ACCEPTANCE FOR MAILIING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT of OCTOBER 3, 1917. AUTHOR IZED ON MAY 22, 1918.
-	-AI^IJ-M	■» ' U ' I"	I , ■ I L	——	m^mmmmmm______-	_
__JOLIET, ILL., 24. OKTOBRA (OCTOBER 1923.
Štev. 43—No. 43.
Leto IX.—Volume IX.
VAŽNA KONFERENCA GUVERNERJEV.
West Baden. Ind. 19. okt. — Na tu se vršeči 15. letni konte-leuci guvernerjev taznih ime-i škili držav je bila po juho '. urni kon.rii? del ati z mai> večino sprejeta rcv.iucija, da hočejo guvernerji :,tatd na ži-.aui predsednika Ooolidga giede u-vel javi jen ja pr oh i b i ci c j s k e postave. To resolucijo je sestavil in zborovalcem prečital guverner Sweet iz države Colorado. Ker guverner Parker iz Louisiane ni hotel glasovati za sprejem označene resolucije, se je tekom seje odstranil iz z-borovalne dvorane.
Odkar se vrše ulične letne konference guvernerjev, se ni še nobena vršila s takim krikom in vikom kot današnja.
Najbolj se je jezil guv. Blai-ne iz Wisconsina, trdeč, da on no podpiše te resolucije. Na tej seji naj bi se samo razpravljalo o načinu uvcljavljenja Volsteadove postave, nikakor pa ni umestno sprejemati takih resolucij. Guv. Blaine je tudi omenil: "Jaz sena nasprotnik 18. amendimenta ter Vosteadove postave; to dobro zna tudi ljudstvo naše države WLsoonsm, nismo pa nasprotniki uvcljavljenja postil v. Kidor bi hotel pa s- takimi resolucijama uveljavljati postave, je navaden fanatik in hipo-krit (hinavec).
Prolno je guv. Parker iz Louisnane zapustil dvorano je rekel, da je dandanes v Ameriki najbolj nevarno vprašanje Kukluk^ovcev; treba bi bilo sestaviti primerno antikuk-lukovsko postavo, ne pa uveljavljati prohibicijske, ki hi deželi toliko nevarna.
Proti prohibiciji se je izjavil trnti guverner Silzer iz države New Jersey, zanjo se je ' pa^^jbolj potegoval znani su-^ohaški guverner Pinchot iz Pennsylvanije.
Danes na večer se bodo zbrani guvernerji s posebnim vlakom odpeljali v "VVashington, da poročajo predsedniku Cool-ktgo o uspehu svoje konference.	-
Predsednik Coolidge bo držal s suhači.
Washington, D. C. 22. okt.— Predsednik Coolidge je s potekom konference z raznimi guvernerji, vršeče se minulo soboto jako zadovoljen. Obljubil jim je svoje osebno sodelovanje pri uveljavi jen ju prohi-hibicijske postave.
V to svrho bo vlada naprosila prihodnji kongres za $20,-000^00 kredita; ta denar se bo vporabil za povečanje števila prohibicijskih agentov in za ojačenje obrežnih ladjic in carinskih uraJdnikov. Vlada hoče na vsak način odpraviti vedno bolj rastoče tihotapstvo piva in žganja v deželo. Kakor poroča prohibicij^ki komisar Haycs, bo v doglednem času nastavil v vsako pivovarno posebne stražnike, da se ne bo moglo variti dobrega piva; ta-ko.bodo tudi oni izdajatelji listov občutno kaznovani, ki o-glašujejo prrtdajo kake opojne pijače.	_ _
NEMCI PROGLAiSILI RENSKO REPUBLIKO.
Pariz, 21. okt. — V Aix La
Chapello je bila danes proglašena nova renska republika. Tozadevna proklamacija se glasi:
"Ljudstvu Porenja: — Ura naše svobode ter rešitve je napočila. Berlin nas je strmoglavil v veliko bedo in »nepri-'like; mi prihajamo torej, da si sami sebi odpomoremo.
Z današnjim dnem proglašamo ozemlje ob reki Ren za svobodno in neodvisno republiko.
Mi želimo živeti v miru ter prijateljstvu z našimi sosedi ter ž njimi na uspešen naMn delati za rekonstrukcijo Evrope.
Delavci! Vsakdo izmed vas naj ostane na svojem mestu; naša vlada bo takoj poskrbela, da bo zavladal mir, da boste i-meli delo in kruh.
Za časno vlado:
Dr. Leo Deckers in Dr. Gut-hardt."
Druga proklamacija se glasi sledeče:
"Porenska republika je dovršen fakt. Mi bomo zadušili vsak toeadevni odpor. Tatovi in kalilci miru bodo občutno kaznovani.
Mi bomo skrbeli za vzdrževanje javnega reda; rešili bomo tudi vprašanje glede prehrane".
Separatisti, ki so se ločili od nemške republike javljajo, da so že sleleča mesta v rokah nove renske vlade: Coblenz (postane glavno mesto), May-ence, Wiesbaden, Montjoie, Monakovo, Gladbach, Erkele-uz in Wurzelu.
Pomenljivo je pri tem dejstvo, da je bila ločitev renske pokrajine od berlinske vlade izvršena brez vsega krvopre-litja. V nekaj dineh bo že vse Porenje pod okriljem nove republike; za prestolico iste je proglašeno mesto Coblenz.
Francosko časopisje iskreno pozdravlja nastop nemških separatistov, ozir. ustanovitev nove renske republike. Pri tem se poziva vlado in ves francoski narod, da naj stoji •novi republiki na strani.
Aix La Chapelle 21. okt. — Porenski separatisti so danes zjutraj ob 4 brez vsakega odpora zavzeli vsa /tukajšnja javila poslopja; v mestu vlada popolen mir; nad mestno hišo plapola prvič nova porenska zastava, zelena, bela in rdeča; proklamacije začasne renske vlade so nabite na vseh vogalih in javnih prostorih, tako so iste obelodanili tudi vsi lokalni listi.
Belgija ostane nevtralna.
Bruselj, 21. okt. — Na danes se vršeči seji belgijskega kabineta je bilo sklenjeno, da o-stane Belgija povodom proglasitve nove renske republike nevtralna; naistopila bo le resne korake, če pride v mestu Aix La Chapelle,—kjer so tudi belgijske čete, — do kakih nemirov. _
Za pero prve žepne ure se je rabilo svinjsko ščetino; tedaj še niso izdelovali finih jeklenih peres za ure.
Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote
RAZPIS POSEBNEGA ASESMENTA.
Poslovanje Jednote zahteva od dne do dne večje odgovornosti in težave. Mnogokrat bi moral biti glavni tajnik več kakor pa navaden človek, ako bi hotel razne kočljive točke in vprašanja pravilno in v zadovoljstvo vsake posamezne osebe rešiti. Vsa taka opravila se s potrpežljivostjo od časa do časa rešuje, misleč si, da dokler je stvar po najboljši zmožnosti rešena, je kolikor toliko v zadoščenje in zadovoljnost tudi posameznim članom ali osebam. Je pa neke vrste delo, ki je za glavnega tajnika Jednote eno izmed najbolj neprijetnih opravil, in to je "RAZPIS POSEBNEGA ASESMENTA". Z razpisom posebnega asesmenta jih mora največ preslišati glavni tajnik in poleg njega tudi tajniki (ice) krajevnih društev. Kadarkoli je razpisan poseben asesment, se pri pobiranju takega asesmenta napada društvene tajnike in tajnice ter jezi, hu-duje na glavnega tajnika Jednote, kakor da bi bili posebne doklade krivi društveni ali Jednotini uradniki. Napadi na . društvene ali Jednotine odbornike (ce) v takih slučajih so popolnoma nepotrebni, ker vsakteri izmed članov (ic) lahko ve, da, ako bi ne bilo potreba razpisati posebnega asesmenta, bi se istega nikdar ne razpisalo, ker kakor sem omenil, je razpis posebnega asesmenta najbolj neprijetno delo za glavni urad, kakor tudi za društvene uradnike (ice). Kadar pa pride do tega, da se posebni asesment mera razpisati, pa temu ni kriv ne glavni urad in ne društveni odbor, marveč to zahteva poslovanje Jednote.
V številki-40, Jednotinega "Glasila" sem omenil, da bo znašal primanjklaj za pokritje stroškov minule konvencije trinajst tisoč dolarjev. Kje vzeti denar, da se ta primanjklaj pokrije? V stroškovnem skladu ga ni, iz drugih skladov pa se denarja za pokritje poslovnih stroškov rabiti ne sme. Kaj je torej storiti? Ne preostaja drugega kakor razpisati je treba posebni asesment* Razvidno je torej, da kadar je razpisan posebni asesment, je glavni urad v to prisiljen, zaradi tega ni temu kriv društveni in ne Jednotin odbor.
Pcrtaajsta konvencija je minula. Stroške iste je bilo treba plačati. Nastal je primanjklaj; ta primanjklaj mora biti še pred zaključkom tekočega poslovnega leta pokrit. Zato je glavni odbor Jednote opirajoč se na pravila točka 202, potom referenduma določil, DA SE ZA MESEC NOVEMBER 1923 RAZPISE POSEBNI ASESMENT $1.00 NA VSAKEGA ČLANA IN ČLANICO, da se tako primanjklaj minule konvencije pokrije.
Cenjeno članstvo se tem potom prosi, da naj se ne huduje nad društvenimi in ne nad Jednotinimi uradniki, ker razpisa posebnega asesmenta niso krivi ne prvi, in ne drugi, marveč stroški so nastali vsled minule konvencije in odbor Jednote je bil prisiljen določiti razpis posebnega asesmenta, da se nastali primanjklaj pokrije.	1
Z bratskim pozdravom,
JOSIP ZALAR, gl. tajnik.
Suhaci so za Forda.
