Št. 292 (14.383) leto XLVIII.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bilje edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600
GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481 /533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190__
1200 LIR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70_
SREDA, 16. DECEMBRA 1992
________________________ f_________________________________
ITALIJA / DAN PO VOLITVAH NOV POTRES V ITALIJANSKEM POLITIČNEM SVETU
Milanska preiskava o podkupninah: sodno obvestilo tajniku PSI Craxiju
Socialistični voditelj pravi, da gre samo za politični napad v okviru dobro vodene kampanje
Vojmk Tavčar
RIM - Novica ni bila Nepričakovana, a je kljub vsemu eksplodirala z Nločjo bombe. In povzročila pravi potres, morda še večji od izidov nedeljskih in ponedeljkovih upravnih volitev. "Italijanskemu političnemu sistemu so pomerili v srce,« je dejal notranji minister Nicola Mancino m s tem jasno nakazal s°dni in politični domet Nkrepa milanskih sod-mkov, ki so včeraj posla-h jamstveno sporočilo Ojniku PSI Bettinu kkaxiju.
Novica je udarila v ita-hjanske politične kroge °koli 13. ure, ko so bili Voditelji zavzeti z analizo volilnih rezultatov, ^ajprej so agencije od-hpkale novico kot zelo Verjetno, malo pozneje Pa jo je uradno potrdilo |udi tajništvo PSI. Na ita-djansko politično situa-cjjo, predvsem pa na so-pmlistično stranko, ki je lzsla z volitev poražena, f6 je po plohi usula še toča.
O možnosti jamstvene-obvestila socialistič-?emu tajniku se je v Mi-NNu govorilo že več Ca-Sa- Toda milansko tožil-SJV°. ki je s svojo prei-skavo o podkupninah in Nepravilnostih že posta-Vll° na zatožno klop 16 Parlamentarcev, očitno to hotelo, da bi jamstve-° sporočilo Craxiju ime-z° volilne posledice in je too počakalo na konec °litev. Kaže, da so se jtojmi tožilec Saverio Bo-, h in njegovi namest-. i Gerardo D’Ambro-lQ, Antonio Di Pietro,
Gherardo Colombo in Piercamillo Davigo sestali v ponedeljek popoldne in dokončno sestavili tekst jamstvenega obvestila.
Dokument, ki obvešča tajnika PSI, da sodniki ugotavljajo njegove morebitne odgovornosti, naj bi omenjal kot možne prekrške, korupcijo in kršitev zakona o finansiranju strank. Sum o možni vpletenosti Craxija naj bi slonel predvsem na pričevanjih nekaterih obtoženih podjetnikov, kot so predsednik istoimenskega gradbenega podjetja Mario Lodigiani in poverjeni upravitelj Ligrestijeve družbe Pre-mafin Enzo Betti, baje pa tudi na priznanjih že obsojenega predsednika doma za ostarele Pio Alber-go Trivulzio Maria Chie-se. In k jamstvenemu obvestilu zoper socialističnega tajnika naj bi prispeval tudi bivši sekretar PSI Giacomo Mancini, ki je pred milanskimi preiskovalci pričal pred dvema tednoma ter ob tej priložnosti potrdil obtožbe zoper Craxija in sicer, da je vedel za vse kanale finansiranja socialistične stranke.
Na obtožbo je socialistični sekretar popoldne odgovoril z ostro izjavo, v kateri je jamstveno sporočilo ocenil kot »povsem neosnovano pobudo, ki pa je prava agresija na mojo osebo s političnimi, nikakor pa ne sod-nijskimi cilji«. Dodal je, da tudi ukrep milanskih sodnikov sodi v okvir »dobro uglašene kam-
panje proti meni, ki traja že nekaj mesecev in ki je vsem jasno pred očmi«. Craxi si je kot tajnik prevzel moralno odgovornost za vsedržavno delo stranke in dodal, da je že v poslanski zbornici pred nedavnim jasno povedal, kaj meni o finansiranju strank, ob tem pa pribil, da jamstveno obvestilo	zadeva
upravljanje stranke, »s katerim se nisem ukvarjal in o katerem v večini nisem bil niti posredno seznanjen«.
Milanski sodniki Craxijeve reakcije niso hoteli komentirati in so dejali le, da sodniki morajo govoriti le preko svojih ukrepov. Ni pa molčal nekdanji tajnik PSI Giacomo Mancini, ki je včeraj potrdil svoje obtožbe zoper Craxija, kakor jih je bil formuliral sredi novembra v intervjuju z novinarjem milanskega Corriere della Sera. Po njegovih besedah je Bettino Craxi dobro poznal vse legalne in manj legalne vire finansi-
ranja stranke, medtem ko za nekatere od teh najbrž ni vedel upravni tajnik Vincenzo Balzamo, ki je umrl za kapjo le teden potem, ko je od milanskih sodnikov dobil jamstveno sporočilo.
Korak milanskih sodnikov je v Rimu odjeknil kot prava bomba. Reakcije politikov so nihale med osuplostjo in zaprepadenostjo, pa tudi zaskrbljenostjo nad tem, kakšne bi lahko bile posledice za sistem. Ni naključje, da je snoči o
volilnih izidih in o sodnem obvestilu govorila Craxijeva večina na seji, ki jo je vodil sam tajnik in da se je popoldne po jutranji seji spet sestalo tajništvo PSI, da bi preučilo položaj v luči novih razpletov. In prav tako značilno je dejstvo, da nista hotela ne tajnika DSL ne KD spregovoriti niti besedice o sodnij-skem ukrepu.
Jamstveno obvestilo je, kot je razumljivo, povzročilo največjo zaprepadenost in zaskrbljenost v
socialistični stranki, obenem pa je prispevalo k temu, da je PSI strnila vrste vsaj na vodstveni ravni. Voditelj notranje opozicije Claudio Martelli je odpovedal za včeraj sklicani sestanek svojega krila in pozval stranko k enotnosti in solidarnosti in na isti ton so bile uglašene tudi izjave drugih voditeljev. Zato pa so iz periferije začele prihajati jasne zahteve, naj tajnik odstopi.
Ce sta KD in DSL molčali, so se pa oglasile druge politične sile. Najbolj radikalna je bila Severna liga, katere senatorji so včeraj popoldne v znak protesta zapustili za skoraj pol ure senat, češ da ne morejo glasovati o finančnem zakonu, ko je tajnik ene od vladnih strank in bivši predsednik vlade dobil jamstveno obvestilo in je osumljen korupcije. To pa je bilo preveč tudi za načelnika skupine Stranke komunistične prenove Libertinija, ki je poudaril, da sicer ni bil nikoli mehak do Craxija in socialistov, vendar dodal, da »politike ni mogoče delati z izkoriščanjem jamstvenih obvestil«.
Kaj se bo zgodilo sedaj je težko napovedati. Rim je vsekakor pretresen in najbrž bo še bolj, če bi se uresničile govorice o novih jamstvenih obvestilih, ki so krožile včeraj popoldne predvsem v senatu.
SLOVENIJA / KEVS
KARLOVAC / SRBSKI SLI POPUSTILI POD PRITISKOM MEDNARODNE JAVNOSTI
Veliki nastopajo skupaj, mali v njihovi senci, pravi minister Rupel
Konkretnih odločitev ni pričakovati
, LJU
bol
Š^nizE
znal,
je
Nja, :
koV;
vida Owna podati uvodno razpravo o nekdanji Jugoslaviji.
V sklepnem dokumentu ima vprašanje nekdanje Jugoslavije posebno poglavje, znotraj tega pa je poseben poudarek na vojni v Bosni in Hercegovini. Glede sprejemanja tega dokumenta je bilo precej zapletov, saj je zunanji minister Bosne in Hercegovine Haris Silaj-džič celo zahteval, naj ta dokument »škartirajo«, ker v njem ni bilo zahteve po odpravi embarga na uvoz orožja v BiH, toda pozneje je moral tudi on sprejeti kompromisno rešitev.
Minister Rupel je kot glavni dogodek na zasedanju Kevsa v Stockholmu navedel nastop ruskega zunanjega ministra Kozirjeva. Označil ga je kot znamenje, da se v Rusiji nekaj dogaja oziroma kot ministrov poskus, da se na nenavaden način poslovi se od kolegov. Povedal je, da ga je Kozi-rjev za Božič povabil v Moskvo.
Nad tisoč ujetnikov iz zloglasnega srbskega taborišča Manjače sinoči prispelo na Hrvaško
Namestili so jih v eni od kasarn nekdanje JLA - Do konca tedna naj bi spustili še nadaljnjih 2000 ujetnikov Manjača ni edino taborišče, v katerem držijo vojake in civiliste - V Karlovac prihajajo družine pogrešanih
Goran Moravcek
KARLOVAC - Zloglasno taborišče Manjačo pri Banjaluki utegnejo kmalu zapreti. Doktor Radovan Karadžič, vodja Srbov v BiH, trdi, da se bo to zgodilo do petka, ko bi tudi zadnji taboriščnik moral stopiti v svobodo skozi vrata pekla, nad katerimi v cirilici piše “logor - zabranjen ulaz“. Prva Karadžičevih obljub se je uresničila že v ponedeljek, potem ko je okrog 21. ure 1080 ljudi prišlo s področja, ki je pod nadzorom Srbov, v hrvaško mesto Karlovac. Moški so se pripeljali pod zaščito Visokega komisariata ZN v 20 avtobusih, skupaj z begunci. Namestili so jih v eni od karlovških kasarn nekdanje JLA.
Ko so izvedele o prihodu velike skupine moških, med katerimi jih je precej več mesecev preživelo v Manjači, so začele davi v Karlovac prihajati tudi družine
teh nesrečnikov. Zaradi tega so na hitro sklicali sejo mestne vlade Karlovca, ki si prizadeva, da bi preprečila begunski kaos.
Na področju BiH, ki je pod srbskim nadzorom, poleg Manjače še zmeraj deluje vrsta zloglasnih taborišč. Po sporazumu med Mednarodnim rdečim križem in vsemi tremi stranmi, ki so v vojnem spopadu na območju BiH, bi morali Srbi vsa taborišča zapreti, ujetnike pa spustiti na svobodo. Predviden rok za to je bil 31. oktober, zdaj pa se še zmeraj več deset tisoč ljudi nahaja v srbskem ujetništvu. Okrog 770 ujetnikov iz Manjače so sredi novembra izpustili na zahtevo Mednarodnega rdečega križa, katerega predstavniki so se že sredi julija prepričali o skrajno težkem življenju taboriščnikov in o mučenjih.
Vlada BiH je pred
kratkim objavila poročilo o zločinih zoper civilno prebivalstvo in zagotovila, da se število taborišč pod srbsko oblastjo ne zmanjšuje. Bojijo se, da so Srbi pod pritiskom mednarodne javnosti del taborišč zaprli zato, da bi lahko znova odprli druga, na drugih po-
dročjih. 2e po odkritju resnice o koncentracijskih taboriščih v BiH so, kot pravijo bosansko-hercegovske oblasti, Srbi pobili “stare" taboriščnike, ki so bili v zelo slabem stanju zato, da bi za seboj zabrisali sledove mučenja. Ob cesti, ki pelje od Skender Vakufa
do Travnika, naj bi na področju Koričanske stijene pod planino Vlašič zasuli okrog 5.000 trupel taboriščnikov. Zaenkrat še ni dokazov o teh množičnih grobiščih, z izjemo okolice Vukovarja, kjer so Srbi na področju Ovčare umorili okrog 200 Hrvatov.
■BčIkb-
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
Maratonska seja tržaške skupščine
Maski občinski svet je včeraj ob sedmih zjutraj (zasedanje je trajalo dvanajst ur) odobril proračun za leto 1993. Svetovalec Demokratične zveze Roberto Treu je govoril več kot pet ur, Zupan pa je prekinil Sama Pahorja, ki je spregovoril v slovenščini.
....................stran 5.
Italijanski mirovniki o misiji v Sarajevu
Predstavniki skupine kakih 500 mirovnikov, ki so v prejšnjih dneh obiskali oblegano Sarajevo, so včeraj na tiskovni konferenci v Rimu poročali o rezultatih mirovne misije v Bosni in Hercegovini.
....................stran 5.
Monteshell: preklic odpustov
Vodstvo družbe Monteshell in sindikalisti so s posredovanjem deželnega odbornistva za industrijo dosegli sporazum, po katerem bo preSlo 90 delavcev nekdanje tržaške naftne čistilnice Aquila v sklop novega podjetja SA.VI.TRI., vendar bosta imeli odločilno besedo ministrstvi za industrijo in delo.
....................stran 6..
Občina Milje ima novo upravo
V	Miljah so predsinočnjim izvolili novo občinsko upravo, ki jo znova vodi socialistični župan Ulcigrai. Novo koalicijo sestavljajo Lista Frausin, PSI, PRI in zeleni.
...................stran 6.
V	Doberdobu odobrili proračun
Doberdobski občinski svet je predsinoči odobril občinski proračun za leto 1993. Krčenje javnih izdatkov bo tudi tamkajšnjo upravo prisililo k varčevanju in bo omogočilo izvedbo le najnujnejših investicij.
...................stran 8.
Izžrebali
četrtfinalne pare pokala UEFA
V	Ženevi so včeraj izžrebali četrtfinalne pare za pokal UEFA. Juventusu je žreb dodelil Benfh co iz Lizbone, Roma pa se bo pomerila z Bo-russio iz Dortmunda. Preostali srečanji sta Real Madrid - Pariš Saint Germain in Auxerre - Ajax Amsterdam. Prve tekme bodo 3. marca 1993, povratna srečanja pa bodo na sporedu 14 dni kasneje. Juventus bo v prvi tekmi gostoval, medtem ko bo Roma igrala doma.
..................stran 19.
Jure Košir deveti
Na tekmi svetovnega pokala v slalomu je naš smučar zasedel odlično deveto mesto. Gregor Grilc je po odlični uvrstitvi v prvi vožnji v drugi izpadel.
..................stran 19
Sreda, 16. decembra 1992
MNENJA
r---
KOMENTAR
Kriza,
resnična
in globoka
Vojmir Tavčar
Sporočilo je jasno: italijanskim volilcem sedanji strankarski sistem ne ustreza veC. Ponovili in podčrtali so ga volilci, ki so se v nedeljo in ponedeljek odpravili na volišča, da bi obnovilli 55 občinskih svetov in en pokrajinski svet.
Svoj protest so volilci izrazili na veC načinov: na severu predvsem tako, da so množično glasovali za Severno ligo Umberta Bos-sija in podprli njen program federalne ureditve Italije; na jugu tako, da so se izrekli predvsem za skrajno levo in skrajno desno
opozicijo; v vsej državi pa s skromnejšo udeležbo (ki ji
je bila v odstotkih znatno manjša od udeležbe na spomladanskih političnih volitvah).
V nedeljo in ponedeljek je za obnovitev občinskih skupščin volilo približno milijon upravičenčev, kar pomeni 2 odstotka vseh italijanskih volilcev. Ta vzorec je nedvomno majhen in tudi glede na teritorialno porazdelitev ne preveč homogen in reprezentativen!; je pa pomemben, saj nedeljske volitve niso bile samo glasovanje o obnovitvi občin-
skih uprav, pač pa skoraj referendum, na rem naj bi se ljudje izrekli za ah proti
katerem naj sedanjemu političnemu sistemu. To razsežnost so tem volitvam - morda proti lastni volji - dah tudi vsedržavni voditelji strank, ki so vsi brez izjeme obšli Italijo po dolgem in po čez in vnesli s svojimi zborovanji v krajevne stvarnosti izrazito vsedržavne probleme: od spremembe volilnega sistema do ustavne reforme. To razsežnost je glasovanju dalo tudi dejstvo, da so bile to prve volitve po tistem, ko je sodstvo spomladi in poleti pogumno zarezalo v tvor podkupnin, ki je ena od rakastih ran sedanjega italijanskega političnega sistema.
Izidi kažejo, da so volilci tokrat krepko udarih po krščanski demokraciji in socialistih, ki sta glavni stranki sedanje vladne koalicije, in tudi tisti, Id sta bili najhuje vpleteni v afero podkupnin. Niso pa ne kaznovati ne nagraditi strank, kot so Demokratična stranka levice (nekdanja KPI) in Republikanska stranka, ati pa večstrankarskih list,
POGLED
Pristop in politična odgovornost
Bogo Samsa
V	Sloveniji se sestavlja nova vlada, kot da bi poslanci novega parlamenta bili Napoleonovi vojaki, s katerimi se igra otrok. Svinčene vojačke premika, kot se mu zljubi in menjava fronte, prijatelje in sovražnike po volji velikega gospodarja. Toda poslanci so osebnosti iz mesa in krvi, odgovarjajo volilcem in so predvsem odraz njihovih resničnih interesov.
V	teh dneh smo slišali, da so predsedniška mesta in ministrstva »rangirali«, naredili nekakšen seznam vrednosti, in sedaj jih bodo po »rangu« in teži delili strankam. Vse skupaj spominja na zloglasni »kodeks CenCeli«, ki je vse, prav vse javne funkcije v Italiji delil po karatih: predsednik vlade in predsednik republike 24 karatov, minister prvega ranga toliko, ministri naslednjih rangov to-
liko, vse do zadnjega pisarčka ati novinarja v državni RAI. Vse je bilo v oblasti strank in za vse je bila odločilna milost strankarskih mogotcev. To je tista pot, ki je Italijo pripeljala na rob razpada sistema in po kateri že pričenja korakati Slovenija šele dobri dve leti po tako prijetni in topli slovenski pomladi.
Stvari je treba postaviti na noge in izhajati iz potreb države, državljanov Slovenije. Kaj je treba narediti v tem trenutku? Katere sile lahko homogeno odgovorijo na bistvena vprašanja povsem prepričljivo ali pa na osnovi konstruktivnega kompromisa?
Homogenost političnih silnic je zelo zapletena zadeva, iskanje kompromisov in stičnih točk velik napor, toda v slovenskem primeru zgodovinska nujnost.
Stranke so legitimni glasniki in nosilci intere-
sov; to so v vseh primerih, razen kadar nasprotujejo osnovnim načelom, ki so zapisana v ustavi. To pa so tudi načela enakopravnosti vseh državljanov, prepoved rasne, verske ati nacionalne mržnje. To je vsekakor limit, ki velja v vseh civiliziranih deže-lahm bi moral veljati tudi v Sloveniji.
Ge izhajamo iz teh načel, so rešitve bolj logične, celotna kombinatorika pa manj mehanična in bolj organska.
Treba je najti konsenz glede gospodarskih vprašanj. Podobno je bilo pri sprejemanju privatizacijskega zakona. Zanj so v prejšnjem parlamentu glasovali trije »veliki«: socialdemokratski prenovitelji, liberalni demokrati vseh vrst in katoliški del parlamenta. Je to osnova za širši konsenz tudi zdaj?
V tem okviru je treba najti tudi kompromis za
zelo občutljivo temo, slovensko kmetij-stvo.Treba ga je zaščititi, toda ne na škodo drugih propulzivnih dejavnosti, predvsem pa se ne sme Slovenija na tej osnovi zapreti.
Prav zunanjepolitični odnos je najbrž drugi sklop problemov, ki je hkrati povezan s prvim, gospodarskim. Vstop Slovenije v Evropsko skupnost namreč ni tako preprosta zadeva. Ponovno so v ospredju interesi in resno vprašanje, kdo bo dobil, kdo izgubil, kdo bo celo ogrožen. Možen in celo nujen je konstruktiven kompromis, toda osnovna usmeritev ne bi smela biti sporna: Slovenija naj bo odprta država, s pogledom v svet in prihodnje stoletje.
Notranjepolitične zadeve. Slovenska skrajna desnica nacionalistično, militantno, odkrito napoveduje razne oblike
etničnega čiščenja. Nekateri drugi o tem ne govore tako odprto in grozeče, so pa miselno zelo blizu. Slovenija je bila v Času slovenske pomladi izredno humana, odprta, prizanesljiva in ljubeče prijazna do vseh nesrečnih, do drugotnih, do vseh sodržavljanov, pa Čeprav niso bili 24-kara-tni Slovenci. To je logika vseh etosov: katoliškega, liberalnega in socialističnega. Vsi izhajajo iz humanega odnosa do sočloveka. Je na tej osnovi možen sporazum in kompromis? Zelo zaskrbljuje dejstvo, da na tiskovni konferenci krščanskih demokratov ni bilo slišati jasnih načelnih zadržkov do skrajnih slovenskih nacionalistov.
Sele ko bodo izdelane nekatere programske smeri, ko bo dogovorjena rešitev ključnih odprtih vprašanj, bo možno oblikovati politični okvir
nove vladne koalicije. Bo to levi center, kakršnega že poznamo, bo to desni center vključno z Jelinčičevimi nacionalisti; ali pa velika koalicija po vzorcu italijanskega »govemissima«? Je možna neka druga kombinacija?
Odgovori so izredno zapleteni; pomembni so za slovenski narod in obvezujoči za prihodnost. Strankarska kombinatorika, izključno odločanje po vzorcu: kdo bo zunanji in kdo notranji minister, kdo bo obračal denar prometnega ministrstva ... vodi nujno v slepo ulico parcialnih in zlasti neposrednih strankarskih interesov in njihovih lobijev. Številni slovenski politiki vseh barv so sposobni prevzeti odgovorna mesta, saj ne manjka sposobnih in odgovornih ljudi v slovenskih strankah. Problem je v pristopu in politični odgovornosti.
GLOSA
Kako čudovit poklic?!
ki se zavzemajo za postopne spremembe adikahuh pretresov. Nagraditi
brez preveč rad so Severno ligo, skrajno levo in skrajno desno opozicijo.Vendar tudi teh ne v tolikšni meri (tudi Lige v njenem rojstem Vareseju ne), da bi z lahkoto oblikovale krajevne upravne večine.
Kriza ni izmišljena, pac pa je resnična in globoka, je po Gramsciju ugotavljal na televiziji eden od kandidatov. Stari sistem je mrtev, novega pa še ni videti, ker se še ni rodil. Italijani so z volilnimi rezultati povedati, da se z odlašanjem in navideznimi spremembami ne bodo zadovoljiti. Ljudje želijo nov politični sistem, ki bo bolj ustrezal potrebam sedanje družbe. In politične sile morajo pomagati novemu, da se rodi, sicer bi kriza lahko ubrala tudi nevarna pota.
Ce bi govorili o korenu besede demokracija, bi res prišli do Čudovitega zaključka. Ljudstvo vlada.
Toda s tem pojem demokracija Se ni jasen.
Kaj in kdo je ljudstvo, kako naj vladam sebi.
Politiki, državniki, strankarski prvaki so polni demokracije.
Po programu g. Jelinčiča bomo v Sloveniji
Albert Žunic
vornosti, korupcije in seveda mladih narko-
»Leto dni ne bo nic - je šla vsa gnojnica za volitve...«
»skrčili« ljudstvo. Tako mi ne ostane nič drugega kakor zaključek, da so tudi pomembne politične odločitve predvsem stvar simpatije. Ker pa so politične odločitve hudo resna zadeva, svetujem, da naj se s tem ukvarjajo profesionalci.
Državljani Slovenije si lahko priznamo, da je nekaterim od nas že postal poklic - biti »pravi Slovenec«. Kako čudovit poklic?! Mi pa hitimo v Evropo.
Po neki teoriji ima ljudstvo taksno vlado, kakršno si zasluži. Naša slovenska ni bila do nedavnega prav nic dolgočasna. Mislim, da je bila živahno neprofesionalna. Ker pa smo mlada država, je tudi ljudstvo potemtakem skupina otrok. Slovenci pa se kot narod statistično staramo, ni stanovanj za mlade družine in tako dalje. Poleg tega imamo tudi, kot mlada država, velik problem starih alkoholikov (še iz hudih socialističnih časov), delovne neodgo-
manov.
Seveda hitimo v boljšo prihodnost. Bog nam bo za primeren odpustek odpustil grehe in »hvala bogu, zdaj je pa dobro«.
Ce bo ta odpustek v obliki dolgoročnega kredita, bomo pa spet malo potrpeli in ponovno živeli v prehodnem obdobju.
Državo predstavljamo vsi državljani, ki bi se morali najprej notranje prestrukturirati (mimogrede: to ni gospodarski pojem, o katerem v zdravih gospodarstvih govorijo kot o enkratnem zamahu, tako delajo tudi nekateri »ugledni« ekonomisti pri nas).
Mislim, da o tem ni potrebno posebej govoriti, ker je to konstanta vsakega dobrega gospodarja.
Tako, vlada izhaja iz državljanov. Za čisto ozemlje bodo poskrbeli »Zeleni Slovenije«. Pa tudi lepo obliko demokracije bomo spoznali takrat, ko bodo o resnih stvareh odločali »prestrukturirani Slovenci«.
1	2	3	4	5		6	7	8
9					10			
11				•	12			
13			•	14				
15		•	16			•	17	
18		19		•	20	21		
	22			•	23			
24				•	25			26
27		•	28	29		•	30	
31		32			•	33		
34				•	35			
36				37				
38				39				
Vodoravno: 1. sidro, kotva, 6. starejši možak, 9. na današnji dan leta 1770 rojeni nemški skladatelj, največji mojster glasbene klasike (Ludwig van, umrl 1827), 11. Cas brez moCe, 12. sladek sok iz me-čkanega grozdja, 13. vzdevek ameriškega politika Eisenhowerja, 14. prebivalka Tajske, 15. Nino Robič, 16. čarovnik, 17. Oskar Nedbal, 18. ime alpinista Česna, 20. okrajšano moško ime Arsenije, 22. pomol, mostovž, 23. afriški veletok,
24.	del rastline, ki vsebuje zrna,
25.	majhen zajedalec, ki prenaša nevarne bolezni, klošč, cek, 27. Anton Janša, 28. pod, 30. Vsevo-lod Ivanov, 31. glavno mesto Ukrajine, 33. grobo domače su-kno, raševina, 34. snov, materija,
35.	vrh v Polhograjskem hribovju,
36.	prebivalka države v okviru
Skupnosti neodvisnih držav, 38. plod, 39. krožno oblikovana vas afriških ljudstev.
Navpično: 1. vrsta žganja, pelinkovec, 2. neukrotljiva ženska, 3. pritlikavec, kešek, 4. grška črka, 5. Ricarda Huch, 6. omot, 7. srednjeevropska država, ki ji tečejo zadnji dnevi obstoja, 8. tipalka, 10. onemogla ženska, 14. kemijski znak za tantal, 16. trajna lepotna vzpenjava posodovka, 19. ime ameriške filmske igralke Farrow, 21. odžagan kos debla, hlod, 24. v suhih območjih rastoča rastlina z bodečimi, mesnatimi listi, 26. preprosto pastirsko glasbilo, 29. Lado Vilar, 32. anglosaška dolžinska mera, laket, vatel, 33. velika reka v Švici in Franciji, Rodan, 35. tirnica, 37. Jelko Kacin.
Zmago Pezdirc
BEGUNCI IN PRISELJENCI
MedScilo in Karibdo
-r-atančna analiza I x.l sedanjih sveto-J. >1 vnih procesov bi pokazala, da nagle preobrazbe uničujejo pravzaprav starodavno družbeno arhitekturo in ustvarjajo namesto nje urbanizirano, industrializirano in tehnokratsko, ki se - v dobrem in slabem - širi kot požar.To je značilno tudi za območje nekdanje Jugoslavije.
-l-arašCanje in prese-I ljevanje prebival-_L XI stva od 1815 do 1914 je bilo še veliko bolj dramatično od današnjega eksodusa. Tedaj se je zdelo, da bo evropska ekspanzija pre-rastla celo v gospostvo bele rase nad obarvano veCino svetovnega prebivalstva. Toda evropska ekspanzija je nosila v sebi kali lastnega propada. Naglica sprememb je bila samo v stotih letih večja kot poprej skozi tisočletja svetovnega razvoja. Zdaj' se šele zavedamo, da je evropsko obdobje svetovne zgodovine nepreklicno mimo. Evropske velesile so sprožile silnice, ki so izzvale njihov lasten zaton. Novo Evropo sicer simbolizira Evropska skupnost - vendar zdaj svetu grozi povsem drugačno soočanje: med bogatimi in revnimi, razvi-
Milan Meden
timi in nerazvitimi, belimi in obarvanimi. Evropa je nemočna. Proces nove evropske kristalizacije zato že nekaj Časa poteka v Nemčiji.
-|—vokazalo se je, da tu-L-Jdi današnji svet še _L nima boljših odgovorov: vse velike dileme se zapletajo z nacionalizmi - nasiljem in vojnami. Vsi odpirajo Metternichove rakve. Populacijska gibanja pa vselej spremlja tudi etično Čiščenje celih območij.
-|—v anes ni nic druga-lce. Za pomiritev
JI_J vesti in javnosti se
razviti svet ukvarja z do-brodelništvom in prirejanjem množičnih protestnih shodov. Krokodilje solze. Na božični večer bodo lile v potokih.
-» jr-edtem bežijo lju-|\ /I dje iz severne J.VJLAfrike v Italijo, Španijo, Potrugalsko in Grčijo. Danes jih je tri milijone - do leta 2000 jih bo pet milijonov. Polovica beguncev je ilegalcev. To - na primer -pojasnjuje nemir v Grčiji in zavezništvo s Srbijo. Gez grško ozemlje je bežalo pred nekaj leti 70.000 Turkov iz Bolgarije. Svet je mižal na obe oCesi.
Iz vzhodne Evrope je pljusnil velik val beguncev in priseljencev: 550.000 Nemcev iz nekdanje NDR, 200.000 Zidov, 200.000 ostalih. Skoraj pet milijonov Rusov Čaka na potne liste, -r—k aztrešCena Jugosla-1-^ vija: 235.000 Nem-J-Vcija. 74.141 Švedska, 70.540 Švica,
57.500	Avstrija, 50.000 Madžarska. 17.000 Italija, 15.000 Turčija, 6.412 Danska, 6.300 Nizozemska, 4.000 Češka in Slovaška, 4.000 Britanija,
1.500	Poljska, 1.108 Francija (European: 26. -29. november 1992).
K temu je treba prišteti še skoraj 100.000 beguncev v Sloveniji in milijon v Srbiji in Hrvaški.
■■■■-|kspertne simulacije H ne napovedujejo -I—J umiritve tega eksodusa do leta 2000. Tega leta naj bi živelo na našem planetu 6 milijard ljudi - od tega kar 5 milijard v obubožanih državah. To lahko privede do eksplozije. Svet gre lahko le navzgor - ali navzdol. Tretje možnosti ni. Dobrih znamenj je bore malo. Zato se organizirana blaznost nadaljuje. V tej kompoziciji pa celo Slobodan Miloševič ni edini Alien (slepi potnik).
Deveti
stolpec
Tvvilight
zone
Nastanek slovenske države se zdi vedno bolj oddaljen čas, o katerem ne bomo nikoli zvedeli vseh podrobnosti. Vedeli bomo le toliko, kolikor je potrebno za ohranitev oblasti politični eliti, ki je izpeljala slovensko osamosvojitev. Protagonisti desetdnevnega osamosvajanja so naleteli tudi na mednarodne odzive svojega temačnega početja. Slovensko javnost so že zaceli prepričevati, da so drobne napakice s prisluškovanjem italijanskemu konzulatu nepomembne v sicer izredno dobrih odnosih s sosednjo Italijo. Res je, da Rim dolgo časa uradno ni odreagiral na obtožbe z Vzhoda. Res je tudi, da italijanski tisk slovenske prisluškovalne afere ni obešal na veliki zvon. Zadeva pa dobiva še mračnejšo dimenzijo ob zadnji izjavi zunanjega ministrstva, ki zagotavlja, da Slovenija ne prisluškuje nobenemu tujemu predstavniku. Menda so obstajali dokumenti, iz katerih je razvidno, da je VIS prisluškoval Christianiju. Izjava trdi, da sedaj tega nihče ne počne več. Ce je javnost pravilno obveščena, je VIS še vedno pod ingerenco notranjega ministrstva. Cernu to ministrstvo ni dalo takšne izjave? Zanimivo pri vsej zadevi je dejstvo, da smo ravno dan pred prvim ostrejšim opominom iz sosednje države lahko prebrali komentar poznavalca italijanskih razmer, ki nas je pre-
stran začela izvajaj1 protiukrepe, ki boaj
bje slovenske zgodovine stopilo iz obmoC) somraka.
Anton B. Kunstel)
■
■
I
!•
med državama. Očitno je bil komentator dobro poučen, da prisluškovalna afera dobiva mednarodne razsežnosti in da je potrebno v Sloveniji ustvaritl vzdušje, la bo pomirjujoče vplivalo na vzdušje pri sestavi nove vlade. Taksni, komentarji in izjava zunanjega minstrstva kažeta, da slovenska politika v veliki meri furtkcionita po privatnih linijah-Odgovornost za prisluškovanje se je razširila tudi v resor, ki s tem dejansko ne bi sme‘ imeti nobenega opravka. V normalnih državah bi zadevo lahko pojasnil predsednik države ali predsednik vlade. Ce ministri hočejo vso odgovornost nositi sami, bodo m°'.
Odgovornost za svoj nerodnosti bodo zag°'
irjali pred volilci ‘j e prea državo. Takrf
bo desetdnevno obdo

Do konca januarja so v pariškem Muzeju mode in tekstila na ogled fotografije, ki jih je v letih 1934-42 za modni časopis Har-per's Bazaar posnel Man Ray
V francoski prestolnici že sedmič zapored poteka mednarodni fotografski bienale, znan kot Mois de la photo. Uradno je mesec fotografije sicer november, toda številne prireditve
-	letos jih je na seznamu, ki ga je sestavil organizator, združenje Pariš Audiovisuel, kar 72 -so se začele že v drugi polovici oktobra in bodo potekale vse do konca januarja. Razstave so nanizane okrog treh poglavitnih osi: predstavitve evropske fotografije zadnjih petdesetih let, značilnosti fotografskih zbirk in zbirateljev ter dejavnosti zasebnih galerij, ki promovirajo nove tendence v sodobni fotografiji. Te tematske sklope pa dopolnjujejo retrospektive znanih mojstrov kamere in monografski prikazi izbranih poglavij iz fotografske zgodovine.
Eden ključnih dogodkov na pariškem fotografskem bienalu je vsekakor razstava Man Ray
-	Les Annees Bazaar v Muzeju mode in tekstila na ulici Rivoli v podaljšku Louvra. Man Ray (1890-1976), protagonist avantgardnih gibanj prve polovice stoletja -družil se je z dadaisti, nadrealisti in bil med pionirji eksperimentalne fotografije in filma - je namreč med leti 1934 in
Brane Kovic
1942 na pobudo Alex-eya Brodovicha kot modni fotograf sodeloval z revijo Harper’s Bazaar. To sodelovanje mu je prineslo tudi številna naročila drugih modnih publikacij oziroma uglednih revij kot sta bili Vanity Fair in Vogue. Morda se bo kdo začudil, da se tako vsestranska umetniška osebnost (le redki ga sicer poznajo pod pravim imenom Emanuel Radnitsky) ukvarja s področjem, ki se ga drži slabšalni prizvok minomega, komercialnega žanra; toda le bežen prelet razstavlje-
nih fotografij nas prepriča, da veliki ustvarjalci ne izgubljajo svoje domiselnosti in izvirnosti tudi takrat, ko se lotijo naročenih projektov. Man Ray je svoj umetniški habitus gradil iz radovednosti, iz hotenja, da bi presegel ustaljene načine gledanja in doživljanja. Zavračal je vsakršne omejitve svobode umetniškega izražanja in celo tehnične postavke posameznih likov, zvrsti je izrabljal za najrazličnejša eksperimentiranja, sinteze in izrazna nadgrajevanja, da bi dosegel želene vizualne
učinke. Kot pripadnik generacije »Amerikan-cev v Parizu« se je v dvajsetih letih pridružil mednarodni intelektualni umetniški eliti, iz katere mu ni bilo težko prestopiti v višje družbene sloje, torej tudi v kroge visoke mode, elegance in razsipniške nečimrnosti. Modni krea-tor Paul Poiret, ki ga je spoznal leta 1922, ga je prvi povabil, naj naredi serijo modnih posnetkov za njegove modele. Modna fotografija je namreč prav tedaj začela izpodrivati ilustracijo oziroma risarski naCin
V naslovu: Avtoportret, ok. 1930;
levo: Figura, ok. 1931; spodaj desno Elsa Schiaparelli, ok. 1934 (foto:Man Ray)
predstavljanja oblatil po specializiranih revijah. Po plahih poskusih v devetnajstem stoletju ter z dosežki Edvvarda Stei-chna in barona Meyerja se je v dvajsetih letih uveljavil pristop, v katerem sta modna kreacija in model, ki jo je nosil, umeščena v prefinjeno, skorajda sanjsko okolje, sinonima izoblikovanega okusa in takorekoC edini naCin, kako sporočati in prodajati modne novosti.
Do radikalnega preobrata v predstavljanju mode je prišlo šele po letu 1934, ko je ruski emigrant Alexey Brodo-vitch, scenograf in grafični oblikovalec s pariško izkušnjo, postal umetniški direktor najstarejše ameriške modne revije Harper’s Bazaar. Z urednico Carmel Snow je na strani Bazaarja začel uvajati revolucionarne novosti, vpeljal je nekakšen »filmski« prelom, kjer so razmerja med Črnimi in belimi toni, besedila, fotografije in naslovi člankov ritmično usklajeni, predvsem pa povezani z dinamičnimi medsebojnimi odnosi v nasprotju s statičnim videzom dotedanjih načinov grafične prezentaci-je v tiskanih medijih. Man Ray, ki je tedaj raziskoval nadrealistične poetike na najrazličnejših ustvarjalnih področ-
jih, je v Brodovitchu našel imenitnega sogovornika, predvsem pa drznega urednika, ki je bil trdno odločen, da dosežke umetniških avantgard posreduje tudi kupcem specializiranega modnega tiska. Njuno plodno sodelovanje je zelo spremenilo položaj modne fotografije, ki je iz ilustracije modnega izdelka postala kreativna zvrst, enakovredna drugim področjem fotografskega raziskovanja pojavne resničnosti.
V Man Rayevih modnih fotografijah se avtorjeva izoblikovana estetska naCela optimalno združujejo z namenskostjo žanra, premeščena je razlika med umetnikovimi osebnini-mi videnji in zahtevami naročnikov. Kot že tolikokrat doslej, se tudi pri temu ustvarjalcu potrjuje temeljno določilo fotografske estetike, namreč, da je fotografija mentalni proces, posledica ustvarjalne odločitve in notranjega pogleda, ne pa tehnična ekshibicija ob atraktivnem motivu. Pariška razstava v tem smislu osvetljuje še en vidik Man Rayeve genialnosti, predvsem v razmerju do njegovih dadaističnih in nadrealističnih stvaritev, katerih idejna polaga preveva njegove najbojše fotografije.
KULTURNA DEDIŠČINA / KNJIGE
Slovenija v prvem vodiču po evropski židovski dediščini
Pri ameriški založbi John Wiley and Sons je pred kratkim izšel vodič Po poteh židovske dediščine, namenjen tako strastnim popotnikom kot strastnim zgodovinarjem
Maja Razovič
I k*a je Slovenija » ®Pa, obkrožena z A. h da jo sekajo čuc ,e doline, da ima ; ,eil» toda mičen ko ganske obale«, d ‘Najbolj razvita in jelž)a Zahodu«, in i
laj. u/zav vkrcal t d)° demokratični hJIn<< - ta dejstv P ipadnikom južn , nskih plemen Zi :„ , z.nana. Toda 1 v kai takega objav . Prvem vodiču pc sir 1 *n vzhodnoei tS Židovski dedič
obiJv8re za P°vabi
A, SK »sončne si A1p«.
ye{ew2sd Hentagi
d Guide to C
Vodic pol
^jjdmdniEvrop; ~ ork,5^ S°nS
v J — UUIla
^hv"21 ie ne' takn ,lga- name d K° Popotniku ki p°Vnln.arju, 2id0 KC11*. ki bi n Sei;Urn° dedisch 7 poznali.
.merimo o ,
kult, nukrive tOtisVk0 dediS( tl?Sklh Zidov ii
delu ,orimo 0 kup,’. kl °dkriv, top Ue
ufc^dje m, Pa
kavi!!!’1 P°Tote:
S°,bili Židje ^
Lem
V«-'*™
kolSpi-
Rov-!*10 seznar ifiacji P°drobni - Cl) o tem, i~'
vCs'ptiioi-
’ M°vaško, i
sko, Romunijo, Jugoslavijo (knjiga je šla v tisk še pred razpadom južnoslovanskega absurdi-stana) in Bolgarijo.
Avtorica Ruth Ellen Gruber, ki je tudi sama Židinja, je bila veC let šefinja UPI-jevih dopisništev v Beogradu, Varšavi in na Dunaju, tako da je njeno poznavanje teh prostorov in njihove kulture, okrašeno z zgodbicami iz življenja, iz knjige naredilo zanimivo Čtivo tudi za tiste, ki radi potujejo sedeC ob kaminu.
Kakor se je »najboljši vseh sistemov«, ki je skoraj pol stoletja tlačil države vzhodnega dela Evrope, kanibalsko obnašal do zgodovinske dediščine, tako je tudi židovska dediščina izginjala zaradi brezbrižnosti in drastičnega zmanjševanja židovske populacije. Dolgoletne raziskave Ruth Gruber, podprte z dognanji svetovnega Sveta za židovsko dediščino, so dale podatke, ki so bili do sedaj malo znani.
Zanimivo je prebrati, da so v Sloveniji, kjer danes živi manj kot 100 Zidov v 15. stoletju na desetine katolikov na lastno željo prestopile v židovsko vero, ker je v tem obdobju imela židovska skupnost tak ugled in moC. Mariborski rabin Israel ben Petahya Isserlein je bil v 15. stoletju tako cenjen, da je imel naslov glavnega rabina Styrije, Carinthije in Carniole, židovsko prebivalstvo
mariborskega okraja, ki ima danes samo še okrog 10 elanov, pa jih je imelo več kot 100 tisoč.
V knjigi je poleg bogate bibliografije in slovarja terminov moč najti tudi podatke o krajih od Murske Sobote in Lendave do Celareva in Travnika, o vrednote-
nju in pristopu pa največ pove to, da je avtorica Varšavi posvetila šest strani, Auschvvitzu pa eno, ali v primeru Hrvaške, kjer se je o Zagrebu in Dubrovniku razpisala Cez štiri polne strani, Jesenovac pa je omenila samo v šestih vrsticah. Malo tradicionalnega in poklicnega
cinizma je prihranila samo za Srbijo, saj v njeni osebni izkaznici ni prirodnih lepot niti demokratičnih reform, paC pa veliko vojn in zaključna pripomba: »V avgustu leta 1942 so Nemci Srbijo opisali kot edino državo, ki je popolnoma oCišCena Zidov in Ciganov.«
KLOBUK DOL! / RADIJSKA IGRA
Radiofonija
Noordung
Radio Slovenija, lil. program, 16. 12. ob 22h
Mojca Jan
Danes ob 22. uri lahko na tretjem programu Radia Slovenija poslušate radijsko igro Radiofonija Noordung. Avtor teksta Jordan Randelovid se na Radiu Slovenija predstavlja prvič. Projekt je delo skupine Rdeči pilot, katere glava je Dragan Živadinov. Motivno delo izhaja iz idej slovenskega znanstvenika Hermana Potočnika Noor-dunga, zapisanih v delu Problem vožnje po vesolju, ki je bil objavljen v Berlinu leta 1929.
Radiofonija Noordung je postmodernistični poskus na področju zvoka in radijskega medija. Randelovid uporablja tehniko citiranja, ki zahteva od poslušalca veliko predznanja. Stilno tekst sledi naši zgodovinski avanat-gardi (Podbevšek, predvsem pa me spominja na Mrakovo Obločnico, ki se rojeva), ki mestoma že prehaja v ekspresionizem. Režija ravna z besedilom popolnoma svobodno. Beseda je znak. Nosilec pomena postane zvok, zven besede. Sam besedni pomen pride do izraza Sele s ponavljanji. Vsako ponavljanje določene scene, to je predvsem središčni prizor trikotnika Avantgardist -Retrogardist - Zenska, je narejeno v drugačni sferi in pokaže nov pomen določene besede ali sklopa; pomen, ki je bil podan s prejšnjo ponovitvijo, pa pride v sfero zvoka. Celoten projekt Noordting je grajen na pomenu zvoka. V njem je skrit naš kulturni in zgodovinski spomin in spomin Živadinova. Goli besedni pomen dobi
pomensko enačico, ki se širi prek meje samega besednega pomena. S fenomenološkim izrazoslovjem lahko rečem, da je v projektu Noordung v ospredju plast jezikovnih zvenskih tvorb. Zven besede primarno določa njen pomen. Obdelava besed kot zvočnih tvorb je podprta ali pa deloma prehaja v glasbo kot čisto zvočno formo. Iz sfere besednega zvena prehajamo v sfero zvena samega. Ti prehodi in miksi so narejeni z veliko mero znanja in vedenja, kaj hoče avtor povedati. Ponavljanje kot časovni element, ki naredi časovnost brezčasno, je stalno navzoče. Živadinov razdre časovno mero in ustvari hkratno dogajanje, ki je sicer razpeto v času, vendar mu čas ne predstavlja določujoče kvalitete. Poslušalec je prisiljen zbrano vztrajati v poslušanju. V svoji zbranosti je izpostavljen hkratni slušni in pomenski percepciji. Percepcija Noordunga zahteva popolno hkratno emotivno, intuitivno in intelektualno navzočnost ter aktivno ustvarjalnost in proučevanje danih kvalitet. Posluša izborno celostno umetnino, katere vsak košček, vsaka plast je do podrobnosti premišljena in je tam zato, ker brez nje stvar ne bi bila več Radiofonija Noordung. Živadinov ve, kaj hoče, kar se sliši v odlični izrabi radiofonskih možnosti. Doživljamo delo, ki je modelni radijski projekt in potrjuje samostojnost in umetniškost radijskega medija
ITALIJA, FURLANI J A-Jll LUSK A KRAJINA
Sreda, 16. decembra 1992
RIM / PO PEKOČEM VOLILNEM PORAZU STRANK VEČINSKE KOALICIJE
Vlada pod udarom
Na osnovi izidov upravnih volitev bi Amotovo vlado ne imelo več večine - Ostre polemike v PSIpo tudi znotraj drugih strank - Politični sistem je dotrajan
Vojmir Tavčar
RIM - Izidi nedeljskih in ponedeljkovih volitev so povzročili pravi potres in korenito spremenili italijansko politično sliko. Tako je včeraj ugotovil vatikanski radio v krajši oceni rezultata upravnih volitev. Tradicionalne stranke, je poudarila postaja Svete stolice, so bile kaznovane in splošno je priznanje, da je potrebna korenita reforma volilnega sistema.
Svoji oceni, ki v sinte-ticnosti radijskega sporočila jasno fotografira situacijo, je vatikanska postaja dodala še intervju z urednikom jezuitske revije Civilta Cattolica patrom Miche-lejem Simonejem, ki je ugotovil, da iz volilnih izidov jasno izhaja, da je »ritem sedanje politike še zelo daleč od ritma sprememb, ki ga želijo ljudje«. Vladne stranke je ugotovil pater Simone, so negibne. Se zlasti to velja za PSI, ki ga blokirajo notranji spori, medtem ko je manj negibna KD, ki je začela s prenavljanjem, vendar ji doslej ni uspelo še narediti tistega odločnega kakovostnega skoka, s katerim bi lahko začela izkopavati iz brezna.
Iz besed vatikanske postaje kot tudi iz ocen predstavnikov Svete stolice veje zaskrbljenost zaradi cefranja italijan-
skega političnega in družbenega tkiva in zaradi možne perspektive neupravljivosti. In to sta temi, ki sta prevladovali v ocenah in razmišljanju predstavnikov vseh političnih sil. Dve sta bili osnovni vprašanji v ospredju pozornosti: usoda vlade, ki bi po nedeljskih in ponedeljkovih rezultatih ne imela več večine (vladna koalicija bi s težavo dosegla 35 odstotkov) in pa dinamika, ki so jo volitve vnesle v notranja ravnovesja vseh tradicionalnih strank, saj so izidi zamajali stolček marsikaterega voditelja.
Če se nekatere sile kot MSI in Severna liga zaenkrat zadovoljujejo s poudarjanjem svojega uspeha, je leva opozicija s predstavnikom Stranke komunistcne prenove Lucion Libertinijem zahtevala takojšnje predčasne volitve. Po njegovem mnenju je sedanji parlament delegitimiran že sedem mesecev po izvolitvi in nima nobene au-toritete predvsem pa pravice, da bi se skušal rešiti z goljufivim zakonom, kot bi bila uvedba večinskega sistema. Li-bertini meni, da so razpust parlamenta in predčasne volitve najbolj jasna pot, da bi Italija imela parlament, ki bi resnično odražal voljo državljanov.
Veliko bolj umirjeno je bilo stališče Demokratične stranke levice. Načelnik poslanske skupine Massimo D’Alema je bil v tem pogledu jasen: »Nihče nima interesa, da bi povzročil kolaps sedanje politične situacije, ne da bi prej nakazal možne perspektive.« Toda DSL ne bo podprla sedanje majave večine, ker bi to bilo škodljivo. Vladna koalicija mora po D’Alemi vzeti pač na znanje dejstvo, da je bila poražena. To je predpogoj za vsakršno prenovitev, saj preokret ne bo mogoC, če te volje ne bodo jasno izrazile stranke koalicije.
Za drugačno vlado se je odločno opredelil tudi tajnik PRI Giorgio La Malfa. Formule ni nakazal, vendar je poudaril, da bi nova vlada morala po sestavi in programu odražati željo ljudi po spremembi. La Malfa se je vprašal, ali bodo znale sile vladne večine dojeti globoko sporočilo volitev in stopiti na novo pot, ali pa se bodo zabubile same vase.
Opozorilo vladi pa ne prihaja samo iz vrst opozicije. Tudi liberalni tajnik Altissimo je poudaril, da mora vlada dosledno nadaljevati po začrtani poti sanacije
državne blagajne in privatizacije javne industrije. Manj obotavljajoč je bil tajnik KD Marti-nazzoli, ki je poudaril, da izid volitev ne bi smel vplivati na usodo vlade. Se bolj jasen je bil minister za zunanjo trgovino Claudio Vitalone, ki je poudaril, da ne sme biti vladne praznine, ker je ne dovoljujeta gospodarska in družbena situacija. In z Vitalonejem je potegnil tudi bivši tajnik KD Arnaldo Forlani, ki je po eni strani odrekel vsedržavno veljavnost volilnim izidom in po drugi opozoril na nevarnost, da bi tudi v strankah prevladala psihoza, da je bilo vse zgrešeno, kar je bilo narejeno doslej. Forlani je tudi opomnil PSI, naj ne odreče podpore vladi in naj ne sprošča na vlado notranje napetosti v stranki.
Socialistični predstavniki včeraj v svojih ocenah sploh niso omenjali vlade. In kmalu je jamstveno obvestilo, ki ga je dobil tajnik stranke Bet-tino Craxi, zasenčilo vse ostale probleme in povsem zavzelo pozornost socialistov. Vsekakor pa je nedeljski izid dopoldne vnesel precejšnjo dinamiko v stranko in predstavniki opozicije
so zahtevali nujno zamenjavo na vrhu. O tem, da je vprašanje tajništva na dnevnem redu, je soglašal tudi predstavnik Craxijevega krila Giusy La Ganga, dodal pa je, da je treba odločiti, kdaj bo govor o tem. Poraz stranke je priznal tudi glasnik tajništva in zvesti tajnikov sodelavec Ugo Intini, ki pa je krivdo za poraz pripisal predvsem »lobbyju vsedržavnih časopisov, ki so v rokah velikih indu-strijcev.« Jamstveno sporočilo pa je potem spremenilo stanje v stranki. Martelilijeva struja je odložila sestanek, ki je bil sklican za včeraj popoldne, in pravosodni minister je dejal, da se je o tem dogovoril s kolegi, ker je »v tem trenutku nujna največja enotnost stranke«.
Toda volilni izidi niso zamajali samo že itak majavega Craxijevega stolčka. Če se vprašanje ne postavlja v KD, kjer Mino Martinazzoli, kot kaže, nima nobene realne alternative, je skromni izid močno načel tudi položaj tajnika PRI Gior-gia La Malfe. Najbrž ni naključje, da je tajnik za strankino glasilo napisal uvodnik, v katerem razčljenjuje podatke in dokazuje, da izidi stranke le niso bili tako slabi. Toda poslanec Adolfo Battaglia je že
zahteval, naj stranka spremeni politično linijo in naj ne vztraja na poti, ki ni prinesla sreče stranki. Manj trden je po teh volitvah tudi stolček tajnika PLI Renata Altis-sima, saj je podpredsednik stranke Alfredo Biondi zahteval, naj stranka globoko premisli svojo vlogo, ker je »vo-lilci niso nagradili, čeprav se je ni dotaknil škandal podkupnin«.
Vrenje je opaziti med zelenimi in nekaj nezadovoljstva je tudi v Demokratični stranki levice, kjer sicer nihče ni postavil pod vprašaj tajniško mesto Acchileja Occhetta. Trije poslanci pa So vsekakor javno poudarili nujnost samokritike zlasti zato, ker so po njihovem mnenju nekateri vidni voditelji in strankin Časopis L’Unita preveč podprli liderja mreže Leoluca Orlanda.
In v tem nedvomno razcefranem tkivu je eksplodirala bomba jamstvenega obvestila tajniku PSI Craxiju. Kakšne bodo lahko posledice, bodo pokazali prihodnji dnevi. A že sedaj je jasno, da bo sedanji sistem težko zdržal še dolgo. Vprašanje je le, Ce bo sprememba lahko vodena ali pa bo podobna anarhoidnemu toku pod vplivom volitev in sodnij skih obvestil.
Zmagoslavje voditelja Severne lige Umberta Bossija po volilni zmagi (telefoto AP)
NOVICE
Alitalia solastnik madžarske letalske družbe Malev
BUDIMPEŠTA - Pooblaščena upravitelja državnih letalskih družb Alitalia (Giovanni Bisignani) in Malev (Andras Pakay) sta podpisala sporazum, po katerem bo italijanska družba kupila 30 odstotkov delniškega paketa madžarske. Ne samo, italijanski delež bo še večji, ker bodo Madžari odstopili nadaljnjih 5 odstotkov kapitala trgovski banki rimskega ministrstva za zunanjo trgovino Simest. Celotna investicija bo znašala več kot 100 milijard lir. Podpisu sporazuma so prisostvovali oba ministra za promet in prevoze (Giancarlo Tesi-ni in Csaba Siklos) ter predsednik Maleva ( Gyorgy 0‘Svath). Madžarsko letalsko družbo bodo preoblikovali torej v delniško družbo, v kateri bo posedovala večinski, 51-odstotni delež kapitala država, z nadaljnjimi 14 odstotki pa bodo razpolagali uslužbenci Maleva oziroma razni zasebni investitorji. Alitalia bo imela v devetčlanskem upravnem svetu Maleva tri predstavnike in v sedemčlanskem nadzornem organizmu dva, poleg tega bo soudeležena v paritetičnem steering komiteju in imela tudi odločilno besedo pri strateških izbirah madžarske letalske družbe. Dvostranski sporazum predvideva nadalje kar največjo netvvorško sinergijo, zlasti še preko izkoriščanja prometa med Budimpešto, Rimom in Milanom.
Imenovali sodelavce Bruna Siclarija
RIM - Tretja komisija višjega sodnega sveta je izbrala 20 namestnikov državnega pravdnika, ki bodo dodeljeni DNA (vsedržavna protima-fijska direkcija, ki jo vodi Bruno Siclari). Med izbranimi (skupno jih je 20, vloženih prošenj pa je bilo 110) so tudi Giuliano Tur one (škandal P2), Vincenzo Macri (sodil je proti n’dra-gheti), Pietro Grassi (eden od sodnikov na maxi-procesu proti »Gosi nostri«).
Znanih imen pa je veliko: Francesco di Leo, namestnik državnega pravdnika v Rimu, vodi preiskavo o umoru Roberta Calvija; Ital o Or-monni, trenutno pri glavnem pravdništvu ka-sacijskega sodišča, je bil svetovalec protimafij-ske komisije in OZN ter je specializiran v preiskavah proti mafiji, kamori ter n’dragheti.
Bivši agent CIA o atentatu na papeža
RIM - Melvin Goodman, ki je bil v letih 1976-86 vodja oddelka ameriške CIA za sovjetske zadeve, je v intervjuju za katoliški mesečnik »30 Giorni« obtožil tajno službo ZDA, da je skušala manipulirati informacije o atentatu na papeža leta 1981 tako, da bi zvrnili odgovornost zanj na Sovjetsko zvezo. Preiskavo naj bi nekako preusmerila tudi italijanska tajna služba, vendar zgolj zaradi notranjepolitičnih razlogov.
lili
Hill
■

IIS


i
PIŠA / NA SVEČANOSTI
Scalfaro podelil kolajne v spomin na štiri pilote sestreljene v Bosni
Predsednik Scalfaro z vdovo in sinom enega od padlih pilotov (telefoto AP)
TRST / ODBOR SKGZ
Novemu Matajurju ustvariti vse pogoje za kakovostni skok
Dragoceno poslanstvo tednika
PIŠA - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, ki ga je spremljal obrambi minister Salvo Ando, se je včeraj mudil v Piši, kjer je podelil zlate medalje v spomin na štiri italijanske pilote, ki so 3. septembra izgubili življenje v Bosni, potem ko so sestrelili njihovo letalo.
Scalfaro je tudi sprejel žrtve padlih, s katerimi se je zadržal v zasebnem pogovoru.
Minister Ando je med drugim dejal, da se veliko stvari spreminja, tudi odnos do vsega, kar je vojaškega. Ta odnos je bil prežet s skepso, podcenjevanjem, označevala ga je prava kulturna loč-
nica. Večja operativna učinkovitost, je še pristavil Ando, bolj moderna sredstva, s katerimi razpolaga vojska, pa ne odražajo kakšnega nagnjenja k vojskovanju ali intervencijah v trenutku, ko so oborožene sile na razpolago mednarodni skupnosti ter njenin potrebam po miru.
TRST - Problematika tednika Novi Matajur je bila v ospredju obravnave zadnje seje komisije za informiranje SKGZ. O vlogi in položaju lista sta podala jasno in zaokroženo sliko odgovorna urednica Jole Namor in predsednik zadruge Novi Matajur Mi-chele Obit.
V središču razprave je bila osnovna ugotovitev, da je glasilo Slovencev iz videmske pokrajine prehodilo dolgo razvojno pot od samih začetkov povojnega organiziranja življenja Beneških Slovencev vse do danes, ko je tednik Novi Matajur nezamenljiv spremljevalec dogajanja v videmski pokrajini. Od svojega nastanka dalje ga je zaznamovala značilnost, ki je v naši skupnosti pa tudi v širšem okviru dežele Furlanije-Julijske krajine edinstvena, namreč dejstvo, da je dvojezičen oziroma trojezičen, če se upoštevajo tudi mnogi prispevki v domačem narečju. V takšnem okolju, kot je značilno za videmsko pokrajino, se je ta izbira izkazala za edino možno in učinkovito, kajti slovenska pisana beseda bi se v okolju z nizko izobrazbo v knjižni slovenščini ne mogla uveljaviti.
Novi Matajur torej rase iz svojstvenih razmer, v katerih je tudi uveljavljanje slovenščine, tako kot tudi vsa problematika slovenskega življa še tesneje kot drugod povezana s komunikacijo z večinskim narodom. Dvojezičnost je tedniku omogočila vse večjo zasidranost v obmejni prostor, dodala pa mu je še izjemno koristno dimenzijo: italijanski ljudje imajo priložnost mnogo več ve-
deti o nas, kar očitno krepi tudi pogoje za sožitlje in sodelovanje.
Iz izkušenj črpa Novi Matajur tudi razvojne usmeritve, kar je v tem trenutku postalo še posebej aktualno. Komisija SKGZ je osvojila predlog, naj se razvoj tednika načrtuje v treh smereh: v utrjevanju tradicionalnih naročnikov na območju Nediških, Terskih dolin in Rezije, uveljavljanje v samem Čedadu, kjer časopis nastaja in je tudi edini tednik. V Čedadu je skoraj tretjina prebivalcev slovenskega porekla, ki jih je možno vsekakor približati tako časopisu kot tudi manjšinskemu organiziranemu življenju. Maksimalno gre izkoristiti prednost, da je Novi Matajur dvojezičen in torej lahko postane pomembno informacijsko sredstvo tudi za itahjanske prebivalce. Kot tretjo smer razvoja gre upoštevati Soško dolino in uresničitev vloge povezovanja Posočja s Furlanijo.
Tednik Beneških Slovencev mora računati na podobne probleme, kot jih preživljajo v tem trenutku vsa sredstva množičnega obveščanja, ki iščejo lastno utrditev v razširitvi kroga bralcev in večjem prilivu reklame. Razvojne možnosti torej obstajajo, zanje pa so čvrsta podlaga dolgoletna tradicija in učinkovit delovni kolektiv, ki se zaveda svoje vloge tudi preko meja naše skupnosti iz Nediških dolin.
Komisija SKGZ je v celoti podprla iznesene predloge v prepričanju, da je treba tudi za Novi Matajur ustvariti pogoje za odločen kakovostni skok naprej. (D.U.)
SLOVENSKA DEŽELNA KOMISIJA
Slovenci v PSI zahtevajo odstop tajnika Craxija
Odprto pismo predsednika Pavšiča
Predsednik slovenske deželne komisije PSI Rudi Pavšič je naslovil na vsedržavnega tajnika Craxija pismo, ki ga objavljamo v celoti s pripombo, da mu ga je naslovil, preden se je razširila včerajšnja vest o sodnem obvestilu.
Tov. Craxi!
Preden sem stopil k pisalni mizi sem upal, da mi tega pisanja ni treba. Mislil sem, da se boš po pekočem porazu naše stranke na nedeljskih upravnih volitvah odločil za izbiro, ki je v takšnem trenutku edino politično korektna in koristna za stranko, mislil sem, da boš odstopil.
Ker tega nisi storil, smatram, da lahko tudi javno povem nekaj svojih misli in da s tem prispevam, da bi čim-prej prišlo do realne prenovitve stranke. Res je, da za trenutno izredno negativno izhodišče v stranki nisi sam kriv, kot njen tajnik pa nosiš največjo krivdo, tako kot si imel največ zaslug, ko je stranka napredovala in odigrala pomembno vlogo v italijanskem družbenem sistemu. Tvoj odstop pa bi moral pomeniti le prvi korak na poti stvarne prenovitve stranke, ki na najslabši način praznuje 100-letnico obstoja.
Če bomo nadaljevali s tezami, da so vedno zunanji faktorji (sodniki, sredstva obveščanja, itd.) krivi za naš neuspeh, potem pomeni, da nismo razumeli časa, v katerem ži-
vimo. Pomeni, da pripisujemo drugim krivde, ki so predvsem naše.
Nedeljski volilni izidi kažejo, da je res uspešno napredoval glas protesta, istočasno pa pomenijo alarmni zvonec za našo stranko, ki v največji meri plačuje davek zdajšnjega stanja.
Menim, da moje ideje delijo tudi drugi slovenski socialisti kot sami italijanski tovariši v stranki, ki se v naši deželi pripravlja na deželne volitve. Povej mi, kako bomo prepričljivi do voblcev, Cf sena vsedržavni ravni, tudi po tem volilnem neuspehu, nič ne spremeni, če vodilni kader ohranja svoje pozicije in če se ne odreka svojim zgrešenim zam, med katerimi sodi tudi podpis dogovora z Listo za Trst? Kakšno vlogo bo imela naSa stranka v tem pomembnem obmejnem °b' močju italijanske države, če bo zdesetkal® svoje vrste in če bo na deželnih volitvah deležna iste usode kot v nekaterih večjih obči nah na severu Itahje?
Se bi lahko našteval razloge, zaradi kateri je nujno, da kot stranka razmišljujočih ljudi o ločno presekamo s se danjostjo in skušamo poiskati rešitev, ki ^ pomenila najprej zajezi tev nenehnega Pac^A* kasneje vrnitev k tis vsebinam, ki so bile ° vedno značilne za F in zaradi katerih smo s odločili, da se ji bomo pribhžah.

