Premijski pravilniki gospodarskih organizacij Industrija volnenih tkanin Oktobarska sloboda- Beograd V prejsnji številkj smo pisal; o sistemu premij v ruclarsko topilniškem bazenu Bor. Danes bo gnvora o prenujskem pra-vilniku iz popolnoraa drugačne industrijske dejivnosU, iz teks-tilnega podjetja. Čeprav gre tako v prvem kakor v drugem pri-mcru za proizvodno podj«tje, so razlike v spccitičnosti proiivod-nj«' in tudi sama organizacija podjelja vplivale na posamezne postavke v premijskem siitemo, ki se precej razlikuje od po-•tavk v rud&rsko (opilniškem bazenu Bor. Značilnosti premijskega pravilnika ¦Oktobaiske slobode« Kadcocr se naglaša ob samem eačefcku pravalnifca, je namen pre-roijj, da z njthnj razen druge-ga »stimulaKvno vptivajo na boljšo organčiaciijo, povečanje probsvodnoJt:, prihranke v mate-riaiu, izboLjšanje kaikovosti, ažurnost v de-iu. izboljšan.je de-tovoe discip'.iae« tn da tako '•osežejo •čiim vefrje mižanje lastn-e cene :xt pocenitev pro-izvodov kakor tudj ekomomiič-nost posovanja v podjetju.« Premiijske osno-ve so določene » 12 to-čkah. Raren klasienih v>i-diikov sa prem:o>ke osnave (po-večanje pro:zv»dne.ga obsega, povečanje de-iovne pnaduJctivno-•»i iin iaboljšanje kakovoati) je določeno nagra.je\'arije tudii za ustvarjeri dobs-eek, toda s pogo-j«n, da 90 se z»i4al,i maiterialnii ¦trošk; ad- povečala pro-.zvodnja. za pnhran&e Pri materiaJu na osnovi znižania odstoka odpad-kov, ra aižurnast v delu tai-go-vedsi.va kakor tudd za točnost letaih invenlarjev v skladiiščito. za dob-jene bonifjkaciije od do-> baviiteljev na oaovi kakovosti •urovim vn maten;a'.a, za obseg reafeaclje. za o&stotek izpolmi-tve aoria im za št&vHo na novo OBVojenih iz-deiikov in d«setnov. ZnačSLnosti premiijsknh osnov Je zelo nataintno uaotovljen normativ, toda da lahko zelo redko pride do reldamaoiije s Btra-ni už/vaica premiije. Tako je na pr. za m&rjenje delo-vne pno-duk.t!i>vno3ti v ba.rvami ugotov-l>e:vi ""-"--! na enega delavr- -¦> 8 ur deia po posameznih fazah, in to »za fazo ba.rvaaja tikania 720 m na enega delavca za 8 ur takx>, da se pri realizaciji ra-čuna vsaJj kos po 38 m«. Nada-Ij« »za fazo prarnga domaie in imozemsike voilne 6.010 kg aa enega delavca v 8 urah na osnovj neprane volne«, in potem nap^rej »za s>ušeriij& volne im kxp 220 kg na emega delavca v 8 urah dela itd. iitd.«. Glede na velik delez surovla v cenj teikgtflnih izdelkov je bill pri.pšsan ustrezaooč pomen na» grajevanj-u na temelju prihranka pn strožkiih materiala z zmaina-šanjem normBramega odpadka. Medtem ko je pri posamezoih delita do-ločena istguba pravice do premiije, če aim izpolnjeni vs: drug,i pogojti, najpogosteje kakovosit, je piri povcčanju nor-miiranega dohodka daločeno plačiilo penala. Druga osoovna znafjitnost pre-mjjskega pravifiniika »Oktobarske slobode« je v povezovamju ob-računa pre.miaj iste osebe z raz-ličnimi osnovami. Za oddelek tkalnlce 90 na priiner določene naslednje osnove za preimi|jsk.i obračun: izpolnitev postaviJaene-ga plana v tisočih uda.rcev. pri-hranki pri matari-alu (zmanjša-nie odpadkov), prjhranek pri režiijskem maiterialu in kakovost surovega blaga. Pres-egaruje po-stavljenega plan.a upravi6™> po oto>g no9t" in *"*««'•*• "• premiij ]e_določen odstotek del»- 1000 ^ na raLun premiij. "*-----—<--:.