Političen list za slovenski narod. P» poŠti prcjeman velja: Za celo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 grld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 pld., za pol leta fi *ld., za četrt leta 8 (Id., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 ,6. uri popoludne. *5*tev. 61. V Ljubljani, v četrtek 14. marca 1889. Letnilt XV 1.1. I med naraščajem, da se Bogu usmili. Že na priprav-Orfloriliil 1116% Mitm je trebil. i ">ci mora pripravnik dobiti pravega krščanskega II. A Duhovniki store svojo versko in narodno dolžnost, a s tem ni še pomagano, ako ne stoje za njimi pravi odločui konservativni možje, ki pomagajo ohraniti narodu najdražje svetinje ter pospeševati njegov naravni razvoj, duševni in gmotni napredek. Kaj koristijo najboljši cerkveni govori, ako jih isti ne slišijo, katerim so namenjeni ? Kaj pomagajo lepi nauki v šoli, ako nimajo sadu? Najprvo so potrebni pravi krščanski poslanci, ki se ne strašijo tega imena in znajo vse državne in deželne postave postaviti na pravo krščansko podlago. Da dobimo take odločne poslance, imeti moramo katoliške volilce, vnete može za dobro in pravo, in ne mlačneže ali celo nasprotnike dobri stvari. Le tedaj bodo država, bodo postave imele krščanski značaj, ako v deželno in državno zbornico pošljemo odločuo krščanske može. Ako pa si hočemo vzgojiti zanesljive, odločno krščanske volilce po deželi, imeti moramo v prvi vrsti versko šolo, iz katere bodo otroci prinašali krščanske nauke, blago srce in dobro voljo med narod. V drugi vrsti pa so potrebna tudi katoliška vseučilišča. Mi potrebujemo krščanskih sodnikov, katerim je krščanska morala pravo vodilo. Kaj pomaga, ako duhovnik stokrat v cerkvi dokaže, da je Bog in da so sveti njegovi nauki, ako pa n. pr. dr. Suess v svojem govoru taji krščanske resnice, ploska mu nepremišljena vseučiliščna mladina. Tu se vzgajajo prihodnji učitelji srednjih šol, zdravniki, sodniki itd., in tako se širi 6trup brezverstva v vedno širše kroge. Tudi najboljša postava za ljudske šole ne bodo mnogo koristila, ako bodo učitelji liberalnega, veri sovražnega duha. Postava ostane le mrtva beseda, ako je ne oživi izpolnjevatelj sam; dober učitelj je v šoli živa postava sam ob sebi. Hvala Bogu, da je ogromna večina učiteljstva na Kranjskem še verna in dobra, a so že mnogi slučaji duha, trdno versko prepričanje, a zgodi se večkrat nasprotno, kar pa v sedanjih razmerah ni čudno. Da bode družba človeška krščanska, potrebujemo krščanskih trgovcev; obrtnikov in delavcev. Ali bi slišali vedno o goljuliji, izneverjenji itd., ko bi ljudje imeli kaj vesti, poštenosti, ali z drugo besedo, krščanskega duha? Dalje potrebujemo krščanskih družin, v katerih bodo matere vzgojevale svoje otroke po krščanskih načelih in ne po izprijeni in protiverski francoski modi. Krščansko družine pa bodemo imeli, ako dobimo odločno krščanske može, in tako bode sčasoma vse javno življenje in delovanje dobilo krščanski značaj. Kdo je minolo leto pripomogel, da se je unel požar revolucije? Res je, netivo je bilo večinoma že nagromadeno, toda ogenj so vpihali v prvi vrsti enciklopedisti, katerim ni bilo nič sveto. Kje torej dobiti pravih katoliških mož nedu-hovskega stanu? Konservativnih mož je še mnogo. Toda jedni sede dom;i za pečjo, ko jo treba pokazati pravo svojo barvo tudi pred svetom; boje se javne kritike. Drugi so dobri, pošteni možje, toda v modi je „liberalec", tako hoče duh časa, in dobri poštenjak obleče liberalno krilo, akoravno v srci ne odobruje liberalnih načel. Mi nimamo dovolj odločnih, neustrašljivih in inteligentnih krščanskih mož zasejanih med narodom. Kako dobimo takih mož? Najprvo je treba one bojazljivce potegniti na dan, ki so doslej delali le na tihem, ter pridružiti je ostalemu številu konservativnih mož. Le v slogi je moč, posamezni bojevniki brez pomoči omagajo. Tu in tam se oglasi v mirnih časih mož, odločen katolik, in pokaže tudi v dejanji svoje prepričanje; ko pa je cvetel in zoril liberalizem, skrival se je v zatišji. Pa ne sodimo preostro takih mož. Saj vidimo, da je sedaj še vsakdo nazadnjak, mračnjak, klerikalec, in Bog ve, kaj še, kdor povsod ne trobi v liberalni rog in ne kriči vedno: napredek, svoboda, prosveta! In kdo rad stopi na ulico med ljud, da mu z blatom oškropš obleko? Bodimo zadovoljni, da povsod zadeuemo ob može neduhovskega stanu, ki se niso upognili mogočni liberalni sapi, temveč so ohranili svoje konservativno, krščansko prepričanje kot pravo svetinjo. Liberalizem so sicer bije ob prsi, da je vse v njegovem taboru, kar je z veliko žlico jedlo omiko. Mnogi, juko mnogi slučaji pa kažejo, da je ta trditev neopravičena; v vseh stanovih najdemo še vedno mnogo pravih konservativnih mož. Konservativno