ITALIJA, FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA
Sreda, 16. decembra 1992
TRST / OBČINSKI SVET ODOBRIL FINANČNI PRORAČUN
Besedni maraton
Načelnik skupine Demokratične zveze Roberto Treu govoril kar pet ur in pol Župan Staffieri odvzel besedo Samu Pahorju, ki je spregovoril v slovenščini
Roberto Treu (Demokratična zveza) je med razpravo Sam Pahor (SSk) bo najbrž spet prijavil sodišču župana iz protesta proti upravni večini govoril več kot pet ur Staffierija zaradi prepovedi rabe slovenščine
Sandor Tence * v
TRST - Tržaški občinski svet je včeraj pet minut pred sedmo zjutraj (!) odobril finančni proračun za prihodnje leto. Gre nedvomno za svojevrsten rekord (seja je vsega skupaj trajala več kot dvanajst ur), ki ga je "potolkel" tudi načelnik Demokratične zveze Roberto Treu. Govoril je neprekinjeno namreč kar pet ur in pol in bo zaradi tega gotovo ostal zapisan
v analih občinske skupščine. Zupan Stafieri je prekinil Sama Pahorja (SSk), ker je začel svoj poseg v slovenščini.
Po tem, kar se je zgodilo na tej maratonski seji, je skoraj postranskega pomena, da so bilanco, poleg svetovalcev upravne koalicije KD-LpT-PSI, podprli tudi liberalci. Misovci pa so se vzdržali, kar samo potrjuje desno usmeritev Staffierijevega odbora. Občina ima torej od včeraj novo štiristransko koalicijo, dogajanja v občinskem svetu pa potrjujejo, da bo treba tudi za Občino, kot je tržaška, korenito spremeniti in obnoviti "pravila igre".
Treu se je odločil za tak maratonski poseg iz protesta, ker je po njegovem uprava pri celotni proračunski razpravi onemogočila normalno
delo svetovalske opozicije. »V občinskem svetu je žal popolnoma isto, ali govoriš pet minut ali pet ur, saj je itak že vse najprej odločeno«, je bridko ugotovil načelnik DZ, ki je izbral neke vrste pot "pasivnega odpora". Načelniki svetovalskih skupin so se vsekakor pred sejo sporazumeli, da bodo proračun odobrili v petek, tako da bodo imele vse skupine možnost, da nekoliko mirneje ocenijo vse finančne dokumente in da
se izrečejo tudi o nekaterih amandmajih. Skupščina je nato odločila drugače in izbrala pot nočnega maratona, katerega rezultat je vsem na dlani.
O tem, kar je govoril Treu ne moremo podrobno poročati (novinarji smo zapustili sejo pozno ponoči), ni pa obravnaval samo proračuna, a je govoril tudi o splošnih političnih zadevah. Poslušala ga je le peščica svetovalcev (nekateri odborniki so “de-
žurali" v dvorani, drugi so medtem tudi zadremali) in seveda dežurni redarji in občinski uslužbenci. Nekateri od teh so mu nekajkrat postregli s kozarcem vode v tihem upanju, da bo morda odnehal. Kot rečeno, pa se je Treu izkazal kot govornik z odlično fizično kondicijo.
Zupan je po "posegu" predstavnika DZ (ura se je bližala peti zjutraj) dejansko prekinil razpravo in onemogočil po-
seg tistim, ki so po pravilniku imeli pravico še do drugega posega. Med temi je bil tudi Pahor, ki je kasneje v glasovalni izjavi (tri minute) spregovoril v slovenščini, čeprav mu je župan izklopil mikrofon, nekateri fašisti pa so začeli ob slovenski besedi, kot po navadi, glasno vpijati. Predstavnik SSk ni izključil možnosti, da bo zaradi tega znova prijavil Staffierija sodišču.
Svetovalka Demokratične zveze Anamarija
Kalc je v zvezi s proračunsko razpravo objavila tiskovno noto, v kateri podčrtuje, da "volilne lekcije", ki jih po Italiji dobivajo večinske stranke, vsaj pri nas nimajo nobenih konkretnih učinkov. Večinske sile še dalje vsiljujejo svoje nesprejemljive metode dela in se nočejo soočati z opozicijskimi strankami ter s samo mestno skupnostjo, ki se po mnenju Kalčeve vse manj prepoznava v tem občinskem svetu. To po njenem mnenju znova dokazuje, da se je ta sistem dela dokončno izpel in da je treba dati možnost občanom, da sami neposredno izberejo župana in koalicijo, ki bo upravljala krajevno upravo.
Nepričakovana maratonska seja je presenetila tudi zasebno Ttelevizij-sko postajo Teleantenna, ki je bila na tem, da neposredno predvaja že napovedano petkovo sejo. "Nekateri se očitno bojijo tudi televizijskih kamer", je še poudarila Kalčeva, sklicujoč se na mnenje nekaterih odbornikov, ki nasprotujejo neposrednim TV oddajam iz občinskega sveta. Demokratična zveza je zahtevala, naj se o tem izreče občinski svet, župan pa te resolucije sploh ni dal na glasovanje.
____RIM / POVRATEK IZ SARAJEVA_
Mirovniki prebili zid osamljenosti
Spodbudni rezultati mirovne misije
Vojmir Tavčar
RIM - »Časopisi so doslej večkrat obtožili mirovnike, da niso naredili ničesar v zvezi z vojno v Bosni in Hercegovini. Ko pa nekaj naredimo -in to je primer misije mirovnikov v Sarajevu - je odmevnost v medijih skromna.« Z nekoliko očitajočimi besedami je Albino Bizzotto, pado-vanski duhovnik in animator organizacije Blaženi graditelji miru včeraj v Rimu začel tiskovno konferenco, na kateri je skupno z iyrejskim škofom msgr. Luigijem Bettazzijem, poslanci Ciccom Crippo(Zeleni), Galileom Guidijem (DSL), Giovan-nijem Bersanijem (KD) in Marinom Dorigom (SKP) ter drugimi orisal rezultate obiska 500 mirovnikov v obleganem Sarajevu.
Po oceni Albina Bizzotta so mirovniki s svojo pobudo prebili zid osamljenosti, ki obdaja glavno mesto BiH, uresničili ekumenski trenutek, ko so v muslimanskem delu Sarajeva dosegli, da so vendarle bili na skupnem obredu pripadniki štirih različnih veroizpovedi, in morda ugotovili možnost političnega poseganja v konflikt.
Vojna v Bosni in Hercegovini - to je bila osnovna teza Albina Bizzotta in ostalih udeležencev tiskovne konference, ni samo dvignila zid orožja med sprtimi stranmi, pač pa predvsem zid molka, ki preprečuje vsakršen dialog. Dejstvo, da je mirovnikom uspelo pridobiti zaupanje vseh strani in obiskati Sarajevo v dejansko nemogočih okoliščinah (”Po sili razmer smo se soočili z neverjetnim tveganjem”) mora siliti k razmišljanju. In morda bi lahko koristila civilna struktura neoboroženih prostovoljcev, ki bi pomagali silam ZN in skušali vsaj delno prebiti zid
nekomunikacije med skupnostmi.
Na tej točki so močno insistirali vsi udeleženci tiskovne konference, še zlasti pa poslanec Martino Dori-go, ki je opozoril, da bi vojna, kakršna je izbruhnila v Bosni, lahko izbruhnila tudi drugje. Ta vojna, po oceni Doriga, ne pomeni konec politike, poseganja po sili, ker se je orodje politike iztrošilo, pač pa po njegovem mnenju obstaja nekje neko politično nadzorstvo nad vojaškimi operacijami in je zato potreben zopetni poseg politike, seveda ob izhodišču, da je treba na nek način ohraniti tisto izredno večnarodno in večkulturno družbo, ki se je v BIH oblikovala skozi pet stoletij in ki se vsaj v zametku ohranja tudi pod bombami.
Mirovniki mislijo na prvih rezultatih odprave v Sarajevu graditi nadaljnjo akcijo. V ta namen se je Chic-co Crippa v imenu skupine parlamentarcev za mir sestal s podtajnikom v zunanjem ministrstvu Val-dom Spinijem in mu predložil štiri zahteve: italijanski parlament naj pošlje svojo delegacijo v Sarajevo; odpreti je treba dvostransko humanitarno pot; italijanska vlada naj se zavzame v OZN zato, da vojaško prisotnost Združenih narodov okrepi s kontingenti civilistov; vlada naj tudi konkretno podpre pobude mirovnikov.
Ali taka zamisel lahko razmaja zid sovraštva med sprtimi stranmi v BiH? Na to najbrž ne more zanesljivo odgovoriti nihče. Dejstvo pa je, da so ob skoraj popolni odsotnosti Evrope v konfliktu take iniciative dobrodošle. In zakaj ne bi sila miru uspela tam, kjer je uporaba sile v miroljubne namene falirala?

ŠOLSTVO / SEMINAR ZA PROFESORJE ZGODOVINE
V Passarkmu šolniki o Evropi in o nacionalnih zgodovinah
Negativna ocena osamosvojitvenih teženj v Evropi
OPČINE / V PROSTORIH HRANILNICE
Film, glasba in slikarstvo na vsebinski prireditvi Sklada »Mitja Čuk«
VIDEM - »Nacionalna zgodovina. Zgodovina za Evropo.« Na to temo je H. in 12. decembra potekal v Vili Manin pri Passarianu seminar za profesorje zgodovine na nižjih in višjih srednjih šolah v Italiji, udeležili Pa so se ga skoraj izključno šolniki iz naše dežele in predvsem iz Furlanije. Kaže, da je bito letos na šolah tudi težje dobiti pri nadreje-nih delovnih dopust za Udeležbo na seminarju, tako da je bila zlasti v Petek dopoldne udeležba nekoliko skromna, v Popoldanskih urah in v soboto pa precej boljša.
, Seminar je priredila Julijanska sekcija Evro-Pskega združenja uči-. jev v sodelovanju z dalij ansko zvezo Sveta
Marta Ivašic
evropskih občin in dežel, deželne uprave Furlanije-Julijske krajine, šolskega okraja Co-droipo in pod pokroviteljstvom deželnega IRR-SAE. Predavatelji so bili iz samega Evropskega združenja učiteljev, iz Mednarodnega inštituta Jacques Maritain ter Evropskega federalističnega gibanja. Vsi so prihajali iz različnih italijanskih dežel in tudi seminar je posegel prav v specifično italijansko stvarnost.
V zelo strokovno naravnanih referatih in v razpravi so udeleženci prišli v stik tudi s pobudami, ki skušajo pouk zgodovine utemeljiti na
evropski osnovi. V zadnjih dveh letih je za šole izšlo nekaj Zgodovin Evrope, ki so bile tiskane istočasno v več jezikih držav Evropske skupnosti.
Evropska skupnost se je že pred leti odpovedala sestavljanju skupnih učnih načrtov in je sprejela načelo izbir posameznih držav v ključu skupnega v različnem. Zato je bilo na seminarju govora o nacionalističnih ekstremih in o nadnacionalnem pristopu, a tudi o ohranjanju nacionalnih identitet, o večnacionalnem in večkulturnem pouku zgodovine, o regionalizmih in italijanskem legizmu, o
vzrokih prevladujočega evrocentrizma, ki ni zmožen stikov in izmenjav z drugimi ne-zahodnimi civilizacijami, o predsodkih in rasizmu.
Vendar je treba poudariti, da so vsi predavatelji bolj ali manj negativno ocenili sedanje osamosvojitvene težnje v vzhodni Evropi, na primer v Litvi, Gruziji, pa tudi v Sloveniji in Hrvaški, kot korake, ki poglabljajo konflikte, gredo proti evropski integraciji, proti združevanju in so po njihovem mnenju izraz že preživetih zgodovinskih gibanj. Razprava med udeleženci se je zato razvila tudi okrog teh aktualnih in - kot vidimo - tudi spornih vprašanj.
TRST - V ponedeljek je bil v Hranilnici in posojilnici na Opčinah prav poseben slavnostni večer, ki je združil kar tri različne umetniške trenutke. Sklad "Mitja Čuk” je namreč, pod pokroviteljstvom vzhodnokraškega rajonskega sveta, predstavil film "Pomagajmo otrokom”; ta dogodek je nato povezal z razstavo ilustracij slikarja VValterja Grudine in še s koncertom Marka Ferija na klasično kitaro.
Večer je začela tajnica Sklada Stanka Čuk, ki je pozdravila občinstvo in se zahvalila vsem, ki so omogočili izvedbo tega zares lepega večera.
Zahvalila se je tudi Vzhodnokraškemu rajonskemu svetu, ki je s svojo predsednico Silvano Mo-
TRST / PONEDELJKOV VEČER V PSI
Slikar Milko Bambič kot res vsestranski umetnik
O pokojnem izumitelju »treh src« Radenske sta spregovorila Marko Vuk in Peter Krečič
Helena Jovanovič
TRST - Ponedeljkov večer v Društvu slovenskih izobražencev je bil posvečen pokojnemu tržaškemu slikarju Milku Bambiču. Na sporedu je bila predstavitev monografije o tem velikem in X vsestranskem umetniku, \ki je izšla letošnjega aprila, približno leto dni po njdgovi smrti. Prisoten je bil rudi višji kustos novogoriškega muzeja Marko Vuk, kide napisal spremno študijo o Bambiču, njegov natančen življenjepis, seznam najpomembnejših del, bibliografijo in seznam razstav. O delu, predvsem pa o
tem svojevrstnem ume-tiku, je na večeru DSI govoril tudi dr Peter Krečič, ravnatelj arhitekturnega muzeja v Ljubljani.
Po uvodnih besedah predsednika društva Sergija Pahorja je dr. Krečič predvsem opozoril na vpliv avantgardizma na Bambiča, kar je opazno pedvsem pri njegovem izrednem smislu za reklamo (najbolj znana ostajajo »tri srca« Radenske). Njegov opus je ogromen, je še dejal Krečič, lotil se je premnogih tem in najraz-
ličnejših tehnik, šel je od slikarstva do risanja in grafične tehnike pa do stripov, plakatov, ilustracij in karikatur. Med temi neštetimi deli je mnogo takih, ki so presegla čas in postala del slovenske klasike. Primemo bi zato bilo, da bi se resno lotili natančne raziskave o njegovem delu.
Marko Vuk je nato poslušalcem v DSI povedal nekaj spominov na osebna srečanja z Bambičem ter o nastanku knjige. Povedal je, da je v monogra-
fiji zajel le najpomembnejše trenutke v umetnikovem življenju ter napravil izbor njegovih najznačilnejših del. Pozornost je posvetil tudi Bambiču kot literarnemu kritiku. Dejansko ni pomembnejšega likovnega ustvarjalca, ki ga ta vsestranski umetnik ne bi bil obravnaval. Vuk je še povedal, da sta knjigo z naslovom »Bambič 1905 -1991« izdala goriški muzej in Svet slovenskih organizacij, napisana pa je v italijanščini in slovenščini. Esej o svojem pokojnem »učitelju« je napisala Valentina Verani.
ro prisluhnil potrebam te dobrodelne ustanove, kot tudi Hranilnici in posojilnici na Opčinah, ki je ponovno dala na razpolago za prireditev svoje prostore.
Tem uvodnim besedam je sledila predstavitev ilustracij VValterja Gmdina, ki je sicer po rodu iz Trsta, ki pa sedaj živi in ustvarja v Gorici, pa ni, zaradi tega, izgubil stikov s svojim rodnim mestom. Čeprav se je kot umetnik udeležil že raznih skupinskih razstav, je bila razstava na Opčinah njegova prva samostojna predstavitev občinstvu, ki je z veliko simpatijo sprejelo njegove ilustracije,.
Mladega umetnika je v italijanščini predstavil predsednik Krožka Alberti iz Trsta Giancarlo Pellegrini.
S svojim nastopom na klasično kitaro je Marko Feri (na sliki - foto Ferrari) z izvedbo petih skladb za kitaro močno prispeval k uspehu tega večera. To so dokazali tudi
aplavzi, ki so spremljali njegovo izvedbo.
Večer je zaključila še predpremiera filma "Pomagajmo otrokom”, ki ga je, v produkciji Sklada, zrežiral Marko Sosič, v realizaciji Videoesta. Film, ki traja 20 minut, prikazuje delo in življenje v različnih dejavnostih, ki potekajo v sklopu Sklada. Prav gotovo je bilo to posebno doživetje, posebno za starše prizadetih otrok, ki so bili protagonisti filma, kot tudi za voditelje te pomembne ustanove, ki namenja prav dejavnosti s prizadetimi otroci toliko svojih sil in energije. Uvodno besedo je tu imela predsednica Sklada Jelka Cvelbar.
Pomenek ob kozarcu pijače je zaključil to pomembno in uspelo prireditev, ki se pridružuje drugim uspešnim dejavnostim Sklada "Mitja Cuk”. Gledalci smo odhajali iz večera zelo zadovoljni, prav tako zadovoljni pa so bili tudi prireditelji. (N.L.)
NOVICE
Smerokazi za Slovenijo razburjajo Gambassinija
TRST - Deželni odbornik za prevoze Giancarlo Cruder je na včerajšnji seji deželnega sveta odgovoril na vprašanje svetovalca Liste za Trst Gianfranca Gambassinija, ki je protestiral zaradi domnevnih "nepravilnosti" na veliki tabli na avtocestnem odcepu pri Palmanovi. Na smerokazu piše med drugim Trieste- (SLO), kar po mnenju melonarskega predstavnika lahko ustvari pri avtomobilistih vtis, da se Trst nahaja v Sloveniji.
Odbornik je poudaril, da je cestno podjetje ANAS ravnalo v skladu z obstoječimi pravili. Smerokaz je torej popolnoma razumljiv in ga ne gre na noben način spreminjati. Cruder je vsekakor v svojem posegu polemično vprašal Gambassinija, zakaj se je razburil samo glede tržaškega napisa in je povsem spregledal drugi del smerokaza Trbiž- Avstrija. Ce bi zadevo obravnavali na enak način bi namreč lahko sklepali, da se tudi Trbiž nahaja v Avstriji...
Po uradnem posegu slovenskega konzulata v Trstu so vsa pristojna telesa v Furlaniji-Julijski krajini začela odstranjevati table in smerokaze z napisom Jugoslavija. Skoraj povsod so postavili napise Slovenija in ponekod tudi Hrvaška. Med prvimi ustanovami, ki so se odzvale pozivu slovenskega diplomatskega predstavništva, je bila goriška občinska uprava.
Afera o smerokazih, ki so jo umetno sprožile nekatere tržaške nacionalistične sile, je torej s tem posegom odbornika Cruderja sedaj (vsaj tako upamo) končno zaključena. Desničarji so, kot znano, do zadnjega nasprotovali priznanju Slovenije in Hrvaške.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NLA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.200 LIT - 40 SIT
Naročnina za Italijo - mesečna 23.000 LIT letna 276.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
TRST
Sreda, 16. decembra 1992
NOVICE
Drevi skupščina tržaških socialistov
V	dvorani Vulcania nekdanje Pomorske postaje bo drevi ob 18. uri javna skupščina tržaških socialistov. Uvodno poročilo bo imel pokrajinski koordinator Franco Todero. Na zborovanju bo gotovo največ govora o hudi krizi, ki pesti socialistično stranko. Krajevna PSI se pripravlja na pokrajinski kongres, ki bo najbrž prihodnjega januarja.
Na kongresu bo tekla beseda o dveh ali tudi vec politiCnh dokumentih. Enega so že predložili krajevni pristaši pravosodnega ministra Claudia Martellija, ki jih vodi deželni odbornik Gian-franco Carbone. Drugi dokument bodo najbrž predložili privrženci tajnika Craxija in vsedržavnega podtajnika, bivšega zunanjega ministra De Michelisa.
Sinoči odprli prenovljene prostore kavarne Tergesteo
V	pasaži Tergesteo so sinoči odprli prenovljeno kavarno. Zbralo se je veliko število gostov in tudi običajnih obiskovalcev, ki se predvsem v dopoldanskih in večernih urah zbirajo v njenih prostorih. Kavarno so lepo preuredili v slogu “liberty“, novost pa je v tem, da bo v večernih urah v njej na rapolago tudi prigrizek.
Gledališče Verdi odslej v »Salatripcovich«
Gledališče Verdi se bo danes preselilo v takoi-menovano Salotripcovich, kot so poimenovali preurejeno bivšo avtobusno postajo. Že sinoči je bila v novi dvorani gala predstava za 900 osebnosti tržaškega kulturnega, političnega in gospodarskega življenja. Danes bodo lahko v dvorano stopili tudi »navadni smrtniki«. Orkester tržaške opere jim bo pod taktirko dirigenta Carla Mellesa zaigral vrsto Beethovnovih skladb, kot solisti bodo nastopili Tiziana Sojat, Helga Mul-ler Molinari, Etienne Dupre in Robert Holzer.
KRIZA / NJIHOVA USODA BO DOKONČNO ZNANA POJUTRIŠNJEM
Delavcev nekdanje rafinerije zaenkrat le ne bodo odslovili
Na deželnem odborništvu za industrijo dosegli sporazum, po katerem naj bi vseh devetdeset uslužbencev prešlo v sklop družbe SA. VI. TRI.
Sindikalni predstavniki pred Palačo deželnega sveta	(foto Ferrari)
Drago Gašperlin
Predstavniki pokrajinskih vodstev CGIL, CISL in UIL, zastopstvo družbe Monteshell in deželno odbomištvo za industrijo so dosegli včeraj sporazum, ki je devetdesetim delavcem bivše naftne Čistilnice Aquila vsaj zaenkrat prizanesel z odpustom in ravno tolikim družinam ohranil dosedanji vir preživljanja. Kakor je znano, so prejeli predvčerajšnjim vsi od-slovilna pisma, sindikati pa so napeli vse moči, da bi jih rešili iz stiske. Dogovor predvideva v grobih obrisih naslednje: preklic množičnega odpusta in neposreden prehod vse delovne sile v okvir družbe SA.VI.TRI. (Monteshell), ki je načrtovala svoj Cas namestitev hranilnikov z utekočinjenim plinom na območju nekdanje rafinerije. Za to pa je potrebno, da ta družba prejme dovoljenje za vpis devetde-seterice v dopolnilno blagajno zaradi preu-stroja objekta oziroma, da v ta namen zaprosi ministrstvi za delo in za industrijo za izdajo posebnega odloka, ki jo pooblašča za nadomestno dejavnost. Ravno zaradi tega pa pojde jutri v Rim odposlanstvo, v katerem bodo tržaški župan in predstavniki deželne u-
prave ter sindikatov, ki se bodo sestali z ministrskima delegacijama. S tem, kako se je zadeva iztekla, bodo seznanili delavstvo in javnost na skupščini, ki bo v petek ob treh popoldne.
Primer Monteshell pa je samo delen odraz globoke krize, ki' je zajela tržaško industrijo. Z vprašanjem golega preživetja si mora beliti glavo tudi vec kot tisoč uslužbencev Skedenj ske železarne. V soboto bo tiskovna konferenca za seznanitev širše javnosti z nastalimi razmerami, v ponedeljek in torek pa bodo prizadeti uprizorili protestno manifestacijo v mestu. Zakaj ravno tedaj?
Ker bi moral Medministrski odbor za industrijsko načrtovanje (CIPI) prav 22. decembra izreci odločilno besedo, ali naj dovoli državno jamstvo za bančno posojilo 34 milijard lir, kolikor jih je paC potrebnih za zagotovitev neprekinjene proizvodnje do konca prvega polletja 1993. Podoben je položaj 2.500 delovnih moči v Tovarni velikih motorjev pri Boljuncu, kjer proizvodnja neprestano upada zaradi usihanja naročil.
Na prepihu je dalje petsto zaposlenih v Tržaškem arzenalu Sv. Marka, a zaskrbljeno zrejo v bodočnost še nameščenci Tržaškega Llo-
yda - okoli dvesto uradnikov ter potujoče osebje. Imamo na Tržaškem še kakšno podobno krizno jedro, smo vprašali pokrajinskega generalnega tajnika CGIL Anton-giulia Buo: »Ali ni to že dovolj?« Je, toda hudo nezadovoljni so tudi pri Enotni družbi tržaških pristaniških delavcev (CULPT), ki so ostali včeraj zaradi tega križem rok, se zbrali na skupščini in soglasno odobrili resolucijo, s katero zavezujejo sindikate FILT/-CGIL, FIT/CISL in UIL-TRASPORTI, da nastopijo pri ministru Tesiniju oziroma pri vladi za rešitev neurejenih vprašanj. Med drugim zahtevajo
spoštovanje dogovorov glede ohranitve zaposlitvene ravni in jamstva o zaščiti delavcev tudi takrat, kadar začasno ni dela, sicer pa hočejo takojšnje razCišCenje problemov glede dopolnilne blagajne, predčasnega upokojevanja in plačevanja integracijskih pen-zij.
O boljunški tovarni so vCeraj zjutraj dobro uro razpravljali predstavniki njenega tovarniškega sveta in župan Staffieri. Leta je naglasil, da bi bilo treba vključiti to vprašanje, kot tudi stanje v arzenalu v širški problemski sklop IRI-Fin-cantieri (v petek naj bi bil sestanek z zastopstvom družbe v navzočnosti načelnikov vseh občinskih svetovalskih skupin) oziroma ga prenesti na bolj izrazito politično raven; točneje, zaprositi sestanek s pristojnimi ministri Baruccijem, Guarinom in Revigliom.
Tržaški župan Staffieri je poleg tega sklical za jutri srečanje s sindikalisti, na katerem naj bi zaobjeli celovito vprašanje krize, v katero so zabredla industrijska podjetja v pokrajini in ki seveda zelo negativno vpliva na splošen ekonomski trend.
V prvih devetih mesecih letos je bilo ob službo 900 ljudi, v nevarnosti pa jih je še 5.000!
IZ NAŠIH KRAJEV
Občina Milje z novo upravo Na krmilu spet župan Ulcigrai
Občina Milje ima novo občinsko upravo, ki jo spet vodi socialistični župan Ulcigrai. Zupan je isti, spremenila se je koalicija, iz katere so izstopili bivša demokristjana in danes neodvisna Derossi in Altin ter zastopnik Komunistične prenove Steffe .vstopili pa so socialisti in republikanci. Novo upravo podpirajo Lista Frausin, PSI, PRI in zeleni Rota. Ekologi-ste zastopa v upravi zunanja odbornica Le-nardonova.
Novo upravo bi morali jzvoliti že prejšnji petek, v ključnem trenutku pa so bili odsotni kar trije socialistični predstavniki, tako da se je nova politična večina znašla pravzaprav brez večine. Na ponedeljkovi seji pa ni prišlo do presenečenj. Socialista Russignan in Rossini sta redno prišla na sejo in brez težav podprla Ulcigraiev odbor. Odsoten je bil njihov somišljenik Millo, ki je bil v dosedanji upravi odbornik, sedaj pa je navaden svetovalec.
Odbor, ki so ga izvolili na zadnji seji, naj bi vodil Občino Milje vse do naravnega izteka zakonodajne dobe občinskega sveta, to se pravi do poletja leta
1994. Nekateri (predvsem zeleni) so prepričani, da bi morala uprava odstopiti takoj, ko bo rimski parlament odobril novo volilno zakonodajo za krajevne uprave in predvsem zakon o neposredni izvolitvi župana.
Lista Frausin (DSL in neodvisna levica) je popolnoma zamenjala svoje predstavništvo v upravi. Novi zastopniki tega gibanja so Tremul, Riavez in Do-nadel. Prvi, ki je bil svojčas že odbornik, bo najbrž tudi novi podžupan. V Listi Frausin pravijo, da je bila zamenjava kar treh odbornikov napovedana in pričakovana, nekateri pa so prepričani, da je prišlo znotraj liste do hudih trenj in tudi do polemik. Iz Liste Frausin je pred časom formalno odstopila Stranka komunistične prenove, ki ima v občinskem svetu enega predstavnika. Slednji je, kot rečeno, ubral pot opozicije.
Občinski svet bo finančni proračun za prihodnje leto odobril šele na drevišnji seji. To bi moral storiti že na ponedeljkovem zasedanju, zaradi proceduralnih težav pa so zadevo morah preložiti na danes zvečer.
PROMET / VRVE2 V JUTRANJIH URAH
Kljub omejitvi včeraj pravi prometni kaos
Ljudje niso bili seznanjeni z omejitvenim ukrepom in so zato privozili v mestno središče z avtomobili
Promet v Trstu bo da- ukrepa, nes potekal normalno, Kljub včerajšnji časov-brez vsakršnih Časovnih ni omejitvi prometa v omejitev. Tako je odločil središču mesta od 7. do tržaški župan, ki je po 9. ure in od 18. ure do enem dnevu že preklical 20.30, pa je bil promet sklep o zaprtju mestnega vseeno kaotičen in središča vozilom. Odbor- polžji. Kdor se je podal ništvo za okolje je pred- pred osmo uro z vozilom lagalo preklic sklepa na po nabrežju, je ostal do-podlagi zadovoljivih po- bre pol ure vklenjen v nedeljkovih merilnih iz- Čakajoči koloni avtomo-vidov o onesnaženju zra- bilov. Prisotnost mestnih ka.	redarjev ni veliko poma-
Po nedeljskem ne- gala. Možje (in ženske) v pričakovano visokem modrem so le opozarjali odstotku ogljikovega mo- avtomobiliste, da ne noksida na kubični me- smejo v »prepovedane« ter zraka (12, 4 odstotka), ulice. Le-ti so se vračali se je položaj v pone- v kolone in s tem povz-deljek prav tako ne- ročali še večjo zmedo, pričakovano izboljšal:	»Tokrat je bilo hujše
stopnja onesnaženosti je kot ob koncu novembra, padla pod varnostno ko smo prvič uvedli pre-mejo, kar je bilo dovolj poved prometa v sreza preklic omejitvenega dišCu«, je vCeraj poveda-
»■ * tv
Tudi včeraj so imeli mestni redarji veliko dela (f. Ferrari)
la odbornica za okolje Rossana Poletti. Zjutraj, ko se je vračala z maratonske nočne seje tržaškega občinskega sveta, je bila tudi sama žrtev prometnega vrveža.
Po njenem mnenju je k jutranjemu prometnemu kaosu botrovalo predvsem dejstvo, da večina avtomobilistov ni bila seznanjena z omejt-venim ukrepom. »Ko smo se novembra odločili za zaprtje središčnih ulic, so Časopisi in druga sredstva javnega obveščanja že nekaj dni prej napovedovali ukrep. Prebivalstvo je bilo pripravljeno na omejitev in se je temu primerno prilagodilo. Ta teden je bilo drugače. Po dveh tednih burje in dežja so ljudje menda že pozabili na možnost nove omejitve. Poleg tega jih je presenetilo zaprtje v torek, saj so se sredstva javnega obveščanja v preteklih tednih razpisala, da onesnaženost upada ob koncu tedna in ob ponedeljkih, ko so trgovine zaprte. V nedeljo pa so bile trgovine odprte. To je privabilo v središče mnogo kupcev, ki so z izpušnimi plini vozil prekomerno onesnažili ozračje,« je obrazložila odbornica Polettijeva.
Po njenem mnenju gre ob takem stanju spremeniti sedaj veljavni občinski ukrep o omejitvi prometa. Zupan mora odrediti zaprtje že po enem dnevu prekomernega onesnaženja. Polettijeva meni, da bi morali »dovoliti« vsaj »dvodnevno onesnaženje«. Prvi dan bi opozorili ljudi na možnost ukrepa, drugi
Kmečka zveza o uporabi strupenih sredstev
Kmečka zveza prireja v sodelovanju s Pokrajinskim kmetijskim nadzomištvom danes in jutri, ob 18. uri v prostorih občinske knjižnice na sedežu RD Rdeča zvezda v Saležu, predavanje o uporabljanju strupenih protizajedavskih sredstev v kmetijstvu. Srečanje oz. predavanje je namenjeno vsem kmetovalcem, ki so se prijavili k izpitu za dosego dovoljenja za nakup in uporabo teh sredstev. Zlasti vsi tisti, ki uporabljajo sredstva prve in druge stopnje strupenosti, si morajo obvezno pridobiti to dovoljenje na osnovi izpita, ki je zelo zahteven, saj predpostavlja poznavanje pravilne uporabe sredstev in tudi poznavanje njihovega učinkovanja na okolje in na zdravje človeka. Zato Kmečka zveza priporoča vsem zainteresiranim, predvsem pa tistim, ki so že prijavili k izpitu ali pa se še bodo, da se predavanja zanesljivo udeležijo. Predaval bo funkcionar Pokrajinskega kmetijskega nad-zorništva dr. Pier-paolo Dapreto.
Podobno predavanje bo v naslednjih dneh tudi za dolinsko območje.
DOMJO / JUTRI SKUPŠČINA
JUBILEJ / GREGORČIČEVA DVORANA
Načrt dan Vatte: Izreči se morajo dolinski občani
Stane Raztresen nastopil v Društvu upokojencev
Včeraj se je srečal z upokojenci, pred katerimi je obudi! svojo življenjsko in gledališko pot
Po daljšem odlašanju bo jutri zvečer, ob 19.30 v telovadnici pri Domju javna skupščina, ki jo dolinski občinski upravitelji namenjajo razpravi o naCrtu terapevtskega središča za narkomane na pobočju Dolge krone. Vprašanje čaka na odgovor dolinske uprave že nekaj mesecev, saj je bil načrt za gradnjo središča vložen že pred poletjem. Glede na njegovo namembnost - služilo naj bi terapevtski pomoči mamilašem, ki želijo začeti novo življenje v družbeni stvarnosti - je naCrt don Maria Vatte vzbudil med prebivalci precejšnje razburjanje. Pred nedavnim je bila podobna skupščina že v Zavljah, saj so se tamkajšnji prebivalci skupaj
s prebivalci iz Frankov-ca oglasili z zbiranjem podpisov proti gradnji takega središča.
Sedaj so na vrsti župan in odborniki Občine Dolina. Na županstvu so v pripravo na jutrijšnje srečanje zbrali podrobno dokumentacijo, da bo soočanje tehtnejše in da ne bo slonelo le na golih govoricah.
Na osnovi stališča, ki ga bodo izrazili občani, bo občinska uprava paC odgovorila. Na skupščino so povabili tudi don Vatto, ki je pobudnik naCrta. Predvsem pa so vabljeni vsi občani dolinske občine, ne le prebivalci "prizadetih” vasi, saj gre za vprašanje, ki neposredno zadeva vsakega posameznega občana, (dam)
V Gregorčičevi dvorani je Društvo upokojencev priredilo včeraj zadnji družabni popoldan v letošnjem letu. Posvečen je bil gledališkemu igralcu Stanetu Raz-stresenu, ki se pripravlja na skorajšnje praznovanje svoje 80-letnice. Staneta Raztresena prav gotovo vsi dobro poznajo in cenijo, saj se je v dolgoletnem gledališkem delu predstavil tukajšnjemu zamejskemu in širšemu občinstvu v brezštevilnih igralskih vlogah.
Na sinočnjem večeru v Gregorčičevi dvorani se je Stane Raztresen predstavil z recitalom, v katerem je občuteno p°' nazoril svoje bogate gle' dališke in življenjske
izkušnje.
GLEDALIŠČE / NOVA PREDSTAVA ZA OTROKE
ŠOLSTVO / NA VOLITVAH^
Jutri v Kopru »Cesarjeva nova oblačila« z režijskim debutom Vladimirja Jurca
Tržaško stalno gledališče je pred novo premiero. Pripravilo je namreč prazničnemu decembru primerno otroško predstavo, in sicer krstno izvedbo igre Milana Jesiha Cesarjeva nova oblačila. Naslov nedvoumno pove, da gre za Andersonovo zgodbo, ki jo je eden najuglednejših slovenskih pesnikov po naročilu SSG priredil za oder v imenitnih, duhovitih verzih. Uprizoritev Cesarjevih novih oblačil je vodstvo zaupalo igralcu Vladimirju Jurcu, ki je tako pred svojim režijskim krstom. Do tega
dvojnega krsta pa bo prišlo v Kopru, kjer bo v prihodnjih dneh odigranih 14 predstav. Zaradi nekoliko podaljšanega študija Češnjevega vrta našemu ansamblu namreč nikakor ni uspelo pripraviti premiere v Kulturnem domu in tako je odpadel napovedan nastop v okviru prireditev gledališča La Contra-da, ki si je za ta čas omislilo vrsto predstav po motivih Hansa Christiana Andersena. Tako nastop v Cristallu kot predstave za naše malčke na Tržaškem in Goriškem so po sili razmer pre-
loženi na začetek januarja.
Pri uprizoritvi Jesihove igre so Jurcu pomagali: Marjan Kravos s sceno, Marija Vidau s kostumi, Miran Košuta z uglasbitvijo odlomkov besedila, Vikj kot svetovalec za magijo in igralci Gojmir Lešnjak, Alojz Svete, Maja Blagovič, Adrijan Rustja, Lučka Počkaj, Stojan Colja in Franko Korošec. Radovedneži, ki ne bi mogli strpeti do januarja, so potemtakem vabljeni na premiero v Koper, jutri, v četrtek, ob 10. uri ali za ponovitev ob 11.30.
Dijaki izvolili predstavnike v zavodske svete višjih šol
Na slovenskih višjih srednjih šolah so preteklo nedeljo in ponedeljek potekale volitve predstavnikov dijakov v zavodske svete. Volitev se je udeležilo 815 višješol-cev od skupnih 892 volilnih upravičenčev (volilna udeležba je bila 91-odstotna. Na posameznih šolah so bili v zavodske svete izvoljeni sledeči predstavniki dijakov: Pedagoški licej Anton Martin Slomšek: volilnih upravičenčev 111, volilo je 87 dijakov (78%); izvoljeni so bili Suzana Bandi, Valentina Destri in Emilijan Oblak.
Poklicni zavod za dustrijo in obrt Jožef
fan: volilnih upravičen
cev 179, volilo je 1 dijakov (91%); izvoljen so bili Peter Bandi, De Pertot in Massimilian
ešerem
bili
Jancia-
lilnih
volil0
DOLINA / PROF. MERKU O LEDINSKIH IMENIH
Glinščica je po izvom Klinščica
Srečanje z imenoslovcem je priredilo dolinsko Kulturno društvo Valentin Vodnik
DamianaOta
Se je vas, ki je danes tudi središče Občine, imenovala prej Dolina ali Vallis? Tega še ne vemo. Znano in zanesljivo pa je, da ime bližnje vasi, Boljunec, ni sestavljenka iz besede ”bolji” in ”unec” (imena slovanskega porekla namreč niso nikoli sestavljena iz pridevniške oblike v komparativni, Boljunec nastaja torej iz rimske besede "balneo-lum” - kopališče. Tudi Glinščica po izvoru ni Glinščica, temveC Klin-čica, saj ni gline v tej dolini, zato je začetni ”g” le vsiljena učena oblika poimenovanja. O teh in Se številnih drugih zanimivosti je prejšnji petek zvečer v prostorih KD Valentin Vodnik predaval prof. Pavle Merku, glasbenik in skladatelj, obenem pa veliki raziskovalec ljudskega izročila in naših korenin. V dolinskem društvu se je številnim prisotnim predstavil pa predvsem v vlogi "imenoslovca”, to je strokovnjaka, ki raziskuje zgodovino imen oziroma skozi imena razlaga in odkriva zgodovino.
Prof. Merku se je na petkovem srečanju prostorsko omejil predvsem Ha Dolino in njeno okolico: območje ima nam-



SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
GOSTUJE CANKARJEV DOM LJUBLJANA BERNARD SLADE
OB LETU OSOREJ
Igrata: POLONA VETRIH in IVO BAN
V petek, 18. t. m., ob 20.30 ABONMA RED A in D v soboto, 19. t. m., ob 20.30 ABONMA RED B.EinF v nedeljo, 20. t. m., ob 16.00 ABONMA RED C in G
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST ZDRUŽENJE AKTIVISTOV IN INVALIDOV NOB NA TRŽAŠKEM in KRUT
vabijo na
TRADICIONALNO NOVOLETNO DRUŽABNOST
ki bo 29. t. m. ob 17. uri v gostilni Sardoč v Prečniku
Sodelujejo Vanča in Tonca ter glasbeni trio Mara, Neva in Cesare
Vstop samo z vabili, ki so na razpolago na sedežu organizacij v Ul. Cicerone 8/B, tel. 360324. Zagotovljen prevoz z avtobusi
Vas vabi jutri,
lerya 17. t.m., ob 17.30
na odprtje razstave
Rada Jagodica
Za ciklus literarnih srečanj:
Zlatka Lokatos
KINO
Prof. Pavle Merku med predavanjem v Dolini (f. Ferrari)
reč izredno bogato zgodovinsko zaledje, zato so tudi osebna in krajevna imena zanimivejša in večplastna. Na tem območju so namreč prisotna poimenovanja krajev, ki izvirajo iz slovanšCi-ne, latinščine, nemščine, celo iz furlanske govorice. Gotovih zgodovinskih prič, ki bi stoodstotno dokazovala nekdanjo rabo imen, ni v enaki meri za vsako posamez-
no obdobje. Domneve in utemeljitve o izvoru i-men slonijo tako na starih pisanih dokumentih (sicer arhiv ni enako bogat za vsa stoletja od slovanske kolonizacije dalje), pa tudi na poglobljenem poznavanju zgodovine, jezika, navad, običajev - ne le slovanskih narodov, temveC vseh, ki so na katerikoli naCin prišli v stik s tem območjem.
ARISTON -	15.30-
17.45-20.00-22.15 »I protagonisti«, r. Robert Alt-man.
EXCELSIOR - 15.30,
17.00	,18.45, 20.30, 22.15 »La bella e la bestia«. Produkcija Walt Disney.
EXCELSIOR AZZUR-RA - 16.00, 18.00, 20.00,
22.00	»Un cuore in inver-no«.
NAZIONALE I - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Inser-zione pericolosa«, i. Bri-gitte Fonda, Jennifer Jason Leight.
NAZIONALE II - 16.00 »La ragazza e lo stallone nero», porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
NAZIONALE III -
16.00,	18.00, 20.05, 22.15 »Pomodori verdi fritti alla fermata del treno«, i. Katty Bates, Jessica Tandy.
NAZIONALE IV -
16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Delitti e segreti«.
TRST IN ZENSKA
Nakupovanje je tod pravi užitek.
ft
TRST: ZELO PRIJAZNO IN TRGOVSKO MESTO.
TRGOVINE BODO ODPRTE VES DECEMBER TUDI OB NEDELJAH IN PONEDELJKIH.
GRATTACIELO
17.00,	18.40, 20.20, 22.15 »Avventure di un uomo invisibile«.
MIGNON -	16.30,
18.25,	20.20,	22.15
»Un’estranea fra noi«, i. Melanie Griffith.
EDEN - 15.30, 22.10 »Profonda voglia di ma-schio«.
CAPITOL -	16.30,
18.20, 20.10, 22.10.»Anni novanta«, i. Ezio Greggio.
LUMIERE -	15.45,
17.55, 20.00, 22.10 »Basic instinct«, i. Michael Douglas, Sharon Stone.
ALCIONE -	18.15,
20.10, 22.15 »Io speriamo che me la cavo», r. Lina VVertmiiller; i. Paolo Vil-laggio, Marina Confalone, Paolo Bonacelli.
RADIO - 15.30, 21.30 »Ossessione di una donna in orgasmo«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
16.	decembra 1992
ALBINA
Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.22 Dolžina dneva 8.40 - Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 11.34.
Jutri, ČETRTEK,
17.	decembra 1992
LAZAR
VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,3 stopinje, zračni tlak 1024,4 mb pada, brezvetrje, vlaga 76-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Ludovi-ca D’Agostini, Chiara Roi-ci, Giulia Pietrobelli, Giu-lia Wang.
UMRLI SO: 78-letni Vi-nicio Debianchi, 30-letni Michele Pellegrino, 83-Ietna Aurora Bresovez, 95-letna Zofija Švara, 71-letna Leon-tina Clerico, 85-letni Rudi Bole, 75-letna Silvana Bel-fiore, 79-letna Valeria Rojc, 80-letni Luigi Cebulec.
LEKARNE
Od ponedeljka, 14. decembra , do nedelje, 20. decembra 1992
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Trg Liberta 6 (tel. 421125), Skedenj - Ul. Soncini 179 (tel. 816296).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Trg Liberta 6, Skedenj -Ul. Soncini 179, Istrska ulica 18.
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za nujne primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Istrska ulica 18 (tel. 726265).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA
Urad za informacije KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
M PRIREDITVE
SKLAD MITJA CUK
prireja razstavo VValterja Grudine do 21. decembra v HPO na Opčinah. Ogled med 17. in 19. uro, v nedeljo od 10. do 12. ure.
BRIŠCIKI - V galeriji Pavla Hrovatina je na ogled razstava umetnin in obrti iz kraškega kamna. Umik: vsak dan, razen ponedeljka, od 11.30 do
19.00.
BOŽIČNI KONCERT SKLADA MITJA CUK bo
v torek, 22. decembra, ob
20.30	v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Kitarist Marko Feri bo izvajal dela znanih avtorjev.
GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na ZAKLJUČNI KONCERT 1992 pod vodstvom dirigenta Darija Pobege v nedeljo, 20. t. m., ob 18. uri v telovadnici pri Domju. Sodeluje mladinski orkester glasbene šole godbe.
DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR VESNA vabi na koncert PESEM V SVET -umetne in ljudske pesmi iz mednarodnega repertoarja z ali brez instrumentalne spremljave - v soboto, 19. decembra, ob
20.30	v Domu A. Sirka v Križu.
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na TRADICIONALNI KONCERT OB ZAKLJUČKU LETA v nedeljo, 20. decembra, ob 16.30 v občinski telovadnici v Nabrežini. Gost večera bo MoPZ Fran Venturini od Domja.
SKD BARKOVLJE, Ul. Cerreto 12, prireja SILVESTROVANJE, za informacije tel. na št. 363452.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA TRST prireja v sodelovanju s slovensko sekcijo Občinske knjižnice v Ronkah in z osnovno šolo iz Romjana OTROŠKO URICO Z LADOM JAKŠO: DELAMO ZVOKE, OSTRIMO USE-SA. Urica bo v petek, 18. decembra, ob 10. uri v otroškem oddelku Občinske knjižnice v Ronkah.
GODBENO DRUŠTVO V. PARMA iz Trebč vabi na BOŽIČNI KONCERT, ki bo v soboto, 19. decembra, ob 20. uri v cerkvi sv. Andreja v Trebčah. Vabljeni!
BARAGOV DOM - Ric-manje vabi v soboto, 19. t. m., ob 18.30 na BOŽIČNICO ob sodelovanju Ric-manjske glasbene šole godbe in župnije iz Ric-manj. Vabljeni!
KD LIPA iz Bazovice vabi v soboto, 19. t. m., ob
20.30	v kinodvorano v Bazovico na ogled dramskega dela Stane Milič KDO JE KRTV? v izvedbi Dramske skupine KD Kraški dom z Repentabra, režija Drago Gorup. Vabljeni!
AMATERSKI ODER JAKA STOKA Prosek-Kontovel vabi na premiero humoreske NASI GRAJU NE RADIO. Avtor Alojz Cjak. režija Drago Gorup, glasba Aljoša Starc. V nedeljo, 20. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. Vabljeni!
OTROCI NE POZABITE! V soboto, 19. decembra, ob 16.30 vas vabita Radijski oder in Slovenski kulturni klub v Ulico Donizetti 3 na lutkovno predstavo JANKO IN METKA ter na nastop ČARODEJA Gregorja Sulejmanoviča. Vmes bo bogat srečolov.
Za člane Kluba pa bo Gregor Sulejmanovič priredil ob 18.30 še svoj zabavni show. Izkupiček in darovi so namenjeni beguncem v Sloveniji.
SKD TABOR OPČINE -PROSVETNI DOM - V nedeljo, 20. t. m., ob 17. uri zabavno-glasbeni popoldan z MIK ORKESTROM, pevci, humoristi in čarodejem. Vabljeni!
KD IVAN GRBEC, Ul. di Servola 124, vabi vse svoje člane in prijatelje na PRED SILVE STRO VANJE, ki bo v nedeljo, 27. decembra, ob 17. uri v društveni dvorani. Za zabavo bo poskrbel godalni Trio Venturini od Domja.
SPDT vabi člane in prijatelje društva na DRUŠTVENI DRUŽABNI VEČER s predvajanjem diapozitivov z letošnjih izletov in srečanj. Prireditev bo jutri, 17. decembra, ob
20.30	v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20.
KD PRIMORSKO priredi v sodelovanju s KD F. Venturini OTROŠKO GLASBENO VESELJE v soboto, 19. decembra, ob 17. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah. Nastopajo OPZ F. Venturini - Domjo in člani SKD Tabor z Opčin z mladinskimi igrami - Songi 3X4 (M. Košuta, N. Miklavčič). Vabljeni.
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi na PEVSKI DRUŽABNI VEČER ZBORA JADRAN v petek, 18. decem-
bra, ob 20. uri v Slovenskem centru. Gostuje koprski dno PiSčaci z istrskimi ljudskimi napevi.
H3 OBVESTILA
KMEČKA ZVEZA prireja v sodelovanju s Pokrajinskim kmetijskim nad-zornistvom danes, 16. decembra, in jutri, 17. decembra, ob 18. uri v Občinski knjižnici KD Rdeča zvezda v Saležu STROKOVNO SREČANJE O UPORABI FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV V KMETIJSTVU. Predaval bo dr. Pierpaolo Dapreto, funkcionar v PKN v Trstu.
ODBOR KRAŠKEGA PUSTA sklicuje danes, 16. decembra, ob 20. uri v Domu Brdina SESTANEK za vse tiste, ki bi radi sodelovali na 26. kraskem pustu.
BOŽIČNI KONCERT v cerkvi v Slivnem v ponedeljek, 21. decembra, ob 20.30. Nastopal bo kvartet »Capris«. Vabila so na razpolago pri družini Kralj v Slivnem ali pred koncertom.
ZSKD ponuja tečaj kitare - rock, country, pop - za vse starostne stopnje. Vodil ga bo kitarist Nevio Miklavčič. Za informacije in prijave smo vam na razpolago v uradih ZSKD -Ul. sv. Frančiška 20 - tel. 635626, vsak dan, razen ob sobotah, ob uradnih urah. Rok za vpisovanje do 18. decembra letos.
SD ZARJA BAZOVICA vabi na SILVESTROVANJE v Motelu Kozina. Igral bo ansambel Happy Day. Vpisovanje in informacije v krožku društva vsak večer, razen ob sredah, od 18.30 do 20.00. Na razpolago je še nekaj prostih mest - pohitite!
SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi danes, 16. t. m., v osnovni Soli M. Vilhar v Cerovljah II. redni občni zbor članov ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Vabljeni vsi člani in simpatizerji.
KD VALENTIN VODNIK - Dolina - prireja v nedeljo, 20. t. m., od 19. ure dalje POZDRAV STAREMU LETU, družabno srečanje ob domači hrani in kulturno-razvedrilnih utrinkih. Prijave sprejemajo v gostilni Pri studencu v Dolini.
ROJANSKO PODPORNO DRUŠTVO obvešča člane, da je sedež v Ul. Apiari dokončno zaprt in zato sprejema plačilo članarine za leto 1993 v prostorih ANPPI-ja v Ul. Cri-spi 3, 3. nadstr. ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA priredi v torek, 22. t. m., obisk Pionirske knjižnice in knjižnice OS Poljane v Ljubljani. Odhod z osebnimi avtomobili s Trga Oberdan ob 13. uri. Informacije v NSK od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure (tel. 635629).
PD MACKOLJE vabi na večer s časnikarjem Sergijem Pahorjem jutri, 17. decembra, ob 20. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah. Predstavil nam bo aktualne dogodhe na tleh bivše Jugoslavije. Toplo vabljeni!
VINCENCIJEV A KONFERENCA v Trstu in Klub prijateljstva vabita člane in prijatelje na duhovno obnovo z mašo pri šolskih sestrah pri Sv. Ivanu, Ul. delle Doccie 34, jutri, 17. decembra, ob 16. uri. Sledili bosta božična prireditev in družabnost.
KD IVAN GRBEC, Ul. di Servola 124, vabi vse svoje člane in prijatelje na PREDSILVESTROVANJE, ki bo v nedeljo, 27. decembra, ob 17. uri v društveni dvorani. Za zabavo bo poskrbel godalni Trio Venturini od Domja.
H ŠOLSKE VESTI
RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA LICEJA A. M. SLOMSEK vabi vse starše na roditeljski sestanek, ki bo danes, 16. t. m., ob 18. uri.
RAVNATELJSTVO DTTZ ŽIGA ZOIS z oddelkom za geometre sporoča, da bodo roditeljski sestanki za posamezne razrede po naslednjem razporedu: danes, 16. t. m., na sedežu Zavoda, Vr-delska cesta 13/2, ob 17. uri za 3. A, 3. C, 4. B, 4. C in 5. B; ob 18.30 za 4. A, 5. A, 3. B in 5. C.
E3 ČESTITKE
Danes praznuje draga TAMARA 17. rojstni dan. Vse najboljše ji želijo prijateljice Sara, Erika, Kristina in Lara.
MALI OGLASI
OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi prijatelje in goste na pokušnjo domače kapljice in svežih kolin. Na zalogi ima tudi sauvi-gnon 91, zlata medalja na Vinskem sejmu v Ljubljani.
OSMICO ima v Borštu Danilo Glavina.
ALDO LAKOVIČ je pri cerkvi v Doberdobu odprl osmico.
RIBARNICA Gorjansko nudi veliko izbiro svežih rib - tudi polenovk (bakala) ragno po
26.000	lir. Odprto vsak dan, razen ob nedeljah in ponedeljkih, od 8. do 16. ure, ob sobotah do 13. ure.
UNIVERZITETNA
študentka nudi lekcije iz kemije, fizike, matematike, slovenščine in nemščine. Tel. na št. 220402 - Katarina.
OBRTNIK vgrajuje aluminijasta okna in blindirana vrata v teku dneva za od 1.400.000 lir dalje. Tel. v večernih urah na št. (040) 228834.
KUPIM samostojno hišo z vrtom na Opčinah, pri Sv. Ivanu ali Kjadinu; tel. 722872.
PRODAM zazidljivo zemljišče v Vrhovljah, 5600 kv. m, z vodno in električno napeljavo. Tel. na št. (040) 827621 po 20.30.
PROSTORE primerne za urade ali ambulanto v centru Nabrežine oddajam v najem. Tel. po
18.	uri na št. 823293.
PRODAM skoraj nov
trisedežni divan za
400.000	lir. Tel. na št. 417120 od 13. do 14. ure od ponedeljka do sobote.
PRODAJAM belgijske kanarčke (Malinois Wa-terslager), odlične pevce. Tel. na št. 200957 ali 200539.
PRODAM dvojna balkonska vrata, široka 150 cm, visoka 215 cm, termopan, les douglas, v odličnem stanju. Tel. po
19.	uri na št. 225122.
BARVNI televizor
grundig 26 palcev v odličnem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. (0481) 533535.
FOTOGRAFSKI aparat canon T 50, zoom 35-70, flash in torbo v odličnem stanju prodam. Tel. (0481) 533535.
PRODAM volkswagen kombi, 9 sedežev, v dobrem stanju. Tel. na št. 228090.
LJUBITELJU živali podarim mesec in pol starega kužka. Tel. na št. 211336 med 8.30 in
13.00	ter 15.30 in 19.00.
t
Zapustila nas je naša draga mama, nona, pra-nona in sestra
Zofija Švara vd. Pertot
Pogreb drage pokojnice bo danes, 16. decembra, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v na-brežinsko cerkev.
Žalujoči svojci
Nabrežina, 16. 12. 1992
(Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
Ob nepričakovani izgubi kolegice Drage Lupine sočustvujejo z vsemi domačimi
ravnateljica, učitelji in neučno osebje didaktičnega ravnateljstva na Opčinah
Ob prerani izgubi drage mame sočustvujejo s svojim tajnikom in načelnikom občinske izpostave Markom Lupincem
predsednik in svetovalci rajonskega sveta za Zahodni Kras
Klanjamo se spominu na dolgoletno zaslužno učiteljico OS »France Bevk« na Opčinah in mentorico »Bralne značke« Drago Lupine.
Svojcem naše iskreno sožalje!
Združenje staršev OS »F. Bevk« na Opčinah
Tovariša
Rudija Gergiča
ni več med nami Pogreb bo danes, 16. decembra, v civilni obliki z odhodom ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice do spomenika padlim v Sempolaju.
Z neizmerno bolestjo se od njega poslavljajo žena Marija, sin Robi z ženo Solideo, hčeri Sabina in Tatiana z možem Edijem, ljubljena vnukinja Lara, sestra Marjeta in nečaka Mirjan in Jordan z družinama.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Sempolaj, 16. 12. 1992
(Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
Žalovanju svojcev se pridružuje
Občinska sekcija DSL-PDS
iz Devina-N abrežine
Upravitelji in nameščenci Posojilnice v Nabrežini izrekajo občuteno sožalje družini ob bridki izgubi Rudolfa Grgiča, svojega bivšega upravitelja.
Ob smrti tov. Rudija Grgiča izreka svojcem iskreno sožalje
Stranka komunistične prenove - Krožek Kras
Ob boleči izgubi dragega Rudija Grgiča izreka družini najiskrenejše sožalje
SKD Vigred
t
Zapustil nas je naš dragi mož, brat, in stric
Rudi Bole
Pogreb bo jutri, 17. decembra, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Žalostno vest sporočajo Zena Valerija, sestra, Carmen z družino in drugi sorodniki
Opčine, Benetke, Verona, Monaco, 16. 12. 1992
(Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
Hvala učiteljica Lupine!
Martina Kufersin s starsi
GORICA
Sreda, 16. decembra 1992
NOVICE
Javna razprava DSL o politiki in korupciji
Demokratična stranka levice pripravlja jutri ob
17.30	na pokrajini javno razpravo o aktualni in za večino strank na oblasti že nekaj Časa pekoči temi. Govorili bodo o mafiji, o njeni povezavi s politiko, o korupciji in podkupninah. Skratka o boleznih, ki so skoraj povsem ohromile državo. Govorili bodo senator Darko Bratina, poslanec Isaia Gasparotto, časnikar Gianni Cipriani, pokrajinski tajnik DSL iz Vidma Maurizio Ionico, predsedoval pa bo Maurizio Salomoni.
Razstava in koncert v domu na Bukovju
Kulturno društvo Briški grič v Steverjanu prireja jutri glasbeno-likovni veCer. Jutri zveCer ob
20.30	bodo v prostorih na Bukovju najprej odprli skupinsko razstavo likovnih del domačih umetnikov Nadje in Silvana BevCarja, Hijacinta Jusse in Vladimirja Klanjščka. Sledil bo koncert Trobilnega kvinteta akademije za glasbo iz Ljubljane v sestavi Miloš Rijavec, Damir Tkavc, Robert Prednik, Marjan Petrej in Damjan Jureš. Prireditev so omogočili Kmečka banka v Gorici in skupina gospodarstvenikov z Goriškega.
Fotografska razstava o Gorici in Gradcu
V	pokrajinskem muzeju na gradu so predsinoci odprli fotografsko razstavo na temo »Gorica-Graz: podobnosti in nasprotja«. Razstavo o zanimivostih obeh mest, ki bo v Gorici na ogled do 4. januarja (kasneje jo bodo prenesli v Gradec) si je že na otvoritvenem večeru ogledalo precej obiskovalcev. (Foto Studio Reportage)
Gledališki večer za mlade
Pokrajinsko odbomištvo za mladinska vprašanja je z zadrugo Artisti Associati med pobudniki petih gledaliških večerov »Teatrogiovane«, ki se bodo zvrstili do februarja v Verdijevem gledališču. Prvi bo že nocoj z nastopom mladih, ki so sodelovali pri gledališki delavnici igralca Wal-terja Mramorja. Uprizorili bodo rekonstrukcijo igre Thortona VVilderja »Questa nostra piccola citta«. Govor je o življenju v malem provincialnem mestu, ki bi lahko bilo tudi Gorica...
Svoboda cepljenja
Kulturni krožek Natura prireja nocoj ob 20.30 na sedežu na Korzu Italia 192 (nasproti spominskega parka) srečanje na temo: Svoboda cepljenja. Govor bo o cepljenju otrok, o koristnosti a tudi o nevarnosti cepiv, o možnostih, ki jih ponuja alternativna medicina, pa tudi o zakonskih aspektih nekaterih cepljenj, ki so obvezna. Govoril bo VValter Pansini, elan Združenja za svobodno izbiro zdravstvenih metod iz Trsta.
Predavanje in baklada za pomoč onkološkemu centru
Za humanitarno pobudo zbiranja pomoči so se odločili v Locniku. V soboto, 19. decembra, bodo priredili sprevod z baklami z glavnega trga v Locniku do sedeža krajevne sekcije ANA (združenje alpincev) ob cesti proti Gradiškuti, kjer bodo udeležencem postregli z brulejem, sladkarijami in glasbo. Denar, ki ga bodo ob tej priložnosti zbrali, bodo namenili v Sklad “Via di Natale” v Pordenonu. Gre za sklad, ki financira Onkološki center v Avianu oz. strukture za oskrbo pacientov in njihovih družinskih elanov.
V	tem okviru bo tudi predavanje jutri ob 20.30 na sedežu rajonskega sveta v Locniku. Dr. Sandro Morassut z Onkološkega centra v Avianu bo govoril o preventivi in pravočasnem odkrivanju rakastih obolenj na pljučih in dojkah.
Zabavni večer »3x3=9...«
Na kmečkem turizmu Radikon bo v petek zaključni večer niza “3x3 = 9, vsakdo mora svojo pet...”, ki ga prireja Kulturni dom. Na posnetku pa vidimo prizor z veCera v gostilni ”pri Francetu” v Sovodnjah, kjer je furlanski komik Sdrindule navdušil številne goste najprej s serijo vicev v pravem kabaretskem stilu nato pa tudi kot kantavtor, ne le humorističnih skladb, ampak tudi Čustvenih in milih pesmi. Na večeru so nastopili tudi trije pevski zbori pod vodstvom pevovodij Bogdana, Marka in Borisa, ki so se odlično odrezali, saj jih je posebna žirija ocenila ...ex equo. Izbrali so tudi najbolj "znanega Sovodenjca”: prvo mesto je zasedel Miro, ki so ga spoznali za "najbolj popularnega elana te skupnosti”. Odlično so se odrezale tudi kuharice gostilne. Igor in Sten, ki sta vodila veCer, sta jih zato nagradila na poseben, “rožnat” način.
ZDRAVSTVO / NOVOSTI PO NOVEM LETU
Izbira zdravnika in nalepke za ficket
Izvajanje določil vladnih varčevalnih ukrepov
Klemse Vlado
Na področju zdravstvenega varstva se bo po novem letu marsikaj spremenilo. V veljavo bodo namreč stopili ukrepi, ki jih je pred meseci sprejela vlada, da bi omilila velik primanjkljaj v javni zdravstveni službi. Marsikaj se bo spremenilo v razmerju KZE - zdravnik pa tudi kar zadeva plačevanje samoprispevka za nakup zdravil. Po novem letu zdravniki ne bodo mogli opravljati različnih storitev in biti istočasno v delovnem razmerju (uslužbenci) Krajevnih zdravstvenih enot. Do konca leta se morajo izjasniti, ali ostajajo v delovnem razmerju (in v tem primeru ne morejo več pogodbeno opravljati službe zdravnika splošne prakse), ali pa se odpovedujejo delovnemu razmerju in ostajajo še naprej pogodbeno vezani s KZE.
To pomeni, da bo moralo okrog pet tisoC zavarovancev pred ali takoj po novem letu izbrati drugega zdravnika.
Novosti je na tiskovni konferenci, pojasnil koordinator upravnih in finančnih služb Goriške krajevne zdravstvene enote dr. Romeo Fazi. Na celotnem območju
tukajšnje KZE bo moralo zdravnika zamenjati okrog pet tisoC zavarovancev. NajveC jih je na Goriškem ožjem območju. Novega zdravnika si bodo morali poiskati pacienti Giuseppeja Gia-gnorija Roberta Marinija, Pietra Piciulina, Bernarda in Mirka Spazzapana ter Marca Terenzia. Na področju tržiškega in ronskega območja pacienti Guida Gregorina, Guida Guidobaldija, Giuliana Pedirode in Maria Valussia. Na območju Krmina bodo morali izbirati dosedanji pacienti dr. Salvatoreja Cutrupija, v Gradišču pacienti Lucia Furlana.
Na včerajšnjem srečanju smo izvedeli, da bodo zavarovance v prihodnjih dneh pisno obvestili ter jim dali tudi ustrezne napotke. Pri KZE priporočajo tudi naj ljudje skušajo formalnost urediti brez naglice. Tudi Ce do konca meseca ne bodo uspeli izbrati novega zdravnika, naj nikar ne obupajo, saj se v slučaju potrebe po novem letu lahko obrnejo do drugega zdravnika iz posebnega seznama in to vse do 15. januarja ter kar z njim uredijo predvidene formalnosti.
Druga novost, ki so jo napovedali na včerajšnji
V vrsti za plačilo ticketa (foto Studi Reportage)
tiskovni konferenci se nanaša na olajšave, ki jih pri nakupu zdravil občani, ki so bili do sedaj oproščeni plačevanja ticketa zaradi nizkega osebnega dohodka: v zelo kratkem bodo namreč na sedež KZE dostavili posebne nalepke, na podlagi katerih bo pacient lahko koristil šest-
najst receptov (za celo leto) ne da bi za to plačal ticket. Osem nalepk bodo upravičencem razdelili neposredno po novem letu oziroma Cim bodo prispele v Gorico. Kako, kdaj in zakaj bodo zavarovanci te nalepke uporabili, je njihova stvar.Teh nalepk pa trenutno še ni.
DOBERDOB / ODOBRILI OBČINSKI PRORAČUN
Sredstev ni dovolj za vsa nujna dela
Prednost socialnemu centru, vodovodu in pokopališčema v Jamljah in na Palkišču
Marko Jarc
V ponedeljek se je v Doberdobu sestal občinski svet. Na dnevnem redu so bile pomembne točke, med katerimi je izstopala odobritev občinskega proračuna za leto 1993 in programskega poročila.
Kakšne so osnovne značilnosti proračuna? Iz številk izhaja, da bi morala občina prejeti iz dajatev 73 milijonov veC kot lansko leto, vendar realnost kljub temu ni rožnata. Takoj je namreč očitno, da bo sklad za investicije za 24 milijonov manjši. Celih 19 milijonov manj bo dohodkov zaradi odprave vojaških služnosti. Tudi deželni prispevek v zvezi z zakonom 10/88 bo nižji za dobrih šest milijonov. Davek ICI na nepremičnine (v višini 6 promilov) bi moral občinski blagajni zagotoviti priliv sredstev Gez devetdeset milijonov. Nekaj bi morali zaslužiti tudi s prodajo zemljišča pri Jamljah.
Glede investicij -državnih sredstev je namreč zelo malo - namerava občina uresničiti zamisel o ureditvi socialnega centra (bivše osnovne šole v Jamljah), kar bi krili z denarjem od jusar-skih zemljišč. Ojačiti nameravajo tudi vodovod.
Velike važnosti in zelo postavk niso vključili, nujna je razširitev pokm' ker se jih paC ne da ure-pališC v Jamljah in na sniciti. Proračun so
Palkišču, za kar pa bo potrebno najti 300 milijonov lir. Treba je postaviti v proračun nakup nove pisarniške opreme za obnovljeno občinsko stavbo, najti sredstva za vzdrževalna dela osnovne šole v Doberdobu in odpravo arhitektonskih zaprek. Na spisku je tudi gradnja grezničnega omrežja, vendar po vsej verjetnosti do tega ne bo prišlo.
Opozicija in posebej njen načelnik dr. Gergo-let je oporekala, da v proračun niso bile vnesene postavke za gradnjo telovadnice in za nujna popravila cest. Problem kanalizacije in ceste sta dva problema, ki sta nujno povezana. Manjšina je tudi oporekala upravi, da je bila o proračunu prepozno obveščena. Na to kritiko je načelnik večinske skupine FerletiC povedal, da sta se sestala z županom oba načelnika že teden prej in da je bilo na sestanku jasno povedano, kako bo postavljen letošnji proračun.
Zupan je v svojem odgovoru še enkrat poudaril, da ni v proračunu sredstev niti za uresničitev najnujnejšega, zato tudi nekaterih drugih
sprejeli z desetimi glasovi svetovalcev večine, svetovalca manjšine Quinzi in Visintin sta se vzdržala.
Na samem začetku seje je župan dr. Lavrenčič sporočil, da bodo zbrani denar (na raznih bankah) za begunce iz Bosne in Hercegovine poslali skupaj s prispevki, ki so bili zbrani v drugih občinah iz ronskega okraja šoli ali drugi ustanovi za begunce, ki je na ozemlju Republike Slovenije.
Nato je še povedal, glede	kočljivega
vprašanja zaprtja vojaškega strelišča nad Selcami, da strelišče ne spada v okvir odpravljenih vojaških služnosti in bo zato delovalo še naprej. Svetovalec Juren je nato predlagal, da se glede na hudo prometno nesrečo, v kateri je izgubila življenje Anna De Lorenzo, nemudoma poskrbi za namestitev guard-raila na nevarnem odseku državne ceste skozi Dol. Zupan je odgovoril, da bo v zvezi s tem problemom zahteval takojšnje ukrepe podjetja ANAS, ki je pristojno za posege na državnih cestah.
UNIVERZA / VRH UPRAVITELJEV
Videmska univerza prihaja na Goriško
Prvi tečaj morda že prihodnje leto
Marko Marinčič
Na goriški pokrajini je bil te dni vrh upraviteljev, na katerem so razpravljali o možnosti, da bi se univerzitetnim tečajem, ki v Gorici že delujejo pod okriljem Tržaške univerze, v bližnji bodočnosti pridružili tečaji Videmske univerze. Srečanja na pokrajini, kjer je goste sprejela odbornica za šolstvo Aleksandra Devetak, so se med drugimi udeležili predsednik Konzorcija za videmsko univerzo Comand, rektor Strassoldo, predsednik deželne uprave Tu-rello z deželnim odbornikom za finance Longom ter še predstavniki treh ustanov, ki so poleg pokrajine Članice Konzorcija za univerzitetne študije v Gorici: predsednik Bevilacqua za trgovinsko zbornico, podpredsednik Medeot za Goriško hranilnico in občinski odbornik za kulturo Žiberna.
Kot znano ima pokrajinska uprava že veC let v načrtu obnovo bivšega kronikarija v Ul. Diaz, ki naj bi po prenovi sprejel tudi nekatere teCaje Videmske univerze. Načrt za obnovo naj bi pokajinski svet, nam je včeraj povedala odbornica Devetak, sprejel v kratkem, takoj po odobritvi proračuna. Odbornica pa je tudi izrekla pripravljenost pokrajine, da vsekakor omogoči odprtje novih univerzitetnih tečajev. Prvi teCaj bi v začasnem sedežu, ki ga bo še treba določiti, lahko odprli že v na-
slednjem akademskem letu. S strani univerze obstaja velik interes v tej smeri, kot je poudaril predsednik konzorcija Comand, ki je iznesel nekaj konkretnih predlogov. V Gorici naj bi na primer usposobili nekaj diplomskih tečajev (ti. “lauree brevi”) in sicer s področja informatike, jezikov in trgovanja z vzhodnimi državami.
Stvar sicer ne bo lahka, kot je prišlo do izraza v posegih elanov goriškega univerzitetnega konzorcija. Žiberna in Medeot sta sicer pozdravila predloge in napovedala pripravljenost sodelovanja pri realizaciji, vendar pod po-
gojem, da se zagotovijo sredstva in da vsaka ustanova prevzame svoje odgovoronosti. Be-vilacqua je prav tako omenil težave, ki jih že danes ima konzorcij pri uvajanju tečajev v sklopu Tržaške univerze, in menil, da je treba zagotoviti dovolj sredstev in uskladiti razne posege.
Nekaj pomembnih zagotovil je dal predsednik deželne vlade Turel-lo. Omenil je sicer težko obdobje za javne finance a tudi pripravljenost Dežele, da finansira posege v korist univerzitetnih študijev v Gorici pod pogojem, da se pripravijo resni in konkretni naCrti.
KRIZA / POSEG POKRAJINE
Brezposelnih je že 13 odstotkov
Saccavini: nujen takojšen poseg vlade za zaustavitev recesije
Predsednik Pokrajine Gino Saccavini je včeraj naslovil vladnemu podtajniku, senatorju Fabiu Fabbriju pismo s katerim ga seznanja s težkim gospodarskim stanjem na Goriškem in prosi za posredovanje vlade.
Saccavini sporoča, da se je prav te dni zaključil ciklus posvetovanj in srečanj s predstavniki občinskih uprav in	gospodarskih
združenj, Trgovinske zbornice in drugih ustanov. Na teh srečanjih so bili iznešeni podatki, ki kažejo na hitro pešanje gospodarstva v pokrajini. Nezaposlenost v industrijskem sektorju je narasla na 13, 1 odstotek, zmanjšal se je obseg uvoza za 3, 4 odstotke, izvoza pa za preko 13
odstotkov. Nezaposlenost je v septembru znašala v industriji 28 odstotkov, v trgovini in drugih terciarnih dejavnostih pa 20 odstotkov. Stanje se je v oktobru še zaostrilo, saj je v tem mesecu število nezaposlenih naraslo za na-dalnjih tisoC enot in se približuje številu 7.500. Upoštevati gre še en pokazatelj: skokovito naraščanje števila ur dopolnilne blagajne. V poprečju presegamo na tem področju južno Italijo, za dvakrat pa povprečje, ki velja za srednjo in severno Italijo.
Saccavini izraža v pismu upanje, da bo s primernimi ukrepi vlade mogoCe zaustaviti na-dalnje propadanje gospodarstva.
DOBERDOB / GODBA KRAS PRIPRAVLJA BOŽIČNI KONCERT
Tokrat bodo zaigrali na srčne strune
Prireditev (in prispevki) bo za otroke, žrtve brutalne vojne v bivši Jugoslaviji
Nastop pihalnega orkestra Kras na lanskem koncertu
V Doberdobu se društva pripravljajo na božični oz. novoletni koncert. Pobudniki so že Četrtič Člani pihalnega orkestra Kras, vendar se bo letošnji koncert nekoliko razlikoval od prejšnjih, saj izvajalci ne bodo peli in igrali le za občinstvo, temveč bodo njihovi zvoki božičnih pesmi posvečeni otrokom iz bivše Jugoslavije, žrtvam brutalne vojne, prostovoljni prispevki pa naj bi prinesli kakemu otroku nasmeh in kanCek sreče. Mladi godbeniki, ki jih je v godbi tri Četrtine, obljubljajo, da bodo “kar
se da moCno pihali” v instrumente in izvabili tople tone, ki naj bi ogreli srca vrstnikov, ki trpijo lakoto, mraz, pomanjkanje, predvsem pa družinsko toplino.
Na nastopu, ki bo v soboto ob 19.30 v župnijski dvorani, bodo nastopili tudi zbor Hrast, dekliški zbor in moški zbor Jezero in dijaki glasbenih šol iz Doberdoba. Lepo bi bilo, da bi vsi odprli srca in tokrat izrazili voščila na nekoliko drugačen način. Saj star vaški pregovor pravi: raje dati kot imeti potrebo!
PRIREDITVE E KONCERTI
KSD VIPAVA vabi na kotalkarsko revijo, ki bo v občinski telovadnici v Sovodnjah, v soboto, 19. decembra ob 20.30 in v nedeljo, 20. decembra ob 20. uri.
OBČINA SOVODNJE
sporoča, da bo predstavitev naCrta soškega parka nocoj ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Vabljeni so vsi občani, ki jih stvar zanima.
SEKCIJA SG-SRG DOM GORICA vabi na božično akademijo v telovadne! Kulturnega doma v Gorici v sredo, 23. decembra, ob 20.30. Prostovoljni prispevki v dobrodelne namene.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV - GORICA priredi v nedeljo, 27. decembra, veselo silvestrovanje v gostišču Al Fogolar v Galianu pri Čedadu. Prijave še danes na sedežu in pri poverjenikih.
RAZŠIRJENI ODBOR STARSEV prireja Silvestrovanje v telovadnici Katoliškega doma v Gorici. Celovečerni program z ansamblom Vrtnica. Vstop z vabili, ki so na razpolago v Katoliški knjigarni in na Placuti, 18.
V KONFERENČNI DVORANI PALAČE HOTELA bodo v petek, 18. t.m., ob 18. uri predstavili knjigi, ki sta izšli pri založbi La Laguna: “La cucina della terra di Cor-mons” in “Viticoltura nel Goriziano”.
OBVESTILA
KD SOVODNJE obvešča elane in prijatelje, da bo v tej sezoni, vsako sredo odprt javnosti urad domačega Kulturnega doma. Sprejemali bodo predloge in priporočila o delovanju. Urad bo odprt od 18.30 do 19.30.
LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta vsak delavnik od 10. do 12. ure (ob Četrtkih dopoldne je knjižnica zaprta).
SOLA GLASBENE MATICE vabi na nastop gojencev, ki bo jutri, 17. t.m., ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah-V GOSTILNI PRI MILJOTU V DEVETAKIH bo nocoj ob 21-uri v okviru ciklusa jazz koncertov igral Giovanni Mair kvartet
_____________KINO
GORICA
VITTORLA 19.45 ' 22.00 »Ragazze Vincenti«. Igrata Geena Davis in Madonna.
CORSO 17.30 - 22.00 «Pomodori verdi e fritti alla fermata del treno«.
VERDI 20.30 »Questa nostra piccola cittd«-Gledališka predstava. TR2IC
COMUNALE Ni predstave.
EXCELSIOR 17.30 '
22.00»Accoppiamenti e
ragazze viziose«. Prep°' vedan mladini pod Izletom.
PRISPEVA
Romana Nanut je darovala 20 tisoC lir za mešani pevski zbor Oton
Župančič iz Standreža-
V isti namen je Ema Lu p in darovala 30 tisoC Iti-
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI	„
OBČINSKA LEKAR'
NA PRI SV. ANI - u '
Garzarolli 154 - te 522032.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S. ANTONIO - ul. R° mana, 147 - tel. 40497-
pogreb!
Danes v Gorici °b uri Elviro Troi iz SP v ne bolnišnice v cer pri sv. Ani in na gla pokopališče.
PRIMORSKA
Sreda, 16. decembra 1992
PIRAN / PROMETNA NANIZANKA
AJDOVŠČINA / IZVOZ
PORTOROŽ
NOVICE
Ljudje naj se izrečejo: parkirati ali ne v Piranu
Krajevna skupnost je občini ponudila kar nekaj zelo uporabnih predlogov, kako rešiti prometni gordijski vozel
Mlinotest dela enako pasto kot Italijani, toda...
Na tujem so prikrajšani
Tisoči pisanih lučk ob morju
Zoran Debenjak
Skoraj desetletje star spor prebivalcev Pirana z občinsko upravo okrog vsiljene in drage prometne zapore s pobiranjem parkirnine se utegne ob primernem posluhu občinskih poslancev zdaj razplesti na samem začetku. Vodstvo krajevne skupnosti Piran namreč v pripombah k osnutku odloka o ureditvi cestnega prometa občini predlaga, naj prebivalci sami povedo svoje mnenje z referendumom. Na njem bi naj stalno prijavljeni prebivalci Pirana, ki so ob vsem Se najveCje žrtve, povedali, če prometno zaporo sploh ho-Cejo.
Težave tega lepega sredozemskega mesteca, ki bi si ga vsak rad ogledal, malokdo pa bi v njem stalno živel, so se začele takrat, ko je začela vanj prodirati premikajoča se avtomobilska pločevina. Za popolnoma drugačen naCin življenja grajeno mestece se je zaCelo dušiti. Barvit lesket štirikolesnega udobja je bolj kot bližnje morje zaCel preplavljati in poplavljati trge in uličice in kmalu ob pločevini ni bilo mogoCe več dihati. Sledil je administrativno logičen sklep, da je treba bdeti nad parkiranjem, bdenje pa naj plačajo prebivalci in obiskovalci. Takrat so zaceli mestnemu prebi-
valstvu odvzemati dotedanje prometne pravice, posegi pa so se kazali najprej skozi poletne omejitve s pobiranjem parkirnine, pa do najprej propadlega poskusa pobiranja prometnega davka na promet skozi vse leto, ki so ga naslednje leto tudi zares uveljavili. Kljub občasnim uporom prebivalstva ta režim velja Se zdaj.
Pravzaprav se ob tej prometni zapori tepeta dve spoznanji: na enem bregu so prebivalci, ki živijo slabo, ki doživljajo poletno gneCo, pa tem nihče ne upošteva njihovih klicev po izboljšanju razmer; na drugem bregu pa so upravljale! prometa, ki jim nobena zapora ne prinaša dovolj denarja, zato bi, Ce bi mogli, stalno povečevali ceno za parkiranja in se, pravzaprav požvižgajo na prizadevanja, da bi bile cene vsaj eno leto nespremenjene. "Veste, že toliko Časa se ni podražilo...! ”
V Času, ki napoveduje poostren nadzor, bi kazalo poškiliti v poročilo o poslovanju do konca septembra. V njem napovedujejo štiri in pol milijone tolarjev dobička, ob tem pa tudi, da bo 2 milijona tolarjev šlo za zavarovanje. Morda se
za skopimi besedami skriva kakšna stezica prelivanja tolarčkov, saj bi naj dobiček občinskega podjetja šel v proračun. Prestrašenim obcinarjem naj v tolažbo povemo, da bi Pirančani posegli po referendumu ( ki bi se za načrtovalce zagotovo izšel slabo) samo v skrajnem primeru. Se prej pa ponujajo kopico uporabnih predlogov: na novo naj v mestu zarišejo vsa parkirišča - določijo naj ožje mestno središče, kjer ob plačevanju pavšala lahko parkirajo samo prebivalci - taisti lahko pred mestom in
ob obzidju parkirajo zastonj - odstraniti je treba prometno utico, ki zdaj kazi tamkajšnji prostor, za parkiranje in pobiranje pristojbin pa naj zaposlijo redarje. Logična je tudi avtobusna povezava mesta s parkiriščem pred njim. Tudi Slavnikovi šoferji bi se naj s svojimi osebnimi vozili in z večino avtobusov spravili na parkirišče.
Čas sicer govori za to, da ljudstvo nima več oblasti. Stiske pa vendarle opravljajo svoje, zato bi kazalo organiziranim glasovom ljudstva pametno prisluhniti in delovati tako, da bo prav obojim.
J
Tartinijev trg: parkirati ali ne (Foto: Živulovič/TRIO)
Artur Lipovž
Zoran Debenjak
V	Ajdovskem Mlinotestu (najbrž pa ne le tam) se jezijo. Država naredi prav vse, da se podjetjem ne splača izvažati izdelkov, ki so lahko konkurenčni na zunanjih trgih. V Mlinotestu znajo narediti enako kakovostno testenino kot sosednji Italijani, ki si lastijo dmovinsko pravico do testenin (ali pašte, kot pravijo Primorci). »Ti nam to tudi priznajo,« pravijo v podjetju. Naredijo jih lahko po enaki ceni, z nekaj izjemami so tudi tehnično - tehnološko organizirani na enako visoki ravni. »Torej gredo izdelki iz tovarne na zahodni trg z enako kakovostjo in predvsem z enakimi izhodnimi cenami kot izdelki zahodne konkurence,« pravi glavni direktor podjetja Mlinotest Artur Štrukelj.
Težave nastopijo, ko testenina pride čez mejo na zunanji trg, kjer konkurenca (predvsem je tu mišljena italijanska) lahko ponudi izdelke po bistveno ugodnejši ceni. Kako je to mogoče spričo prej povedanega, se sprašujejo v Mlinotestu. Seveda vedo tudi za odgovor: Italijani dobijo namreč visoke premije za izvoz, (do tretjine cene in vec). Naši proizvajalci postanejo v hipu nekonkurenčni. Če se kljub temu odločijo za izvoz iz različnih razlogov, se s tem v večini primerov zavestno odločijo, da bodo izvažali z izgubo. Naša država očitno meni, da je vzpodbujanje izvoza še vedno politična parola, zato ga ni potrebno vzpodbujati, saj je to izključno stvar podjetij. Ce nočejo, pač naj gredo na kant.
Stanje je na domačem uvoznem delu živilskega trga prav tako podobno džungli. Vrsta uvoznikov uvaža izdelke, ki niso bili niti primerno deklarirani, ker so manjkali tovrstni predpisi. Pri nekaterih izdelkih, predvsem slašCiCarsko-konditorskih, pa se praksa dobesedno spopada s cilji. Na uvoz sladkorja ali drugih surovin so uvedeni prelevmani, medtem ko za konditorske in slaščičarske izdelke izvoznik iz tuje države dobi ravno tako visoke izvozne premije. Tu nastajajo velike cenovne razlike predvsem pri posrednikih, ki kot vedno, kjer ni reda, zaslužijo velike denarje.
V	Mlinotestu, kjer gre h koncu naložba v nove proizvodne linije, ki bodo podjetju odprle pomembne izvozne programe, ta hip izvažajo testenine na Švedsko in v Avstrijo. Manjše količine le-te gredo tudi v vzhodne države.
V Portorožu se kljub opaznim varčevalnim ukrepom, ki se kažejo v trenutno zaprtih hotelih, na veliko pripravljajo na slovo od starega leta. Mnogi so že v prvi tretjini decembra prodali vsa ležišča in tudi nekaj tisoč silvestrskih stolov. To pomeni, da se utegne v noči z 31. decembra na 1. januar znajti v naj-veCjem turističnem središču več kot 6 tisoC turistov. Zvečine bo šlo za večdnevne goste. Se največ bo Italijanov, ki bodo ceneje kot doma in v boljših hotelskih hišah preživeli slovo od starega leta.
Krajevni turistični delavci (hotelirji, delavci igralnice in turistične zveze) so tudi že sklenili pogodbo o okrasitvi in osvetlitvi naselja. Prve lučke bodo začele utripati že 19. decembra, saj je treba (glede na zamude prejšnjih let) toliko prej prižgati božiCno-no-voletne luči.
Sicer pa Čaka Porto-rožane takoj v novem letu novo delo. Uvodne dni januarja bodo namenili začetku bitke za goste, ki jih bodo vabili tudi z dvema novima prospektoma. Oba bo že krasil nov zaščitni znak: vrtnica na nakodranem morju z odsevom.
NOVA GORICA / KONCERT			LOKVE / TURIZEM
Prel kle Mti<	krnjene m pel jrigalis	)in e ov	Za boljši jutri nista dovolj le sneg in narava
	Ivan Silič		Rajmund Kolenc
Na Četrtem abonma; skem koncertu Kulturne ga doma v Novi Gorici j nastopil pevski zbor Ljr pijanskih madrigaliste lz Ljubljane pod vodsl vom Matjaža Sčeka. Spe *-ed: moteti J. Gallusa i: Maša za dva štiriglasn zbora F. Martina .
O tem zboru je bilo ž Veliko napisanega; o nje §°vih pevskih popolne sHh, o klenosti in od Revnosti njegovih in te: Ppetacij, kar seveda v pi v\ vrsti zadeva umel niško prodornost dir: genta in prenašanja nje govega snovanja v zbo: eprav je na»Naši pe snii«v Mariboru dosege Vrhunec, je vendar poti d. da v umetnosti tuc °,d najboljšega ne bi me biti še boljšega. Ce s notaknem pevske kake °sti, nimam ničesa PriP°mniniti, morda 1 niče zadrege v iskanj t)r'1|TleVnosii dvorane i vzgajanju le-tej pri pi trt' *red Pesmih. Pri Ce n 1 Pa se je že združil ‘i .Pojno pevsko ubrane intn hkrati tudi v mocn ki ®TPretativno zbranos '/l 1 Popustila do konce B °r le PeL kakor da n te> na Pevško tehnični
Un V’ • ^aže na izvrs r,rn Pripravljenost i £ n°St delovanja in n 0 rzgovorjavo. deli^0^’ sestavljen tov ■ Ved slogovnih sve jeV/ 16' » 20. stoletji v0 f°rno in prepričlj d0r°ndražal jezik in prc duha°nSk nstvarjalneg
prvih tr ,ih avtor)ev' p Pri cetiel1 motetih se j tis in£em lVoxclamar eserto) zbor spre
Zimsko veselje na letošnjem snegu (Foto: arhiv PD)
stil v občuteno izpove-danje Gallusove muzike in v močnem oblikovalnem naponu poustvaril tudi Mirabile misterium, Iubilate Deo, Ave verum corpus in Pater noster. Martinova Maša zahteva dva glasovno izeanačena zbora, ki sta v resnici tudi bila - izvrstno pripravljena v smislu že zgoraj omenjenih odlik. Zato se je dirigent lahko približal bistvu in svojskosti njegove ustvarjalnosti in v kontrastno napetem oblikovanem procesu poustvaril izrazno izredno močno in odmevno tonsko umetnino.Skratka: zbor z muzikalno kulturo in odličnim dirigentom.
Po petih zelenih zimah so smučarji na Lokvah vendarle prišli na svoj račun.Pognali so vlečnice in prvi smučarji so se zapodili po strminah. Lokve so pravzaprav najbližje smučišče večjim krajem, kot sta Nova Gorica in Gorica. Dva domačina B. Skok in E. Bizjak sta že lani prevzela v uprav-ljanje lokvarske in laznarske vlečnice in smu-čišCa. Letos jeseni sta pripravila za obratovanje vse štiri vlečnice na lokvarskih smučiščih, ki so ob novem snegu že zaCele voziti smučarje. VleCnica na Lažni letos skoraj zagotovo ne bo obratovala, ker je dotrajana. Oba
upravljalca sta “nastavila" sprejemljive cene, tako da je smuCarija na Lokvahnajcenejša v Sloveniji.
Ce je posijalo prijaznejše sonce na lokvarska smuCišCa, pa je položaj hotela “Poldanovec" vse prej kot obetaven. V letošnjih novembrskih dneh se je dokončno za-peCetila njegova usoda. Hotel, ki je uspešno ali manj uspešno služil svojemu namenu vse od leta 1952, torej polnih 40 let, tudi v bodoče ne bo odprl svojih vrat. Trije dosedanji “lastniki" bivšega podjetja APG Gorica, kot so Tovorni promet, Avtobusno podjetje in gostinsko podjetje Okus, so pač sklenili, da bodo v delitveni bilanci zapustili objekt takšen, kakršen trenutno je. Okus je že skoraj odprodal vso opremo, medtem ko je sam objekt, kot tak je, v lasti obeh ostalih imenovanih podjetij.
Res je, da je bil objekt popolnoma dotrajan in morebitne začasne rešitve bi ne prišle v poštev. V teh Časih je le malo verjetno, da se bo našla kakšna firma ali zasebnik, ki bi v celoti saniral objekt. Slišijo se različne govorice. Morda je najbolj verjetna da bodo v objektu uredili manjše apartmaje in jih namenili za prodajo. Morda je to res najboljša rešitev, saj je znano, da na Lokvah primanjkuje nočitvenih zmogljivosti zlasti v poletnih pa tudi zimskih mesecih.
NOVA GORICA / OGROŽENO OKOLJE
Čistilne naprave ne odpravljajo vzrokov
Varovanje voda skupaj z goriškimi sosedi
Zaščita voda pred vse hujšim onesnaževanjem postaja ena od pomembnejših nalog na področju varovanja okolja. Tega dejstva se zavedajo tudi v novogoriški občini, še zlasti zato, ker vse odpadne vode teCejo k našim sosedom v drugo državo. Zato je že od nekdaj to vprašanje izredno občutljivo in se ga lotevajo oboji skupaj. Viri onesnaževanja so največkrat v malomarnem odnosu prebivalstva, v ekološko neustrezni industriji v intenzivni kmetijski dejavnosti. Na osnovi današnjih razmer na novogoriškem občinskem sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora ocenjujejo, da Čiščenje od-	..	počakati na izide dogo- Valter Pregelj	vnmv stalne slovensko-
	italijanske meddržavne plak ne bo urejeno prej komisije za vodno go-kot v treh letih, zato je spodarstvo, ki preučuje potrebno vso pozornost možnost za skupen pri-posvetiti razvoju komu- stop do problematike od-nalne infrastrukture, padnih voda. Po tehnic-vkljuCno s Čistilnimi na- ni plati je skupina pravami. V novogoriški strokovnjakov ugotovila, občini je teh sicer že kar da nj 0vir za izgradnjo nekaj, vendar so te glede skupne čistilne naprave števila m zmogljivosti v Gorici Trenutno pri. onesnaževalcev premalo.	ljajo idejne zasnove Tako je v okviru možno- ^ ce" alno Jcistilno na„ s ti za sistemsko reševnie	, . .i .	ii	..i	i .	pravo na podlagi katerih te problematike predvi- r ,	.	j, i r .	i .	r. i	se bo potrebno odločiti o dena izgradnja centralne ,	r ^	, čistilne naprave, ki naj ^nceptu čiščenja od-bi jo zgradili v gramozni- Pla^ Dogovorjeno je tu-ci med Vrtojbo in Mir- dl>. da bi italijanska stran nom. Z njo bi odpravili pripravila potrebne ela-približno 50 odstotkov borate, iz katerih bodo komunalnega in 50 od- razvidne obveznosti ob-stotkov industrijskega cine Nova Gorica v pri-onesnaženja v občini.	meru izgradnje skupne Se prej je potrebno čistilne naprave.
AJDOVŠČINA	SEŽANA / LIKOVNA RAZSTAVA
Kam s 131 delavci?	Dela Petra Rehaija na ogled v Mali galeriji
Artur Lipovž	Olga Knez Stojkovič
V podjetju Kovinsko Ajdovščina bodo zaceli ugotavljati trajne presežke zaposlenih. Ocenjujejo, da je odveC 131 delavcev (od 194 sedaj zaposlenih). Postopek vodi komisija, ki sta jo imenovala upravni odbor in ministrstvo za delo. Občinski IS ji priporoča, naj poskuša najti zunanje interesente za poslovne prostore, kjer bi naj našlo delo čimveC presežnih delavcev. Ponuja tudi konkretno pomoč.	Do konca leta bo v zadevanjih išCe svoja po-Mali galeriji v Sežani na ta, podprta z osebno iz-ogled prodajna razstava razito duhovno usmerit-slik, risb in skulptur vij o. mladega slikarja Petra	Predstavlja se s figuro, Reharja iz Kobjeglave, portreti in krajino, zelo Rehar je po študiju na so zastopana tudi cve-Akademiji lepih umet- tliCna tihožitja, ki bi jih nosti v Benetkah na lahko poimenovali “por-zaCetku svoje ustvarjalne treti cvetic". Pokrajine poti deloval v okviru zaživijo v risarski in ak-Društva za vizualne me- varelni tehniki. Razstava dije Praska v Novi Gori-	posega v praznično vz- ci. Izšel je iz širšega raz-	dušje in mogoCe se bo položenja umetnostne kdo od ljubiteljev umet-smeri “nova podoba", a nin odločil za nakup tuše je kasneje od nje od- di katerega od Reharje-daljil in v likovnih pri- vih del na razstavi.
Pestra ponudba pa še zabava, pijača in prigrizek
NOVA GORICA - Na letošnjem božično - novoletnem sejmu, ki bo potekal v trgovskem središču Nove Gorice od 21. do 30. decembra, bo z raznovrstno ponudbo sodelovalo Cez sto trgovcev, podjetij in obrtnikov iz Slovenije. Na voljo bodo po ugodnih sejemskih cenah unikatni izdelki, tehnično blago, tekstil in usnjena galanterija in še marsikaj. Izbira bo pestra zagotavljajo na KS Nova Gorica-Center, ki skupaj z občinskimi organizacijami Turistične zveze, Turističnega društva, Obrtne zbornice in Zveze prijateljev mladine organizirajo to prodajno-zabavno prireditev ob koncu leta. Praznično vzdušje v lepo okrašenem sejemskem naselju, kjer bo med prodajnimi hiškami in stojnicami tudi oder za nastope raznih estradnih umetnikov, bosta popestrila Božiček in Dedek Mraz s svojim sprevodom. Na zadnji dan starega leta bo mogoCe na tem prireditvenem prostoru - ob vseskozi neutrudni gostinski ponudbi - pričakati Novo leto z rajanjem na prostem (VP)
Anketa o sobivanju s turizmom
PORTOROŽ - Znani so javni spopadi prebivalcev turističnih krajev s tistimi, ki po njihovem mnenju v njihovih naseljih samo gostujejo s ponujanjem različnih uslug. Prebivalci bentijo Cez hrup, splošen trušC, pohojene parke in cvetje, Cez (nekdaj) neznosno gneCo, trgovine brez jutranjega kruha, oglušujoč promet in podobno. Stanje je udejanjeno do te mere, da razvojno zainteresirani turistični delavci in prebivalstvo nagnetenih naselij stojijo na dveh bregovih spoznanj o nuji trženja in o neznosnosti sobivanja. Turistični delavci bodo zato že pred novim letom skušali otipati pravi utrip prebivalstva, denimo Portoroža. Na 350 naslovov bodo poslali anketne lističe z vprašanji, kaj je po njihovo v turizmu narobe, kaj jih moti, kam bi jo in kako kazalo ubrati. Odgovori prebivalcev bodo, lahko napotilo stroki, da začne hoditi po zanesljivih poteh. V krajih, kjer se gredo turizem - še posebej to velja za turistično prestolnico Slovenije Portorož je zavzemanje za skupno stvar še bolj nujno, kot tam kjer v teh smereh šele tipljejo. Ko turistični delavci ne bodo skupaj s turisti veC gostje v nekem naselju in ko bodo prebivalci zaznali, da jim turizem prinaša kos kruha, bo misel o najdonosnejši veji gospodarstva produktivna. (ZD)
V Kanalu slike Dušice Štendler
KANAL - V galeriji Rika Debenjaka bodo jutri (v Četrtek, 17. decembra) ob 19. uri odprli razstavo slik Dušice Štendler, slikarke in učiteljice likovnega pouka iz Tolmina. Slikarko in njeno delo bo predstavila umetnostna zgodovinarka Maja Jerman Bratec. Na otvoritvi bosta nastopila tudi mlada tolminska glasbenika - Dejan Jerončič (klarinet) in Nika Kozorog (flavta). Razstava bo odprta do 9. januarja. Opozarjamo na urnik galerije: ob torkih in nedeljah od 9. do 12. ure, ob petkih od 15. do 18. ure. Druge dneve je razstavišče zaprto; lahko pa se obrnete na Elviro Kralj, Vojkova 6, ki bo prijazno sprejela vse, ki bi si radi ogledali razstavo. (VC)
Razstava novoletnih voščilnic
TOLMIN - V božično - novoletnem Času je nedvomno zanimiva razstava, ki jo Tolmincem ponuja tamkajšnja knjižnica Cirila Kosmača. V petek, 18. decembra, ob 19 uri bodo namreč odprli zanimivo slikarsko razstavo Irene Stergar iz Kobarida, ki ji je dala umetnica naslov Astralne podobe. Gre za razstavo unikatov božičnih in novoletnih voščilnic, ki so nastajale pod njeno roko. Na otvoritvi bo spregovoril tudi kipar Marko Pogačnik. Razstava bo trajala do 15. januarja. (VC)
Sodelovanje v kulturnih raziskavah
TOLMIN - V okviru vse tesnejših kulturnih stikov med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino, bo jutri v Četrtek, 17. decembra, ob 19. uri v knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu prof. Luisa Minigutti iz Vidma predstavila raziskave, ki jih je opravila pri diplomskem delu pod naslovom “Cedajski kapitelj in tolminski arhidijakonat". (MM)
Nova razstava Milovana Valiča
NOVA GORICA - Novogoriški slikar Milovan Valič, kateremu se pravkar izteka razstava v kulturnem centru v Sežani, bo v petek, 18. decembra odprl razstavo svojih slik v razstavnem prostoru Pokrajinskega arhiva. Tudi to razstavo bosta predstavila ljubiteljem likovne umetnosti umetnostna zgodovinarja Nives Nardin iž Nove Gorice in Enzo Santese iz Trsta. Otvoritev razstave bo omenjenega dne ob 19. uri, odprta pa bo do 10. januarja. Ogledati se jo da vsak dan od 10. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 14. ure. (VC)N
Predstavitev knjige
NOVA GORICA - V Knjižnici Franceta Bevka so prejšnji teden predstavili literarni prvenec prof. Marije Mercina. Pri knjigi z naslovom Imena je sodeloval tudi slikar Zvest Apollonio. Zbralo se je veliko ljubiteljev knjige. (Foto: 0’Hara)
GOSPODARSTVO
Sreda, 16. decembra 1992
NOVICE
POPRAVEK
V intervjuju objavljenem 10.12. v Republiki, pod naslovom »Optimist sem kljub slabemu poslovanju«, je direktor novomeškega Revoza Bernard Coursat med drugim dejal, da »opuščajo nekatere proizvodne programe (Renaulta 4 ni več, z januarjem pa bomo opustili tudi proizvodnjo Renaulta 5)« Iz Revozove direkcije so včeraj demantirali, da mislijo opustiti tudi proizvodnjo »petice«, napako pa so pripisali dejstvu, da je intervju opravljen v slovenščini, brez navzočnosti prevajalke.
Novi priročnik za davkoplačevalce
LJUBLJANA - Gospodarski vestnik je izdal aktualno knjižico z naslovom Kako plačam Cim nižjo dohodnino. Namenjena je vsem davkoplačevalcem oziroma plačnikom dohodnine, vsebuje pa nasvete in primere za izkoriščanje davčnih olajšav. Priročnik z nasveti, ki opisujejo dovoljene načine izogibanja plačevanja davkov in uveljavljanje olajšav, prihaja na trg ravno ob izteku davčnega leta. V napovedi o dohodnini za leto 1992, ki jo bomo morali oddati do 31. marca 1993, bomo lahko kot olajšavo navedli le tiste izdatke, ki smo jih imeli od 1. januarja 1992 do 31. decembra 1992. Katere izdatke lahko izkoristimo v ta namen in kako, je nazorno opisano v priročniku. Dobite ga lahko v vseh trafikah in na poštah. (A. L. J.)
Trgovsko podjetje Kokra slavi
KRANJ- »Kokra je v skoraj pol stoletja pridobila tradicijo in izkušnje na področju trgovanja,« je poudarila generalna direktorica podjetja Vida PrinCiC-Gorjanc na novinarski konferenci, ki so jo pripravili ob 45-letnici poslovanja. V 277- Članskem kolektivu so predvsem zazrti v prihodnost, saj se tudi njim moCno pozna izguba jugoslovanskega trga. Posebej intenzivno se je podjetje spreminjalo v zadnjih letih. Med drugim so v svoje prodajne prostore pripeljali konfekciji Lewis in Benetton, avtomobile Subaru, otroške izdelke Gam in Poupy. Pričakujejo, da bodo prihodnje leto lahko dokončati nov prodajni center v Kranju, se še bolj utrditi na Gorenjskem in se približati Ljubljani. (V. B.)
Obiskan Gorenjski sejem
KRANJ - 33. novoletni Gorenjski sejem je do zdaj obiskalo 50.000 obiskovalcev. K temu gotovo prispeva tradicija, saj je bil kranjski novoletni sejem eden prvih tovrstnih v Sloveniji. K velikemu obisku nedvomno pripomorejo prost vstop, aktualna ponudba in konkurenčne cene. S prodajo so zadovoljni tako prodajalci avtomobilov, bele tehnike, kristala in obrtniških izdelkov.
LJUBLJANA / PODJETNIŠTVO V TELEFONIJI
Večje omrežne zmogljivosti?
IPS razvil zahtevno napravo
Mile Čuk
Ljubljansko podjetje v zasebni lasti IPS je razvilo zahtevno telekomunikacijsko napravo, s katero je mogoče na en vod v telefonski centrali priključiti štiri telefonske naročnike. Obstoječo kabelsko omrežje, ki je najdražje v sistemu javne telefonije, bi torej s temi digitalnimi sistemi, imenovanimi PCM-4, lahko štirikrat povečali. S tem bi tudi odpadlo dolgotrajno Čakanje na lokacijske in lastninske postopke ter draga gradbena dela pri razširitvi kabelske mreže, ki se včasih vleče tudi štiri leta. V svetu so to napravo začeli izdelovati že pred dvema letoma, kolikšen pa je njen pomen zgovorno prikazujejo tudi naslednji podatki: Slovenija ima trenutno 23 telefonskih naročnikov na sto prebivalcev, kar pomeni, da za razvitimi državami zaostaja 10 do 15 let. Na telefon Čaka kar 70.000 prosilcev, med katerimi je precej takih, ki želijo ustanoviti novo podjetje in telefon seveda potrebujejo takoj. Povpraševanje po teh napravah je zelo veliko, ljubljanska pošta pa je v enem letu napeljala približno tisoč teh sistemov, ki jih je kupila v tujini prek veC posrednikov. Direktor podjetja IPS Bojan
Breznik ie nnvedal. da sn
se znašli v skoraj brezizhodnem položaju, Čeprav so edini v Sloveniji razviti sodoben in kakovosten sistem, ki je uspešno prestal preizkus priključitve na omrežje ljubljanske pošte s katero tudi sicer dobro sodelujejo. Tako so jim pri razvoju tega sistema sposojali zelo drage merilne in druge naprave. V razvoj digitalnega sistema, ki so ga razstaviti tudi na Sejmu elektronike, so do zdaj vložili 200.000 nemških mark. Za zagon proizvodnje 500 teh naprav na leto, kolikor bi jih v Sloveniji z lahkoto prodati, bi potrebovati še pri-
bližno 500.000 mark. Kupovali naj bi jih predvsem PTT, EGS, Slovenske železnice, Ministrstvo za obrambo itd. Takšen obseg proizvodnje bi zagotovil konkurenčno ceno tega izdelka, odprli pa bi tudi številna nova delovna mesta. V podjetju IPS je namreč zaposlenih le deset strokovnjakov, ki se ukvarjajo z razvojem, proizvodnjo teh sistemov pa bi prepustiti drugim; Breznik meni, da za to obstajajo ustrezne zmogljivosti. Najbolj zahtevno delo na integriranih vezjih bi lahko opravljali v Iskri Kostanjevica.
Cena
SKB
delnic
raste
LJUBLJANA - Glavna značilnost včerajšnjega borznega sestanka na Ljubljanski borzi je podražitev delnice SKB banke za slabo petino, kar pa ni veliko presenečenje. Podražitev pa ne velja za druge delnice, ki kotirajo na prostem trgu. Te so se pocenile ali podražile le za malenkost.
Delnice Nike in Dadasa so se na zadnjih borznih sestankih nenehno dražile. Umiritev rasti tečaja delnic borzni strokovnjaki ocenjujejo kot normalen pojav. TeCaj državne obveznice prve izdaje je padel pod 116 odstotka, teCaj republiške obveznice druge izdaje pa je miroval. Na trgu kratkoročnih vrednostnih papirjev Banke Slovenije so trgovali z velikimi dvodelnimi dvojčki. Zanimanja za trgovanje z blagajniškimi zapisi za tuj denar ni bilo. Skupni promet na včerajšnjem borznem sestanku je znašal nekaj manj kot 2, 5 milijona nemških mark. Polovica prometa je šla na raCun republiških obveznic. (STA)
Do kdai le 23 telefonov na sto prebivalcev? (Foto:TRIO)
HRVAŠKA / PREOBLIKOVANJE PODJETIJ
Končana »prva faza« lastninjenja
Največ zanimanja za nakup podjetij in hotelov so pokazali hrvaški izseljenci
ZAGREB - Se pred tremi leti je znašala skupna vrednost hrvaškega družbenega premoženja, skupaj s knjigovodskimi pretiravanji, približno 60 milijard ameriških dolarjev. Danes pa, ob koncu zares zgodovinske lastninske preobrazbe, omenjajo nove, a precej manjše številke. Ocenjujejo, da bo (za zdaj) več kot 90 odstotkov tega premoženja pripadlo državnim skladom, v katere naj bi »začasno prenesti« vrednost šestih ati sedmih milijard dolarjev. Kam je torej izginil ostanek?
Večina hrvaških podjetij je iz premoženja za privatizacijo izločila svoj sklad družbenih stanovanj in jih takoj prepustila državi (da bi, menda ob nižji ceni, lažje prišla do kupca za proizvodni del premoženja) in tako ta ostanek za »zgodovinsko preobrazbo« zmanjšala na premoženje, vredno okrog 20 milijard dolarjev.
Obstajajo prve (a nepopolne) ocene, po katerih je v dosedanji vojni Hrvaška izgubila več kot 10 milijard dolarjev. Vojno tveganje je še dodatno zmanjšalo prejšnje knjigovodske ocene tistega premoženja, ki je še ostalo (še posebno v primerih, ko so v igri sodelovali tudi tuji revizorji). Poglejmo, kaj je kdo od tega ostanka kupil v praktično
Ivo Jakovljevič
že končani »prvi fazi« privatizacije na Hrvaškem? Po najnovejših podatkih državne Agencije za prestrukturiranj e, ki je vodila in nadzorovala privatizacijo, jih ima od predvojnih 3900 družbenih podjetij tisoč dovoljenje in soglasje te ustanove za preobrazbo iz družbene lastnine v mešano. Drugi čakajo na takšno dovoljenje oziroma pričakujejo, da bo država zanje opravila ves privatizacijski posel. V večini nekdanjih družbenih podjetij, ki so se bodisi že privatizirala bodisi so prešla v Hrvaški sklad za razvoj, je država glavni ali celo edini delničar lastnik. Zaradi vojne in obubožanega srednjega sloja je od vseh 80.000 delničarjev, kolikor so jih registrirali doslej, hrvaška država s prodajo družbenih podjetij zaslužila komaj 56 milijonov nemških mark, pri tem pa jih je samo 30 dobila v gotovini! Vse drugo je večinoma plačano s tako imenovanim starim deviznim varčevanjem (torej iz votlega v prazno), nekaj malega pa tudi z republiškimi obveznicami za obnovo.
Večina izmed 80.000 delničarjev v 349 podjetjih, ki so doslej prešla celotno »prvo fazo«, so državljani, torej zaposleni v
teh podjetjih ali upokojenci. Toda tudi ti zdaj skoraj nikjer nimajo v rokah kontrolnega paketa delnic. Kjer pa ga dobijo, denimo pri novinarskem podjetju Slobodna Dalmacija, jim Agencija določi državni upravni odbor, ki celo zadevo, v nasprotju z zakonom, vrne na začetek!
Poglavitni, a še zmeraj samo potencialni kupci hrvaških podjetij, hrvaški izseljenci, ki so za tovrstna vlaganja doslej pokazali najveCje zanimanje, pa še Čakajo: bodisi na to, da bo na Hrvaškem s koncem vojne upadlo zares visoko investicijsko tveganje, bodisi na to, da jim bodo omogočili nakup celotnih podjetij, ne samo delnic, oziroma da jim odkrito povedo, da v nekaterih primerih zahtevajo preveč. Podobno kot tuji kapital tudi hrvaški izseljenci kažejo najveCje zanimanje za nakup posameznih hotelov v Zagrebu, Opatiji, PoreCu, Trogirju, na Braču, Hvaru in v Dubrovniku oziroma za nakup določenih lokacij in poslovnih prostorov.
Gospodarski razvoj v povojni Hrvaški bo kaj hitro sam pokazal, kdo se je v tej »prvi fazi« privatizacije prenaglil: domači delničarji s popusti, izseljenci ali tujci, pa tudi, kdo je imel največ dobička.
SDGZ / SESTANEK ODBORA GOSTINSKE SEKCIJE
Kljub težavam gostinskega sektorja uspehi ne izostajajo
Nova priznanja za nekatere priznane slovenske obrate
Kot ostale kategorije samostojnega dela, so tudi gostinci pod moCnim udarom neugodnih dejavnikov, od vse večjega pritiska davCno-birokrat-skega aparata do krize samega sektorja, ki jo gre pripisati splošni gospodarski krizi, a tudi krčenju turističnega prometa in odlivu gostov Cez mejo. Temu gre dodati še splošni trend spreminjanja navad in povpraševanja gostov, katerih interesi se vse bolj delijo in ustvarjajo pahljačo, ki gre od visoko zahtevnih sladokuscev do odjemalcev hitre kuhinje, fastfooda in pricerije, ljubiteljev kmečkega turizma in -pri nas - osmič.
To je ena od glavnih ugotovitev z nedavnega
sestanka odbora gostinske sekcije pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju v Trstu, ki ga je ob udeležbi predsednika in ravnatelja Združenja Borisa Siege in Vojka Kocjančiča vodil predsednik sekcije Lino Doljak. Čeprav jamčijo tradicionalno povezavo z domačim okoljem in dokajšnjo kvaliteto - je bilo rečeno - se bodo morali naši obrati ustrezno opremiti, Ce se bodo hoteti prilagoditi preustroju v teku in ohraniti dosežene pozicije. Ob posamičnih rešitvah bodo morali posvetiti večjo pozornost splošnim strateškim usmeritvam, ki silijo v uveljavitev novih pristopov: v prvi vrsti izobraževanju in izpo-
polnjevanju gostinskega osebja, specializaciji in ovrednotenju ponudbe. V teh prizadevanjih jim bo seveda v oporo Združenje, ki za novo sezono načrtuje nekaj specifičnih pobud tako na področju strokovnega izobraževanja kot širše promocije.
Spomladanskemu tečaju za pripravljanje koktajlov, ki je privabil številne mlade gostince, naj bi prihodnje leto sledil krajši teCaj o kulturi vinske postrežbe, katerega cilj bo postopno razvijanje somelierske kulture pri nas. Sicer pa ne gre pozabiti na uveljavljeno izobraževalno dejavnost SDZPI (npr. kuharski tečaji), s katerim SDGZ sodeluje pri opredeljevanju tečajev.
Umetnostna obrt na razstavi
V prostorih bivše pivovarne Dr eh er v trgovskem centru II Giulia si boste lahko še to soboto in nedeljo, 19. in 20. decembra, ogledali privlačno prodajno razstavo umetnostne obrti. Gre za 11. tovrstno prireditev v
režiji pokrajinskega odbora za umetnostno obrt, ki združuje obrtnike vseh treh stanovskih združenj (CNA, Associazione Arti-giani in SDGZ) in ki ga vodi Silva Bogateč. Med razstavljalci so tudi najvidnejša imena slovenske
umetnostne obrti, zato se obiskovalcem ob koncu tedna še enkrat ponuja priložnost, da si na enem samem mestu ogledajo -in morda tudi omislijo -katerega od izvirnih izdelkov iž njihovih delavnic. (Foto Ferrari)
Na področju promocije se nadaljuje sodelovanje gostincev in hotelirjev SDGZ pri turistični pobudi »T For You -Vikend v Trstu«. Ti bodo v lastni režiji ponatisniti zgibanko o Vinski poti terana, z vinogradniki Kmečke zveze pa bodo sodelovali za ovrednotenje krajevne gostinske in vinske ponudbe.
Odborniki so z zadovoljstvom sprejeli vest, da je vodic po italijanskih restavracijah za leto 1993, ki ga izdaja ugledna »Accademia Italiana della Cucina« uvrstil v pregled za Furlani j o-Ju-lijsko krajino tudi precej slovenskih gostiln: s Tržaškega so to restavracije Daneu z OpCin, Furlan s Cola, SardoC iz Slivnega in Suban iz Trsta, z Goriškega pa Devetak z Vrha sv. Mihaela, Ožbot iz Rupe in Pri Lovcu s Plešivega. V lestvici petih najboljših (tim. »eccellenti«) iz vse dežele pa so ob znamenitih restavracijah Bo-schetti iz Tricesima in Roma iz TolmeCa, kar trije »naši«: ugledna kraška restavracija Furlan, zgodovinska gostilna Suban in slovito Sirkovo gostišče na Su-bidi pri Plešivem.
Na dlani je torej, da se resno delo, temelječe na tradiciji in stalni skrbi za kakovost obrestuje kljub ostri konkurenci. Dosežki nekaterih naših vrhunskih gostincev pa morajo biti spodbuda tudi za vse zamejsko gostinstvo, da si bo prizadevalo za nenehno iz-popolnjevnje kuharske veščine in dela s klientom. (D.D.)
DAVČNA ZAKONODAJA / VLADNI MANEVER NE PRIZANAŠA
Odlok je pripravljen
Osnovna elementa novega dohodninskega režima sta vsekakor zloglasna »minimum tax« in novi količniki za izračunavanje zaslužka
V teh urah se piše usoda samostojnih delavcev in profesionalcev, ki opravljajo proste poklice. S finančnim manevrom vlada tem kategorijam res ni prizanesla, saj je izdelala osnutek zakonskega odloka, s katerim namerava že za leto 1992 uvesti povsem nov kriterij določanja najnižjega praga zaslužka in odgovarjajočih dolžnostnih dajatev, torej toliko osporavano »minimum tax«. Gre za kombinacijo vrednosti med »delavskim prispevkom« (povprečna vrednost prejemkov zaposlenih v določenem sektorju) in domnevnim količnikom zaslužka. Za vsako kategorijo bo torej
-	razen specifično predvidenih izjem ati olajšav
-	že vnaprej določen najnižji davek in višina socialnih dajatev. V nasprotnem primeru se bo avtomatično sprožil dokaj pikolovski mehanizem, ki ne bo prizane-nesel morebitnim utajevalcem oziroma tistim, ki so imeli prenizek poslovni zaslužek. Analize kažejo, da se bodo obrtniki, trgovci in gostinci kolikor toliko izmazali, kar velja predvsem za tiste, ki v podjetju nimajo odvisnih delavcev.
DavCni ukrep je v teh dneh proučila posvetovalna parlamentarna komisija »tridesetih«, ki je izdelala nekatere iz-boljševalne predloge, s katerimi naj bi omilili nepopravljive posledice inovativnega določanja domnevnega zaslužka. Prevladuje pa mnenje, da večjih sprememb ne
Boris Simoneta
bo in Uradni list bo v teh dneh objavil dokončno besedilo odloka.
Glavna elementa novega dohodkovnega režima sta vsekakor minimum tax in novi količniki za izračun zaslužka.
Minimum tax
Dohodek, ki naj bi ga samostojni delavec ustvaril v letu 1992, ne more biti nižji od povprečnega prejemka delavca v njegovem sektorju. Za vsak tip dejavnosti je torej določena različna osnovna vrednost, ki pa je lahko višja ati nižja v posameznih okoljih. Tako ima svoj vpliv kraj obratovanja: meja dohodka se zniža v nekaterih manj razvitih deželah (mednje ne sodi Furla-nija-Julijska krajina), v podeželskih in goratih območjih, pa tudi v središčih z manj kot 20 tisoč prebivalci oziroma v mestih do 100 tisoč prebivalcev. Minimum tax se aplicira tudi za operaterje, ki se ukvarjajo tako z odvisno kot samostojno dejavnostjo, le da se neposredni delavski prispevek zniža za kar 50% oziroma da znaša samo 30% za delavce part-ti-me. Minimalni dohodek pa se poveča na območjih, ki so posebnega turističnega, trgovskega in družbenega pomena.
Olajšave
Resnici na ljubo se ta nova metodologija uvaja z dokajšno prožnostjo, saj so predvideni posebni primeri, ko se domnevni dohodek zniža ali celo odpravi.
1.	) Režimu najnižnega dohodka niso podvrženi podjetniki do 21. leta starosti in tisti, ki so dopolniti 75 let. Minimum tax ne velja niti za prvo in zadnje leto dejavnosti, kot niti za osebe, ki se izpopolnjujejo v pisarnah profesionalcev oziroma še niso vpisane v poklicne sezname. Oproščeni so tudi operaterji, katerih podjetje je v stečajnem postopku.
2.	) Za 50% se minu-mum tax zniža za obrtnike, trgovce in profesionalce nad 70, letom in za podjetnike, katerih delovna sposobnost je okrnjena za vsaj 40 %.
3.	) Za 20% je nižji domnevni dohodek samostojnih delavcev in profesionalcev med 21. in 30. letom oziroma med 65. in 70. letom. Za tiste poklice, ki jih lahko opravljajo le univerzitetni diplomiranci, se 20-odstotni pribitek podaljša do 35. leta.
4.	) Nekatere olajšave so priznane v obdobju prvih 10 let opravljanja samostojne dejavnosti ati prostega poklica.
Nihče ne more veC prijaviti podjetniške izgube, najnižja višina dohodka pa je določena po zakonu, z izjemo štirih kategorij, ki smo jih pravkar navedli.
Višja minimum tax
Ce se z dejavnostjo ukvarja veC oseb, se sorazmerno poveCatudi domevni dohodek:
1.) za vsakega odvisnega delavca, razen za prvega, se nesporedni
delavski prispevek zviša za 5 odstotkov;
2.	) pri družinsko vodenih podjetjih najnižji domnevni dohodek poskoči za vsakega pomočnika za 50 odstotkov;
3.	) pri družbah dobimo najnižji dohodek, Ce seštejemo deleže vsakega družabnika, z izjemo tistih, ki so prispevali samo kapital.
Višina domnevnega dohodka
Razpredelnica številčno opredeljuje dohodke za posamezne kategorije:
1.	) podjetja brez uslužbencev: kmetijstvo -21 milijonov; proizvodnja dobrin - 24,5; nudenje storitev - 21; trgovina - 24; prevozništvo -27,5; druge dejavnosti -23,5 milijona tir;
2.	) podjetja z uslužbenci: kmetijstvo - 25,5 milijona; proizvodnja dobrin - 30; nudenje storitev - 26; trgovina - 29; prevozi - 31; druge' dejavnosti - 28,5;
3.	) prosti poklici, za katere je potrebna diploma ati pa ne - 32;
4.	) prosti poklici z univerzitetno diplomo 40, s posebno specializacijo pa 50 milijonov.
Domnevni količniki
Poleg minimum tax bodo višino dohodka induktivno določali tudi posebni količniki, ki se aplicirajo na poslovni promet za davek IVA. Forfetarni režim je bil odpravljen, namesto najnižjega praga 18 milijonov bo obvezen domnevni dohodek - minimum tax. Od tistega, ki
bo prijavil nižji doho-
__dek, bodo avtomatično
izterjali višji davek in ga povečali z globo in obrestmi. Za leto 1992 lahko optirajo za poenostavljeno knjigovodstvo na podlagi podatkov davčnih prijav iz maja 1991 tudi podjetja z rednim knjigovodstvom, katerih promet se suče med 360 milijoni in eno milijardo, in profesionalci. Pri določanju količnikov se pri podjetjih upoštevajo vrednost prodanega blaga oziroma uporabljenih surovih, plače, poraba, naprave in morebitni drugi stroški. Za profesionalca se tudi upošteva, koliko let opravlja prosti poklic.
Skupna vrednost domnevnega dohodka
Končno vrednost dobimo ob kombiniranem upoševanju tako zneska minimum tax kot količnikov. Če je skupna vrednost nižja od minimum tax, velja kot domnevni dohodek znesek minimum tax. Pri tem bodo znatno bolj obremenjeni nekateri bolj specilizirani profesionalci, ki bodo morali podvojiti ali celo potrojiti višino svojih dohodkov.
Šibka točka
Šibka točka tega tako kompliciranega mehanizma je v tem, da bo lahko dokaj miren tisti, ki bo prijavil nekolik0 višji dohodek od minimalnega. Finančna uprava bo namreč nadzorovala najnižje dohodke, kar pomeni, da bodo veliki utajevalci še naprej imeti veliko manevrskega prostora.
GOSPODARSTVO
Sreda, 16. decembra 1992
[
MENJALNIŠKI TEČAJI
15. decembra 1992
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100 ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
Banka	61,38	61,95	8,63	8,75	6,63	6,93
Avtohlša Ljubljana*	61,50	62,00	8,67	8,80	6,79	7,08
AMTK Plus d.o.o.	61,50	62,10	8,65	8,80	6,70	7,10
|SSiliSfj.: Tilljlfimi			:			
BTC d.d. Ljubljana	61,20	62,40	8,55	8,85	6,70	7,20
BTC terminal Sežana* Banka Vipa, Nova Gorica Bela vrtnica	61,10	62,00	8,60	8,75	6,75	6,93
	61,48 61,30	62,04 62,40	8,50 8,70	8,71 8,90	6,64 6,80	6,92 7,20
						
