• ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 3 • 405—409 405 
E v a K o c u v a n 
IZKUŠNJE MUZEJSKEGA PEDAGOGA 
V NARODNEM MUZEJU 
Referat na 24. zborovanju slovenskih zgodovi-
!• i- narjev na Ptuju od 28. do 30. septembra 1988. 
Izhodišča. Muzej je shramba informacij. Zato mora delovati v smislu infor­
miranja in komuniciranja. Privabljanje širokega kroga obiskovalcev, izobraže­
vanje posameznikov in skupin, spodbujanje h kritičnemu mišljenju ter pri šo­
larjih k lastni ustvarjalnosti so trije temeljni cilji muzejske pedagogike. Če se 
želimo tem ciljem vsaj približati, kaj šele doseči jih, potrebujemo: — ustrezne 
razstavne prostore z razstavami, oblikovanimi po didaktičnih principih, — učne 
pripomočke in učne prostore, — informativni material kot so delovni listi za 
šoloobvezne otroke in mladino, informativne liste in priročnike za učitelje 
z osnovnimi podatki o muzejskih zbirkah itd. Enako pomembno je seveda tudi 
izobraževanje odraslih, s katerim pri nas nismo niti začeli. O tem bo potrebno 
spregovoriti na drugem mestu. Predmet tega zapisa so iztočnice, problemi ter 
izkušnje muzejskega pedagoga z osnovno in srednješolsko mladino.* 
Vzgojno-izobraževalna vloga. Muzejsko izobraževanje mora vključevati vse 
aspekte muzejskega dela, obravnavati mora muzej kot celoto in se ne sme ome­
jevati le na razstavljene predmete. Le prilagoditev osnovnih konceptov komu­
nikacijske teorije, strategije kulturnega razvoja in vodenja nas lahko pripelje 
do zaželenega cilja — do.muzeja kot pomembne izobraževalne ustanove. Nalogo 
muzejskega izobraževalca — p e d u k a t o r j a — moremo splošno označiti kot vzga­
janje in spoznavanje z naravno in kulturno, dediščino. S tem obiskovalcu omo­
gočimo razumevanje-dotične razstave, razstavljenega predmeta, primerjavo z 
lastno življenjsko situacijo ali pa uporabo muzejske izkušnje za lastni osebni 
razvoj. Vzgoja obiskovalcev je tako kulturno poslanstvo muzejev. Pripovedovati 
o preteklosti še ne pomeni vzgajati, seznaniti se o nečem ni isto kot imeti odnos 
do nečesa. Zato je vzpostavitev tesnejših medsebojnih stikov primarna naloga 
vsake šole in vsakega muzeja. Tu smo danes še na samem začetku. Muzeju mo­
ramo oblikovati privlačne načine komuniciranja z muzejsko publiko. In začeti 
moramo že z najmlajšimi, kar je zelo pomembno za vzgojo, kasnejših rednih 
muzejskih obiskovalcev. Prvi stik z muzejem ponavadi organizira šola, ki je in 
bo vedno važen partner vsakega muzeja. Vendar pa — izobraževalne aktivnosti 
v muzejih ne moremo pojmovati le kot servis za šole! Klasično šolsko učenje ne 
sme prevladovati nad splošno neformalnim načinom spoznavanja v muzejih. 
Tu naj bi si šoloobvezna in srednješolska mladina ogledovala tiste razstave, ki 
dopolnjujejo in konkretizirajo v šoli obravnavane teme. Temu se muzej lahko 
odzove na različne načine: — s poljudnimi publikacijami, — z dobrimi vodstvi, 
— z delovnimi listi za šolarje in mladino — ipd. V komunikacijah s publiko so 
muzeji pri nas obtičali na mrtvi točki. Vzrokov je več, med njimi so gotovo tudi 
premajhen posluh pri izbiri in postavitvi razstav ter urejene stalne muzejske 
zbirke. Menim, da je bistvo problema kvaliteta razstav. Koncept' prezentacije 
muzejskih tem bi moral biti naraven in življenjski. Skladno s potrebami vzgoj-
no-izobraževalnih prijemov bi morala slediti tudi uporaba v svetu že ustaljene 
avdiovizualne tehnike ter sicer splošna opremljenost muzeja. 
