Izhaja zvečer vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je u dan praznili, izide din poprej. Cena mu |c 80 kr. na leto. Inserati ae aprejemajo in plačujejo po dogovoru.
Spisi in dopisi sc pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Scmcnišku ulice it. 3. Naročnina in inserati pa: Upravništvu .Domoljuba*, Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. 3.
Slovenskemu ljudstva
v poduk in zabavo
Št 8.	V Ljubljani, dn<< 17. aprila 1902.	Leto XV.
Vlada in potresno posojilo.
Interpelacija
loslancev dr. Šusteršiča in sodrugov do Nj. eksc. jospoda ministerskega predsednika kot voditelja mi-nisterstva notranjih zadev, in gospoda finančnega ministra, glede izterjevanja brezobrestnih posojil, ki so se dovolila povodom potresne katastrofe v Ljubljani in na deželi.
Povodom potresne katastrofe leta 1895 dala je država oškodovanim posestnikom poslopij brezobrestna državna posojila proti svojedobnemu odplačilu v obrokih.
Prvi obrok je sedaj v plačilo že zapal. Toda resnica je, katere ne more tajiti noben pameten človek, ki pozna v deželi vladajoče razmere, d a ogromna večina dolžnikov nikakor nemore spolniti svojih plačilnih obvez. Posebno velika je revščina na deželi, kjer, kakor znano, poslopja ne donašajo nikakošne najemščine in torej posestniki po potresu poškodovanih stavb niso dobili nikakih dohodkov iz novo sezidanih poslopij. Vrh tega upoštevati je Se splošna beda kmetijstva in nadaljno dejstvo, da kmet ravno v sedanjem času, ko mora polje obdelati, nima nikakih denarnih sredstev na razpolago.
To vsak pameten človek sprevidi, in, č e ima kaj srca za 1 j ud s t v o , to t u di up ošt e va.
Vse drugače pa c. kr. deželna vlada
v Ljubljani.
Ta se je postavila na stališče brezobzirnega izterjevanja zapadlih obrokov. Kakor najbrez-
srčneji oderuh ali skopuh, ki brezobzirno zahteva svoj denar, ne zmeneč se za posledice za prizadetega dolžnika in njegovo rodbino, tako sedaj divja avstrijska država po Ljubljani in deželi, daiz-terja »svoj denar«.
Eksekutorji imajo polno dela. In posebno trdo se postopa ravno na deželi, proti ubogemu kmetu. Tu mora zadnja krava iz hleva, da država svojih 50, 100 ah 200 kron pravočasno dobi.
Prizadetega kmetskega prebivalstva se je polastilo naravnost o b u p a n j e , in če se to bar-barično divjanje državne oblasti hitro in energično ne ustavi, mora v kratkem zopet cela vrsta rodbin avstrijsko domovino zapustiti, da si poišče onkraj morja eksistenco, ki je človeka spodobna.
Posebno se mora povdarjati, da imajo prizadeti dolžniki večinoma pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani prošnje za olajšave ali odpis vložene. Ne da bi bili na svoje prošnje dobili katerokoli rešitev, se jim je kar eksekutor v svrho izterjanja »zapadlega« obroka poslal v hišo in to ravno v takem času, v katerem n a j m a n j e zamo ■ rejo plačati. To označuje vso trdost postopanja c. kr. deželne oblasti. Podpisani skoro ne morejo umeti, da se tako postopanje strinja z namerami c. kr. osrednje vlade. Zato stavljajo do uvodom navedenih ministrov vprašanje:
Ali hočeta gospoda ministra takoj pro-vzroČiti temeljito premembo v tej stvari? Ali hočeta zaukazati zlasti
1. da se pričete eksekucije takoj ustavijo;
2. da s9 v bodoče proti nobenemu dolžniku ne odredi eksekucija, dokler ni njegova prošnja za odplačilne olajšave ali odpis dolga pravomočno rešena;
S. da se tudi po pravomočni rešitvi pod 2. imenovane prošnje eksekucija le potem sme vršiti, če dolžnik ne bi bil ustregel plačilnemu povelju, gla-sečemu se na najmanj dvamesečni rok;
4. da se izterjanje zapadlih obrokov na kmetih v obče sme vršiti samo ob takem času, v katerem je sploh misliti mogoče, da ima kmetovalec kaj denarja na razpolago, torej v pozni jeseni?
Dunaj 10. aprila 1902.
Slede podpisi.
f Kardinal dr. Jakob Missia.
V ^Krščansko-socialni zveii" predaval dr. Mihael Opeka
Č a s t i t o občinstvo!
V veliko čast si štejem, izpregovoriti Vam nekaj besed o možu, čigar ime zasluži, da ga izgovarja z odkritosrčnim in globokim spoštovanjem vsak Slovenec. V čast si štejem — pravim —, in milo je mojemu srcu, da morem javno govoriti o njem, ki je bil — oprostite, da to omenjam — meni osebno največji dobrotnik. Bridko nas je vse zadela vest, da je v noči med 23. in 24. marcom nagloma preminul plemeniti mož, veliki značaj, kardinal Jakob Missia. Solznih oči smo ga dne 2. aprila v Gorici spremljali na zadnji poti k večnemu počitku. Toda v bolečino, ki je ob njegovi prerani smrti pretresala naša srca, sta sijali dve jssni, tolažilni misli; ena, ki nam jo je vdahnila vera —: da je šel namreč naš ljubljeni kardinal za veliko trudov po veliko plačilo; in druga, katero nam je nehote zbudil veličastni kardinalov pogreb, misel namreč, da ga še ni rodila preprcsta kmetiška hiša slovenska moža, tako visoko postavljenega in tako širom slavi jene ga, kot je bil pokojni kardinal Missia. — Lepo piše tozadevno »Primorski list" z dne 3. t. m.: »Ko so nesli slovanskega apostola sv. Cirila 1. 807. v Rimu k pegrebu, je rimsko ljudstvo, kakor poroča zgodovina, izkazovalo po ulicah mrliču tako čast, da je pogreb bil podoben zmagoslavju. Nekaj sličnega je videla včeraj, dne 2. aprila, Bolnčna Gorica. Pogreb apostolskega moža, kardinala Missie, je bil podoben zmagoslavju. Neštete množice iz vseh krajev, z Goriškega, Tržaškega, Kranjskega, Štajerskega in Koroškega, iz Italije itd. so izkazovale po ulicah mrliču čast kakor svetemu možu. Tekmovale so vse narodnosti. In po pravici! Kardinal Missia je bil mož poln svete čednosti; njegovo srce je bilo krotko, ponižno, do-brotljivo, ne časti lakomno, ni iskalo svojega, se ni veselilo krivice, veselilo pa resnice, vbo je pretrpelo, vse preneslo. Njegov značaj je bil utrjen v resnici in svetosti.« (Prim. list. 3. aprila 1902, št. 14.)
Drzna bi bila, častito občinstvo, misel, da Vam predočim v naslednjem popolno sliko velikega
pokojnika. Ne, za to bi trebalo temeljito preštudirati vse njegovo življenje in delovanje! Podati vam hočem le nekaj deloma znanih potez o plemenitem, vrlem mežu s tem edinim namenem, da se poglobi v naših siclh njegov spomin, ki bode vedno blagoslovljen med katoliško-čute-čimi Slovenci.
I.
V kmetiški hiši, o kateri tako resnično poje nti pesnik:
»Mogočna nisi, ne prodorna, in stavil te umeln k ni, bolj kot bogata si uborna, preprosta selška lii-a ti! —«
v taki prepresti ratirski h;ši pri MiBlovih na M iti v župniji bv. Križa pri Ljutomeru se je rodil pekojni kardinal dne 30. jul. 1838. 1. Komaj štiri leta star je bil tako srečen, da je videl svojega mnogo starejšega brata Antona kot novemašnika pred oltarjem Gospodovim. Brat Anton, poznejši župnik, je tudi prevzel \so skrb za mladega Jakoba, ko je pet let potem posegla k Mislovim smrt in kruto pokosil« ljubega očeta. V šolo je hodil mladi Jakob najprej v Kapeli, petem v Radgoni in v Mariboru. Kot gimnazije c je bil sprejet v deško semenišče v Gradcu, kjer je z odliko dovršil srednje šclr. Bil je resen in ljubezniv dijak, katerega so vsi sošolci visoko cenili zaradi njegovega odličnega napredovanja in izgled-nega vedenja. Pa tudi višjim osebam sta ga izredno prikupili njegova ljubeznivost in pridnost, med dru gimi zlasti tedanjemu graškemu Škofu grofu Attemsu, kateri mu je bil tako naklonjen, da ga je še kot dijaka jemal k sebi na počitnice.
L. 1857. je dovršil Missia gimnazijske nauke in vstopil v bogoslovnico v Gradcu. Ravno pred vstopom v bogoslovje mu je umrla še mati. Eno leto je bil bogoslovec v Gradcu; potem pa so ga vsekako na posebna priporočila njegovih graških predstojni kov, sprejeli v »Nemško - ogrski zavod« (Collegi""1 Germanieum-Hungaricum) v Rim, kamor je p"8el
25. oktobra 1858 1. Tu jc ostal šest let, to je do 10. avgusta 1864 1. Učil bo je dve leti modroslovja in štiri leta bogoslovja ter "postal doktor sv. pisma. V maSnika je bil posvečen 30. majnika 1863.1.
Gotovo je, da je bilo šestletno bivanje v Rimu eni največjih dobrot, ki jih je kardinal Missia v svoji mladosti prejel od Boga. Tam doli je bila njegova, po velikih ciljih hrepeneča duša v pravem ozračju. Tam doli se je najprej rapil tistega živega verskega duha in tistega vseobsežnega katoličanstva, s katerim je bil ves prešinjen pozneje kot mašnik in škcf. Tam v večnem Rimu je položil temelje svoji globoki učenosti in modrosti, ki sta ga dvigala tako visoko nad sodobno družbo tudi - omikancev. V svetem Rimu, na grobovih svetnikov, je pognala kali ona iskrena pobožnost njegove duše, ki ga ni zapustila celo življenje, in kateri je sam naslednik sv. Petra, Leon XIII., dal pričevanje, ko je čul o smrti kardinalovi, rekoč: »Misia je bil svet mož.« — Pokojni kardinal se je sam z živo hvaležnostjo spominjal lepih let, ki jih je preživel v Rimu v Germaniku. Hiši, v kateri je prejel brez števila dobrot, in oo. jezuitom, svojim vzgojiteljem, je bil vse svoje življenje naklonjen, in če je kdaj prišel do njega — tudi ko je bil že škol in nad&kof in kardinal — kak mlajši gojenec iz rimskega Germanika, ga je sprejel ket brata. — Zanimivo je, da jo bil kardinal M saia zadnje leto svojega bivanja v It;mu v zavodu prefekt (predstojnik nižje vrste) in je imel kot tak pod seboj tudi sedanjega sarajevskega nadškofa, dr. J o s i p a & t a d-lerja, kateri je pričel v Germanik štiri leta po2neje, namreč 29. oktobra 1.1802.