Los Angeles, Calif. 18. okt. —Virgil G. Hensha\v, načelnik Narodno prohibicijske zveze zatrjuje, da bodo najbrž ^ha-či postavili znanega avtomobilskega kralja Henry Forda na svoj tiket pri prihodnjih predsedniških volitvah. V to svrho se bo vršila dne 12., decembra t. 1. vWashingtonu, D. C. narodna konferenca.
Kakor znano, je Henrv Ford hud sovražnik opojne pijače. (Sain pa gotovo pije najboljši šampanjec! Opomba stavca.) Če vratar zaloti kakega izmed Fordovih delavcev da diši po žganju, ga ne pusti v tovarno, ampak je pri priči odstavljen iz službe.
J Žrtve povodnji v Oklahomi.
Oklahoma City, Okla. 19.
oktobra. — Širom naše države že več dni trajajoča povodenj je pričela danes malo vpadati. Doslej so iz vode potegnili že šest 6seb, ki so utonile, mnogo jih pa še pogrešajo. Skupno materijalno škodo se raeuna na več milijonov dolarjev, ker je voda na tisoče in tiiaoče akrov obdelane zemlje poplavila. Nekatere naselbine je povodenj do cela uničila.
Rešilno moštvo je zdaj marljivo pri popravi mostov in železniške proge, da bo poplav-ljencom mogoče dovažati obleko in živila ker so brez strehe.
Poštna roparja obsojena.
St. Louis, Mo. 20. okt.— Z-vezna porota je danes spoznala krivim dva zlogla?na poštna roparja, Wm F. Doeringa ("Whitey") in David Wise-mana iz Johnston City, 111. Navedcncema se je dokazalo, da gta bila v zvezi s poštnim ropom nedaleč od tukaj, vr-šečem se 2. aprila t. 1., ko je bi • lo ukradenih za $2,500,000 v-rednostnih papirjev. Presedeti bosta morala vsak po 20 let v državni ječi.
Nesreča v rudniku.
Bingham, Utah, 19. okt. — Ker se je minuli pondeljek del rova št. 20, last Utah Apex Metal Mine družbe udri, je bilo vsled te katastrofe osem rudarjev zasuitih; dva izmed prizadetih sta se srečno rešila in picer superinten-dent Joseph Norden in rudar Jose Ratalaz-za; preddelavec Dan Edena so danes mrtvega prinesli na površje. Rešilno moštvo zatrjuje, da je v rovu še pet rudarjev zasutih, od katerih sta dva še živa, ostali pa že gotovo mrtvi.
FRANCIJA, ZAVEZNICA CEHOSLOVASKE.
Pariz, 21. okt. — Čehoslova-ški predsednik Masarvk se je danes s svojega obiska v Franciji vrnil domov, docela prepričan, da je Francija izmed v-seh drugih držav najbolj oborožena.
Dalje se v poluradnih krogih poroča, da bo Francija stopila v zvezc^z čehoslovaško republiko v ekonomskem, političnem in vojnem oziru. Tako zvezo je francoski ministrski predsednik tudi že sklenil s Poljsko Rumunsko in Jugoslavijo. Na ta način bo imela Francija vrhovno nadzorstvo v centralni Evropi, kakoršno je imela pred vojno Nemčija, V slučaju, da bi Franciji pretila kaka vojna nevarnost od strani Nemčije, ali Rusije, se bo na podlagi teh zvez sov\rafcniku lahko v bran postavila, ker ji bodo vsi označeni zavezniki pomagali.
Francoski maršal Foch je predsedniku Masaryku v po-čast priredil veliko vojaško parado na vežbališču Chalons-sur-Marne. Tu se je streljalo z najbolj modernimi topovi 15 milj v daljavo; na ogledu so bili najnovejši 70 ton težki "tanki" in številni* vojaški aero-plani. Masaryka je francosko ljudstvo vsepovsod navdušeno pozdravljalo; s tem mu je izrazilo zahvalo za sijajen sprejem maršala Foch a. ki se je nedavno mudil v Pragi.
Predno je predsednik Masa-ryk odpotoval domov, je v j Franciji naročil veliko množi-no topov, m uniči je in aeropla-nov; tako bodo tudi Francozi v Pragi postavili velikansko brezžično postajo.
50 BILIJONOV MARK
ZA SI.
Berlin, 23. okt. — Vsled vedno večjih nemirov sirom Nemčije je včeraj padla vrednost nemške marke na tako nizko stopinjo, kot še nikdar prej. Za en dolar se je plačevalo petdeset bilijonov mark. Pred vojno bi veljalo toliko mark 12 bilijonov ameriških dolarjev.
V svrho rehabilitacije nemške valute je izdan novi zakon, ki strogo prepoveduje v-sako kupčevanje s tujim denarjem. Dalje so vsi trgovci postavno prisiljeni držati svoje trgovine odprte najmanj 8 ur dnevno ter jemati samo nemške marke pri prodaji blaga. Vlada bo izdala nove vrste denar v zlati valuti; ti bankovci se bodo nazivali " Zwi-sehensehein"; te vrste denar bo izdan tudi v manjših deno-minacijah po 1 in 5 mark. Vlada bo dovoljevala velikim industrijskim podjetjem izdajati svoj lasten denar toda .^amo
v zlati valuti, to velja tudi za banke. Končno bo vlada sama otvorila svoje menjalnice tujega denarja in Idoločila posebno valuto.
Grozna smrt med delom.
Farrel, Pa. 19. okt%— Sino-se je pripetila v tukajšnji jek-larni velika nesreča, ki je zahtevala četvero človeških žrtev. Pri dviganju raztopljenega železa se je utrgala ena žica v-i>led česa se je 70 ton take rude prevrnilo na štiri delavce. Nesrečniki so na mestu izdihnili, ker so bili od raztopljene rude do kosti obžgani in opečeni.
Lovski zakon za inozemce v IUionisu.
Springfield, Ul. 19. oktobra. — Na podlagi nove lovske postave je v državi Uliuoisu ino-zemeem prepovedano hoditi na lov. Lovsko pravico se mlaja samo Amerikaijcem, ali natu-liziranim državljanom; pri tem se tudi ne vpošteva prvi državljanski papir.
Te dhii ista bila dva Italijana v Sangamon okraju aretirana ker sta bila na lovu;gozdni čuvaj jima je zaplenil puške ter odvedel na bližnjo sOdnijo, kjer se bosta morala zagovarjati vsied kršitve lovske postave.
Prva žrtev "football" igre. Winston, Salem, N. C. 20.
okt. — 18 letni Leo Caldwell, dijak !tuk. višje šole je postal prva letošnja žrtev znane "football" igre. Med igro si je zlomil tilnik, da je umrl na mestu.
Elihu Root postane poslanik?
London, 19. okt. — Tukajšnji listi so priobčili vest, da bo namestu odstoplega ameriškega poslanika za Anglijo Mr. Harveya skoro gotovo imenovan Mr. Elihu Root, bivši državni tajnik za časa Roosevel-tove administracije. Angleški listi ga jako hvalijo, da je iz-boron državnik in odvetnik.
Zagonetno vprašanje za Vol-steadovce.
Boston, Mass. — Tukajšnji kongresnik John P. Hill, ki je bil izvoljen na protiprohibicij-skem tiketu, sc hoče natanko prepričati, če bo v smislu Volsteadove postave ali 18. amen-dmenta kaj kaznovan, ker pre-ša grozdje in dela domače vino. Tako naprešani mošt dev-ljo v steklenice.
Ko je Mr. Hill sprešal .grod-jc še ni bilo istočasno nobenega alkohola v moštu, ozir. v soku grozdja (grape juicc). Prešati grozdje ni protipostav-no; toda kasneje se je oni mošt brez Hillovega posredovanja sam pretvoril in izpremenil v vino po starem naravnem zakonu.
Ali ima kaka oblast pravico kaznovati moža in ga delati za odgovornega, kar sama narava učinkuje v steklenici mošta? Kaznovati bi se ne smelo dotienika, ampak naravo.
Mr. Hill zatrjuje, da bo ta zagonetni slučaj razložil v prihodnji kongresni zbornici, če ga bodo morda vsled lastovan-ja domačega vina kaj kaznovali. Hillova moštova afera dela Volsteadovcem mnogo preglavice.
Največja cvetlica na svetu raste na otoku Sumatra; njen cvet meri 3 čevlje v obsegu, tehta pa 15 funtov.

Iz urada društva sv. Janeza
Evang. št. 65. Milwaukee, Wis.
Na mesečni seji dne 7. oktobra se je sklenilo, da se korporativno vdeležimo zabave društva s v. Ane št. 173 v nedeljo dne 28. okt. pop. ob 2. uri. Člani se zbiramo na I. Ave. in Mineral St. pred Harmonie dvorano, kjer se bo vršila zabava. Torej prosim, da bi cenj. članstvo to vpoštevalo in se v-deležilo te prireditve kolikor mogoče dosti, ker to društvo je še mlado ter potrebuje pomoči.
Pozabiti pa ne smemo tudi naših sosester dr. M. Pom. Kristj. št. 165 na "VVest Allis, Wis., katero priredi svojo zabavo v soboto zvečer dne 27. okt v Kraljevi dvorani na vogalu 51. Ave. in Sherman St.
Sklenilo se je tudi, da se v-deležimo te zabave po zmožnosti. Kar se tiče vdeležbe naših članov iz Milwaukee ne moremo dosti od njih pričakovati; vendar apeliram pa na člane, živeče na West Allis, saj nas je venadr lepo število, da bi se vsaj ti udeležili te zabave.
S sobratskim pozdravom John Baboshek, tajnik.
ZAHVALA.
Dne 30. septembra t. 1. smo obhajali slavnost 20 letnice obstanka našega društva sv. Srca Jezusovega št. 70 K. S. K. J. St. Louis, Mo.
