FojtI za Starčka, tretjo pa je dobila Ela Vitanc za Vesoljskega pjlota. V našem športu so ostali na zeleni veji biljard, namizni tenis in šah. S temi tremi panogami se najraje ukvarjajo naši možje, kadar obiščejo društvene prostore. V šahu smo že tekmovali z domačini iz Landskrone. Igrali smo dvakrat in obakrat izgubili. Upajmo, da bomo imeli v prihodnje več sreče. Za zdaj se tolažimo z reklom, da je važno sodelovati. V zadnjem letu so se še posebej razživele naše ženske. Na pobudo Jožice Bračič in Marije Poštrak se je rodil krožek ženskih del. Ob nedeljah popoldne se članice Lipe zbirajo pri peki peciva, kvačkanju itd. Seveda pa so prostori ob tem času na voljo tudi moškim članom društva. Prav radi prihajajo in se ne branijo poskusiti okusnih slaščic, ki jih dekleta od časa do časa pripravijo. Društveni prostori so polni tudi ob torkih in četrtkih. V Landskroni se nam ni bati izoliranosti, ki smo ji Slovenci na Švedskem sicer izpostavljeni. Sedaj se ukvarjamo z mislijo na skupino, ki bi študirala slovenske ljudske plese. Vse naše rojake po svetu in doma lepo pozdravljamo! Marjan Kramaršič piše: SLOVENSKE ZELENICE NA ŠVEDSKEM Marjan Kramaršič Mi, ki smo zspustili domaČG kraje in se naselili v tujimi, smo v domovini pripadali skupnosti, kjer smo lahko razumeli posamezne življienjske zveze in vzorce skoraj brez besed. V njej smo imeli tudi neko določeno mesto, vlogo, s katero smo soglašali in katero nam je priznavala tudi skupnost, v kateri smo živeli. Specifični pogoji razvoja družbe, tradicije, šege, navade in zgodovina so povezano in odvisno od drugih okoliščin vplivali na oblikovanje naše osebnosti. Naselili smo se v deželah, ki imajo drugačna življenjska pravila, drugačen gospodarski razvoj in drugačna, iz tega izhajajoča družbena razmerjia; s tem je bila naša osebnost izpostavljena določenemu samovoljnemu ravnanju. Občutek pripadnosti neki skupnosti je bil zlomljen, vloga v novi družbi spremenjena, doživljanje nepretrganega priznavanja naše osebnosti prekinjeno. Vse preveč obremenjeni z željo, da bi uspeli, zadostili našim materialnim potrebam, smo potisnili v ozadje potrebe po duhovnih dobrinah. Nekateri izmed nas, tukaj na švedskem, so se povsem predalii načinu življenjia po švedskem vzorcu in postali izraziti individualisti. Drugi, ki so spoznali, da standard ni sinonim za človekovo srečo, so pričeli iskati svojo identiteto in zbirati drobce izročila naroda, iz katerega so izšli. Ustanavljali so društva, razvila se je kulturna dejavnost, ki ni samo vrnila posamezniku dele doživetja identitete, temveč tudi poskrbela, da je slovenska beseda med rojaki ponovno oživela, da so se ponovno okrepile vezi z domovino. Na Švedskem, kjer nas je okoli 5000 Slovencev, imamo danes devet slovenskih društev in prav na teh majhnih zelenicah, ki jih ta tvorijo, lahko naši rojaki krepijo medsebojne odnose, to je prav tam, kjer lahko zraste občutek skupnosti, pripadnost neki skupini, in kjer lahko pride do najrazličnejšega izražanja kulture. To je tam. kjer lahko nastaja aktivno umetniško oblikovanje sveta in življenjia v njem, to je tam, kjer lahko naši rojaki razvijejo oseben izraz za svoja čustva v besedi, pesmi, glasbi in umetniških izdelkih. To, (kar večina fjudi danes v potrošniški družbi doživi kot kulturo, je v pretežni večini postalo potrošništvo in vedno manj lastna ustvarjalnost. Prizadevnost in vera, da lahko tudi sam ustvarjaš, vedno bolj usiha. Majhne zvezdice so v družbi sonc množičnih medijev obledele. Kultura v odnosu človeka do človeka je skoraj pozabljena in za kulturo v vsakdanjem življenju, to, ki obstoja v skupnosti, med ljudmi, doma, na delovnem prostoru in v prostem času skorajda nimamo več časa. Pritisk takšnega sprejemanja kulture je seveda na nas slovenske izseljence še posebej velik, saj zaradi asimilacijske politike in skopo odmerjenih sredstev nimamo pogojev, da bi uresničili vsa naša hotenja. Toda kljub temu je v relativno kratki dobi požrtvovalnim članom naših društev na švedskem uspelo ustanoviti nekaj pevskih zborov, narodnih ansamblov in folklornih skupin. Uspeva nam tudi ohranjati pri življenju naše skupno društveno glasilo »Naš glas «, kulturno revijo, ki ne objavlja samo potrebnih informaciji, temveč je vedno bolj zrcalo kulturnih stremljenj slovenskih rojakov na Švedskem. Letos je tukaj izšla tudi drobna knjižica, izbor pesmi pesnikov, ki živijo in delujejo tukaj med nami, ukvarjamo se pa tudi z majhnimi raziskavami, kot npr. raziskavo o delovnih pogojih slovenskih učiteljev, pregledom radijskega medija za jugoslovanske priseljence in podobno. Nekateri menijo, da sta folklora in domo-tožje že dovolj za ohranitev identitete Slovenca na tujem, da so poJka, valček in narodna noša dovolj za zvezo s slovensko kulturo in s slovensko družbeno sedanjostjo. Toda folkloristični elementi in »bumpa, bumpa« niso zadostna protiutež v konkurenci s kulturnim okoljem, kjer živi prva generacija in kjer raste druga generacija slovenskih izseljencev. Da bi se obdržali kot etnična skupina, nam je potrebna še boljša ustvarjalna in poustvarjalna dejavnost, ki bo imela svoje korenine v pretek- e&mHn&rja 2a ekoverske dru£tvi se slovenska skupnost na Švedskem izognila umetniškemu provincializmu, pa mora ohraniti tudi vez z dornovino, mora živeti v živi kulturni zvezi z matičnim narodom in pa tudi z družrbo, v kateri trenutno živi. Naša društva imajo tako tLfdl to važno poslanstvo, namreč, da postanejo posredniki duhovnih dobrin naše domovine. Pri tem pa ne mislim samo na stvaritve iz preteklosti, temveč tudi na sodobno ustvarjalnost In oblikovalce slovenske kulture. 2al nam se vedno ni uspelo, da bi navesali nepretrgane stike s sodobno slovensko ustvarjalnostjo. Vsako leto prirejajo slovenska društva na Švedskem lestival slovenske besede In pesmi. Ti festivali, na katerih se zbere tudi do 1500 rojakov, so izredno važna stimu-ladja za delo v društvih in manifestacija slovenske narodne zavesti. Nekateri rojaki iz domovine, ki nas ob teh ali drugih priložnostih obiščejo, se nam Čudijo, zakaj se prav mi, ki smo se odločili, da bomo ostali tukaj, tako vneto pote gujemo za vsa tisto, kar imenujemo slovenska kulturna dediščina. Toda takšno navdušenje za vse, kar je slovenskega, je popolnoma normalno, saj smo spoznali, da lahko samo z negovanjem naSe izhodiščne kulture ohranimo našo identiteto, ki je za nas ii-redno pomembna, če želimo delovati v tem okolju, nasičenem z asimilacijsko poHtiko. Kot drugi izseljenci smo tudi ml spoznali, da od drugih ne boš nl>koli radodarno dobil svoje kulture, svojega dostojanstva in človeških pravic. Zanje se moraš biti. Šele takrat, ko sc naučiš spoštovati samega sebe in izročila tvojega naroda, šele takrat te ne morejo več ogrožeti tradicije drugih. Sočasno pa se takrat tudi naučiš bolje spoštovati druge ljudi jn druge narode, Ustvariti si košček domovine tudi na tujem, sodelovati v dejavnostih društva je samo prednost, ki iahko prispeva tudi k večji ubranosti osebnosti vsakega posameznika. Raznolikost, mnogostranost, spremenljivost in bližnji stiki z rojaki in tudi doma^ čini so tisti dejavniki v kulturnih doživetjih, ki lahko obogatijo naše življenje tako ob praznikih kot delavnikih. Marija Hriberšek in Zone Jakše: Pesmi Poletna vinjeta Tujec v vročini poldneva spet mesto veni. Občutek imaš, da vse hlapi, izpušni zadahi, da kri se gosti. Mi hodimo, gremo. In vsem se mudi. Po vročih pločnikih hodimo nemi zaviti v skrbi. Mi tujci v tujini. Hej rojak! Dober dan! Odsotno vame strmi, čelo guba in vrta v spomin. Me ne poznaš, stojiš ko vkopan? »Malo siva sva že.« Še pomniš, Košir, kako smo na gmajni otroci — pastirji pekli krompir? Kako smo dišeče sušili seno in zvečer pod lipo zapeli glasno? Da, Košir! Iskala sem iskro v tvojih očeh iskala nekdanji prešerni nasmeh. A glej! Kakor da sva si tujca bila čeprav sva iz istega kraja doma. No, še malo naj Ti osvežim spomin: Kako smo »Cigana barona« igrali in kaj doživeli ob »Miklovi Zali« ... Ne hiti naprej, še to mi povej: Dolga so leta od kar si v tujini — Se vžgala je iskra v teh p lav i h očeh, na ustna je legel nekdanji nasmeh. Serajnikov Mirko ne bo se prodal, na »Miklovo Zalo« spomin bo ostal.. Marija Hriberšek, Halmstad. Švedska Begunec brez imena previdno tipi jem za preteklostjo gladim oglate besede poskušam sestaviti mozaik na katerega bi lahko mirno položil trudno glavo in zaspal v snu brez sanj primem v roko besedo travnik in zaječim od njene teže rečem trava rečem metulj rečem rosa rečem kosa besede imajo svoj vonj svoj zven in okus kakšen okus ima travnik? poskušam in ga slutim zmoti me beseda mravlja mnogo teh besed nosijo mi besedo tujec odidem in se igram z besedo cesta ta je najlažja že dolgo mi je znan njen vonj in zvok postavim jo med dve praznini ko bom dovolj močan bom v praznini postavil besedo dom Tone Jakše, Stockholm, Švedska 6 Dopisniške strani /z pisem in poročil ESKILSTUNA 7. rnarca ¡e imelo naSe dTuStvo občni zbor. Za predsednico je Bila poficivno iivoljena Mari^ Preskar. ToKrai ifnamo v upravfwfn odboru ludi dve Svedmjl ir upamo, da bo droSiveno delo postale? bolj pesiro io gritegrulo več druži ri* Letoiflie (teb smo začeli z ripltCniml kroihi. Tal se opogumile in pn&ie v Malmö- Po nekaj jmem rajanju je strokovna iirija z ie-pifTi nagrgtJami nagradila &iiri maske. Tokrat res m iinelg lahkag^ dela, aaj je bik> teiko izbrati naj-boifSe oziroma nailepSe mstsk«, ker je bila vsaha po s^je originalna. « Slinnajst dni poin&je. 7. marca so Ciant« praino-vaile svoj prainik 5. Marec. Proslava ¡e bila loKral v (Jugrgru Ungdomeris hus, sodelovali pa so uCenci slovenskega jezika, pevski zbor, ansambel, lar riaj-TniaiSj člani druJtva, hi so vzeJi svojo nalogo zeio resno in s svojim nastopom fiestilali rnamlcam za Dan iena. Uienci slovenskega jezika z^ to priioinost sami izdelali zelo lifne čestitke,, ki so jih razdelili vsem prisotnim članicam. Po proslavi so .lantje« v dTuStvenih prostorih postregli i manihno latiusko. Moram pnzrali, da so se res potrudili in svojim gostjam pokazali, da se zav«lajo pomembnosti njiho vega dne. Večer je potekal v prijelnem vzdušju, ol(oli 20 člafiov pa se le odtaiilo, da obtSčajo veselico v Lanriskroni, ki je bila tudi posvečena 8 mafCLt. Pr^novanje se je lako fiadalje*.'ak) poino v not, pravzaprav do samega praznika. Mjfa Osifanic OLOFSTRÖ1VII Predsednik 1>odpredsednik in upravnik druSlvenih proStûïûv Blagajr^ik Kullurni referenl Ekonom Referent za veselice Referent zaiport Clan UO Madzorni odbor CfTiiSSopsr Ferdinand /evni iilei v Stockholm. CirifSlopar Skupina iz Stücktulnu., 7 STOCKHOLM SlocKhotmsho druživo je — koT po navaOi — oiivalo po obtnem 2t»ru. Klovi upravni odbor se je ie prijavil h delu z namanom, da bi pri(ioberacij i&točasno. letos Sino ie iiTieli ifva uspela družabna vei^ra. Enkia! ob Dnevu Sena, Crugji pa maSkeracio. Krožek za rotna (Jela |e razSir l svojt lielo rta pooularTio sentnikov 79 sveiilke. 'm ga vodi Olga GuEtavsson. Novost leios .[?, da Sirio zaieli predvaiaii la otroke m odrasle Nlme S ivedskim teksli>n Filrti prilegne l|udi v društvo m da nekaj ludi iistmn. ki n& otjvladajo Blovenitine Najbofj razveseitivo pa je, da nam je uspelo oilveti otroško deje^inosi. Tokiat sno puskuiaii zbrati iisis. Hi jih ne do&eie pouk nnaterinStine. Ma prvem sre-tanju tulo Slirinajisl otrok in Sest rriamic. Kef so otroci veCnoma mlajSi od ^tih let^ jim j^ sna od mamic pripravila lutkovno pred&lavo, riato pa so sami irvipfoviztrsli. Med igranjem, plesanjem In paijem je £as h liro mirni In mame sd odločile, da bodo nadaljevale ctpla shupf\D. Ce so doma zmožne vzgoje svOjiti otrok, bo lo Slo Sa lažje v skupim. Kjer v&aka lanko prispeva svoje zr^anie To je tudi naia^ien natm za otroke da se spoznajo i raiiitninru dialeiiil Le lako bodo poiiefn zares razumeli slovenski. I^ažemu članu Janezu Bajtu in njegavi ieni Yvonne se je rodil Iretjt otrok — fantek. Cestilamo vsej družini! 8 7 Naš glas, številka 33, junij 1979, leto 5 8 Naš glas, številka 44, april 1981, leto 7 Tone Jakše, slovenska beseda vinsko zavest na drugačen način kot naši stalni izseljenci. Pri njih je domovina s svojo fizično, kulturno in družbeno stvarnostjo veliko bolj prisotna, saj so jo zapustili samo začasno in zavestno usmerjajo svoje sposobnosti in organizacijske možnosti v to, da bi se od nje ne odtujili preveč. Seveda pa se časovni in geografski odmaknjenosti ter vplivu tujega kulturnega okolja ne morejo ogniti. To velja zlasti za naše »zdomce« iz Švedske, dežele na severu Evrope, ki nudi kruh kakim 40.000 Jugoslovanom. Od tega jih je od 5 do 8 tisoč Slovencev (točno število je težko ugotoviti, saj Švedi ne vodijo evidence o narodnosti) Švedska je nudila priseljencem take pogoje za delo in življenje in že od vsega začetka spodbujala priseljevanje celotnih družin, da so se priseljenci zelo hitro asimilirali v švedsko družbo, nekateri, zlasti otroci, pa kar prehitro. V nekaj letih so skoraj čisto pozabili domači jezik in se pošvedili. Nevarnost zgubljanja slovenske identitete so bolj zavedni Slovenci hitro opazili, saj je bila pri mladini čisto očitna, švedska politika asimilacije pa tudi ni bila prikrita, ampak dobrodušno naivna. Nevarnost take asimilacije za našo mladino pa so hitro opazili tudi švedski psihologi, ki so za generacijske razkole, stranpota in neuspešno šolanje naše mladine hitro našli vzroke v neskladni čustveni rasti naših otrok. Emocionalno skladje pa je bilo porušeno, ko so starši zgubili pristen stik z otrokom v materinem jeziku. Slovenci po vsej Švedski so začeli ustanavljati svoja društva, kjer so gojili naprej slovensko narodno kulturo in skrbeli za nego slovenskega jezika in zavesti med svojimi članstvom, zlasti pa med mladino. Pri švedskih šolskih oblasteh so dosegli ustanovitev posebnih oddelkov za dopolnilni pouk slovenskega jezika, počasi pa se je spremenila tudi švedska politika do priseljencev: začela je priznavati pravico in pomen priseljenskih kultur za švedsko družbo in njeno kulturno poživitev. Takratni švedski premier Olof Palme je celo izjavil, da delujejo priseljenske kulture kot začimba švedskemu življenju. Organiziranost v društvih in povezovanje društev med seboj je terjalo tudi informacijo v domačem jeziku. Tako sta se skoraj hkrati pojavila zametka dveh glasil: eno je bilo »V tujini« in je zagledalo luč sveta v Landskroni, drugi pa »Naš glas«, glasilo Slovenskega društva v Stockholmu. Ker je v Stockholmu nastal tudi koordinacijski odbor slovenskih društev, ki je prevzel skrb za informacijo, je »Naš glas« postal glasilo vseh slovenskih društev na Švedskem in hkrati eno od prvih jugoslovanskih glasil v tej deželi. Glasilo »V tujini« je po prvi številki prenehalo izhajati, njegovi sodelavci pa so se priključili »Našemu glasu«. Ta izhaja sedaj že osmo leto in je postal osrednje informativno in kulturno gibalo Slovencev na Švedskem. Tudi potem, ko so se slovenska društva priključila Zvezi jugoslovanskih društev in pričela sodelovati v njenem štirinajstdnevniku »Jugoslovanski list « so glavna kulturna in organizacijska gledišča Slovencev na Švedskem odsevala v listu »Naš glas«, »Jugoslovanski list« pa je zaradi svojih formalnih zadovoljitev ostal na periferiji in zaradi zgrešene uredniške politike, ki ni dovolj upoštevala jezikovne in kulturne mnogoterosti jugoslovanskih narodov, tudi sčasoma ostal brez slovenskih prispevkov. Okoli »Našega glasu« seje sčasoma oblikovala tudi literarna skupina, katere glavno vodilo in stična točka je bil jezik, v katerem se je izražala. Seveda so glasovi te skupine vse prešibki, da bi jih lahko imenovali slovenski literati na Švedskem, vertdar-pa so skupaj z uredniškim odborom in kulturnimi animatorji po društvih tvorci kulturnega gibanja, ki ga že skoraj lahko imenujemo slovenska samorastniška kultura na Švedskem. To kulturno gibanje je pogojeno s specifičnim položajem slovenske narodnostne skupine na Švedskem. Jugoslovanski politiki jo še vedno vidijo kot naše delavce na začasnem bivanju v tujini, švedski politiki kot priseljence, dobro prilagojene in visoko kvalificirane, ki bodo vsekakor za vedno ostali. Resnica pa je verjetno ta, da večina Slovencev na Švedskem živi in dela, kot da bodo za vedno ostali na Švedskem, vendar morebitne vrnitve niso povsem odpisali. Ne obnašajo se torej kot tradicionalni izseljenci in s svojo dejavnostjo in zgledom navajajo otroke na slovenske tradicije in jim vcepljajo ljubezen do domovine staršev, čeprav otrokom hkrati ne odrekajo, da je njihova prva domovina in njihov prvi jezik lahko tudi švedski. Ne obnašajo se tudi kot »zdomci«, da bi živeli skromno, na vse pretege varčevali in se zapirali pred kulturnim vplivom okolice. Njihova začasnost je lahko tudi stalnost in to jim daje nove razsežnosti. Te razsežnosti se izražajo tudi v poeziji narodnostne skupine. Štirje ustvarjalci (Marija Hriberšek, Avguština Budja, Jan Zavadlov in Tone Jakše) so s podporo švedskega kulturnega ministrstva izdali knjižico s simboličnim naslovom »Štiri pota in razpotja«. Že ta naslov nam pove specifičen položaj ustvarjalcev in celotnega slovenskega prebivalstva na Švedskem, hkrati pa nam njihova dejavnost potrjuje, da si tudi na poti ali razpotju stalno prizadevajo najti svoj izraz, svoj profil in lastno identiteto. Šele desetletja nam bodo lahko povedala, kaj bo z našo etnično skupino na Švedskem. Bo utonila v hladu Severnega morja, utihnila in izginila v soju belih noči, se bo vrnila v objem svoje matične domovine ali bo stala trdna na zametkih lastnega kulturnega življenja kot slovenski zimzelen na evropskem severu? Naj bo že karkoli, pojav slovenskih izseljencev na severu je zanimiv primer za slovenske etnologe in upajmo, da ga bodo do dobra izkoristili. O vprašanjih dvokulturnosti Marjan Kramaršič švedski Slovenci na poti v dvolrrei, Qj za^HDcn dtlu v IJJHhknni. so fvujc dofcsdan« dv«lcliw (lite otrepili piTiivseni v ti^luri. lw(eElf:jukjO gowfvmait oiMtjilkcgfi. Hbfljnbl« hfctihaf^ id ^^vitratBi obük pewnfedje l^aa ^tttíem, ti je lítii pafcj pev«v motktfi prviliígi zlvn Iz 1 jBdí-^onc ojil JLe iJovoutc pe^ „ SiockiKxlniA, M^UndjK ¡n 04bcíwr-í*. |C pvfcí UDK[ij4ve ilvth, in:|| UrKlfUfa obttkov, rbir {^udancu ■acLEkmuij«. Ofr kcncu Icfj n^ a bcxki 4dl£i lu ottcn nniorui-at ObfKflkbc, ki |Kxk> jm r>bi|Lku dcve[ doi, •Ni IC bún» «Jb^wüi 36 jpnli. Tmüi pt B bomo na^ V ten ^ bonaíí imt^ tn stmfv ^ÍW küfWttte, d] Bcer V Luida. aooi. MllnWifii ín tt^Meborju, zapela pa bomo tudi v llodikrOBiki mcslm hüi ob obkiicLT pri umkajA ^íím fupum. No. Cd m bodo «d ta^mih mué íWfiPKj. nt bm» odUMdu, EUd D4 ¿vedli», «p| ch^ bre iniM^ p« twÜ ddbn pevci iO. Ko bu v LbpvT», ^ M dMU. Dii« dfaciw!^ «e bodo 1 _ Ikiii ibOfTJV prcdibliili (Udi no«^ w - Li^ iE LMM>d^íaoat Km, da bt^ iqitkaveaiiv pe^v BstiVaiil pñbuiU,. m « ^^riV vodta üfc-HalfUcJ^ulK ftl^u úfcÉrta bv Pt» livaiefail IchEKdfo, u H ppt u 40 ttUHk »Jhbhv. NI tKKlo paliH vg^t ^ ^ PinM ID pawá Sekfli, Mitaa KÚ™, Alop Si^ Í0 S4]oq«KCH Rdfii Jtlcwtfi FiucHorvai ta müu MÉW« VUDO mOLf- Landskrona Avguština Budja Dvajset let slovenskega gibanja v Landskroni na Švedskem 1968-1988 L etos mineva 20 let, odkar so se Slovenci v y Landskroni organizirali v slovenskem kulturnem klubu TRIGLAV. To je bilo obenem tudi prvo slovensko registrirano društvo na Švedskem. SKK TRIGLAV je bil registriran pri Kulturni organizaciji mesta Landskrona - Kulturnämnden - dne L IL 1968. Prvi predsednik društva je bil Janez Budja. Društvo je bilo ustanovljeno na podlagi mešanega pevskega zbora pod vodstvom Avgusta Budje. Zbor Triglav je prvič nastopil s celovečernim koncertom v Landskroni in Malmöju marca 1967. Spodbudo k organiziranju Slovencev v Landskroni je prvi dal p. Jože Flis, takrat službujoči slovenski izseljenski duhovnik za Švedsko. Ob ustanovitvi TRIGLAVA je v Landskroni in okolici živelo približno 850 Jugoslovanov, in od tega kar 230 Slovencev. Ta »gostota« je bila gotovo eden glavnih vzrokov za ustanovitev slovenskega društva tako zgodaj in ravno v Landskroni, v tem dokaj majhnem mestu na jugu Švedske. Landskrona šteje danes okrog 36.000 duš, leta 1968 pa jih je bilo tukaj naseljenih približno 18.000. V večjih mestih je po navadi težje strniti »peščico ljudi« v skupni prostor, zato so ustanovitelji slovenskih društev drugod časovno nekoliko zaostajali za Landskrono. Pa še en vzrok, ki je pozitivno vplival na ustanovitev TRIGLAVA, bi lahko navedli - in sicer ta, da se je nekaj let pred tem v Landskroni naselil Avgust Budja z družino. Kot dolgoletni organist pri Mali Nedelji v Slovenskih goricah je Avgust doprinesel z neprecenljivim bogastvom pevski tradiciji Slovencev v Landskroni in na Švedskem. Stiki med rojaki v južni Švedski so biU sprva omejeni na občasne obiske po domovih, pozneje pa še na občasna srečanja pri maši - katoliška misija na Švedskem je že takrat razpolagala z moderno cerkvijo v Malmöju. Sem so prihajali ljudje z vseh strani, posebno ob večjih cerkvenih praznikih se nas je včasih veliko nabralo. Sprva so rojaki v Landskroni prirejali slovenske veselice Slovenci v Landskroni in okolici smo imeli priložnost za občasna srečanja tudi že pred ustanovitvijo društva TRIGLAV. Zakonca Katarina in Mirko Prevolnik sta občasno prirejala slovenske veselice v Asmundtorpu, osem kilometrov južno od Landskrone. Za prenekateri lep večer se imamo Slovenci v prvih letih bivanja na tujem zahvaliti ravno njuni pobudi. Še danes se ljudje radi spominjajo vesele in pristno slovenske druščine, ki se je takrat zbirala pri »Fricu in Katici«. Sprva je rojake zabavala nemška glasbena skupina v občasni kombinaciji kakšnega Slovenca, npr. Slavka Čopa, Petra Bernardija in pozneje Tomija Vitanca. Ko je na Švedsko iz Celja zanesla pot tudi njega, Tomija, je za dolga leta ostal nepogrešljivi duh ob vseh mogočih slovenskih prireditvah po vsej Švedski. Pozneje se jeTomi Vitanc pridružil znanemu slovenskemu narodnozabavnemu ansamblu »Lastovke«. Ansambel »Lastovke« se je formiral v okviru društva TRIGLAV leta 1973. Sprva so skupino sestavljali harmonikar Vinko Kranjc, bas Peter Bernardi, bobnar Drago Kostanjevec ter voka-listki - sestri Olga in Gustika Budja. Kitaristi »Lastovk« so bih več ali manj prehodnega značaja, sprva je j^evka Olga igrala tudi kitaro, potem so se vrstili Švedi: Bjarne,Thomas, Sven, Janne in drugi. Petra je počasi na basu zamenjal Jože Sternad, Vinka Kranjca pa rojak Pavle Blagoje- vič. Leta 1976 je k »Lastovkam« pristopil - kot že rečeno - harmonikar Toni Vitanc, kije pozneje začasno prevzel tudi vodstvo pevskega zbora (A. Budja se je med tem upokojil in bil z ženo Angelo odsoten iz Švedske vsaj pol časa v letu). Leta 1980 je vodstvo zbora prevzela Olga Kostanjevec s pomočjo očeta in pozneje profesorja Mira Kokola iz Ljubljane. Nato jo je leta 1986 pri vodstvu zbora zamenjal Zvonko Bencek. No, pa to je že druga zgodba. Obenem z mešanim pevskim zborom »Triglav« leta 1968 je bil ustanovljen tudi dramski krožek, ki pa je, žal, kmalu »zadremal«. Zbor je edini tekel vsa leta skozi življenje rojakov v Landskroni kakor »rdeča nit«. Iz vrst pevskega zbora se je formiral tudi vokalni tercet »Sestre Budja«, še danes zelo priljubljena pevska skupina, ki nastopa pred domačo in tujo publiko. Gabrijela, Avguština in Olga so dekleta te pevske skupine. 1975 je pri TRIGLAVU debutiral otroški pevski zbor »Valovi«, katerega člani so pozneje prestopili k odraslemu pevskemu zboru. »Valove« je s pomočjo očeta Avgusta Budje vodila hčerka Avguština, medtem ko je »mamika« Angela pestovala najmlajše vnuke. Budja«, otroškim zborom »Valovi« ter še nekaterimi glasbenimi skupinami. Kako dobi slovensko društvo svoje tretje ime - LIPA Do tukaj je bilo vse lepo in prav, nato pa so se pokazale tudi nekatere šibke točke v zvezi z dvema slovenskima društvoma v Landskroni. Nekaj rojakov - aktivnih v društvu - se je vrnilo domov v Slovenijo, med drugimi tudi družine Janeza Budje, Jožeta Kraglja in Marjana Puk-majstra; to je razredčilo vrste članov. Slovenci so kmalu uvideli, da bi bilo v marsikaterem pogledu lažje, če bi se društvi TRIGLAV in SLOVENIJA združili v eno samo. Leta 1977 v novembru je iz obeh društev nastalo društvo LIPA. SKD LIPA v Landskroni je društvo, ki pod tem imenom že enajst let nadaljuje s slovensko tradicijo, enako, kot jo je pred dvajsetimi leti načel TRIGLAV in pred petnajstimi leti SLOVENIJA. To ni torej kakšno tretje novo slovensko društvo, ampak le rezultat prvih dveh, ki sta uvideli, da je v slogi moč. Še eno slovensko društvo v Landskroni Že na začetku smo pisali o tem, da se je v Landskroni naselilo relativno dosti Slovencev. Zaradi tega je bilo pogojeno še za ustanovitev enega slovenskega društva v tem mestu - leta 1973 je bila ustanovljena SLOVENIJA. Takrat proces asimilacije še ni načel slovenskega življa v tolikšni meri, zato so bili člani obeh društev v Landskroni zelo aktivni. Število članstva v Landskroni so zvišali tudi Slovenci iz Kopen-hagna v Danski, kjer še do danes nimajo svojega društva. Tudi SLOVENIJA je v svojem okviru pridno aktivirala delo z mladino, predvsem s pomočjo Marjete Kragelj in Milene Pukmajster. Ustanovljen je bil moški pevski zbor ter sčasoma ansambel »Vikis« s pevko Štefko Lešnik-Bergh in pozneje Cirilo Lazukič ter Renato Semprimož-nik. Tudi ta glasbena skupina se je obdržala na pretežno družinski podlagi, saj je vodja ansambla harmonikar Viktor Semprimožnik uvedel tudi sincf Leona in hčerko Renato v umetnost slovenske glasbe. Ansambel deluje še danes. Pri »Viki-sih« sta sprva igrala tudi rojaka Marjan Pukmajster bas in Slavko Čop kitaro. »Vikis« je doslej posnel tri velike plošče z lastnimi skladbami, »Lastovke« pa eno malo ploščo in še eno skupaj s pevskim zborom, vokalnim tercetom »Sester Mladinske aktivnosti v društvu V Landskroni imamo že več kot petnajst let slovenski dopolnilni pouk, ki ga vodijo Franc ^rah, Silva Gobec in občasno Avguština Budja. Četudi aktivnosti mladih v LIPI »usihajo«, je k dopolnilnemu pouku priključenih danes kar 22 slovenskih otrok. V okviru društva so aktivne pevsko nadarjene mladinke, sestre Lazukič: Na-tali, Hajdi in Anne Marie. Ttudi Alenka Černec in Suzana Korošec sta pridni, kadar gre za nastope pri LIPI. Poleg otroškega zbora »Valovi« je v društvu deloval tudi mladinski kvartert »Druga generacija«. Kvartet je med drugim nastopil na 9. slovenskem kulturnem festivalu v Stockholmu maja 1985 in pozneje na slovenskem srečanju v Vadsteni. V skupino so spadali Poldi Karlin ml., Dora in Anne Marie Budja ter Leonida Kostanjevec. Leonida je zraven petja še nadarjena pianistka, skupaj s Hajdi Novakovo sta velikokrat nastopili dvo- ali štiriročno. Tudi dramski mladinski krožek je deloval v okviru SKD LIPA v kombinaciji komunalnih poljubnih mladinskih aktivnosti (fria aktiviteter). Jolanda Avguštin, Hajdi Novak, Leonida Kostanjevec, Dora, Helena in Anne Marie Budja, Cvetko in Irena Uljanič, Sigmund Lakota, Tomas Matičič, Simon in Robert Karlin, Anna Lešnik in Ingrid Hereka so za SR - Švedski radio posneli otroško igrico »Veseli razred«, ki sta jo za njih napisala Z. Bencek in A. Budja. Otroški pevski zbor VALOVI, Landskrona 1979 Moški pe vski zbor LIPA, Landskrona 1979 Cirila Lazukič, tedanja predsednica SKD LIPA, pri nastopu s hčerami Hajdi, Anne-Marie in Natali Aktivnosti odraslih Ženske članice društva so občasno imele šivalni in kuharski krožek, ki so ga vodile Marija Novak, Jožica Bračič in Marija Poštrak. Zraven zgoraj navedenih aktivnosti je v društvu veliko interesa za različne športne dejavnosti. Biljard je dobro zaseden, v tekmovanjih na lokalnem področju sodelujejo ženske in moški. Pred leti se je močno odlikovala skupina igralcev namiznega tenisa, posebno igralci Mirko Kuno, Lojz Fanedl, Štefan Matičič, Jože Ivič, Ervin Fojtl, Drago Kostanjevec in Zvonko Bencek so se v imenu slovenskega društva v Landskroni velikokrat reprezentativno pomerili s skupinami od zunaj, bodisi Švedi ali pa s člani drugih priseljenskih društev. Poleg teh dejavnosti so v društvu tedensko tudi pevske vaje, čiščenje lokalov, kuhanje, nakupovanje zalog, sestanki v društvu in drugje ter še in še! Za vse to skrbijo zraven upravnih odborov največkrat družine Bolničar, Cernec, Brglez,Turk, Bergh, Karlin, Novak, Ivič, Kune, Lazukič, Košir, Benckova in druge. Predsedniški »stolček« si je v teh dvajsetih letih podalo kar lepo število oseb: Janezu Budji so sledili Slavko Ogrinc, Vinko Slanič, Katja Ušaj-Svensson, Marjan Budin, Slavko Turk, Zvonko Bencek, Franc Novak, Štefka Bergh-Lešnik in nazadnje Cirila Lazukič. Razno iz življenja rojakov v Landskroni in okolici Medtem se je članom LIPE rodilo precej otrok, takoimenovana druga in tretja generacija Slovencev na Švedskem. Tudi pokopali smo že nekaj rojakov, predvsem v zadnjih desetih letih. Prva je umrla rojakinja Ančka Prevolnik roj. Vrabel, nato so ji sledili Ivan Sosič, Franc Prevolnik st., Ivanka Avguštin, Mirko Prevolnik ml., lani je v marcu umrl Avgust Budja in letos marca Franc Koražija. Privatno življenje rojakov v Landskroni in okolici se je začelo dvigati nad povprečje. Naši delavci so v dosti primerih službeno napredovali ali pa se osamosvojili kot samostojni obrtniki. V Landskroni imamo npr. mehanično delavnico, ki jo vodita zakonca Ivanka in Slavko Turk, pekarno »City« z Mirkom Kuncem in Jožetom Ivičem na čelu, Cirila in Andrej Lazukič imata vsak svojo obrt, Andrej zidarsko in Cirila šiviljsko, Olga Budja je več let imela svoj frizerski salon, druga je bila Lidija Prevolnik-Vrabel. Marjan Budin ima lastno električno delavnico s kopirnico, Franc Prevolnik avtolakirnico in tako naprej. LIPA ima široko področje raznih sodelovanj SKD LIPA je med tem navezalo prijateljske stike z občino Slovenska Bistrica, katere predstavniki na«! v Landskroni večkrat bodrijo z občasnimi obiski. Slov Bistrica nam med drugim posreduje strokovno pomoč za pevski zbor in na ta način podpre delo Zvonka Bencka, ki je pred vse leto in da se Slovenci tukaj dokaj dobro počutimo tudi drugače. Rojakom v Landskroni in okolici pa izrekam iskrene čestitke ob 20-letnici slovenskega kulturnega gibanja v Landskroni na Švedskem, ki se je začelo z ustanovitvijo društva TRIGLAV -SLOVENIJA - LIPA. Najlepše želje tudi za bodočnost Slovencev v Landskroni! Zdaj, ko se bomo drug za drugim začeli upokojevati, nam bo preostajalo več časa za aktivnosti v društvu in obiske v domovini. Predvsem bo ostalo več časa za lagodno posedanje pod »košato krošnjo LIPE, društva, ki simbolično ponazarja našo ljubljeno Slovenijo in slovenstvo«. 16 Augustina Budja Pesem: Maj Breskvi so m tudi jahiane odcvrle^ aonne jih potfublja nf/ne oh j/iwju. TVoiJf so £ cirUmi se ikrbno odele^ pika deia giiFzdo v utjah na dretiesu. Ceir^ Tta ffsi^ah iudi žt zonjo^ 1} ¿o^u 5ii Jif jagode lepo ttbrasie. Sipkov grm, loLske^ smamice cvetijo. Kraiv so za h\so deteljo popasli. Maj s CLvioHm sprefmiuomj^ prisptrl i? deiito^ ptice svoj Udeum pojsjo 7tmai}i. Spogledljivo vabi tipov cvet čihf.h — zajčkov par akakljoje jf tgra na Iravi Sivarsivo se dikiabra. apf.t jf prel}^idihy zgaatk; skrivnostni} polje v njfm ¿ivljettjt. Kako zajeziti fifustoLljivo silo^ ki sta jo poLzočila sla in krepmerije! Aidfj t& je najzaljši mesec vsega leta^ zal, pa tadi on dosti prehilTO mine — pri samem vrhiojcu bajnega rascveta tifto ztipusti flcu .i smcfj Zvonk^o Bencek v Landskroni ob mednarodnem priznanju slovenske samostoinosti, februar 1992. Moški zbor Lipa pod vodstvom Tomija Vitanca. Landskrona 1980. Od leve: MIlan Brglez, Slavko Dolničar, Andrej Lazukič, Poldi Karlin, Vinko Slanic, Slavko Turk, Drago Kostanjevec, Zvonko Bencek. V ozadju Jožef Sternad, Tomi Vitanc in Pavle Blagojevič. Foto in tekst Augustina Budja Landskrona, 25 let ^^Srebml jubilef - 25-letnicQ slovenskega društvo v Londskroni no Švedskem Avguština Budja Sobota, 17. aprila 1993, seje marsikateremu Slovencu globoko zarezala v spomin. To je bil dan, ko smo v Landskroni s svečano proslavo obeležili delovni plod slovenskih aktivistov v tem mestu z okolico. 25 let se je utegnilo zvrstiti od takrat, ko smo prvič zasekali v trdo ledino na jugu Švedske. Ta dežela nam je ves čas nudila možnosti, da smo mogli nadaljevati slovensko tradicijo tudi tako daleč stran od matične domovine Slovenije. Zato pa se v njej tudi počutimo kot doma, kar je vsekakor tudi prvotni namen. Švedska že vse od prvih povojnih let priseljevanja gradi na politiki družinskega priseljenstva. Za razliko od Nemčije n.pr. želi Švedska zadržati priseljenske družine, ki so se v njej sprva naselile le začasno. Večina izmed nas je razmišljala v tej smeri: prihraniti nekaj denarja in se nato vrniti domov. Tako so delali začasni delavci v Nemčiji. Ta dežela ni privabljala v izseljenstvo tudi delavčeve družine, ne - delavec naj bi vzdrževal družino s prihranki od plače. Kadar je dela zmanjkalo, se je tudi sam moral vrniti v svojo deželo, Nemčiji v času nizke konjunkture tujec ni bil potreben. Švedska pa je že v sredini 70. let (1975) uvedla reformo - tujci imajo enako dolžnosti in pravice v švedski družbi kot švedski državljani. Obenem pa nam izredno visoki švedski davki od osebnega dohodka niso dovolili nakopičiti kakšnih večjih prihrankov, tako smo pač zvečine ostali in ustregli daljnosežnim namenom švedske priseljenske politike. KRI NI VODA Švedi so bili prijazni, vljudni in tolerantni do tuje delovne sile, ki je za to deželo v povojnih letih zaradi rasti industrije postala prava nuja. Med vojno je Švedska vodila politiko nevtralnosti. Ko so mnoge evropske dežele ječale pod Hitlerjevim bičem, se je Švedska dobesedno razvijala na ekonomskem področju. V začetku 50. let je industrija vpila po delovni sili od zunaj, klic smo slišali tudi v tedanji Jugoslaviji. V Landskroni seje naselilo okrog 850 Jugoslovanov, od tega približno 230 Slovencev. Podatki so neuradni, Švedi nas po narodnostih niso razločevali. Tudi danes je to še vedno trd oreh, saj je Švedom težko spremljati vzroke in zgodovinske dogodke v Sloveniji in na Balkanu: velja pač staro izročilo: "Daleč od oči, daleč od srca!" Na vsak način pa drži, da smo tu in da nas bo večina tu tudi ostala! Zato niso, niso bili in ne bodo odveč naši poskusi, ko se trudimo ohranjati slovensko zavest in s tem utrjevati lastno identiteto! Kri ni voda! Slovenci smo dokaj lahko prilagodljivi, odzvali smo se tudi Švedski gostoljubnosti, vendar si zato še ne moremo domišljati, da smo Švedi! Integracija nas sicer zajema iz dneva v dan vse bolj, do popolne asimilacije pa ima naš rod še daleč. Mi, ki smo prva generacija slovenskih priseljencev na Švedskem, pač nikoli ne bomo imeli občutka, da nas je ta dežela vzela čisto za svoje. In tega si najbrž niti ne želimo. Obstaja nevarnost, da zapademo v anonimnost - slovensko društvo pa nam nudi zavetje pred mrakom pozabe. Žal, vsi tega ne opažamo enako razločno. Polovica naših rojakov v Landskroni in okolici poskuša celo prehiteti proces asimilacije - seveda v lastno škodo! IDEOLOŠKI RAZKOL MED SLOVENCI Ko je bilo v Landskroni ustanovljeno društvo pod imenom TRIGLAV (1968), je bil njegov namen predvsem gojiti kulturno dediščino, ki smo jo ponesh s seboj iz naše matične domovine. Ustanovitelji društva so bili doma v tradiciji zbornega petja, zato se je ta veja sprva najbolj odlikovala. Pričakovati je bilo, da se bo našel kdo s še širšim repertoarjem slovenske kulturne dediščine v okviru tega s petjem pogojenega društva. Žal pa se dogodki niso tako razvijali! Triglavčani so v letih 1968-1973 podali nekaj glasbenih koncertov v Landskroni, Malmöju in drugje. V program so uvrstili zahtevne slovenske zborovske pesmi, kot so Pozimi iz šole, V Gorenjsko oziram se skalnato stran in Mlinar. Ker je bil vodja zbora v domovini tudi organist in je na Švedsko prinesel tudi kulturno dediščino slovenske cerkvene pesmi, seje v repertoarju zvrstilo tudi nekaj le-teh: Ave Marija, Ko bi jaz zvonček bil in druge. Koncert 4. aprila i Toredagen tien 15 april 19931 Landskrona Lipa firar jubileum (.ANDSKRÍWA: .beiskraftsinvandrinR-. pA IdeO-taiet ejorde t raioga slfrven«r bo-ttF sig i Landskrona. t hnm Ai rtiHt 200 ¡r. 1968 biildade« fóre-ngín Lip« for att bí-,ra sitt kalturarv. Nu Orar man 25-árs-bileum med J^land ui-K ítt kaítucproeram i ig pá Landskrona mu-um. i-'iireiiúiKi-" vill í»*»^ ülimftH. wii pirtcilt«« silt et«'"! olt Sirntnra ■»'íi bjitíla |>is!.>venst ;|uir - musik «h (!«tis. Rire-auiKfcüpecitliUnat Sjalva juWlmmsíMtlij^tín üaer njra ¿4 loritsg tntd Kisar aLifrfn .falklorekqílFvisnít^r iwb tíH ufkesMer frán SEo-v-enieiv Men lii'íllen? HítvcraWL pá Muk« ar iwksá tn W i Tv fdwlrt. Dct bi^jar med ett foredífl^ oni Sfo^tiiitn och sliTvenern« í UodjtirofHi wh »n híir dft mustk nctt sAug frir fcc^ Upi. S4val sysltwna Periio *)m Sud-iit sjonitenKh Maui Bencer Ut piami Mil Stanki Tfc«v< dwgspel- Kraiijjkí IGoímw kan man twkaá njuta av, 4ít «r en iifsecwH stovfltwk >orv l FereBtnf»« I,i[w Mdmteí oM tsí 19® fSr u(t «»Iti iKh Ijevars tkii stov'tnaka kvlwrafvít, Nar ntóH vat fuflHit siy tiUratta i sian bürjade ^oveneina jiin úteiilitct ' man bjldadc k<»ivn Tríplavtichiíea en fíírejiing meíí samma namn. Rfur nieia ir bikfadn wksl fiireoingín 8l<».«l)i», (i-k de tvi fifnningarna iíiAp titl «a en^ «lOF. fíjrenin^n Lipa. Ijpa har fleta MnRer unííer itsn áeitapt i kotaiimigroni, Mde iniK ví Muxe! och ¡li ^nv^gnen í oiílta deisr av l^ndskrtjnü Klwkan 19 i kvall btffjar rcki-draí^et i filiuKa^Sfi nm Shvenieii. Ka timm* señare ftarntrader Lj ■ ^ i oiWetpi Museet Den Sttm tankt med um vjsniT^en av "Kmesifik vartjnr ' fií vant« lili den 22 sprU, nísu tand«eaBt>a.________ _________ _ iJcn Slui'tKnka Hángrultpan í.¡/m SKD LIPA v Landskroni v aprilu leta 1993 ob praznovanju 25-letnice. Na sliki pevski zbor Lipa pod vodstvom Olge Budja, publicirano v L-A Posten (lokalni časopis). 