Litija GLASILO občanou I zi 1998 PA 12: 4'37 .12 Lit. i j a 2136 , 4 GLASILO OBČINE LITIJA • APRIL 1998, ŠT. 4, LETO XXV. POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 1270 LITIJA Občini Litija in Šmartno v novih mejah Odločali se bomo 19. aprila I I Litija I Šmartno pri Litiji Litija, l. aprila — Državni zbor je na svoji 8. redni seji, 18. marca, dokončno odločil o referendumskih območjih za ustanovitev novih občin in nekaterih drugih spremembah. Med 36 imeni novih občin se pojavlja tudi predvidena občina Šmartno, ki sedaj zavzema južni del litijske občine in sicer krajevne skupnosti Šmartno, Štangarske Poljane, Vintarjevec, Javorje, Jablaniška dolina, Velika Kostrevnica, Primskovo in Gabrovka. Referendum je razpisan za nedeljo, 19. aprila. Prav tako se bodo še posebej odločali krajani Kostanjevice in Raven nad Šentrupertom za priključitev občini Trebnje. Več o tem preberite na 3. strani. UGO Duhovna misel ob Veliki noči Bližamo se najbolj dragocenim trenutkom v letu. V teh skorajšnjih velikonočnih praznikih bomo podoživljali Jezusovo trpljenje, smrt in vstajenje. Pa ne samo to. Jezus je vstal. On je pripravil vstajenje in življenje tudi nam vsem. Posledica tega dejstva je, da naše življenje ne gre v prazno, temveč dobiva pravi smisel, 'polnino' in svojo piko na i. Zato mu vsi, ki verujemo vanj, morda prvikrat doslej, ob teh praznikih, recimo hvala za življenje, ki ga bomo prejeli po tem minljivem življenju in mu ne bo konca. Kakšna tolažba je to za tistega, ki je v zadnjem letu ali kdajkoli izgubil koga svojih domačih, posebno še v primeru, ko nas je zapustil mlad človek, ki je komaj začel živeti! V teh dneh mu tudi obljubimo, da bomo mislili nanj, kije zmagal greh in smrt, predvsem pa naredimo načrte ne le za to življenje, ki je trohljivo, temveč za tisto, kije pomembnejše in ne mine. Lepo bi bilo tudi, če bi mu obljubili, da bomo preživeli to življenje tako, da bi mu pripravljali nenehno veselje. On pa bo vesel, če bo njegovo ljubezen in dobroto spoznalo in sprejelo čim več ljudi. Kako naj to željo uresničimo? Vsak izmed nas naj postane priča njegovega vstajenja. To pa postane tako, da veruje v Kristusa, ki je pot, resnica in življenje. Apostol Pavel nam namreč daje lep napotek: "Če ste vstali s Kristusom, iščite to, kar je zgoraj, kjer je Kristus, sedeč na božji desnici. Hrepenite po tem, kar je zgoraj, ne po tem, kar je na zemlji." , Visoko je to dostojanstvo, a tudi velika odgovornost: zanj moramo pričati z ustreznim življenjem. V nas mora biti težnja po popolnosti, težnja po pogumnem zavzemanju za življenje po evangeliju, trdnost po sprejemanju stisk in trpljenja, ki je sestavni del življenja. Postajati moramo vedno bolj usmiljeni Samarijan, ki vsakomur pomaga in pri sebi stalno ruši zid samoljubja in tako kaže božjo ljubezen do človeka. Torej, vse kristjanovo življenje mora postati Velika noč. Ponesimo v naše družine, na delovna mesta, v šole, v poklicno udejstvovanje vedrino in mir, veselje in zaupanje. Vse to izhaja iz gotovosti, daje Kristus vstal. V tem prepričanju nam je blizu tudi Mati Marija. "Vemo: Kristus je res od mrtvih vstal! Ti, o kralj, zmagoslavni, se nas usmili!" Torej veselo veliko noč vsem in vsakemu v naši občini! Želim, da bi bila najlepša v vašem življenju. In potem bo vse v nas zacvetelo kot ta čudovita pomlad. FRANC KADUNC, župnik v Šmartnem OBVESTILO Obveščamo vas, da pripravljamo strokovno ekskurzijo za rejce ovc. Na predavanju na to temo smo se z navzočimi rejci in predavateljem dogovorili, da spomladi obiščemo nekaj ovac v okoli Kočevja. Planirani datum strokovne ekskurzije je petek, 17. 4. 1998, z odhodom izpred KGZ Litija ob 8.00 uri. V Kočevju nas bo pričakal kmetijski svetovalec g. Jože Oblak, ki nam bo organiziral oglede treh ovčerej skih kmetij m ostalih zanimivosti tega območja. Avtobusni prevoz bo plačala Občina Litija, ostale stroške strokovne ekskurzije plača vsak udeleženec sam. Prijave zbiramo do zasedbe mest v avtobusu, najkasneje do petka, 10. 4. 1998, v Svetovalni službi Litija, na tel. 883-514. Vabljeni vsi rejci ovac in rejci, ki se šele odločate za to živinorejsko panogo. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA Gostilna Maček vabi 30. aprila zvečer na KRESOVANJE POD ŠOTOROM na Sokolskem v Šmartnem ob pečenem volu, živi glasbi in dobrem vinu. Sodeluje Pihalni orkester Big Litus Band. Vabljeni! Urednikova beseda Po izdanih štirih številkah sem kot odgovorni urednik dobil že kar nekaj odmevov na novo podobo in začrtane vsebinske smernice. Nujno pa se mi zdi da vam tudi sam spregovorim kakšno besedo o tem. Srečujem se namreč s tistim pojavom, kije značilen tudi za vsa ostala področja: največ kritik in ocen je izrečenih ravno iz ust tistih, ki najmanj prispevajo k podobi in vsebini časopisa. Vendar neoziraje se na to, menim, da ravno v tem navzkrižnem ognju mnenj, in, priznam, tudi predlogov, lahko najbolje ocenim položaj časopisa. Dokler so kritike vsestranske, dotlej se lahko skupaj z uredniškim odborom zavedam, da je naša pot prava, če hočete, sredinska, in da pokrivamo široko paleto interesov. Bolj zaskrbljujoče pa bi bilo dejstvo zgolj enostranskih pritožb. Ob vsem tem precej nerad slišim včasih že kar prenapete besede o politizaciji, o časopisnem prostoru za medstrankarske boje in podobno. Prepričan sem, da bi bilo takega vtisa precej manj, če bi se z večjo vnemo udeležili polnjenja časopisnih stolpcev tisti, ki dejansko delujejo na področju javnega in družabnega življenja. Po pravici je pričakovati več prispevkov samih organizatorjev raznih prireditev, saj je prav vsakemu v spodbudo in zadovoljstvo, če se sliši tudi kakšna novica o njegovem kraju, društvu itd. Zahvaljujem se vsem, ki to že počnete, predvsem pa pozivam nove in nove pisce, zlasti mlade. Opravičujem se tudi za kakršnekoli začetniške spodrsljaje pri oblikovanju vsebine in izbiri člankov, ki so prav tako del naravne poti. Nekaj težav je bilo menda tudi pri distribuciji, kar je navadno predvsem tehnične narave (ker tudi računalniki niso vedno najbolj zanesljivi) in se ljudje lahko samo trudimo popraviti, kar se še da. Na koncu vam, cenjene bralke, spoštovani bralci, v imenu uredniškega odbora želim prijetno doživljanje praznikov, ki so pred nami in upam da tudi kakšno urico z Glasilom občanov v roki. Vaš urednik Matjaž Berčon Vsem občankam in občanom občine Litija voščimo radostno praznovanje skrivnosti največjega krščanskega praznika. 9{gj nas velikonočni dogodki zbližajo ter spravijo med seboj. 27. aprila, na dan upora proti okupatorju, in 1. maja, na praznik.dela pa želimo delavci občinske uprave vsem občankam in občanom lepo praznovanje obeh državnih praznikov. Predsednik občinskega sveta: Franci Rokavec Tajnik občinske uprave: 'M Martin Hostnik Župan občine Litija: Mirko Kaplja Srečno ob delavskem prazniku, 1. maju, vam želi PGD Litija in vas vse vabi na tradicionalno prvomajsko srečanje na Sitarjevec. PGD Litija POSTAVITEV EVHARISTIČNEGA KRIŽA Postavljanje evharističnega križa (12. aprila) na Šmarski Dobravi pred blagoslovom, 14. aprila 1935. Več na strani 5. Župnija Šmartno vabi na •» BLAGOSLOV EVHARISTIČNEGA KRIŽA na Velikonočni ponedeljek, 13. 4. 1998 ob 10.00 sv. maša v šmarski cerkvi ob 11.15 blagoslov križa na Šmarski Dobravi ZBIRANJE PRISPEVKOV ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO SE BO ZAKLJUČILO 30. APRILA! 1000206,4 2 GLASILO OBČANOV ■ April 1998 Politika ni bavbav Piše: M. Berčon Kaj naj zagotavlja država Ker je temeljni cilj države svoboda, varnost in sodelovanje državljanov, država opravlja več dejavnosti oziroma ima več nalog. O nekaterih splošnejših smo že govorili. Tokrat si poglejmo dve vrsti teorij o neposrednih nalogah države: liberalno in socialno smer. Prva se ukvarja predvsem z zunanjimi pogoji življenja, posameznikovo samouresničevanje pa je prepuščeno slehrnemu. Tri najbolj klasične naloge so tako: 1. zagotavljanje osebnih svoboščin in pravic; 2. osebna in gmotna varnost; 3. pravični red. Vse to zahteva tudi urejene odnose z ostalimi državami ter lastno učinkovito zakonodajo, s katero so zaščitene pravice, svoboščine in imetje. Seveda je potreben za izvrševanje vseh teh nalog ustrezen aparat ali t. i. javna uprava. Njen namen ne bi smel biti političen, temveč mora s svojim delovanjem ustvarjati bodisi pospeševalne bodisi zaviralne ukrepe za splošno dobro v skupnosti. Nujno pa mora država izvrševati svoje 'politike', ki imajo svojo zgodovinsko vlogo v danem trenutku. Zato govorimo o izobraževalni, kulturni, stanovanjski politiki. Tudi namen teh ukrepov je ustvarjati splošno dobro v skupnosti. Vsekakor ostajajo te naloge države bolj ali manj na zunanji, formalni ravni. Država omogoča zgolj razmere za posameznikovo svobodno delovanje. Ta liberalna smer je danes nekako prevladujoča, izhaja pa iz domneve, da med ljudmi ni več soglasja o skupnih vrednotah. Seveda obstaja tudi nasprotno mišljenje pripadnikov socialno usmerjenih teoretikov. Ti trdijo, da se mora država delno ukvarjati tudi z gospodarstvom in socialo, saj lahko z uspešnim prerazdel-jevanjem družbenega proizvoda blaži nastajanje razlik, ki jih omogoča svoboda pridobivanja. Svoboda, ki jo tako poveličujejo liberalci, je namreč mogoča zgolj ob predpostavki, da vsakdo razpolaga vsaj z delčkom (skupne) blaginje. Regulacija na področju gospodarstva in sociale tako posredno zagotavlja enakopravnost in svobodo. Ob vsem tem ostajamo še vedno na zunanji ravni. Aristotel pa na primer govori o etičnem cilju države, ki je enak etičnemu cilju vsakega državljana - srečno življenje, ki vsebuje vse vrline ali kreposti. S tem dosežemo: 1. občeveljavnost skupnega državnega cilja, ki ga sprejemajo vsi; 2, dolžnost posameznika, da postane državljan, saj ima le kot tak , možnost polnega samoudejanjenja. Podobno meni tudi Hegel, ko državo imenuje vrhunec moralnosti. Liberalni teoretiki pa te cilje države odklanjajo zaradi dvoma o človekovem razumu, da bi lahko občeveljavno ugotovil vrednote moralnega reda. Sami seveda najbolje poznamo razmere v naši državi in z vso pravico se vprašamo, kakšno življenje si želimo. VABILO Slovenska ljudska stranka podružnica Litija vabi članice, člane in simpatizerje na LETNI PROGRAMSKI OBČNI ZBOR, ki bo v ponedeljek, 13. 4., ob 15. uri v kulturni dvorani na Stavbah v Litiji. Občnega zbora se bodo udeležili predstavniki vodstva SLS, ministri in poslanci SLS. Po končanem občnem zboru bo v predverju družabno srečanje. Vljudno vabljeni! Stališča predsedstva ZLSD sprejeta ob deklaraciji ob narodni spravi Stališča predsedstva ZLSD sprejeta ob deklaraciji ob narodni spravi Osnutek deklaracije in spremno pismo predsednika ZLSD, Boruta Pahorja, sta med članstvom sprožila široko in polemično razpravo, na osnovi katere je bilo na 9. seji predsedstva ZLSD sprejetih več stališč. Temeljno soglasje glede polpretekle zgodovine je naslednje: 1. ZLSD se naslanja na nacionalno in socialno izročilo OF in NOB, kar je v prelomnih časih nacifašistične okupacije omogočilo slovensko narodno preživetje. 2. ZLSD obsoja narodno izdajstvo, v času druge svetovne vojne in sploh. 3. ZLSD zavrača komunizem kot nedemokratičen sistem ter poudarja svoje prepričanje, daje komunistična ureditev osnovni pogoj za napredek. ZLSD poudarja prispevek ene od svojih predhodnic za miren prehod v demokratični večstrankarski sistem ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Litija in za nastanek samostojne Slovenije. Ta razločevalni odnos ZLSD do polpretekle zgodovine, utemeljen v strankinem slovenjgraškem programu, ji omogoča demokratično verodostojnost in krepitev socialnodemokratskega značaja. V tem smislu se ZLSD želi bolj prepričljivo kot doslej posvetiti dvema temeljnima vprašanjema: - kako krepiti narodnostno identiteto v pogojih mednacionalnega povezovanja in globalizacije, s čimer hkrati zavrača izolacionizem kot pravo pot ter - kako urediti slovensko dmžbo kot razvojno uspešno in socialno pravično družbo enakih možnosti za vse. ZLSD ocenjuje poskus parlamentarnih strank, da uskladijo besedilo deklaracije oz. izjave in narodni spravi kot koristen. Tak je bil tudi njen predlog. JOŽA OCEPEK Letna konferenca SKD v Semiču Za voljo ljudi Slovenski krščanski demokrati so se tokrat zbrali na redni letni konferenci v belokranjski občini Semič. To je novo nastala občina, nastala ob delitvi občine Metlika. V Semiču, kjer je potekala letna konferenca Slovenskih krščanskih demokratov pod geslom "Za voljo ljudi", so se predstavnikom občinskih odborov predstavili s svojimi poročili člani iz poslanske skupine SKD, Tajništva SKD, posameznih komisij in odborov. Z velikim zanimanjem so prisluhnili poročilu in oceni zadnjih dogodkov v Sloveniji, ki jih je podal predsednik stranke, Lojze Peterle. Ob tem je tudi omenil spremembo zakonodaje na področju lokalne samouprave in predlogov za ustanovitev novih občin. Poudaril je tudi pozitivne izkušnje delovanja novih občin, kjer so le te nastale. Opozoril je tudi na pripravo zakona o regijah, kjer bo morala vladna služba v večji meri prisluhniti tudi odzivom samih občin in njihovim željam ter potrebam. V razpravi so predstavniki občinskih odborov poudarili velik pomen manjših občin, ki so bližje ljudem. Slišati pa je bilo tudi kritike na račun delovanja sedanje vlade, ki zopet zamuja s proračunom in predpisuje ved- nove daj a- AnL mšT mm tve, da za- ^m'm^k.mm^ polni vedno večje apetite posameznih ministrstev. Začudeni pa so tudi nad delom državnega zbora, ki večkrat zaseda na izrednih sejah, kot pa na rednih. Skoraj očitno je, da je državni zbor v vlogi glasovalnega stroja, ne pa kot najvišji zakonodajni organ. Na koncu so opravili še nadomestne volitve v nadzornem odboru stranke, ker je dosedanjemu članu prenehal mandat zaradi nezdružljivosti funkcije. Konferenca se je končala v poznih popoldanskih urah. Med prisotnimi je bilo čutiti novih delovnih moči in zagona za delo ob spoznanju, da Slovenski krščanski demokrati, kot evropsko priznana stranka, zmorejo novih korakov v prihodnost za voljo ljudi. R. M. SLS in občina Šmartno Vsem občanom želimo lepe velikonočne in prvomajske praznike ter obuditev spomina na dan upora proti okupatorju. 00 ZLSD Litija Župan onemogočil obravnavo proračuna Litija, 7. aprila - Predsedniki političnih strank iz vrst SLS, SKD in SDS smo ogorčeni nad neodgovornim ravnanjem župana Mirka Kaplje na 10. izredni seji, na kateri naj bi obravnavali proračun Občine Litija za leto 1998. Županje kot predlagatelj proračuna, še pred obravnavo točke, predlagal umik z dnevnega reda. S tem obstaja nevarnost, da se začetek investicij prenese v drugo polletje. S takim ravnanjem nastaja težko popravljiva škoda za Občino Litija, saj brez sprejetega ali prepozno sprejetega proračuna ne more izvajati investicij in kvalitetno kandidirati na razpisih državnih sredstev. Svetniki SLS, SKD in SDS pričakujemo, da bo župan v čim krajšem času popravil to napako in predložil v obravnavo predlog proračuna za leto 1998. SLS, SKD, SDS SLS podružnica Litija sije v svojem programu vseskozi prizadevala, da bi reforma lokalne samouprave občino bolj približa svojim občanom. To je naše vodilo tudi ob sedanjem postopku in odloku o razpisu referenduma za oblikovanje novih občin. V SLS obžalujemo, da ni bila dana možnost odločanja poleg predloga občine Šmartno tudi za območje Dole in Geoss. Prepričani smo, da se bo občanom in občankam na letošnjem referendumu za ustanovitev občine Šmartno lažje odločati kot pred štirimi leti. Namreč praksa v novo ustanovljenih občinah kaže drugačno sliko, kot je veljala takrat, kajti manjše občine se razvijajo hitreje, odločanje je učinkovitejše, nadzor občanov do občine je bolj neposreden, skratka, manjše občine so bolj dinamične pri svojem razvoju. Na podlagi doseženega dogovora Slovenska ljudska stranka med vsemi krajevnimi skupnostmi na območju referenduma za ustanovitev nove občine, ki govori predvsem o enakomernem razvoju bodoče občine, o enakomerni zastopanosti vseh območij v občinskem svetu, statusu pravnih oseb za krajevne skupnosti in o potrebnem kvorumu za sprejetje ključnih nalog občine Šmartno, smo v SLS prepričani, da so podani pravi temelji za ustanovitev občine. Znano je, da je financiranje manjših občin s strani države bolj spodbudno in da predlagano referendumsko območje izpolnjuje vse zakonske pogoje, zato v SLS podružnici Litija menimo, da je pravilno, če se volilke in volilci v nedeljo, 19. aprila, odločite za ustanovitev nove občine Šmartno. V SLS bomo stali za vašo odločitvijo. SLS Podružnica Litija Velikonočno voščilo Spoštovane občanke in občani! Radostno doživetje velikonočnega jutra in vesele velikonočne praznike ter polno medsebojnega spoštovanja in razumevanja vam želi podružnica Slovenske ljudske stranke Litija. Poročilo o delu 00 SDS Litija SDS V petek, 13. marca 1998, smo imeli socialdemokrati programsko volilno letno konferenco. Na njej smo izvolili novo predsedstvo, predsednico in nadzorno komisijo 00 SDS Litija ter si zadali temeljne smernice za delovanje občinskega odbora v letu 1998, kije volilno leto. Ker se zavedamo, kako pomembna je magistralna cesta M 10-9 za splošen in gospodarski razvoj občine Litija, se bomo zavzemali za rekonstrukcijo omenjene ceste, ki pomeni pot v službo mnogim našim občanom, pot v svet našemu gospodarstvu in pomeni razvoj občine v pravem pomenu besede. Treba bo potrkati na prava vrata na pristojnih ministrstvih in terjati od obeh poslancev, da pri tem odigrata svojo vlogo pri pridobivanju prepotrebnih sredstev za omenjeno rekonstrukcijo. Na področju stanovanjske politike bomo vztrajali na naših temeljnih načelih. Že pridobljene oz. odkupljene stanovanjske enote bo potrebno v tem letu obnoviti, saj hkrati z novimi stanovanjskimi enotami lahko pridobimo tudi pomembne kulturne objekte (Elsnerjeva hiša). Poskrbeti je potrebno za oživitev in obnovo starega litijskega mestnega jedra, v Šmartnem pa za zaprtje središča z graditvijo obvoznice in kulturne oživitve krajevnega jedra. Zavzemali se bomo, da bo del proračunskih sredstev namenjen razvoju malega gospodarstva, odpiranju novih obrtnih in industrijskih con, hkrati z njimi odpiranju novih delovnih mestom. Subvencioniranje mora temeljiti na zakonitostih tržnega sistema, vložena sredstva se morajo obračati in vračati. Na področju urejanja prostora moramo vztrajati na pridobivanju novih con za stanovanjsko gradnjo, tako individualno kot javno in s tem za oživitev obrobij Litije in Šmartna. Tudi glede gimnazije bomo vztrajali na lokaciji, ki govori v prid širjenju šolskih in infrastrukturnih objektov in omogoča celo gradnjo bazena in je primernejšega tudi z vidika bližine Šmartna in Rozmanovega trga, kjer je koncentracija prebivalstva največja in bi gimnazija lahko dajala utrip mestu. Vztrajali bomo na enakovredni obnovi vseh osnovnih šol, predvsem pa pri omogočanju vsem osnovnim šolam v občini, da*se enakovredno strokovno, prostorsko in materialno pripravljene vključijo v program devetletnega šolanja. Tudi pri tej problematiki bo potreben maksimalen trud pristojnega občinskega oddelka, župana in predsednika občinskega sveta, da se določen del sredstev pridobi iz državnih sredstev. Posebno skrb bo v prihodnje potrebno nameniti delavski populaciji, saj vemo, da je položaj delavstva v litijski občini problematičen, saj nam pred očmi propadajo nekdaj velika podjetja, kot so Gostinsko podjetje Litija, Lesna industrija Litija. Na tem področju bo potrebno izdelati konkreten program reševanja perečega problema in z dejanji doseči omilitev le tega. Cene programov v vrtcih je potrebno zaradi slabega finančnega položaja večine družin v naši občini znižati in sicer na podlagi pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih, kjer 7. člen določa, da lahko občina iz lastnih prihodkov, ki so namenjeni za financiranje drugih nalog občine in niso namenjeni financiranju zagotovljene porabe, zagotavlja dodatna sredstva za vrtce. Podprli bomo tiste športne, kulturne in mladinske klube, ki s svojimi programi in delom odvračajo mlade od mamil, alkohola in drugih oblik zasvojenosti. Socialdemokrati podpiramo ustanovitev vseh občin, ki izpolnjuje z zakonom določene pogoje, tudi ustanovitev občine Šmartno. Zavedamo se, da je za vse navedeno potrebno mnogo truda in volje, vendar smo jih pripravljeni za dobro vseh občanov te občine zbrati in usmeriti v prava dejanja. REBEKA MESERKO, predsednica 00 SDS Litija Čestitka za velikonočne praznike Predsedstvo 00 SDS Litija vsem občanom in občankam vesele velikonočne praznike. 