Povrnivši se I. 1864. kot mlad duhovnik iz Rima, je Missia služil najprej kot prefekt v deškem semenišču v Gradcu. Potem jo bil 14 let škofijski tajnik in dvorni kapelan ter 8 let kancelar. Leta 1879. je postal stolni kanonik in pet let pozneje škof ljubljanski.
Kako izvrstno je moral opravljati vse svoje razne službene posle, s koliko vestnostjo in vztrajnostjo, nam je jasno, če vemo, kako visoko je čislal Missio njega knez in škof Jan. Krst. Z \v e r g e r, mož svetega življenja in apostolskega duha. In o tem nam poroča Zuergerjev dnevnik. Leta 1884., ko je bila izpraznjena ljubljanska škofija, je brati v zapiskih škofa Zuergerja naslednje:')
»Gospod dverni svetnik, sekcijski načelnik, Viktor pl. Pozzi, je prišel danes, 27. maja okrog 11 ure k meni, poslan od Ekscelence gospoda ministra, barona ( onrada, ter me je naravnost vprašal: Ali smatram gospoda škofijskega kancelarja, kanonika dr. Jakoba Missio, res v vsakem oziru sposobnega, da zasede
H Oer: FUrstbischof Jan. Bapt. Zvverger. - Graz 1897. st. 298 in 299.
Škofijski prestol ljubljanski? Jaz sem mu vprašanje potrdil v vseh ozirih, ki sva jih kar po vrsti prere-šetala « — In ko je sekcijski načelnik prosil škofa Zwergerja, naj se do ministra pismeno izrazi o dr. MiBsiu, je napisal škof naslednjo laskavo izjavo:
»Že skoraj 13 let je dr. Missia kot tajnik, kot konzistorialni svetnik, kanonik in kancelar moj sodelavec in hišni tovariš; poznam ga torej v vsakem oziru popolnoma. In kakor ga popolnoma poznam, tako moram pred Begom in pred svojo vestjo o njem izpovedati: Po moji sodbi je kanonik dr. Missia posebno sposoben, da postane škof ljubljanski. Missia bode izpolnil prihodnji mesec 46 let; on je zelo nadarjen in je temeljito študiral ter še vedno izpopolnjuje svoje znanje pri svojih službenih poslih. Skozi mnogo let je sodeloval pri vseh rečeh, ki se tičejo upravljanja velike škc fije in bi zato imel že koj spočetka mnogo izkušnje. — Če bode božja volja, da kanonika Missio iz svoje škc fije izgubim, mi bode zelo hudo ne samo za trenutek, marveč za dolgo, in še bolj zaradi stvari, nego zaradi esebe. Toda prepričan pa sem, da bode škofijo izvrstno vodil.«
Kaj ne, to so besede posebnega priznanja in pohvale! — Pa tudi drugi, ki so imeli čast spoznati Missio, so nehote domnevali v njem prihodnjega škcfa. Saj je bil po tem že ves njegov naBtop. Kot spremljevavec škofa Zvvergerja se je mudil nekega leta v Rimu v Germaniku. Tedaj ga je videl jezuit p. Schroeder, poznejši rektor Germanika. Takoj se je izrazil o njem: aV tem možu tiči Škof." — In resnično se je skrival v gorečem duhovniku prihodnji goreči, apostolski vladika, in čast Bogu, da se je blagoslov njegovega višjepastirskega delovanja najprej razlil nad našo škofijo!	(Dalje.)
Leonova oporoka.
Sveti oče Leon XIII. je izdal okrožnico, v kateri obširno in natančno popisuje rane naše dobe, vse njene javne bolezni, ki jo tarejo, vse krivice, s katerimi preganja izkvarjeni svet božjo ustanovo katoliške cerkve, vso lažnivost, s katero se bori proti njej napačna znanost in krivična strast. To pismo je ginljivo posebno zato, ker ga papež sam imenuje svojo »oporoko".
Najprej se obrača sv. oče v besedah vroče molitve do večnega očeta v nebesih, ki ga je po svoji skrivnostni previdnosti ohrani 1 do tako visoke starosti, in zahvaljuje škofe za vse izraze srčne udanosti.
Nato daje vsem resen opomin k slogi:
„Ako je kdaj bilo potrebno, da vse hierarharične stopinje cerkve v medsebojni ljubezni in z največjo
skrhnostjo čuvajo v popolni enakosti misli in teženj, tako da so vsi le eno srce in ena duša. — je to v sedanjem času najbolj potrebno. Saj resnično, kdo ne vi, kako obširno zasnovana zarota sovražnih sil se trudi, da bi razdrla veliko delo Jezusa Kristusa, s tem, da z brezmejno trdovratnostjo izkuša podreti zaklad nebeških naukov, pa najsvetejše in najkoristnejše naprave! A vi sami vidite jasno vse to vsak dan, saj ste nam že tolikokrat razodevali svoje bridkosti in skrbi in se pritoževali nad ne-številnimi predsodki, napačnimi nauki in zmotami, ki se brez ovir razširjajo med množicami. Koliko izkušnjav delajo dan na dan vernikom. S kolikimi ovirami izkušajo povsod oslabiti blagodejno delovanje katol. cerkve, da bi jo. če bi bilo le mogoče, čisto uničili! In da bi cerkev poleg "škode imela tudi sramoto, pa isti cerkvi mečejo v obraz obtožbo. da ne more dobiti nazaj svoje stare moči. da ne more ukrotiti viharnih strasti, ki groze, da vse razdero in uničijo."
Za tem uvodom, ki v kratkih besedah tako jedrnato popisuje naše resnično stanje, pa sledi papeževa oporoka. To je modroslovno-zgodovinska razprava o duševnem razvoju zadnjih stoletij, polna krasnih in duhovitih misli.
Imenovati hočemo samo. nekatere važneje točke te razprave, kakor: liberalizem v državi, socialna demokracija in anarhizem, liberalna svoboda, liberalno šolstvo, liberalna znanost, politično delovanje, sloga itd. — Nekatere teh oddelkov hočemo polagoma v prihodnjih številkah TDomoljuba" prinesti našim čitateljem.
General — ministrant.
Slavni avstrijski general baron G e r a m b je srečal nekoč na ulici nekega mesta duhovnika, ki je nesel sv. popotnico k bolniku. Pokleknil je sredi ulice in počastil sv. Rešnje Telo. Ko pa pride duhovnik bliije, tedaj zapazi general, da se ministranta, ki sta nosila, kakor je po mestih navada, nebo nad duhovnikom, prepirata med seboj in se ne zmenita niti za duhovnika, ki jih je ie dvakrat b karajočim pogledom opomnil, naj bosta mirna. In kaj Btori general ? Hitro pristopi, iztrga enemu izmed strežnikov driaj iz rok in ga zapodi. Sam pa spremlja duhovnika ob strani, držeč nebo kakor strežnik. Duhovnik in ljudstvo je bilo ginjeno. In general je Bpremljal izprevod po vsem mestu, del z duhovnikom najprej k enemu bolniku, ki ga je imel prevideti in potem se k drugemu. In ko sta prišla nazaj v cerkev, se mu je duhovnik z solznimi očmi zahvalil za blago in tako izpodbudno dejanje. General pa ni hotel zahvale, in je rekel, da se mora zahvaliti le on in sicer Bogu, ki je tako mogočen kralj, pa je hotel imeti njega, revnega zemeljskega dostojanstvenika, za služabnika. — Sličnih dogodkov nam podaja zgodovina obilno.
		
sn	Listek.	m
	„	
Klepetulja.
(Iz francoskega.)
V majhnem, prijaznem mestecu Kliniju je živel pred leti vrl mož Lapalut.
Zgodaj zjutraj, če le ni bilo grdo vreme, je nadel orodje na rame in šel na delo v vinograd.
Oje Lipalut, mož pri šestdesetih letih ni bil bogat. Pa ni bil zaradi tega otožen, kaj še; bil je vedno vesel in vedno prijazen z vsakim. In res, zdelo se je, da je Lapalut popolnoma zadovoljen s svojo usedo; drugim ni zavidal sreče, sam pa je že imel dovolj premoženja, saj je bil skromen v svojih potrebah.
Oni, ki so poznali starega vinogradnika, so govorili : »Vrl moi je Lapalut. Nikdar ne toži o sebi, nikoli ne govori hudega zoper sosede. Vsakemu se prijazno smehlja, kogar sreča, in če se za trenutek ustavi in s kom govori, najrajši pripoveduje kako staro, smešno zgodbico, da silijo človeku od smeha solze v oči. Ko se v mesecu maju ni več bati, da bi mraz poparil cvetočo vinsko trto, je Lapalut brez skrbi. To je najsrečnejši človek v Kliniju.«
Toda če po vnanjem sodimo, je veliko ljudi, kakor oče Lapalut, ki so na videz srečni, v resnici pa niso. Ne, tudi Btari vinogradnik ni bil srečen. Svojo bol jc skrival in hranil zase v srcu. In to je že dolgo trpelo, odkar se je bil, kakor je šega in navada, oženil. Žena je bila edina vzrok njegove muke; ne da bi hotela, mu je ravno ona grenila življenje.
Vendar hudobna ni bila njegova žena, tudi ni bila lena ali zapravljiva. Bila je izvrstna gospodinja; imela pa je grdo napako, katera se je zdela dobrosrčnemu možu neznosna. Bila je namreč klepetulja.
Ne da se povedati, koliko se je trudil ubogi mož, da bi ženi zavrl jeziček. Opazke, prošnje, grožnje, vse je bilo zastonj. Opravljanje in klepetanje se je nadaljevalo in se širilo po vsem mestu.
»Moja žena bi predrla dve steni, da bi mogla fl kom klepetati«, je govoril Lapalut.
Res, mnogo je trpel ubogi mož, ako upoštevamo vse one neprilike, ki mu jih je napravila žena s svojim jezikom. Zato je včasih prišlo do prepira v domači hiši.
Nekega jutra je bil Lapalut silno razjarjen, — kar se je redkokdaj prigodilo. Ravno je nekaj očital svoji ženi, predno je odšel v vinograd, kar se vrata
odpro in se nekdo oglasi sredi prepira z nosljajočim glasom: »Kupite kaj, dobra žena ... Imam glavnike, gumbe, sukanec, igle, milo, nove pratike.«
To je bil krošnjar, kakor imenujemo one ljudi, ki od hiše do hiše hodijo in razne male stvari prodajajo.
Lapalut se je obrnil k krošnjarju in rekel z osornim glasom: »Nič ne potrebujemo.«
Krošnjar je iznova začel: »Imam naramnice, milo ...«
In začel se je smejati. Lapalut je pa mislil, da se hoče krošnjar iz njega norčevati, zato se je še bolj razjaril.