1973 je sodil v velikonočni čas, zato nič čudnega, če so "Triglavčani" na koncertu zapeli tudi velikonočno pesem. In ravno izbira teh pesmi na takratnem koncertu se je izkazala za usodno - nekaterim udeležencem koncerta v Landskroni so se zakresale rdeče iskre pred očmi. Cerkvena in posvetna pesem se ne smeta mešati! Iz Slovenske izseljenske matice v Ljubljani je bila ob tej priložnosti na obisku v Landskroni novinarka. Ni sicer naravnost izrazila nezadovoljstva nad izbiro pesmi ali celo nad vodjem zbora, ki ni bil po "predpisih" takratnega jugoslovanskega režima - ampak je spodbudila nekaj rojakov v Landskroni, da so istega leta v jeseni ustanovili še eno slovensko društvo v tem mestu, pod imenom Slovenija. V novembru 1973 je po Zahodni Evropi potoval ansambel Mihe Dovžana pod pokroviteljstvom SIM v Ljubljani. Ansambel je gostoval tudi pri rojakih na Švedskem, med drugim tudi v Landskroni. Namen tega gostovanja je bil povezati naše rojake v slovenskih naselbinah in društvih. V Landskroni je takrat že bilo eno društvo, ob prihodu Dovžana pa se je formiralo še eno - v zapre-padenje marsikaterega rojaka! Druge razlage za razkol ne takrat ne pozneje nismo našli - vzroke je bilo iskati predvsem v različnem ideološkem gledanju in mišljenju, vse drugo bi bile prazne mamje. NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI... Leta 1977 sta se ideološko razklani društvi TRIGLAV in SLOVENIJA v Landskroni sicer povezali v eno samo pod imenom LIPA, a pravega sožitja ni in ni bilo več - vsaj do danes še ne. Životarimo naprej vsak po svoje, kadar pa le priložnost nanese, se delimo na vi in mi, na vaši in naši. Navzven smo ponosni kot najstarejše slovensko društvo - ne le na Švedskem in v Skandinaviji, temveč tudi v vsej Zahodni Evropi - navznotraj pa smo malenkostni, zamerljivi in kot da ne potrebujemo drug drugega. Niti dogodki zadnjih let v Sloveniji nas niso streznili. Kadar izbiramo odbornike na letnih občnih zborih, še pazimo, da bi ne bili naenkrat v odboru bivši "Triglavčani", če se "Slovenčani" odločijo za vodstvo društva in obratno. Podtikamo si klevete, mečemo polena pod noge drug drugemu - obenem pa se vprašujemo, če ima to kakšno zvezo s stanjem v Sloveniji. Tudi danes se obračamo po vetru, ki veje doma - lahko torej rečemo, da smo podobni Slovencem doma, vsaj v miniaturni obliki. Vsem nam pa Slovenija veliko pomeni! ...BLATO PA TUDI NE, KAR SE NE SVETI Kadar Slovenci v Landskroni organiziramo kakšno večjo zadevo - kot tokrat proslavo 25-letnice društva - takrat pa skupno pljunemo v roke in izvedemo celo reč na najimenitnejši način, ki si ga more kdo zamisliti. Dva slovenska festivala (1980 in 1990) v Landskroni oz.. Slovenski srečanji, kjer se zbere tudi do 800 naših rojakov iz vse Švedske, sta dokaz, da znamo v LIPI tudi dobro sodelovati, kadar gre čisto zares. Vsi poprimemo za delo, vsak na svojem koncu. Ta zavest nas pa tudi vedno znova navdaja s pogumom, tako da se lotimo še tako trdih orehov, če je treba. Dokončni cilj je vsem enak: predstaviti del kulturne dediščine naših prednikov ožji in širši okolici, kjer Slovenci že vrsto let bivamo. Letošnja srebrna proslava je še prav posebno uspela tudi zaradi posebnih gostov iz Slovenije ter predstavnikov nekaterih slovenskih društev na Švedskem, Slovenske Zveze, Katoliške skupnosti, slovenske ambasade ter hrvaškega in poljskega društva v Landskroni. Tudi predstavnici biroja za priseljence in ljudske univerze v Landskroni sta se odzvali našemu vabilu. Pogrešali pa smo komunalne politike in marsikoga izmed slovenskih rojakov iz Landskrone in okolice. Posebno za mnoge predstavnike druge generacije Slovencev v našem mestu je škoda, da so zamudili prekrasen kulturni program folklorne skupine "Vinko Korže" iz Cirkovc ter nastopa ansambla Idila iz istega kraja. Kulturna sekcija Lipa je podala dobršen del svojega pestrega programa - sestre Budja, Perko, mešani pevski zbor, pianist Matej Bencek, gosta Robert Strgar in Slavko Čop ter vsi slavni govorniki tega večera so prispevali veliko lepega k trdni slovenski zavesti za bodočnost. JUBILEJNE POSEBNOSTI: KNJIGA, ČASOPISI, TELEVIZIJA, GOSTJE... LIPA ie še pred jubilejno proslavo pod okriljem kulturne organizacije mesta Landskrona (Kulturfor-valtning) priredila Slovenski Kulturni Večer v mestnem muzeju. Za uvod je Zvonko Bencek pripravil daljše predavanje o Sloveniji in o Slovencih v Landskroni in okolici. S kranjskimi klobasami sta nam stregla Peter Bernardi in Trezika Dolničar, ki je napekla tudi domačega kruha. V drugem delu programa pa so nastopili: debutantka Therese Laudon je zapela švedsko pesmico, Matej Bencek je zaigral na pianino, zbor Lipa pod vodstvom Olge Budja je zapel nekaj pesmi, posebni gost tega večera pa je bil Martin Pečovnik iz Malmoja, ki je publiko dvignil z nekaj pristnimi slovenskimi vižami, ki jih je zaigral na svoji harmoniki. Program sta snemala novinarja iz komune (Fritids), ki ju je navdušilo naše spontano izvajanje, tako, da sta snemala tudi pozneje na proslavi 17.4. in posnetek v skrajšani obliki tudi predstavila televizijskim gledalcem lokalnega programa v Landskroni. v tednu pred proslavo slovenskega društva je lokalna televizija dvakrat predvajala informativno oddajo o našem društvu in o naši mladi državi Sloveniji. Lokalni in regionalni časopis NST in ARBETET sta objavila kratko zgodovino slovenskega življa v Landskroni in okolici. Tudi slovenska časopisa Naš glas (Stokholm) in Naša Slovenija (Ljubljana) sta objavila aktualnosti o Slovencih, članih slovenskega društva LIPA. Tudi pismeno smo nekajkrat obveščali vse dosegljive rojake v Landskroni in okolici o velikih dogodkih, ki so bili pred nami. Naša prijateljska občina v Sloveniji Slovenska Bistrica nas je presenetila s petimi izvodi natisnjene knjige (publikacijo pisma A Budje), biografije članov našega društva v Landskroni na kratko. Če bodo člani pokazali interes za publikacijo, se bo morda dalo naročiti še kaj več izvodov. PRIZNANJA IN ZAHVALE Povedali smo že, da nas je iz Slovenije obiskalo kar 36 gostov, novinarji, muzikanti, plesalci in zastopniki občin Ptuj in Slovenska Bistrica. Za kuhinjo so skrbele Jelka, Ilona in Lenka, pomagali so tudi nekateri drugi: za prenočišče teh gostov pa so skrbele družine Vrabl, Novak, Bergh, Dolničar, Brglez, Muršak, Vitanc, Prevolnik, Lazukič, Matičič, Košir, Turk, Ivič, Bračič in Borko. Ostale praktične reči so urejali Kristina Košir, Augustina Budja, Zvonko Bencek, Peter Bernardi, Robert Karlin, Hendrik Jaušovec, Natali Perko, Anne-Marie Budja, Lojz Černec, Cirila Lazukič, Trezika Dolničar in Karli Kovaček. Zaradi časovne stiske ob obisku g. Srečka Goriška pri nas 16., 17. in 18. aprila letos se nismo utegnili kaj dosti spuščati v pogovore o smereh konkretnega sodelovanja med društvom LIPA in občino Slovenska Bistrica. Na tem področju imamo že nekakšno tradicijo, ki bi jo bilo treba obnoviti. Upamo, da bo do poletnih mesecev, ko bomo Bistričane obiskali na občini, dozorelo nekaj primernih idej v tem smislu. Zaenkrat se jim v Landskroni prisrčno zahvaljujemo za vso pozornost in naklonjenost! Ob slovesu od gostov iz Slovenije smo podelili potrdila o častnem članstvu nekaterim zaslužnim članom društva. Ti so: Ulla Ring-Lussenhop, Angela Budja, Jože Drolc, Slavica Pejic, K-Erik Fritjofsson, skupinski članstvi orkestru Idila in folklorni skupini Vinko Korže (Cirkovce), Srečko Gorišek iz prijateljske občine Slovenska Bistrica, Ana Jagarinec, Ptuj ter Luka Skobeme, Naša Slovenija, ki nam je ob svojem obisku pri nas posredoval pozdrave predsednika Republike Slovenije, g. Milana Kučana. Priznanja o pomembnosti za obstoj slovenskega društva so dobili še vsi dosedanji predsedniki društva, nekateri osebno, drugi po pošti, g. Aleksander Bračkovič, slov. ambasada v Stockholmu in še vrsta drugih zaslužnih članov LIPE. Diplome in potrdila o častnem članstvu je izdelala mlada Slovenka Kristina Košir, podelila jih je pa tudi ona skupno z Natali Perko-La-zukič (obe sta rojeni na Švedskem). IDEJA MILANA BRGLEZA JE OBRODILA SADOVE Na enem izmed jesenskih sestankov društva je omenil Milan Brglez, da so v njegovem domačem kraju Cirkovci zainteresirani priti na Švedsko gostovat predvsem z narodnimi plesi. V našem društvu se še nikoli nismo ukvarjali s slovensko folkloro, zato se nam je informacija zdela zanimiva. Že na Slovenskem srečanju lani v Halmstadu smo namreč načrtovali, da bomo leta 1993 v Landskroni praznovali 25-letnico. Takšen obisk iz Slovenije bi zadevo vsekakor požlahtnil. Vprašanje stroškov nas je sprva nekoliko begalo, a ko smo se pozanimali, kako in kaj, smo se hitro odločili, da sprejmemo ponujeno priložnost. Anton Brglez, vodja folklorne skupine "Vinko Korže" in Peter Bernardi, tajnik našega društva v Landskroni, sta se po pismih dogovorila o vseh podrobnostih. Določih smo datum, našli dvorano, obljubili kriti polovico potnih stroškov in stroške bivanja v Landskroni in že je bila pogodba sklenjena. Anton Brglez je obenem s prihodom folklore omogočil tudi brezplačno gostovanje orkestra Idila iz svojega kraja ter vokalni kvartet ljudskih pevcev, ki smo ga v Landskroni krstili kar za "Lipa 4". Izpeljanko imena slovenskega društva v Landskroni so dobili predvsem zato, ker so pri slovenskem slovesnem bogoslužju v Landskroni, s katerim smo začeli naše slavje 17. aprila, tako lepo zapeli. Upamo, da jim bo ime v veselje in da se nas bodo še dolgo spominjali! Enako velja za folklorno skupino "Vinko Korže" ter za orkester "Idila", ki je pridno skrbel za poskočni del programa. Teh prijaznih rojakov iz Cirkovc, Ptuja in Slovenske Bistrice se bomo v Landskroni še dolgo z veseljem spominjali, v poletnih mesecih pa nekatere tudi obiskali. Takrat bo najbrž tudi več časa za pristne pogovore, ki ga je ob natrpanem programu v Landskroni primanjkovalo. OBELEŽILI SMO TUDI TRI 20-LETNICE Slavko Čop, dolgoletni član slovenskega društva v Landskroni, je na proslavi prebral posvetilo ob 25-letnici prvega slovenskega društva v Landskroni v vezani obliki, ob 20-letnici drugega društva v tem mestu, 20-letnici orkestra Lastovke in orkestra Vikis pa je posvetilo napisala Augustina Budja. Med vsemi pripravami na jubilej je bilo slišati glasove, da naj se 20-letnica društva Slovenija posebej praznuje. V odboru LIPA smo sklenili, da bomo strnili vse štiri jubileje pod eno streho, saj so člani vseh štirih eni in isti ljudje, ki so se zaradi različnih vzrokov ob nekem šibkem trenutku razšli, da bi se leta 1977 ponovno sešli oz. združili pod okriljem enega samega društva pod današnjim imenom SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO "LIPA". Zahvaljujemo se vsem skupinam in posamez- nikom, domačim in tujim gostom, darovalcem cvetja, govornikom, izvajalcem prvega in drugega dela programa in tudi švedskim oblastem - vsem, ki so pomagali primerno izvesti proslavo 25-letnice društva LIPA v Landskroni na Švedskem! Poudariti moram, da je zares lepo delati skupaj z ljudmi, ki rade volje ponudijo svojo pomoč, kadar je to zares potrebno. Ravno v tem je naša moč in uspeh - hvala! Želimo še veliko uspehov v našem poslanstvu na Švedskem! Skozi slovenske priseljence videvajo Švedi našo mlado državo Slovenijo - mi smo tisti, ki zapuščamo svoj delež kulturne dediščine naših prednikov svojim potomcem in njihovim partnerjem, od nas samih je odvisno, kakšna bo ta dediščina. Večina izmed nas ima v Sloveniji stare znance, prijatelje in sorodnike, ki z zanimanjem spremljajo rast slovenskih zelenic po svetu. LIPA je ena takšnih, čuvajmo jo! 17 Skupno potovanje Landskrona-Malmö v Vadsteno na začetku 80. let (p.s.) Otroški zbor Valovi, ki je nastopal v letih 1975-1983. Moški zbor Lipa, Landksrona 1980. Oba posnetka sta iz nastopa v Göteborgu 1982. Foto in tekst Augustina Budja Poročila POROČILA • DRUŠTVA * I^andskrona Slovensko kulturno društvo J^ipo" v Uirids-kroni je letos dobilo nov upravni odbor, ki ga sestavljajo pretežno mladi ilani, pa tudi predsednica j »mlada Slovenka, Violeta Mur^. Dtílü druStva pnteka po Ti[i&rtu. V februarju in marcu smo imeli dva družabna veCera, ki sta bila dobro obiakaoa. Med ve1ikonoi!riiiii tednom smo prebivakem Land&kron« »kupi^ še z nekaterimi drug:imi priseljenskimi skupinami predstavili slovenska ve I ikonoEfta jedila v Mestnem mui^ii. Udeležili smo se seveda SlovonskegB sneianja v Ol&fströmu, mladinci pa svojega vsakoletJii^a srečanja v Gi>-teborgu. Sodelovali smo na kulturnem dnevu, ki gH je priredila Uprava kulturnih orga- nizacij mesta Landskroner Spcmiladaiiski del naSih aktivnosti pa smo zakljuiili s piknikom, ra katerem seje nabralo kar precej ilanov, V avgustu seje upravni odbor do{j!)VDril za jesenske prireditve in dejavnosti. V septembru smo že imeli družabni vefier, kjer smo ai pomagali e glasbo na pbSiah in kasetah. V oktobru bomo obiskali vinsko tT^atev v „Pla-niki"* v Malmfijti. Vse člane pa vabimo tudi v Športno sekcijo na biljard» Sah in nogomet. Kulturna sekcija pripravlja krožke s kuha-njfim, Šivanjem in petjeni. Če bo zanimanje, pa bomo organizirali tudi t&iaiie slovenskega jezika za odrasle in mladino. Avgtiitino. Budja Ljublana V Ljubljani je ustanovljeno n&vo, registrirano Slove n5ko-5vedsko društvo. Svoj prvi obí-ni zbor bodo imeli dne 7. decembra 1994 ob 1^.00 v poslovni stavbi Mercatoija na Dun^-ski ceati 107. f^vet Udir Objava tega obvestila utegne sicer priti prepozna. a fe ne bo in če je kdo od nas if Švedske takrat v Ljubljani, je prisrEno vabljen, Pokličite Majdo Eržen, Kompas turizem d.d., tel. 00&386 61/313155 ali fa* 301 431. Rado Omota 18 Naš glas 1994, december, št. 128, leto 21. Posnetek je iz občnega zbora Slovenske zveze na Švedskem Janko Moder: prevod švedske pesmi Laibach C jri Síitiilfíky Liiludi C^arl SiiiiiLskv IJLII-pIluili l\i\ [■y^lüdi.':) liLiKiid hiKjt limiti mi ütiklt, [ kiiifr JLII \i\k Slini .sluniiut in sá witt, Salw pjj Mirti [ liiii^c 1 ¡onivjgíi-hii^n .Alllv'n Tricíit i rrxKis; Vid diijSLns tíir^íM sIílii. Vid Mkcil t.kn iinliiA .st'tT MinuiMr, Niuid klitip(iii'at'i:ii)kHiür Mu ilrii^LT fiir. OsH LMJÍLUJLÜI Ilüiiiui Y:d sisM ríLuiíMV N!uLÍn)ui Ki'jiii ULukl sljftiskt sjii-Likah ti^ti, Dj] slt pj^ i dLikii l'ji tiíck litoii ííTjd, hLuki bcí-^ L diinbL^ i olí Slíftvnisb rticktn^ FJI v'aLkcj-stiiLinin STÜmi, Mod inoriyníxi duk on pannnn ikh iifijTiikt liiih'ji'í-mTi, Tj riki ^ijtir rit\i ^iái^ndc iTí) - \1d hdtism'ii siwfl N;i nniii ljub ijmb [iisl^Eija mi in ^i[l|y} na bilciiih J , Tiki) sedim v h\\\.]u, ^tsi v mifili 4X111, LirsLiiK Jriiiil i/TiitJ, ki) SL- it s^id diUi. V/.ilivjunukjni]iiiir)c iiC iVtiiunisir ^iiicji, skMi sblc tlubiiiiskc [xi]i([ri vLikdai l'<)fiL\ij i'iki]i|j liTib ko Nisk miiiKj ¡51 c, tLi p^ smo k iTJ Kr.injiikoiii, !jK:kdttvar intctdtt. rčjr mig Jiclt pcr^inligti Frjii lAiikidi lia utgAtt Mitt \wm iith mi]i stik Utiii" piipistisk tKikldcii, Hn niaii ktmi kdligi luidiui I liigiil liui;vi sfJd, Fn tiiH.s Tli K^iH hLin Rig; M<)t NiMijciis \m Nn, k-cmiii \ai:liii!ic lihocli, ' SiHii \\k dii Attrlx)tih Mitt biiiwr-Jia]iiii, KdotiM, mesto licli), stik? Mvif i/ laktih usiiiic rili [Tiijc iz piimih kjijig: Ti) mcitd jt' I jubipiti, Trij^nft'/J iijtKHiic/iiik... Saj ivsi Priiu-nik, hrjia, ivs tldbcr si IjLthljaiin-ottinnicstLi ituii iiui^ikij k je v nji HI numi, kir hri IK] njtp grvni. S|"n™]ii lK![jiii^:bni hictlijt) M," nii tui, [/kip i/ [fihljiuu' ptiiind mi in nxl. SpiK.i faiim piitiskirt in iiisilj si miKin vabiti prajKu jt dai izhrJ -n dlj. jc j^i/no ¡ijirtjti™ iiic ki) ili liiitAj sl(ift^iiski) nii ime. I'Htt sitUiyj ivf biili'iiidi Mmb jcv mtíji kni Híw niig gár iyai ibLnwJ, íKtnKi'kjuíiiiii dilj, Mai, tix) niig, iiiKt r\Tí:ki:r nk: ik panii^ikiii! Mig initt sT^:n^kJ kid. nv m- ixi till. Kasíhaí'íithfjillrsldlja, Njij vTTio; Jí! gíirt, niorjL-, DSr lwj:igiiiiii nii; iiMijdnm j^'lcpri lias, litiTimii intra ÜJÍ iiiiiiy?:]!, kjcrbulj scin ukím'iiinlcn Stfmwncrdírsiiirlit, kcíki», kije til IXt bxUiarci^liritílvm, 'Jíüm, Iqcr íkijajiá-k j>ijc, IXt lullar 1 Vi 311 tí ir sitt, jo díMll IllLI, /illlj jt Mii juxira |x\ Titiiicii nistu Njj [inčkijii se drugi. Om iiiiit dlcr tlirt! kjj [IKljc, Ulljc jc. Ur müntíi^iipá t^ii Vsakdn iti N\íiji Fritt j^ífj sig bKál svoL-KJtliiü Nt iniq; TrcHíi J]lú i^ls^h-, kJiiijjyi- /jdjin^OAJpiiLjif.iili:, llr ryiiiikii ditiicd. /A [TtNCm lli ll]L-j. Miíi tüikc ixh mili Huig M<>]' sj.\'\ lli) nuijili niislili CÜ [A svciwk mcKxli; pi) svwisko jo prL-j>n ÍM, J'ill S^rtgo ir jag bmnicii, 11.1 Í^'odükíí soiii lUMt/iui, Ristiii síim Msn tri. apni\' 1«> pdüík piíii. Diii biír jag itlíc, L'iibdi! Nc, iiiwni Ijiibljíiiiii, niitt «LÜ, in V ócm jc r/rtik. Mtd diiTi gjyjiia L^kfir Zl»goni, /A.l'tiLi jKilkju Ocli h\iti hiis, Íí^n'íil! - in klili hi^Mik! - Men Ixist jag tjuitkrjr Mdti-iii kí) scni aiijaiil Hüi- i niin RiiisícnTÍi, pri tíkiiLi til .salo, Nu iippsiS siiuíigiin sra se Á\]S\ dLÜ IX- Mode m\ ljubljeni obe. (Vil Irii mili ^JSSL-S I^Tj-XU Ze dx'ck í>gbíii Nu miíq^Milri'ikíSj.iruig spííat mi ill prcfip^v Miu sprjk, niitt cj^ii sprik ill je/ik mil, iiií>j jc/jk Moil íjcgtvuidc kJiinjr /iiu^Jntj VTií iiL^ pLin. IVtvtn.lcl Jiiiik](> Motkr 19 19 Kulturni stiki med Švedsko in Slovenijo (Ljubljana 1998) 324 Iz Našega glasa Pogled nazaj.., Našemu glasu" na pot Pozdravljeni rojaki po 6irni Švedski! «NaS glaa" je sedaj med vami, Ne razkdäen in krifeC, ampak droben in jecljav. Večji narodi med priseljenci sü ie adavn^ poskrbeli za informacije v svojem jeziku. V tisku in iia radijskih valovih so prebili led in ie dolgo iahko pnsIuSamo ter beremo porinila in obvestila v finskem, srbohrvatskem, keni, italijanskein in nemškem jeziku Mi mali smo novajeni na drobtinice in poniino vzdihiyemQ, medtem veliki udarjlaji) h pestjo po misi in zahtevajo svoje pravice. Z vzdihovanjem pa se ne pride dalei. Ko smo iöjieli resneje raziniíiljíiti u naSi situaciji, smo ugotovili, da nas konec koncev le ni tako malo. Približno &eEt tiswí nas je. Tihih in vdanih Cest tisoi. Pa vendar ae že dvigajo pritajeni glasovi. Iz Götebarga, Löndskrcme, Stockholma, Olofströma, Kúp-inga, M&lmöja, Eskilstune in Väwteräsa je slišati slovensko beaedü, kije vsak dan glaa-nejša in razločnej^a „Naä glas" je nastal z namenom, da te glasove zdruii v enega, da bi tako postal dovolj jasen izraz naših želja in na&ih hotenj, ogledalo tia&ega dela in snovanja. Smo al zadali pretežko nalogu? Mislimo da ne. Predstavniki slovenskih dru&tev so se na posvetovanju v Stockholmu Kedinili za skupno iedajanje informacijskaga glasila, saj je to edini na^in^ da dobimo pomoč iz državnega sklada za informacijo priseljenskih skupin, ta pomoč pa je tudi pogoj sa redno izhajanje glasila. Vsa slovenska društva Se ni30 imenovala svojih dopisnikov, niti poslala svojih prispevkov zato Številko, aato je „NaS glas" še droben in jecljav, vendar, tudi tak mora naleteti na odinev; na kritiko, ki ga bo raijarjeno atrgala na koS^ke in vrgla v koš in na kritiko, ki bo iz teh ko&ekov znala izluSeiti tisto, kar je dobro ter zapolniti vrzeli z novimi idejami in stvaritvami. Pri tem računamo na društva in posameznike. Zavedamo se, da bo v začetku težko najti skupni jezik in skupno obliko, vendar upamo, da bo čas delal v naSn korist. Sporočite nam svoje mnenje in pošljite nam svoje prispevke, pa naj bodo to razmišljanja o na&i situaciji v lujinij socialnih in kulturnih razmerah, ali krajše Hterarne stvaritve, poročila in obvestila. Še posebno se obračamo na našo mladino in njihove vzgojitelje, Tudi za va& smo rezervirali eno stran. Oglasite se nam! Oe bo šlo vae po načrtih, bo „NaS gijia" izhajal mesetnOr Naslednja ¿tevilka bo izšla v drufji polovici junija. Tone Jak^e Uvodnik iz števUke 5, ko je postal Naš glas revija vseh Slovencev na Švedskem. cxi zpodnjih ft.ativaiov. fíriú. Pavil Udir Posnetek zgoraj je iz Slovenskega festivala v Landskroni 1980, na odru kulturna sekcija slovenskega društva Lipa z otroškim zborom Valovi. (op. Augustina Budja) Glavna urednica Alja Öfors Nekoč seje treba posloviti, Koje misel še jasna, roka še zmožna pisati besedo, pa tudi postauiti piko. Redakcija Našega glasu, s katerim smo več kot četrt stoletja živeli Slovenci na Švedskem, ponuja Staßtno palico novi, doslej še neoblikovani ekipi. Že takoj spočetka so ustanovitelji časopisa ter švedski Državni zavod za kulturo postavili visoke zahteve: Naš glas naj bo kulturna revija, ki bo ljudi vzpodbujala k lastnemu ustvarjanju, bralcem pa dvigovala horizont in od njih zahtevala sodelovanje pri oblikovanju naše dvojne identitete. Nismo mogli ostati Slovenci na Švedskem in živeti Slovenije skozi dogodke v stari domovini. Povezovati smo morali švedski vsakdan, še vedno zvesti svoji dediščini. Naš glavni jezik je bil slovenski, naši pesniki in pisatelji Prešeren, Cankar, Kosovel,., Preteklost sloven-ska^ sedanjost Švedska, bodočnost pa...? Pod takimi pogoji se je oblikovala redakcija, ki je, trdno povezana tudi s prijateljstvom, delovala osemindvajset let. Osemindvajset let je za kulturno revijo lepo obdobje. Za redakcijo, ki je skoraj ves čas ista, pa tudi. Ko listam po številkah vseh teh let vidim, da se potreba po pisani besedi pri Slovencih na Švedskem ni zmanjšala, s časom 50 se spremenili le pogoji. Mladi Švedoslovenci imajo danes drugačno izhodišče: njihova identiteta je definirana drugače, poznavanje vsega slovenskega se omejuje skoraj le na počitniške izkušnje, toda ne manjka jim navezanosti na domovino svojih staršev, V njihovih vrstah bo treba najti novo skupino, ki bo delovala za osveŠČanje in obveščanje Slovencev še naprej. Kako bodo to stoHli, bodo sami odločali, vendar so lahko prepričani: če bodo želeli, jim bomo mi starejši še vedno pomagali. Naš glas predajama naslednji redakciji! Alja Öfors 20 20 Oba članka sta bila objavljena v zadni številki revije Naš glas, glasilo slovenskih društev na Švedskem; št. 170, Posebna priloga. December 2001. 6. DEL SLOVENSKA DRUŠTVA NA ŠVEDSKEM OKVIRNI PREGLED IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV, SKUPNOSTI IN POSAMEZNIKOV Izbor in zapisi Augustina Budja 327 PRVI PRISELJENCI V MOJEM OBJEKTIVU Mnogi na fotografiji so eni izmed prvih slovenskih priseljencev na Švedskem. Posneto maja 1998. Kljub slabemu vremenu se je nabralo precejšnje število rojakov na koncertu v Slottsparku v Landskroni. Prvi začetki na Švedskem: slika zgoraj levo: staro leto 1967/68, v ozadju Marjan Pukmaister z ženo Mileno in njenimi starši, Tinko Prevolnik z ženo Gusti, Jelka in Polde Karlin ter v ospredju Štefka Budja. Slika desno -Jelka pleše s Tinkotom in Poldi z Gustiko. Spodaj levo: 1973, Mila Šenk iz Izseljenske matice v Ljubljani na obisku pri Budjevih v Landskroni. Slika desno: 1972, družina Budja - z leve Gusti, Jelka, starša Angela in Gustek ter Olga in Janez. O prvih slovenskih priseljencih v Landskroni in okolici bi lahko rekli, da so prišli v te kraje v začetku 60. let in se v tem mestecu na južnem delu severozahodne obale v pokrajini Skane naseljevali približno vse tja do leta 1972. Po tem obdobju je na Švedskem in v večini Zahodno-evropskih držav nastopila tako imenovana naftna kriza. Ta je povzročila, da so industrijske države v razvoju, med njimi tudi Švedska, zaprle svoje meje za regulirano tujo delovno silo. Odslej so sem prihajali le še begunci, največ iz neevropskih držav in sicer številično določeno po strogih predpisih tedanje priseljenske politike, ki dotok priseljevanja uravnava še danes (kvotiranje). 1971, Landskrona. Na posnetku z desne zadaj: Drago Kostanjevec, Avgust in Angela Budja, v naročju Leonida Kostanjevec; v ospredju Olga Kostanjevec Budja ter Dora in Lenka Prevolnik Budja. V Landskroni je leta 1968, ko je ustanovljeno prvo slovensko društvo Triglav, živelo približno 280 Slovencev prve generacije. V drugi polovici 70. let se je nekaj družin za stalno vrnilo v Slovenijo, nekateri so se preselili drugam znotraj meja Švedske, večina rojakov pa je ostala v Landskroni vse do danes. Zdaj je število Slovencev v Landskroni znatno večje, saj lahko k prvi prištevamo tudi drugo in tretjo generacijo slovenskega rodu. Vendar je slovenske potomce na Švedskem vase ujela asimilacija in jih večino odtegnila slovenskim društvom. Slovenski rojaki se nahajajo v vseh družbenih slojih švedskega društva - od nekvalificiranih do visokokvalificiranih položajev, od osnovnošolcev do srednješolsih in viskošolskih izobražencev, od državnih uradnikov do samostojnih podjetnikov, od poklicev v zdravstvu do pedagoških in drugih kvalifikacijskih mest. Mnogi rojaki so tudi že upokojeni - nekateri predčasno zaradi bolezni in drugi s starostno pokojnino. Večina pa je še vedno aktivna na področju trga z delovno silo. Uradnih podatkov o točnem številu Slovencev v Landskroni ali celo na Švedskem ni, četudi obstaja študija, ki kaže neko določeno število Slovencev (A. Budja, 2001)1. Švedske oblasti Slovence še vedno dokaj pogosto vodijo kot bivše Jugoslovane. Največ so za to krivi Slovenci sami, saj se doslej še vedno niso potrudili, da bi v švedskih matičnih knjigah v svojem kraju pri Davčni upravi uredili to vprašanje. Švedi pa se tudi ne trudijo, da bi razčistili to zadevo v prid slovenstva iz preprostega vzroka, ker se jim zdi enostavnejše imeti "računico" s čim bolj homogeno družbo - na Švedskem živi namreč več kot 160 različnih narodov in narodnosti odkar so se po drugi svetovni vojni odprle državne meje za delovno moč in za begunce. Therese Laudon (4: slovenska generacija): Konjska glava 2001. Imamo glasbenike, vokaliste, pisatelje in pesnike, pa tudi umetnike - risarje. Tako smo Slovenci na Švedskem prisiljeni, da se po svojih močeh preštevamo med seboj. To je seveda vse težja naloga, kajti veliko naših ljudi na Švedskem je že umrlo. Kdo jih bo vodil 1 Augustina Budja, 2001. Dve domovini. Inštitut za slovensko izseljenstvo 13/2001. Kratka statistična obravnava o številu Slovencev na Švedskem 31. decembra 1999. statistično in kdo bo vodil nas, še živeče!? Republika Slovenija žal tudi ne kaže preveč zanimanja za to, da bi ugotovila dejansko število slovenskih priseljencev na Švedskem. Preostane nam torej, da se opremo na kronološke zapise amaterskih delavcev v slovenskih društvih na Švedskem. Podatki bodo zaradi tega dokaj različni in morda ne preveč zanesljivi. Vendar je to vseeno boljše kot nič, to je moje prepričanje. Dodati moram, da se ta problematika nanaša na vse Slovence na Švedskem, ne le na območje Landskrone in okolice. TRIGLAV-SLOVENIJA-LIPA-ORFEUM - VČERAJ, DANES, JUTRI Včeraj... Zgoraj:1984 UO Lipa, spredaj levo Olga Budja, predsednik Franc Novak in Jožica Bračič; zadaj Toni Jedrejčič, Augustina Budja, Peter Bernardi, Gabrijela Karlin in Jože Ivič. Desno otroški zbor Valovi 1978. Spodaj: Otroški zbor Valovi 1979 ter vesela družba v Landskroni 1977. Foto: Zvonko Bencek Slovensko društvo v Landskroni je bilo ustanovljeno na osnovi petja in glasbe. Vseh šestintrideset let je bila to glavna življenjska nit društvenih dejavnosti v Landskroni. V društvu so delovale nekatere pevske in glasbene skupine kot so mešani zbor Triglav, pozneje Lipa, otroški zbor Valovi, vokalni tercet Sestre Budja in pozneje vokalna skupina terceta Sestre Perko, pevska skupina Druga generacija: 1986. Sestre Budja po nastopu na izseljenskem pikniku v Škofji Loki Delovali so še člani glasbene skupine Spice, posamezni solisti - glasbeniki, narodnozabavni ansambli: Lastovke, Tomo Vitanc, Vikis, Martin Pečovnik, Zdomci, Lipa, moški oktet Lipa in druge. Foto: Jože Kragelj: Ansambel iz Landskrone. Naš glas, maj 1975 1998: Na poti v Vadsteno (25 let binkoštnih srečanj) se je v Landskroni ustavil ansambel Toplišek s pevko Danni Stražar ter pevski zbor iz Radovljice, ki ga je na Švedsko pripeljal g. Jože Drolc, ki je v Landskroni tudi maševal. Spodaj levo: gostje pri zajtrku. Leta 1976 v landskroni; pri Lastovkah je nekaj časa igral kitarist Vinko Mrak: Posnetek: obisk pri Budjevih. Poleg petja in glasbe so se v društvu dogajale še druge zanimivosti. Na področju športa so se člani tekom let ukvarjali s šahovsko igro, namiznim tenisom in biljardom. Na raznih občinskih tekmah in turnirjih smo sodelovali tudi v igrah z žogo. Imeli smo literarne krožke, predvsem z otroki. Igrice smo po potrebi pisali in prirejali sami v okviru našega društva. Kuharski, šivalni in jezikovni krožki - predvsem pouk slovenskega jezika - so izpopolnjevali velik del naših aktivnosti dolgo vrsto let. S proslavami in prireditvami ter družabnimi večeri ohranjamo razne slovenske tradicije kot so Vinska trgatev, Pust, silvestrovanje, Dan kulture in drugo. Vsako leto se najdemo tudi na tradicionalnem pikniku v naravi. Pavel Udir, Jože Štefanič in Marinka Stražar, glasbeni trio iz Stockholma ob nastopu v Olofströmu 1977. V okviru pevskih in glasbenih dejavnosti smo v društvu imeli številne uspešne nastope. Zbor Triglav in pozneje Lipa je na Švedskem radiu ob nekaj priložnostih posnel velik del svojega repertoarja pod vodstvom Budja Avgusta. Pesmi so nato vrteli na radiu vrsto let. Tudi ansambel Lastovke in tercet Sestre Budja ter vokalni tercet Sestre Perko so nastopali na Švedskem radiu. Sestre Budja so l. 1986 nastopale tudi na Televiziji v Ljubljani, sestre Perko pa na švedski televiziji v programu "Ciljaj k zvezdam" (Sikta mot stjärnorna) leta 1996. Toraj so v naših vrstah tudi prave zvezde in zvezdniki! Posnetih je bilo nekaj gramofonskih plošč in magnetofonskih trakov raznih skupin v okviru društva, predvsem z lastnimi skladbami. Pa še veliko tega bi lahko našteli! Trio Vikis ob nastopu v Olofsl^römu 1977: Viktor Semprimožnik, Slavko Čop in Marjan Pukmaister. Proslave v okviru društva in v širšem smislu, ko smo gostovali v drugih priseljenskih pa tudi v švedskih društvih, redni nastopi na slovenskih srečanjih na Festivalu in v Vadsteni skozi vrsto 25-ih let so bili ena od važnih dejavnosti kulturne sekcije slovenskega društva ^ v Landskroni. Še posebej so se odlikovali pevski zbori, ansambel Lastovke in tercet Sestre Budja. Občasno so nastopale tudi druge pevske in glasbene skupine (glej zgoraj), tako je še danes. Dopisovali smo v slovensko kulturno revijo v Stockholmu - Naš glas ter v nekatere druge revije in časopise, namenjene Slovencem po svetu. L. 1998 smo bili v Landskroni že tretjič organizatorji Slovenskega kulturnega srečanja, 15. po vrsti, (bivši Festival), ko smo obenem obeležili 30. obletnico slovenskega društva v Landskroni. Mešani pevski zbor Triglav 1974 in zbor Lipa 1984 Pevski zbor Lipa pod vodstvom Olge Budja 1982 ter zbor Triglav pod vodstvom Avgusta Budja 1975. Spodaj zbor Lipa l.1996in desno skupina pevcev v prostorih društva Lipa v Landskroni V sredini 80-ih let oz. točno leta 1986 je društvo v Landskroni navezalo prijateljske stike z občino Slovenska Bistrica. Kulturna sekcija društva je bila nekajkrat gost v Slovenski Bistrici, med drugim je tam nastopil moški oktet Lipa pod vodstvom Zvonkota Bencek. Vodstvo občine Slovenska Bistrica je omogočilo številne obiske pri članih društva v Landskroni, moški oktet Planika pod vodstvom Naceta Pančič je že nekajkrat gostoval za slovensko občinstvo v Landskroni. V Landskroni so nas obiskali tudi razni narodnozabavni ansambli s posredovanjem občine Slovenska Bistrica in drugih prijaznih ljudi doma in na Švedskem. Ko je društvo slavilo 25 let nas je obiskala folklorna skupina Korže pod vodstvom g. Brgleza iz Cirkovc pri Ptuju. G. Zvonko Potočnik pa je 25-letnico Lipe v Landskroni obeležil tako, da je objavil kratko kronologijo društva v obliki knjižne izdaje z naslovom LIPA 1968-1993, ki jo je napisala Avguština Budja. im Sestre Budja: Olga (Olga prvič na Švedskem na obisku pri starših), Gusti in Jelka, v Landskroni, 1967; Foto Mirko Koletnik 1998. Prostori društva lipa. Predvečer 15. Slovenskega srečanja v Landskroni in 30-letnice društva. Za razpoloženje so poskrbeli glasbeniki iz Slovenske Bistrice ter moški oktet Planika pod vodstvom Naceta Pančič, ki bo 2005. slavil že 25 let delovanja. Zgoraj od leve: Fric Prevolnik, Majda in Štefan Ivič, Ronni Berg, Martin Kovaček in Slavko Turk, spodaj Albin Torkar, v ozadju Štefka berg, v pozdrav se objemata Olga Budja in Nace Pančič, desno pa sta kuharici večera Jožica bračič in Katica Prevolnik. 1998. Zgoraj pri zajtrku ter pri večerji, spodaj užitek ob poslušanju slovenske narodno zabavne glasbe, ki je zvenela v prostorih društva lipa v Landskroni na 15. predvečer Slovenskega srečanja. Bilo je veselo presenečenje! Preko teh prijateljskih stikov z občino Slovenska Bistrica so mnogi Slovenci v Landskroni navezali prijateljske stike s prenekaterimi gosti iz domovine; veliko rojakov v Landskroni izhaja namreč iz Štajerske in sicer iz okolice občine Slovenska Bistrica. Kakšnega natančnega delovnega cilja si nismo zadajali. Tako je tudi danes. Včasih smo imeli pevske vaje redno večkrat ali vsaj enkrat tedensko, ne glede na število nastopov. 1998. Matjaž Koncilja s hčerko Saro na obisku v Landskroni, desno otroci Augustine Budja: Matej Bencek, Anne-Marie in Lenka Budja ter Dora Tuomainen. 1998. Zgoraj in spodaj desno: Srečanje z delegati prijateljske občine v Sloveniji, Slovenske Bistrice, je trajalo tri dni. Levo spodaj: Ilko Stopinšek in Olga Budja s prijateljem iz Slovenije v Vadsteni, kjer smo praznovali 25-letnico binkoštnih srečanj. Desno spodaj Tone in Danica Košir. Seveda vse dejavnosti v našem društvu niso bile vedno zelo aktivne, so pa obstajale. Vaje so bile predvsem zaradi potrebe po združevanju in da bi naše dejavnosti ne zvodenele in zamrle. Danes so pevske vaje redkost, največkrat jih imamo le še namensko, kadar se ponudi priložnost za kakšen nastop. Takšnih priložnosti pa je čedalje manj. Vadstena je ena teh priložnosti, a žal je velika razdalja tista, ki postavlja oviro, da bi se teh srečanj redno množično udeleževali. 1998. Najprej konceh v katoliški cerkvi v Landskroni potem pa potovanje v Vadsteno 1998. Binkoštna srečanja v Vadsteni nas povezujejo, da ne zapademo v pozabo^ LANDSKRONA, Alenka in Milena Cernec, v decembru 2004 ter Dragica Kolarec, Angela Budja in Milan Kolarec, v oktobru, 2003 Tudi potreba po nastopih slovenskih skupin na Švedskem je postala manjša, odkar se po osamosvojitvi Republike Slovenije redno udeležujejo srečanj v Vadsteni razne pevske in glasbene skupine iz Slovenije. To seveda dviga kvaliteto nastopov v Vadsteni, obenem pa manjša potrebe kulturnega udejstvovanja v slovenskih društvih na Švedskem. SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO "LIPA", BOX 4029, SLOVENSKA KULTURFÖERENINGEN "LIPA", LANDSKRONA Pozdravljeni! VADSTENA Že smo v mesecu maju in pomlad je tu. To je tudi čas, ko začnemo misliti na VADSTENO. Odhod avtobusa bo iz Landskrone (pri klubu) ob 05.30, cena približno 130:- za odrasle. Prijave Gustika in Jelka, 0418/269 26, 249 48 do 14/5. GOSTJE IZ MARIBORA Mladinski ansambel pevski zbor "LIRA" in "POMLAD" na obisku v Landskroni od 12. do 15. maja, približno 30 ljudi. Stanovali bodo v slovenskih domovih pri družinah v Landskroni in okolici. PROGRAM: Ponedeljek 12/5 prihod v Landskrono. Skupna večerja v klubu med 18. in 19. uro, nato odhod gostov / rojakov po domovih. Torek 13/5 zajtrk na domovih nato ob 10. uri zbiranje pred klubom za odhod na ogled Landskrone in bližnje okolice pod vodstvom Štefke Bergh. Hrana - morda sendviči kot popotnica. Koncert "LIRA" in "POMLAD" v Slottsparku v Landskroni v torek 13. maja med 19. in 21. uro v sodelovanju društva "LIPA" in Kulturne organizacije mesta Landskrona (Kulturfoervaltning). Pridite v čim večjem številu! Po koncertu večerja na domovih gostiteljev. Sreda 14/5 zajtrk po domovih, nato ob 10. uri zbiranje pred klubom. Odhod na ogled po pokrajini Skane pod vodstvom Štefke Bergh. Hrana kot v torek -popotnica od doma. Ob 18. uri sv. maša v katoliški cerkvi Janeza Krstnika v Landskroni. Nato dr. Ivan Štuhec iz Maribora: predavanje o identiteti Slovencev v zdomstvu, ki bo v cerkvenih prostorih, kjer bo pozneje tudi skupna večerja in družabno srečanje v režiji društva "LIPA". Nato poslovitev od rojakov. Obvestila, mal 1997 Četrtek 15/5 zajtrk po domovih, nato ob 9. uri zbiranje pred klubom za odhod proti Göteborgu. Goste iz Maribora bomo lahko zopet srečali v Vadsteni 18. maja, kjer bodo vodili program v cerkvi in pozneje na veselici in kamor tudi mi iz Landskrone potujemo z avtobusom (glej zgoraj). Nato se skupini "LIRA" in "POMLAD" vračata v Slovenijo. <<<<<<<<<<<<<>>>>>>>>>>>>> Dne 31. maja nas vabi slovensko društvo "IVAN CANKAR" v Halmstadu, da se z njimi udeležimo tradicionalnega piknika. Obenem bodo praznovali tudi 20-letnico delovanja društva. Čestitamo! Informacije na telefon: Branko Jenko, 0371-303 15. PIKNIK "LIPA": V soboto, dne 14. junija bo piknik na dvorišču pri športni hišici, Borstahusen, Landskrona. Začetek ob 13. uri. Dobrodošli! >>>>>>>>>>>> <<<<<<<<<<<< Koncert tisdagen den 13 maj med slovenska gaester fraon Maribor, Slovenien kl 19 - 21 i Slottsparken i Landskrona. Bussen till Vadstena den 18 maj. Ring 0418269 26 eller 249 48 foerre den 14maj foer att anmaela dig. Picknick den 14 juni, kl 13.00 i Borstahusen i Landskrona. Vaelkomna! člani pevskega zbora LIPRA na obisku v Landskroni, 1997 Sončno poletje in pozdravljeni! Vaš odbor Priprave na 30. obletnico društva v Landskroni (1968-1998) SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO L I P A , LANDSKRONA BOX 649, 261 25 LANDSKRONA, ŠVEDSKA v Predsednik: Avguština Budja. Hantverkargatan 50, 261 52 Landskrona, Švedska Datum:12.05.1998 Župan Občine Slovenska Bistrica ter gospa Iva Soršak, Slovenska Bistrica Spoštovani! Po dolgem času se Vam spet oglašam v imenu slovenskega društva LIPA v Landskroni. Pisali smo Vam že v zvezi s tem, da bo naše društvo letos, dne 14. novembra, slavilo 30-letnico. Želeli bi, da obnovimo medsebojne stike in da se našega jubileja udeležite tudi Vi, ki predstavljate prijateljsko občino našega društva v stari domovini. Okvirni program proslave 30-letnice v Landskroni Kulturni program se bo začel ob 16. uri in naj bi trajal približno tri ure, vštevši krajši odmor. Nato se bo po daljšem odmoru za večerjo začel zabavni del program. Dovolimo si računati na Vašo pomoč in sodelovanje in sicer tako, da pričakujemo, da boste kakšen dan pred proslavo prišli na Švedsko in pripeljali s seboj moški oktet Planika (Nace Pančič), ki nas je doslej že velikokrat počastil s svojim obiskom ter enega slovenjebistriških narodno-zabavnih ansamblov. V zvezi z ansamblom imamo celo predlog - ansambel Nasmeh iz Kozjega, katerega člani delno spadajo pod Slov. Bistrico. Če se Vam naš predlog zdi pravšnji se obrnite na g. Damirja Tkavca, Karlija Koželja 063-808 137 ali na Darka Čepina 063-781 079. Sicer pa Vi sami izberite ljudi, ki bi želeli nastopati za naše društvo in za slovenske rojake na Švedskem. Najbrž ste katerega od ansamblov že določili; v tem Vam popolnoma zaupamo. Tokrat upamo tudi, da bo na proslavi zares veliko ljudi; povabili smo švedske politike, nekatera priseljenska društva v Landskroni ter vsa slovenska društva na Švedskem. Jubilej bomo namreč s pokroviteljstvom Slovenske Zveze na Švedskem kombinirali s tradicionalnim slovenskim kulturnim srečanjem, ki ga eno od devetih slovenskih društev organizira vsako drugo leto že od leta 1975. V Landskroni bo tokrat tretjič. Približno eno uro kulturnega programa bomo rezervirali za društvo Lipa in ostala društva na Švedskem, poldrugo uro pa za razne govore gostov in za nastopajoče iz Slovenske Bistrice. V načrtu imamo tudi razstavo ročnih del in del slovenskih umetnikov na Švedskem, pri čemer bi nam morda tudi Vi lahko svetovali in pomagali. Kakšnih posebnih novic od Vašega zadnjega obiska pri nas v Landskroni nimamo. Društvo Lipa šteje okrog 165 članov, naše glavne aktivnosti so razni tečaji ter pevske in glasbene skupine v okviru društva. Upravni odbor za leto 1998 sestavljajo: Avguština Budja, predsednik Gabrijela Karlin, podpredsednik in kulturni ref. Danica Košir, tajnik Ida Engdahl, blagajnik Hendrik Jauševec, šport Karli Kovaček, gospodar Zvonko Bencek in Olga Budja nadzorni odbor. Vsi člani odbora, nekaj mladincev ter Štefka Berg sestavljajo pripravljalno komisijo slovenskega srečanja v Landskroni novembra letos. Letos smo doslej že imeli nekaj nastopov v Landskroni, naslednjič bomo nastopali na "Ljudski zabavi v Landskroni" dne 6. junija ter v Vadsteni na srebrnem jubileju srečanja katoliških Slovencev na Švedskem, ki bo dne 31. maja. Sezono prvega polletja zaključujemo s tradicionalnim piknikom, ki bo dne 13. junija. Nato nameravamo imeti v oktobru vinsko trgatev v obliki družabnega večera, po tem pa si bomo zavihali rokave in se pripravili na praznovanje 30-letnice društva. Takrat seveda pričakujemo Vaše sodelovanje in pomoč ter predvsem, da se nam čimprej oglasite. Za proslavo obletnice Lipe v Landskroni 14. novembra bo prisotna tudi g. Logarjeva iz ministrsva za Slovence po svetu, Ljubljana ter predstavništvo slovenskega veleposlaništva na Švedskem. Po možnosti se bo kdo od nas v poletnih mesecih oglasil pri Vas na občini. Še prej pa se bomo slišali po pošti. V pričakovanju, da nam v kratkem odgovorite in da pozitivno sprejmete naše povabilo Vas lepo pozdravljamo. Oktober 1998 Obvestila VINSKA TRGATEV 1998-10-23 Vabimo vas, da se udeležite praznovanja »Vinska trgatev« , ki bo ta petek, dne 23. oktobra s pričetkom ob 19.uri v prostorih društva na Kopparg 21 B v obliki družabnega večera. Če boste v naprej prijavili svojo udeležbo, bo organizacija dosti lažja; obrnite se in zavrtite, prosimo, eno zgornjih telefonskih številk! SESTANEK - SLOVENSK^O SREČANJE 1998 Začeli bomo s splošnim krajšim sestankom za vse člane glede priprav na »SLOVENSKO SREČANJE« ali »FESTIVAL« dne 14. novembra v Landskroni, kjer si bomo dokončno porazdelili svoje vloge. Iz Slovenije pride naš stari znanec Nace Pančič s svojim oktetom Planika ter ansambel Bratje iz Oplotnice skupaj z nekaj funkcionarji Občine Slovenska Bistrica. Prijavite svoj interes na eno od zgornjih številk, če želite v kulturnem programu nastopati. Naprošamo predvsem vse člane upravnega odbora ter ostale rojake, ki so pripravljeni pomagati pri organizaciji te prireditve, da se tega sestanka v petek in nato družabnega srečanja zagotovo udeležite! Razmišljajte o srečolovu - kaj in kako, o izboru hrane in pijače v Folkets Hus, o možnostih razstave umetnin in drugo ter morda še kaj. V vednost še to, da moramo goste iz Slovenije tudi prenočiti in nahraniti. Slovenski otroci v Landskroni praznujejo rojstni dan^ 1976. Spredaj levo - Poldi Karlin, Andrej Budja, Simon Karlin in Anne-Marie Budja; zadaj desno - Lenka Budja, Robert Karlin, Irena Cvetko ter Dora in Bernardika Budja V upanju, da se bomo o vsem tem lahko natančneje pogovarjali in da se ta petek ob 19.uri vidimo v prostorih našega društva v Landskroni, lepo pozdravljeni. Odbor 13. septembra 1998 na Slovenskem srečanju in na proslavi 30-letnice slovenskega društva v Landskroni - gledalci v dvorani z zanimanjem spremljajo kulturni program V ospredju vidimo veleposlanico Republike Slovenije za Skandinavijo v Stockholmu, Dragoljubo Benčina (1997-2001) z osebjem ter člane Komisije za Slovence po svetu, med drugim Marijana Schiffrerja in Marijo Poszanec; v drugi vrsti sta duhovnika - slovenski Zvone Podvinski, rektor slov. kat. misije iz Goteborga ter poljski p. Kristian Sol, farni duhovnik v Landskroni. V dvorani je bilo blizu 500 ljudi, največ Slovenci. Bilo je tudi precej lokalnih politikov iz Landskrone ter predstavnikov nekaterih priseljenskih društev - finsko, hravaško, poljsko, jugoslovansko, predstavniki slovenskih društev, Slovenske zveze in drugi. Odmevi na proslavo slovenskega društva Lipa v Landskroni (1998) Landskrona. 