HRANILNE VLOGE (po stanju konec junija v milijardah din) lz grafikona je razvidno, da hranilne ologe stalno nara-sč&jo. Konec junija je bil dosežen rioslej največji znosck olog o naši držaoi — nad 24 milijard din. Vzporedno, oendar ne- 25H 20- 15- 10 J 0-J 1-25 -20 -15 l-io 1-0 koliko bolj počasi, narašča tudi število DlagateljeD, ki jih je u juniju letos bilo več kakor dva milijona (nad 6 odstot-koo oeč kakor r> juniju lani). Če primerjamo porast vlog s porastom štenila vlagateljeo, bomo oideli, da se oarčevanje pri nas ne razvija samo r> iirino, ko zajema nove olagaielje, temveč se hkrati pooečujeio ludi vloge na posameznika, kar potrjuje tudi podatek, da se je pooprečna vloga p prikaza-nem razdobju povečala za približno 33 odstotkou. Stanje šteoila olagate1jcr>, zneska skupnih olog in por>p-rečnih olog 30. junija letos je prikazano v naslednji raz-predelnici: FLRJ * -'------ 2.189 24.05 10.9 Srbija 969 8.2 8.5 Hrvatska 407 5.2 12.7 Sloventja 566 6.3 17.04 Bosna in Hercegovina 238 1.7 7.2 Makedonija 274 2.1 12.1 Crna gora 34 0.5 15.7 Iz te tabele je razvidno, da je povprečna vloga posa-meznika r> Sioveniji največja — nad l? tisoč dinarjeo, na Hroatskem pa znaša skoraj 13 tisoč. Le o Srbiji in Bosni ter Hercegovini je ponprečna ologa na olagatelja manjša od povprečne nloge v FLRJ. Najoečji porast povprečne ologe v letu dni pa je bil ustparjen d Bosni in HercegoDini in znaša 45 odstotkoD. Nato sledi Makedonija, kjer znaša porast pri-bližno 40 odstotkov, v drugih republikah pa se giblje med 2? do 29 odstotkoD. Zanimivo je, da ima ponprečno D.tak osmi prebioalec hranilno knjižico. Na posamcznega prebiualca odpade ne glede na to, ali ima, ali nima hranilne knjižice, ologa o pri-bližni oišini 1.300 din Varčenanje je, kakor je znano. najbolj raznito d Slooe-niji, kjer ima skoraj osak četrti prebioalec hranilno knjižico. V tej repubiiki znaša poopročna vloga na posameznega pre-bioalca približno 4.000 din, kar je za priblu.no tri in pol krat oeč. kakor znaša pooprečna ologa na prebivalca d FLRJ. Hranilne ologe sprejemajo danes skoraj osa kreditna podjetja: narodne banke, komunalne in druge banke, hra-nilno kreditni odseki kmetijskih zadrug in zadružne hranil-nice, obrtne zadruge in poštno hranilna služba. Najneč ola-gateljeo z največjim zneskom hranilnih vlng imajo Narodna banka in Komunalna banka, nato pa poštno hranilna služba.