»Grduh«, je zakričal, »takoj se mi poberi, če ne...« In zagrabil je z obema rokama motiko. Krošnjar jo je naglo pobral; predno pa je prekoračil prag, se je še obrnil in zaklical, smejoč se:
»Imam naramnice, milo .. .«
Lapalut mu je pred nosom zaprl vrata. Nekaj trenutkov pozneje je odšel v vinograd. Nekako opoldne se je vrnil domov k južini. Pa komaj ga je žena spoznala. Obraz je bil ves prepaden in obup se mu je bral raz obličja.
Žena se je vznemirila in ga prestrašena izpraše-vala, kaj mu je, kaj se mu je prigodilo.
Lapalut jej pa ni ničesar odgovoril. Sedel je k mizi, na kateri je bila že pripravljena juiina, a ni se pritaknil jedi, dasi je sicer s slastjo jedel. Zopet ga je začela žena izpraševati.
»Ne, ne«, je rekel ,ne izprašuj, prav ničesar ne boš izvedela!«
Uboga žena ni vedela, kaj bi mislila; hotela pa je na vsak način izvedeti vzrok tolikšne žalosti. Padla je na kolena in ga prosila, naj jej vendar pove.
»Oh, to je neznosno!« je vzkliknil z jokajočim glasom. „Pa ti lahko zaupam in povem, kaj sem storil? Ti boš vse okoli raznesla."
„Ne, ne, ljubi mož, prav gotovo ne bom ničesar povedala."
»Ne verjamem ti; ti bi me še v ječo pripravila, ker ne moreš držati jezika za zobmi.«
»V ječo ? Moj Bog! oh, moj Bog!.. Kaj si stori), nesrečnež ?«
»Ali mi obljubiš, da boš molčala?«
»Prisegam ti, da ne bom zinila niti besedice.«
»Naj bo, ti bom pripoznal grozni zločin. Ravno sem začel v vinogradu delati, ko se krošnjar, saj veš, krošnjar ..."
»Da, da.«
»Ravno predme se je postavil in mi začel nagajati, dasi mu nisem ničesar hotel. Bil sem slabe volje, jeza me je zgrabila in z vso močjo sem ga udaril z motiko ... In oh, ubiLsem ga!...«
»Nesrečnež!« je zakričala žena, ubil si ga?...« »Kaj bo z nami? Izgubljeni smol"
»Ne, zagotavljam te, nihče me ni videl, sva bila sama; zdaj pa pazi na jezik, niti besedice ne smeš ziniti o tem!"
»Kaj si naredil z ubitim krošnjarjem ?«
„Izkopal sem jamo v vinogradu in ga zagrebel. Še enkrat ti rečem, da me ni nihče videl, pazi torej; če kaj poveš, me vržejo v ječo.«
Oče Lapalut ni šel danes več v vinograd. V žalosti in skrbeh je minil ta dan zakonskima dvema. Drugo jutro je vinogradnik jako zgodaj vstal. Bil je nekoliko mirnejši; še enkrat je strogo zabičil ženi, naj ničesar ne pove, potem je pa šel na delo.
Žena se ni mogla znebiti otožnih misli in težko jej je bilo pri srcu. Čutila je — to se razume — da je skrivnost ki ji jo je mož razodel, pretežka, da bi jo mogla zase obdržati. Sla je in povedala bližnji sosedi vse, kar se je zgodilo.
»Pa ne povej ničesar«, ji je vsa solzna zabiče-vala, »če ne smo izgubljeni.«
Soseda je že dolgo poznala Lapaluta, ki ga je vsakdo spoštoval v Kliniju, o katerem se jo vobče mislilo, da ne bi prizadel najmanjši stvarci kaj hudega. Bila je vsa prestrašena, ko je izvedela, da je Lapalut ubil človeka. Nenavadno in strašno se ji je zdelo to dejanje; vendar je bila prisiljena verjeti, saj ji je žena Lapalutova povedala grozni zločin.
Ta soseda ni bila hudobna ženska; pa kakor žena Lapalutova, je tudi ona imela dolg jeziček in je rada klepetala. Obetala je svoji prijateljici, da ne bo ničesar povedala, da bo molčala, a komaj se je poslovila, jo je začel jeziček srbeti in kmalu je našla botrico, kateri je vse razodela.
Ta je ravno tako storila in eno uro pozneje je bilo vse mestece silno razburjeno. Vsak je vedel, da je ubil Lapalut ubogega krošnjarja in ga pokopal v vinogradu.
Vsi so pozabili na neomadeževano preteklost vinogradnikovo; vsem je bil zdaj le nesrečen morilec. Star hinavec je bil. Gotovo ni ta umor prvi njegov zločin. Vse življenje je znal s zvitostjo preslepiti vsakega. Vsak se je spominjal navihanih in zvitih zgodbic njegovih, katerim se je ljudstvo nekdaj smejalo, zdaj pa je hotelo iz njih dokazati malovrednost La-palutovo.
Ko je nadorožnik orožne postaje izvedel, kaj se je zgodilo, se mu je čelo nabralo v gube. Poklical je najstarejšega orožnika svoje postaje.
»Težavno opravilo imamo«, je začel; »nikdar ne bi bil mislil, da je med poštenimi prebivalci mesteca Klinija morilec. Osedlajte konja in naglo obvestite sodišče v Makonu. Jaz in orožnik Jasmin bova pa šla na Lapalutov dom ter se polastila morilca.", S
Orožnik je vojaško pozdravil ter rekel:
»Nadorožnik, prav imate.«
Ko je obul velike čevlje in si pripasal dolgo sabljo okoli ledja, je zasedel konja in v naglem diru odjezdil v Makon.
Nadorožnik in orožnik sta se napotila k Lapa-lutu, ki se še ni bil vrnil iz vinograda.
Lapalutova žena je ravno pripravljala južino, ko sta stopila v hišo namesto moža, ki ga je pričakovala, — orožnika. Postala je silno bleda.
»Kje je Lipalut?« je vprašal nadorožnik.
„Odšel je zjutraj kakor po navadi na delo v vinograd", je odgovorila žena vsa zmešana. »Glejte, južina je že zanj pripravljena; se bo kmalu vrnil.«
»Dobro, ga bova počakala.«
rPa, moj Bog! Dobra gospoda orožnika, kaj hočete od njega?«
»To ni vaša stvar; bodemo že njemu povedali.«
Uboga žena je takoj vedela, da je soseda vse izblcbetala in da so prišli orožniki uklenit njenega moža. Ziačela se je tresti po vsem životu.
Lapalut se je zelo lačen vrnil iz vinograda. Ko je videl toliko množico ljudi, zbrano na cesti pred hišo, je takoj uganil, kaj se je zgodilo. Čelo se mu je zgubančiio.
»Nesrečnica, ni mogla molčati", je mrmral.
Ko je šel sredi radovedne množice, je povesil glavo, da ne bi videl jeznih pogledov, ki so bili vanj uprti; slišal pa je besede:
»Ta le je, glejte ga!«
Naglo je stopal do vrat ter jih odprl; toda komaj je vstopil, je zagledal orožnika. Dvignil je kapico, pozdravil nadorožnika, silno presenečen, da se je c glasil pri njem, ter ga vprašal prav uljudno, česa želi.
»Lapalut«, je rekel nadorožnik, »odgovarjajte na moja vprašanja. Ravnokar se nam je naznanilo, da ste vi krivi strašnega zločina.«
Lapalut je pobesil glavo in molčal.
»Oh, dobri gospodje«, je zavpila žena, »moj ubogi mož ni ničesar zakrivil, jaz vas zagotovim.«
Lapalut je srepo pogledal svojo ženo.
»Nesrečnica, molči«, je rekel stemnim glasom; »ti si kriva tega, kar ce zgodi."
Sedel je na stol in skril glavo v predpasnik, da bi zadušil vzdihljeje.
»Lapalut, odgovorite*, je rekel nadorožnik z za-povedujočim glasom. »Ali pripoznate krivdo, zavoljo katere ste zatoženi? Ali je res, da ste ubili ubogega krošnjarja in ga pokopali v vinograd?«
»Gospod nadorožnik, vi ne veste ..."
„Lapalut, odgovarjajte pravilno na moja vprašanja; govorite torej kratko'!"
»Naj bo! Rti je, gospod nadorožnik, da sem ubil in pokopal v vinogradu krošnjarja.«
Žalosten vzklik se je izvil Lapalutovi ženi iz prsi.
»Lapalut«, je nadaljeval strogo nadorožnik »vaSi Fomeščani so vas vobče spoštovali; kako ste mogli v starosti postati zločinec?«
»Gospod nadorožnik . . .«, je jecljal vinogradnik.
»Odgovorite, Lapalut!«
»Glejte, gospod nadorožnik! Krošnjar mi je zaprl pot; jaz sem se mu hotel umakniti, ali on me je začel zasmehovati . . . Kakor sem sicer potrpežljiv, me je vendar takrat jeza zgrabila, in udaril sem ga s tako silo z motiko, da sem ga ubil."
„Potem ste izkopali jamo v vinogradu in ste ga zagrebli?"
„Da, gospod nadorožnik."
»Pripoznal je zločin", je rekel ta orožniku ter del roko na ramo vinogradniku, rekoč:
.Lipalut, t imenu postave vas odvedem v zapor." Lapalutova žena si je iz obupa pulila lase in glasno klicala, orožnika sta pa odvedla moža v ječo. Razburjena množica je jetnika spremljala, kličoč:
„Ropar, še na vislice prideš!"
Drugi so zopet klicali:
„Ob glavo ga bodo dejali!"
Lapalut se je pa togotil nad svojo ženo in nt vse klepetulje v Kliniju in drugih krajih.
(Konce prih.)
Moč sv. rožnega venca.
Bil je ravno tisti čas, ko so se zadobivali odpustki sv. rožnega venca. V veliki mestni cerkvi, ki je bila sezidana na čast Mariji sv. rožnega venca, je bila neznanska množica ljudi. Med drugimi je bil mlad mož, ki je tudi prišel, da bi zadobil odpustke, pa vendar ne z najboljšim namenom. Prišlo je tudi več njegovih tovarišev, ravno tako s slabim namenom, ki so se nastavili po raznih mestih v cerkvi. Videli so tovariša svojega poslednjič ob osmih zjutraj, potem pa ne več.
Že se je približal slovesni vesper (večer), a onega le še ni.
»Morda se je kje zamešal. Mcrda so ga dobili redarji", so se povpraševali tovariši. Iščejo ga dalj časa; končno ga najdejo klečečega pri stranskem altarju, pred podobo čudodelne Marije roženvenske.
„Kaj pa je s teboj ?" ga OBupnjeni povprašujejo.
„Nič", odgovori; „jaz se hočem spokoriti. Zdravi! Odslej hočem rajši Bogu služiti."
„Kaj pa je? Odgovori no!" silijo vanj.