1998-11-14 Na Martinovo soboto, 14. novembra je slovensko kulturno društvo Lipa v Landskroni na Švedskem praznovalo 30 let obstoja in delovanja. Društvo Lipa vsako leto najame dvorano kulturnega doma v Landskroni in pripravi kulturni program in letos je bil ta program še prav posebej slovesen. Na Švedskem je po različnih mestih devet slovenskih društev, v katere je včlanjena velika večina Slovencev, ki živijo na Švedskem. Tokrat pa se jih je v dvorani zbralo okrog štiristo. Švedsko mesto Landskrona je pobrateno z občino Slovenska Bistrica in to že petnajst let. Župan dr. Ivan Žagar se zaradi obilice dela pri odpravljanju posledic, ki jih je povzročila povodenj in zaradi bližajočih se volitev ni mogel udeležiti srečanja. Odpravo je vodila njegova tesna sodelavka Iva Soršak, vodja oddelka za družbene dejavnosti v občini Slovenska Bistrica. V četrtek, 12. novembra se je z avtobusom zasebnega prevoznika Martin bus ob 16. uri in 25 minut izpred Slovenjbistriškega gradu odpeljalo osemnajst ljudi (dva šoferja, dva predstavnika občine, oktet Planika, ansambel Bratov iz Oplotnice ter avtor tega sestavka Matjaž Koncilja s hčerko Saro). Kmalu se je začelo mračiti in zato nismo mogli opazovati bežeče pokrajine. Nekateri glasbeniki so si krajšali čas z igranjem taroka, drugi ki se nismo poznali, smo se seznanili in spregovorili prve besede. Spoznal sem Naceta Pančiča zborovodjo okteta Planika, ki je tokrat odhajal na Švedsko že dvanajstič. Vselej tja ni vodil zbora kakor tokrat, ampak so ga povabili pevsko vzgajat in vodit slovenske zbore na Švedskem. Kasneje sem se prepričal, da so izbrali zares dobrega zborovodjo, saj je oktet Planika vselej presenetil s svojim zvenom, ubranostjo glasov in preciznostjo petja. Pančič mi je tudi povedal, po kateri poti se bomo vozili in sicer: skozi Šentilj v Avstrijo, Graz, potem proti Lienzu in čez prehod Passau v Nemčijo, Nuerenberg, Hannover, Hamburg, in iz Puttgardna s trajektom v Rodbyhavn na Danskem, Copenhagen, Helsingor in še enkrat s trajektom do Švedskega Helsingborga in do Landskrone, ki je oddaljena le še dvajset kilometrov. Spoznal sem se tudi z vodjo ansambla Bratov iz Oplotnice, Tinetom Lesjakom. Schengensko mejo smo prestopili ob 17.35, kjer so cariniki temeljito pregledali naše potne liste in prtljago. Ko smo se že vozili po avstrijskih cestah je med potniki začela krožiti plastenka Zale, ki je prišla tudi v moje roke. Voda v njej ni bila čisto navadna ampak ognjena. Ob 22.25 smo prestopili avstrijsko - nemško mejo nato pa preko južnega dela Nemčije poskušali malo zaspati. Šoferja sta pridno vozila celo noč in se izmenjavala na dve uri. Ko se je zdanilo smo bili že v severni Nemčiji. Videli smo pretežno ravninsko pokrajino in obsežna polja, vendar ne taka kot jih vidimo pri nas južno od Kamnika, kjer so gola, ampak so jih vsakih nekaj sto metrov prekinjali nasadi dreves. Poleg dreves naredijo zanimiv pogled na pokrajino tudi vetrnice za proizvodnjo električne energije, ki so značilne za severno Nemčijo in predvsem Dansko, kamor smo prispeli s trajektom 13. novembra ob 13.40 uri. Tu smo bili ponovno deležni temeljite kontrole potnih listov, nihče pa ni pregledoval prtljage. Meja med Dansko in Švedsko je tudi zgolj formalnost. V Helsingborg smo prispeli zato že ob 17.15 uri, kar pa je zasluga tudi obeh trajektov na katere ni bilo treba dolgo čakati. Pol ure vožnje in že smo se znašli v Landskroni, kjer je sedež slovenskega kulturnega društva Lipa. Pogostili so nas s toplo juho, utrujenost po dolgi vožnji pa je pregnal ansambel Bratov iz Oplotnice z veselimi vižami. Tu sem srečal vse tri sestre Budja, ki so me povabile na Švedsko. Sestre Budja me vsakič znova presenetijo s svojo odprtostjo in nevsiljivo prijaznostjo. Prenočišče so zame in za hči pripravile pri Olgi Budja, ki ima hišico v Helsingborgu. Naslednji dan je naju s hčerko v mesto Helsingborg pospremil Olgin partner Ilko. Ogledali smo si staro trdnjavo na griču, mestno hišo, glavni trg, kjer se je razlegala glasba, kot bi igral cel orkester pa je igral le en trobentač s posneto spremljavo. Ilko je povedal, da švedska mesta ne poznajo glasbe na trgih in ulicah, to da so prinesli s seboj tujci, ki jih je na Švedskem res veliko. Opazil sem, da na Švedskem bencinske črpalke nimajo zaposlenih ljudi. Plačilo za bencin opravijo preko nekakšnega bankomata z gotovino ali kartico. Čeprav je tudi na Švedskem veliko avtomobilov in je včasih težko najti parkirišče, so me prijetno presenetila družinska parkirišča z dvojno črto, ki omogočajo predvsem otrokom večjo varnost pri izstopu iz avtomobila in prehodu do nakupovalnega centra. Nakupovalni centri so zares veliki, vendar s scenografijo ulic in hiš delajo vtis kot da hodimo po ulici malih trgovinic. Ti nakupovalni centri so odprti vsak dan, tudi ob nedeljah. »Veliko ljudi se v nedeljo dopoldne namesto v cerkev odpravi v nakupovalni center,« je povedal Ilko. Sicer pa Švedi pridno delajo in jim med tednom res ne ostane skoraj nič časa za kak daljši sprehod po trgovinah. Zraven nakupovalnega centra smo lahko občudovali zanimivo trgovino s kopijami znanih kipov iz kamna ter nordijskimi domišljijskimi bitji: palčki in troli. V soboto po kosilu pa smo se že odpravili v Landskrono, v kulturni dom, kjer je bila priložnost za vaje vseh nastopajočih. Program se je začel nekaj minut čez 18. uro in trajal skoraj do 21. ure. Zapeli so švedsko himno, tej je sledila slovenska himna. Sledili so pozdravni govori pomembnih osebnosti iz politike, kulture in Cerkve. Naj omenim samo Dragoljubo Benčina - veleposlanico Slovenske ambasade v Stockholmu, Ivo Soršak, predstavnico prijateljske občine Slovenska Bistrica, mag. Marijana Schiffrerja, predsednika komisije za Slovence po svetu državnega zbora R Slovenije in Zvoneta Podvinskega, predstavnika slovenske katoliške cerkve na Švedskem in Cirila Stoparja, predsednika Slovenske zveze na Švedskem. ^ V kulturnem programu, ki je potekal pod geslom LIPA JE SIMBOL RESNICE, PRAVICE IN ŽIVLJENJA so nastopili: Bratje iz Oplotnice, mešani pevski zbor Lipa, ki ga vodi Olga Budja, Štefanija Bergh je recitirala Minattijevo pesem Nekoga moraš imeti rad, hrvaško društvo Kroatia iz Landskrone je pripravilo ljudske plese, ansambel Vikis, vokalni tercet Sestre Budja, duet Začimba ali Spice duo. Umetnika Dora in Peter sta zastopala Švede: na kitaro je igral Šved Peter Cemijack pela pa je Slovenka,poročena s Fincem, Dora Tuomainen, starejša hčerka Avguštine Budja; iz Malmo-ja je prišel oktet Planika, ki ga vodi Ivan Likar, Tomo Vitanc in tercet sester Perko, Tomo Vitanc in Arabela Vitanc, nato še enkrat zbor Lipa pod vodstvom Olge Budja in za zaključek oktet Planika iz Slovenske Bistrice, ki ga vodi Nace Pančič. Kulturnemu programu je sledila večerja, nato pa ples in zabava ob zvokih ansambla Bratov iz Oplotnice do 1.30 ure zjutraj. V nedeljo popoldne po kosilu smo se spet zbrali v prostorih Slovenskega kulturnega društva, se poslovili od prijaznih gostiteljev in se, nekateri tudi s solzami v očeh, odpravili nazaj proti domovini Sloveniji. Matjaž Koncilja Odgovor na sprejeti dopis: Dragi g. Matjaž! Mislim, da je dopis v redu, napisan prisrčno in korektno. Dodala sem le informativni dodatek glede na Spice Duo. Ne vem kje in kdaj boste dopis objavili, zanimalo pa bi nas in vas zato prosimo, da nam sporočite. Kaseta za TVS je odposlana danes dopoldne z avionsko pošto. Žal ni vsega programa na kaseti, ker je snemalec moral po 8. uri službeno drugam. Je pa do nastopa sester Perko, kjer pa je zraven le prva polovica prve pesmi. Kvaliteta je dobra, za nas so važni predvsem govori, saj bomo pisali kroniko društva in material uporabili. Priporočamo se za kakšen dober fotografski posnetek ali celo film, lepo prosim, če nam pošljete vse slike, ki ste jih naredili, najbrž bodo kopije, prosimo tudi za slike iz potovanja, če jih imate kaj. Zaenkrat toliko. Vse lepo, obilo uspeha vnaprej in oglasite se oz. sporočite kdaj, kje in kako, da lahko tudi mi sporočimo svojcem doma. Nekdo od Bistričanov je pozabil v dvorani Folkets Hus obleko (eden od pevcev), še se niso nič oglasili, zato ne vemo, kdo je bil. Pozdrav - Gustika za vse ostale OBVESTILA/ZAHVALE NOVEMBER/DECEMBER 1998 SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO L I P A , LANDSKRONA BOX 649, 261 25 LANDSKRONA TEL.: 0418-105 75, 269 26, 249 48, 102 13, 222 72 ALI 042-816 82, 734 21 ZAHVALJUJEMO SE VAM ZA VAŠO SOUDELEŽBO NA 15. SLOVENSKEM SREČANJU V ^ —LANDSKRONI IN NA PROSLAVI 30 J LETNICE SLOVENSKEGA DRUŠTVA Dogodki tega dne so izredno lepo potekali, četudi je bilo pričakovati, da bo pri organizaciji in izpeljavi programa sodelovalo več prostovoljcev. Za kuhinjo so skrbeli Katica, Fric, Jožica, Jožek, Martin, Karli in Hendrik; na vhodu v dvorano so pomagali Justin Hvala in družina Muršec, posebno priden je bil mladi Andreas; diplome je izdelala Kristina Košir. Za razne praktične naloge so odgovarjale družine Ivič, Bračič, Lazukič, Košir, Engdahl, Jauševec, Kovaček, Novak, Budja / Stopinšek, Budja / Bencek, Karlinovi, Novakovi, Bergh, Turk, Prevolnik, Sevšek, Černec, Matičič, Tuomainen. Vitanc, Perkove in drugi ter seveda naši dobri prijatelji iz Občine Slovenska Bistrica pod vodstvom ge. Ive Soršak. Kot krono dolgoletnega dela so Sestre Budja na proslavi 30- letnice društva promovirale svojo prvo samostojno glasbeno zgoščenko CD in kaseto SPOZNANJE. Opravičujemo se za morebitne spodrsljaje pri organizaciji, med drugim za dokaj pozno serviranje večerje. Ko je končno napočil čas večerje se je vendarle izkazalo, da je bila zelo okusna. Člani slovenskega društva Li p a čestitamo dobitnikom loterije, posebno članoma slovenskih društev v Göteborgu in v Stockholmu, ki sta zadela vsak po eno povratno avtobusno vozovnico na relaciji Švedska - Slovenija pri avtobusnih podjetjih Croline in Frank Bussresor. Slovensko društvo v Landskroni so skozi dobo 30 let krmarili naslednji predsedniki: Janez Budja, Franc Budin, Slavko Turk, Katja Ušaj - Svensson, Vinko Slanič, Alojz Ogrinc, Franci Novak, Zvonko Bencek, Cirila Lazukič, Štefanija Bergh, Violeta Muršak in Avguština Budja. Vabimo vas da v petek, 11. decembra letos ob 18.30 pridete na DRUŽABNI VEČER, kjer bo ZA OTROKE IN MLADINO prinesel darila BOŽIČEK ter na RAZŠIRJEN SESTANEK, kjer se bomo o vseh teh in drugih vprašanjih v prijetnem vzdušju pobližje pogovarjali. Ugotavljamo, da želja upravnega odbora ostaja neizpolnjena glede na to, da bi člani svojo udeležbo predhodno prijavili, vendar vas naprošamo, da to vendarle storite do 8. decembra na eno od zgornjih številk. PREDLOG DNEVNEGA REDA 11. 12. 1998 ob 18.30: • BOŽIČEK OBIŠČE IN OBDARI OTROKE IN MLADINO • POGOSTITEV - ZAKUSKA • ZAHVALE IN POROČILA S PROSLAVE 30-LETNICE DRUŠTVA • DISKUSIJA PO POROČILIH, PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVE • NADALJEVANJE - DRUŽABNI VEČER Obrni! Komu naj se danes zahvalimo?! Vsem, prav vsem, ki ste kakor koli pomagali gojiti in ohranjati LIPO, našo slovensko zelenico v Landskroni na Švedskem! Da je naše društvo moglo poleg kulturnih aktivnosti delovati tudi na ekonomskem področju gre zahvala predvsem številnim vodjem in soudeležencem raznih tečajev v okviru društva. Z dotacijami za te dejavnosti vzdržujemo med drugim prostore društva in krijemo ostale stroške tekom leta. Občina Landskrona nam že nekaj let nameni le nekaj tisočakov letno, s tem ne moremo zapolniti vrzeli vseh nastalih stroškov z vzdrževanjem društvenih prostorov. Tudi z dežurstvom se sicer obrne nekaj denarja, vendar to še zdaleč ne zadostuje za vse potrebe. Nadaljni obstoj društva je še naprej odvisen od števila članov in od PLAČANE LETNE ČLANARINE, s katero nato krijemo stroške za tekočo administracijo, hrano na pikniku in prednaročila članov za slovensko revijo Naš glas. Obenem pa je članstvo v društvu podloga za obstoj Slovenske Zveze na Švedskem, skozi katero dobiva društvo LIPA tudi nekaj dotacije. Odvisni smo drug od drugega, to naj nam bo jasno! FRITIDSFORVALTNINGEN v Landskroni je pogodbo glede na društvene prostore - in s tem delno našo nadaljno usodo - septembra letos predal v varstvo stanovanjski organizaciji LANDSKRONAHEM. Opozarjali smo vas, da nam pomagate najti nove poceni prostore, a doslej ni bilo še nič slišati od nikoder, da je komu uspelo. Izgledi glede društvenih prostorov so, žal, takšni da bomo vsak čas ostali brez njih! Landskronahem nam po novi pogodbi da lahko le enomesečno odpoved. Če ne bomo imeli stalnih prostorov pa še ni rečeno, da tudi društva več ne bo. Prostore lahko najamemo, kadar bo to potrebno, na primer vsak drug mesec za sestanek in družabni večer ali kaj podobnega. Tako bomo ekonomsko lažje dihali in morda le našli novega predsednika na volitvah čez dva meseca - v petek 12. februarja 1999. Zaradi ekonomskih težav si nihče več ne upa prevzeti te naloge, sedanjemu vodstvu pa so tudi že začele pešati moči. Skratka, potrebujemo novih ljudi v upravnem odboru. Rojaki v Landskroni se bomo radi spominjali vseh dobrih želja, pohvalnih besed in prijaznih ljudi od blizu in daleč, vseh ki so s svojo prisotnostjo ali kako drugače počastili 30. obletnico slovenskega društva v Landskroni. Napočil je ADVENTNI čas; ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE INT SeEČNO , ZDRAVJA POLNO NOVO I.ETO 1999 C ^ člani upravnega odbora slovenskega kulturnega društva LIPA v Landskroni!!! NASVIDENJE V DRUŠTVU DNE 11. DECEMBRA LETOS OB 18.30 URI!!! LIPA Besedilo Augustina Budja, melodija Tomi Vitanc Prijazno vabi nas društvo LIPA, se zbiramo kot prej nekoč, zapojemo tja pozno v noč! Večere krajša in srca lajša, ko domotožje preveč teži. Tu premlevamo težave, vsakdo jih ima! LIPA, naš simbol si zdaj, vračaš nas v minuli raj! Tu pozabimo daljave in vseh sto želja; zdaj le ena je ostala - misel na naš dom. Nazaj nikoli se več ne vrne brezskrbni čas minulih dni, a vendar to srce želi! Prav malo nudi se po zamudi, ko domotožje preveč teži. Tu premlevamo težave, vsakdo jih ima! LIPA, naš simbol si zdaj, vračaš nam minuli raj! Tu pozabimo daljave in teh sto želja; s pesmijo spet obudimo misel na naš dom . SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO " L I P A " , LANDSKRONA, ŠVEDSKA 1968 - 1998 Pravkar mineva 30 let odkar smo v Landskroni ustanovili prvo slovensko kulturno društvo na Švedskem in prvo te vrste tudi v zahodni Evropi. Seveda se je med tem časom marsikaj spremenilo - nekaj na bolje nekaj pa tudi na slabše - a še vedno smo delavni in še vedno se trudimo, da bi švedskemu okolju in predvsem slovenskim potomcem ter rojakom doma in po svetu prikazali in ohranili nekaj glavnih zapisov o življenju slovenskih priseljencev v tem kraju. Predsedniki slovenskega društva v Landskroni so bili naslednji: I. Janez Budja, TRIGLAV(1968) 2. ¡Marjan Budin, SLOVENIJA (1973) 3. Slavko Turk, SLOVENIJA (1975-77) 4. Vin^o Slanič, TRIGLAV(1973-74) 5. Katja Ušaj, TRIGLAV(1974-75) 6. Slavko Ogrinc, TRIGLAV(1975-77) 7. Zvonko Bencek, LIPA (1977--, večkrat)) 8. France Novak, LIPA (1978-- večkrat) 9. Štefanija Bergh, LIPA (večkrat) 10.Cirila Lazukič, LIPA (večkrat) II.Violeta Muršak, LIPA (večkrat) 12.Avguština Budja, LIPA (večkrat) Nekateri predsedniki so bili leto za letom izvoljeni ali menjaje se v presledkiht. Doslej se je kot vidimo, zvrstilo deset predsednikov. Sedanji predsednik društva LIPA je Avguština Budja (1998). Vodje nekaterih pevskih, glasbenih, dramskih in literarnih skupin in dejavnosti ter vodje raznih krožkov: • Avgust Budja, zbor Triglav, pozneje zbor Lipa in tercet Sestre Budja • Janez Budja, Lastovke, družabne in administrativne organizacije • Tomo Vitanc, ansambel Toma Vitanca, oktet Lipa • Olga Budja, tercet Sestre Budja, otroški zbor Valovi, pevski zbor Lipa • Jože Kragel, skeči, Marjeta Kragel Benko, otroške dejavnosti • Cirila Lazukič, duo Ana &Cirila, tercet sester Perko • Zvonko Bencek, oktet Lipa, dramski krožki • Avguština Budja, otroški zbor Valovi, krožki, igrice • Gabrijela Karlin, krožki, Zdenka Novak, šivanje • Magdalena Ivič, napovedovalka, Jožica Bračič, krožki • Ida Engdahl Torkar, napovedovalka • Viktor Semprimožnik, orkester Vikis • Slavko Dolničar, orkester Lipa Štefan Matičič, Milena Černec, Maria, Ana in vnučki Matičič ter Justin Hvala. V Landskroni 2000 ob snemanju videokasete sester Budja: GLASBENI MOSTOVI Ostali člani, pridne in požrtvovalne osebe, ki so skrbeli za aktivnosti: krožki, šport, koordinacija, mladina, otroci, priprave za prireditve, veselice, kuhinja, peka in drugo . Vedno so priskočili na pomoč: Milena Černec, Lojz Černec, Alojz Fanedl, Katarina Fanedl, Alenka Černec, Matjaž Černec, Tomas, Štefan, Ana David in Maria Matičič, Ida in Josephinne Engdahl, Julijana Koželj, Albin Torkar, Trezika in Slavko Dolničar, Polde Karlin, Olga Damiš, Jože Bajec, Mirko Koletnik, Martin Prevolnik, Franci Prevolnik, Jerica Grobin - Coester, Rudi Grobin, Engelbert Grobin, Jožica in Mišo Čajic, Tomas, David in Dijana Fanedl, Danica in Tone Košir, Martina in Kristina Košir, Olga, Gusta in Jelka Budja - tercet Sestre Budja, Ulla Ring, Helena Budja, Matej Bencek, Dora Budja, Tanja, Elias in Hannu Tuomainen, Angela Budja, Avgust Budja, Slavica Pucič, Valentin Pucič, Nela in Nina Pucič, Brglez Peter, Helena, Milan in Ljubica, ml. Slavko Dolničar, Tommy Westerlund, Močibob Elvio, Jaro Ankerst, Senekovič Henrik, Dominika Kostanjevec, Peter Kembro, David in Daniel Kembro, Leonida Kostanjevec, Senica Herbert, Jože Sternad, Marjatta Sternad, Daniel Sternad, Drago Kostanjevec, Peter Molin, Amanda Molin -Budja, Alexander Westerlund, Andre Westerlund, Niklas Solve, Charlie in Rebecka Solve, Magnus Laudon, Therese Laudon - Budja, Karlin Poldi, Kerstin Karlin, Andreas, Victor in Annie Karlin, Lotta Karlin, Linnea in Lukas Karlin, Ilko Stopinšek, Magdalena in Štefan Ivič, Jože Ivič in Jožica Bračič, Olga Žgalin, Mile Jevič, Miranda Marvar, Doris Marvar, Franjo Poldrugovac s Karin in družino, Justin in Ingrid Hvala, Andrej in Cirila Lazukič ter Anne-Marie Perko, Hajdi Walker - Perko, Taly Theander - Perko, The Perko Systers. Anica Lešnik, Gabrijela Karlin in Zdenka Novak, midsommar v Landskroni 1997 Seveda bi društvo ne bilo kot je brez naslednjih članov: Ivan Nabernik, Zvonka Nabernik, Greta in Viktor Semprimožnik, Vinko Slanič, Marija Poštrak, Slavica in Vojislav Pejič, Vinko Zemljič, Božo Gudiček, Jelka Gudiček, Vinko Marjanovič, Toni Zuljan, Andree Budja, Jani, Štefka in Janez Budja, Bernardika Budja, Irena in Cvetko Uljanič, Marija Novak, Hajdi Novak, Edit Novak, Katja Ušaj - Svensson, Rolf Svensson, Nevenka Ušaj, Pukmeister Marjan, Milena, Robert in Ivan, Korošec Franc, Beba, Robert, Štefka Bergh in Ronnie Bergh, Vinko Mrak, Lešnik Janez, Lešnik Ivan in Anica ter Ana Lešnik, Denša Martin z družino, Svetličičevi, Butolenovi, Vinko Kranjc, Alex Kranjc, Štefka Kranjc, Armand Kranjc, Hendrik Jauševec, Yvonne Magnell, Angelica Magnell, Kristian Magnell, Bianca Magnell, Alexander Magnell, Saša Jerič, Andrej Držek, Slavko in Ulla Ogrinc, Slavko Čop, Malčka Čop, Adi Čop, Ivanka in Slavko Turk, Dejan Borko, Ana Borko, Mile Jevič, Katarina Vrabl, Karli Vrabl, Fojtl Cveta in Ervin, Klavdija, Marsel Fojtl, Violeta Muršak, Tanja in Andreas Muršak Zdravko Muršak, Marija Prevolnik - Varga, Hereka Ingrid, Elisabeta Hereka, Josef Hereka, Slavko Hereka, Darko in Darinka Berginc, Katarina Prevolnik, Mirko Prevolnik, Miroslav Prevolnik, Nada Prevolnik, Irena Prevolnik, Majda Prevolnik, Inger Bencek, Pavle Blagojevič, Peter Bernardi, Ilona Bernardi, Erika Lakota, Beno Lakota, Renata Lakota, Ann-Luise Lakota, Sigmund Lakota, Sečnik Ciril, Sečnik Trezika, Kolarec Dragica, Kolarec Milan, Dušan Sevšek in Vinko Čadež in družina Ficko. Del Drioravlialneaa odbora za SLOVENSKO SREČANJE v Landskroni leta 1998 Anasambel Vikis in sestre Perko nastopajo na proslavi 30-letnice slovenskega društva v Landskroni. Spodaj:ansambel Lipa (okrog leta 1982) ter ansambel Vikis na 8. srečanju slovenskih društev Zahodne Evrope v Mariboru 1984 Mnoge je zadela bolezen, mnogi so odšli pred nami v večnost, eni pa smo še aktivni: Pečovnik Martin z družino, Tkavc Ana in Stanko, Ivanuša Gustl z ženo in otroci Marija, Sandra in Dejan, Immelberg Jože in Jožica, Kunc Mirko in Kunc Markus, Jedrejčič Tone z družino, Krstnikova zakonca, Gobec Silva, Lojze in Marcel, Šprah Franc in Karin z družino, Cergol Boris, Topolovec Josip in Djurdica z družino, Andjelič Darko in Ljubica z otroci, Rijavčevi in Praznikovi ter Predikaka z družino, Kovaček Martin, Druškovič Jožica z otroci in vnuki, Kovaček Karli z družino, Vitanc Ela, Tomi, Nadja in Beba, Conradi Egon in Alenka z družino, Petkovski Vojko in Erdjika, Šerbec Ervin, ervin mlajši in Marija, Lorentzenova Majvi in Beno, Didič Zvonko, Klobučaričeva družina in Erik Fritjofsson Cigut Milan in Angela, družina Avguštin, Marinka Kranjc ter Trtičevi in Sosičevi, Marjanca Andersson, Therese in Jesicca Andersson, Roman Bergh z družino ter Koražijatovi, Horvatovi, Majdekovi in še kdo. Erika Vidovič - Lakota, kmalu po prihodu na Švedsko 1962 s hčerko Renato v naročju. LANDSKRONA - prej in potem V prostorih društva Slovenija v Landskroni 1976. Sestanek društev Slovenija in Triglav glede združitve obeh društev naslednje leto (LIPA 1977) Mala Nedelja (Bučkovci) Na sliki: od desne: Zvonko in Vika (bivša ljubljanska županja) Potočnik, Danica Petek, mlajša bratec in sestrica Potočnik ter Gusti Budja ((1959) Spodaj: Tudi rojaki iz Jonkopinga so bili člani društva Lipa; foto: doma pri družini Belec, Pozvek Olga in Siniša na obisku pri prijateljih na Švedskem 1998, levo Milan in Barka Belec, Olga Pozvek, Urh Laznik s Slavico, Zvonko Bencek in Siniša Pozvek L. 1988 obisk moškega okteta iz Slovenske Bistrice v prostorih društva Lipa, Nace Pančič s harmoniko vodi venček domačih Člani društva Lipa v Landskroni na občnem zboru za leto 2004 Glede na to, da vlada v Sloveniji takrat še ni bila naklonjena demokratičnim tokovom, saj je po drugi svetovni vojni in vse do osamosvojitve Republike Slovenije l. 1991 doma vladal enopartijski komunistični sistem, se je kmalu pokazalo, da vodstvo prvega slovenskega društva v Landskroni ni bilo po volji višjim političnim slojem doma. To se je predvsem kazalo tako, da so na razne načine Pa še ene krstitke v Landskroni 1088 - Elias Tuomainen in sorodniki uspeli vplivati na svoje ljudi, ki so poskrbeli, da se je v Landskroni l. 1973 ustanovilo še eno slovensko društvo Slovenija, katerega predsednik je bil Marjan Budin iz Celja in ki je bilo gledano kot ideološka protiutež društvu Triglav.2 Kulturno življenje v Landskroni je s tem seveda dobilo trenutno ugodni veter pod svoje perutnice, a ko se je prvi zalet razblinil, se je pokazala tudi temna plat te medalje: Slovenci, ki se doma s politiko sploh niso ukvarjali, so se v Landskroni razdelili na dva (nasprotna) tabora - odvisno na pripadnost društvu. Kdor pozna ljudi v Landskroni in okolici lahko opazi sledove tega ideološko pogojenega in iz domovine diktiranega razkola še danes, četudi sta se društvi Triglav in Slovenija zaradi praktičnih potreb leta 1977 združili v eno, tretjeimensko - Lipa. Še vedno se Slovenci med seboj naslavljamo z mi in vi ali z naše in vaše, kadar pogovor nanese na našo skupno preteklost v Landskroni.3 Takšni medsebojni odnosi so doprinesli do ponovnega razcepa slovenskega društva, na eni strani Lipa na drugi Orfeum (1999). Kaj je lepšega kot sodelovanje? Na sliki oktet Planika in oktet Lipa 1989 Dogajalo se je, da so kroniki, kadar so pisali o zgodovini slovenskega društva v Landskroni, najpogosteje naleteli na trd odpor pri posameznikih, članih bivšega društva Slovenija (1973-1977), ki menijo, da naj se zgodovina slovenskega društva v Landskroni nanaša le na zgodovino skupnega društva L i p a, Triglav in Slovenija naj se ne omenjata (Turk, Berg, Lazukič in drugi). Pri tem je seveda prihajalo do nasprotij, saj nasprotniki nimajo logičnih argumentov, saj so bili v prvem društvu Triglav in v naslednjem Slovenija včlanjeni in aktivni isti ljudje kot v poznejši konstrukciji društva L i p a. To so nekatere neprijetnosti, ki še vedno nesmiselno grenijo vsakdanje življenje naših rojakov v Landskroni. Na srečo pa je z društvenim življenjem povezano tudi veliko lepega. Usodni občni zbor 1999 Sestanek občnega zbora slovenskega kulturnega društva LIPA Landskrona, dne 5. 2. 1999 Izvolitev delovnega predsedstva: Predsednik: Violeta Muršak Tajnik: Danica Košir Član: Ilko Stopinšek Overovatelja zapisnika: Andrej Lazukič in Fric Prevolnik Pod točko delovno poročilo: 2 Glej arhivkse zapise, str. 234-247, v knjigi TEMNA STRAN MESECA; Kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945-1990. Zbornik člankov in dokumentov; Ured. Drago Jančar. Ljubljana, Nova revija 1998. 3 Med tem je leta 1999 ustanovljeno spet staro-novo društvo Orfeum, v katerega so iz Lipe prestopili predvsem člani nekdanjega prvotnega društva Triglav v Landskroni. Glavni cilj jim je še vedno glasba in petje. Delo v klubu; potovanje v Vadsteno, piknik, 30-letnica društva. Ekonomsko poročilo: Priloženo zapisniku. Pod točko kultura je Violeta prebrala Prešernovo pesem Nezakonska mati. Vsi vemo, da lahko dobimo odpoved društvenega prostora v roku enega meseca, zato je bil razgovor tudi o tem problemu. Podan je bil predlog za nakup poletne hišice, najem v kakšnih kletnih prostorih ali kje drugje. To je še vedno odprto vprašanje. Hendrik je bil na Landskronahem in vprašal glede novega prostora, toda zaenkrat pravijo, da nimajo nič prostega. Razrešitev starega odbora. Nesporazum nekaterih članov društva glede letnice in kdo je ustanovil prvo slovensko društvo; ali je to bil Triglav ali Slovenija, je pognalo kri po žilah in tako je bilo konec sestanka za ta dan. V novi odbor so zbrani: Andrej Lazukič, Fric Prevolnik, Hendrik Jauševec, Violeta Muršak. Landskrona, 1999- 02- 05 Podpisana Danica Košir. Nadaljevanje občnega zbora 19. 2. 1999 Izvolitev novega odbora: Violeta Muršak, Zdravko Muršak, Martin Kovaček, Andrej Lazukič, Hendrik Jauševec, Fric Prevolnik. Revizorji: Štefan Ivič, Ida Engdahl, Zvonko Bencek Predsednik: Izvolili smo Violeto Muršak. Blagajnik: Andrej Lazukič. Predsednik se voli za eno leto, blagajnik za dve leti. Oba - predsednik in blagajnik uradno podpisujeta za društvo (pošta itd), vsak za sebe in skupno. Članarina za leto 1999 se poveča: družinska na 280:- letno, za samske 160:- letno. Razno Ključe predajajo bivši odborniki: Danica Košir, Jelka Karlin, Karli Kovaček in Avguština Budja, ki preko Benceka predaja tudi ključ od poštnega boxa št. 649 in klubsko štampiljko. Na sestanku je Bencek prebral priloženo odprto pismo, naslovljeno na društvo ter skupaj z Ido Engdahl prikazal in predal verificirane kopije klubskega arhiva po vrsti: Triglav, Slovenija, Lipa za dobo let 1968-1999, ki jih je izbrala in uredila bivša predsednica društva A. Budja, verificirala in podpisala pa Inger Bencek in Hendrik Jauševec. Pri zapisniku: Danica Košir Overovatelja: Andrej Lazukič Muršak Zdravko SKD LIPA, Landskrona 1984: piknik, desno pevski nastop Lastovke, otroški zbor Valovi in drugi Lastovke skozi 25 let: Glasbeniki so se večkrat menjali, le pevki Olga in Gustika sta bili stalni. Zgoraj z leve: Lastovki na 10-letnici društva Planika 1984 in nato v Sloveniji (Loka pri Žusmu) 1989. Sledi silvestrovanje v Asmundtorpu 1974/75; silvestrovanje v lokalu Venus v Landskroni 1975/76, Landskrona 1975 ter v društvu Planika 1977 Otroški zbor Valovi, Landskrona: Zgoraj od leve:1978, 1977. Spodaj od leve: 1978 in 1975 Posebno zanimivo se je danes spomniti uspehov narodnozabavnega ansambla Lastovke, ki je zabaval Slovence na Švedskem skozi dolgo dobo 25 let - celo četrtstoletje. Ustanovljen je bil leta 1972/73 in je svoj vzpon začel predvsem preko nastopov v Vadsteni, kjer so se Slovenci po vsej Švedski na prijeten način seznanili z Lastovkami in jih vzljubili za vse življenje. Mnogi namreč danes pogrešajo ubrano petje in kvalitetno glasbo te priljubljene skupine na Švedskem. Lastovke so med drugim nastopile na švedski televiziji l. 1978 na eni prvih oddaj, namenjenih Slovencem na Švedskem. Nastopili so tudi na Radiu na Danskem za prvo oddajo za Jugoslovane v tej državi. Otroški zbor Valovi v Landskroni: Božič 1979, Dan žena 1979, Maškarada 1979 in 1980 Lastovke pa, žal, vzlic svoji dolgoletni in dokaj uspešni karijeri, skupinsko niso nikoli nastopile v Sloveniji, razen pevk Olge, Gustike in Jelke. Nekoč je bilo že skorajda vse dogovorjeno za enomesečni nastop v Bernardinu v Portorožu. S posredovanjem g. Branlslcdnji pade! V obsodbi» jim jesenski veter piha. tKlvzemajoC poslednji žarek nadc. Vsako jesen sc la proces pt>raja: uvene. kar poleti jc vzcveiek» -pt^ivai gre tja do aprila, maja. ko z novim bt> članom /a/ivelo. A na teh vejah lakral drugi listi pognali btxlo, ko bii čas brsienja, \scm padlim, ludi lelos padlim lislini za \^lej i/guhljen je čas zelenja! Zato M» sc i>či mi ortisile. ko je jesen siopila v sled ptMnIadi. zaman s pogledi v drevju st) lovile zelenje, naiile vi ga ponavadi. Otožno veler golo šibje maje. šc vtncc je toploto nekam skrilo. Narava spi, k»»l izumrla vsa jc -se du^i moji mik» jc siorilo. Avgušlina fiudja 6 Naš glas, februarja 1978 6 POGOVOR Z BABICO Intervju Anne- Marie in Angela Budja Objavljamo intervju Anne-Marie Budja, ki ga je v novembru 2003 naredila s svojo babico Angelo Budja. Pogovor je še posebej zanimiv, ker je tudi Angela Budja z možem Avgustom kar nekaj desetletij živela na Švedskem. Intervju je bil v švedskem jeziku objavljen (2003) v 5. št. Informativnega GLASILA na Švedskem. OTROŠTVO Angela Budja, rojena Bohanec, se je rodila 28. aprila 1916 na srednje veliki kmetiji v vasici Godemarci v Sloveniji. Bila je najstarejša od desetih otrok: pet sester in pet bratov. Pravzaprav je bilo vsega skupaj 12 otrok, toda dva Angelina brata sta umrla v rani mladosti. Takrat je bila umrljivost majhnih otrok dokaj pogosta, večkrat vzrok smrti ni bil čisto jasen, ker pač ni bilo v navadi, da starši iščejo zdravniško pomoč. Starša Alojzija in Vincenc Bohanec sta bila verna in sta imela zelo dobre medsebojne odnose. Ko se je rodila Angela, je bil oče Vinc Bohanec vojak v prvi svetovni vojni. Bil je tudi ranjen v glavo, vendar je preživel. Vinc ni bil nikoli operiran, ampak je nosil kroglo v lobanji vse do svoje smrti leta 1966. V dobo odraščanja Angele in poznejših življenskih izkušenj spada tudi to, da se je Slovenija - dotlej provinca dvojne monarhije Avstro-Ogrske - leta 1918 formirala v zvezno državo, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev - ShS, ki je leta 1929 sprejela ime Kraljevina Jugoslavija. Po 2. svetovni vojni leta 1945 je kraljevina prenehala, nastala je nova država - FLRJ (Federativna Ljudska Republika Jugoslavija, s komunistično partijo na čelu). Slovenija je postala samostojna šele po prvih demokratičnih volitvah leta 1991 in mednarodno priznana leta 1992. Svoje otroštvo je Angela preživljala doma, pazila je mlajše bratce in sestrice ter ob jutrih pasla krave. Pomagla je tudi pri ostalih lažjih kmečkih opravilih. Takrat je bilo v navadi, da so otroci pazili drug na drugega med tem, ko so starši delali na polju ali skrbeli za živino v hlevu. Otroci v tistih časih niso imeli vedno priložnosti za igro, tako pravi Angela. Vsaj ona ni imela veliko priložnosti za to. Ona in njeni starejši bratje in sestre so morali pomagati pri vsakdanjih opravkih, ki jih ni bilo malo. Med drugim so na polju čistili plevel, ne le doma, večkrat tudi pri sosedovih. Te opravke so delali z motiko in z rokami, nobenih strojev takrat še ni bilo. Angela se spominja, da so se manjši otroci včasih vseeno igrali med sabo. Takrat je pač veljalo, da so tudi otroci pomaglai pri delu. Nič nenavadnega torej ni bilo s tem, če so tudi otroci morali delati. Leta 1989. Osem od desetih živečih Bohančevih sester in bratov. Od leve: Tonček, Lojzek, Marica, Lojzika, Rezika, Milica, Stanko in Angela. Na sliki manjkata še Franček in Gustek (slednji živi v Kaliforniji) Medtem sta umrla Terezija - Rezika in Franček. ŠOLA; Ko je bila Angela še majhna, ni bilo v navadi, da bi dekleta hodila v šolo. Ona je bila ena izmed tistih srečnežev, ki so smeli hoditi v šolo. Stara je bila 7 let, ko je začela in je nato hodila v šolo 6 let. Njeno otroštvo ni bilo nekaj lahkega, saj se je morala vstajati že v zgodnjih jutranjih urah in opravljati vsakdanja jutranja opravila. V vsakem vremenu je poleti vstajala že ob 5. uri, da je še pred šolo napasla krave. Dež ni bil nikoli ovira za pašo. Včasih je prišla domov vsa premočena in je potem šla v šolo. Pašnika pri njih ni bilo mogoče zagraditi, ker je bil teren preveč hribovit. Ker so imeli precej krav, je bilo večkrat treba iti dober kos poti in poiskati svežo travo, da je bilo dovolj paše zanje. V zimskem času pa so krave jedle seno, ki so ga posušili in spravili v poletnih mesecih. MLADOST; Angela je že kot najstnica pela v cerkvenem pevskem zboru pri Mali Nedelji. Tu je srečala tudi Gusteka Budjo, svojega bodočega moža, ki je bil tudi pevec. Pripadnost katoliški Cerkvi v Sloveniji je bila takrat nekaj samoumevnega, saj je katolicizem takrat močno vplival na utrip družbe in na posameznika. Vera se je prenašala iz roda v rod, iz staršev na otroke in oblikovala življenje ljudi na vasi. V oktobru 1934 je umrla Budjeva Jožefa, mama Gusteka Budja, oče Alojz pa je umrl že nekaj let prej. Angela se spominja, kako so zvonili cerkveni zvonovi na dan materine smrti. Vendar vzrok zato ni bila smrt pokojnice, ampak so zvonili zato, ker je bil v Marseillu ubit takratni jugoslovanski kralj Aleksander, ki je bil sicer srbskega rodu. Naslednje leto, dne 3. marca 1935, sta se Angela in Avgust Budja poročila. Angeli je bilo slabih 19 let, Avgust pa je bil kar 11 let starejši. Poročila pa sta se predvsem zato, ker je Gustek po materini smrti na kmetiji ostal sam, pa seveda tudi zato, ker sta se imela rada. Angela mu je pri delu dosti pomagala, kadar ni pestovala svojih mlajših sestric in bratov. Njena mama Alojzija je želela, da se Angela z Gustekom poroči. STARŠEVSTVO; 10. oktobra se je Angeli in Gusteku rodila deklica, ki sta ji dala ime Gabrijela. 26. januarja 1938 pa se je rodil sin Janez. Ko je leta 1939 Angela pričakovala tretjega otroka, je po hudi bolezni dne 10. maja umrla njena mati, stara komaj 45 let. Angela je živela pri možu v Grabšincih, njeni starši pa v Godemarcih, kar je bilo dobro uro hoda oddaljeno od njiju. Vsak dan je, noseča, obiskovala bolno mater in pomagala vzgajati otroke - brate in sestre, ki so potem vse prekmalu ostali brez matere. Tako je ostal Angelin oče Vinc sam s številnimi otrokii. Angelina sestra, najmlajša hči Milica, je bila rojena istega leta kot Angelina hči Gabrijela. Včasih so ji sosedovi pomagali popaziti na njene otroke. 6. junija 1939 se je rodil tretji otrok, Slavko. Nekega dne, ko so bili otroci sami doma in sta Angela in Gustek delala na polju, se je zgodila nesreča. Ko sta prišla starša domov, je mali Slavko hudo jokal, ker ga je bolelo v ramenu. Imel je vročino, tako ga je sosed s konjsko vprego odpeljal v bolnišnico. Tu je starša zdravnik najprej okregal, zakaj nista otroka že prej pripeljala. Slavko je čez nekaj dni v bolnišnici umrl. Angela ni nikoli izvedela za vzrok smrti, vendar sta z možem sumila, da je imel zastrupitev krvi. Zdravnik jima nikoli ni pojasnil. Otroka so pokopali na Ptuju, kjer je bila bolnišnica, v kateri je umrl. 13. julija 1985 sta Angela in Avgust Budja praznovala zlato poroko. Na sliki z otroci od leve, zadnja vrsta: Janez, Angela, Gustek. Spredaj z leve: Jelka, Olga in Gusti. Marca 1941 se jima je rodil Milan. Ko je bilo Milanu tri mesece, je umrl za nekakšno otroško boleznijo, ki seje v tistih časih v tej ali oni obliki večkrat pojavila in terjala mlada življenja. Nato sta Angela in Gustek 28. maja 1945 dobila hčer, ki sta ji dala ime Avguština. Sprva naj bi ji bilo ime 382 Angela, vendar je župnik pri krstu ugotovil, da je dekle rojeno na očetov 40. rojstni dan, ter odločil, da bo Avguština. Ko je družina nekaj let pozneje začasno bivala v Ormožu, se jima je 14. januarja 1950 rodila najmlajša hčerka Olga. Zakonca Budja sta občasno skrbela za Angeline mlajše brate in sestre, bila sta pa tudi zaposlena, tako s kmetijo in kot z javno službo v bolnišnici. Gustek je nekaj let opravljal službo strežnika, najprej v Mariboru in nato v Ormožu, Angela pa je bila kuharica v bolnici v Ormožu. Gabrijelo so klicali Jelica in Avguštino Gustika. Jelica in Janez sta bila precej starejša od svojih sestric Gustike in Olge, zato sta bila večkrat njuna varuha, ko sta bila starša v službi. Seveda se je našel čas tudi za otroške igre z otroci iz soseščine. To je bila težka doba po 2. svetovni vojni, nekaj zaradi dokaj trdega režima v tedanji Jugoslaviji, nekaj pa zaradi hudih časov, ki 80 jih povzročila leta Hitlerjeve vojne v Evropi. POZNEJŠE DRUŽINSKO ŽIVLJENJE; Angelin mož Gustek je bil dolga leta srčni bolnik. Bilo mu je naporno opravljati težka kmečka opravila, zato je morala Angela večkrat zavihati rokave in mu priskočiti na pomoč. Bili so težki časi. Včasih je bilo nujno potrebno imeti denar za razne dajatve državi in podobno, vendar do tega ni bilo lahko priti. Takrat je bilo v navadi, da so ljudje zamenjevali razne pridelke med seboj in tako preživeli. Torej: pridelkov niso prodajali ampak so jih s kom zamenjali, najsi je bilo to za kakšno storjeno uslugo ali za kak drug pridelek, ki ga doma ni bilo. Kadar je bilo treba kupiti prašiča, je bilo zanj potrebno delati pri kmetu deset dni. Dva prašiča -dvajset dni. Za oranje in druge usluge kmetov, ki so imeli konje, je bilo treba odslužiti nešteto dnin, celodnevnega dela ob hrani in pijači. Za eno celodnevno oranje na njivi je bilo treba pri kmetu odslužiti kar celih 7 delovnih dni. To je bilo ponavadi od jutra do večera, medtem pa je delo na domačem polju stalo in čakalo. Tudi z otroci se ni bilo časa ukvarjati, tako so se dostikrat vzgajali sami. Ker denarja ni bilo, je največkrat Angela služila pri kmetih, včasih pa tudi Gustek ali celo oba hkrati. Leta 1939 je bila Jelka stara 3 leta in Janez (v naročju) 1 leto. Zakonca Angela in Gustek Budja Angela ni bila nikoli prav srečna v vasi, kamor se je nekoč primožila. Sosedje niso bili ravno prijazni, saj je prišla k Budjevim iz sosednje župnije. Grabšinci spadajo pod župnijo Sv. Jurij ob Ščavnici, Godemarci, njena rodna vas pa k Mali Nedelji. Tako se je družina selila kar trinjastkrat v dveh desetletjih njunega zakona. Domačijo sta prodala precej pozneje, da bi kupila posestvo s hišo v bližini Angeline rojstne vasi, pri Mali Nedelji. Gustek se je pozneje izučil za organista. To službo je potem opravljal pri Mali Nedelji, kakor tudi službo mežnarja - zvonenje, čiščenje cerkve in drugo. Gustek je zvonil na cerkvene zvonove ob jutrih, ob poldnevu in zvečer, pred vsako mašo, za pogrebe, poroke in druge praznike. To je bilo vsakodnevno opravilo, ki pa ga je veselilo. Denarja zato ni dobil, so mu pa ljudje dajali "zbirco", to pomeni davek v obliki svojih pridelkov - od mesa do zaseke in moke. Pri čiščenju cerkve mu je večkrat pomagala tudi Angela in pozneje otroci. Prav zato je bila želja po preselitvi bliže centra Male Nedelje še večja, saj sta s hojo tja in nazaj izgubila veliko časa. Ko sta končno našla primerno bivališče, se je pokazalo, da je potrebno pri hiši veliko dodelati in popraviti. Angelini sorodniki so jima pri tem priskočili na pomoč. Gustek je imel le enega, 10 let starejšega brata Alojza, ki je živel v Sevnici in se med sabo niso dostikrat videvali. POGLED NAZAJ; Okrog leta 1947 se je družina Budjevih začasno preselila v Maribor. Gustek se je zaposlil kot strežnik v mariborski bolnici. To je bilo za časa Stalinove vlade. Budjevi so bili verni katoliki, ki so se že takrat aktivno vključevali v cerkvena opravila in tako se je pokazalo, da je bil Gustek zasledovan in opazovan iz strani svojih sodelavcev in drugih "prijateljev". Med komunizmom in krščanstvom je tlelo sovraštvo, ljudje so se iz strahu obračali po vetru, Budjev Gustek pa tega ni maral. Tako je Gustek leta 1948 usodno pritrdil nekemu sogovorniku v toku njunega pogovora, ta ga je zatožil oblastem in Gusteka so obsodili na šest mesecev zapora, češ da je deloval proti vladi. Angela je za preživetje družine bila prisiljena poiskati začasno zaposlitev. Po šestih mesecih zapora se je Gustek vrnil na svoje delovno mesto. Tamkajšnji šef oddelka mu je zaupal in mu svetoval, da naj se zaradi svoje varnosti preseli v Ormož, ker mu v Mariboru ne bodo dali mira in ga bodo še naprej zasledovali. Tako je tudi bilo. Kmalu so se vsi skupaj preselili v Ormož, Angela in Gustek sta dobila zaposlitev v tamkajšnji bolnišnici. Cerkveni pevski zbor pod vodstvom Avgusta Budja pri Mali Nedelji, leta 1982. Posneto na cerkvenem dvorišču Sv. Trojice pri Mali Nedelji. V Ormožu se je potem rodila tudi Olga. Številni različni konflikti z oblastmi so tudi pozneje večkrat obarvali življenje Budjevih, vendar je bila obsodba Gusteka na šestmesečni zapor v Mariboru nekaj najhujšega. O tem pozneje ni nikoli maral nič govoriti, nikomur ni povedal, kaj vse je prestajal v mariborski ječi. Enostavno ni maral, da bi vmešal še koga drugega in bi ga potem zasliševali ali podobno. Skrivnost šestih mesecev Gustekovega življenja v omenjeni ječi je leta 1987 odšla z njim v grob. USTANOVITEV PEVSKEGA ZBORA; Leta 1952 so se Budjevi ponovno preselili v vas Grabšinci. Organist pri Mali Nedelji je med tem umrl in tako je Budjev Gustek prevzel službo organista za pokojnikom. Prišel je dan, ko je prvič zaigral na cerkvene orgle in ko je Angela prvič zapela ob njem na koru. Kmalu nato je bil ustanovljen nov cerkveni pevski zbor pod vodstvom Gusteka Budja, ki mu je ob strani, kot prva sopranistka, stala žena Angela. Za oba je to pomenilo prijetno preobrazbo v življenju, z ustanovitvijo pevskega zbora in z organistovsko službo sta zakonca navezala mnoge prijateljske stike in doživela veliko lepega kasneje v življenju. Vse to sta delila s svojimi otroci in z vsemi, ki so jima bili blizu. Angela ima veliko lepih spominov iz tistih časov. Petje je ves čas pomenilo zanjo nekaj lepega v življenju, nekaj v čemer je našla samo sebe. Budjevi 1959 OTROCI ODRAŠČAJO IN ZAPUŠČAJO DOM; Starejša otroka Janez in Jelica sta odšla zgodaj od doma v svet. Našla sta si svoj dom in zaposlitev na drugem koncu Slovenije, Janez v okolici Celja in Jelica v Škofji Loki. Oba sta pozneje tam našla tudi svoja življenska sopotnika - Jelica Poldeta Karlina in Janez Štefko Bezenšek. Gustika je medtem končala osnovno šolo in se vpisala na Učiteljišče v Murski Soboti. Žal ji štipendije zaradi očetove službe organista niso dodelili in tako iz tega študija ni bilo nič. Kmalu se je zaposlila v Tekstilni tovarni v Ljutomeru in šla na specializacijo v Maribor. Tu je potem tudi ostala vse do odhoda na Švedsko. V Mariboru je srečala bodočega moža Martina Prevolnik, ki je imel na Švedskem sorodnike in leta 1964, kmalu po njuni poroki, odšla za možem k njim na obisk. Olga je medtem končala osnovno šolo in odšla k sestri Jelici v Škofjo Loko, kjer se je izučila za frizerko. Prvi soustanovitelji Slovenskega KK Triglav leta 1968 v Landskroni na Švedskem. Od leve zadaj: Avgust Budja, Marjan Ušaj, Janez Budja, Štefka Budja, Nevenka Ušaj, Majda Ivič. Od leve srednja vrsta: Angela budja, Olga Budja, Martin Prevolnik, Nevenka Ušaj. Pred Nevenko Gabrijela Karlin in Avguština Budja: V ospredju z leve: Jože Kragelj in Jože Bajec. Prvi društveni prostori so bili v stanovanju A .in A. Budja. SELITEV NA ŠVEDSKO. Kot že rečeno, Gusti je šla na obisk k moževim sorodnikom na Švedsko. To je bilo davnega leta 1964, obisk pa se je spremenil v stalno bivanje na Švedskem. Pozneje se je pokazalo, da se je s tem za družino Budja začela nova zgodba v novi deželi. Nekaj dni po rojstvu Gustine prvorojenke Dorice, ki se je rodila 31. 1. 