00 SDS LITIJA Voščilo Vsem občankam in občanom želimo vesele in lepo preživete velikonočne praznike z željo, da vas velikonočno veselje navadaja z novim upanjem in optimizmom. 00 SKD Litija IZVLEČEK IZ ODLOKA o razpisu referenduma in določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin ter za določitev oziroma spremembo njihovih območij in razpisu referenduma za spremembo imen in sedežev občin (OdRRDRO) imenom Šmartno pri Litiji in sedežem v Šmart-nem pri Litiji?" Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži besedo ZA ali PROTI. I. Določitev referendumskih območij za ustanovitev občin z izločitvijo dela občine v novo občino: Kot referendumsko območje se določi del občine Litija, ki naj bi se izločil iz občine Litija v novo občino Šmartno pri Litiji in obsega naslednja območja naselij: BOGENŠPERK, BREZJE PRI KOMPOLJU, BREZOVO, BRGLEZ, BUKOVICA PRI LITIJI, CEROVICA, ĆA-TEŠKA GORA, ČRNI POTOK, DOLJNI VRH, DRA-GOVŠEK, DVOR, GABROVKA, GABRSKA GORA, GOBNIK, GORNJE RAVNE, GORNJI VRH, GOZD-REKA, GRADIŠČE PRI LITIJI, GRADIŠČE-K.O. GRAD. IN POLJ., GRADIŠKE LAZE, HOHOVICA, JAB-LANIŠKE LAZE, JABLANIŠKI POTOK, JASTREBNIK, JAVORJE, JAVROJE PRI GABROVKI, JELŠA, JEŽCE, JEZNI VRH, KAMNI VRH, KAMNI VRH PRI PRIMSKO-VEM, KLANEC PRI GABROVKI, KRŽIŠČE PRI ČATEŽU KUPOLJE, LAZE PRI GOBNIKU, LESKOVI-CA PRI ŠMARTNEM, LIBERGA, LUKOVEC, LUPINI-CA, MALA KOSTREVNICA, MIHELCA, MIŠJI DOL, MORAVČE PRI GABROVKI, MORAVSKA GORA, MULHE, NOVA GORA, OBLA GORICA, OKROG, PEČICE, PODPEČ POD SKALO, PODROJE, POLJANE PRI PRIMSKOVEM, PRESKA NAD KOSTREVNICO, PRIMSKOVO, RAZBOE-DEL-K.O. POLJANE, RAZBO-RE-K.O. JEZNI VRH, RIHARJEVEC, SELŠEK, SEV-NO, SPODNJA JABLANICA, STARA GORA PRI VELIKEM GABRU, ŠČIT, ŠMARTNO PRI LITIJI, ŠTAN-GARSKE POLJANE, TIHABOJ, TLAKA, VELIKA KOSTREVNICA, VINJI VRH, VINTARJEVEC, VIŠJI GRM, VODICE PRI GABROVKI, VOLČJA JAMA, VRATA, ZA-GORICA, ZAGRIČ, ZAVRSTNIK, ZGORNJA JABLANICA. Vprašanje, o katerem se odloča na referendumu, se glasi: "Ali ste za to, da se naše referendumsko območje izloči iz občine Litija v novo občino z II. Določitev referendumskih območij za izločitev dela občine in njegovo priključitev k sosednji občini: Kot referendumska območja se določijo: a) del občine Litija, ki naj bi se izločil iz občine Litija in priključil k sosednji občini Trebnje in obsega območje naselja Ravne nad Šentrupertom. Vprašanje, o katerem se odloča na referendumu, se glasi: "Ali ste za to, da se naše referendumsko območje - naselje Ravne nad Šentrupertom izloči iz občine Litija in priključi k občini Trebnje?" Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži besedo ZA ali PROTI. b) del občine Litija, ki naj bi se izločil iz občine Litija in priključil k sosednji občini Trebnje in obsega območje naselja Kostanjevica. Vprašanje, o katerem se odloča na referendumu, se glasi: "Ali ste za to, da se naše referendumsko območje naselja Kostanjevica izloči iz občine Litija in priključi k občini Trebnje?" Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži besedo ZA ali PROTI. Glasovanje na referendumu se izvede v nedeljo, 19. 4. 1998. Za dan razpisa referenduma, s katerim začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma, se šteje 20. 3. 1998. Za izvedbo tega odloka skrbi Republiška volilna komisija. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Primerjava v številkah med majhno občino Moravče in sedanjo občino Litija Manjši dobijo več Občina MORAVČE Število prebivalcev: 4.357 Površina: 62 km2 Gostota naseljenosti: 70 prebivalcev/km2 Občina LITIJA Število prebivalcev: 18.957 Površina: 322 km2 Gostota naseljenosti: 59 prebivalcev/km2 občina kultura investicije v ceste kmetijstvo invest. v vodovodne sisteme promocija LITIJA 82.413.000,00 80.950.000,00 26.007.000,00 18.200.000,00 1.300.000,00 Zagotovljeno povprečno na preb. 4.347,00 4.270,00 1.372,00 960,00 69,00 MORAVČE 21.568.000,00 Zagotovljeno povprečno na preb. 4.950,00 48.400.000,00 11.109,00 15.250.000,00 3.500,00 19.000.000,00 4.361,00 1.800.000,00 413,00 Lokalna samouprava v Italiji Poglavitno novost Zakona o občinah in pokrajinah predstavlja dejstvo, da si občine in pokrajine same izglasujejo svoj status, ki določa temeljne predpise za organizacijo krajevne ustanove, to je pristojnost organov, ureditev uradov in javnih služb, oblike sodelovanja med občinami in pokrajinami, participacijo občanov pri upravljanju in podobno. Danes je Republika Italija razdeljena na 20 dežel (med katerimi jih je 5 s posebnim statusom), 95 pokrajin, 8200 občin in nad 1000 gorskih skupnosti. Upravno-politični ustroj občine oz. kateri so njeni najvažnejši organi: župan, občinski svet, občinski odbor, občinski tajnik, nadzorni organ in pregledniki računov oz. revizorji. Občina skrbi za urejanje in upravljanje določenega teritorija v dobrobit vseh državljanov ter je hkrati povezovalni člen med državljani in vlado države, v kateri živijo. Občina se financira s prihodki iz državne blagajne (npr. dopolnilni sklad za krajevne finance, sklad za razvoj investicij) poleg tega ima še precej virov samostojnih dohodkov (npr. davek na reklamo in javne oglase, davek za odnašanje smeti). Občine predvidevajo tudi participacijo občanov: gre za možnost, ki je dana vsem občanom, konzultacije v obliki prošenj, peticij ali predlogov. Predvidena je tudi možnost posvetovalnega referenduma ter figura pravobranilca, ki deluje kot porok nepristranskosti in korektnega upravljanja občine. Občina je v današnji Republiki Italiji torej avtonomna krajevna ustanova, ki je podvržena labirintu up-ravno-tehničnih pravil. Lokalna samouprava v Nemčiji Lokalna samouprava, kot izraz svobode državljanov, ima v Nemčiji že zelo dolgo tradicijo. V pristojnost nemških občin spadajo vse zadeve, ki se neposredno nanašajo na krajevno življenje. Tako občine skrbijo za javni promet, izgradnjo krajevnega cestnega omrežja, za komunalne dejavnosti. Poleg tega skrbijo za gradnjo in vzdrževanje šol, muzejev, gledališč, športnih objektov, bolnišnic in kopališč. V pristojnosti občin je tudi skrb za mladino in izobraževanje odraslih. Vsaka občina lahko samostojno odloča o smotrnosti in gospodarnosti svojega ravnanja. Ker številne naloge presegajo moč občine, skušajo potem to reševati na ravni naslednje višje območne enote - okrožja. Za vse dejavnosti je seveda potreben denar. Del ga prispevajo zvezna vlada in dežele, ostalo pa si morajo občine zagotoviti same. Ker v občinske proračune priteka del denarja iz deželne vlade, le-te dobro premislijo, ali bo načrtovana občina sposobna živeti. Merila za ustanovitev občin posamezne zvezne dežele izbirajo po lastni presoji. Glede financiranja občin velja nekakšno splošno načelo, da večino denarja naberejo z različnimi davki in dajatvami. Te t.i. male davke in dajatve ima vsaka občina pravico določiti sama, prav tako tudi njihovo višino. Kljub številnim denarnim virom pa se občine v zadnjem času vedno bolj zadolžujejo, ker njihovi prihodki ne morejo pokriti vseh finančnih potreb. V mnogih občinah se zato že odločajo za privatizacijo nekaterih dejavnosti, tako da z občinskega proračuna odpade vsaj del denarnih obremenitev. Oblina LITIJA Število prebivalcev: 12.609 Površina: 180 km2 Gostota naseljenosti: 61 prebivalcev/km2 Rast prebivalstva v letih 1869 - 1997 (+155 %) na območju Litije leto: 1869 1900 1931 1966 1997 št. prebivalcev: 3387 3877 5254 6268 8645 Rast prebivalstva v letih 1869 - 1997 (-39 %) na območju Dol leto: 1869 1900 1931 1966 1997 št. prebivalcev: 1462 1450 1504 1108 886 Rast prebivalstva v letih 1869 - 1997 (+13 %) na območju Geossa leto: 1869 1900 1931 1966 1997 št. prebivalcev: 2815 2661 2607 2814 3187 Število otrok v OŠ: - OŠ Litija: 557 učencev v 24 oddelkih - POŠ Sava: 28 učencev v dveh oddelkih - POŠ Polšnik: 27 učencev v dveh oddelkih - POŠ Konjšica: 12 učencev v dveh oddelkih - EPP: 44 učencev v 6 oddelkih - OVI: 7 učencev v enem oddelku - OŠ Gradec: 446 učencev v 20 oddelkih - POŠ Vače: 87 učencev v 6 oddelkih - POŠ Jevnica: 43 učencev v treh oddelkih - POŠ Hotič: 37 učencev v treh oddelkih - POŠ Kresnice: 28 učencev v dveh oddelkih - POŠ Dole: 86 učencev v 7 oddelkih SKUPAJ: 1402 učenca v 79 oddelkih Območja krajevnih skupnosti: KS Dole, KS Hotič, KS Jevnica, KS Kresnice, KS Konjšica, KS Polšnik, KS Ribče, KS Sava, KS Vače, KS Velika Štanga, MS Litija Občina ŠMARTNO Število prebivalcev: 6.348 Površina: 137 km2 Gostota naseljenosti: 47,5 prebivalcev/km2 Rast prebivalstva v letih 1869 - 1997 (+38 %) na območju Šmartna: leto: 1869 1900 1931 1966 1997 št. prebivalcev: 4301 4462 4413 4786 5945 Število otrok v OŠ: - OŠ Šmartno: 517 učencev v 21 oddelkih - POŠ Primskovo: 12 učencev v enem oddelku - POŠ Javorje: 6 učencev v enem oddelku - POŠ Št. Poljane: 30 učencev v dveh oddelkih - POŠ V. Kostrevnica: 60 učencev v štirih oddelkih - OŠ Gabrovka: 125 učencev v 8 oddelkih SKUPAJ: 750 učencev v 37 oddelkih Območja krajevnih skupnosti: KS Gabrovka, KS Jablaniška dolina, KS Javorje, KS Primskovo, KS Šmartno, KS Št. Poljane, KS V. Kostrevnica, KS Vintarjevec Skupna izjava Spodaj podpisani svetniki Občinskega sveta občine Litija in predsedniki KS iz referendumskega območja predlagane občine Šmartno se obvezujemo, da se bomo ob ustanavljanju nove občine Šmartno zavzemali: - za nespremenjen status KS kot pravnih oseb s svojimi pristojnostmi, - za uravnotežen razvoj celotnega ozemlja nove občine, - za enakomerno zastopanost vseh območij v občinskem svetu in upravi ter - za zagotovitev rednih finančnih sredstev za delo KS. Na podlagi teh namer in izhodišč apeliramo na občane, da se na poizvedovalnem referendumu, ki bo 19. aprila, z glasom "ZA" opredelijo za ustanovitev občine Šmartno. OBČINSKI SVETNIKI: Franc Černe Stane Črne Tomaž Gradišek Sandi Kraševec Simon Pikovnik Zvone Šavor Bruno Utenkar Vinko Zadražnik PREDSEDNIKI KS: Dušan Cerjak Milan Izlakar Franc Kotar Tomaž Kremžar Stanislav Pancer Andrej Poglajen Jože Rozina Polde Ulčar Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov je na seji, dne 28. 3. 1998, sprejel naslednji sklep: Slovenski krščanski demokrati - občinski odbor Litija podpiramo predlog za ustanovitev nove občine Šmartno. Na podlagi zakona o lokalni samoupravi podpiramo enakomeren razvoj celotnega območja nove občine Šmartno in ohranitev statusa krajevnih skupnosti z zagotovitvijo sredstev za njihovo delovanje. OO SKD LITIJA Izjava! Predsedstvo OO SDS Litija je na eni od svojih sej sprejel sklep, da podpira ustanovitev vseh občin na ozemlju sedanje občine, ki izpolnjujejo zakonske pogoje. V skladu z navedenim podpiramo ustanovitev nove občine Šmartno, ker smo za to, da se občino bolj približa občanom, in da se omogoči hitrejši razvoj, učinkovitejše odločanje in nadzor občanov do delovanja občine, in ker je financiranje manjših občin s strani države spodbudnejše, kar bi ustvarilo pogoje za hitrejši in učinkovitejši razvoj. Smo za enakomerno zastopanje vseh območij in KS v občinskem svetu. Odločitev občanov 19. aprila 1998 bomo v celoti spoštovali. OO SDS LITIJA Naše ceste se bodo modernizirale Litija, 30. marec - Občinski svet se je sestal na 37. redni seji in obravnaval naslednjo problematiko. V drugem branju so svetniki potrdili Pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov v najem, ki je vključeval podane predloge iz razprave prejšnje seje, in sicer:"spremenila seje sestava komisije, ki vodi postopek oddaje poslovnega prostora v najem s tem, da se doda predstavnika matične KS oziroma MS. Svetniki so razpravljali o modernizaciji regionalne ceste R 329 Moravče— Čatež in sprejeli sklep o izgradnji zožane variante na določe- nih delih cestišča in s tem pospešili postopek pridobivanja dovoljenj za gradnjo. Pri omenjeni točki so svetniki predlagali Direkciji Republike Slovenije, da v plan vključi izdelavo projektno-tehnične dokumentacije za sledeče državne ceste v občini Litija: 1. izgradnja M 10-9 Zg. Hotič-Litija, 2. modernizacija ceste R 329 Tlaka- Čatež, 3. modernizacija ceste R 330 Velika Preska— Sopota—Jagnjenica, 4. rekonstrukcija ceste Zg. Hotič— Vače— Kanderše, 5. rekonstrukcija ceste Moravče— Gabrovka- Tihaboj— Mirna, 6. izgradnja obvoznice Litija, 7. izgradnja obvoznice Šmartno. Na podlagi izkazanih izgub v Vzgojno-varstvenem zavodu Litija so svetniki po obravnavanju povišanja cen v tretje le pristali na povišanje za 11%. V nadaljevanju so svetniki potrdili vlogo za nabavo nove opreme Javnega podjetja KSP Litija in sicer za nabavo nove pometalne naprave in vibracijskega valarja. Sprejeli so tudi Sklep o vključitvi novih območij v organiziran odvoz komunalnih odpadkov iz KS Vače, KS Gabrovka in KS Jevnica. Svetniki so sprejeli tudi sklep o podaljšanju veljavnosti sklepa o začasnem financiranju z veljavnostjo do 30. 04. 1998. Na znanje pa so vzeli še pobudo o postavitvi farnega obeležja žrtvam vojnega nasilja in sprejeli sklep, da bodo o tem dokončno razpravljali na eni izmed prihodnjih sej. Pri kadrovskih zadevah so svetniki podali pozitivno mnenje k imenovanju direktorja ZIK-a, Jožetu Sevljaku, imenovali člane sveta javnega zavoda Bogenšperk ter razpravljali o imenovanju v. d. direktorja zavoda, ki ga bodo svetniki imenovali na eni od prihodnjih sej. Zavajanje javnosti na temo "Župan ni pozabil" Sofinanciranje investicije v Domu Tišje Litija, 23. februarja - Občinski svet je že na prejšnji seji sprejel sklep o sofinanciranju investicij v domu starejših občanov, kar je eden izmed pogojev za oddajo vloge za uvrstitev predlagane investicije v prednostni vrstni red investicij v javne zavode do leta 2005. Poleg tega mora vloga vsebovati še investicijsko projektno nalogo, ki je tudi že pripravljena. Predlog je bil poslan na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Celotna investicija sicer znaša 204.814.321 SIT, občina Litija pa bo krila stroške v višini 30.722.148 SIT. Vlada RS je decembra sprejela Program razvoja varstva starejših oseb na področju socialnega varstva v Sloveniji do leta 2005. V Domu Tišje pa so se odločili za sodelovanje v tem programu predvsem zaradi izrednih prostorskih stisk in tudi sicer zelo prilagojenega načina dela, dostikrat v precej nenavadnih okoliščinah. Že sam direktor, Gusti Grošelj, je v gradivu in na sami seji predstavil kar nekaj dejstev: dom še vedno nima avle z recepcijo; jedilnica je premajhna, saj vozički zavzamejo precej prostora in mora hranjenje potekati celo na hodniku; kopalnic je glede na število oskrbovancev v enem nadstropju veliko premalo, kar še zdaleč ne ustreza sodobnim normativom; ni shramb za sveže perilo, niti prostora za umazano; nekatere sobe so prenatrpane s posteljami; še posebej so v prostorski stiski zaposleni; ambulantni prostori z vso spremljajočo opremo in osebjem se stiskajo na borih 18 m2 itd. Kljub manjšim zmogljivostim (195 postelj), so v domu trenutno zasedene 203 postelje, nerešenih prošenj pa je še 244. Š predlaganim projektom bi pridobili osem dvoposteljnih sob, poleg tega pa še v medzidku šest sob z dvema posteljema in štiri postelje v izpraznjeni ambulanti, skupaj torej 32 ležišč. Preurejeni prostori bi tako ublažili prostorsko stisko, predvsem pa postali bolj uporabni za svoj nujni namen. * S to adaptacijo naj bi se tudi Dom Tišje približal tisti ravni, ki jo dosegajo nekateri novejši slovenski domovi za starejše občane. Konec koncev pa je investicija namenjena prav litijskim občanom, saj imajo ti, po besedah direktorja, prednost pred ostalimi prosilci. UGO Ustanovitev Kluba predsednikov KS in MS Iniciativni odbor SLS podružnica Litija je sprejel pobudo o ustanovitvi Kluba predsednikov in podpredsednikov krajevnih skupnosti in mestne skupnosti. V klubu bi sodelovali vsi zainteresirani predsedniki in podpredsedniki KS in MS, ne glede na strankarsko pripadnost. Predsednik kluba oz. njegov namestnik bi zastopal interese KS in MS na vseh področjih, ki so v pristojnosti lokalne skupnosti, in ki odločitve pogosto sprejema v nasprotju s predlogi posamezne KS oz. MS. Klub predsednikov naj bi imel pri posameznih odločitvah občinskega sveta kakor tudi župana možnost vložiti t. i. odložilni veto pričetka veljavnosti določenega sklepa in ga celo vrniti v ponovno obravnavo. Z navedenim načinom dela bi dosegli, da bi se tako župan kot tudi občinski svet predhodno dogovorila s pooblaščenim predstavnikom krajevnih skupnosti o odločitvah, ki bi imele za posledico hitrejši in enakomernejši razvoj celotne občine v okviru razpoložljivih finančnih sredstev. Ni naključje, da določene KS, kljub vsakoletnim posredovanjem prioritetnih programov, ki naj bi se izvajali v posamezni KS, v koledarskem letu v celoti izpadejo iz občinskih programov. Investicije se ne izvajajo po izdelanih razvojnih programih, ker jih občina Vesti iz Državnega zbora Državni zbor zaseda nepretrgoma že skorajda tri mesece. Ni moj namen, da opisujem, kateri zakoni so bili sprejeti, ampak da predstavim nekaj bistvenih poudarkov pri posameznih zakonih, ki so zanimivi tudi za občino Litija. V teku je obravnava rebalansa nacionalnega avtocestnega programa in v zvezi s tem tudi sprejemanje t. i. avtocestne zakonodaje. Najpomembnejše se mi zdi poudariti, daje v tem predlogu zajeta tudi zasavska magistralna cesta. Tudi zaključek lastninjenja je eden od zelo pomembnih zakonskih projektov, ki govori o načinu vračanja odtujenega družbenega premoženja, ki je bil odlit v tujino. Zakon pa tudi dejansko postavlja rok treh mesecev po uveljavitvi, da Vlada RS določi državno premoženje, ki bo predmet zapolnitve certifikatne luknje. V tretje branje je prišel tudi zlo glasni denacionalizacijski zakon, predvsem njegove spremembe. Prepričan sem, da je tu preveč različnih političnih interesov, ter da bi morali v prvi vrsti slediti Ustavi RS. Prvo parlamentarno preizkušnjo pa je prestal tudi Zakon o ustanovitvi kmetijsko-gozdarske zbornice. Ta določa obvezno članstvo in govori o dejanski zagotovitvi zastopstva kmetov in interesa kmetijstva. Skoraj zagotovo lahko zatrdim, da je predlagani zakon eden od predpogojev za nadaljnji razvoj kmetijstva. Spremembe zakona o gospodarskih družbah je kratek zakon, toda z vidika prakse nadvse pomemben, saj odpravlja 24 plač odpravnine pri t. i. menedžerskih plačah in jih tudi z dopolnitvijo SLS na matičnem odboru nadomešča z odpravnino v višini šestih plač. Končno smo dobili še Zakon o športu, Zakon o kulturnem tolarju, ki bo imel pozitivne učinke gotovo zaradi določenih interesov izvaja po svoji prioriteti z namenom, da si posamezni veljaki poskušajo na ta način pridobiti glasove za letošnje lokalne volitve. S takim načinom dela ostaja občina še naprej nerazvita v primerjavi z ostalimi. SLS podružnica Litija bo storila vse, kar je v njeni moči, da bo v bodoče pristop in poraba javnih sredstev pravičnejša, zato je pobuda za ustanovitev Kluba KS in MS eden izmed ukrepov, ki naj bi posamezna področja v občini med seboj še bolj povezal v svojih prizadevanjih za hitrejši razvoj posameznega kraja. RUDI KOZLEVČAR Piše: FRANCI ROKAVEC poslanec v Državnem zboru tudi na področju kulture naše občine. Državni zbor pa je v sredini meseca marca odločal tudi o Odloku za razpis referenduma za ustanovitev novih občina Na območju naše občine je bilo določeno referendumsko območje za ustanovitev občine Šmartno, ki izpolnjuje vse zakonske pogoje. Kar nekaj predlogov za ustanovitev občin pa je dobilo zeleno luč tudi v primerih, ko niso bili izpolnjeni vsi pogoji. Na žalost je tudi neenotnost obeh litijskih poslancev doprinesla, da občanom z območja KS Dole in zahodnega dela občine ni bila v tem trenutku dana možnost, da bi se sploh lahko odločali ustanovitvi občine. V začetku aprila pa bo na sporedu končno odločanje o letošnjem državnem proračunu. Verjamem, da bo v njem primerno zastopano tudi območje občine Litija. V februarski številki Glasila občanov smo lahko prebrali članek z naslovom "Župan ni pozabil". Iz podpisa je razvidno, daje avtor članka OO LDS Litija. Članka ne želim povzemati v celoti, pač pa samo v tistem delu, ko avtor navaja, da litijska občina ni depriviligirana za prejeta sredstva s strani proračuna RS. V navedenem članku gre za zavajanje in napačno informiranje občanov občine Litija. Podatek, da je občina Litija v lanskem letu prejela iz proračuna RŠ, iz naslova demografsko ogroženih območij, celostnega razvoja podeželja in obnove vasi, 15.700.000,00 SIT