Nekaj časa molči, naposled pa reče: „Tu mi j« danes skazal Bog neskončno usmiljenost svojo. Prisl°
je ečm petdesest ljudi, ki so dalj časa molili Oče naše in ČeSčenemarije. Že so hoteli oditi, ko vseeno ge enkrat molijo znano molitev za največjega grešnika. Ravno tako mi je bilo, kakor da mi bi Bog zaklical: „To si ti! Proč od tukaj, ali se pa zopet k meni povrni! Nisi vreden, da te zemlja nosi, ako te taka ljubezen onih pobožnih ne dane! Celo leto nisi naredil niti enkrat znamenja sv. križa, a ti vse eno molijo zate! Zadnjikrat ti kličem: Ali — ali! —a Pojdite, prijatelji! Jaz nočem biti pogubljen, ker je še čas I Še danes grem k sv. spovedi, potem naj pa ljubi Bog stori z menoj, kar mu je ljubo!"
Velika je moč molitve sv. rožnega venca!
Politični razgled.
Poslanska zbornica je začela 8. aprila zopet z rednim delom; nadaljuje razpravo o proračunu. Na vrsto so prišle najprej obrtne šole. Posl. Povše je stavil važno resolucijo, naj vlada za naravoslovne predmete na pripravnicah namešča tudi v poljedelstvu izvežbane moči, in kjer jc sedaj to nemogoče, naj za to uporablja poljedelske veščake.
Dr. Tavčarjev, kompromis glede celjske gimnazije. Do sedaj so se še vedno dobili ljudje, ki so imeli naše liberalce za narodne. Da pa sedaj dr. Tavčarjev »Slov. narod" hoče, naj se Slovenci umaknemo iz Celja, predlaga namreč v celjski zadevi kompromis z Nemci, to mora slehrnemu odpreti oči. Kakor bomba je udaril ta njegov predlog med vse narodno čuteče Slovenstvo, najbolj seveda med štajerske Slovence. Kaj takega predlagati v naših razmerah je pa že res narodno izdajstvo v pravem pomenu besede. Sedaj mora vsakemu, ki le videti hoče, jasno biti, da je narodnost kranjskih liberalcev le slepilo, samo pesek v oči nerazsodnim ljudem, da so v resnici ti ljudje zatajili in izdali vse, kar spada v program narodne politike in daje njih program edino mednarodna farška gonja, kateri na ljubo so vsak hip pripravljeni izdati svoj narod. Ker so liberalci doma na Kranjskem zvezani Z Nemci, zato se seveda tudi na Dunaju ne morejo sovražiti. Zato je izkuhal »Narod" tako neumno misel. Saj je vendar vsakemu Slovencu jasno, kako treba nastopati v celjski zadevi. Ta zadeva je načelna zadeva vseh avstrijskih Slovanov, tukaj so istotako prizadeti tudi <-ehi in Poljaki, zato ker se ne gre le o tem, ali naj so v Celju slovenske vzporednice, ali ne, ampak tu stojimo pri vprašanju: ali naj je narodna enakopravnost samo na papirju, ali naj nam oholi vsenemški kričači vzamejo, kar se jim bo zljubilo? Zato v tem slučaju ponujati Nemcem kompromis ni samo nespametno in poniževalno, ampak je prava narodna izdaja.
Dr. Pientak, minister xa Poljsko, bo moral iti: tako hočejo kar po sili vedeti nemško-liberalni listi, ker je bil tako »predrzen", da je kot član Koerberjevega ministerstva glasoval za celjske vzporednice, ^e bi to res storil, bi mu gotovo sledil tudi minister za Češko Rezek; če bi vlada to pri-
pustila, bi pa že preveč kazala svojo slabost napram nemško-liberalnemu pritisku.
Posebnega ministra hočejo Nemci. To misel so sprožili povodom boja o celjskem vprašanju nemški kričači. Kakšen naj bi bil ta zastopnik germanskih neodrešencev, o tem sedaj menda še nista edini niti dve nemški stranki. Zato ga pa tudi ne bodo imeli še tako hitro. In ko bi ga jim vlada dala, bi to bil bojni klic za nas Jugoslovane. Češki listi hudo obsojajo to zahtevo; kakor se vidi bodo Čehi resno nastopili proti vladi, če ugodi nemški zahtevi.
Glede izterjevanja potresnega posojila
so dr. Šusteršič in tovariši vložili interpelacijo na min. predsednika kot voditelja ministerstva notranjih zadev in finančnega ministra. Povodom potresne nezgode je država dala oškodovanim posestnikom posojila proti svojedobnemu vračilu po obrokih. Sedaj je prvi obrok potekel. Toda ogromna večina dolžnikov ne more pri najboljši volji izpolniti svojih plačilnih obvez. Zlasti kmet nima v sedanjem času nikakih denarnih sredstev na razpolago. To vsakdo vidi in, če ima srce za ljudstvo, tudi upošteva. C. kr. deželna vlada v Ljubljani pa brez obzira zahteva denar. Razuntega je treba poudarjati, da imajo prizadeti dolžniki večinoma pri vladi vložene prošnje za olajšavo ali odpis. Zato naj bi se vsaj toliko počakalo, da se prošnja reši. To je glavna vsebina imenovane interpelacije, katero dobesedno prinašamo na uvodnem mestu.
Ministerske konference. Ogrski min. predsednik Szcll in drugi ministri so bili na Dunaju, kjer so sc dogovarjali z avstrijskimi ministri zaradi državnega proračuna in zaradi delegacijskega zasedanja, za katerega morajo pripraviti svoj program. Delegaciji sta sklicani za 6. maja v Budimpešto. Glavna predmeta za posvetovanje bota nagodba z Ogrsko in carinski tarif.
Celje in zopet Celje. Celjsko vprašanje je še vedno na površju. In sicer zato, ker program nemške politike v Avstriji zahteva, da se do Trsta zabijejo koli za nemški most. Zato so sedaj, ako kdo samo zakliče »Celje", vsi Nemci pokoncu, pripravljeni na vojsko za čast nemškega naroda, katero baje mažejo ponižne slovenske vzporednice v Celju. To je že vendar smešno! Vidi se, da bi Nemci, če bi te stvari ne imeli, rjoveli zaradi kaj drugega; bi že našli kakšen povod za boj in klic pa zadoščenju za »krivice", ki jih baje trpi nemški narod v Avstriji pod Koeberjevo vlado. Ko je 9. aprila prišel v zbornici na vrsto predlog, naj vlada ustanovi češko obrtno šolo v kakem češkem mestu v okrožju budjeviške trgovske zbornice in nemško obrtno šolo v nemškem mestu v okrožju hebske trgovske zbornice, ter so zanj glasovali obenem, so začeli vsenemški poslanci strašno ropotati in divjati prav kakor za časa obstrukcije; Iro je predsedniku vzel zvonec ter za vrgel ob tla, da se je razpočil. Wolf je kričal: To je budalost, tako skupno glasovanje o češki in nemški obrtni šoli! Na tak način se pri nas čas trati z vednimi narodnimi boji, katerih bi prav nič treba ne bilo, če bi le enakopravnost, katero imamo zapisano v državnih osnovnih zakonih, veljala tudi v dejanju.
Novi tirolski namestnik baron Sch\varzenau se kaže ondotnim Italijanom izredno prijaznega, seveda le zato, da v mescu juniju, ko se snide novi deželni zbor k prvemu zasedanju, ne bo več italijanske obstrukcije. V ta namen hoče vlada najprej popolniti italijanski oddelek na inomotskem vseučilišču, potem pa v Tridentu ustanoviti posebno laško všeučilišče. S tem vladnim načrtom pa neki doslej niso zadovoljni ne Nemci in ne Italijani. Prvi sploh neradi slišijo, da je del Tirolske v laški posesti, drugi bodo pa že bolj veseli, kadar bodo videli svojo željo uresničeno, čeravno ne v Trstu, kakor so sami hoteli.
Jta*por med Italijo in Švico zaradi italijanskega poslanca v Bernu, oziroma zaradi pisave nekaznovanega švicarskega lista proti kralju Umbertu se je tako poostril, da sta obe vladi naenkrat pretrgali diplomatske zveze.
Nemški driavni kancler Biilow se je v Benetkah sešel z italijanskim zunanjim ministrom Prinettijem. Italijani zadnji čas vedno bolj hrepene po zvezi s Francijo in se nekako izkušajo odtegniti trozvezi. To je napotilo Biilovva na italijanska tla. In posrečilo se mu je dokazati Prinettiju, da je sreča Italije edino le v trozvezi, ki se pa ne strinja s francosko vzhodno-azijsko politiko. Potem je Biilovv še prišel mimogrede na Dunaj, kjer se pogovarjal z zunanjim ministrom grofom Goluhovskim, min. predsednikom dr. Koerberjem in bil tudi sprejet pri cesarju. Pri teh pogajanjih se ne gre za trozvezne pogodbe same, ker te so že sklenjene, gre se marveč za gotove zadeve, ki se v pogodbe sprejmo. Med te spadajo med drugimi trgovsko-politiški dogovori in gotove dvorne zadeve. Politiški je že vsa stvar uravnana.
V Belgiji so po mestih velike poulične demonstracije za volivno pravico. Vodijo jih socia-listiški voditelji. Prišlo je večkrat do krvavih pretepov z redarji in orožništvom. Vojni minister je sklical pod orožje rezcrvnike treh letnikov, nadalje 14 pehotnih polkov ter več drugih vstaških čet. Položaj je izredno resen; nastala je očitna revolucija.
Italija tudi nima nikoli miru. Ondi demonstrirajo rezervniki, ker jih vojna uprava ne pusti domov; potrebovala jih bo ta bržkone pri nameravanih ekspedicijah. Vlada vidi resnost položaja, zato daje odredbe, ki bodo pa seve prišle prepozno, ker je že preveč ljubkovala z raznimi socialistiškimi voditelji.
Na Balkanu se zdi, da so vsi narodi v uporu. Poleg homatij v Macedoniji in Albaniji se pojavljajo sedaj resni nemiri tudi na črnogorsko-srbski meji. Naša monarhija in Rusija gledata z nekako skrbjo na te pojave.
Dopisi.
Iz Roba k sv. Vidu. Dragi sosedje! Dne 23. marca smo imeli na Robu redni občni zbor »Hranilnice in posojilnice". Kaj nas to briga? se bo morda kdo zadri prav po hribovsko. Toda le počasi, sosedje; upati je, da boste tudi vi sčasoma toliko napredovali, da boste lahko poročali: o rednih občnih zborih.
Kaj ne naši fari sta si kaj podobni ? V obeh je približno enako število prebivalcev, v hribih sta tudi obe; le — žepe imate Vidovci bolj suhe kakor Ro-barji. Rekli nam boste: »Uboge hvaluže, kaj bi se toliko bahali". Da, mi sc lahko pobahamo in smo prav ponosni na našo »Hranilnico in posojilnico." Le poslušajte, saj vam povemo ob kratkem, kar smo slišali na občnem zboru:
Prometa je imela naša zadruga
1. 1901........K 120,251-38
Izposodili smo .....K 26,762 71
Čebelice so nanesle .... K 46,07206
Čistega dobička.....K 58057
Rezervnega zaklada .... K 96712 Opomniti je tudi, da smo iz dobička kupili naši šoli lepo zastavo in da bode hranilnica letos obdarovala one šol. učence, ki bodo šli nad rujave hrošče pogumno v boj, kakor Buri nad Angleže.