Pri tej priliki smo priredili veliko parado, katero je vodil ustanovitelj in prvi predsednik našega društva? sobr. John Lukežič. Korakali smo kakor junaki slovenski Amerikanci od cerkve sv. Jožefa do Sokol-skega Doma. Te parade se je v-deležilo deset slovenskih društev; vsem tem društvom se iskreno ter iz srca zahvaljujemo za udeležbo pri tej naši slavnosti; pri tem jih zagotavljamo, da jim bomo tudi mi pri sličnih in drugih priložnostih radi priskočili na pomoč.
Pred vsem pa najlepša zahvala cenj. Hrvats. Cerkvenemu Pdvskemu Zboru, ker je zapel tako krasne pesmi na našem koncertu; ravno tako lepa hvala cenj. Sokolskemu Tambura-škemu Zboru in g. vodji M. Gašparovič za krasno pesem "Venec". Najbolj prisrčna in iskrena zahvala vsem govornikom, ki so se vdeležili naše s-lavnosti in govorili na našem slavnostnem koncertu ter bodrili slovenski in hrvatski narod za napredek vseh organizacij v Združenih državah.
Posebno lepa hvala vsem o-nim, ki so nam darovali obilo raznih dobitkov za srečkanje, kar nam je doneslo hpo svoto v društveno blagajno. Iskrena hvala vsem onim, ki_.8o dali svoje oglase v naš krasni program. Se enkrat vsem skupaj lepa hvala in Bog povnii. Živeli !
Slavnost se je vršila v najlepši složnosti v pravem bratskem, narodnem in domoljubnem duhu, katere ne bomo iz-lepa pozabili.
Za veselični, ozir. slavnostni odbor:
Blaž Belobrajdič, John Mi-helčič, Adolf črnkovič, Jakob Bukovic.
St. Louis, Mo. dne 1. okt. 1923.
štva in nekaj koristnega za člane salde. Zatorej pridite vsi do enega, da se laglje in zadovoljivo ta stvar zaključi za vse člane. Predlog, ki bo stavljen v rešitev bo največ koristen za nas vse člane.
Ob enem opominjam tudi vse ono člane, katerih je žal dosti, — da se nekoliko bolj reda držijo. Društvene seje se začenjajo ob 2. uri popoldne, ne pa ob 4. ali 5. kakor se je to dogajalo zadnjih par sej, ko je bil društveni odbor že na potu domov, člani so pa pričeli prihajati v dvorano. Prihajajte torej bolj redno in o pravem času k sejam!
S pozdravom
Geo. Krctec, tajnik.
NAZNANILO.
Društvo sv. Geuovefe št. 108
Jci:ct, Ul.
Na zad»»j: mesečni seji dne 7. oktobra 1923 se je sklenilo, da bo naše društvo sv. Geno-vefe št. 108 imeio svoj "štant" pri cerkvenem "fyir" in da bo društvo v to svrho kupilo lepo kuhinjsko omaro (Kitchen -oadzuj opoq as up ui (^oii^h;,
dajalo številke, en tiket velja 25c. Vsaka članicac mora prodati ali sama kupiti 10 tiketov;
ona članica, ki bo največ tiketov prodala, dobi prvo nagrado, druga drugo nagrado, tret-ia pa tretjo nagrado. Zatorej prosim članice, da se posluži-jo te prilike za pridobitev kake nagrade.
Nadalje prosim članice, da prinesejo kako stvar za "štan-te". Če hočejo kak dobitek same narediti, ali pa kupiiti, v-saka stvar bo hvaležno sprejeta Stvari naj se prinese najkasneje dan pred otvoritvijo cerkvenega bazarja k predsednici ali k zastopnici,ali pa Mrs. ICren.
Nadalje naznanjam članicam, da se jim bo pismeno naznanilo, kateri večer ima priti delat za štantom, da ne bodo vedno ene in iste, — druge pa nič, — pri tem zaposlene; nas vse veže dolžnost, da pripomoremo k dobremu uspehu te cerkvene prireditve. Prosim Vas torej, da blagovolite vpoštevati to naznanilo.
Catherine Zadel, tajnica, dr. sv. Gonovefe št- 108.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Ane št. 127 K. S. K. J. "VVaukegan, 111. se tem potom naznanja, da so članice našega.društva na zadnji mesečni seji sklenile da mora vsaka naša članica plačati $1.00 v korist društvene blagajne. Ta posebni asesment je naložen vsled tega, ker društvo letos ni imelo nikakih posebnih dohodkov v prid blagajne. Ta denar se bo pobiral fa mesec na društveni seji.
S sosestrskim pozdravom Mrs. Katherine Mauser,
tajnica.
713 S. Sheridan Rd. Waukegan
NAZNANILO.
Vse člane društva sv. Petra in Pavla št. 91 v Rankin, Pa. se s tem poziva k prihodnji, društveni seji, ki se vrši drugo j nedeljo v mesecu novembru (11. nov. 1923). Na »tej seji se bo razmotrivalo kako in kaj ukreniti za lepši napredek dru-'
NAZNANILO.
Članom društva sv. Družine št. 136 v Willardu, "VVis. se naznanja sklep zadnje društvene seje, da naj se potom 'Glasila' obvesti člane, da se prihodnje seje dne 4. novembra (prvo nodeljo), kolikor mogoče v polnem številu udeleže, ker na tej seji se bo določilo, če se naše društvo združi pri Jednoti za centralno bolniško podporo.
Cenjeni člani! Jaz podpisani, kot društveni tajnik bi vam priporočal, da naše društvo pristopi v bolniško centralizacijo. Ne mislite pa, da imam s tem kake slabe namene; ne, ampak povem vam,kolikor več
društev bo v centralizaciji, toliko lažje in večjo bolniško podporo bi »se izplačevalo.
Dragi mi sobrat je! Baš sedaj se nam nudi zopet lepa prilika, ker do novega leta se lahko v-sako društvo pri Jednoti vpiše za združitev, ozir. centralno bolniško podporo brez kake pristopnine in brez vsake zdravniške preiskave.
Zal, najdejo se še člani, ki nikakor nočejo pripoznati tega; nekateri trdijo, da bi potem,ko pristopimo v skupni bolniški sklad, zasegla Jednota društveno blagajno. Pa povem vam, cenj. sobrat jo, da Jednota nima prav nič opravka z društveno blagajno. Zopet nekateri trdijo,da bi bolniki za časa bolezni redno in točno bolniške podporo ne prejemali; pa povem vam, da Jednota vsakemu bolnemu članu izplača o pravem času vso podporo, do ka tero je opravičen.
Zopet se najdejo člani, trdeči, da bi s ^centralizacijo več plačevali v bolniški sklad; a tudi v tem ise motijo. Če že sedaj zaodstuje 75c mesečno za central, bolniški asesment, ker niso še vsa društvu zraven, bi ta znesek gotovo tudi zadostoval, ko bi nas bilo še več skupaj.
Kakor na člane našega društva, tako apeliram tudi na vsa ostala društva, naše cenj. Jednote da se združimo ter pristopimo sedaj v centralni 1k>1-niški oddelek. Zapomnite si cenj. člani, da kolikor več nas je, toliko laglje premagamo vso zapreke.
S sobratskim pozdravom Ludvik Perušek, tajnik.
NAZNANILO.
Iz uralda društva Marije Magdalene št. 162 Olevelaud, O. se naznanja, da je bilo na redni mesečni seji 1. okt. t. 1. sklenjeno, da se NE bo pobiral asesment na DRUGI ČETRTEK v mesecu, ampak se bo pobiral kakor sledi:
Vsak PRVI PONDELJEK v mesecu pri seji in vsakega 18. in 19. v mesecu od 7-8 zvečer na domu tajnice.
Priporočam članicam, da bi bolj agitjrale za Mladinski oddelek KSKJ. Priliko za to imate še lepo, ker kampanja še ni zaključena. Vpišite še svoje o-troko v to močno organizacijo KSK-Jednoto. Otroke se sprejema od enega leta naprej do 16. Redni mesečni asesment je ;amo 15c; posmrtnino se pa plačuje po starosti ob času smrti otroka.
Potrudite se! Pojdimo vse na delo, da bomo imele tudi v mladinskem oddelku toliko število članstva, kakor v odraslem. Vem, tla se to lahko stori, samo pogumno idimo na delo. Za nadaljna pojasnila v tej zadevi se obrnite na tajnico našega društva.
S sosestrskim pozdravom Josephine Menart, tajnica. 1277 Norwood Rd.
Iz urada društva Presv. Srca Jezusovega št. 172 West Park, O.
Tem potom naznanjam članstvu našega društva, da se NE bo vršila redna mesečna seja dne 4. novembra (prvo nedeljo v mesecu), to pa zaradi tega, ker se bo ta dan vršila sv. birma in ne bo mogoče obdržava-ti seje.
Vsled tega vzroka se bo vršila naša redna mesečna seja dne 1. novembra (drugo nedeljo), potem pa zopet po starem vsako prvo nedeljo v mesecu.
Članstvo se prosi, da se bolj polnoštevilno vdeležuje društvenih sej; sedaj nastopa zopet zima in je vsled tega več -priložnosti in časa za društvene seje. Pridite torej kolikor mogoče vsi!
S sobratskim pozravom • Joseph Grdina, predsed.
PRISTOPAJTE V CENTRAL. BOLNIŠKI ODDELEK!
Indianapolis, Ind.
XV. konvencija je že daleč za nami, toda spomini nanjo še živijo, pa tudi še bodo. Zakaj bi pa ne? Vsaj po moji sodbi je baš ta konvencija napravila velike korake k napredku, ker je sprejela dosti novih koristnih točk za našo Jednoto, dosti stvari se je pa preuredilo da bo dovolj prikladno za naše članstvo im razmeram sedanjega časa.
Zal, da ena izmed najvažnejših točk je ostala takorekoč mrtva, oziroma lahko postane mrtva,ako se zanjo ne zavzame članstvo bolj resno. Ta točka je splošna bolniška centralizacija. Sicer ni moj »namen danes na obširno razlagati te točke, akoravno vedno o-dobravam celokupnost in pravo bratstvo; za danes hočem le nekaj omeniti v prilog kampanje za centralizacijo iz važnih vzrokov.