1965 je v prvih dneh februarja 1965 prišel na Švedsko "na obisk" k sestri brat Janez. Nekaj mesecev za njim je prišla njegova, takrat skoraj 20-letna žena Štefka. V Sloveniji pri Štefkinih starših je ostal njun prvorojenec, sin Jani, takrat star dobrega pol leta (rojen 15. decembra 1964). Tudi Štefka in Janez sta nameravala ostati na Švedskem le za kratek čas, a se je to zavleklo vse do leta 1976. Ko se je Gusti in Tinkotu (tako so klicali njenega moža Martina) 7. marca 1966 rodila druga hčer, Lenka po imenu, sta 14. maja na Švedsko k njima začasno prišla tudi starša Angela (50) in Gustek (61). Angela je bila že iz otroštva vajena pestovanja majhnih otrok, zato se je tudi na Švedskem znašla v znanem okolju. Gustek je kmalu našel zaposlitev v ladjedelnici Varvet v Landskroni. Janez se je zaposlil najprej v tiskarni Parajett in pozneje v Landskverku. Štefka je sprva dobila delo v hotelu Oresund. Tinko je bil zaposlen kot pek v mestni pekarni, Gusti pa se je izučila za strugarko. V septembru 1966 sta na Švedsko prišla tudi Jelka in njen mož Leopold Karlin, po domače Polde. S seboj sta takrat pripeljala prvorojenca 3-letnega Poldija. Čakala sta tudi že drugega otroka, 29. septembra se jima je na Švedskem rodil drugi sin, Robert. Na Švedskem sta Budjeva s podporo svoje ožje družine ustanovila slovensko pevsko društvo - KK TRIGLAV (1968). Posnetek je iz zadnje zgoščenke VEČERNICE (2004) v okviru pevskega društva Orfeum, ko je naslednik KK Triglav, kjer sodeluje tudi Angela s svojimi otroci, vnuki in pravnuki. Foto: Lotta Karlin. Nekaj mesecev jim je bilo tesno v dvosobnem stanovanju pri Topolovčevih, kjer sta se Gusti in Tinko vselila v novembru 1964. Vsi ostali Budjevi so namreč za začetek ostali pri njima v njunem stanovanju. Seveda ne za dolgo. Že v novembru 1966 se je začelo razseljevanje - Angela in Gustek sta se selila skupaj z Gusti in Tinkotom v štirisobno stanovanje na Strandvagen v Landskroni. Janez in Štefka sta si našla primerno stanovanje pri družini Varga. Tako sta pri Topolovčevih na Suellsgatanu nekaj časa ostala samo Karlinova z dvema sinovoma. Med tem sta 18. avgusta 1966 dobila Štefka in Janez še hčerko Bernardko. Dne 15. julija 1968 so dobili pri Gusti in Tinkotu najmlajšo hčer Anne-Marie, pri Jelki in Poldetu pa 5. oktobra še tretjega sina, Simona. Karlinovi so takrat stanovali v Gripenu, kamor sta se preselila tudi Angela in Gustek ter Janez in Štefka, seveda vsak v svoje lastno stanovanje. Jani, sin Štefke in Janeza je, razen krajšega obiska na Švedskem, ostal pri Bezenškovih, kot so se pisali mamini starši v Sloveniji. Gustina družina je takrat stanovala na Kolonigatan. Eden od obiskov na domačiji pri Mali Nedelji. Na sliki od leve: Angela, Janez in Gustek Budja. V Sloveniji oziroma v Škofji Loki je v stanovanju Karlinovih zaradi poklicnega izobraževanja ostala le najmlajša, Olga. Po končanem šolanju leta 1968 pa je tudi Olga prišla na Švedsko. Pred tem sta si Angela in Gustek našla lastno stanovanje v Gripenu, tako je Olga za začetek stanovala pri njiju. Kmalu se je tudi zaposlila, sprva kot šivilja v Schlasbergu. Še vedno je vprašanje o vrnitvi v Slovenijo viselo v zraku, vendar je vse bolj bledelo. DELO NA ŠVEDSKEM; Angela in Gustek sta bila že kar v letih ob svojem prihodu na Švedsko. Kljub temu sta oba kmalu dobila zaposlitev - Angela kot varuška(dagmamma), Gustek pa v ladjedelnici. Angela je skrbela tudi za vnuke in vnukinje, ki jih je z leti bilo na Švedskem kar enajst. Ker so bila stanovanja Budjevih dokaj blizu drug do drugega, sta Angela in Gustek večkrat vabila na kosilo vse otroke z družinami. Tudi vsi štirje otroci in njihovi partnerji so imeli vsak svojo zaposlitev. Na Švedskem je bilo takrat dela za vse dovolj, lahko so celo izbirali, tako da so bili materialno vsi zadovoljni. Kmalu so na pobudo slovenskega duhovnika na Švedskem, p. Jožeta Flisa, ustanovili slovensko društvo Triglav (1968) v Landskroni, kjer sta bili petje in dramska sekcija glavni dejavnosti. Poleg družinskih članov so v društvo privabili še druge rojake, ki jih je te vrste dejavnost zanimala in veselila. ^ Angela je že iz mladosti občasno imela revmatične težave, včasih več, včasih manj. Na Švedskem je dobila izdatno zdravniško pomoč, tako da je kmalu začutila izboljšanje. Tudi Gustek je našel zdravnika in dobil zdravila za svojo »angino pectoris« (bolezen srca in ožilja), tako da se jima je zdravstveno stanje obema izboljšalo. Pri delu v slovenskem društvu sta našla veliko veselja. Gustek je vodil pevski zbor, kjer so sodelovali vsi člani njegove družine in tudi mnogi drugi ljubitelji zborovskega petja. Tako o domotožju ni bilo veliko razmišljati, saj sta imela vso družino na Švedskem. Če bi ostala v Sloveniji, bi nikoli ne živeli tako blizu drug drugemu. Pred ohodom na Švedsko je živela Gusti v Mariboru, Janez v Vojniku, Jelka in Olga pa v Škofji Loki. Vnukinja Anne-Marie in pet Angelinih pravnukov, od leve: Daniel, David, Andre, Charlie in na desni Tanja. (Landskrona, 2002) Angela se švedsko ni nikoli kaj dobro naučila. Njeno delo ni zahtevalo znanja švedskega jezika, kadar je bilo potrebno urejati kakšne uradne stvari, pa so ji pri prevajanju pomagali otroci. Gustek se ni bal govoriti švedsko, saj je imel predhodno znanje nemškega jezika, ki mu je pri švedščini pomagalo. Otroci pa so se na materialnem in duhovnem področju v švedski družbi dobro znašli, meni Angela. Ko sta se po nekaj letih bivanja na Švedskem upokojila, sta Zvonko Bencek in sin Matej, najmlajši Angelin vnuk. Landskrona, 17.dec. 2003. se občasno rada vračala domov v Slovenijo, kjer sta s pomočjo sorodnikov in znancev popravljala in dograjevala svoj dom pri Mali Nedelji. Janezu in Štefki se je 8. 11. 1970 rodil najmlajši sin, Andrej. Med tem sta odprla svoj lasten lokal, kavarno »Petit bar« v Landskroni. Tu sta bila zaposlena vse do svojega odhoda nazaj v Slovenijo, leta 1976. Seveda so Budjevi v Landskroni Janeza in njegovo družino po povratku v Slovenijo dolgo časa zelo pogrešali. A življenje je šlo svojo pot naprej. Med tem se je leta 1969 poročila Olga Budja z Dragotom Kostanjevec. Prvorojenka Leonida se jima je rodila 30. 1. 1971. Dobrih pet let pozneje, dne 6.6.1976 pa sta dobila najmlajšo hčer Dominiko. Domačija pri Mali Nedelji (2003) Zakon Angeline hčere Gusti s Tinkotom se je po sedmih letih razpadel. Šla sta vsak svojo pot, hčerke Dora, Lenka in Anne-Marie pa so ostale pri mamici. Tinko se je kmalu spet poročil, Gusti pa je leta 1977 srečala Zvonkota Bencek, življenjskega sopotnika , s katerim sta 23. 6. 1981 dobila sina Mateja. Angeli in Gusteku Budja se je tako rodil že dvanajsti vnuk. Leta 1972 se je razpadel tudi zakon Olge in Dragota Kostanjevec. Drago se je kmalu spet poročil. Olga je ostala samohranilka z dvema hčerkama, pozneje pa je našla zvestega prijatelja v rojaku Ilkotu Stopinšek, ki se je iz Nemčije po skoraj 20. letih bivanja tam preselil k njej na Švedsko. Budjevi iz Švedske na družinskem obisku pri Štefki in Janezu v Šentjurju. Poletje 2003. Na sliki z leve: Janez, Štefka, Olga, Jelka, Jani, Gusti, Tatjana - Janijeva žena, Lojzka in Franci Guček, Bernardka, Leonida in Peter Kembro ter v ospredju Fanika in Andrej. Foto: Mitja Guček. ife«»-«. 'iudja avgust Spomenika na grobu Augusta Budja pri Mali Nedelji in Poldeta Karlin v Landskroni Dne 8. marca 1987 je med bivanjem v Sloveniji naglo umrl mož Gustek in je zdaj pokopan pri Mali Nedelji. Tako je Angela ostala sama. Na Švedskem se ni več tako rada zadrževala, saj je pogrešala moža in svoj dom v Sloveniji, iz leta v leto močneje. Setre in bratje, sosedje ter člani pevskega zbora pri Mali Nedelji so jo vabili nazaj. Tako preživi zdaj večino svojega časa doma v Sloveniji. K otrokom in vnukom na Švedsko pride zgolj na obisk. Razume tudi težave drugih ljudi in jim skuša po svojih močeh pomagati, pa naj bo to kdorkoli, ki jo poprosi za pomoč. Sin Janez z družino jo večkrat obišče, hčere Jelka, Gusti in Olga, njenih 9 vnukov in zdaj tudi že 19 pravnukov na Švedskem pa izmenjujoče prihajajo večkrat letno k njej na krajši obisk v času dopustov in počitnic. Jeseni leta 1989 je po hudi bolezni umrl tudi Jelkin mož Polde Karlin, star komaj 52 let. Na vprašanje, kaj je tisto, kar jo najbolj vleče v Slovenijo, pravi, da se v Sloveniji s pomočjo prijaznih ljudi krog sebe najbolje znajde sama, na Švedskem pa se počuti odvisna od drugih. Najbrž v veliki meri zato, ker ne govori jezika. Ima mnogo lepih spominov na Švedsko, vendar jo čustveno privlači le Slovenija. Večkrat razmišlja tudi o tem, da želi biti pokopana v slovenski zemlji ob možu Gusteku. Rada ima vse svoje štiri otroke, vnuke in pravnuke, vesela je v njihovi bližini, vendar noče biti nikomur v breme, dokler se temu lahko izogne. Le v Sloveniji se čuti kot celotna oseba, na Švedskem pa samo kot polovična. Težko je povedati, zakaj je temu tako, vendar tako je in nič drugače. 2003: Angela Budja v snemalnem studiu v helsingborgu na Švedskem, v ozadju Marek Vogel, producent RAZMIŠLJANJA; Anne-Marie je polna občudovanja do svoje babice Angele Budja. Govori tudi slovensko, babica pa švedsko ne govori, zato je njun pogovor tekel v slovenščini. Seveda je bilo včasih treba kakšno misel ponoviti, da ne bi bilo nesporazumov. Anne-Marie je rojena na Švedskem. S tem pogovorom je dobila povsem drugo sliko o svoji ljubljeni babici, kot pa jo je poznala doslej. Kadar babica ni na Švedskem, živi v manjšem kraju Mala Nedelja na Štajerskem, kjer so v bližini njeni sovrstniki po letih in mišljenju ter sorodniki in znanci. V tem kraju so skoraj vsi ljudje verni in hodijo v cerkev. Tudi babica je redno hodila, dokler ji je to dopuščalo zdravje. Tu pozna svojo okolico in se lahko znajde brez večjih težav. Ko jo je Anne-Marie povprašala, kako bi bilo, če bi ves čas živela pri otrocih na Švedskem, ji je mamika (tako kličejo babico) odgovorila, da bi vzlic njihovi ljubezni in dobri oskrbi pogrešala svojo domačijo v Sloveniji in znance iz mladih dni ter bližino atekove gomile. Vse bogastvo sveta ne more zamenjati občutka, da je sama svoj gospodar. Da ji ni le treba čakati na pomoč drugih, ampak lahko tudi sama komu kaj pomaga. Nihče je še nikoli ni razvajal. Vedno je bila ona vodilna sila za svojo okolico. In v tem je vsa njena moč. Dne 10. oktobra 2003 ob praznovanju rojstnega dneva hčerke Jelke. Od leve zadaj: vnukinja Dominika Kostanjevec, pravnukinja Sofija Karlin v naročju Jelke ter Gusti in Olga. V ospredju z leve: Vnukinja Dora Tuomainen, Angela Budja ter vnukinja Lenka Molin. Foto Zvonko Bencek. Vem tudi, pravi Anne-Marie, da je ta pogovor z babico za naju obe velikega pomena. Z veseljem mi je pripovedovala o svojem življenju. Vsak človek si kdaj zaželi, da ga drugi vidijo takšnega, kakršen je bil in je še zdaj. Ker Anne-Marie študira bolniško nego in nego za starejše, ji bo pogovor z babico pomagal pri vzporednicah z drugimi starejšimi ljudmi na Švedskem. Njena babica je oseba, ki je preživela dve svetovni vojni in ki so jo ideološko preganjali zaradi njene verske pripadnosti. Na Švedskem je bila priseljenka in obenem izseljenka v Sloveniji. Njene življenske izkušnje skozi neprestane družbene spremembe so velika dragocenost za mlade. Obojestranska izmenjava misli in doživetij je lahko življenjskega pomena, saj pomaga najti smisel življenja ljudem različnih starosti in vseh družbenih slojev. Anne-Marie meni, da je vsekakor s tem pogovorm tudi ona sama postala za izkušnjo bogatejša. 10. oktobra 2003, zet Ilko Stopinšek z Angelinim takrat najmlajšim 4-mesečnim pravnukom Augustom Karlin v naročju. S tem ko se človek stara, se njegove osnovne potrebe ne zmanjšujejo. Aktivnosti iz mladosti ter socialni stiki z drugimi ljudmi imajo enako velik pomen v ' JT -t^^H vseh življenjskih obdobjih. Ko otroci odrastejo in odidejo od doma, je človeku potrebno najti nove izzive, novo vlogo v svojem življenju, ki zapolni praznino nas dela zadovoljne. Ker staranje največkrat prinaša tudi razne izgube in druge boleče izkušnje, je še kako pomembno, da zadržimo zase tisto, kar nas je krepilo v mladosti in kar nam je pomenilo smisel življenja. Za Angelo Budja so te vrline približno naslednje: njeno slovensko okolje, trdo delo, vera in zborovsko petje. Petje Angelin doslej najmlajši pravnuk Erik Karlin, roj. 9. 10. 2004 na Švedskem je zanjo vedno pomenilo nekaj lepega, nekaj v čemer je našla samo sebe. Cerkvena pesem vsebuje zanjo še vedno strnjene življenske vrednote. Čeprav je njenih mladostnih vrstnikov v Sloveniji vse manj, jih je vseeno še dovolj, da jo bodrijo in držijo pokonci. Vera pomeni za Angelo način življenja, takšnega, kot so ga živeli njeni starši, sorodniki in znanci v Sloveniji. Pomeni snidenje z rajnimi na onem 1989, Kuršinci. Na sliki šest Bohančevih bratov in sester; levo Tereziija Bohanec, Marica Mlinarič, Angela Budja, Stanko Bohanec, Franček Bohanec in spredaj Alojz Bohanec Levo) 1991, osvežitev na božji poti na Brezje; v ospredju levo najstarejša pravnukinja Therese Laudon Budja, najmlajši Angelin vnuk Matej Bencek in Angela Budja svetu. Pri tem ne smemo pozabiti, da je bila Angela stara 50 let ko je prišla prvič na Švedsko. Na Švedskem njene življenske izkušnje niso identične s slovenskimi. Pesem in Cerkev sta dve simbolični vrednoti, ki se na Švedskem zdita drugačni. Trdo delo na polju je Angela zamenjala za delo z vinsko trto in pridelovanjem vina. Tako kot je smisel vere ta, da dobi človek plačilo na drugem svetu, lahko rečemo, da je smisel trdega dela na polju ali s trto tak, da zaslužimo plačilo za svoje delo v obliki pridelkov - grozdja in vina. Dokler naša draga mamika s takšnim veseljem skrbi za svoj dom v Sloveniji, bo srečna in zadovoljna. Njeno življenje ima smisel in s tem zadovoljstvo ter primerno vrednoto. Na Švedskem bi bila odvisna od drugih. Poleg tega so lepote slovenske dežele nekaj, česar ne pozabiš, če si jih kdaj ugledal. Angela Budja jih je pred svojim odhodom na Švedsko občudovala in zaznavala 50 let. Vprašanje je, če te naravne lepote Slovenije tudi ne vplivajo na mamikino počutje in odločitev o izbiri kraja njenega bivanja. Hribovita pokrajina Slovenskih V nekem glasbenem studiu na Švedskem ob nastajanju zgoščenke VECERNICE v oktobru 2003: Budjeve - Gusti, Angela, Jelka in Olga goric, kjer je doma, je kot odprto okno v svet. Iz dvorišča svoje domačije se ji oko zazre na gorato Hrvaško na jugu, Madžarsko na vzhodu in Avstrijo na severovzhodu. Na severu ugledaš Pohorje nad Mariborom, na Švedskem pa ni nikjer takšnih ali podobnih naravnih razglednic. Tu je Angela zelo pasivna, nima kaj početi, nikomur se ne zdi potrebna. V Sloveniji jo ljudje cenijo in potrebujejo na razne načine. Tam razume in govori njihovo govorico. Odka r je umrl atek, Gustek, jo na Švedskem neprestano muči domotožje in tu le poseda in šteje dneve, kdaj se bo spet vrnila domov. Anne-Marie je vesela, da ima tako pogumno babico, zelo zanimivo žensko. S tem, ko je slišala in zapisala njeno življensko zgodbo, se je naučila mnogo tega, predvsem glede svojih lastnih korenin. »Zlato gostuvanje" Avgusta in Angele Budja in gos^uvanjski gostje - sorodniki in znanci, pri Mali Nedelji 1985 Anne-Marie Budja, Landskrona Ambasadorka -slovenske besede !na Švedskem Ludvik Kramberger \Foto: Ludvik Kramberger in \osebni arhiv A. Budje Lepega majskega dne smo lobiskali Augustino Budja, po ■domače Gusti, na njenem prvem domu tik pod cerkvijo pri Mali Nedelji, saj je bila naša sogovornica tiste dni v svoji domovini na obisku pri mami. Budjevega doma ni bilo ežko najti. Prvi dve gospe, ki sta se tisto jutro vračali iz trgovine v središču vasi, smo povprašali za Budjeve in že ^smo bili na pragu hiše, ki jo je obdajalo spomladansko zelenje in cvetje. Mama Angela in Augustina Budja pred domačo hišo pri Mali Nedelji. Ste že slišali za pevke Sestre Budja, ki živijo na Švedskem? Zanje vemo doma, v Sloveniji, pa tudi po svetu. Nas je na intervju napotil Ivan Dolenc, izseljenec, pisatelj, nekoč urednik Založbe obzorja v Mariboru, ki že kakih štirideset let živi v Kanadi. Njegova žena Danica je preživela otroštvo le dve hiši od Budjevih. Tudi mag. Ivan Sivec je v svoji knjigi Vsi najboljši muzikanti (2003) pisal o Sestrah Budja. Gusti se je tiste dni mudila v domovini, ker je pomagala mami Angeli po operaciji na očesu. Stroške operacije so krili vsi štirje Angelini otroci - tri hčerke in sin. Ob našem obisku sta bili obe veseli - mama, ki je spregledala, in hčerka, ki ji je pomagala. Pogovarjati se z Gusti je pravo doživetje. Budjeva družina, pravzaprav oče Avgust, izhaja iz vasi Grabšinci, ki sodijo v občino Sv. Jurij ob Ščavnici. Tam se je Avgust rodil l. 1905 v kajžarski družini s štirimi hektarji posesti in si leta 1935 ustvaril družino z ženo Angelo, doma iz vasi Godemarci pri Mali Nedelji. Rodili so se jima štirje otroci, Gabrijela, Janez, Augustina in Olga. Gusti se je rodila leta 1945 v Grabšincih, od koder je pozneje dve leti hodila v osnovno šolo na Stari Gori ali, kot so tedaj rekli, pri Sv. Duhu. Ko je bila stara osem let, je oče postal organist in igral v cerkvi pri Mali Nedelji. Z mamo Angelo sta si želela, da bi zato živeli bliže cerkvi. Prodali so posest v Grabšincih in si kupili hišo in malo posest v Moravcih pri Mali Nedelji, pozneje pa so kupili hišo bliže cerkve v Mali Nedelji, kamor se je preselila vsa družina. Oče Budja se je tedaj posvetil delu v cerkvi. Bil je mežnar, zvonar in organist, mama Angela, ki je bila tudi cerkvena pevka, mu je pri tem pomagala. Tu so odraščali tudi otroci, ki so počasi zapuščali dom. Po naključju se je po nekaj letih vsa družina znašla na Švedskem. Zdaj e njihovih potomcev na Švedskem že okrog štirideset. Gustina življenjska pot je pestra in zanimiva. Njena prva zaposlitev je bila v Mariborski tekstilni tovarni v Mariboru, kjer je spoznala svojega prvega moža. Tam je delala dve leti in se tudi poročila. Na Švedsko je k svoji sestri Marici Varga najprej odšel njen mož Martin, za njim pa še Gusti. Prispela je v Landskrono, kjer živi še danes. Po prihodu na Švedsko je tri leta delala kot čistilka na ladji, obenem pa se je učila švedskega jezika. Nato se je izučila in zaposlila kot strugarka v neki tovarni. Po dveh letih je našla delo v tovarni svetil, kjer je delala naslednji dve leti. Po naključju in zaradi potrebe po pedagoškem kadru je začela leta 1976 brez formalne izobrazbe poučevati otroke slovenskih staršev. Za to delo, ki ga je opravljala vse do leta 1990, so jo plačevale švedske oblasti. Ko je tedaj šola slovenščine za otroke prenehala delovati, je do leta 2002, ko se je upokojila, otroke in odrasle poučevala švedščino kot drugi jezik. Medtem se je vpisala na višjo pedagoško šolo na univerzi v Lundu. Gusti si je vseskozi prizadevala, da bi nadoknadila v Sloveniji zamujeno šolsko izobrazbo. Po osnovni šoli ni mogla prejemati štipendije, ker sta bila oba starša cerkvena delavca. Toda s pridnim delom je napredovala tudi v izobrazbi. Najprej je na Švedskem morala končati devetletko, ker so ji za nadaljnji študij manjkali trije obvezni predmeti - švedščina, angleščina in matematika. Nato se je šolala na srednji šoli humanistično-družboslovne smeri in končno še na univerzi, na kulturno-znanstveni smeri na filozofski fakulteti v Lundu. Nekaj časa je študirala kot redna študentka, nekaj časa pa tudi ob delu. V šolskem letu 1988/89 je študirala tudi na filozofski fakulteti v Ljubljani, na oddelku za zgodovino. Štipendijo za študij v Ljubljani so ji tedaj kot švedski državljanki podelili v Beogradu. Od vsega začetka se je Gusti predajala kulturnemu delu in ohranjanju slovenstva in slovenskega ezika. Taka je bila tudi njena družina in številni sorodniki, ki živijo na Švedskem. Ko sta leta 1966 na Švedsko prišla oče Avgust in mama Angela - tam sta živela skoraj 20 let, vendar sta se po upokojitvi redno vračala domov -, je oče na pobudo tedanjega katoliškega župnika na Švedskem Jožefa Flisa skupaj s sinom Janezom ustanovil kulturni klub Triglav, ki je bil prvi zdomski klub med slovenskimi zdomci v zahodni Evropi. Z leti se je klub preimenoval v Pevsko društvo Orfeum in deluje še danes. V klubu in nato v pevskem društvu so se zbirali in se še zbirajo Slovenci, ki živijo v tem delu Švedske. Oče je tedaj igral kot organist, mama, tri sestre in brat s soprogo ter nekateri drugi rojaki iz okolice Landskrone pa so nastopali na raznih prireditvah državnega in cerkvenega - tako katoliškega kot protestantskega - značaja, ki so bile namenjene Slovencem in Švedom. Ni lahko opisati vsega Gustinega kulturnega udejstvovanja med zdomci na Švedskem. Že kot pedagoška delavka je s poučevanjem slovenskega jezika opravljala veliko delo. Gotovo pa je njeno najpomembnejše delo knjiga Švedska slovnica za Slovence, ki je izšla pri založbi Družina v Ljubljani leta 2002. S knjigo je zaznamovala praznovanje 40. obletnice Slovenske katoliške misije na Švedskem. S sestro Gabrijelo sta v založbi RKC dopolnili in izdali brošuro Slovenska katoliška misija na Švedskem, v kateri opisujeta obdobje njenega delovanja od nastanka leta 1962 do leta 2002. Sodelovala je tudi pri izdaji knjige Evropa, Avstralija in Azija, Slovenska izseljenska književnost do leta 1999, ki je izšla pri ZRC SAZU v Ljubljani. V njej je s svojim prispevkom predstavila slovensko književnost na Švedskem po drugi svetovni vojni. V samozaložbi je izdala tudi Slovensko-švedski besedni vodnik, ki je nekakšen priročnik osnov za sporazumevanje Slovencev s Švedi. Že kot desetletna deklica je ustvarjala pesmi in pesnila tudi pozneje na Švedskem, kjer je pesmi objavila skupaj s tremi avtorji v antologiji Štiri pota in razpotja (1979). Številne pesmi so uglasbene in posnete na nosilcih zvoka. V družini Budja se je veliko pelo. Peli so vsi, oče organist, mati in otroci. Tudi pevske vaje so bile dolga leta na njihovem domu. Nič čudnega, da je petje Gusti in njenima sestrama Gabrijeli in Olgi v življenju veliko pomenilo. Tudi pesem, zlasti narodna, je tista, ki ohranja slovenski jezik doma in v tujini. Petje je povezovalo družino Budja in njene sorodnike in jih še danes. To dokazuje tudi zgoščenka Sester Budja in družinskega pevskega zbora Orfeum z naslovom Večernice, ki nosi letnico izdaje 2004 in so jo posneli v Studiu Zlati zvoki v Sloveniji. Na njej sestre Budja in družinski pevski zbor Orfeum, ki ga sestavljajo sorodniki sester Budja (mama, otroci in vnuki), pojejo cerkvene in priložnostne pesmi. Mnoge skladbe v prevodu zapojejo še predstavniki druge generacije - otroci sester Budja kot solisti. Poleg te so Sestre Budja v letih od 1998 do 2004 izdale šest plošč in kaset z več kot stotimi, večinoma slovenskimi skladbami. Tu in tam za popestritev dodajo tudi kako švedsko ljudsko ali zabavno pesem v prevodu. Ta poteza jih je močno dvignila v očeh domačinov, Švedov. Najbolj so jim pri srcu narodne, pa naj bodo to švedske ali slovenske pesmi. Kot smo že omenili, pojejo tudi veliko lastnih pesmi, ki jih je napisala Augustina in uglasbila Olga. Sestre Budja so izdale tudi videokaseto z naslovom Glasbeni mostovi, na kateri izvajajo devet lastnih skladb in eno švedsko ljudsko. Za ta projekt so leta 2000 prejele štipendijo mesta Landskrona in skupaj z občino Ribnica dotacijo za izvedbo. Augustina Budja, stara 5 let Augustinina sestra Olga je zaposlena kot socialna delavka, druga sestra Gabrijela pa je do upokojitve med drugim delala kot kuharica v bolnišnici. 3rat Janez se je z družino leta 1976 vrnil v Slovenijo. Otroci so takrat postali šoloobvezni, zato je bilo treba izbirati med Slovenijo in Švedsko. Augustina tudi zdaj, ko je predčasno v pokoju, ne miruje. Kot zaprisežen (državni) tolmač honorarno (predvsem po telefonu) tolmači iz slovenskega, srbskega, bosanskega in hrvaškega jezika v švedščino in obratno. Zadnje leto je urednica Informativnega glasila, ki ga izdaja Slovenska zveza na Švedskem. S tem glasilom, z njegovim predhodnikom Naš glas ter drugimi izseljenskimi revijami in časopisi kot dopisnica sodeluje že 35 let. Pred tem je bila od leta 1991 do leta 2000 ajnica pri Slovenski zvezi na Švedskem. Zdaj pripravlja novo knjigo o Slovencih na Švedskem, zaposlujejo pa jo tudi obiski njenih otrok, Teodore, Helene, Anne-Marie in Mateja, ter osmih vnukov, Therese, Eliasa, Tanje, Alexandra, Andrea, Rebecke, Charlija in Amande, ki vsi živijo v njeni bližini na Švedskem. Ukvarja se tudi s prevajanjem, največ prek svetovnega spleta, in brezplačno pomaga rojakom pri zapletenih primerih z oblastmi na Švedskem in doma. Tudi pri vprašanjih v zvezi s slovenskimi volitvami se ljudje obračajo nanjo. Toda kadar le more, se odpravi domov k mami Angeli, s katero je sicer vedno povezana prek pisem in telefona. Družina, predvsem mož Zvonko, ji stoji ob strani v hudem in dobrem, tudi takrat, kadar Gusti potrebuje tehnično pomoč in razne nasvete. Augustina, Gabrijela in Olga Budja predvsem s pesmijo ohranjajo slovensko kulturo na Švedskem, saj imajo rade ljudsko pesem. Ko sem zapuščal prvi dom Augustine pri Mali Nedelji, sem v mislih potoval skozi njeno življenje. Koliko vsega je doživela? Koliko dobrega je ustvarila za Slovenijo? Na najpreprostejši način, s petjem, je skupaj s sestrama in sorodniki desetletja predstavljala Slovenijo v bogati deželi Švedski. Njihova pesem je šla v svet posneta, pa tudi z živimi nastopi po Švedski in v domovini Sloveniji. Ožja družina Augustine Budja 1995, prva vrsta z leve: vnuka Andre in Aleksander Westerlund, sin Matej Bencek in vnukinja Tanja Tuomainen; sredina z leve: vnuki Therese Laudon s sestrico Rebecko Solve in Elias Tuomainen; v ozadju z leve druga vrsta hčere: Lenka Helena, Anne-Marie in Dora Theodora Tuomainen. Zadnja vrsta z leve: zet Peter Molin, Niklas Solve in Hannu Tuomainen. Manjkata vnuka Charlie Solve in Amanda Molin, ki sta se rodila eno leto pozneje. Kaj več bi od Augustine še mogli pričakovati v okoliščinah, ki jih je imela na daljnem severu Evrope? Ne vem. Mislim pa, da je svoje slovensko poslanstvo odlično izpolnjevala in ga še zpolnjuje.1 8 Ludvik Kramberger, svobodni novinar iz Gornje Radgone. Intervju je bil objavljen v reviji za Slovence po svetu SLOVENIJA.SVET, december 2004, številka 8, letnik 1. VASA PISMA Spoštovana urednica, gospa Avguština f^^ Naj mi bo v uvodu najprej dovoljeno izraziti zahvalo za poslano '' GLASILO. Srčno ti, glavna urednica, čestitam za izvolitev na to odgovorno funkcijo. Sicer pa, toliko te že poznam da vem, da je to delo prišlo v čisto prave roke. ^^^B^^H^^^^^Bp Jože Krage! Informativno GLASILO (Informationsbladet) je simpatična »mini-revija«, ki v zadostni meri povezuje Slovence na Švedskem, čemur je tudi namenjena. Toda, ali dovolj informira tudi o življenju, razvoju, hitremu napredku in nasploh utripu vaše 'lll^'^l^^lil^ÄraE^ ¡n moje prve domovine, to pa je morda vprašanje za bodočnost! V ^^^J^^^H^pBtt^ GLASILU št. 3 je bil objavljen takšen zelo poučen članek, H^B^Kj^^^^^J^^^ft podpisan od gospe Rade Pišler. Poleg gospe Rade se nas je J^^^^Bh^JII^^^^Hl vrnilo v domovino kar precej Slovencev. V tem času, še posebej z vstopom Kraljevine Švedske v Evropsko unijo, se je delno spremenila zakonodaja te, nam vsem ljube dežele, da o Sloveniji, ki je medtem postala samostojna država in se rešila balkanskega kotla, ne govorimo. S hitrimi koraki se tudi približujemo Evropi, koliko je dobro ali ne, ne vem, je pa vsekakor boljše, kot živeti skupaj v prejšnjem čudnem Konglomeratu narodov, ki se je imenoval Jugoslavija. Deset pol čudovitih let sem preživel na Švedskem. Sem upokojenec po slovenskih zakonih, čakam, da bom tudi po švedskih. Vsa ta zakonodaja je tako v »zraku lebdeča«, da jo le Bog razume. Morda bi kaj o tem napisala, gospa urednica Avguština? Sicer pa velja: hvala Bogu za našo lastno domovino Slovenijo! Tudi jaz sem stal na okopu njene obrambe in sem zdaj njen veteran, št. 12142. Ponosen sem na to... Večkrat se spomnim lepih časov, ko smo »orali ledino« v prvem švedskem slovenskem »klubu« Triglav v Landskroni. Pa naš pevski zbor, ki ga je vodil atek Budja! To so bili časi - prav je zato in lepo od vas, dragi rojaki, da vzgajate otroke v slovenskem duhu in kulturi, naj bodo tudi oni nekoč ponosni, da imajo slovenske korenine! Rad gledam SESTRE BUDJA na naši TV, vzbujajo mi nostalgijo... mamika Budja mi je dala vaš čudoviti CD božičnih pesmi. Tukaj na mojem dvorišču v Laški vasi, na nadmorski višini 400 m, vsako leto naš mešani pevski zbor (23 članov), ki ga vodi gospa Radica, priredi BOŽIČKOVANJE. Za uvod v ŽIVE JASLiCe, prepevanje otrok in starejših, vrtimo trak s krasnimi pesmimi SESTER BUDJA. Eno ali dve smo se v zboru »BOJANSKO« celo naučili. Poslušalcev iz cele občine Štore (kjer sem po božji in po volji volilcev podžupan), ne manjka. Ko sem se že k pisanju tega članka spravil, naj mi bo dovoljeno še pozdraviti vse Slovence na Švedskem, ki jih poznam in so mene poznali. Kristijan Mlakar v Stockholmu, gospod Ficko v Malmö-ju, Turkovi, Černeci, Tomi, Ronny, Štefka, Zvonko, Štefan, dobri Viki Semprimožnik, Dolničarjevi, Ivičevi, Katica in Karli Vrabl, Jelka, Gustika in Olga in še in še. Želim vam vsem zdravja in osebne sreče. Srečen bom tudi sam, če se bo kdorkoli kadarkoli oglasil v Laški vasi nad Štorami, kjer ob gozdu biva, morda ne še čisto pozabljeni Jože Kragelj s svojo Radico na številki 54. Jože Kragel Odgovor urednice; Spoštovani Jože Kragel, hvala za prijazno pismo in pozdrave! Zaenkrat v uredništvu, žal, ne razpolagamo z dovolj popolnimi podatki, po katerih sprašuješ, do izida naslednje številke Informativnega GLASILA pa bomo poskušali dobiti odgovor in ga v celoti objaviti. Tudi tebi lep pozdrav in oglasi se še kaj v uredništvo. A. Budja Tone Jakše: Razmišljanje ob krvavicah, kislem zelju in cvičku _ pa ob starih prijateljih, se dopolnim, ko mi ta naslov ob pogledu na bogato obloženo mizo postane že čisto domač. Včeraj sem po telefonu govoril z Gusti, urednico tega glasila, da bi zvedel kako priti do švedske slovnice, ki jo je pred kratkim izdala, končalo pa se je tako, da sem ji obljubil napisati to pismo. In danes smo tu: Lojze, Rada, Frida, Niko in jaz. Sedimo v gostilni Vovko na Ratežu pri Novem mestu in uživamo ob domačih dobrotah. Jutri bo Martinovo, mi pa smo že danes dostojno proslavili njegov god. Gledam jih, kako kramljajo in se poskusim spomniti, katere so tiste vezi, ki so nas tako usodno povezale, da jih čutimo še sedaj, po treh in več desetletjih. Saj prihajamo vendar iz različnih koncev Slovenije, smo različnih starosti, izobrazbe in poklicev, pa verjetno tudi različnih političnih prepričanj, čeprav o tem nismo nikoli čutili potrebe govoriti. Prva vez, ki je skupna vsem petim, je Švedska. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja nam je postala druga domovina. Rada, Frida in Niko so pristali v Uppsali, Lojze in jaz v Stockholmu. Kmalu zatem smo ustanovili Slovensko društvo v Stockholmu. To je bila druga vez. Uredili smo si Slovenski dom, kjer smo se videvali, se poveselili z rojaki in si tako lajšali domotožje. To je bila tretja vez. Poleg teh jih je še nekaj, ki vežejo mene osebno na vsakega izmed njih. Prva na Frido in Nika, ki ju poznam najdlje. Bilo je nekega sivega decembrskega dne leta 1967, ko je potniški vlak drvel skozi zasneženo Nemčijo proti jugu. Sedel sem tiho v kotu z rahlo priprtimi očmi in se delal nezainteresiranega za ves svet okoli mene. Pa kaj bi, nemščine, ki je žuborela vsenaokrog tako ali tako nisem razumel. Potem pa_ ali se ni med to neskončno nemško žlobudranje prikradlo tudi nekaj slovenskih besed? Bolj pozorno sem prisluhnil in potem začudeno pogledal. Res, ob oknu je stala ženska in moškemu zavzeto nekaj kazala v zasneženi pokrajini, ki je hitro bežala mimo: "Glej, tam nekje sem bila pa jaz rojena!" Hitro sem skočil pokonci. Ne, niso bile sanje! Tako sem se seznanil z rojakoma Frido in Nikom. Ona je iz Krške vasi, on iz Brežic. Poročena sta in trenutno živita na Švedskem. Za zimske praznike se peljeta domov v Krško vas. Ona je bila res rojena v Nemčiji, kamor je bila med drugo svetovno vojno izgnana njena družina. Ko vlak drugo jutro ustavi v Ljubljani, smo že dobri znanci. Nekaj let pozneje se spet srečamo v Slovenskem domu. Takrat sta tam že tudi Rada in Lojze. Mnogo prijetnih uric smo preživeli skupaj. Zdaj sta Frida in Niko Perkman upokojena in živita spet doma v Krški vasi Lojze Hribar je bil rojen v vasici Veliko Črnelo pri Muljavi. On je bil včasih predsednik Slovenskega društva v Stockholmu, jaz pa tajnik. Bil je tudi predsednik koordinacijskega odbora slovenskih društev na Švedskem, jaz pa urednik Našega glasa, glasila za Slovence na Švedskem. Potem je on postal predsednik zveze jugoslovanskih društev na Švedskem in pozneje član parlamentarne komisije za probleme priseljencev na Švedskem, jaz pa sem se preselil nazaj v Slovenijo. Tako sva se za dlje časa razšla. Srečala sva se spet, ko so se Slovenci iz Švedske v okviru Švedsko-slovenskega društva začeli organizirano srečevati v Sloveniji. Brez Lojzeta seveda ne bi bilo nič. Rada je Vrhničanka. Skupaj s sinom Bojanom in možem Edom Pišlerjem je pogosto prihajala v Slovenski dom. Prenekatero kulturno prireditev sva skupaj organizirala. Bila je tudi dragocena sodelavka v uredništvu Našega glasa. Učitelji so bili vedno rožice za vse in pri društvenem delu so vedno imeli dela na pretek. To seveda vem iz lastnih izkušenj, saj sem bil prvi učitelj slovenskega jezika na sobotni dopolnilni šoli materinščine v Stockholmu. To je bilo še v začetku sedemdesetih let. Nekaj let za mano je skrb za slovenščino prevzela Rada. Sedaj je invalidsko upokojena in živi spet na Vrhniki. Od leve: Tone Jakše, Frida Perkman, Lojze Hribar, Rada Pišler in Niko Perkman, jeseni 2004 Od peterice v naši družbi je le Lojze še vedno na Švedskem, sicer pa jih je od Slovencev, ki smo v glavnem tja prišli v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, velika večina tam tudi ostala. Jaz sem se vrnil med prvimi. V drugi polovici osemdesetega sem pričel delati pri Dolenjskem listu v Novem mestu. To je bila moja prva zaposlitev v Sloveniji, saj sem bil še študent, ko sem odšel od doma. Čeprav je bilo splošno znano, da ima švedska družba, od koder sem takrat prihajal, po razvitosti najmanj dvajset let prednosti pred slovensko, delati nikakor ni bilo enostavno. Zlasti vodilni so mi dali večkrat vedeti, da prihajam iz gnilega kapitalizma in da nimam pojma o delavskem samoupravljanju. To me je osupnilo in navdalo z dvomi vase. Spomin na pristne in poštene medsebojne odnose, ki sem jih bil vajen z delovnih mest na Švedskem, je že skoraj zbledel, ko se je vse skupaj zrušilo. Potem so se isti, ki so bili prej do mene nezaupljivi, v surovi kapitalizem z veliko vnemo vživeli, zlasti mentalno. Meni ni bilo treba dolgo gledati te preobrazbe. Sredi osemdesetih sem zbolel in bil kmalu invalidsko upokojen. Zdaj so bile spet volitve, a se ne pogovarjamo o njih. Toliko švedskega duha je še ostalo v nas. Politika je intimna stvar vsakega posameznika, zakaj bi z njo zastrupljali medsebojne odnose. Šele ko se razidemo in sediva v avtomobilu z Lojzetom sama, me pobara: "Kaj misliš, se bo zdaj kaj spremenilo?" Vem kaj ima v mislih. Vrtim volan in vmes mu pripovedujem o svojih občutkih: da smo sedaj tudi Slovenci politično dozoreli in da zato ne pričakujem večjih sprememb, zlasti pa ne političnih pogromov in ukinjanja pokojnin. S tem so labilne ljudi samo poskušali prestrašiti tisti, k i so sami imeli slabo vest, pa so se zato zbali vsakršnih sprememb. Mislim, da je bil s tem zadovoljen. Jesenski mrak jih je pobral, Lojzeta, Rado, Frido in Nika. Tam iz teme pa mežika sveti Martin, čaka na svoj god in se skrivnostno smehlja. Že misel na vinorodne griče in polne hrame v tej polmračni dolenjski pokrajini mu greje srce. Drugo leto se dobimo na Štajerskem, smo se dogovorili. Pa lepe pozdrave vsem skupaj! Tone Jakše Rada Pišler: Pismo iz Slovenije Spet se oglašam iz Slovenije, kjer se je medtem nabralo kar nekaj novic. Seveda veste, da smo imeli volitve v državni zbor in da so se politične barve dodobra premešale. Večino je dobila Socialdemokratska stranka (SDS), ki jo vodi Janez Janša in bo najverjetneje mandatar za sestavo nove vlade. V tem trenutku je še negotovo, s katero od strank, poleg Nsi in SLS, bo šel v koalicijo, da bo imel v državnem zboru absolutno večino. Dobili pa smo že predsednika državnega zbora in sicer je to postal France Cukjati, ki je član SDS. Dobili smo tudi novega nadškofa, kajti prejšnji, Franc Rode, je odšel na novo službeno dolžnost v Vatikan. Za njegovega naslednika je imenovan dosedanji pomožni škof Alojz Uran, ki slovi kot prijazen in umirjen mož. Rada Pišler Po evforiji ob vstopu v EU se je začelo mirnejše in treznejše obdobje. Strahovi, da se bomo Slovenci in vse kar je slovenskega izgubili v konglomeratu Evrope, izginjajo. Namesto tega smo začeli iskati pozitivne slovenske značilnosti, da bi jih lahko predstavili tujim turistom, ki jih je v Sloveniji čedalje več. In katere so le-te? Raznolika slovenska pokrajina in jezik sta tipično zaznamovala naš narod. Štiri kulturne krajine se odražajo v različnih značajih ljudi, vzorcih vedenja, arhitekture, kuhinje itd. Specifična slovenska pokrajina je na primer kraški svet, iz katerega izhajajo kraški teran, lipicanci, človeška ribica, kraški ovčar in še marsikaj. Za dolenjsko regijo je značilen cviček. Kozolci so najbolj razširjeni na Gorenjskem in so razviti samo v Sloveniji. Potica je avtohtona slovenska sladica, katere ime se je razvilo iz besede povitica. Iz Slovenije se je razširila po vsem svetu. Tudi kranjska klobasa je ena tipičnih slovenskih jedi, ki so se od nas razširile v sosednje pokrajine. Slovenci smo bili vedno zelo podjetni. Zelo zgodaj smo sprejeli krščansko vero in v stotih letih zgradili preko 2500 cerkvic. S pomočjo družinskih in prijateljskih krogov smo zgradili toliko hiš, da smo po številu hiš na prebivalca v Evropi na drugem mestu, takoj za Švicarji. Slovenska delavnost je že kar nevrotična. Slovenec ves čas nekaj dela. Ko pride iz službe, začne nekaj delati na vrtu ali okoli hiše. Ko pride na vikend, vseskozi nekaj dela in okopava, namesto da bi počival. Slovenci so nekdaj veljali tudi za poštene in objektivne. Kako je danes s temi vrlinami je pa težko reči. Cenimo družinske vrednote, smo miroljubni, preudarni in imamo občutek za realnost. Tako trdijo raziskovalci, ki so se lotili raziskovati to temo. Seveda je o tem mogoče napisati še veliko več, a za zdaj naj bo dovolj. Kako je Slovenija raznolika, se lahko sama prepričam vsakokrat, ko grem s svojo skupino upokojenih učiteljev na izlet. Pred kratkim smo bili v Ilirski Bistrici in njeni okolici ter si ogledovali točke, za katere še nisem slišala: gradišča, ki so jih postavili stari Slovani, ko so se priselili na to področje; tabori, ki so jih prebivalci postavili v obrambo pred Turki; razvaline gradu Kalec, kjer je živel skladatelj Miroslav Vilhar; vasica Prem s svojo cerkvijo in šolo, v kateri je spominska soba pesnika Dragotina Ketteja; turistične kmetije, na katerih pridni gospodarji in gospodinje nudijo svoje pridelke in izdelke; da ne govorim o prelepi pokrajini, ki je kar žarela v jesenskih barvah. Najbrž sem s tem opisom marsikomu izvabila vzdih domotožja in želje po obisku v domovini. Saj bodo kmalu božični in novoletni prazniki. Morda vas bo pa potegnilo na obisk domov. Na svidenje torej! Rada Pišler Štefanija Budja: Hej, severnjaki! Iz Šentjurja pri Celju se nam po IT oglaša Štefka Budja Kot slišimo ste v Landskroni polnem poletu in nastopate tu in tam. Skratka pestro življenje, vmes pa tudi kake male bolečine. Preživeli smo rojstne dneve. Žal smo od takrat vsi malo bolni, neke vrste blažja pljučnica nas davi po celi družini. Nič se je ne moremo otresti in kašljamo kot za stavo, razen Janeza, ki se dobro drži. Dokler bomo kašljali bomo zdravi. Vreme imamo še kar lepo, za danes nam obetajo neko fronto iz severa. Štefka Budja Midva menjujeva zimske gume, registrirava avte in popravljava. Dela nama ne zmanjka. Vmes malo zapravljava. Janez je kupil stroj za kidanje snega. Prireditev je pri nas ogromno, povsod same glasbene poslastice.. Situacija se nagiba bolj k cerkvenih vrlinam. Iz naftalina vlečejo glasbenike, ki so do zdaj bili odrinjeni. Zapihala je nov veter. Upam, da ste drugače dobro. Na sliki v Malmöju v soboto 13. novembra odlično izgledate, verjetno je bilo lepo. Janez ni več spoznal Toma Vitanca. Ste se kaj dogovorili za več sodelovanja s Planiko, da obudite stare čase. Torej lepe pozdrave na sever, pravkar vidim črn oblak, ki nam bo kaj pretresel skozi okno in veter je grozen. Janez Budja Včeraj smo dobili po pošti iz Landskrone švedske revije in časopise. . Hvala lepa za oboje, veseli me, da malo vidim, kaj delajo vaše znane osebnosti. Nekaterih se še spomnim iz časa najinega bivanja v Landskroni. Kaj delamo? Vse teče po ustaljenih kalupih. Zdaj nam krojijo običaje amerikanski stili. Vsak teden je kak praznik, ki ga je treba proslaviti, seveda kupovati darila in zapravljati. No, naju se to toliko ne tiče, bolj mladine. Včeraj so kupovali na veliko, ker je v nedeljo Miklavž. Potem pa je menda tepežkanje. Pa vaša »švedska« Lucija, menda l3. ali kako. Ker je preveč teh praznikov, menim, da počasi izgubljajo svoj čar. Vreme imamo toplo, je kar prijetno. Janez spremlja nogometne in rokometne tekme, malo je tudi že rezal na vrtu drevje. Včasih malo zapravljava po trgovinah, toliko, da malo posediva v nakupovalnih centrih. Jaz grem danes na gledališko predstavo, poslušat in gledat neko komedijo od Toneta Partljiča, to se toliko nasmejiš, Janeza pa to ne zanima, pa bo delal božično drevo. Tako si razdeliva svoje dejavnosti. Poleg najmlajšega vnuka Patrika imava še Tomija in Simona. Lepo se imejte.... Štefanija Budja, Šentjur Danni Stražar: MIN FÖRSTA DAG I SVERIGE Danni Stražar je v let^u 2004/05 študentka na inšl^itutu za nordijske jezike, kjer študira Švedski jezik za tujce (Svenska för utländska studerande). Spodaj objavljamo eno od njenih krajših nalog, ki jo je predala svoji predavateljici na univerzi v Lundu. Jag har funderat mycket pá vilken dag jag skulle kunna berätta om för er, för jag kom visst ofta pá besök till Sverige. Jag har bestämt mig för att tala om min allra första dag i Sverige. Det var en kall vinterdag i början av februari för mánga ár sedan. Den dagen kommer jag själv inte riktigt ihág, därför berättar jag det som jag fick veta av mina föräldrar. Dá föddes jag pá BB-avdelningen pá Södertälje sjukhus. Mamma sa att jag bara vägde 2700 gram och var en liten söt tjej, men tyvärr var jag för liten sá blev jag skickat till Stockholm, där jag lág i inkubator i 10 dagar. Mamma kom förstás till Stockholm varje dag och ammade mig. Danni odlično igra kitaro in tudi odlično poje För mina föräldrar var min första dag den dagen dá jag kom hem till vár lägenhet i Södertälje. Detta var min första dag i Sverige bland mánga andra senare, när jag kom pá besök till Sverige. Men med denna dag kan de andra inte jämföras, anser jag. OCH VAD SKA JAG GÖRA DEN FÖRSTA DAGEN NÄR JAG KOMMER HEM? Jag saknar mánga av mina vänner och de saknar mig ocksá, sá min första dag, när jag kommer hem, ska jag springa runt och hälsa pá alla mina vänner. Vi har redan bestämt att vi ska fika nágonstans, det finns mánga mysiga caféer där jag bor. Vi ska dricka cappuccino, som är mycket billigare i Slovenien än här i Sverige, sitta där länge och berätta för varandra vad som hänt oss under de sista mánaderna. Det är förstás inget speciellt med det som jag ska göra den första dagen, men jag tycker att det är härligt att ha vänner, som man kan umgás med och som jag aldrig kommer att mista, oavsett var jag bor. Vänskap försvinner inte sá lätt. Danni si s svojim sproščenim pristopom do otrok z lahkoto pridobi njihove simpatije. Na sliki se igra z vnukoma Jelke Karlin v Landskroni - Sofijo in Augustom Karlin oktobra 2004. Danni Stražar, Landskrona och Domžale Ljubljana, Vseslovensko srečanje 2003 Gabrijela Karlin, Olga Budja in Gusti Budja Bralcem Informativnega GLASILA sporočamo nekaj važnejših podatkov, ki sem jih ujela na 3. VSESLOVENSKEM srečanju v slovenskem parlamentu, dne 8. julija 2003, katerega smo se iz Švedske z vokalnim nastopom udeležile (Landskrona) ter naš slovenski izseljenski duhovnik g.Zvone Podvinski, Göteborg, ki je naredil zgornji posnetek. Pogovor je tekel o že znani problematiki slovenskega izseljenstva, pa tudi o tem, da naj bi slovenska društva po svetu poskrbela za svoje zgodovinske arhive in jih čimprej arhivirala pri Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu v Ljubljani (Ministrstvo RS za zunanje zadeve); govora je bilo tudi o morebitnem novem organu za Slovence po svetu, nekakšen svet za Slovence po svetu. Govorilo se je o nekakšni "novi viziji, viziji slovenstva", poudarjala se je skrb za ohranitev slovenstva in slovenskega naroda. Bilo je tudi slišati, da so se, proti pričakovanju, stiki s Slovensko izseljensko matico in s Slovenci v zamejstvu in po svetu v nekaj zadnjih letih zmanjšali. Mediji v Sloveniji posvečajo premalo prostora, pozornosti in časa dogodkom in življenju Slovencev v zamejstvu in po svetu. Mlada generacija Slovencev v Sloveniji ne pozna pravih vzrokov slovenske migracije v preteklosti in tudi ne v sedanjosti. Zaželjeno bi bilo, da se ustanovi nekakšen organ v Sloveniji, ki bi enotno povezoval Urad za Slovence... z ostalimi sorodnimi ustanovami, ki jim je skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu glavna naloga; danes pa je njihova vloga predvsem ofenzivna in konkurenčna, kar ne služi pravemu namenu. Potrebovali bi tudi nekakšen koordinacijski odbor, ki bi reševal vprašanja Slovencev-povratnikov. Seveda pa je državni zbor RS tisti, ki spreminja zakone, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu jih le izpolnjuje. Avstrija, Koroška - pri zadnjem popisu je dejalo 56 000 ljudi, da so slovensko govoreči, toda le 12 500 se jih je opredelilo, da so Slovenci. Slovenec je seveda samo tisti, ki to hoče biti, slovenske identitete ni mogoče izsiliti ali v njo nekoga celo prisiliti. Zato pa jo je potrebno čimbolj negovati in spoštljivo z njo (slovensko identiteto) ravnati. Udeleženci srečanja so bili mnenja, da so slovenski izseljenski duhovniki po svetu najtrdnejši podporniki in negovalci slovenskega jezika in s tem tudi identitete pri slovenskih izseljencih. Avstralija - država ogromnih zemljepisnih razsežnosti. Slovenci tam živijo precej raztreseno, nikakor ne skoncentrirano v nekem kraju. Ravno zaradi tega je kakšne turneje iz Slovenije v Avstralijo zelo težko organizirati, so namreč tudi predrage. Po približnih podatkih je bilo na tem VSESLOVENSKEM srečanju v Ljubljani rečeno, da je v Avstraliji zivečih približno 30 000 Slovencev (podatek pa se ne ujema z doslej znanim številom, ki ga je predhodno internetno pri Ljubljanskih novicah objavil Ivan Dolenc iz Kanade). Z vstopom Slovenije v ES bodo Slovenci zunaj matične domovine, živeči v neki evropski državi, postali del evropske skupnosti, kar bo nadvse pomembno za uveljavljanje slovenskih interesov na tujem. Slovenci po svetu naj se oglašajo na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu s svojimi predlogi za sodelovanje vnaprej. Kje in kako naj Urad za Slovence... posreduje, kakšne so izkušnje Slovencev, ki živijo izven matične domovine in kakšne so njihove želje in potrebe glede na sodelovanje, posredovanje ali iniciativo. Razprave na VSESLOVENSKEM srečanju v Ljubljani dajejo Uradu za Slovence... potrebno snov in nove ideje za nadaljne delo Urada pri Ministrstvu za zunanje zadeve v Ljubljani. Augustina Budja - stina Libero Markežič: REPORTAŽE/INTERVJUJI Če poleti obiščete slovensko obalo, potem se morate peljati po poznanih klancih in ovinkih skozi Črni kal. Na koncu teh ovinkov zavije pot na levo proti Sočergi in Buzetu oziroma proti hrvaški Istri. Le nekaj kilometrov pred mejo, če zavijemo na desno pri Sočergi, se pripeljemo do majhne vasice Pregara. Libero; Dan žena (v društvenih prostorih 2003). Fotograf: Karlo Pesjak Gospodovega leta 1935 se je v Slovenski Istri v vasi Pregara na veliki kmetiji materi Ani in očetu Antonu rodil sin Libero Markežič, ki ga v društvu Slovenija v Olofströmu imenujemo Primorski muzikant. Na njihovi kmetiji so pridelovali krompir, koruzo, žito, paradižnik, sadje, pa tudi vinska trta je dobro uspevala, tako da so zmeraj imeli veliko grozdja in vina je bilo tudi na pretek za domačo porabo in za prodajo. Pozimi so pripravljali drva, ki so jih, prav tako kakor vse ostale pridelke, pred drugo svetovno vojno vozili prodajat v Trst in Koper. Libero je hodil v prvi in drugi razred v italijansko šolo. V tretjem razredu, pred razpadom Italije so italijanski učitelji zbežali in so bili nekaj časa brez pouka. V vas so potem prišli tudi partizani. Po vojni je slovenski duhovnik Kavc Albin zbral vse otroke in jih začel učiti pisati in brati ter jim pripovedoval o zgodovini Istre in Primorske, ki je bila pod Avstrijo in dve in pol desetletji pod Italijo. Kasneje, ko so se razmere uredile se je začel reden pouk. Prva učiteljica je bila Kaluža Zinka, učitelj je bil Vekoslav Tom. Pod Italijo je bila šola v zasebni hiši, zatem pa je neki kmet kupil to hišo od vdove in zato so morali šolo preseliti v poslopje župnišča. Takrat so imeli v šoli dopoldanski in popoldanski pouk. Po končani osnovni šoli, ki je takrat trajala 6 let, je Libero delal na očetovi kmetiji, kosil travo, na pašo vozil velike istrske vole in cepil ter škropil vinsko trto. Septembra leta 1960 se je poročil z zdaj že pokojno Silvano, ki je bila iz sosedne vasi Brezovice. Dobila sta tri otroke, ki so bili rojeni v Kopru. Ker so živeli na kmetiji, je bila cela družina brez socialnega zavarovanja in so imeli veliko stroškov. Zato je iskal delo v tovarni motornih koles Tomos pri Kopru, na stanovanje pa bi moral čakati najmanj deset let. Ker ni bilo nobenega izhoda iz težke situacije je v septembru leta 1966 emigriral v Trst. Tam so jih razvrstili na tiste, ki bi ostali v Italiji in na tiste, ki bodo odšli v druge države. Nato so jih premestili v mestece Latina, 60 km južno od Rima. Tukaj so jih registrirali in zasliševali s posebno komisijo. Libero je imel svaka v Göteborgu na Švedskem, zato se je prijavil, da bi se preselil v to skandinavsko deželo. Poklicali so ga pred švedsko komisijo in ga spet različno izpraševali. Po enem mesecu čakanja so prišli na vrsto tudi oni in se nato s tretjerazrednim transportom odpeljali z letalom iz Rima v Malmö. Od tam so jih z avtobusom odpeljali v Söderköping, kjer jih je od novembra 1966 pa do aprila 1967 neki Slovenec učil švedskega jezika. Istočasno so obiskovali in si ogledovali razna delovna mesta v Norrköpingu, Hässleholmu in mestecu Kallinge pri Ronneby, kjer je bila železarna in livarna Kockums. Osem od devetih ljudi je sprejelo delo v tej tovarni, ki jim ga je ponudil takratni asistent za sprejem delavcev Stig Svensson, ki je bil precej naklonjen tuji delovni sili, ker je vedel, da so dobri delavci, saj so prišli s trebuhom za kruhom. 