Bobr Fužine	61,40	61,85	8,70	8,85	6,80	7,10
Bobr Trzin	61,40	61,85	8,70	8,85	6,80	7,10
			8,45	8,75	6,72	6,98
Brdar Koper	61,20	62,16				
	: ::					
Burin Moste*	61,50	62,00	8,70	8,90	6,/5	7,05
Burin Center*	61,60	61,95	8,70	8,90	6,/ti	7,00
						
Come 2 Us* Creditanstalt - Nova banka	61,40	62,20	8,60	8,80	6,80	7,20
	61,20	61,70	8,65	8,80	6,80	7,10
				8,79	6,86	7,00
Dom na trgu	61,70	61,95	8,72			
Dom - Kaffe*	61,50	61,90	8,72	8,82	6,85	/,ub
						
Emona Globtour	61,10	61,95 61,80 62,20	8,60	8,79	6,69	6,99
Euroservis d.o.o. Sežana Euroturs intemational*	61,45 61,45		8,70 8,50	8,79 8,70	6,83 6,60	6,93 7,05
						
Fiba d.o.o. Koper	61,18	62,14	8,52	8,76	6,69	6,99
Firadas	61,51	62,49	8,55	8,80	6,70	7,00
Golfturist	61,10	62,20	8,60	8,81	6,70	7,10
						
Hida* Hipotekarna banka Koper* Hram Rožice Mengeš	61,65 61,35 61,60	61,85 62,20 61,90	8,70 8,55 8,70	8.79 8.80 8,90	6,80 6,75 6,60	7,00 7,05 7,10
Hranilno kreditna služba	61,30	62,00	8,64	8,80	6,70	7,08
	‘	8186111				
llirika Ilirska Bistrica	61,10	62,25	8,45	8,70	6,72	6,93
llirika Slovenj Gradec	61,45	61,79	8,65	8.75	6,62	7,11
llirika Postojna	61,16	62,08	8,67	8,75	6,83	6,93
llirika Sežana	61,30	61,79	8,70	8,78	6,83	6,93
						
Invest Škofja Loka	61,40	62,00	8,69	8,83	6,80	7,05
Italdesign Nova Gorica*	61,40	62,40	8,56	8,80	6,75	6,92
'	■|ll|J!				»llllll	
Klub Slovenijales	61,50	62,00	8,65	8,80	6,/5	7,10
Komercialna banka Triglav d.d	61,30	62,18	8,60	8,81	6,80	7,00
Kompas Hertz Celje* Kompas Hertz Velenje*	61,60 61,50	62,00 61,90	8,65 8,65	8,80 8,80	6,80 6,80	7,10 7,10
Kompas Hertz Idrija* Kompas Hertz Tolmin*	61,80 61,80	62,80 62,80	8,65 8,65	8,80 8,80	6,80 6,80	7,10 7,10
Kompas Hertz Novo Mesto* Kompas Hertz Krško* Kompas Hertz Bled*	61,80 61,60 61,60	62,20 62,20 62,10	8,65 8,65 8,65	8,80 8,80 8,80	6,8U 6,80 6,80	/, 10 7,10 7,10
•						
Kompas Holidays*	62,00	61,90	8,60	8,75	6,78	/,Uti
Kompas Flntrade*	61,20	61,99	8,63	8,82	6,70	7,09
Kreditna banka Maribor d.d.*	61,00	62,10	8,65	8,80	6,60	7,10
						
Libertas*	61,30	61,95	8,60	ti,//	6,70	6,95
Ljubljanska banka d.d.	60,70 60,95 > 61,00 . 61,06	62,00	8,58	8,81	6,73	7,00
LB Banka Zasavje Trbovlje LB Dolenjska banka Novo Mestc		62,00 62,10	8,66 8,65	8,81 8,80	6,/U 6,90	7,05 7,15
LB Komercialna banka N.G. d.c		62,50	8,55	8,93	6,55	6,93
LB Splošna banka Celje	61,30	62,00	8,68	8,80	6,85	7,05
LB Splošna banka Koper*	61,21	62,13	8,50	8,69	6,73	6,93
						
MA	61,50	62,10	8,55	8,85	6,70	7,00
Medla*	61,60	61,95	8,70	8,80	6,80	7,05
Mercator Turist	61,50	62,20	8,60	8,82	6,73	7,07
						
O.M.D.B.*	61,55	62,00	8,65	8,85	6,70	7,10
Otok Bled d.o.o.	61,70	62,31	8,72	8,81	6,83	7,00
						
Petrol*	61,60	61,90	8,65	8,80	6,60	7,05
Poštna banka Slovenije*	61,05	62,10	8,40	8,74	6,40	6,90
Probanka Maribor	61,00	62,00	8,63	8,77	6,60	7,10
						
Publikum Ljubljana	61,50	61,79	8,64	8,79	6,85	6,99 7,05
Publikum Celje	61,40	61,94	8,65	8,79	6,75	
Publikum Dobova	61,50	62,30	8,52	8,90	6,80	7,05
Publikum Kranj	61,40	61,92	8,67	8,80	6,75	6,95
Publikum Krško	61,50	62,30	8,52	8,90	6,80	7,05
Publikum Maribor	61,46	62,09	8,65	8,79	6,60	7,15
Publikum Metlika	61,50	62,20	8,59	8,79	6,75	7,00
Publikum Mozirje	61,00	61,99	8,50	8,85	6,90	7,20
Publikum Novo Mesto	61,50	62,10	8,55	8,80	6,80	7,10
Publikum Piran	61,20	62,20	8,45	8,65	6,73	6,90
Publikum Šentilj Publikum Šentjur pri Celju	61,46 61,50	62,09	8,65	8,79	6,60	6,96
		62,00	8,65	8,80	6,tib	7,19
Publikum Trebnje	61,30	62,50	8,55	8,85	6,85	7,19
Publikum Žalec	61,40	61.99	8,67	8,81	6,75	6,99
Publikum Sevnica	61,50	62,50	8,55	8,85	6,85	7,19
						
Roja	61,60	61,90	8,70	8,78	6,60	6,95
						
Sirnotisk* Shalaby d.o.o. Koper	61,50 61,20	62,00 62,15	8,65 8,50	8,80 8,80	6,80 6,72	7,00 6,99
*KB banka d.d. Ljubljana oonce	61,70	61,88	8,77	8,79	6,86	7,01
	61,30	61,90	8,60	8,78	6,82	7,00
Sjovenijaturist Ljubljana	61,60	61,90	8,68	8,78	6,75	6,95
■ hranilnica in posojilnica slovenska investicijska banka*	61,50 61,45	62,10 62,00	8,65 8,45	8,80 8,80	6,70 6,75	7,00 7,05
^KB	61,25	62,00	8,62	8,82	6,70	7,10
^ejerska banka obrti in podj.	61,40	62,00	8,60	8,75	6,80	7,10
		62,12	8,47	8,67	6,72	
•j^rtarus Postojna	61,27					6,91
entours Domžale	61,50	62,10	8,65	8,82	6,65	7,00
■orj*	61,40	62,00	8,70	8,85	6,60	7,20
jurist Service Portorož	61,40	62,15	8,55	8,75	6,75	7,00
as*	61,50	61,90	8,70	8,80	6,70	7,10
Ur.:,							
uPinno ■	61,65	61,85	8,71	8,79	6,85	7,00
					6,70	7,10
'JiUra*	61,55	62,00	8,65	8,83		
Woif*		1(1118				
^~2$2i_Yelja danes: *	61,50	61,70	8,65	8,80	6,83	7,00
MENJALNICA H I D A
Pokrita tržnica ljubljana
menjamo tudi lire, dolarje, franke, krone, funte, in guldne
VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista St. 244 z dne 15. decembra 1992 — Tečaji veljajo od 16.12.1992 od 00.00 ure dalje
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
						
Avstralija	036	avstr, dolar	1	65,7071	65,9048	66,1025
Avstrija	040	šiling	100	863,7700	866,3761	868,9752
Belgija	056	frank	100	295,2596	296,1480	297,0364
Kanada	124	dolar	1	74,7874	75,0240	75,2374
Danska	208	krona	100	1577,4931	1582,2398	1586,9865
Finska	246	marka	100	1873,7858	1879,4241	1885,0624
Francija	250	frank	100	1778,9721	1784,3251	1789,6781
Nemčija	280	marka	100	6077,8003	6096,0886	6114,3769
Grčija	300	drahma	100	—	46,1230	46,2614
Irska	372	funt	1	—	160,8148	161,2972
Italija	380	lira	100	6,7828	6,8032	6,8236
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	14,0000	—
Japonska	392	jen	100	76,9754	77,2070	77,4386
Nizozemska	528	gulden	100	5404,3801	5420,6420	5436,9039
Norveška	578	krona	100	1410,6575	1414,9022	1419,1469
Portugalska	620	escudo	100	68,0106	68,2152	68,4198
švedska	752	krona	100	1408,5302	1412,7685	1417,0068
Švica	756	frank	100	6779,7862	6800,1868	6820,5874
Velika Britanija	826	funt šterling	1	149,4531	149,9028	150,3525
ZDA	840	dolar	1	95,5369	95,8244	96,1119
Evropska Skupnost	955	ECU	1	119,1370	119,4955	119,8540
Španija	995	peseta	100	85,2715	85,5281	85,7847
						
						
ZA DEVIZE
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.	_______
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 16.DECEMBRA 1992	________
St. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________
(A)
tolarski
del
(B)
devizni skupaj del
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)
APOEN
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 15.MARCA, 1993:
1,000,000
575,329
598,306
1,173,636
89
60,9609
115,0659%
119,6613%
117,3636
100,000
57,533
59,831
117,364
Blagajniške zapise izplačujejo banke. Znesek izplačila dvodelnih blagajniških zapisov 16. 12.1992: apoen 100.000: tolarski del 58,938 SIT, devizni del 1,000 DEM; apoen 1.000.000: tolarski del 589,384 SIT, devizni del 10,000 DEM
MENJALNI TEČAJ ZA HRD
15. DECEMBRA 1992	V	SLTzalOOHRD	
menjalnica	nakupni	prodajni
A banka	9,70	13,70
Banka Zasavje	12,00	18,00
Burin Moste	i	12,00	16,00
Hida*	10,00	14,00
ilirika Ilirska Bistrica	12,50	16,50
llirika Sežana	11,00	16,50
Invest	9,00	15,00
Otok	12,00	18,00
Sonce	11,00	15,00
Tori*	12,00	18,00
Upimo Tečaj velja danes:	13,50	16,50
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
15. DECEMBRA 1992	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1380,00	1421,00
nemška marka	882,00	899,00
francoski frank	257,00	265,00
holandski gulden	779,00	803,00
belgijski frank	42,60	43,90
funt šterling	2155,00	2218,00
Irski šterling	2300,00	2385,00
danska krona	226,50	233,50
grška drahma	6,00	6,80 1115,00
kanadski dolar	1081,00	
japonski jen	11,00	11,50
švicarski frank	981,00	1000,00
avstrijski šiling	124,50	128.50 209.50
norveška krona	202,50	
švedska krona	202,50	207,00
portugalski escudo	9,00	10,00
španska pezeta	12,00	12,60
avstralski dolar	950,00	978,00
madžarski florint	11,00	15,50
slovenski tolar	14,00	14,50
hrvaški dinar	1,20	2,00
		
		
15. DECEMBRA 1992	V ŠILINGIH	j	
valuta	nakupni	prodajnii
		
ameriški dolar	10,8500	11,3500
kanadski dolar	8,4500	8,8500
funt šterling	16,8500	17,6500
švicarski frank	768,0000	798,0000
belgijski frank	33,5000	34,7000
francoski frank	202,0000	210,0000
holandski gulden	613,0000	637,0000
nemška marka	690,7000	714,7000
italijanska lira	0,7650	0,8050
danska krona	177,5000	184,5000
norveška krona	157,5000	164,5000
švedska krona	158,5000	165.5000
finska marka	210,5000	221,5000
portugalski escudo	7,6000	8,0000
španska peseta	9,6000	10,1000
japonski jen	8,7000	9,0000
slovenski tolar	10,7000	11,7000
hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zvezo slovenskih bank v Celovcu	pa za 1 enoto v	2,0000 alute.
		
15. DECEMBRA 1992	v U	RAH
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1382,00	1422,00
nemška marka	881,00	896,00
francoski frank	258,00	263,00
holandski gulden	775,00	795,00
belgijski frank	42,00	43,00
funt šterling	2145,00	2195,00
irski šterling	2297,00	2347,00
danska krona	224,00	234,00
grška drahma	6,00	7,00
kanadski dolar	1090,00	1120,00
švicarski frank	980,00	991,00
avstrijski šiling	123,50	127,50
slovenski tolar	14,00	14,70
	1		
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 16. decembra 1992 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	ndkupni	prodajni
				
Avstrija	šiling	100	870,0586	872,9010
Francija	frank	100	1791,9094	1797,7634
Nemčija	marka	100	6122,0000	6142,0000
Italija	lira	100	6,8322	6,8545
V.Britanija	funt	1	150,5400	151,0318
ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne	dolar i okvirni. Pr tečaje na	1 ikonkre trgu de	96,2317 itnih poslih je mo; viz oz. poseben c	96,5461 !no odstopanje iogovor.
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor	DEM	61,00	61,20
SKB Banka d.d.	DEM	61,06	61,25
Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanje,			
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 16.decembra 1992 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
			
Creditanstalt-Nova banka	DEM	61,10	61,30
Bank Austria	DEM	61,06	61,26
UBK banka	DEM	-	-
SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda	DEM HF so dolo niči Banke lije poveč Ijajo za o večjih pr zavezujen aju in v s e.	Ceni na pod Slovenije, p ono oziroma jkup prilivov livih in naku no kupovati <ladu s teks	agi srednjih i drugih va-zmanjSano in prodajo oih se tečaj n prodajati om, ki do-
			
15. DECEMBRA 1992	v URAH		
valuta (*)	nakupni	srednji	prodajn
			
ameriški dolar	-	1406,650	
ECU	-	1755,780	-
nemška marka	-	895,500	-
francoski frank	-	262,120	
funt šterling	-	2202,110	-
holandski gulden	-	796,290	-
belgijski frank	Bflflfli	43,510	HI
španska pezeta	-	12,570	
danska krona	-	232,750	-
irski šterling	-	2362,750	-
grška drahma	-	6,760	-
portugalski escudo		10,020	-
kanadski dolar	-	1101,350	
japonski jen	-	11,340	-
švicarski frank	-	997,270	-
avstrijski šiling	-	127,260	-
norveška krona	-	208,180	Bflflfli
švedska krona	-	207,410	
finska marka	-	275,710	-
avstralski dolar	-	966,650	-
1 O indikativne kotacije zavoda Banca d'ltalia			
			
15 DECEMBRA 1992	o >		M
vdluta	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	-	1,571	-
			
francoski frank	-	29,270	-
			
nizozemski gulden	-	88,920	-
			
belgijski frank	-	4,858	
			
španska peseta	-	1,403	-
			
danska krona	-	25,955	Bflflfli
			
kanadski dolar	-	1,230	-
			
japonski jen	-	1,266	-
			
švicarski frank		111,550	-
			
avstrijski šiling	-	14,212	-
			
italijanska lira	■bbh	1,116	Bflflfli
			
švedska krona	-	23,175	-
1 1			
			
15. DECEMBRA 1992			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	10,00	11,00
			
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	10,70	11,70
			
Avstrija	Posojilnica Borovlje	10,50	12,00
:• -ti"	-■? Ufe			
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	10,70	11,70
			
Avstrija	Posojilnica Ločilo	11,00	11,80
			
Italija	Kmečka banka Gorica	14,00	14,50
Italija	Tržaška kreditna banka	14,00	14,70
			
Hrvaška	Privredna banka Zagreb	6,10	7,00
1 1			
DEVIZNI TRG BEOGRAD
| 15. DECEMBRA 1992			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	6749,2402	6769,5488	6789,5874
Francija	frank	100	13968,7710	14010,8030	14052,8350
Nemčija	marka	100	47491,1600	47634,0620	47776,9640
Italija	lira	100	53,8723	54,0344	54,1965
Švica	frank	100	52807,0840	52965,9820	53124,8800
ZDA	dolar	i		747,7500	750,0000	752,2500
V.Britanija	funt	i	1167,6089	1171,1223	1174,6357
1 opombe :Povzeto po Reuterju.					
NARODNA BANKA HRVAŠKE
1 16. DECEMBRA 1992	Zij			0 1 m		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	6150,1963	6168,7024	6187,2085
Kanada	dolar	1	534,3388	535,9466	537,5544
Francija	frank	100	12676,1475	12714,2904	12752,4333
Nemčija	marka	100	43269,8000	43400,0000	43530,2000
Italija	lira	100	48,5051	49,0014	49,1914
Japonska	jen	100	548,8341	550,4856	552,1371
Švica	frank	100	48213,8506	48358,9274	48504,0)42
Velika Britanija	funt	1	1064,7400	1067,9438	1071,1476
Slovenija	tolar	100		695,0000	
ZDA Tečaj HRD velja za ot	dolar iračun carii	1 d in staregc	680,2813 i deviznega varče	682,2460 ivanja.	684,2947
					