Z izposojili smo gotovo tudi marsikoga rešili iz grdih krempljev oderuhov, mnogim omogočili pot v Ameriko. Amerikanci pa tudi prav pridno pošiljajo denar v našo hranilnico. Ne vemo kje je dobil ribniški novičar vest, da je »denar prenehal k nam zahajati? Ravno narobe; prav sedaj se nas Amerikanci najbolj spominjajo. Denarja imamo preveč. Nič bi ne škodilo, če bi kak odjemalec prišel, ker mu lahko postrežemo z več tisočaki. To bi bil gledal kak »Vidovec" polno škatljo papirnatega denarja — in zvrhan krožnik srebra pomešanega z nekoliko zlatimi cekini.
Vidim vas mahati jo sem črez Iško; pa ne boste dobili nič! In zakaj ne? Prvič ne spadate pod naš okoliš, drugič pomagaj si sam, tretjič vam raje svetujemo, da se obrnete do znane vidovske enajstorice. Dragi bravci! Na prvi pogled boste morda mislili, da so naši »Vidovci" pravi nazadnjaki. Povem vam pa, da niso! Naši sosedje so napredni a — manjka jim voditeljev, ki bi jim kazali — kje in kako naj začnejo ter nadaljujejo. Govorili smo že ž njimi in jim svetovali, pa so nam prikimovali. Le pogumnega se ne čuti nobeden dovolj, da bi se lotil hvaležnega dela. Izgovarjali so se tudi: Kdo bo pa kaj dal v hranilnico, ko še za sol in petrolej nimamo. Če bi imel dobivati obresti le po 4'/2%, rajše dam denar kmetu, ta jih daje po 6%. In, če bi na posodo jemal, bi se mi vknjižili — imeti bi moral poroke in priče; po vrhu tega pa še kaj hitro vrniti!" Tacih in jed-nakih izgovorov polno.
Dragi sosedje: ali res plačujete obresti le P° 6% raznim »dobrotnikom?« — Še po 16$ je premalo! Kolikokrat sedite notri po cele popoldneve, ob nedeljah in praznikih, pri tistih vaših ....." ^r jim praznite kleti, a polnite žep.
zlasti
Ali vas ne jezi ko morate napajati svoje upnike, se jim prilizovati in obljubovati, ter jih prositi, da naj z vami potrpijo i t. d.
Vidovci, ali vas ne izučijo izgledi iz vaših
prvo
vasij! Obrnite se na Strukljevo vas, — na Ravne, Osredek, Lešnjake, Kremcnco, Rud dfovo, Čohovo itd.
Kmetija za kmetijo, družina za družino grejo s culieo v roki s solzami v očeh z lastnih domov s trebuhom za kruhom.
Če se v Ameriko napravljate, morate vole, krave prodati, da imate za pot. Če vam pa posodi kak magnat za pot v daljni svet, morate njemu luknjo zamašiti, ako ravno vam doma družina strada. In če bi imeli posojilnico, ne bi vam bilo treba živine iz hleva dajati, ne tresti se strahu pred ošabneži in sebičneži! In še nekaj: cerkev boste prenovljali, stalo vas bode precej tisočakov. Kaj ne, če bi imeli posojilnico, bi se takoj lože dihalo. O zadrugah ste tudi že mnogo slišali, da kmetom koristijo; a ste zamudili priliko — prespali ste jo! Zakaj se je P. polastil hiše, ki je na taki priliki? Neslo mu bo! In kdo mu bo nosil? Vi sami!
Otresite se starih nazorov, ne poslušajte sebične liberalne enajstorice. Organizujte se, ter storite sklep: „Mi hočemo posnemati druge napredne farane, ki ne ostajajo za duhom časa!" Obljubil vam je neki uplivni mož, da vas pride podučit ako hočete. Zganite se!
Sv. Križ na Murskem polju. (Veselica mladeničev.) Sprejmi tudi Ti, ljubi »Domoljub", od nas kratek dopis, ker zahajaš med nas v precejšnjem številu in Te mi zmiraj z veseljem prebiramo; zato Te prosimo, pripusti nam nekoliko prostora, da Ti razodenemo najimenitnejše stvari.
Veselica, katero je priredilo bralno društvo pri sv. Križu na velikonočni ponedeljek, se je prav dobro obnesla in navzoče občinstvo v vsem zadovoljila. Nastopili so le kmečki fantje, in vsled tega jim gre tem večja čast.
Igra se je vršila na novem odru, katerega je lepo izgotovil L. Loparnik, mizar v Logarovcih, in pobarval ga je Muhič iz Klučarovec s slovensko barvo. Zastor je mojstersko naslikal g. Horvat v Radgoni, z lepo podobo in napisom, ki se glasi: „Vse za vero, dom, cesarja.
V začetku so govorili domači č. g. kaplan J. Mihelič v jedrnatih in pogumnih besedah: O koristi in veliki vrednosti bralnega društva. Posebno so tudi povdarjali vrednost katoliških časnikov in
pa ljubezen, katero naj gojimo do svojega materinega slovenskega jezika.
Precej težke pesmi so peli pevci z veliko navdušenostjo in pogumom, za kar gre g. nadučitelju vsa hvala in čast.
Prvo igro: „Pravica se je izkazala" ki je prirejena kakor nalašč za oder na deželi, so igralci igrali z največjo marljivostjo in pogumom. Igra je povzročala mnogo smeha med, ljudstvom.
Druga igra: „Sanje" je še boljše vspela. Moško so se držali naši mladeniči na odru, kakor da bi bili res glediški igralci, pa niso glediški igralci,
ampak bili so samo kmetski fantje. Navzoči so občudovali naše vrle mladeniče, in izraževali z glasnim odobravanjem svojo zadovoljnost.
Veselica je bila dobro obiskana, in zategavoljo je bila v poslopju velika vročina in gnječa.
Obiskovavcev je bilo črez tri sto. Razun domačih je bilo tudi mnogo iz drugih daljnih krajev. Posebno moram omeniti obiskovalce od sv. Jurija ob Ščavnici, in od sv. Ilja. Za obilni obisk se vsem prav lepo zahvaljujemo in jim sporočimo iz hvaležnosti pozdrav.
Po veselici je bila prosta zabava pri g. Haut-manu tudi dobro obiskana, in zato so še tam priredili „šaljivo poŠto", katera se je tudi prav dobro obnesla.
Tako se znamo mi Slovenci med seboj razveseljevati. Kdor mi pa ne verjame, naj se ob priliki pridruži naši veselici in gotovo je ne bo kar tako naglo mogel pozabiti.
Slovenski novičar.
Pogreb kardinala Missia v Gorici je bil veličasten. Iz vseh slovenskih krajev je prihitelo ljudstvo s svojo duhovščino k pogrebu. Navzoči so bili poleg mnogih cerkvenih dostojanstvenikov škofje dr. Jeglič, dr. Mahnič, dr. Kahn, dr. Flapp in opat iz Tancenberga. Sprevod je po Gorici vodil dr. Flapp. Društvene zastave so bile prepovedane, vendar so mnoge slovenske deputacije nastopile s slovenskimi znaki. K pogrebu je došlo tudi mnogo katoliškonarodnih poslancev na čelu jim dr. Šusteršič, Goriški župan je izdal poziv za črne zastave. Truplo kardinalovo so od stare nadškofijske kapele do stolnice nosili duhovniki. Po cerkvenih opravilih so krsto položili v voz in sprevod se je med špa-lirjem vojakov pomikal do trga Goriščeka, kjer se je razšel. Truplo so odtod peljali na sv. Goro, kamor je pokojnega kardinala spremljalo mnogo duhovščine in slovenske deputacije. Na gori, v svetišču Marijinem, ga je pokopal škof dr. Jeglič, poslovivši se od njega v ginljivem slovenskem govoru. Napis na kardinalovem grobu bode jako priprost in se bo glasil: »Cardinalis Jacobus Missia". Čuje se, da v poletnih dneh priredi slovensko ljudstvo veliko romanje na sv. Goro in na kardinalov grob pod vodstvom svojih poslancev, županov in društev.
t P. Ladislav Hrovat, c. kr. gimnazijski profesor v pokoju, sloveči slovenski pisatelj, je umrl dnč 15. t. m v Novem mestu po dolgi bolezni. Bil je rojen 1. 1825 v Zgornjem Tuhinju. Ljudske šole je izvršil v Kamniku, šest latinskih šol v Ljubljani, potem pa 1. 1845 stopil v frančiškanski red. L. 1849 je bil posvečen v mašnika. Po dokončanih študijah so ga predstojniki poslali na Dunaj in marljivi pater je 1. 1854 že naredil preskušnjo iz jezikoznanstva. Na to je prišel kot profesor na novomeško gimnazijo, katero so do 1. 1870 preskrbovali izključno le Frančiškani. Budil je v gimnazijalcih veselje do slovenskega materinega jezika, spisal veliko učenih razprav in knjig, zlasti „slov. latinsko slovnico". Učil je 36 let na gimnaziji ter bil za zasluge od presvetlega cesarja odlikovan z zlatim križcem s krono. Bil je pa p. Ladislav tudi vnet duhovnik, silno goreč
v spovednici do zadnjih let. Bodi mu lahka slovenska žemljica, katero je ljubil z iskreno ljubeznijo, Gospod pa naj mu dži večni mir in pokej!
Novi župniki. Župnija Lipoglav je podeljena tamošnjemu župnemu upravitelju Janezu Godcu, župnija Žalina Ludoviku Schiffrerju, župnija Sodražica pa dosedanjemu župniku v Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem Janezu Čebašku.
Imenovanje. Cesar je imenoval profesorja na bogoslovnici v Mariboru čast. g. Martina Mateka, kanonikom lavantinskega kapitelja.
Novomašniki iz tretjega bogoslovnega tečaja (presbiterj.) so to lito doslej odločeni gospodje: A h a č i č. Matej od sv. Ane pri Tržiču, D r o 1 c Martin iz KraSnje, Kmet Miha iz Št. Lovrenca, Kozina Janez iz Ribnice, Logar Jcsip iz Metlike, P e č ar i č Martin iz Metliko, P o d 1 o g a r Leopold iz Škccijana pri Turjaku, Pire Josip iz Velesovega, Š t r a j h a r Janez iz Sp. Tuhinja, Š tu-1 a r Martin iz Metlike.
f Matija Torkar. Dnč 29. marca je umrl na Raki po dolgi mučni bolezni č. g. Matija Torkar, bivši župnik v Košani in slovenski pisatelj, sedaj živec v pokoju na Kaki. Pokojnik je bil rojen v Zaspu 27. febr. 1832, v mašnika posvečen 1. avgusta 1864. Naj počiva v miru!