.. * . . . f • i . . • • < 
• ! . * Gradivo posveta: Vzgojno-izobraževalna vloga muzejev In galerij danes, ARGO. (Ljub­
ljana) XXV/1986, str. 5—111. 
406 E. KOCUVAN : IZKUŠNJE MUZEJSKEGA PEDAGOGA . . . 
Delo s šolami ob razstavah Narodnega muzeja v letih 1988 do 1S88 
Klasično vodstvo je še vedno najpogostejši stik med obiskovalci in muze­
jem — to je način, ko obiskovalce skozi razstavo z razlago ob predmetih po­
pelje kustos. Predvsem pri šolarjih naj bi pasivnost pri vodstvu zamenjal po­
govor s kustosom (— pedagogom). Zavedati se moramo, da je vsaka skupina 
nekaj enkratnega in neponovljivega ter da je dobro vodstvo tudi vzpodbuda 
za nadaljnje muzejske obiske. Vodstva v obliki pogovora skušamo vpeljevati 
pri šolskih obiskih naše stalne zbirke (trenutno arheološka prazgodovinska ob­
dobja) ter pri ogledih občasnih razstav. Z redkimi izjemami so obiskovalci še 
vedno rajši pasivni poslušalci. Izjeme so predvsem šolarji četrtih in šestih raz­
redov osnovnih šol, ki.v povezavi z učnim programom obiskujejo prazgodovin­
sko zbirko.t Mnogokrat so to prave muzejske ure,, dialog med kustosom-peda-
gogom in učenci, kjer lahko nekatere originalne arheološke predmete tudi oti-
PàJ0-1 . . . 
Pri občasnih razstavah se soočamo z dvema pomembnima faktorjema: 1. z 
omejenim časom (tako s šolskimi skupinami prenatrpanimi meseci — maj, junij, 
september in oktober — kot s skromno odmerjenim časom — 15 do 20 minut —, 
namenjenim samemu ogledu razstave) in. 2. s številnimi šolskimi skupinami 
(v posamezni skupini je do 40 šolarjev oziroma dijakov, čeprav je idealno šte­
vilo med 15 in 20). Velik problem predstavljajo številni šolski obiski ob nara­
voslovnih in kulturnih dnevih (določa jih Zavod za šolstvo), zreducirani na en 
sam dan v letu, ko pride v muzej cela šola. Verjetno se vsi zavedamo, da je 
rezultat takšnih muzejskih obiskov zgolj izpeljana formalnost. V zadnjih dveh 
letih je imel Narodni muzej dve odmevni občasni razstavi: — »Slovenci v 16. 
stoletju-« (ob 400-letnici Trubarjeve smrti je muzej nazorno predstavil slovensko 
reformacijo, humanizem, renesanso in ključne zgodovinske dogodke) in — 
»Bronasta doba na Slovenskem« (didaktična razstava o naši deželi pred 3000 
leti, ki naj bi popestrila klišejske predstave o prazgodovini slovenskega ozemlja, 
npr. z maketo hiše v naravni velikosti). Za obe razstavi beležimo velik obisk 
šolarjev in dijakov, tudi do 2000 obiskovalcev na dan. Vodstva za številne šol­
ske skupine smo bili zmožni izpeljati s solidno organizacijo (predhodna najava 
šolskih skupin) ter s pomočjo študentov — vodičev. Kako drugačna je realnost 
od želje, izrečene na začetku zapisa: muzej ne more biti le servis za šole! In 
vendar, pokazala se je tudi dobra stran množičnih vseslovenskih šolskih muzej­
skih obiskov: pri naslednjih razstavah Narodnega muzeja, ki sicer niso bile po­
stavljene po didaktičnih principih in so bile tako nezanimive za šole, smo s kva­
liteto razstav »Slovenci v 16. stoletju« in »Bronasto dobo na Slovenskem« ter 
dobrimi vodstvi obdržali stike z mnogimi učitelji in šolami, vsaj ljubljanskimi. 