10. aprila 1967 so jih odpeljali iz Söderköpinga s kombijem za Kallinge. Tam so dobili stanovanje in prespali prvo noč lačni in utrujeni. Drugi dan jih je Stig Svensson odpeljal v trgovino in jim kupil kuhinjsko posodo in postelje ter ostalo. Seveda tega niso dobili zastonj, ampak jim je tovarna Kockums dala za 5700 kron kredita. Libero je začel delati v brusilnici grobih železnih izdelkov. Ko se je ponudila priložnost je prevzel delo v pripravi peska za modele, v stari livarni sivega železa. Nato je prešel na podobno mesto priprave peska v novo livarno sive litine imenovano DISA. Tam je delal do leta 1990, ko je Volvo livarno prodal ameriškemu kupcu, ki je prevzel stroje, delavce odpustil in tovarno zaprl. Leta 1986 je Liberu umrla žena Silvana, zato je prodal hišo in se preselil v stanovanje. Leta 1988 je našel novo družico Ilonko, ki je tudi katolik, madžarskega porekla iz Vojvodine. Od otroških let je Libero ljubil harmoniko in je potem igral slovenske pesmi in primorske viže ter stare italijanske pesmi, ki so jih takrat igrali v Trstu. Nastopal je na raznih prireditvah, porokah, plesih po vsej Istri in Primorski. Danes teh pesmi nihče več ne igra tukaj na Švedskem, prav tako se redko slišijo tudi na Primorskem. Mojster Libero sam pa jih nikoli ne bo pozabil. Najbolj mu je pri srcu pesem: "Tutti mi chiamano bionda."(Vsi me kličejo svetlolaska). zelo rad pa tudi zaigra: "Jaz pa pojdem na Gorenjsko". Zdaj ima dvovrstno rdečo harmoniko Richter. LIBERO Srečanje članov v mestecu Kallinge Fotograf: C. M. Stopar Letos je Libero praznoval 68 let in se še ne čuti starega, saj se precej dobro počuti. Takoj pozabi na vse bolečine, kadar pride na društvene prireditve in nam z veseljem zaigra. Prvič je nastopal na Slovenskem srečanju leta 1994 v Olofströmu, nato pa je večkrat nastopal na mestnem trgu in v dvorani v Olofströmu ter drugod. Če pogledamo društveno kroniko v Olofströmu najdemo neverjetno spočilo: Libero Markežič se je od leta 1996 do danes udeležil vsake prireditve vse od občnega zbora, dneva žena, balinanja, piknika, nastopa, vinske trgatve in miklavževanja v Olofströmu. Iz olosftrömskega društva mu sporočamo naslednje: "Spoštovani Libero, čeprav vemo, da s svojo družico Ilonko komaj čakaš, da prideš na vsako slovensko prireditev in nam z veseljem zaigraš, se ti s spoštovanjem globoko klanjamo in povzdigujemo naš slovenski klobuk. Za nas boš zmeraj ostal v srcu: Libero, primorski muzikant iz slovenske Istre. Ciril M. Stopar JANEZ PLESTENJAK, SLIKAR- SVOBODNI UMETNIK IN SODNIK NA MEDNARODNIH RAZSTAVAH PSOV V naslednji reportaži bomo prebrali nekaj o Janezu Plestenjak, kakor so ga v svetovno znani reviji "The International Yorkshire terrier 2001/2002" opisali drugi in katerega smo imeli priložnost spoznati na mednarodni razstavi psov v Ronneby. Gospod Janez Plestenjak je že 30 let vdan privrženec yorkširskih terierjev: Ko si ogledamo njegove risbe in slike lahko takoj opazimo, da je odličen poznavalec te pasje pasme. Njegove risbe so nenavadno anatomsko korektne. Janez riše pse, ki jih ima pred seboj, prav tako pa lahko preriše pse po fotografijah. Pri risanju psov po fotografijah je njegova značilnost ta, da jih nariše tako, kot da bi jih videl pred seboj. Janez Plestenjak se je rodil leta 1939 v Sloveniji, zdaj je poročen in živi v Škofji Loki. Kot otrok je risal samo pse, kasneje je začel risati tudi ljudi in naravo. Celo svoje življenje je študiral in se zanimal za živali. Najprej je študiral za veterinarja - raziskovalca, kasneje pa je pet let študiral na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pirenejski planinski pes, Rex Earl Asterion Vi' skaly's, letnik 1999. J. Plestenjak Posnetek (z digitalno kamero 5 mp;) Ciril Stopar Poklic J. Plestenjaka je bil svobodni umetnik. Njegova prva osebna razstava je bila v leta 1961 v Hammerfestu na Norveškem, kjer je delal oziroma bil na praksi kot študent v tovarni rib Findus. Preostale njegove razstave so bile v Sloveniji pa tudi v drugih državah na skupnih razstavah z ostalimi razstavljalci in umetniki. Je avtor več ilustracij, ki so bile objavljene v veterinarskih knjigah za pse in knjigah za lovske pse. Janez Plestenjak z veseljem riše živali v živalskih vrtih, na pasjih razstavah in na konjskih dirkah. Janez Plestenjak; portret Gabrijele Karlin, Landskrona. Foto: A. Budja Njegovo zanimanje za kinologijo se je začelo že v mladih letih, ko je bil star 16 let in si je kupil svojega prvega novofunlandskega mladiča. To pasmo je obdržal vsa leta in zdaj ima črnega samca in črno-belo samico. Istočasno je lastnik štirih yorkširskih terierjev, tri samice in enega samca. Janez je priznan mednarodni sodnik za skupino I in skupino II, prav tako tudi za dalmatince, airedalce in pudle. Potem ko je prebral revijo "The International Yorkshire Terrier 2000", je razširil svoje znanje o yorkširskih terierjih. Le-to je vplivo na to, da je spremenil svoj odnos do kvalitete pri reji te pasme; bil je prepričan, da bi tudi v Sloveniji lahko vzredili kvalitetnejše yorkširce. Stopil je v kontakt z gospo Bernice Unden, ki ima znano pasjerejo Debonaire^s Yorkshire Terriers na Švedskem, ker ceni njene principe pri reji psov. Njegovo mišljenje o yorkširskih terijih pri vzreji je, da ne moramo jemati v obzir anatomsko zgradbo teh psov, zato jih lahko uvrstimo k družabnim psom, obenem pa moramo upoštevati njihov standard in skrbeti za njihov stabilen značaj. < Janez Plestenjak Vodnjak v Ronneby-parku. Foto Ciril Stopar Takšno je bilo mnenje avtorjev o J. Plestenjaku v zgoraj omenjeni reviji. Mi smo ga srečali na dvodnevni razstavi psov v prelepem parku v Ronneby, kjer je bilo na razstavi preko 2000 raznih čistokrvnih psov iz Švedske in tujine. Imel je čast soditi finale prvenstva psov, ki je poznan pri pasjih razstavljalcih pod imenom: BEST IN SHOW, kjer je prisodil prvo mesto izrednemu psu dobermanu. Mi smo bili le malce "užaljeni", ker ni med prvih pet uvrstil Edija, brata našega pirenejskega psa Rexa, ki pa je pred tem postal prvak pirenejskih planinskih psov. Imeli smo čast, da se je gospod Janez pri nas ustavil drugi dan in tudi prespal. Izkoristili smo priložnost in si ogledali vse skrite zanimivosti parka Ronneby brunn v Ronnebyju, saj je eden izmed najlepših parkov na Švedskem. To še posebno velja za škratovsko jezero, ki je na vrhu hribčka in za ostale zanimivosti. Med tem časom sva se z gospodom Janezom veliko govorila, saj je znal ogromno svetovati glede vzreje psov in raznih pasmah. Opazil sem, da ima neizmerno rad živali, saj je z žarečimi očmi počepnil in k sebi klical race in gosi ob slapu pri jezeru v parku. V tem kratkem času je tudi narisal dve risbi našega pirenejskega psa, obenem pa je v petnajstih minutah pred odhodom vlaka narisal še moj portret. Pokazal mi je tudi svoje risbe in skice, ki jih je v odmorih napravil v parku v Ronnebyju. Dobili smo dovoljenje, da njegova dela lahko objavimo tudi v Informativnem glasilu. Drugi dan sem ga pospremil na železniško postajo, odkoder se je odpeljal proti Halmstadu in v Landskrono. Ciril M. Stopar PLANIKA Razmišljanja ob nekem jubileju... Malmö Pretekli november je praznovala Planika iz Malmö-ja trideseto obletnico ustanovitve. Prireditev je sicer imenitno uspela, vendar je pravi čas, da se zamislimo nad bodočnostjo ne le Planike temveč tudi vseh slovenskih društev na Švedskem. Problem je seveda podmladek. Ali je še kdo ki verjame, da bo katero od le-teh društev praznovalo tudi 40. jubilej? Komajda, saj mladih z redkimi izjemami ni in ni na spregled. Razlog za to je seveda v tem, da vsi mi ki sedimo v upravnih odborih, tem ljudem ne znamo ponuditi nečesa kar bi jih zanimalo. In kaj jih zanima? Prav gotovo ne naše tarnanje ali naše nostalgično predajanje starim spominom, razprave o lepih?? starih časih, kateri so nam tako ljubi in v tako živem spominu, da hitro preidemo na njih, četudi v nekem trenutku niso predmet pogovora. Težava zase je tudi ta, da si mladi Slovenci neredko najdejo partnerje kakšne druge narodnosti, ki razen svojega materinega obvladajo v najboljšem primeru le še švedski jezik, ki sčasoma prevlada. Če so tu še otroci, je stvar jasna - družina komunicira švedsko in je za svojo narodno skupnost izgubljena. Tolažimo se s tem, da na te razmere nimamo tako rekoč nobenega vpliva, vse prepuščamo tokom dogodkov. Jaz pa razmišljam... Na pikniku pred leti; danes jih srečamo le redko.... Foto Jožef Ficko Pred štirimi leti sem v Sloveniji srečal postavnega človeka, upokojenega marinskega biologa, Američana pri šestdesetih čigar ded, sicer Slovenec, si je odšel služit kruh v Ameriko že davnega leta 1884. Ded se je sčasoma poročil z neko Francozinjo, si ustvaril družino in se naselil na Aljaski. S sorodniki v Sloveniji ni imel nobenega stika, njegov vnuk, moj znanec Jim Kramberger pa je vedel le, da je bil ded rojen nekje v Slovenskih goricah na Štajerskem. Jim je trdil, da ne bo imel duševnega miru, dokler si ne bo čisto na jasnem glede svojega izvora, hotel je srečati tudi svoje sorodnike. Da ne bom preveč dolgovezil naj povem, da se mu je to posrečilo. Sedaj se pridno uči slovenskega jezika, ob zadnjem srečanju letošnjo jesen pa mi je že znal povedati da se, kadar je v Sloveniji, počuti »kot riba v vodi« nič več »as fish in the water« kot je to rekel še lani. Ugotovili ste že, zakaj sem v svoja razmišljanja vpletel zgodbo o Jimu. Mi sami lahko poskrbimo, da si našim zanamcem ne bo potrebno brusiti pet, kot je to počel Jim Kramberger. Predsednica društva Planika, predsednik Slovenske zveze, Bojana Cipot iz slovenkega veleposlaništva v Stockholmu, Andrej Pagon na harmoniki ter orkester Toma Vitanca s hčerko Bebo in vnučko Luise Ivanak Franseus z vnučkoma ter slika Darinke Berginc iz Helsingborga, ki je razstavljala na proslavi 30-letnice Planike Jožica in Nada Cvenk Ela Vitanc Zvonko Bencek Oktet Planika pod vodstvom Ivota Likarja (13. 11. 2004) Po kulturnem programu je tekla zabava pozno v noč Foto: Ciril Stopar, Olga Budja ter Zvonko Bencek 2004 Sestre Budja nastopajo^ Zahvale zaslužnim članom Planike Vesela družba iz Landskrone Ob koncu še nekaj besed o Planiki: jubilejna proslava gotovo ne bi uspela tako kot je, če ne bi bilo vseh Vas - gostov od blizu in daleč. Hvala Vam! Hvala nastopajočim, ki so nas zabavali, hvala vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali. Prijetno je biti odbornik v društvu, ki ima takšne člane kot Planika. V soboto, 11. decembra bodo naši najmlajši v Planiki srečali Dedka Mraza, v petek, 31. bomo silvestrovali, 15. januarja pa na občnem zboru izbrali nov Upravni odbor. Dobrodošli, pridite tudi Vi! JoF SLOVENSKO DRUŠTVO V STOCKHOLMU Slovenija v Evropi Slovensko društvo v Stockholmu je med 13 in 24 oktobrom organiziralo razstavo pod naslovom »Slovenija, nov član v EU-družini«. Ideja je prišla od Anice Štefanič, ki se je naveličala razlagati svojim strankam kje lezi Slovenija, da je razlika med Slovenijo in Slovaško in podobno. Taka vprašanja se seveda zastavljajo pogosto tudi nam drugim. Zato smo se v upravnem odboru odločili da razsvetlimo temo in predstavimo našo domovino švedski javnosti. Edini realističen način da v kratkem času in z omejenimi sredstvi uresničimo nas namen je bila razstava. Veleposl. Darja Bavdaž Kuret, Pavel Zavrel in Sven Kinnander Organizirati tako predstavitev v Stockholmu ni enostavno. Prvi problem je bil kje dobiti razstavni prostor. Le-ti so tukaj neverjetno dragi in poleg tega zasedeni pol leta naprej. Končno se nam je posrečilo v Mestni knjižnici v Solni zagotoviti odgovarjajočo dvorano in to celo brezplačno. Na razpolago so nam dali tudi steklene omare in drugi razstaven material ter skladiščne prostore. Take prilike da uveljavimo Slovenijo enostavno nismo smeli zgrešiti! Prostor smo razdelili na tri oddelke. - Zgodovina Slovencev od kralja Samota do osamosvojitve. - Opis našega društva in Slovencev na območju Stockholma - Slovenija kot samostojna država. Toda kaj razstaviti? Mi nimamo v naših »zalogah« primeren razstaven material. To smo rešili tako da smo vseeno vzeli kar smo imeli, nekaj smo za to priliko naredili sami, nekaj pa sposodili od članov in od tukajšnjega Slovenskega veleposlaništva. Sven Kinnader predstavniki in slovenski Za opis našega društva je odgovarjal Adi Golčman, Pavel Udir pa ga je ilustriral s svojimi fotografijami. Zgodovinski del smo krili s tem da smo prekopirali v A3 formatu določene odlomke iz spisa Radota Omote. Spis je bil tudi podlaga za brošuro »Slovenien, ny medlem i EU-familjen«, ki smo jo dali izdali prav za to priložnost. Je v švedščini in je še vedno na razpolago v našem društvu. Pomoč pri predstavitvi samostojne Slovenije smo pa dobili kot rečeno od našega veleposlaništva. Izrezki iz švedskega tiska so opisali vojno za osamosvojitev. 410 Suhi podatki sami ne privlečejo gledalcev. Polovica je še manjkala. Zato smo priključili našega kiparja Jočeta Stražarja da nam je v dveh vitrinah predstavil svoja dela. Župnik Zvone Podvinski je posodil svoje fotografije z motivi s Štajerske. En meter visoka lutka v narodni noši pa se je smehljala pri vhodu. Ena vitrina je pa imela za temo Slovenija kot dežela vina, druga pa literarni stiki med Švedsko in Slovenijo. Razstavo je odprl prvi človek občine Solna, Sven Kinnander. Za njim nas je pozdravila naša veleposlanica Darja Bavdaž Kuret. Otvoritve 13. oktobra se je udeležilo precej rojakov, tudi takih ki jih običajno ne vidimo. Ponudili smo potico in osvežujoče pijače. Lahko se pohvalim, da nismo trpeli tudi najmanjše poškodbe eksponatov. Nobenih raztrganih lepakov ali ukradenih fotografij. Celo šopek nageljnov, ki je stal v vazi ves čas, je bil nedotaknjen. Za me je bila ta razstava skoraj življenjska izkušnja. Brez sodelovanja številnih članov pa seveda ne bi šlo. Bilo je veliko več dela kot se je dalo videti vnaprej, vendar sem vesel da nam je uspelo. Mogoče bomo navdušili še katerega rojaka za podoben projekt.... Galerija "Bonum" v Solni Prästkragar av Gojko Gasperut ima že nakaj časa razstavo močno handikapiranih umetnikov ki ustvarjajo z usti in nogami. Najlepše delo na razstavi po mojem mnenju je slika slovenskega umetnika Gojka Gasperuta, pod švedskim naslovom "Prästkragar". Gasperut je po podatkih rojen v Selu in se je ponesrečil pri plavanju. Slika stane 20 000 kron in je priblizno 110 X 100 cm velika. Če koga zanima o umetniku kaj več, lahko poizve na www.amfpa.com. Zgornji članek o razstavi in podatke o risarju nam je preko slovenske dopisne mreže lipovlist na Švedskem poslal rojak Pavel Zavrel iz Stockholma. (2004) Pavel Zavrel Pojo naj ljudje _ Slovenski kulturni festivala v Stockholmu 1986; pevska sekcija društva LIPA in drugi Pogovor z Darinko Berginc, likovno umetnico in slikarko. Risanje mi daje umiritev in ravnovesje v vsakdanjiku in prazniku. Darinka Berginc pri risanju ene svojih stvaritev; njeni motivi govorijo dovolj jasno^ Darinka Berginc je pravzaprav vsestranski človek. Po domače bi rekli temu, da je »kot ena tavžent roža«. Ukvarja se z ročnim delom vseh vrst in uživa v šivanju, kvačkanju, vezenju, pletenju in nič manj v kulinariki. Najbolj pa jo vsekakor odlikuje ustvarjanje likovnih del. Riše motive vseh vrst: naravo, živali, ptice, cvetje, tihožitje, portrete, skratka - prav vse jo navdušuje. Še in še bi lahko naštevali^. Tudi sama težko izbere, katera stvar ji je najbolj pri srcu. Vse kar ustvarja, izraža s toplino svoje duše, torej ji upravičeno lahko damo naziv »likovna umetnica«. Navdih dobiva različno. To so posebni dnevi, kadar izbira motive za svoje ustvarjanje. Pri vsem tem ima svetloba velik pomen. Uporablja in kombinira realizem s svojo lastno fantazijo. Čeprav se zadnje čase vsakodnevno ukvarja z likovno umetnostjo- v svoji posebni sobici - se pritožuje nad pomanjkanjem časa. Darinka se s slikanjem uspešno ukvarja že od otroških let dalje. S svojo družino že kar nekaj let živi v Helsingborgu na Švedskem. Izhaja iz Severne Primorske, Gornje Posočje, rojena je bila leta 1951 na Srpenici v Soški dolini pri Bovcu. Oče, Dragomir Braz, je bil zaposlen kot industrijski delavec, mati Irma, z dekliškim priimkom Berginc, pa v domačem gospodinjstvu. Staršema so se rodili štirje otroci. Darinka se je ukvarjala z risanjem že v zgodnjem otroštvu. Ima izreden dar opazovanja in upodablja svoja dela s pomočjo fotografskega spomina. Dar likovnega ustvarjanja je prejela od očeta, tako pripoveduje Darinka sama. Pravzaprav je bila od vsega začetka samouk (avtodidakt) in tako je še danes. Vsekakor pa ji je uspelo, predvsem v zadnjih nekaj letih, ustvariti preko sto raznolikih del in motivov različnih velikosti. Kljub temu, da je kot mlado dekle v nesreči pri delu izgubila dva prsta na desni roki, ustvarja vse z desnico in pri slikanju uporablja izredno tanke in fine čopiče. Upodablja v olju, z akvareli, v zadnjem času pa uspešno obvlada tudi pastele. Ustvarja z izredno prefinjenim občutkom tehnike realističnega osvajanja. Vsa zaznavanja usmerja in prenaša z neverjetno natančnostjo. Na platno ali papir nanaša prekrasne kombinacije vseh mogočih barv in kompozicij. Z Darinko sva se srečali pri njej na domu in prijetno poklepetali. Iz sten nas prijazno vabijo in pozdravljajo zbrani in občudovanja vredni motivi vseh vrst. Kako bi želela opisati svoj rojstni kraj iz katerega izhajas? Okolica moje rojstne vasice Srpenice je prekrasna. Narava je razburljivo zanimiva. Obdajajo jo Julijske Alpe, ki jih sestavljajo gore kot so npr. Krn, Kanin, Polovnik in Stol. Teren je nasploh zelo hribovit in gorat. Na Kaninu so smučišča, ki so živahna in pozimi zelo dobro obiskana. Sneg lahko leži tam tudi do meseca julija. Turizem je tako rekoč razvit v precejšnjem obsegu. Razvija se tudi kmečki turizem. Skozi vse leto je na reki Soči možen dostop do kajakaštva, sprehodov, pa tudi do ribolova na Soči. Postrvi iz Soče so namreč priznana specialiteta. Turizem se še naprej dobro razvija, predvsem v teh zadnjih letih. Darinka, kako bi opisala svoje otroštvo in odkod navdih tvojega ustvarjanja? Letos, ko sem sem se že četrtič udeležila likovne kolonije, zadnji dve leti v Mostu na Soči, sem 414 imela srečo po tridesetih letih srečati svojega bratranca. Pripovedoval mi je o mojem, danes žal že pokojnem očetu in o tem, da je bil zelo nadarjen slikar v otroških letih. Sama se do sedaj tega sploh nisem zavedala. Moram pa priznati, da sem po nadaljnem, globljem razmišljanju, v to vedno bolj in bolj prepričana. Navdih za likovno ustvarjanje mi je, že v otroštvu, podaril prav oče. Spominjam se tega, da sem kot majhna punčka večkrat sedela očetu na kolenih in sva skupaj risala. Sam mi je upodabljal in risal živali ter izbiral tudi druge teme. Sicer pa je bil oče zaposlen pri podjetju, danes imenovano TKK, kjer je trdo delal vse do svoje upokojitve. Moral je skrbeti za finančno plat družine. Žal najbrž ni imel, ali pa si ni mogel nikoli utrgati tega časa, da bi se sam bolj intenzivno ukvarjal še z risanjem. Naj omenim še to, da je bila tudi očetova mama zelo ustvarjalna. Izdelovala je raznovrstne ročne izdelke in najbrž sem tudi od nje podedovala nekaj teh vrlin. Moja mama Irma se je rodila v Franciji slovenskim staršem. Stari starši so po prvi svetovni vojni odšli, kot se temu reče, » s trebuhom za kruhom«. Živeli so v mestecu Lille, ki lezi v osrčju Normandije. Mama je tam dokončala osnovno šolo in obvladala tako francoski kot slovenski jezik. Ko se je začela druga svetovna vojna, je bil njen oče med vojno zaposlen v nemškem rudniku, kjer je med bombardiranjem izgubil življenje. Še pred tem je opozoril mojo staro mamo, da naj se z družino vrne nazaj v Slovenijo, v domači kraj, ker je Nemčija napadla tudi Francijo. Opozarjal je, naj reši družino in sebe pred težko ofenzivo, ki je razgrajala prav v Normandiji. Tako se je stara mama leta 1943 z dvema otrokoma vrnila v Slovenijo, kjer je družino pričakalo težko in trdo življenje. Moja mama se je ob vrnitvi v Slovenijo še izpopolnila v slovenščini in pridobila tudi znanje italijanskega jezika. Kmalu sta se spoznala z mojim očetom in si ustvarila družino. Rodili smo se jima štirje otroci od katerih je prvorojenec žal umrl še kot dojenček, star le en mesec. Sestra Sonja , poročena Trebse, živi s svojo družino v Ljubljani, brat Boris Braz pa je ostal na domačiji, kjer ima tudi družino. Mama, zdaj že nekaj let pokojna, ni bila nikoli zaposlena, temveč je opravljala gospodinjska dela, skrbela za družino, moža, nas otroke in tudi stare starše. Spominjam se, da smo bili srečna in skladna družina. Želela bi si, da bi starši še živeli, da bi se le-to lahko ponovilo. Kako dolgo že in kaj najrajši rišeš ter ali imaš izobrazbo na tem podrocju? Kaj ti pomeni risanje? Eden od naših družinskih prijateljev je več let prihajal k nam na obiske in obenem rad risal. Opazovala sem ga ure in ure in kar vpijala vase, kar je ustvarjal. Navdih sem dobivala najbrž tudi takrat. V osnovni šoli sem vedno dobivala kaksna naročila npr. oblikovanje plakatov in podobno. Pravzaprav je bilo risanje vse do dvajsetega leta starosti moj konjiček. Rišem rada vse kar opazim saj imam veliko idej, istočasno pa se tudi sama s tem preizkušam v lastnem razvoju in vidim, da se da napredovati od slike do slike. Veliko stvari je potrebno preučiti preden sem z delom zadovoljna. Interes za risanje je bil pa pri meni prisoten že od vsega začetka. Otroštvo mi je ostalo v lepem spominu, čeprav nismo živeli v izobilju in nisem uspela priti do študija. Žal nisem imela priložnosti, da bi po osnovni šoli študirala umetno obrt, čeprav sem si to izredno želela. To enostavno ni bilo mogoče že iz ekonomskih razlogov. Tudi oddaljenost od večjih mest, kot sta v tem primeru Nova Gorica ali Ljubljana, je to preprečevala. Po končani osemletki sem bila povabljena v Francijo k sorodnikom, kjer sem preživela eno leto. Tam sem se začela bolj intenzivno ukvarjati z likovno umetnostjo in obenem leta 1971 dobila priložnost, da sem razstavljala svoja dela v mestecu Lille. Po enem letu bivanja v Franciji sem se ponovno vrnila k staršem. Tudi takrat v naši vasici ni bilo možnosti zaposlitve. Zaradi pomanjkanja industrije smo morale, vsaj večina nas mladih deklet iz naših krajev, v Italijo služit k različnim družinam. Po štirih letih bivanja v Italiji sem se vrnila nazaj in se takrat uspela zaposliti v kovinarskem podjetju, današnji Iskri v Bovcu. Nisem bila dolgo zaposlena, saj me je tam doletela nesreča pri delu s stiskalnico. Amputirali so mi dva prsta na desni roki. Tisti čas je za mene skorajda izgubljen, doživljala sem pretres, saj se je moja bodočnost za nadaljnje delo in ustvarjanje zdela skorajda nedosegljiva. Vrnitev na delovno mesto ni bilo mogoča zaradi poškodovane desne roke in prstov. Sčasoma sem si ustvarila družino, rodila dve hčerki, Ano in Lauro, vendar je po nekaj letih ta družina razpadla. Klub vsemu pa je risanje kot rdeča nit skozi celotno mojo pot in mi pomeni zelo veliko. Upodabljanje na platnu mi daje pomiritev in ravnovesje ob vsakdanjiku in prazniku. Ob slikanju pozabljam na žalosti in težave, ki jih ima vsak človek. Zatopljena sem v platno, ki mi daje moč tudi za druge stvari. Kdaj in kako te je pot zanesla na Švedsko? Usoda me je zanesla na Švedsko, ko sem leta 1989 našla ljubezen, spoznala svojega moža Darkota. To se je zgodilo med časom njegovega dopusta v Sloveniji. Zgradila sva nov, skupen dom v Helsingborgu, pred trinajstimi leti pa se nama je rodil tudi sin Andreas. Rad igra nogomet in je prav navdušen nad svojim moštvom tukaj v Helsingborgu. Starejša hčerka Ana je bila ob prihodu na Švedsko stara trinajst let, mlajša Laura pa devet. Obe sta dokončali osnovno šolo in gimnazijo. Ana se je kmalu po gimnaziji odločila, da gre v Anglijo študirat angleški jezik. Spoznala je fanta in se tam z njim tudi poročila. Z možem danes živita v Londonu. Mlajša hčerka Laura je pred kratkim dokončala univerzitetni študij. Sama sem ob prihodu na Švedsko imela devetintrideset let. S tem bi rekla, da sem prišla že v malo poznih letih in ni bilo lahko zapustiti moje domovine. Nov kraj, nov jezik in okolje, vse to mi je delalo težave, vsaj v prvih letih, pozneje pa sem se vživela v to okolje. Ne rečem, da ne pogrešam domovine. Rada grem na dopust, vendar se rada vračam tudi nazaj na Švedsko. V zadnjih nekaj letih si ustvarila kar preko sto različnih motivov raznih velikosti. Kako ti to uspeva? Odkar sem pa prišla na Švedsko, sem se sčasoma umirila. Našla sem pravo ljubezen in razumevanje pri mojem možu Darkotu. To je seveda velikega pomena tudi pri tem delu, vendar je trajalo kar nekaj let, preden sem ponovno začela slikati in uspela priti do tehnike, ki jo obvladam danes. Veliko moralnega vzpodbujanja za moje nadaljnje ustvarjanje sem in še vedno prejemam od naših družinskih prijateljev. Tako sem pred petimi leti po zelo dolgem času začela ponovno slikati. Po večletnem premoru, četudi imaš dar, izgubis veliko. Slikanje je kot vsaka druga stvar. Pravijo da » delo dela mojstra«. Torej ne smeš izpustiti čopiča iz rok, niti za en dan ne. Dana mi je bila priložnost, da sem se smela v Sloveniji udeležiti likovnih kolonij v letih 2001 v Lipici, 2002 v Štanjelu na Krasu, 2003 in 2004 pa v Mostu na Soči, v izvedbi Slovenske Izseljenske Matice. Leta 2002 sem drugim od Turisticnega društva Štanjel prejela odlikovanje za kvaliteto. Veliko vzpodbude sem dobila tudi od mojih mentorjev, ki so priznani umetniki in akademski slikarji, nekateri z mednarodno akademsko izobrazbo, pridobljeno med drugim v Milanu, Sydneyu in Ljubljani. Naj jih naštejem: prof. Bojan Kovačič, ki sicer poučuje likovno umetnost na Univerzi v Ljubljani; vzpodbujala me je akademska slikarka g. Natasa Škof, sicer živeča v Avstraliji, v Sydneyu; pa tudi akademski slikar g. Reni Čopi. Preko teh dragocenih poznanstev in sodelovanja z njimi sem si resnično nabrala novih inspiracij. V istem obdobju sem večkrat razstavljala svoja dela tudi v Helsingborgu. Nazadnje pa sem razstavljala ob 30. jubileju slovenskega kulturnega društva Planika v Malmoju. Načrti za prihodnost? Vedno sem si želela bližino ljudi in opazovalcev mojih del, dobre in slabe kritike. Le tako se lahko še naprej razvijam v tem hobiju. Prav tako mi ne pomaga, če delam in ustvarjam brez uveljavljanja pri širši publiki. Poleg tega bi bilo zame ekonomsko dobrodošlo, če bi mi uspelo bolj uveljaviti moja dela na prodajnem trgu. Želim si srečati večjo publiko, mogoče celo v Sloveniji, srečati amaterske in akademske umetnike ter z njimi izmenjati izkušnje pri ustvarjanju. Želim si v Slovenijo, morda v Ljubljano, kjer bi smela predstaviti celotno zbirko svojih del. Iščem pota, kako bi mi to v prihodnosti uspelo. Hvaležna sem za to, kar mi je narava dala in želim uveljaviti ta dar, ki mi izpolnjuje tudi vso preteklo življenje, ki ni bilo vselej takšno, kot ga upodabljajo moje slike. Slike in motivi: Risarka Darinka Berginc, Helsingborg Tekst: Olga Budja, Helsingborg (2004) Fotografije: Ilko Stopinšek, Helsingborg (2004) KLUB KULTURE ESKILSTUNA V Eskilstuni je gostovala skupina umetnikov v organizaciji SKUC iz Ljubljane, kjer so dne 9. maja odprli razstavo Far away v umetnostnem muzeju. Nad zgradbo se je tega lepega pomladnega dne vila slovenska zastava. Ta vrsta slovenske umetnosti je bila tokrat na Švedskem prvič predstavljena. Razstava je bila začetek kulturnih izmenjav med SKUC Ljubljana in Kulturnim odborom v Eskilstuni. Razstavo je organizirala ALenka Gregorič. Sodelovalo je 7 umetnikov. Razstavo sta odprli ge. Kristina Eriksson iz umetnioško kulturnega odbora v Eskilstuni ter slovenska veleposlanica Darja Bavdaž - Kuret iz Stockholma. Otvoritve se je na povabilo oudeležil tudi predsednik slovenskega društva v Eskilstuni g. Uršič Rudolf. Na prireditvi je sodelovala tudi glasbena skupina Chillie Space iz Ljubljane. Slovenska zastava se je vila nad muzejem v Eskilstuni Direktor muzeja v Eskilstuni in slovenska veleposlanica v pogovoru pred otvoritvijo razstave Razstava je trajala do 31. avgusta. Obenem s to razstavo pa je bila v mestni knjižnici tudi razstava fotografij SLOVENIJA DANES, z namenom, da bi Slovenija predstavila nekaj svojih značilnosti in zbudila interes pri švedski javnosti. Ta razstava je bila odprta med 9. majem in 9. junijem. Od 8. do 10. majapa je bil v lokalih umetniškega društva OBLIKA IN BARVA izveden workshop Home, katerega organizacijo sta držala v rokah Tanja Lazetič in Dejan Habicit iz Ljubljane. Zaradi vseh teh prireditev in razstav so tukajšnji mediji -lokalni radio in dnevni tisk -posvetili veliko interesa dogodkom in Sloveniji nasploh. V časopisu je ves teden izšlo več člankov, od katerih navajam dva naslova: Debut för slovensk konst i Sverige ter naslov "Slovenien visar upp sig". Po ogledu razstave pa smo se tudi malo okrepčali. Otvoritveni govor ge. Ambasadorke Darje Bavdaž - Kuret Naslednja stopnja tega kulturnega sodelovanja pa bo obisk švedskih umetnikov v Ljubljani v letu 2004. Ob koncu tega lepega obiska pa še posnetek s predsednikom KK SLOVENIJA, Rudijem Uršičem v Eskilstuni. Dne 4. oktobra smo v Eskilstuni skupaj z društvom Simon Gregorčič v Kopingu organizirali potovanje (romanje) v Stockholm. Tam je katoliški škof, g. Anders Arborelius, v stolni cerkvi služil sveto mašo, ki je bila po namenu za vse Slovence na Švedskem. Bilo je to za nas zelo lepo doživetje. Po cerkvenem bogoslužju pa smo se prijetno razvedrili. Ponovno bi se rad zahvalil g. Lojzetu iz Kopinga za prijetno in varno vožnjo. Uršič Rudolf, Eskilstuna KULTURNO ^^^^TVS^ S I. (O V IE! r^ I J A O l o f s t r C m Takoj ko sem se prebudil sem opazil, da je nekaj narobe. Stopil sem k oknu in začudeno gledal v zasneženo pokrajino. Mojbog, saj smo šele v sredini oktobra in danes potujemo 600 km daleč na Slovensko srečanje v Koping. Takoj sem odšel na daljši sprehod s psom, ki je od veselja skakal in se poigraval s plesočimi snežinkami. Po prihodu domov je že začel zvoniti telefon. Vsi so povpraševali, ali gremo ali ne gremo, ko je tako slabo vreme. Seveda gremo, saj nas naši prijatelji v Kopingu tako težko pričakujejo. Čez pol ure nas je zadela kot grom iz jasnega prva slaba novica. Naši prijatelji, ki so potovali iz Olofstroma na avtobus v Bromollo, so doživeli prometno nesrečo z avtomobilom. Hvalabogu, niso bili poškodovani, le šokirani so bili, toda na avtomobilu je bila škoda velika. Počakati so morali na policijo in ostati doma. V Bromollo so s kombijem prispeli tudi naši prijatelji iz Planike v Malmoju in se priključili našim članom. Čez debelo uro je avtobus pripeljal k nam v Kallinge in tako smo se pridružili druščini na avtobusu. Zadnje člane smo sprejeli med nas v mestu Vaxjo. Člane smo pobirali kar na 200 km dolgi poti. Nato smo nadaljevali pot proti Jonkopingu in Linkopingu. Plužili smo pot po zasneženi pokrajini, marsikoga je bilo strah, ko smo videli veliko osebnih avtomobilov v obcestnih jarkih. Strah smo premagovali s pripovedovanjem vicev in s pogovori, smejali smo se vsemu, toda v srcih nam je bilo težko. Viktor Semprimožnik, V^KIS Z lahkoto smo nato našli Folkets hus v Kopingu, kjer so nas že težko pričakovali. Po prisrčnih pozdravih so nam gostitelji povedali, da je prišlo še do nekaj nesreč in da zaradi težkih snežnih razmer ne morejo priti vsa društva na srečanje. Slovensko srečanje in proslava 30 obletnice društva "Simon Gregorčič" smo začeli s petjem slovenske in švedske himne, nato so sledili kratki govori slavnostnih govornikov in čestitke ter pozdravi gostov. Med nami je bil tokrat prisoten tudi državni sekretar Iztok Simoniti iz Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter veleposlanica RS v Stockholmu ga. Da^a Bavdaž Kuret z svojimi sodelavci. Na prireditvi je bil tudi novinar časopisa Delo iz Ljubljane. Gostje iz Slovenije so se predstavili s pevskim zborom, folklorno skupino, v smeh pa so nas spravljali s humoreskami. Za prijetno počutje so poskrbeli tudi fantje iz gostujočega ansambla. Na kulturnem večeru smo z veseljem poslušali sestre Perko iz Lipe v Landskroni in Vikto^a Semprimožnika iz Hastvede, ki je predstavljal društvo iz Olofstroma. V tem kulturnem utrinku smo občutili delček slovenske kulture na Švedskem v izvedbi prve in druge generacije. Plesali smo cel večer, srečali smo marsikaterega znanca in pogovor je stekel v tiste čase, ko smo bili še rosno mladi. Pohvaliti moramo tudi člane slovenskega društva v Kopingu, ki so se z organizacijo tako izkazali, da smo se počutili kot doma. Najbolj opazna med njimi pa sta bila oče in hči, oziroma predsednik Alojz in tajnica Suzana. Slednja je ___ _ _ tudi pridno povezovala ves program. Na sliki: Predsednik drusitva v Kopingu, Alojz Macuh Ob poldrugi uri zjutraj smo se morali s težkim srcem posloviti in odpeljali smo se na dolgo pot proti domu. Spet mo se prebijali skozi sneg in led, toda sedaj smo pozabili na strah. Člani iz Olofstroma in Malmoja smo neutrudno skupaj prepevali ob spremljavi Viktorjeve harmonike do zgodnjih jutranjih ur. Ob cesti so nas spremljala globoko upognjena drevesa, polna ledenega snega in marsikje smo se morali izogibati preprekam na cesti. V Ronnebyju se nam je potem pokvaril še avtobus in smo morali čakati na drugega, ki nas je rešil iz zagate. Tako smo prišli domov šele popoldne, toda zaradi tega nismo bili preveč žalostni, saj smo se med potjo imeli imenitno. Prisotni so bili navdušeni nad prireditvijo v Kopingu Foto in tekst: Ciril M. Stopar Naslednji dan mi je na srce pritiskala misel: bogve kolikokrat se bomo še lahko tako skupaj srečali? Bog nam daj moč in zdravje! Društvene prostore smo kot vedno napolnili z otroci in odraslimi na miklavževo, toda takšnega obiska kot je bil letos ob praznovanju Dneva žena in za občni zbor društva že dolgo ni bilo. Uspešno smo zaključili prejšnje delovno leto in potrdili novi upravni odbor, nato pa smo podelili najbolj prizadevnim rože, našim ženam pa rdeče nageljne. Takšnega veselja, smeha, prijateljstva in prijaznosti že dolgo ne pomnimo. Viktor in Libero pa sta veselo raztegovala harmoniki, mi pa smo prepevali in se nasmejali do solz. Dva muzikanta imamo, toda sedaj se še sami ne zavedamo kako nam je lepo, ko sta oba med nami. Sv. Miklavž je prinesel darila otrokom in jih je razveselil, nato pa nas je v dobro voljo spravil Miklavž - Viktor Semprimožnik in vse ga je poslušalo... Društvene dejavnosti- jeseni 2003 18. oktobra: Slavnostni koncert in proslava 30- obletnice ansambla Vikis v Jamshogs Medborgarhus. Obenem bo tudi Vinska trgatev, začetek ob 20.00 uri. Vabljena tudi sosedna društva. 20. decembra: Praznovanje sv. Miklavža in božičnih praznikov. 