Umrl je 12. aprila v Ljubljani g. Jožef Lampc, c. kr. vodja zemljiških knjig v pokoju, v starosti 70 let. Služboval je v Ilirski Bistrici, Novem mestu, Zatičini in Kočevju in živel zadnja leta v pokoju v Ljubljani. Bil je starejši polbrat rajnega kanonika dr. Frančiška Lampeta in oče dr. Evgena Lampeta. Naj v miru počiva blagi pokojnik!
Vizitaci,o ljubljanskih župnij in podružnic so izvršili knezoškof pretečeni teden, razun stolne, ki pride majnika na vrsto. Posebno Šišenčanje so škofa sijajno sprejeli. Postavljeni so bili v Sp. Šiški trije slavoloki, hiše so bile okrašene z zastavami. Pozdravili so knezoškofa občinski odbor, požarna bramba, šolska mladina in veliko ljudstva. Čast Si-šenčanom! V cerkvenem govoru je Presv. omenil potrebo samostojne župnije v Šiški.
Monsflr. dr. Nagi — tržaški škof. Poroča sc, da je imenovan tržaškim škofom monsgr. dr. Fr. Ksav. Nagi, dosedaj rektor „Animae" v Rimu, rodom Nižjeavstrijec, duhovnik Št. hipolitske škofije. Monsgr. dr. Nagi. je bil rojen na Dunaju 1. 1855, v mašnika je bil posvečen leta 1878. Pozneje je postal pravi c. kr. dvorni kaplan, dnč 16. dec. 1887 ga je pa cesar imenoval za ravnatelja Avguštineja na Dunaju. Leta 1889 je prišel za rektorja v „Animo" kot naslednik za linškega škofa imenovanega dr. Doppel-bauerja. Pravijo, da novi škof dobi pomožnega škofa slovenske narodnosti, in da se na
tržaškem namestništvu za to mesto imenuje monsgr Martellanz.
0 priliki dvestoletnice ljubljanskega ursulhskega samostana se bo obhajala v cerkvi sv. Trojice slovesna tridnevnica, in sicer: v petek 18. in v soboto 19. aprila bo ob '/,6. uri zjutraj slovenska pridiga (preč. gospoda kanonik dr. Andrej Kari in in mil. gospod generalni vikar prelat Janez F lis), nato sveta maša z blagoslovom; ob 10. uri slovesna sveta maša. Ob '/a7- uri zvečer bo nemška pridiga (preč. g. 1'. Emil Volbert, T. f ), potem litanije z blagoslovom. V nedeljo 20. aprila bo zjutraj ob 6. uri sveta maša z blagoslovom. Ob 9. uri slovenska pridiga (prevzv. g. knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič), potem pontifikalna maša; ob '/,7. uri zvečer bo nemška pridiga, litanije, zahvalna pesem in blagoslov.
Pri občinskih volitvah v občini Kžiše pri Zagorju ob Savi je zmagala katoliško-narodna stranka. Naši so se prav vrlo držali, udeležili so se polnoštevilno volitve ter pokazali združenim liberalcem in socijalnim demokratom, da je „ajmoht" še pretrd, da ga liberalci in socijalni demokrati še ne morejo pohrustati.
Shod na Žalostni gori cvetni petek je bil tako obiskan, kakor že mnogo let ne. Nad 500 pobožnih romarjev je prejelo sveto obhajilo. Tudi novi letni sejem v Preserji je bil pri tej priliki prav dobro obiskan. Živine jc bilo mnogo in tudi kupcev je bilo precej. Drugi sejm bode 28. t. m. in se kupci, kakor prodajalci z nova opozarjajo. Živina iz naših krajev povsod prav dobro uspeva, zato zelo radi hodijo kupci v naše kraje kupovat. Zanimanje za sejme je v celej okolici in obeta sejm 28. t. m. prav dobro obiskan biti.	L.
Velik ogenj in zahvala. Dne 10. t. m. okolo poldne pričelo je na pašnikih vasi Trnja goreti, ki so zarašeni s cerovim in borovim drevjem — vmes sc nahajajo tudi hojke in smreke. Na kak način jc ogenj nastal, po nesreči ali zlobni roki — se ne vč. Ker je pašnik od vasi s/4 ure oddaljen, in so bili ljudje na delu, se ni moglo ljudi dobiti, da ogenj gase. Ogenj je precej izdatne škode napravil, ker je zgorelo 5—6 oralov z drevjem obrašenega sveta. A bil bi ogenj napravil velikansko škodo — ker ogenj se je po suhi travi in listju naglo širil. Ali zahvaliti se je previdnosti in pomoči od strani gosp. 1. Presel-a, gojzdsrja si. deželne komisije za pogoz-denje Krasa — kateri je imel svoje delavce — okolo 140 ljudi, ki so na nasprotni strani, na »/4 ure oddaljeni gori sv. Trojica, borove sadike sadili, s katerimi je prihitel na lice mesta, da so naglo se razširjajoči ogenj pogasili. Za kar se istemu od strani županstva izreka iskrena zahvala, in se kot
vesten in previden uradnik priporoča njegovi višji oblasti. — Županstvo občine Sv. Peter na Krasu, dne 11. aprila 1902. Franc Margon, župan.
Slovenska zmaga. Ker so bile zadnje obč. volitve v D e v i n u ovržene, so se vršile nove. Zmagala je slovenska stranka v vseh treh razredih vkljub silnemu pritisku Lahov. Žalostno je bilo gledati na strani Lahov lepo število Slovencev.
V	Vipavi je umrl g. Josip Cotič bivši posestnik svoj čas sloveče gostilne „Pri Malnerji«. Trpel je hude bolesti, a bil vedno udan v božjo voljo. Previden večkrat v bolezni s sv. zakramenti je 831etni starček mirno v Gospodu zaspal. Vsi njegovi otrcci imajo pošten kruh, dasi ni bil premožen. On je naredil tudi prostore za čitalnico. Priporačamo ga vsem znancem in prijateljem v molitev in blag spomin. N. v. m. p.!
f Aleš Bergant. Iz St. Jurija pri Kranju se nam poroča, da je v nedeljo 6. t. m. ob pol 11. uri umrl ondi na svojem posestvu g. Aleš Bergant. Pokojnik se je po dovršenih gimnazijskih študijah posvetil kmetijstvu. Doma je prevzel po svojem očetu ogromno posestvo, na Duuaju pa je obenem obi-skaval predavanje na višji kmetijski šoli. Pred dvemi leti je vstopil kot uradnik pri ^Gospodarski zvezi" v Ljubljani, kjer je kot sotrudnik »Narodnega Gospodarja" mnogo pisal o umetnih gnojilih in zboljšanju njiv in travnikov. Tudi članki o mlekarstvu so največ potekali iz njegovega peresa. Posebno pa je ljubil svojo rodno vas; veselje je bilo gledati, kako je navduševal posestnike za napradek v kmetijstvu; tudi sam je doprinesel marsikatero žrtev, da bi jim praktično dokazal korist svojih nasvetov. Bil je več let predsednik šenčurske kmetijske podružnice. Bolezen, ki ga je več let nadlegovala v grlu, Bi je nakopal pri vojakih, dokler mu ni neizprosna smrt pretrgala niti življenja, polnega upov in idej. Spolnil je komaj 30 let. Blag mu bodi spomin!
Duhovniška vest iz Amerike. G. g. Franc J. A ž b e, pred kratkim v Ameriki posvečeni slovenski duhovnik, je bil nameščen v Lebanonu pri nemško-an-gleški cerkvi Matere Božje za duhovnega pomočnika. K ti cerkvi spada kakih osemsto Slovanov — Slovakov, Hrvatov in kakih 70 Slovencev.
Nova slovenska cerkev in šola v Ameriki. Milosti. elevelandski škof Ign. F. Ilorstmann je dal Slovencem v predmestju Navvburghu navodilo in dovoljenje, da si sezidajo novo cerkev in šolo skupaj v enem poslopju in sicer iz opeke. Stala bo okrog 10.000 dolarjev in se takoj prične z delom.
V	Postojni sedaj jamo razsvetljuje 36 obločnic po 1400 sveč in 950 žarnic (10,200 sveč), torej skupno za 60.600 sveč, aH za 37.000 sveč več nego doslej. Stroški za napravo nove luči znašajo 160.000 kron.
Prizor v jami je sedaj nepopisen. Nihče, komur je to mogoče, naj o binkoStnih praznikih ne zamudi prilike, da si ogleda postojinsko jamo v vsej njeni krasoti.
Dopolnilne volitve na Goriškem. V Furlaniji je bil izvoljen deželnim poslancem semeniški profesor dr. Kaidutti, ki je rodom beneški Slovenec.
utopljenka. Mrtvo so našli v Krki pri Zagradcu posestnico Alojzijo Hočevar iz Velike Leze. Pogrešali so jo že od meseca februvarija.
Umrl je v Viču pri Ljubljani 18 pr. m. g. Andrej Marinko, posestnik in župan na Viču za vročinsko boleznijo, previden s sv. zakramenti. Bil je strogo krščanskega mišljenja, pravičen, skrben in vnet, zategadelj so ga spoštovali in ljubili vsi občani. Bil je izobražen v obeh jezikih in sam je vodil obč. pisarno in vsa zadevna opravila. Za njim bo žalovala cela občina.
Novo velikansko industrijsko podjetje snuje nek konsorcij, ki hoče izrabiti moč Save med Medvodami in Tacnom za elektriško silo. Načrt je izdelal nadinženir g. Žužek. To podjetje bi tudi Ljubljano preskrbljevalo z elektriko. Obstoječa mestna elektrarna bi bila za rezervo. Od Medvod bi voda do turbin v Tacnu tekla po 4000 m dolgem kanalu in tod zopet nazaj v Savo. Preostanek elektriške moči se utegne porabiti za elektriško železnico na Šmarno goro. Stroški so proračunjeni na dva milijona K. Doba zaprošene koncesije bi trajala 90 let.
Požar. Na Goleku pri Leskovcu so pogorela gospodarska poslopja posestnika Alojzija Baznika. Zgorela je tudi obleka in žito. V kleti je bil sod poln vina; izteklo jc 30 veder. Zažgal je domač otrok.
Ogenj v Gozdu. V gozdu barona Wamboldta blizu Novega mesta sta zakurila dva cigana in provzročila 200 kron škode. — Na dosedaj neznan način je ogenj na Nanosu provzročil 600 kron škode, ker je uničil več nasadov. — Nad en ar gozda je pogorelo v gozdu blizu Peščenjaka pri Dedendolu, kjer sta zakurila kočarica Ana Petrič in njen sin. Gasit je prihitela tudi požarna bramba iz Višnjegore.