| 15. DECEMBRA 1992			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	10727,05	10759,33	10791,60
Kanada	dolar	1	915,53	918,28	921,04
Franclja	frank	100	22185,44	22252,20	22318,95
Nemčija	marka	100	75473,52	75700,63	75927,73
Italija	lira	100	85,96	86,22	86,47
Švica	frank	100	84303,84	84557,52	84811,19
R. Hrvaška	dinar	100	—	197,03	—
Jugoslavija	dinar	100	—	115,00	—
R. Slovenija	tolar	100	—	1231,45	—
ZDA	dolar	i	1177,38	1180,92	1184,47
SVET
Sreda, 16. decembra 1992
NOVICE
Zadnje zasedanje komisije za mednarodne odnose
LJUBLJANA - ClaniskupšCinske komisije so poslušali finančno poročilo ministrstva za zunanje zadeve in ocenili, da je delovalo racionalno in učinkovito. Za vse s troske, predstavništva v tujini, meddržavno sodelovanje, materialne izdatke in osebne dohodke zaposlenih, je zunanje ministrstvo porabilo samo 0.73 odstotka državnega proračuna, in to v letu odpiranja novih predstavništev v tujini. Za primerjavo so povedali, da je obrambno ministrstvo porabilo sedem odstotkov proračuna, ministrstvo za notranje zadeve pa 6, 2 odstotka.
Komisija je potrdila predlog ministrstva o sklenitvi sporazumov o območju svobodne trgovine z Madžarsko, Poljsko in Slovaško in soglašala s slovenskimi veleposlaništvi v Singapurju, Pretorii, Varšavi in Teheranu. Danes pa je Slovenija vzpostavila diplomatske stike še s Katarjem in se sporazumela s Poljsko o ukinitvi vizumov. (STA)
Nova zaostrovanja na izraelskih zasedenih ozemljih
so ga v nedeljo ugrabili zato, da bi ga uporabili kot talca v pogajanjih z izraelsko oblastjo. Ha-mas zahteva izpustitev stotin palestinskih ujetnikov z voditeljem svoje organizacije šejkom Jasinom vred. Toda zaradi okrepitev izraelske vojske in njihovega napredovanja so graničarja raje ubili. Napovedali so, da bodo skušali izsiliti osvoboditev palestinskih zapornikov z novimi talci.
Islamski Hamas, ki je Izraelu napovedal sveto vojno brez kakršnega koli popuščanja, na zasedenih ozemljih Gaze in Zahodnega brega čedalje bolj izriva zmernejšo Palestinsko osvobodilno organizacijo.(AFP)
Odstopil Hans van den Broek
HAAG - Nizozemski zunanji minister je povedal, da bo po desetih letih ministrovanja v treh vladah premiera Ruuda Lubbersa drugega januarja odstopil. Hans van den Broek, ki ga zaradi njegovega posredovanja na območju nekdanje Jugoslavije poznamo tudi pri nas, bo z novim letom postal šef diplomacije predsednika Evropske komisije. (STA)
Kancler Kohl v Rusiji
MOSKtfA - Kljub svojim finančnim težavam bomo še naprej pomagali Rusiji, je v Moskvi povedal nemški kancler Helmut Kohl na svojem prvem obisku v Rusiji po lanskem avgustovskem poskusu državnega udara. Ze močna delegacija, ki spremlja kanclerja, kaže na zaskrbljenost Bonna zaradi poslabšanih gospodarskih razmer v Rusiji. V njej so zunanji minister Klaus Kin-kel, finančni minister Theo VVaigel in gospodarski minister Juergen Moellemann. Bonnski strokovnjaki menijo, da bi bila prav Nemčija najbolj prizadeta, če bi neonacionalisti ali stari komunisti pokopali reforme Borisa Jelcina, zato se bodo med Kohlovim obiskom v Moskvi pogovarjali tudi o črtanju ali reprogramiranju 17, 6 milijard mark, ki jih Rusija dolguje Nemčiji. (HINA)
Madžarska za hitrejše lastninjenje
BUDIMPEŠTA - Vlada v Budimpešti se je odločila za nove ukrepe, s katerimi bo skušala pospešiti lastninjenje državnih podjetij. Tem namreč nenehno pada tržna vrednost. Vlada bo po novem subvencionirala posojila za nakup državnih podjetij, da bi odkup omogočila tudi madžarskim kupcem.
Madžarska, ki je doslej privatizirala okrog 20 odstotkov državnih podjetij, trdi, da se lastninjenje še naprej odvija po načrtu, po katerem naj bi bila leta 1995 v zasebni lasti že polovica podjetij. V Budimpešti pa so priznali, da je delež tujega kapitala v zadnjem letu padel z 80 na 70 odstotkov, zato bodo z novimi ukrepi skušali spodbuditi domače kupce. (HINA)
______EVROPA / POLITIČNE IN GOSPODARSKE RACUN1CE_
Evropa - svetovni gospodar enaindvajsetega stoletja?
Vrh v Edinburghu je umiril evropski potresni epicenter
RUSIJA / NOVA METLA
Revščina tudi brez Gajdarja
Zunanjega ministra Kozirjeva bodo prvega odslovili
Drago Buvac
Aleksander S. Terehin
BRUSELJ - Ameriški ekonomist Lester Thurovv je v knjigi Soočenja (Head to Head), ki je izšla pred kratkim, analitično napovedal, kdo bo gospodar 21. stoletja, podobno kot je bil gospodar 19. stoletja po prvi industrijski revoluciji britanski imperij, 20. stoletja pa ZDA z množično proizvodnjo, menedžersko in računalniško revolucijo.
Thurovv meni, da bo zmagovalec v gospodarski tekmi v naslednjem stoletju Evropa.
Po njegovem mora Evropa postati »zares integrirana«, pri čemer mora preseči etnična nasprotja in obmejne spore tako na Vzhodu kot Zahodu.
Ameriški ekonomist v Evropi ne vidi samo enotnega tržišča dvanajsterice s 337 milijoni bogatih potrošnikov, ampak ves preostali del stare celine s še približno 500 milijoni zdaj še revnih prebivalcev.
Ge bi Evropa res hotela biti zmagovalec 21. stoletja, bi imela številne prednosti: največje tržišče na svetu, najbolj izobraženo delovno silo celo v državah propadlega socializma, predvsem pa bi narekovala pravila svetovne trgovine, saj sedanja ne veljajo več.
Taksno videnje lahko
uporabimo tudi kot izhodišče za presojo edinburškega vrha ES. Ali je dvanajsterica res izrabila priložnost za krepitev gospodarske integracije in za uveljavitev svojih pravil igre v svetovni trgovini? In kaj po tem velikem srečanju lahko pričakuje del Evrope, ki se jim hoče pridružiti?
Evropska skupnost sebe vidi kot epicenter za pomirjanje nesoglasij na stari celini. Gre za prvi krog Evrope, ki naj bi mu čimprej sledil drugi, najbolj razviti krog sedmih članic Efte, potem pa še tretji krog držav srednje in vzhodne Evrope in za njimi balkanske in druge obrobne države. Za nastanek pravega evropskega tržišča bi morali najprej stabilizirati njegov epicenter.
V skladu z vizijami evrofederalistov naj bi po vzpostavitvi enotnega tržišča EGS za novo leto s svobodnim pretokom blaga, storitev, kapitala in delovne sile prešli na višjo raven Evropske unije. Usmeritev temelji na enotnem tržišču in hoče okrepiti gospodarsko in politično unijo z enotno valuto ecujem (od leta 1997) ter s skupno zunanjo in obrambno politiko, ki je v sedanji ES pokaza-
la vso nemoč ob prelivanju krvi na ruševinah nekdanje Jugoslavije.
Idilična shema je že v začetku naletela na ovire. Prvi pretres so izzvali Danci, ko so na referendumu zavrnili potrditev dogovora iz Maastrichta. Velika Britanija je z ratifikacijo zavlačevala, saj so tudi v konzervativni stranki nasprotniki »federalizma«. Mitterrand je v Franciji maastrichtski dogovor spravil skozi šivan-kino uho.
Major je skušal kot gostitelj v Edinburghu najprej poiskati rešitev za Dance. Odobrili so jim pravico do izjeme: lahko sprejmejo ali zavrnejo ecu, politiko skupne
obrambe in »evropsko državljanstvo«. To v bistvu razbija »unijo«, »evrofe-deralisti«, predvsem predsednik Evropske komisije Delors, francoski predsednik Mitterrand in nemški kancler Kohl, pa dopuščajo možnost gibanja znotraj ES po dveh tirih.
S tem se je sicer umiril glavni epicenter potresa v središču Evrope, njegove centrifugalne sile pa so še naprej močne tam, kjer si prizadevajo ohraniti nacionalno suverenost.
To je v Edinburghu prišlo še posebej do izraza pri sporih o povečanju skupnega proračuna, o protekcionistični kmetijski politiki in pomoči
»revežem«, Španiji, Portugalski, Grčiji in Irski.
Ko so Švicarji na referendumu zavrnili vstop v evropski gospodarski prostor in Efto, so voditelji dvanajsterice pristali, da se bodo z novimi kandidati (Avstrijo, Švedsko, Finsko in Norveško) začeli pogovorjati že leta 1993, kandidati pa bodo v ES vstopih šele, ko bodo ratificirali dogovor iz Maastrichta in sprejeli vsa njegova določila. Druge države srednje in vzhodne Evrope pa morajo na to še počakati.
Prihodnost velikega evropskega trga je tudi po Edinburghu negotova. Se vedno ni jasno, kaj se bo dogajalo na valutnih tržiščih, polnih motenj, ko Evropska skupnost še ni pripravljena z nekakšnim novim Marshallovim načrtom pomagati k preobrazbi postsocialističnih gospodarstev.
Tudi izida spopada med »federalističnimi« in »nacionalisitčnimi« silami v njej še ni mogoče napovedati. S to strateško negotovostjo in tveganjem morajo še posebej računati vsa majhna postsocialistična gospodarstva, ki zelo nekritično ocenjujejo stvarnost v prepričanju, da bodo vse notranje probleme rešila takoj, ko jih bodo v svoje naročje sprejeli »evrokra-ti« v Bruslju.
MOSKVA - Zamenjava na ruskem vladnem vrhu dokazuje, da se je sedmi kongres poslancev končal tam, kjer se je začel: zrušil je avtorja reforme Jegorja Gajdarja. Kratkoročno je pričakovati aktivnejšo industrijsko in agrarno politiko, zdi pa se, da je novi premier Cemomirdin samo prehodna figura. Enajstega aprila bo namreč referendum o strukturnih spremembah oblasti.
Kongres je pokazal meje oblasti predsednika, hkrati pa je dodatno opozoril na absurdnosti celotne strukture oblasti. Jelcin je lahko zadovoljen, da je kongres vsaj srednjeročno prevzel nase tudi del odgovornosti za rezultate gospodarske reforme, saj je v zadnjih dvanajstih dneh naredil toliko kompromisov in napak kot že dolgo ne.
Gospodarska revolucija se je v Rusiji začela 2. januarja letos s sprostitvijo cen. Gaj dar je za reforme cilje postavil: liberalizacijo, finančno stabilizacijo in institucionalne reforme (privatizacijo, zemljiško reformo in uvajanje tržne infrastrukture). Do stabilizacije ni prišlo, industrijska proizvodnja je padla, izbruhnila je hiperinflacija, davkoplačevalci so obubožali. Opozicija ugotavlja, da bo za
povojno obnovo potrebnih deset let.
Premier Cemomirdin se bo najbrž kot praktik omejil na gospodarsko sfero vladnega delovanja, zunanja ali obrambna politike pa ostajata v rokah predsednikovega aparata. Državljanska zveza je naposled na čelu vlade dobila svojega predstavnika državno-industrijsko-di-rektorskega korpusa.
2e v kratkem je pričakovati spremembe v zunanjem ministrstvu, saj je Kozirjev z nenavadnim govorom v Stockholmu zaigral na karto, ki jo bo plačal z odstopom.
Viktor Cemomirdin
_______ČSFR / LOČITEV PRED VRATI______
Hiša bo na eni, polje na drugi strani meje
V krajih, kjer bo po novem letu zočrotono mejo med Češko in Slovaško, se ljudje bojijo prihodnosti
HODONIN - Moravci in Slovaki, ki živijo ob bodoči meji med Češko in Slovaško, so vse prej kot navdušeni nad administrativnimi in poklicnimi ovirami, ki jih bo ta meja prinesla v vsakdanje življenje.
Izvoljeni lokalni oblastniki in prebivalci so bili proti razdelitvi na dve neodvisni državi, saj gre po njihovem »za absurd, ki so ga izzvali politiki«.
Za Františka Hedricha, podžupana v Hodoninu, kraju, kjer se je rodil Ma-saryk, ustanovitelj Ceho-slovaške leta 1918, ločitev pomeni »pravo tragedijo«.
Slovaki imajo predvsem gospodarske skrbi: mnogi delajo na Češkem in so prepričani, da bodo med prvimi, ki bodo izgubili delo, ko bo prišlo
do privatizacije podjetij in odpuščanja tehnološkega presežka iz časov komunizma. Ta hip je brezposelnost štirikrat večja na Slovaškem kot na Češkem, zato je prihodnost teh ljudi »negotova«.
Po prehodnem obdobju, ko bo plačilno sredstvo še češka krona, bodo imeli Slovaki svojo valuto, pri kateri pa se bojijo hitre devalvacije.
Meja v dolžini 220 kilometrov bo zaenkrat simbolična in brez kontrole identitete. Ze zdaj pa se pojavlja vrsta katastrskih problemov: na približno 30 kilometrih na jugu bo meja potekala po reki Moravi in njenih rokavih, predvidena pa je tudi regulacija, ki bo v marsičem prizadela obdelovalne površine.
V Hodoninu in Holicu se bodo vrtovi, polja in gozdovi, ki pripadajo Cehom, znašli na slovaški strani meje in nasprotno. Ustanovili so že dve mešani komisiji za reševanje tovrstnih problemov.
Vzdolž severne meje je nastal problem med skupnostma iz Makova na Slovaškem in Velikih Kra-lovic na Moravskem. Že od »nekdaj« Cehi uporabljajo neko pogozdeno parcelo, ki meri 600 hektarov, saj je dostopnejša z njihove strani, čeprav leži na ozemlju Slovaške. Cehi so tam postavili tudi počitniške hišice in izseka vali gozd.
Prav tako je na tem območju veliko mešanih zakonov, zato se prebivalstvo ne želi opredeljevati po narodnosti. (AFP)
SALVADOR / ZGODOVINSKI DOGODEK
V Salvadorju je formalno končana dvanajstletna državljanska vojna
SAN SALVADOR - Enote Fronte Farabunto Marti (FMLN) so se demobilizirale, je v ponedeljek zvečer potrdila misija opazovalcev OZN v Salvadorju. Predsednik volilne komisije Zaldivar je potrdil, da bodo FMNL vpisali v seznam političnih strank FMNL so nehali obravnavati kot uporniško gibanje nekaj minut pred prihodom generalnega sekretarja OZN Bu-trosa Galija na uradno slovesnost ob formalnem koncu dvanajstletne državljanske vojne. FMNL je v ponedeljek začela razoroževati zadnji kontingent svojih čet. Orožje so predali misiji OZN v Salvadorju. (AFP)	Butros Gali med salvadorskimi vojaki (Telefoto: FaH)
Kljub staremu bibličnemu načelu in najmodernejšim naukom psihologije je še vedno veliko ljudi, ki ne mislijo, da so vsi ljudje enaki. Človeška zgodovina je zgodovina segregacij, getov, sovraštva med belimi in črnimi, Arijci in Židi, vzhodnjaki in zahodnjaki.
Veliko ljudi deli in ocenjuje narode po nekem muhastem ključu. Tako naj bi bili Skoti skopi, Italijani blebetavi, Nemci preračunljivi in Francozi razdražljivi in sovražni.
Vendar poenostavljanja vselej vodijo v napačno smer, čeprav je res, da vsakdanje navade pogojujejo različne oblike vedenja. Kmečki način mišljenja se prav gotovo ne bo ujemal z načinom razmišljanja velemestnih prebivalcev.
Z načinom življenja so povezane vsakdanje podrobnosti, na primer celo glasnost ali hitrost govorjenja. S tem nikakor ne izrekamo vrednostne ocene, temveč samo razlagamo človeško vedenje.
Pariški bančni uradnik se bo laže sporazumel s tokijskim bančnim uradnikom kot z marsejskim težaškim delavcem. Zdravnik iz Rio de Janeira se bo z lahkoto spoprijateljil z londonsko kolegico, tako kot slovenski poljedelec z argentinskim. Poklici mnogo bolj zbližujejo ljudi kot jeziki ali barva kože. Ce to razumemo, je tudi logično celo neizogibno, da nastopajo stavkajoči učitelji v Barceloni ali San Franciscu,
PISMO IZ BUENOS AIRESA
Ko bom velik, bom vojak, še najraje v mirnem času
Alejandro Briner
Varšavi ali Montevideu s podobnimi govori. Kako pa je z vojaki?
Kaj je pravzaprav vojak, kako razmišlja in kaj je gnalo petnajstletnega mladeniča v ta poklic. Jasno je, da se zgodovinske in geopolitične okoliščine spreminjajo. Narod, ki je doživel vdor tujcev ali se krvavo bojuje za svojo osamosvojitev, ima razlog za upor in junaška dejanja.
Ostanimo pa pri fenomenu vojske v državi, ki preživlja mirno in demokratično obdobje. V taki vlogi je na primer vojska v Južni Ameriki. Vojaki - resnici na ljubo - nimajo kam usmeriti topovskih in puškinih cevi, ker ni nasprotnikov. Nobenega smisla nima govoriti o taktiki ali strategiji, pa tudi ne o domnevnih sporih z drugimi državami.
Vojaki so torej kot trgovski uradniki, ki od osmih do štirih popoldne sedijo v pisarni in se ukvarjajo s papirji. Ali niso smešne in pozornost zbujajoče našemljene uniforme, ko se v bojnih oblačilih in bleščečih škornjih sprehajajo po cestah? To je tako, kot če bi se na prsih računovodskega uslužbenca svetile medalje in značke.
Človek se sprašuje, kaj čuti vojak, ki se vsako jutro oblači v tako
nerodna oblačila in jih popoldne brezbrižno odlaga.
A ozrimo se nekoliko v preteklost. Kakšne iluzije je imel ladijski poročnik ali pehotni stotnik, ko je vstopal na vojaško akademijo? Fant, ki se je odločil za medicino, je mislil, da bo reševal življenja. Tisti, ki se je odločil za učiteljišče, bo najbrž srečen pri poučevanju. Mehanik bo užival, ko bo razstavljal in sestavljal motorje.
Kakšne pa so sanje vojaka? Sanja, da se bo vojskoval? Da bo prijel za orožje in ubijal? Ce je tako, si kar ne moremo predstavljati njegovih hudih frustracij v mirnem času.
Ta razmišljanja nas bodo morda približala k razumevanju vedenja, ki je a priori nerazložljivo. Nevarno pogosto pretresajo države tega konca sveta nove vojaške vstaje.
V preteklih dneh je bila na vrsti Venezuela. Pri tem niti ni važno, ali je An dres Perez ohranil predsedstvo države ali pa ga je nadomestila kakšna domoljubna huna. V takih primerih so posledice teh vrst uporov praviloma naključne.
Bistveno je le odgovoriti na nekatera pomembna vprašanja: Kako je
mogoče, da si skupina mož, ki jim je družba zaupala orožje, lasti pravico spreminjati usodo, ki so si jo sodržavljani začrtali s svojimi glasovi? Kako je mogoče, da taka zločinska dejanja niso primerno kaznovana. (-Isti uporniki so namreč povzročili februarsko vstajo.) Je mogoče dopustiti, da se frustracije, ki morda izvirajo iz dolgega vojnega »brezdelja«, spremenijo v nerazumna dejanja, pri katerih je družba prisiljena sprejeti vlogo prestrašenega in nemočnega bojnega polja?
Danes Venezuela, jutri Bolivija ali Ekvador. Očitno ni mogoče odlašati s ponovno zasnovo vojaških sil v mirnih časih. Argentinci imamo več kot trideset milijonov prič proti nezakonitemu prevzemu oblasti.
V zadnjega pol stoletja smo doživeli na desetine državnih udarov. Ko pa so bili ti vojaki prvič v resnični vojni -za Mal vinske otoke -, so brez boja uprizorili najbolj sramotno predajo v sodobni zgodovini.
Težko je doumeti, kako mednarodni finančni organizmi in vse domače podjetništvo, ki pod' pira strogo načrtovano zmanjšanje državnega proračuna, mimo prenaša, da gre ogromen delež državnega proračuna za vojsko.
Morda pa se je gosp0' darska oblast odločila, in ta razlaga nam gloda globoko v dušo, da voja kom dodeli policijsko vlogo, ki bi utišala kakr šen koli izraz nezadovoljstva ljudi.
SVET
Sreda, 16. decembra 1992
POSEBEJ ZA REPUBLIKO / INTERVJU Z MILANOM PANIČEM, PREMIEROM ZRJ
Zmagal bom na volitvah, če le ne bodo goljufali!
Milan Panič o Srbiji in svojih pogledih na rešitev balkanske krize
Dragan Perkovič
BEOGRAD - Ali je vendarle mogoče, da se je našel nekdo, ki lahko po mirni poti odstrani Miloševiča? To je vprašanje, ki si ga z vse večjim upanjem postavlja vse več ljudi v Srbiji. Po rezultatih zadnje raziskave Centra za politološke raziskave in javno mnenje iz Beograda Paniča podpira 43, 4 odstotka volilcev, Miloševiča pa 40, 3 odstotka. V anketi agencije Partner se je 31 odstotkov vprašanih izreklo za Miloševiča, 37 odstotkov pa za Paniča.
Paničeva predvolilna kampanja je zelo uspešna. Po mestih in vaseh ga pozdravljajo množice. Na enem od potovanj smo se mu pridružili tudi mi in se v avtobusu na poti v Zrenjanin pogovarjali z njim za Republiko.
Gospod Panič, kako to, da ste se sploh odločili za predsedniško kandidaturo v Srbiji, ko pa ste še pred kratkim govorili, da ta funkcija šteje manj od guvernerja?
Ko sem postal predsednik jugoslovanske vlade, sem odkril, da marsičesa ne morem uresničiti zaradi oblasti v Srbiji. Z Miloševičem sva imela različna gospodarska koncepta, različna politična in nacionalna programa, različno sva gledala na mir. Zato sem sklenil, da bom naredil vse, da uresničim svoj načrt za
rešitev Srbije in Cme gore.
Torej trdno verjamete v svojo zmago na skorajšnjih volitvah?
Seveda! Razen, če spet ne bodo goljufali. Zadnje dni, ko potujem po Srbiji, srečujem vesele obraze ljudi, ki upajo, da bo v Srbiji kmalu prišlo do demokratičnih sprememb. Oblasti so skušale onemogočili moje obiske. Politično vodstvo v Nišu me ni
hotelo sprejeti, rekli so, naj pridem po nnovem letu! Ko sem spregovoril na lokalnem radiu, je novinar jasno rekel: »Odpustili me bodo, ker sem vam dovolil govoriti!« Srbska oblast pa je uredila, da so zame televizijska vrata zaprta.
Kako si razlagate, da ste prišli na mesto premi-
era prav na povabilo ljudi, s katerimi ste zdaj v tako slabih odnosih?
Verjetno niso bili dovolj seznanjeni z mojimi političnimi stališči. Ko sem pošiljal finančno pomoč, tega nisem delal kot pristaš njihove komunistične vladavine, ampak kot zaveden Srb.
Ali ne mislite, da ste jim s svojim prihodom in mirovnimi pobudami na mednarodnem političnem prizorišču pomagali?
Verjetno sem jih res kratek čas obranil. Mednarodno javno mnenje je bilo takrat že zelo ostro naperjeno proti Miloševiču. Toda upam, da se v svetu zdaj ne bo zgodilo nič usodnega, dokler se mi ne posreči pokazati, kako lahko prispevam k miru v Bosni.
Kot zvezni obrambni minister lahko veliko stvari naredite že zdaj.
Sem najboljši obrambni minister v Jugoslaviji, saj se zavzemam za mir, za sposobno profesionalno vojsko. S tem imam še težave, ki pa jih bom rešil.
Toda še vedno se govori o navzočnosti jugoslovanske vojske v vojni v BiH. Tako slišimo, da z letališča v Batajnici pri Beogradu še vedno letijo letala, zlasti pa helikopte-
rji v Bosno.
Lahko vam jamčim, da takšnih primerov ni več, saj so na Batajnici, pa tudi na vseh drugih letališčih, že nekaj časa tuji opazovalci.
Ko bo prišlo do miru, vas bo v primeru zmage čakalo reševanje zelo kočljivega nacionalnega vprašanja Srbov v tako imenovanih krajinah?
V Srbiji se bomo vedno borili za interes Srbov, kjerkoli že živijo, toda vprašanje krajin mora reševati predvsem gospod Tudjman. Odpotovati mora do teh Srbov, kot sem jaz odšel k Albancem na Kosovo.
Dogovorila sva se, da bodo lahko imeli ljudje na Hrvaškem in v Srbiji dvojno državljanstvo - hrvaško in jugoslovansko, in da bomo vsi spoštovali temeljne človekove pravice. Sicer pa je moja vizija Balkan in Evropa brez meja.
Torej še niste opustili projekta o balkanski gospodarski skupnosti?
Nasprotno! Nobena nekdanja jugoslovanska republika ne more biti sama zase tako gospodarsko uspešna kot v skupnosti. Zdaj pride v poštev gospodarska unija. V nasprotnem primeru bomo za Evropo vsi le trg za odpad in vir najcenejše delovne sile. Zato mislim, da bi se morali vsi skupaj povezati tudi z Madžari,
Romuni, Bolgari pa celo z Grki, Albanci in Turki.
Ker se pogovarjava za slovenski časopis, vas spominjam, da ste pred meseci imela dvoboj s slovenskim predsednikom Kučanom.
Želel sem, da tudi Slovenija podpre pozitivne demokratične spremembe v tem delu Balkana, a slovensko vodstvo na to očitno ni bilo pripravljeno.
Predsedniku Kučanu iskreno čestitam za ponovno zmago in upam, da bova dobro sodelovala, ko v Srbiji zmagam jaz.
Ali ne računate na možnost, da bi Miloševič kot dokazan oblastnik lahko storil karkoli, da bi preprečil vašo zmago ah pa po vaši morebitni zmagi poskušal zrušiti novo oblast?
Ne, ne, kje pa! To so gostilniška ugibanja. Ko bo izgubil na volitvah, bo prišlo do normalne zamenjave oblasti. Predvidevam, da me bo Miloševič poklical po telefonu in da mi bo čestital za zmago, potem pa si bova po posebnem protokolu mimo in demokratično predala oblast.
Po teh Paničevih besedah so se začeli novinarji in njegovi sodelavci, ki so poslušali naj ih pogovor, smejati. Vsi skupaj so ugotovili, da se Panič ali šali ali pa ne pozna Miloševiča.
Prihodnji predsednik Srbije?
Na Avali ubili drugega človeka KOS
BEOGRAD - Na Avali blizu Beograda so že pred 10 dnevi našli truplo nekdanjega pomembnega vojaškega obveščevalca Radosava Mitroviča, uradnih podatkov o njegovi smrti pa še vedno ni.
Primer Mitrovičeve smrti je zdaj pri tožilcu Obrambnega ministrstva . Nekdanjega obveščevalca so našli s strelno rano v glavi. Politika piše, je Mitrovič vodil raziskavo o aferi Opera. Gre za nekdanje obveščevalce, ki so menda izdajali vojaške skrivnosti Hrvaški. Ljudje, ki so blizu Mitrovičevi družini, trdijo, da je nekaj preden so našli truplo na Avali, Mitrovičevo soprogo nekdo po telefonu spraševal po možu in ji naročil, naj mu sporoči, da »je prijatelj prispel«. Isti glas je kasneje ponovno poklical in sopo-rogi svetoval, naj gre z Mitrovičevo fotografijo k radiestezistu, ki lahko poišče pogrešano osebo-Posebej skrivnosten je bil Mitrovičev odhod od doma. Petega decembra bi namreč moral odpeljati v bolnišnico sina, ker si je poškodoval nogo. Dejal mu je, naj malo počaka, saj mora kupiti cigarete. Po tistem ga niso več videli (D.P.)
HRVAŠKA / LOBIJI
BALKAN / ALI JE GRSKO-SRBSKO PRIJATELJSTVO RES IDILIČNO, KOT SE ZDI?
Kaj se skriva za jedrskimi načrti?
Kljub nevarnosti nukleark ne razmišljajo o cenejši energiji
Bruno Lopandič
ZAGREB - Na Hrvaškem veliko govorijo o gradnji nuklearke. Državo pestijo številne težave, srečala pa se je tudi s problemom oskrbe z električno energijo. Ko je razpadla nekdanja jugoslovanska mreža, se je Hrvaška znašla pred dilemo, kako naj si zagotovi zadostne količine elektrike. V najtežjem Položaju je Dalmacija.
Kljub pomanjkanju elektrike je v javnosti dvignilo veliko prahu govorjenje nekaterih hrvaških ministrov o nuklearni elektrarni. Res ni potrebno otipavati utripa jasnosti: nuklearke - no pa-saran!
elektrarna ogroža okolico s površino približno 2 do 4 kvadratnih kilometrov, a samo začasno, brez trajnih posledic za bližnjo in daljno okolico.
Načrtovani sprejemni terminal na Krku bi imel za omenjene evropske države kapaciteto od šest do deset milijard kubičnih metrov na leto. V tej vsoti Ino zanima komaj 300 milijonov kubičnih metrov utekočinjenega plina na leto.
Zakaj se na Hrvaškem ne govori o termoelektrarni na naravni zemeljski plin, vsaj kot eni od možnih rešitev? Z logičnim razmišljanjem ni težko priti do odgovora. Hrvaška ima očitno močan jedrski lobi. Velikim državnim monopolistom Ini in Eleektroprivredi ne ustreza, da bi zemeljski plin po prihodu na Hrvaško spreminjali v električno energijo. Ina bi s tem izgubila del dohodka, ki ga sicer pridobi od končnih uporabnikov. Elek-troprivreda pa očitno ne želi posegati na interesno področje drugega monopolista. Omenjeni inženir Ine celo meni, da nekateri že ustvarjajo nezakonit dobiček s še neobstoječo jedrsko elektrarno.
Zaenkrat je težko reči, ali je vse to res. A ne glede na vse špekulacije, načrte in zamisli je vendarle nekaj potrebno ukreniti, saj Hrvaška obupno potrebuje elektriko.
Medtem pa slavni in skrivnostni načrt Krk ostaja še naprej zavit v tančico skrivnosti. Čemu in do kdaj?
Za grškimi zahtevami po spremembi imena Makedonije tičijo strahovi
Grčija se boij boji za svoje ozemlje, kot si želi tujega
Nuaz Hamza
Za trmastimi grškimi zahtevami po spremembi imena Makedonija, ki so navidez malce smešne in pobalinske, vendarle tičijo ne ravno povsem iracionalni strahovi. Grčija se bolj boji za svoje ozemlje, kot sega po tujem, o čemer priča tudi vztrajno, a medijsko prezrto zavzemanje grških predstavnikov za evropska načela o nespremenljivosti državnih meja.
Redek odmik od takšne politike je bila nedavna grška zahteva po avtono-
miji grške manjšine v albanskem delu Epirja, pogojevana z avtonomijo Albancev na Kosovu. Pri tem gre bolj za dokazovanje prijateljstva do Srbije kot za resne ozemeljske pretenzije na račun severne sosede.
Že od takrat, ko so Grki z največjega dela vzhodne Trakije pregnati Turke, so namreč grško zgodovinopisje, javno življenje, politika in zavest povprečnih
ljudi prepojeni s strahom, da se bodo Turki maščevati, preostali sosedje pa si poskušali »vzeti svoj del« grškega ozemlja. Med njimi sumijo tudi petkrat manjšo Makedonijo, in to ne samo kot »podaljšano roko« neke močnejše sosede, ki naj bi znala in zmogla izkoristiti vprašanje nekaj sto tisoč nepriznanih Makedoncev v grškem delu Egejske Makedonije.
V	grških strahovih sta v igri predvsem Bolgarija, ki je svojčas res okupirala severni del Grčije in zdaj priznava Makedonijo, Makedonce v Bolgariji, Makedoniji in verjetno tudi v Grčiji, in seveda »tradicionalna grška zaveznica« Srbija.
V	Atenah se bojijo, da bi Makedonci zaradi fizičnega povezovanja z rojaki onstran grško-makedonske meje in zaradi izhoda na
morje začasno pristati na nekakšno združitev s Srbijo ali Bolgarijo, po enem ali dveh desetletjih in v bolj mirnih političnih razmerah pa bi se poskušati popolnoma osamosvojiti. Gre za grško nezaupanje do Evrope, med drugim tudi do njene odločnosti pri obrambi meja.
To ni posledica trenutne »jalove evropske politike na Balkanu«. Gre za temeljne razlike, ki so svojčas krščanstvo razdelile na vzhodno in zahodno, meja pa je potekala prav po bosanski reki Drini. Kljub navidezni amerikanizaciji ali evropeizaciji v zahodnem slogu so Grki vendar ostali zvesti svojim ortodoksnim tradicijam. Prepričani so tudi, da bi v balkanskem konfliktu širših razmer počilo južno krilo zveze Nato, Grčija pa bi ostala brez podpore Zahoda. Zavedajo se namreč, da so postali člani zahodne alianse ne zaradi tega, ker so Evropi (v stari grščini: širok pogled) podarili ime, temveč zaradi nekdanjega strahu Zahoda, da bi Grčija postala del vzhodnega vojaško-politi-čnega sveta, ki mu duhovno tudi pripada.
Te intimne duhovne vezi je v grški družbi mogoče skoraj otipati. Navsezadnje je bil Zahod ob vseh zadnjih sporih med Grčijo in zahodnimi eksponenti v tem delu Evrope vedno na strani grških nasprotnic. Tako je bilo ob ciprski krizi, konfliktih zaradi naftnih polj v vhodnem Egeju, ob obstrelja-vanju med grškimi in turškimi vojaškimi letali pred nekaj leti, verjetno pa bi bilo tudi v prihodnje.
državne meje
makedonske etnične meje na začetku 20. stoletja
NOVICE
Združeni narodi prosili za pomoč zvezo Nato
BRUSELJ - Združeni narodi so zvezo Nato zaprositi, naj jim pomaga pri načrtovanju nadaljnje vojaške akcije v nekdanji Jugoslaviji, ki vključuje tudi uporabo sile pri nadzoru uresničevanja prepovedi poletov nad Bosno in Hercegovino. Viri v zvezi Nato trdijo, da je ta vojaška zveza v to privolila. Vojaške strukture Nata so že začele pripravljati načrte za tri vrste operacij, in sicer uporabo bojnih letal pri učinkovitejšem nadzoru prepovedi poletov nad BiH, oblikovanje »varnostnih območij« za civiliste in preprečevanje razširitve spopada na območje Makedonije in Kosova.
»Če bodo Združeni narodi ukazati akcijo, bo Nato naredil vse, kar bo potrebno,« je izjavil generalni sekretar Nata Manfred VVoemer. (Reuter, Hina)
Razprava o poostritvi ukrepov
ZDRUŽENI NARODI - ZDA, Francija in Velika Britanija bodo Varnostnemu svetu predlagale, naj sprejme vse potrebne ukrepe za spoštovanje prepovedi poletov nad Bosno in Hercegovino.
ZDA se zavzemajo za povračilne ukrepe v primeru kršenja prepovedi, ki ne bi veljala samo za letala in helikopterje, ampak tudi za letališča, s katerih bi letala poletela. Evropejci pa zagovarjajo bolj omejevalno resolucijo, ki naj bi določila jasnejši operativni okvir. Po neuradnih pogovorih je evropska stališča podprla tudi Rusija.
(STA, AFP)
Zasedanje konference o nekdanji Jugoslaviji
ŽENEVA - V švicarski diplomatski prestolnici se prvič na ministrski ravni sestaja razširjeni odbor mednarodne konference o Jugoslaviji, na katerem bodo razpravljati o razmerah v nekdanji Jugoslaviji. Udeležuje se je več kot 30 držav in mednarodnih organizacij, navzočih pa bo tudi 18 zunanjih ministrov. Na enodnevnem srečanju naj bi poiskali način, kako bi pospešili mirovna pogajanja, ki so se začela septembra. Predsednika konference o Jugoslaviji Vanče in Owen naj bi se skupaj s predstavnico Visokega komisariata ZN za begunce Ogatovo pogovarjala o razmerah na kriznih območjih. (STA, DPA)
čosič se je vključil v predvolilno kampanjo
BEOGRAD - Dobriča Čosič se je v ponedeljek dejavno vključil v predvolilno kampanjo v Srbiji in v reševanje zaostrenih razmer v nekdanji Jugoslaviji. Obisk v inštitutu v Vinči je izrabil za to, da je pojasnil svojo politično opredelitev. Dejal je, da ni član nobene stranke in da ne podpira nobenega od predsedniških kandidatov v Srbiji in Črni gori. Poudaril je še, da v politiki podpira svoje somišljenike, to pa sta Demokratska stranka in Socialdemokratska stranka, med predsedniškimi kandidati pa Milan Panič v Srbiji in Momir Bulatovič ter Slobodan Vujoševič v Črni gori. S tem je Čosič jasno povedal, da ne podpira ne Miloševiča ne njegovih socialistov, pa tudi ne opozicijske koalicije Depos.
V ponedeljek se je Čosič skupaj z zunanjim ministrom Djukičem in generalom Paničem sestal z vodjem Srbov v Bosni in Hercegovini Radovanom Karadžičem. Tanjug je poročal, da so govoriti o nujnosti takojšnje prekinitve vojne in vzpostavitve miru v BiH. Zanimivo je, da na pogovor niso povabiti Milana Paniča. (D. P.)
Predsednik Tudjman sprejel predstavnike skupnosti Srbov
ZAGREB - Hrvaški predsednik Tudjman je v torek sprejel predstavnike skupnosti Srbov na Hrvaškem, ki so ga seznaniti z dejavnostjo te skupnosti in z njenimi prizadevanji za ureditev odnosov med državljani srbske in hrvaške narodnosti na Hrvaškem. Govoriti so tudi o pripravah na lokalne volitve na začasno zasedenih hrvaških ozemljih. Predstavniki skupnosti so poudariti, da je večina Srbov na ozemljih, ki so pod varstvom Unproforja pripravljena priznati hrvaško pravno ureditev, a jim to preprečujejo oborožene skupine srbskih skrajnežev. (Hina)
BiH ne zahteva tuje pehote na svojem ozemlju
NEW YORK - Stalni predstavnik Bosne in Hercegovine v Združenih narodih Muhamed Sačirbej je izjavil, da njegova država ne zahteva posredovanja tujih pehotnih enot na svojem ozemlju, terja pa odpravo embarga za uvoz orožja.
Poudaril je, da bi Bosna in Hercegovina, če bi imela orožje, hitro dobila premoč nad srbskimi napadalci. V zvezi z navzočnostjo vojakov, ki so jih na pomoč silam BiH poslale muslimanske države, pa je Sačirbej povedal, da gre le za posameznike, ki so v BiH prišli prostovoljno. (STA, AFP)
SLOVENIJA
Sreda, 16. decembra 1992
NOVICE
VOLITVE / REZULTATI
DRŽAVNI SVET / POSLOVNIK
V Libeli kakor komu drago
CELJE - Stavka v celjski Libeli se v ponedeljek ni nadaljevala, Čeprav jo je sindikat napovedal. Na zbor delavcev je namreč prišel direktor Danilo Kotnik, ki je vsem na Čakanju ponudil različne možnosti reševanja njihovih socialnih razmer. Kotnik jim je zagotovil, da bodo plače prejeli do 18. decembra, obenem pa pozval delavce na Čakanju, naj se do 20. decembra odločijo za eno izmed ponujenih možnosti. Delavce, ki jim do upokojitve manjka manj kot sedem let, bi za dve leti zaposlili v Libelinih novih podjetjih ah pa bi jim delovno razmerje mirovalo dve leti. Drugi se lahko prostovoljno prijavijo na borzi dela in cez dve leti bi jih libela spet zaposlila, lahko pa od podjetja tudi zahtevajo odpravnino. Vsi, ki želijo biti trajni presežek, naj se zavedajo, je dodal Kotnik, da podjetje nima dovolj denarja za odpravnine. Delavcem je v zameno za odpravnino ponudil tudi stroje, vsem, ki bi hoteli denar, pa bi namesto tega izdali listine z devizno klavzulo. Sindikat Neodvisnost - KNSS bo, kot je dejal poverjenik Dušan Vogrin, preveril pravno utemeljenost Kotnikovih predlogov. (B. P.)
Železniški promet ne bo dražji
LJUBLJANA - Kljub temu da je upravni odbor Slovenskih železnic sklenil, da bodo cene prevoza v tovornem prometu dvignili za 17 odstotkov, v potniškem pa za 15, podražitve ne bo. Zakon o cenah namreč predpisuje, da je edino vlada Republike Slovenije tista, ki na podlagi zahtevka upravnega odbora Slovenskih železnic določi višino spremembe cene, prav tako datum, ko nova cena začne veljati. Ker so Slovenske železnice do 1. julija letos že štirikrat podražile svoje cene in zato v primerjavi s cestnim prevozom niso več konkurenčne, se je ministrstvo za trgovino odločilo, da ne bo izdalo soglasja na predlagano podražitev. (A. K.)
Za združitev socialdemokratov
LJUBLJANA - Na tiskovni konferenci so elani predsedstva Socialdemokratske stranke Slovenije obujali spomine ob peti obletnici ponovnega rojstva socialdemokratske ideje na Slovenskem. Kot je dejal dr. Janko Prunk, sta bila v letu 1987 pomembna dva dogodka: objava slovenskega nacionalnega programa v 57. številki Nove revije in pa veliki štrajk delavcev Litostroja. France Tomšič je litostrojski štrajk označil kot dokaz tedanji vladajoči garnituri, da ne držijo njihovi argumenti o podpori delavcev Zvezi komunistov. Predsednik stranke dr. Jože PuCnik pa je dejal, da jih je relativen neuspeh Socialdemokratske stranke na volitvah nekoliko presenetil, zato se v stranki še ukvarjajo z iskanjem vzrokov. Pogovori potekajo z veC strankami, v prihodnosti pa pričakuje ustanovitev skupne stranke s socialdemokratsko usmeritvijo. S strankami združene liste se po Pučnikovih besedah za zdaj še ne bodo povezovali, predvsem zato, ker se mora SDP jasno opredeliti do nekaterih poglavij iz slovenske polpretekle zgodovine. (A.K.)
Konec dvomov
Republiška volilna komisija je dokončala delo in predstavila uradne izide predsedniških in parlamentarnih volitev
Tanja Starič
0 načinu glasovanja
Seja sveta bo 23.decembra - Vodil jo bo Miha Tišler
Ivanka Mihelčič.
Uradni izidi kažejo, da je na parlamentarnih in predsedniških volitvah glasovalo skupaj 1, 280.243 volilcev, torej 85, 84 odstotka vseh volilnih upravičenčev. VeC kot deset tisoč volilcev je glasovalo po pošti, neveljavnih pa je bilo približno 89.000 glasovnic. Ljudska stranka je vložila zahtevo, naj komisije še enkrat pregledajo neveljavne volilne
lističe, saj jih je - po mnenju te stranke - toliko, da bi lahko »vzbudile dvom« v pravilnost volilnih postopkov.
Vendar republiška volilna komisija pravi, da so napačno izpolnjene glasovnice lahko zanimive za sociologe, komisije pa so upoštevale pravila, ki so v tem pri-
meru nedvoumna.
Po včerajšnji seji je tudi nekoliko jasnejše, zakaj je ugotavljanje rezultatov trajalo kar devet dni. Očitno je zadrega nastala zaradi nacionalnih list, torej »rezervnih seznamov«, s katerimi so stranke svojim najpomembnejšim elanom skušale zagotoviti
vstop v parlament. Državno listo so vložile vse stranke - razen zelenih. Ko se je začelo preračunavanje znamenitih količnikov, očitno ni bilo Cisto jasno, kako se ostanki delijo - ali najprej najboljšim kandidatom v enotah, kjer so njihove stranke dobile največ glasov, ali po na-
cionalni listi.
Republiška volilna komisija je naredila neke vrste poskusni izračun delitve mandatov najprej po nacionalnih listah in pokazali so se, kot je povedala predsednica republiške volilne komisije, »Čudni rezultati«. Zato se je komisija po dveh dolgih sestankih vendarle odločila, da bo najprej razdelila mandate po volilnih enotah in šele nato po strankarskih listah.
Preprosto povedano -tudi pri ugotavljanju volilnih izidov očitno ni šlo brez poskusov strank, da bi spravili v parlament svoje vodilne člane. Čeprav so zakon pisale stranke same, so se najbrž uštele - skoraj vse so imele nekaj »prvih mož«, ki niso prišli v parlament, namesto njih pa bodo poslanci nekateri »manj pomembni« elani...
Zaradi vseh zapletov in nejasnosti je zelo verjetno, da bo novi državni zbor sprejel tudi novo volilno zakonodajo. Najbrž tudi za državni svet, kajti na komisijo sta prišli dve pritožbi glede izbire elektorjev za volitve predstavnikov zdravstva in raziskovalne dejavnosti, vendar je komisija ugotovila, da v postopku ni bilo nobene nezakonitosti.
Na pobudo dozdajšnjega predsednika parlamenta Franceta Bučarja so se vCeraj sešli na prvem delovnem sestanku tudi predstavniki posameznih interesov, izvoljenih v državni svet. Tema sicer kratkega pogovora se je nanašala na začasni poslovnik sveta, največ pozornosti pa so ob tej priložnosti namenili načinu glasovanja na sejah sveta.
»Ravno ob tem vprašanju se je zdaj pokazalo, da je prvotna zamisel državnega sveta že nekoliko popačena. Svet naj bi odslikaval strukturo družbe, toda od skupno 40 predstavnikov zdaj v njemu sedi kar 22 predstavnikov lokalnih interesov, kar pomeni, da imajo apriorno večino in da lahko, teoretično in praktično gledano, vedno pride do preglasovanja,« nam je po včerajšnjem sestanku dejal France BuCar.
Pojasnil je tudi, da po ustavi državni svet sklepa, Ce je na seji navzoča večina elanov, odloča pa z večino opredeljenih glasov teh navzočih elanov. Ustavne določbe zdaj ni mogoče spreminjati, s poslovnikom pa je mogoče določene vrzeli zapolniti, in sicer
tako, da se jasno določi, da se mora poslanec na seji opredeliti za ali proti kakšnemu predlogu, saj je zato izvoljen v parlament. Ce to v poslovniku ne bo zapisano, se namreC lahko zgodi, da se bo denimo ob kakem pomembnem vprašanju večina poslancev vzdržala glasovanja.
»V situaciji, da bodo recimo na seji navzoči trije poslanci in bo eden za nek predlog zakona, drugi proti, tretji pa se bo vzdržal, bo ta predlog zakona pravzaprav sprejet,« je pojasnil svoje pomisleke Bučar in tako utemeljil bistvo predloga, naj poslovnik državnega sveta pravzaprav naloži poslancu opredelitev do določenega vprašanja.
Sicer so se na včerajšnjem delovnem srečanju predstavniki interesov, izvoljeni v državni svet, dogovorili tudi glede nekaterih drugih bolj rutinskih zadev.
Prva seja sveta bo sklicana sočasno s sejo državnega zbora. Po zakonu jo sklicuje dozdajšnji predsednik parlamenta France BuCar, vodil pa jo bo najstarejši svetnik - Miha Tišler, sicer rektor ljubljanske univerze.
Ustanovili so zbornico zdravstvene nege
LJUBLJANA - Zbornica predstavlja cehovsko združenje medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Podelili so tudi zlata priznanja Zveze društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, ki so jih dobili Manca Dubrovnik, Branislava Fekonja, Duška Predan, Zlata Rajter, Marjeta Kokoš, Marija Ter-zer, Regina Rozman, Magda Kert, Ela Okršlar, Dragica Muron in sestrska ekipa gerontološkega psihiatričnega oddelka Psihiatrične klinike v Ljubljani. Za predsednico zbornice so izvolili Nano Domanjko. (MOREL)
Oman in Polajnar prejela plaketo
DUNAJ - Med večdnevnim obiskom novoizvoljenih parlamentarcev iz stranke Slovenskih krščanskih demokratov na Dunaju je delegacijo sprejel drugi predsednik avstrijskega parlamenta dr. Robert Lichal. Ob tej priložnosti je v imenu avstrijskega parlamenta podpredsedniku SKD Ivanu Omanu in vodji poslanskega kluba SKD Ignacu Polajnarju podelil spominsko plaketo in izrazil spoštovanje zaradi njunega dela v stranki in tudi do njunih zaslug pri oblikovanju slovenske državnosti. (A. K.)
Seminar za aktiviste Rdečega križa
LJUBLJANA - V portoroškem hotelu Palače se je začel seminar za vodilne delavce občinskih organizacij Rdečega križa Slovenije z okrog 150 udeleženci. Strokovna predavanja in predstavitev novosti pri zdravstvenem zavarovanju krvodajalcev in aktivistov RK, uresničevanju programa pomoči beguncem iz Bosne in Hercegovine v naši državi ter civilni zaščiti bodo predstavili Renato Kranjc, direktor Urada za preseljevanje in begunce Republike Slovenije, Bojan UšeniCnik, načelnik RS civilne zaščite, Franc Imperl, namestnik ministra za zdravstvo ter Franc Košir, direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije. Udeleženci seminarja bodo obravnavali še osnutek statuta RK Slovenije in težave pri krvodajalstvu in drugih dejavnostih organizacij Rdečega križa. (G. G.)
Slovenija brez ekonomske politike
LJUBLJANA - Na včerajšnji seji odbora Združenja kovinske industrije je podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Dagmar Šuster povedal, da v letu 1992 Slovenija ni impJa nobene ekonomske politike. »Res je,« je dejal Šuster, »da je Peterletova vlada konec lanskega leta parlamentu predložila nekakšen projekt, vendar iz tega ni bilo nic. Drnovškova vlada pa je namesto ekonomske politike sprejela nekakšen vladni ekonomski načrt.« Na seji je predlagal zamrznitev plaC do konca marca naslednjega leta, saj po njegovem mnenju plače in javna poraba pomenijo najveCjo obremenitev gospodarstva. (STA)
Sodniki le uradniki? Osamosvojitev sodstva
Sodstvo se mora osamosvojiti tako, kot sta se izvršna oblast in zakonodaja - Obetajo se spremembe
Majda Vukelič
Minister svari
Janša zanika nakupe orožja prek t. i. grške zveze -Mladinino pisanje bo dobilo epilog na sodišču
Miran J.Lesjak
»Ze vnaprej dvomim o uspehu osamosvajanja sodne veje oblasti, ki ga od začetka do konca, na splošno in v podrobnostih, ne bo nadzirala sodna veja oblasti sama prek svojih vodilnih organov - ustavnega sodišCa, sodnega sveta, vrhovnega sodišCa, odvetniške zbornice in sodniškega društva.« To je drugi dan seminarja o neodvisnosti sodstva, ki se ga poleg slovenskih pravosodnih delavcev udeležujejo tudi predstavniki Sveta Evrope, dejal predsednik ustavnega sodišCa dr. Peter Jambrek.
NaCelne ustavne določbe o delitvi oblasti in o neodvisnosti sodstva ter posebne ustavne norme, ki želijo zagotoviti tudi njihovo praktično veljavo, so sicer odločilne. Vendar pa si ne bi smeli delati utvar, da njihova dokončna izvedba ni v veliki meri odvisna tudi od zakonske ureditve slo-
venskega sodstva in ustavnega sodstva, od številnih pravnih običajev, pravnih vrednot ter pravil sodniške in odvetniške poklicne etike, ki sestavljajo pravno kulturo nacije in njene pravne pro-fesije, je rekel Peter Jambrek.
Sicer pa je vprašanje neodvisnosti sodstva kompleksno, saj gre za delovanje državne oblasti nasploh. V ustavnem sistemu enotnosti oblasti, kot smo ga poznali prej, je bilo sodstvo nujno podrejeno interesom tedanje oblasti, za katero je bilo značilno povsem drugačno razumevanje družbenih razmerij kot danes. Temu je bilo prilagojeno sodstvo in položaj sodnika, ki niti formalno niti dejansko ni bil nosilec sodne oblasti. To so predstavljala sodišCa kot organ enotne oblasti. Takšne razmere so sodnika potisnile v položaj uradnika, ki tudi še danes ni
presežen, ne glede na novo ustavo, je poudaril predsednik sodnega sveta Jože Petrič. PriCa smo situaciji, ki jo lahko opredelimo kot prehodno, saj sodstvo na nekaterih področjih še vedno deluje po starem. Poleg tega je sodstvo v izjemno slabem materialnem položaju, vlada je sodnikom celo znižala osnovo za obračun plaC, zaradi Cesar grozijo s stavko. SodišCa so tudi izjemno obremenjena z delom, saj so lani obravnavala prek 680 ti-soC zadev, od katerih so jih rešila veC kot 676 tisoč. En sodnik je torej rešil 1320 zadev. Brez zakonodajne reforme na področju sodstva je torej iluzorno govoriti o njegovi neodvisnosti. Dokler sodstvo ne bo imelo zagotovljene lastne proračunske rezerve, dokler sodniki ne bodo imeli z zakonom zagotovljenih plaC, ki jih ne bo mogoCe zmanjševati, in dokler ne bo zakonsko urejena vloga sodnega sveta, o neodvisnosti sodstva ni mogoCe govoriti. Ko se bo sodna oblast osamosvojila tako, kot sta se zakonodajna in izvršna, bo ustavna delitev oblasti dejansko zaživela, s tem pa bo zaživelo tudi delovanje pravne države, je dejal Jože Petrič.
Profesor ljubljanske pravne fakultete dr. Janez Kranjc pa je govoril predvsem o neodvisnem sodniku in pri tem omenil njegovo osebno neodvisnost (trajni mandat) in dejansko neodvisnost, kar pomeni neodvisnost njegovega odločanja.
Ni res, da bi slovensko obrambno ministrstvo poskušalo nakupovati orožje prek tako imenovane grške zveze. Ni res, da bi obveščevalna služba tega ministrstva, potem ko naj bi posredniki pri tem poslu pobrali provizijo, ne da bi naročeno orožje tudi dostavili, poskušala v Celovcu ugrabiti dva grška državljana in ju prepeljati na slovensko stran državne meje. In ni bilo naključje, da je tednik Mladina pričel objavljati to zgodbo neposredno pred volitvami. Toda po prizadevanjih, da bi rehabilitirali tiste, ki so razorožili TO, in po zahtevah, da prejmejo državljanstvo ter pokojnine ljudje, ki so sodelovali v agresiji na Slovenijo, je ta zadeva šla Cez vsako mero. Zato bo Mladinino pisanje dobilo epilog na sodišču, ni pa še jasno, ali bo kazensko ovadbo zoper novinarje podalo ministrstvo za obrambo ali pa bodo Mladinine novinarje poskušali preganjati prizadeti posamezniki.
Takšen bi bil povzetek včerajšnje novinarske konference obrambnega ministra Janeza Janše, ki jo je posvetil že omenjenim zapisom Mladine o aferi nakupovanje orožja. Janša je ob tem dejal, da so pri razjasnjevanju ozadja takšnega pisanja jasni motivi vsaj enega od Mladininih urednikov. Na izrecno vprašanje, o kom in o kakšnih motivih govori, pa je minister odvrnil, da je glavni urednik tega tednika »gospod Botteri v Času ljubljanskega procesa delal za državno varnost, med
preiskavami Odbora za varstvo človekovih pravic pa je bilo ugotovljeno, da je delal tudi za KOS«. Obrambni minister je tudi prepričan, da ima varnostna služba nekdanje JLA v Sloveniji še vedno moCno vohunsko mrežo. Na nekatere njene agente v Sloveniji je Janša opozoril tudi v svoji knjigi Premiki, vendar pa njihovih pravih imen ne more objaviti, ker za to nima »sodno veljavnih dokazov«.
Glavni urednik Mladine Robert Botteri je v izjavi za Republiko zavrnil ministrovo izvajanje o svojih domnevnih motivih za objavljanje Člankov o tej aferi: »Konstrukti o agentih v reviji Mladina so že stari. Najprej jih je lansirala bivša JLA. Bili smo agenti CIE in sovražne emigracije. Takrat smo pisali o prodajanju jugoslovanskega orožja etiopskemu diktatorskemu režimu, o gradnji Mamulove vile, o pripravah na vojaški udar. Sledila je slovenska Udba, ki nas je poskušala disJcreditira-ti tako, da nas je proglasila kar za lastne agente. Takrat smo pisali o vpletenosti slovenske Udbe v afero JBTZ. Sedaj nas je Janez Janša proglasil za agente KOS. Pišemo o neuspelem trgovanju z orožjem Ministrstva za obrambo. Janez Janša danes uporablja iste metode bivše JLA in Udbe . Bolj kot nenehno iskanje sovražnikov, bi moral Janša odgovoriti na naslednja vprašanja: ali Slovenija kupuje orožje
zgolj s proračunskimi sredstvi ali pa ima denar iz drugih virov? Ce je denar iz proračuna, kdo potem davkoplačevalcem odgovarja za neuspele posle, v katerih izparijo vsote, ki znašajo veC milijonov nemških mark, in končno, kaj sta med peterico slovenskih državljanov, ki je 23. junija letos na celovškem letališču poskušala ugrabiti grška državljana, poCela delavca Ministrstva za obrambo?«
Sicer pa je minister povedal, da bi bilo treba namesto o »dnevniku operativca VIS« (Mladi-
na), ki naj bi bil poglavitni Mladinin vir, govoriti o zapisih uslužbenca obveščevalne službe ministrstva za obrambo, ki jih je ta predal policiji. Zapisi naj bi nastali potem, ko naj bi njihov avtor ugotovil, da je v nekaterih delih obrambnega sektorja skoncentriranih veliko nekdanjih pripadnikov JLA. Obrambno ministrstvo je ob tem ugotovilo, da je v okle-pno-mehaniziranem bataljonu na Vrhniki dejansko službovalo veliko starešin iz nekdanje zloglasne vrhniške oklepne brigade JLA. Na podlagi pripomb je te starešine razporedilo po enotah TO po Sloveniji.
(Foto: Aleš Pavletič/TRIO)
AVSTRIJA, KOROŠKA
Sreda, 16. decembra 1992
DUNAJ / OBISK ČEŠKEGA PREMIERA KLAUSA
KOROŠKA / NARODNOSTNI BIRO
CELOVEC /
NOVICE
Avstrija noče
nukleark
Igor Schellander
Za boljši dialog na Koroškem
Aprila »Teden koroških Slovencev«
DUNAJ - Včeraj je bil pri avstrijski vladi na uradnem obisku Češki premier Vaclav Klaus. Na sporedu so bili uradni pogovori z zveznim kanclerjem Franzem Vra-nitzkjm, zunanjim ministrom Aloisom Mockom ter s predsednikom Avstrijske ljudske stranke, vi-cekanclerjem in ministrom za znanost Erhar-dom Busekom. V ospredju Klausovega obiska je stala
želja po normalnih in dobrih odnosih med Avstrijo in Republiko Češko, ki bo s 1. januarjem postala samostojna. Vendar je že dolga leta eno izmed glavnih in občasno zelo spornih vprašanj v bivših av-strijsko-češkoslovaških odnosih bilo vprašanje jedrske energije in zlasti - zdaj tem bolj aktualno za novo državo Čeko - novogradnja jedrske elektrarne Teme-lin. Le-ta bo vsekakor in
kljub avstrijskim pomislekom dograjena - to je eno izmed dejstev po Klausovem obisku.
Sef Češke vlade Klaus je s tem v zvezi izpostavil, da je pridobivanje jedrske energije z češkega vidika bolj ekološko kot pa pridobivanje energije s premogom. Elektrika iz premoga - to je trenutno najveCja ekološka katastrofa iz pretklosti, ki jo bo morala Češka popraviti, pravi Klaus. Očitek avtrijskih novinarjev, Ceš novejše študije naj bi bile pokazale, da Češka v bodoče sploh ne bo potrebovala toliko energije, kot bi jo ustvarila JE Temelin, Vaclav Klaus ni zavrnil s konkretnimi dejstvi, tem-veCe z ugovorom, da so strokovnjaki tako v Avstriji kot v mednarodnem merilu ali enega ali drugega mnenja. Isto je dejal tudi na vprašanje o rizikih pri jedrski energiji.
Pri važnih vprašanjih, kot je to na primer energetika, tudi ne gre, da bi ena država drugi narekovala svoje želje, je izpostavil Češki premier. Finančne podpore nova država soseda s strani Avstrije ne pričakuje, je poudaril Vaclav Klaus. Nova Češka namesto tega želi pospešeno trgovinsko izmenjavo brez omejitev med obema državama.
Ivan Lukan
CELOVEC - Urad za slovensko narodnostno skupnost pri koroški deželni vladi je včeraj na tiskovni konferenci predstavil bilanco o svoji dejavnosti v zadnjih dveh letih ter svoje načrte za bodočnost. Vodja referata je koroški Slovenec Pavle Apovnik, ki je ocenil dosedanje delo pozitivno. Menil je tudi, da referat še ni izčrpal vse možnosti. Vzrok za to je očitno nizka finančna dotacija, ki ne presega pol milijona šilingov. Biro je strokovna in servisna služba za različne referate znotraj koroške deželne vlade, sodeluje z okrajnimi glavarstvi na dvojezičnem ozemlju, z občinskimi uradi ter ne nezadnje z organizacijami koroških Slovencev.Biro, ki ga je ustanovil nekdanji deželni glavar Jorg Haider novembra leta 1990 pa je tudi kontaktno mesto med koroško deželno vlado in narodnostnim sosvetom za Koroške Slovence na Dunaju.
Ena glavnih dejavnosti Apovnikovega referata je brez dvoma organizacija manjšinskih kongresov; doslej so jih priredili tri. Po letošnjih slabih izkušnjah predvsem glede obiska, so se odločili, da bodo kongres priredili spet na podeželju, leta 1993 morda v Borovljah.
Dr. Pavle Apovnik
Drugi velik načrt za prihodnje leto je organizacija »Tedna koroških Slovencev« od 19. do 23. aprila v Spitalu ob Dravi. V sodelovnaju z obema kulturnima organizacijama koroških Slovencev, s Slovenskim znanstvenim inštitutom v Celovcu ter z društvi iz dvojezičnega ozemlja, se bo slovenska narodnostna skupnost predstavila nemško govorečim sodezelanom s kulturnimi predstavami, zborovskimi nastopi, predavanji, enotgrafsko razstavo, s svojo literaturo, založbami itd.
Apovnik je na tiskovni
konferenci tudi povedal, da se njegov referat intenzivno vabi z izdelavo koncepta za izboljšanje dialoga med manjšino in večino na Koroškem. Osnutek, ki so razposlali vsem pomembnim kulturnim, izobraževalnim in političnim inštitucijam, je spodbudno odmeval. Kot pozitivno je Apovnik ocenil tudi prispevek referata pri nastajanju deželnega zakona za pospeševanje kulture ter vključitev v pogajanja v zadevi privatne ljudske šole Mohorjeve družbe v Celovcu in pri vprašanju Slovenske glasbene šole.
Občni
zbor
športne
zveze
CELOVEC - Na obenem zboru Slovenske športne zveze v Celovcu je bil izvoljen nov predsednik in novi 16-član-ski glavni odbor. Po vroči debati - vloženi sta bili dve listi - je bil soglasno izvoljen za predsednika Marjan Velik, urednik slovenskega oddelka avstrijske radiotelevizije in bivši dolgoletni kapetan nogometnega kluba SAK.
V ožje predsedstvo so bili še izvoljeni podpredsednik Danilo Prusnik, Bernard Sadovnik kot glavnopoklicni tajnik SSZ in Aleks Šimenc kot blagajnik SSZ. Ostali člani odbora so: Eda Velik, Anton Malle, Mirko Oraže (Železna Kapla), Mirko Oraže (Sele), bivši predsednik Ludvik Druml, Peter Trampusch, Franc Wie-gele st., Joško VVrolih, Ivan Lukan, Alber Rozman, Marko Sommereg-ger in Milan Blažej.
Občnemu zboru sta prisostvovali tudi delegaciji športne zveze Slovenije pod vodstvom Rajka Šugmana ter Zveze slovenskih športnih društev v Italiji na Čelu s predsednikom Kufersi-nom. Oba sta slovenskemu športu na Koroškem zaželela veliko uspeha ter izrazila željo po tesnejšem sodelovanju slovenskih športnih organizacij in športnikov.
Češki premier Vaclav Klaus (Foto S. Zivulovič TRIO)
Manjšinska tiskovna agencija bo ustanovljena januarja
DUNAJ - Avstrijsko notranje ministrstvo je dovolilo ustanovitev društva, ki si je zastavilo kot nalogo ustanovitev in omogočanje delovanja manjšinske tiskovne agenture. Hkrati je priznalo tudi predlagane statute. Tako zdaj delovanje tozadevne skupine proponentov, kateri pripadajo predstavniki slovenske, hrvaške, madžarske ter češke narodne skupnosti v Avstriji, končno dobiva oprijemljive konture.
Iniciativo je pred dobrim letom prevzel dr. Franci Zwitter starejši, bivši predsednik ZSO in vodja Koordinacijskega odbora avstrijskih manjšin. O projektu je na zadnjem srečanju narodnih skupnosti sosednjih dežel v Vidmu bil sprejet pozitiven sklep. Konec januarja, tako je bilo sklenjeno ta tden na zasedanju proponentov, bo na Dunaju organiziran konstitutivni občni zbor društva.
Društvo naj bi nato skrbelo za ureditev in financiranje agencijske infrastrukture, ki bi v smislu sodobnega medijskega podjetja dokumentiralo in informiralo o aktualni politični situaciji avtohtonih narodnih skupin, njenih kulturnih in publicističnih dejavnostih. Pri tem naj ne bi bile vključene le v Avstriji živeCe manjšine, temveč manjšine vseh sosednjih dežel. Sedež agencije bo na Dunaju. (IS)
Gabi Frank nova predsednica Kluba slovenskih študentov na Koroškem
CELOVEC - Zamenjava predsednic je bil glavni dogodek na obenem zboru Kluba slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSSSK). Veronika Pietzka je oddala predsedniško mesto dosedanji tajnici kluba, Gabi Frank. Frankova je tudi referentka za manjšino pri Zvezi visokošol-cev na celovški univerzi. Novi tajnik je Franc Rulitz, blagajničarka pa Nataša Iskra. V svojih funkcijah sta bila potrjena kulturni referent Boris Pahtev in referent za šport Adrian Kert.
Po uspeli ekskurziji na ljubljansko borzo je na delovnem programu KSSSK za zimski semester še tečaj teoretike, izlet v Maribor in smučanje na Peci. (F.R.)
r AVSTRIJA / Z LETOM 1993 n
BILCOVS / OBČNI ZBOR
Manj tujih	Rupert Gasser novi
delavcev P1®*®** SPD Bilka
w	Društvo bo ostalo nadstrankarsko
DUNAJ - Delež tujih delavcev v Avstriji bo z naslednjim letom znižan od deset na devet odstotkov. To je včeraj definitivno sporočil avstrijski minister za socialne zadeve Jo-sef'Hesoun. Ta ukrep naj bi preprečil ne-raščanje števila tujih delavcev v Avstriji, potem ko bo postala veljavna pogodba o pristopu k Evropskemu gospodarskemu prostoru (EGP). Ukrep bo zaenkrat veljal do konca 1994. leta Letos jeseni je Hesoun še dejal, da za 1993 ne namerava spremeniti maksimalne zaposlovalne kvote za tuje delavce. Za naslednje leto pričakujejo 324.000 zaposlenih tuj-
cev (letos jih je bilo 317.000). Hesoun svojo odločitev utemeljuje z zaskrbljenostjo nad naraščanjem brezposelno-ti v Avstriji. Ukrep bo .predvidoma postal veljaven poleti. Izjeme v kontingentih bodo po ministrovih besedah mogoCe v tistih poklicnih skupinah, ki zaradi sezonskih okoliščin (npr. v gradbeništvu) kratkoročno potrebujejo veC delovnih sil. Trenutno ni pričakovati navala delovnih sil iz EGP, dalje izjavlja Hesoun, ker Avstrija zanje očitno ni dovolj atraktivna. V Avstriji je zaposlenih samo 25.000 državljanov iz EGP, 120.000 Avstrijcev pa živi in dela v posamen-zih državah EGP. (IS)
BILCOVS - Na rednem obenem zboru Slovenskega prosvetnega društva »Bilka« je bil izvoljen za novega predsednika mag. Rupert Gasser. Gasser, ki se je že pred več leti aktivno vključil v prosvetno delo društva, je učitelj na Dvojezični trgovski akademiji v Celovcu.
Dobro pripravljeni občni zbor je potekal mirno, razburljivih nastopov, kot je to bilo pričakovati, ni bilo. SPD«Bilka« je namreč s svojim delom v preteklosti poskrbelo tudi za polemike, predvsem zaradi tega, ker je kot težnjo svojega delovanja proglasilo dvojezičnost in odpiranje naprem narodu sosedu. Razprava na obenem zboru je pokaza-
la, da to odpiranje društvu nikakor ni škodovalo, prav tako tudi ne dvojezičnost, ki je sprožila hude polemike s strani slovenskega konzervativnega tabora.
Iz poročil je bilo razvidno, da je »Bilka« društvo, ki ima zelo razvejane dejavnosti, od glasbe preko gledališča do literarnih in izobraževalnih prireditev. Poudarjeno je bilo, da bo društvo tudi v bodočnosti skrbelo za to, da bo ohranilo svojo nadstrankarsko usmeritev in da njeno dejavnost ne bodo ovirali strankarsko-politiCni vplivi.
Pri volitvah odbora so bili poleg predsednika Ruperta Gasserja še izvoljeni: za podpredsed-nico/ka dosedanja pred-
sednica Geli Schellander in Stefan Schellander, za tajnika Tomi Gasser, za blagajnika Gregor Reichmanu.
M PRIREDITVE
Danes, 16. decembra CELOVEC
Predavalnica na univerzi: ob 20. uri predavanje univ. prof. dr. Dietmarja Larcherja: Zur Einubung des Rassi-smus im alltaglichen Denken und Sprechen.
ŠMIHEL - PLIBERK Gostilna Loser: ob 19.
uri predavanje in diskusija na temo »Kmetijstvo - kam?«. Predavata inž. Hermann Schultes in dipl. inž. Anger-mann.
DUNAJ / NOVA KNJIGA
DUNAJ / NOV PREDSEDNIK
V Avstriji je položaj tujih delavcev slabši kot drugod v Zahodni Evropi
Igor Schellander
So
delavce, saj na eni strani omogoča njih selekcijo po 'naših’ kriterijih in potrebah, na drugi strani pa odpira vrsto možnosti, kako se jih Avstrija po najlažji poti lahko spet znebi. Tako je danes postalo mogoCe, da državni organi lahko nekoga, ki je celo življenje delal in živel v Avstriji, enostavno izženejo, doCim izgubi posel ali stanovanje, izpostavlja Prader. Odvetnik hkrati opozarja na to, da ljudje ne prihajajo na
delo v Avstrijo samo za to, ker so revni, temveC ker jih določen del gospodarstva novači. Knjiga v koncentrirani obliki navaja vse probleme v zvezi s tujimi delavci in avstrijski prakso. Izdajatelj in avtorji s tem v zvezi zahtevajo socialno enakopravnost tujih delavcev, pravico do bivališča in državljanstva po daljšem bivanju v Avstriji ter ustanovitev posebnega ministrstva za migracijo.
Občni zbor kluba slovenskih študentov
DUNAJ - Joži VVutte, študent slavistike in latinščine, je bil v soboto ponovno izvoljen za predsednika Kluba slovenskih študentov in študentk na Dunaju (KSSS/D). Občni zbor dunajskih študentov je potekal mirno in uglajeno. Poleg delovnih poročil sta bili sprejeti tudi dve resoluciji.
V prvi se KSSS/D izreka proti ideji manjšinskega zastopstva na osnovi etničnih zbornic (tako imenovani Smollejev predlog), v drugi pa se zoper-
stavlja restriktivni avstrijski politiki v vprašanju tujcev in azilantov. Poseben dogodek na obenem zboru je bila izvolitev pisatelja in kulturnega aktivista Janka Messnerja za Častnega predsednika KSSS/D.
V novoizvoljenem glavnem odboru pa so poleg predsednika VVutteja še: Saša Sturm (podpredsednica), Simona Iskra (tajnica), Stanko BuCovnik (Časnikarski referent), Joži Picej (blagajnik) in Eli-ca Vošpernik (kulturna referentka). (IS)
N S K S
kBmEIIhI

REAKCIJE
BHKliNIMSHHHIl
Je skupni parlament koroških Slovencev res čarobna formula?
Ivan Lukan
Soglasno sprejeta zahteva delegatov občnega zbora Narodnega sveta koroških Slovencev, naj se v najkrajšem Času ustanovi skupno javnopravno avtonomno zastopstvo manjšine, parlament koroških Slovencev, v slovenski narodnostni skupnosti ni popolnoma nesporna. »Republika« je zato vprašala za stališča predstavnike ostalih pomembnih slovenskih organizacij na Koroškem, kako ocenjujejo sklep nedeljskega zbora NSKS:
Marjan STURM, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem: »Koncept etnične zbornice in virilnega mandata v koroških pogojih pomeni getoi-zacijo manjšine. Poleg tega bi za to bila protrebna sprememba avstrijske ustave.
ZSO se zavzema za odprto, pluralistično manjšinsko politiko, ki gradi na povezovanju z demokratičnimi strukturami večine. Zato zagovarja politično integracijo, ker je le preko integracije možno graditi sožitje. V Času nacionalističnih ekscesov
je toliko bolj potebno graditi sožitje.
Razprava o zbornici s strani NSKS ima očitno le funkcijo mobilizirati lastno bazo in očrniti vse tiste, ki niso za zbornico kot “narodne izdajalce". Gre torej za oblastveni boj znotraj manjšine.«
Andrej VVAKOUNIG, predsednik enotne liste: »Skrajni Cas je, da se tudi mi poslovimo od našega blokovskega sistema z dvema centralnima organizacijama, ki se zaradi vsebinskih razlik niti ne moreta biti edini. Cas je da preidemo končno na soodločanje v smislu parlamentarizma. To je in mora biti izziv bližnje prihodnosti, če noCemo, da bomo potisnjeni prav od naših ljudi na rob. Zato se bodo morali strezniti tisti, katerih edini prispevek doslej je bil v odk-lajanju in bojkotiranju vsake spremembe.
Enotna lista, ki je bila dejansko pobudnik parlamentarnega zastopstva koroških Slovencev,
odklanja vsakršen premik nazaj k ohranjevanju starih struktur in podpira prizadevanja NSKS v smer parlametna koroških Slovencev.«
Tomaž OGRIS, predsednik Delovne skupnosti slovenske narodnosti v SPO: »Narodni svet koroških Slovencev z vso silo rine v etnično zbornico. Res je, da koroški Slovenci potrebujemo usklajevalni organ in tudi zastopstvo v zakonodajnih telesih.
V	razmerah, kjer ni etničnih otokov ali zaščitenih vrtičkov, manjšinske politike ni mogoCe oblikovati “samostojno" in “neodvisno", temveC le sporazumno z narodom sosedom.
V	etnično zbornico niti njeni izumitelji ne verjamejo veC. Ostala je le pešCica voditeljev, ki se imajo za narodnostno elito. Ljudstvo ima druge skrbi. Narodni svet tudi s “Čistkami" in z izobčenjem ne bo dosegel “enotnosti", ki je v razviti pluralistični družbi biti ne more«.
LJUDJE IN DOGODKI
16
Sreda, 16. decembra 1992

