CELJSKI TEDNIK GLASIL0 SCGIALISTICNE ZVEZE BELOVNEBA LJUDSTVA CEUE, 7. JANUARJA 1966 — 1 1 il) XXI. - ŠT. 1 — CENA 50 PRED OBČINSKO KONFERENCO ORGANIZACIJE SIŽDL CELJE BREZ OLEPŠAV Ш PRETIRAVANJ Medtem, ko so nekatere ob- činske organizacije Socialistič- ne zveze že izvej¡lti. Posebno pa hv rad poudaril in javno tudi pove-i dal, da pripisujem velik del svo-^ jega uspeha na področju gleda-.-; liškega udejstvovanja svojemu^ učitelju — slovenskemu ljudske-'^ mu gledališču v Celju, ki nas je^ pod vodstvom nepozabnega mr. Fedorja GRADIŠNIKA, Branka; GOMBAČA, pokojnega Herbertai GRÜNA in Bruna HARTMANA 10. let zvesto obiskovalo in se zapi-, salo za vselej v srca vseh našihl ljudi.« I I, Drago Kastelic ^ OD VSEPOVSOD SLOVENSKE KONJICE: Ob- činski komite ZKS je pred ne- davnim imenoval tri komisije, ki bodo delale analize letnih kon- ferenc osnovnih organizacij. Pr-i va bo obdelala delo osnovnih organizacij v industrijskih pod- jetjih, druga delo na terenu in tretja dejavnost v prosvetnih zavodih. ŠTORE: Na konferenci krajev- nega združenja ZVVI so razprav, Ijali o dejavnosti organizacije in ugotovili, da je bila dokaj pestra, saj so člani sodelovali na vseh proslavah posvečenih praznova- nju 20-letnice osvoboditve, razen tega pa posvetili vso skrb svojim bolnim in socialno ogroženim članom. Ob prazniku dela in No- vem letu so obdarili 12 članov. Zanimivo je tudi, da so na časo- pis TV 15 naročeni vsi člani. Uspehe, ki jih je organizacija do- segla, velja pripisati predvsem prizadevnemu odboru, ki ga je vodil Franc Kok in pomoči, ki jo je nudil. kolektiv železarne štore in občinsko združenje ZVVI Ce-j Ije. POLZELA: Vsako leto doslej] je telovadno društvo Partizan ' pripravilo silvestrovanje, letos ; pa ga ni bilo. Mnogi prebivalci' -Polzele so morali zato ostati do-^ raa, upajo pa, da bo prihodnjoi leto Partizan le nadaljeval tradin cijo. KOZJE: Prosvetno društvo Bo- hor je v prejšnjo nedeljo priredi- lo v kinodvorani predavanje bar- vnih diapozitivov, ki so jih posne- li bratje Marinšek iz Kozjega. To je bila že tretja tovrstna prire- ditev v Kozjem, za katero je vla- dalo' izredno zanimanje. Bratje Marinšek so predvajali okrog 500 barvnih diapozitivov z gradovi na Slovenskem, s potovanja po Švici in Italiji ter iz domačih krajev. V Podsredi pa so predva- jali barvne diapozitive s potova- nja po Grčiji, Zapadni Nemčiji in po Kozjanskem. Tudi tu je bi- la udeležba tolikšna, da so bili šolski prostori pretesni za vse obiskovalce. CELJE: Na Mariborski cesti je trgovsko podjetje s tehnično že- leznino in kovinskim blagom KOVINOTEHNA odpria novo tr- govino na drobno. Izredno okiisno In skrbno opremljena trgovina je v nekda- njih preurejenih prostorih Slo- venija lesa. Kupcu je v trgovini na razpolago blago za široko po- trošnjo, gradbeni materiali, raz- na orodja, izdelki črne in barv- ne metalurgije, vijačni izdelki, vzmeti, žičniki, sanitarije, in in- stalacijski materiali. Nova pro- dajalna je odprta vsak dan ra- zen nedelje od osme ure do pol štirih popoldne. (Жи8 PO MEDU živimo tu, drag ttb drwgem, deU- mo prostor in vendar se eb sreča- nju zmrdujemo. Na skrivaj izpod Čela merimo: od nog do glave in «d glave do nog. V svoji prefinjenosti zmrdujemo z zgornjo ustnloo vse do takrat, ko nas nihče drug ne vidi. Včeraj smo jo pripeajali na oltar, danes ji pravimo candra. Tu ob nas stopajo v tuje avtomo- bile z visoko spodrecanimi krili in od cenene kolonske aamazaoiiBi kr- zneninii plašči, vsi vemo to, vsi vi- dimo Ln vendar nihče ne ukrepa. Pravimo, da so nemoralni! Je tudi mnogo takih, ki ne vsto- pajo v avtomobile in se ne sesta- jajo v Mignonu, Zvezdi, Espresu ali pri Pošti. »SVOBODEN ZAKON« Vsi sosedje so vedeli, da se v tretjem nadstropju dogajajo nelju- be reči. Mlada, zaradi razmer in ljudi, predvsem pa zaradi sebe za- puščena mati je v začetku naskrivaj začela voditi v sobo v kateri je ži- ; vela z enajstletno hčerko — bodoče ' može, ki so pa po določenem času — izginili. Hčerka je morala v letu ' dni dvema moškima reči: OČKA. ,¡ Naslednje leto je bilo po sili raz- ! mer »očkov« že več, čez leto dni hčerka — ßeda.} že dozorevajoča deklica ni mogla reči več: OČKA. Začela se je izogibati doma, ka- kor hitro ja zaslutila, da mama ni sama. Tudi mati je vse pogosteje izostajala z doma ali pa se vanj vračala šele pozno ponoči. Takrat je moral hčerka po predhodnem pi- jančevanju in zabavan ju matere z novim »očkom« zapustiti posteljo.. Včeraj je prvič vstopila v avtomo- bil, ki je krenil v neznano... V podjetju so potrebovali stro- kovnjaka. Danes ne dobiš strokov- njaka, če mu poleg dobre plače ne nudiš najmanj stanovanje,.. Stro- kovnjak, ki ga je nekdo priporočil, je zahteval družinsko stanovanje, ker si želi ustvariti družino. Po ne- kaj dneh je pripeljal ženo, za katero se je pozneje izkazalo, da je v za- konskem razmerju z drugim moš- kim. Baje je bilo tu le vprašanje časa in formalne ločitve, žena je s sabo pripeljala večjega otroka. V začetku je bilo vse v redu. Kmalu po vselitvi je žena rodila še enega otroka. Takrat se je začelo. On kot strokovnjak je bil prezaposlee... Porodilo se je vprašanje očetovstva za drugega otroka. Danes so v tej »družini« na dnevnem redu pretepi, katerih je deležen tudi večji otrok. Zato večji otrok kljub temu, da je še majhen — izostaja od doma... V podjetju pravijo, da ne morejo pomagati, ker je on dober strokov- njak ... Kot javni delavec je vedno živel korak pred ali za drugimi. Rojen je bil v družini, ki si je že od nek- daj zagotavljala posebno poslan- stvo, saj je vzgajala druge, je svo- jemu sinu omogočila tisto materi- alno osnovo, ki je še danes za piar- sikaterega mladega človeka nedo- segljiva. V zrelih letih se je poročil z osebo iz podobne družiae. Tako je moralo biti že od nekdaj. Kot javni delavec je imel širok krog po- znanstev, pri katerih je i?riljiral s svojo razgledanostjo m svojimi na- čeli o svobodni morali. Njegov avto- mobil, ki so ga kupih žemni starši, pogosto stoji nekaj blokov naprej od njegovega stanovamja. Oa pa de- li in razlaga saéela o svobodni mo- rali mlečnogledim deklicam, ki po- žirajoč njegovo bleščeče ruženje malomeščanskih nazorov o zakonu in ljubezni za celo življenje počasi umirajo v drgetu razlitega konjaka in na povaljanih kavčih. Ko se vrne domov, zaradi malomeščanske ome- jenosti svoje zakonske družime s krepkimi prijemi vceplja svoje na- čelo v glavo svoje žene... ! NEDOLŽNE ZABAVE Oba avtomobila so ustavili pred Evropo. Iz njih sta z elegantnim skokom skočua po dva moška. Dva sta zavila v Esspreso, dva v Mig- non. V obeh lokalih sta strokov- njaško ogledovala goste za mizami. »Aha, to poznam. Malo počaka i « Odšel je od mize, se nagnil k dekle- tovemu ušesu in šepetal, šepetal. Na konce je rekla: »Kdo gre zra- ven?« Znova je šepetal, namigoval na onega, ki je v pričakovanju pre- stopal ob šanku. »Poslušaj, povabi še kolegico, za onega. To bo bomba družba«. Kolegica je odklonila. Na- to sta oba prisedla in naročila pi- jače. Po manj kot pol uri so skupaj sedli v avtomobil, zaprli s treskom vrata in elegantno odbrzeli. Onih dveh, ki sta šla v Mignon, že ni bilo več, sicer so pa vsa pota vodila do istega cuja .., Obisk so najavili poslovni prija- telji. Na koncu je bila tudi dvoimi- no izražena skrb, da je »v dobrem vzdušju« možna sklenitev pogodbe. Malenkost. Žensk je ja dovolj. Za- čel je vrteti telefon. »Zdravo, kako si, kako je s časom? A ne gre, je že prispel domov, pa drugič. Po nekaj klicih je imel. Mei si je roke, vedel je da je »posel« že vnaprej dobro opravljen. Čez nekaj ur je nata- karja prosil za račim, na katerega se je lepo p>odpisal, on, ki v podjet- ju nekaj pomend, čeprav ima samo dokončano osnovno šolo, toda spoz- na se na trg... Za praznike so pripravljali »gala« zabavo. Domačo. Enkrat pri enem, drugič pri drugem. Vsi so prišli na vrsto, da ne bi bil samo en gosti- telj. Malo pred jutrom prvega dne so se močno dobre volje z večino glasov odločui za žreb. Fer žreb. Vsak je dal nekaj na mizo »gospe« so vlekle. Kot je bilo to in mogoče še je moderno na zahodu. Po bur- nem smehu so ugotovili, kdo komu pripada za naslednji dan. In tako zopet naslednji, pa naslednji, vse dni praznovanja. Po praznovanju je bil eden med njimi še naslednji te- den močno pijan in se je komaj (baje) streznil na sodišču ob razve- zi 2¿akona. Toda bila je »gala« zaba- va, ki je vse navdušila razen ene... Pravijo, da je v »boljših« družinah (ki jih pri nas ni!?) dolgčas, kot kaže pa to ni res ... VPLIVNI MEŠETARJI So ljudje, ki se zavedajo, da ne- kaj pomenijo. Ta svoj pomen raz- širjajo tudi zvmaj njihovega delo- kroga. Na primer danes na vpraša- nje zaposlovanja. »Zate dobiti služ- bo, to ni problem, saj se ja pozna- mo, imam zveze. To uslugo ti ja na- redim, saj veš, da tam in tam ne- kaj pomenim. Pridi jutri tja in tja, bo veselo, te bom predstavil. Malo je udarjen na takšna lepa dekleta kot si ti, vendar te naj to ne moti. Z lahkoto ga boš ukrotila. Po zaba- vi ni bila sprejeta. Baje je bila sa-' ma kriva, ker ni bila dovolj družab- na... Nihče o tem na glas ne govori, vendar jih mnogo uporablja ta na- čin, namreč posredništvo. Za tâ in