časnikarstvo v sedanjih razmerah ne more tekmovati z liberaluim, ker ne more rabiti tako podlega in protikrščanskega orožja proti nasprotnikom. V shodih, časnikih in slovstvu je treba buditi zaspane in boječe katolike, da se združijo v močno armado. Od nasprotnikov se učimo, kako so jedini za stvar tudi taki možje, ki so si osebni nasprotniki. In ko imamo že močno gardo z odločnimi in spretnimi vodniki, rastlo bode vidoma naših pristašev število. Le dela in odločnosti je treba. Doma za pečjo vsakdo lahko kritikuje korake tega ali onega, ker se mu ni treba bati ugovorov. Kdo bi si bil pred leti na požidovljenem Duuaji mislil društvo „zjedinjenih kristijanov" ? Danes so že močna falanga. Pobijati moramo povsod škodljive in nalezljive liberalne nauke, odpirati ljudem oči in jim kazati liberalizma praznoto in „švindel", potem bodo že vedeli, kaj jim je storiti. Tega vsega sicer tako hitro ne bomo dosegli; toda skrajni čas je, da gremo na delo za krščansko šolo, družino in državo. Govor poslanca dr. Poklnkarja v državnozborski seji dne I. marca t. I. (Dalje.) Preidem k onemu, kar sem posebno hotel omeniti pri poljedelskem ministerstvu, to je k vprašanju o osušenju ljubljanskega močvirja, oziroma ostalih deželnih melijoracijekili del. Tudi tu moram hvaležno priznavati, da se je letos osobito pričelo z zgornjim LISTEK. Oče in hči. (Konec.) „Pravica je, pa vi je ne spoznate. Ko ste potem beračili okrog, dobil vas je Muznik in vas naklestil. Kaj je bilo treba revnemu beraču kruh trgati izpred ust? In potem ste prišli k meni in jaz vas nisem podil, dasi vam nisem ničesa dolžan, in vsprejel sem vas, dasiravno niste vredni, da vži-vate mojo dobroto, d» sploh živite na svetu!" In obrnil se je in šel ii izbe. Za njim ste šli tudi ženski. „Joj, joj", zdihovala je teta, „da mora našo hišo zadeti to. Brei svete popotnice naj umrje, potem bo hodil strašit . . ." Hud je bil Mibaljek še na staro teto: „Vas bo hodil strašit!" „Ciljka, ti torej veš za gotovo, da pride Ljube-tova hči obiskat očeta?" „Metka bo prišla, to jaz vem, in še danes bo prišli. Pustite torej starega. Ona bode omečila mn sree. Storil bo, kar bo hotela, Kad jo ima. In tudi ona ljubi očeta. Ko bi vi vedeli, kako je jokala, ko sve bili zadnjič skupaj in sem ji pripovedovala, kaj vse je oče njen trpel po zimi. Povedala sem jej tudi, da je oče v svoji skopariji beračil in prosil krnha od hiše do hiše, dokler ga ni neki drugi berač pobil, da je komaj živ ostal. Najbolj pa je jokala — in od veselja — da ga imate vi pod streho in zanj skrbite." ,,Uboga hči, ki ima takega očeta!" „Zares da, preuboga!" „Ali potrpljenje moramo imeti ž njim. Bog nam bo povrnil. Človek je---" Ponehal je x govorom. Čudno dvojico je zagledal on in tudi Ciljka. Tam po poti je prihajala Metka in za njo je krevsal berač Muznik. Mihaljek je kar strmel, ko je videl ta dva človeka. Komaj je pozdravila prijateljico. Precej je hlastno vprašala, kje jej je oče. Ciljka jo jo peljala v izbo, kjer je ležal stari Ljrtbe. Berač se je skoraj opotekal. Velika sira brada mu je krila pol obraza. In rekel je: „Mihaljek, ali me vidiš?" „Se y6, da vas vidim." „Zaprt sem bil, zaprt, do včeraj zvečer. Danes zjutraj sem pa zvedel, da leži pri tebi moj tedanji sovražnik. In prišel sem, da mi podil roko. Nc bi rad videl, da bi on šel z jezo do mene s sveta." Berač se je Mihaljku smilil. „Ne bo še umrl, ne! Le v hišo pojdite! Teta vam bo dala kruha." Ko ste Metka in prijateljica njena vstopili, štel je stari nekaj ua prste in gledal proti stropu in govoril je sam s seboj. Kar obstal je, zazrši hčer. Pristopila je k njemu in mu podala roko in gledala z otroško ljubeznijo nanj. „Oče, kakošni ste?" „Kakošen sem?" „Slabi ste, zelo slabi!" „Metka, ne govori, nič ne čutim bolečin" — „Oh, oče!" in hči je zaihtela. „Metka moja, ne jokaj 1" — Pa ona je jokala še bolj. „Saj bom storil, kakor hočeš." Ciljka je šla povedat stari teti in Mihaljku, da se je stari Ljiibe izpreobrnil. Oče in hči sta ostala sama. Tiho sta bila nekoliko časa oba. „Oče", začela je tedaj hči ljubko, „oče, ljudje pripovedujejo, da imate mnogo denarja, ljudje pravijo, jaz ne vem —" „Ljudje ničesa ne vedo. Tu je nekaj." Pokazal je z roko pod zglavje. „Nekaj tolarjev imam v mošnji. Toda pusti jih, kdo zna, kaj me še doleti?" delom Save, Korenske Save. in da sedaj vlada skupno z deželo izvršuje dotične postave, katere je sklenil deželni zbor; ravno tako moram z zahvalo omenjati predlogo nairtov za vrejenje hudournikov v vipavski dolini, ti načrti so se mej minolim deželno-zborskim zasedanjem poslali kranjskemu deželnemu odboru, toda ker pri teh listinah ni bilo stavbenega načrta in mej zasedanjem čas ni dopuščal potrebnih preiskav na licu mesta, deželnemu zboru