ter daje do lanskega leta prejemala sredstva za en razvojni program, v lanskem letu pa že za dva, je netočen. Na osnovi javnih razpisov za sofinanciranje programov demografsko ogroženih območij, sofinanciranje celostnega razvoja podeželja in obnove vasi ter programa pospeševanja kmetijstva je občina Litija v letu 1997 oddala tri vloge z zahtevano razpisno dokumentacijo na pristojna ministrstva, ki so obravnavala vse pravočasno prispele vloge. Za demografsko ogrožena območja je občina Litija prejela od države 8.000.000,00 SIT, za program izvedbe celostnega razvoja podeželja in obnove vasi ter program pospeševanja kmetijstva pa sredstva v višini 14.743.245,00 SIT, kar pomeni, da smo prejeli sredstva za tri razvojne programe v skupnem znesku 22.743.245,00 SIT. Res pa je, daje občina Litija sredstva v višini 14.743.245,00 SIT za zgoraj navedena programa pridobila od države prvič, vendar ne po zaslugi članov OO LDS Litija oziroma pisca omenjenega članka, pač pa po zaslugi občinske uprave, konkretno, Oddelka za splošne gospodarske zadeve. RUDI KOZLEVČAR Delovni posvet s predsedniki MSL in krajevnih skupnosti Litija, 9. marca — Predsednik občinskega sveta, Franci Rokavec, je sklical posvet predsednikov MSL in KS s predstavniki občine. Glavna tema posveta je bil občinski Odlok o javnih vodovodih v občini Litija, kjer je bil predsednikom pojasnjen bistveni del novosti na področju vodooskrbe v prihodnje. Predsedniki so podali precej predlogov in pripomb, ki naj bi jih predlagatelj do drugega branja poizkušal vključiti v Odlok. V nadaljevanju je potekala razprava o usmeritvah letošnjega občinskega proračuna, ki naj bi se sprejemal in po možnosti tudi sprejel v mesecu aprilu. Dogovorili so se tudi, da se med prvo in drugo obravnavo ponovno srečajo. Pod točko 'Razno' so nekateri predsedniki izpostavili kar nekaj problematike v posameznih krajevnih skupnostih. R. C. Volilna seja zbora članov Območnega združenja slovenskih častnikov Litija V vodstvu ni bistvenih sprememb Litija, 2. aprila - Predsednik Rudolf Bernik je na volilni seji Območnega združenja slovenskih častnikov Litija na začetku v poročilu o delu združenja v letih 1995-1998 poudaril, da je delovanje dobro, in da je bilo v tem času opravljenega veliko dela na vseh področjih, ki zanimajo člane. Težišče dela je bilo na interesnih dejavnostih in vojaško-strokovnem usposabljanju. Organiziranih je bilo nekaj strokovnih ekskurzij, ekipe so se udeleževale orientacijskih tekmovanj, veliko članov se je udeležilo streljanja s pištolo M-57 (7,62 mm). Vseh dosedanjih aktivnosti se je aktivneje udeleževalo 20-30 članov, zato bo potrebno v prihodnje storiti vse, da se poveča zanimanje za dejavnosti združenja in hkrati s tem tudi število članov. V tem času se je dvignila raven informiranja, tudi z začetkom izdajanja lastnega biltena. Predsednik ZSC, Miha Butara, je predstavil delovanje na državni ravni. Pohvalil je dosedanje delo območnega združenja v Litiji in poudaril, da je to združenje pomemben član velike družine častniških organizacij. Tajnik občine Litija, Martin Hostnik, je prav tako pohvalil delo združenja in zaželel, da bi se uspešno nadaljevalo tudi v prihodnje. Zbor članov je nato izvolil 7-član-sko predsedstvo, nadzorni odbor in častno razsodišče. Tudi vnaprej bo predsednik Rudolf Bernik. Podelili so še republiška priznanja. Plaketo ZSČ je dobil Rudolf Bernik, častni znak ZSČ pa Karlo Lemut. Po končanem zboru je bilo organizirano predavanje na temo 'Slovenija in drugi krog razširitve NATO'. Temo je predstavil prof. dr. Anton Bebler s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. ANTON PLANKAR Mladi kmetijci v Ganrovki Gabrovka, 7. marca — Izpeljano je bilo že 12. občinsko tekmovanje MLADI IN KMETIJSTVO. Tokrat sta bila organizatorja Kmetijska svetovalna služba iz Litije in Društvo podeželskih žena Gabrovka. Prireditev je potekala v Osnovni šoli Gabrovka. Organizatorja prireditve sta se odločila, da bosta samo tekmovanje združila še s praznovanjem dneva žena in materinskega dneva. Zmagovalna ekipa Gozd Reka: Tatjana teme, Ciril Bučar, Janez Vidic Dvorana v Osnovni šoli Gabrovka je bila polna do zadnjega kotička in obiskovalci so z zanimanjem spremljali tekmovanje mladih kmetov. Pravila tekmovanja določajo, da lahko tekmujejo le tisti mladi tekmovalci, ki obiskujejo osnovne ali srednje šole, niso pa še študentje ter imajo končano največ V. stopnjo izobrazbe. Na letošnjem tekmovanju je sodelovalo 7 ekip iz celotne občine Litija, in sicer iz Zg. Jevnice, Jevnice, Reke Gozda, Polšnika, Litije, Dol in seveda domačini - ekipa Gabrovke. Tekmovalci so pokazali, da so dobro preštudirali gradivo, ■ ki je bilo sestavljeno iz naslednjih aktualnih kmetijskih tem: - priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji, - varno delo pri sečnji, - zadružništvo, - slovensko kmetijstvo in Evropska unija. Tekmovalci so se izkazali s poznavanjem zgoraj naštetih tem in so dobro odgovarjali na zastavljena vprašanja. Končni zmagovalci na 12. občinskem tekmovanju MLADI IN KMETIJSTVO so postali mladi kmetijci iz Reke Gozda. Ekipo so sestavljali: Tatjana Čeme, Ciril Bučar in Janez Vidic. Ti tekmovalci so zastopali našo občino na regijskem kvizu v Velikih Laščah. Da je prireditev v Gabrovki zares lepo uspela, v zadovoljstvo organizatorjev in predvsem obiskovalcev, se moramo zahvaliti tudi izvajalcem kulturnega programa. Nastopali so nadvse prizadevni in izvirni učenci Osnovne šole Gabrovka ter ženski in moški pevski zbor Gabrovka. Za prijeten in veder zaključek priredi- tve so poskrbele še harmonikarice Zupan kluba iz Mengša, ki so razvedrile občinstvo s svojim nastopom. Članice društva podeželskih žena Gabrovka pa so poskrbele za pogostitev s kmečkimi dobrotami. Letošnjo prireditev smo lahko izpeljali tako uspešno tudi ob pomoči številnih sponzorjev, ki so prispevali zares bogate nagrade za vse ekipe. Vsi ti so bili predstavljeni na prireditvi in se jim še enkrat najlepše zahvaljujemo ter upamo na uspešno sodelovanje tudi v prihodnjem letu. Znanje je kapital, ki nam ga ne more nihče ukrasti ali vzeti in tega se dobro zavedajo številni mladi kmetje, ki se vsako leto prijavijo na tekmovanje MLADI IN KMETIJSTVO. LIJANA LOVŠE, kmetijska svetovalka Ponovna postavitev Evharisticnega križa na Smarski Dobravi Sponzorji kviza so bili: za 1. mesto: KZ Sv. Križ, za 2. mesto: HKS Litija, za 3.jnesto: SLS podružnica Litija_ Kvintet družin Martinčič in Grm je nadvse navdušil obiskovalce. Včasih bi bilo to mogoče, danes pa je že tako... Jevnica, 7. marca - ... da se kakršnihkoli akcij, ki so organizirane, in to ne glede ali s strani društva, KS, občine, države, in ki so seveda ne-profitnega značaja, udeležuje le peščica mladih in seveda tistih nekaj, ki jim ni vseeno ali je stvar takšna kot je ali pa bi bila le z malo dobre volje in pripravljenosti ljudi precej drugačna, boljša. Ta članek se konkretno nanaša na čistilno akcijo, ki smo jo kljub slabi udeležbi odraslih izvedli v Jevnici. Začela se je ob 9.00 in trajala do 12.00. V tem času smo počistili okolico gasilskega doma, zadružnega doma, železniške postaje, okolico zgornje in spodnje ceste v dolini Jevnice, pot ob železnici do Skobeta, okolico ceste, ki vodi iz Jevnice do prvih zapornic ter okolico ceste do Senožet. Akcija je bila najprej mišljena zgolj kot pobiranje papirčkov, cigaretnih ogorkov in škatlic, železniških kart, embalaže sokov, pločevink in plastenk ter drugih, recimo temu manjših stvari. Ker pa vemo, da se v naših domovih nabirajo razne stare, pokvarjene, neuporabne, skratka stvari, ki jih ne potrebujemo več, smo se odločili, da to akcijo zastavimo širše. In res smo jo. Za odlaganje smeti, ki smo jih pobrali po okolici, pa seveda tudi za tiste domače, ki se nam nabirajo v hiši in okoli nje, sta bila pripravljena velika zabojnika. Deloma smo ju napolnili mi, in to s pobranimi smetmi. Nekaj malega so s svojo "ropotijo" prispevali gasilci, ostalo pa so k polnjenju pripomogli le nekateri krajani v času akcije in po njej - verjetno, da bi se akciji tako izognili. Da so v končni fazi to napravili tako, je sicer lepo, saj vem, da so te stvari potem prišle tja, kamor spadajo, to je na smetišče, in ne v kakšen gozd, potok, Savo ali pa morda kam drugam. Ni pa ne lepo, ne prav, da so na tej akciji večinoma sodelovali le otroci in tako niso dobili od odraslih nobenega odziva, kaj šele dejanske podpore z njihovim udejstvovanjem na akciji. Sedaj pa mi odgovorite, kako Pojasnilo k izjavi za javnost V marčni številki Glasila občanov je bila objavljena Izjava za javnost s strani Sveta Mestne skupnosti Litija, ki daje zatemnjeno sliko javnosti in terja s strani urada župana in občinskega sveta določena pojasnila. Pri omenjeni obravnavi so svetniki dobili na klopi tudi omenjeno pismo MSL, ki je bilo naslovljeno na Občino Litija, gospodu županu, in podpisano s strani predsednika MSL, Načeta Šteferleta. V izogib nadaljnjega zavajanja javnosti ga v celoti objavljamo. "Spoštovani g. župan! Mestna skupnost Litija je obravnavala predlog programa širitve indu-strijsko-obrtnega območja ob Ljubljanski cesti v Litiji, ki vam je bil že predložen (z datumom 8. 12. 1997) in dokument podprla, saj bi na tej osnovi pristopili k celoviti ureditvi skoraj v celoti zanemarjenega območja od PP Litija do Pletilje. Obenem predlagamo, da se po enakih postopkih pristopi tudi k spremembam na območju od mostu do Merkurja (med Savo in Ljubljansko cesto). Za celotno območje med Savo in železnico pa bi bilo treba izdelati tudi grafično skico. Mestna skupnost Litija pa obenem tudi zahteva, da se za vse ekološko sporne dejavnosti na tem območju že v fazi postopkov prostorskega urejanja predvidi ekološka taksa za vse tiste investitorje, ki bodo opravljali ekološko sporno dejavnost. Za bencinski servis že s tem dokumentom sporočamo, da Mestna skupnost zahteva od investitorja ekološko takso v višini 50.000 DEM v enkratnem znesku, sicer ne bo izdala nikakršnega soglasja in bo tudi sicer z vsemi pravnimi sredstvi zaustavila postopke, ki ne bodo predhodno pokriti z ekološko takso. Za druge objekte oz. dejavnosti se bo Mestna skupnost glede tega izjasnila, ko bo prejela konkretnejše programe. Ekološka taksa bo pripadala mestu, ki jo bo uporabilo za izboljševanje življenskih oz. bivalnih razmer v mestu." ROMAN CIGLAR, sekretar občinskega sveta Šmartno — Po več kot štiridesetih letih (po pripovedovanju nekaterih krajanov naj bi "izginil" sredi petdesetih let tega stoletja) ponovno stoji evharistični križ na vrhu Dobrave, med Litijo in Šmartnem. Prvotni križ je bil le eden izmed mnogih, ki so bili postavljeni širom takratne Slovenije - Dravske banovine (še bolj impozantno lego kot ta na Dobravi, je imel križ v bližini naselja Sava), ob priliki II. evharisticnega kongresa za Jugoslavijo, ki se je vršil ob koncu junija leta 1935, in ki velja najbrž za največjo manifestacijo med obema vojnama, saj se je v teh dneh prireditev udeležilo več kot 500.000 ljudi. Evharistični križi širom naše domovine so torej bili postavljnei v spomin na to prireditev (šmarski še v spomin na 800-letnico fare), obenem pa so od-slikavali tudi stanje duha, ki je vladalo v takratni slovenski družbi. Kako veličastna je bila postavitev križa na Dobravi, nam priča tudi citat iz časnika Slovenec: "V petek, 12. aprila, so možje in fantje naše lepe fare iz Šmartna pri-' peljali na vrh Dobrave mogočen hrastov križ, dolg 16,5 m. 80 močnih rok je pričelo kopati dva in pol metra globoko jamo, nakar so v dobri pol uri postavili evharistični križ. Postavljen je na najvišji točki Dobrave, da je viden daleč naokoli. Na križu so vdolbene letnice 1135 in 1935, kar bodi v spomin 800-letnice ustanovitve župnije v Šmartnem pri Litiji. Mogočen hrast je poklonila graščina Slatna, posekali in speljali so ga breški fantje s Tončkom Možinom na čelu, stesali pa kostrevniški tesarji pod vodstvom mojstra Sirka. V nedeljo, 14. aprila, sta na Dobravo priromali dve procesiji vernih župljanov. Prva je prišla na vrh Dobrave litijska, katero je vodil g. župni upravitelj Vinko Lovšin, nasproti pa se je vila mogočna procesija iz Šmartna, katero je vodil g. dekan in duhovni svetnik Anton Gornik. Po blagoslovitvi križa je imel g. dekan pomemben govor, ki ga je poslušalo 3000 vernih župljanov, po večini mož in fantov. Za red pri postavljanju križa je vzorno skrbel cerkveni ključar, g. kapetan v p. Nace Rus." (Slovenec, št. 90, 18. 4. 1935) Od takrat se je seveda veliko spremenilo. Kot prvo že to, da je bila čez leto (leta 1936) ustanovljena župnija Litija, delitve (med narodom) pa so se nato samo še vrstile. Z drugimi časi je tudi te simbole naše polpretekle zgodovine začel načenjati zob časa, tako da so počasi začeli "propadati" eden za drugim, šmarski kot je meni poznano, sredi petdesetih let. Vendar križ na Dobravi ponovno stoji. Ko poslušam ugibanja, koliko časa mu bo usojeno stati na tem mestu, nehote pomislim, da bo ta simbol krščanstva svojevrsten preizkus za nas domačine same. Če bomo zmožni gledati nanj kot simbolni pomen in na dediščino naše polpretekle zgodovine (ko je lepo in prav, da cenimo tudi ostale pomnike preteklosti), bo imel dolgo življensko dobo, v nasprotnem primeru bo to še en dokaz posebnosti slovenske duše, ki ima v sebi največ prostora za nestrpnost do drugačnega. PETER AVBELJ Tekmovanje za lepši izgled Litije boste tem istim in morda tudi ostalim otrokom, ki bi bili v takšni akciji v bodoče pripravljeni sodelovati, razložili, kako to, da morajo prav oni, ki vem, da še ne kadijo in vem, da ne odmetavajo smeti na divja odlagališča, prav oni čistiti to packa-rijo, ki jo delajo odrasli. Ne, jaz ne potrebujem odgovora. O tem, da ga ti otroci, pa lahko zagotovo trdim. In kako jim boste odgovorili? Akcijo smo prijetno zaključili ob pogovoru, golažu in soku. Za izvedbo akcije se zahvaljujem: Sanji Franič, Teji Oblak, Poloni Godec, Maši Kovic, Nedu in Tomiju Grgiču, Janezu Cerarju, Darku in Davorju Zariču, Janu Jerebiču, Rožletu Kiso-vcu, Simonu Nagodetu, Juretu Bre-čku, Gregorju Oblaku, Špeli Kiso-vec, Roku in Marku Mahkovcu, Blažu Preglju, Matjažu Doblekarju, Matjažu Godcu, Ireni Cerar, Tomažu Potočniku, Evi in Jožetu Koviču, Tereziji Jerebic, Stojanu Kisovcu, Francu Ostrežu, Franciju Staretu, Jožetu Soncu, Karlu Šarbku ter Slavku Rokavcu, NATAŠA POTOČNIK Turistična zveza Slovenije pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje in prostor RS tudi letos organizira tekmovanje slovenskih krajev na področju turizma in varstva okolja pod sloganom "Moja dežela -lepa, urejena in čista". Med organizatorji tega tekmovanja so tudi turistična društva, zato je Turistično društvo Litija prevzelo to organizacijo za mesto Litija in njeno bližnjo okolico. Pred leti so takšna tekmovanja v naši občini že uspešno potekala in Turistično društvo Litija želi s temi aktivnostmi nadaljevati. Tekmovanje in njegovi rezultati so sestavni del turistične ponudbe, vplivajo pa tudi na turistično in ekološko zavest ljudi, še posebej mladih. S tekmovanji se odpravljajo vzroki onesnaževanja, urejeno in zdravo okolje pa je prvi pogoj za vsakršno turistično dejavnost. Turistično društvo Litija Razpis objavljamo na strani 14. Lions klub tudi v Litiji Konec lanskega leta je bil tudi v Litiji ustanovljen Lions klub. V Sloveniji deluje že 25 takih klubov. Litijski klub, ki ga vodi odvetnik Iztok Šubara, šteje 21 članov. Klub je sprejel program, ki je naravnan po načelih svetovnega lionizma, vendar je slovensko in lokalno obarvan. V program so zapisali 5 točk: - zbiranje sredstev za nakup rentgena za ZD Litija, - pomoč pri opremi sobe za sprostitev Enote s prilagojenim programom Litija, - vključitev v akcijo za oprem- ljanje transplantacijske ambulante v slovenskem merilu, - pomoč slepim v občini in - svetovanje osebam s posebnimi potrebami in njihovim družinam. Prav sedaj pa potekajo intenzivne priprave za predstavitveni večer litijskega Lions kluba, ki bo 8. maja. Takrat bodo tudi podelili svojo prvo donacijo. Prejela jo bo Enota s prilagojenim programom litijske osnovne šole za dokončanje opreme sobe za sprostitev prioza-detih otrok. JOŽA OCEPEK Svet za preventivo, varnost in vzgojo v cestnem prometu Občine Litija Odsojniki rešujejo življenja S številnimi odsojniki lahko postanemo bolj vidni in s tem preprečimo najhujše Svet za preventivo, varnost in vzgojo v cestnem prometu je v mesecu decembru 1997 podaril tret-ješolcem v občini Litija kresničke pod geslom 'Stopimo iz teme'. Svet med drugim želi opozoriti voznike, daje prenekatero mlado življenje v nevarnosti, zgolj zaradi malomarnosti pri upoštevanju cestnopro-metnih predpisov. Razvoj prometa, ki je prinesel nesluten napredek, je spremenil tudi svet, v katerega stopajo naši najmlajši. Premalo se zavedamo, da nas lahko še tako varen avtomobil ne more braniti pred nepredvidljivim dogodkom na cesti. Za nekatere ni ovir in v trenutku pozabimo, da nam je potrebno sprejemati omejitve in mislimo, da smo vendar najboljši, najhitrejši vozniki. Zadostuje samo rahel pritisk na plin in že smo na prvem mestu. Iluzija, da smo "najboljši" vozniki, je eden od poglavitnih razlogov za številne nesreče. In kaj je torej tisto, se sprašuje marsikdo, kar nam prinaša varnost na cesti? Dosedanje izkušnje niso prav nič obetavne, vse kakor pa mislimo, da niso krive samo slabe ceste, slabi avtomobili, policija. Edini 'krivci na naših cestah kjer je povzročenih to liko prometnih nesreč, smo mi sami. Ljudje smo tisti, ki prehitevamo v nepre glednem ovinku divjamo mimo šol, prehodov za pešce, se vedemo neprimerno do drugih udeležencev v prometu in še bi lahko naštevali. Nobena kazen, noben administrativen ukrep, nobena akcija policije ne more rešiti tega problema. Poleg velikih človeških izgub izgubi Slovenija letno zaradi posledic prometnih nesreč od 2 do 3 odstotka družbenega bruto pro- izvoda. Zavedati se moramo, da je agresija na cesti posledica strahu, ki izvira iz podzavesti, ne pa junaštvo, da na cesti ogrožamo sebe in udeležence v prometu. Na pravi poti bomo takrat, ko bomo spoznali oz. začutili željo, da spremenimo grdo navado nas voznikov, in odkrili, da se rešitev skriva v zavestnem delovanju, tako v življenju kakor na cesti. Vsekakor so najbolj izpostavljeni v prometu otroci, katerim Svet že od svoje ustanovitve na-rej namenja največ pozornosti. Stekle so številne akcije v zvezi z njihovo varnostjo ob začetku in koncu šolskega leta: varna pot v šolo, or-anizirano tekmovanje 'Kaj veš o prometu?', ki ločnilcov,\ je še v pripravi, pristrani. \ prave na kolesarski izpit, prometni kvizi in natečaji, 'Učna ura v prometu', rumena rutica in kresnička, ki ju koristno uporabimo v prometu, ko smo sami na cesti in ob slabi vidljivosti. Vsekakor pa velja tudi dejstvo, da naj bo vsak udeleženec v prometu previden; se zaveda morebitnih nevarnosti, upošteva označbe na vozišču, prometne predpise. Zlasti za pešce je pomembno izbrati smer hoje, da bomo varni, in ne smemo pozabiti na tisto vrlino, ki je dana ljudem: strpnost, ob dejstvu, da smo vsi površinami. \ le navadni smrtniki. Za konec pa še nasvet kako koristno lahko uporabljamo kresničko. Šele takrat, ko se bomo zavedali, da kresnička ni modna muha, da moramo nositi odsevna telesa zunaj in v naselju, da izkušnja in pazljivost nista nikoli odveč, in da je pomembna dobra vidnost vseh udeležencev v prometu, ne pa samo otrok, bomo preprečili najhujše. VANJA BOŠTJANČIĆ VARNOST IN ZGLED Statistični podatki so pokazali, da je nošenje kresničk pri šoloobveznih otrocih zmanjšalo število ponesrečenih, ker pa udeleženci v prometu niso samo otroci, morajo tudi odrasli ob zmanjšani vidljivosti in ponoči nositi odsevna telesa. LUČKE V TEMI S številnimi poskusi na različnih cestah so strokovnjaki izmerili, da voznik, ki ima prižgane zasenčene luči, opazi osebo, oblečeno v temnomodra ali črna oblačila, šele takrat, ko je od nje oddaljen komaj 26 metrov. Pešec je 'difuzni reflektor', zato se ga ponoči slabo vidi. Pri hitrosti 60 km na uro potrebuje voznik 3 sekunde, da dohiti pešca, ki ga je opazil. Pešci, ki so oblečeni v siva oblačila so vidni z 31-ih metrov, v svetlih oblačilih pri 38-ih metrih; kadar pa nosijo odsevna telesa ali ustrezno obleko, so vidni že na razdalji 136-ih metrov. Kresnička mora nihati, da je odboj svetlobe učinkovit. Nosimo jo v višini kolena, naj ne sega niže od 40 cm in ne vide od 120 cm nad površino ceste. Kresničko si pritrdimo tako, da bo nihala ob desni strani. Aktivnosti Gasilske zveze Litija v letošnjem letu Litija - Gasilska zveza Litija j£ že v začetku letošnjega leta nadaljevala s svojim delom. Tako je bil v Litiji organiziran 80-urni nadaljevalni tečaj za pridobitev čina 'gasilec', ki ga je ob pomoči PGD Litija izvedlo poveljstvo GZ Litija. Tečaj je potekal od 17. 