Tako je muzej svoj trenutek vendarle izkoristil. Zal pa moram zapisati, da smo 
danes te težko pridobljene stike večinoma zapravili z neurejenostjo stalnih zbirk 
zaradi prenove muzejske stavbe, s pomanjkanjem didaktičnih občasnih razstav 
in drugim, kar je vse osnova vsakega pedagoškega dela! 
Pri iskanju oblik aktivnega sodelovanja s šoloobveznimi otroki so muzeji 
omejeni, tako prostorsko kot kadrovsko. Oviro predstavljajo tudi finančna sred­
stva, ki jih v te namene, kljub potrebam in zahtevam, muzeji ne namenjajo. 
Eden od aktraktivnih približevanj muzejev otrokom je igra. Živahne medse­
bojne stike, ki spodbujajo kreativnost pri vrstnikih, dosežemo z aktivnim udej-
stvovanjem otrok v muzejih. Za predšolske otroke smo za razstavo »Bronasta 
doba na Slovenskem« skupaj s čarovnikom pripravili sprehod skozi razstavo. 
Otroci so se med čarovnijami spoznavali s predmeti in življenjem v prazgodo­
vini. Tudi risanje je lahko zelo privlačna oblika za šolarje, predvsem zaradi 
» Gre za tiste arheološke predmete, И so brez najdiäcniti podatkov in brez vrednosti za ar-
heološko znanost. Predmete Je za novo ustanovljeno »pedagoško zbirko« odstopil Arheoložkl od-
delek Narodnega muzeja. 
. . ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 . 3 407 
Razstava »Antični portret v Jugoslaviji-", Narodni muzej v Ljubljani, februar 1988: 
šolarji pri risanju portretov 
otroškega veselja do likovnega ustvarjanja. In ne pozabimo — pri tem je po­
trebno natančno opazovanje predmeta. Risanje smo letos vpeljali ob razstavi 
»•Antični portret v Jugoslaviji« in uspeh ni izostal. Naj navedem nekaj mnenj 
šolarjev sedmega razreda osnovne šole »Bratstvo in enotnost iz Kranja:2 »To je 
edin muzej, kar jih poznamo, da ni dolgočasen!« »Razstava mi je bila zelo všeč. 
Bila je zanimiva, najbolj pa mi je bilo všeč, ker ni bila dolgočasna.« »Tudi meni 
je bila razstava všeč zato, ker ni bila dolgočasna. Rada bi, da bi še kdaj prišla 
obiskat ta prelepi muzej.« 
Muzeji so torej predvsem dolgočasni in menim, da ne samo za otroke. 
Aktivne oblike v muzejih (npr. risanje) so tako prava pot, tudi za naše na­
daljnje pedagoško delo. Pri risanju antičnih portretov na naši razstavi (muzej 
je ponudil risalne bloke in svinčnike) je bil odziv otrok nepričakovan. Njihovo 
navdušenje se je odražalo v sproščenem obnašanju (sedenje in ležanje na tleh), 
medsebojni izmenjavi mnenj in zapažanj, dolžini obiska (tudi po dve uri in več) 
ipd. V času razstave so bile risbe vseskozi razstavljene na panojih v avli mu­
zeja, kamor je otroke njihova radovednost prignala tudi izven šolskega pouka. 
Dodatno stimulacijo so predstavljale nagrade — kopije razstavljenih portre­
tov —, ki smo jih ob zaključku razstave podelili avtorjem treh najboljših risb. 