NOVICE
FRANCIJA / PROTEST ZOPER RAZSODBO SODIŠČA
Avstralska slepca s kajakom na odprto morje
SYDNEY - Dva Avastralca, 41-letni Ched Towns in 23-letni Rusel Short sta na tem, da uresničita sanje svojega življenja: aprila se bosta odpravila s kajakom od Rta York na skrajnem severu Avstralije do Papue, kjer se bosta s kajakom podala v pragozd, kjer so avstralski vojaki med drugo svetovno vojno ustavili Japonce.
Potovanje bi bilo težko za vsakogar, Ce pa pomislimo, da sta oba pogumna pomorščaka slepa, bo uspeh tega podviga pravi čudež. Ched in Russel upata, da bosta s svojim podvigom zbrala 200 milijonov lir, vsoto, ki naj bi šla za šport-nike-invalide.
Towns in Short, ki sta na zadnjih olimpijskih igrah za invalide v Barceloni dobila zlati kolajni v metu diska in krogle, se bosta podala na morje s kompasom v braillu ter v spremstvu pomožnega Čolna. Da bi se pobliže spoznala z okoljem, v katerem se bosta našla, sta Towns in Short že začela trenirati plavanje v akvariju v Canberri, kjer mrgoli najrazličnejših morskih psov.
Stavka železničarjev
okrnila promet v Franciji
Obsodili vlakovodjo, ker ni opazil okvare, ki jo je neprevidna potnica povzročila na zavornem sistemu
Roparski napad
TURIN - Skupina roparjev je napadla blindirani tovornjak, ki je prenašal dokajšnjo vsoto denarja namenjenega raznim bankam. Kaže, da so se zlikovci pri napadu poslužili tudi protitankovskega orožja. Oba oborožena Čuvaja sta bila prisiljena izročiti približno 800 milijonov lir v gotovini in v Čekih. Policija meni, da gre za tolpo, ki je specializirana v napadih na tovornjake, ki prevažajo dragocenosti in na banke.
Bush in Quayle grozita z memoarji
VVASHINGTON - Ima sicer nekaj težav pri pisanju množinskih oblik nekaterih enostavnih besed kot so krompir (potato, potatoes), tega pa se absolutno ni ustrašil. Govorimo o ameriškem podpredsedniku Quaylu, ki se je odločil, da bo napisal knjigo spominov. Revija Newsweek trdi, da se bo Quayle posvetil svojim memoarjem, kakor hitro bo zapustil funkcijo drugega človeka v ZDA.
Quayle pa ni sam, ki bo vzel pero v roke: s svojimi memoarji grozijo George in Barbara Bush ter državni tajnik James Baker.
Ena od pariških železniških postaj, kjer se vlaki niso premaknili (AP)
PARIZ - Železniški promet v Franciji je bil vCeraj povsem ustavljen zaradi stavke železničarjev. Slednji so tako protestirali proti razsodbi pariškega sodišča, ki je obsodilo na 4 leta zapora vlakovodjo, kateri naj bi bil kriv za nesrečo, v kateri je lani umrlo 56 potnikov, isto število pa je bilo tudi ranjeno. Do nesreče je prišlo pred 4 leti, ko je neka ženska potegnila zasilno zavoro, potem ko je opazila, da se vlak ne bo ustavil na postaji, na kateri je hotela izstopiti. Naglo zaviranje je povzročilo okvaro na zavornem sistemu, ki je vlakovodja ni opazil in je zato s preveliko hitrostjo pridrvel na pariško postajo, kjer vlaka ni mogel pravočasno ustaviti.
Orožje
vabi:
vpletena
tudi
Tržačana
BRINDISI - V predmestju Brindi-sija je policija v avtomobilu, v katerem sta bila dva Tržačana, 4 3-letni Alberto Paiano (rojen je sicer v Lecceju in je že znan silam javnega reda) ter 37-letni Attilio Fatto-russo, sicer doma iz Viesteja, zaplenila orožje, municijo ter ročne bombe.
Domnevajo, da je orožje prišlo iz krajev bivše Jugoslavije in je bilo namenjeno organiziranemu kriminalu, Paianu in Fattorus-su pa naj bi ga bili izročili v nedeljo, nekje v bižini tržaške meje.
AMERIKA / VOJNA ZVEZD
Nov satelit
Američani so predstavili novinarjem načrt svojega vojaškega satelita, ki je sicer še samo na papirju
JUGOSLAVIJA / MEDNAORDNI EMBARGO PROTI NEKDANJI JUGOSLAVIJI UNIČIL ZANIMIV TURISTIČNI NAČRT
Modri vlak« za sedaj ne bo potujoči hotel
V Kanadi vedno več priseljeljencev
NEW YORK - V Kanadi so zabeležili najvišji priliv priseljencev v zadnjih 35 letih. Leta 1991 je prišlo v Kanado kar 224600 novih priseljencev, kar je največ po letu 1957, ko jih je prišlo 282000. Prebivalstvo Kanade je tako sedaj preseglo 27 milijonov ljudi.
m
BEOGRAD - Titov »modri vlak«, ponos nekdanjega jugoslovanskega predsednika, je že bil na tem, da postane mednarodna turistična atrakcija, vendar je vojna v nekdanji Jugoslaviji to preprečila. Vlak sestavlja 20 luksuznih vagonov, aprila pa so ga rešili pred odhodom na
odpad, ker so iz njega hoteli narediti potujoči hotel, kot je orient ekspres ali pa transsibirska železnica: vozil bi nekje po vsej Evropi: od Pariza do Monaka in Benetk.
Mednarodni gospodarski ukrepi zoper Jugoslavijo so naCrt porinili v arhiv netiresniCe-nih turističnih projek-
tov. Interes tujih turističnih agencij je bil dokajšnji, pravi namestnik direktorja jugoslovanskih železnic, mednarodni ukrepi pa so ohladili sleherno navdušenje.
Vlak so naredili leta 1959 in je bil simbol enotnosti jugoslovanskih narodov, enotnost,
ki se je sesula deset let po Titovi smrti. Tito je prevozil 600 tisoč kilometrov širom po Jugoslaviji, zadnjic pa je modra kompozicija odpeljala leta 1980 iz Ljubljane proti Beogradu s Titovimi posmrtnimi ostanki.
Vsi vagoni »modrega vlaka« imajo klimatsko
napravo, nekateri pa so prav luksuzno opremljeni. VeCji kupeji imajo celo pravo kopalnico, najbolj spektakularna pa je gotovo jedilnica, kjer so obedovale najveCje osebnosti povojnega zgodovinskega obdobja od kraljice Elizabete do francoskega predsednika Mitterranda: k jedilnici
je bil priključen cel vagon, v kateri sta bili kuhinja in shramba.
Jugoslovanske železnice so bile pripravljene poskrbeti tudi za nekatere starodavne parne lokomotive, ki naj bi vlekle modri vlak, vendar kot reCeno, so vsi naCrti šli po vodi, vsaj kar zadeva mednarodno
plat projekta.
V resnici pa je modri vlak, ali vsaj nekateri njegovi vagoni, vozil na progi Beograd-Bar.
Vlak pelje po najbolj sugestivnih predelih Srbije in Črne gore, skozi ozke kanjone, preko vrtoglavih prepadov do sinje širine Jadranskega morja.
onumiAim /one


Jadranski koledar
1993
s knjižno zbirko

.
;:f'r
ena ZBIR
ke samo
55.OOO UR



M
■
Veliko več kot lep božični dar

■
V

JADRANSKI KOLEDAR ZBORNIK 1993
Življenje na Primorskem in dogajanje v svetu nekdaj in danes: problemi in ustvarjalnost, kronika dogodkov, portreti ustanov in vidnih osebnosti. Stališča, dokumenti, slike, razvedrilno in koristno branje. Zbornik z nadihom morja.
Str. 208.
Pavel Medvešček
SKRIVNOST
IN SVETOST KAMNA
Zgodbe o čarnih predmetih in svetih znamenjih na Primorskem so bogato ilustrirane z barvnimi posnetki kapelic, predmetov in krajev, ki se jih še drži stara vera prednikov. Kulturna dediščina in nadvse zanimivo odkrivanje skrivnih moči v našem okolju.
106 fotografij Rafaela Podobnika, str. 198.
Igor Škamperle SNEG NA ZLATI VEJI
Roman o mladostniškem dozorevanju v tržaškem predmestju Sv. Ivan, v Postojni in Ljubljani. Brstenje ljubezni, predvsem pa dramatičen dialog z gorami, s kamnitnimi stenami, zaradi česar je to obenem tudi roman o alpinizmu. Str. 224


NAMIZNI
JADRANSKI
KOLEDAR
1993
Da vsega ne boste nosili v glavi ali na begotnih lističih: praktičen, lepo oblikovan, naš v najširšem pomenu besede.
Stanko Klinar
STO SLOVENSKIH VRHOV
Avtor je v besedi in sliki označil tako gore v Sloveniji, kot tudi vrhove na Koroškem in Primorskem v Italiji, pa tudi daljna gorstva, ki jih je slovenski človek “obiskal” in osvojil, npr. Himalajo, Ande. Bogat vodnik z dragocenimi popotnimi, kulturnozgodovinskimi in naravoslovnimi podatki.
Okr. 140 barvnih slik, 272 str.
Naročila sprejemamo:
v TRSTU — na sedežu ZTT, Ul. Montecchi 6 v GORICI - v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 635969 v ČEDADU — na uredništvu Novega Matajurja, Ul. Ristori 28, tel. 731190 v SPETRU — v knjigarni Cernetig Francesca, Condominio al Centra ali po telefonu na št. 727536
•	po telefonu od 8.30 do 13. ure, tel. 040/7796420
•	preko raznašalcev Primorskega dnevnika
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA
ZNANJE
Sreda, 16. decembra 1992
ZGODBA
Prenapetost
eksperimenta
■ ifi
Bojan Rauter Kosič
Znanstveniki s planeta Zeros, ki so na človeških prednikih povzročili biološko anomalijo, da bi dokazali ali ovrgli hipotezo o vzroku njihovega civilizacijskega odmika od živalskega sveta, so spoznali, da jim je poskus ušel z vajeti. Namesto da bi se poskusni zajčki zaceli prilagajati novim razmeram in približevati svojo imaginacijo realnosti, so postali zmedeni, zamaknjeni, agresivni drug do drugega in mačehovski do naravnega okolja.
Zerci so se seveda počutili odgovorne za poskusni planet in njegove prebivalce, saj so grobo posegli v nedolžen svet, na katerem je dotlej vladala harmonija, kakršno so še vedno poznali na kontrolnem planetu. Zato niso mogli dopustiti, da stvari tečejo svojo pot. Znanstvene projekcije, ki so jih naredili na osnovi znanih parametrov, so bile namreč izredno Črne: konCna posledica pogubnega procesa bi bilo popolno uničenje življenja. Proces so morah ustaviti Cim prej in s Cim manj negativnimi stranskimi učinki. Ek-sperimentalce bi lahko preprosto uničili, a jim njihova etična načela tega niso dopuščala. Bili so dovolj modri, da bi našb pravi način za rešitev problema ...
Njihov odgovor je bil, da je imaginarni tok, ki so ga sprožili v eksperimentalcih, iz neznanih vzrokov veliko preveC intenziven, posamezne imaginarne podobe pa preveC žive in prevladujoče. Zato so izračunali natančne valovne in energijske vrednosti ter s svojih plovil, lebdečih visoko v orbiti planeta, osvetlili eksperimentalce z nevidnim žarCenjem, ki naj bi zaustavilo neželen pojav. Vendar brez uspeha: bitja, ki jim je bilo sevanje namenjeno, ga niso niti zaznala. Nato so se, tokrat prvič po posegu, spustili na planet in temeljiteje preučili zadevo. Ugotovili so, da bi bilo treba zaustaviti le nacionalne komponente imaginarnega toka, saj je bilo očitno, da so eksperimentalce dobesedno zasužnjile zmedene fantazijske predstave, zaradi Cesar je razum komaj prišel do izraza. Zato so ponovno izračunali primerne vrednosti vibracij, planetu Približali oddajnike in zaceli s selektivnim obsevanjem. A znova brez Uspeha. Ko so vibracije Zadušile iracionalni del njihovega uma, so lah-
9 J® redki pametno nislili. To so bili zlasti okodelci in misleci, ki o že prej prezirali ide-oske puhlice in poeti-no mišljenje. Imagi-mrno območje večine v h pa je bilo skoraj celoti zapolnjeno z Racionalnimi, megleni-Predstavami in poj-___^tako da so po obse-
vanju postali popolni bebci, nesposobni za kakršno koti trezno misel in smotrno delo. Zato so Zerci takoj prenehali z obsevanjem in zaceli s poglobljene analize.
Ponovno so se spustih na planet, uspavali nekaj reprezentativnih eksperimentalcev in jih odpeljali na matično ladjo, da bi opravili temeljite laboratorijske preiskave. Medtem ko so znanstveniki v laboratoriju opravljali obsežne nevropsihološke in druge meritve, so drugi nadaljevali z beleženjem sprememb, ki so se v tem Času dogajale na planetu. NajveC pozornosti so posvetih pojavu, ki so ga sicer opazovali že prej, a so ga razlagali kot eno izmed posledic že obravnavanih procesov in upali, da bo kmalu izginil. V resnici pa ta pojav ni le trdovratno obstajal, temveč je sčasoma dobival vse pogubnejše razsežnosti ...
Čudilo jih je, zakaj eksperimentalci največ svoje energije in Časa porabljajo za stvari, ki nimajo nobenega pomena za njihov obstoj, nobene zveze z njihovimi resničnimi potrebami ali prilagoditvenimi procesi in izboljšanjem kakovosti njihovega življenja. Zakaj se igrajo nekakšne igre, kombinirajo svoje besede v nerealne sestave, se vedejo po naučenih vzorcih, oponašajo drug drugega, tekmujejo, kdo bo hitreje tekel in dlje skočil in še brez števila podobnih nesmislov? Zakaj porabljajo toliko dragocenih naravnih dobrin za izdelovanje nepotrebnih predmetov, ki jih kmalu nato zavržejo, zakaj gradijo nefunkcionalne stavbe, zidke, prizidke in zidove, ki jih potem s prav tako nesmiselnimi predmeti porušijo? In zakaj se zastrupljajo z neokusnimi tekočinami in rafinirano hrano ter z vdihavanjem dima iz gorečih palčk, narejenih iz suhega listja?
Veliko je bilo razlag, s katerimi so Zerci pokušali razsvetliti to Čudaško, navidez povsem nefunkconalno vedenje njihovih ponesrečenih poskusnih zajčkov. A najtehtnejšo so na osnovi laboratorijskih meritev postavili psihofizio-logi. Ti so dognali, da so telesne strukture, s katerimi eksperimetalci opravljajo fizična dela, vseskozi po nepotrebnem in pretirano aktivne, ali drugače, mišice eksperimentalcev so prenapete. Napete so tudi v Času počitka, med delom krčijo tudi tiste mišične skupine, ki bi bile lahko ohlapne. Zlasti pa so zmedena in intenzivna krčenja njihovih mišic v trenutkih medsebojne komunikacije in, kar je še najbolj Čudno, tudi v trenutkih samote. Zerci so vedno napenjali samo mišice, nujno potrebne za opravljanje določenega dela, in samo toliko, kolikor je bilo nujno. Ko ni bilo notranje potrebe ali zunanjega vzroka, so bili povsem sproščeni.
Zakaj so torej eksperimentalci napeti tudi, kadar nimajo nikakršnega notranjega ali zunanjega razloga, kadar niso niti lačni, bolni, pre-mraženi niti ogroženi? Od odgovora na to vprašanje je bil odvisen naslednji rešilni poseg...
EPIDEMIOLOGIJA / OZADJE PETSTOLETNE TRAGEDIJE AMERIŠKIH INDIJANCEV
Conquista - ali kako je Kolumb okužil Novi svet
Prebivalci Starega sveta so razvili robustno odpornost
Črne koze na stari indijanski risbi
Marjan Erjavec
/^b blišCu 500-letni-I lce Kolumbovega V_^/» odkritja« Novega sveta se je dobro ukoreninil tudi (proti) kliše tega podviga: prišleki naj bi v naslednjih stoletjih iztrebili domorodce in bizone. Dejstva pa so drugačna.
Nekaj tisoC zgodnjih conquistadoresov ni moglo in niti ni imelo namena pobiti večine Indijancev, ki jih je bilo nekje med 2 in 18 milijoni. Nesrečno ljudstvo so uničili valovi epidemij, prinesenih iz Starega sveta, ker preprosto ni bilo odporno proti okužbam, s katerimi se je moralo soočiti. Ostaja odprto vprašanje, zakaj ni bilo odporno. Lahko ga tudi obrnemo: Kako da je Stari svet bil odporen?
Za epidemijo je potrebno dvoje: človeška gneča in bolezenske klice. Na Bližnjem vzhodu so se pričeli gnesti ljudje že pred 11 tisočletji, ko so nastajala velika mesta, ki so umazala zemljo, vodo in hrano in kjer so se razpasle podgane, muhe, komarji in paraziti. Ozadje, kot naročeno za epidemije. Na drugi strani so ljudje po vaseh pričeli gojiti udomačene divje živali, od koz in ptic pa do prašičev in goveda. Živeli so z njimi pod isto streho, nevedoč, da te živali nosijo v sebi milijarde patogenih klic. Kot so se na človeka privadile živali, so se tudi klice. Iz kravjih koz so nastale Črne koze in pričele kositi vsevprek. Na podoben način so verjetno nastale klice ošpic, influence in drugih bolezni, v najnovejšem Času pa tudi virus HIV.
Razne epidemije so iztrebljale prebivalstvo Starega sveta, o Čemer pričajo zapiski o »Črni smrti«, kužna znamenja in drugo. Le najodpor-nejši subjekti so v takih pomorih preživeli in se kasneje namnožili v odpornejšo populacijo. Pandemije so se omejile na »otroške bolezni«, ki so v naj slabših okoliščinah pomorile petino otrok, v naših časih še mnogo manj. Prebivalci Starega sveta so v teku tisočletij razvili robustno odpornost, ki klone le pred povsem novimi klicami, kot je denimo HIV. Zapiski kažejo, da je bila povprečna življenska doba prvih naseljencev Nove Anglije osupljivih 71, 8 let.
V tem Času in še stoletja kasneje pa je pomrlo
veC Indijancev, kot se jih je rodilo. Na koncu 19. stoletja jih je ostalo le še pol milijona. Zakaj? Raziskovalci odgovarjajo takole: Kakih 30.000 let nazaj, ob koncu zadnje ledene dobe, je ogromna, tri kilometre ledeniška kapa pokrivala velik del severne poloble in vezala nase toliko vode, da je bila morska gladina kakih 150 m nižja.
Današnje Beringovo morje je bilo suh pašnik, ki je hranil mamute, konje in bizone. Po njem so prišli Azijci in naselili Severno Ameriko, kar dokazujejo sodobne analize dednine. Tam jih je Čakala množica divjačine vse od mamutov in glyptodontov do sabljastih tigrov in orjaških medvedov.
VeCina te megafavne je izumrla pred 11 tisočletji, po vsej verjetnosti zaradi hudih klimatskih sprememb ob koncu ledene dobe. Preživeli so bizoni, losi, muškatno govedo, gorske koze in pešCica drugih vrst. Med tem ko je uspelo ljudem na drugem koncu sveta udomačiti na ducate divjih živali, so imeli Indijanci kaj malo izbire. Prisvojili so si le purana,
ameriško kamelo in budro, druge vrste tako ali drugače za to niso bile primerne.
V poštev bi sicer prišel bizon, a kdo bi ga hotel udomačiti, ko pa se jih je po savanah paslo 75 milijonov.
Ob tem pomanjkanju makrofavne pa so Indijanci živeli v pravem bogastvu hranilnega rastlinstva. Seznam je dolg in na njem so poleg najpomembnejšega krompirja, koruze in buC še yam, fižol, arašidi in vse drugo, kar je ob svojem prihodu našel Kolumb. Tovrstne hrane je bilo v izobilju in nastajala so lahko mesta kot Tenoc-htitlan, azteška prestolnica, ki je štela morda celo milijon pribivalcev. GneCa je torej bila, ni pa bilo klic iz živalskega sveta.
Najpomembnejša okoliščina, menijo poznavalci, pa je bil način prihoda staroselcev iz Azije. Prišli so iz Sibirije preko step »Beringije«, ki so ležale tik pod ledeniki. V strupeno mrzlem ozračju niso preživeli niti komarji niti muhe niti paraziti. Epidemij živalskega porekla tedaj še ni bilo. Morebitne klice, ki so jih
prenašali ljudje, pa so pomrle skupaj s svojimi gostitelji v neprijaznem okolju pohoda. Beringija je delovala kot nekakšen bakteriološki filter, zaradi katerega so bili prišleki praktično sterilizirani. Kasnejšim okužbam, ki bi prehajale na njih z živali, pa so se na srečo -in obenem nesrečo - izognili.
Posledice srečanja neokuženega in imunološko deviškega ljudstva z okuženimi, toda odpornimi conquistadoresi so razumljive. Na prišlekih že udomačene infekcije so preskočile na domorodce kot ogenj na sod smodnika. Cme koze, na katere so bili belci že precej navajeni, so bile pri Indijancih najbolj morilske.
Zaradi svoje nesrečne 10-dnevne inkubacije so potovale hitreje od ljudi. Ko so v naselju ali vasi pričele padati prve žrtve, se je preplašeni preostanek - že okuženih ljudi -razbežal po okolišnjih vaseh, kjer se je zgodba po tednu dni ponovila. Znana je zgodba izpred 200 let, ko je predsednik Thomas Jefferson naročil raziskovalcem pacifiške obale, naj s seboj ponese-
jo vakcino kravjih koz in podučijo domorodce, kako se je mogoče z njo zaščititi pred Črnimi kozami. Aprila 1806 sta M. Lewis in W.Clark dosegla obalo in sporočila svojemu predsedniku, da sta našla le še pešCico kozavih ljudi, kajti epidemija je pred mnogimi leti iztrebila prebivalce vsega območja.
Razumljivo je, da je bila morija najhujša po večjih naseljih in mestih ob večjih rekah, kot so Missisipi, Missouri, Ohio, Gila ali Rio Grande. Nomadski del prebivalstva, ki je živel razpršeno, se je lažje izognil stiku z novimi klicami.
Manj znani stari zapiski kažejo tudi pravo podobo junaštev conquista-dorjev, Hernana Cortesa na primer, ki je »osvojil« Tenchtitlan, prestolnico miroljubnih Aztekov. V prvem naletu je Cortes z zvijačo ugrabil cesarja Moctezumo in si s tem podjarmil mesto z najmanj 200.000 prebivalci (verjetno pa 5-krat večje), in to z vojsko, ki je štela le nekaj tisoC ljudi. Za seboj je pustil le majhno garnizijo, ki pa je kmalu zatem pobila 600 Aztekov.
Mesto se je dvignilo k uporu in si vzelo Špance za talce. Cortšs se je seveda vrnil, Azteki pa so njegovo miniaturno vojsko nagnali.
NesreCa pa je hotela, da je eden od ujetih Spancev prenašal Črne koze, ki so v nekaj tednih zdesetkale in uničile ponosno azteško prestolnico in Cortes je lahko ostal v zgodovini zapisan kot goreC misijonar, pogumen vojak in strateški genij. To se je zgodilo že 1. julija leta 1520, le 28 let po prihodu Krištofa Kolumba na Karibske otoke.
Niso bile torej španske muškete in sablje tiste, ki so iztrebile Indijance v pičlih 500 letih.
Za genocid verjetno nosi večjo krivdo »sterilizacija« prihajajočih domorodcev v ledeni »Be-ringiji«, konec ledene dobe, ki je Indijancem pobral izpred nosa divjad, primerno za udomačitev, in odsotnost klic, ki bi jih v tisočletjih morda napravila odpornejša, kot so bili ob Kolumbovemu prihodu. Tudi bogastvo užitne flore je opravilo svoje.
V Severni Ameriki je izginilo na ducate živalskih vrst, Indijanci pa so v svojih rezervatih to stoletje le nekako preživeli. Njihovo število se je celo povzpelo na en milijon.
OERONTOIOGIJA / NEKAJ STRPNOSTI IN POZNAVANA PRAVIL POGOVARJANJA n
Pogovarjajmo se z naglušnimi starostniki: Pomagajmo jim, da bodo uspešno premagali osamljenost, ki jo povzroča naglušnost
S starostjo se zelo pogosto pojavljajo motnje sluha. Ko starejši Človek opazi, da vse slabše sliši, naj obišCe ambulanto splošnega zdravnika. Zdravnik bo povedal, Ce se morda v sluhovodu ni nabralo preveč ušesnega masla. V tem primeru vrne sluh že preprosto izpiranje sluhovodov. Pogosto pa je vzrok drugačen in treba je oditi na pregled k specialistu.
Včasih po vseh pregledih predpišejo preiskovancu slušni aparat. Vse prepogosto pa se zgodi, da se starostnik nanj ne privadi in ga ne uporablja. Zato je treba starejšega človeka spodbujati, naj ga uporablja in mu pomagati, Ce pri ravnanju z aparatom pride do težav. Nekaterim starostnikom tudi slušni aparat ne more vrniti sluha. Takrat se morata tako on kot njegova okolica tej motnji prilagoditi. Potrebno je nekaj strpnosti pa tudi poznavanja osnovnih pravil pogovarjanja.
Pri komunikaciji je zelo pomembno, da se tisti, ki govori, obrne proti svetlobi in gleda neposredno v starostnika. Tako naglušnemu Človeku olajša branje besed z ustnic. Priporočljivo je, da skupaj ugotovimo naj večjo razdaljo, ko starostnik še sliši oziroma še lahko bere z ustnic. Pri govorjenju se tej razdalji prilagodimo. Ključne besede napišimo na liste in zanje poiščimo stalne kretnje. Govorici obraza in rok veliko povesta in sta pri komunikaciji zelo pomembni. Zato ju uporabljajmo in ne skrivajmo oCi za temnimi očali ali obraza s širokimi klobuki. Stavki naj ne bodo predolgi, njihova vsebina pa naj bo jasna. Uporabljajmo Cim manj vrinjenih stavkov. Pogoste napake pri pogovarjanju z naglušnim človekom so nerazločno govorjenje, mrmranje in požiranje besed. Taka govorica moti že normalno slu-šeCega, naglušnemu pa vzame vse veselje do pogovora s tako govorečim človekom.
Nekateri imajo navado, da si pri govorjenju z roko prekrijejo usta, kar onemogoča branje z ustnic. Tako branje preprečuje tudi pretirano gibanje z ustnicami. Ce pri tem še kričimo in nervozno mahamo z rokami, ni Čudno, Ce naglušen človek ničesar ne razume. Tudi ponavljanje besede, ki je starostniku nerazumljiva, je pogosta napaka. Zato raje izberemo podobno besedo ali pa nerazumljivo besedo podrobno opišemo, morda kar napišemo. Nekatere besede je pac težko brati z ustnic in to je potrebno upoštevati. Vedeti moramo še, da Človek, ki slabo sliši, v družbi ne more hkrati slediti dvema govorečima. Zato moramo upoštevati pravilo, da govorimo drug za drugim.
Izguba sluha je motnja, zaradi katere se vse preveC starostnikov izogiba družbi, kar povečuje njihovo osamljenost. Pomagajmo jim, da bodo uspešno premagali to težavo.
Meta Pentek
11|
\
; ■
NOVICE
Tekoči kvazikristali
KJOEBENHAVN - Vrzite kamenček v ribnik, pa se bodo od pljuska širili krožni valovi. Podoben vzorec boste morda zagledali, Ce boste hitro tresli krožnik z etanolom. Fiziki z Inštituta H. C. Oersted v Kjoebenhavnu so postavili posodo z etanolom na tresočo se polago, ki je zanihala od 300 do 500 krat v sekundi, in odkrili, da interfe-rirajoCi valovi oblikujejo stabilen vzorec. Primer s slike spominja z petkotnimi oblikami na sredini na kvazikristal, pravi fizik Preben Alstrom. Svetli deli predstavljajo grebene valov, temni pa doline. V nasprotju s pravimi kristalnimi stru-
kturami se kvazikristalni vzorci, ki so jih odkrili pred osmimi leti v kovinskih spojinah, nikdar ne ponovijo. Danski fiziki ne vedo, zakaj se taki vzorci pojavijo v tekočini. Pri vsem je bistvena frekvenca tresenja. »Ce je prenizka, se nic ne zgodi; površina ostane ravna,« pravi Alstrom, »-pri previsokih frevencah pa je gladina neurejena.«
Orjaška magnetoupornost
BALTIMORE - Kaj nastane, Ce nekaj srebra in kobalta zamrznemo do -120 stopinj C, nato pa še deset minut pečemo pri 700 stopinj C? Ce sledimo navodilom Chia-Ling Chiena, dobimo zlitino z orjaško magnetoupomostjo, torej snov, katere električna upornost se ob prisotnosti magnetnega polja znatno zmanjša. Izkaže se, da bi take snovi lahko pripomogle k izboljšanju lastnosti spominskih elementov v računalnikih. Fizikom so že dolgo znani materiali z običajno magnetoupomostjo, ki se na magnetno polje odzovejo z rahlim zmanjšanjem upornosti. Orjaško magnetoupornost pa so odkrili šele pred štirimi leti. Chien, fizik z univerze Johns Hopkins, je razvil skupino takih snovi, ki bi bile lahko dovolj cenene za praktično uporabo. Chien najprej z atomi argona obstreljuje tanke diske srebra in kobalta. Argon izbija atome obeh kovin iz diskov na stekleno ploščo, ki jo hladijo s tekočim dušikom. Atomi srebra in kobalta zamrznejo na mestu, kjer so plošCico zadeli. Tanko plast kovinskih atomov nato segrejejo v peci, pri tem pa se posamezni atomi kobalta razporedijo po srebrn. Atomi kobalta se obnašajo kot majhni magneti. Navadno so magnetna polja atomov orientirana naključno, tako da je pot elektronov v mreži srebrovih in kobaltovih ionov naključno cikcakasta. Zato je električna upornost snovi velika. V magnetem polju pa se polja kobaltovih atomov zasučejo v isto smer, pa se elektroni lahko gibljejo po mreži bolj premo, torej z manjšo upornostjo. Eno od najpomembnejših področij uporabe magnetnih snovi je izdelava bralnih glav računalniških diskov. Računalnik brska po podatkih tako, da bere magnetne vzorce z vrtečega se diska. Premikajoči se namagneteni deli diska spremenijo upornost v majhni bralni glavi pod diskom, zato teCejo skoznjo sunki električnega toka. V sedanjih bralnih glavah se upornost le malo spreminja, torej so tudi električni sunki šibki. Ker bi bila glava iz snovi z orjaško magnetoupomostjo mnogo bolj občutljiva, bi lahko zapisali veC podatkov na manjše vzorce na disku. Težava, s katero se Chien sedaj spopada, je odsotnost orjaške magnetoupomosti pri šibkih magnetnih poljih, kakršna ustvarjajo namagneteni delci računalniških diskov. Vendar pa je po njegovem mnenju to le stvar pravega razmerja koncentracij v zlitini.
Jantar je večen
NEW YORK - Dve skupini raziskovalcev v ZDA sta neodvisno druga od druge odkrili 30 milijonov let staro dednino insektov (DNA), ujetih v drevesno smolo nekoč v terciarju, ki je fosilizi-rala v jantar. Skupina iz naravoslovenga muzeja v New Yorku je obdelala fosilnega termita, njihovi kolegi iz Kalifornije pa neko vrsto Čebele brez žela. V obeh primerih so jantar izkopali v Dominikanski repuliki in v obeh našli tudi raritete kot gobo, celo žabo ali celo dlako nekega sesalca. Kaže, da je jantar prava zakladnica pradavne dednine. S preiskavo DNA je newyorška skupina dokazala bližnje sorodstvo fosilnega termita z avstralskim, za katerega menijo, da je vmesni člen med šCurki in termiti. DNA je zelo zapletena in krhka molekula, vsaj v primerjavi z drugimi organskimi snovmi. Ce celica odmre, DNA hitro propade, tako da jo je v fosilih zelo težko najti. V 80-tih letih pa so razvili tako imenovano polimerazno verižno reakcijo, s katero je mogoče namnožiti še tako majhne količine dednine, kar paleobiologom pri delu silno koristi. Prvič so to tehniko uporabiti pred 18 leti na krpici izsušene kože quagge, zebri podobnega bitja, ki je v severni Afriki izumrlo že pred 100 leti. Med drugimi pomembnimi odkritiji so še: 40.000 let star sibirski mamut, 2400 let star mumificiran otrok in 17 milijonov let star list magnolije. Fosili puščajo za seboj navadno le okostje, druga tkiva pa izginejo. Za lovce na pradavno dednino pa so zanimiva le bitja, ki so tako-rekoC živa pokopana ter zatesnejena v kak omot, ki telo izsuši, obenem pa prepreči delo uničevalnim mikrobom, ki bi povrhu pustiti še sledove svoje dednine. To so hude zahteve, vendar kaže, da jih jantar izpolnjuje tako dobro kot na primer globoko zmrzovanje. V njem se ohranijo najfinejše strukture, celo tkiva s celicami, ki jih je mogoCe pregledovati mikroskopsko.
Zivalice iz jantarja so že zbudile domišljijo piscev znanstvene fantastike in izšla je knjiga Park iz jure, ki popisuje okolje iz pradavnine, poustvarjeno s kloniranjem DNA iz jantarja. Misel je sicer dobra, pravi eden od raziskovalcev, vendar smo doslej našli le drobce dednine in celega dinozavra iz naših epruvet še dolgo ne bo.
New Scientist
ŠPORT
Sreda, 16. decembra 1992
KOŠARKA / ZBIRNI TRENING
Jan Budin spet v reprezentanci
Piprave azzurrov v Montebelluni
Trenutno naš najboljši košarkar Jan Budin, ki nastopa pri Stefanelu, se od včeraj mudi v Montebelluni, kjer se udeležuje treningov z italijansko mladinsko državno reprezentanco. Za Jana in vso našo košarko je to spet veliko priznanje in tudi dokaz, da lahko tudi iz vrst naše košarkarske šole, v tem primeru Kontovelove, zraste kakovosten igralec, ki najde mesto v sami državni reprezentanci, Čeprav »le»mladinski.
Ce dodamo še, da so iz vse naše dežele izbrali samo še enega košarkarja, to je Galan-do, je priznanje za Jana in za našo košarko še večje. Naj omenimo, da 209 cm visoki Galanda igra za državne kadete pri videmskemu moštvu Goccia di Camia in da je že na prvenstveni tekmi proti Kontovelu pokazal vso svojo vrednost. Med drugim je prav Galanda, ki se je leto dni mudil v ZDA (ni hotel prestopiti k Benettonu), velik prijatelj Jana Budina.
Komisija državnih reprezentanc je sklenila, da ima vsako leto vsaj tri zbirne treninge v raznih krajih. Zvezni trener mladincev je Di Vincen-zo, ki je na mladinskem področju osvojil že vrsto lepih uspehov. In dejstvo, da se je prav vseh zbirnih treningov ude-
J.Budin v državni selekciji- pred njim le Oberdan in
lezil tudi Jan Budin, kaže, da ima italijanski strokovnjak vanj veliko zaupanje.
Bivši Kontovelov košarkar pa to zaupanje tudi zasluži, saj je Budin že nekajkrat nastopil v Stefanelovi Članski ekipi, glavni steber pa je Stefanelovega mladinskega in kadetskega
moštva.
Jan Budin, letnik 1975, je začel svojo košarkarsko pot pri Kontovelu in bil najzaslužnejši za vse uspehe zadnjih let tega društva (odlične uvrstitve v mladinskih kategorijah in napredovanje v D ligo), v tej sezoni pa je prestopil k Stefanelu. (bi)
KOŠARKA / 9. KOLO MLADINSKEGA DEŽELNEGA PRVENSTVA
Kontovel pregazil Libertas, Bor boljši od Interja, Cicibona -32!!
Največ točk so v tem kolu dosegli D. Gulič (23), M. Grbec (21) in I. Bojc (24)
Libertas - Kontovel 68:96 (37:48)
KONTOVEL: Ban 11 (3:4), Gulič 23 (5:6), Križman 2, Cingerla, Kralj 17 (1:2), Daneu 11 (1:2), Vodopivec 20 (4:4), Turk 12; trener Furlan.
PM: 14:18. SON: 18. 3T: Kralj 2.
Zaradi odsotnosti nekaterih poškodovanih posameznikov (Emili, Černe in Hmeljak) se je mladinska postava Kon-tovela predstavila na tekmi proti solidnemu Li-bertasu le s sedmimi igralci. Trener Luka Furlan pa je svoje fante primemo »navil«, kar je bilo razvidno že iz uvodnih potez srečanja. Kon-tovelci so s consko obrambo uspešno zaustavljali napade domačih, v napadu pa sta bila najbolj razpoložena Danjel Gulič in Igor Vodopivec.
V drugem polčasu je trener Furlan zadal specifično nalogo Pavlu Kralju, naj se v obrambi posveti izključno najboljšemu posamezniku Libertasa D’ Orlandu, ki je v prvih dvajsetih minutah dosegel kar 21 točk, medtem ko so ostali nadaljevali s consko postavo. Kljub veliki požrtvovalnosti nasprotnikov je tako Kontovel obdržal razliko 15 točk vse do 30 minute (47:63), zatem pa so se domačini dokončno vdali, kar je privedlo
MINIBASKET / TROFEJA JADRAN
Tudi v drugem kolu živahna srečanja in vedro vzdušje
Premoč primorskih ekip tudi tokrat več kot očitna
Tudi v drugem kolu turnirja v minibasketu za Trofejo Jadran za letnike 1981 in mlajše, ki je bilo v nedeljo v telovadnici v BrišCikih, je bila na sporedu vrsta zanimivih tekem. Zagrizenost in zavzetost mladih mi-nikošarkarjev in glasno navijanje staršev so bili spet značilnost te prireditve, katere cilj je predvsem igra, zabava in športni duh. Izid je postranske važnosti in prav zato tudi na tekmah ne vodijo točk posameznih strelcev. Skupina A IZIDA 2. KOLA Bor - Kontovel 64:50 BOR: Verri, Zobec, Lo-vriha, SmiloviC, Stokelj, Gaburro, Floridan, Lombardo, Valassi, Miralem, Corbatti, Pison, trener S. Corabatti.
KONTOVEL: Trobec, Pavletič, Doglia, G. Budin, Buakvec, Šušteršič,
M. Budin, Masten, Ražem, Lupine, trener Meden.
SODNIK: Vremec.
DivaCa - Polet 66:33
DIVAČA:	Grželj,
PanCiC, Krajcer, Peca, Vojkovszky, Abram, Marko, trener Sila.
POLET: Ferfolja, Guštin, Milic, Grilanc, Ferlu-ga, Mitja in Matjaž Suhadolc, Gregori, Švab, Žagar, Milojevic, KocjanCiC, Vidali, BeliCiC, Derganc, Sibelja, trener Vremec.
SODNIK: S. Corbatti.
VRSTNI RED: Bor, DivaCa, Kontovel in Postojna 2, Polet 0.
Skupina B
IZIDA 2. KOLA
Nova Gorica - Dom 50:14
NOVA GORICA: Gol-tar, BrešCak, Cotič, GaljevšCek, Leban, Murovec, Kompara, Devetak, CikiC, Marinič, Bratuž, Brajnik, Petrovič, Celi,
trener T. Devetak.
DOM: Grauner, Bre-sciani, Bensa, Cozzuccoli, Pahor, trener Semolič.
SODNIK: Meden.
Sežana - Portorož 70:31
SEŽANA: Prelec, Sila, Babic, Abram, Rakic, Cerkvenik, Bombač, Peric, Dodič, trener J. Sila.
PORTOROŽ: M. in U. Vuga, Žerjal, Križan, Ožbolt, Butinan, Blaznik, Šinkovec, Vujovič, trener R. Ožbolt.
SODNIK: Vremec.
VRSTNI RED: Nova Gorica in Sežana 4, Portorož, Dom in Sokol 0.
Prihodnje, 3. kolo (pre-didoma konec januarja) bo spet pri BrišCikih.
Spored pa bo naslednji: 14:00 Bor - Polet, 15.10 DivaCa - Postojna, 16.20 Nova Gorica - Sežana, 17.30 Dom - Sokol, Kontovel in Portorož bosta prosta, (bi)
~Jt	i
Posnetek s srečanja med Borom in Poletom (foto Ferrari)
Tudi Bor in Polet dobila pokal
Včeraj je bilo v Trstu, v telovadnici Poggi Paese nagrajevanje in sklepna tekma najboljših posameznikov ekip, ki so se udeležile turnirja »Evviva il Miniba-sket«. Od naših moštev sta nastopili tudi Bor in Polet.
Na tej prireditvi je skupno nastopilo kar 300 mi-nikošarkarjev iz Trsta. Končne lestvice raznih skupin pa so naslednje: PLAVA SKUPINA: Ste-fanel B in Dardi 4, Bor 2, Polet 0. ZELENA SKUPINA: SGT in Don Bosco A 6, Ferroviario 2, Stuparich in Santos 0. BELA SKUPINA. Stefanel A in Libertas 6, Padovan in Intermuggia 2, Don Bosco B 0.
Na včerajšnji prireditvi, ki je bil pravi športni praznik minikošarke, so igrali tudi tekmo najboljših posameznikov. V ekipi z rdečimi dresi sta nastopila tudi dva naša	mi-
nikošarkarja Niko Stokelj (Bor) in Vasilij Kocjančič (Polet).
do tega, da so naši košarkarji dodatno pritisnili na plin in v hitrem zaporedju večali razliko vse do konca tekme. (VJ)
Inter 1904 - Bor Radenska 67:79 (27:36)
BOR: Simonič 13 (2:2), Vidali, Debeljuh 19 (0:2), Verri, Cupin 5 (3:4), Bandi, Porporatti 2, Palmisa-no, Giacomini2, Grbec 21 (3:4), Samec 17 (3:5); trener Martini.
PM: 11:17. PON: Porporatti (28’). SON: 23. 3T: Debeljuh 3, Simonič 1.
Z običajnim doprinosom štirih učinkovitejših posameznikov Borove ekipe (70 točk skupno) je Martinijeva postava strla odpor Interja 1904.
Borovci so si kmalu priigrali prednost desetih točk. Z učinkovito obrambo in uspešnimi kombinacijami parov Debeljuh - Simonič (73 letnika) in Samec - Grbec (75 letnika) v napadu se je ta razlika med ekipama obdržala praktično do konca tekme z nihanji, ki pa niso bistveno spremenile poteka tekme. Domačinom je le enkrat uspelo ogroziti borovce (44:41 v 27’), be-lozeleni pa so takoj pospešili ritem, spet so vzpostavili razliko desetih točk in mirno osvojili novi točki, v prihodnjem kolu pa jih Čaka tekma s Ferroviariom. (VJ)
Cicibona Radenska -Sgt 65:97 (25:59)
CICIBONA: Punis 12, Korošic 2, Rudež 3 (1:1), KrižmanCiC 13,1. Bajc 24 (4:7), Barini 7 (1:2), E. Bajc, Škabar 5 (1:2); trener Jogan.
PM: 7:12. SON: 24. PON: Barini (37’). 3T: KrižmanCiC 1.
Tudi v 9. kolu je Cicibona visoko zgubila, tokrat zlasti zaradi porazne igre v prvem polčasu, ko so igralci Ginnastice nemoteno polnili koš naših, medtem ko je plavim uspelo zapraviti tudi stoodstotne priložnosti za koš.
Že sam potek tekme jasno nakazuje žalostno sliko prvih dvajsetih minut (19:6, 31:11, 42:17), jezi pa dejstvo, da so bili nasprotniki mnogo slabši od tega, kar bi se po številkah dalo slutiti. Cici-bonaši pa so žal tekali po igrišču kot pravi rekreativci, niso skakali na odbite žoge in tudi nobene mrtve žoge niso polovili.
Proti koncu prvega dela so se Škabar, Rudež in ostali le delno prebudili, šele v drugem polčasu pa so zaigrali kot znajo. VeC je bilo truda in volje do igre, ob Iztoku Bajcu pa sta bila zlasti učinkovita še Riki Punis in Marko KrižmanCiC, kar je pripomoglo, da se je drugi del tekme zaključil z delnim izidom 40:38 za Sgt. (VJ)
Asistenca Maura Simoniča (Bor) soigralcu Borisu Vidaliju (Foto S. Ferrari)
ODBOJKA / BORBENA IGRA NA PRVEM DERBIJU NARASCAJNIC NA TR2AŠKEM
Na tekmi med Kontovelom in Slogo končnica 2. sela trajala četrt ure!
Med dečki Bor Furlani ugnal šibki Cus - Na tekmi Sloge ni bilo sodnika
Kontovel - Sloga 1:2 (7:15,15:17,15:12)
KONTOVEL: Sossa,
Starec, Ferluga, Kobau,
Škrk, Bezin, Rebula, Bogateč, Križman, Košuta,
BrišCak, Brezovec.
SLOGA: KocjanCiC,
Franco, Kalc, Sossi, Ma-rucelli, Gibi, Ban, Criti,
Furlan, Milic, Ferluga,
Babudri.
Ce bodo vsi slovenski derbiji v tej kategoriji tako privlačni kot prvi med Kontovelkami in slogašicami na Proseku, se naši ženski odbojki na Tržaškem še naprej obetajo dobri Časi. Ekipi sta namreč tako po igri kot po borbenosti resnično presenetili, nekoliko nepričakovano pa je uspeh pripadel vzhodnokraški šesterici. Dekleta Sloge so posebno dobro servirale, a pokazale so tudi urejeno in že dokaj natančno igro, Kontovelke pa so mogoCe zaigrale nekoliko pod pričakovanji, saj so bile bolj negotove od nasprotnic, posebno v napadu.
V prvem setu je Kontovel že vodil s 5:3, ko je za Slogo na servis šla Kocjančičeva, ki je z močnimi začetnimi udarci onemogočila sprejem, posledično pa tudi napad gostiteljic. Izredno napet je bil drugi set, v katerem so bile Kontovelke stalno v vodstvu, nazadnje celo s 14:10. Lahko bi tudi dosegle zadnjo točko, a so po nerodnosti prestregle Slogin udarec daleC za osnovno Črto. Tedaj se je razvnel razburljiv boj, od rezultata 14:10 do končnega 15:17 je tekma trajala še dobrih petnajst minut, na koncu pa so spet zmagale slogašice.
Tekma med Kontovelkami in slogašicami na Proseku je bila res lepa, zasliuženo pa je zmagala Sloga (foto Ferrari)
V tretjem setu je bil Kontovel vendarle boljši in se je tako zasluženo dokopal vsaj do ene točke, treba pa je reci, da je Slogin trener GaC v tem setu dal možnost igranja še drugim igralkam.
DEČKI
Bor Furlani - Cus Pre-venire 3:0 (15:5, 15:3, 15:9)
BOR FURLANI: Furla-nic, Domio, Šušteršič, Furlani, Pieri, Smotlak, Cuk, Talotti, Pertot in Sancin.
Kljub zmagi borovci v tekmi 6. kola nikakor niso zadovoljili. To je bila verjetno njihova najslabša tekma, posebno slabo pa so servirali. Preskromni Cus Prevenire je tako v tretjem nizu celo povedel z 9:6, preden so se plavi le zbrali in uveljavili
svojo očitno tehnično premoč.	Tekma
prihodnjega kola z Nuova Pallavolo bo odločala o drugem mestu po 1. delu. (M.S.)
Sloga - Volley club neodigrana
Zaradi odsotnosti sodnika tekme v Repnu ni bilo. Bo federacija plačala društvpma globo..?
VRSTNI RED PO 6. KOLU: Sloga 10, Bor Furlani 8, Nuova Pallavolo Trieste 6, Volley Club 4, Cus Prevenire in Pallavolo Trieste 2, Rozzol -2. (Pallavolo, Volley club in Nuova Pallavolo Trieste imajo tekmo manj)
PRIHODNJE KOLO: Cus Prevenire - Volley club, Nuova Pallavolo -Bor Furlani, Rozzol - Pallavolo Trieste, Sloga je prosta.
Obvestila
SPDT
vabi elane in prijatelje na DRUŽABNI VEČER s predvajanjem diapozitivov z letošnjih izletov io srečanj. Prireditev bo jutri, 17. 12. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20.
KOLESARSKI KLUB ADRIA
sklicuje v soboto, 19. t. m., ob 20. uri v prvem u1 ob 20.30 v drugem sklicu v društvenih prostorih v Lonjerju OBČNI ZBOR. Dnevni red; otvoritev U1 poročilo, razprava, volitve novega odbora, razno-
SAH	. . o
V slovenskem dijaškem domu v Trstu radi šah. Zato bodo v soboto, 19. decembra z zaCetko ^ ob 15. uri priredili božični šahovski turnir z dijake slovenskih nižjih srednjih Sol. Turnir potekal pod pokroviteljstvom ZSSDI. Vpisovanj je možno do 18. decembra tudi po telelo 573141, med 17. in 18. uro vsak dan razen sobo in nedelje.
ŠPORT
Sreda, 16. decembra 1992
_______ALPSKO SMUČANJE / SLALOM ZA SVETOVNI POKAL V MADONN1 Dl CAMPIGLIO_
Zmagovalec Francoz Pahiče Bianchi Med najboljšimi tudi Košir in Miklavc
Po prvem teku trije slovenski smučarji med petnajsterico - Tomba na drugi stopnički
Andrej Dekleva
MADONNA Dl CAMPIGLIO - Vse od dni Bojana Križaja ni bilo med slovenskimi novinarji in vodstvu slovenske reprezentance v ciljnem prostoru, pa tudi pred televizijskimi zasloni v slovenskih domovih, toliko napetosti kot na sonCni torek v italijanskem Trentinu. Po prvi vožnji tretjega letošnjega slaloma, ki jo je prvič na tekmi svetovnega pokala postavil slovenski trener Pavel Grašič, sta se s po tremi tekmovalci uvrstili v prvo petnajsterico le dve ekipi: norveška in slovenska. Jure Košir je s Številko 26 dosegel kar neverjeten drugi Cas za Avstrijcem Gstreinom, a s tem slovenskih presenečenj še zdaleč ni bilo konec. Proga je bila trda a ne poledenela in je nudila lepe razmere tudi višjim štartnim številkam. To sta najlepše izkoristila Andrej Miklavc in Gregor Grilc, s Številkama 50 in 56 sta se uvrstila na 15. in 8. mesto. Aleš Brezavšček je bil po prvi vožnji 61. in se v finale ni uvrstil, Mitja Kunc pa je odstopil. Nevoščljivci so nepričakovani slovenski Uspeh pripisovali postavitvi slovenskega trenerja, trojica pa je v dru-
gi vožnji hotela dokazati nasprotno.
Razlike med najboljšimi so bile minimalne in treba je bilo pozabiti na kakršnokoli taktiziranje. Grilca je brezkompromisen napad stal uvrstitve, vožnjo je končal že pri tretjih vratcih. Miklavc in Košir sta naredila nekaj napak in si uvrstitvi pokvarila za nekaj mest, a z 9. in 18. mestom ter najboljšo moško uvrstitvijo pod slovensko zastavo našemu smučanju vendarle napovedala lepše Čase.
Slavil je drugič v svoji karieri peti iz prve vožnje - 23-letni Francoz Patrice Bianchi. Prvič se mu je prav tako slalomska zmaga nasmehnila lansko zimo v Garmisch Partenkirchnu, ko sta za njim ostala Strolz in Tomba. Alberto Tomba je bil tudi tokrat drugi, zavihtel pa se je na prvo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala. V slalomski razvrstitvi sedaj vodi danes tretji, Avstrijec Thomas Sykora, drugi iz Val dTsera.
IZJAVE:
JURE KOŠIR: »Zelo sem vesel, da sem bil v prvi vožnji tako dober, super je bilo prehiteti Tombo in olimpijskega zmagovalca Jaggeja.
Francoz Patrice Bianchi se je z izvrstno drugo vožnjo prebil s petega na prvo mesto (telefoto AP)
Enako dobro je kazalo tudi tricetrt druge proge, potem sem z majhno napako, ko sem si pohodil rep smučke, sprožil serijo drugih napak. Zelo sem zadovoljen tudi z 9. mestom, za mano je veliko odličnih tekmovalcev. zdaj zaupam vase.
Želim si, da bi prišlo v Kranjsko goro navijat za
nas Cim veC Slovencev. Prepričan sem, da bomo dali vsi vse od sebe, kajti navdušenje v ekipi raste iz tekme v tekmo.«
ANDREJ MIKLAVC: »Vem, da mi gre vse bolje in upam, da bom dober v Kranjski gori. Na drugi, zahtevnejši progi, sem naredil nekaj napak. Zal mi je, da priložnosti
ni izkoristil Gregor.«
GREGOR GRILC: »Na drugi progi sem šel na vse, ker so bile razlike tako majhne. S smučko sem zataknil že za tretji količek, kar se nemalokrat pripeti, ko takoj po Startu še nimaš pravega občutka.«
PAVEL GRAŠIČ, trener: »Za naše je bila
prav gotovo prednost, da sem jaz postavljal prvo progo, a to za njihove odlične Čase gotovo ni bilo dovolj. Preprosto so se naveličali uvrstitev okrog 20. ali 30. mesta, tesnih uvrstitev v finale... Mislim, da je bil danes preobrat, ko je vsak zase sklenil, da naredi korak naprej.«
REZULTATI: 1. Bianchi (Fra.) 1:35, 12, 2. Tomba (Ita.) 1:35, 12, 3. Sykora (Avs.) 1:35, 40, 4. Staub (Svi.) 1:35, 49, 5. Kuenzi (Svi.) 1:35, 61, 6. Fogdoe (Sve.) 1:35, 47, 7. Kjus (Nor.) 1:35, 76, 8. Gstrein (Avs.) 1:35, 93,
9.	Košir (Slo.) 1:36, 15,
10.	Furuseth (Nor.) 1:36, 18, 11. Stangassinger (Avs.) 1:36, 29... 16. Lad-staetter (Ita.) 1:36, 95, 18. Miklavc (Slo.) 1:37, 26, 21. Eberle (Avs.) 1:37, 81, 23. Platter (Ita.) 1:38, 44, 27. De Crignis (Ita.) 1:58, 99.
SVETOVNI POKAL: SLALOM: 1. Sykora (Avs.) 169, 2. Bianchi (Fra.) in Fogdoe (Sve.) 140, 4. Strolz (Avs.) 120, 5. Tomba (Ita.) 116... 12. Košir 57, 31 Miklavc (oba Slo.) 22; SKUPNO: 1. Tomba (Ita.) 256, 2. Girardelli (Luks.) 247, 3. Thorsen (Nor.) 197, 4. Besse (Svi.) 180, 5. Sykora (Avs.) 169... 36. Košir 57, 71. Miklavc 22, 83. Kunc 11, 93. Grilc (vsi Slo.) 7.
Denarne nagrade za osvojena mesta
Denarne nagrade je na osmih tekmah dobilo 24 tekmovalcev, največ pa so doslej zaslužili: Girardelli (Luks.) 66.000 USD, Tescari (Ita.) in Aamodt (Nor.) 30.000, Tomba (Ita.) 27.750 in Besse (Svi.) 24.750.
NOGOMET / SREČNA ROKA PRI 2REBU ČETRTFINALNIH PAROV POKALA UEFA
Favoriti ne bodo igrali med sabo Roma ■ Botussia in Juventus ■ Benfica
Tudi Auxerre - Ajax in Real - Pariš SainfGermain - 250. tekma Spancev