Gotovo je vsem znano, da smo centralisti določili na zadnji konvenciji prosto pristopnino v centralni bolniški oddelek, ta olajšava je pa veljavna samo še do 1. januarja 1. 1924; tako tudi do tedaj toi treba-zdravniške preiskave; to velja namreč, za ona društva ki hočejo v celoti prestopiti v naš centralni oddelek. Sedaj se Vam nudi najlepša prilika za pristop; zdaj se požurite!
Cenjeni sobrat je in sosestre! Zdaj je čas, da pokažete svojo dobro voljo, ako imate smisel in željo, da bi naša KSKJ. napredovala. Oklenite se na šega centralnega oddelka, da bomo na ta način združeni sta li drug drugemu-ob strani, drug drugega podpirali v nesreči in bolezni.
Akoravno morda misli kako društvo, da se lahko samo-vzdržuje, ali da ne potrebuje centralizacije, naj pri tej priliki omenim, da tudi naše dru štvo št. 52, ne potrebuje iste, ker ima dosti močno blagajno. In navzlic vsemu temu pa smo iin- bomo vedno za splošno bolniško centralizacijo vsled tega, ker smo docela prepričani, da je ta centralizacija za napre dek naši Jednoti nujno potrebna. To velja osobito pri u-stanovitvi novih društev. Do tega prepričanja sem prišel te kom dolgih let pri našem lastnem društvu, ko jega zgodovino vam hočem tukaj ca obširno o-črtati, potem pa sodite sami, ali je potreba skupnih moči, da se društva čvrsta ohrani?
Naše društvo je prav lepo napredovalo do 10 ali 11 let bodisi v članstvu, kakor tudi v finančnem oziru. Povodom 10 letnice obstanka je društvo določilo prosto društveno pristopnino, tedaj st: je pripravilo 55 kandidatov; tedaj je bilo to društvo na višku glede velikega števila članov; bilo nas je vseh skupaj 197 ali več kakor skupnega članstva vseh drugih društev tukaj v Indianapo-lisu. Omeniti moram, da je bil istočasno ravno največji naval prisiljevanja v Ameriko; zaradi tega se je mislilo, da lahko društvo dospe do svojega viška; toda kmalu zatem smo se hudo motili. Čez 3 leta kasneje je štelo naše društvo samo nekaj nad 60 članov (ic). Kaj je bilo vzrok temu? V-zrok je bil ta, ker so bila tedaj društva še pripuščena le samemu, sebi ali svoji lastni usodi, kakor so nekatera še da-ces. Drugi vzrok pa je bil samo $5.— tedenske podpore in še ista ni bila sigurna, kar bom kasneje pojasnil. Tretji vzrok je bila prevelika konku-venca od strani drugih Jednot, ki so plačevale po $7 in $8.— tendenske podpore poleg tega pa še dotično društvo samo $5 torej skupaj $13.—. Ker se je pa članstva tedaj bolj oziralo za podporo kakor za posmr-J
tnino, je lahko umevno, čemu so zapustili naše društvo. Četrti vzrok je bilo preveliko število bolnih članov in tudi Dolgotrajnih bolezni zaporedno. Več kot dve leti smo imeli vedno po 10—14 bolniških listov na vsaki mesečni seji, ali toliko časa, da je padla naša blagajna na »ničlo, kasneje celo pod ničlo, kajti imeli smo celo $180.— dolga pri neizplačanih podporah. To je bil najbolj mučen položaj za nas. Izgubili smo že 2 tretjine Članstva, ter so nekateri še vedno društvo puščali. Skoro vsakdo, ko je enkrat dobil svojo opravičeno iin težko pričakovano bolniško podporo, je odstopil od našega društva ter šel k drugi Jednoti, kjer bo o-stal, tako pa tudi njegovi otroci; saj tam se je podporo točno izplačevalo! Na ta način je našemu društvu vedno bolj trda predla. Niti uradnikov ni bilo mogoče več dobiti; rajši je plačal kazen, ali od društva od stopil kakor bi bil sprejel kak urad. Dobro se še spomin jam, da smo imeli predsednika, ki je bil izvoljen samo z 7 glasovi; toda tudi on je že čez par mesccev odstopil. Morda bo ta, ali oini rekel, da smo imeli slabo gospodarstvo pri društ vu? Jaz pa pravim, da smo bili skoraj še preveč natančni glede bolnikov. Ko smo bili v finančnih stiskah smo prosili vsakega, ki je prejel kaj podpore, če more kaj darova ti naši prazni blagajni. Reči moram, da so bili člani v tem oziru jako dobrodušni, ker vsakdo se je odzval prošnji in je društvu po svoji zmožnosti kaj nazaj dal. Toda vse to aam ni dosti pomagalo; vse iz vanredne naklade in tudi veselice nam niso donašale zaželje-nega uspeha. Zdelo se nam je, kakor bi se bilo vse proti našemu društvu zaklelo. V-kljub vsem tem zaprekam smo pa vedno in redno pošiljali naš ases. na Jednoto in tudi podporo je društvo delilo na pravičen način. Družinskim očetom brez vsakih sredstv, ki so morda bolehali že celo leto, smo plačevali na mesec $10. ali $15.—, za manj potrebne in samce pa po $5.00. Kolikor je društvo imelo denarja, toliko ga je razdelilo bolnikom.
Pri takih razmerah se pač ni čuditi, ako je članstvo iskalo boljšega zavetja; naše društvo ga ni moglo dati,Jednota ga pa oi hotela in ga še zdaj noče primati, oziroma pomagati takim nesrečnim društvom. Vprašam vas: Kdo je potisnil v roke številnim rojakom neko, naši veri nasprotno glasilo, in kdo ga jim še vedno vsiljuje? Odgovor je lahek: Mi sami smo tega krivi, ker nočemo ničesar slišati o splošni bolniški centralizaciji. Res, imamo samo delno, ozir. prostovoljno centralizacije; toda samo taka ne zadostuje; radi bi isto še bolj razširili. Pomislite, da se lahko tudi kakemu drugemu društvu pripeti slična usoda, kakor je naše društvo zadela.
Naj še omenim, da je bil samo izvanredni slučaj, da smo naše društvo rešili popolnega pogina. Ko smo vso podporo plačali, se je nam sreča obrnila na bolje, ker od tedaj nismo imeli več toliko bolnikov. Baš v istem mesecu smo dali naši blagajni novo podlago z nekoliko desetaki; na tej podlagi stoji naša blagajna se danes in je močnejša, kakor je bila ke-daj poprej. Rekel bi lahko, da danes maše društvo v obče ne potrebuje centralizacije, toda vseeno bo še zraven ostalo kakor je. Prepričan sem, a-ko bi morala tudi druga društva prestati take preskušnje kot n. pr. naše, potem bi bili že zdavnej združeni v pravi krščanski in bratski ljubezni. Zato pa vam zdaj kličem dragi mi bratje in sestre: "Odpri
mo roke, odprimo srce, otiraj-rao bratom solze!"
Zeleč da bi 30 letnico maše K. S. K. Jednote obhajali v pravem bratskem duhu in združeni, vam kličem: Na delo za skupno bolniško centralizacijo! V to naj nam pomaga Bog! — Ker je naša slavna Jednota edina slovenska katoliška podporna orga-nizaoija, zato bom jaz deloval zanjo do svoje smrti. Dal Bog, da bi bili kmalu vsi skupaj združeni pod eno veliko podporno in v resnici bratsko zastavo!
Iskreno pozdravljam vse bivše delegate XV. konvencije in vse članstvo naše Jednote, osobito pa člane centralnega oddelka.
Jakob Stergar,
768 Warman Av.
Indianapolis, Ind.
Cleveland, Ohio. Sobrat urednik:—
Dovolite mi, da se zopet o-glasim osobito sedaj, ko sem še precej dobre volje. Veste, ravno sem se vrnil iz slavno-znanega mesta dimnikov in dima (Smoking City) — Pittsburgha, Pa. Kar me je zaneslo tja, so bili konvenčni vzroki; pa ne zopet naše dične Jednote, ampak "Narodne zveze pogrebnikov (National Funeral Directors Association) iz cele Amerike. Zborovali smo v \Viliam Penn hotelu; jaz sem jo pa potem še mahnil malo naprej po Butler St., tja do 10. in 57. ceste, pa tudi onstran reke na East Ohio St. Mudil jem se tudi na 48. cesti in drugod, kjer stanujejo naši Slovenci.
Prav naravnost vam ne bom povedal kako smo se imeli. En-eas se mi je zares kadilo iz tistih železnih peči in tudi nekaj prahu se mi je tudi v grlu nabralo; pa, — to je sreča da i-najo tam take vrste tekočino, la se z njo izmiva prah in da 3e rane, katere prah razje, tudi i to tekočino zacelijo; grlo se pa potem tako utrdi, da mu tno-ben dim več ne škodi. (Op. jred. Ni čuda! Saj imajo naši vrli Pittsburžani v svoji sredici vrhovnega zdravnika K. S. K. J., ki morda taka zdravila predpisuje? Samo tega ne vemo, če delajo ono zdravilno tekočino lekarnarji, ali kje drugod?)
Samo par dni sem bil ondi, pa sem že rekel "Smokimg City is O. K." Povsod so mi bili naklonjeni, prijazni in po-strežljivi. Kmalu sem pozabil na vse sobrate pogrebnike v hotelu in si mislil: Bolje se počutim v kaki leseni hiši na Butler St., ali Ohio St., kakor pa v krasnem Penn hotelu, ki je suh kakor poper. — Kaj ne g. urednik, da ste me razu-neli? In če bi bili še vi z menoj! — Povem vam, da je šlo vse tako do minute, da bi moral skoraj še za zadnjim vlakom •eči. S tem se pravi, da je bilo tam vse "ali right."