ni bilo mogoče izvršiti zakonodajnega čina, ki ga je meuda želela vlada, da bi se bilo moglo že tekom tega leta pričeti z vrejevanjem hudournikov v naši sicer rajski vipavski dolini. Dalje zahvalno priznavam, da se pri teh vreje-valnih delih morejo po moji sodbi imenovati na-črtani troški zmerni in da so v pravem razmerji k učinkom, katere obetajo vrejenja hudournikov. S hvaležnostjo omenjam tudi osuševalnih del, katera je minolo leto izvršilo poljedelsko ministerstvo v notranjskih kotlastih dolinah pri Planini, Cirknici in Ložu, oziroma tudi v postojinskih dolinah. Pri teh osuševalnih delih v zvezi z osušenjem ljubljanskega barja se je pač vnel boj med tehniki, kije nekoliko omajal to vprašanje. Tekom minolega leta so bile na ljubljanskem barji izredno velike povodnji, ki so provzročile mnoge škode; ker so se ob istem času razširili sesalniki v notranjskih dolinah, navstala je po mojem mnenji nikakor opravičena sumuja, da so ta osuševalna dela še pospešila napominane povodnji. O tem so tehniki, ki se pečajo s tem vprašanjem, mnogo pisali; jaz za svojo osebo morem izreči sodbo, seveda nikakor ne kot strokovnjak, da povodnji niso v nikakoršui zvezi z osuševalnimi deli v notranjskih dolinah. Bojazen je pa vendar tu, in na drugi strani potreba, da se kolikor mogoče hitro reši vprašanje o osušenji ljubljanskega barja. Zavlačuje se ta zadeva sedem do osem let, da, odkar je navstalo barje. Napravili so se načrti in vsled naloga poljedelskega ministerstva alternativen načrt. O teh dveh načrtih se je minolo jesen že sklicala enketa, ki naj bi bila razsodila, kateri izmed obeh načrtov na] bo podlaga delom. Enketa pa je imela nesrečen izid. Poprava sejnega zapisnika je bila povod, da se je še enkrat sklicala enketa. Prva enketa se je odločno izrekla za izvršitev alternativnega načrta, da se zgloboči struga skozi Ljubljano in ne v Grubarjevem prekopu. Troški so bili proračunjeni na 700.000 gld. Druga enketa je zopet drugače sklenila, da se namreč množina vode v eni sekundi zmanjša od 470 na 400 kubičnih metrov. Varnostno razštevno število, katero so priporočali vsi strokovnjaki, se je tukaj prezrlo, menda zaradi tega, da bi se zmanjšali troški. Jaz nisem zadovoljen s tako preložitvijo vprašanja. To je po mojem mnenji nesreča za dotične posestnike. Škoda, ki se je napravila minolo leto, znaša stotisoče goldinarjev; zaradi tega želim, naj se poljedelsko ministerstvo sporazumno s kranjsko deželno vlado in deželnim odborom hitro poprime te zadeve ter jo brže bolje reši, tako, da se bo moglo vsaj z enim delom dela pričeti že v bližnjem času. So dela, ki se morejo popolnoma neodvisno „Nič druzega ko smrt. Na zadnji hip tajite denar, da nikdar ne bo nikdo vedel zanj." Začela je jokati. Oče jo je osupnjen gledal. Smilila se mu je vendar lastna hči; malo mu je šlo k srcu, da mu morebiti res bije zadnja ura. „Saj bom vse tebi zapustil, Metka, potolaži se l Pojdi po mojo suknjo, ki visi tam pri peči in mi jo prinesi! Tam imam tudi nekaj." Podala mu je staro zakrpano suknjo. S pipcem je potem stari skopuh razparal šev in vzel ven velik zavitek. Odvil je papir in množina bankovcev je bilo skrbno vloženih. Zavitek je dejal pod zglavje. „Ali imate še kje kaj?" vprašuje ga hči jokajoč. „Moj telovnik je tam za mizo. Dve sto goldinarjev je notri všitih." Prinesla mu je tudi telovnik. Položil ga je k sebi. Molče ga je gledala hči. Bog vé, kaj je mislila o svojem očetu. In izpregovorila je: „Sedaj nimate nikjer več uičesa?" „Nikjer!" „Res ne?" „V škornjih so še štirje zlati." „Zlati? Kje ste jih dobili? Zlati? Oče! —" Tu je vstopil Mihalje'c v izbo. Pogrnil je črez s troški 200.000 gld. izvršiti; preverjen sem, da je ljubljansko barje predmet, za kateri se izplačajo tolike žrtve, da se reši poljedelstvo. (Prav dobro! na desnici.)_(Konec ¡dedi.) Politični pregled. V Ljubljani, 14. marca. ETotranje dežele. Kakor trdijo „Narodni Listi", sešel se bo državni zbor tudi po Veliki noči h kratkemu zasedanju. — Šolski odsek je vsled Deršatovega predloga sklenil resolucijo, ki poživlja vlado, naj tudi na gimnazijah uvede telovadbo kot obligaten predmet ter stalno nastavi učitelje telovadbe na srednjih šolah. Mladoceški poslanci prirejajo v svojih okrajih demonstrativna zborovanja zoper državnega poslanca dr. vit. Meznika, ker se je pri proračunski razpravi izjavil, da se je češki narod odpovedal boju za državno pravo. „Hlas Naroda" pravi, daje dr. Meznik govoril za-se, a ne v imenu češkega kluba. Iz Budimpešte se brzojavno poroča, da je postopanje ogerske opozicije v zadevi orožne postave vzbudilo veliko vznemirjenje v merodajnih krogih. Poskusilo se je zaupno že pregovoriti grofa Appo-nyi-a, da se omogoči potrditev orožne postave; grof Apponyi se je