ta dan ob tej in tej uri tam in tam Da ne bi sam regrutiral in nadlego- val po lokalih. Lahko bi se javno onemogočil. To si pa ne more dovo- liti. Zato pokliče na primer visoke- ga, suhega fantka, ki nenehno otre- sa kodre s čela, mu stisne nekaj v roko in ... Ta potem pove naprej, če ni »ta prave«, išče dvojnico. Pred tedni so tako iz neke družbe ločili mlado, še ne polnoletno dekle. Na vprašanje zakaj, je povedala, da je samo pomagala zabavati. V nekaj dneh veliko število. Od tega jih je nekaj dobilo venerično bolezen, med njimi je bilo dosti poročenih. Pre- skrbeli so ji službo, v kateri pa ni dolgo ostala. ^ / O svojem družBbnem delu je rad govoril in druge učil. Kljub temu, da je bil mlad, je imel že nekaj vid- nih funkcij. Javno je kritiziral ne- aktivnost mladih, se boril in tolkel po prsih, vse dokler niso neki so- sedje prijavili varnostnim uslužben- cem direndaj, ki je prihajah iz sta- novanja njegovih staršev, ko jih ni bilo doma. Z dvema avtomobiloma so jih morali odpeljati, sam se je skril v stranišče. Ni razumel zakaj, ker je bila le nedolžna zabava... Ena od teh, ki so udeležile zabave, nosi danes tako svetlo frizuro, da je še v najdebelejši temi ne moreš zgrešiti. Dnevno prihajajo v Mignon, Es- presso ali Zvezdo. Urejene, da jih ostali ženski in moški svet z zavist- jo na skrivaj oglejuje. Z visoko gla- vo se gibljejo kot ladje med miza- mi. K njim redko kdo priseda, ra- zen tujcev. In če kdo prisede, pri- sede le za kratek čas... Včeraj so ji silili prsti iz ponošenih čevljev, danes je namazana s kolonjsko vo- do, da že od daleč smrdi in ogrnje- na v krznen plašč. Prišla je v roke, ki jo vedo usmerjati in ki se spoz- najo na modo ... VSI TO VEMO IN VENDAR SMO TIHO, KER NAS BAJE NIČ NE BRIGA, NE SME BRIGATI. TO JE BILO IN VEDNO BO, PRAVIJO. TODA ALI JE TO TUDI DANES LAHKO IN М0Б1А BITI? USLUŽ- BENCI ZAVODA ZA SOCIALNO DELO, USLUŽBENCI UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE IN SODIŠČE NE BODO TEGA REŠILI VSE DO- TLEJ, DOKLER SE NE BOMO ZA- VZELI ZA TAKE DRUŽBENE NOR- ME, KI BODO ODPRAVILE ALI VSAJ OMEJILE TA »FENOMEN«, OZIROMA TUDI PRI SEBI NE BO- MO IZOBLIKOVALI TISTE MORA- LE, KI JO VSELEJ ZNOVA (TUDI) JAVNO RAZGLAŠAMO ZA SOCI- ALISTIČNO. TOREJ KAKO DOLGO BOMO ŠE TRPELI IN POSLUŠALI LJUDI, KI ŽE NA CESTI USTAVLJAJO IN NAGOVARJAJO VSE KOLIČKAJ VIDNE OBČANKE BREZ SPREM- STVA? KAKO DOLGO BODO NA- ŠE SESTRE, ŽENE IN MATERE IZPOSTAVLJENE ZASRAMUJOČIM VPRAŠANJEM NAŠE IN TUJE GO- VOREČIH OSEB PO LOKALIH KOT SO »ZVEZDA«, »MIGNON« IN »ESPRESSO«, PA čE HOČETE ŠE KJE! Pravimo, da se ne znamo zabavati. Pra- vimo med drugim tudi, da v Celju ni zabav... Kljub temu se v naših lol^alili ustavi in preživi ogromno ljudi prijetne ure, sklepa poznanstva... Mladi baje radi posedajo samo po dolo- čenih lokalih. Zakaj? v VAŠEM KRAJU štiri ceste vodijo vanjo. Toda preden se odpraviš, dobro premisli, kajti tri od teh cest ne zaslužijo tega imena. In če se pelješ, da te v hrbet motri podčetrški grad, takrat vedi, da si izbral najslabšo. Stisnjena pod hrib, na katerem se ob lepem vremenu sončijo raz- valine, se Bistrica ne razlikuje od drugih krajev, čeprav je že od nek- daj ravno ta kraj in ljudje v njem odigral pomembno vlogo. Stoji kot kažipot, za razpotje utrujenemu potniku, ki hoče proti Zagrebu, na Hrvaško in preko Svetih gor na Bi- zeljsko ali skozi Podsredo v Posav- je, na Kozjansko. Takrat, ko se ustaviš pred oblič- jem tega kraja, ne ^a bi vedel kom, te predvsem prevzamejo ljudje. Ti preprosti ljudje. Šele s svojo govo- rico postavljajo mejo, ki je ni mo- gel doslej nihče postaviti umetno. Ti ljudje, ki s svojo zgovornostjo pred komerkoli udarijo s pestjo po mizi in pri tem ne mislijo hudo; ki v sili brez prošnje pomagajo pomo- či potrebnemu, so se vgnezdili v tem skrajnem delu Obsotelja, okle- niti kisle zemlje in zaraslega hriba. Sedel sem na vozu, v katerega je bilo vpreženo suhljato, žilavo kljuse, ki je na vsak udarec z bi^ čem pomigfdo z repom. Zadaj je bila priklenjena krava. Najina ka- ravana se je počasi, vendarle trdno odločena pomikala proti Bistrici. Tako sem že drugič ta dan gledal pred sabo Bistrico. Redkobeseden možakar je izpod kape švrkal z bičem in z očmi po okolici. Pogovarjala sva se v suhih, kratkih stavkih, kot da bi se vra- čala s sedmine. Šele pozneje sem zvedel, zakaj je bil možakar neje- voljen. Pred dnevi je kupil kravo, za katero so trdili, da je dobra mle- karica. Jamčili so mu poleg tega še, da ne rita in ne bode. Toda molzti se kljub temu ni dala. »Pravim jaz moji stari: ne brun- daj, saj se bo že unesla. To je ne- mima zaradi tega, ker ji je vse no- vo. Stara se spravi pod njo, ko ti krava nenadoma žvizne — stara pade skoraj pod jasli. Adi j o mle- ko in moja stara. Vrag jo poberi. Kravo namreč. Vsega sem jaz kriv.« »Smola je smola«, sem dodal, da bi pač nekaj rekel. Voznik s palcem in kazalcem pograbi krajec klobu- ka, se popraska po tilniku, me po- strani ošvrkne z očmi in udari po konju. »Smola, že smola, če bi bila samo krava huda. Pa je tudi stara huda. Ko je prilezla od jasli in zgrabila molznico je rekla: ali jaz ali ona od hiše. In kaj boš sedaj? Zvezal sem jo za voz in gremo, še prej sem seveda zvedel za kupca. Veste, ne bom se več dolgo ubadal z grun- tom. Imam sina pa mu ga predam. Samo prej mu moram najti dobro gospodinjo. Z ženskami je kri^ ... « Malo naprej od kužnega zname- nja, ki stoji od zoba časa nagrizeno in od ljudi pozabljeno ob cesti, sva se poslovila. Možakar je zavijal v levo, jaz sem jo mahnil naprej v Bistrico. Nisem zavil ne h Gabronu v go- stilno, ne v buffet in ne v klubske prostore. V klubske prostore me je še najbolj mikalo. Pred letom so si občani sami uredili prostore, jih opremili in jim sedaj^lužijo kot debatni prostori. Jezikovna pravda o last7tinskih pravicah teh prostorov in dvorane, ki jim v zadnejm času, odkar ser je dramska skupina med sabo sporek- la, služijo samo za kino predstave, je trajala dolgo. Na kmetijski za- drugi so postavljali svoje pogoje, občani pa svoje. Poleg klubskih pro- storov so si priborili tudi privatno mesnico, uredili frizerski salon, gra- dijo stanovanja. Pri vseh akcijah so Bistričani enotni, le potem ali pred tem se včasih razdelijo v zagovor- nike in goreče nasprotnike. Tako je bilo tudi za lovsko kočo. »Vse je bilo v redu, vse dokler se niso ženske vmešale«, mi je za- trjeval star lovec. »Sam veš, saj si videl kočo kako je lepa. Sedaj smo uredili že tudi ležišča. Toda te žen- ske. Nenadoma so začele: ta je de- lal več, ta manj, oni sploh ne in zo- pet so morali nastopiti zagovorniki in nasprotniki. Toda to le poživlja naše življenje.« Nazaj grede sem se peljal skupaj s staro ženico. Venomer sem si do- povedoval, da sem jo že nekje sre- čal in vendar je nisem nikamor mo- gel opredeliti, šele mnogo pozneje sem se spomnil. Ta drobna stara zenička je pred meseci, ko so bile občinske volitve, za roko peljala svojega sina. On velik in krepak, ona pa majhna in zgrbljena. Držeč se za roko sta hitela po cesti. Šele na volišču sem videl, da ga je ve- nomer držala za roko, mu jo vodila s svinčnikom po listku, ga peljala do skrinjice ... Bil je slep. Zunaj mi je sin dejal: VSAK MORA SVO- JO DOLŽNOST V REDU OPRAVI- TI. Držeč se za roke sta se odpravi- la nazaj. Sin se je držal nekoliko postrani, proti soncu. J. SEVER Bistrica ob Sotii 4 PROBLEMI TELESNE KULTURE V ŠMARSKI OB CINI ] OSEMSTO TISOČ PREMALO; OBČINA ŠMARJE JE ENA IZMED DOTIRANIH KOMUN. ŽE TO NAM DOVOLJ ZGOVORNO POVE, DA SO JI SREDSTVA PIČLO ODMERJENA. PA VENDAR JE OSEMSTO TISOČ DINARJEV ZA TELESNO KULTURO V SORAZMERNO VELIKI OBČINI SMEŠ- NO MAJHNA ŠTEVILKA IN NI SE ČUDITI, CE JE ŠIBKA MA- TERIALNA BAZA GLAVNI RAZLOG ZA STAGNACIJO TELESNE KULTURE NA ŠMARSKEM. V Šmarju smo vrsto mimoido- čih ljudi vprašali, če vedo, kje je občinski zveza za telesno kulturo. Zaman. Tudi pregledovanje na- pisov pred občinskima hišama ni dalo rezultatov. Ker je bil popol- dan, odgovornih tovarišev ni bilo moč dobiti. Kaj pa zdaj? Pa smo se odločili, da gremo v Rogaško/ Slatino na obisk k jesenskemu! prvaku 1. razreda podzvezne no- ' gometne lige — k ekipi »Steklar- \ ja«. i V prijaznem zdraviliškem kra- ' ju smo hitro našli Stipeta Peši- ča — trenerja nogometašev. Po- vedali smo mu, kako je bilo v Šmarju, on pa nam je pojasnil, da je sedež zveze za telesno kul- turo v Rogaški Slatini. Z njegovo pomočjo smo kaj hitro uspeh po- iskati Draga Aleksiča — predsed- nika zveze. Vlada Bračuna — dol- goletnega telesno-kulturnega de- lavca in Poldeta Koresa — učite- lja telesne vzgoje. Zaipleth smo se v zanimiv razgovor o težavah, problemih in uspehih na področ- ju telesno-kulturne dejavnosti v občini. Nekaj misli iz tega razgo- vora vam tudi posredujemo. Problemov in težav je veliko, pa vendar je jasen osnovni pro- blem — preskromna finančna sredstva. Po rebalansu proraču- na je občinska skupščina name- nila za telesno kulturo osemsto tisoč dinarjev, čeprav je bil naj- prej namenjen za to dejavnost kar cel milijon več. Ta sredstva so razdelili med osem telesno- kultumih organizacij in občinsko zvezo. Ni težko ugotoviti, da je prišlo bore malo na enega. Tova- riši pravijo, da