Zato pa, ker se mi je v Pitts-burghu zelo dopadlo', in ker sem se do dobra informiral o stališču tamošnjih številnih aaših društev, na katera smo iahko ponosni, — zato smo se nekaterimi sobrati sporazumeli, da bomo drugi mesec, o-sirema zadnjo (četrto) nedeljo v novembru (25. nov.) tam priredili en veseli društveni dan (Social Party).
In čemu ne? Tam imajo svoj krasen Dom, veliko članstva o-bojega spola; imajo veliko lruštvenih uradnikov (ic) in še celo Jednotine uradnike, z eno besedo, tam imajo lepi del članstva K. S. K. Jednote, ki se pa malokdaj skupaj snide jo, da bi se po domače in po bratsko skupaj zabavali. Premalo takih priložnosti imajo. Mogoče, da društva to večkrat posamezno fetorijo, ali skupno pa ne, in vsled tega se primeri, da se včasih skoraj še vsi ne
poznajo, kar pa v današnjih dneh ne sme biti. Da se te nru odpomore, bomo 25. novembra določili za poseben- društveni dan. Zdaj ko ni več vročine ne bomo hodili venkaj na farme; zdaj je najbolj ugoden čas za take sestanke v mestu. Slioni sestanki so v vsaki naselbini zelo potrebni, so vsem v korist; pri tem ni nobene politike; ako se naučimo kaj dobrega, nam to nič ne škoduje; ako slišimo kakega govornika, nam tudi to me bp odveč. Posebno za društvene uradnike bi bilo na mestu, da bi se pri taki priliki izra-zili o svojem društvenem napornem delu, uspehu, ali neuspehu; v sakdo naj bi potožil svoje breme in povedal tudi svoje dobre ideje; ma ta način bi se nam v-sem breme olajšalo, pot ogla-dila in bi nam bila bodočnost bolj lahka.
Ta čas je »tudi zaradi tega zelo primeren, ker je ravno pred mesecem decembrom ko se bodo vršile društvene volitve in na katerih sejah se bo določalo marsikaj za bodoče leto.
Jaz sem se ponudil, da pri-hitim rad na ta dan med svoje sobrate. Priporočil sem tudi sobratom, da naj pripravijo prostor za sestanek; vsa nadaljna pojasnila jim bom z veseljem podajal; nihče ne bo imel kake odgovornosti za kako stvar, temveč ogrevali se bomo le za skupno spoznavanje eden drugega. — In ako bomo s to prireditvijo lepo uspevali, bomo to še večkrat ponovili in priporočali tudi drugim.
V inaselbini je veliko dobrih in za društva delavnih moči, ki zaslužijo priznanje in spoznanje. Nekaterim se zahvalimo, druge pa navdušimo; poduka pa potrebujemo vsi. V skupnem sestanku več društev lahko veliko -zvemo o njihovih težnjah ter potrebah; lahko jim pa bremena morda tudi o-lajšamo, ako se podučimo prav; zato bi pa ta dan imenovali "Dan društev K. S. K. Jednote v Pittsburghu, Pa.
O nadaljnem sporazumu bom korespondiral z brati in se bom zopet oglasil v našem "Glasilu".
Da me pa sobr. urednik ne boste obsojali, češ, da je vedno le Cleveland v naših dopisnih predalih, naj ponovno omenim, da veljajo te vrstice za Pittsburgh, Pa.; to pa vsled tega, ker mi je zadfnjič tam tako u-gajalo. Bog živi vsa tamoš-nja naša društva, vse brate i it sestre! Kmalu se zopet kaj oglasim. Anton Grdina.
limo mu, da bi kmalu okreval in se vrnil zdrav domov.
Johana Ferlic.
Lokalne vesti.
Ročk Springs, Wyo. Cenjeni sobrat urednik:—
Na vaše vprašanje, kdaj je bil rojen moj sinček Jakob, ko; jega sliko ste v zadnjem "Glasilu"-na prvi strani priobčili v spomin na 'njegovo vdeležbo minule konvencije, vam naznanjam, da je bil rojen letos, dne 18. februarja. Ima tri brate in tri se9tre; eden izmed njegovih bratov in ena sestra sta že v odraslem oddelku K. S. K. J., dva brata in dve sestri pa v mladiinekem oddelku. Njegov oče, ozir. moj mož Matevž Ferlic je tudi član K. 6. K. J. ter predsednik društva sv. Jožefa št. 122 K S. K. J. kakor tudi eden izmed usta-novnikov. Iz tega je torej razvidno, da spada vsa naša družina (9 oseb) h K. S. K. Jednoti.
Novic ni tukaj posebnih; dela se bolj srednjemerno; nekateri rudniki obratujejo dobro, drugi pa slabše.
Tekoči mesec smo napravili kolekto za tukajšnjo slovensko cerkev; nabralo se je približno $500.—.
V premogovniku je te dni pobilo rojaka Frank Goloba; po nesreči se mu je raapočil strel in ga ranil na obrazu, kar mu bo gotovo pustilo posledice na očeh. Zdaj se zdravi v bolnišnici Ogden, Utah. 2e-(
Cerkveni "fair".
Ali imate že vstopnico za naš cerkveni "fair", vršče se dne. 10., 11., 13., 15., 17. in 18. novembra v cerkveni "Slove-nia" dvorani? Vstopnice so že naprodaj po 50c in so veljavne za eno in isto osebo za vse večere bazarja. .
Še 18 dni, pa se bomo sukali na semnju v "Slovenia" dvorani. Pravijo, da bo na šestih stojnicah (štantih) toliko raznovrstne, robe in izdelkov, kakor na kaki deželni razstavi. Štante bodo imele v oskrbi same žene in dekleta in sicer: Dekliška družba sv. Neže, Dekliška Marijina družba, Bratovščina sv. Rož. Venca, Društvo sv. Genovefe K.S.K.J. in društvo sv Ane Katol. Borštnaric.
Kaj pa z naštima kontestan-toma? Pravijo, da se vrši med Mr Terlepom in Petricem huda tekma ali dvoboj, toda ne s pestmi,ali kakim orožjem, ampak z n&arljivim pobiranjem kolek-te po hišah. Vsak izmed kon-testantov bo skušal nabrati toliko, da bo opravičen do častnega mesta v našem listu. Kakor že obljubljeno, bomo priobčili sliko dotičnika, ki na-kolekta za kontesit $1000.
Te dni jo pričela šolska mladina razprodajati srečke za raznovrstne dobitke. Med tem je veliko zanimanje za krasno novo posteljo, dar Mrs. J. D. Strfttzel. Pa ne samo za mrtve stvari, ampak tudi za žive se bo na bazarju srečkalo. Učenci nekega razreda prodajajo namreč šjtevilke po lOc za celo kozjo družino, dar našega slovenskega farmarja Louis Gornika. Ta kozja družina obstoja iz 50. dol. vredne koze mleka-rice, kozla vrednega $15. in dveh kozličev, vredna po $7.— Torej vso to družbo se bo dobilo za dva niklja. Že vnaprej čestitamo onemu, ki bo to kozjo družino zadel!
Rojak ponesrečil.
Zaidnji četrtek zvečer se je pripetil v naši naselbini čuden slučaj ponesrečenja.
Na 1401 N. Hickory cesti stanujoči rojak in sobrat Martin Pezdirc si je hotel letošnjo jesen pripraviti nekaj domačega vina. V to svrho je šel oz načeni večer k nekemu sosedi: po en odprt ,sod na posodo kamor bi grozdje mlel. Vrniv-ši se dlomov v hudem dežju, je navedencu Vsled polzke poti že blizu doma na Ingalls Ave. in Elizabeth cesti spodrsnilo, da je s sodom vred vznak pade; in si ranil glavo. Nesrečnika so takoj prepeljali že v popolni .nezavesti v bolnišnico sv. Jo žefa, kjer je pa že čez 3 ure za tem umrl. Zdravniki pravijo, da se mu je pri padcu zapičil žebelj v čelo ter s tem prodrl možgane.
Pokojni Martin Pezdirc je bil med našimi rojaki na hribu zelo priljubljen in spoštovan; saj je vsakemu rad kaj pri hiši zastonj popravil ali naredil, osobito pri napravi cementnih tlakov. Bil vam je pravi korenjak visok nad 6 čevljev in težak nad 200 funtov. Spodrsnilo mu je na polz-ki poti, ker je nosil . visoke gumijaste čevlje na nogah.
Prerano umrli sobrat Martin Pezdirc je bil rojen pred 37 leti v vasi Kučeca pri Podzemlju na Belokranjskem. V Ameriki je živel 17 let. Od 1. 1906 — 1910 je' delal v Pitils-burghu, Pa. kjer še je zadnje leto poročil s svojo domačinko Barbaro Zuinič. Zadnja leta je pa živel v Jolietu in si postavil lep dom za svojo družino ženo ter petero otrok. Najstarejši o-trok jo star 12 let, najmlajši pa šest mesecev. Spaidal je spr-
va k društvu Marije Sedem Žalosti št. 50 K.S.K.J. Alleg-heny, Pa., zadnji čas pa k društvu sv. Frančiška Sal.-št. 29 Joliet, 111. ki mu je priredilo minuli pondeljek dop. krasen pogreb.
Iskreno sožalje hudo prizadeti njegovi družini! Svetila mu večna hiič! Naj v miru počiva!
Poroka.
Iz Harlem, Montana, se nam poroča, da se je tam oženil 9. oktobra g. Edvard Stukel, sin g. Jos. Stukel iz Jolieta, prvega predsednika K. S. K. J.,ki se že več let nahaja tam na farmi. Vzel jo hčer Mr. Micha-ela "\Vagnerja, bivšega tajnika Citizen's pivovorane, ki jo bil med tukajšnimi Slovenci dobro znan. Čestitamo!
Poroča ae tudi, da se te dni oženil v Indianap« i.su, Ind., tukajšni mesar in grocer, g. Frank Miklič, 601 N. Broad-way, z gdč. Marijo Šabec, ki se nahaja v Iridianapolisu -dalj pasa. Bilo srečno!