30. novembra: Sv. maša v slovenskem jeziku, ob 11.00 uri v Olofstromu, ob 16.30 uri v Nybru ZAHVALA NAJBOLJ DELAVNIM ŽENAM MED LETOM privabijo marsikaterega rojaka. Ciril M. Stopar podeli rože najbolj zaslužnim članicam v toku leta. Foto: Karlo Pesjak Tudi letos smo podelili našim najbolj delovnim ženam rože za njihov trud v društvu. Rože je podelil predsednik društva, pridne članice pa so se z veseljem postavile pred kamero Karla Pesjaka. Našim ženam se moramo zahvaliti, da se je občutno povečal obisk na naših prireditvah, saj z dobro hrano in prijazno besedo BALINARSKI TURNIR V OLOFSTROMU Balinarji. Foto: Karlo Pesjak Ko smo načrtovali balinarski turnir v Olofstromu, smo si predstavljali, da se bo tega udeležila samo balinarska sekcija. Vseeno smo v vabilu napisali, da so dobrodošli tudi drugi člani društva. Med nas je tudi prvič prišel naš novi član in mladenič Andreas Holmersson. Ko smo se z Andreasom in bratom Jožetom pripeljali pred balinarsko igrišče smo zagledali naslednji prizor. Parkirališče je bilo že polno in na nas je že čakalo najmanj petindvajset članov, ki jih je skupaj privabilo prijetno poletno sonce. Sreča, da smo vzeli s seboj tudi bratove rezervne krogle. Z žrebanjem smo izbrali nekaj ekip in igrali celo popoldne. Kdo je zmagal sploh ni bilo važno, veselili smo se ko nas je bilo toliko in sreča, da je bil balincplac širok dvajset metrov. Dobrodošli tudi naslednje leto. SLOVENIJA V MOJEM SRCU V društvenih prostorih nam je poznani slovenski fotograf in predavatatelj Karlo Pesjak prikazal z diapozitivi njegovo priljubljeno predavanje: Slovenija v mojem srcu. Več kot eno uro smo ga poslušali in gledali slike iz prelepe Slovenije, da smo zasanjani že mislili da smo doma v rojstnem kraju. Karlo Pesjak je izreden predavatelj in je prepotoval že pol sveta in rad pokaže z igro svojih diapozitivov, motive iz teh potovanj v Sloveniji, po Evropi, južni Ameriki, Galapagosa in drugod. Karlo dosti predava pri švedskih društvih. Mi ga priporočamo tudi vam. Oglasite se na njegov telefon in dobili boste zadnje in najboljše informacije. Poslal vam bo tudi spisek svojih predavanj in ceno. ( Cena: 995 kr + potni stroški). Karlo Pesjak: tel: 0451 - 10442 (Karlo je doma ob večerih) SREČANJE ČLANOV PRI DRUŽINI STOPAR Tudi letos se nas je precejšnja skupina članov srečala v mestecu Kallingu na vrtu pri Silvani iun Cirilu. Pozitiven trend v olofstromskem društvu se nadaljuje, saj nas je bilo šest več kot lansko leto. Prišli so člani iz Olofstroma, Bromolle, Kallinge in Ronnebyja. Nekateri so ostali kar dva dni, saj je najlepše druženje pozno v noč. Libero Markežič nas je prijetno zabaval s svojo harmoniko, pa tudi balinali smo. DRUŠTVENO GLASILO / MEDLEMSBLADET V avgustu smo izdali 31 številko Društvenega glasila /Medlemsbladet na 16 straneh, ki je napisan 75% v slovenskem jeziku, 25 % pa švedskem jeziku. Stroške za tisk nam krijejo sponzorji iz Slovenije, to so: Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ministrstvo za kulturo RS in občina Medvode, ki nam pomaga ekonomsko za razvijanje društvene dejavnosti. Naslovna stran društvenega glasila; C. Stopar NOVI PREDSTAVNIK MLADINE V OLOFSTROMU Na zadnjem sestanku upravnega odbora smo izbrali mladega Andreasa (Andreja) Holmerssona za predstavnika mladine v olofströmskem društvu. Andrej je tudi dobil svojo stran v društvenem časopisu Medlemsbladet, upamo pa da bo tudi v glasilu Zveze dal svoj prispevek. Andrej se je letos začel aktivno ukvarjati s slovenskim jezikom in upamo, da bo dobil štipendijo za celoletno šolo slovenskega jezika zdaj v jeseni v Ljubljani. Andrej si želi stopiti v kontakt z vso zainteresirano mladino, ki ima enega ali oba starša slovenskega porekla. Andreas Holmersson: tel: 073 - 709 73 10, E-mail: fat_dancer@hotmail.com ZAHVALA Na sliki: Janez, Andreas in Ciril. Foto: Karlo Pesjak Na tem mestu se prisrčno in ponižno zahvaljujem slovenskim društvom, UO Slovenske zveze, UO KD Slovenija iz Olofstroma, predstavnikom občine Ronneby, članom, prijateljem ter sorodnikom, ki ste mi poslali čestitke in telefonirali oziroma ste me razveselili z vašim prihodom, ko sem praznoval Abrahama v mesecu juliju. Ne bom pozabil vaših čestitk in vaših želja, priznam da sem bil zelo presenečen, ko ste me obiskali in prišli od tako daleč. Obljubljam, da se ne počutim nič starejšega in da bom še naprej delal za slovensko besedo in slovensko pesem na Švedskem. Hvala vam! Ciril M. Stopar Preizkušnja Cirilovega darila ob njegovem praznovanju abrahama na domačem dvorišču Predstavniki slovenskiih društev Planike iz Malmoja in Lipe iz Landskrone pri Abrahamu Foto: C.M. Stopar V A B I L O Foto: Silvana Stopar Ansambel VIKIS in Kulturno društvo SLOVENIJA vas vabita na slavnostni koncert proslave 30-obletnice ansambla Vikis in Vinsko trgatev 2003, ki bo 18. oktobra ob 20.00 uri v Jämshögs Medborgarhus pri Olofströmu. Vabimo tudi sosednja slovenska društva. Ciril in Viktor, oba zaljubljena v prelepe slovenske Alpe (kot so naslikane na novi Viktorjev! harmoniki), vas vabita na praznovanje obletnice ansambla Vikis. 30 LET ANSAMBLA VIKIS Intervju z vodjo ansambla Vikis, Viktorjem - Vikijem Semprimožnik Viktor Semprimožnik Foto: Ciril M. Stopar Slovenci smo zelo iznajdljivi in pridni ljudje. Še posebno smo poznani da zmeraj nosimo s seboj v srcu slovensko narodno pesem in glasbo. Posebno je zanimivo, da obstajajo ansambli slovenske narodnozabavne glasbe tudi v tujini. Med tistimi ansambli, ki praznujejo pomembne okrogle obletnice in so med najbolj priljubljenimi, dosegajo pa uspehe tako doma v Sloveniji kot v slovenskem zamejstvu, posebno pa tudi med skandinavskim občinstvom, je prav med prvimi priznani ansambel Vikis, ki deluje na Švedskem, uspešno pa je nastopil tudi na števerjanskem festivalu in na Alpskem večeru na Bledu, pa še marsikod drugod.Vodja in glavni motor ansambla je Viktor Semprimožnik, ki si je nadel ime Vikis, prav tako pa je tudi ime ansambla. Rojen je 23. marca 1938 v Sloveniji, v Savinjski dolini. Na harmoniko se je naučil igrati sam, sicer pa je nanjo igral tudi njegov stric, ki je bil pravi vaški godec. Viktorju je bila všeč vsa slovenska domača glasba, posebno še tista, ki so jo igrali godci na vasi in po radiu na diatonično harmoniko. Ansambel Vikis je sprejel tudi torto v obliki podkve za srečo in uspeh od društvene mame, Ivanke Hrabar Foto.C.M.S "Ime ansambla je nastalo tako, da sem svojemu imenu dodal še -s, prvo črko priimka in nastalo je ime Vikis," pravi Viktor oziroma Viki Semprimožnik in se nasmeje, ko se spomni prvih začetkov ansambla. "Moj stric je odlično igral večino priljubljenih slovenskih in avstrijskih napevov, vsi smo ga radi poslušali, ko je raztegnil svojo - za mene čarobno harmoniko," pove Viktor in oči se mu čudno zabliskajo. Nato pa pristavi: "Prvo frajtonarico mi je kupila mama, ko mi je bilo šele osem let. Ob tem dogodku sem bil presrečen, saj se mi je izpolnila moja največja želja. Doma smo imeli kmetijo in gostilno v Radmirju v Zgornji Savinjski dolini. Mladi Viktor je bil takrat trdno prepričan, da bo odšel študirat glasbo v Ljubljano, toda nenadoma se mu je smrtno ponesrečila mama, zato se je moral odločiti za poklic tapetnika, ki ga kot priznani mojster opravlja še danes v Hastvedi na Švedskem. Viktor se zahvaljuje za čestitke "Slišali smo da igrate na posluh, kako pa je kaj z notami," povprašamo Viktorja. "Note sem se sicer tudi učil, vendar jih ne uporabljam pri komponiranju. Vse raje delam na posluh, pri sebi pa imam vedno kasetofon, da lahko takoj posnamem novi motiv oziroma glasbeni napev," nam pove Viki. Tudi pozneje je Viktor rad igral na slovenske harmonike. "Saj jih imam že čez dvajset, skoraj vse pa so naše slovenske izdelave, razen ene, Lubasove ki je iz leta 1941. Posebno zanimiva je tudi tako imenovana dvojna harmonika. V eni harmoniki sta dve diatonični," se nam malce pohvali Viktor. Če koga zanese pot na Švedsko, potem naj se le oglasi pri Vikiju v Hastvedi na jugu Švedske, s ponosom vam bo pokazal svoj muzej slovenskih frajtonaric. Viki nam še omeni: "Sem obenem tudi član društva švedskih harmonikarjev, na nekaj tekmovanjih sem tudi zmagal. Za nagrado sem med drugim tudi dobil miniaturni Volvo iz bakra." "Na Švedskem sem neke vrste švedski Slak, saj sem bil jaz pravzaprav tisti, ki je populariziral diatonično harmoniko v Skandinaviji," nam ponosno pove. Glasbena skupina Vikis se v javnosti, pretežno na Švedskem in drugod po zahodni Evropi, pojavlja že od leta 1973 naprej. Ustanovni člani ansambla so bili Viktor Semprimožnik- Vikis, Skavko Čop, Marjan Pukmejster, Štefanija Berg in Leon Semprimožnik. Ansambel Vikis je posnel že leta 1973 na Švedskem veliko ploščo. Ta je izšla 23. marca! Viktor zadovoljno pove: "Nosilna skladba te plošče je pesem Blisk v gorah, za katero sem sam napisal tako glasbo kot besedilo". Največje uspešnice ansambla Vikis so Moj dom, Savinjčan, Hčerki za lahko noč, Gorski mir, Rodna vas in druge. "Vse skladbe sem napisal z mislijo na moj dom, na svojo domovino. Gre za iskrena čustva, ki so v daljni tujini privrela kar sama na dan," prizna Viki. Poznejši člani ansambla Vikis so bili še Cirila Lazukič - Perko, Viktorjeva hčerka Renata Semprimožnik, zdaj že pokojni Ivan Nabernik in Stefan Turesson. Zadnja leta pa se ansambel pojavlja v stalni zasedbi: Viktor Semprimožnik -Vikis, Leon Semprimožnik, Renata Semprimožnik - Haben, Jonny Landen, torej trije Slovenci in en Šved. Ansambel Vikis igra največ na Švedskem, pa tudi po nekaterih drugih skandinavskih deželah, gostuje pa tudi drugod po Evropi in v domovini Sloveniji. Doslej je izdal sedem kaset, sedem velikih plošč in dve zgoščenki. Podelitev priznanja: Viktor Semprimožnik Foto: Silvana Stopar "Viktor, nekateri pravijo, da dosti igraš tirolsko glasbo, ali nam lahko poveš kaj o tem," pobaramo vodjo anmsambla. Viki pripoveduje: "Poleg mojih lastnih skladb igramo glasbo, ki je napisana v alpskem slogu. Imenujemo pa jo slovensko-alpsko-tirolsko muziko ter tako rekoč vse zvrsti plesne glasbe v švedskem, angleškem, nemškem pa tudi v slovenskem jeziku." Viktor Semprimožnik pravi, da tujina sprejema njihovo glasbo zelo dobro, čeprav švedski organizatorji radi diktirajo svoje pogoje, katerih se morajo večkrat držati. Nastopi članov iz društva UPA "Najbolj jim je všeč tisto, česar nimajo, to pa je slovensko- alpska- tirolska glasba. Torej tista glasba, ki je najbolj priljubljena v Avstriji na Tirolskem, v Nemčiji na Bavarskem in v Sloveniji. Zadnja leta smo se usmerili veliko v tako imenovano narodno-zabavno glasbo, saj je zanimiva tudi za Švede in za ostale tujce. V slovenskih društvih, kjer smo nekdaj veliko igrali, zadnja leta igramo vse manj, kajti društva so postala manjša pa tudi prireditev je manj. Največkrat igramo na slovenskih srečanjih in obletnicah. Sam s harmoniko pa se redno udeležujem večine prireditev v Kulturnem društvu Slovenija v Olofströmu. Jaz sem njihov član pa tudi v upravnem odboru sem delal skoraj deset let kot kulturni referent. Toda ko smo začeli skoraj vsako soboto nastopati na švedskih prireditvah, sem moral zaradi pomanjkanja časa to mesto prepustiti drugemu." Za največji domači uspeh ima Viktor Semprimožnik -Vikis prvo nagrado občinstva na števerjanskem festivalu leta 1980. Ponosno pripoveduje: "Zapeli in zaigrali smo V ospredju gostje iz Landskrone in okolice mojo skladbo Moj dom. Bilo je enkratno. Štiri leta smo igrali tudi na izseljeniškem pikniku v Škofji Loki. Imeli smo tudi več nastopov v Savinjski dolini, doma pa smo igrali tudi na veselicah. Na koncertih po Sloveniji smo izvajali tako lastne kot švedske melodije." Ansambel Vikis je z uspehom leta 1996 nastopil tudi na veliki blejski prireditvi Alpski večer. Tedaj so posneli tudi več televizijskih spotov na TV Velenje. Z Alpskim večerom pa je povezana tudi najbolj neprijetna zadeva. Čeprav so pripotovali več kot tisoč in petsto kilometrov daleč in čeprav so imeli s pogodbo potrjeno, da bo njihov posnetek predvajan tudi na televiziji, jih je režiser izrezal- brez opravičila. Najbolj prijeten dogodek pa je povezan z nastopom na Nasmejana Štefka Berg se zahvaljuje za prejeto priznanje kot prva pevka pri ansamblu VIKIS Foto : C .M. Stopar Danskem, kjer so Vikijevo harmoniko popravili kar med nastopom v živo, med eno in drugo skladbo. Tako poslušalci tega sploh niso opazili. Ansambel Vikis je na Švedskem zelo priljubljen. Posebno na praznikih piva, kot je švedski Tyrolerafton (tirolski večer) in Oktoberfest (oktobrska veselica). Na te prireditve pride od dva do tri tisoč obiskovalcev. Ansambel igra na teh prireditvah že deset let. Veliko nastopajo tudi na Danskem na velikih glasbenih prireditvah, kamor pridejo muzikanti iz celega sveta. Ansambel takrat igra slovensko polko in valček, brez jodlanja. "Poleg dobre glasbe naš nastop popestri moja hčerka Renata, ki se zdaj piše Haben, z jodlanjem. Vsi ki so jo kdaj slišali pravijo, da je enkratna v jodlanju in da se prav po tem močno razlikujemo od drugih glasbenih skupin. Člani iz Emabode in Nybra. Foto: Silvana Stopar Na Švedskem sta le ena ali dve švedski skupini, ki poizkušata - toda neuzpešno - nastopati s tirolsko-bavarsko narodnozabavno glasbo. Na švedskem in danskem radiu smo redni gostje oddaj s podobno glasbo." Stockhom, Malmo in drugi Ansambel Vikis ima pred seboj še veliko načrtov. Precej časa vlagajo v predstavitve na radiu in televiziji. Letos smo bili povabljeni na TV Slovenija in TV Maribor, kjer so posneli videospot in TV oddajo. Njihovo glasbo igra veliko radijskih postaj širom Slovenije, v Skandinaviji pa tudi drugod po svetu, kjer so naši ljudje pri krmilu. Viktoru postavimo naslednje vprašanje: "Kako gledajo tujci na Slovenijo in slovensko glasbo?" "Švedi veliko potujejo in jim je vsa alpska glasba zelo všeč, zato jim je tudi blizu slovenska narodnozabavna glasba. Pri poslušanju ansambla Vikis lahko doživijo pravo svetovno glasbeno potovanje. Začnemo s Slovenijo, nadaljujemo z Avstrijo, Bavarsko in drugimi deželami. Lahko rečemo, da je Slovenija tudi po naši zaslugi zelo poznana in priljubljena, saj jo vedno predstavimo kot deželo glasbe, naravnih lepot in dobrih ljudi." Gostje iz Landskrone in drugod. Na stenah visijo slike slikarke amaterke Silvane Stopar Foto: C. M. Stopar Ansambel Vikis bo tudi v bodoče deloval po začrtani poti. Viki je letos praznoval 65 let, kar je tukaj na Švedskem leto vstopa v pokojnino, toda vodja ansambla Vikis niti ne premišlja o pokojnini, saj ljubezni do glasbe ne moreš upokojiti. Slovenija čez nekaj mesecev vstopa v evropsko skupnost, to pa bo priložnost, da ansambel to proslavi s poskočnimi zvoki slovenske narodnozabavne glasbe. Slovenski narodnozabavni ansambel VIKIS, 2003 Ciril M. Stopar KULTURNO DRUŠTVO ^ S L O V E N I J A O l o f s t r C m Srečanje starejših Slovencev v Barnakalla Na meji pokrajin Skane in Blekinge je mestece Bromolla. Od tu pa do Olofstroma je 26 kilometrov. "Kje pa je potem ta Barnakalla?" nas je pobaral marsikateri Slovenec, ki bi se bil rad udeležil tega srečanja. Torej po šestem kilometru malo vijugaste ceste zavijemo na levo v gozd proti jezeru Ivosjon. Nekaj sto metrov od ceste št. 116 pridemo do rdeče enonadstropne precej prostorne hiše z zelo velikim vrtom, na katerem so poleti postavljene mize in klopi prav za društvene dejavnosti in prireditve. Na vrtu je tudi poseben prostor za najmlajše, kjer se lahko igrajo otroci, ne da bi bili v nadlego odraslim. Na sredini vrta stoji še ena manjša hišica v kateri so kopalnice in stranišča. V hiši pa je velik prostor za druženje in za igranje namiznega tenisa ter priložna kuhinja. Hiša ima kar tri vhode s predsobami, kar daje videz prostornosti. V prvem nadstropju pa je nekaj spalnih sob s posteljami, kar je primerno če imamo goste od daleč ali pa so ti pregloboko pogledali v kozarec in imajo tako možnost prenočiti. Na vrtu je veliko mesta za igranje z žogo in podobne športe. Po travi pa tudi lahko balinamo. Okoli vrta so borovci, smreke in mešani gozd, to pa je garancija za dober in čist zrak. Proti jezeru, ki je več kot kilometer oddaljeno od hiše pa vodi več sprehajalnih poti, kar je idealno za tiste, ki se naveličajo sedeti in bi radi malce razgibali svoje noge. To pa je dobro tudi za osebno zdravje o čemur večkrat opozarjamo naše starejše ljudi. (Zastava, cela družba): Gostom je teknilo kosilo Foto. C. M. Stopar G. Zvone. Viktor, Ciril in Lucijan pojejo Foto: Silvana Stopar Tako je bilo tudi to zadnjo soboto v avgustu, ko smo povabili starejše rojake, da zapustijo svoje stalno mesto pred televizijo in se udeležijo srečanja starejših Slovencev na tem prelepem mestu sredi narave. Odziv je bil neverjeten, saj so prišli naši ljudje iz cele južne Švedske. Lahko omenimo, da so razdalje na Švedskem zelo velike in da ljudje prihajajo dvesto in več kilometrov daleč, samo da se srečajo. Malo kasneje se nam je tudi pridružil naš slovenski izseljeniški duhovnik gospod Zvone Podvinski iz Goteborga in nas razveselil s svojim obiskom. Tudi psu pyreneicu ni bilo dolgocasno, saj smo slovensko sovorili FotO: C. M. Stopar Trije pridni kuharji so pripravljali kosilo in nas zakladali s pečenimi dobrotami, naša pridna dekleta pa so nas z veseljem postregla. Gospa Ivanka iz Ronneby je prinesla s seboj tri velike jabolčne zavitke, po domače imenovane, jabolčni štrudelj. Organizacija takšnega srečanja je zares obsežna, saj se vedno bojimo, da bo premalo hrane, ker zmeraj pride skoraj enkrat več gostov, kot pa se jih prij avi. Naše kuharice pečejo in kuhajo doma že od četrte ure ziutrai in so zares hvale potrebne. Foto: C. M. Abrahamu,: cestitku in napev "abrahamu", Stopar Tudi tokrat se je odzval vabilu in prišel med nas poznani Viki- Viktor Semprimožnik in nam igral in pel prelepe slovenske pesmi. Vsi smo radi prepevali v krogu, še posebno se je izkazal naš slovenski duhovnik. Ob tej priliki smo nazdravili enemu najmlajših, ki je pravkar praznoval Abrahama. Pozno popoldne smo tudi organizirali sprehod v gozd in ljudje so poskušali uganiti na vprašanja, ki so se nanašala na Slovenijo in na dve švedske pokrajine. Na koncu pa so morali ugotoviti koliko denarja je bilo v steklenici napolnjeni s starim švedskiom drobižem. Pod večer pa smo podelili nagrade najboljši deseterici. Na sprehod so šli otroci in odrasli, "tipsrunda" > . < Anika in Peter, druga generacija, sta pokazala kako se pleše slovenska polka Foto: C.M. Stopar Pohvaliti moramo našo mladino, ki je organizirala sprehod po gozdu in postavljala lističe s precej teškimi vprašanji. Pa tudi zaplesali so, da pokažejo starejšim, da tudi druga generacija rada zapleše polke in valčke. Na hišico so pripeli tudi slovensko zastavo, da pokažemo od kje imamo naše korenine. Nekateri so rajši balinali, dokler nas ni deževna ploha spravila v prostomo hišo, kjer smo nadaljevali s petjem slovenskih pesmi pozno v noč. Viktor nas je očaral, ko je tako prešerno igral mi smo v zanosu kar naprej prepevali. Ob koncu srečanja smo se s slovenskim duhovnikom dogovorili, da bomo nadaljevali drugi dan srečanje pri slovenski maši v Olofstromu. Pokrovitelj tega srečanja je bil Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. DRUGI DAN SREČANJA V nedeljo dopoldne smo se v lepem številu zbrali v katoliški cerkvi v Olofströmu, kjer je bral slovensko mašo gospod Zvone Podvinski. Svečano nam je povedal, da ima s seboj relikvijo slovenskega škofa Slomška, še posebno svečano je bilo, ker sta bila pri maši dva Abrahama, Viktor in Greta Semprimožnik pa sta praznovala štirideseto obletnico poroke. Po maši in obveznem slikanju pa smo odšli v društvene prostore KD Slovenija v Olofströmu, kjer smo prisotne pogostili s kavo in torto. Srečanje je trajalo do pozno popoldne, le gospodu Podvinskemu se je mudilo, saj je ob pol petih bral slovensko mašo v mestecu Nybro, v drugi pokrajini, kjer so naši člani na jugovzhodu Švedske. V društvenih lokalih v Olofströmu, drugi dan srečanja Foto: Andreas Holmersson Skupna slika v katoliski cerkvi v Olofströmu, drugi dan srečanja JUBILEJNI KONCERT ANSAMBLA VIKIS Ansambel Vikis je praznoval 18. oktobra svojo trideseto obletnico v dvorani Jämshögs Medborgarhus pri Olofströmu. Organizator prireditve je bilo Kulturno društvo Slovenija iz Olofströma, pokrovitelj pa Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pred proslavo je bila razstava slik z alpskim motivom, oziroma z motivi iz slovenskih planin in Primorske. Avtor razstave je bila slikarka amaterka Silvana Stopar. Vikija in Silvano veže skupna ljubezen do slovenskih planin, kar oba v svojih slikah in melodijah rada prikažeta. Vsi radi prepevajo Foto: C. M. Stopar Čeprav so organizatorji predvidevali velik obisk te proslave so se vseeno ušteli. Še pred začetkom koncerta je zmankalo mesta in na hitro so morali priskrbeti nove mize in stolice. Prišlo je nekaj čez 130 obiskovalcev, iz Landskrone so prišli z avtobusom, iz Štockholma pa z avtom. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Svečano proslavo je ansambel začel s koncertom, kjer je predstavil vse svoje uspešnice, med tem pa so omenili tudi zgodovino ansambla v teh treh desetletjih. Po koncertu se je zvrstil kratek program gostov, nato pa se je zvrstila velika vrsta ljudi, ki so z rožami čestitali ansamblu ob jubileju. Med drugimi omenimo, da so vsi člani ansambli, sedanji in prejšnji dobili priznanje KD Slovenija iz Olofstroma, Vikis pa je dobil tudi priznanje Slovenske zveze, saj že vrsto let nastopa s harmoniko na občnih zborih Slovenske zveze. Ansambel je tudi dobil od Ivanke Hrabar veliko torto v obliki konjske podkve, ki naj jim prinese srečo tudi v bodoče. Povezovalec programa Ciril Stopar je povedal, da Viktor sam ali pa s ansamblom vedno zastopa KD Slovenija v Olofstromu na slovenskih festivalih in srečanjih na Švedskem ter na društvenih jubilejih. Prav tako je vedno prisoten s harmoniko na pikniku, na miklavževanju in ob dnevu žena. Njemu se moramo zahvaliti, da v našem društvu vedno odmeva slovenska pesem, saj nas on večkrat spravlja v dobro voljo in nas spodbuja k petju. Po koncertu smo praznovali tradicionalno Vinska trgatev pozno v noč. KD Slovenija iz Olofstroma se zahvaljuje članom in gostom za tako velik obisk, posebno pa SD Lipa iz Landskrone. SLOVENIJA NA ŠVEDSKEM LOKALNEM RADIU Predsednik društva Ciril M. Stopar je bil povabljen na četrti švedski radijski program Blekinge, kjer je v polurnem programu predstavil lepote Slovenije, opisal slovenske običaje kot je Vinska trgatev in postavljal poslušalcem vprašanja o Sloveniji. Tudi v lokalnem časopisu je bil objavljen članek o slovenski vinski trgatvi in slovenskem društvu v Olofstromu. ZAMENJAVA DRUŠTVENIH PROSTOROV Sporočamo članom, da se bomo s prvim decembrom preselili v nove, na novo popravljene društvene prostore na drugem koncu mesta. Novi naslov je na Tegnersvagen št. 2 v Olofstromu. V dosedanjih prostorih smo bili več kot 25 let, toda nič ne žalujemo, da se selimo v nove prostore, saj bodo novi društveni prostori za dvajset kvadratnih metrov večji od starih. Stari prostori so nam bili zadnjih let dostikrat pretesni, to se je občutilo na praznovanju Sv. Miklavža in Božičnih praznikov, ko smo se odrasli in otroci stiskali dveh majhnih prostorih. Vabimo vas v nove društvene prostore. Agenda: Slavnostno odprtje novih društvenih prostorov na Lucijo, 13. decembra, Praznovanje sv. Miklavža in božičnih praznikov: 20. decembra. 6. marca, občni zbor in praznovanje Dneva žena v Olofstromu. PLAN DELA V LETU 2004 o 6. marca, občni zbor in praznovanje Dneva žena v Olofstromu. o 13. marca, udeležba na občnem zboru Slovenske zveze v Malmoju. o 8. maja, društveni balinarski turnir in praznovanje vstopa Republike Slovenije v EU, družabno srečanje v Olofstromu. o 30. maja, romanje v Vadsteno, z avtomobili. Sv. maša bo ob 12.00 uri. o 19. junija, balinanje in prij ateljsko srečanje članov v mestecu Kallinge. o Konec julija, Medvode in Sora: srečanje predstavnikov KD Slovenija Olofstrom in predstavnikov občine Medvode ter prijateljskega društva KUD Oton Župančič iz Sore. o 28. avgusta, Srečanje starejših Slovencev in piknik v Barnakalla 29. avgusta, slov. sv. maša v ob 11.00 uri Olofstromu, v Nybru ob 16.30 uri. o 2. in 3. oktobra, 30 obletnica društva in Slovensko kulturno srečanje v dvorani Folkets hus v Olofstromu. Srečanje slovenskih društev na Švedskem. Kulturno- prijateljski obisk iz Slovenije: Nastop kulturnih skupin (folklora, pevski zbor, tamburaška skupina) KUD Oton Župančič iz Sore in ansambla Vesele Štajerke na olofstromskem trgu. Srečanje predstavnikov občine Medvode in občine Olofstrom. o Sobota 11. decembra sv. Miklavž in praznovanje božičnih praznikov. Ciril, Janko, Libero, N. Mario, Ilona, Magda Olofströmu so se nam po 29 letih uresničile želje, da dobimo nove, svetle in prostorne društvene prostore v katerem se bomo lahko srečevali. Vsa leta smo se stiskali v skoraj napol manjših prostorih, na družabnih prireditvah smo se morali prerivati, da smo lahko vstali od mize ali prinesli hrano. Čeprav je tudi to bilo prijetno, samo da smo bili skupaj in zapeli v slovenskem jeziku. Posebno se moramo zahvaliti stanovanjskemu podjetju Olofströmshus, ker so vložili toliko denarja in nam kompletno popravili in prepleskali prostore ter vgradili v prostore izolacijski strop. Dobili smo tudi novo kuhinjsko belo tehniko ter nekaj novih omaric in sanitarije. Izpolnili so nam prav vse želje, saj se je upravni odbor pokazal za zelo dobre pogajalce. Delavci iz občine Olofström so nam zastonj prepeljali vse stvari iz starih prostorov v nove. Odprto hišo smo imeli 14. decembra in na ogled v nove društvene prostore so prišli člani pa tudi drugi gosti. Viktor Semprimožnik je z melodijo Na golici, s frajtonarico svečano odprl nove društvene prostore, nazdravili smo prihod v nove prostore in tudi zapeli. Nekateri so z veseljem izjavili, tukaj je tako lepo, da bomo večkrat prišli. Silvana, Ida in vanka - V kuhinji sta največ dela opravili Silvana in Ema. Ida pa je imela najlepši predpasnik...... Polna hiša gostov na miklavževanju Prepevamo zbrani okrog muzikanta Libera Upajmo, da bodo svojo besedo tudi držali. Največ dela pri pospravljanju in pakiranju v starih prostorih je opravila gospa Graciela Cah, ki je tudi prostovoljno prevzela čiščenje novih društvenih prostorov. Posebno moramo pohvaliti Cirila, Lucijana, Ludvika, Janeza, Jankota, Dragico in Sabino za vso pomoč pri urejevanju novih prostorov. Člani iz mesteca Kallinge v Olofströmu Miklavž tudi v Olofsl^römu Prvi otroci so začeli prihajati v nove društvene prostore že zgodaj popoldne, veselo so se sprehajali iz ene sobe v drugo in ugotavljali, da bodo končno imeli zadosti prostora pri gledanju risank in se ne bo potrebno več stiskati. Še bolj so bili zadovoljni, ko so opazili, da smo nabavili novo televizijo, (čeprav zelo poceni), saj je prejšnja imela čez dvajset let in je že izgubljala sliko in glas. Miklavž je malce zamudil, ker je bil tudi na drugem obisku v Kristianstadu. Ves zgrbljen in šepajoč je le našel pot do društvenih prostorov in do otrok, ki so ga željno pričakovali. Ubožec se je vsedel na stolico in nas pozdravil. Po pogovoru z otroci začel iz dveh vreč vleči vrečke s sladkarijami in igračami. Otroci so se zvrstili pred njim in nato z veseljem odpirali darila. Miklavž pa ni hotel ostati ampak se mu je mudilo, čeprav smo mu razno ponujali. Otroke smo pogostili tudi z večerjo in jim pokazali risanke. Pohvaliti moramo naše člane iz Hassleholma, ki so prvič pripeljali s seboj sina in vnuke in imajo 80 km do Olofstroma. Ob šestih so začeli prihajati odrasli člani in se z veseljem vsedali v naslednjo prostorno sobo in se niso rabili kot prejšnja leta stiskati z otroci. Tudi odrasle smo počastili s pravo božično zakusko in nobenemu ni bilo žal, da se je udeležil miklavževanja. Otroci so imeli največ veselja s prihodom "Miklavža" in pozneje z odpiranjem paketov. Primorski muzikant Libero Markežič nam je zaigral poskočne melodije. Zbrali smo se okoli njega in veselo zapeli. Naša članica, ki je nemškega porekla, nam je zapela tudi v nemškem jeziku. Naše prepevanje je bilo tako lepo, da je privabilo v naše prostore tudi švedske goste, ki so pred stavbo poslušali naše petje. Rajanja in prepevanja, kar ni hotelo biti konec. Naš član, Šved Lennart, ki se pripelje na družabno srečanje kar 60 km daleč, je neprestano ponavljal: "Kako sem vesel, da imate tal^lepe nove prostore fantastično!" Veselo smo mu pritrdili in se še bolj veselili. Ivanka Hrabar, Ilonka in Libero Markezic Viktor, Janez in Janez Prijatelji - Ciril, Čeprav tokrat ni bilo naše pridne kuharice Dragice, ki je odpotovala v Slovenijo na obisk k hčerki Klavdiji, ki je rodila hčerko, nismo imeli nobenega problema pri pripravi hrane, saj imamo veliko pridnih rok. Najbolj se je izkazala naša društvena mama Ivanka Hrabar, ki je pripravila hrano in ogromno peciva, pa čeprav ni prav zdrava in bo letos slavila že 75 let. Ciril M. Stopar 30. obletnica KD SLOVENIJA, Olofström Na sliki: 30 obletnica KD Slovenija; Pohod od dvorane Folkets hus po mestnih ulicah do glavenga novega trga v Olofströmu. Datum: sobota, 2 oktobra 2004 Fotograf: Karlo Pesjak Parada v Olofströmu. Predstavitev Slovenije 1. Nastop na mestnem trgu 2. 10. 2004, Olofström Foto Karlo Pesjak Vesele Štajerke med nastopom Osrednja slovenska prireditev na Švedskem se je dogajala od 1 - 4. oktobra. Priprave nanjo so bile zelo obširne, saj je v kulturnem programu sodelovalo skoraj 80 nastopajočih iz Slovenije in Švedske. Upravni odbor je imel za seboj več kot 30 zvestih članov, ki so pripravili in okrasili dvorano, pripravili mestni trg za kulturni nastop ter za vsak slučaj dežja pripravili majhen šotorski paviljon za nastopajoče. Sam predsednik društva je vložil okoli 400 delovnih ur, da bi ta manifestacija potekala čimbolj brez problemov. Potrebovali smo tudi dovoljenja za nastop na glavnem trgu in manifestacijski pohod po mestnih ulicah do trga. Toda brez pridnih rok naših članov, ki so trdo delali od zgodnjih jutranjih ur pa do jutranjih ur naslednjega dne ne bi bilo vse tako gladko izteklo. Res je KD Slovenija največje društvo v Slovenski zvezi na Švedskem, toda tričetrtine članov stanuje daleč od Olofstroma. Nastop dekiski pevski zbor Poloncice iz Sore, Nastop na trgu, tamburaski orkester Bisernica, Nastop folklore iz Sore, Folklora iz Sore na trgu Začetki in ustanovitev društva Prvi začetki in korenine slovenskega društva v Olofströmu segajo tja v leto 1971, ko je peščica Slovencev začela organizirati slovenske veselice na katere so vabili prijatelje in znance. Zaradi zelo velike potrebe po ansamblih in slovenski glasbi na prireditvah v Olofströmu in drugod na jugu Švedske je Viktor Semprimožnik leta 1973 ustanovil Trio Viktor, danes zelo znan ansambel Vikis, ki nastopa širom cele Švedske. V teh letih so se začela ustanavljati slovenska društva v Landskroni, Stockholmu, Göteborgu. Slovenski kulturni festival 1977; otroški zbor vodi Marija Golub Slovenija iz Olofströma je ustanovljena 4. aprila 1974, ko se je peščica Slovencev z Milanom Starcem na čelu dogovorila, da bodo poskušali ustanoviti Slovensko društvo. Pozivu na ustanovno skupščino se je začuda odzvalo veliko zainteresiranih Slovencev, prišli so do tudi 130 km oddaljenih krajev. Tako se je leta 1974 rodila v Olofstromu naša Slovenija. Za Milanom Starcem so se na predsedniškem stolčku izmenjali še Štefan Zrinski, Franjo Golub, nato Ciril Stopar, pa Stojan Cotič, Nadja Giacomelli pa nato spet Ciril Stopar. Obenem pa so nam vedno zvesto stali na strani Janezi, Viktorji, Toneti, Ferdoti, Jankoti, Alojzi in drugi.., kajti društvo mora imeti veliko jedro in zvesto srce. Otvoritev Slovenskega kulturnega festivala 1977, ppredsednik Stefan Zrinski Društvo se je povezalo naprej z občino Ljubljana- Šiška, nato pa z občino Medvode, kajti od tam pravzaprav iz Sore pri Medvodah izhaja naše bratsko in prijateljsko društvo KUD Oton Župančič. Letos praznujemo 20 let sodelovanja in lahko rečem, da imamo neverjetno dobre stike in se počutimo v Sori kot doma. Prav tako smo ponosni na občino Medvode, ki je naš pokrovitelj in je lahko v zgled ostalim občinam v Sloveniji. V letu 1995 je precej zaškripalo v slovenskem društvu in prišlo je do majhne krize. Toda, ko je Ciril M. Stopar leta 1996 spet prevzel vodstvo Slovenije v Olofstromu, smo začeli izdajati medij DRUŠTVENO GLASILO v slovenščini in od takrat do danes je članstvo v društvu samo naraščalo. Povdariti moram, da od leta 1996 do danes nismo kaj dosti spreminjali UO, samo dodajali smo nove in sposobne sodelavce. Člani upravnih odborov so morali prenesti mnoga bremena v teh tridesetih Ciril Stopar recitira svoje pesmi; 2) Glasbeni trio iz Stockholma. Pavel Udir, Jože Štefanič in Marinka Stražar, nastop na festivalu 1977. Spodaj Začetek manifestacije ter glasbeni trio Vikis Vokalni tercet »sestre Budja« ob nastopu v Olofströmu 1977 in »Slovenija« izlet na otok Öland 1978 Nastop prve otroške skupine iz Olofstroma 1978; Darilo občini in Lj.-Siška od društva Slovenija v Olofströmu 1984 Zinka Gselman- Karlsson, voditeljica otroške folklorne skupine Nybro Emmaboda 1983 Nastop v Halmstadu na Festivalu 1981 ter pozneje v Olofströmu 1981 Člani društva Slovenija na izlet v Dansko 1982 Bratsko društvo KUD Oton Župančič iz Sore pri Medvodah Leto 1984: Podpis pogodbe o trajnem sodelovanju med občino Ljubljana - Šiška ter slovenskim društvom Slovenija v Olofströmu Pred proslavo 30-letnice v Olofströmu so prišli iz Sore že v petek zvečer, na pot pa so se iz Slovenije podali že v sredo zvečer 29. septembra. Prvo noč so prespali v avtobusu. Na poti so se ustavili pri kipu Primoža Trubarja v Nemčiji, nato pa so nastopali in prespali s pomočjo organizacije slovenskega rojaka iz Hannoverja. Naslednji dan so naredili kratek obisk v Kopenhagenu, ki so si ga ogledali kar iz avtobusa. Nato so se odpeljali preko poznanega mostu Öresundbro, ki povezuje Dansko in Švedsko. Po 150 km vožnje na jugovzhod Švedske, jih je v mestecu Bromölla pričakal član UO Rener Ludvik in jih vodil naravnost do majhnega podeželskega hotela, ki je pri jezeru sredi gozda, le nekaj kilometrov oddaljen od mesteca Olofström. Tam so jih pričakali prijatelji in člani društva Slovenija. Takoj ko je avtobus ustavil smo zaplesali, med nas so prišle brhke članice iz Sore in nas neusmiljeno zavrtele, tako da ne bi pozabili slovensko polko in valček. Podobno se je dogajalo vse štiri dni njihovega obiska pri nas. Četudi je bil že oktober in je na Švedskem precej mrzlo so si sorški fantje privoščili prešerno kopanje v jezeru, ki je bilo zraven hotelčka. Gostov je bilo čez petdeset in med njimi so bili tudi predstavniki občine Medvode z veselim županom na čelu ter prisrčna dekleta iz Ansambla Vesele Štajerke. Srečanje županov občine Medvode in občine Olofström Naslovna stran pogodbe o trajnem sodelovanju med občino Ljubljana - Šiška ter slovenskim društvom Slovenija v Olofströmu na Švedskem V soboto zjutraj ni bilo časa za spanje, kajti srečala sta se župana iz občine Medvode g. Stanislav Žagar z delegacijo in županja mesta Olofström ga. Margaretha Olsson. Prisoten je bil tudi švedski socialdemokratski državni poslanec Jan Björkman, ki ima ženo Slovenko, potomko druge generacije iz Izole. Prisoten je bil tudi predsednik KUD Otona Župnačiča Franc Plešec, sestanek pa je vodil in povezoval ter prevajal na oba jezika Ciril M. Stopar. Obravnavali so veliko področje delovanja obeh občin, kajti občini sta približno enako veliki. Pomembno vprašanje je bilo tudi to, kako občina Olofström, ki bo morala naslednje leto povečati občinski davek, tako teško deluje, čeprav ima več kot petkrat večji ekonomski dohodek kot pa občina Medvode. Dotaknili so se tudi vprašanj glede Evropske Unije itd. Predstavniki obeh občin so se neverjetno dobro spoprijateljili med seboj, kot da se poznajo že od zdavnaj. Predstavitev Slovenije na olofströmskem trgu Ob poldvanajstih smo se zbrali pred mestno dvorano. Prav takrat sta iz Slovenije prispela dva pričakovana gosta, ga. Jadranka Šturm Kocjan, direktorica Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter sekretarka Urada Suzana Martinez. Formirali smo povorko, spredaj slovenske in društvene zastave, zastava občine Medvode nato oba župana, pa predstavnice Urada RS s predsednikom jubilejnega društva, švedski državni poslanec in predsednik OŽ iz Sore. Nato je korakal folklorni orkester iz Sore in igral na instrumente. Nato so prišle na vrsto kulturne sekcije KUD Oton Župančič v gorenjskih narodnih nošah, pa Članice ansambla Vesele Štajerke. Potem so prišle na vrsto švedske zastave in člani folklore Holje Folkdansgille v švedskih narodnih nošah. Na kraju pa je bila priključena dolga vrsta naših članov in prijateljev slovenskega društva. Tak sprevod se je vil po mestnih ulicah do glavnega trga. To bo ostalo nepozabno in marsikatero oko se je orosilo, kajti tisti dan smo Slovenci zavzeli mesto in slovenske zastave so plapolale v lahnem vetru. Nastop švedske folklore na mestnem trgu, Holje FolkdansgUle 2004 - Foto Karlo Pesjak Županja mesta Olofström Margareta Olsson na olofströmskem trgu,Stanislav Žagar, župan iz Medvod, Ciril Stopar ter izmenjava daril med županom in županjo. Spodaj: Župan Stanislav Žagar, Franc Plešec, predsednik KUD SORA ter delegat iz Medvod. Levo dva župana,urad RS za Slovence doma in po svetu ter drugi 2004 Olofström, Kulturne skupine iz Sore Slovenski narodno zabavni orkester »Vesele Štajerke«, 2004 Olofström Spodaj: poslušalci navdušeno oloskajo priljubljenemu orkestru iz Slovenije Na trgu nas je čakala za čuda precej velika množica ljudi. Prišli so tudi slovenski rojaki iz cele pokrajine Blekinge in sosednih pokrajin Skane ter Kronoberg. Predsednik KD Slovenija in Slovenske zveze na Švedskem Ciril M. Stopar je pozdravil navzoče na trgu in povedal da se slovensko društvo in Slovenska zveza trudita, da prikažeta slovensko kulturo na Švedskem, kajti Slovenija je od letos enakopravna članica Evropske Unije. Nato je prisotne na trgu pozdravila olofstromska županja in povedala, kakšna velika čast jih je doletela in je zelo pomembno za njihovo mesto, da so lahko danes deležni slovenske pesmi, glasbe in folklornih plesov, deležni slovenskega veselja in prijateljstva. Prav tako je tudi medvoški župan prisrčno pozdravil vse v slovenskem in na kraju še v švedskem jeziku. Nato so se vrstili nastopi: ansambel Vesele Štajerke, tamburaški zbor Bisernica, dekliški pevski zbor Polončice, folklorna skupina iz Sore in na kraju še švedska folklorna skupina Holje Folkdansgille. Bilo nam je lepo kot, da smo na občinskem prazniku sredi Medvod ne pa daleč na Švedskem. Veliko ljudi je prišlo na predstavitev Slovenije na trgu, kajti imeli smo oglase v vseh lokalnih časopisih, pa tudi mestni trgovci so imeli trgovine odprte ta čas in so na veliko oglašali v časopisih, da bo v soboto Slovenski dan v olofströmskih trgovinah, kjer so visele slovenske zastavice in stranke so se udeležile kviza s slovenskimi vprašanji, za kar so bili kasneje nagrajeni. Slovenska likovna razstava Levo: Umetnice - slikarke, ki so razstavljale: Dušanka Kelčini, Silvana Stopar, Nada Žigon in Sabina Kranjc. Desno -Jadranka Sturm Kocjan, in eleposlanica Darja Bavdaž Kuret, v sredini Ciril Stopar in umetnice Ob petih popoldne je veleposlanica Republike Slovenije na Švedskem ga. Darja Bavdaž Kuret odprla likovno razstavo petih umetnikov prve in druge generacije Slovencev na Švedskem. Poudarila je kako važno je za Slovenijo in za slovensko društvo, da se lahko pohvalimo, da imamo tako pridne ustvarjalce tudi v tujini. Imena ustvarjalcev olj in akvarelov so: Nada Žigon iz Näsuma, Dušanka Kelečini iz Olofströma, Silvana Stopar iz Kallinge, Sabina Kranjc iz Jämshöga in Dušan Belec iz Olofströma. Vsi so pa člani društva v Olofströmu, kjer imajo ob nedeljah svoj likovni krožek. Naši umetniki so bili ta dan radodarni in so podarili za loterijo vsak po eno svojo umetnino, obenem pa so pridno pomagali pri ureditvi dvorane Nada Žigon ob svoji sliki Andreas Berginc, Jadranka Šturm Kocjan iz Urada za Slovence po svetu MZZRS, slovenska veleposlanica v Stockholmu Darja Bavdaž Kuret in v ozadju slovenski duhovnik Zvone Podvinsi si ogledujejo razstavo v Olofstromu 2004. Spodaj in zgoraj: Sestanek obeh občin - Medvode in Olofstroma Sestanek predstavnikov slovenskih društev in slovenskih oblasti V konferenčnih prostorih nad dvorano so se srečali prisotni predstavniki slovenskih društev in predstavnice Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter predstavnice veleposlaništva RS V Stockholmu. Ga. Jadranka Šturm Kocjan je predstavila delo Urada RS, veleposlanica ga. Darja Kuret Bavdaž pa poudarila, da lahko zmeraj računamo na pomoč veleposlaništva pri reševanju problemov, ki nastajajo. Predstavniki slovenskih društev in Slovenske zveze pa so povedala o svojem delu in težavah ki jih imamo. Od enajstih društev ima le pet svoje društvene prostore. Prav tako potrebujemo večjo ekonomsko pomoč za slovenske medije na Švedskem. 