^ Peta n Rome Giuseppe Giannini
ŽENEVA - Pri sestavi Četrtfinalnih parov za nogometni pokal UEFA (3. in 17. marca) so imeli v Ziirichu srečno roko. Šibkih moštev, kajpak, v tej fazi tekmovanja ni veC, zato pa je dobro, da žreb ni drugega proti drugemu postavil moštva, kakršna so Real Madrid, Ajax, Juventus in Boras-sia. Pari so namreč naslednji: Real Madrid (Sp) - Pariš SainfGermain (Fr), Roma (It) - Borussia Dortmund (Nem), Benfica Lizbona (Port) - Juventus (It), Auxerre (Fr) -Ajax Amsterdam (Niz).
»Boškov je imel eno samo željo: da ne bi igrali proti Borussii, a se mu žal ni izpolnila«, je v Zii-richu dejal športni direktor Rome Emiliano Ma-scetti, potem ko je žreb
določil, da se bo italijansko moštvo pomerilo prav z nemškim. »Borussia je nevaren nasprotnik, njen napadalec, Švicar Chapuisat, pa je eden najboljših v Evropi. To, da smo Nemce že premagali na nekem turnirju, ne pomeni nic. Sicer pa so se letos v Četrtfinale uvrstila sama renomirana moštva, razen mogoCe Auxerra«, je še dejal Ma-scetti. Menažer Borussie Michael Meier pa je opozoril, da je Roma izkušeno moštvo z izkušenim trenerjem in igralci, ki lahko sami preobrnejo potek tekem, pri tem pa je omenil Caniggio, MihajloviCa in Haes-slerja.
Zadovoljni so tudi pri Juventusu, kjer so se bali spopada z Romo, Ajaxom
in Saint’Germainom, ki je sicer v pokalnih tekmovanjih že dvakrat izgubil s Turinčani.
Morini (športni direktor Juventusa): »Obe društvi imata za sabo bogato tradicijo in odlične igralce, Čeprav v domačih prvenstvih nista veC na samem vrhu. Mi imamo nepremagljivi Milan, njih pa v ozadje potiska Porto.«
Jorge de Brito (predsednik Benfice): »Favorita ni, leta 1968 pa smo Juventus premagali v polfinalu pokala prvakov.«
Pred žrebom je predsednik UEFA Lennart Johansson povedal, da bo Real Madrid proti Saint’Germainu odigral svojo že 250. pokalno tekmo in bo zato dobil posebno trofejo.
Marjan Velik novi predsednik Slovenske športne zveze v Avstriji
Ivan Lukan
CELOVEC - Na obenem zboru Slovenske športne zveze v Celovcu je bil izvoljen nov predsednik in novi, 16-članski glavni odbor. Po vroči debati - vloženi sta bili dve listi - je bil soglasno izvoljen Marjan Velik, urednik slovenskega oddelka avstrijske radio- televizije in bivši dolgoletni kapetan nogometnega kluba SAK. Za podpredsednika je bil izvoljen Danilo Prašnik, Bernard Sadovnik bo glavni poklicni tajnik SSZ, Aleks Šimenc pa blagajnik SSZ. Ostali člani odbora so: Eda Velik, Anton Malle, Mirko Oraže (Železna Kapla), Mirko Oraže (Sele), bivši predsednik Ludvik Drami, Peter Tram-pusch, Franc VViegele st., Joško VVrolih, Ivan Lukan, Alber Rozman, Marko Sommeregger in Milan Blažej.
Občnemu zbora sta prisostvovali tudi delegaciji športne zveze Slovenije pod vodstvom Rajka Šugmana ter Zveze slovenskih športnih društev v Italiji na Čelu s predsednikom Kufersi-nom. Oba sta slovenskemu športu na Koroškem zaželela veliko uspeha ter izrazila zeljo po tesnejšem sodelovanju slovenskih športnih organizacij in športnikov iz vseh treh držav.
KOŠARKA / PRVENSTVO V ZRJ
Na vrhu brez konkurence Crvena zvezda in Partizan Za prvenstvene tekme ni nikakršnega zanimanja
v. ®EQGRAD - V prvi
oSS?'skl ‘iei ZRI s° (jr 6 d11 prvo srečanje • uSega dela prvenstva ,*?,a Vrhu tabele se je imaSd Crvena zvezda, ki p a. ^Ve točki veC kot Liga, v kateri je (Ir,, 0 novih imen lor pCen ^tinje, Profico-SaV, anCev°, Iva Unicom
lnfeBn°raC BanJaluka
eXporD Ieulrad InV6St •
UaV rtl’ Mhko samo še
Hlini6Cie san)aCe spo-Wa i na Bsto iz pretek-Caseali cel° na zlate k0Sarke jugoslovanske
so v glavnem eni, veliko pred-
Maja Marsicevič
nost pa imata Crvena zvezda in Partizan. Boj teh dveh košarkaških klubov nekoliko spominja na boj njunih nogometnih soimenjakov, s tem da je Crvena zvezda tu v prednosti, saj igra s skoraj celotnim starim moštvom. Evropski prvak Partizan pa je ostal brez pravih branilcev. Odšli so Aleksander DordeviC, Predrag Dani-lovič in Ivo Nakič, njihova naslednika Gavrilo Pajovič (Bosna) in Sladan Stojkovič (Slobo
Tuzla) pa za zdaj še nista opravičila te vloge. V prvih petih kolih je Partizan zmagoval (premagal je celo ekipo Spar-taka z veC kot 50 koši razlike), zdaj pa se je položaj spremenil, saj niza poraz za porazom.
Crvena zvezda je ohranila svoje prvo mesto, moštvo je zapustil le Slobodan Jankovič, v najkvalitetnejši tekmi sezone z beograjskim Partizanom pa si je priborila zmago (88:85), Čeprav je že izgubljala za celih
20 košev razlike.
NajveCja nevarnost za prihodnost košarke v ZRJ pa je odhajanje mladih igralcev v tujino (TarlaC, Bodirog). Pomanjkanje mednarodnih tekem je občutno vplivalo na njihovo motivacijo. Tudi dvorane so redkokdaj polne, čeprav večina klubov navijačem ponuja brezplačen ogled tekem.
Edino prijetno presenečenje sezone je ekipa OKK Beograda Invest-export, ki je tretja v prvi ligi, vendar tudi njihov uspeh v glavnem sloni na igri starejših igralcev.
Damon Hill v formuli ena po stopinjah očeta Grahama
Tridesetletni Damon Hill stopa po očetovih stopinjah. Sin dvakratnega svetovnega prvaka v formuli 1 Grahama Hilla bo v prihodnji sezoni vozil za VVilliams skupaj s slavnim Alainom Proštom. (Telefoto AP)

||
■

H
I


NOVICE
Alpska liga v hokeju na ledu
HK Acroni Jesenice - HC Alleghe Tegola Canadese 9:3
JESENICE - Dvorana Pod Mežakla, gledalcev 2.000,
Sodniki: Haeusle, Gruber, KuUitsch
Kazni: Jesenice 4, Alleghe 4
Strelci: 1:0 Rasinger A., 2:0 Smolej M., 2:1 Borto-
lussi, 3:1 Kvartalnov, 4:1 Malgim, 5:1 Smolej M.,
6:1 Rahmatulin, 6:2 Vani, 7:2 Kvartalnov, 8:2
Omerzel, 9:2 Sodja in 9:3 Da Pian.
Državni prvaki v hokeju na ledu moštvo HK Acroni Jesenice so v zadnji tekmi alpske fige 1992 na domačem ledu premagali letošnjega finalista alpske lige CetrtouvršCeno ekipo Alleghe Tegola Canadese z 9:3. S to zmago so se železarji na najlepši možni način poslovili od domačih navijačev, saj se bodo na ledeno ploskev dvorane Pod Mežaklo vrnili 5. januarja 1993 s tekmo drugega dela državnega prvenstva Slovenije proti Celju. Jeseniške ljubitelje hokeja so domačini navdušili v prvi in drugi tretjini s povezano in učinkovito igro, kljub temu da je v postavi manjkalo pet standardnih igralcev. Prvič po več kot mesecu dni pa je zaigral kapetan in strelec Drago Mlinarec. IzCrpnejše poročilo o koncu Alpske fige 1992 preberite v jutrišnji številki Republike.
(Boštjan Fon)
Danes Malta - Italija za EP mladih
ST .TEMA - Nihče ne dvomi, da bo Italija v današnji 3. kvalifikacijski tekmi evropskega nogometnega prvenstva mladih proti Malti, tako kot doslej proti Švici in Škotski, vnovič zmagala. Pa ne samo zato, ker je trener malteškega moštva Pietro Ghedin de faeto uslužbenec italijanske nogometne federacije, ampak zato, ker je Maldinijevo moštvo, zmagovalec lanskega EP, resnično premočan tekmec. S tem so že pred srečanjem sprijaznjeni tudi gostitelji, zanimivo pa je, da dosti več pričakujejo od svojih elanov, ki se bodo v soboto pomerili s Sacchijevo vrsto.
Kakorkoli že, mladi azzurri bodo danes proti Malti (ob 18. uri) igrali v sledeči postavi: Visi, Negro, Fa-valli, Piubelh, Panucci, Mignani, Orlandini, Cois, Vieri. Maini, Muzzi (12 Cudicini, 13 Sacchetti, 14 Palladini ali Rossitto, 15 Scarchilli, 16 Del Vec-chio).
Sacchi v težavah:
več azzurrov je poškodovanih
RIM - Na treningu pred odhodom na Malto, kjer bo v soboto kvalifikacijska tekma za nastop na SP v ZDA, je selektor azzurrov Arrigo Sacchi preizkušal postavo, a je še ni mogel določiti, ker nekatere igralce pestijo poškodbe. Tako Lentini in najboljši strelec v prvenstvu Signori sploh nista vadila, Mal-dini je delal s polovično močjo, Di Chiara pa je opravil le kondicijski del treninga. Znano je, da Mancini in Baggio zaradi poškodbe tokrat sploh nista na Sacchijevem seznamu. Marcu Simoneju se tako vse bolj ponuja možnost debija.
Včeraj predstavili novega trenerja azzurrov Messino
RIM - Včeraj so v Rimu predstavili novega zveznega trenerja italijanske košarkarske reprezentance, 33-letnega Ettora Messino, ki je nasledil Alessandra Gambo.
Predsednik italijanske košarkarske zveze Gianni Petrucci je včeraj med predstavitvijo med drugim dejal: »Vso italijansko košarkarsko gibanje mnogo pričakuje od novega selektorja, saj se vsi zavedamo, da je reprezentanca izredno pomembna za vsako športno disciplino.«
Messina, ki je vezan z bolonjskim Knorrom do konca tega prvenstva, bo kot zvezni selektor imel krst že 21. januarja, ko bo prvi zbirni trening za kvalifikacije na evropsko prvenstvo.
»Sprejel sem vodenje državne reprezentance z navdušenjem, saj mislim, da je to cilj vsakega trenerja. Nimamo Časa za poskuse, toda želim Cimprej določiti dvanajsterico igralcev za evropsko prvenstvo,« je med drugim dejal Messina.
«To je prava oseba na pravem mestu,« je bil komentar bivšega trenerja Alessandra Gambe ob včerajšnji uradni predstavitvi novega selektorja.
Alpski pokal tekačev
TOBLACH - Na tekmi tekačev in tekačic na smučeh za alpski pokal je nastopilo veC kot 180 tekmovalcev in tekmovalk.Tekli so v prostem slogu. Pri elanih je zmagal Italijan Roberto De Zolt, pri Članicah Francozinja Villeneuve in pri mladincih Norvežan Andersen.
Rezultati: elani - 30 km: 1. R. De Zolt (Ita) 1; 13:49, 9, 2. Alsgaard (Nor) 1; 14:19, 4, 3. Balland (Fr) 1; 14:25, 1, 49. Trstenjak 1; 23:21, 9, 55. Mezek 1; 24:34, 4, 57. Klofutar (vsi Slo) 1; 25:00, 9; Članice -10 km: 1. Villeneuve (Fr) 25:07, 6, 2. Thompson (ZDA) 25:30, 0, 3. Mancini (Fr) 25:37, 9, 24. LaCen 27:42, 0, 38. Mohorič 28:37, 1, 42. Grašič 28:50, 4, 45. Dolenc (vse Slo) 29:57, 3; mladinci -15 km; 1. Andersen 37:21, 9, 2. Aasebo 37:42, 9, 3. Hetland (vsi Nor) 37:54, 8, 13. Soklič 39:39, 8, 18. Mali 39:55, 4, 26. Torkar 40:23, 5, 33. Vidovič (vsi Slo) 41:17, 2.
Mansell športnik leta na Otoku
LONDON - Gledalci televizijske mreže BBC so letos že drugič izbrali Nigela Mansella, svetovnega prvaka v formuli 1, za športnika leta v Veliki Britaniji. Za njim se je uvrstil olimpijski zmagovalec v teku na 100 m, Iinford Cristie, tretja pa je bila Sally Gunnell, dobitnica zlate olimpijske medalje v teku na 400 m z ovirami. Za najboljšega tujega športnika pa so izbrali zmagovalca teniškega turnirja v Wim-bledonu, Andrea Agassija.
Seleševa kraljuje na vitiu
MIAMI - Na ženski lestvici najboljših teniških igralk na vrhu ni prišlo do sprememb. Vrstni red: 1. Seleš (Ju) 283,93,2. Graf (Nem) 252,16, 3. Sabatini (Arg) 192, 68, 4. Sanchez (Sp) 177, 41, 5. Navratilova 171, 19, 6. Femandez 120, 69, 7. Capriati (vse ZDA) 98, 07, 8. Martinez (Sp) 96, 80, O.Maleeva-Fragniere (Svi) 81, 41, 10. Novotna (CSF) 78, 12 točke.
KULTURNI DOGODKI
Sreda, 16. decembra 1992
GORICA / Z NEDELJSKEGA SEMINARJA ZSKD O LJUBITELJSKI KULTURI
GORICA / PREDSTAVILI SO GA Z ZBIRKO MOHORJEVE DRU2BE ZA LETO '93
Zveza naj postane tudi promocijski center kulture
Razpravljali so tudi o »svetlih« in »sivih« conah delovanja
Sandor Tence
Predsedniška miza nedeljskega seminarja ZSKD	(Foto Studio reportage)
Kulturi se v naši zamejski stvarnosti res ne pišejo dobri Časi. Njene zmogljivosti so sicer precejšnje, križanje raznovrstnih interesov, pomanjkanje komunikacij itd. pa močno upočasnjuje njen razvoj, tako da splošno kulturno delo pronica zelo počasi. To velja tudi za tako imenovano ljubiteljsko kulturo, ki se udejanja v naših društvih in ki se (a ne od danes) sooča s številnimi težavami in dilemami. Društva, ki so znala okrog sebe in okrog raznih pobud ustvariti zanimanje, se krepijo in razvijajo, vzporedno z njimi pa vse bolj naraščajo tako imenovane »sive cone«. Društva, ki se s težavo ohranjajo pri življenju in katerim je zmanjkala osnovna motivacija za nadaljnje delo.
Prav dilema - kako naprej? - je bila v središču pozornosti nedeljskega goriškega seminarja o ljubiteljski kulturi, Id ga je ZSKD priredila z namenom, da od zainteresiranih sliši stvarno oceno položaja. Razprava, ki bi lahko bila ob večji prisotnosti društev še bogatejša, se je izognila (običajnim) pritožbam (»itak ljudi ne zanima veC nic«) in jamranju
(»smo brez denarja in prostorov«) in je zadela v živo nekatere probleme.
Zgoniška občina ima npr. odlične strukture in prostore, kulturna dejavnost pa kljub temu peša. Na Zahodnem Krasu (Nabrežina, Križ, Prosek-Kontovel, Salež) deluje na območju nekaj kvadratnih kilometrov sedem pevskih zborov, ki so res odraz vaških stvarnosti, a se srečujejo s podobnimi težavami in problemi. Zakaj se ne bi vsaj nekateri združili in zakaj ne bi o združitvi ali tesnejšem sodelovanju npr. razmišljali tudi Miljcani in Brežani? Zakaj so v Dolini po dolgem mrtvilu uspeli ustvariti okrog društva zanimanje domačinov? V Križu imajo dva lepa in velika domova, nimajo pa več kulturnega društva, zakaj so Openci tako vztrajni in delavni?
To so sicer samo drobci mozaika ljubiteljske kulture, ki se danes - ob vseh objektivnih težavah in še ideoloških stistkah - srečujejo s krizo identitete, ki verjetno zahteva nekatere (korenite) izbire. Goriško srečanje ni ponudilo nobenih receptov, a je vendarle nakazalo nekatere smeri delovanja in predvsem raz-
krilo nekatere hude probleme našega kulturnega vsakdana.
ZSKD Čaka še veliko dela in naporov, da uskladi vse te razne zahteve in pripravi neke vrste razvojni projekt naše ljubiteljske kulture. Ta mora biti predvsem realističen, ker brez realnega poznavanja »položaja na terenu«lahko človek goji škodljive utvare. Voditelji zveze so si za snovanje teh načrtov vzeli Cas do občnega zbora, ki bo prihodnjo pomlad. Do takrat bo morala tudi ZSKD rešiti nekatere dileme, ki jih je prikazal predsednik Ace Mer-molja. Po njegovem se mora zveza preusmeriti
v promocijski center slovenske kulture in hkrati seveda ohraniti vlogo povezovalca društev in skupin, katerim nudi že številne servise. Breme je zelo veliko in zato ZSKD nujno potrebuje aktivni pristop Članic.
V Gorici so se oglasili tudi predstavnik ZKO Slovenije Vojko Stopar, tajnik SKGZ Boris Peric in senator DSL Darko Bratina. Slovenski parlamentarec je med drugim poudaril, da manjšinska politika nujno potrebuje kulturo in da se tudi med Slovenci v Italiji krepi razkorak med politiko in tako imenovano civilno družbo. Na seminarju je tekla tudi bese-
da o deželnih oziroma državnih prispevkih za kulturne inštitucije naše skupnosti.
Bratina je glede tega dejal, da bi se morali izogniti finansiranju »fiktivnih pobud samo na osnovi političnih izbir, ker bi nas to odpeljalo v postopno samou-niCevanje. »Deželni zakon za slovensko kulturo zapade prihodnje leto, za naprej pa ostaja vse odprto. Država krči vse svoje izdatke, sredstva za naše ustanove bodo tudi odvisna od poteka bližnjih pogajanj med Rimom in Ljubljano za oblikovanje novih meddržavnih sporazumov.
Z18. snopičem se sklepa izhajanje primorskega bibliografskega leksikona
Jože Koren
V sklopu knjižne ponudbe goriške Mohorjeve družbe za leto 1993, vezane na izid tradicionalnega koledarja, je izšel - kot običajno - tudi 18. oziroma zadnji redni snopič Primorskega slovenskega biografskega leksikona. Z njim je uredniški odbor, ki ga od vsega začetka vodi prof. Martin Jevnikar, izpolnil (ali skoraj izpolnil) odgovorno in zahtevno nalogo, ki si jo je zadal leta 1973, ko je v uvodnih besedah k prvemu snopiču za leto 1974 med drugim zapisal:»Vedno bolj smo se zavedali potrebe, da se zberejo drobci in gradivo za pester in obsežen mozaik našega kulturnega, gospodarskega in političnega življenja od Časov, ko so se pojavile prve osebnosti, zapisane v naših letopisih - to je od začetka humanizma - do danes, zlasti pa v zadnjih dveh stoletjih. Posebno pozornost bomo posvečali Času med obema vojnama, ki zaradi fašističnega u-niCevanja predstavlja eno najhujših dob v zgodovini primorskih Slovencev.
O tej dobi je bilo napisanih že veliko knjig in razprav, a popolne slike še vedno nimamo. Mislimo, da je naša narodna in kulturna dolžnost, da prispevamo, kar nam je dosegljivega, k
poznanju trpljenja našega naroda. Pri tem nam ne gre za očitanja, temveč za opozorilo, da bi se kaj takega nikdar veC ne ponovilo. In še:»Delo hoCe vzdržati strokovne in znanstvene kriterije. Seveda je odvisno tudi od posameznih sodelavcev, ki poleg uredništva odgovarjajo za vsebinsko neoporečnost gradiva, koliko bo leksikon to dosegel.«
Zdaj ko je pred nami zadnji redni snopič Četrte knjige (izšla bosta še dva dodatna snopiča z dopolnitvami priimkov, ki so izpadli v prejšnjih in z vključitvijo tistih, ki so se pojavili pozneje na slovenski primorski kulturni, gospodarski in politični sceni) je najbrž treba ugotoviti, da je »zmagala volja do dela«, saj imamo pred seboj samo v rednem delu na skupnih 2353 straneh v štirih knjigah Cetrtinske-ga formata, zbranega o-gromno gradiva, ki pomembno razvršča, odkriva, dopolnjuje in bogati našo vednost o naši preteklosti in sedanjosti skozi imena ljudi, ki so to preteklost snovali in jo snujejo v našem Času. Dejstvo je namreč, da se skozi biografije teh ljudi plete naša narodna zgodovina na zapadnem
predelu slovenskega etničnega prostora, to pa je prostor, ki ga je osrednja slovenska biografska znanost tudi zaradi zapletenih zgodovinskih razlogov, vse do zadnjih Časov obravnavala premalo pozorno, premalo sistematično in dosledno.
Prav v tem pa je še posebej dragocenost primorskega biografskega leksikona, saj zapolnjuje mnoge vrzeli v dosedanjih biografskih delih.
Pri zastavljanju dela se je uredniški odbor odločil za kriterije, katerih se je tudi dokaj verno držal in pomembnejših odstopanj ni bilo. Za razliko od osrednjega slovenskega so ti kriteriji širši (a ne na škodo resnosti), kar se mi zdi popolnoma prav.
Sicer pa se je tudi SPEL v letih svojega izhajanja sproti izpopolnjeval tako po številu obdelanih gesel kot po številu sodelavcev, kar mu je od snopiča do snopiča dajalo širino in utrjevalo objektivnost, to pa je bilo tudi eno od glavnih vodil uredniškega odbora, izražno s temi besedami: »Uredniški odbor se pri tem noče podrejati nikomur in ničemer razen resnici. Vodilo mu bo trezna presoja, združena z
ljubeznijo.«
Ce je v prvem snopiču bilo zbranih vsega 74 gesel, ki jih je prispevalo poleg uredništva le 19 avtorjev, se je število gesel v naslednjih snopičih povečalo tudi na 150 in veC (v 18. jih je 142), avtorjev pa je v 17. snopiču bilo, poleg uredništva, kar 79 iz zelo širokega nazorskega in družbenega spektra.
Osemnajsti snopič zajema v rednem delu 55 priimkov z začetnico Z od Zgage Francija do Zupeta Janeza, in 87 priimkov z začetnico Z od Žabkarja Jožeta in Žvanuta Matije, v dodatnem delu pa še 41 priimkov z začetnico A in 33 priimkov z začetnico B do vključno priimka Bres-san Aldo.
Glede dodatnega dela uredništvo pojasnjuje, da že opisanih gesel v rednem delu ne dopolnjuje, ker se pri živih ljudeh podatki stalno spreminjajo, pojasnjuje pa tudi zakaj se dodatni del ne začenja z novim samostojnim snopičem, kar bi bilo gotovo boljše, ampak se nadaljuje kar v istem snopiču.
Razlog je preprost in opravičljiv: od črk Z in'Z je namreč ostalo le 129 gesel, premalo za samostojni snopič, za dodatek pa se jih je nabralo kar 650, preveč za dva snopiča.
TRST / ČETRTI ABONMAJSKI KONCERT GM
Tokrat bo nastopil duo Lorenz - Šček
Tomaž Lorenz (violina) in Alenka Sček (klavir) bosta izvajala skladbe Kogoja, Dalla Piccole in Brittna
V petek, 18. decembra bo Četrti koncert sezone Glasbene matice, na katerem bo nastopil duo Tomaž Lorenz (violina) in Alenka Scek (klavir). Pianistka je diplomirala leta 1979 na Akademiji za glasbo v Ljubljani in je več let nastopala kot Cembalistka v komornih zasedbah.
Violinista pa ne bomo posebej predstavljali, saj je bil že večkrat tudi v Trstu, v glavnem kot elan Tria Lorenz. Njuno sodelovanje se je pričelo leta 1980 in v njunem repertoarju ima posebno mesto slovenska glasbena ustvarjalnost. V sezoni leta 1989/1990 sta v Cankarjevem domu iz-
Luisa Antoni
vedla antologijo slovenske violinistiCne glasbe. Za to zanimivo pobudo sta dobila nagrado Prešernovega sklada.
Na petkovem koncertu bo ves prvi del posvečen Mariju Kogoju, skladatelju katerega 100-letnico rojstva proslavljamo letos. Za ko-morno-instrumentalno zasedbo lahko zasledimo le malo Kogojevih skladb, nekatere bomo lahko poslušali na tem koncertu.
Duo bo izvajal »Preludij za violino in klavir«, ki pa ni bil še natisnjen in verjetno niti izveden. Sledil bo izbor petih skladb za violino in klavir, ki jih je Društvo sloven-
skih skladateljev izdalo v Kogojevi antologiji leta 1960; 26. februarja istega leta sta redaktorja Marjan Lipovšek in Rok Klopčič snemala zbirko za Radio Trst A. Naslednja točka bo»Andan-te za violino in klavif«, ki je bil, po objavi marca leta 1929, še najbolj igrana skladba v tej skupini.
Drugi dpi koncerta razširi obzorje na violi-nisticno produkcijo Lui-gija Dalla Piccole in Be-niamina Brittna. S Kogojem ima Dalla Piccola tesnejše zveze: le-ta se je rodil v Pazinu v Istri in je nadaljeval svoje študije v Trstu.
Kogoju ga približuje tudi izpopolnjevanje na Dunaju, bistvena oddaljenost pa se pojavi v pojmovanju tehnike komponiranja.
Beniamin Britten je, po mnenju Massima Mile, skladatelj, ki reši angleško glasbo osamljenosti, v kateri se je znašla v medvojnih letih. Britten je bil izvrsten pianist in je pokazal posebno zanimanje za operno in vokalno glasbo.
Za njegov opus je zelo značilna heterogenost bodisi v glasbenih delih, kot tudi v vplivih, Čeprav ostane angleški skladatelj zelo vezan na princip tonalitete. Program veCera je torej zelo zanimiv, tako v zasnovi, kot tudi zaradi izvajalcev, ki sta znana koncer-tista.
Kot v celotni letošnji sezoni GM pa ima posebno mesto Kogojeva ustvarjalnost.
COL / NA POBUDO DRUŠTVA
Prijeten sobotni večer v Kulturnem domu
Tonca in Vanka na družabnosti na Colu (Foto Ferrari)
TRST / V GALERIJI STUDIO TOMMASEO
Osem grafikov na razstavi »Hommage Zoranu Kržišniku«
Za zamisel in izbor»odgovarja«Fiorenzo Fallani
Skupinska razstava sitotiskov v galeriji Studio Tommaseo	(Foto Ferrari)
TRST / V SOBOTO V MIELI
Končno izjemen koncert za vse ki ljubijo jaz
Sercu Cesar
Galerija Studio Tommaseo v Trstu predstavlja zanimivo razstavo sitotiskov osmih u-metnikov-grafikov. Gre za avtorski izbor Fioren-za Fallanija, bivšega docenta za sitotisk na beneški akademiji za likovno umetnost z naslovom: »Hommage Zoranu Kržišniku«. Njuno poznanje in kazneje prijateljstvo se je pričelo leta sedemdeset na Bienalu v Benetkah, ko je Fallani eksperimentalno tiskal v tehniki sitotiska dela desetih umetnikov iz raznih koncev sveta in med njimi je bil tudi Andrej Jemec, mladi grafik iz Ljubljane. Iz tega srečanja se je porodilo sodelovanje.
Tako je Fallani želel, skozi predstavitev osmih umetnikov, počastiti bodisi Kržišnika, štirideseto obletnico Bienala v Ljubljani, ki ga bo slavil v prihajajočem letu, ter umetnike same in predstavil občinstvu skoroda nastanek grafičnih listov. Skupina prikazanih grafikov teži k tisti znani in cenjeni šoli, ki se imenuje ljubljanska grafična šola, a zaobjema širši u-stvarjalni prostor vzhodnega ustvarjalnega duha.
Marsad Berber, rodom iz Sarajeva, je študiral na ljubljanski Amademiji; v svoja dela je vnesel mešanico Ciste grafične govorice, tehnično izpopolnjene in fantazijsko obarvane, in vpliv bizantinskega pravljičnega pripovedništva, ki ga je prinesel iz rodnega kraja.
Znane dramatične in skope poteze Janeza Bernika se v razstavljenih delih omehčajo v nežnejše oblike, bolj primerne uporabljeni tehniki, vendar ostane njegova govorica še vedno klena bistvena, prepredena z znaki in pisanimi sporočili.
DubrovCanka Jagoda Buljič z rafinirano tehniko trodimenzionalne gmote na plosko podlago grafičnega lista ter z barvanimi variantami istega motiva ozarja prikazani predmet z različnimi občutji.
SimboliCno-ironiCna govorica na velikih formatih Jožeta Ciuhe vnaša nemir v gledalca, ko se vanj zazre plavooka glava opice ter staticno-ritualna kompozicija deformiranih človeških figur proseva govorico vzhodnjaških misticizmov. Govorica simbolov in Crk, ki nam predstavlja alfa in omega živ-
ljenja, se staplja v moderno inačico ikon.
Pristop Andreja Jemca je barvno ploskaven; njegovi grafični listi izkoriščajo tehniko sitotiska in možnost velikih enakomernih barvnih ploskev za dosego barvnih vibracij na belem listu, ko z minimalnimi posegi pusti tonskim odtenkom, da pritegnejo gledalca s svojo Cisto in enostavno kompozicijo.
Adriana Maraž se je lotila predelave običajnih kosov pohištva, kot so stolice in fotelji v izpovedni predmet svojih videnj, ki z grafično obdelavo in vnosom spremljajočih elementov vsakdanjega življenja zaživijo v drugačni luči in nam pričarajo življenje, ki se je pretakalo preko njih.
Tri grafike Lojzeta Spacala, tiskane v tej tehniki, nekoliko izgubijo na svežini, ki jo u-metnik zna vnesti v svoj-
a dela z rahlimi, zanj tako značilnimi, reljefni-mi posegi.
Vendar je zanimivo, kako se z barvnimi odtenki sitotisk lahko približa občutku materiCno-sti podlage pri razstavljenih delih.
Beograjčan Vladimir Velickovič se edini predstavlja z izborom kar osmih grafik, kjer izstopata dva različna barvno pogojena ciklusa; osnova obeh pa je znana umetnikova študija gibanja figur in predmetov ter njihova skoro tehnična obdelava gibanja. Kot bi hotel umetnik prikazati svojo pot do dokončne verzije slike skozi vse faze ustvarjanja.
Kot zanimiv in hkrati poučen prikaz uporabe tehnike sitotiska in njegovih rezultatov pri pravih mojstrih je razstava sveža ter umetniško poln dogodek v temu primernih prostorih v via del Monte.
Tržaške ljubitelje jazza Čaka v soboto, 19. decembra, res izjemen večer. V gledališču Miela bo nastopil duo, ki ga sestavljata ameriški pianist Kenny Drew in danski basist Niels-Henning Oersted Pedersen (na spodnji sliki).
Oba izvajalca spadata med tačas izredno Čislane izvajalce afroameriške glasbe. Pianist Kenny Drew je glasbeno zrasel v Harlemu, že v deških letih se je spoznal z dvema stebroma povojnega jazza, saksofonistom Sonnyjem Rollinsom in pianistom Budom Povvellom. Prav Povvell je pustil v njegovi glasbi neizbrisen pečat, kljub temu, da je v skoraj 50-letni jazzovski karieri nastopil z vsemi vodilnimi jazzisti in se preizkusil v številnih skupinah, zasedbah in posamično. V zadnjih letih je postal njegov sloves tako rekoč planetaren: nastopa namreč po vseh celinah, zato predstavlja njegov tržaški na-
stop pravzaprav podvig za Tržaški jazzovski krožek, ki si ga je»preskr-bel«, da bi na najlepši način zaključil praznovanje 10-letnice svoje obnovitve.
Danski basist Pedersen je veljal svojCas za pravcatega enfant prodi-ge evropskega jazza. Ze s 14 leti se je zaCel poklicno ukvarjati s »Črno« glasbo in kmalu so ga glasbeni kritiki povzdignili na stopnico najboljšega evropskega basista. Ko mu je bilo Sele 16 let, je že igral z Budom Povvellom. Isto leto (1962) se je Pedersen sreCal s Kennyjem Drevv-om in njegovim triom-Letos torej potekajo štiri desetletja njunega plodnega sodelovanja. Duo klavir-bas, ki sta ga takrat vnesla, je imel mnogo posnemalcev (spomnimo se le na Paula Ble-yja in Garyja Peacock3-pa tudi na Peacocka iu Jarretta), njuna glasba p® je od takrat ostala - kljub posodobljenju - sila Živa in sveža. (M.K.)
PRIREDITVE

Sreda, 16. decembra 1992
21
Slovenijo
LJUBLJANA
prof. Acija Bertonclja. Informacije na tel. 061/322-367.
GRAD TIVOLI (MGLC)
DANES: ob 18. uri Sesti koncert iz cikla Muza pri muzi: nastopila bosta kitarist UroS rakovec in pianist Domen Rakovec. Informacije na tel. 061/322-367.
DRAMA SNG LJUBLJANA
V PRIHODNJIH DNEH: 18. t. m. ob 20.00 uri premiera J. B. P. Moliere: Svatba po sili. Svatba po sili je predvsem komedija. Se veC- je prava ulična burka, sestavljena iz značilnih gledaliških in dramaturških drobcev velikega pesnika in igralca - Moliera. Drobce je izbral in povezal režiser Vinko Moderndorfer, sodelavci pri predstavi pa so: scenografka Biljana Unkovska, kostumografka Marija Vidau, skladatelj Jani Golob, lektor Jože Faganel, koreografka Ksenija Hribar, gib in akrobacija Aleš Vest, maska Alenka Nahtigal in glasbeni vodja Brane Demšar. Igrajo: Danilo Benedičič, Maja Končar, Silva ČuSin, Jerica Mrzel, Zvone Hribar, Matija Rozman, Bojan Emeršič, Roman Končar, Meta Vranic, Tone Homar, Marko Okoren, Andrej Nahtigal in Božo Sprajc.
19. t.m. ob 20. uri (Mala drama) Woody Allen: Zaigraj Se enkrat, Sam (premiera za izven in konto). Ameriški sen na način Woodyja Allena - komedija o mladem loCencu, ki skuša s pomočjo svojega filmskega idola prebroditi ljubezenske in druge težave... Režija: Boris Cavazza. Igrajo: Grega Bakovič, Aleš Valič, Vojko Zidar, Marijana Brecelj in Petra Govc.
Informacije in rezervacije na tel. 061/221-511.
OPERA SNG LJUBLJANA
DANES: ob 19.00 uri Golob: Krpanova kobila.
V PRIHODNJIH DNEH: 18. t.m. ob 19. uri Strauss: Netopir.
19. t. m. - gostovanje solistov v Tosci: Veneta IveljiC, Igor Filipovič .
Blagajna je odprta med 11. in 13. uro in od 16. do 19. ure, rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in 11.uri.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
V PRIHODNJIH DNEH: 18. t.m. ob 19.30 uri. E.FIisar: Kaj pa Leonardo? (za red V in izven)
19. t.m. ob 19.30 M. Frayn: Hrup za odrom (za izven in konto) Razprodano. Tel. 061/ 210-852.
CANKARJEV DOM
JUTRI: ob 21.30 uri (Klub CD) Sukar - Ciganske pesmi, vstopnina je 500 SIT.
JUTRI IN POJUTRIŠNJEM: ob 19.30 uri (Gallusova dvorana) koncert orkestra slovenske filharmonije (oranžni abonma) . Dirigent: Michael Tabachnik. Solistka: Dubravka TomSiC, klavir. Program: Lebič, beethoven, Schumann. Vstopnina je 440, 350 in 270 SIT. Informacije na tel. 061/222-815.
GALERIJA KAPELICA
JUTRI: ob 20. uri koncert Zvoki iz Grožnjana -Strongs Only! V organizaciji Glasbene mladine Slovenije. Program: Boccherini, Schubert, Men-delsssohn. Onformacije na tel. 061/113-282.
KUD FRANCE PREŠEREN
JUTRI: 17. t. m. ob 21.00 uri R’n’roll žur s KUD Idioti in Hladnim pivom. Informacije na tel. 061/332-288.
MARIBOR
KAZINSKA DVORANA
DANES: ob 19.30 uri (za izven) koncert MPZ H. in III. gimnazije.
JUTRI: ob 19.30 Margareta Bubinsky, klavir -koncert Koncertne poslovalnice Maribor, (za izven)
V PRIHODNJIH DNEH: 19. t.m. ob 19.30 uri koncert Društva glasbenih umetnikov Slovenije. Informacije na tel. 062/221-206.
VELENJE
DVORANA GLASBENE SOLE VELENJE
DANES: ob 19.30 uri koncert Margarete Babin-sky (klavir) iz Avstrije, v organizaciji Avstrijskega veleposlaništva v Ljubljani in Glasbene šole Velenje. Vstopnica 300 SIT.
KOPER
MARIBOR
SNG OPERA
DANES: ob 18.uri (za Glasbeno mladino) Verdi: Traviata. Informacije na tel. 062/211-461.
SNG DRAMA
JUTRI IN POJUTRIŠNJEM: ob 19.30 uri J.B.Moliere: Don Juan.
V	PRIHODNJIH DNEH: 18. in 19. t.m. (Mali oder) Kabaret 20. stoletja: As Tome goes By. Nastopa Darja Švajger.
19. in 20. t.m. ob 20. uri (Minoritska cerkev na Lentu) Dogodek v mestu Gogi - avtorski projekt Damirja Zlatarja Freya..
Informacije na tel. 062/211-461-
KRANJ
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
DANES: ob 11. in 15. uri Ray Cooney: Zbeži od žene. Zaključeni predstavi. Informacije ha tel. 064/222-681, 222-701.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
KULTURNI DOM
V	PRIHODNJIH DNEH: v petek, 18. t. m., ob 20.30 za abonma red A in red D B. Slade Ob letu osorej. Gostovanje Cankarjevega doma iz Ljubljane. Igrata Polona Vetrih in Ivo Ban. Režija Boris Kobal.
Ponovitvi v soboto, 19. t. m., ob 20.30 za abonma red B, E in F ter v nedeljo, 20. t. m., ob 16. uri za red C in G.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Stalno gledališče FJK
DANES: ob 16. uri (red sreda popoldne) ponovitev predstave gledališke skupine Gabriela Lavie z delom Johana Augusta La Signorina Giulia. Režija Gabriele Lavia. Nastopata Monica Guerrito-re in Ester Galazzi. Predstava v abonmaju, odrezek št. 5 . Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti.
SALA TRIPCOVICH
DANES: ob 20.30 slavnostna otvoritev novih prostorov v dvorani Tripcovich, kjer se bodo odvijale predstave gledališča Verdi. Otvoritveni koncert orkestra in zbora gledališča Verdi bo vodil Carl Melles. Solisti Tiziana Sojat, Helga Miiller Molinari, Etienne Dupre in Robert Holzer.
GLEDALIŠČE CRISTALLO
DANES: ob 20.30 ponovitev predstave Carpin-terija & Faragune Due paia di calze di seta di Vienna v izvedbi La Contrada. Režija Francesco Macedonio. Nastopajo Ariella Reggio, Mimmo Lo Vecchio, Orazio Bobbio.
GORICA
GLEDALIŠČE VERDI
Ul. Garibaldi 4
V	PRIHODNJIH DNEH: 22. decembra, ob 20.30: B. Slade, Ob letu osorej. Gostovanje Cankarjevega doma iz Ljubljane. Informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20) tel.: (0481) 33288.
iržic
OBČINSKO GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 21. in v torek, 22. decembra, ob 20.30 gostovanje gledalca iz Sardinije z delom A. Brofferia »II Vampi-r°». Režija Beppe Navello.
Čedad
gledališče ristori
v PRIHODNJIH DNEH: v torek, 22. decembra, °o 20.30, Pierre Chesnot - L’inquilina del piano di aopra. Izvajajo gledališki skupini La Pro.Sa in Tea-Jjo. Režija Gianfranco De Bosio. Nastopajo Lia 1 anzi in Giuseppe Pambieri.
Koroška
Selovec
mestno gledališče
DANES: ob 19.30 Der VViderspenstigen Zah-
^ng. Ponovitev jutri, ob 19.30.
v PRIHODNJIH DNEH: v petek, 18. t. m., ob
' Boccaccio.
SLOVENSKA filharmonija
ml	ob ig.30 tretji koncert iz cikla Mladi
dentlm ' nastopil bo pianist Tomaž Tobing, štu-1 4. letnika Akademije za glasbo iz razreda
GLASBENA SOLA
JUTRI: ob 20. uri koncert pianista Corrada Gu-lina. Umetnik bo nastopil z deli Marija Kogoja. Spremna beseda: prof. Aleksander Rojc.
NOVA GORICA
GRAD DOBROVO
V	PRIHODNJIH DNEH: 18. t.m. ob 20. uri Xin-Hua Ma, violončelo (Kitajska) in Benjamin Saver, klavir (Slovenija). Program: Granados-Cassado, Samuel Barber, Fel Wong, Davidof, David Popper. Informacije in naročila na tel.: 065/25-608.
KULTURNI DOM
V	PRIHODNJIH DNEH: 19. t.m. ob 19. uri (Velika dvorana - izven abonmaja) Program ob novem letu- za vsakogar nekaj. Srečanje generacij uCen-cev solkanske Sole Nastopajo: otroški in mladinski zbor, flavtist armando Mariutti in Big Ben Hit kvartet. Informacije na tel. 065/25-608.
NOVO MESTO
DOM KULTURE
V	PRIHODSNJIH DNEH: 18. t.m. ob 19.30 uri Big Ben Hit kvartet in Hubert Bergant, orgle. Vstopnina je 400 SIT.
KAMNIK
DVORANA KINA DOM
V PRIHODNJIH DNEH: 18. t.m. ob 20. uri Praznični koncert Mestne godbe Kamnik. Po koncertu se boste lahko zavrteli ob zvokih glasbe, poskrbeli bodo za prigrizek in pijačo.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
GLEDALIŠČE MIELA
V	PRIHODNJIH DNEH: v petek, 18. decembra, ob 20.30 abonmajski koncert Glasbene matice -Violina pri Kogoju ter sodobnikih. Izvajata Tomaž Lorenz (violina) in Alenka Scek (klavir). Na programu Kogoj, Dallapiccola in Britten.
V	soboto, 19. t. m., ob 21.uri: koncert dua Kenny Drew in Niels O. Pedersen.VeCer organizira Tržaški jazzovski krožek.
V	ponedeljek, 21. t. m., ob 20.30 koncert ameriških skladb za harfo Good-bye American Year 1492-1992. Nastopa Jasna Corrado Merlak. Na programu F. Vidali, N. Gustavson, P. Chertok, C. Salzedo, D. Ellington, C. Porter in G. Ghershvvin.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
NAPOVEDUJEMO: v ponedeljek, 11. januarja 1993 ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega
koncert musical
My fair lady s Sandram Massiminijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja.
CERKEV PRI SV. JAKOBU
V	PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 20. t. m., ob 18.30 božična revija zbora Jacobus Gallus. Nastopili bodo zbor Jacobus Gallus, zbor Vox Julia iz Ronk, ki ga vodi Sonja Magris-Sirsen in zbor Obala iz Kopra.
MIUE
društva. Nastopil bo Michele Campanella.
NAPOVEDUJEMO: 25. januarja 1993 Francesca De Gregorija; 26. in 28. marca
GLEDALIŠČE VERDI
JUTRI: ob 20.30 koncert violinista Roberta Mar-chid z naslovom Bach in blues.
TRŽIČ
OBČINSKO GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: v petek, 18. t. m., ob 20.30 koncert liturgičnih pravoslavnih pesmi. Nastopa Moški pevski zbor pravoslavnega patriarhata iz Moskve.
GORICA
STOLNA CERKEV
V	PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 20. t. m., koncert, ki ga prirejata Slovenski center za glasbeno vzgojo in Glasbena matica. Skupina Concentus ottoni iz veronske arene, pod taktirko dirigenta Silvia Michelija bo izvajal Purcellove, Haendlove, Bachove, VVagnerjeve in Tomasijeve skladbe.
Slovenija
UUBUANA
CANKARJEV DOM
DANES: ob 20. uri (Linhartova dvorana) Najboljši filmi Akija Kaurismakija: Najel sem plačanega morilca (1990). Vstopnina je 300 SIT.
Ob 19. uri (Sejna E3) Skalerasov večer -srečanje z vsemi dosedanjimi Skalerasovimi gosti. Sodelovali bodo prof. dr. Anton Trstenjak, dr. Ja-nek Musek, prof.dr. Jože Ramovš, dr. France Su-
sman, Vlasta Doležal-Rus, Nedka Petkova, prof.dr. Hubert Požarnik, Žarko Petan, Marko Pogačnik, dr. Vanja Vuga, dr.sci. Boris J. Farkaš, Lado Jakša, dr. Janez Rugelj, antun angeli, Članice kvarteta flavt The Flutes Unlimited in ostali sodelavci na Skalerasovih veCerih. Vstopnina je 300 SIT.
JUTRI: 17. t. m. ob 19.00 uri (Sejna E2) predavanje dr. Edvarda KovaCa v sklopu predavanj drušva za primerjalno religiologijo: Hvalnica stvarstva Frančiška Asiškega. Vstop je prost.
Ob 19.30 (Sejna E3) Naši izseljenci: avstralski Slovenci in multikulturalizem. Predavanje organizira CD v sodelovanju s Svetovnim slovenskim kongresom. Vstop je prost. Informacije na tel. 222-815.
KUD FRANCE PREŠEREN
DANES: ob 20. uri - Filozofija v operi H. - v okviru Vesele znanosti bo predaval Mladen Do-
V	PRIHODNJIH DNEH: 18. t. m. ob 21.00 uri Diamonds are Girls best Friends - historični modni spektakel avtoric Neve Faningen, Mojce Dreu in Janeta Coh. Vstopnina je 400 SIT, za Študente 200 SIT. Informacije na tel. 061/332-288.
VODNIKOVA DOMAČIJA
JUTRI: ob 19. uri predstavitev pesniške zbirke Dolina lepotic Arturja Sterna.
KLUB K4
V	PRIHODNJIH DNEH: 18. t.m. ob 22. uri ali Night Party. Veliki skupni projekt Dance Machine ter Intakta. Plesne točke, interna televizija, frizerski salon, ornamenti Stripcorea - vse to do jutranjih ur na orvi prednovoletni noči kluba K4.
SEŽANA
KULTURNI DOM SREČKA KOSOVELA
DANES: ob 17. in 20. uri ameriška filmska uspešnica Ocvrti zeleni paradižniki. Vstopnina je 200 SIT.
JUTRI: ob 20. uri Kraljevi ribic, ameriški film. vstopnina je 200 SIT.
Slovenija
UUBUANA
CANKARJEV DOM
DANES: ob 17. uri (Kosovelova dvorana) Haydn: Pogorela hiša, lutkovna opera, vstopnina je 250 SIT.
V	PRIHODNJIH DNEH: od 19. do 30. t. m. bo vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00 ure v Valvazorjevem prehodu potekal praznični Ziv-žav z igralnico , kjer bodo otroci pod strokovnim vodstvom sestavljali kocke, z razstavo otroške in mladinske literature Mladinske knjige,s slaščicami slaščičarne Biskvitek in frizerstvom Frkolin.
19. in 20. t. m. ob 11.00 in 17.00 uri (Linhartov dvorana) Pika Nogavička, balet. Gostovanje Državne opere za otroke in mlade iz Kijeva. Cena vstopnic 350 SIT. Tel.:06l/222-815.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
JUTRI: ob 19.30 Caroll: Aliča v Čudežni deželi, (za izven)
V	PRIHODNJIH DNEH. 19. t.m. ob 17. uri Caroll: alica v Čudežni deželi. Informacije na tel. 061/153-312.
OPERA IN BALET SNG
V	PRIHODNJIH DNEH: 20. t.m. ob 11. uri Cip-ci: Sneguljčica. Dodatna predstava.
MARIBOR
KAZINSKA DVORANA
V	PRIHODNJIH DNEH: 18. in 19.t.m. ob 10. in 11.30 uri Mačja godba v izvedbi Nece Falk. Informacije na tel. 062/211-461.
CEUE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
DANES: ob 10.00 uri (za izven) Andersen-Ve-ras: DaleC od ponorelega dvorca, režiser Miran Herzog. Ob 13. in 14. uri Potovanje v modro. Plesna predstava v izvedbi skupine IGEN Studia za ples Celje.
JUTRI: ob 10. in 12. uri Andersen-LainšCek: Snežna kraljica. Gostovanje Mojega gledališča iz Ljubljane. Predstavi sta zaključeni. Informacije po tel. 063/441-814.
KOPER
GLEDALIŠČE
JUTRI: ob 17. uri Andersen: Cesarajeva nova oblačila - gostuje SSG Trst.
V PRIHODNJIH DNEH: 19.t.m. ob lO.uri Andersen: Cesarjeva nova oblačila. Gostuje SSG Trst.
PORTOROŽ
AVDITORIJ
V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 19. t. m., ob 10. uri premiera otroške igrice Zvezdica zaspanka v izvedbi KUD Karol Pahor iz Pirana. Med predstavo bo otroke obiskal Dedek Mraz s spremstvom.
NOVA GORICA
KULTURNI DOM
DANES: ob 17. uri GoljevšCek: Čudežni kamen. Predstava primorskega dramskega gledališča Nova gorica. Vstop je prost.
TOLMIN
KINO DVORANA TOLMIN
DANES: ob 9.30 in 11.00 uri gostovanje Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica s pravljico H. C. Andersen: Slavček.
Predstavi sta za izven. Cena vstopnice 100 SIT. Informacije na tel. 065/25-326.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
GLEDALIŠČE CRISTALLO
V	PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 20. t. m., ob 11. uri »Povem ti pravljico«. Na sporedu bo Andersenova pravljica Morska deklica v izvedbi gledališke skupine Giallo Mare Minimal iz Empolija pri Firencah.
VIDEM
FELETTO UMBERTO
OBČINSKI AVDITORIUM
V	PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 20. t. m., ob 15.30 tretja predstava ciklusa L’Accordeon. Na sporedu bo pravljica II mio mondo per aria v izvedbi gledališke skupine Santosh Dolimano.
Koroška
CELOVEC
MESTNO GLEDALIŠČE
DANES: ob 15. uri pravljica Kitajski slavček -Die chinesische Nachtigall. Ponovitev v Četrtek, 17. t. m., ob 15. uri.
Slovenija
UUBUANA
NARODNA GALERIJA
Do 31. decembra je odprta razstava Metamorfoze. Razstava otroških glinastih kipcev, ki so nastali po vzgledu gotske plastike iz stalne zbirke Narodne galerije. Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do 18., v nedeljo pa od 10. do 13. ure.
Vstopnina je 100 SIT, za študente, dijake in upokojence 60 SIT, za učence v skupinah pa 30 SIT. Informacije: tel. 061/219-716.
MODERNA GALERIJA
V spodnjih prostorih galerije je odprta razstava Študentske grafike iz zbirke Akademije za likovno umetnost. Izbor obsega grafične liste slušateljev Akademije v letih 1966 in 1972. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 18. uro, ter v nedeljo med 10. in 13. uro. Vstopnine ni. Tel. 061/214-106.
MESTNA GALERIJA
Se danes je na ogled razstava Transformacije - dela trinajstih mladih avstrijskih kiparjev. Galerija je odprta od 10. do 18. ure. Tel 061/212-896.
GALERIJA CD
Na ogled je razstava Ca-rinzia/Venezia, Topografia Superiore, avstrijskega slikarja in grafika Arnulfa Rainerja. Razstava je odprta vsak dan, od 12.00 do 20.00 ure, v nedeljo od 15.00 do
18.00	ure. vstopnina 100 SIT, za študente 50 SIT. Informacije na tel. 061/222-815.
KULTURNI DOM ŠPANSKI BORCI
Na ogled je razstava zlatarskih izdelkov g. Kodre ta in starih idrijskih Čipk, adventnih vencev cvetličarne ELI in lepih starih kotnih vitrin.
JUTRI: ob 18.00 uri otvoritev razstave slik Stefana Horvata. Informacije na tel. 061/448-920.
GALERIJA PIC LEK
Do 30. t. m. je na ogled razstava del slikarja Kon-stantina-
Kostje Viranta. Razstavišče je odprto vsak dan, tudi v soboto in nedeljo, od
15.00	do 19.00 ure. Vstopnine ni. Informacije na tel. 061/182-161.
GALERIJA LABIRINT
Do 22. t. m. so na ogled dela tržaškega slikarja Avgusta Černigoja. Odprta vsak dan, razen ob nedeljah, od 10. do 19. ure.
GALERIJA COMMERCE
Do 8. januarja je na ogled razstava slik in risb Mateja MetlikoviCa. Razstavišče je odprto vsak delovnik od
9.00	do 19.00 ure, ob sobotah do 13.00 ure. Informacije na tel. 061/122-241.
GALERIJA ZDSLU, KOMENSKEGA 8
Do 21. decembra je na ogled razstava najnovejših del akademskega slikarja Bojana Bense. Razstava je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, med 10.00 in
18.00	uro.
PIONIRSKA KNJIŽNICA OTON ŽUPANČIČ
Do 19. decembra je na ogled razstava Vse je ostalo v Bosni. Na razstavi bodo predstavljena likovna in literarna dela bosanskih otrok iz zbirnih centrov v Sloveniji. Razstavljena dela so rezultat natečaja, ki ga je razpisalo Društvo za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela.
KUD FRANCE PREŠEREN
Na ogled je razstava para-vanov in svetil Petra Lovri-na. Razstavo si boste lahko ogledali do 19. decembra, vsak dan, razen v ponedeljek in nedeljo, od 15.00 do 24.00 ure.
JAKOPIČEVA GALERIJA
Do 31. decembra je odprta razstava arhitekta Tomaža Valene. Razstava je nastala v sodelovanju med Arhitekturnim muzejem in FAAG-šola za arhitekturo. Informacije na tel. 061/223-340.
KNJIŽNICA SISKA
Do konca decembra bo na ogled razstava 19 slik slikarja Marjana Motoha z naslovom Tretje oko. Vstopnine ni.
GALERIJA INSULA
Na ogled je razstava risb Vladimirja Makuca. Galerija je odprta od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure, v soboto in nedeljo zaprto. Vstopnine ni. Tel. 061/221-794.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE- CEKINOV
GRAD
Do konca decembra je odprta razstava slik iz zgodnjega opusa Dore ta KlemenCič-Maja. Odprto vse dni, razen ponedeljka, med 10. in 18. uro. Informacije:	tel
061/323-968.
Se danes je na ogled razstava plakatov Volitve 1990. Razstava je odprta vsak dan od 10.00 do 18.00 ur. Tel.: 061/323-968.
KULTURNO INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE
Odprta je razstava Tam v Ljubljan’ci so pa take, ki imajo rincke zlate...- 6000 let nakita v arheoloških obdobjih Ljubljane. Razstavo je pripravil Mestni muzej Ljubljana.
IDCO
Do 31. decembra bo odprta prodajna razstava iz programa ERGO. Vsi razstavljeni izdelki bodo pri nas prvič naprodaj. Razstava je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, od 10.00 do 18.00 ure.
ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE
Do 31. decembra je na ogled razstava Trajnost papirja. Predstavitev papirja kot nosilca kulturne dediščine. Arhiv je odprt od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro. Vstopnine ni. Informacije: tel. 061/151-222.
NARODNI MUZEJ LJUBLJANA
DANES: ob 18.00 uri bo odtvoritev razstave z naslovom »Kelti na Celjskem«. Gostovanje Pokrajinskega muzeja iz Celja.
MARIBOR
RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ
Na ogled je razstava slik in instalacij Ota Rimela.
MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE
Do 23. t. m. bo na ogled razstava Maribor skozi čas -na razglednicah in predmetih. Muzej je odprt vsak dan med 8. in 18. uro ter v soboto med 9. in 12.uro. Tel. 062/211-671.
FOTOG ALERIJA STOLP
Na ogled je razstava fotografij Božidarja Dolenca. Galerija je odprta v torek in Četrtek od 18. do 20. ure, v sredo in petek od 17. do 19. ure, ter v soboto od 10. do 12. ure.
CEUE
STARA GROFIJA
Na ogled je razstava Staro steklo in keramika s celjskega področja, ki sta jo pripravila Štajerski center za umetniško steklo in Muzej stekla Barnbach.
GALERIJA IZBA
Do 24. t.m. bo na ogled razstava del oblikovalca Oskarja Kogoja. Ustvarjalec se prvikrat s širšim opusom predstavlja v Celju.
LIKOVNI SALON CELJE
Do 10. januarja bo na ogled razstava Sledi narave in izročila v sodobnem oblikovanju. Prispevek oblikovalca Oskarja Kogoja. Razstava je bila slovenski prispevek na XVIII. milanskem trienalu, spomladi 1992.
KOPER
GALERIJA LOŽA
Do 10. januarja bo na ogled razstava grafičnih del Alberta Burrija z naslovom Dvojni trompe-l’oeil. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro, v nedeljo od 10. do 12. ure, v ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573.
GALERIJA MEDUZA
V decembru je na ogled prodajna razstava slik, grafik in drugih drobnih umetnin, primernih za darila. Odprto od ponedeljka do petka med 10. in 12.30 uro, popoldne pa od 17. do 19. ure, v soboto samo dopoldne. Informacije na tel. 066/73-573.
PIRAN
MESTNA GALERIJA
Do začetka januarja bo na ogled arhitekturna razstava. Vstopnine ni. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 12. uro ter med 17. in 19. uro, v nedeljo od 10. do 12. ure, v ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573.
MEDUZA n
Do konca decembra bo na ogled razstava Hommage Bosni - skice Dušana Grabrijana. Vstopnine ni. Odprto od torka do sobote med 10. in 14. uro, v nedeljo in ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573
NOVA GORICA
PRODAJALNA NA-
RODNE UMETNOSTI
Do 31. t.m. bo na ogled razstava akvarelov En ver j a Kaljanca in grafik Staneta Jagodica.
LIKOVNA VITRINA
V decembru je na ogled novoletna razstava, na kateri sodelujejo S. Putrih s keramiko, F. Golob s slikami in B. Putrih s skulpturami.
SLIKARSKA HIŠA ŠMARTNO
Na ogled je prodajna razstava slikarja Franca Goloba iz cikla Hvalnica Goriškim Brdom.
POKRAJINSKI ARHIV
Na ogled je razstava fotografij Mojmirja Maraža. Arhiv je odprt od 10. do 19. ure.
LIKOVNA VITRINA ZAVAROVALNICE TRIGLAV
Na ogled je razstava keramike Pine Putrih in likovnih del Franca Goloba
KANAL
SPOMINSKA SOBA MARIJA KOGOJA
Na ogled je razstava, posvečena 100-letnici rojstva muzealca, arhivista in pesnika Ludvika Zorzuta ter originalne skladbe Vinka Vodopivca.
SOLKAN
OSNOVNA SOLA
Na ogled je razstava Zmaga Posega oblikovanje v glini.
VILA BARTOLOMEI
Na ogled je etnološka razstava Skedenj ska krušarica.
KOMENDA
GALERIJA ZALA
Do 9. januarja bo na ogled razstava akademskega slikarja Dušana Lipovca. Informacije na tel: 061/841-204.
LITIJA
GALERIJA MIRE PREGELJ
Do 18. decembra bo na ogled razstava del slikarja Krištofa Zupeta. Galerija je odprta ob delavnikih od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah pa med 9. in 12. uro. Ce si želijo skupine ogledati razstavo ob delavnikih v dopoldanskem Času, naj predhodno najavijo svoj prihod. Vstopnine ni. Tel. 061/881-718 (Zavod za izobraževanje in kulturo Litija).
KOČEVJE
MUZEJ KOČEVJE
Na ogled je razstava Boži-daja Jakca: Risbe z zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda v KoCvju, 1. -3. oktobra 1943. Razstava je posvečena 40. obletnici delovanja Muzeja Kočevje.
KAMNIK
RAZSTAVIŠČE VERONIKA
Do 21. t. m. je na ogled razstava risb Cveta Prevodnika.
KRANJ
CAFE GALERIJA PUNGERT
Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa
Petra Kozjeka.
F-Jk
TRST
TK GALERIJA
Ul. £v. Frančiška 20
Jutri, ob 17.30 otvoritev razstave Rada Jagodica. Za ciklus literarnih srečanj: Zlatka Lokatos.
PROSVETNI DOM -OPČINE
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI
Do 23. t. m. je odprta dokumentarna razstava Trst med vzhodom in zahodom -Politično življenje v Trstu in coni A Julijske krajine leta 1946. Razstavo sta organizirala Knjižnica Finko Tomažič in tovariši v sodelovanju z Arhivom republike Slovenije. Odprta je vsak dan od 16. do 19. ure.
GALERIJA RETTORI TRIBBIO
Ul. delle Beccherie 7/1
Na ogled je prodajna razstava grafik. Razstava bo trajala do 28. t..m. z naslednjim urnikom: ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 13.00, zaprto ob ponedeljkih.
MIRAMARSKI GRAD
Zgodovinski muzej
V soboto, 19. t.m., ob 12.00 odprtje razstave »Načrti za Miramarsob praznovanju VIII. tedna spomeniškega varstva. Prisoten bo glavni direktor prof. Francesco Sisinni.
GALERIJA TORBAN-DENA
Ul. Tor Bandena 1 Do konca decembra je na ogled razstava risb, grafik in skulptur sodobnih umetnikov. Razstavljena so dela Chagalla, Mascherinija, De Chirica Zigaine in še nešteto drugih znanih slikarjev. Razstavo si lahko ogledate od ponedeljka do sobote od 10. do 13. ure in od 16. do 20. ure, ob nedeljah pa od 10. do 13. ure.
GALERIJA MINERVA
Ul. S. Michele 5 in 8 Do 23. t. m. razstavlja akvarele Gianni Mutton. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 10.30 do 12.30 in od 16. do 19.30.
GALERIJA STUDIO TOMMASEO
Ul. del Monte 2/1 Do 10. januarja 1993 je odprta je razstava v poklon Zoranu Kržišniku. Razstavljali bodo Mirsad Berber, Janez Bernik, Jagoda Buic, Jože Ciuha, Andrej Jemec, Adriana Maraž, Vladimir VeliCkoviC in Lojze Spacal. Razstavo si lahko ogledate od torka do sobote od 17. do 20. ure.
MIUE
OBČINSKA RAZSTAVNA DVORANA
V	soboto, 19. t. m., ob 18.30 otvoritev razstave Daniele Frausin z naslovom Blues. Na otvoritvi bo nastopil tudi violinist Roberto Marchio.
ČEDAD
FILIALA BCTKB
Ul. C. Alberto 17
V	petek, 18. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Zore Koren Skerk.
VIDEM
VIDEMSKI GRAD
Do 27. decembra so na ogled slike, ki jih je Aurelio Mistruzzi zapustil videmski pokrajini. Razstavo si lahko ogledate od 9.30 do 12.30 in od 15. do 18. ure, ob praznikih od 9.30 do 12.30, ob ponedeljkih zaprto.
GALLERIA DEL CEN-TRO
Via B. Odorico da Pordenone 3
Do 19. t. m. razstavlja svoje akvarele Camillo Lovi-satti. Razstavo si lahko ogledate od ponedeljka do petka od 17. do 19.30, ob sobotah pa od 10. do 12. ure in od 17. do 19.30. Ob praznikih zaprto.
ARTESEGNO
Ul. D’Aronco 12 Jutri, ob 18.30 otvoritev razstave Luca Alinarija. Umetnika bo na otvoritvi predstavil Franco Batacchi.
Koroška
CELOVEC
DEŽELNA GALERIJA
Burggasse 8
Do 31. januarja 1993 razstavlja Markuš Pernhart.
MESTNA HIŠA
Do 23. t. m. razstavlja Franz Kaplenig.
GALERIJA SLAMA
Benediktiner Platz Do 14. januarja 1993 je na ogled božična razstava. Razstavljajo Tschachler, Plesch-berger, Dimhofer, Haas, Re-grubenar in Fabaner.
BEUAK
DELAVSKA ZBORNICA
Odprta je razstava Ludwi-ga VVallnerja.
GALERIJA OB MESTNEM ZIDU
VVidmanngasse 30 Na ogled je razstava skulptur in plastik Franza VVavera olzanta.
TINJE
GALERIJA TINJE
Do konca decembra razstavlja pastele in olja Karl PeCek.
VELIKOVEC
POSOJILNICA-BANK
2. Mai Strasse Do konca decembra je odprta razstava Jožeta Boschit-za.
Alpe-Jadran
MESTRE
GALLERIA D’ARTE MODERNA S. GIORGIO
Via Ca’ Savorgnan 12 Do 6, januarja 1993 so na ogled slike Lojzeta Spacala. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 10. do 12.30 in od 16. do 19.30, ob praznikih pa od 11. do 13. ure ter od 17. do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto.
RUBRIKE
Sreda, 16. decembra 1992
Jure Sterk
V naročju vetra &
Grožnje s policijo — Švicarji sploh niso preveč varčni — Na Balearskih otokih lahko tudi dežuje
Poklical bom policijo
»Neodvisna Slovenija« se pozibava na sidrišču v zalivu. Če bi jo privezal ob breg v marini, bi stalo tisoč sedemsto pezet, kakih petnajst mark. Sidro drži dobro, na breg pa sem priveslal v pomožnem čolničku, banani. Tistih petnajst mark lahko torej pametneje porabim.
Sidranje pa ni minilo brez zapletov. Brž ko sem se privezal k bregu v ribiški luki, je pribr-zel iz bližnje restavracije droban možicek. Obraz mu je vleklo postrani, oCi pa so stalno mežikale... Iz plohe besed sem razbral le: »Imposible, prohibi-to... tu je za ribice in turizem... morate naprej v marino...«
»Majhna barka, motor pokvarjen... Tu je dosti prostora,« skušam ugovarjati
»Ne in ne,« je pritlikavec trmast, »za popravilo motorja imate eno uro Časa. Če do takrat ne odplujete, bom poklical policijo!«
Prekleto, ravno s to zloglasno policijo naj bi še imel opravka. Veter je močan, pritiska naravnost v luko... Brez motorja ne morem
ven... pa še moj slovenski potni list in slovenska zastava...
Smo res čudni ljudje?
Kot bi ju nekaj prineslo, se pojavita dva švicarska Nemca, ki sta me s pomožnim čolničkom že obiskala na sidrišču. Potegneta me v bližino svoje dvanajstmeterske barkače. Vržem sidro.
Takoj za mojo barčico, kakih deset ali dvajset metrov naprej, so skale; Ce sidro popusti, bom nasedel. Lahko ostanem v samih spodnjicah na bregu, brez barke seveda... Moram drugam!
Najprej na Tomosu zamenjam svečko in ga pripravim do tega, da vžiga. Potem za vsak primer dvignem del glavnega jadra, potegnem iz morja sidro in odplu-jem tja, kjer sem bil zasidran prej. Kot sem že povedal, sem potem priveslal na breg v banani in zdaj sem tu.
Tortilje kmalu zmanjka, jaz pa sem še laCen. No, spet se prikažeta tista dva Švicarja. Skupaj gremo potem v drugo restavracijo, ki je menda bolj poceni. Po poti mi Jurgen in Fritz razlagata, da živita pol leta tu, na Balearih, pol leta pa »pridelujeta«
franke doma v Švici.
Pogovor zavije tudi na našo vojno.
»Vi ste res Čudni ljudje,« razmišlja Fritz, »trideset let gradite, potem pa vse porušite...«
»Ce bi živeli v Švici, se prav gotovo ne bi šli vojne... Sicer pa je v Sloveniji že nekaj časa mir!« mu odvrnem, nisem pa prepričan, če so moji argumenti zalegli. Zal Evropejci bolj zahodno od nas niso živeli skupaj z Balkanci in vidijo le svoje težave. Da bodo morali po novem v Grčijo čez pet meja namesto čez dve, na primer...
No, na koncu Jurgen plača tudi mojo večerjo, čeprav se branim.
»Ne sekiraj se, imam veliko pezet!« se nasmehne.
Mislim, da veliko več od pezet zaležejo tisti njegovi franki. Ce bo še kdo rekel, da so Švicarji stiskači, ga bom nekam sunil...
Palma de Mallorca, 29. 9., nedelja
Ravnokar sem prišel iz mesta, kjer sem telefoniral domov. Tu je namreč telefon po deseti zvečer skoraj za polovico cenejši. Očitno se tudi telefon
ravna po španskem urniku, po katerem se pravo življenje začenja šele ponoči. Ko hodim okrog polnoči k telefonu, se prebijam skozi roje mularije, ki oblega disko nasproti marine.
Marina je ogromna, barke še »ogromnejše«, v mesto pa je kar daleč. V tej ekskluzivni in dragi marini pa sanitarije in tuši delajo le po dve ali tri ure na dan. Prekleti Spanci! Vzamejo veliko, dajo čim manj. Ze Italijani, ki so jadrali tod, so mi v Palermu pripovedovali, da so ti Balearčani prav neužitni.
Obisk z Gorenjske
Sicer pa sem iz Puer-to Petra odrinil pred dvema dnevoma, ko je veter končno zapihal od severovzhoda. Med plovbo mi je nagajal avtopilot, pa veter je črka val, pa valovi mrtvega morja so mi tolkli naravnost v premec, pa še in še še... No, ko ob osmih zvečer Francozi povedo, da bo potegnil močan jugozahodnik, mi je dovolj. Obrnem proti Palmi, glavnemu mestu otoka Mallorce. Potem se je za nameček še veter obrnil iz Palme in spet sem ga imel v nos. Po vseh težavah
Da se na barki ne bi počutil utesnjeno, se dostikrat takole pretegnem
sem bil privezan v marini šele včeraj ob štirih zjutraj. Po celi noCi garanje brez spanja... Takoj sem se spravil na ležišče, pa ne za dolgo. Skozi sanje slišim razgovor, potem pa jo nekdo prav na glas ureže:
»Ejga Sterka!«
Takoj sem buden! Prekleto, saj to so Gorenjci! Ko pogledam iz barke, vidim dva. Eden je stari znanec, Aleš iz Ljubljane. S tistim drugim sta iz Jadrana za nemškega lastnika pripeljala kar veliko barkačo. Nemec se je prestrašil vojne in je barko spravil na varno... Meni pa domača družba pride zelo prav. Izvem ne ravno najbolj sveže novice, predvsem pa se dodobra nagovorim po
domače.
Cez dan se veter pošteno okrepi, tako da sem kar vesel, da sem slišal tisto vremensko napoved in obrnil v luko. Jezi me pa, da tu izgubljam čas in denar. Sicer pa pravijo, da je potrpljenje božja mast in na morju se je treba z njo kar pogosto mazati. Ibiza, 5.10. zvečer
Ta Ibiza je zame prekleta. Priplul sem pred petimi dnevi, potem ko sta se v Palmi poslovila Aleš in njegov prijatelj. Zdaj pa čakam in se jezim. Vedno, ko hočem odpluti, se nekaj zgodi in spet sem tu.
Predvčerajšnjim mi je odpovedal avtopilot, ko sem bil že na morju, potem pa sem bil še srečen, da sem se lahko vrnil. Vso noč se je bli-
skalo in grmelo kot za stavo, lilo pa je kot iz škafa. Česa takega še nisem videl. Pihalo je gotovo za osem ali devet vetrov. Ce bi bil na morju, bi mi najbrž kar trda predla, če že ne bi dobil strele v jambor. Naslednjega dne je bilo po radiu slišati, da je nad Valencijo, ki niti ni daleč na zahodu, nastala nekakšna tromba in da niti meteorologi niso vedeli, kaj se bo iz tega izcimilo. Jaz sem vedel. Štiriletni mornarček No, dolgčas pa mi kljub čakanju ni bilo. Včeraj sem bil povabljen na kozarček k sosedom na trinajstmeter-sko jadrnico, ki je bila privezana zraven moje »Neodvisne Slovenije«. Tisti kozarček se je potem v dobri družbi
Fotografija: Jure Sterk
razpotegnil kar v steklenico. Do treh zjutraj so bili menoj še Alfonzo, Alberto, Jorge, Ines in Pepita. Ines spada k Albertu, Pepita k Jorge-ju, Alberto pa še nikamor. Na barki živita dve družini s tremi otroki. Štiriletni Juanchito je že preplul Atlantik...
Jorge in Pepita sta bila pred letom v Braziliji in naposlušal sem se vsega lepega o Bahiji in čudoviti tropski laguni, ob kateri leži. Tam je menda kar nekaj jadralcev, ki v tem tropskem raju živijo po deset let in več. Domotožje in samota, ki sta me po odhodu mojih Slovencev iz Palme prav zabolela, sta v dobri družbi hitro izhlapela.
(nadaljevanje prihodnji ponedeljek)
17. decembra
Človekova želja leteti in obvladovati zračne višave se je morala do polnosti uresničiti in seči celo v vesolje, da se je vrnila na sam začetek - k zmaju in balonu na topel zrak.
Zanimivo je opazovati lebdeče balone in hrabre zmajaije. Kot da smo se naveličali tehnično popolnih reaktivnih velikanov in nadzvočnih lovcev.
Pot do neomejenih možnosti današnjega dne pa je bila dolga in težavna. Preveč pionirjev letenja je žalostno končalo preden je človek obvladal zakonitosti novega sredstva.
Kaj več kot jadrati je človeku uspelo šele, ko se je pojavil dovolj močan, a lahek pogonski motor. Te možnosti sta prva uspešno izkoristila brata Wilbur in Orville Wright in 17. decembra leta 1903 prvič poletela z motornim letalom lastne konstrukcije.
Pri nas je ledino oral Edvard Rusjan, ki je prvič poletel z lastnim letalom leta 1909. Z bratom Jožetom sta izdelala devet letal, dokler se Edvard leta 1911 ni smrtno ponesrečil na mitingu v Beogradu. Bil je 34. žrtev motornega letenja na svetu.
Danes se Slovenci uspešno ukvarjamo z vsemi vrstami letenja, sami pa izdelujemo odlična jadralna letala.
RECEPT
Zajčji ragu
SESTAVINE:
mlad domači zajec, 120 g mesnate slanine, 120 g čebule, nekaj šalotk, strok česna, žlica moke, sol, poper, brinove jagode , limonina lupina, 1/4 I rdečega vina, 200 g svežih šampinjonov
ČAS PRIPRAVE: 50 minut
Velikega mladega zajca razkosamo na ' srednje velike kose. V kozici raztopimo na ' kocke narezano mesnato slanino, v njej z vseh strani opečemo kose zajca, dodamo jetrca, narezane šampinjone, nekaj šalotk, drobno sesekljano čebulo in strt česen.
Ko vse lepo zarumeni, potresemo z moko, dobro premešamo in počasi dolivamo pol litra vrele vode ali juhe. Začinimo s soljo, grobo zmletim poprom, brinovimi jagodami in limonino lupino ter prilijemo rdeče vino. Dušimo pri nižji temperaturi, dokler se meso ne zmehča. Ponudimo s širokimi rezanci z maslom.
Adamlje)
(Slavko
ZELENI RECEPT
Krompirjev pire s kitajskim zeljem
SESTAVINE:
1	majhna glava kitajskega zelja, 6 krompirjev, 1 strok česna, 2 žlici sojinega zdroba,
2	žlici sojine omake, 1 žlica masla, sol, curry, peteršilj
Zarezano ali prerezano zeljno glavo damo kuhat v vrelo osoljeno vodo. Krompir skuhamo in ga pretlačimo v pire. Kuhano kitajsko zelje sesekljamo kot špinačo in ga zmešamo s pirejem. Primešamo vse ostale sestavine in ponudimo. Ce je jed pregosta, prilijemo malo zeljne vode.
(Neva Miklavčič Predan, iz knjige Štirje letni časi v kuhinji - jesen)
"rse več ljudi zadnja \ / leta prisega na V zdravo prehrano, s katero je mogoče pregnati tegobe časa, ki ga živimo. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi zelišča in dišavnice. Zakaj bi na primer kot dodatek jedem uporabljali vedno le vegeto ali jušne kocke? Prav tako dobre (in bolj zdrave) bodo, če bomo uporabili doma vzgojene zeli. Vzorni vrtičkarji pona-
vadi za čez zimo nasuši-jo šetraj, baziliko, timijan in majaron. Mnogi pa te priložnosti nimajo in morajo vse našteto kupiti. Vendar je tudi Cez zimo mogoCe zeli gojiti doma, na okenski polici. Pa še lep okras v stanovanju bodo, ko bo zunaj padel seng.
Takšno gojenje ni posebej zahtevno in se ga lahko lotijo tudi vrtnarji - začetniki. Seveda pa je treba upoštevati nekaj osnovnih navodil. Prostor, kjer bomo gojili zeli, mora biti zelo svetel, zato bodo še najbolj primerne okenske police. Vendar ne tiste, pod katerimi so radiatorji. Nasploh je v tako ogrevanih stanovanjih zrak ponavadi presuh, zato ne bo odveC, Ce bomo na nekatere radiatorje obesili posode z vodo. Ne samo rastlinam, tudi nam bo prijalo. Za začetnike naj velja pravilo, da ima vsaka rastlina svojo posodo. Seveda je zeli mogoče gojiti v skupnih zabojčkih, vendar take združbe zahtevajo več znanja. Posode napolnimo z zemljo iz
MOJ VRT
kompostnikov, ki vsebuje veliko organskih snovi. Na dno natresemo pesek ali glinopor, da bo voda ob zalivanju lahko sproti odtekala. Lonci morajo torej imeti na dnu odprtine. Podstavke sproti praznimo. Ker potrebujejo zeli poleg svetlobe tudi veliko kisika, stanovanja večkrat prezračimo, vendar ne tako, da bodo rastline na prepihu. Zalivamo zmerno, najbolje s postano vodo, ki ne sme biti prehladna. Sicer pa nam bo pogled na rastline kmalu pokazal, če ravnamo pravilno.
Nasploh velja, da enoletne dišavnice niso najbolj primerne za gojenje v stanovanju, Čeprav zelo dobro uspevajo v balkonskih koritih. Za stanovanja so bolj primerne večletne zeli, kot so rožmarin, timijan, razne vrste met, melisa, pa tudi drobnjak in vrtna kreša. V stanovanju dobro uspeva tudi peteršilj.
Pri gojenju vrtne kraše, ponekod ji pravijo tudi draguša, tudi začetniki ne bodo imeli večjih težav, ker je rastlina zelo nezahtevna. Vsebuje veliko vitaminov in še iz časov ljudskega zdravilstva je znana po tem, da lajša mnoge zdravstvene težave, zato nas bo njena nagla rast pozimi še posebej razveselila. Seme je naprodaj v naših semenarnah, imajo pa ga tudi zeliščarice na vseh večjih tržnicah. Posoda za gojenje naj bo plitva, najbolje glinasta. Napolnimo je z vato, pivnikom ali kakšno drugo snovjo, ki zadržuje vlago. Navla-žen pivnik nato na gosto prekrijemo s semenom in za dva do tri dni postavimo v temen prostor. Ko kreša vzkali, posodo postavimo na okensko polico. Počakamo le še teden dni in rastlinice so že primerne za prvo rezanje. Mlada nežna stebelca uporabimo za pikantne obloge
na obloženih kruhkih ali kot dodatek raznim solatam. Nekateri drobno sesekljano krešo dodajo v penasto umešano maslo kot namaz. Kreša ima prijeten vonj in okus, zato se bomo nanjo hitro navadili.
Za gojenje na okenski polici je primeren tudi drobnjak. Konec decembra je pravi Cas, da del grmička izkopljemo z vrta in prenesemo v stanovanje. Pozimi dobro odžene le tisti drobnjak, ki je bil vsaj enkrat izpostavljen slani. Lonce postavimo na svetlo in toplo mesto. Ko se začno poganjki daljšati, jih takoj porežemo. Velja namreč pravilo, da bolj kot režemo, bolj rastlina odganja. Drobnjak je, podobno kot kreša, dober dodatek mnogim jedem, ki postanejo bolj okusne. Uporabimo ga lahko tudi pri peki. Se posebej slastna je ocvirkovka, ki ji dodamo drobno zrezan drobnjak.
ZDRAVA HRANA
Do kdaj le iz uvoza?
Milka Pance - CZP Kmečki glas
rejšnjič smo po-l-J vedali, v čem se -L ekološko kmetijstvo razlikuje od tradicionalnega. V Evropi se namreč pojem ekološko kmetijstvo uveljavlja za organizirano pridelavo hrane na kmetijah, ki so prenehale uporabljati kemična sredstva.
Svet Evropske gospodarske skupnosti je že junija lani sprejel posebno odredbo o pridelavi ekološko neoporečne hrane in njenem ustreznem označevanju, in sicer na podlagi temeljnih smernic, ki jih je oblikovala mednarodne evropska organizacija IFOAM. Odredba je po zaslugi kmetijskih strokovnjakov Biotehniške fakultete prevedena tudi v slovenščino in je bila novembra lani objavljena v posebni prilogi tednika Kmečki glas. To pa je praktično vse.
Imamo tudi nekaj posameznikov, ki orjejo ledino v pridelavi biohrane. Ti si prizadevajo, da bi Slovenija na podlagi odredbe sprejela nekaj temeljnih zakonov, med njimi seveda najprej zakon o ekološkem kmetijstvu, ki velja že v večini evropskih držav.
Enako pomemben je tudi nadzor nad pridelanimi živili in pridelavo samo, kajti le tako je mogoče zajam-
čiti ustrezno kakovost. Vendar bi tega ne smeli opravljati od države pooblaščeni uradniki, temveč komisije, katerih člani bi bili iz vrst pridelovalcev, predelovalcev in uporabnikov.
Hkrati bi bilo treba popraviti dolgoročni razvojni načrt in ugotoviti, kje pri nas je sploh mogoče začeti z za naravo neškodljivim kmetovanjem in opustiti uporabo kemikalij. Po izkušnjah iz drugih držav pridejo v poštev naravno zaokroženi kompleksi kmetijskih zemljišč z vodnimi izviri, predvsem v neposredni bližini večjih krajev.
Tudi glede financiranja bi morali pri nas najti podobne rešitve kot v drugih, kjer odstotek, ponekod tudi več, vsote, ki je namenjena proračunskemu subvencioniranju kmetijstva, odvajajo za »do narave prijazno« kmetovanje. Tako lahko na primer nemški kmet za vsak hektar, ki ga namerava obdelati v skladu s smernicami IFOAM, dobi do 800 mark subvencije, država pa iz tega sofinancira tudi analize zemlje, regresira obrestno mero za kredite ter nakup posebnih semen in sadik.
Kot zanimivost naj povemo, da je naš sistem regresiranja in investicij v kmetijstvu
tak, da tisti, ki so se odločili za tovrstno pridelavo, do tega sploh niso upravičeni. Regres je namreč mogoče dobiti samo za seme, ki je razkuženo s kemikalijami. Sicer pa bi morala država odpraviti tudi prometni davek pri prodaji te hrane in pri pogovorih s tujimi vlagatelji nastopiti kot garant. Kajti po mnenju mnogih uglednih tujih kmetijskih strokovnjakov ima Slovenija zaradi zdravega okolja za pridelavo ekološko neoporečne hrane v primerjavi z ostalo Evropo številne prednosti.
Bi pa morala pospeševalno delo na tem področju prevzeti posebna pospeševalna služba, kajti strokovnjaki, ki pospešujejo tradicionalno kmetovanje, tega ne bi zmogli, ker se tehnologiji med seboj izključujeta. Zato bi morali deset strokovnjakov, ki so si že pridobili nekaj izkušenj, dopolnilno izobraziti v tujini in tako ujeti vsaj rep Evrope.
Prav škoda je namreč, da se v mnogih tako imenovanih bio-trgovinah police šibijo pod težo uvožene biohrane, medtem ko si Slovenija z visokimi izvoznimi spodbudami prizadeva za izvoz tiste hrane, ki je je v Evropi tako ali tako preveč.
RADIO TV
Sreda, 16. decembra 1992
ODDAJE V SLOVENŠČINI
IT SLOVENIJA 1
Video strani Program za otroke:
Zlati prah: O možu in ženi, ponovitev Denver - poslednji dinozaver,
7/20 del ameriške risane nanizanke, ponovitev Policaj in Cefizelj, ponovitev gledališke predstave Tone Čufar z Jesenic
Sestre, 2/7 del ameriške nadaljevanke, ponovitev
Poslovna borza, ponovitev
Poročila
Poslovne informacije TV dnevnik 1
Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport
Žarišče
Film tedna: sodobni nemški film:
Prisrčno dobrodošli, VPS 2035 TV dnevnik 3, vreme, šport, VPS 2210 SOVA:
Radio FM,
12/13 del ameriške humoristične nariiz., VPS 2245 Želite, milord?, 5/6 del angleške humoristične nanizanke, VPS 2310 Video strani
IT SLOVENIJA 2	
	Video strank
	Osmi dan, ponovitev
	Sova, ponovitev Fina gospa, 1/6 del angleške nanizanke Želite, milord?, 4/6 del angleške humoristične nanizanke
	Slovenska kronika
	Regionalni programi - Maribor
	Psiho
	EPP
	TV dnevnik HTV
	Športna sreda
	Ob Sori s Škofjeloškim oktetom
4	I >
	Astrološka napoved
	RIS, risanke in spoti
	Drugačen svet, 52, del ameriške nadaljevanke, ponovitev
	Napoved sporeda in vreme
	Božidar Jakac: Podobe ha filmskem traku, 13, del
	Male živali
	Ninja želve, 8, del risanke Neustrašne, pogumne in simpatične želve, junaki najbolj priljubljene risane serije...
	Kult-ura, pol ure kulture
	967 zlo, ameriški film, grozljivka
	Drugačen svet, 53. del ameriške nadaljevanke
	Vreme
	Dnevnoinformativni program
	Poročila v angleščini: Deutsche Welle
	Astrološka napoved
	MCM
® KOPER		
	Primorska kronika Studio 2 mladi	
© RAI 1		S	1? RETE 4
	Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo		Aktualno: Telesveglia, vmes od 7.00 dalje vsakih 30 min. vesti
	Dok.: Un solo mondo		Nad.: Marilena, 10.00
	Dnevnik 1 iz Milana		Marcellina, 10.30 Ines,
	Nan.: Passione mia 2		Celeste
	Variete: Servizio a do-		Variete: A časa nostra
	micilio, vmes (12.30)		Kratke vesti
	dnevnik 1		Nad.: Sentieri
	Dnevnik in Tri minute		TG 4 vesti
	Variete: Prove e provi-ni a Scommettiamo		Variete: Buon pome-riggio
	che..?		Nad.: Sentieri, Maria
	Italijanska kronika		Rubrika o lepoti
	Otroški variete		Nad.: Amanda, Febbre
	Nanizanki		d’ amore
	Mladinski variete: Big!		TG 4 vesti
	Danes v Parlamentu		Aktualno: C’ eravamo
	Nogomet: Malta-Italija		tanto amati
	Under 21 (EP)		Kviz: La cena e servita
	Aktualno: Italija, na-		TG 4 vesti
	vodila za uporabo		Nad.: Gloria
	Dnevnik 1		Variete: Questo e amo-
	Vreme in dnevnik		re (vodi S, Vicario)
	Variete: Caro Toto, ti		Kviz: Io, tu e mamma
	voglio presentare...		TG 4 nočne vesti
	Caffe italiano		Nan.: Kojak, 0.30 Uno
	Dnevnik Športna sreda		sceriffo a New York
			