Dr. Cushing umrl. Minulo soboto je umrl za pljučnico 71 letni sfari Dr. Martin W. Cushing, starosta naših jolieitskih zdravnikov, saj je opravljal to službo neprestano 42 let. Pokojnik je bil rojen v Utica, N. Y. Sprva se je izšolal za živinozdravnika, kasneje pa še za pravega zdravnika. Bil je nad vso priljubljen in spoštovan, ker je vedno rad pomagal revnim slojem. Pred leti je opravljal tudi službo mestnega zdravstvenega komisarja; bil je tudi več let alderman in zdravnik tukajš ne kaznilnice. Bil je mož globoko verskega prepričanja, v-sled česar je rad hodil v katol. cerkev in jo podpiral. Bil je tudi dobro znan med našimi Slovenci, katere je zdravil. Bodi mu ohranjen blag spomin!.
vetnike (la\vyers).)
Današnji župan je samo letos plačal do $110,000. (Stodeset tisoč!), zato sedaj ni denarja, da bi se plačalo delavcem. Golt ovo, mesarje za to, da se kolje, odvetnik pa za to, da se tožu-je na škodo davkoplačevalcev; zato ker so hoteli vedeti, kam gre toliko denarja: pravi delavci niso več prejeli kakor o-krog $2000 do $2500 na mesec; a zadnji mesec se je izplačalo $49,000.—; dolga se je napravilo blizu en milijon in pol dolarjev; zatorej slovenski volil-ci premislite, koga boste volili! Volite za dobrega in skrbnega župana; ne ozirajte se na malo pijače, ki jo vam ponuja njegov protikandidat, ker njemu bo dosti korisrtilo Vam pa dosti škodovalo; pijačo boste morali tisočkrat nazaj plačati. Premislite torej dobro poprej, da ne ! bo prepozno. Ne poslušajte ta-1 kih, ki govorijo-samo za svoj dobiček na vašo škodo!
Volite za mestnega župana dne 29. oktobra in dne 6 no- i vembra g. J. S. SAARI.
Političen ogJas.
Volite tega moža za župana mesta Eveldtb, Minn. (Vote for J. S. Saari for Mayor City of Eareleth.) Primarne volitve dne 29. okt. Splošne volitve dno 6. nov. Kandidat za mestnega župana Eveleth, Minn.
Se uljudno priporoča vsem slovenskim volilcem na Eve-leth, Minn. da oddajo svoje glasove za njega, kot dobrega in vsem Slovencem dobro poznanega moža, ter jako naklonjenega našemu narodu. Z;t i*a njegovega Itermina, ali ' ie bi on pred loti večkrat o-redoma za župana iivoljt je bil on prvi župan tega mesta, ki je spoznal, ali pripoznal na.š narod na Evelethu, ter mu dal isto čast, kakršno so imeli tudi drugi narodi s tem, da je nastavil tudi Slovence v mestne službe. Tako je on tudi na razne druge načine rad pomagal našemu narodu; dosti je pripomogel tudi naši slovenski cerkvi, ter s tem pokazal, da on ni nasprotnik katoličanov.
Ko je bil prvikrat izvoljen, je bilo naše mesto še takorekoč mrtvo, zapuščeno in nesnažno; on je začel takoj ičistiti ter izboljševati; vsa mestna javna (Public) poslopja ter parki so bili zgrajeni za časa, ko je bil Mr. Saari za župana; vse ceste po mestu ter okrog mesta se bile tlakovane razun Faval in Virginia ceste, ko je bil on župan, in je bilo samo$2000. (dva tisoč) stroškov za tožbe ali od-
ŽENA V POLITIKI.
Sedemdeset let so ameriške žene bile neizprosen boj za politično enakopravnost in le z največjo vztrajnostjo in ne- j omajenim pogumom se jim je j posrečilo zavzeti ene postojan-! ko za drugo, da je konečno I padla zadnja trtjpjava, to je ' tisti posta vek v ustavi Združe-'
nih držav, ki je kratil ženski to človeško pravico.
Ali so izkoristile ta svoj novi privilegij? Kaj so dosegle za družbo in zase? Tri leta so le kratka doba, da bi se mc glo videti večje vidne koristi pa tudi veliko se ne more pričakovati od žene, če pomisli mo, da ji je politika nekaj no^ vega in nepoznanega. Vendar ženske že sedaj lahko pokažejo zelo važno rezultate, ka: daje velike upe za bodočnost. Takozvano Cablovo predlogo za neodvisno državljanstvo žene so izdelale žensko in je sedaj že postava. Isto se lahko reče o Shepard—Towner postavi za zaščito mater in otrok, vendar ta postava je naletela na silen odpor v nekaterih državah in tudi pri nekaterih ženskah. Ženski oddelek pri zveznem uradu za delo je danes stalna ustanova, kar je tudi delo žensk. Te stvari kažejo, da so ženske že pokazale svojo moč v kongresu in politiki in da bo treba ž njimi tudi računati v bodoče.
Tudi po javnih nradih vidimo, da prihajajo na važna mesta v čim dalje večjim številu ženske. Lista uradnih mest, ki jih zavzemajo ženske je precej velika. Ženske vidimo dandanes na jako odgovornih mestih. Do sedaj smo imeli štiri ženske, ki so bile v kongresu v Washingtonu in sicer tri kot kongresu ice in ena kot senato-
rica, zgleda pa, da'jih bo več v bodočnosti. Po raznih državafT. je bilo v legislaturah nekaj nad osemdeset žensk, večinft po državah, kjer prevladujoč> republikanci. V devetih državah so ženske namočene kot državne superintendentinje d' in mnogo je žensk, ki služij^ pri raznih državnih komi"*-jah kot članice ali pa pomočnice 'V mnogih okrajih jim j»* poverjena šolska uprava, ravno jo videti, da ženske vršp razno druge javne posle kot; okrajen in mestne blagajn i čar-ke, serifinje, sodnice itd. Dve šenski ste bile zbrane za upravnico mesta, mnogo pa je po deželi malih vasij in trgov, kjer so ženske v občinskem odboru in o nekaterih žapadnih drih-, vah ae jim je posrečilo uloviti vse občinske službe, kar pa sos sprevidele, da je velika napaka. V sodnem oziru pa raste njih vpliv. V mnogih državah služijo kot porotnice, pomožno, državne pravdnice, sodnice vf mladinskih sodiščih in v državi Ohio je ženska v zboru najvišjega državnega sodišča. • V zvezni službi je okoli 70,-000 žensk, od katedrih imajo nekatera zelo odgovorna mes-" ta. In če pomislimo kako kratka je eloba od kar so ženske dobile volilno pravico, da so še mlade v politiki, ao vendar v tem času napredovale in pokazale, da niso nič manj zmožne kot moški.
"Indijanske matere so se Čudile mojemu otroku
SREDI Pine Ridge indijanske reservacije v Južni Lokoti živi krepak in vesel majhen bel deček, Bunns po imenu. Njegovo dobro zdravje je v živem nasprotju z malimi in dijanski-mi otroci krog njega. Edini Bunnsovi soigralci so indijanski otroci. Indijanski otroci niso zdravi, ker ponavadi niso pravilno hranjeni... umrljivost otrok med Indijanci je strašna.
Ob rojstvu je imel Bunns slabo priliko za življenje, kajti rojen je bil potom cesarske o-peracije. Toda hranjen je bil z Eagle Brand mlekom, slavno hrano za otroka in "in bil nikdar bolan izza dne, ko je prišel na svet," pravi njegova mati. "Ko sem pprinesla Bunnsa iz bolnišnice, so bile indijanske matere moje dnevne obiskovalke. Mojemu otroku so se čudile. Po tem so izvedele mojo zgodbo. .Izza o. nega časa so večkrat prišle k meni po svet, in jaz sem jim vedno priporočala Eagle Brand. V znak njegovih redilnih vrednosti sem pokazala svojega lastnega otroka."
Označite kakšno knjižico hočete NAVODILA ZA	OBEDI ZA
HRANJENJE	OTROKE
KNJIGA ZA OTROKE
Ime.
Naslov
15 Slovenian)
Za poletno hranenje je Eagle Mleko prava pot. • Poletne pritožbe med otroci so skoraj vedno posledica slabega hranjenja. Eagle Mleko ni samo izborno prebavljivo pač je pa tudi popolnoma čisto in svoje vrsle. Mi smo natisnili v vašem jeziku navodila, kako pripravljati Eagle Mleko za otroke vseh starosti, Ce hoecte ta navodila, izpopolnite kupon ter ga * nam pošljite danes.
7HEECRDEN CO., Borden Building, New York

"tor PkEsatvED Mi« wiU
THEBORDEM COMPAN*
n*w vork, o. »•
^GLASILO K S K JE«DNOTEW'Ve5eVal n€del,'G in praznike5 ~ bi spoštoval svojega očeta in
. La»tmiu Kranjskcr-Slovenske Katoliške Jednote ▼ ameriških.	Združenih državah .
Uredništvo in opravništvo: im N. ChicaKo St. Telesi 10«.	JOLIET, ILL
' Naročnina: Ca člane, na let«	fl 20
nečlane _..	. no
U inozemstvo	fino
mater; — bi ne ubijal; — bi ne prešestvoval; — bi ne kradel; — bi ne pričal po krivem in bi si ne želel blaga svojega bližnje-
OFFJCIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVEN3AN CATHOLIC UNION
of the
UNITED STATES OP AMERICA. Maintained hy and in the Interest of the Order. Issued erery Wednesdty.
OFFICE: 1604 N. Chicago St.
Phone: 1048
JOLIET, ILL.
Našim "naprednjakom" v album.