izjavil, da on sam za svojo osebo obsoja obstruktivno politiko, vendar pa nima toliko vpliva, da bi jo odpravil. „N. P. J." pravi, da je parlamentarni položaj na Ogerskem jako žalosten; nikdo še danes ne pozna poti, po kateri se bo vlada rešila iz zadrege. T nanje države. Srbski radikalni „Odjek" razpravlja odpoved kralja Milana ter pri tem naglaša njegove izredne nadarjenosti, znak njegove politične individuvalitste pa je bil ta, da je odločno branil veliki okvir kraljevske oblasti, zajamčene s staro ustavo. Konečno, ko se ni mogel več ogniti, dal je narodu novo ustavo, s tem pa so navgtale nove razmere, vsled katerih je moral odstopiti. Pod novo ustavo bi bil Milan moral svojo politično individuvalnost zatajevati, ako ne bi bil hotel vladati proti ustavi. Bavno zaradi tega pa je odstop njegov domoljubno dejanje, za katero mu mora biti narod hvaležen. — Vesti, da se bo znižalo število srbske stalne vojne, so izmišljene. — Minister notranjih zadev Tavšanovic je razveljavil cenzuro onih inozemskih listov, ki dohajajo za domača vreduištva ali pa za poročevalce tujih listov. — Državni svetnik Alimpij Vaziljevie je predvčeraj odpotoval v Jalto, da izroči kraljici Nataliji pismo, s katerim se jej naznanja, da je njen sin Aleksander I. zasedel prestol. — Prihodnji teden bo kralj Milan odpotoval na Dunaj, pozneje pa v iztočne dežele. Prihodnjo nedeljo bo po celi Srbiji slavnostna služba božja z zahvalno pesmijo za novega kralja, regentstvo in vlado. Stambulov zahteva od bolgarskih metropoli-tov, ako hočejo, da preneha prepir mej vlado in sinodo: 1. Metropolitje se morajo pismeno pri vladi opravičiti zaradi dogodkov, ki so provtročili razpustitev sinode; 2. bolgarski višji duhovniki morajo poslati princu Ferdinandu adreso, v kateri zatrjujejo udanost svojo nasproti princu in vladi; 3. škofje morajo s skupnim pastirskim pismom naznaniti nižji duhovščiui, da so dolžni pokorni biti vladi in postavam. — Neki poluuradni budimpeštanski list poroča iz Sofije, da je Radoslavov princu Ferdinandu brzojavno čestital k rojstvenemu dnevu v imenu svoje stranke: „Srečni smo, da moremo Vaši visokosti izraziti svojo udanost in željo, naj se utrdi Vaš mizo bel platnen prt in postavil dve sveči in mej njima križ. Stari Ljube je vse te priprave osupnjeno gledal. In baš ta čas je zazvonilo na Otoku na obhajilo. Dobro se je slišalo zvonjenje v Jelšino. Veter je prinašal glas. Oče se je obrnil v hčer proseče. Metka je opazila to: „Ali bi kaj radi oče?" „Nič, nič!" Toda precej je rekel s tresočim glasom: „Metka vse tebi zapuščam, samo dolgov ne. Te prepuščam Mihaljku, da jih iztirja, vem zakaj. Krivico sem nekdaj storil njegovemu očetu, veliko krivico, jaz ti tega ne povem. Ali on ve. Povem ti, da je Mihaljek dober človek." Ona je molčala. „Vidiš, on me je vzel pod streho, da nisem poginil kot pes, ko so me povsod odganjali. Metka, res, Mihaljek je dober človek." Ali tudi sedaj mu hči ni odvrnila besedice. Bolniku je stopil mrzel pot na čelo. „Metka moja," izpregovoril je, „nekov mraz me sprehaja." Hči je tiho ihtela. In Ljube se je menil sam s seboj: „Da mi prestol v slavo in veličino Bolgarije. Mi, ki opiramo svoje nade za sveto bolgarsko stvar, moramo pri tej priliki naglašati, da je položaj v Bolgariji jako žalosten, to pa je »krivila vlada, ki ne izvršuje postav, greši zoper ustavo in je že davno izgubila narodovo zaupanje." Gospod Radoslavov je tukaj govoril sam zd-se. Težavno bi bilo na vsak način, voliti mej Stambulovom in Radoslavovom. Brzojavko je podpisalo 54 Radoslavovcev, ki so se tudi pritožili, d» jih ljuto preganja Stambulov, ravno ker so princu Ferdinandu udani. Pristaši ministerskega predsednika so celo pretepli neko radoslavovsko de-putacijo, ki je prišla princu čestitat k imendnevu. „Pol. Oorr." preklicuje nedavno razširjeno vest, da se je ruska armada pomaknila v Besarabiji proti rumunski meji. Bes pa je, da so se vsled ukaza vojne uprave jako izdatno pomnožile zaloge orožja, živeža in oblek ob južnih in zapadnih državnih mejah, kar pomeni toliko, kakor da namerava Rusija pomnožiti mejne vojne oddelke, in to že v bližnjem času. Nemški „Iieichsanzeiger" objavlja nastopni cesarski kabinetni dopis grofu Moltkeju: „Kako malo jih je, ki morejo zreti na sedemdesetletno sluibo-vauje. Katerega preteklost je jednaka Vaši? Ponavljati ne smem, kar ste v teh sedemdesetih letih storili za velikost moje hiše, Prusije in Nemčije; to je znano celemu svetu. Z menoj je skupna Nemčija hvaležna za dar božji, da Vas je Neskončni do danes pustil mej nami. Ohrani naj Vas tudi v bodoče pri dosedanji čilosti meni in domovini. Jednako svojim očetom sem Vam tudi jaz globoko v srcu hvaležen." Francoska zbornica je izvolila odsek zaradi kazenske