je še sreča, da obe steklarni podpirata oba no- gometna kluba in da se telovad- nice vzdržujejo s sredstvi šol, ker sicer ... Pri takšnih sredstvih je seveda nemogoče realizirati ka- kršenkoH temeljitejši program, in dejavnost je, po nrnenju ome- njenih tovarišev, vidno padla. Npr.: dejavnost Partizana v Ro- gaški Slatini je skoraj popolno- ma prenehala, dom oziroma telo- vadnica (katere vzdrževanje sta- ne skoraj milijon dinarjev let- no!) pa je v uporabi osemletke in industrijske steklarske šole. Nekaj so si pomagali s sred- stvi, ki jih participirajo od šport- ne stave. Iz teh sredstev so nekaj investirali v Rogaški Slatini (dom) in nekaj v Kozjem pri gradnji barake, ki bi naj služila za garderobo, igranje namiznega tenisa itd. Sicer pa poglejmo, la- tere telesno-kultume organizaci- je so v občini: »Steklar«, »Brat- stvo« (Rogatec), kegljači in šahi- sti v Rogaški Slatini in Partizan- ska društvi v Šmarju, Kozjem, Rogaški Slatini in v Bistrici ob Sotli. še posebno pa je omembe vredna aktivnost šolskih šport- nih društev, ki so ustanovljena na sedmih osemletkah v občini. V preteklem letu so vsa društva (razen obeh nogometnih klubov, ki sta na vrhu v podzvezni nogo- metni ligi) več ali manj života- rila, pa čeprav so v okviru mož- nosti storila precej za razvoj te- lesne kulture. Omenimo naj še, da so košarkaši zaman čakali na tekmovanje, katerega bi morala organizirati ObZTK — Žalec in da so v Šmarju začeli z zelo uspešno rekreativno telovadbo. Sicer pa nam pomanjkanje pro- stora ne dopušča temelj itej šega pregleda dejavnosti v posamez- nih društvih. Problemi so tu. O njih je raz- pravljal tudi svet pri šmarski ob- činski skupščini. Sredstva so os- nova za telesno kulturo. Le-teh ni! Dejavnost pada, pa vendar je družbeno zelo koristna in nadvse potrebna. Ali ni to začaran krog? (pa ne le v občini Šmarje). Po- trebno ga bo začeti reševati na najrazličnejše načine. (Večja čla- narina, večji prispevek gospodar- skih organizacij, poenostavitev tekmovanj itd.). Več sredstev je potrebno zagotoviti tudi v prora- čunu občine, saj osemsto tisoč dinarjev ne krije niti petino mi- nimalnih izdatkov. Če teh sred- stev v proračunu občine ni, jih bo morala dati širša družbena skupnost, ki ji ni, ji ne more in ne sme biti vseeno, kako je s te- lesno kulturo na šmarskem in na Kozjanskem, v kraj ili, ki so ji toliko dali. Ko smo se vračali iz Rogaške Slatine, ki postaja vse modernej- še zdravihšče, smo molčali. Nek- do je prekinil molk: »Galič je do- bil za to, da je podaljšal pogod- bo s »Partizanom«, dvanajst mi- lijonov — nas v Celju pa je dru- ga liga stala preko štirideset mi- lijonov.« Drugi pa je, v mislih še vedno pri problemih, o katerih je tekel razgovor, rekel: »Osemsto tisoč dinarjev za telesno kulturo v šmarski občini pa res ni do- volj ...« D. Š. Spomin na letošnji največji športni uspeh v šmarski občini. Predsednik CNP Mirko Presinger predaja pokal ekipi Steklarja, ki je osvojila naslov podzveznega prvaka. RAZGOVOR z PREDSEDNIKOM ObZTK v CELJU, TOV. VELJKOM REPICEM POMEMBNE MLOGE Občinska zveza za telesno kulturo ima nedvomno izredno pomembno mesto pri reševanju^' vprašanj na področju telesne kulture. Z namenom, da bi kaj več zve- deli o nalogah Občinske zveze v letoš- njem letu, smo poprosili njenega pred- sednika za kratek razgovor. Kako boste skušali v praksi uveljaviti načelo, da je telesna kultura sestavni del socialistične vzgoje in družbenega stan- darda? Ce bomo vsi skupaj, ne-le telesno-kul- turni delavci v društvih oz. pri Občinski zvezi, tako pojmovali telesno kulturo, po- tem je več kot razumljivo, kam bomo usmerjali svoje sile in če hočete tudi sredstva. Sicer pa je pot našega dela na- kazan v občinskem statutu, kjer je med drugim rečeno, da bo občinska skup- nost v okviru svojih možnosti podpirala in razvijala zlasti množično pa tudi kva- litetno dejavnost. Naša prva naloga je, da se teh smernic držimo in jih uveljav- ljamo v praksi. Kako gledate na vprašanja tekmovalne- ga sistema v odnosu,do rekreativne te- lesno-kulturne dejavnosti? Tekmovanje in rekreacija si morata, še posebno v občinskem merilu, podati ro- ko. Več kot razumljivo je, da je potreb- no podpirati tako množično telesno vzgo- jo, kot kvalitetne športne dosežke, seve- da predvsem tiste, ki bodo rezultat mno- žičnega dela. Kadrovsko vprašanje v telesno-kultur- nih organizacijah je nedvomno izredno pereče. Kaj menite vi o tem? Brez dvoma nas čaka veliko nalog pri vzgoji strokovnih in organizacijskih ka- drov, slednjih še zlasti za šolska športna društva. Delo na tem polju je že zastav- ljeno in upajmo, da bomo dobili tudi ustrezne rezultate. Pri tem pa naj povem še to, da se bomo dosledno zavzemali za to, da bodo dobili tudi delavci na pod- ročju telesne kulture tisto družbeno pri- znanje, ki si ga s svojim marljivim in odgovornim vzgojnim delom tudi zasluži- jo. Povedati moram, da je tudi to delo odgovorno družbeno-politično in ga dru- gače ne moremo obravnavati. Kako pa menite pristopiti k reševanju najtežjega vprašanja — vprašanje finan- slranja telesne kulture? Z novim letom bomo uveljavili tudi nov sistem poslovanja s finančnimi sred- stvi. Društvom in sploh osnovnim or- ganizacijam dajemo popolno sćunostoj- nost pri razpolaganju s sredstvi, ki jih bodo dobila v obliki dotacije. Naš finanč- ni servis bo samo upravljal posle zanje in skrbel, da bodo poravnane vse obvez- nosti. Ker tudi v prihodnje ne pričaku- jemo, da bomo imeli na voljo dovolj sredstev, bodo morala društvfa ostala manjkajoča sama zbrati. Razen tega le- tos ne prevzemamo več nobenih obvez- nosti, ki jih je sklenil prejšnji odbor ob- činske zveze oz., ki jih imajo društva do svojih strokovnih sodelavcev in drugih. Kot rečeno, društva bodo samostojno od- ločala in razpolagala s sredstvi. Rad bi poudaril še to, da imamo vse pogoje, da tudi v prihodnje dosegamo na telesno-vzgojnem področju izredne us- pehe in da ohranimo tradicijo Celja, kot mesta športa in športnikov. Za odgovore hvala, vam, Občinski zve- zi in vsem telesno-kultumim organizaci- jam v komuni pa veliko delovnih uspe- hov v letošnjem letu. ŠPORT U DROBMO Pred dnevi so se vrnili celjski smučarji — alpinci iz Badgasteina. Tam so deset dni tre- nirali pred letošjo sezono. Omenimo naj še to, da so sami prispevali sredstva za pot. Na prvem tekmovanju pri nas sb se dobro odrezali, še posebno brata Cater, ki sta za- sedla 13. oziroma 14. mesto. Y tem obdobju pa smučarji skakalci, ki so skòncentrlrani predvsem v Vojniku zaman čakajo snežne odeje, ki bi jim omogočila tako vadbo, kot organizacijo atraktivnih tek- movanj v skokih. V zadnjem času so izredno živahne raz- prave o koncentraciji sil tudi v odbojkar- skem športu. Po teh razpravah naj bi se kvalitetna ekipa za moške formirala pri Par- tizanu v Gaberjih, za ženske pa pri TVD Partizan Celje-mesto. To je tudi razumljivo, saj imajo ti dve društvi že sedaj najkvali- tetnejše ekipe v naši komuni. Zanimiva je izjava znanega celjskega ho- kejskega delavca Alberta Kerkoša v »Sport- skih Novostih«, ko pravi, da bodo Ct^jani po izgradnji umetnega drsališča v nekaj le- tih med vodečimi jugoslovanskimi ekipami v tem športu. In naš komentar: »Pozlatile mu se rječi. . .«. Po anketi »Poleta« o najboljšem sloven- skem športniku v dvajsetih povojnih letih v Sloveniji, je Stćuiko Lorger zasedel drugo mesto pred Ivom Danevom, za Mirom Ce- rar jem. Nedvomno še eno veliko priznanje za nepocabnega šampiona. -d. š. ŽRTVE PROMETA Kot smo izvedeli na upravi za notranje za- deve, je v zadnjem času vedno več promet- nih nesreč zaradi pešcev, ki ne upoštevajo 64. člena Temeljnega zakona o varnosti pro- meta na javnih cestah, ki določa: NA CESTI IZVEN NASELJA, KJER NI PLOČNIKA ALI DRUGE ZA PEŠCE DOLO- CENE POVRŠINE, MORA HODITI PEŠEC PO SKRAJNI LEVI STRANI CESTE V SME- RI HOJE. Zatorej občani, če že ne zaradi svoje var- nosti, hodite po levi strani, da ne bi ogro- žali prometa. ZANESLO GA JE V zgodnjih jutranjih urah zadnjega dne v minulem letu je voznika osebnega avtomo- bila ADA SELICA, doma iz Štor na Teharski cesti v Celju, na poledenelem delu cestišča zaneslo, tako da je zadel v zid, od katerega se je nato odbil in se prevrnil na cestišče. Škodo na avtomobilu so ocenili na 200.000 dinarjev. ZADEL JE PEŠCA Istega dne je v večernih urah mopedist MIRKO KOZOLE ina Ljubljanski cesti v Ce- lju med vožnjo s krmilom zadel pešca ZO- RANA KUNDIHA. Pri tem je mopedist zgu- bil ravnotežje in padel. Zaradi poškodb so ga prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer so mu odvzeli tudi kri za preiskavo. šE ENA NA TEHARSKI CESTI Voznika osebnega avtomobila SREČKA PERSICA je med prehitevanjem cestarja IVA- NA GALO FA zaneslo na poledeneli cesti, tako da je zadel cestarja in ga zbil po cestišču. Poškodovanega cestarja so prepeljali v celj- sko bolnišnico. Na avtomobilu je za 30.000 dinarjev škode. PO TRČENJU SE JE VNEL AVTOMOBIL Na Novega leta dan se je pripetila težja prometna nesreča na cesti I. reda v Brodeh pri Vranskem. Voznik osebnega avtomobila IVAN PAVLINEC, doma iz Ljubljane, se je peljal proti Celju. Na blagem ovinku je za- vozil na rob cestišča in trčil v