Že pred petimi tedni je naš sobrat Rev. J. J. Oman priobčil v 4'A. D." obširno odprto pismo, namenjeno ameriškim slovenskim "naprednjakom pod napisom "Kdo mi bo pojasnil?" Vprašal je namreč, čemu ti "prosvitljenci" katoličane vedno nazivajo z inazadnjaki? "Naprednjakom" je stavil Rev. Oman dvoje vprašanj, in sicer:
1.)	V ©em obstoji vaša "naprednost1to je v čem se smatrate boljše od nas, ali zakaj ste pred nami? Mogoče v socialnem, materialnem, intelektualnem ali v katerem oziru?
2.)	Na kaj utemeljujete svoje mnenje o namišljeni naprednosti? Kakšne avtonomije imate za to svoje mnenje?
Od tedaj pa do danes smo zasledovali razne liste, da bi naleteli na tozadevna dva odgovora; toda — vse zaman! Vsi molčijo. Človek bi rekel, da je Rev. Omam tem 'naprednjakom" s svojim odprtim pismom zamašil sapo. Nihče si ne u pa s pravim in temeljitim odgovorom na plan na pravem mestu! Tu in tam se je pač že oglasil nerodni chikaški "Kajte briga"; a ne v uredniški koloni, temveč med svojimi 'meteori-ti."
Uredništvo je zadnje dni priobčilo dva članka pod imenom "Važnost vere in moralnosti". V prvem izmed teh smo navedli kakšno naziranje je imel o veri in moralnosti prvi predsednik Združenih držav; v drugem smo pa pojasnili versko naziranje še le nedavno umrlega predsednika Hardinga.
Nad vse "napredmi" "Kajtebriga" v Chicagu je minuli teden o onem našem članku priobčil sledečo kritiko:
"Učeni editor glasila Kranjsko-slovenske jednote nam vsake tri mesece pove,, da je George Wasliington verjel v Boga in da so na srebrnem dolarju vrezane besede: In God we trust.
Sure, Mike! Wasliington je verjel še v nekaj drugega in je tudi imel sužnje. Ker pa slavni editor mora vedno gledati nateaj, naj naredi še sto ritenskih korakov in pove, da je Krištof Kolumb verjel v coprnice.
Take "učene razprave" so najboljši dokaz vašega nazad-n jaštva.''
Če bi učeni "Kajte briga" prečital v svetovni zgodovini poglavje o suženjstvu, bi lahko pronašel, da istega ni vpeljal predsednik "VVashiilgton, ampak je bilo razširjeno po celem svetu že pred več stoletji, da celo pri tisočletji. Ali niso morali še naši stari pradedje v Avstriji delati za tlako, ali desetino? Suženjstvo je v Ameriki odpravil L 1862 nepozabni predsednik Abraham Lincoln, ki je znal tudi visoko ceniti važnost vere in moralnosti. Zgodovina nam kaže, da so suženjstvo v Ameriki uvedle tedanje razmere, in suženjstvo cvete ponekod še dandanes, ičeravno živimo v modennem stoletju.
Glede Kolumbovih "coprnic" pa ne bomo odgovarjali, ker se nam zdi ta primera prebedasta.
Kdo pa še dandanes veruje v "coprnije?" Naši "prosvitljenci" in "naprednjaki". Ali niso hoteli pred leti kar "zacoprati", da bi postala Jugoslavija republika? Da bi s svojim milijondolarskiiu skladom rešili naše nesrečne Primorce izpod polentarskega jarma. S tem "coprnijam" so hoteli spraviti skupaj $1,000,000.00 pa jim je k sreči baš naš list (tedaj še v Chicagu) štrene zmešal! Sprejemali so tudi srebrne dolareke z lepim napisom: "In God we trust."
Torej če ^mo hoteli z zgodovinskega stališča dokazati, da je bil prvi predsednik Združenih držav bogoljuben in veren, če-ravino ni bil katoličan, — smo zaradi tega nazadnjaki?! Na dokaze iz minule zgodovine se ti naprednjaki nič ne ozirajo. Kaj boste pa rekli na drugi naš članek, ko smo navedli nekaj točk o verskem naziranju predsednika Hardinga, ki je šele pred nekaj tedini umrl?
Kot pravim? "naprednjakom" se Vam čudimo, da ste pisali v gornjem odstavku "In God'we trust", besedo God z veliko začetnico. Saj to ni Vaša navada v slovenskih izrazih. Ker ste tako napredni, pišete to besedo vedno z malo črko.
Naj Vam pri tej priliki navedemo še en slučaj, oziroma še enega uglednega Amerikamca, ki še živi in sicer 46. zaklad-ničarja Združenih držav, Mr. William G. Mc. Adoo izza časa Witeonove administracije. Pravijo, da bo Mr. Mc. Adoo predsedniški kandidat pri prihodnjih predsedniških volitvah.
Mr. Mc. Adoo je bil nekoč povabljen da bi govoril učencem neke večerne šole o državljanstvu. Gotovo je Mr. Mc. Adoo zelo študiran, ugleden in skušen ameriški državnik; ta Kajtebriga ni še toliko vreden, da bi mu obrisal prah z njegovih čevljev; po sodbi Kajtebriga bodo mOrda naši "naprednjaki" tudi Mr. Mc. Adoo-ja nazivali z nazadnjakom, ker veruje v Boga?
Mr. Mc. Adoo, zet predsednika Wilsona je nekoč učencem neke večerne šole za državljanstvo sledeče govoril:
"Dobro in pravo državljanstvo se pričenja z moralnim zna-
^Sfttakega Z,naČaia ^ Cerkev- Na- iim naprednjaštvom. uki Kristusovi in deset Božjih zapovedi so pa pravi temerj krščanskega značaja, glavni Gibraltar (trdnjava) demokracij in demokratičnega državljanstva. Na nobenem drugem polju bi teh deset Božjih zapovedi ne delalo tako koristne preobrazile, kakor baš v političnem življenju naroda. če bi
. _ ftl	predpife6:5-r bi -častil Boga in bi "se ne
klanjal malikom; — bi ne zlorabljal Božjega imena; — bi pos-
Kako krasen zgled bi nam ti možje dajali in kako lepo državljanstvo bi se kazalo iz naše velike demokracije! In kaj drugega izdatnega bi še dosogli v moralnem in političnem o-ziru, če bi se v obče te Božje zapovedi izpolnjevalo? —
Nobene vojne bi ne bik), če bi se glavnih moralnih rekov držal ves svet, in vsi narodi. Veliko breme vzdrževanja armad na suhem in na morju bi se olajšalo; morije in zločini na debelo, izvršeni pod krinko vojne bi prenehali in vse grozne posledice kake vojne bi bile neznane. Celo naše politične kampanje bi se vršile vsled tega brez obrekovanja, da bi bilo mogoče velika vprašanja rešiti v luči resnice in odkritosrčnosti.
Demokracija je problem posameznika. Če hočemo odstraniti tendemoo demoralizacije, katera se pojavlja v moderni ci vilizaciji in če hočemo doseči do višjih, bolj plemenitih ciljev — tedaj bi morala Cerkev še z večjo vnemo delovati za odpra vo demoralizacije; Cerkvi naj bi sledile tudi naše šole in uni-verae.
To ni nasvet za dosego popolnosti, ampak samo klic, da bi se obnovilo ta plemenita pravila moralnosti ter religije, katera se krši vsled demokracije in sebičnosti od časa do ičasa ter po raznih narodnih in mednarodnih tendencah. To bi moral premisliti vsak ljubitelj svobode in človeštva. Mi moramo v dno strmeti za tem, da dospemo do višjega stališča; ne samo v razvoju individualnega značaja, ampak tudi v dosegi popolnosti onih božjih in človeških institucij, od katerih je odvisna bodočnost civilizacije.	^
Demoralizacija je tudi v zvezi z nespoštovanjem postave ter zaničevanjem ustave Združenih držav. Ta nesmrtna listina vsebuje one principe človeške svobode ter demokracije, ki so pravo pristaniške svobodomiselnih institucij. Ustavo Združenih držav je treba stalno braniti ter deželne postave brez, strahu uveljaviti, če hočete demokracijo še obdržati ter njene blagoslove prihraniti za bodoče generacije. Prvi odstavek Ustave Združenih držav vsebuje štiri "garancije, katerih se ne sme nikdar opusti ti, oziroma skrajšati, če hočemo še v bodoče obdržati svobodno vlado. Te garancije (poroštva) so: svoboda verskega bogočast ja, svoboda govora, svoboda tiska in svoboda pravikega in mirnega, zborovanja. Kjer nimajo teh pravic,, ondi vlada avtokracija; za izgled naj nam služi Rusija pod1 bivšim carjem. Na Ruskem ni imelo ljudstvo svobodne verske pravice, tam niso poznali svobode govora; kdor se je >.aj carju vsled tega zameril, so ga poslali v Sibirijo kot izgnanca; na Ruskem tudi niso poznali svobode tiska; vsak list je bil pod kontrolo carjevih cenzorjeV; tako se ondi tudi ni smelo prostovoljno zborovati; kršitev tega zakona je bila v zvezi s strogo kaznijo, če ne s smrtjo. Ruska avtokracija je propadla, ker ni dajala ljudstvu zajamčene svobode.
V	naši deželi nam jamči vse te pravice Ustava Združenih držav. V nekaterih posameznih državah se je pač že skušalo potom zakonodaje Opraviti svobodo govora in tiska, ali se je uvedlo plemensko in versko nestrplji-vos-t, samo zaradi tega, da bi se oslabilo čut narodne edrnosti in kooperacijo, ki sta glavni steber narodnega blagostanja. Take tendence moramo odvračati, pač pa vedno dTŽati z velikimi garancijami človeške svobode; brez teh bodo svobodne institucije propadle.