preiskave zoper ligo patrijotov. Razven Cassagnaca so vsi člani te komisije za to, da se dovoli preiskava. V odseku zaradi amnestije so štirje člani za popolno, pet jih je za delno, dva sta pa zoper pomiloščenje. V angleški spodnji zbornici je pojasnjeval vojni državni tajnik, mr. Stanhope, že znani vojni proračun. Konstatoval je, da se delajo priprave za nujno oboroženje 150.000 do 160.000 mož. Tudi se bodo lahko napravili v desetih dneh v vseh angleških pristaniščih podmorski strelni podkopi. V varstvo prestolnice se sicer ne bodo zgradile trdnjave, vendar .pa se bodo postavila za silo na strategično važnih krajih utrjena taborišča. Rumunski ministerski sovet je pod kraljevim predsedstvom sklenil takoj iztirati vse bolgarske izseljence, ki na rumunskih tleh rujejo zoper Bolgarijo. Sodi pa se splošno, da se je ta naredba sklenila bolj zaradi protidinastičnega gibanja, kakor pa iz ljubezni do Bolgarije. Iz Zanzibara se poroča, da so se dne 11. t. m. izročili pri Paguju vjeti misijonarji. Izvirni dopisi. Iz Prage, dne 8. marca. (Konec.) Napominani inženir Peter Viichal porodil se je v Milav-čih blizu Domažlic (Taus) na Češkem. Oče je bil kmet. Šolal se je na realki v Domažlicih, višji v Plznji, učil se je potem ključavničarstva in šel na to k pomorščakom v P ulj. Prideljen je bil komisiji za premerjenje Črnega morja zaradi Sueškega prekopa; obiskal je vsa pristanišča arabska in egiptska. Nato je predaval na Reki na pomorski akademiji o strojstvu ter je posloval tudi v White-headovi torpedni tovarni. V nepokojnih dobah dobil je pozive od ruske, grške in laške vlade; slednjo je sprejel ter šel v Spezzijo in odtod pozvala ga je Argentinska republika (leta 1881), kjer še bode Bog milosti v?" Stresel se je. Menda so mu stopila hudodelstva pred oči. In menil se je dalje: „Mihaljkovega očeta sem prekanil za--Utrgoval sem hlapcem, delalcem — Po dvakrat so mi ljudje plačevali — Krivo sem prisegal--Metka, glej, glej, črna roka nekaj po steni piše!" Ona se je prestrašila. V daljavi se je slišal zvonček, naznanjujoč prihod duhovnika. „Ljubi oče!" zaklicala mu je hči, „spravite se z Bogom." In hitela je ven in pokleknila pred pragom, kjer je duhovnik blagoslov podelil spremljajočim ljudem. Ko je duhovnik odšel, ni bil stari Ljube podoben prejšnjemu. Mir se mu je razgrinjal po velem obrazi. Potolažen je zrl na križ, držal ga je v roki in večkrat poijubljeval. Pa je rekel hčeri, naj pristopi, k postelji. „Hči moja, ali si razumela, kar sem rekel takrat?" „Razumela sem." „Iiodeš me li ubogala? Daj, stori mi, kar te prosim!" „Storila bom." •< rdaj posluje kot inženir v ponos in čast vseh Cehov in slovanskega imena. Dvajset let živi vže na tujem in še doslej piše lepo slovnično češki. Vrhu tega znd hrvatski, slovenski, ruski, laški, španjski, portugalski, francoski, angleški, madjarski in nemški, ter novošegni v o 1 a p u k , kojega se v Ameriki marljivo uč6. Povsod je poznat kot odločen Čeh in Slovan „Vucal". Star je zdaj 35 let. Mož ima torej še lepo bodoč-Dost pred seboj. Na misel mi prihaja žalostna osoda njegovega sovrstnika in rojaka J. Ressel-a, ki počiva na ljubljanskem grobji; koliko bojev, koliko prevar, a sad so drugi vživali. Kaj njemu potem spomenik na Dunaji in v rodnem mestu Hru-dimu, ko je moral skoro gladu umreti? Habent sua fata.....Od rodbine VAchalove sta dva brata ša v Kievu na Ruskem pri strojstvu, tretji je kapelan v Radouicih u. 0. Od ameriških pokrajin duh moj poleti čez tri morja, tja na Kavkaz (ruski) in obtiči v Tiflisu. Mnogo je i tu naseljenih Čehov, ki se zvesto spominjajo svoje drage domovine in se vsako leto odlikujejo s požrtvovalnostjo. Tako so poslali 2. t. m. „Osrednji Matici šolski" svoto 92 rubljev (118 gld. 91 kr.) kot novoletno darilo. Denar nabral je gosp. Vacl. Rakušan, gimnazijski profesor v Tiflisu. Mimogrede bodi omenjeno, da se je onda nedavno vršila lepa slavnost. Generalni kapelnik vseh godbenih zborov na Kavkazu in učitelj godbe na gimnaziji v Tiflisu, gosp. Jos. Mašner in Brandjsa n. L., praznoval je petindvajsetletnico svojega poslovanja pri godbenih zborih kavkaškega vojaškega okraja. V slavnostni dan bil je Mašner predmet proslavljanja svojih sodrugov in častnikov. Njemu na čast priredili so slavnostno gostijo, zvečer pa ples. Čehi v Tiflisu živeči so mu še posebej čestitali. Jos. Mašner ima naslov carskega dvornega kapelnika, ima dalje ruski red sv. Ane in sv. Stanislava, perzijski red zlatega solnca itd. Pri poslednjem bivanji carovem bil je M. odlikovan za koračnico, kojo je zložil iz kavkaških motivov, s zlatim prstanom in tremi bri-ljanti. Car ruski, koji je M. odlikoval, ljubi, kar je v obče znano, iu dobro pozni! godbo. Drug kapelnik, jako omiljen na Ruskem, je gosp. B. Lad. Lašek