Povest Reveža. Kot krepak mož je šel Ivan Kučan v Kairo, kot slepec se je povrnil domov. Pri eksploziji dinamita je zgubil roki in oči. Nek odvetnik se je zanj zavzel in revnemu Kučanu se je pripoznala odškodnina. Požrtvovalen prijatelj se mu je ponudil, da stori korake, ki so potrebni, da se mu odškodnina izplača. Kučan mu je podpisal nek papir in njegov požrtvovalni prijatelj je prišel nazaj z veselo vestjo, da je dobil 5000 frankov odškodnine. Kučan mu je hvaležno odštel za trud 100 gld. Njegov požrtvovalni prijatelj pa je sedaj nakrat pričel veselo živeti in poplačal je vse dolgo ve.. Ne-
katerim je vsled tega postal sumljiv in dognali so, da je ta požrtvovalni prijatelj slepega reveža, Pavel Kvaternik iz Meje, dobil za Kučana odškodnine 5 0.000 frankov, a izplačal mu je samo 5000 frankov, ostalo je slepemu revežu poncvcril. Pavla Kvaternika so aretirali.
Slovenski misijonarji na Kitajskem. V jeseni sta odšla kakor smo takrat poročali, dva slovenska frančiškana v misijon na Kitajsko. Sedaj sta pisala v domovino: .Srečno smo prišli na določen kraj v mesto Vučang, 10 minut od mesta Hankow. V Vu-čangu imajo škof svoj sedež a v Hankovu je pro-kuratura za naš misijon. Škofovo stanovanje je precej prostorno, (tukaj tudi mi stanujemo), tudi cerkev je čedna in velika. Tik cerkve stoji semenišče za kitajske klerike, katere podučujejo naši patri frančiškani. Na nasprotnej strani je kolegij, katerega vodijo francoski šolski bratje; ta zavod obiskujejo tudi paganski dečki. V bližini nahaja se še majhen zavod za uboge deklice kitajske, v katerem so samo tri redovnice. Ljudstvo je tukaj prijazno in mirno; zrak ugoden, tudi mraza ni prehudega; ravno, ko to pišem začelo je malo snežiti. — Odišlo nas je semkaj v misijon 5 patrov in 3 bratje frančiškani, ki smo se zbrali v laški Genovi. Priporočava se v molitev vsem ljubim Slovencem: O. Baptist in brat Urban, slovenska frančiškana na Kitajskem.
Za smeh in kratek čas.
Mož-beeeda /"ena (možu, ki pride pozno domov:) „Ali mi nisi obljubil, da pojdeš precej po večerji spat." — On: „Ljuba moja, saj že nisem večerjal. Ko odve-čerjam, pa pojdem. Jaz sem mož-beseda!"
Lovska. A: „Prej ste trdili, da zato nič ne ustrelite, ker imate krivo puško; sedaj ko imate novo, pa tudi nič ne zadenete!" — „B: „No, sedaj menda pa zajci krivo teko!"
Uganka Križ.
(Priobčil Burski.)
»oglasnik žužkojed morsko gibanje opica častnik
sesavec vročih krajev del voza strupena žival reka v Bosni žensko ime človeška usoda rokodelec domača žival del kolovrata
Ko že na mestu bo vsaka, Beri po sredi, dobil boš junaka !
Besedne uganke.
I.
Samo če premiče se Na ples kolesa kliče le; Ce s »k« začneš besedo to, Zapoje ptica ti sladko; In »a« na rep obesi ptici Joj, to pa nosi smrt cvetlici.
II.
Prvo reka je velika, Drugo pokrepi bolnika; Zveži s črkico oboje, Vsakmu narodu je svoje.
Rebus
SO Y (i)
Rešitev ugank v zadnji številki. Besedne uganke. I.
f kardinal Missia
II.
1	e	1	k	a
m	1	e	k	0
J	0	s	i	P
c	e	k	i	n
k	r	0	n	a
k	a	v	k	a
s	t	e	n	a
		c		
Josip Leskovec
Obe so rešili: Rozka Žarko v Široki Seti pri Vačah, Anton Zupin v Ljub\jani; Josip Grum, Filip Merjašič, Fran Starman, Jožef Jaklič, Jožef LuschUtzky in Fr. Bartol, dijaki v Ljubljani; Ivana in Margareta Šubič, učenki v Sarajevu; Ivan Košar v Sv. Juriju na Ščavnici; Rozka Golliv Ljubljani; Jožef Šink, v Škofji Loki; Anton Melik v Črnivasi; Janez 1'latiša v Škofji Loki; Ivan Fatur na Rakeku; Fridelin Blumer in Anton Stenovc, fanta v Št. Pavlu pri Preboldu; Mara Smole, Slava Smole, Marica Tavčar, Evgen Svili^oj, Josip Šenica, Josip Klemene, Janko Osejj in Kajetan Stra-necky v Ljubljani; Konrad Ažman v Kropi; T. Fnihlich v Boh. Srednji vasi; Anton in Janko Strgar, cerkvenik in čebelar v Roh. Bitnjah; Zvesti bravci ^Domoljuba" v Ljubnem na Gorenj.; Pavel Lavrič in Joz. Molek, dijaka v Novemmestu; Jož. Hrovat, učenec v Novemmestu; Ida Bobnar, Iv. Rezelj, Jos Gole, Mih. T mažič, Iv. Medle in Al. Dular v Mirni peči; Boštjanov Franc na Kožljeku pri Cerknici; Andr. Dolinar v Škofji Loki; F. Vavpotič v Tunjicah in Max. Zabavnik v Košišah pri Kamniku; Ign. Cuderman v Tupaličah pri Kranju; AL Jakoš in Ant. Žitnik, vojaka pri J lovskem polku; Slavko Povše v Krajih pri Dolih; Jos Kern, tes.mojster v Komendi; Iv. Marolt in Jern. Jaklič v Poznikovem pri Vel. Laščah; Mar Sila v Trebnjem; Rud Kreč v Dolu pri Ljubljani; Avg. Kozniček in Miei Opara v Gor. Ponikvah pri Trebnjem; Jul. Murnik, Dorica Kalinova in Ana Vidrih v Vipavi; Fr. Koncilja v Podgradu pri Dolu; Iv. Dolinar, Fr. Cankar, Fr. Klemenčič in Jan. Oblak, pevci v Lučinah; Jan. Avguštin v Ketečah pri Šk. Loki, Andrej Porenta v Virmažah; Franja Wolgemuth v Grencah, Ivana Valand, Micka Ranzinger, Micka Vovk, Andr. Jalen vsi v Hlebcah pri Lescah; Sestrice Keršič v Podbrezjah; Fr. Golob, Jos. Poljan in M. Kambič, dijaki v Novemmestu; Jerica VreČek v Ljubljani; Ivana Stanonik v Gradcu; Rozalija Zupančič v Dednem dolu pri Višnjigori; Jakob Logar in Pavel Stanonik v Horjulu; Fr. Bregar v Lešah nad Savo; Fr. Keželj, lončar v Komendi; Stef in Fra-nica Lovšin, Ribničana v Biiheimkirchnu na Avstr.; Franč. Štefe, šivilja in nje bratec Jožef pod Storžičem; Martin in Mat. Sirnik in Jak. Kogovšek v Dravljah; Jožef Žagar v Škotji Loki; Frani Vilfan na Pristavi pri Loki; Ivana An-tonič in Alojzij Palčič v Pudobu pri Ložu; Anton Kač. fant v Št. Pavlu pri Preboldu; Pavlina Gerže v Sušju pri Ribnici; Jedert Burja v Prikrnci pri Moravčah, Josip Urbanga v Podbrdu pri Moravčah, Jan. Subelj, Ign. Mrhar, Jak. Semen in Fr. Logar v Savnah: Oroslav Rajšter na Paki pri Saleku; Florijan Ograjšek v Šmartnem pri Ce\ju; J. V. na Jami; Vid Ambrožič in Al. Hočevar na Škrjančem pri Mirni; Karol in Tončka Odlazek na Veseli gori pri Št. Rupertu; Verbič Matevž v Kosezah pri Vodicah; Janez in Jedert Petraš v Gor. Gorjah; Andrej Pagon v Poljanah pri Cerknem; Amalija Pirš. posest hči pri Sv. Jerneju; Andrej Makovec v St. Vidu pri Cerknici; Val. in Pavel Sušnik na Breznici nad Sk. L.; Jan. Gorenec v Gor. vasi pri Šmarjetu; Jernej Lamovšek, km. fant v Št. Janžu; Ivan in Frančiška Cotman v Domžalah; Frančišek in Ivanka Bidovec v Zalogu pri Goričah; Katinka jakše, dekle iz Roba; Jak in Neža Simončič v Ručelni vasi pri Črnomlju; Gothard Zupan, agent v Dobu; Toma Stili-novic, ka.icelista kr. sudbenog stola u Osieku; Reza Zupančič, šivilja v Dednem dolu pri Višnji gori; Ign. in Kristina Prelogar iz Praproč pri Pungertu; Rezika in Micika Podgorelec dekleti v Šalovcih pri Središču; Jos. Zupan na Selu pri Ljublj; Ant Šraj in Mih. Turek, fanta v Topolu pri Blokah; Franc Jeglič iz Podbrežja; Jožef Erbežnik Podre-berce na Koroškem; Rozalija Murnik in Frančiška Glavan iz Vel Lašč; Ivan Zobec jun. v Hrovači pri Ribnici; Jož. in Mar. Zupančič v Biški vasi pri Mirni peči; Ign. Mihelčič in Jak. Zupančič, fanta v Dednemdolu; Franjo Strle čevljar v Markovcu; Jak. Hočevar, Jos. Stupica, Maks. Gruden, Fr. Šulgaj, Aloj. Adamič, Mazi Vilko, Franc Japelj, Ivan Zobec, Jak. Širaj, Prostoslav Erjavec, Franc Rozman in Zvonko Česen, dijaki v Ljubljani; Ivanka Tanovih v Loškem Potoku; Vekoslav Levstik v J. pod Sv. Gregorjem; Ra'ivoj Adamič v Andolu pri Sv. Gregorju; Vekoslav Spehek v Hojčah; Ivana Hribar v Beču Tuhin. dol.; Fr. Borec, Val. Koželj in Mat. Škrjanc iz Šmarce pri Kamniku; Andrej Pagon v Poljanah pri Cerknem; Fr. Zore, Fr. Kane in Ant Jančič v Dravljah; Rok Kunovar, Al. Berlič in Fran Rožanc v St. Vidu nad Ljublj,; Janko in Ant. Schiffrer v Žabnici pri Sk. Loki.
WT Prihodnja številka »DOMOLJUBA" izide dne 1. maja 1.1.
na
obriti xl»o
»Ljudske posojilnice registrovane zadruge z neomejeno zavezo" v Ljubljani, ki se vrši dne 28. aprila 1902. L ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih, Kongresni trg štev. 2.
Dnpvni rpri' 1 Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva, 3. Sklepanje o potrditvi računa. 4 Sklepanje o porabi dobička. JJilu IGU. 5. Volitev nadzorstva petero članov. 6. Dopolnilna volitev štirih udov načelstva.® 7. Slučajnosti.
Denarni promet za leto 1901.
I
s
e J e ««»
Kron
m. C Jkc M.