01. do 15. 02. in so se ga udeležili člani prostovoljnih gasilskih društev iz Litije, Šmartna in Jablanica. Na tečaj je bilo prijavljenih 31 kandidatov, izpite pa je opravilo 23 slušateljev. Za izboljšanje operativne usposobljenosti gasilcev je bil v dneh ob 14. 03 do 15. 03. za vsa PGD organiziran tečaj za strojnike. V teoretičnem delu so slušatelji obnovili svoje znanje iz poznavanja gasil- Na pomoč! Gasilec Franc je zamišljeno strmel predse. Upal je, da bo noč minila brez zvoka siren in sija modrih luči, saj je vedel, kaj to pomeni. Tišino hodnika pred pisarno, kjer je sedel, je vsiljivo zmotilo predirno zvonenje telefona. Glas na drugi strani žice je bil uradno globok in policist je sporočil: "Na cesti med Ljubljano in Litijo, pri kraju Dol, se je zgodila prometna nesreča, v kateri sta udeležena osebno vozilo in cisterna, polna bencina. V osebnem avtomobilu je vkleščena oseba, grozi pa tudi požar in razlitje bencina v bližnjo reko". Franc ni premišljeval, natančno je vedel, kakšen je postopek. V slabi minuti so proti kraju nesreče hitela tri gasilska vozila z vključenimi sirenami in lučmi. Vozilo s hidravlično opremo za reševanje vkleš-čenih je bilo prvo, saj je bilo najhitrejše, sledila sta mu cisterna, polna vode, in vozilo za reševanje ekoloških nesreč. V vsakem vozilu je bila skupina poklicnih gasilcev. Niso dosti govorili, ampak so se v mislih pripravljali na delo, ki jih je čakalo. Po nekaj minutah so prispeli. Policisti in reševalci pa so v razbitinah avtomobila že pomagali poškodovanemu vozniku. Ko so gasilci s hidravlično opremo osvobodili ponesrečenca iz zverižene pločevine, so ga reševalci odpeljali v najbližjo bolnišnico. Nekaj metrov stran se je druga ekipa gasilcev mrzlično trudila preprečiti izlitje bencina v naravo. Ta bi lahko onesnažil podtalnico in ogrozil zdravje ljudi. Ob ostrem vonju te nevarne snovi so se ves čas zavedali, da jim grozi tudi požar. S posebnim orodjem jim je uspelo zatesniti poškodovani del cisterne ter s tem preprečiti ekološko nesrečo. Policisti so medtem že raziskovali vzroke nesreče in natančno zabeležili podatke. Šele zdaj, ko je bilo jasno, da se nesreča za nikogar ni končala tragično in da bencin ni ogrozil vode, so si policisti in gasilci oddahnili in pričelo se je odstranjevanje posledic nesreče s posebnimi pripravami in kemičnimi sredstvi. Proti jutru so se gasilci utrujeni, a zadovoljni vrnili v brigado. Telefonist Franc je počakal pri vratih. Bil je ponosen in z obraza mu je žarelo veselje. Mnogo let že opravlja svoj poklic in ve, koliko truda je vloženega v njihovo delo. Ve tudi, da morajo gasilci, policisti in reševalci delati kot eden, če hočejo, da ljudje in narava ne občutijo posledic podobnih nesreč. MIHA ZUPANČIČ Ministrstvo za obrambo RS je razpisalo natečaj za spise Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Natečaja se je udeležila tudi OŠ Litija. Učenec Miha Zupančič iz 6. a razreda je pod mentorstvom svoje učiteljice slovenskega jezika Neže Blaznik za spis Na pomoč dobil prvo nagrado. Čestitamo! OŠ Litija skega orodja in opreme, strojništva, hidrodinamike, delovanja motornih brizgaln, na praktičnem delu pa so izvedeli več o pripravi motorne brizgalne za delo, o preizkusu tesnosti brizgalne, o delu pri pripravi pene, pripravi motorne brizgalne za naslednjo intervencijo. Za zaključek pa je bila izvedena še verižna vaja s prikazom gašenja objektov na Zgornjem Riharjevcu in odvzemom vode v Črnem Potoku. Sklicanih je bilo tudi več sej in posvetov, na katerih se je obravnavalo delo z mladino, opravljali so se razgovori s kandidati za izvolitev v organe gasilske zveze, sestavljal se je program dela za leto 1998, obravnavali so se postopki ob intervencijah in po njih ter dolžnosti posameznikov pri operativnem delu. Po prostovoljnih gasilskih društvih so potekali občni zbori, kjer so bile izvedene volitve novih članov v organe društev za dobo petih let in sprejet program dela in finančni plan za tekoče leto. Po večih usklajevanjih je tudi Gasilska zveza Litija dobila novo vodstvo. Tako je bil za predsednika izvoljen Ivan Lovše, za poveljnika pa Marjan Janežič. Predsedstvo in poveljstvo GZ Litija Upokojenci DU Vače Obveščamo vas, da je po odločbi UE Litija Društvo upojencev Vače prenehalo delovati s 1. 1. 1998, ker ni izpolnilo pogojev iz veljavnega zakona o društvih. Vse dosedanje člane DU Vače in tudi druge upojence iz KS Vače vabimo, da se včlanite v DU Litija, sekcija Vače, kjer bomo delovali v bodoče. Po pošti boste prejeli položnico za plačilo članarine 1.000,00 SIT. Š plačilom članarine postanete član DU Litija, sekcija Vače. Prejeli boste tudi program dela in aktivnosti DU Litija v letu 1998 in vabilo na občni zbor društva. Janez Blažič, predsednik DU Litija Poceni prodam rabljen kavč in starinski šivalni stroj. Informacije na tel. 877-547. Tričlanska družina išče dvo-ali enosobno stanovanje s kuhinjo, na relaciji med Jev-nico in Litijo. Informacije na tel.: 066-63-015. (Darinka Krurnar, Kopenska 27, Izola) Skavti v Litiji in njihove dejavnosti Na začetku tega članka o LITIJSKIH SKAVTIH bi rada prepodila nekatere dvome in ugibanja, kijih imate o skavtskem gibanju tisti, ki ste zanj že slišali, a ne poznate nobenega skavta. Iz drobnih vesti si sestavljate podobo o skupini otrok, ki pravijo, da so skavti. Pa veste, da nas je v Litiji že 80? To nekaj pove, še zdaleč pa ne vsega. Zato vam želimo v vsakem našem prispevku povedati malo več o tem, kaj je skavt-stvo, njegov namen, skavtska vzgoja, metoda, kako skavtstvo vidi otroka, kaj dela voditelj, zakaj je pomembno oblikovanje značaja, zdravja in moči, ročne spretnosti, zakaj je cilj skavtske vzgoje "pripravljanje na služenje bližnjemu", katere so tiste aktivnosti, ki mlade tako privlačijo, da 90 let po začetku gibanja število njegovih članov še vedno narašča. Namen tega in prihodnjih prispevkov je, sestaviti iz utrinkov skavtstva neko celoto, ki vam jo lahko posredujemo preko časopisa, za kaj več pa vas povabi- mo na naše dejavnosti, ki bodo namenjene vsem občanom, predvsem na Dan odprtih vrat, ki bo 23. in 24. maja 1998. O njem boste pravočasno še slišali. Skavtska vzgoja je podobna lepilu: iz razmetanih koščkov naredi celoto; v človeku je veliko talentov in skavtska vzgoja pomaga mladim, da iz njih zgradijo zrelo osebnost. Kaj pravi o namenu skavtstva njegov ustanovitelj, lord Baden Powell? "Namen skavtske vzgoje je, da izboljša naše bodoče državljane, posebej kar zadeva značaj in zdravje; da zamenja sebičnost s služenjem, in da napravi vsakega mladega dejavnega, naj bo to fizično ali moralno, da bi uporabljal to učinkovitost za služenje skupnosti. Rodoljubje je bilo definirano samo z nekaj besedami "aktivna navezanost na skupnost". V svobodni deželi je lahko in tudi nekoliko splošno, da nekoga smatramo za dobrega državljana samo zato, ker se ravna po zakonih, opravlja svoje delo in izraža svojo izbiro v politiki, športu in drugih dejavnostih in pusti da se "drugi" trudijo za blaginjo naroda. To je pasivno pojmovanje rodoljubja. Vendar pasivni državljani niso dovolj, da bi v svetu branili principe svobode, pravice in časti. Da bi to delali, je treba dejavnih državljanov". Kaj pa je naš skavtski steg zaznamovalo v zadnjem mesecu? Predvsem zimovanja: 3- do 4-dnevni zimski tabori. Najmlajši, krdelo volčičev in volkuljic, so se odpravili na Šentlambert nad Zagorjem, četa izvidnikov in vodnic na Pokljuko, 16-letniki, noviciat rove-rjev in popotnic, na Primorsko ter najstarejši, roverji in popotnice (18-21), v Cerkno. Na slikah je nekaj utrinkov z zimovanja noviciata ro-verjev in popotnic (Kakšen žargon! Počasi boste vse razumeli.). Bodite pripravljeni! NATANČNA GAZELA, voditeljica Skavtskega stega Litija Orientiranje v Postojni... (levo) Čudovito sonce, čudovit počitek, moji prijatelji ... osvajamo Snežnik (desno) Ob materinskem dnevu na Javorju Javorje, 22. marca - Da so mamice naše največje bogastvo, ki se za nas žrtvujejo dan za dnem, se ne spomnimo prav pogosto. Lepo pa je, da jim posvetimo posebno pozornost vsaj za njihov praznik - za materinski dan. Učiteljica in učenci Podružnične šole Javorje so materam izkazali hvaležnost prav na poseben način. V nedeljo, 22. marca, so pripravili zanimiv kulturni program. Mami- cam so se predstavili z več pesmicami. Jan Končina, učenec 3. razreda, je zaigral na violino. Poleg Jana sta na Javorju še dva bodoča glasbenika: Miha Pivec, ki je igral na harmoniko in Urška Pivec, ki je kulturni program popestrila s ciframi. Poleg učencev so pri predstavi sodelovali tudi domačini. Amalija Berdajs je zaigrala na harmoniko, Gledališka skupina Javorje pa seje predstavila s skečem Marije Zu- pančič, ki je gledalce spravljal v smeh. Po kulturni predstavi je sledila razstava z naslovom Kaj znamo. Pri tem so sodelovali vsi krajani. Možno si je bilo namreč ogledati predmete, kijih vaščani izdelujejo sami. Razstavljeni so bili koši, okrasne košarice, oblačila (puloverji, kape, kostimi, bluze, rokavice ...), skodelice s podobo domačega kraja, pr-tički, peciva, fotografije Javorja in podobno. Na koncu je bila bogata pogostitev s pecivom, ki so ga spekle domačinke. Vsi, ki so si ogledali prireditev so bili navdušeni nad kreativnostjo in zavzetostjo ljudi, ki jih premore tako majhen kraj kot je KS Javorje. G. ravnatelj je predlagal, da bi se z razstavo predstavili tudi širšemu občinstvu v Šmartnem. Krajani se zahvaljujemo učiteljici Bernardi Kralj, učencem, gledališki skupini Javorje, članom RK in vsem ostalim, ki so sodelovali pri popestritvi kulturnega programa. Posebej pa se zahvaljujemo tudi litijski televiziji, kije snemala kulturno oddajo in g. Borisu Žužku, ki je prišel na ogled predstave. ERIKA DRAGAR nLAB.A \t LABA TVVINGO ZASTONJ VSI, ki boste do 18. decembra 1998 opravili tehnični pregled in zavarovali j vozilo v novem TEHNIČNO SERVISNEM CENTRU LABA v LITIJI, si lahko prislužite glavno nagrado v velikem žrebanju za RENAULT TVVINGO, ki bo pred božičem, 19.* decembra '98. Utrinki iz enote s prilagojenim programom Litija - Kar nekaj prijetnih trenutkov bi radi delili z Vami, saj se nam je v novem letu zgodilo že veliko zanimivega. V januarju smo izdelali različne likovne in tehnične izdelke in jih razstavili ob otvoritvi novega nadstropja Matične knjižnice. Učenci 3., 4. in 5. razreda so si ogledali grad Bogenšperk in KS Šmartno. Zelo zanimivo je bilo predavanje Matjaža Urbanca. Njegovi diapozitivi in pestro komentiranje so nas popeljali po Afriki. Drugega dela predavanja so se udeležili tudi učenci nižjih razredov, saj je bilo opisano in prikazano veliko živali (slikal). Varovanci oddelka vzgoje in izobraževanja so v februarju pripravili prijetno uro in pova-______________________________......__________ bili vse učiteljice. De- j fektologinja Marjana [............ , Igličar je pričarala sneg in vodila otroke tako, da so jo pravilno oblekli in obuli za zimo ter poimenovali svojo garderobo. Pustni torek smo spremenili v kulturni dan in se našemili. Dan nam je polepšal Adi Smolar. Pred zimskimi počitnicami nas je presenetila ekipa POP-TV. Posneli so delo v razredih in nedokončano terapevtsko sobo. V Športni sceni za nas zbirajo sredstva, tako da prodajajo opremo znanih športnikov (slika 2). Pri pouku, športni in glasbeni vzgoji veliko uporabljamo terapevtske žoge. Na njih pravilno sedimo in izvajamo vaje korektivne gimnastike (sliki 3, 4). Učenci 8. razreda so že poslali svoje prijavnice v srednje šole. Prijavili so se v dvoinpolletne programe slaščičarske ter pekovske usmeritve in v upravljanje gradbene mehanizacije. In kaj se bo še dogajalo? Pripravljamo proslavo mamicam za praznik in roditeljski sestanek. V ta namen naša plesna skupina pridno vadi (slika 5). Konec marca pa bodo šli učenci sedmega in osmega razreda na delovno prakso. Delali bodo v Litiji, Šmartnem in v Gabrovki. V zadnjem trimestni želimo vsem učencem čimveč prijetnih trenutkov in dobrih ocen. MARJETA MLAKAR AGREŽ Obujanje pletarstva na vasi VVZ Litija - PS Polšnik Polšnik - Drage mamice! Posebej za vas smo se potrudili, ker vas imamo radi, so povedali otroci OŠ Polšnik na začetku proslave ob materinskem prazniku. Nadaljevali so cvetlički - mali šolarji. Mamam so s pesmico povedali, kako jih imajo radi, ter se jim zahvalili s šopkom. Šolarji so pogumno in ponosno recitirali, peli, igrali in dramatizirali. 3. in 4. razred pa je ugotovil, da lepo bi b'lo, če še kakšno o Črmošnjicah rečejo. Tam so namreč bili v šoli v naravi. Ob zaključku so svojim mamicam izročili darila - srčke s svilenimi šali, katere so poslikali sami. Svoje čutenje so izrazili z željo: Poglej to srce! Vedi, jaz mislim na te. Če pogledala boš v srce kot jaz prisrčno objame te. Poleg vseh obljub za praznik ti dam še poljub. UČITELJICI IN VZGOJITELJICA PŠ POLŠNIK Bili smo v šoli v naravi Cerkno - Učenci petih razredov OŠ Gradec smo v času od 2. 2. do 7. 2. 1998 preživeli prekrasen teden v Cerknem. Bivali smo v hotelu Cerkno. V zimski šoli v naravi nas je bilo 59. Na smučišču so aktivnosti prevzeli vaditelji, sicer pa so bile z nami tri razredničarke. Bila sem v sobi 307, skupaj s svojimi prijateljicami. Naša soba se je imenovala Palme (to so začetnice vseh deklet, ki smo bile v sobi). V spomin so se mi vtisnili razni dogodki, ki so bili predvsem lepi. Najbolj pa sem bila vesela, da sem se naučila smučati. Veselilo meje, daje ob 22. uri morala biti popolna tišina, saj sem oz. smo bili prav gotovo vsi utrujeni in zaspani od smučanja, plavanja, tekanja po stopnicah in naglice, saj smo imeli za preoblačenje zelo malo časa. Najbolj razburljivo pa je bilo prav gotovo tekmovanje v smučanju. Za zabavo je bilo tudi poskrbljeno, saj smo imeli enkrat celo 'zabavo'. Da pa ne boste mislili, da smo tekmovali samo v smučanju, ampak tudi v plavanju. Hrana je bila odlična, prav tako je moje mnenje o celotni šoli v naravi. Bilo je nepozabno in škoda, ker je vse trajalo tako malo časa. Nič slabega ni povedati o tamkajšnjem bivanju. Želim si, da bi večkrat doživeli kaj takega. EDISAAVDIČ, 5. a OŠ Šmartno je letos že tretje leto organizirala zimsko šolo v naravi na Soriški planini, ki se jo je v dveh izmenah udeležilo 68 petošolcev. Na siki je ena od sedmih smučarskih skupin, ki jo je vodil g. Janez Kobal, ki je tudi avtor fotografije. Mladi smučarji so sodelovali, kot že nekaj let doslej, na pokljuškem maratonu in Sara gaje takole doživela. Počitniške dejavnosti na OŠ Dole Dole - V času zimskih počitnic je bilo za učence naše šole dobro poskrbljeno. K sodelovanju smo učitelji pritegnili zunanje mentorje, to je starše. Delo je potekalo v treh skupinah. Računalniška skupina je izdelovala pustne maske. Napredek v računalništvu jim je to omogočal, čeprav je tako hiter, da mu ni moč slediti. Odkar imamo mini računalniško učilnico, so otroci zelo prizadevni. Včasih pa mora pomagati tudi učitelj - računalničar. Pletarska skupina je želela obuditi pletarstvo, eno najmnožičnejših rokodelskih spretnosti, ki se je še zlasti ohranila tudi v našem kraju. Pri nas še živi opletanje steklenic in izdelovanje košar in košev za lastne potrebe. Značilno je, da uporabljajo pletarji svoje domače gradivo, ki raste v domačem okolju, to so vrbove šibe. Mentor Franc je učencem prikazal ravno opletanje steklenic, ki je dokaj zahtevno opravilo. Izdelovali so tudi okrasne koške. Ena od učiteljic naše šole seje udeležila strokovnega usposabljanja v Šrnar-tnem, da bo lahko nudila pomoč vsem zainteresiranim učencem. Mlade pletilje so spretno vrtele pletilke in nastajal je izdelek. Mentorica Mili Kotar jih je učila pletilskih veščin. Najmlajši so izdelovali pustne maske iz lepenke in papirja in se s tem pripravljali na pustni ples, ki je bil v torek, 24. februarja. Po; vorka pustnih šem se je vila po vasi. Po razigranem plesu so se maškare v šoli posladkale s krofi. Učenci so bili veseli, da so lahko en počitniški dan popestrili v računalniški, pletil-ski in pletarski delavnici. Vsa zahvala velja vsem mentorjem, ki so si vzeli čas za naše učence in njihov prosti čas zapolnili z ustvarjalnim in prijetnim delom. JOŽICA VRTAČNIK Še skupno fotografiranje ob pripravljeni razstavi. Iz vrtca Najdihojca Litija - Svet staršev je na svoji drugi seji obravnaval problematiko financiranja vrtca Najdihojca na Rozmanovem trgu. Ugotovili so, da je vrtec kot najstarejši tovrstni objekt v občini dobro vzdrževan, za kar gre posebna zasluga zaposlenim v vrtcu, manj pa so bili starši zadovoljni z zunanjo ureditvijo. Tako zaradi neustreznega odtekanja vode starši zahtevajo talno ureditev zunanjega igrišča, ureditev ustrezne ograje okrog vrtca in igrišča, odstranitev oreha na sosednjem šolskem dvorišču, ki s svojo starostjo ali zaradi nevzdrževanja ogroža varnost mimoidočih, ureditev parkirišča pri vhodu vrtca ter takojšnjo odstranitev zabojnikov za steklo, ki so jih odgovorni namestili pred vhod. Pozitivno so ocenili tudi izvedbo gostovanja Lutkovnega gledališča iz Ljubljane, ki je skupaj z vzgojiteljicami in njihovimi pomočnicami organiziral dve lutkovni predstavi za najmlajše. Spoznali pa so, da obiskov v gledališču starši niso vajeni (to seveda na velja za prisotne), zato bi to težko pričakovali od otrok. Pa vendar le ni vedno tako, saj so prav otroci iz vrtca večkrat letno redni obiskovalci gledališča v Ljubljani. Zato ne čudi izjava razočaranega otroka, da ne bo šel na litijsko predstavo, ker je pač treba plačati. In ni jim bilo vseeno, ko so slišali tudi očitek, da organizacija takšne prireditve ni stvar vrtca. Kljub temu so se odločili, da je treba s tem nadaljevati. RUDI BREGAR OS Litija na Internetu Litija — Ena izmed prijetnih novosti na OŠ Litija je tudi popolnoma nova računalniška učilnica, ki je opremljena s čisto novimi računalniki. Samo računalništvo pa za nas ni nekaj novega, saj na tem področju aktivno sodelujemo že od leta 1993, ko smo se vključili v projekt "Petra". Ta projekt je bil sprva namenjen petošolcem, ki so si pridobivali nova znanja s pomočjo računalnika pri določenih učnih predmetih (THV, LI, SL), kasneje smo izobraževanje ob računalnikih razširili tudi na ostale razrede, predvsem pri pouku tehnične vzgoje. Ves ta čas pa smo računalnike uporabljali tudi popoldne, ko smo za učence organizirali različne oblike računalniških tečajev. Z letošnjim letom se je na področje računalništva na šoli zapisalo kar nekaj novosti: - poleg petošolcev bodo za šolskimi računalniki določeno število ur prebili tudi učenci šestih razredov (pri pouku zemljepisa), ob pro- stih terminih pa tudi učenci 7. in 8. razredov (THV, SL); - novo računalniško učilnico so preizkusili že nekateri učenci razredne stopnje (3. in 4. razred), za katere imamo pripravljene ustrezne didaktične programe; - ena izmed najpomembnejših pridobitev pa je gotovo povezava z Internetom preko katerega imamo najhitrejši dostop do najbolj svežih informacij. Tiste, ki uporabljajo Internet tudi doma vabim, da si ogledate našo spletno stran, na kateri se lahko seznanite z različnimi dejavnostmi in pomembnejšimi dosežki naše šole. Naslov naše spletne strani: http:// www2.siol.net./ext/oslitija. Zakonec pa samo še tole. Računalniki niso namenjeni samo izobraževanju učencev, ampak tudi izobraževanju učiteljev. Ravno v ta namen bomo na naši šoli v novi računalniški učilnici organizirali dva seminarja - Windows 95 in Internet. DARKO ŽERDONER, OŠ LITIJA Letos so slovenski osmošolci v tekmovanju znanja iz slovenskega jezika za Cankarjevo priznanje spoznavali življenje in delo književnika Cirila Kosmača. Enajst šmarskih osmarjevje z mentorico, Danico Sedevčič, pred šolskim tekmovanjem obiskalo Slap ob Idrijci, kjer seje pisatelj rodil. Na fotografiji je posnetek pred književnikovo rojstno hišo, kjer so se jim pridružili še novi prijatelji iz OŠ Most na Soči. Guy Gilbert Slovenska mladina s francoskim duhovnikom Mladi, ulica, prihodnost -seminar projekta Skala "Mladi, ulica, prihodnost." Besede, ki bi jih lahko na veliko načinov povezali v smiselno poved. "Mladi na ulici (sedaj) in njihova prihodnost," pa je bil moto mednarodnega seminarja, ki se je