iz Časlave in sluje kot umetnik na glasoviru. Daš zdaj se vzdržuje v Irbitu za Uralom, kjer koncertuje svetoznaua ruska pevska kapela gosp. Slavjanskega. Poleti bodo koucertovali v Carjigradu, Atenah, Rimu, Barceloni in v pariški izložbi v imenitni dvorani Trocadero. Režišer vseh koncertov v tujini bode knez Obolenskij. In ker sem omenil dveh čeških imenitnih ka-pelnikov na tujem, zabiti ne smem slovanskega, našega Paganinija, ki je 4. t. m. koncertoval v Bukareštu. I^ral je v ta dan pred kraljem Karlom in kraljico, rumunskimi boljari in boljarkami, in sploh pred odličnim občinstvom gosp. Fr. On-driček. Kralj mu je podelil vitežki križ reda zvezde rumunske. Kraljica podarila je Ondričku zlat prstan z briljanti in svojo sliko. Konečno vam javim še, da je bil češki slikarski umetnik Vojteh IIynais v Parizu izvoljen za ju-rora porote za avstrijski oddelek umeteljskih razstav na svetovni ¡¿ložbi pariški. Slovenski umetnik Jurij Šu bic bil je učenec Hyuaisov. Rekel je Mihaljku, naj pride bliže. In prijel je svoje hčere desnico iu Mihaljkovo in govoril: „Bosta mi spolnila željo?" „Da bova," odgovorita oba. Srečna sta bila Metka in Mihaljek. Kmalu potem je Ljubetovo življenje začelo pojemati. In ugasniti ni moglo. Hud je bil njegov smrtni hip. Pozno v noči je umrl.---- * * * Nekaj časa potem je bil zopet somenj v Otoku. Mej sejmarji dospela je tje tudi Ljubetova Metka s svojo prijateljico Brinovo Ciljko. Šli ste kupovat za bližajočo se Metkino svatbo. Tam ob cesti je kričal berač z dolgo belo brado, Muznik. Ljudje so ga ogovarjali in mu dajali darov. Tudi Metka mu je vrgla mal denar v klobuk: „Pa pomolite za očeta! Ali sto videli, če je šel Mihaljek na somenj?" „Glej, tam te čaka pri lipi!" Zagledala ga je. Bila je ž njim stara teta Marjeta. Berač je zrl za odhajajočima ter mrmral: „Tako je na svetu!" J. Oštir. Trgovska in obrtniška zbornica. vi. Odsek je ti prošnji natanko premislil in pre-udaril ter se uveril, da sta utemeljeni. Zato pa tudi misli, da postopa le v smislu tukajšnjih krogov, ako priporoča slavni zbornici, naj se pridruži prošnji častite zbornice liberške, katera govori poleg tega tudi o tistih točkah, ki se nahajajo v prošnji več ljubljanskih obrtnikov. Poročevalec misli nadalje, naj zbornica navede v dotični prošnji še tole. Preodkazovati pričuvne zaloge bilo bi le tedaj opravičeno in utemeljeno, ako bi se moralo v obče čakati nekaj (6—8) tednov, predno bi imel kdo pravico do bolniških podpor. Čakati pa bi ne bilo treba tistim delavcem, kateri prihajajo iz katere že obstoječe bolniške blagajnice, baš zaradi tega, ker bi jim bil preodkazan primeren pričuvni zalog. Ti delavci dosegli bi za razliko od drugih delavcev, kateri šele po preteklem čakanju imajo pravico do podpor, koj pravico do podpor, katera po takem ne bi nehala. V takih slučajih morali bi visokost preodkazanih zalogov dovesti v sklad z visokostjo doseženih beneficij. Ako pa to ni, potem naj se že obstoječih blagajniških pričuvnih zalogov, kateri so zvečine tudi podporni zalogi, zdaj ne dotikamo in naj se šele tedaj preodkažejo, kadar pride v moč zakon o oskrbovanju starcev in invalidov, tako da prihranjeni deleži vsakemu delavcu dobro pridejo na starost, kar utegne tudi namenu teh zalogov največ ustrezati. Kar se tiče §§ 6. in 7., ki govorita o visokosti mezde, ki jo je zavarovati, ter o visokosti bolniških podpor, ki jih je dajati, priporoča poročevalec naslednje. Ako se hoče bolniško zavarovanje pokazati praktično, mora se osnovati jednostavno in načelo jednostavnosti mora mu biti podstava. Zategadelj je najprvo potreba, da se za vplačevanja in bolniške podpore določijo jasne in točne podstave, in zategadelj priporoča, da se, kar se tiče zavarovalne mezde, postavijo mezdni razredi, ter v soglasju s tem, da se napravijo, kar se tiče bolniških podpor, primerni podporni razredi. Namreč tako: Mezdni razredi za različne mezde ali plače, od katerih 6 dni sestavljajo tedensko mezdo in 300 dni letno plačo: Razred Dnina Tedenska mezda Letna plača I. — gld. 60 kr. 3 gld. 60 kr. — II. - . 80 „ 4 „ 80 „ - III. 1 „ - „ 6 „ — „ - IV. 1 „ 20 „ 7 „ 20 „ — V. 1 . 50 „ 9 „ — „ - VI. 1 . 