Kron
Račun opravilnih deležev: Vplačila . .
„	hranilnih vlog: Vloge ....
„	tekoči A: Vloge in vzdignen naložen denar
„	tekoči B: Vloge......
„	posojil: Vrnena posojila . . .
„	tekočih posojil: Vrnena posojila .
„	efektov: Prodani efekti ....
„	menic: Plačila.......
*	nepremičnin: Sprejcmki ....
„	pro diversi: Kazni sprejemki . .
„	pristopnine: Vplačila.....
„	posojilnih obresti: Plačila . . .
„	obresti tekočih posojil: Plačila
„	tekočih obresti A: Prejete obr. od nalož. denarja
„	efektnih obresti: Prejete obresti .
„	zamudnih obresti: Prejete zamudne obresti
„	meničnih obresti: Prejete obresti
„	upravnega prispevka: Prejemki .
Gotovina v blagajni začetkom leta 1901
800	—
2,553.716	68
5,567.288	82
1,411.174	30
512.752	49
499.801	63
100.870	65
548.503	80
14.644	83
245.172	57
200	
138.771	74
99.459	54
76.923	93
5.788	45
2.005	88
11.576	94
6.180	72
37.883	28
11.833.516 25
Račun opravilnih deležev: Vrneni deleži.....
hranilnih vlog: Vzdignene hranilne vloge . . tekoči A: Vzdig. vloge in nal. denar pri raznih zav.
„ tekoči B: Vzdignene vloge.......
„ posojil: Izplačana posojila . .'......
„ tekočih posojil: Izplačana posojila v tek. računu
„ efektov: Nakupljeni efekti ........
„ menic: Kskomptovane mcnicc......
nepremičnin: Plačila in investicijski stroški
„ pro diversi: Razna izplačila.......
„ pristopnine: Vrnena pristopnina......
„ obresti hranilnih vlog: Izplačane obresti . . .
„ posojilnih obresti: Vrnene obresti.....
obresti tekočih posojil: Vrnene obresti . . . tekočih obresti A: Izplačane obresti .... „ tekočih obresti B: Izplačane obresti .... „ meničnih obresti: Povrnene obresti ....
„ inventarja: Nakup inventarja.......
„ davkov in pristojbin: Plačani davki in pristojbine
„ dividend: Izplačana dividenda......
„ upravnih stroškov: Izdatki.......
Gotovina v blagajni koncem 1. 1901 ......
Sprejcmki Izdatki
Denarni promet:
K 11,795.632-97 . t 1.763.978 23
64	—
1,853.949	84
6,387.505	38
703.472	18
1,146.645	09
682.720	—
786	50
664.899	77
29.519	50
242.787 2	39
13.660	91
539	38
2.518	48
311	79
412	21
163	48
110	—
5.356	39
170	—
28.383	94
69.538	02
U .833.516	25
k 2.1.559.61 1.20
	K	vin.	K	vin.	«- «■ ■ « K		vin. K		vin.
Račun tekočih obresti A: izplačanih „ obresti hran. vlog: izplačanih . kapitalizovanih...... „ tekočih obresti B: izplačanih kapitalizovanih...... „ inventarja: 10% odpisa . . . „ davkov in pristojbin .... „ upravnih stroškov..... „ bilance: čisti dobiček ....	13.660 240.122	ji 91 59 ;	311 253.783 54 262 619 5.356 28.383 20.382	79 50 47 78 39 94 22	Račun posojilnih obresti..... obresti tekočih posojil .... tekočih obresti...... „ efektnih obresti ...... zamudnih obresti			162.780 96.389 76.923 10.372 6.245 2.005 6180 198 421 1.582	64 i 42 93 07 42 88 72 91 10
	412 53.850	21 : 26							
		;			„ upravnega prispevka . . . . „ pristopnine........ „ nepremičnin ....... v efektov, kurzna razlika . . .				
■ 1			363.100 09					363.100 | 09 |	
1					! !| I 1 *				
Račun bilance z dne 31. decembra igoi.
□D R» t		1 K	vin. 1	K	vin.	JHL redit		K	vin. K	vin.
Račun	posojila: na vknjižbo .... na poroštvo in zastavo . . .	2,564.989 793.936	93 89	3,358.926	82 j	1 Račun n	glavnih deležev...... opravilnih deležev.....		4.200 5.132	—
i>	tekočih posojil...... tekoči A: naložen denar, stanje menic.......... efektov......... nepremečnin .......			2.030.078 1,928.945 251.520 54 527	48 ; 84 13 45	»	hran vlog: stanje K 6,048.135 87 kapit. obresti „ 240.122 59	6,288.258	46 i	
n 71 y>		220.692	83			rt »	tekoči A........ tekoči B: stanje K 1,521.185" 13 kapit. obresti „ 53.850"26	5.507 1,575.035	26 39 7,868.801 - j	11
	odračunani dolgovi . . . .	12.188	—	208.504	83		posojilnih obresti: predpl. obresti od posojil na vknjižbo . . predplačane obresti proti poroštvu in zastavi ....		jj	
n n	pro diversi........ inventarja........ posojilnih obresti: zaostale obresti od posojil na vknjižbo . zaostale obresti od posojil proti poroštvu in zastavo . . .			9 966 5.578	54			7.954 3.050	37 j| 11.004	37
		41.320 6.127	84 53	47.448	37	m rt n	obresti tekočih posojil . . . meničnih obresti..... rezervnega zaklada..... razpoložnga zaklada ... posebne rezerve za zgube . . zgube in dobička.....		3.282 2.447 82 5.557 22.864 i' 22.808 20382	91 47 50 52 V, 90'/. 84 V« 22
n n ■ rt	obresti tekočih posojil .... efektnih obresti...... blagajne.........			726 803 69.538	20 17 02	n n n •n				
				I 7.966.563	85				7,966.563	85
			1! -1						l " 1	
V Lj u b 1 j a n i, dne 11. aprila 1902.	Za načelstvo:
Dr. Iv. ŠusferJIČ, načelnik.	Josip Slika, Odbornik
• V smislu §§ 17 in 27 pravil izstopijo letos naslednji udje načelstva: Karol Kauschegg, Ivan Krcgar, Karol Pollak, dr. AleS UsenlcnilC.
Loterijske srečke.
Dunaj.	12.	aprila	26	6	19	18	t
Oradee.	12.	aprila	78	18	8(i	83	18
Llue,	5.	aprila	75	1!)	82	52	54
Trsi	5.	aprila	68	29	52	11	SI
Tržne cene v Ljubljani
od dnč 6. aprila do dnč 12. aprila
Goveje meso I. v. kg
>	» II. » »
>	» III. » » Telečje meso . > Prašičje > sveže >
>	» prek. » Koltrunovo meso » Mulo . . . . » Surovo maslo . » Mast praiičja . > Slanina sveta . >
>	prek&jena »
Salo.....»
Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Smetana liter . . Med . . . . kg Krompir ...» Piščanec ....
Golob.....
Raca.....
Gos......
K	h
1	1 30
| 1	10
! i	—
i	40
l	70i
1 2	—
1	_
2	50
2	40
1	50
1	40
1	60
1 1	30
_	6
_	18
_	80
1	20
1	60
—	40
-	—
PSenična m. 100 kg. Koruzna » » » Ajdova » » » Fiiol, liter . . .
Grah,.....
Leča, » . . . .
Kaša,.....
Ričet, » . . . . Pšenica . 100 kg Rt . . . » » Ječmen . » » Ovei ■ . » » Ajda	» »
Proso, belo, • » > navadno > » Kornta . . » » Krompir . » » Drva, trda, sefenj
» mehka, » Seno, 100 kg . . Slama, » » . . Stelja. » » . .
iirnr
32' -ii; 27 60 30 50 25 20
21 40 16 14 80 17 -
14	40
15	60 14 — 12 40
4 20 7. (50 5' 50 8 7
(ir.iTT octvutits
HERBABN1 -je v podfosforn&sto-kiBll
Apatao-ž@Itzm sirup.
Ta 32 let z največjim uspehom rabljeni prani alrap raztaplja alaz, upokojuje kaielj, pomanjinj« pO t, daj« slast do Jedi, pospeiuje prebavljanje in radii noat. telo Jadl in krapi. Železo, ki je v sirupu ▼ lahko ■i prisvajajoči obliki, je jako koristno za narej sinja krvi, raztopljive foaforno - apmana soli, ki so v njem, pa po-sebno pri slabotnih otroolh pospeiujejo narejenje koattj.	434 (20-13)
Oaaa steklenlol l. (Id 25 kr. — 2 K 60 h, po polt! 90 kr. — 40 b v«6 za zavijanja.
Prosimo, da se vedno izrecno zahteva Herbabny-Jev apneno - telesni airnp. Kot inak izvora se nahaja v steklu in J| na zamašku ime, ,,Harbabny' stisnjeno z vzvišenimi črkami in aosi vsaka steklenica polegstoječo uradno registrov, varstveno znamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti. Osrednje skladišče
Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VH.fl, Kfelserstrasse 73-76.
V	zalafl sksr« v vsak lekarask aa Diaaja, v Ljubljani la druga'.
V	zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v LJubljani: A. Mar-detschl&ger, Gabr. Piccoli, Ubald pl. Trnk6czy, J. Mayr; Celje: O. Schwarzl A Co„ M. Rauscher; Reka: F. Prodam G. Prodam, A. Schindler, Ant. Mizzan; Breza: G. Els&sser, 8ovodenj: F. Kordon; Celeveo: P. Hauser, P. Birnbacher. J. Kometter, V. Hauser & R. y. Hillinger; St. Vid: C. Schiebl, Trbiž: J. Siegl; Trat: C. Zanetti, A. Suttina, A. Filippi, J; Serravallo, E. pl. Leitenburg, P. Prendini, M. Ravasini; Beljak: Jobst & Schneider, L. Assmann; Črnomelj: F. Haika;
Velikoveo: J. Jobst; Voliperk: J. Huth.
ŽMUUliS M^SABHV
Mlin v nggem
Anton UrSič v Št. Vidu pri Vipavi odda svoj mlin s petimi tečaji, stopami za čreslo, strojem za ječmen, prostornim stanovanjem, vrtom in skladnem po J ugodnimi pogoji v najem. fi5 2-2
gedlarskl vajenec
se takoj sprejme 13 do 14 let star pri	78 1—1
Fran Wisjan Rimska cesta štev. 11 v Ljubljani.
a*- Išče sc >-«
krepak In priden
mladenič
za pomočnika v mlekarni.
Plača sc po dogovoru in pogoju. Zglasiti seje pismeno ali osebno pri mlekarski M" drugi v Kočah, pošta P«-stranek, Notranjsko.
76 (2-0
Učenci
v trgovino * mešanim bl<"
jom sprejme
Franc pleferski,
80 (2-1) Novomesto.
IadaJaMJ: dr. Bvgaa
Odgovora! aradalk: Ivaa Rakovac.
Tlaka .Katoliška Tiakaras'