odvijal 13. in 14. februarja, v organizaciji projekta Skala, na Teološki fakulteti v Ljubljani. Na njem so se dogajale zelo zanimive stvari, predvsem pa je "Skala" hotela opozoriti na problem ulice v današnjem času in s pomočjo strokovnjakov ugotoviti sedanje stanje in podati nekatere smernice za delovanje v prihodnje, tako Skale kot tudi ostalih delavcev v javnih zavodih. Seminar je bil odprtega tipa, tako da so bili povabljeni prav vsi, tudi iz Litije. Na žalost pa je bilo udeležencev iz Litije komaj toliko, da lahko govorimo v množini. Je res, da problema ulice v Litiji ni??? "Ne, v Litiji pa res nimamo mladih na ulici, pri nas so na železniški postaji, zato ta naslov meni ne ustreza..." Projekt Skala je skupina za preventivno vzgojno dejavnost mladostnikov. Težko razumljivo? Zaobjema mlade iz cele Slovenije in deluje v okviru Zavoda Janeza Smrekarja. Specifičnost Skale je ravno mladinsko ulično delo, s katerim želimo priti ravno do mladih, ki so najbolj odrinjeni, ki jih družba ne priznava. Sicer pa je tako, da je vsaka ulica drugačna, in se v vsakem kraju kaže na drugačen način. No, v želji, da bi opozorili na ta problem, smo se odločili za mednarodni seminar, kije bil namenjen prav vsem. Vzporedno s pričetkom je potekala tudi tiskovna konferenca, na kateri sta bili predstavljeni dve knjigi Ulično delo (Grupo Abele, zal. SALVE) in Alba in kavbojski škor-nji (Guy Gilbert, zal. Mohorjeva družba). Seminar se je pričel s pozdravnim nagovorom voditelja projekta Skala, g. Martinom Liscem, in tako smo naredili prvi korak v dva res polna in vsake toliko časa tudi naporna dneva. Predavali so strokovnjaki in nekateri vodilni s področja sociale, psihologije, sociologije in pedagogike pri nas in v tujini. Najbolj zanimivi predavanji sta bili Družina ali ulica, ki ga je imel p. dr. Christian Gostečnik in Strokovnost in kariz-matičnost, s katerim je Guy Gilbert podal svojo izkušnjo dela na ulici v Parizu. Ugotovitve so bile, daje ulica zrcalo družine in družbe s tem, ko razvrednoti družino. Piko na i pa je dodal Guy, ki je s pretresljivim pričevanjem in z življenjskimi zgodbami, s katerimi seje srečal, pokazal, da velja rek sv. Janeza Boska: "Vzgoja je stvar srca!" V petek popoldne smo imeli razne delavnice, na katerih so se udeleženci lahko seznanili z različnim delom na ulici v Braziliji, Italiji, Nemčiji in tudi v Sloveniji. Dan smo zaključili s kulturnim večerom, na katerim se je predstavila projektna skupina Ceste z uprizoritvijo istoimeskega dela, katerega avtor je legendarni Ježek. Sklep seminarja je bil v soboto popoldne z okroglo mizo, ki se je je udeležil tudi g. Ivo Bizjak in predstavnica ministrstva za družino, delo in socialne zadeve. V dveh dnevih se je pokazalo, da ulica vsekakor je problem, ki pa ga povsod po svetu večina ljudi in skoraj vse vlade nočejo videti in priznati. Institucije potrebujejo mlade prestopnike. Delo na ulici ter z mladimi je v večji meri stvar prostovoljnega dela inje "stvar srca". B. B. Z zimovanja na Pohorju Ko smo se prvi dan peljali na plavanje, se je eden od otrok spomnil: "A ne, tako smo šli na Pohorje?" in že je stekel pogovor o zimovanju. Prisluhnila sem mnenjem posameznikov in se, kot vsako leto doslej, prepričala o doseženih ciljih zimovanja. In kaj je tisto, kar nam leto za letom daje spodbude, da pripravimo otrokom teden "samostojnega" življenja, brez pomoči staršev, s svojimi vrstniki? So to morda razgibane in obenem poučne dejavnosti, tečaj smučanja, drugače preživeti dnevi? Ali so to morda občutja otrok, da "smo že veliki in se znamo sami obleči, lahko zaspimo brez mamice, smo ves čas s prijatelji"? Tudi tokrat seje potrdila moja ugotovitev - najpomembnejše je druženje s prijatelji. Zakaj? Prvi dan oz. večer na Pohorju smo šli na sprehod z lučkami. Ko smo se po ozki stezi vzpenjali v strmino, in to po celem snegu, smo morali biti pozorni na prijatelja pred seboj in za seboj. Večina nas je prvič videla jasno zimsko nebo, posuto s toliko zvezdami. Pred kočo škrateljcev smo izvedeli, da tudi oni prespijo zimo. Klicali smo jih in jim zapeli pesmico, pa se niso zbudili, tako trdno spijo. (Na uho vam izdamo skrivnost: saj vemo, da škrateljcev v resnici ni, ampak doživetje je lepše, če verjamemo v pravljico). Gozdar nam je pokazal zdravilne rastline okrog domov in povedal imena vseh dreves. Prvič smo se seznanili s smreko, katere iglice dišijo po limoni. Hoteli smo vsak po eno vejico odnesti mamicam. Damjan nam je pripravil čudovit plesni večer. Vsi smo se naplesali in naveselili. Lučke so utripale v vseh barvah, da smo bili v oblačilih za posebne priložnosti še lepši. Tečaj smučanja pa je bil nekaj posebnega. Ko so nas učitelji razporedili po skupinah, je vsak hotel pokazati največ. Pa smo ugotovili, da vsi znamo največ. Naučili smo se tudi pravilno pasti in pravilno vstati. Nekateri so se prvič peljali z vlečnico, drugi so z učiteljem Lesijem presmučali tudi najbolj zahtevna smučišča. Ko je sneg spremenil Areh v zimsko pravljico, smo smučali še bolje. Večina se nas je prvič peljala z gondolo. Pa nas ni bilo prav nič strah, čeprav smo bili tako visoko. Občudovali smo smreke, katerih vrhovi so bili polni storžev. V akvariju smo občudovali vse vrste rib, večino od njih smo videli prvič. V te-rariju smo skušali biti čim bolj tiho, da bi kače ne postale nemirne. V ribniku v Mariborskem parku smo občudovali plavanje račk, dobro smo videli, kako delajo z nogami - sedaj vemo, zakaj so njihove noge kot pla-vutke. Bil je lep teden, ampak najlepše je bilo stisniti se spet v ma-mičino naročje. Danes so otroci povedali: "Še bi šli na Pohorje!" MARTINA NAGLIC Mladinsko ulično delo -razmišljanje ob seminarju "Vzgojitelj ne more nič storiti namesto mladih. Spoznati mora njihovo govorico. Približati se mora njihovim sanjam in jim verjeti. Z njimi mora ostati do konca." Te besede je izrekel marsikateremu mlademu znan duhovnik Guy Gilbert, drugim Slovencem pa povsem nepoznan. Veliko jih je prvič videlo in slišalo zanj v jeseni, na srečanju mladine v Stični, med temi sem tudi sam, pa še takrat mu nisem imel časa prisluhniti, ker sem imel preveč opravka s prijatelji. Ampak ta mož v sebi skriva množico življenjskih zgodb; razočaranj, krutosti in ljubezni, ki smo jih zmožni ljudje. Ampak skriva samo tistim, ki mu niso pripravljeni prisluhniti In ko ga poslušaš, se ti mogoče začne obračati želodec, jokaš ali pa si čisto hladen, ker te pač zgodba malega fantka, ki so ga starši silili, da je jedel iz sklede, če je pes kaj pustil v njej ne pretrese dovolj. Potem pove še o nekom drugem, ki so ga imeli doma zaprtega v omari. In o največjem zlobnežu v celem Parizu, ki mu je pripeljal smrt, da mu je že dihala za vrat. In Guy to pripoveduje stoje, ker pravi, da so ti mladi tako vredni spoštovanja, da se o njih ne sme govoriti sede. In potem, ko ga pogledaš, se mu morda zasmeješ in rečeš, daje "čuden verski fanatik", ko pove, da brez Cerkve ne bi mogel biti tisto kar je. In on JE, on je duhovnik, ki nosi kavbojske škornje, jeanske in usnjeno jakno in se vozi s težkim motorjem. Njegovo sporočilo pa je ljubezen. Kaj potrebujejo mladi na ulici? Zakaj sploh so na ulici? Se jim da pomagati? Učimo mi njih, ali oni nas? Vprašanja, ki si jih prične zastavljati nekaj, ali veliko ljudi. Ne, mladi ne bodo nič bolj srečni, če bomo v okviru javnih del delali statistiko mladinskega prestopništva obenem pa bomo podpirali organizirane skupine, v katerih se ravno to dogaja. Tudi ne bodo nič bolj srečni, če bomo v proračunu zanje izborili nekaj milijonov več, ker teh milijonov ne bodo nikoli videli. Denar bo najbrž pobral tisti, ki se bo formalno ukvarjal z njimi, ker bo pač rekel, da od nečesa mora živeti. "Vzgoja je stvar srca!" in ne denarja. Ustanove, kot so domovi za prestopnike, zapori in socialne službe, potrebujejo mlade prestopnike in ulico, da država lahko zaposljuje svoje državljane. Da ne bom komu naredil krivice, saj se včasih tudi najde kdo, ki se čuti poklicanega in rad dela z mladimi in je res z njimi. Ulica je krik mladostnikov. Krik po tem, da pokažejo na neurejene razmere doma. Krik po tem, da bi nekdo prišel in jim dal zastoiijsko ljubezen, ker je pač doma niso prejeli. Ker so starši menili, da njihov otrok potrebuje vse igrače, in ker so se zaradi tega gnali za denarjem. Niso mu pa dali tistega, kar bi najbolj potreboval. Ker je tudi naša družba dostikrat preveč gnila in je razvrednotila še tisto, kar smo Slovenci imeli. Ker novi politiki podpirajo legalizacijo zaenkrat še prepovedanih drog in vpijejo: "Legalize it!" (op. av. naj bo marihuana tako kot alkohol). Ali otroci in potem mladostniki res potrebujejo vse to? Mladi potrebujejo samo to, da smo z njimi in z njimi moramo iti do konca, kot je rekel Guy, ker hočejo videti, koliko jih imamo res radi. Ko se ga pred nami zadenejo z iglo, je to tudi njihov podzavestni krik in vprašanje: "Sedaj, ko veš, ali me imaš sedaj še vedno rad? Odšel boš, tako kot drugi. Tako kot moji starši, ki jih nikoli ni bilo doma. Tako kot oče, ki sem ga dostikrat čakal, in je prišel domov pijan. Tako kot mama, ki me ni prišla takoj iskat, ko so me prvič ujeli policisti. Tako kot "vzgojitelj" (op. av. šola ne sme vzgajati?), ki je dvignil roke od mene, in me poslal h 'glupi socialni delavki. Vsi so me razočarali, me boš tudi tU?" Pa ne samo mladi na ulici Oni so samo zrcalo tega, kar se dogaja z nami. Raje se ogradimo v svoj vrtiček in nočemo k nikomur. Zakaj mladi tako množično hodijo v diskoteke? Je za vsem tem res zabava? Morda zato, da se ga napijejo in "čisto po naključju" noč preživijo z nepoznano punco/fantom in ob tem upajo, da jih bo potem ta oseba imela zastonj rada... Mogoče ravno tiste, ki so pripravljeni nekaj narediti in priti k nam, sami zatremo, ker jih prevečkrat obsodimo, da so čudaki da niso za žur, da se ne znajo zabavati, da so zateženi, da nam zjutraj ne pustijo spati na vlaku, da najedajo, obenem pa si sami želimo, da bi k nam prišel kdo in bi nas ogovoril. Ampak ne ogovoril, ko bi hotel pozornosti zase, ker mu jo primanjkuje, ampak tako, da ob njem začutiš, da je to tista zastonjskost. Da je to tisto, o čemer govori Guy. Tisto, kar nas dela ljudi in nam vrne dostojanstvo. Da je to tisto, kar si čutil ob mami in ob očetu. Hvala, mami in ati. B. B. Vabimo vas v Sožitje Sožitje, društvo za pomoč prizadetim otrokom v Občini Litija sem vam že predstavila. V tem letu bomo pripravili nekaj srečanj s člani, otroke in starše bomo povabili na letovanja in seminarje, ki jih organizira Republiško sožitje, obiskali bomo kandidate za Varstveno-de-lovni center v Litiji, največ energije pa bomo usmerili v priprave za odprtje VDC - ja v Litiji. Želimo izboljšati skupno in posamično skrb za duševno prizadete osebe, njihove starše in člane družine. V društvo vabimo starše, strokovne delavce in ostale občane, ki želijo delovati za enake cilje. MARJETA MLAKAR AGREŽ _a4 Društvo Sožitje Litija CKS 2, 1270 Litija PRISTOPNA IZJAVA Spodaj podpisani (a):...................................... Priimek:............................................... Ime:................................................... Naslov:................................................ Tel. doma:.................. Tel. služba:................. Drugi podatki (e - mail):.................................... S tem tudi v celoti sprejemam statut društva, vse do sedaj sprejete dokumente in dogovore ter vse pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz tega. Kraj in datum:............... Podpis:.................... Iz študentske scene Piše: M. Berčon Študentska organizacija Univerze v Ljubljani SOU je vsem študentom verjet no najbolj poznana organizacijska oblika. V Sloveniji sta dva, in sicer v Mariboru ter Ljubljani (v prihodnosti pa morda še nekje v zahodni Sloveniji). ŠOU torej deluje na območju ene univerze in njenih fakultet. Povprečen študent jo pozna najbolj po prodajnih mestih bonov za študentsko prehrano, po študentskem servisu na Borštnikovem trgu, novembrskih volitvah in klubu K4. Vendar so dejavnosti ŠOU mnogo širše. Kot prvo je potrebno povedati, da je SOU nastala iz Univerzitetne konference ZSMS, ki je v rajnki Jugoslaviji dominirala na področju študentskega organiziranja. Ob tej preobrazbi so si ustanovitelji zamislili sistem države. Ustanovljen je bil študentski parlament, študentska vlada ip. Tako imamo danes v Ljubljani 71-članski Študentski parlament, v katerem sedijo predstavniki študentov ljubljanskih fakultet. Letos so v ljubljanskem študentskem parlamentu zastopane štiri t. i. študentsko-idejne skupine: Samostojna akademska skupina (SAS), ki je največja in ima 44 % sedežev ter Zveza ŠKIS (24 %), Neodvisni (25 %) in ZSMS (7 %), ki si-delijo ostali, večinski del. Med seboj se razlikujejo predvsem v svojih pogledih na štu- dentsko organiziranost, pri čemer SAS zagovarja nekoliko zmernejše spremembe, predvsem ŠKIS pa li-beralnejše; prav tako se razlikujejo v načinu svojega dela: SAS se drži načela: pošteno, resno, odgovorno, ŠKIS izhaja iz neposrednega delovanja svojih članov v klubih, ostali dve pa se, razen posameznikov, nekako še nista uspeli dokazati. Parlament, kot najvišje predstavniško telo, nato izvoli Študentsko vlado, ki jo trenutno sestavlja predsednik in devet ministrov iz vrst večinske protisaso-vske koalicije. Ministri so zadolženi za naslednja stalna področja: izobraževanje, sociala in zdravstvo, finance, mednarodno sodelovanje, šport, turizem, kultura, založništvo in javna glasila ter letos tudi za področje študentskih organizacij fakultet (lani za ŠOS). Poleg tega je letošnja študentska vlada, ki je nasploh znana po bohotenju administracije, imenovala še šest svetovalcev in dodelila vsakemu ministru še vsaj enega pomočnika. Ministri torej s svojo administracijo (pomočniki, vodje in sodelavci projektov) sestavljajo resor, v okviru katerega se odvijajo mnogotere dejavnosti. Navadno so to projekti, ki pomagajo študentom k njihovemu uveljavljanju oz. zadovoljujejo potrebe širšega kroga. Mladen Rodelia - zdomec s kitaro Intervju z mlado pisateljico Beti Marn Ob izidu Mladinske povesti na Osnovni šoli Litija Pozdravljena Betka! Prosim, če mi najprej poveš, kaj počneš v prostem času. Poleg branja knjig zelo rada poslušam glasbo. Domači glasbeniki mi niso všeč, zato pa sem toliko bolj navdušena nad tujimi. Od vseh mi je še najbolj všeč skupina The Kelly Family. Rekla sem že, da rada bereš pustolovske knjige. Ti je katera pisateljica ali pisatelj posebej všeč? Kje si dobila navdih za svojo knjigo? Rada berem knjige pisateljice Enid Blvton, saj sem prebrala že okoli 35 njenih knjig. Najbolj mi je všeč zbirka 5 prijateljev. To pa je bil verjetno tudi povod, da sem se odločila in napisala svojo zgodbo. Komu si najprej pokazala svoj rokopis? Večkrat sem se kaj pomenila s sošolko Lejlo Seferovič, nato pa sem rokopis pokazala tudi Sabini Bešič. Zgodba ji je bila zelo všeč in zato se je naša razredničarka, ga. Selma Gradišek, odločila, da se bo pogovorila z gospo ravnateljico, če so možnosti, da zgodba izide v knjižnici. Kakšni občutki te prevevajo, ko vidiš rokopis izdelan v knjižici? Občutki so dokaj različni. Vsekakor pa sem zelo vesela, da je zgodba res izšla. Ali boš pisala še naprej? Vsak dan se mi porajajo nove zamisli o čem bi pisala, ampak sem se že odločila. Kaj bo to, pa naj zaenkrat ostane še skrivnost. Ali sediš le pri knjigah (šolskih in pustolovskih), ali pa se ukvarjaš tudi s kakšnim športom? Rada igram tudi odbojko. Treninge imamo vsak ponedeljek in sredo ob 13.30, pod vodstvom ga. Karmen Špan. Dekleta se že pripravljamo na tekme z ekipami iz drugih šol. Betka, hvala za pogovor, hkrati pa ti želim, da bi napisala še več knjigi STAŠA NUNIČ, OŠ Litija Beti Marn s svojimi prijateljicami (četrta z leve). Komponist, pevec in kitarist Mladen Rodelia se je pred 49 leti rodil v vasi Griblje v Beli Krajini. Po poklicu je elektro inženir, s svojo družino pa živi v Senožetih, seveda takrat, ko si vzame toliko časa, da pride iz Švice domov, kjer služi kruh. S svojo glasbo nastopa tako v Sloveniji kot v Švici. Vse svoje slovenske pesmi je napisal tudi v nemškem jeziku. Le tako lahko tudi nemško govoreči poslušalci čutijo to neizmerno ljubezen do Slovenije, do njenih ljudi in pokrajine. Njegove pesmi so melodične in živahnih ritmov, z globoko izpovednimi besedili. Glasba je primerna za mlajše in starejše poslušalce, predvsem pa za vse, ki radi prisluhnejo dobrim besedilom. Najbolj znane njegove pesmi so Jaz sem iz tistih krajev doma, Zlato nebo in Napravil bom robota. Pri založbi Korona je izdal kaseto in zgoščenko z naslovom Dekle in veter in začel je koncertirati po Sloveniji. Za njim sta dva uspela koncerta v Dolu pri Ljubljani in v Domu španskih borcev, kjer je pred polnima dvoranama navdušil tako starejšo kot mlajšo publiko. Vedno nastopa s skupino, ki se imenuje Mladen Rodelia & Co., v njej pa poleg Mladena nastopajo še njegovi hčer- ki Dagmar in Andreja, vokalist Samo Križaj, ki obvladuje tudi različne solo inštrumente, ter Jani Prvinšek za bobni. Mladen Rodelia se bo predstavil Šmarčanom in Litijanom na koncertu v šmarski kulturni dvorani v soboto, 18. aprila, ob 20. uri. Pravi, da bi svojo glasbo rad predstavil tako preprostim, kot tudi glasbeno zahtevnim poslušalcem, še posebej pa tistim, ki niso bili še nikoli na takšni prireditvi. Mladen zagotavlja nepozaben, zabavno-glasbeni večer, sestavljen iz čudovitih pesmi in z duhovitimi veznimi besedili. Pokrovitelj koncerta je Radio Geoss. Pri-'dite, ne bo vam žal! J. M. Ado Bola Bend ima tri nove skladbe Kdo jih ne pozna? Fante iz skupine Ado Bola bend, ki razveseljujejo plesa željne mlade in malo manj mlade veseljake po veselicah, na zaključenih družbah in v gostinskih lokalih. Ado Bola je 'muzkontar' že od malih nog. Pri njem se vedno najde kakšen nov tip harmonike. Všeč so mu takšne, kakršnih nima vsak. Z veliko registri, skoraj tako velike so ponavadi, kot je on sam, harmonike namreč, pa grozno drage so ponavadi. Še se spominjam časov 'švercanja' inštrumentov čez 'jugo mejo", ko je prijatelje skoraj zaupno povabil na ogled takrat za naše pojme neverjetne kombinacije elektronike na har- Prazniki in šege Jurjevo in jurjevanje Po ljudskem koledarju je začetek pomladi 24. aprila, na god sv. Jurija. Bilje vojščak višjega rodu, doma v Kapadociji, predvsem pa je znan po zmagoslavnem boju z zmajem. Njegovo junaštvo je veliko pripomoglo k njegovi priljubljenosti. Postal je vzor in zavetnik vitezov. S samo pomladjo in zelenjem pa njegovo življenje ni imelo nobene prave zveze. Najbolj verjetno je dobil sv. Jurij današnjo vlogo tako, da je nadomestil med Slovani neko pomladansko božanstvo (Jarila oz. Ve-snika), čigar zasluga je bila, daje narava vsako leto pozelenela in je živina mogla oditi na pašo ter so posevki znova oživeli. Krščanska legenda je Jurijev boj z zmajem predrugačila v boj Pomladi z Zimo. Na Jurjevo naj bi bila narava že zelena, zato Zeleni Jurij. Na Slovenskem se je Jurjevo praznovalo s posebnim obredjem. Nekoč je segalo po vsej Sloveniji in celo na Hivaško, danes pa imamo v mislih predvsem Belo Krajino, kjer seje praznovanje še nekoliko ohranilo. Črnomaljci so se še pred 130 leti navadno zbrali na Jurjevo nedeljo okoli smreke ali trepetlike, ki so jo bili že prejšnji večer posekali, oklestili in olupili. Po deblu so bili pritrjeni prečniki. Dekleta so ovila deblo s cvetličnimi venci, na prečnike pa navezale pisanih moniki. Potem pa je 'špilal in špilal', one man band, eden prvih v Sloveniji. Vse petke, sobote, nedelje, pa še kakšen delovni dan je moral na špil. Cele noči. Z leti seje naveličal igrati sam. "Ni vse denar, včasih mi več pomeni dobra družba." In sta počasi začela z njim igrati po veselicah in zabavah pevec Peter Kristan in kitarist Vojko Muljavec, oba prekaljena 'muzkontarja', Ado pa si je poleg harmonike omislil še kup nove opreme, ki jim obogati zvok. "Saj vse, kar zaslužim, vložim v novo opremo. Veselje pač," velikokrat z nasmehom pove. Fantje so naredili tri lastne skladbe. Ena od njih, z naslovom Nou' ti žou', je priredba znane skupine Bel-lamy brothers, Roža planin in Pogled pove pa sta njihovi lastni skladbi za "dušo". Posneli so jih v domačem studiu in s tehniko, ki jo uporabljajo na igranjih. Vse tri skladbe se vrtijo na Radiu Geoss, ponudili pa jih bodo tudi drugim radijskim postajam. In s temi skladbami so fantje dobili nov zagon. "Ko bi le imel več časa, da bi lahko več skupaj delali," je ves nasmejan na koncu pogovora povedal Ado, Peter in Vojko pa sta mu prikimala in zagotovila, da se bo o njih še slišalo. J. M. Piše: Magdalena Berčon rut in otirač. Hkrati so enega izmed fantov od nog do glave ovili v zelenje, v zeleno brezovo kitje. Ko je bilo drevo okrašeno inje bil tudi Zejeni Jurij pripravljen, je mladina drevo vzdignila in se v sprevodu napotila v mesto. Na čelu so stopali fantje s češnjevimi trobentami ter frulicami. Za njimi so nesli okrašeno drevo, za njim pa je stopal še Zeleni Jurij. Na koncu so se prepevaje pridružila dekleta. V mestu jih je pričakalo številno občinstvo. Drevo so prislonili ob graščino in dekleta so se spravila nadenj ter polomila prečnike, potegnila z njih pisane rute in potrgala svetne vence. Gol in polomnjen je ostal 'maj' ob zidu. S tem je bilo tudi slavnosti konec. Tačas so odpeljali Zelenega Jurija na kamniti most. Navidez so ga odondod pahnili v vodo, verjetno pa samo v podobno zelenje oblečen koš. To obredje, kije že zgodaj vzbudilo zanimanje tujih raziskovalcev, je v sprevodu ohranilo nazorno-smisel-no razporedbo: najprej je stopala obramba (godba) proti zloveščim silam, nato božanstvo v dveh podobah (drevo in človek) ter nazadnje ženski zbor s pobožno priprošnjo. Vrh je doseglo z osmukanjem drevesa, z obredno smrtjo starega božanstva, sklep pa je bil prerod božanstva v vodi. KNJIŽNICE APRIL IN MAJ 1997: Torek, 21. 