obcestni ka- men, zaradi česar se je z avtomobilom ne- kajkrat prevrnil po nasipu. Medtem se je avtomobil vnel in skoraj ves zgorel. Voznik se je rešil, na avtomobilu pa je za milijon dinarjev škode. VOZIL S PREVELIKO HITROSTJO Istega dne je zaradi prevelike hitrosti na poledenelem cestišču v Tekačevem zaneslo voznika HANJCA PODREKARJA, doma iz Rogaške Slatine. Zaneslo ga je s cestišča, kjer se je nato prevrnil. Na avtomobilu je škode za približno 200.000 dinarjev. TRČIL V AVTOBUS V nedeljo, 2. januarja se je v popoldanskih urah pripetila težja prometna nesreča na ce- sti med Arjo vasjo in Velenjem. Voznik osebnega avtomobila HANS TRETTNER iz Münchena je prehiteval neznanega pešca, pri čemer ga je zaneslo po cestišču v avto- bus, ki je prihajal iz nasprotne smeri. Voz- nik osebnega avtomobila in njegova sopotni- ka FRANC DORIC in MILAN DRETNIK so bili huje poškodovani in so jih prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer so jih zadržali na zdravljenju. Na obeh vozilih je za 1,300.000 dinarjev škode. PROBLEMATIKA CELJSKEGA NOGOMETA Za ■ ali proti združitvi že lep čas se slišijo glasovi o tem, da se pripravlja združitev nogometnih sil v Celju. Jasno je, da gredo razprave o tem, če je ali ni smotrno združiti NK Kladivar in ŽNK Celje v en sam močan kvaliteten kolektiv. Se preden se ob tem vprašanju opredelim, želim napisati nekaj mnenj športnih delav- cev v naši komuni. Janez Tomšič — podpredsednik žNK Ce- lje: »Smatram, da je obstoj obeh kolektivov nemogoč, še posebno če želimo zagotoviti kvalitetno strokovno delo v nogometnem športu v naši občini. Pri tem je potrebno upoštevati tudi skromno materialno bazo in pa vse večje zahteve po kvalitetnem delu v klubih slovenske nogometne lige. Pa še to. Ali meniš, da bi bilo AD Kladivar kdaj pr- vak, če bi imeli v Celju dva atletska kolek- tiva? Se enkrat ponavljam: združitev je nuj- na in možna, ker je večina ljudi v obeh društvih za!« Stane Seničar — predsednik NK Kladivar: »Naš kolektiv je bil že od vsega začetka za, še posebno zaradi finančnih težav in pomanj- kanja strokovnega in igralskega kadra, ki sta bistvena pogoja za normalno vzgojo posamez- nikov in delo posameznih moštev. Smatram, da je bilo pri reševanju teh vprašanj prema- lo družbenega interesa, pri tem mislim še posebno na ObZTK in Svet pri občinski skupščini. Vsled tega, ker ŽNK Celje na 1. sestanku ni bil za združitev, o njihovem no- vem sklepu pa smo bili šele nedavno obve- ščeni, ne morem posredovati našega mnenja, ker bomo o novi situaciji šele razpravljali na seji našega upravnega odbora.« Mirko Presinger — predsednik nog, pod- zveze: »Smatram, da bi bila združitev neko- ristna, ker bi trpela množičnost. To nam po- trjuje tudi žc praksa takšnih in podobnih združitev. Menim, da bi bilo najprimerneje ojačati ekipo Celja z nekaterimi igralci, kar je tudi nujno, če računamo na to, da bi po- stala ekipa Celja prvak Slovenske nogomet- ne lige.« Prof. Kari Jug — ObZTK: »Naš sekretariat smatra, da je to stvar interesa prizadetih ko- lektivov, zato mi ne bomo dajali sugestij. Celjski nogomet se nahaja v krizi, kateri pa bomo dali slovo šele takrat, ko se bomo bolj naslonili na vzgojo svojih lastnih kad- rov. Pri združitvah nimamo preveč dobrih izkušenj. Sicer pa, če bosta oba kolektiva smatrala, da je tak korak koristen za mno- žičnost in kvaliteto celjskega nogometa — smo tudi mi za. Pri tem pa je potrebno upo- števati tudi malo daljšo perspektivo in pa to, da bodo sredstva iz proračuna, lфoštevajoč kategorizacijo in ostale težnje na področju telesne kulture, verjetno manjša kot v pre- teklem obdobju.« « Jože Kuzma — novinar: »Smatram, da sta z ozirom ha reformo (finance) v Celju dva kluba dovolj. Pri tem mislim na močan kva- litetni klub v mestu in na klub v Gaber- jih, ki pa ne bi imel prevelikih tekmovalnih apetitov. Poudarek je potrebno dati množič- nosti, vzgoji mladih kadrov, kvaliteti dela itd. Poudarim naj še to, da je potrebno dati klubske interese na stran in formirati mo- čan kolektiv, ki bi lahko zagotovil ustrezno kvaliteto, ki bo lahko edina vrnila ljubitelje nogometa, katerih ni malo, nazaj na nogo- metna igrišča.« Vsekakor imamo opraviti z različnimi mne- nji. Čeprav prepuščam sodbo vam, vsakemu posamezniku, le še nekaj besed, ki naj opre- delijo tudi moje stališče in poizkušajo osvet- Itii še nekatera vprašanja, ki so pomembna za oblikovanje celotne slike. Združitev bi zagotovila: uspešnejše finan- siranje, kvalitetnejše strokovno delo, kvali- tetnejše vodenje društva, kvalitetnejšo vzgo- jo, višji nivo nogometa, širšo, temeljitejšo in bolj vsestransko vzgojo mladih — last- nih kadrov itd. Nekatere postavke verjetno m potrebno komentirati, ker so same po se- bi, še posebno če upoštevamo reformne ten- dence in perspektivni razvoj naše telesne kulture, jasne. Omenim pa naj le nekaj misli o množičnosti, za katero se smatra, da je glavni razlog za nasprotno mišljenje. Lahko je tudi glavni razlog za. Temeljita pionirska šola, več pionirskih in mladinskih ekip, se- lekcija, prvo in mJado moštvo itd., vse to je v skladu z možnostmi m zainteresiranostjo ter kvalitetnim delom vodstva mogoče zago- toviti. Sicer pa menim, da množičnosti ne bomo zagotovili s številom nogometnih ko- lektivov, temveč z orientacijo na razvoj no- gometa v šolah, delovnih organizacijah kra- jevnih skupnostih itd. Razlogov proti, ne vem. Hvaležen pa bom vsakomur, ki bo opozoril na nje. Enako bo- sta hvaležna verjetno tudi oba nogometna kolektiva, katerima morajo biti pri odloča- nju (pa čeprav sta v bistvu že odločila) pred očmi vsi razlogi, tako za, kot proti; predvsem pa usoda celjskega nogometa. Dej- stvo je eno, le kvalitetna ekipa nam lahko zagotovi tako zanimanje, ki je v Celju še ne- davno bilo, kot vspodbudo za vključevanje novih kadrov v ta šport. Dagmar Suster Zakrinkana vojna (VOHUNSKE ZGODBE IZ II. SVETOVNE VOJNE) (4. Timmermansa, ki je že ob vrečici s piramido- nom pobledel, nasmešek je počasi zginil z nje- govega obraza in leva očesna veka mu je začela naglo mežikati. Timmermans je hipoma prece' nil, kako usoden je zanj popis njegovih stvari, ki ga je bil pravkar podpisal. Z očmi je ocenje- val razdaljo do Pinta, ki je še vedno držal list v rokah. Toda bila sta predaleč vsaksebi; tudi z najbolj spretnim skokom mu ne bi uspel poskus, da bi uničil spisek s podpisom. Zato se je raje odločil za drugačno potezo. »Seveda vam lahko pojasnim,« je odvrnil z nasmeškom, ki pa je bil le bleda senca nje- govega poprejšnjega veselja. Pinta je sicer ta odločitev presenetila, vendar ni niti z gibom pokazal, da ne gre vse po njegovih načrtih. »Malo ste me presenetili», je nadaljeval Tim. ^ermans. »Skoraj se ne bi bil več domislil, od kod imam te reči. Bilo je še v Barceloni. V za- poru sva bila nekaj časa skupaj z nekim špan- om komunistom. Vsak dan je pričakoval, da ga bodo odpeljali in ko sva nekega jutra za-, slišala, da se po hodniku približujejo stražarji, ^i je hitro stisnil te reči v roko s pojasnilom, "a/ jih shranim, ker — če bi jih našli pri nje- »tM — bi ga takoj ustrelili. Toda, kljub temu se ni več vrnil. Stvari sem zadržal, četudi пв^ vem, čemu služijo.« Pinto je poslušal izpoved z rahlim nasme- škom, četudi so mu misli z divjo naglico iz- birale, kaj mu še preostane. Moral je priznati, da si je Timmermans čudovito pomagal, čeprav je vedel, da je vse skupaj gola laž. Odločil se je zato za povsem nenavadno sredstvo: komaj je Timmermans zaključil svojo zgodbo, je Pinto bušil v smeh. Sedel je v naslonjaču in se na videz brzdal, a kljub temu ga je smeh kar lomil in slednjič je naslonil še glavo na naslonjač, po licih pa so mu začele polzeti debele solze smeha. Timmermans je sedel ves okamenel na svo- jem stolu, krčevito je stiskal zobe in od navala krvi mu je začela razbijati žila na čelu. S prsti se je tako tesno oklepal naslonjala, da so mu členki na prstih pobledeli. Vsa njegova notranja napetost, če bo zadosti prepričljiv se je zdaj izražala v telesni napetosti, Pintov smeh pa ga je povsem zmedel. Ves je začel drhteti, konč- no ni več prenesel divjega krohota in je besno zavpil: »Nehajte se že vendar smejatil Vsern vani bom povedal po resnici.« In spregovoril je. Dve uri kasneje je sedel pri Pintu belgijski protiobveščevalni oficir in prebiral popolno priznanje Timmermama. »Kako vam je to uspe- lo? In kaj pomenijo prašek, palčiće ter vata?« je silil z vprašanji. Pinto se je smehljal. »Dosti tega se boste morali še naučiti. Tudi sam nisem vedel, kaj pomeni prašek, ko ste mi ga pokazali. Toda komaj sem zagledal palčiće iz pomaran- čevca, sem vedel, pri čem smo. Če prašek pira- midoma raztopimo v določeni količini vode in alkohola, dobimo namreč »nevidno« črnilo. To- da pisati moramo s palčicami iz pomarančevca, ker sicer ne dosežemo potrebnega učinka. Te palčiće pa moramo seveda oviti v vato, da z ostrim vrhom ne bi napraskali papirja. To je že precej znana poteza raznih obveščevalnih služb in v zadnjem času se je Nemci zelo po- gosto poslužujejo. Tudi Timmermansa so ti predmeti izdali.« »Pa zakaj je imel vse to pri sebi, če je po- men teh predmetov tako jasen?