<	| RAI 2	1	D CANALE5
			Na prvi strani
			
	Metropolitan Police		Variete: Maurizio Co-
	Otroški variete		stanzo Show (pon.)
	Ristorante Italia		Nan.: Alla conquista
	Film: Silenzio, si špa-		del West
	ra (kom., It. 1955)		Variete: ore 12
	Nan.: Lassie		Dnevnik TG 5
	Kratke vesti		Sgarbi quotidiani
	Variete: I fatti vostri		Variete: Non h la RAI
	Dnevnik, Gospodarst-		Aktualno:	Forum,
	vo, O motorjih, vreme		15.15 Agenzia matri-
	Sto ključev ža Evropo		moniale, 15.45 Ti amo
	Nad.: Quando si ama,		parliamone
	14.40 Santa Barbara		Otroški variete
	Kronika v živo: Detto		Kviz: OK il prezzo h
	tra noi		giusto, 19.00 La ruota
	Vesti in iz Parlamenta		della fortuna
	Nan.: Jackie in Mike,		Dnevnik TG 5
	nato šport		Striscia la notizia
	Nan.: Hunter, Vreme		Aktualno: Affari di fa-
	Nad.: Beautiful		miglia, 22.00 Scene da
	Dnevnik in šport		un matrimonio
	Film: Codice Magnum		Aktualno: Spazio 5
	(krim., ZDA 1986)		Variete: Maurizio Co-
	Aktualno: Mixer		stanzo Show, vmes
	Dnevnik in vreme		(24.00) TG 5 vesti
	Film: Zaffiro nero		
RAI 3
V kioskih, Televideo Drobci
Kratke vesti iz Milana Proza: Le miserie di monssu Travet Deželne vesti ^ Popoldanski dnevnik Sola se posodablja Samo za šport Športna rubrika Derby Dok. oddaja: Geo D. Raffai odgovarja Vreme in dnevnik Deželne vesti Telegiomale Zero Variete: Blob Una cartolina Mi manda Lubrano Dnevnik ob 22.30 Milano, Italia Ttamburi della Cina
%	i> ITALIA 1
	Pregled tiska
	Otroški variete
	Nanizanke
	Odprti studio
	Nan.: Lepotica in zver
	Otroški variete
	Variete; Unomania
	Nan.: A-Team
	Varieteji: Twin Clips, 17.20 Lo dici tu, 17.25 Milico
	Film: Per gioco e. per amore (kom., ZDA 1988), nato šport
	Variete: Karaoke
	Film: Seduttore a do-micilio (kom., 1989, i Patrick Dempsey)
	Film: Excalibur (pust., VB 1981)
	Odprti studio, pregled tiska in Studio spori
® TMC	
	Tečaj angleščine
	Nad.: Doppio imbro-glio, 9.30 Potere
	Rubrika: Ženska TV
	Nan.: Doris Day Show
	Variete: Kosilo z Wil-mo
	TMC News - Šport ’
	Film: In corsa per ltoro (pust., ZDA 1985, i. Anthony Edwards)
	Risanke: Snack
	Variete: Amici mostri
	Rubrika: Zenska TV
	Vesti: TMC News
	Pravljica
	Nan,: Maguy - Un ami-co che ci vuole troppo bene
	Variete: 93 (vodi Um-berto Smaila)
	Variete: T’amo TV
	TMC News in vreme
	Športna oddaja: Mon-docalcio
	Film: Mosca non črede alle lacrime (kom., SZ 1981, i. Vera Alenkova, zadnji del)
	Aktualno: CNN News
@H ITALIA 7	
	Risanke
	Nad.: Gara a čara
	Nanizanka
	USA Today News
	Nad.: Aspettando il domani, Il tempo della nostra vita
	Deželni programi
	Sette in allegria
	Nan.: Mississippi
	Il sasso nella scarpa
	Film: Faccia a faccia (vestern, It. 1967, i. Gian Maria Volontb)
	News Line - Vesti
	Variete: Colpo grosso story
	Film: Mio zio Benia-mino - L’uomo dal mantello rosso (kom., Fr. 1969)
	Kino in News Line
© TELEFRIULI	
	Kratke vesti
	Starlandia
	Nanizanka
	Nad.: Destini
	Večerne vesti
	Rubrika o obrtništvu
	Ena rastlina na dan
	Film: Moše (zgod., It. 1976, 4. del)
	Rubrika
	Nočne vesti
TELE 4
14.00
19.30
(Se povezuje s sporedi Italia 1]
Lastne oddaje:
Kronika in komentar Dogodki in odmevi
® Koper	
	Rayanovi, ameriška nadaljevanka
	Zdravniki s krili, avstralska nadaljevanka
	Glasbeni vrtiljak
	Novice
	Čarobna svetilka, otroški program Risanke Ovire, 2. del angleške nadaljevanke
	Festival avtorske popevke, ponovitev 3. oddaje
	Primorska kronika; Studio 2 mladi
	TV dnevnik
	V premislek: Teden boja proti mamilom
	Rayanovi, ameriška nanizanka
	Zdravniki s krili
	Bersaglio
	V premislek vsem: Teden boja proti mamilom
	TV dnevnik
	Ljubezen danes, italijanska melodrama; režija: E. Mulargia
	
mir Avstrija 1	
	Ponovitve oddaja
	Archie in Harry, pon. ameriškega filma
	Sinha Moča, 66. del
	Tekmeci na dirkališču
	Družina Meier, serija
	Jaz in ti, otroški program
	Niklaas, risana serija
	Lutkovni cirkus klovna Habakuka
	Kralj iz Narnije, otroška serija
	Zvezde pripovedujejo svoje najljubše pravljice
	Mini čas v sliki
	Wurlitzer
	Cas v sliki
	Blagoslovljena dvojica
	Papagaj,	avstrij- sko/nemški tv film
	Aljaska, hmn. serija
	Videti Malto in umreti, angl. kriminalka
	PorocilaO
raHF3 Avstrija 2
	Čas v sliki
	Leksikon umetnikov
	Ob evropskem letu varnosti in zdravja
	Zemlja in ljudje
	Hišni duh, serija
	Zarjovi lev, igra
	Lokalni spored
	Čas v sliki, vreme
	Kultura
	Argumenti
	Cas v sliki
	Pregrade sanj, avstrijska tv igra
	Astrud Gilberto, kraljica bossa nove na dunajskem jazz festivalu 1991
	Poročila; Tisoč mojstrovin
OtO Hrvaška 1	
	Poročila TV koledar Zgodbe iz Monticella, 23. del
	Poročila
	TV šola
	Ameriška angleščina
	Zgodbe o lisici, 13., zadnji de
	Risani film
	Poročila Ko se svet vrti, 22.del ameriške nadaljevanke
	Monofon
	Poročila
	Slika na sliko
	Velika pričakovanja, ponovitev 2/6 dela
	Poročila
	Učimo o Hrvaški: Bu-
	njevački Hrvati
	Divji svet otrok, 11. del
	Poročila
	Santa Barbara, 275. del ameriške nadaljevanke
	Dnevnik 1
	Klub, avstralski film
	Obnova Hrvaške
	Dnevnik 2
	Slika na sliko
	Poročila v nemščini
	Poročila
	Sanje brez meja
OČ Hrvaška 2	
	Video strani
	TV koledar
	Strelci, ponovitev ameriškega filma
	Glasba in tv spored
	Dnevnik
	Spori •
	Najstrašnejši umor, 6., zadnji del humoristične serije
	Svila iz puščave, dokumentarni film
	Velika pričakovanja, 3/6 del nadaljevanke
	Glasbeni večer: Habu-nek - življenjsko delo
	Horoskop
@ Madžarska	
	Dobro jutro
	Čez dan
	Viljem Tell, francoska nadaljevanka
	Miami Vice: Nihče ne živi večno
	Igra
	Poročila
	Pregled dnevnih dogodkov
	Kupil bom to žensko, 117. del
	Svet denarja
	Za mladino
	Za boljši jezik
	Igra
	Risanke
	Dnevnik, telešport
	To in ono, zabavni magazin
	Gledališki dnevnik
	Politični debatni spored
TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 20.35
Prisrčno dobrodošli v novem »domu«
Nemški film po motivih romana VValterja Kempowskega
’ Režiser nocojšnjega I filma tedna je Hark Bohm, ki je bil nekoč eden stalnih Fassbin-erjevih igralcev, je s filmom Prisrčno dobrodoš-1 Požel priznanja tako Pri gledalcih kot pri kri-
Avtor romana, erem je posnet : P° rodu iz V5 Nemčije, leta 194
\ Zaradi vohun: sojen
'6 0sem’ zate ^nnestiran in je i
graf s v Našteto E,.f keiementi, ; )el° izhodišče priP0vedi, h
ek mtavliai° tuc
k Rima, kot si
mislil režiser Hark Bohm.
Junak šestindvajsetletni Friederich Dom-browski se po desetih letih zapora prebije na zahod, v vse bolj mirno Zvezno republiko petdesetih let. Zaposli se kot praktikant v domu za težje vzgojljive otroke, ki ga vodi edini človek, s
katerim je imel stike v času zapora. V domu, med majhnimi in velikimi otroci, začne Friederich na skrajno boleč in neposreden način odkrivati življenje, ki so mu ga toliko let prikrivali zaporniški zidovi. Prav tu pa sreča tudi lepo vzgojiteljico Elke in ob njeni senzualni ženskosti doživlja omamo prve ljubezni.
Film Prisrčno dobrodošli, v katerem se za starinskimi zidovi doma vrstijo najbolj pretresljivi prizori, porojeni iz človeških stisk, je poln topline, a hkrati nabit z energijo, ki pripelje do vrste zastrašujoče napetih trenutkov.
Z---------------- -	A
RADIO
Slovenija 1
(UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz)
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00,
10.00,	11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
18.00.	19.00.21.00.23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci;
20.00	Iz glasbenih šol; 20.20 Glasbena panorama; 21.05 Koncert;
22.30	Znane melodije; 23,05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
(UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz)
6.00.	6.30, 7.00,8.30,9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.30 Dopoldne na valu 202; 8.40 Prireditve; 9.45 Kje vas čevelj žuli; 10.40 Primorski val;
11.00	Moped Show; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilizem; 12.40 Štajerski val; 13,00 Danes
do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.50 Šport; 19.30 Melodije po pošti; 21.30 Metalna glasba; 22.20 Rock'n'roll radio.
Slovenija 3
(UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz)
9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Umetniška beseda; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasbenih revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Iz sporedov EBU; 16.45 Naši umetniki; 17.00 Rossinijeve opere; 19.35 Intermezzo;
20.00	Radioteka; 21.30 Pro Musiča Antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasba pripoveduje...; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik;
6.00	Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled ti-
ska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Servisne informacije;
9.00	Pesem tedna; 10.00 Tolar ni vse; 10.30 Primorski val 202;
11.30	Hladno...toplo... vroče;
12.30	Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.Č0 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema;
17.00	Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice;
18.00	Glasbene aktualnosti;
19.00	Zaključek - prenos RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30,
14.30.16.30.17.30.18.30	Poročila;
7.15,	12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik;
6.00	Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.50 Astrološki kotiček; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasbene turneje; 9,35 Glasbene Zelje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine;
11.00	Iz kulturnega sveta; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Zelja po glasbi; 14,45 Od komične popevke do demencialnega rocka; 16.00 Ob štirih popoldne; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock slovar; 17.20 Single tednna; 17.35 Zgodovina rocka; 18.00
Spomin iz Italije; 18.45 Novi glasbeni tokovi; 19.20 New Age;
20.00	Nočni program.
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00,
10.00	14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev; 8.40 Slov. glasba; 9.15 New Age, 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga; 11.40 Kantav-torji; 12.00 Pesnice in pisateljice v anglosaški književnosti; 12.20 Evergreeni; 12.40 Ceciljanka 1992; 13.20 Krajevne stvarnosti;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Instrumentalni solisti; 15.30 Mladi val;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 1492 ali kaj je kdo odkril; 18.30 Spirituals; 19.20 Zaključek sporedov.
Radio Opčine
11,30, 15.30, 17.30 Poročila;
10.00	Matineja; 19.00 Glasba po željah; 21.00 Pogovor z odvetnikom; 22.30 Drugi Trst.
Radio Koroška
18.10-19.00 Glasbena sreda.
SATELIT
SUPER
5.30	Victory, poslovne novice, The Mix; 12.30 Finančne novice; 12.40 Media Europe; 13.30 Novice; 14.00 Inside edition; 14.30 Se-rie Noire, 16.00 The Mix; 17.00 On the Air; 18,30 Bonanza; 19.30 Se-rie Noire; 20.00 I Spy; 21.00 Inside Edition; 21.30 Focus; 22.00 Novice, reportaže; 22,45 US Market WRA; 23.00 Accused of Murder (krim., ZDA 1957); 0.20 News Wat-ch; 0.50 Focus, The Mix ali Night;
2.00	China News Europe.
SKY ONE
6.00	DJ Kat Show; 9.40 Mrs Pep-perpot; 9.55 Playabout; 10.10 Risanke; 10,30 The pyramid game;
11.00	Let's make a deal; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Mladi in nemirni; 13.00 Sokolov greben; 14,00 E Street; 14.30 Drugi svet; 15.20 Santa Barbara; 15.45 Maude;
16.15	The New Leave It To The Beaver; 18.00 Star Trek; The next generation; 19,00 Rescue; 19,30 E Street; 20.00 Alf; 20,30 Družinske vezi; 21.00 S.I.B.S.; 21.30 The Hei-ghts; 22,30 W.I.O.U.; 23.30 Studs;
24.00	Star Trek: The Next Generation.
EUROSPORT
9.00	Aerobika: 9.30 Ritmična gimnastika: 11.30 Aerobika;
12.00	Evrogoli; 13.00 Smučanje;
14.00	Nogometna zgodba; 15.00 Ritmična gimnastika; 17.00 Nogometna zgodba; 18.00 Smučanje: SP v prostem slogu;
19.00	Boks; 20.00 EP v karateju;
21.00	Eurofun; 21.30 Športne novice; 22.00 Eurotop Event; 24.00 Eurofun; 0.30 Športne novice
SCREENSPORT
8.00	Aerobika; 8.30 Longitude;
9.00	Nogomet; 10.00 Kickboks;
11.00	Nogomet: Brazilska liga;
12.00	Aerobika; 12.30 Kegljanje;
13.30	Ameriški nogomet; 15.30 Boks; 17.30 Konjeništvo; 18.30 Kegljanje; 19.30 Kickboks; ; 20.30 Kolesarstvo: šestdnevna dirka;
21.30	Global Adventure Sports;
22.00	Košarka; 24,00 Nogomet.
MTV
7.00	Awake On The Wild Side;
10.00	Video; 12.30 Rockumen-tary: The Cure; 13.00 Video;
15.00	The Pulse With Swatch;
16.00	Greatest Hits; 17.00 Coca Cola Report; 17.15 MTV v kinu;
17.30	Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 The Real Worid; 18.30 MTV Prime; 20.00 Dial MTV, 20.30 Most Wanted; 22.00 Greatest Hits; 23,00 Coca Cola Report;
23.15	MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00 Post Modem; 2.00 Video; 3,00 Yoi;
3.30	Nočni video.
SKY MOVIES
7.00	Pregled programa; 9,40 En-, tertainment Tonight; 11.00 Seige at Marion; 13.00 The BestMan;
15.00	Just a Regular Kid; 16,00 Everyday heroes; 17.00 National Lampoon's Christmas Vacation;
19.00	Seige at Marion; 20.40 En-tertainment Tonight; 23.00 The King of New York; 0.05 Eleven days, Eleven Nights Part 2; 2.20 Madhouse; 3.50 Savage Harbor;
5.10	A Perfect Little Murder.
MOVIE CHANNEL
6.00	The Truth About Women;
8.00	Across Five Aprils; 10.00 The Joker Is Wild; 10.10 The Captive Heart; 12.00 Space Riders; 14.00 The Fantastic World of DC Collins; 16.00 Strachaser: The Legend Of Orin; 18.00 The Young Wive's Tale; 20.00 The Kid Who Loved Christmas; 22.00 Film po izbiri gledalcev; Reversal of Fortune ali Musič Box; 24.00 l'm Dan-cing as Fošt as l'Can; 1.55 The Four Twenties; 3,50 To Kili a Priest.
PRO 7
6.10	Serije: Agencija Maxwell; 6.55 Vicky, 7,20 Risanke, 8.55 Neizprosna a prisrčna, 9.45 Agentka s srcem; 10.50 Maščevalec v črnem (vestern, ZDA 1954); 12.15 Ulice San Francisca;
13.05	Show Billa Cosbyja; 13.35 Colt za vse primere; 14,25 Brodarji z Volge (It,-Fr. 1958, i. John Derek); 15.55 Neizprosna, a prisrčna: Dolgo prebujanje; 16.45 Risanke; 18.30 Show Billa Cosbyja:
19.00	Ulice San Francisca:; 20.00 Poročila; 20.15 Zapeljivca (kom., ZDA 1985, i. Rob Morrow); 21.55 Jake in McCabe; 22.45 Noč brez usmiljenja (ZDA 1985, i. Richard Thomas); 0.20 Poročila.
RTL
6.00	Jutranji program; 9.10 Serije: Marcus Welby, 10.00 Bogati in lepi; 10.30 Cena je vroča; 11.00 Tvegano; 11.30 Družinski dvoboj;
12.00	Opoldanski magazin; 12.30 Mladi in strastni; 13.20 Kalifornijski klan; 14.15 Springfieldova zgodba; 15.00 Modra kri; 16.00 Hans Meiser; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Enajst 99; 18,45 Poročila; 19.15 Eksplozivno; 19.45 Dobri Časi, slabi časi; 20.15 Morilec s kladivom (ZDA 1989, i. Robert Urich); 22.15 TV Štern, magazin; 22.45 Nogomet; 23.15 Nočni show Gott-schalk; 24.00 Sunset Beat; 1.00 Strašno prijazna družina; 1.30 Kdo je šef?; 2.00 Quincy: ne zaupaj nobene odvetniku.
SATI
5.30	Regionalna poročila; 6,00 Dobro jutro; 8.30 Ponovitve:
12.45	TV Borza; 13.35 Pod kalifornijskim soncem; 14.30 Sosedi;
15.05	Colbyjevi; 16.00 MavGyver: TeZka voda; 17.05 Pojdi na vse;
17.45	Regionalna poročila; 18.15 Bingo; 18.45 Poročila; 19.00 Šport; 19.20 Kolo sreče; 20.15 krčma v Spessartu (kom., Nem. 1957); 22.00 Žgoče; 22.30 Schrei-nemakersova v živo; 23.40 Kako te ljubim? (kom., ZDA 1970; 1.30 MacGyver.
TELES
6.15	Vrhunski model; 6.40 Bim Bam Bino; 9.20 Sosedov primer; 9.50 Nevarni zaliv; 10.15 Umik;
10.45	Hop ali Top; 11.25 Divji zahod; 12.35 S prizorišča; 13.00 Bim Bam Bino; 16.10 Wildcat; 16.35 Igra z ognjem; 17.00 Sosedov primer; 17.30 Nevarni zaliv;
17.55	Zakon orožja; 18.45 Fazit;
18.55	Unik; 19.30 Hop ali top;
20.15	Nočna patrulja; 21.10 Zadnji skok čez plot; 23.00 Boj proti mafiji; 1.35 Worldnews,
N ooo
STOCKHOI
PO SVETU
HELSINKI...
OSLO.......
STOCKHOLM
K0BENHAVN
MOSKVA....
BERLIN....
VARŠAVA...
LONDON....
AMSTERDAM
BRUSELJ...
BONN......
FRANKFURT...
PARIZ.....
DUNAJ.....
mOnchen....
ZURICH....
ŽENEVA....
RIM.......
MILAN.....
BEOGRAD....
NICA......
BARCELONA
BUKAREŠTA...
CARIGRAD...
MADRID....
LIZBONA...
ATENE.....
LARNAKA...
TUNIS......
ALŽIR.....
MALTA.....
JERUZALEM .. KAIRO.....
MOSKVA O
K0BENH,
O MINSK
LONDON
O HAMBURG
AMSTERDAM Q BERLIN
O VARŠAVA
O KIJEV
O PRAGA
O PARIZ
MONCHEN
O DUNAJ
H LJUBLJANA v O BUDIMPEŠTA
S O ZAGREB
ZURICH O
MILANO O
SOFIJA
iOGRAD O
O MADRID
LIZBONA
O ANKARA
i ATENE
PALERMO
TRIPOLI
val se iznad zahodne Evrope le počasi pomika proti Alpam. Nad naše kraje priteka suh in topel zrak.
VREMENSKA SLIKA
Nad srednjo Evropo, Balkanom in osrednjim delom Sredozemlja je območje visokega zračnega pritiska. Frontalni
BENGAZI
KAIRO o
okluzija
hladna
fronta
topla
fronta
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.21 najvišje 37 cm, ob 8.58 najnižje-11 cm, ob 13.42 najvišje 6 cm, ob 19.56 najnižje -30 cm. Jutri: ob 3.23 najvišje 38 cm, ob 10.38 najnižje -18 cm, ob 15.45 najvišje 0 cm, ob 21.06 najnižje -21 cm.
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 07.38 in zašlo ob 16.18. Dan bo dolg 8 ur in 40 minut. Luna bo vzšla ob 00. uri 00 minut in zašla ob 11. uri 32 minut.
nad 30 C'
20/30 C'
10/20 C'
-10/0 C'
0/10 C'
-20/-10 C'
j pod -20 C'
središče središče ciklona anticiklona
ONESNAŽENOST
ZRAKA
ALPE-JADRAN / V NIŽINAH MEGLA, V VIŠJIH LEGAH TOPLO IN SONČNO
Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na rrA zraka:
Ljubljana	95
Maribor	110
Celje	133
Trbovlje	93
Hrastnik	106
Zagorje	—
Šoštanj	—
Kritična 24 uma koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka.
O SALZBURG
GORNJI SENIK
O SALZBURG
GORNJI SENIK
O GRAZ
VČERAJ
OB 7. IN OB 13. URI
LJUBLJANA  -j
TRST.......
CELOVEC....
BRNIK........ -t
MARIBOR......
CELJE......
NOVO MESTO NOVA GORICA MUR. SOBOTA
PORTOROŽ.....
POSTOJNA.....
IL. BISTRICA.
KOČEVJE......
ČRNOMELJ...
SL. GRADEC...
BOVEC........
RATEČE.....
VOGEL....L. d
KREDARICA....
VIDEM......
GRADEC.......
MONOŠTER...
ZAGREB.......
REKA.......
pod 10%
MURSKA SOBOTA
MURSKA SOBOTA
BELJAK
BEUAK
44 **
MARIBOR
TRBIŽ O
MARIBOR V
TRBIŽ O o KRANJSKA I
KRANJSKA GORA
VARAŽDIN O
10-30%
VARAŽDIN O
1 ČEDAD "1^§FP| VIDEM o r X
o	/
ONE	N. GORICA
GORICA^	1
O KRANJ
VIDEM O

LJUBU AN A
uubuana SrCdji &
O NOVO MESTO H-.
10-30
30-50%
O PORDENONE
O POSTOJNA
O NOVO MESTO
********
SflHB
STANJE VODA
TRST O
30-60
50-80%
Višina vode v cm ob 7. uri:
Mura, G. Radgona: 158, Drava H E Dravograd: —, Sava Radovljica: 87, Sava HE Mavčiče: —, Sava Radeče: 204, Sora Škofja Loka: 134, Ljubljanica Moste: 150, Savinja Laško: 146, Krka Podbočje: 150, Kolpa Radenci: 118, Soča Solkan: —.
O karlovac
O KARLOVAC
o UMAG
nad 60
nad 80%
PAZIN O
PAZIN O
■
________»n
PUU o
5-10 m/s
v SLOVENIJI: Sprva se vreme še ne OBETI: V petek se bo nadaljevalo su-bo spremenilo. Popoldne se bo od ho vreme, vendar pa bo hladneje, zahoda postopno pooblačilo. Megla se bo razkrojila, na Primorskem bo začela pihati zmerna burja.
SOSEDNJE POKRAJINE: Tudi v sosednjih pokrajinah bo pretežno jasno. Zjutraj in dopoldne bo po nekaterih nižinah, pa tudi ob severnem Jadranu nizka oblačnost, lahko tudi ves dan.
V SLOVENIJI: Pretežno jasno bo. Po nižinah, tudi na Primorskem se bo zadrževala megla ali nizka oblačnost. Najvišje dnevne temperature v krajih z meglo okoli -1, drugod od 3 do 8 °C.
nad 10 m/s
V VEDNOST
CESTE / MEGLA ZMANJŠUJE VIDLJIVOST
HOROSKOP
Meritve
onesnaženosti
zraka
ZASTOJI
OVEN 21-3/20-4 : Okoli enega vaših projektov, se bo razvilo precej ugodno okolje, Čeprav vas bodo skrbeli stroški in metode. Cas je, da pokažete svoje poslovne sposobnosti.
BIK 21-4/20-5 : Kosilo s poslovno pomembno osebo je lahko začetek vašega uspeha v prihodnosti. Popoldne boste ustvarjalni kot že dolgo ne, zveCer pa boste sila romantični.
DVOJČKA 21-5/21-6 : Precej obetaven dan za poslovno-finanCne zadeve, lahko pa se boste ob tem srečali s problemom ali dvema v službi, mogocepa vas bo ujezil partner.
RAK 22-6/22-7 : Nasprotno od vCeraj je danes idealen dan, da se posvetite seznamu obveznih predprazničnih opravkov. To boste postorili v zelo prijetni družbi in se krati zabavali.
LEV 23-7/23-8 : Danes uspešno in dobro ravnate z denarjem, zato boste tudi zadovoljni s kupljenim. Privoščili si boste preobilno kosilo, ki bo obremenilo vaš želodec.
DEVICA 24-8/22-9 : Osebne zadeve bodo ves dan v ospredju, zato se boste našli sredi priprav za praznične dni in srečanja, ki jih pripravljate doma. Pazite na stroške.
TEHTNICA 23-9/22-10 : Dinamičen dan v poslovnem življenju, nic manj pa ne bo živahno doma. Čeprav se boste zelo trudili, tega ne bodo opažali. Skrivni načrt se bo obrestoval.
ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Danes bi lahko dokončali celo goro stvari, še posebej ce, so v zvezi z veliko ljudmi, saj trenutno v skupini naravnost blestite.
STRELEC 23-11/21-12 : Se en pozitiven dan v vasem delovnem okolju, ko se bodo vsi dogovori in srečanja odvijali po načrtu. Morali pa bi paziti na popoldansko ekstravaganco.
KOZOROG 22-12/20-1 : Podobno kot včeraj lahko tudi danes veliko postorite glede prazničnih obveznosti ali potovanja in dogovarjanja s sorodniki. Vzemite si malo počitka.
VODNAR 21-1/19-2 : Zakonske zadeve se danes odvijajo v vašo korist. Znebili se boste številnih ovir, ki so upočasnjevale vas ritem zadnje Čase. Dan pozitivnih sprememb na finančnem področju.
RIBI 20-2/20-3 : Čeprav se bosta z bližnjim poslovnim partnerjem precej razhajala v mnenjih, vama bo ostalo še veliko manevrskega prostora, da bi lahko to zadevo uredili.
BEUAK cELOVEi
POPRAVILA NA CESTIŠČU
VARAŽDIN
koncentracij žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ozona, ogljikovega monoksida in trdnih delcev, vendar na vsaki postaji ni vseh merilnikov.
Časovni interval za obdelavo podatkov se lahko poljubno nastavi. Zaradi predpisov, ki so se večinoma nanašali na polurne vrednosti koncentracij, se je pri obdelavah ustalil polurni interval. Mikroprocesor zaznava trenutne vrednosti smeri in hitrosti vetra vsako sekundo, ostali merilniki pa vsakih deset sekund. Ob polni uri in pol ure cez polno uro se podatki obdelajo in zapišejo v spo-min.
V tednu od 4. do 11 ■ novembra smo imeli v Sloveniji za december spet dokaj čist zrak žara di ciklona nad južnirn de lom Evrope in nekaj Pre hodov vremenskih fr°n ’ kar pomeni dobro Pre^e trenost naših dolin in ko lin in s tem manjšo one snaženost v naSih krajih-
Dipl. ing. meteorologi]^
Tone Planinšek
Leta 1980 in 1981 je prišlo do gradnje sistema ANAS (analitično nadzorni alarmni sistem) za spremljanje stanja kakovosti zraka. Zamišljen je bil kot sistem 10 merilnih postaj, ki se po potrebi selijo iz kraja v kraj. Osnova postaja je mikroprocesor, ki krmili delovanje merilnikov, od njih dobiva vrednosti posameznih meritev in jih na koncu intervala, ki ga lahko poljubno določimo, obdela. Tako dobimo povprečne, maksimalne in minimalne vrednosti, čase ekstremov, standardne deviacije, poleg tega pa Se informacijo o kalibracijskih vrednostih.
Mikroprocesor in merilniki so postavljeni v kiosk. Poleg računalnika ima merilna postaja Se meteorološke senzorje za temperaturo in relativno vlago zraka, smeri in hitrosti vetra, lahko pa ji dodamo Se senzorje za sončno sevanje, padavine, zračni tlak in vidnost. Za merjenje onesnaženja so na računalnik priključeni merilniki za merjenje
ČEDAl
UDO
GORICA«
POLEDICA
SAMO Z ZIMSKO OPREMO
O KARLOVAC
ŠPORTNA
PRIREDITEV
OPAZIN
kanja za prestop meje, razen v Dolgi vasi, kjer vozila za izstop iz države čakajo do 6 ur. Na cesti čez mejni prehod Jezersko je obvezna zimska oprema, na cestah čez druge mejne prehode na Gorenjskem pa zimsko opremo priporočamo.
Na nekaterih območjih, zlasti po kotlinah se zadržuje megla, ki v pasovih zmanjšuje vidljivost. Na območjih z meglo so ceste vlažne in spolzke, ponekod je v jutranjih in večernih urah možna tudi poledica. Sicer pa so ceste normalno prevozne.
Na mejnih prehodih ni daljšega ča-
GOSTA
MEGLA
BENCINSKE ČRPALKE 24 UR
ambient
TEMPERATURE
DANES
VČERAJ
TEMPERATURE OB 13. URI
DEŽ/SNEG mm na dan
OBLAČNOST
DANES
TEMPERATURE
VETER
MEGLA
O
jasno
&
poloblačno
O
oblačno

nevihta
i
dež

sneg
■■■■■■


Sreda, 16. decembra 1992
VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE
EVROPA / V ZAHODNIH IN SEVERNIH KRAJIH PADAVINE