Reakcije učiteljev na risanje v muzeju so bile različne, od odobravanja likovnih 
in drugih, predvsem mlajših pedagogov, do tistih, ki menijo, da so muzejski 
obiski še vedno samo nadomestne šolske ure. Zgodilo se je celo, da je učiteljica 
otroke na silo odpeljala zjazstave, češ, da smo v muzeju neresni. Izobraževanje 
2 Mnenja o razstavi »Antični portret v Jugoslaviji« so šolarji zapisali v knjigo obiskovalcev 
Narodnega muzeja. Posamezne besede je podčrtal pisec članka. 
408 E. KOCUVAN: IZKUŠNJE MUZEJSKEGA PEDAGOGA . 
as 
•2 « 
• O cu 
Ss 
li 
e o 
00 S 
00.2 
J . 
ea « 
gs 
3" 
HS 
N M 
P« 
s j 
H C 
«Š 
«0 N 
5; ss-
H « 
^ Ј to 
«1 = 
SS» 
« 8 
Ч ° 
CU 
M S " 
a ? « s <" 
H? 
'ivAOxsrao 
сшлзхз 
ONxenao 
a m a v i w 
з ж т о з xs 
AaxsaoA 
07IA3XS 
ONdfLXS 
ш ai a) 
ce e o 
и 
w 
(U Ф OJ 
г-Н r < i—( i3 § ° 
co O 
o a 
co 
O 
•гЛ cu cu 
3 S'S 
3 U*" 
0 0 
С 0 
CO 
CS 
o 
o 
»H 
co 
l - ( 
o 
o 
o 
0 9 
i n 
CO 
m 
co 
o 
o 
0 0 
o 
co 
co 
CSI 
o 
o 
co 
rt 
co 
co 
co 
CO <-H 
< 
> 
w a o 
> 
< • o 
z < 
!-5 
< CU" 
w 
< Ü 
H 
> < H 
t / l 
N 
< 
> 
O 
w 
< 
tuo 
o 
• tao 
св 
.S "S 
.« a« >cj 1 c o 
• - 1 CO , _ ( 
T 3 O | 
o -" 
3 ° 
CO - M i- l 
co 
co 
en 
f - H 
u 
cu 
o -4-> 
-M 
o 
1 
'S p 
3 
•f-s 
cu 
"o 
CO 
cd 
> 
'3 
C 
cu 
> 
o w 
tao 
o 
tao 
cd 
S "S 
- 1 D d 
XJ 1 os 
Л и <н 
•o O l 
O -»i 
3 => 
_-1ЛЈ rt 
co 
0 0 
C 5 
7-t 
**" U cu ću 
• S Ä 
s s 
o cu 
c o 
c u . _ 
л > 
o o 
•a u 
o CS 
p,-o 
• o ß 
O u tuO>ES} 
O tuD 
T3 ° 
а л 
tU) 
o 
* tao 
ca 
C cu 
"" Лл 
t ) I co 
S 2 rt 
T3 O i 
o *i \ 
>%i П M T* 
t -
co 
en 
u 
cd 
3 
S-i 
J 3 
Ф 
4 4 
cd 
i 5 
rt p 
Ro 
. - T Ö 
. -O — 
cd cd 
cd - M 
NEU 
tao 
O 
taO 
cd 
e ^ 
" * Лл 
>CJ I c o 
•^ mï* 
73 O p 
O - ^ 
> 3 -g j 
rt.M rt 
-
t » 
0 0 
co 
• r t ; 
CJ 
cd 
S 
cd 
Jd 
CO 
! i 
•S1 
U 
cd 
cd o 
o -S 
t-i CU 
•2'S 
И 3 
tao 
o • 
tao -
« « Ö ТЗ . 
cd Ла 
> У " 1 Л 
rt CO „ , 
•а o i . 
o *• 
> З ^ 
<N Л rt 
t > * 
CO 
C » 
1 . r t • 
S-i 
eu • д 
o •• 
-4-J 
X 
Ć? g 
'̂ ' >co 
a 
S S ri 
-M ï r co 
И S ' i 
rt o 
§ S c o m S e 
tao 
O 
, tao. 
cd 
T I 
. cu 
a • 
CO 
o 
-*-J 
co 
• 3 
M 
-oo 
co 
e» 
co g 
3 t i 
ed cu 
4 J 
CU 
(-• — i 
•c5 o > 
a j d 
.-H LO 
C 2, 
> c j tao 
< > 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 3 409 
je tudi opazovanje, spoznavanje in ljubezen do naše dediščine, navkljub oko­
steneli miselnosti nekaterih posameznikov. 