« je vprašal belgijski oficir. »Saj prav to ga je tudi pogubilo. Piramidón prašek lahko dobi v vsaki lekarni in to brez recepta. Z vato tudi ni težav. Nekoliko težje je s palčicami iz pomarančevca. Toda tudi te bi mogel dobiti v Angliji. Vendar, dragi moj, to je posledica takoimenovane nemške »Gründ- lichkeit«. Tokrat je Timmermansa pokopala sa- mo prevelika doslednost, četudi je doslednost v vohunski službi zelo nujna, vendar — vselej ob pravem času in v praverri^okolju.« 5 JOHN RËSLËR Pes je mrtev Svinja je zaklana. Naslednjega dne je prispelo pismo: »Včeraj nismo mogli priti, to- da jutri pridemo! Vseh devet. 'Počakajte s kolinami! Ne po- zabite, da smo ob nakupu tudi mi prispevali po petdeset dinar- jev! Pridemo popoldne, le zdaj se veselimo krvavic in pečenic« — Tako? Lepo smo si jo za- godli! — Morali bi jih vendarle po- čakati, je rekla žena. Svoje sorodnike smo dobro po- znali, če vložijo kam petdeset dinarjev, jih morajo za povra- čilo dobiti vsaj sto. šlo je za strica Arturja, teto Mino, strica Teodorja z gospo Emilijo, strica Huga s svojim slabim sluhom, tretjo ženo drugega očeta moje matere in končno Gilicerove iz Glogawa. Za zadnje mi rodbin- ska zveza še zdaj ni jasna. Vsi so bili enako simpatični, toda, hkra- ti, ojoj! — Kaj zdaj? je vprašala žena. — Dobiti morajo sveže krva- vice! , — Toda krvavice so stare že\ dva dni! ■ j — Vseeno. Počakajo naj še dût jutri. i — Pokvarjene klobase so stru^ pene. i — Vem, toda užaljeni sorodni4^ ki so lahko še hujši. \ Moja žena je razmišljala, po^i tem pa se nenadoma spomnila:] — Klobase bomo poskusili jutri. — Kako? \ — Pa, imamo psa. Dali mu bo-] mo krvavico. Če jo bo prenesel,' pomeni, da bo dobra tudi za strica Arturja. Odleglo mi je. Naslednjega dne klobase še ni- so kazale nikakšnih sprememb. Malce so že sicer dišale, toda to je običajno pač tako. — Bi poskusili? — Dobro. Kje je pes? Dali smo mu dve klobasi, ki jih je požrl z velikim zadovoljst- vom. Opoldne sem vprašal: — Kako je psu? — Odlično! Okrog ene se je počutil prav tako dobro. Tudi ob dveh in treh. Očitno si je še želel klobas. Okrog štirih so prišli sorodniki — So klobase že pripravljene? Odhitel sem k ženi v kuhinjo. — Kaj je s psom? — Vse v redu. — Tedaj 'hitro pripravi klo- base. Ko smo s klobasami obložili mizo, so se sorodniki dobesedno vrgli nanje. Nenadoma so se odprla vrata. Naša hčerka je bila bleda in, vznemirjena. ' — Kaj je s psom sem vprašal?' — Pes... — Kaj? — Pes je mrtev! ^ Objokana je odhitela v kuhi- njo. — Prijatelji sem vzkliknil. — ' Klobase niso bile sveže! So že stare! Oprostite, nismo vedeli,^ ali bodo še dobre. Dve smo dali psu in kot vidite, je poginil. — Kaj? Kako? Vsi svetovi! — Vzemite hitro kakšen pro- tistrup! čimprej! Nastala je panika. Kot brez glave so letali sem in tja. Pre- klinjali so me in brskali po omarah. Požirali so različne ta- blete, ricinus, kavino usedlino itd. Z gosjimi peresi so se žgeč- kali po grlu in potiskali prste v usta. Hiša se je spremenila v pravo norišnico. Odhitel sem v kuhinjo. — Povej mi, kdaj je poginil pes? — Kakšno minuto pred tem, preden sem vam prišla povedat. — Je zelo trpel? — Ne, šla sva po ulici in... — Tedaj je nenadoma poginil? Dekle je odkimala. — Ne. Hotel je čez ulico in... tedaj je pripeljal avtomobil in ga povozil! RAZBOJNIK GUZAJ — 117 — »Zdravje v redu? Kako se počuti gospa grofiea? In vaši konji, gospod grof? Kdaj bomo spet brali o novih zmagah? Že vnaprej od srca čestitam! In drugače gospod grof?« Grof se je zdrznil, nič se ni zahvalil, ostal je mrk. Samo globoko je zdihnil in takoj prešel k namenu svojega obiska. »Gospod deželni glavar, da, z eno besedo, torej, tako ne more več naprej! To presega že vse meje! Da! To je že višek nesramnosti! Taka v nebo vpijoča predrznost! Da!« Globoko je zajel sapo, da bi nadaljeval, pa ga je gospod deželni glavar sočutno prekinil: »O, gospod grof, pomirite se vendar! Saj ste čisto iz sebe! Kaj pa se je zgodilo? Bodite prepričani, gospod grof, popolno- ma sem vam na uslugo! Kaj vas je pripeljalo k meni? Od srca rad vam bom pomagal, če bo le v moji moči.« In mu je grof povedal, kaj ga je pripeljalo k njemu. Res je bil ves iz sebe, pomešal je Ошаја in zlato uro in cekar in Rajhenburg in pobotnico za 1200 goldinarjev in obkladke in konje, šele po dolgem trudu in potrpežljivem vpraševanju je deželni glavar končno le za silo razumel, kaj se je gospodu grofu zoprnega zgodilo. Seveda je bil nad vse ogorčen in je sočustvoval z gospodom grofom in se popolnoma in kar naj- odločneje strinjal z njim, da tako ne sme in ne more iti naprej in da je treba Guzajevim tolovajstvom čisto energično in zares napraviti konec enkrat za vselej. Orožništvo? Seveda, jasno, postaje so preslabo zasedene in premalo jih je, odločno pre- malo! In teren, sam ga sicer ne pozna, pa vendar, po qpisu skrajno neugoden, nepregleden. Civünega prebivalstva bi ne bilo mogoče pritegniti? Z njim drži? S tem razbojnikom? Čud- no. Ne razumem. Hm. Težavna zadeva, res. Tako ne more na- prej, nikakor ne. Nekaj bo vsekakor treba ukreniti. Nujno! Pismeno poročilo? že zdavnaj poslal! Tudi bil pravkar pri svetniku, ki ima te stvari v rokah — ni kreditov! Da, s krediti smo zelo na tesnem, to je res ... Mar naj zato, ker ni proračunske možnosti, Guzaj še kar naprej nekaznovano krade in ropa in pobija ljudi na cestah, celo okrajne glavarje? Vrag, vrag, vrag še enkrat! Trenutek! ""^ Deželm glavar se je za trenutek zamislil, ponovil, da tako res ne more iti naprej, potem pa se mu je razsvetlilo lice. »Gospod grof! Samo — prosim, naj to ostane med nama. Strogo zaupno! Obiščite gospoda generala! Razložite mu za- devo. Cisto na kratko. Pojasnite mu, da je politična oblast — no, saj veste, kaj mislim. Ni kreditov! Naj vam odstopi bata- ljon vojakov! Z njimi prečešete okraj, vas za vasjo, hišo za hišo! Onemogočiti hudodelcu gibanje, odrezati umik, osamiti ga! To je moje'mnenje! Vsekakor storite tako — hišo za hišo! Samo generalu nikarte povedati, da sem vam jaz to svetoval, civilisti mu niso posebno pri srcu, če naj bom odkrit, sploh jih ne mara! Ce lahko še kaj storim za vas, vedno na razpolago!« — 118 - Slabotna iskrica upanja je le bila. S celim bataljonom vojakov bi seveda šlo lažje. Prav gotovo bi šlo: Torej. Da. H generalu poj dem! Da! Kako da mi že samemu ni prišlo na miisel!« Iskreno hvaležno je stisnil deželnemu glavarju roko in glavar grofu tudi. Še do vrat ga je spremil in mu želel veliko uspeha in mu ves čas tresel roko. Potem sta se drug drugemu še poklonila in glavar se je vrnil k svojim papirjem na mizi in se sam sebi smilil, s čim vse ga nadlegujejo. Zdaj naj bi se ukvarjal še s tem strganim spodnještajerskim roparjem! Kakor da bi ne bilo na vsem svetu nobene druge in važnejše stvari! Grof Attems postaja star in otročji, posebna luč itak nikdar ni bil. Kako je sploh prišel do glavarja? Protekcija, ljuba protekcija ... Pri generalu je grof še slabše opravil. Ko se je prijavil pri adjutantu, ga je ta. seveda vprašal, v kasni zadevi želi gospod grof govoriti z gospodom generalom. Povedal mu je, da v zadevi razbojnika Guzaja in da je stvar skrajno nujna in resna. Adjutant je samo vprašujoče ponovil: »v zadevi razbojnika?« Kakor da sam sebi ne verjame, da je prav slišal. Nič drugega ni rekel, samo skomizgnil je z ramo in ga povabil, naj za trenutek sede, gospod general je trenutno zaposlen, bo pa takoj na razpolago. Potem^je zginil in ga ni bilo več nazaj. Gospod grof je že precej časa s svojimi koščenimi prsti bobnal po mizi, ko so se nenadoma vrata odprla in se je med njimi pokazal gospod general in ga z roko povabil, naj vstopi. In potem, naj sede. »Gospod grof želi?« Grof se je zagledal v dolgo vrsto odlikovanj, ki so krasila generalove prsi, kar se je generalu zelo dobro zdelo. Nato je začel pripovedovati, kaj se mu je pripetilo. »In kakšno zvezo ima to z menoj?«, je suho vprašal general. Da ga prosi pač za bataljon vojakov, ki bi ... še ni do kraja povedal, kaj bi z njimi, ko se je začel ge- nerai na ves glas smejati. »Hahahaha, kaj takega se mi pa še ni pripetilo! Vojaki naj love hudodelca! In cel bataljon vojakov! Enega samega ubogega hudiča! In kaj dela, če smem vprašati, vaša žandar- merija? Kolikor mi je znano, ima Avstrija za vzdrževanje notranjega reda in varnosti orožništvo, to pa je podrejeno civilni upravni oblasti?« Grof mu je hotel povedati, kako je s to stvarjo, da ni dovolj kreditov, orožništvo da je itak noč in dan na nogah, pa ga je general kar na kratko prekinil: »Zelo obžalujem, gospod grof, toda to ni v moji pristoj- nosti. Treba bi se bilo za kredite pač pravočasno pobrigati! To, kar zahtevate od mene, je popolnoma nedopustno! Armadi - 119 — je zaupana častna naloga in dolžnost, da se na suhem, v zraku in na vodi do zadnje kaplje krvi bojuje za presvitlega cesarja in očetn j avo, ne pa, da se po hostah podi za razbojniki. In cel bataljon povrh! Hahahaha! Mi smo vojaki, gospod grof, ne lovski psi!« »Ali, gospod general, vi ne veste ...