•• ža pri dobiokxtt kj je namenjen za plače ivnad p!ač po tariinih postavfcah. Tanifn; prav!ln.ilk do-kiča, da labko ta odstotek zaaša 10 do 3Oo/o tega dela dobddka, kar odreja delavski svert. Za leto 1956 je dolO'če-no 10 %. Ra-zcn te-ga vira ima podj&tje re-zervo sredstev za premije, ki Premijska sredstva so majhr.a V preijšnjl števiiUci skupnosftlc, ko je bMo govora o Do pomembnih rezultetov t delovnii produk,tivTiosti, pu*i po-večamijiu pnaizvoctoije iin v izboia-šanju kMko.vo3ti v »Oktabaifski sliobodi« tii pi tiašem rnn^siia »Na§« P1"-*'0 samo zaradi dob-reea pre-mtjskega SLstema. temvač r premijskem pravilniku rudarsko znat"!i m&r* ^* f311"3*11 ^'^00 topilniffltega baze-na v Boru, smo izvedene obračutvskie organlzac- j6 bU, preaei«. iz leU 1955, Jgf^ ^ff *•*L fc j^ tST^ ^Tzv^ r^^-itt^ ^^za;«:-pIainid •.^.*^^.«!ss*» ne ceme v tem letu, kakor tud: de.l sredstev prav tako ta leta plačami po tacifnem pravn^niku, ne usbvairja dovolj sredste^ za mesečna skupna a.naliza dos-^ie-n.ih rezultaitov s Sti^arvi vodute-ekooomeikiii 1955 iiz dela dobička za pla^e. "c —r»~j» ^^., ^r^.»...» ™ posamezniili nag,raoevari(]e dasezenv.h rezul- 'J**" yu»<«iic-iiiiuu Poduetije vodii preced čvrsrto tatow. Da bi režila to vprašanje, enot- palitiko gl-ede r&ze.rv. V prvih je ,6ktoba,rska slobpda« ustva- Pr-I pregledovandu cloeežeoih 10 meseoLh letos je iz deleža pri ri)la rezervni slclad sredstev za rezultatov. prem'ij3k«ga dfstema dobičku izilo&Mo oknog 1,600.000 pj^^jjjg^ Vendar po zaslugi lan- im obraeuna po e"konea fe. tafco. da se premioska sre.fatva ločitev tudi večjega zneska ra formiirajo rva breme lajfaie ceoe, deleža dobiičlka za plače kakor aIi- dokler n* bi Podro1^«^- J , , d*>b;efca a!-i tafaog po zveznem Za nekatere prermj.sfce a^ove. obdaivfenju z v.idj;aca tako ime- zato, ker so pri usLvarjareju ka-kiovosbi zaj«l>i vsi tkiailci to sno-.valike, ki jiih je 314. ¦jlh UOSegll V prvih devetln učm&k v povečamju dobička, ka- _ mesecih kor j« toomkretMi prib-ramek pri BoBdar Bac« Iz razpoložlj iiviih podatkov Je razvidino, da 95 v prviih 9 mese-ciih letog dosegli viidne rezultate. Tako je biBo na primer samo pu zmaajšainjiu odpadkov do®&-ženo nad 11,200.000 d&n prihran-ka, pni prMnogu 2,935.000, p.n( reiži.iske.m maiteinialu pa nad 360.000 dua. Datovna pnod^ulobiiv- Brei oNaSe skupnosti«, giasila PreHsedstva Zveznega odbora SZDL Jagoslavije. ne more biti KVALITETNEGA SODELOVAXJA iN ODLOCA-NJA v organib drurhenega apravljanja.