Zaključek. V zvezi z muzejskim pedagoškim delom se soočamo z nekate­
rimi osnovnimi problemi: — s številnimi šolskimi obiski ob naravoslovnih in 
kulturnih dnevih (potrebno je najti rešitev za izvenljubljanske šole, ljubljanske 
pa navaditi na muzejske oglede v okviru šolskih ur), — muzej bi moral orga­
nizirati privlačne oblike muzejskih obiskov (npr. risanje, učne ure na določeno 
temo z diapozitivi), — potrebovali bi publikacije, informativne liste za učitelje 
ter delovne liste za učence in dijake (učenci in dijaki nekaterih razredov pridejo 
na razstave že z vprašanji, ki pa velikokrat niso najprimernejša, saj niso jasna 
in razumljiva), — ob razstavah pošiljamo na šole obvestila (ni najboljša rešitev, 
saj običajno obležijo na ravnateljevi oziroma učiteljevi mizi brez odziva), za bo­
doče delo pa bi potrebovali povratne informacije (sestaviti je potrebno formular 
o vtisih, ki bi ga razred po ogledu razstave poslal muzeju). Za izvedbo nekaterih 
nakazanih nalog so finančna sredstva seveda prepotrebna. 
Vzgojno-izobraževalna vloga kot eno najvažnejših poslanstev muzeja se 
mora odražati s kvalitetnimi razstavami ter spremnimi razstavnimi oblikami in 
gradivom. Dve tretjini obiskovalcev razstav Narodnega muzeja predstavlja 
osnovnošolska in srednješolska mladina (gl. tabelarni prikaz). Ze zaradi tega 
mora biti vsaj večina razstav, s tem mislim na didaktičnost in zanimivost, pri­
lagojena tovrstni strukturi muzejske publike. Z vzgojo otrok in mladine pa 
lahko čez nekaj let muzeji dobimo številnejšo publiko, kar si gotovo vsi želimo. 
Danes odrasla muzejska publika ne presega številke 5000,' konstante, ki jo be­
ležimo skoraj pri vsaki razstavi Narodnega muzeja. Le tako' se bomo na tem 
področju premaknili z mrtve točke. Počasi sicer, a zanesljivo... 
Z u s a m m e n f a s s u n g 
ERFAHRUNGEN EINES MUSEUMSPÄDAGOGEN IM NATIONALMUSEUM 
Eva Kocuvan 
Dem Museum als einem Speicher von Informationen für Jugendliche und Er­
wachsene fällt in Slowenien noch immer nicht die Rolle zu, die es verdient. Seine 
Erziehungs- und Bildungsmöglichkeiten werden nicht entsprechend genutzt, vor allem 
deshalb nicht, weil es keine in diesem Sinne konzipierten ständigen Ausstellungen 
gibt, an Hand derer die Museologen pädagogische Intentionen entwickeln könnten. 
Einige zeitweilige Ausstellungen im Nationalmuseum von ' Ljubljana in den Jahren 
1986—1988, die dem Museumspädagogen doch etwas mehr Möglichkeit für eine syste­
matische Arbeit mit den Besuchern boten, haben gezeigt, daß vorwiegend die Jugend, 
die immerhin ein Dritttel des Museumspublikums darstellt, große Bereitschaft für die 
Zusammenarbeit mit dem Museumspädagogen zeigt, und begeistert ist von dem »an­
deren-« Museum, das nicht so langweilig ist und spielerisch und durch verschiedenste 
unformelle Arten interessante Informationen über die Vergangenheit vermittelt.