« »Kaj ne vem, gospod grof? Nič mi ni treba vedeti, meni ne! Poznam svojo dolžnost! In da jo poznam in v redu vršim, pro- sim, tu so moja odlikovanja, ki pričajo! Njegovo veličanstvo, sam cesar, mi jih je podelilo in je gotovo vedelo, zakaj! Zelo obžalujem, gospod grof, da moram vašo prošnjo odločno za- vrniti! Sami boste uvideli, da je vaša zadeva izključno samo stvar civilne oblasti. Nujno vam svetujem, da se obrnete nanjo. Cast mi je bila, gospod grof!« General je vstal, to je pomenilo, da se noče več razgovar- jati. Ko so se vrata za grofom že zaprla, je še slišal, kako se general v sobi dere še naprej: »Kaj si ti gumpci civilni vse ne domišljajo! Kako si prav- zaprav predstavljajo našo armado! Da jih bomo mi vojaki reševali pred njihovo nesposobnostjo? Hahahaha!« Grofova pot v Gradec pa le ni bila tako popolnoma brez vsakega uspeha. V Brežice se je vrnil za spoznanje bogatejši. Pomagaj si sam, drugi ti ne bo nihče! Kako si takle plesniv general sploh predstavlja upravno službo? Sedi lepo na varnem in toplem, ob enajstih dopoldne pogleda malo v pisarno, pro- daja pol ure svojo sitnost, odide h kosilu, popoldne na sprehod, zvečer v kavarno ali teater, to bi znal vsak tepec! Kaj ga briga njega, če se nekje y spodnještajerskem pragozdu potika okrog neka pretkana baraba in uganja z ljudmi svoje neslane burke. Haha, če bi Guzaj tega starega osla takole dvakrat oplazil po glavi, bi nemara prav hitro drugače govoril! Pojma nima o naši službi, samo s svojimi medaljami se repenči, ti pa — pomagaj sam, če ti ni kaj prav! Da o konjičkih sploh ne govo- ri. Tako lep par sta bila. Kje sta le zdaj, njegova konjička? Grof je od besnosti škripal z zobmi. In potem se je za- mislil, kako si bo pomagal. Ne bo odnehal, preden ga ne dobi, tega hudiča prekletega. Mu že pokaže, kdo je grof Attems! Ga bo dobil, da! Prej ali slej! Vislice, da! Taka nesramonst! Uro bi utrpel, da. Denar tudi! Dobro! A konjičkov, njegovih ko- njičkov, ne! Nikdar! Zdaj gre za čast! Bomo videU, da! Čigavih konjičkov? Grof ovih? Ne bi bilo napak, če bi se stvar razčistila, kdo je pravza- prav po pravici in postavi lastnik teh konjičkov: — 120 — Kozjanska graščina jih je v redu prodala in v redu potrdi- la sprejem kupnine, a nima zdaj ne konj ne denarja, če bi ne bila poslala s konji prav Guzaja, bi bilo verjetno vse v redu. Grof Attems je konja v redu kupil in plačal in jih tudi nima. Guzaj konj ni niti kupil hiti plačal, pa jih je imel in v redu prodal in dobil denar zanju. Ferjanca v Št. Petru pod Svetimi gorami sploh ne štejemo, pri njem so bili konji samo čez noč. Kupil in plačal in dobil jih je in vozi se z njimi sedaj Hrvat. Kdo je pravi lastnik? Kakšno lepo pravdo bi naredil iz te zmede in zablode kak star in spreten advokat! Med našimi ljudmi pa jih je včasih bilo tudi ne ravno malo, ki so jim bila zapletena pravna vprašanja zelo pri srcu. Naj malo razmišljujejo tudi o tem zanimivem primeru! ^ 19. poglavje GUZAJ GA ŽE MALO PREVEČ LOMI Ч Mera Guzajevih hudobij je polna — vse kar je prav! Zdaj je že tako slaven, da mu je samemu nerodno. Guza j u se zelo mudi, grofu pa nič. V Ameriki te nihče ne vpraša, kako si se prej pisal, samo, da imaš denar. Denarja ima malokdo ravno prav, vsak misli, da bi ga bilo dobro imeti še več. Pa se včasih grdo zmoti. Naša povest se počasi, pa nezadržno pomika proti svojemu koncu. če bi bil Guzaj mogel vnaprej vedeti, kakšnega vraga bo s svojim napadom na brežiškega okrajnega glavarja spustil z verige in si ga nakopal na vrat, bi se bil najbrž devetkrat premislil, ali pa tudi ne. človek dostikrat ne ve, zakaj je to ali ono naredil ali pa naredil. Zapeljalo ga je! Glavarja je le imel za večjega tepca, kakor je v resnici bil. Prvič že to, da je bil jezen nanj, ker je le-ta že prej najbolj vneto hujskal žandar je nanj. To je bilo eno. Potem pa se je hotel tudi sam pred seboj pokazati, da njçmu nihče ne more do živega, da je bolj prebrisan kakor vsi gospodje in še grofi povrh in da si lahko privošči tudi tako predrzno šalo z njimi. Da bodo besneli, si je seveda lahko preštel na pet prstov, pa je bil trdno pre- pričan, da jo bo pravočasno pobrisal v Ameriko, potem ga naj "fiß. lovijo, če hočejo, do sodnega dne! Najbolj pa ga je seveda zapeljala priložnost, ki se mu je sama in tako nepričakovano ponudila, da ni imel časa do kraja preudariti vsega. Takrat, ko je bil vozil proti Brežicam, kvečjemu če je razmišljal o tem, kako bi bilo, če bi bilo, če bi se posrečilo, vse drugo je potem prišlo, da sam ni vedel kako, samo od sebe! Zdaj je, kar je! VABIMO VAS NA IZLETE! KOLEKTIVI! DRSALNA REVIJA V CE- LOVCU V ČASU OD 3. DO 20. FEBRUARJA 1966. OB TEJ PRILOŽNOSTI SI BODO UDE- LEŽENCI LAHKO OGLEDALI TUDI VRB- SKO JEZERO. GOSPOSVETSKO POLJE. .DE- ŽELNI MUZEJ V CELOVCU IN NEKATE- RE DRUGE ZNAMENITOSTI. SPREJE!\|A- MO PREDPRIJAVE. POSEBNA UGODNOST! KOLEKTIVI IN INDIVIDUALCI- Posebna ugodnost za zaključek sezone! 1. DVODNEVNI AVTOBUSNI IZLET V TRST IN BENETKE! Cena potovanja vključ- no potni list 14.900 din. 2. ENODNEVNI AVTOBUSNI IZLET V TRST. Cena aranžmana vključno potni Ust 5.200 din. 3. DVODNEVNI WEEKEND IZLET V BU- DIMPEŠTO. Cena aranžmana 20.800 din, vključno potni list. 4. TRODNEVNI WEEKEND IZLET V BRA- TISLAVO, BRNO in DUNAJ. Cena aranžma- na din 25.000 po osebi. 5. DUNAJ- Tridnevno avtobusno potovanje Cena aranžmana po osebi 19.500 dni. 6. TRIDNEVNI AVTOBUSNI IZLET — DU- NAJ, BRATISLAVA, BUDIMPEŠTA. Cena aranžmana po osebi 25.600 din. 7. HOTELYMPIA 66 v Londonu od 21.—28. 1. 1966. Prijave do 4. januarja 1966. 8. 8. in 9. januarja smučarski izlet v Av- strijo z osebnimi avtomobili in avtobusom do MALLNITZA; smučanje na pobočju Lonze; prijave do konca decembra 1965. 9. ZDRAVNIKI! S KOMPASOM BREZPLAČ- NO V GRAZ! Dne 19. februarja 1966 potovanje na ogled praktičnega prenosa iz operacijske sobe v dvorano na ekran — proizvod CIBE Lt Ba- sel-a. Pohitite s prijavami. 10. PROSVETA! ZA DIJAŠTVO POSEBNO ZNIŽANE CENE! l-DNEVNI IZLET Z OGLEDOM CELOVCA GOSPE SVETE, VRBSKEGA JEZERA. CENA PO OSEBI din 3.200. — VKUUCNO SKU- PINSKI POTNI LIST. PREVOZI BODO IZ- VRŠENI S 45 SEDEŽNIMI AVTOBUSI TIPA »MERCEDES«. ŠOLE! Za Vaše šolske ekskurzije imamo pripravljene programe izletov po domovini — GORENJSKA, PRIMORSKA, NOTRANJSKA, BELA KRAJINA, ŠTAJERSKA. Nudbno Vam usluge po zelo znižanih cenah. KOLEKTIVI! Poslužujte se naših kva- litetnih prevozov, ki Vam jih nudimo v ča- su sezone po zelo znižanih cenah v najso- dobneje turistično opremljenih avtobusih tipa »Mercedes«. KOMPAS CELJE sprejema do vključno 15. 1. 1966 prijave za DRSALNO REVIJO V CELOVCU! PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZ- LETOM OBIŠČITE TURISTIČNO PODJETJE »KOMPAS« CELJE, TOMŠIČEV TRG I, TEL. 23-50. MALI OGLASI RAZNO Za'pomoč v gospodinjstvu sprejmem dekle ali upokojenko do 55 let starosti. Stanova- nje zagotovljeno. Neposredna bližina Žal- ca. Naslov v upravi lista. Prevzamem vsa strojepisna dela na dom. Naslov v upravi lista. KUPIM Dele za moped kupim. Naslov v upravi lista. ZAPOSLITEV »Gostinsko podjetje Šmarje pri Jelšah sprej- me takoj v delovno razmerje 1 kvalificirano kuharico, starejšo s prakso, 2 kvalificirani natakarici, starejši s prakso. Hrana in sta- novanje v hiši.« Elektromehanikarstvo Mihael yelensek " Celje, Mariborska cesta 48, sprejme v uk vajenca za elcktroinstalatersko stroko. Računovodkinja — upokojenka sprejme ho- norarno zaposlitev. Naslov v upravi lista. Iščem gospodinjsko pomočnico. Kozmus Ža- lec. Osebo, ki bi hodila varovati na dom 2 leti staro punčko, za 7 ur dnevno, sprejmem. Zglasite se pri Petrovič, Miklošičeva 4. Samostojno gospodinjsko pomočnico sprej- mem. Plača 25.000 din. Lastna soba s cen- tralnim ogrevanjem. Ivan Štandekar, zla- tar, Ljubljana, Stari trg 28. OPOZORILO Podpisani opozarjam, da bom vsakogar, ki bi še širil lažne govorice o mojem intim- nem odnosu s poštenim dekletom iz naše vasi predal sodišču. Franc Kurnik, 78 letni invalidski upoko- jenec — Lahomno 40 — Laško. PRODAM Rabljen »Singer« šivalni stroj in kuhinjsko kredenco prodam. Gornik, Celje, Pohorska C. 19. ^ume za fička prodam. Muzejski trg 1. ßiitonsko zarezno strešno opeko prodam. In- formacije: Draksler, Celje, Dečkova cesta 26. , i-fta; Kuhinjsko pohištvo prodam ugodno. Naslov v upravi lista. Teličko (pšenično) 7 mesecev, prodam. Janez Sorn, Teharje-Bukovžlak. Namizni štedilnik — črno lakiran prodam za 7000 din. Pavla Pire, Polule 74. Glinasto peč — rabljeno prodam ugodno. Naslov v upravi lista. »TOBI« štedilnik-lcvi prodam. Naslov v upra- vi lista. Mlado kravo — dobro mlekarico prodam ugodno. Anton Podergajs, Zagrad 1 Celje. STANOVANJE Zamenjam opremljeno sobo s centralno kur- javo na Otoku za ogrevano v Ljubljani. Naslov v upravi lista. Mirnega moškega spr^jjmem na stanovanje. Naslov v upravi lista. ^ Laškem ali Vitanju iščem stanovanje. V zamenjavo nudim sobo v Celju. Leopold Cvetko Celje, Muzejski trg 8. Sobo oddam proti manjšemu posojilu. Naslov v upravi lista. Oddam opremljeno sobo s posebnim vhodom o^elavki, za nekaj pomoči v gospodinjstvu. Hrušovar, Slanndrov trg 8. Solidnega mirnega moškega sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi lista. SLOVENSKO UUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 8. januarja 1966 ob 16: A. Novačan: VELEJA. Abonma za delovne organizacije in izven. Vstopnic je še dovolj na razpolago. Nedelja, 