18. Slovensko srečanje Stanislav Žagar, župan Medvode ter Franc Plešec, predsednik KUD OZ SORA pozdravljata in izročata priložnostna darila Glasbena skupina KUD OZ SORA ob nastopu v društvu Slovenija 2004 I Dani Stražar, Landskrona, s kitaro, desno Ciril Stopar okvirno prikaže zgodovino društva Oktet Planika iz istoimenskega društva Planika, ki ga vodi Ivo Likar (2004) Zvečer so prišla na obisk tudi slovenska društva iz ostalih krajev Švedske. Nekateri so imeli tudi po 600 km poti v eno smer. Prisotna so bila naslednja društva: Simon Gregorčič iz Kopinga, Slovenski dom iz Goteborga, France Prešeren iz Goteborga, Ivan Cankar iz Halmstada, Lipa iz Landskrone, Planika iz Malmoja ter Orfeum Landskrone. Prav tako je bilo prisotnih tudi ogromno članov jubilejnega društva iz Olofstroma, ki so prišli iz petih pokrajin. Olga Budja Libero Markežič Štefan Zrinski Jadranka Šturm Kocjan Vse prisotne so pozdravili po vrstnem redu Ciril M. Stopar, direktorica Urada Republike Slovenije v v zamejstvu in po svetu ga. Jandranka Šturm Kocjan, ga. Darja Bavdaž Kuret, veleposlanica RS v Stockholmu, ga. Margaretha Olsson, županja občine Olofstrom, g. Stani-slav Žagar, župan občine Medvode, g. Franc Plešec, preds. bratskega društva KUD Oton Župančič iz Sore, ki je tudi predal priznanje v imenu Slovenske izseljenske matice, g. Zvone Podvinski, rektor Slov. katoliške misije na Švedskem in slovenski duhovnik za Slovence na Švedskem. Kulturni program sta vodila Sabina Kranjc in Andreas Homersson Ciril Stopar se zahvaljuje Olgi Budja za lepo izveden program Po obveznih govorih in predaji priložnostnih daril ter priznanj se je začel kulturni program. Kot je navada na Slovenskem srečanju so najprej nastopila tri slovenska društva. Slovenijo iz Olofstroma so predstavljali Anelli Rampre, Libero Markežič, Štefan Zrinski in Ciril Stopar. Planiko iz Malmoja je zastopal pevski zbor, za pevsko društvo Orfeuma pa sta nastopali Olga Budja in Danni Stražar. Bilo je prečudovito. Še se je ohranila slovenska pesem in narodna glasba na Švedskem. Kulturni program sta vodila Sabina Kranjc in Andreas Holmersson, ki je bil letos v celoletni šoli slovenskega jezika v Ljubljani. Nato smo morali napraviti pavzo v programu, tako da so prisotni lahko večerjali kajti kuhar iz hotela Fritzatorpet je bi že nestrpen. Večerja je bila zares prvoklasna in veseli smo bili sodelovanja z omenjenim hotelom. Nato smo nadaljevali kulturni program z gosti iz Slovenije. Gosti iz Sore so prikazali tri splete folklornih plesov, dekliški zbor Polončice nam je milo pel, tamburaški zbor Bisernica pa nam je predstavil kar osem svojih najbolj uspešnih melodij. Programa je bilo toliko, da se je ta kar spremenil v koncert in so si nekateri nestrpneži že zaželeli orkestra Vesele Štajerke. Ura je bila ob desetih zvečer, ko so prišle na vrsto tako zaželene Vesele Štajerke, ki so igrale veselo in kvalitetno do jutranjih ur. Poslušalci uživajo ob nastopih Ob polnoči je bila tudi obvezna, tokrat zelo bogata loterija, kajti Adria Airways nam je podarila letalsko vozovnico za v Slovenijo. Prav zanalašč jo je dobila gostja iz Medvod, Frank buss in Croline buss sta nam podarili avtobusne vozovnice za Slovenijo in eno izmed njih je dobila naša švedska članica, ki bo z veseljem obiskala Slovenijo. Pozdravni govori: Zvone Podvinski, Ciril Stopar, Margareta Olsson, Darja Bavdaž Kuret, predstavniki slovenskih društev pozdravljajo z rožami, Jadranka Šturm poklanja priznanje društvu Slovenija za 30-letno delo (2004) KUD OZ SORA, folklora 2004 Vsi na ples Častni član KD Slovenija v Olofstromu KD Slovenija je sklenilo, da g. Plešec Franc, predsednik KUD Oton Župančič iz Sore postane častni član KD Slovenija, za njegovo dvajsetletno delo in sodelovanje z slovenskim društvom na Švedskem. Dobil je diplomo in priložnostno darilo. Spretne in simpatične članice orkestra Vesele Štajerke so dvignile na ples staro in mlado^ Gorenjski ljudski plesi KUD OZ SORA, 2004 m. V nedeljo zjutraj smo krenili na 100 km dolgo pot in obiskali ter si ogledali glavno mesto pokrajine Karlskrono, kjer je guvernerjeva palača in v njej je zdaj guvernerka, ki je istočasno kraljeva namestnica v pokrajini Blekinge. Belokranjski plesi; KUD OZ SORA 2004 Obiskali smo zelo poznani muzej, prestavili švedske življenje pomorski kjer so zgodovino flote in mornarjev na vojaških ladjah. V Karlskroni je švedski kralj Karel 11 postavil vojaško pomorsko bazo in se zavaroval proti Dancem. Tukaj je tudi civilna in vojaška ladjedelnica, ki izdeluje takšne vojaške ladje, ki se ne vidijo na radarju. V tej pokrajini je v Ronneby civilno pa tudi zadnje vojaško letališče na južnem Švedskem. Švedi imajo od zmeraj svoja na švedskem narejena vojaška bojna letala, prej je to bil Viggen, zdaj pa imajo nova JAS Orkester Vesele Štajerke je zadovoljil pričakovanje plesalcev (2004) Grippen. Na poti nazaj smo obiskali ukleti grob Vikingov iz 6. stoletja. Obiskali smo tudi največje naravno gojišče lososov na Švedskem (ribe, ki plavajo navzgor po reki, po brzicah). Tam smo tudi pojužnali to delikatno poslastico. Pozno popoldne pa smo odšli v nove društvene prostore, kjer smo skupno zapeli ob zvokih harmonike in ob pravih kranjskih klobasah. Čeprav so društveni prostori zelo veliki ta dan ni bilo nič mesta, saj je goste pričakalo veliko naših članov. Izlet in srečanje v društvenih prostorih Posloviti se je bilo treba^ Šele v ponedeljek popoldne smo se poslovili, prej pa smo še obvezno zapeli in se nasmejali. Harmonike pa so igrale brez postanka. Vsi so začudeni prebirali strani švedskih časopisov, kjer so pohvali kulturnike iz Slovenije in organizacijo, saj so bili članki zelo obširni in slike nastopajočih v barvah. Uspeh je bil okronan iz švedske strani in vsi smo bili veseli tega. ^ Slovo Še zadnji slika na klasičnem motorju Honda Shadow, s katerim jih je predsednik društvo pospremil 30 km daleč do avtoceste, ki vodi proti domovini Sloveniji. Dragi prijatelji, vidimo se spet čez pet let. Hvala vam za vse, da ste nam napolnili dušo in srce in da smo ostali Slovenci, vi pa naši prijatelji, čeprav smo tako daleč eden od drugega. Hvala tudi občini Medvode, ki je naš pokrovitelj in naj bo vzgled vsem občinam v Sloveniji. Prav tako se zahvaljujem našim zvestim članom, ki so nesebično pomagali pri tem jubileju, da smo uresničili naše dolgoletne cilje in da smo kot ambasadorji SLOVENIJE prenesli slovensko pesem in besedo in jo trdo ukoreninili na švedska tla. S ponosom smo preživeli teh prvih 30 let na severu Evrope, prav tako bomo o tudi nadaljevali. Ciril M. Stopar Izlet v Malmö V sredini novembra smo si najeli avtobus in se odpeljali na izlet k SKD Planiki v Malmö, kjer so tudi praznovali 30. obletnico ustanovitve društva. Pravzaprav smo vrnili obisk društvu v Malmö, s katerim dobro sodelujemo že nekaj let. Kot je rekla predsednica Planike Ivanka Franseus, nam ni težko sodelovati, ker sva oba doma iz iste občine pod Snežnikom. Avtobus je krenil na pot že ob treh popoldne iz mesta Kallinge, kajti pot je bila zelo dolga preko Olofströma, Näsuma, Bromölle in potem naprej v Malmö. Kulturni program je bil lepo izpeljan, pa tudi glasba Toma Vitanca s hčerko je privlačila za ples "Lastovke" so se ta večer spet znašle skupaj; Pogovori in veseli obrazi v Malmöju; foto Jože Myndel Sestanek in seminar SKD Planika je bila tudi gostitelj sestanka upravnega odbora Slovenske zveze in seminarja bodočih arhivarjev iz slovenskih društev. Na ta način smo organizirali precej veliko prireditev in to vse na enem mestu, s tem pa tudi zmanjšali stroške Zveze, kajti denarja _ni_več na razpolago toliko kot ga je bilo v prejšnjih časih. Pokrovitelj seminarja je bil Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Svečana obletnica je potekala s čestitkami in govori ter podeljevanjem diplom, nato pa je stekel kulturni program, kjer je nastopal pevski zbor Planike, trio sester Budja, harmonikaš Andrej Pagon iz Planike in vnukinja Toma Vitanca, ki je ta večer uspela razveseliti slovenska srca v Malmöju. Po večerji smo plesali in se zabavali. Znano je, da Olofstr0mčani radi kupijo veliko srečk, kar smo dokazali že na Slovenskem srečanju v Olofströmu, zato smo tudi tokrat odnesli vse glavne dobitke. Zvezdi večera: Beba Vitanc s hčerkico sta peli ob spremljavi očeta Tomija Precej ljudi se je zbralo na veselici in veseli smo, da smo ponovno bili skupaj in se poveselili, kajti marsikateri so ugotovili, da smo zmeraj starejši in bolj utrujeni ter šibkega zdravja, toda polko in valček še vedno radi zaplešemo. Delovni člani Planike so vložili veliko dela, da je bilo vse tako dobro organizirano in veseli so bili dobrega obiska. Mi smo se šele ob pol dveh odpravili na pot domov, polni dobrih vtisov in utrujenih nog, zadnji od nas pa smo domov prišli šele nekaj pred peto uro zjutraj. Po proslavi 30-letnice društva Slovenija oktobra 2004 smo si skupaj z gosti ogledali pomorski muzej UO KD Slovenija Ciril M. Stopar MLADI MOSTOVI Slovensko mladinsko srečanje v Göteborgu Dnevnik Suzane Macuh: Rokometna tekma v Göteborgu 15/11 2003 14/11 - Potovanje v Hultsfred V tem trenutku ko tole pišem, se peljem z avtobusom iz Ramkville v moje študijsko mesto Hultsfred. Trenutno imam šest tednov prakse in tri tedne bom opravila na avtobusni agenciji Ramkvillabuss, ki organizira potovanja po celi Evropi. Tukaj imam tudi možnost, da povem kaj več o naši prelepi Sloveniji in že delam načrte za organizacijo potovanj v domovino. Ramkvilla je majhna vasica s 120 prebivalci, zato ni nobene dobre prometne povezave na razpolago, kot so v večjem mestu. Prav zaradi tega odhajam danes v mesto Hultsfred, tam kjer imam stanovanje in šolo. Jutri bom morala zgodaj vstati, ker bom nadaljevala potovanje. Tokrat me pelje vlak v Göteborg na rokometno tekmo Celje Pivovarna Laško - Redbergslid IK. Upam, da bodo naši rokometaši iz Celja zmagali! Konec meseca septembra sem poslala vsem Slovencem druge in tretje generacije na Šved-skem ki jih poznam, elektronsko pošto, da bi se ponovno srečali/zbrali a malo je mankalo, da se mi tokrat želje niso ureseničile. Ves čas je bilo slabo zanimanje za to jesensko srečanje in za tekmo, tako da sem mislila, da bom žal morala odpovedati vse in to prav zaradi tega, ker ljudje ne pokažejo zadosti zanimanja, potem tudi mene mine veselje do organiziranja^ A poglej čudež, samo nekaj dni pred tekmo sem dobila elektronsko pošto in novico, da se je prijavilo veliko mladincev iz Göteborga za na tekmo in zato sem si premislila tudi jaz, tako da bom z veseljem speljala tole jesensko mladinsko srečanje v Göteborgu! Tudi sama sem vesela, da grem tokrat v Göteborg ker me zanimajo različni športi, še posebej takrat, ko igrajo naši predstavniki iz Slovenije. Toda predvsem zato, ker se nas bo končno zbralo veliko mladih druge in tretje generacije. Vozila sem se 2 uri in 20 minut, kdor čaka, ta tudi dočaka -in sem spet doma! Zdaj opravim samo nekaj telefonskih pogovorov, da vidim če je vse pripravljeno za jutri in bo tako kot je mišljeno! 15/11 Potovanje v Göteborg Ura je bila 07.15 in na postaji v Hultsfredu sem samo jaz. Kmalu pride vlak, ki me bo peljal v Nässjö, potem pa naprej v Göteborg. Tam me je pričakala prijateljica Damjana Sajovič, pri kateri bom prespala eno noč. Seveda sva se imeli dosti za pomeniti, kajti minilo je skoraj že leto dni odkar sva se zadnjič videli. V prijetni družbi ura zelo hitro teče in počasi sva se odpravile na tekmo. Bili smo zmenjeni, da se dobimo pred tekmo pri Lisebergshallen in tako je tudi bilo. Neverjetno, toda zbralo se nas je veliko Slovencev, predvsem iz obeh slovenskih društev v Göteborgu in jaz iz Köpinga. Od te množice nas je bilo 13 mladih druge in tretje generacije Slovencev na Švedskem. Žal, letos niso prišli navijači iz Slovenije, a smo mi navijali tudi za njih! Tekma je bila zelo napeta in švedski rokometaši iz Redbergslids IK se niso tako lahko pustili slovenskim predstavnikom. Toda naši Celjani so bili za las boljši od Švedov in so morda tudi imeli malo več sreče kot RIK in so zmagali. Rezultat tekme je bil 25:30 za rokometaše Celja Pivovarna Laško. Naši predstavniki so si priborili pomebno zmago na švedskem igrišču za uvrstitev naprej. Po tekmi je bilo dogovorjeno, da gremo v prostore slovenskega društva France Prešeren. Predsednik društva gospod Lomšek je povabil naše rokometaše, tudi nas mlade in seveda tudi vse ostale v njihove prostore, da skupaj proslavimo in navijamo za drugo slovensko ekipo v nogometu. 15/11 je igrala tudi naša slovenska nogometna reprezentanca proti sosednji državi Hrvaški v Zagrebu na stadionu v Maksimiru. Tudi ta tekma je bila zelo zanimiva, saj so naši z dobro igro odnesli neodločen rezultat rezultat 1:1. Rokometaši so izpolnili svojo obljubo in so prišli v društvene prostore F. Prešerna. Medtem ko so imeli majhno zakusko in so spoznavali švedsko posebnost, kruhke z raki, smo nekateri izmed mladincev, torej manjše število od zbranih mladih, imeli kratek sestanek. Pogovarjali smo se o načrtih za leto 2004 in tudi o tem, zakaj je tako slabo zanimanje za aktivnosti med nami. Najdemo se le, če je nekaj tako zanimivega, kot se je dogodilo danes. Rokometaši iz Celja so bili malenkost zadržani oziroma rezervirani in res se mi zdi škoda, da se nismo malo bolj spoznali, kajti kar hitro po nogometni tekmi so odšli proti svojemu hotelu. Prav tako smo se tudi mi zahvalili organizatorju tega večera. Vesela sem,da se nas je zbralo toliko, a za naslednjo srečanje upam, da bo več mladih po srečanju sodelovalo tudi na sestanku. Na koncu mojega dnevnika bi se rada zahvalila vsem prisotnim našega srečanja, društvu France Prešeren za družabni večer, ekipi Celje Pivovarna Laško za eno super tekmo - cestitam jim za zmago! Nazadnje bi se rada zahvalila gospodu Cirilu za nasvete in pomoč, predvsem pa Slovenski zvezi na Švedskem, brez katere ne bi bilo možno izpeljati našega mladinskega srečanja. Hvala lepa! Suzana Macuh Sporočilo; Suzana Macuh je član upravnega odbora Slovenske zveze in je odgovorna za organizacijo slovenske mladine na Švedskem. UO Slovenske zveze ji čestita za požrtvovalnost in ves trud. Obenem vabimo preostalo mladino druge in tretje generacije, da se oglasijo Suzani! E-mail: macuh@hotmail.com Mobil, telefon: 070 - 364 83 53 Ciril M. Stopar ŠTUDIJ NA SVEDSKEM Moja zapažanja V Stockholm sem prišla v začetku meseca marca. Po morju so plavale ledene plošče. Vse od takrat, ko sem kot osnovnošolka brala potopise Svena Hedina, sem si želela videti z nordijskim hladom zaznamovano pokrajino. Priti v Stockholm, je zame pomenilo uresničiti sanje... Sledeči zapis je kratek posnetek tistega, kar se je v meni zapisalo med štiri mesečnim, študijsko obarvanim, bivanjem na Švedskem. Moj namen ni bil primerjati sveta, iz katerega sem prišla, s tistim, ki me je sprejel na severu. Primerjanja ne maram. Toda očitno tudi moj um deluje po principu, da je za zapominjanje najboljša tehnika uporaba nenavadnih asociacij. Mojo pozornost so tako bolj pritegnili dražljaji, ki jih nisem bila vajena, s katerimi se poprej nisem srečala, ali pa le redko, ki so mi bili nenavadni in v začetku tuji. Mesto in njegovi ljudje Moje izvorno mesto je poleg Bratislave edina evropska prestolnica, ki nima podzemne železnice. Blok, v karem sem stanovala v Stockholmu, pa se je spogledoval z vhodom v T-bano. Kmalu sem spoznala to podzemlje, največjo umestnostno galerijo, kar sem ji bila kdaj priča, mesto pod mestom. Kmalu sem tudi spoznala, da me duši in utruja. Toliko ljudi, tako malo svetlobe. Vzela sem v roke ''Gula Tidningen'' in se kmalu poganjala po mestu na rabljenem kolesu. Kakšna svoboda! Moje življenje v Stockholmu je dobilo nove dimenzije. Včasih sem sicer razmišljala o referendumu za znižanje vzpetin v mestu ( prihajam pač iz dežele, kjer so referendumske pobude vsakdanjost) in si želela, da bi naša hiša ne stala na (subjektivno) najvišji točki Stockholma. Toda novo vozilo sem vzljubila skoraj tako, kot svoje ljubljansko kolo in žalost je bila globoka, ko je nekega dne izginilo iz kolesarnice. Ker pa kupiti kolo iz druge ( ali tretje) roke, na moje presenečenje na Švedskem ni omembe vreden strošek, sem si omislila še enega. Zelenega. Prebivalci Stockholma so v meni kmalu prebudili tudi prav arhaične misli. Doživljala sem jih kot poganske častilce Sonca. Ne sonca, pač pa Sonca. Ko sem jih opazovala v parkih in na obali, sedeče, ležeče, stoječe, samske, v parih in skupinah, se mi je zdelo, da dobivajo kolektivne vzpodbude: Vse ven! Na travo! Gornje sloje obleke dol! In nastavljati se Soncu! V deželi, kjer je svetlobe tako malo in je sonce tako minljivo, mi je prisrčen pojav kmalu postal razumljiv. Navzela sem se ga tudi sama. Številne parke poleg tega, da z njihvo pomočjo zadovoljujejo zgoraj opisano potrebo po pridobivanju sončnih hormonov sreče, Stokholmčani tudi drugače izrabljajo zelo hedonistično. Zelenice ljubljanskega Tivolija so še do pred kratkim strogo varovali pred teptanjem in tudi zdaj smo še plašni, da bi sedli nekam, kjer ni postavljene klopce. V švedskih parkih pa je nasprotno, posebno ob vikendih, težko najti prostorček, kamor bi pogrnil svojo odejo. In potem so tu seveda še pikniki.... Zdelo se mi je, da se v Stockholm steka ves svet. Statistike kažejo ,da je to pravzaprav realna slika, saj je skoraj četrtina švedskega prebivalstva tujcev. Drug ob drugem so stali ljudje različnih ras, etničnih pripadnosti, izgledov in drž. Stockholm mi je tako pomenil razširitev mojih obzorij, izkušnjo sobivanja z različnimi kuturami. Nestrpnosti nisem zasledila niti je nisem občutila sama...morda pa je le nisem videla. Počutila sem se kot ena v reki tistih, ki so v Švedski videli državo socialne blaginje. Vendar mi ni ušlo, da sem imigrante večinoma videvala na delovnih mestih, ki ne vodijo v družbeni vrh, kot čistilce, voznike, fizične delavce. Spomnila sem se na ljudi iz ostalih republik bivše Jugoslavije, ki so prišli v Slovenijo in enako največkrat predstavljali nekvalificiran delovni kader. A v primerjavi s Stockholmom je Ljubljana etnično homogena in zdi se mi, da ljudje še vedno pogledajo nekoga, ki je drugačne barve polti, drugače oblečen. Včasih najbrž tudi nestrpno, v večini primerov pa radovedno in presenečeno. Naslednja skupina, ki je pritegnila mojo pozornost, so bili moški, ki so v dopoldanskih urah pred seboj potiskali otroške vozičke. Mislim, da Slovenci redko izkoristijo možnost, da bi del porodniškega dopusta koristili oni. V svojem življenju sem redno samega z vozičkom videvala le enega možakarja, pa še ta je ob njem tekel... Ob vsem tem naraščaju, se mi je zdelo, da nataliteta na Švedskem me more upadati, predvidevam pa,da najbrž demografske statistike kažejo drugače. Pred odhodom so me namreč posvarili, da naj si za področje dela nikar ne izberem pediatrije, češ da se na Švedskem največ dela na populaciji starostnikov. Vendar se mi je zdelo, da se starosti, razen ob nakupu alkohola, na Švedskem ne poudarja. Še posebej ne, ko gre za izobraževanje. Državljane se spodbuja in podpira pri nadaljevanju ali začetku študija. Študenti, s katerimi sem bila v stiku so mi pogosto, največkrat na moje veliko presenečenje, kazali fotografije svojih otrok. Pri nas je, z redkimi osvežujočimi izjemami, ki pa morajo za to marsikaj postaviti na kocko, izobraževanje omejeno na čas preden si ustvariš družino oziroma naj bi se do 30. leta (pa vendarle že) zaključilo in se k njemu ne vračalo. Naj napišem še nekaj besed o sebi: Pred nekajveč kot 22 letimi sem se rodila v Ljubljani. Po končani Srednji zdravstveni šoli sem se vpisala na Visoko zdravstveno šolo na Univerzi v Ljubljani, smer delovna terapija. V 3. letniku študija sem izkoristila možnost in za 4 mesece prišla na Karolinsko Institutet v Stockholm, s katero naš oddelek sodeluje. Švedska, in sploh Skandinavija, je ena vodilnih sil delovne terapije. Tako v praksi, kot v raziskovalnem delu so pred nami, in tudi marsikatero dugo evropsko državo. Moje bivanje na Švedskem me je v to prepričalo in me tudi navdušilo, da se vrnem nazaj in svoje znanje še nadgradim. Trenutno končujem študij in ogrevam hiško v vasici malo izven Ljubljane, da naju s črno mačko, ki občasno živi z mano, ne bi preveč zeblo. Urša Bratun SJÄLVBIOGRAFI av Therese Laudon, 16 är (2003) (ŽIVLJENJEPIS) Jag lever ett lugnt liv Maskrosvägen 8 pâ dagarna. Gär ut med hundarna, Skyiïlar hästskit och rider. Jag lever ett lugnt liv I närheten av en gödselstack. Jag är häljarpare. Jag har hört bomberna falla I ett avlägset land, När jag satt i min mormors Lugnande famn. Jag har inga vingar, Men är ett orkanöga, Jag stormar och bär mig ät. Fast inuti är jag lugn och fridfull. Jag lever ett lugnt liv Med ständiga päminnelser Om mina förpliktelser. Jag är som en plockad gäs, Där vattnet ständigt rinner Av min nakna hud. Kvinnor ska vara stopta I samma form. Min mamma uppmuntrade mig Till att vara sann mot mig sjalv. Jag hungrar efter livet Och letar efter sanningar. Men idag kan jag inte göra Nägot ät det. Sä jag längtar lite till, Fast att jag blir förkrympt och grä. Jag längtar..... För att det är sä det ska vara. NEKAJ UTRINKOV IZ LETOVANJA V EGIPTU Kristjani, judje in muslimani verujejo, da je Gebel Musa (Mojzesova gora) biblijska gora Sinaj-tista gora ,na kateri je Mojzes dobil deset zapovedi. To je pomembni romarski kraj, povzpne se ob sončnem zahodu.2285m visoko - steza našega gospoda Mojzesa, "3750 stopnic v nebo. "Ob poti čakajo beduini s kamelami, da poberejo omagance. V preprosti kapeli na vrhu, blizu votline v kateri je Mojzes preživel 40 dni, so zjutraj maše. Grški pravoslavni samostan sv. Katarine leži v slikovitem okolju Wadija Deir, v senci dveh gorskih vrhov, Sinaj Gebel el-Deir. Samostan sv. Katarine je bil kraj romanj že pred 4. st. je najstarejši neprekinjeno obljudeni samostan na svetu. L. 338 je bizantinska princesa Helena ukazala, naj na kraju gorečega grma zgradijo kapelo, cesar Justinijan pa je v 6. stoletju dodal utrjen samostan, ki naj bi varoval menihe in romarje pred napadalci. Šele pozneje so ga posvetili sv. Katarini, aleksandrijski lepotici iz 4. stoletja, ki se je spreobrnila v krščansko vero in mučeniško umrla, ker jo je rimski cesar Maksencija obtožil malikovanja. Legenda pravi, da so menihi pet stoletij pozneje našli njeno izgubljeno truplo vse sijoče na vrhu gore Kebel Katerina, kamor so ga prinesli angeli. V notranjosti obzidja je glavna stavba cerkev Kristusovega spremenjanja - zdaj cerkev sv.Katarine - in je poleg kapele gorečega grma najstarejša stavba znotraj obzidja. Tam je razstavljenih nekaj najstarejših ikon na svetu. Od tod se odpirajo v glavno ladjo čudovita vrata iz cedrovine. Dvanajst izvirnih stebrov predstavlja 12 mesecev, na vsakem je ikona svetnika, ki ga je treba častiti v tistem mesecu. V cerkvi je ena največjih umetnin bizantinske umetnosti, mozaik s prizorom Kristusovega spremenjanja iz 6.stoletja, v sredini je upodobljen Kristus, na levi stojita Elija in sv. Janez, ob Kristusovih nogah je Peter, na njegovi desni pa Mojzes in sv.Jakob. Nad lokom sta medaljona z Marijo in sv. Janezom Krtnikom, ob oknih pa so prikazani bibljiski prizori z Mojzesom, ko sprejema deset zapovedi in ko si pred gorečim grmom sezuva sandale. Obiskovalci, ki si ogledajo kapelo gorečega grma, se morajo sezuti. Nenavadno je, da so oltar postavili na koreninah grma, sam trnov grm pa so presadili za cerkev, kjer ga lahko vsak vidi. V samostanu je še več zakladov, vendar si jih lahko ogledate samo z dovoljenjem koptskega patriarhata v Kairu. Knižnica hrani najpomembnejšo zbirko verskih rokopisov za Vatikanom, v njej je okoli 5000 knjig in 3000 rokopisov. Levo od cerkve stoji Mojzesov vodnjak, kjer je Mojzes srečal svojo ženo Ciporo. (Nekaj teh podatkov sem našla v knjigi o samostanu in Mojzesu.) Drugače so ljudje zelo prijazni, delajo samo moški, tako da žensk ne srečaš veliko, če pa že katero, so čisto zakrite, tudi kopajo se oblečene - čisto v črno oblečene. Zanimivo je tudi to, da je bilo v Kaim videti kot turistov največ Rusov, Poljakov ter Italijanov, skoraj nobenega Nemca ali kogar iz Zahdonih držav. Tomi, Mitja in Bena ob vznožju ene od piramid v bližini Kaira Bena Budja Za informacijo naj še povemo, da je avtorica zgornjega članka Bena Budja rojena na Švedskem, kjer ima svoje sorodnike, s katerimi se občasno srečuje ali dopisuje. Že več kot 27 let pa živi v Sloveniji. Iz Švedske: Isabelle ter bratca David in Daniel Kembro na obisku v Sloveniji pri sorodnikih, Beninih starših; Šentjur, poletje 2003. Foto A. Budja Simon Gregorčič, Köping TUR 2003, Göteborg Najprej prejmite vsi prav lepe pozdrave iz mojega študijskega mesta, Hulsfred! Študiram turizem, študij bo trajal dve leti. Trenutno obravnavamo prihajajoče spremembe v turizmu in katere države bodo tiste, ki bodo bolj pomembne v tej panogi. Obravnamo tudi Slovenijo. Rojena sem na Švedskem, vendar me pogovor o Sloveniji vsakič gane v srce, saj čutim, da so tam moje korenine in da je Slovenija zame nekaj posebnega! Mednarodni turistični sejem v Göteborgu Leta 2003 od 20. do 23. marca je bil v Göteborgu mednarodni turistični sejem, kjer je bila soudeležena tudi Slovenija. V študijske namene in kot Slovenka na Švedskem sem si z zanimanjem želela ogledati razstavo Slovenije. Doživela sem razočaranje nad nevljudnostjo slovenskih predstavnikov, ki niso kazali nobenega zanimanja za svoje obiskovalce. Tudi moje sošolke so si želele ogledati razstavo države od koder izvira moj rod, pa so imele občutek, da so bile slovenskim predstavnikom na turistični razstavi čisto odveč. Hudo mi je. Pričakovala bi več prijaznosti slovenskih izvedencev na turističnem področju, ki so predstavljali Slovenijo. Želela bi o tem govoriti z nekom, ki je v Sloveniji odgovoren za turistična vprašanja. Škoda se mi zdi, da bi Slovenci zamudili svojo priložnost, kakršna se nudi na mednarodnem turističnem sejmu v Göteborgu, kjer bi lahko predstavili lepote naše dežele širokemu krogu ljudi, ki se za ta področja zanimajo. Neprijazen sprejem slovenskih predstavnikov pa lahko naredi več škode kot koristi za več let vnaprej. Ker se tudi jaz usposabljam na področju turizma, bi želela, da se Slovenija uvrsti med tiste turistične dežele, ki bodo očarale tuje turiste s prijaznostjo ljudi in z lepoto slovenske narave. Za vse to pa se bodo morali ljudje potruditi. Upam, da so slovenski predstavniki tokrat imeli le slab dan in da se sicer trudijo, da bi na primeren način predstavili slovenski turizem Švedom. Predlagam, da poskušajo posnemati predstavnike drugih držav na mednarodnih turističnih razstavah, tistih, ki so s pravilnim postopanjem in prijaznim načinom že na tekočem. Škoda bi bilo zamuditi še eno takšno priložnost zaradi nesposobnih predstavnikov iz Slovenije, res škoda^ Suzana Macuh, Simon Gregorčič, Köping 30. SLOVENSKO ROMANJE V VADSTENO 2003 Ansambel: Harmonikarice Zupan iz Mengša, v Vadsteni, dne 8. junija 2003. Foto: S. Macuh Slovensko društvo Simon Gregorčič v Kopingu je bilo gostitelj ansambla harmonikaric Zupan iz Mengeša, katerega sestavlja osem zelo prijaznih deklet. Priletele so iz Trsta do Londona od tam pa na letališče v Vasteras že v petek zvečer ob 21 uri. Tukaj smo jih pričakali predsednik društva g. Alojz Macuh, Jože Meglič in jaz, Franjo Breznik. Ceprav se še nismo nikoli prej videli, smo jih prepoznali že po kovčkih in po nasmejanih obrazih. Po stisku rok z dobrodošlico smo se odpeljali v Koping, oziroma v Valskog, kjer stoji Vandrarhem v lepem zelenem okolju. Tam sta jih pričakala Alojz in Fanika Meglič s toplo gobovo juho in s sladko kapljico. Čeprav so bile harmonikarice utrujene, smo se vseeno zadržali z njimi v prijetnem pogovoru, dokler jim gospodar doma ni pokazal sobe za prenočišče in smo se nato za ta dan poslovili. V soboto zjutraj sva jih z Jožetom odpeljala vse v naše mesto Koping, kjer so si ogledale mesto in trgovine, v katerih so tudi nakupile darila za svoje vnuke in otroke. V prijetnem vzdušju je kar hitro minil čas, ker popoldne nas je že pričakal predsednik društva s svojo ženo Gelco. Doma pri predsedniku so bile gostje pogoščene z napitkom za dobrodošlico. Po toplem in prisrčnem sprejemu na Lojzetovem in Gelcinem domu so začele te deklice jemati v roke vsaka svojo harmoniko, "hobok", bas in kitaro, da bi nam zaigrale in zapele. In ko so nam zaigrale že zelo znano in priljubljeno Avsenikovo polko "Na Golici" se je začelo res pravo veselje! Solze v naših očeh so lahko bile od veselja ali pa od ginjenosti. One so igrale in pele, Lojze je pekel na žaru s pomočjo hčerke Suzane. Ob veseli glasbi ter petju nam je sobotni popoldan kar prehitro minil. V nedeljo zjutraj smo se tudi ostali člani našega društva skupaj s harmonikaricami odpeljali v Vadsteno na slovensko binkoštno srečanje, oziroma romanje in to že trideseto, kamor je ta ansambel povabil naš slovenski duhovnik Zvone Podvinski s pomočjo Izseljenskega društva Slovenija v svetu v Ljubljani. Potovajne v Vadsteno je bilo zelo prijetno in veselo. Enkrat smo se tudi ustavili, se nekoliko okrepčali z malico in potem nadeljevali do Vadstene, kamor smo prisli že pred sveto mašo, ki je začela ob 12 uri. Potem so na vrtu pri katoliški cerkvi lepo zaigrale in zapele te naše harmonikarice iz Mengša, tako da so tudi sestre - redovnice reda sv. Brigite (Birgittasystrarna) z veseljem še hitreje postregle s toplo juho, za katero prav one poskrbijo vsako leto. Potem smo se vsi skupaj preselili v dvorano, kjer se je nadeljeval kratek kulturni program in pozdravni govori gostov. Janez Pucelj, papeški nuncij in nadškof dr. Ivan Jurkovič ter naš dušni pastir Zvone Podvinski. besedo harmonikarice in nam igrale ter prepevale, da se je vrtelo vse mlado in staro, saj glasovi teh prijaznih Gorenjk prihajajo prav do srca. Vse je trajalo tja do poznih ur. Obred sv. Maše so vodili: MSGR. Foto: A. Budja Srecanje bo ostalo še dolgo v spominu vsem nam, ki ljubimo to lepo domačo slovensko glasbo. Vedno je pa tudi tako, da vse hitro mine, še posebej, kadar nam je lepo in tako je minil čas našemu ansamblu, katerega smo nato mi iz Kopinga odpeljali na letališče Skavsta, kamor smo prispeli v poznih nočnih urah. Po končanem mašnem obredu so za kulturni program s kratkim koncertom v „modri" cerkvi sv. Birgitte nastopile tudi že vsem zelo znane sestre Budja iz Landskrone. Sestre Budja so na koncertu z Potem pa so prevzele nekaj vokalističnimi skladbami predstavile svojo novo zgoščenko / kaseto AVE, ki je maja letos izšla pri glasbeni založbi Zlati Zvoki v Slovenij. (Op. ur.). Foto: Lasse Nilsson Da je bilo slovo od ansambla Zupan iz Mengeša zelo težko in boleče, najbrž ni treba posebej pisati, a videli smo v naših in njihovih očeh vse, kar je čutilo srce. Tolažilo nas je njihovo vzklikanje "saj še pridemo!" Stiskanje rok ter topli objemi - poslovimo se. Harmonikarice so odletele v domovino Slovenijo in mi smo se odpeljali nazaj domov v Koping. Samo Bog ve, če se še kdaj vidimo. Franjo Breznik Praznovanje okroglih obletnic gospe Nadije In gospoda Marjana Bednar iz Kopinga 030404 V poznih jesenskih dneh in nato spet v zgodnjih pomladanskih dneh je bilo pravo veselje za vse zbrane rojake v Kopingu. Svoja jubileja sta praznovala člana našega društva, namreč v jeseni gospa Nadija in spomladi gospod Marijo Bednar. Vsi zbrani smo jima čestitali in zaželeli vse najboljše ob njunem visokem jubileju. S šopkom rožic in s čestitkami ter s pijaznimi besedami smo jima zaželeli še vrsto zdravih in zadovoljnih let, ter veliko dobrega razpoloženja med nami v društvu Simon Gregorčič. Slavljenca sta bila zelo vesela vsakega obiska, ki sta ga sprejela za praznične dni na domu. Prav tako je bilo veselje med nami, ki smo bili skupaj zbrani s slavljencema v prostorih društva. S kozarčkom vina smo jima nazdravili, zapeli pesmi, ki so jima segale v srce, in ob dobrem narezku klepetali pozno v noč. S temi besedami bi se rad v imenu društva zahvalil za vse, kar sta pripravila in nas počastila. Potrudila sta se in uspelo vama je, da nam je bilo lepo na predvečer praznovanja osemdesete obletnice. Gospa Nadija in gospod Marijo, obema prisrčna hvala za vse skupaj, in še vama želimo vrsto let zdravja, veselja ter mirnega življenja med nami. Vsi člani tukaj v Kopingu. Piše predsednik društva Alojz Macuh Praznovanje 60-letnice člana g. Alojza Meglič iz Kopinga. Leta 2003 Bilo je lepo nedeljsko popoldne, 31 marca 2003. Zbrali smo se v velikem številu na domačiji slavljenca Alojza Meglič, kjer smo veselo praznovali rojstni dan, namreč njegovo šesdesetletnico. Vzdušje, ki nas je prevevalo in veselje ki nas je zajelo, zopet ne bo pozabljeno. S šopkom rožic in z lepimi željami smo bili zbrani, mu čestitali, ter zaželeli še vrsto zdravih srečnih in veselih let. Naše iskrene čestitke in najlepše želje so mu segale globoko v srce. Na njegovem obrazu se je videlo in v naših srcih se je čutilo, kako mu je bilo lepo, z družbo, ki je bila zbrana ob njem tisto nedeljo popldne. Z veseljem je prisluhni, vsem čestitkam, med njimi je bila tudi čestitka vseh nas članov društva, ki se namreč glasi takole: Ob robu dragi slavljenec So lepe stezice a ki te vodi do hišce slavljenec Lojze Današnji dan, to na njih pa vsako drobna sreča ti Ta dan naj sreče, ljubezni, novih saj to ti bo »Kolko kapljic lepega gozda, Lojze je doma. najlepša je ta, kjer je doma. nove so poti, jutro naj dan prebudi. prinese prijateljstva, zdravja in priložnosti obilo najlepše darilo. tolko let, Bog ti daj na svet živet!«, takole se je slišalo dostikrat petje. Vsekakor z vincem, s katerim smo nazdravljali, smo si pomagali, da je beseda tekla vse lažje in boljše, pa tudi ob dobri postrežbi raznih jedi, obloženi mizi , kjer ni majnkalo klobas, šunke, hrena, ne pršuta ne kruha, je sledila še gobja juha. Za vse to se moramo zahvaliti ge. Faniki, ki je skrbela, da nam je bilo lepo vse dni, skratka bila je družba, ki se je bomo spominjali. Besede namreč naj povedo, da nam je bilo lepo.V imenu vseh nas se vama najlepše zahvaljujem za vajino skrb, trud in delo, v spominu naj ostane vse, kar smo lepega doživeli v okviru praznovanja šesdesetletnice. S spoštovanjem zaključujem tale dopis, in sicer še enkrat, pa ne samo še enkrat, namreč še večkrat naj bodo dnevi praznični nasmejani ter s srečo, z ljubeznijo in s prijatelji obdani. Piše predsednik društva Alojz Macuh Potovanje v Göteborg 2003-03-23 Bila je sobota 1. marec. Ob 14.00 uri popoldne smo se zbrali člani Slovenskega društva Simon Gregorčič in se tako skupaj podali na pot v Göteborg. Bilo nas je 14, tako da je majhen avtobus bil poln. Z dobro voljo smo se veseli podali na pot v Göteborg, kjer nas je čakala veselica in program, ki so ga pripravili člani Slovenskega Doma v čast 5. obletnice društva. Po dolgi vožnji smo srečno prispeli na cilj. Tudi našemili smo se, kajti bilo je pustno rajanje. Z veseljem smo uredili tako, da smo pokazali način maskiranja, a žal so nam tam to odrekli, kajti bilo je malo nesporazuma. Tudi neprepoznavne maske smo prikazali, za katere smo vložili dosti dela, dosti truda, da so lahko bile prisotne zraven ostalih mask, ki jih vendar ni bilo težko prepoznati. Veselje, ki smo ga uživali na zabavi, je hitro minilo, po pol noči je napočil čas, ko se je bilo treba podati na pot, nazaj proti Köpingu. Čeprav smo bili utrujeni, sta se petje in dobra volja nadeljevali celo pot nazaj. Pohvalo in zaslugo ima moj ate Alojz, ki je bil šofer in nas je varno vozil, tako da smo se srečno pripeljali nazaj v zgodnjih jutranjih urah. čakala nas je še samo postelja in počitek. Skratka, bilo nam je lepo. Simona Macuh Simon Gregorčič (2004) KÖPING Dragi člani in prijateji društva Dovolite mi da vas vse skupaj najlepše pozdravim kot predsednik društva, in seveda tudi v imenu ostalih članov ki smo v upravnem odboru. Čas teče in nič ne reče, zopet je poteklo leto, od kar smo imeli nazadnje občni zbor. Želel bi, da bi čas stal gdaj pa gdaj na miru, a žal se mi ta želja nikdar ne bo uresničila. Vse prehitro mineva, imam občutek da imamo vedno manj časa drug za drugega, vedno se nam nekam mudi, kot da bi hoteli vse obrniti naenkrat. Pa kaj čemo, je pač takšno življenje. Prijaznost in zanesljivost so lastnosti članov društva v Köpingu, namrec so stvari in dejanja, ki si jih naložimo na ramena, pa jih tudi izpeljemo v slogi in v dobrem razpoloženju. Vsekakor je želja z moje strani, da še naprej ostanemo takšni kot smo, da si pomagamo drug drugemu. Imam pa eno veliko željo! V upanju, da mi bo kdaj izpolnjena, kako izvabiti našo drugo generacijo v središče našega slovenskega delovanja tukaj med nami v Köpingu. Vsi skupaj se trudimo, da ohranjamo slovensko kulturo, navade, predvsem pa materinsko besedo, ki je še toliko pomembna za nas vse, ki živimo izven svoje domovine. Vsi skupaj si želimo, da tako rekoč svoj trud nekomu podarimo, da se vodi naprej po poti ohranjanja slovenske besede in kulture. Dragi člani, naša prihodnost so naši otroci. Vem, da si sami želijo ohraniti slovensko besedo, želijo naučiti svojega partnerja kaj slovenskega in tako naprej. Osebno mislim, da jim je treba pri tem pomagati in se še več truditi, da pridobimo otroke v prostore našega društva. Vem tudi, da so mladi danes zavzeti z delom, s šolo in podobno, pa če malo pomislimo, tudi vi ste nekoč delali, ustvarjali, pa še slovenstvo ohranjali. Povem vam, da bo vedno boljše in pravilno, če bomo rekli svojim otrokom: poskušaj si najti čas, in bodi z nami vsaj za trenutek. Dragi člani, toliko z moje strani. S par besedami se lahko pohvalim, da smo bili delovni in skrbni v letu, ki je za nami in zaključim z besedami in željo, da še naprej ostanemo delovni in skrbni, ter si pomagamo drug drugemu kolikor se da. Z moje strani se lepo zahvalim najprej upravnemu odboru za vse potrpljenje in pomoč, prav tako pa seveda najlepša hvala vam vsem, dragi člani, za vse, kar smo skupaj dobrega storili v preteklem letu. Prav tako pa želim izreči besedo, oprostite mi če je bilo kdaj kaj hudega, sicer pa pozabite vse kar je slabo, in obdržite vse, kar je lepo. Občni zbor slov. društva v Köpingu Redni občni zbor drušva je bil 31.1.2004 v prostorih društva, tako kot je bilo planirano in obveščeno vsem članom. Tako kot vsakokrat je tudi letos bilo zaželjeno, da bi se občnega zbora udeležil vsak član društva. Že na samem vabilu je bila napisana misel do spoštovanja ljudi, ki sicer takole govori: Sreča ne izhaja iz bogastva in moči, ampak je posledica pristnih odnosov z ljudmi, ki jih imamo radi in jih spoštujemo. Vsi si želijo, da še naprej uspešno bi delovali, na poti zaupanja, in v upanju odprti drug do drugega ostali. Vsekakor je občni zbor bil izpeljan po mirni in soglasni poti. Besede in dejanja, ki smo si jih rekli, so bile pomembne za vsakega člana društva. Prisluhnili smo poročilu predsednika in prav tako blagajnika. Po poročilih pa je bila dana beseda vsakomur, ki je želel kaj povedati, tako smo združili dve točki, diskusija na poročila in še točko pod razno. Sicer je bilo največ govora, kako pridobiti našo drugo in tretjo generacijo v središče naših srečanj, ki jih imamo tukaj v Köpingu. Vsi skupaj smo si dali nalogo, da bomo k temu poskušali več pomagat v najlepšem smislu. Vsekakor pa je tudi tekla beseda o izbiranju novega upravnega odbora društva Simon Gregorčič. Člani upravnega odbora, ki smo delali v preteklem letu, smo si takorekoč želeli izmenjavo. Ker se zvedamo, da smo po številu članov majhno društvo, je še zato toliko težje izbrati nov vodilni odbor. Na željo vseh prisotnih članov je bilo soglasno zaželjeno, da isti člani upravnega odbora ostanemo še naprej ter da vodimo društvo naprej, tako kot smo to do sedaj. V zahvalo so nas nagradili z velikim aplavzom, in nam zaželeli veliko uspeha pri nadaljnem delu. Posebno zahvalo od vseh članov je sprejel gospod Jože Meglič, ki dobro skrbi pri vodenju društvene blagajne, in za stvari, ki jih potrebujemo v društvu. S šopkom cvetlic sem se mu kot predsednik društva lepo zahvalil. Tako sem hkrati kot stari in novi predsednik društva zaključil delo občnega zbora, zaželel sem veliko uspeha in veselja upravnemu odboru pri nadaljnem delu društva. Prav tako sem zaželel dosti lepega razpoloženja pri vsakem srečanju, kjerkoli in kadarkoli že. Zahvalil sem se tudi za sprejet šopek rož, ki so mi ga podarili člani društva v znamenje in spoštovanje vodenja društva Simon Gregorčič v Köpingu. Predsednik društva Alojz Macuh Köping - Načrt dela v prvi polovici leta 2004 Januar Družabni večeri ob sobotah Februar Srečanje za Valentinovo Marec Dan Žena ali pa Materinski dan April Kres v naravi (pri dru. Macuh na Husti) Maj Binkošti (romanje v Vadsteno) Juni Praznovanje poletnega časa (pri dru. Macuh) Ob sredah ženski krožki ob 16.00 uri naprej vabljene vse k sodelovanju. Ob četrtkih pa moški del, prav tako vabljeni vsi. Želim dosti veselja un uspeha pri delu. Alojz Macuh Udeleženci sestanka Slovenske zveze na Švedskem, v mestu Malmö novembra 2004: Alojz Macuh s hčerko Suzano, Ana Kokol iz Göteborga ter Ivanka Franceus iz Malmöja. Foto Augustina Budja Köping: Trideseta obletnica slovenskega društva Simon Gregorčič Trideseto obletnico delovanja slovenskega društva v Köpingu smo proslavili tako, da smo jo priključili proslavi 17. SLOVENSKEGA SREČANJA. Seveda je bilo to dokaj naporno za tiste, ki smo bili vključeni v delo. Pozneje smo se vsem aktivnim članom primerno zahvalili ob naših sobotnih srečanjih. Življenje Slovencev v Köpingu popestrimo tako, da si z domačo besedo in s preprostim nastopom pomagamo drug drugemu. Vsak po svoje se trudimo, da obdržimo slovenske navade, slovensko besedo in način življenja, ki smo ga navajeni. Res je, v prostorih društva se zbiramo vedno isti ljudje, težko je pridobiti mladino, vedno manj je časa za aktivnosti, ampak kadar je treba poprijeti za delo, to storimo. Foto: Ciril M. Stopar Veleposlanica Draja Bavdaž Kuret s sodelavci iz veleposlaništva RS v Stockholmu, državni sekretar iz Urada RS Iztok Simoniti in novinar časopisa "Delo" iz Ljubljane Vsi vemo, kako pomembna za nas so slovenska srečanja, da ne pozabimo materinega jezika, da ohranjamo slovensko kulturo. Pomembno je namreč, da del te kulture prenesemo na naše mlajše rodove in upamo, da nekoč prevzamejo odgovornost za ohranitev slovenskega jezika, navad in kulture. Minulih 30 let je življenje v društvu potekalo razveseljujoče, bilo je tudi nekaj nepozabnih trenutkov. Vendar so se z leti naša srečanja v društvu nekoliko spremenila, čas je pustil svoje sledove in nam ne dopušča vsega, kar bi želeli. Navaditi se moramo drugačnega življenja, kakor je bilo pred leti. Dragi rojaki, ne bom se spuščal v podrobnosti in našteval, kaj vse smo naredili, kje vse smo bili in kaj vse smo doživeli. Skratka lahko rečem, da je bilo društvo zelo uspešno. Veliko smo naredili na področju slovenske kulture, v samem mestu in tudi izven Kopinga. Lepo nam je bilo, želim tudi, da še naprej vztrajamo, da obdržimo in gojimo slovensko kulturo, ohranjamo materin jezik ter da ostajamo zadovoljni v družbi naših prijateljev tukaj na Švedskem. Vsem članom društva iskrene čestitke ob tem častitljivem jubileju, želim še veliko uspeha, veselja in zadovoljstva v prihodnosti društva "Simon Gregorčič". S temi besedami bi se rad zahvalil vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da je bilo praznovanje 30. obletnice izpeljano v tako prazničnem razpoloženju ob SLOVENSKEM SREČANJU, v Köpingu 19. oktobra 2002 v zadovoljstvo nas vseh. Hvala vam. Pregled dela v letu 2002___ Gostje iz Olofströma in Malmöja Foto: Ciril M. Stopar Kot predsednik društva Simon Gregorčič v Köpingu želim povedati, da je bilo minulo leto uspešno in delovno. Načrti, ki smo si jih zadali na začetku leta 2002, so bili izpeljani. Zbiramo se ob sobotnih večerih v prostorih društva, prirejamo družabne večere, tudi karte radi igramo, največkrat pa nam mineva čas ob zanimivih pogovorih. Izvedli smo razna srečanja, od proslavitve rojstnega dneva do praznovanje Materinskega dne; v aprilu smo se zbrali ob kresu v naravi in meseca maja smo se podali na naše tradicionalno romanje v Vadsteno. Letos bo to že trideseto. Prav tako smo se zbrali za praznovanje najdaljšega dne (midsommar), hkrati pa nazdravili za Dan državnosti. Tako je prvi del leta minil, nato je bil čas dopustov in počitka. Po dopustu pa smo z novimi močmi zavihali rokave in se pripravljali na SLOVENSKO SREČANJE, ki je bilo dobro organizirano in izpeljano 19. oktobra v Köpingu skupno s 30. obletnico društva. Res je bilo tako kot smo si zamislili: veselo, ljudje dobro razpoloženi, obiskovalcev veliko, čeprav so v tistem slabem vremenu prihajali iz oddaljenih krajev. Članom našega društva se je zdelo pomembno, da smo vse to tako lepo izpeljali. Pri uspehu te prireditve so nam v veliki meri pomagali gostje iz Slovenije, med drugimi pevci zbora Jurij Vodovnik. Na srečanju smo uživali ob bogatem kulturnem programu ob izvedbi rojakov, ki živijo tukaj na Švedskem, ter naših gostov iz Slovenije. Sestre Perko s harmonikarjem Tomom in Štefko Berg so nam zapele, najprej seveda slovensko himno in potem tudi švedsko. Prav tako nas je v minulih letih velikokrat razveseljeval v Köpingu Viktor Sempremožnik. Tudi tokrat njegov glas ni manjkal. Seveda sledili so tudi pozdravi in govori na samem srečanju. Častni gostje so bili med drugimi g. Iztok Simoniti iz Ministrstva RS, Urad za Slovence po svetu, veleposlanica iz slovenske ambasade v Stockholmu, predsednik Slovenske zveze na Švedskem, nekateri predsedniki slov. društev in drugi. Foto: Ciril M. Stopar Na odru je mešani pevski zbor, na plesišču pa folklorna skupina - obe skupini iz Slovenije Narodnozabavni ansambel, ki je igral za ples, je bil tudi iz Slovenije pod imenom HLAPCI, doma iz Stranic. Člani ansambla so poskrbeli za prijetno vzdušje v dvorani. Zakaj