4. ob 17.00 -Ura pravljic: Pazite se medvedov, Litija - knjižnica Torek, 21. 4. ob 18.00 -Ura pravljic: Pazite se medvedov, Šmartno - knjižnica Torek, 28. 4. ob 19.00 -Potopisno predavanje Marjana Žiberne: Argentina in Čile, Litija - knjižnica Torek, 5. 5. ob 17.00 - Ura pravljic, Litija - knjižnica Torek, 5. 5. ob 18.00 - Ura pravljic, Šmartno - knjižnica Torek. 12. 5. ob 17.00 -Naše srečanje: Vasilij Vaško Polič, vrhovni sodnik, avtor strokovne in spominske literature Radko Polič - igralec Andraž Polič - glasbenik, pesnik, filozof Svetozar Polič- znanstvenik Gojc Lešnjak - igralec Založbi: Desk in Center Marketing Vljudno vabljeni! 20 let baleta v Litiji Litija, 11. februarja - V kinogledališki dvorani na Stavbah so svečano proslavili 20-letnico baleta in plesa v okviru Glasbene šole Litija. Čudovit večer, ki gaje pripravila koreografinja in učiteljica baleta, Žužana Bartha, je predstavil njeno bogato 20-letno delo z vsemi oddelki litijske in hrast-'niške glasbene šole. Ob tej priliki so učiteljici Žužani Bartha in Jožetu Dobra-vcu, nekdanjemu vodji GŠ Litija, podelili spominski plaketi. Baletne predstave se je med številnimi gosti udeležil tudi sloviti koreograf in pisec knjig, dr. Henrik Neubauer, ki je sla-vljenki za njeno delo toplo čestital in ji zaželel uspehov tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujemo tudi mi! J. S. Besedne sence Knjižnica je začela zbirati gradivo za novo številko Besednih senc, literarno revijo ustvarjalcev litijske občine. Gradivo lahko pošljete na naslov knjižnice ali ga prinesete osebno do konca aprila. Kaj bo šlo v objavo, bo odločil uredniški odbor. Nova številka pa bo izšla predvidoma junija. J. O. ROZA PLANIN Ado Bola Bend BILO JE NA POMLADNI DAN, NA NOVO ZOPET SVET ZELENI, IN ZIMA VETRU NAROČI PESEM SI V SLOVO. NA PLANŠARIJO SE Z BOHINJA SPET ODPRAVI SAMA V GORE, KJER CELO SI POLETJE BO NAŠLA SVOJ MIR. ANAMARIJA ROŽA JE PLANIN, PREDOLGO SAMA V SVOJIH JE GORAH, LJUBEZNI NEŽNE TAM SI ZAŽELI, ZATO NAZAJ V DOLINO SI ŽELI, ANAMARIJA ROŽA JE PLANIN, NEKOČ SE ŽELJA IZPOLNI JI. Podarjene knjige Malo ljudi se odloči, da večino knjig, ki so jih zbirali njihovi predniki in njegova družina, pokloni knjižnici. Tako je storil Janez Meh-le iz CKS 12 v Litiji, saj je 4. marca litijski knjižnici poklonil 500 knjig. Janez Mehle se je v knjižnici oglasil večkrat. Ko je prišel lani prvič in povedal svojo odločitev, smo bili zelo presenečeni in sprva malo nejeverni. Odločili smo se, da bo nejgove družine, zato mu ni bilo vseeno, kaj bo z njimi. Takole je rekel: "Mama je rada kupovala in brala knjige. Zdaj jih ne beremo več toliko. Knjige pa so za to, da se berejo. Naj jih berejo ljudje v litijski občini." Janez se je prav odločil. Knjižnica se mu je zahvalila z eno samo knjigo. Darovane knjige so v večini leposlovne, vendar se med njimi najde knjige izročil po otvoritvi mladinske oddelka, ko bo prostorsko malo bolj zadihala. Potem se je oglasil še dvakrat, saj otvoritve ni in ni bilo. Tako smo tudi mi videli, da gre za res, in da je njegova odločitev do-končma. Po knjige smo šli k Janezu domov. Preden jih je oddal, je vsako posebej pregledal. Bile so knjige tudi kakšna poučna. Po starosti segajo vse od prejšnjega stoletja do novih leposlovnih izdaj. Za knjižnico pa so zanimive predvsem izdaje slovenskih avtorjev, ki bodo brez dvoma dobile mesto na knjižnih policah. Trenutno pa podarjene knjige pregledujejo, da bodo v zalogo lahko vključili vse, ki jih knjižnica nima. J. O. V Šmartnem se pa kar naprej nekaj dogaja Šmartno, 14. marca - Tokrat so Fantje od fare, katerih glasbeno in tudi siceršnje vodstvo ima na vesti Rudi Vidic, iztrgali pozabi in predstavili poslušalcem marsikatero staro, že kar pozabljeno pesem. Na njihovem Večeru šegavih ljudskih pesmi je bilo prav prijetno, saj je poleg ubranega petja tudi scena z razstavljenimi burklami, peharji, kmečkim vozom, brano itd. delovala domačno, da o krhljih in dobri kapljici, ki je fantom že med nastopom pomagala k sproščenosti in predvsem pristnosti v pesmi predstavljenih običajev, sploh ne govorimo. Verjetno je nastop marsikaterega starejšega poslušalca v mislih popeljal nazaj v mladost, pa tudi mlademu poslušalcu je lahko ponazoril življenje na deželi v času njihovih babic in dedkov. K temu je pripomogla tudi razlaga Petra Av-blja, kije prireditev povezoval. Na koncu bi zapisal še tole: želeli bi, da bi se Fantje spomnili še kdaj in še kakšne v pozabo zavite pesmi in jo spet kdaj predstavili na kakšni podobni prireditvi. Še veliko jih je lepih, pa starim in mladim neznanih pesmi! F. V. KINO KULTURNI CENTER LITIJA Program filmov za april in maj Sobota 18.4. ob 19.00 HUDIČEV ADVOKAT (Devil's Advocate) Nedelja 19.4. ob 18.00 ameriški erotični thriller Sobota 25.4. ob 19.00 SEDEM LET V TIBETU (7 Years in Tibet) Nedelja 26.4. ob 18.00 ameriška drama Sobota, 2.5. ob 19.00 Nedelja, 3.5. ob 18.00 POLJUB ZA LAHKO NOČ ameriški akcijski Sobota, 9.5. ob 19.00 MIROVNIK (Peacemaker) Nedelja, 10.5. ob 18.00 ameriški akcijski Vstopnice so v prodaji pol ure pred predstavo. Vabljeni! Film Titanik bo predvidoma na sporedu v mesecu maju. NOVICE IZ KNJIŽNICE Predstavitve novih knjig Od otvoritve preurejenih prostorov knjižnice sta minila dva meseca. V knjižnici redno spet organizirajo prireditve za obiskovalce, ki so zelo raznovrstne, zato je še posebej razveseljivo, da ima vsaka prireditev druge obiskovalce. Poleg ur pravljic, ki so vsak drugi teden v Litiji in Šmartnem, so najpogostejše predstavitve knjig. Miha Jensterle, pisatelj, prevajalec, alpinist in svetovni popotnik, je knjižnico obiskal 3. marca. Njegove zadnje tri knjige Moč besed, Anonimus, kdo joka? in Komu žrtvujemo otroke odpirajo mnoga etična vprašanja o življenju in odnosih med ljudmi. Avtorje tudi prevedel indijskega filozofa Jiddu Krishnamurtija. Svojo glasbo je na prireditvi predstavil kantavtor Zdene Vodopivec. Obenem je bila odprta tudi razstava slik zdravnice - kirurginje Nade Jenstrle. Ivan Mohorič je svojo najnovejšo knjigo, ki jo je naslovil Firbec pa tak!, predstavil 17. marca. Pripovedoval je predvsem o neznanem in zamolčanem, o vsem tistem, kar se ne ujema z uradno znanostjo. Nasul je kup vprašanj o življenju na zemlji in vesolju nasploh. V svojo pripoved in razmišljanje je vnesel mero humorja in s tem uganke o vsem neznanem okrog nas nekoliko omilil. Ivan Godec jez dvema brošurama ponovno posegel v čas zgodovine in prostor naše občine. Knjižici Litija - turistični vodnik in Luka Svetec - Podgorski sta bili predstavljeni 7. aprila. Potopisno predavanje o Izraelu, ki ga je predstavil Iztok Terček, pa je bilo 31. marca. J. O. LUKA SVETEC. PODGORSKI Podarjena rokopisna dediščina Petra Jereba Še eno darilo za domoznansko zbirko zgodovinske vrednosti je prejela litijska knjižnica. Rokopisno gradivo, veliko slikovnega gradiva, dirigentsko palico, medalje in druge pomembne listine ter dokumente svojega očeta, skladatelja Petra Jereba, je 19. marca 1998 knjižnici izročil Peter Jereb ml. Del podarjenega gradiva je sedaj razstavljenega. Razstavo pa si lahko ogledate do konca aprila. J. O. Svetovni dan mladinske knjievnosti 2. april je praznik vseh mladih bralcev. Ta dan se namreč v spomin na danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena imenuje svetovni dan mladinske književnosti. 2. aprila se navadno zaključi tekmovanje za bralno značko, ki pa ga v naši občini običajno podaljšamo do začetka junija, da iahko branje zaključijo tudi prvošolci. Letos pa se je 2. aprila začelo reševanje novega slovenskega knjižnega kviza. Letos poteka prvič in nosi naslov Oton Župančič in Bela Krajina. Kviz bo v občini vodila matična knjižnica, reševali pa ga bodo osmošolci. Za reševalce je razpisala 50 vabljivih nagrad, ki bodo podeljene 17. septembra, na dan zlatih knjig. J. O. Gostovali so gledališčniki iz Ljubljane Litija, 4. marca - Tokrat so kinogledališko dvorano Kulturnega centra na Stavbah napolnili ljubitelji gledališča. V goste je namreč prišlo Moje gledališče iz Ljubljane, kije predstavilo odrsko delo Alda Nicolaja, Prva klasa. Vrhunska igralska zasedba treh dobitnikov Borštnikovega prstana, Jurija Součka, Danila Benedičiča in Ive Zupančič, je navdušila vse, ki so zares uživali v tej humorni, na trenutke kar pretresljivi odrski govorici. Kulturni center pripravlja za učence višje stopnje predstavo Učna ura, za najmlajše pa pravljično lutkovno igrico. J. S. o GLASILO OBČANOV April 1998 IZ. Popotovanje po Levstikovi poti Letošnje popotovanje po 22 km dolgi Levstokovi poti bo v soboto, 14. novembra. Start prireditve bo med 6. in 9. uro na Ulici Mire Pregljeve v Litiji, med športno dvorano in občinsko zgradbo ter pred litijsko osnovno šolo, kjer stoji tudi spomenik Frana Levstika. Bistvenih novosti letos na poti ne bo in tudi na cilju ne predvidevajo posebnosti. Ob letošnjem pohodu bo izšla knjiga s ponatisom Levstikovega Popotovanja od Litije do Čateža, dodani pa bosta še deli Frana Levstika Spomini iz minule srečne mladosti in odlomek iz Stritarjevega Levstika. Spremno besedo h knjigi bo pripravil literarni zgodovinar dr. Matjaž Kmecl. Knjigo bo prejel vsak udeleženec popotovanja. Več želijo narediti tudi med potjo. Tako bo organizator prireditve letos zagotovil ustrezna enotna dovoljenja za predstavitev turističnih društev, drugih organizacij ter združenj, gostincev in domačih kmetov za njihovo gostinsko, predvsem pa turistično ponudbo, zato naj se vsi zainteresirani do konca maja prijavijo na naslov: Levstikova pot, p.p. 34, 1270 Litija. Lani so namreč inšpektorji ugotavljali, da je večina domačinov in prišlekov stojnice postavila brez ustreznih dovoljenj. Prednost pri sodelovanju imajo vsekakor domačini, domača društva in združenja ter podjetja. RUDI BREGAR KMETIJSKI ZAVOD LJUBLJANA ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE ENOTA LITIJA OBVESTILO Obveščamo vas, da bomo sprejemali prijave za uveljavljanje premij za: - krave dojilje, - krave za prirejo mleka, - kobile in - drobnico. Za uveljavljenje premije je potrebno na kmetijsko svetovalno službo prinesti: 1. Podatke o vlagatelju: - ime, priimek, naslov, - EMŠO vlagatelja, - davčno številko vlagatelja, - številko žiro računa, tekočega računa ali hranilne knjižice, kamor se bo nakazala premija, - ime in naslov banke ali HKS. 2. Seznam oštevilčenih živali 3. Za uveljavljanje premije za kobile tudi pripustni list. Prijave bomo sprejemali na sedežu Kmetijske svetovalne službe Litija v mesecu aprilu, v času uradnih ur : - ponedeljek od 7.00 - 9.00, - sreda od 7.00 - 9.00. PROSIMO, DA O TEM OBVESTITE TUDI SVOJE SOSEDE, KI TEH PREMIJ DO SEDAJ ŠE NISO UVELJAVLJALI. W Občina Litija Jerebova 14,1270 Litija viasilo Občanov NAROČILNICA št.: NAROČNIK: Naziv (oz. ime in priimek):............. Naslov:........................... Pošta:____ ................ Telefon:........................... EMŠO:_____________ VRSTA OGLASA: □ zahvala ob smrti □ komercialni oglas □ nekomercialni razpis □ mali oglas □ drugo........................... VELIKOST OGLASA:............... PRILOGA: □ slika □ besedilo □ disketa □ logotip □ drugo.............................. Naročnik se obveže poravnati obveznosti v 20. dneh po izdaji računa. V Litiji, 1998 Podpis naročnika: UKV tekmovanje radiokluba Litija S59DLR Radioklub Litija S59DLR organizira v spomin na lani umrlega člana litijskega kluba, Marjana Namestnika -S57UNX v soboto, 23. maja 1998, med 7. in 13. uro po UTC (9.00 do 15.00 po lokalnem času) UKV tekmovanje. Tekmovanje je organizirano na dan tradicionalnega pohoda iz Litije do geometričnega središča Slovenije (GEOSS) na Spodnji Slivni, zato na tekmovanje vabijo vse radioamaterje, ki se bodo udeležili pohoda, predvsem pa radioamaterje paraplegike, ki zveze lahko vzpostavijo s Spodnje Slivne. Sodelujejo lahko radioamaterji vseh držav sveta. Tekmuje se v kategoriji en operater na 144 Mhz (S8 - S23) in 432 Mhz (SU8 - SU23), največja dovoljena moč je 25 W, vrsta dela FM. V kategorijo spada radijska postaja, na kateri dela samo en operater z istim klicnim znakom na obeh frekvenčnih pasovih. Tri zveze lahko vzpostavi na kateremkoli dovoljenem kanalu v okviru frekvenčnih pasov 145 in 432 Mhz. Radioklub Litija S59 DLR bo imel na treh lokacijah postavljene radijske postaje, ki bodo oddajale pod klicnim znakom enega od članov kluba. Lokacije treh postaj so naslednje: JN76JC (Golišče nad Kresnicami), JN76D (Zg. Slivna) in JN76KD (Zasavska gora). Vsak tekmovalec mora vzpostaviti zveze s postajami na vseh teh lokatorjih ne glede na frekvenčni pas. Vsak tekmovalec mora po tekmovanju na naslov Radiokluba Litija S59DLR, p.p. 34, 1270 Litija kot dokazilo o vzpostavljeni zvezi poslati tri QSL kartice. Obvezni podatki na QSL kartici so datum, čas zveze po UZC, klicni znak korespondenta, oddani in sprejeti RS, lokator tekmovalca in korespondenta, frekvenčni pas oz. kanal (npr. S8, SU16, 6). Klub bo nato po povzetju za 500,00 SIT poslal posebno spominsko priznanje ter potrdilo zvez v obliki QSL kartic postaj, s katerimi je imel zveze. Udeleženci pohoda na Geoss prejmejo priznanje že na cilju na Spodnji Slivni. Vodja tekmovanja je Franci Cilenšek, S56KCF, podrobnejše informacije pa lahko dobite po telefonu 061-883-524, 883-539, ali elektronski pošti franci, cilensek® guest.arnes.si, na dan tekmovanja pa tudi na frekvenci. RUDI BREGAR Litijski radioamaterji gradijo dom Člani Radiokluba Litija letos nadaljujejo z izgradnjo doma s stolpom na Goliščah nad Kresnicami (JN76JC). V prejšnjih letih so postavili objekt tlorisa 72 in skupaj z več kot 150 m2 površine. Poleg tega so na zemljišču, ki ga je podaril njihov član, Janez Kavšek, postavili preko 40 m visok radijski stolp. Za dokončanje je treba zagotoviti blizu 4 milijone tolarjev za material, vsa fizična dela pa nameravajo opraviti sami. Letos načrtujejo vzidavo oken in vrat, napeljavo instalacij ter ureditev prostorov do mere, da bodo jeseni prostore že lahko uporabljali za nekatere oblike dela. Obenem morajo ponovno prebarvati radijski stolp. Skupna vrednost materiala znaša 1,2 milijona tolarjev, opravili pa bodo tudi preko tisoč ur prostovoljnega dela. Denar bodo zbrali s članarino, iz občinskih proračunskih sredstev, iščejo pa tudi druge interesante, ki bi bili pripravljeni vložiti denar v dokončanje objekta in okolice. Možnosti vidijo v povezovanju z organizacijami in združenji na področju zaščite in reševanja v litijski občini in drugod. RUDI BREGAR POVABILO NEKDANJIM ČLANOM - Število članov litijskega radiokluba je vedno večje. V svoje vrste vabijo člane, ki so nekoč že bili radioamaterji, pa so iz najrazličnejših razlogov odšli, da se jim ponovno pridružijo in med drugim pomagajo dograditi dom radioamaterjev na Goliščah in več kot 41 metrov visok radijski stolp. Vse dodatne informacije prejmete v času klubskih uradnih ur, vsak petek med 19. in 20. uro v prostoru Športne zveze Litija (Športna dvorana Litija) na Ulici Mire Pregljeve v Litiji, ali pisno na naslovu Radioklub Litija, p.p. 34, 1270 Litija. Prav tako vabijo vse, ki bi radi postali radioamaterji, da se takoj prijavijo na tečaj za radioamaterje - operaterje. Vabijo predvsem mlade, ki so starejši od 14 let, da se oglasijo v času uradnih ur ali s pismom. R. B. CENA NAVADNEGA OGLAŠEVALSKEGA PROSTORA V GLASILU OBČANOV: CRNOBELO: 1/1 stran:..............100.000,00 SIT 1/2 strani: ...............50.000,00 SIT 1/3 strani: ...............33.000,00 SIT 1/4 strani: ...............25.000,00 SIT 1/6 strani:...............16.500,00 SIT 1/8 strani: ...............12.500,00 SIT 1/16 strani: ...............6.250,00 SIT CENIK ZAHVAL IN SPOMINOV NA RAJNE: 9x7: ............................. 5.000 SIT 9x9: ............................. 7.000 SIT 9x 13:.......................... 11.000 SIT BARVNO: 1/1 stran:.............. 180.000,00 SIT 1/2 strani: ...............90.000,00 SIT 1/3 strani: ...............60.000,00 SIT 1/4 strani: ...............45.000,00 SIT 1/6 strani:...............30.000,00 SIT 1/8 strani: ...............22.500,00 SIT 1/16 strani: ............. 11.250,00 SIT CENA MALEGA OGLASA je 750 SIT za vsakih začetih 10 besed. Občina Litija, Glasilo občanov, Jerebova 14, 1270 Litija. AGENCIJI organizirata družabno srečanje 24. aprila (/Medijskih toplicah vsi osamljeni - vljudno vabljeni Jnformacije in rezervacije na ^0601/66-079 Priznanja mladim športnikom Litija - Športna zveza Litija in Občina Litija sta po nekajletnem premoru spet razglasila najbolj perspektivne mlade športnike v posameznih športnih panogah. Že pred leti smo se odločili, da ne bomo izbirali najboljšega športnika-ce, ker je to zaradi neenotnih meril z vidika stroke izredno težko. Izbiro najboljšega prepuščamo torej vam, ljubiteljem športa. Letošnji izbor najboljšega športnika-ce, je uspešno pripravila in izvedla lokalna televizija, glasovali pa ste gledalci sami. Tak način se tudi nam zdi v redu. Športna zveza pa je ob pomoči Občine pripravila izbor najbolj perspektivnih mladih športnikov, na predlog njihovih klubov. V ta izbor so prišli tisti športniki, ki so stari do 18 let, in ki so dosegli nadpovprečne rezultate v svoji športni panogi, ki so dobri učenci, dijaki ter kot pravi športniki zgled mladim generacijam. Slavnostno razglasitev smo opravili v športni dvorani, 20. 3. 