9. januarja ob 10: C. Seiler: KLOVM IM NJEGOV CIRKUS. I. nedeljski dopoldanski abonma in izven. Nedelja, 9. januarja ob 19.30: A. Novačan: VELEJA. Nedeljski večerni abonma in izven. Vstopnic vseh vrst je še dovoli na razpolago. Torek, 11. januarja ob 19.30: A. Novačan: VELEJA. Torkov abonma in izven. Vstopnice so še na razpolago. Sreda, 12. januarja db 17: A. Novačan: VELEJA. Abonma za upoko- jence in izven. Vstopnice so še na razpolago. četrtek, 13. januarja ob 12 in 19.30: A. Novačan: VELEJA. Gostovanje v Murski Soboti. KONCERTI petek, 21. januarja ob 20. uri v Na- rodnem domu: KOMORNI VEČER MARIJANA LIPOVŠKA Haydn — Klavirski trio; Mozart — Kvintet za pihala in kla- vir; Schubert — Kvintet za godala in klavir. Predprodaja vstopnic v glasbeni šoli. Cene 300, 200 in 150 din. Opozarjamo na izjemen dan — PETEK. GOSTINSKA ŠOLA« CELJE r^a z p i s u j e TEČAJE ZA POKLICE OZKIH PROFILOV: kuharsld pomočnik, natakarski po- močnik itd. Tečaji bodo dvome- sečni s pričetkom 7. februarja 1966. Na tečaj se lahko prijavijo v gostin- stvu že zaposleni delavci, privatni gostilničarji in tisti, ki se v tej pa- nogi želijo zaposliti. Tečaj v popol- danskem času na gostinski šoli. Stroški tečaja bodo znašali približ- no din 30.000. II. TEČAJI ZA STROKOVNO IZ- POPOLNJEVANJE GOSTINSKIH DELAVCEV in sicer: izpopolnjeval- ni tečaj iz kuharstva in strežbe. Tečaj bo teoretičen in praktičen, trajal bo strnjeno 7 dni ali po želji obiskovalcev 14 dni v popoldanskem času. Tečaj je namenjen delavcem iz gostinskih delovnih organizacij, ki že imajo strokovno kvalifikacijo. Ti tečaji se lahko organizirajo na gostinski šoli v Celju, prav tako pa tudi v večjih gostinsidh središčih kot je Rogaška Slatma, Dobrna, Ve- lenje. Stroški tečaja bodo znašali približno dm 20.000. Vse potrebne informacije dobite na gostinski ^šoli v Celju. Prijave pošljite na gostinsko šolo Celje do 12. januarja 1966. JAVNA ZAHVALA Celotnemu kolektivu »Elektrosig- nal« Celje, se zahvaljujeva za izka- zano pomoč ob moji bolezni ter mu želiva mnogo uspehov v letu 1966. Franc in Tilčka Godunc PEVEC MARTIN kamnosek v Šentjurju pri Celju obvešča, da izdeluje vse vrste na- grobnih spomenikov, kakor tudi okenske police. Priporoča se za na- ročila, katera izvršuje točno in po primernih cenah. ŽIVINOZDRAVNISKA DEŽURNA SLUŽBA Od 8. do 15. januarja 19661 CIRIL UMEK, . ; veterinar, Celje q Kersnikova 37 (vogaP Kersnikove in Dečkove ^ ceste. i Oddelek za upravno-pravne zadeve Skupščine občine Celje objavlja po 14. členu zakona o urbanističnih projektih (Uradni list LRS, št. 22/58) in po sklepu 13. seje Skupščine občine Celje JAVNO BAZGRMITEV ZAZIDALNEGA NACRTA OTOK I - DttPOlMIEV Zazidalni načrt bo po sklepu skupščine občine razgrnjen v pro- storih Krajevne skupnosti Otok, Malgajeva 2 od 1. 1. 1966 do 31. 3. 1966. Krajevna ökupnost pa lahko ta trimesečni rok s svojim skle- pom skrajša, v kolikor meni, da bodo vse pripombe lahko dane v krajšem času. Vabimo vse zainteresirane občane in organizacije, da si načrt dozidave ogledajo in v smislu 14. člena zakona o urbanističnih pro- jektih vpišejo svoje predloge v knjigo pripomb, ki je priložena razgrnjenemu načrtu. Splošno gradbeno podjetje »ZASAVJE-« Trbovlje, Savinjska cesta 9 s pr e j m e " 20 KV TESARJEV ZA DELO V NEMČIJI Pogoj: ustrezna kvalifikacija. Pismene ponudbe z dokazili o ustrezni kvalifikaciji in praksi naj interesenti pošljejo upravi podjetja, kjer bodo dobili nadaljnje informacije. IZLETNIK CELJE v sodelovanju s »Putnik«-(jm Beograd, orga- nizira IZLETE PO JUGOSLAVIJI IN V INO- ZEMSTVO. CELOVEC — OGLEJTE SI DUNAJ- SKO DRSALNO REVIJO »MAVRICA« V ČA- SU OD 3. DO 20. FEBRUARJA 1966. NASI PRIJAVLJENCI SI BODO OGLEDALI ZNA- MENITOSTI CELOVCA, VOJVODSKI PRE- STOL, GOSPOSVETSKO POLJE S CERKVI- JO TER SE ODPEUALI NA IZLET V NAJ- LEPŠI DEL KOROŠKE, NA SREDNJEVE- ŠKI GRAD OSTRO VIC A, KI JE OD- DALJEN 22 KM SEVERNO OD CELOVCA. Pohitite s prijavami ter si izberite dan poto- vanja. Prijave sprejemamo do 15. 1. 1966. BUDIMPEŠTA — PUSTOVANJE Z MEDNARODNIM BALOM IN IZVOLITVIJO BALSKE KRALJICE, ki bo od 11. do 13. II. 1966. Prijave sprejemamo do 25. I. 1966. BUDIMPEŠTA — dvodnevni avtobus- ni izleti za kolektive in posameznike, datum potovanja po dogovoru. BENETKE — TREVISO — UDINE — GORI- CA — TRST, dvodnevni avtobusni izleti za kolektive in posameznike. TRST — MIRAMARE, enodnevni avtobu- sni izleti za kolektive in posameznike. CELOVEC — VRBSKO JEZERO — GOSPO- SVETSKO POLJE, enodnevni avtobusni izleti, datum po dogovoru. DUNAJ — BRATISLAVA — BUDIMPEŠTA, tridnevni avtobusni iz- leti za kolektive in posameznike. Datum po- tovanja po dogovoru. , 1ST AM BUL — PRINČEVI OTOKI — OTOK BUJUKADA — SOFIJA, osemdnevno potovanje z vlakom za dijake in študente. Datum potovanja po dogovoru. CORTINA D'A.MPEZZO — BOLZANO — GARDSKO JEZERO — VERONA — VICEN- ZA — BENETKE — TRST, petdnevno poto- vanje z avtobusom za dijake in študente. Datum potovanja po dogovoru. ATENE — PELOPONEZ — ARGOS — NAPHPLION — EPIDAURUS — DELPHI — LliVADlJ, osemdnevno potovanje z vlakom za dijake in študente. Datum potovanja po dogovoru. PARIZ — VERSAILLES, šestdnevno po- tovanje z vlakom za dijake in študente. Da- tum potovanja po dogovoru. Vse programe in infoirmacije navedenih po- tovanj zahtevajte v našem turističnem oddel- ku na TITOVEM TRGU 3 ter v poslovalnici Velenje in Krško. IZLETNIK organizira potovanja po tu in inozemstvu z modernimi turističnimi avto- busi. IZLETNIK posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov in tujih vizumov. IZLETNIK rezervira postelje v.spalnih va- gonih, prodaja vozovnice za letalski promet za tu in inozemstvo. IZLETNIK menja tuja plačilna sredstva. Za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK CEUE nasproti Avtobusne postaje OBVESTILO Skupščina občine Celje, Uprava za notranje zadeve obvešča lastnike motornih in priklopnih vozil, da bo PODALJŠANJE REGISTRACIJE za leto 1966 od 17. januarja do vključno 17. februarja 1966 vsak delovni dan od 7. do 14. ure v prostorih Uprave za notranje zadeve Gregorčičeva 5, pritličje trakt C, po naslednjem vrstnem redu: / Za zamudnike, ki iz opravičenih razlogov ne bodo podaljšali registracije po navedenem raz- poredu, bo podaljšanje od 12. do 17. februarja. Vse obrazce, potrebne za podaljšanje registracije, prejmejo lastniki vozil v sprejemni pisarni. Ob priliki podaljševanja registracije pri Upravi za notranje zadeve, se istočasno plača tudi pristoj- bina za javne ceste (cestnina) in premija obveznega zavarovanja motornih vozil za odgovornost na neomejene zavarovalne vsote za leto 1966. Za vozila v družbeni lastnini je potrebno predložiti po- trdilo o zavarovanju. Lastniki motornih vozil, ki za leto 1966 ne nameravajo registrirati vozil, morajo do 20. febru- arja vrniti evidenčne tablice in prometno dovoljenje. Iz prometne pisarne Uprave za notranje zadeve Komunalno obrtni center Velenje razpisuje prosto delovno mesto VK ELEKTRO MEHANIKA — SKUPINOVODJE ELEKTRO SERVISA ZA POPRAVILO GOSPODINJSKIH STROJEV Kandidati za razpis delovnega mesta naj do 15. 1. 1966 vlažijo prošnjo z opisom dosedanjega delovanja na tajništvo podjetja. Podjetje s stanovanjem ne razpolaga. Komisija za sklepanje delovnih razmerij pri Mizarsko galanterij- slcem podjetju >^>BOR« Laško razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. 5 KVALIFICIRANIH MIZARJEV 2. 3 PRIUČENIH MIZARJEV Interesenti naj pošljejo vloge na upravo podjetja do 25. ja- nuarja 1966. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD. Stanovanje ni na razpolago. 31. VIDA VIŠINA: 156 cm TEŽA: 51 kg LASJE: Kostanjevi OCI: Modre NAJLJUBŠE: — ROxMAN (POVEST): Kruh zgodnjih let — CVET: Spominčica — NARODNA PESEM: Kje so tiste ste- zice — JED: Solata — OPRAVILO (KONJIČEK): Branje — PREÇOVOR: Ko vabiš k sebi psa, ne mahaj s palico! 32. ANICA VIŠINA: 167 cm TEŽA: 56 kg LASJE: Temnokostanjevl OCI: Rjave NAJUUBŠE: — ROMAN (POVEST): Miklova Zala — CVET: Vijolica — NARODNA PESEM: Sem slovenska de- klica — JED: Sadje — OPRAVJLO (KONJIČEK): Pletenje — PREGOVOR: Kdor zgodaj vstaja, te- mu kruha ostaja! KUPON ŠT. 31 TOČKE (od O do 100) ................................ Izrežite, nalepite na dopisnico in pošlji- te na naslov: Uredništvo Celjski tednik, Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal ŽREBANJE KUPONOV OD 25 DO 32 Ocenjevalci, ki bodo poslali izpolnje- ne kupçne od št. 25 do 32, izrezane in nalepljene na dopisnice do 20. januarja 1966, bodo prišli v poštev za žrebanje enega brezplačnega naročnika. POGOJI ZA SODELOVANJE 1. V natečaju lahko sodelujejo vse Slo- venke, ki pošljejo ustrezno sliko in po- trebne podatke. Ocenjevalci, ki izpolnju- jejo kupone, naj upoštevajo prvenstveno v koliki meri ustreza kandidatka njihovi predstavi (tipu) Slovenke. Kandidatke, ki nimajo priinemlh slik, se naj zglasijo v uredništvu; slikali jih bomo na naše stro- ške. 2. Ob zaključku natečaja bomo prire- dili veliko zabaxiTioXreklamno in modno revijo (tudi v okoliških krajih), kjer bo občinstvo izbiralo »tip današnje Sloven- ke«. Zaključna prireditev bo v Celju, kjer bodo lahko kandidatke (po želji) nastopi- le tudi kot manekenke. 