Hlapci? O tem nam govori krajši dopis, ki je bil na razpolago za prebrati. Peterica mladih fantov, polnih energije, si je izpolnila željo, da so se predstavili Slovencem na Švedskem. Z dopisom mislim, sem ujel v glavnem vse. Organizatorji se moramo za to o „zgodbo o uspehu" lepo zahvaliti ljudem lokalnega območja, seveda pa tudi gostom. ki sta nosila glavno težo rganizacije slovenskega srečanja. Suzana Macuh je tudi povezovala kulturni del programa. Prireditev je uspela, zato se breme organizacije ni zdelo tako težko. Na fotografiji sta oče in hči, Alojz in Suzana Macuh,_Foto: Ciril M. sStopar Ples se je začel, mnogi so se navdušeno zavrteli ob poskoč^iih zvokih o^kesi^^ra Hla^pc^i iz Sl^^enije^ Uspehi 17. SLOVENSKEGA SREČANJA (FESTIVALA) IN OBENEM ŠE PRAZNOVANJE 30 OBLETNICE društva SIMON GREGORČIČ v Kopingu sta nam prinesla zadovoljstvo in upamo, da so navdušenje doživeli vsi ostali obiskovalci. Hvala vam za lep obisk in prijetno družbo! V gosteh smo imeli mešani pevski zbor z imenom Jurij Vodovnik iz Zreč. Dolgo pot so prevozili, se potrudili, da nam podarijo košček veselja, domače pesmi in kulture. Z njimi je bila tudi folklorna skupina pod imenom Anton Tanc iz Laškega, predstavili so se nam z slovenskimi plesi in običaji. Nastop nam je ostal v trajnem spominu. Vrstili so se resni in šaljivi pogovori; spodaj pogovor med predsednikom Slovenske zveze na Švedskem, Cirilom Stoparjem in predsednikom Slovenskega doma iz Goteborga, Jožetom Župančičem. V ozadju Marija Kolar in Ivanka Franceus ter množica rojakov. Foto: Silvana S^to^ar Tekst: predsednik društva v Köpingu, Alojz Macuh 'Simon Gregorčič' Slovensko društvo v Köpingu obstaja že preko 30 let. V začetku društvo ni bilo registrirano pri tukajšnji občini. Leta 1972 je bil izvoljen prvi upravni odbor, društvo pa tudi registrirano in sicer kot slovensko društvo "Simon Gregorčič". Društvo smo ustanovili zato, da bi se lažje sestajali in organizirali večja srečanja, zabavne in kulturne prireditve, saj smo vse to pogrešali tukaj, v tej novi deželi. Po ustanovitvi društva smo kar kmalo začeli z zabavnimi prireditvami, na katere smo povabili slovenske rojake od blizu in daleč. Na teh prireditvah so nam igrali tukaj ustanovljeni slovenski ansambli, vse zabave pa so bile uspešne in ta srečanja so za vse ostala nepozabna. Kasneje je društvo začelo organizirati tekmovanja v ^BjHlg^^ balinanju z drugimi slovenskimi društvi širom Švedske , veliko pa smo igrali sami in ob tem pekli na ™ ^aF žaru, se zabavali in uživali v lepi naravi.Tudi moški pevski zbor smo imeli vrsto let, zdaj pa ga žal nimamo več. Še vedno imamo srečanja v društvenih prostorih kjer igramo šah, kartamo, gledamo slovenske filme, otroci so imeli tudi pouk slovenskega jezika. Žene imajo šiviljske krožke, moški pa branje razne literature. Še vedno radi prihajamo skupaj in doživljamo veliko dobrega in veselega, kar nam bo za vedno ostalo v spominu. V poletnih mesecih smo največkrat zunaj v naravi in sicer pri predsedniku društva na Husti, ki leži malo izven Köpinga. Predsednik ima tam svoj lepi dom, kamor rad povabi člane društva - ven iz mesta na deželo.Pravzaprav smo se že od vsega začetka sestajali na Husti, zatorej lahko rečemo, da je društvo tu tudi vzcvetelo in se kasneje razvilo do današnjega. Preko leta društvo organizira tradicionalna srečanja kot je praznik dan žena in prvi maj, za Binkošti pa se udeležimo tudi slovenskega srečanja v Vadsteni, kjer sodelujemo pri slovenski maši, po maši pa še na družabnem večeru, na katerem so ponavadi prisotni tudi gostje iz Slovenije. Slovensko društvo 'Simon Gregorčič' je danes majhno društvo, a vendarle držimo skupaj in še vedno delamo, le tistih velikih zabav ni več toliko, kot jih je bilo nekoč, ker se za takšne zabave pač rabi veliko ljudi in tudi volje, te pa nam žal primanjkuje. V okviru društva še vedno nadaljujemo z našimi tradicijami in zabavami. Društveni lokal imamo blizu centra, lokal ni prav velik pa vendarle zadostuje, da se v njem dobivamo vsako soboto. Imamo dežurno listo, na kateri so imena članov in datumi, tako da vsak ve, katero soboto je kdo dežuren. Le- ta je potem odgovoren, da se lokal pravočasno odpre, poskrbi za kavo in še kakšno aktivnost sobotnega večera. Srečujemo se tudi med tednom in sicer: ženski krožek ob sredah, moški pa ob četrtkih. Radi se srečujemo in radi zapojemo ob zvokih harmonike, ki jo igra predsednik društva Alojz Macuh ter se skupaj poveselimo. V tem lokalo preživimo veliko skupnega časa, saj so to navade, ki smo jih nekoč prinesli iz domovine, vsak iz domačega kraja in želimo si, da tako tudi ostane. Alojz Macuh Obisk izseljenskih novinarjev v Sloveniji, 2003 Radio Ognjišče so v četrtek, 25. septembra, obiskali udeleženci seminarja za izseljenske novinarje. Tega obiska smo bili izredno veseli, saj so od medijev obiskali le še Delo in RTV Slovenija. Morda prav zato, ker smo eni redkih, ki poročamo o življenju rojakov. Sprejem na Radiu Ognjišče, g. Franci Trstenjak in Matjaž Merljak. Foto: M. Merljak Urednik Franci Trstenjak jim je naprej predstavil naše delovanje, nato pa smo odšli v studio in posneli intervjuja za oddajo Slovencem po svetu in domovini. Seminar je v Ljubljani potekal od 23. do 29. septembra. Pripravila sta ga vladna urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter za informiranje. Delovno srečanje, ki postaja že tradicionalno, se odvija vsako drugo ali tretje leto, udeležujejo pa se ga izseljenski novinarji, ki v svojem okolju prek različnih medijev - od klubskih glasil in radijskih oddaj do internetnih strani in televizije - skrbijo za informiranje, medsebojno povezovanje in ohranjanje etnične identitete med slovenskimi rojaki. Obisk novinarjev v časopisni hiši Delo, Foto A Budja Tokratnega seminarja, se je udeležilo 13 novinark in novinarjev iz Združenih držav Amerike, Kanade, Argentine, Avstralije, Švedske ter Srbije in Črne gore. Udeleženci so obnovili Iz Švedske je na novinarskem seminarju sodelovala Avguština Budja svoja novinarska znanja in veščine, obiskali ustanove, pomembne za njihov boljši stik z domovino; tudi nekatera ministrstva, ob koncu pa so bili tudi na obisku pri rojakih na avstrijskem Štajerskem in v Porabju. Ob vsem tem pa sta poleg samega izobraževanja in informiranja največjega pomena zagon, energija, ki jo bodo dobili ob obisku domovine, in pa njihovo medsebojno povezovanje. Vir IT in arhiv. Sept. 2003. Prispevek pripravila Karlo Pesjak, naturfotograf Olga Budja, po zapisih in preko Radia Ognjišče Den 11 februari 2004: Bildvisning och diktläsning FOLKETS HUS, Klockrike kl 19.00. Naturfotografen Karlo Pesjak visar diabilder pa svenska smultronställen med natur, blommor och djur till dikter av Harry Martinson, Nils Ferlin, Gustaf Fröding m fl. Karlo Pesjak är sedan 1991 medlem i Photonatura. Han har flera utmärkelser inom fotografi och tidskriften Aktuell fotografi utsäg honom till ärets fotograf 1986. Fika till självkostnadspris. Arr. Olofströmsbygdens Natursk\!ddsförening i samarr. med Studiefrämjandet. Cirl M. Stopar Slovenski dom Göteborg (2003) Potepanje po Sloveniji! Predlog, da bi se odpravili z avtobusom po Sloveniji je prišel, ko smo se vračali iz Köpinga lani. Mnogi Slovenci imajo švedske prijatelje, katerim ni bilo dovolj, da smo samo opisovali našo lepo deželo. Upravni odbor Slovenski dom se je zato odločil, da bomo ta izlet poskusili speljati v septembru letos. Pošta je bila poslana, da tisti, ki bi radi bili zraven lahko s tem načrtovali in še hranili nekaj dopustnih dni za to priložnost. Tudi cena potovanja je bila pomembna, saj ne bi radi preveč ogulili naše člane in prijatelje. Vse je bilo tudi odvisno od cene avtobusa. Predsednik Jože ima pri tem veliko zahvalo! Hotel Ormož je imel ob tej priložnosti lepe ponudbe za tri- in petdnevno potepanje po Ormožu in okolici z različnimi dejavnostmi. Marija Perovič, Marjana in Stane Ratajc so imeli nalogo, da so se povezali, uredili prenočišča, naročili vodiče itn. Tudi program je bil važen, da smo lahko videli čim več. Prostega časa ravno ni bilo veliko. Avtobus je odpeljal iz Göteborga v petek 26. septembra. Polni pričakovanja so potniki sedeli v avtobusu in se spoznavali med seboj. Sama z možem sva šla na pot že v sredo in bi se naj priključila v Ormožu v soboto večer. Marijino sporočilo po mobitelu je povedalo, da so na kosilu v Mariboru že opoldne. Tako sva samo vse potrebno dala v avto in na pot. Ko sva prispela tja sva mislila, da sedaj gotovo vsi počivajo. V recepciji hotela so nama povedali, da so zunaj na sprehodu. Nekateri so si ogledali Ormožko vinsko klet, sprehodili po Ormožu in seveda bili na kavi. Zvečer smo se zbrali v restavraciji hotela ob dobri večerji, slovenski glazbi in plesu. KOG Foto: Marjana Ratajc V nedeljo smo začeli z obiskom na Kogu, kjer so nas počastili z orehi, orehovimi rogljički in hladno vodo iz domačega studenca. Tudi vaškega čebelarja smo obiskali, kjer smo lahko kupili med in medico. Naprej ogled okolice Jeruzalema med vinogradi do keramike Belec. Kosilo na kmečkem turizmu, gobova juha z ajdovimi žganci in v krušni peči pečen kruh. Kako je svet včasih majhen, Marija Lajšič je v lastnici kmečkega turizma spoznala svojo sošolko. Ob tej priložnosti nas je častila z njenim vinom nazdravili smo, zapeli ob slovesu še objemi in želje za dobro počutje in lepo potovanje. Ogledali smo si tudi muzej starega kmečkega orodja, stare črne kuhinje in gospodinjskih pripomočkov. Kruh in zaseka ter domače vino sta zaključila ta ogled. Med vinogradi do gostišča Malek kjer je bila degustacija vin in opis različnih grozdja v kleti. Piknik je sledil na prostem z grilanim mesom in dobro kapljico. Harmonikaš je zaigral in kar hitro smo pristopili in zapeli zraven. Pri plesu so tudi švedski prijatelji pristopili. Ob tej priložnosti smo tudi čestitali Jerku za njegov 65.letni rojstni dan. Ni ga boljše mogel praznovati, kot med veselimi prijatelji in čudoviti naravi. Tema se je počasi začela spuščati in zadovoljni smo se odpeljali v hotel. Degustacija v ljutomerski kleti. M. Ratajc; M. Kolar Foto: Jožica Kokol '1 f Dež, ki je naslednji dan pokvaril trgatev, ki je bilo na programu, ni vzel nobenemu dobre volje. Ogledali smo si muzej v Ormožu, oljarno v Središču ob Dravi, kjer prešajo olje iz bučnih semen. škoei^iiskej^^^m Zvedeli smo tudi, da „se -i—* bučno olje ne uporablja samo za solato ampak v zdravilstvu, za pecivo, kruh itd. Skupinska slika pred hotelom Jama v Postojni Foto: Perovič Marija Obisk v Ljutomerski kleti in ponovno poskus različnih vin. Štajerci smo bolj za bela vina. Imeli smo tudi možnost kupiti vino, ki smo jih poskusili. Sama sem si kupila ledeno vino za kakšno posebno priložnost. Večerja in nastavitev v Ljutomerskem hotelu. Ker je cel dan deževalo smo po večerji izkoristili za sprehod po Ljutomeru saj so zvezde kar žarele na nebu. Priključili smo se kasneje družbi v restavraciji, Jože in Simon sta obiskala babico in ta jima je spekla pravo Prleško gibanico, katere smo bili deležni. Pot se je nadaljevala proti Postojni, še prej smo si ogledali Pivovarno Laško in ob kosilu poskusili različne izdelke tega podjetja. Želj a po kavi in pauza za cigarete, kje se ustaviti?? Trojane seveda. Kava, krof, lep razgled po okolici je zadovoljil vsaj moje želje. Nastavitev in večerja v Hotelu Jama v Postojni je bilo dovolj za ta dan. Ogled Postojnske jame to je bilo doživetje zase. Bili smo navdušeni in ponosni, da imamo nekaj tako lepega, ki privabi goste iz celega sveta. Pot naprej v Vipavsko dolino, ogled kleti in poskušnja vin pri kosilu. VIPAVSKA KLET Foto: Marjana Ratajc Sarkofag (grobnica) iz časa faraonov, stara 2500 let, težka 3,5 tone, iz Egipta. Prav takšnih obstaja samo šest na svetu, dve sta v Vipavi. Foto: M Ratajc Pogovor pred večerjo Foto: Marija Kolar Tukaj pa prevladuje rdeče vino. Sprehodili smo se tudi po mestu in zvedeli nekaj zgodovine tega kraja. Večerja v Lovskem dvoru Zemono. Že sam vstop na dvor je bil nekaj posebnega. Veliko pravega cvetja, lepo urejene mize z velikimi kandelabri, sveče, ki so dale dobro vzdušje. In sama večerja, paša za oči in želodec! Gobova juha, ki je bila v kruhovem oblikovanem lončku, testenine oblikovane kot grozd, v stekleni kozici pečena raca in ješperlj ter vino od lokalnega producenta Tilia. Nekaj posebnega, če boste kdaj v bližini Vam priporočam! Z možem sva bila pred 23. leti na tem dvorcu, bil je zapuščen le rastavna trgovina pohištva ja kazala znake življenja. Pred 20. leti je Vipavska občina, ki je lastnik dvorca to dala v najem in tako so uredili čudovito ,, ^^^BH^^restavracijo. Nad restavracijo imajo koncertno sobo s ^^^^HeVN^^I^ freskami po stenah in klavir (samo Gobova juha servirana v krušnem krožniku. Foto: Marija Kolar ~ ' trije na svetu) za koncerte. Po poti nazaj v Postojno smo švedske prijatelje poskušali naučiti Mi se imamo radi. Počitek je bil potreben saj že nasljednji dan je avtobus peljal proti Ljubljani. Tam nam je vodič razkazal znamenitnosti in zgodovino Ljubljane. Kratek čas smo lahko tudi porabili zase. Pot na Bled in s tem tudi presenečenje za katerega jih je vedelo samo malo število. Zaključna večerja, se pravi praznično oblačilo in pot je zavila za Begunje. Ustavili smo se pred Avsenikovo gostilno, ki letos praznuje 50-obletnico. Ogledali smo si muzej z zlatimi in diamantnimi ploščami, darilo, ki so jih dobili po svetu. V sami gostilni so že sedeli nemški in avstrijski gostje in tem smo se pridružili še mi. Avsenikovi nasledniki so nas pozdravili in zaigrali. Dobra večerja, vzdušje je naredilo, da smo kar hitro preiskusili tudi plešišče. Vsega luštnega je enkrat konec, tako smo se odpravili nazaj na Bled na počitek. Po zajtrku smo si ogledali še Blejski grad. Čas slovesa je prišel z željami, da se srečamo še kdaj ob takšnih priložnosti in upam, da so potniki v avtobusu na poti nazaj v Göteborg seboj odnesli lepe spomine, midva z možem sva nadaljevala še dopust v Mariboru. Ta izlet je bil dobro pripravljen in ob tej priložnosti hvala Mariji, Marjani in Staneju za dobro prevajanje iz slovenščine v šveščino, saj smo se tudi ostali trudili, da se naši švedski prijatelji niso počutili ob stran, ker niso razumeli in znali jezika. Hvala tudi šoferjem Jožetu, Stigu in Kristeru za vse varno prevožene kilometre. Za zaključek smo se imeli lepo, saj se je tudi vreme pokazalo iz najlepše strani. Mnenje Švedov je bilo, da smo Slovenci zelo gostoljuben narod in da bodo še potovali v Slovenijo. Ker je bil ta izlet malo pozen, nismo načrtovali posebnih dejavnosti v društvu razen Martinovanja 8. novembra v Astridsalen. Pridne roke so napravile veliko ročnega dela in izdelkov, ki se bodo prodajali na božičnem bazarju 22--23. novembra v prostorih stare Katoliške šole. Novice iz Göteborga SLOVENSKI DOM Leto 2004 smo člani pričakali v Göteborgsrummet. In da ne bi samo nekaj članov kuhalo in pripravljalo smo naredili knytkalas, vsak je po dogovoru prinesel nekaj seboj za večerjo. Vzdušje je bilo prijetno, saj zato je poskrbel predsednik Jože s svojo harmoniko. In kaj je bolj naravno, kakor da se ob glazbi zapoje in zapleše. Ob prestopu v leto 2004 smo si nazdravili z domačo kapljico Barbara, si zaželeli vse najlepše in seveda uspešnega dela v Slovenskem Domu. 24. januarja smo imeli občni zbor, kjer smo prebrali rezultate v preteklem letu. Upravni odbor je v celoti ostal nespremenjen, vsi odborniki, ki jim je potekel mandat, so z zadovoljstvom ostali v odboru še naprej. Predsednik Jože Zupančič je dobil zaupanje, da bo še dalje vodil društvo. Članarina je ostala nespremenjena 300:-- za družino in 200:-- za posameznike. Cilji v letu 2004 ♦ Kulturni večer 7. februarja Pustna veselica v Backa Folkets hus v soboto 21. februarja, igra ansambel Storžič Marec; materinski dan 21, marca. Maj vstop Slovenije v Evropsko skupnost. Junij; Dan državnosti po maši v Astridsalen ali Goteborgsrummet, tretja nedelja 20. junija. V kolikor bo dovolj zainteresiranih bomo uredili še kakšen izlet. Srečanja, ki se bodo nadeljevala po sredah ali četrtkih, parni ali neparni tedni (objavljeno v pismu) bomo izkoristili za razne tečaje in branje zgodovinskih knjig. Poskusili bomo urediti tečaj prve pomoči preko Rdečega križa. Posneto videokaseto z izletom po Sloveniji si bomo ogeldali z našimi švedskimi prijatelji. Predlog za piknik s srečanjem na prostem, to mora priti s kratkim načrtovanjem, ker smo odvisni od vremena. Smo odprti in poslušni za nove predloge in želje zato Slovenske babice! pokličite in pridite. Na lanskem Božičnem bazarju smo prodale ročne izdelke za 4 200:--. Vsem, ki ste k temu pripomogli hvala in se priporočamo tudi za letos: Saj prostore, ki jih koristimo v društvene namene za naša srečanja, dobimo po zelo ugodni ceni. Potrebujemo pa še več pridnih rok. Vsem društvom želimo v letu 2004 veliko uspehov pri delu. To bo sedaj že skoraj pet let nazaj, kar se nas je skupina štirih Slovenk sestala v Mongoliski restavraciji Bamboo, da smo se srečale in proslavile Ankino 60. letnico. To tradicijo smo nadaljevale s Silvinim "abrahamom" ter Ančkino 60. letnico. Sklenile smolenile, da se praznujejo polne obletnice in polovične. Sedaj sedimo že pri okrogli mizi, nas je šest in prostora je še za dve. Dobro kosilo, pivo, dobra volja in smeh in ure kar grejo. Vse imamo isti cilj, namreč ljubezen do naših vnučkov. To se pravi, da smo babice in kadar ni obletnice so naši vnučki in vnukice vzrok, da se srečamo. Lani 12. decembra smo bile na Božičnem bazarju v Stralsundu, Nemčija. Potovanje z avtobusom, ogled mesta, nakupovanje, v nedeljo nazaj. Potovanje je bilo prijetno z veliko smeha, dobre volje in čudovito vzdušje. Ne bomo končale s tem, v jeseni bo gotovo novo potovanje kam, saj moramo proslaviti nove vnučke, še prej pa srečanje ob dobrem kosilu, saj babice rabimo tudi čas zase. Babica Marija Kolar Spoštovano uredništvo! Rade bi vam samo napisale, da smo "vesele babice" iz Göteborga počaščene, da smo v zadnjem glasilu popestrile naslovno stran, saj vemo, da vVaše uredništvo prispe veliko lepih slik. Slovenski Dom V soboto, 11. septembra, smo kot člani Evropske skupnosti praznovali Slovenski dan v Astridsalen. Misijski svet in člani Slovenskega doma smo se ob tem praznovanju odločili postreči tudi s slovenskimi jedmi. Večer smo začeli z mašo, ob tej priložnosti sva se z Andrejo Lomšek oblekli v gorenjski narodni noši. Po končani maši sva z Andrejo pri izhodnih vratih ponudili (slika 1) kruh po slovenskem receptu, Jože pa je s harmoniko izvabljal zvoke slovenske glasbe. Zenon je na prostem (slika 2 spodaj) pripravil vroče ognjišče za kranjske klobase, (slika 3 na naslednji strani). I»- It ji v kuhinji pa so pridne roke pripravile kislo zelje, krompirjevo solato in za vegetarijance tudi dobro zelenjavno juho. Veliko ljudi je po maši prišlo v dvorano, kjer smo vse te dobrote servirali. Vzdušje je bilo prisrčno, s pesmijo in plesom pa smo želeli predstaviti našo lepo domovino. Ob kavi smo lahko poskusili potico, rogljičke, torto in druge dobrote. Z obrazov tamkajšnjega župnika Görana Degena in našega dobrega pevca, gospoda Zvoneta, smo lahko razbrali, da sta zadovoljna z večerom in obiskom. Hvala vsem, ki ste se potrudili v kuhinji , za šankom in vsem, ki ste ta večer popestrili s smehom in dobro voljo. 20. in 21. novembra bo v Katoliški šoli božični bazar, na katerem bodo med drugim prodajali knjige, porcelan, pecivo in drugo raznovrstno hrano ter imeli srečolov. Naše pridne članice so se sestajale vsako drugo sredo in ročno izdelovale božične voščilnice, sveče iz čebeljega voska, školjke na kamnih iz Dupleškega obrežja, majhne in velike božičke in še veliko drugega. Denar od vse te prodaje bo prav prišel, saj je namenjen šolam za šolske potrebščine v nerazvitih državah ^tredje variden). Na zadnjem sestanku UO SD smo se odločili, da bomo poskusili ponovno organizirati izlet v Slovenijo. Ta naj bi bil v jeseni, več o tem še v društveni pošti. Silvestrovanje bo tako kot lani v Goteborgsrummet in to kot "knytkalas", seveda če bo dovolj prijavljenih. Letos bomo brez harmonikaša, ta bo žal delal. Občni zbor SD bo v soboto, 22. januarja 2005 ob 16. uri v Goteborgsrummet. Kakšno bogastvo je, kadar je človek zdrav, zmožen voziti avto in biti neodvisen od drugih. Pri meni so postale bolečine koika sčasoma neznosne. Na srečo so mi v boinišnici zamenjali koik, zdaj je na vrsti domača rehabilitacija. Moje gibanje je omejeno, saj potrebujem veliko pomoči in srečen sem, kadar pozvoni na vratih in pride kakšen znanec, ki je prišel pokramljat. Še posebej sem bil vesel članice Slovenskega doma, ki mi je prinesla lep šopek cvetlic in voščilo ob okrevanju. Slovenski dom je pozoren do svojih članov in ob takšnih priložnostih znajo to tudi pokazati. Hvala za cvetje in voščilo in oglasite se, če le imate priložnost K Zvonko Veble Leto se počasj jzteka, nekaten smo dosegij svoje cjlje drugj ne, morda jjh bodo v rihnrlnncti Vsem članom slovenskih društev želimo zadovoljen in srečen Božič. V novem letu 2005 pa veliko zdravja in uspehov pri društvenem delu. Za upravni odbor SD Marija Kolar Miklavž 2004, Slovenski dom GÖTEBORG Miklavževanje v Göteborgu, 4. dec. 2004, foto: Katarina Župa nčič Fotografije posredoval Z^^ne Podvinski Novice iz Göteborga Že nekaj let nazaj z možem Karlom načrtujeva dopust jeseni, veliko se takrat dogaja v Mariboru in okolici. Ves teden (23.9 -- 29.9) so se zvrstile razne rastave sadja, cvetja, zelenjave, kulinarične sposobnosti na Grajskem trgu, Trgu Svobode in na Mariborskem gradu. Kuhali so na prostem in bilo je veliko obiskovalcev, ki so lahko pokušali različne jedi. Na Mariborskem gradu so vsi pridelovalci žlahtne kapljice iz okolice Maribora imeli degustacijo vin. Prvič sem lahko poskusila Ledeno vino. Grozdje se pusti na trti, da zmrzne in mora se tudi prešati v mrazu in iz ene grozdove jagode ne priteče več mošta kot za eno glavico bucike. Vino je zelo sladko in skoraj gosto ter rumene barve. To izredno dobro kapljico prodajajo 3 dl buteljke za 8 000 tolarjev. Tisti teden se je končal s Turističnim praznikom, trgatev Stare trte na Lentu. Hiša, ob kateri ta trta raste, je bila zgrajena leta 1550, to je še star del Maribora ob Dravi. To je najstarejša trta v Evropi, stara 450 let . Vrsta Stare trte je Modra kavčina ali Žametna črnina. Že od leta 1987 se za to trgatev zbere več tisoč Mariborčanov, povabljenih gostov in župan. Po starih štajerskih šegah in navadah, trgatev opravijo brači (obiralci grozdja) iz Malečnika, ki se pripeljejo s konji na lojtrnem vozu. Zadnji teden trto tudi varujejo pred tatovi, je pa tudi zaščitena z mrežo. Vsakoletna povprečna količina grozdja znaša od 35--50 kg (leto 1991 je bilo rekordno 67 kg) to je od 130--180 grozdov. Sladkorna stopnja je odvisna od letine in vremena, povprečno znaša od 15--17%. Praznično veselje trgatve se tradicionalno prenaša še v november, ko doseže svoj vrhunec ob Martinovem. Takrat se mošt Stare trte spremeni v vino, ki ga pozneje (skupaj z vini ostalih vinogradnikov) javno krstijo ob martinovanju na Trgu Svobode. Takrat številni ljubitelji vina skupaj praznujejo ob bogato obloženih mizah s kmečkimi dobrotami. Vino Stare trte je rdeče barve, kakovostno in suho. Pridelovalna količina vina letno okrog 30 litrov se polni ročno v posebne 2,5 dl stekleničke (te so narejene po zamisli znanega slovenskega oblikovalca Kogoja), ki so opremljene z visečo etiketo, na kateri so zapisani podatki o vinu Stare trte. K vsaki steklenički je priložena listina z zaporedno številko, letnikom pridelave in mariborskim mestnim pečatom iz leta 1520. Vsako leto se napolni do 100 stekleničk, ki so na voljo ljubiteljem vin v mestni Vinoteki na Lentu. Potomki (cepiči) Stare trte so bili podarjeni visokim gostom, ki so obiskali Maribor in se tako trta nahaja širom sveta. Podarjena je bila sedanjemu papežu, prejšnjemu predsedniku Amerike Billu Clintonu, nahaja se tudi na Japonskem, najstarejši olimpijec Leon Štukelj (že pokojni) pa je cepič dobil ob 100. rojstnem dnevu in ga posadil na Kalvariji pri Mariboru. Odpraviva se tudi na trgatev v Ljutomer. Kako lepo je slišati klopotce, ki vabijo v stare Gorice. Tam poklepetava z znanci in sorodniki, ki jih srečava le ob takšnih priložnostih. Zvečer sledi dobra večerja in še kakšna pesem. Tudi pečen kostanj spadajo zraven mošta. Še nekaj o društvenem delu! Martinovanje v Astridsalen je poteklo ob dobri volji in večerji. Tudi za dobro kapljico je bilo poskrbljeno. Jože je s harmoniko in pesmijo pritegnil najbolj zadržane še na ples. Razšli smo se veseli in zadovoljni. Srečanja ob sredah (neparni tedni) se bodo nadaljevala do poletja. Imamo željo, da bi vsem pokazali kaj delamo; morda na srečanju v Vadsteni? Občni zbor 18. 1. 2003 je potekal v dobrem vzdušju. Upravni odbor je v celoti ostal skoraj nespremenjen, mladi so zraven, prav tako naš mladosten predsednik Jože; ti bodo pripomogli, da bo delo še v naprej dobro potekalo, seveda s pomočjo vseh članov. Čim več nas bo prišlo, tem lažje bo delati, ker s tem pokažemo spoštovnje do teh, ki delajo, do truda, ki je vložen. - Kulturni dan 8. 2. 2003 je bil v Astridsalen. - Pustna veselica 1. 3. 2003 je bila v prostorih Studiefrämjandet in je lepo uspela. Igrali so Vasovalci iz Novega mesta. Jesenski izlet v Ormož in okolico; ker bo potrebno naročiti avtobus in prenočišča, bi radi, da se zainteresirani javijo na naslov društva. 5. obletnico društva Slovenski dom smo praznovali obenem s pustno veselico. O vsem spomladanskem delu bomo vsem članom poslali pisna obvestila. Novo leto prinaša novo delo, da obdržimo naš slovenski jezik, kulturo in običaje. Pomagajmo tudi drugi in tretji generaciji, da vsega tega ne bodo pozabili. Vsem skupaj lepe želje ob delu in zabavi. Za Upravni odbor Slovenski dom Marija Kolar Zahvala Navkljub protestom, da bi v Göteborgu ustanovili še eno slovensko društvo, so člani, ki so tako hoteli, bili vztrajni in trdni. Veliko je bilo napisanega negativnega, toda to društvo »Slovenski dom« je letos marca praznovalo 5.obletnico. Branko Jenko je v svojem govoru omenil; »Sliši se malo čudno, da praznujete peto obletnico, poznamo se pa že čez 30 let, ravno zaradi dela v društvu, v katerem ste prej delali«. 5. obletnico, pustno veselico, vse smo strnili v eno praznovanje in v ta namen povabili v goste ansambel Vasovalci iz Slovenije. Po obeh himnah je predsednik Jože Zupančič pozdravil vse navzoče in s kratko vsebino opisal delo društva. Ob tej priliki so zapeli pevci Slovenskega doma tri pesmi in se s tem tudi prvič predstavili. Slovenska Zveza je ob tej priložnosti predala priznanje in cvetlice društvu. Predsednika društev Simon Gregorčič iz Köpinga ter Ivan Cankar iz Halmstada—Alojz Macuh in Branko Jenko, sta s seboj pripeljala svoje člane. Obema hvala za darila in cvetje. Najlepše maske so bile nagrajene, vsi otroci so dobili nekaj sladkega. Pozno v noč smo se veselili ob dobri glasbi, večerji in kapljici. V jutranjih urah smo se razšli dobre volje in z željo, da se kmalu spet srečamo. Bili smo veseli, da ste se, dragi gostje, našega praznovanja udeležili v tako velikem številu. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila v imenu Upravnega odbora družinam, ki so prenočile muzikante. Hvala tudi vsem, ki ste pomagali v kuhinji (že v petek pri pripravi večerje za muzikante in njihove gostitelje), za šankom in pri pospravljanju. S tem ste dokazali, da se z dobro voljo in složnostjo da vse narediti, brez plačila. Lepo poletj e vam vošči Marjana Ratajc Novice iz Slovenskega doma, Göteborg (2004) V soboto, 11. septembra, smo kot člani Evropske skupnosti praznovali Slovenski dan v Astridsalen. Misijski svet in člani Slovenskega doma smo se ob tem praznovanju odločili postreči tudi s slovenskimi jedmi. Večer smo začeli z mašo, ob tej priložnosti sva se z Andrejo Lomšek oblekli v gorenjski narodni noši. Po končani maši sva z Andrejo pri izhodnih vratih ponudili kruh po slovenskem receptu, Jože pa je s harmoniko izvabljal zvoke slovenske glasbe. Zenon je na prostem pripravil vroče ognjišče za kranjske klobase, v kuhinji pa so pridne roke pripravile kislo zelje, krompirjevo solato in za vegetarijance tudi dobro zelenjavno juho. Veliko ljudi je po maši prišlo v dvorano, kjer smo vse te dobrote servirali. Vzdušje je bilo prisrčno, s pesmijo in plesom pa smo želeli predstaviti našo lepo domovino. Ob kavi smo lahko poskusili potico, rogljičke, torto in druge dobrote. Z obrazov tamkajšnjega župnika Görana Degena in našega dobrega pevca, gospoda Zvoneta, smo lahko razbrali, da sta zadovoljna z večerom in obiskom. Hvala vsem, ki ste se potrudili v kuhinji , za šankom in vsem, ki ste ta večer popestrili s smehom in dobro voljo. 20. in 21. novembra bo v Katoliški šoli božični bazar, na katerem bodo med drugim prodajali knjige, porcelan, pecivo in drugo raznovrstno hrano ter imeli srečolov. Naše pridne članice so se sestajale vsako drugo sredo in ročno izdelovale božične voščilnice, sveče iz čebeljega voska, školjke na kamnih iz Dupleškega obrežja, majhne in velike božičke in še veliko drugega. Denar od vse te prodaje bo prav prišel, saj je namenjen šolam za šolske potrebščine v nerazvitih državah (tredje världen). Na zadnjem sestanku UO SD smo se odločili, da bomo poskusili ponovno organizirati izlet v Slovenijo. Ta naj bi bil v jeseni, več o tem še v društveni pošti. Silvestrovanje bo tako kot lani v Goteborgsrummet in to kot "knytkalas", seveda če bo dovolj prijavljenih. Letos bomo brez harmonikaša, ta bo žal delal. Občni zbor SD bo v soboto, 22. januarja 2005 ob 16. uri v Goteborgsrummet. Kakšno bogastvo je, kadar je človek zdrav, zmožen voziti avto in biti neodvisen od drugih. Pri meni so postale bolečine kolka sčasoma neznosne. Na srečo so mi v bolnišnici zamenjali kolk, zdaj je na vrsti domača rehabilitacija. Moje gibanje je omejeno, saj potrebujem veliko pomoči in srečen sem, kadar pozvoni na vratih in pride kakšen znanec, ki je prišel pokramljat. Še posebej sem bil vesel članice Slovenskega doma, ki mi je prinesla lep šopek cvetlic in voščilo ob okrevanju. Slovenski dom je pozoren do svojih članov in ob takšnih priložnostih znajo to tudi pokazati. Hvala za cvetje in voščilo in oglasite se, če le imate priložnost. Zvonko Veble Leto se počasi izteka, nekateri smo dosegli svoje cilje drugi ne, morda jih bodo v prihodnosti. Vsem članom slovenskih društev želimo zadovoljen in srečen Božič. V novem letu 2005 pa veliko zdravja in uspehov pri društvenem delu. Za upravni odbor SD Marija Kolar GÖTEBORG SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO FRANCE PREŠEREN Brahegatan 11,Box 5271 402 25 Göteborg,tel.031-19 61 Ko stopiš v knjigo neke dežele, zalistaš v neznano zgodbo nove pokrajine, srečaš nove ljudi. Prisluhneš ritmu vetra, ki veje preko polj, prisluhneš studencem, ki žubore tisočletne pesmi. Razpre se pravljična idila. Vstopiš in iščeš svoj mir. Minejo leta, porodi se misel, kako drugačen je veter, ki češe zlata polja v domovini in studenec, ki teče skozi domačo vas. Ugotoviš, kako nehote te je tuja pravljična idila vsrkala vase. VABILO SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO FRANCE PREŠEREN GÖTEBORG Praznuje 30-letnico delovanja in vas prisrčno vabi na slavnostno prireditev v soboto 24.maja 2003 ob 17.uri v Göteborg ( Medborgarhus, Gamlestad) Poskrbeli bomo za praznični program, predvsem, da se boste lahko zabavali in zavrteli ob zvokih ansambla iz domovine. Pripravljamo veliko loterijo z bogatimi dobitki. Da bo razpoloženje domače, bomo postregli s pravo slovensko kuhinjo. Kako, to pa naj ostane presenečenje. Vabljeni tudi vsi vaši prijatelji ob lepem jubileju Slovenskega društva "France Prešeren" v Göteborgu. Göteborg 03.03.. 21 Upravni odbor 30.obletnica Slovenskega društva »FRANCE PREŠEREN« v soboto 24.maja smo praznovali 30.obletnico obstoja in delovanja slovenskega kulturnega društva »France Prešeren« ter obeležili v svoji zgodovini bogati utrip delovanja ter aktivnosti na različnih področjih. < Vameriško-latinskem ritmu sodobnega časa pa sta zaplesali Rebeka in Katarina. Foto: Albina Kragelj Predsednik SKD > France Prešeren Lado Lomšek ob željah in čestitkah v imenu Slovenskega Doma Göteborg Jožeta Župančiča. Foto: Albina Kragelj Res je, da je v človekovem življenju 30 let dolga doba, še zlasti od tistega davnega, skromnega začetka, ko so se želje posameznikov po skupni družitvi in ohranjanju slovenske besede uresničile. Kako težko je nagraditi vse, ki so si prizadevali, da bi imeli svoj prostor, ki bi jih družil daleč od svoje domovine ter brez potrebne vzpodbude opravljali nadvse plemenito poslanstvo. Veliko se je zgodilo v treh desetletjih. Bilo je obdobje rasti, gradnje, sporov, cepljenja med rojaki ter uveljavljanje slovesa Slovencev. Kljub peščici aktivnih članov se lahko pohvalimo, da smo se za visoki jubilej dobro pripravili ter izpeljali uspešno prireditev. Potem smo podelili priznanja ustanoviteljem in predhodnim predsednikom slovenskega kulturnega društva France Prešeren pred otvoritvijo družabnega dela prireditve. Foto: Albina Kragelj. V petek dopoldne 23.maja smo z veseljem pričakali 47 gostov iz Berlina Slovensko kulturno prosvetno športno društvo Slovenija, ki so jo sestavljali dve folklorni skupini »starejša in mlajša generacija« ter jih takoj po nastanitvi v hotelu odpeljali na ogled mesta. Zvečer smo jim pripravili večerjo v prostorih našega društva, kjer se jim je pridružil narodnozabavni ansambel Špik s simpatično pevko iz Prlekije in se skupaj z njimi zabavali pozno v noč, zavedajoč se, da taka gostovanja niso le zabava in uživanje temveč, da nas čaka veliko dela, napora in odgovornosti za naslednji dan. Sobota 24.maj.V polni dvorani v Medborgarhuset v Gamlestaden smo po predhodnem pozdravu predsednika društva zapeli Prešernovo Zdravljico. V nadaljevanju pozdravnih nagovorov so sledile želje in čestitke veleposlaništva Slovenije, katerega predstavnica je bila gospodična Bojana Cipot. Enako nam je želela predsednica društva iz Berlina, gospa Anica Kraner. Lepe želje in čestitke nam je v pismu izrazil gospod duhovnik Zvone Podvinski. Nevenka Ušaj je z občutno dikcijo recitirala recitale o zdomcih. Mlajša generacija Slovencev iz Berlina v belokranjskih nošah se je po uradnem nastopu prijetno sprostila in skovala mnoga nova prijateljstva. Foto: Albina Kragelj Utrip prireditve prepleten s svežino in eleganco izvirnih noš starejše generacije Slovencev iz Berlina. Foto; Albina Kragelj Ob koncu kulturnega programa, se je začel nepozabni družabni del, katerega otvoritev so ob prijetni melodiji valčka, odplesali predhodni predsedniki z nasprotnimi pari folkloristov iz Berlina. Ansambel ŠPIK iz Prlekije. Foto; Albina Kragelj Za dobro počutje in razpoloženje so poskrbeli neumorni glasbeniki, ki so naše goste iz Berlina tako očarali, da so se takoj pogodili za jesensko gostovanje pri njih, kamor smo povabljeni tudi člani društva. Takole nas je v zgodnjih urah zabaval Sandi, ki je sede izvabljal zadnje viže plesalcem. Foto: Albina Kragelj Začelo se je svitati. Stiski rok, toplo in prisrčno slovo. Z obljubami, da se kmalu vidimo, smo zaplesali in zapeli tako kot znamo Slovenci kar na ulici, ker pa so bili naši glasbeniki tisti pravi kot se spodobi, so odhodnico zaigrali še v avtobusu. Kljub velikim naporom in skrbem, je bil žrtvovani čas poplačan. Gosti so odšli zadovoljni. Skovala so se mnoga nova prijateljstva. Mi pa smo si zadali kljub vsem notranjim preizkušnjam nalogo, da delo v društvu ne sme zamreti. Zavedamo se, da je ohranjanje slovenskega jezika in kulture temelj naših rodov, ne samo v naši matični domovini, temveč tudi daleč tukaj kjer živimo.To nam lahko uspeva le s podporo naših zvestih in aktivnih članov, ne glede na posameznike, ki poskušajo z razdiralno močjo okrniti delo naših predhodnikov. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali in pripomogli, da smo visoki jubilej, 30.letnico slovenskega kulturnega društva, tako uspešno realizirali. Za Upravni Odbor Slovenskega kulturnega društva »FRANCE PREŠEREN« iz Goteborga. Albina Kragelj Göteborg PIKNIK Foto: A. Kragelj Piknik v Skatasu; Po rajanju se prileže malo oddiha. Še polni prijetnih vtisov ob 30.letnici Slovenskega kulturnega društva »France Prešeren«, smo 7.junija kot vsako leto, obeležili dan državnosti republike Slovenije s piknikom v naravi ter zaključili aktivnosti in dejavnosti prvega polletja.. Zbralo se nas je kar lepo število, vendar smo to pot članice ženskega spola imele dela prosti dan. Za ^ . ^ - _ kar se lahko zahvalimo našim pridnim članom moškega spola, kajti upoštevali so, da smo bile še zmeraj malo utrujene od proslavitve 30.letnice društva..Predvsem pa smo morale poskrbeti, da ne bi ostalo preveč pijače, ker teža bremeni amortizerje in bi naš ekonom lahko utrpel škodo kombija ob vračanju..Vreme nam je bilo naklonjeno tako, da smo se dobro spotili od rajanja, kar bi bilo nemogoče, če bi bilo prevroče sonce. Dragi člani, nečlani in prijatelji, veseli smo, da ste se udeležili piknika v tako lepem številu , kajti vsi vemo, da nas tarejo skrbi, kako dolgo se bomo družili še skupaj, zato je vsaka Vaša prisotnost dragoceni utrip za obstoj našega društva. Želimo Vam Prijetne počitnice v septembru pa zopet nasvidenje v Skatasu kjer bomo ponovno na željo naših zvestih članov organizirali piknik. Za Upravni Odbor 490 Albina Kragelj Ozrimo se še nekoliko nazaj Zadnja, 170. številka Našega glasa na Švedskem je izšla v decembru 2001. V tej številki je bilo objavljenih nekaj zanimivih prispevkov, ki sem jih izbrala in publicirala na naslednjih nekaj straneh. Avtorji člankov so člani uredniškega odbora Našega glasa - Adi Golčman (-an), Pavel Udir in Alja Öfors. Sledi tudi nekaj strani - intervju Ljubo Bekš in sestre Budja iz revije Naša luč (februar 1999) ter članek Jožeta Galiča iz Rodne grude (Leto 50, številka 2, februar 2003. Augustina Budja drugih e speaalizirala za socialna vprašanja družbenih slojev m od le(a I*?*?") opravljam službo socialne delavke v Helsingborgu kjer z možem likom Stopinškom že nekaj let tudi živiva Iz pnre-ga zakona z Dragom Kostanjevcem imam dve hčeri Leonido, Karlo in Dominiko. Darjo ter dva srčkana vnučka Po smrti očeta Avgusta (I987| vodim skorajda vse pevske sekcije v slovenskem društvu v Landskroni Sama igram kitaro, malo ludI klavir in pojem tretji glas ali drugi al( Naj povem, da so v pevsko sekcijo vključeni skoraj vsi člani dtjžin sester Budja Posebno skrb podarjamo tudi našim vnučkom, da bi se tudi oni lahko čimbolje vključili v okvir našega kulturnega m glasbenega delovania Kdaj in kako ste začele s svojimi nastopni in kako to, da vas pozna že skoraj vsa Švedska? Sestre IB M tuja 7m "k Novfl zaoilenka z naslovom Spoznanje V glavnem nastopamo na vseh večjih slovenskih kulturnih prireditvah na Švedskem že več kot 30 let Ne branimo pa se niti nastopov na manjših prireditvah, tako da večkrat sodelujemo tudi na manjših, predvsem priložnostnih proslavah in družinskih dogodkih, kot so pogrebi ali poroke Nastopi so se kmalu razširili ludi mec Švede Že na začetku naše pevske kariere smo začele prevaiati znane slovenske in švedske pesnni v oba jezika pa tudi pisati skladbe in lastna besedila v obeh jezikih Poleg v tercetu smov lelih I970-IW nastopale tudi kot sestre vokalisike v narodnozabavnem orkestru Lastovke Z njim srT>o nastopale po vseh slovenskih naselbinah na Švedskem in ludi za švedsko občinstvo. Tako smo zašle v mnogd slovenska srca, mnogi nam danes rečejo, da sicoraj ni ro laka na švedskem, ki nas ne bi poznal Vse to naše deio nd Švedskem skupaj z orkestrom Lastovke je bilo v 70. in 80 letih kronano tudi z nekai posneiimi ploščami Mnogi pevci in drugi javni delavci pri svojem delu doživijo marsikaj lepega, včasih pa iz vsega tega nastanejo tudi kakšne zanimive anekdote. Poznate tudi vi kakšno na svoj račun? Mislim, da jih je kar nekaj Naj vam povem le dve Prec kratkim smo nastopale na neki švedski poroki, kjer nastopala tudi neka poljska solistka, ki je igrala na čelo Po končanem obredu se le solistka obrnila k eni našl^ znank in jo začudeno vprašala, kako je vendar mogoče, d 'sestre' nastopajo s prosvetnim repertoarjem, in v civilnih oblačilih Samostanski predpisi sester v Glumsiovu 'i-, vendar tako strogi, da tega nunam - sestram ne dovoljuje jo S težavo smo nato 'sestre' Budja solistki pojasnile, li smo sestre Budja sestre po rodu in ne po poklicu To jt vzbudilo seveda v«llko dobre volje m dovtipov Ob neki drugi pnložnosii. to je bilo že pred mnogimi leti ko je v orkestru Lastovke z nami |že nekaj mesecev) igra kitaro Vinko Mrak iz Ljubljane, smo ob neki slovesnost bili na skupni večerji doma pri starših In kot se za Priekt spodobi, smo skoraj ves večer govorili v pravi prieščini Vinko Mrak se m mogel načuditi, kako da sestre Budj< tako dobro obvladamo to narečje Misleč, da so Vinki šali. smo mu dejale, da kar se janezek nauči, to lanez zna Še vedno mu ni bilo povsem jasno in začutieru) nas ¡t vprašal, od kod izvira naša družina Deiale smo mu d< smo iz Prlekije, kar le Vinku skorajda vzelo sapo Ko |e p»: skoraj eni minuti prišel do nje. |e jecljajoče izjavi! Tore ste prave Priečke • tega človek res ne bi verjel, sai sle ven dar vse tn povsem normalne in odlične ženske'' Upamo POGOVOR MESECA da nam Vinko te objave ne bo zameni! Želele smo le ovekovečSti njegov izvrsten komentar na to. ko je Aedel za naše prle5ko poreklo Pred časom ste v Sloveniji izdale novo zgoščenko in kaseto z naslovom SPOZNANIE. Ali lahko našim bralcem poveste kaj več o pesmih na tej zgoščenki In kdo vse je sodeloval pri njenem nastajanju? Vse pesmi so bile posnete v prostorih študija ZLATI ZVOKI po svetu, vabimo vas. da sami pn-sluhnete našim novim pesmim Samo tako si boste lahko sami ustvarili pravšnjo glasbeno sliko o sestrah Budja. slovenskih izseljenkah na Švedskem Želimo vam prijetno poslušanje! Slovenska pesem na Švedskem, lepo zapeta. prevedena in interpretirana v obeh jezikih le. menimo, trenutno eden najt>olj§ih načinov, kako obe državi zbližati med seboj, predvsem na kulturnem področju. Zato vokalistke Sestre fcJudia nekaten na Švedskem imenujejo tudi slovenske ambasadorke. Srčno upamo, da si bo naša nova kaseta in zgoščenka SPOZNANIE utrla pot tudi do vaših src dragi naši rojaki doma, v zamejstvu in posvetu Tuii laz se pndruiu/t^m iiaSIhi SHiatn in ivm Mr«. lia 6t Ji- naprej Vitra^fe t\a začrtani poti v ¿dsi in vs^ SiotmcA' donta tn po swlu Na/m', kar lahko storite, ¡e. da lo postanstvo prenesele luiii na dru^. morda m vnui^^, da to $Witsir