1998 (v odmoru nogometne tekme). Razglasitev smo združili z razglasitvijo najboljšega športnika-ce in najboljše ekipe, katero so opravili gledalci ATV Signala. Priznanje perspektivnega mladega športnika so prejeli: Marko Klančar - nogomet Primož Ivančič - kegljanje Jernej Ivančič - kegljanje Klemen Mahkovic - kegljanje David Selovski - kegljanje Domen Zupančič - lokostrelstvo Teja Končar - lokostrelstvo Aleš Šmejc - rokomet Jernej Peterlin - rokomet Blaž Oberčkal - košarka Dušan Adamovič - košarka Karmen Perko - košarka Davorin Anžlovar - košarka Črt Medved - košarka Aleksandra Kraševec - košarka Blanka Šegš - taekwon-do Boris Sirk - taekwon-do Gašper Pavli - tenis Tamara Tomažič - tek na smučeh ALBERT PAVLI ŠD Presad Gabrovka VABI vse ljubitelje rekreativnega teka, da se udeležijo tradicionalnega in jubilejnega '20. teka na Pe-telinjek'. ki ga organizator prireja vsako leto v počastitev krajevnega praznika. Tek bo v ponedeljek, 27. aprila 1998. Tekmovalci bodo tekli v nasle-djih kategorijah: - deklice, letnik 1987 in mlajše - 500 m - dečki, letnik 1987 in mlajši -500 m - mlajša dekleta, letnik 1985 in 1986 - 1 km - mlajši fantje, letnik 1985 in 1986 - 1 km - starejša dekleta, letnik 1984 in 1983 - 2 km - starejši fantje, letnik 1984 in 1983 - 2 km - članice, letnik 1982 - 1968 -6,5 km - starejše članice, letnik 1967 in starejše - 6,5 km - člani, letnik 1982 - 1968 - 11 km - starejši člani, letnik 1967 -1953 - 11 km - veterani, letnik 1952 in starejši - 11 km Start teka bo za vse kategorije ob 10. uri. Informacije na tel.: 061-871-041, g. Igor Medved Nov veter v Nogometnem klubu Litija Litija — Ni več dolgo do začetka prvenstva v tretji slovenski nogometni ligi, v kateri nastopajo tudi nogometaši Litije. Po jesenskem delu prvenstva so se nekako ustalili v sredini lestvice, in če vemo, da sledi v novem prvenstvu v sezoni 98/99 nov sistem tekmovanja, se jim ponuja mirnejša pomlad, vsaj kar se tiče rezultatov. Veliko več dela pa bo imela uprava kluba, ki se je sicer na novo ustanovila nedolgo tega na skupščini kluba in pred katero je ogromno dela. Tako seje/bo delo razporedilo na več ljudi, kajti klub je bil v jesenskem delu pravzaprav brez vodstva, natančneje: delo, ki ga ni malo, je opravljal en sam človek ob pomoči trenerjev posameznih selekcij in velja jim vsekakor pohvala, da so speljali jesensko sezono. Skupščina kluba je potrdila tako novo vodstvo, kot po dolgem času izbrala tudi predsednika kluba, Rudija Kozlevčarja, kije ugriznil v jabolko, vodenje kluba. In to je tudi bil razlog, da smo se z njim pogovarjali o trenutnih težavah v klubu, perspektivi in še o čem. Kako, da ste se odločili prevzeti vodenje kluba, kar vsekakor ne bo lahka noga? Najprej naj povem, da sem tudi sam navdušen športnik od malih nog, in da sem še danes aktiven kot rekreativec. Moja velika želja v mladosti je bila atletika, vendar v Litiji te možnosti ni bilo. Ljudje, ki so ostali v klubu, so me za prevzem te funkcije prosili kar pol leta, in nazadnje sem le pristal. Nazadnje tudi zaradi dejstva, da je v klubu prek 100 igralcev, od najmlajše do najstarejše kategorije. Tem igralcem, predvsem mladim, je potrebno omogočiti vsaj minimalne pogoje za delo, da bodo videli v nogometu neko prihodnost. Ob tem sem prepričan, da jih vsaj nekaj ne bo zašlo na stranpoti, se družilo po lokalih ali celo zaplavalo med porabnike mamil. Tu pa je še en razlog, in sicer dejstvo, da klub prihodnje leto praznuje 70 let delovanja, in to ni malo. Finančno se vsekakor ne morem obvezati, bom pa pri svojem delu strmel k čim boljši organiziranosti kluba. Naša prva naloga je vsekakor najti sponzorja ali več sponzorjev, kar bo glede na gospodarske razmere v naši občini zelo težko. Omenili ste sponzorja; kakšno finančno stanje pa je nova uprava prevzela? Finančno stanje v klubu prav gotovo ni rožnato, saj nimamo zagotovljenega trajnega vira financiranja, tako da zelo težko pokrivamo tekoče stroške. Tu je še nekaj računov za nazaj, ki bremenijo novo upravo. Omenil bi še osnovne stroške tekmovanja, ki so zelo visoki, in s plačilom le-teh nima težav samo naš klub. Organizatorji, ki vodijo tekmovanja, so pri tem neizprosni. Zato nam je v prihodnosti vsaka denarna pomoč dobrodošla, pravzaprav naprošamo vsakega, ki nam lahko finančno pomaga. Pri tem klub ne postavlja nobenih pogojev, temveč smo pripravljeni reklamirati njihovo dejavnost povsod, kjer se le da. Vabimo tudi morebitne interesente, ki bi lahko prevzeli glavno sponzorstvo. Zlasti če vemo, da je vse skupaj medijsko dokaj dobro pokrito, mislim, da lahko morebitni sponzor najde svoj interes. Koliko ljudi šteje novo vodstvo kluba? Upravni odbor šteje 11 ljudi, ob predsedniku in podpredsedniku še 9 članov. Tu velja omeniti, da sta v upravnem odboru tudi dve ženski, kar je vsekakor redkost v slovenskem nogometnem prostoru. Smo v času lastinjenja objektov. Kako je z igriščem, klubsko stavbo, ki sta v dobrem stanju in nudita igralcem dobre pogoje za delo? Vse skupaj je javna infrastruktura lokalnega pomena. Po tem naj bi bila gospodar občina, ki bi morala kot dober gospodar skrbeti za objekt v javno korist in zagotavljati sredstva iz proračuna. Ko sva že pri tem, bi dejal, da ima klub velike finančne obveznosti skozi vso sezono, tudi zaradi plačevanja vode, elektrike, ogrevanja, plačuje pa tudi nadomestilo stavbnega zemljišča. Teh obveznosti preostali klubi v Litiji, ki so uporabniki dvorane nimajo. Ob tem pa Nogometni klub Litija ni dobil v zimskem času niti ure uporabe športne dvorane v Litiji. Tu bi lahko še rekel, da se je v zadnjem času v občini veliko več Rudi Kozlevčar pozornosti namenjalo košarki in rokometu, in je bil nogomet zapostavljen. Naj tega ne razumejo narobe pristaši rokometa in košarke, saj nimam nič proti omenjenim klubom. Verjetno si je nova uprava zadala nekakšne cilje? Kot prvo, spraviti finančno stanje kluba na zavidljivo raven in pripeljati tekmovalno sezono normalno do konca. Ker nam tekmovalni sistem za novo sezono to omogoča, bomo v spomladanskem delu člansko ekipo pripravljali in uigravali s čim več domačini, mladimi igralci. Nek višji cilj, ki si ga moraš postaviti, je mogoče naša želja, da klub pripeljemo čez dve leti v drugo slovensko ligo. Ena izmed nalog so dobra organizacijska dela v vseh selekcijah in gostovanja, kar bo pomenilo velike stroške, vendar v času številnih nesreč na cesti je to nujno potrebno. V kolikor bo v naši moči, bomo igralcem - nekaj jih je le, ki se vozijo na treninge iz ljubljanskega ali zasavskega konca - povrnili potne stroške. Vsaj tiste minimalne, kajti do sedaj tega ni bilo, pa tudi sicer ni nihče dobival kakšnih denarnih nadomestil. Vodstvo kluba si želi tudi čimboljšega sodelovanja z okoliškimi klubi, okoli prestopov, pomoči klubom na takšen ali drugačen način. Tu bi poudaril zelo dobro sodelovanje z Nogometnim klubom Kresnice v letošnji sezoni. Koliko selekcij je v klubu in kako je s trenerskim kadrom? Ob članih je tu še kadetska ekipa in dve ekipi dečkov, starješih in mlajših. Ena nastopa pod imenom Kresnice v Litiji, mladinci pa pod imenom Litija svoja srečanja igrajo v Kresnicah. Trenerji ostajajo isti, s tem da bodo imeli tudi svoje pomočnike, v najbljižji prihodnosti pa tudi tehnične vodje. Vsekakor je naš cilj čim boljša članska ekipa, ki bo nekak magnet za delo za vse mlajše kategorije. Toliko predsednik kluba. Marsikaj je še dejal v pogovoru, kaj vse čaka klub. Tako ponujajo v najem stare, vendar dobro ohranjene klubske prostore, ki jih lahko najemnik porabi kot skladišče. Vse skupaj meri dobrih 40 m2. Ob tej priliki se predsednik zahvaljuje vsem dosedanjim sponzorjem kluba, ki so na kakršenkoli način pomagali klubu, z željo, da bi bilo njihovo sodelovanje še boljše. Eden izmed sklepov vodstva je-tudi ta, da vse selekcije trenirajo na pomožnem igrišču, ki je v dobrem stanju, in tako naj bi se glavno ohranilo za prvenstvena srečanja. Le to ni v najboljšem stanju, sanacija pa bi bila za siromašno klubsko blagajno preveliko breme. Predsednik je še dejal, da upa na spoštovanje vseh dogovorjenih ukrepov in dobro sodelovanje vseh, ki hočejo dobro klubu. Nam pa preostane želja, vsem v klubu po uspešnem delu vrnitev kluba na stare poti. Poti, ki so bile pred leti, lahko bi rekli, posute z zlatom, vsaj kar se rezultatov tiče, saj je bila Litija v 70-ih letih zelo prepoznavna na nogometnem zemljevidu Slovenije. STANE KOKALJ UO NK Litija odda v najem 40 ma poslovnih prostorov (pri nogometnem igrišču Litija), primernih za opravljanje mirne dejavnosti ali za skladiščenje blaga. Podrobnejše informacije: g. Peter Kres, tel.: 061-885-115. Drugi spominski pohod F. Strusa V spomin na prezgodaj preminulega zaslužnega litijskega planinca Franca Štrusa organizira Planinsko društvo Litija vsako zadnjo soboto v februarju spominski pohod. II. Spominskega pohoda seje v soboto, 28. 2., udeležilo kar 122 planincev iz 12 planinskih društev iz vse Slovenije, dva udeleženca pa sta prišla celo iz Hrvaške. Pohod je potekal po istih poteh in stezah, po katerih je Franc Strus vodil svoj zadnji društveni izlet. Udeleženci so pohod pričeli v Jevnici, od koder so se čez Senožeti po gozdnih poteh povzpeli do rojstne hiše Jurija Vege v Zagorici, kjer je bil krajši počitek, združen s potrjevanjem dnevnikov pohoda. Mili Rogelj je zbranim prebrala pesem, ki jo je Franciju v spomin napisala A. J. iz Kresnic. Pohodniki so pot nadaljevali čez Sveto Trojico, Oklo in Tabor do Ihana, kjer je bil zaključek pohoda. Spominski pohod je uspešno vodil Viktor Čepela. B. V. Oh, ta Pokljuški maraton Začelo se je takole: V petek smo šli tečt. Kadarkoli sem se kje prikazala - plop - na "rit" ! Ker me je pošteno bolela zadnjica, sem bila prepričana, da imam tega zadosti. Odločila sem se, da nikoli več ne tekačim. Ko pa je naš tovariš Berto iz skupine izbral učence, je mene izpustil, nato pa dejal, da se lahko še kdo, če se hoče, prijavi za pokljuški maraton in sem se odločila še jaz. Drugi dan nas je avtobus odpeljal na Pokljuko. Tam seje zbralo veliko ljubiteljev belega športa. Odločili smo se, da tekmujemo v teku na 2 km. "Bum!" Startna pištola je počila in tekma se je začela. Bila sem med zadnjimi tekači, vendar nisem hitela. S prijateljico Tanjo sva se zelo trudili in tekma je minila, kot bi mignil. Pred ciljem sem prehitela Tanjo, kar ni bilo preveč lepo. Ampak šport je šport. Tovarišica Erika mi je pred začetkom teka svetovala: "Ne tekmuj z drugimi, tekmuj s sabo!" Ker sem ta nasvet upoštevala, nisem nikdar padla. Hvala, tovarišica Erika! SARA JAKOPIČ, 5. b OŠ Šmartno Pot pod noge Na Janče Piše: Borut Vukovič V Planinskem društvu Litija smo bili zelo veseli povabila urednika Glasila Občanov, da se po krajšem premoru znova uvede stalna rubrika, namenjena planincem. V vsaki številki bomo predstavili kakšno idejo za planinski izlet. Naši najvišji vrhovi sedaj še počivajo pod debelo snežno odejo, zato je sedaj priložnost, da se pred odpravami v bolj oddaljene gore najprej ozremo okoli domačega praga. V večih nadaljevanjih vas bomo povabili, da skupaj prehodimo Ba-djurovo krožno pot, ki kakor venec po najlepših okoliških vrhovih obkroža sedanjo litijsko občino. Pot je dolga okoli 100 km in poteka od Renk čez Ostrež, Veliko Presko, Javorje pri Javorskem pilu, Tišje, Bogešperk, Javo-roje, Pristavo nad Stično, Obolno, Janče, Zagorico pri Dolskem, Cicelj, Miklavž, Ge-oss, Vače, Zasavsko Sveto Goro spet v Renke. Našteti kraji oz. vrhovi so obenem tudi kontrolne točke te zelo priljubljene poti, ki jo je v 24-ih letih njenega obstoja prehodilo že več kot 2000 planincev. Tokrat vas želimo povabiti na Janče (792 m). Prvič zato, ker je tu planinski dom, last litijskih planincev, drugič pa zato, ker bo pred planinskim domom v nedeljo, 19.4.1998, občni zbor PD Litija. Na Janče vodi veliko planinskih poti, saj so že od nekdaj priljubljena izletniška točka na pragu Ljubljane. Litijani pri obiskovanju Janč še najmanj uporabljamo ravno dostop iz Laz, od koder vodi Badjurova krožna pot. Po dokaj strmi poti mimo Rogača in Jernača bomo na cilju v dveh urah in četrt. Najbolj priljubljen dostop iz savske doline je iz Jevnice, od koder smo čez Zgornjo Jevnico pri domu po slabih dveh urah zmerne hoje. Na pot pa se lahko odpravimo kar iz Litije. Na ograji Gorenčeve hiše, nasproti lekarne, je pritrjen rdeč smerokaz, ki nas pouči, da je do Janč tri ure in pol hoda. Pri najstarejši zgradbi v Litiji (Podkraj 8) zavijemo s ceste na levo, na strmo stezico. Pot je poslej vseskozi skrbno markirana s Knafeljčevimi markacijami in nas ob samotnih domačijah Širrnan-skega hriba, čez pobočje Kamplovega vrha mimo Male Štange in Tujega Grma pripelje do Janč. Dom na Jančah je odprt vse dni v tednu, razen ob torkih, prijazna oskrbnica pa vam bo pomagala, da boste potešili lakoto in žejo, ki se bosta po takšni hoji upravičeno oglasili. Razgled z Janč je ob jasnem vremenu imeniten: vidimo Julijce s Triglavom, verigo Karavank od Kepe do Košute, Nanos in Snežnik, da ne govorimo o bližnjih vrhovih v Zasavju. Najlepši pa je pogled na Kamniške Alpe, katerih sklenjena veriga je pred nami kot na dlani. Pod našimi nogami pa leži Ljubljana. Zaradi pogleda na morje mestnih luči se na Jančah splača ostati po tem, ko sonce zaide. Športno plezanje Gibati se visoko nad tlemi, da začutiš višino, ki te osvobaja, ti daje možnost za spoznavanje sebe, ko te lastna teža vleče navzdol in razmišljaš le o tem, kako bi se obdržal. Prav to je športno plezanje. Ob besedi plezanje vsakdo najprej pomisli na nevarnost in poškodbe. Vendar pa so te besede daleč od resnice, saj se pri športnem plezanju dogodi le malo poškodb, pa še te so le lažjega značaja. Plezalec je ves čas plezanja varovan z vrvjo, in če pade, na njej preprosto obvisi. Športno plezanje je precej nov šport, ki se je razvil iz mnogo nevarnejšega alpinizma. In prav v varnosti tiči vzrok, da se v zadnjem času s plezanjem začnejo ukvarjati že otroci. Poleg tega pa plezanje zahteva in razvija moč celotnega telesa, ravnotežja, motoričnih sposobnosti, in prav teh imajo otroci največ. Na zahodu je plezanje že pred leti postalo ena od možnih oblik rekreacije za vse. Zato ni nobene ovire, da ne bi poizkusili. Začetniki se lahko vključijo v eno od številnih plezalnih šol širom Slovenije, kjer bodo pridobili vse potrebno znanje za sa- mostojno plezanje. Vzporedno s plezalno šolo pa se bodo lahko tudi preizkusili na umetni steni in videli, če je plezanje res tista prava stvar. Večina plezalcev meni, da je čar plezanja v tem, da lahko proč od vrveža, v miru in prijetnem kraju plezaš, kolikor te je volja. Nekaterim je plezanje tudi že preraslo v način življenja in pravijo, da brez njega preprosto ne bi šlo. Športno plezanje se večinoma izvaja v naravi, v plezališčih. Umetne stene večinoma služijo le za trening preko zime. Plezališče je kraj, kjer se nahajajo že preplezane smeri različnih težavnosti. Vse smeri so opremljene s svedrovci, posebne vrste klini, ki so zavrtani v skalo in, ki nam potem služijo za varovanje. Potrebujemo le še plezalne čevlje, plezalni pas, nekaj vponk, vrv in seveda nekoga, ki nas bo varoval. V plezališčih se ponavadi ne le naple-zate, ampak lahko tudi uživate v dobri družbi in si pridobite precej novih prijateljev. V Sloveniji je okoli 35 plezališč, ki zaradi svoje geografske lege večinoma omogočajo plezanje od pomladi do jeseni. Pozimi pa se je treba pač odpraviti proti morju, kjer ležijo naša najboljša plezališča. Najbolj poznano plezališče na Primorskem je verjetno Osp. V zadnjem času je posebej priljubljeno plezanje v Grčiji, Španiji, v Afriki in na Tajskem, seveda le za tiste, ki si to lahko privoščijo. Plezalna šola obstaja tudi v Litiji, in sicer v okviru Planinskega društva. Zato, če se je kdo ob tem sestavku navdušil, se lahko oglasi v prostorih PD-Litija. Z veseljem vam bomo razložili, kar vas zanima. TADEJ GROBOLJŠEK Razpored blagoslovov velikonočnih jedil na veliko soboto, T1. aprila 1998, ter drugih velikonočnih obredov v župnijah litijske občine: Župnija Javorje blagoslov ognja ob 7.30 blagoslov jedil: Javorje ob 8.00 Gornji vrh ob 8.30 Debeče ob 9.00 Planina ob 9.30 Javorje ob 10.30 (češčenje) Vrata ob 11.00 velikonočna vigilija v soboto ob 17.00 vstajenjska procesija v nedeljo ob 7.00 Župnija Primskovo blagoslov ognja ob 6.30 blagoslov jedil: Mišji dol ob 11.30 Primskovo ob 12.00 (češčenje) Dolnji vrh ob 13.00 velikonočna vigilija v soboto ob 19.00 vstajenjska procesija v nedeljo ob 7.00 Župnija Dole blagoslov ognja ob 6.00 blagoslov jedil od 8.00 do 19.00 vsako uro v žup. cerkvi velikonočna vigilija v soboto ob 18.30 vstajenjska procesija ob 7.00 v v Župnija Velika Stanga blagoslov ognja ob 6.30 blagoslov jedil ob 11.00, 12.00 in 16.00 v žup. cerkvi vstajenjska procesija v nedeljo ob 7.00 Župnija Polšnik blagoslov ognja ob 7.00 blagoslov jedil: Mamolj ob 12.00 Polšnik ob 14.00 in 15.00 Renke ob 15.30 Sp. Tepe ob 16.00 velikonočna vigilija v soboto ob 19.00 vstajenjska procesija v nedeljo ob 7.00 Župnija Gabrovka blagoslov ognja ob 6.00 blagoslov jedil: Vodice ob 8.30 Brezovo ob 9.00 Tihaboj ob 9.30 Moravče ob 11.00 Javorje ob 11.30 Gora ob 12.00 Sv. Križ ob 16.00 in 18.00 vstajenjska procesija v nedeljo ob 7.00 Župnija Vače blagoslov ognja ob 7.00 blagoslov jedil: Potok ob 8.30 Pri Kunštu ob 8.45 Široka Set ob 9.15 Boltija ob 10.00 Vače ob 11.00 Sp. Slivna ob 13.30 Na Dolini ob 14.00 Sv. Lenart ob 15.30 Vače ob 16.00 velikonočna vigilija v soboto ob 19.00 vstajenjska procesija v nedeljo ob 6.30 Prošnja! Invalidka iz Litije išče osebo - voznika, ki bi jo bila pripravljena dnevno z osebnim avtomobilom voziti na delo v Ljubljano. Avto in bencin sta zagotovljena. Kdor bi bil pripravljen pomagati, naj pokliče na tel. št. 883 - 217 (Center za socialno delo, g. Tori). Komisija za sprejem otrok v Vzgojno varstveni zavod Litija objavlja VPIS - dojenčkov (starost 1- 2 leti) - predšolskih otrok (starost 2 - 7 let) za vstop v WZ Litija v šolskem letu 1998/99 za vse enote (Litija, Šmartno, Sava, Kresnice, Jevnica in Vače). Vpis bo meseca aprila 1998 v prostorih uprave WZ Litija, Bevkova ulica 1, vsak delovni dan od 7. do 14. ure, ob ponedeljkih pa je možen vpis od 7. do 16. ure, trajal pa bo 30 dni od dneva objave. Ravnatelj: FRANCI KONČAR Župnija Kresnice Župnija Kresnice Blagoslov ognja v soboto ob 6.00 Blagolov jedil: Kresnice ob 10.00 Ribče ob 10.30 Kr. Poljane ob 11.00 Zg. Jevnica ob 11.30 Pri križu v Jevnici ob 12.00 Pri Ostrež ob 12.30 Pri Končarjevi kapeli ob 13.00 Kr. Vrh (Rome) ob 13.30 Kr. Vrh (Zg. Drčar) ob 14.00 Kresnice ob 15.00 Velikonočna vigilija v soboto ob 19.00 Vstajenjska procesija ob 7.00 Župnija Sava blagoslov ognja ob 7.00 blagoslov jedil: Ponoviče ob 15.00 Leše ob 16.00 Sava ob 17.00 vstajenjska procesija v nedeljo ob 7.00 Župnija Hotič blagoslov ognja ob 7.00 blagoslov jedil ob 17.00 vstajenjska procesija v nedeljo ob 7.00 Župnija Šmartno blagoslov velikonočnega ognja: zjutraj ob 6.00. Vintarjevec ob 13.30 Kot ob 13.45 Brezje ob 14.00 Zavrstnik ob 14.30 Gradiške Laze ob 14.45 Spodnja Jablanica ob 15.00 Zgornja Jablanica ob 15.15 Cerovica ob 15.30 Jablaniške Laze ob 15.45 Preska ob 16.15 Liberga ob 16.30 Velika Kostrevnica ob 16.45 Lupinica ob 17.00 Jagodnik ob 17.15 Mala Kostrevnica Šmartno ob 9.00, 11.00, 13.00 in 15.00. velikonočna vigilija zvečer ob 20.00. vstajenska procesija v nedeljo zjutraj ob 6.30, nato sv. maša. Župnija Litija: blagoslov ognja ob 6.00 blagoslov jedil: Veliki Vrh ob 13.00 Sv. Jurij ob 14.00 Zg. Log ob 14.30 Graška cesta ob 15.00 Litija ob 16.00 Sv. Katarina ob 17.00 Litija ob 18.00 vstajenjska procesija ob 7.00 Upravni odbor TD Litija razpisuje TEKMOVANJE ZA LEPŠI IZGLED LITIJE IN NJENE BLIŽNJE OKOLICE Ocenjevalna komisija bo upoštevala naslednje kriterije: • ocvetličenje balkonov, oken ter gredic, • urejenost vrtov in gredic pri hišah, • urejenost hiše ali bloka, • čistočo in splošni izgled hiše ali bloka, • urejenost zelenih površin, parkov in ulic. Komisija bo ocenjevala tudi urejenost trgovskih, gostinskih in obrtnih lokalov ter objekte podjetij, ustanov in zavodov. Tekmovanje se začne s 1. majem in se zaključi konec oktobra 1998. Po zaključku tekmovanja bodo po posameznih kategorijah najboljšim trem podeljena priznanja. Tekmovanje za lepši izgled mesta Litija in krajev v bližnji okolici (kraji, ki spadajo pod pošto Litija) bo v sklopu organizacije in izvedbe tekmovanja slovenskih krajev na področju turizma in varstva okolja, ki ga organizira Turistična zveza Slovenije pod sloganom "Moja dežela - lepa, urejena in čista". Vse prebivalce mesta Litija in okoliških krajev vabimo, da se vključijo v to tekmovanje, kjer tekmujemo ljudje v svojem in skupnem interesu - predvsem zato, da bi sami živeli v urejenem in prijaznem okolju. TURISTIČNO DRUŠTVO LITIJA In memoriam Albert Kokalj V dneh, ko je koledarska zima odšla, in ko se je pomlad že docela vselila v življenje in v naša srca, ne moremo dojeti krute usode, da nas je mnogo prezgodaj zapustil Albert Kokalj. Berto, kakor smo ga večinoma klicali, je bil 28-letni kmečki fant, ki je vedno izžareval optimističen pogled na svet, odlikovali pa so ga predvsem veselje do dela, pokončna drža, poštenost in sočutje do soljudi. S svojim delom in življenjem vsem nam pušča bogato zapuščino, kije še kako uporabna pri vsakdanu. Vrednosti dela je znal dati pravo podlago in je skupaj z zavezanostjo slovenstvu, tenkočutnim sprejemanjem izročila krščanstva, utrjevanjem medsebojne pomoči in solidarnosti poosebljal človeka, ki seje znal odzivati na izzive sedanjega časa. Pristno je bil navezan na slovensko zemljo, saj ji je posvetil vse svoje delo, znanje in ljubezen. Še posebej dobro seje zavedal, daje poleg zagotovitve normalnih pogojev za razvoj kmetijstva potreben kvaliteten stanovsko in poslovno organiziran ter povezan slovenski kmet. V času slovenske pomladi, v osemdesetih letih, je vedel, da lahko s složnim nastopom dosežemo zgodovinski cilj ustanovitve lastne države. Zavedal se je nujnosti prehoda v demokratično urejeno družbo. Za udejanjanje željenih ciljev si je ničkolikokrat, kljub preobilici dela, vzel čas in žrtvoval vso svojo energijo. Njegovo delo in življenje govori o prizadevanju za med-sosedsko pomoč in pomoč ljudem v stiski. Imel je izjemen čut za solidarnost, kar je v današnjem času še kako potrebna vrlina. Z odhodom Alberta Kokalja nas prevzema žalost in sočutje z domačimi, prepričan pa sem, da bo njegovo delo obrodilo obilen sad. Še enkrat hvala ti, Berto, za tvoje delo. Vedno nam boš ostal v spominu. FRANCI ROKAVEC S PRIJATELJI KRONIKA DOGODKOV ... iz Centra za obveščanje: Moravče pri Gabrovki, 18. marca - Ob 15.40 je gorelo črno odlagališče odpadkov. Požar so pogasili gasilci iz. PGD Gabrovka, Litija in Šmartno pri Litiji. Litija, 18. marca - Ob 17.44 je zaradi nestrokovne montaže plinske jeklenke prišlo do požara na Ponoviški cesti 11. Samo hitremu posredovanju gasilcev GD Litija gre zahvala, da ni prišlo do eksplozije in hujših posledic. Senožeti, 18. marca - V prometni nesreči, ki se je zgodila ob 18.30, je zagorel osebni avto. Pogasili so ga gasilci PGD Senožeti. Rađanja vas, 16. marca - Ob 03.58 je zagorel manjši hlev ob montažni stanovanjski hiši. Hlev je zagorel, hiša pa je bila močno poškodovana. Nastala je večja materialna škoda. Požar je pogasilo 77 gasilcev iz sedmih PGD: Temenica, Šentvid, Hudo, Stična, Dob, Radohova vas in Sobrače. Akcija gašenja je bila končana ob 06.47. Gradiške Laze, 2. marca - Na cesti je zagorel osebni avto Zastava 101, ki so ga uspešno pogasili gasilci PGD Šmartno. Društvo Heraldica Slovenica in 00 SDS Litija Vas vljudno vabita na zanimivo predavanje alternativnega zgodovinarja (venetologa) g. Ivana Tomažiča z Dunaja z naslovom: PO POTI NAŠIH DAVNIH PREDNIKOV (iskanje starodavnih sledi slovenstva). Predavanje bo v sredo, 22. aprila, ob 18. uri v veliki sejni dvorani Občine Litija. Vabljeni ste vsi, ki se zanimate tudi za tista obdobja slovenske zgodovine, kijih uradna zgodovina še ne priznava. Valentin Vodnik, znanilec Slovenske pomladi, je zapisal: 'Od nekdaj biva tod moj rod.' -Zato prisluhnimo gospodu Tomažiču. ZAHVALA ob boleči izgubi mojega vnuka DUŠANA KRANJCA Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom ter njegovim sodelavcem, ki ste mi v teh težkih trenutkih stali ob strani, mi izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala tudi pevcem, gospodu Setničarju za zaigrano tišino in gospodu župniku iž Hotiča za poslovilni obred in besede slovesa. Še enkrat vsem skupaj iskrena hvala. Žalujoča: stara mama. Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, za vedno boš med nami ti. 8. maja mineva pet let odkar smo ostali brez naše ljubljene KLAVDIJE Hvala vsem, ki se jo spominjate, ji prinašate cvetje, prižigate svečke in postojite ob njenem preranem grobu. Njeni: mami, ati in sestra Renata. Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli. (Anton M. Slomšek) ZAHVALA Mnogo prekmalu se je iztekla življenska pot našemu dragemu SLAVKU ŽURGA 6.9.1935- 16. 3.1998 Konj sica Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam nudili pomoč, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k njegovem zadnjem počitku. Zahvala g. župniku Jožetu Erjavcu za lepo opravljen cerkveni obred in v besedah obujeno njegovo življenjsko pot. Zahvaljujemo se tudi pevcem iz Polšnika za zapete pesmi in odigrano tišino. Še posebej se zahvaljujemo Zorici Fele za lepe poslovilne besede ob njegovem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Ani, sinova Slavko, Roman z družinama ter sin Marjan z Ljiljano. Oh, ati, kako pust in tih je sedaj naš dom, ko tebe več ni, a vedi, da v srcih naših boš živel vse dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega moža in atija MEHMEDA KALTAKA 1997 roj. 5.4. 1958, zapustil nas je 13.11 iz Litije Iskreno se zahvaljujemo Mateji in Zlatu Mantel, ki sta ves čas bolezni Mehmeda stala ob strani in nam veliko pomagala. Še posebej se zahvaljujemo Zlatu za res lep govor ob grobu. Zahvaljujemo se tudi medicinski sestri Beti iz bolnice Golnik ter tudi vsemu osebju bolnice Golnik. Zahvala gre tudi Kaltak Mesudu, Vahidu, Dževadu ter Rasimu Veliču in njihovim družinam ter vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in denarno pomoč. Hvala tudi za zaigrano tišino. Vsem iskrena hvala; tudi tistim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki se ustavljate ob njegovem preranem grobu. Žalujoči: žena Zdenka, hči Jasmina, sin Alen in ostali ožji sorodniki. Odšla si potihoma. Mnogo prerano zakrila je zemlja izmučen obraz, Usoda nesrečna je vsekala rano, ki nikdar zacelit' ne more je čas. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame ANI SAVŠEK roj. Flajs iz Zagorice 4 pri Litiji se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, vso pomoč, darovane sveče, cvetje in svete maše. Še posebnazahvala velja zdravstvenemu osebju in g. župniku za lepo opravljen obred. Iskrena hvala šmarskim pevcem za zapete žalostnike in trobentaču Vasji Namestniku za odigrano melodijo. Žalujoči: mož Milan, otroci Majda, Miha in Franci z družinami. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice, prababice in sestre EMILIJE ULČAR roj. Poglajen Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano prelepo cvetje in sveče. Hvala tudi vsem, ki ste svoj dar namenili za sv. maše in druge namene. Še posebej pa se zahvaljujemo dekanu g. Antonu Masniku za lepe besede slovesa in sv. mašo ob njenem poslednjem počitku. Njeni: hčerki Anica in Marta ter sin Slavko z družinami. V naših srcih ti naprej živiš, zato nas pot vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni večno gori in tvoj nasmeh med nami živi! V pomladi življenja je prenehalo biti srce našega predragega MARJANA KOKOVICE 07.09.1972-27.03.1998 v iz Dragovškega pri Smartnem Neizmerna hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje in pomoč ter cvetje in sveče. Hvala g. Propsu za poslovilni govor, duhovnikoma in pevcem. Vsi domači. ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek JOŽE MANDEU iz Zagozda 7, Dole pri Litiji Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, za izražena pisna in ustna sožalja, za darovano cvetje in sveče in za pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju za pomoč v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen obred in g. Grčarju za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi. Naš očka in mož je odšel za vedno. Skrivnostno, a tiho je našel svoj mir. ZAHVALA MATEJA LAVRINA Ob tragični izgubi mojega moža in očeta se zahvaljujem za pomoč bratu Francu, sestram Metodi, Marjani, Vladimiri in staršem. Iskrena hvala tudi družini Vacik, Iztoku in Lidiji, oktetu Valvazor, Osnovni šoli Litija, kolektivu IUV PE Šmartno, sosedom iz CKS12, gospodu Masniku, dr. Milojki Juteršek, gospodu Sajovicu iz UNZ Ljubljana. Hvala tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili v njegov prerani grob. Žena Nada, sin Luka, Rosana in Tina. ZAHVALA 24. marca 1998 seje od nas poslovila FRANČIŠKA JANEŽIČ iz Velikega vrha 6 nad Litijo Ob njenem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, mami poklonili cvetje, sveče in darovali za svete maše. Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za zapete poslovilne pesmi. Še posebej se zahvaljujemo osebju zdravstvenega doma Litija za lajšanje bolečin ob njeni bolezni. Vsi njeni. Hvala ti, ata! S teboj smo živeli, s teboj smo trpeli, in v svojih srcih. ZAHVALA Te bomo večno radi imeli. V 60. letu nas je zapustil JOŽE MERČON 31.1.1938- 1.3.1998 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivu Predilnice Litije za osebno slovo od našega moža, očeta in starega očeta, darovano mu cvetje, sveče, nam pa izrečene sočutne besede sožalja. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k njegovem zadnjem počitku. Zahvala gospodu Janezu Juhantu in Tonetu Masniku za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala pevcem iz Šmartna in gospodu Setničarju za s srcem zapete pesmi slovesa in odigrano tišino. Hvala tudi dr. Ptičarju za pomoč v času njegove bolezni. Žalujoči: žena Ani, sin Boris, sin Jože z ženo Majdo ter njegova vnuka Irena in Robert. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, le tiho mirno si zaspal, a v naših srcih vedno boš ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, dedka in brata FRANCA JERANTA 13. 8.1923-27. 2.1998 . v iz Male Stange 3 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem za darovano cvetje, sveče in sv. maše, za ustno izraženo sožalje in za spremstvo v tako lepem številu na njegov zadnji dom. Posebna hvala župniku g. Jasencu za molitev na domu, lepo opravljen obred in poslovilno mašo, cerkvenim pevcem iz Štange in pevskemu zboru Povodni mož, ki so ga s pesmijo spremili k večnemu počitku. Hvala tudi predsedniku KS Zvonetu Končini za poslovilne besede ob njegovem odprtem grobu, pogrebcem, Skubicu, Pleškotu in sosedom Ostrež. Zahvala županu Mirku Kaplji in gostilni Mam ter g. Grebenu za zaigrano tišino. Še enkrat hvala vsem, ki ste se v mislih ali na njegovi zadnji poti poklonili njegovemu spominu. Žalujoči: žena Minka, sinovi Vinko, Franci, Janko ter hčerke Marinka in Dani z družinami (11 vnukov) in sestra Pavla. Pogled od zgoraj. Prvi dan na Novi celini New York, 10. avgusta 1997 - Mi slim, daje bilo kakšnih petnajst minut čez polnoč, ko v prazni čakalnici, ne vem katerega terminala ogromnega letališča JFK, zagledam Uroša, ki obtežen z ogromnim nahrbtnikom zgolj razprostre roke in me pozdravi - po slovensko. Res radostni občutki, zlasti če pomislim, da sem prej tri ure tičal med gručami Dominikancev, črncev, kreolov, Kitajcev, Tajcev, Korejcev in med mnogimi drugimi pripadniki vseh mogočih ras, narodnosti in verjetno tudi ver. Uroš je namreč predvideval prihod mojega letala okoli enajste in ne devete ure. Poleg tega mi je sporočil, da bo kakšno uro zamudil in sprva se niti nisem dosti vznemirjal. Po treh urah me je pa že kar malo dajalo. No, pomembno je, da sva skupaj. Odpraviva se mimo brezštevilnih ponudnikov prevoza in končno po vijugastem izvozu prideva na piano, v črno noč. Previdno se ozrem okoli sebe, kot sem to videl že mnogokrat v napetih kriminalkah in pohitim za Urošem, ki jo ubere proti avtobusnemu postajališču. Ujameva še verjetno zadnji avtobus in vprašava, kam pelje. 'V Oueens,' se glasi odgovor. Pa se usedeva, saj kaj drugega nama ni preostalo. Pogledam soseda poleg sebe in vidim črno, pogledamo nasproti sebe in vidim črno, pogledam skozi okno in tudi tam vidim črno. Prav, sem rekel in potrpežljivo obsedel. Do najine izhodne postaje smo doživeli še nočni obisk pijan-čka, črnega, ki so ga prijatelji posa,-dili v avtobus ter vozniku naročili iztovor; le-ta je imel precej težko nalogo. Nama pa je voznik samo namignil in že sva bila na ulici, pa še prav vesela, ker nisva plačala vozni-ne. Ampak na ulici, ob enih ponoči, sredi nevarne newyorške četrti. Spustila sva se v podzemlje, kjer naju je čakal metro. Poleg misli na posteljo naju je zlasti vznemirjala tolpa pobalinov s frnikolami, s katerimi so se poigravali, a jih je verjetno minilo, saj sva bila videti precej uboga in zdelana. Zopet sva se povzpela in prvi taksi naju je potegnil v enega izmed boljših hostlov. Saj bi lahko ostala, ampak šele po enajsti dopol- dne, ko se spraznijo prve postelje. O postelja, samo to sem si še želel. Praktično že petindvajset ur na nogah. Naslednji taksi in hajd v naslednji hostel. Prvih 54 dolarjev za dve noči. Samo spat! New York, dopoldne 10. avgusta 1997 - Zbudil sem se po dobrih šestih urah spanja, predvsem zaradi neprijetno toplega zraka, se obrnil in razgledal po sobi. Ni slabo. Na sosednjih posteljah sta se ravno prebujali dve dekleti. Pozdravim, se predstavim in vprašam, če je morda v sobi klima. 'Ne da bi vedeli,' pravita Nemki. Stegnem roko in prižgem napravo ob svojem vzglavju. Verjetno sta mislili, daje radiator. Človek takoj lažje zadiha in zaspi še za kako uro. Dlje ni šlo. Sonce je sijalo skozi okno in v Ameriki sem, sredi New Yorka. Seveda je minila kakšna ura, da sem iz postelje spravil še Uroša, si ogledal kopalnico in WC, ki so po moje ogledalo vsakega hotela in tudi dežele. Že prej sem bil opozorjen na školjke American Sy-stem. Voda skoraj do roba. Na ulici sva poiskala metro, se zapeljala do stolnice sv. Patrika in ujela zadnji konec nadškofove maše. Povsem svojevrstno vzdušje. Ogromna cerkev, žareča vernost in uniformirani črni varnostniki med klopmi. Po obredu se je cerkev hitro izpraznila in verniki so naredili prostor turistom - japonskim škljocarjem. Midva pa kar naravnost čez cesto v Mc Donald's. Popoldne je sledil sprehod po Broadwayu navzdol. Zanimivo. Sicer ni bilo več čisto tako kot v filmu, ampak še vedno zanimivo. V poznem popoldnevu je najino zanimanje pritegnila velika povorka, ki se je pripravljala na pohod. Vse je mrgolelo v slovenskih barvah: rdeča, modra, bela. Bili so Dominikanci, morda tisti od včeraj zvečer, ki so v spremstvu, kot je značilen za slavne pustne karnevale v Riu ali Benetkah, predstavljali svoje kandidate za volitve v mestni svet. Skratka, bil je nepopisen nedeljski dan in niti pomislif nisem na večerjo, saj je bilo potrebno prebaviti vse nakopičene dogodke! M.B. Pogled od spodaj. OB PETINDVAJSETLETNICI POGLED NAZAJ IN NAPREJ Uredniki Glasila občanov MARTIN BRILEJ (UREDNIK: 1973- 1982) Vsekakor se je časopis skozi vse to obdobje, ki ga vidim nazaj, izboljševal; tako po tehnični plati, kot vsebinski. Če se samo spominjam prvih natisov v Kranju pri Gorenjskem tisku. Takrat je bila v uporabi še tehnika knjigotiska. Urednik je moral enostavno stati ob ročnem stavcu ter sproti določati obliko. Potem pa črka za črko, stran za stranjo. En naslov je bil premajhen in je ostalo še nekaj prostora in znova prestavljanje črk, dokler se ni na poskusnem odtisu pokazala primerna oblika. Navadno so bili ti stavci še gluhonemi, kar je celotno zadevo še poslabšalo. O računalnikih se nam takrat niti sanjalo ni. Po kakšnem tednu sem se nato zopet zapeljal v Kranj in prevzel naklado. Poleg tega tehničnega preskoka pa, kot pravim, lahko opazimo tudi vsebinski preskok, saj oboje hodi nekako z roko v roki Tukaj so še ljudje - uredniki, ki so vsak po svoje prispevali h kakovosti, saj vsakdo skuša v časopis vložiti tudi del sebe oz. je to neizbežno. Danes menim, da je nujno časopis kot tak delno profesinalizirati, kar nenazadnje pomeni tudi dati v izdajanje za to izbranemu izdajatelju. S tem se nekako tudi osamosvojiš od ustanovitelja in medij resnično postane kritično oko celotnega dogajanja, predvsem pa je bolj potreben za prinašanje informacij o dogodkih med ljudmi. Politični vplivi in celo obračunavanja nekako ne bi smeli najti mesta v občinskem glasilu. MUABERNIK (UREDNICA: 1982 - 1983) Z našim občinskim časopisom sem povezana skoraj od vsega začetka; dolga leta sem bila lektorica prispevkov v njem, osem let pa v uredniškem odboru. Ko se je v Litiji ustanovil ZIK, sem se pri Glasilu za leto in pol celo redno zaposlila. V začetku kot novinarka, ko je bil urednik še Martin Brilej, kasneje pa kot urednica. Skrbela sem za prispevke, urejanje in povezavo s tiskarno Ljudske pravice, kjer smo časopis takrat tiskali. Pisanje mi nikoli ni delalo posebnih preglavic, težje je bilo s fotografiranjem, za katerega nisem bila nikoli usposobljena, pa vendar je bilo potrebno občasno kaj fotografirati. Ravno v času mojega urednikovanjaje bila otvoritev Geometričnega središča Slovenije na Spodnji Slivni in ena od številk občinskega časopisa je bila skoraj v celoti posvečena temu dogodku. Takrat sem se namučila s fotografiranjem otvoritvene priredit- ve dosti več kot s pisanjem o njej. Kasneje so fotografiranje prevzeli profesionalci, kar je tudi prav. Na to, sicer kratko obdobje, me vežejo lepi spomini, še posebno na kolektiv ZlK-a, ki je bil majhen, a zelo prijeten. Občinski časopis, razumljivo, vseskozi napreduje, vsak od urednikov ga želi izboljšati, mu vtisniti svoj pečat. Pozna se tudi velik napredek v tisku, možnostih tehničnega oblikovanja, papirju, barvah. Pa vendar si želim, da bi bil časopis vsebinsko manj odvisen od posameznikov in strank, nekako nevtralnejši. Šele tako bo lahko bolj vsestransko in kritično obveščal bralce o vsem mogočem. Pot do tega pa se mi zdi težka, izdajatelj bi moral biti kdo, ki je neobremenjen z različnimi predsodki. Mlademu uredniku in iijegovi uredniški ekipi želim veliko uspehov in prodornosti. BORIS ZUZEK (UREDNIK: 1991 - 1995) Glasilo občanov spremljam od njegovega začetka in hranim vse doslej izšle številke. Sprva sem sodeloval v njem kot dopisnik Šmartna in pošiljal vanj občinske novice iz kulture, od leta 1984 do 1990 pa sem bil član uredniškega odbora. Z demokratičnimi spremembami, ki so se leta 1990 zgodile v Sloveniji, sem prevzel odgovorno, a tudi nehvaležno nalogo glavnega in odgovornega urednika, ki sem jo opravljal do maja 1995. Ta obveznost me je precej zaposlovala, saj se je s pojavom demokracije sprostilo tudi pisanje, tako da nam ni manjkalo raznovrstnih prispevkov, in velikokrat seje bilo treba odločiti, kaj objaviti in česa ne. Tu mi je bil v veliko pomoč uredniški odbor, s katerim smo se redno sestajali pred izidom vsake številke. Nekaj, po našem mnenju spornih prispevkov, ki bi vznemirili javnost, nismo objavili Pisali so tudi člani uredniškega odbora in celo dopisnikov iz posameznih krajevnih skupnosti ni manjkalo, tako da nismo bili nikoli v zadregi za prispevke. In kaj mislim o Glasilu občanov za v prihodnje? Kar zadeva vsebino, bi jo bilo potrebno z dopisniško mrežo še pope- striti in se odločati za krajše prispevke. Morda bi kazalo razmisliti, da bi časopis postal štirinajstdnevnik, četudi v manjšem obsegu, a bi bil aktualnejši, saj so mesečne novice večkrat že zastarele. V tem primeru bi bilo treba razmisliti o zaposlitvi poklicnega novinarja. In tudi, če bi prišlo do delitve sedanje litijske občine na dve ali več manjših, naj bi glasilo pokrivalo področje v sedanjem obsegu, saj bomo imeli še mnogo skupnega, četudi bomo živeli v različnih občinah. JOŽE SEVUAK (UREDNIK: 1983-1991; 1995- 1997) Spomini na leta mojega urednikovanja Glasila občanov so dokaj pestri. Glsailo občanov je namreč L 1982 prišlo v sestav novo ustanovljenega Zavoda za izobraževanje in kulturo. Vodila ga je prof. Mija Ber-nik, ki je poleg urejanja glasila opravljala še delo novinarke in lektorice. Po njenem odhodu v OŠ Litija sem uredništvo prevzel jaz. poleg vodenja zavoda pa sem opravljal še delo novinarja. Mislim, da je ta obveznost tekla do leta 1990/91, ko je uredništvo prevzel Boris Žužek in je Glasilo občanov izhajalo v okviru podjetja Prelest. V času mojih uredniških zadolžitev je bil glavni urednik glasila Andrej Kralj, ki je vodil delo uredniškega odbora in skrbel (finančno), da je glasilo lahko nemoteno izhajalo. Decembra 1995 mije Občina Litija znova poverila uredniško dolžnost in sem to delo opravljal do oktobra 1997, ko je vodenje prevzel sedanji urednik, Matjaž Berčon. Svojega urednikovanja se spominjam z nekim prav posebnim čustvenim odnosom. Menim, da smo bili tako uredniški odbor kot naši so-delavci-dopisniki velika družina, zavezana enemu in istemu cilju, da je glasito izšlo vsak mesec! Če bi iz te dolžnosti, ki sem jo z veseljem opravljal, izdvojil kakšen dogodek, povezan z izhajanjem našega časopisa, potem bi prav gotovo omenil moj ne prav lahki spust v jamo Rudnika Kisovec (v čisto pravi rudarski opremi), ki je omogočil, da je na straneh glasila junija 1984 izšel članek s pomenljivim naslovom' 'Glasilo občanov 300 metrov pod zemljo'! In kaj bi si želel danes, ko Glasilo, ki ga imam še vedno rad, prebiram kot vsak drug občan? Ja, veliko dobrih sodelavcev, veliko novic iz vseh krajev naše lepe občine. Saj je Glasilo nemenjeno vsem, kajne? Pa srečno, Glasilo občanov, vsaj za naslednjih 25 let! Glasilo Občanov Ustanoviteljica: Občina Litija • Ureja uredniški odbor: Matjaž Berčon (odgovorni urednik), Jože Grošelj, Lučka Hostnik, Marko Juvančič, Franci Vidic. • Lektoriranje: Lea Klopčič* Oblikovanje in tehnično urejanje: M. Helena Albreht • Tisk: Delo TČR, d. d. • Izdajatelj: Občina Litija • Naslov uredništva: Občina Litija, Jerebova 14, 1270 Litija (za Glasilo Občanov). • Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. • Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. • Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. 1. RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18. 2. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5 - odstotni davek od prometa proizvodov.