3. Za kandidatke s področnih priredi- tev in končno izbrano na zaključni prire- ditvi bodo sodelujoča podjetja pripravila vrsto pravičnih nagrad. SODELUJEJO: Trgovsko podjetje »MODA« iz Celja kot organizator in pokrovitelj prireditev, kJ bo svoje nagrade določilo kasneje. KOMPAS Ljubljana, poslovalnica Celje, ki s svojim prvovrstnim poslovanjem ved; no ustreže svojim strarikam, vam nudi v teh dneh vrsto prijetnih potovanj (oglejte si podrobnosti na 7. strani!), predvsem pa ne zamudite prijave za novo drsalno revijo v Celovcu, ki vam bo nu- dila izredno zadovoljstvo s svojim novim programom. Kompas pa vam zagotavlja izredno ugodno potovanje, za kandidatke pa je določil štiri nagrade: 1. šestdnevno KUPON ŠT. 32 TOČKE (od O do 100) ............................... Izrežite, nalepite na dopisnico In pošlji- te na naslov: Uredništvo Celjski tednik, Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152. potovanje po Italiji, 2. petdnevno potova- nje po Avstriji in češki, 3. tridnevno po- tovanje po Avstriji in Češki in 4. dvo- dnevno potovanje v Budimpešto! MALA KRIŽANKA VODORAVNO: 1. domača žival, 6. država v ZDA (glavni proizvod bombaž), 8. praznična obleka, 9. kratica za vse v redu, 10. ime slo- venskega glasbenega pedagoga, 11. orientalsko barvilo za lase, 12. osebni zaimek, 13. grm iz družine iglavcev, 14. sampdejen stroj, 16. slo- venski jezikoslovec — rojen v Celju. NAVPIČNO: 1. vrsta orodja, 2. majhen plug, 3. grobo orientalsko sukno, 4. avtomo- bilska oznaka za Valjevo, 5. spojina dušika in vodika, 6. rastlina, ki je prišla k nam iz Mehike, 7. okras korintskih stebrov, 11. zad- nji del ladje, 13. bolečina, 15. kemični znak za terbij. Končno pregnani Britanska vojna mornarica je imela velike skrbi zaradi svojih le- tal, ki so letela iz baze Lossiemount na škcJtskem. Med poletom je nam- reč prišlo večkrat do nesreč, ki so jih povzročali galebi. Dvanajst avi- onov je bilo tako poškodovanih, da e škoda znašala več sto tisoč fun- tov. Na vse načine so se poskušali otresti tega sovražnika, vendar za- stonj. Uporabljali po posebne ra- kete, prižigali bengalske ognje, s nebnimi megafoni so povzročali PTromoglasno vpitje. Toda vse za- stonj. Nokdo se je spomil, da bi mogoče pomagali veliki pisani ba- loni. Toda ti baloni so bili galebom v veliko zabavo, ker so se v njih z veseljem zaganjali in jih po vrsti predirali. Naposled so preizkusili še zadnji »adut«. Iz Kanade so pripeljali štiri velike jastrebe, ki so jih stali sto funtov. Čim so jüi spustili, so ga- lebi v pauičnem strahu odleteli in se ne vračajo več. Piloti in koman- da so si oddahnili. POROKA PO 60.LETIH v teh dneh švedski časopisi poročajo o ne- verjetni zgodbi, ki se je pripetila v Framne- su. Pred šestdesetimi leti je življenje namreč razdvojilo dvoje nerazdružljivih — Betv in Martina. Šestdeset iet nista slišala drug odru- gem, čeprav sta živela le pet kilometrov na- razen. Med tem časom sta se oba poročila. Martin je imel v 54 letih zakona deset otrok in je pred leti ovdovel, Betv pa je bila v zakonu nekaj let manj in ninia potomcev, šele lani je ovdoveli Martin zvedel, da v neposredni bližini živi njegova prva ljubezen ter jo takoj obiskal. Čeprav je minilo preko pol stoletja, ga je Bety takoj prepoznala in kot sta oba izjavila novinarjem — »rodila se je ljubezen na prvi pogled«, ki sta jo ovekovečila pred dnevi pred matičarjem. umrl je| svojevrsten rekorder v Kanadi je umrl MORNAR JOE, znan kot človek, ki je postal rekor- (ler — bil je namreč največkrat te- toviran Mornar Joe, s pravim ime- t lom Vivian Simons si je v 77 letih (življenja dal vtetovirati 4.831 sličic. Ker mu je zmanjkalo prostora lia koži, si je dal vtetovirati neko kitajsko molitev celo v usta. DEJALI SO: Ф Liselotte Pulver: Možje so kot lokomotive, gorje, če jih ne spelje- mo po tiru! # Elmer Rice: Največje laži naj- demo v diplomatskih notah in po- grebnih govorih. (19) CIC DEBELJAK S POTI NA HIMALAJO Vzporedno s suho strugo, mor- da miljo levo od nas, so po cesti hrumeli motorji avtobusov in vojaških j epov in Landromarjev. Predaleč v pragozd nismo upa- li, struga je zavila v desno. Po- kadili smo cigarete za korajžo, poiskali primerna krepelca in odrilnili kar počez v smeri ceste. K sreči ni doba kač, sicer takega podviga ne bi tvegali. Edino stru- peni so pajki, ki v svojih mrežah visijo med drevjem. Ko smo se zapletali v te pletenine, je vsak- do najprej pogledal za lastnikom. Veliko je malih križarjev in de- belih strmoglavcev, ki dosežejo dvajset centimetrov in se njiho- vih mrežastih umetnij komaj rešiš. Tri ure tavanja in končno ce- sta. Kot beli trak se vleče skozi to zelenje proti jugu. Je dar An- gležev nepalski deželi in ena naj- bolj prometnih poti med Indijo in Nepalom. O mojem filmu je odločila usoda. Malo pred cesto sem posnel zadnje metre in spra- vil kamero; na ogromnem ma- hagoniju tik nad cesto nas je pričakala z vriščem vsaj dvaj- sefclanska družina sivih langu- rov. Vsi so planili na lov za ob- jektivi, samo moja kamera je žalostno molčala. žejni pod vročim soncem in primerno utrujeni smo lezli nav- kreber. Vsaj še eno uro hoda do Doramo. Za nami je hrumel avto- bus. V dvajsetih minutah nas je dohitel, prehitel z zadnjimi moč- mi in nato odpovedal. Potniki so mirno izstopili, se vdali uso- di in svojim potrebam, voznik je sedel na motorju in iskal okva- ro. Nismo vstopili, vedel sem, da bomo pred njim v Darami. Te okvare se vrstijo vsak kilo- meter. Z avtJstopom nismo dosegli ničesar. Jeepi so drveli mimo in že smo izgubili vero v privilegij bel rase, ko so na cesti zacvilile zavore. Obraza dveh čistokrvnih likanih Angležev sta se pokazala in rumenega Landraverja: »Da- ron...?« ZlezU smo v avto in že smo drveli mimo križišča gur- konske ceste, ko se je večji od obeh obrnil na sedežu in nedolž- no vprašal: »Drink jou Beer?« Ob čudežni besedi »ipivo« smo se spogledalli in naši obrazi so od- sevali točen in nedvoumni odgo- vor. Avto je zavozil nazaj in po nekaj sto metrih smo zagledali oazo sredi pragozda. Pravljični svet z angleško travo na stadio- nu, ličnimi hišicami in najlepšo oficirsko kantino, kar sem jih kdaj videl. Za točilno mizo vrsta zlikanih Angležev, pred njimi vrčki piva, whyiski, konjaik in drugo. 2e davno pozabljene stva- ri. In vse to nam je bilo na raz- polago. Po petem vrču nemškega piva je k sreči pripeljal za nas naročeni jeep. Poslovili smo se kot stari znanci in hrupno od- peljali v Daron. Vsi naenkrat smo opjevali ostalim svojo avan- turo, pa ni bilo treba. Smrdeli smo kot vinska Wet. Uro po našem prihodu se je razbesnela nevihta. Bliskalo je, nepretrgoma voda je dobesedno lila z neba. Vsa uHca v Darani se je sprememla v veletoik m. odnašala vse, kar ni bilo trdno in pribito. Johnson je prepričljivo na konju, takorekoč po »cowboysko«, toda bi- ki so nevarni, ne samo na farmah in v bikoborskih arenah, včasih je podobno tudi v diplomatskih krogih. Vsako leto prinese kakšno novo ne- umnost, ki pa se je hitro nalezejo številni prebivalci v raznih deželaii. Spominjamo se hoola-hoop obroče v, raznih plesov in podobnega, a lani je ves svet zajela mrzlica drsalnih desk, ki so jih uvedli v Californiji, a so se hitro razpredle po vsem sve- tu. Sprva sicer samo na nogah, a kmalu je to postalo preveč dolgo- časno in so jih jeli uporabljati tudi na rokah, kakor vidimo na sliki (Pat McGee). ^ PO IVANU BRATKU ^ IZ »SPOMINOV NA PARTIZANSKA LETA« 10) Kmalu zatem so se prepiri ponovili pri sosednjem pogradu in spet je sledila preselitev. Ta igra se je ponovila še nekajkrat, dokler ni bil ves spodnji konec barake »očiščen«. Vendar s tem pripravljalna dela še niso bila zaključena. Potrebna je bila še zavesa, ki bi prestregla pre- radovedne poglede. V ta namen so pred zadnji pograd pripeli odeje, kar ni bilo posebno sum- ljivo, ker so to počeli mnogi v taborišču, da bi se vsaj malo »озашуј.«.^ _ __. 11) Poleg tega so postavili na bližnji pograd stalno stražo, da je budno pazila na vsakogar, ki bi se nepoklican približal, in dejala signale, kdaj je bila okolica vama za spuščćmje v klet. Zdaj so bile priprave zaključene hi glavno delo se je pričelo. 12) Prišel je čas, da napravijo vhod v »klet«. Nekega popoldneva se je na zadnjem pogradu zbrala pri kartah skupinica ljudi. Ko je dala straža na zaščitnem pogradu znamenje, da je vse v redu, sta dva izmed »kvartačev« zlezla za zaveeo, vzdignila slamnjačo in deske in z ukra- deno žago po napornem delu odstranila del po- da, tako, da ga je bilo mogoče takoj spet vsta- viti. CEIISUI TEDNIH UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje Trg V. kongresa 5, poštni predal 152, TELEFON: 23-69. - UREJUJE uredniški odbor. ODGOVORNI UREDNIK Drago Hribar. - Časopis je ustanovil '^tfTL'^^} % ^ ?n.,^n';'f;n iqa;"*!'^ппв^^м^лРт^Л 194.5). kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik« (1950-1954) in od 1955 ponovno kot »Celj- n.TA 5 И 1- .l?"^^'^Пem 1966 ga SOI STAN^WUATO občine Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec. - Tednik IZHAJA ob petkih. IZ- Sil^m tVÄTSuN 507*3 223 KLIšEJIr »Celjski tisk«. - CENA: pasasamezna številka 50 par (50 din), letna naročnina 20 (2.000) din, polletna 10 (1.000) din. Tujina