80 „ 10 „ 80 „ VII. 2 „ 10 „ 12 „ 60 „ VIII. 2 „ 40 „ 14 „ 40 „ - IX. 3 „ - „ — „ - „ 900 gld. X. 4 . - , - „ — , 1200 Iz mestnega zbora ljubljanskega. V Ljubljani, dne 12. marca. (Dalje in konec) Obč. svetovalec g. Klein nasvetuje z ozirom na žalostno stanje malega obrtnika, naj se sprejme konzorcijeva ponudba; ravno razloček 488 gld. 47 kr. kaže, kako ljut boj se bije mej kapitalom in obrtom. Bati se pa tudi konzorciju ni, da ne bi se izvršila dela Učno, za to bo skrbelo že stavbene vodstvo. Obč. svetovalec g. Benedikt opozarja na to, da so se dosedaj še vedno odbijale ponudbe Ton-niesove; ako se mu to pripeti tudi v današnjem slučaji, ko je vendar ponudba njegova najcenejša iu ugaja vsem predpisom, minolo ga bode veselje ter se ne bo hotel več vdeleževati dobav. Predlog odsekov naj se tedaj potrdi. Obč. svetovalec g. Ivan Železnikar se pridružuje g. Kleinu. Tukaj se bo magistrat odločil mej kapitalom in obrtniki, ki bi bili jako razdraženi, ako bi propadli. Ker je zanimanje po mestu za to zadevo veliko, nasvetuje glasovanje po imenih. (Oho, oho! in veselost.) Obč. svetovalec g. Vel k a vrh pravi, da se sami izjavljajo mizarji, koliko imajo dela. Konzorcij broji 11 članov; govoriti se tedaj ne more skoraj o nobenem dobičku, ki bi ga imeli posamezni mojstri, pri tem bi se pa vendar meščanstvo obremenilo z okroglimi 500 gld. Občina mora stati na stališči vseh meščanov ter ne sme jemati na eni strani, na drugi pa dajati. Obč. svetovalec g. dr. Gregorič priznava, da so dandanes obrtniki res v žalostnem stanji, toda tukaj se prav za prav ne more govoriti o malih obrtnikih, kajti Hansel, Krimmer in drugi so veliki mojstri, ki se žive od manjših enako — tovarnarjem. Ti mojstri bodo manjše delavce pritiskali tudi v bodoče, naj se jim že izroči to delo ali ne. G. podžupan Petričici predlaga glasovanje z listki, g. župan pa nasvetuje konec debate, kar se tudi sprejme. Predloga gg. Železnikar j a in Petričiča glede glasovanja se odklonita. Nasvet g. svetovalca Klein a propade z 9 proti 13 glasovom ter obvelja oni stavbinskega odseka. Trije gospodje svetovalci niso glasovali. G. dr. Stare predlaga še v imenu stavbinskega odseka, da se oddajo steklarska dela gosp. Kollmannu, ker je ponudil mimo g. Kajzela za isto ceno 793 gld. 43 kr. boljše steklo. Zbor pritrdi. IV. a) Svetovalec g. Valentinčič poroča v imenu odseka za olepšavo mesta o kupnih ponudbah gg. Antona Meršola in Josipa Seuniga glede parcele št. 540 podturnske graščine ter nasvetuje, da se ponudbi odklonite zaradi premajhne kupnine (56 in 57 kr. za štirjaški seženj) in ker sploh ne kaže prodajati mestna zemljišča v šišenski občini, dokler ne spadajo pod mestni pomerij. Predlog se sprejme. b) G. svetovalec dr. Gregorič nasvetuje glede ponudbe g. Frana Lainerja o parcelah 504 in 505 podturnske graščine, da se vrne prošnja mestnemu magistratu, ker ponudnik ni priložil načrta nameravane stavbe. Svetovalec gosp. pl. Zitterer je sploh zoper prodajanje mestne lastnine, ako ni nujna potreba, ter predlaga, da se naravnost odkloni prošnja. Gosp. Hribar pridružuje se gospodu pred-govorniku. Pri glasovanji propade odsekov nasvet ter obvelja oni g. pl. Zittererja. Točka III. c) o adoptiranji bivšega hleva pri podturnskem gradu se odstavi z dnevnega reda, ker ni še izdelan proračun. V. Gosp. svetovalec pl. Zitterer poroča v imenu šolskega odseka a) o računu tukajšnje velike realke o porabi dotacije za 1887. leto, in b) o računu modelirske šole, zvezane s tukajšnjo veliko realko, za leto 1887, ki se odobrita brez razprave. Isti gospod svetovalec nasvetuje ad c), da se slugi pri II. mestni ljudski šoli, Štefanu Benčini, dovoli denarna podpora 30 gld., kar obvelja. VI. a) G. podžupan Petričic predlaga, da se podeli mestnim detektivom in stražnikom za re-vizijon glede pasje takse nagrada 40 gld., kateri znesek bo magistrat vsled g. županovega nasveta razdelil mej štiri vdeleženee po svoji previdnosti. b) Svetovalec g. dr. Tavčar poroča v imenu finančnega odseka o dopisu kornega poveljništva glede vpeljave vodovoda v novo mestno vojašnico. Mestni zbor je sklenil, da se napelje vodovod do vojašnice, v notranje prostore pa le proti povračilu troškov. Prej pa se morajo očistiti vodnjaki v vojašnici, ki imajo pokaženo vodo. c) Svetovalec gosp. Ravnikar poroča v imenu istega odseka o troških za vzdržavanje poslopja velike realke; polovico, katero trpi mestna občina, potrdi zbor v znesku 608 gld. S7Va kr. Gospod svetovalec Valentinčič vpraša gospoda župana, kaj je z novim redom za izvoščke, s šesto lekarno v Ljubljani in z vtelesenjem pod-turnskih zemljišč v mestno občino. Gospod župan mu odgovori, da se o vseh treh zadevah vrše obravnave, o stanji teh obravnav pa bo poročal prihodnjič, ker se mora prej poučiti, bodisi iz aktov, bodisi pri dotičnih oblastnijah. Gospod župan tudi gosp. podžupanu obljubi, da se bo v kratkem predložil mestnemu zboru njegov načrt o novem selilnem redu. Potem se ob polu deveti uri sklene javna iu prične tajna seja. Dnevne novice. (Nj. c. kr. visokost cesaričnjo-udovo Štefanijo) sta dne 9. t. m., kakor poroča „Edinost", obiskala v Miramaru nadvojvoda Karol Štefan in nadvojvodinja Marija Terezija. To je bil prvi obisk, kateri je sprejela cesaričinja za časa svojega bivanja v Miramaru. (j Karol Deschmann.) Pogreba se je včeraj vdeležilo veliko število odličnega ljubljanskega občinstva iz vseh stanov brez razlike naroduosti. Za križem so se uvrstili dečki iz Marijanišča iu deklice ■ s S •¡ 1 e opazovanja zrakomeia T mm toplomeru po Celzija •SS s a te a 13 7. u. zjut. 2. u. poji. 9. u.zvec. 737-7 737-6 736-6 3-4 7 2 0-6 si. vzh. si. jvzh. si. vzh. oblačno jasno 0-00 Srednja temperatura 3-7° C., za 0 9° nad normalom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 14. marca. Papirna renta 5 % po 100 gl. (s 16% davka) S3 gl. 20 kr. Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „ 83 „ 80 „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 111 „ 50 „ Papirna renta, davka prosta......99 „ 30 Akcije avstr.-ogerBke banke ...... 893 „ — „ Kreditne akcije ....................302 „ 25 „ London............121 „ 85 „ Srebro............................- „ — „ Francoski napoleond....................9 „ 62 „ Cesarski cekini......................5 „ 70 „ Nemške marke ..........59 „ 45'/s„ St. 4457. Razpis. (i) Mestna občina ljubljanska išče za čas gradnje mestnega vodovoda paznike za stavbe in za polaganje cev ¡j proti dobremu plačilu. Pazniki morajo dokazati, da so praktično izurjeni in da so že nadzirali stavbe; pazniki za polaganje cevij pa še posebe, da so dlje časa zlasti samostojno delali pri ključavničarjih; prednost imajo taki, ki so že imeli posla pri polaganji in montiranji vodovodnih cevij, in taki dobodo tudi povračilo potnih troškov do Ljubljane. Ponudbe jo najdalje do 1. aprila letos izročiti pri ljubljanskem magistratu. V Ljubljani, 12. dan marca 1889. ^Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto!^ Visokočastiti duhovščini priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, kineškega srebra in iz medenine najnovejšo oblike, kot Itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da so delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt. Stare reči popravim, ter jih v offiiji pozlatim in posrebrim. Oč. gg. naročniki naj mi blagovoli poslati iste nefrankovane (18) Teodor Slabanja, srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto! soooooooooooooooooooooooooooooc Izvrsten mei pravi garantovani pitanec se dobiva v zabojčkili po 5 kil, á kilo 50 kr. in zabojček 30 kr. proti predplačilu ali poštnem povzetju pri Oroslavu Dolenc-u, (10-10) svečarji v Ljubljani. aoooooooooooc Franc Goršič, oi-gljarv I jjiil>l jniii| (liazpotne ulice 6) priporoča se p. n. prečastiti duhovščini za izvrševanje in popravljanje cerkyexxxh orgelj ter zagotavlja najboljšo postrežbo. O mojem zadnjem delu (op. 52), postavljenem vlansko jesen v Št. Marjeti pri Gradcu, se je izrekel dr. Archer (načelnik kolavdacijske komisije, v kateri sta bila tudi graške stolnico regens chori dr. J. Weiss in konccrtni orgljavcc dr. Zechncr) tako-le: „Das kleine Werk (12 spremenov na 2 manualah) leistet Unglaubliches." (6-6) Pri sedaj nizki ceni ein a bi bil pravi čas za naročitev norih orgelj. i Brata Eberl, * JC izdelovalca ol jnatih barv, firnežev, lakov JC in napisov. £ Pleskarska obrt za stavbe in meblje. £ xi b-j« g g za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. J ^T priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse II v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ^^ znano reelno lino delo in najnižje cene. u Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve J v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem ^ K lanenem oljnatem firneži najtineje naribane in boliše ^^ nego vse te vrste v prodajalnah. ^^ ^ ¡¡HT" Cenike na /.nlitevanje. ""•H ^ Odlikovan: 187 S, 1881. ^es- Josip Deiller, tovarna za cerkveno blago in razprodaja —= cerkvenih oprav =— na Dmtaji VII., ZieglergaMNC 27. Zastopnik Franc Kriickner. Proti gotovi naročbi se naj točneje i z v r š u jejo vsakovrstne cerkvene oprave kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, stole, baldahini, zastave itd., kakor tudi • Odlikovan: 187 It, 1881. Diseldorfske oljnate t barve v tubah. ► seeeeeeeeeeeeeecft < Akvarelne barve ^ mokre in suhe. ™ ADOLF HAUPTMANN, prvn kranjska tovarna »-oljiiatili barv, tirno/,a in laka-« v ' Pisarna in zaloga: ÄoIkUI drevored < t (semoniščno poslopje). Filijala: Slonov« uliee l<)-lvi priporoča slikarjem, dijakom, stavbenim in pohifttveniin mizarjem, Iikarjein kakor sploh p. n. občinstvu svoje priznano izvrstne izdolke ter pošilja na zahtevanje ceniluike zastonj in franko. Oljnate barve v ploščevinastih pušicah le najboljše vrste, posebno pripravne za razprodajalce, po znižanih cenah; v dežah od 25 klgr. naprej primerno ceneje. r Kupovalcem večjih množin k prednostne cenc. I feSflK«) 4 h » Perstene, mineralne in kemične barve. <^se vrste slikarskih in j likarskih čopičev in } slikarske patrone.