Tudi vi, .gratuantje tega amerikancizacijskega razreda boste morali vedno paziti da boste izvrševali vse važne dolžnosti za'obraiftbo naših ameriških institucij. Imeli ste priliko do šolanja, kjer ste čuli te lepe nauke, o morali; s tem ste stopili na višjo stopinjo, kakor so vaši domači deželani v borbi za človeško življenje. Vi morate dajati lep izgled vašim rojakom, ne samo v privatnem, ampak tudi v javnem življenju. Tudi danes potrebuje naša republika vdane in zveste državljane. Bodite torej pravični in tolerantni; ljubite ponos in čast. Naš ljubljeni Nazarenec je bil velik apostol pravice, strpljivosti in ljubezni do bližnjega. On je postal Rešenik človeštva. Tudi 'naš nepozabni Lincoln je bil pravičen in strpljiv; vsled tega je postal nesmrten v naši zgodovini. Izvršujete temeljita krščanska načela, pa boste postali dobri in koristni državljani. In kot taki državljani boste vedno radi delovali za našo pravo demokracijo in za korist našo dežele, če tudi na skromen način. Vsakemu moškemu, ali ženski ni dano, da bi bil duševni velikan, ali da bi dosegel kako veliko čast; vendar pa lahko vsakdo izmed vas po svoji zmožnosti kaj pripomore k izboljšanju človeške družbe in za korist naše dežele. Bodite dobri državljani; 'negujte krščansko usniiljenost in pravo* domoljubje. Nikar se ne bahajte, da ste že 100% Američani; patriotizma se ne meri po odstotkih; to označbo se rabi samo pri računanju (matematiki). Nihče ne sme biti tak farizej, da bi popolnost svojega državljanstva kazal pod krinko matematike; patriotizma ali domoljubje sploh številk ne pozna, "nima nikakih mej; isto obstaja samo v kakovosti in požrtvovanju človeka za svojo domovino. Nihičie na svetu se ne more ponašati, da je popolen domoljub. Ako boste izvrševali krščanske čednosti in če boste vpoštevali pravila morale, se boste pokazali kot vredne podanike največje demokratične države, kar jih je še svet poznal."
Ali niso to zlate besede znanega ameriškega državnika?! Kajtebrrgarja prosimo, da naj jih doslovno ponatisne.
V	ravno isti številki glasila one, zdaj že svobodomiselne jednote čitamo »na prvi strani zgodovino njenega najstarejšega društva. Med drugim se napredni "editor" ponaša, da članstvo njegove Jednote notčle hoditi k spovedi, da imajo že toliko tisoč naprednjakov pod svojo zastavo. Zares čudna trditev. V ravno isti številki pa čitamo kar tri naznanila o smrti njih članov, ki so bili vsi po katoliškem obredu pokopani. Iz tega tudi sklepamo, da so prejeli tudi sv. zakramente za umirajoče. Ali ni to čudna logika? — Preveč blufate narod s svo-
Znana so nam društva vaše svobodomiselne Jednote, kjer se še vedno moli na sejah; ko jih članstvo podpira cerkve in rado sodeluje pri raznih slavnostnih društev naše Jednote. Imate paičl tudi nekaj takih "naprednih" izjem, ki se z vami vred radi norčujejo iz verskih stvari toda samo nekaj časa! Ko nastopi smrtna ura za takega
vsak lavni nrirlnik	i , v "t	, ^ 1/1	jvo natopi smrtna ura za taKega "napred-
^teJ^"o	dohovnika, da » pomaga s JažiH
stfete vere na zadnji poti v večnosfr.
I. Z.
O VARČEVANJU.
Pravi način varčevanja ni v nobeni direktni zvezi s skopu-štvom, ampak sloni na tem,da človek svoj denar previdno v-porablja; baš pri previdnih de-natniih iadatkih se lahko mar-sikak dolarček prihrani.
Vzemimo na primer slučaj, da izda kedo vse svoje prihranke za nakup lastne hiše. Če je hišo po ceni kupil in če mu donaša dohodke je naredil s tem velik korak k varčevanju. Namesto, da bi drugim plačeval stanarino (rent), rajši isto samemu sebi plačuje.
Previdna in umna gospodinja se kaj rada poslužuje raznovrstnih razprodaj. Tudi s trošenjem tega denarja si lahko mnogo prihrani ker kupi na isti razprodaji kake vrste blago bolj po oeni, kakor bi je morala kje 4rugje plačati.
Varčnost v pravem pomenu besede bi lahko pripisovali oni osebi, ki zna pridobivati najboljšo bilanco ( preostanek) med trošenjem denarja in lira-njovanjem. Kdor troši denar na previden in umeten način, si s tem gladi pot tudi k varčevanju.
Edina ovira v tem oziru je ta, ker dosti ljudi prekorači gotove meje , da preveč radi denar zapravljajo, ali ga preveč stiskajo. Zapravljivec ne bo nikdar prišel do prave biče; tako tudi od hudega sko lance; tako tudi od hudega s-kopuha in nezaupneža ne bo i-mefa nobena oseba kaj materi-jelnega haska; tem manj pa še človeška družba v celoti. Pra vi skopuh bo rajši čez dan lačen in raztrgan, samo da zvečer laliko šteje svoje, .kje skrite novce.
Ker je denar najbolj važen faktor v človeškem življenju, je treba pred vsem manj paziti da se ga preveč po nebatreb-nem ne zapravi; treba ga je na previden način štediti da bo i-mel človek od tega varčevanja kaj dobička in koristi. Kakor smo že omenili,je umestno varčevanje ravno tolikega pomena,kakor previdno trošenje denarja. Oba si morata iti na roke. Kdor se temu privadi, ta postane sčasoma samostojen in neodvisen.
Za umno gospodarstvo navajamo tukaj nekaj zlatih navo-; dil:
1)	Ne kupuj kake stvari, katere sploh ne rabiš; boljše je hraniti denar in kupiti blago, ko boš isto potreboval .
2)	Ne kupuj več nego v resnici potrebuješ; s tem se boš privadil razkošnosti in prideš lahko v denarno zadrego.
3)	Ne kupuj blaga, ko je ne zmoreš kupiti; take kupčije po vzročajo neprilike.
4)	Nje štedi en teden radi tega, da laliko naslednji teden ves svoj zaslužek zapraviš. Privadi se rednega in siste-mačnega varčevanja.
5)	Hrani in varčuj za gotovi namen; naredil si načrt za bodočnost ter pazi da boš ta načrt z varčevanjem dosegel.
6)	Varčuj za potrebščine in morebitne neprilike v življenju, na ta način te bo udobnost življenja vedno vodila po svoji stezi.
7)	Hrani,— toda ne kopiči denarja. Pazi, da ti bo vsak dolar donašal dolarje pri obrestovan ju. To lahko dosežeš, če naložiš svoje prihranke v kaki zanesljivi banki, saj istih je ši-rom države brezštevilno. V naši največji ameriški slovenski naselbini (Cleveland, O.) imamo znano domačo banko "The North A mer. Savings & Banking Co.", ki je dosegla že nad trimilijone dolarjev vlog! Svoji k svojim!
računu v banki tudi kaj "eks-tra."
9) Če mogoče, odvzemi saj enodnevni zaslužek pri vsaki plači. Naloži ta denar posebej v banki, boš videl kako lepo posebno plačo boš imel koncem leta z obrestmi vred.
Pazi pa tudi vedno na sledečo lepo navado. Predno izdaš kaj denarja, — pomisli čemu gre denar. Na ta način se bos polagoma sam od sebe priučil v varčevanju. Modro in previdno trošenje denarja je namreč ravno takega pomena, kakor previdno varčevanje; oba sta si v sorpdru.—Mladenič ali mož, ki se ravna po teh lepih navodilih, ta je povsem sugiren, da mil ne bo treba na stara leta trpeti pomankanja, ali trkati na vraia kakega javnega dob-lodelnega zavoda za uboge.
SE JE MOGOČE OBO GATETI.
Nekateri ljudje mislijo, da so že vse priložnosti hitro obo-gateti minule. V tem pogledu ie treba vzeti v poštev samo velike iznajdbe tekom zadnjih desetletij, pa se lahko prepričate, da se vam nudi vedno lepa prilika postati čez noč—milijonar.
Sloveči izumitelji n. pr. Edison, Steinmetz, Marconi, Max-im in drugi še vedno trdijo, da pridejo velike iznajdbe na vr-••to še le v bodočnosti.
Nedavno je Sir Wm. Bell, ravnatelj angleškega patentnega urada objavil sledečih 12 morebitnih iznajdb, katerih 3na sama bi človeka obogatila. Te sugestije so:
1 Iznajdba prožnega stekla, katero je mogoče upogniti.
2) Zgradba lepe gladke ceste, ki bi ne bila ob deževnem vremenu polzka.
3 Peč, ki bi ohranila in dajala 95% svoje vročine.
4) Način izdelovanje flauele, ki bi se ne skrčila, ali usušila. • 5) Aeroplan brez ropota z-ijrajen tako, da bi ga lahko v-;ak deček ali deklica vodil (a).
6)	Motorni stroj 1 funt teže, ki bi proizvajal za 1 konjsko silo moti-.
7)	Način za olajšavo drgne-'•ja in trenja. ,
8)	Način praktične vporabe morskega toka (pline in oseke).
9)	Način odstranitve žveple-ue (fosfome) •tvarine iz vulka-•liziranega India kavčuka (gumija); da bi se istega lahko »rekuhalo in zopet rabilo.
10)	Cev, katero bi bilo mogoče na lahek način ter uspešno Čistiti.
11)	Temperečna pijača, ki bi se držala in dajala človeku prijeten okus v nadomsetilo o-pojne pijače.
12)	Govoreče premikajoče slike.
Nova služkinja.
Neka angleška družina je najela novo služkinjo, došlo še le pred- nedavnim časom iz Nemčije. Gospodinja jo je najprvo učila, kako odgovarjati na telefon v angleškem jeziku.
Ko je bila nekega dne nova služkinja sama doma, je pozvonilo na telefonu.
—"Hello!"
—'"Hello!" *
—"Kdo je tam! Ali veste kdo sem jaz?"
Služkinja: "Jaz 110 vem, ker vas ne vidim."
Za sivolase.
Če ti postajajo lasje že siv-kasti vporabljaj sledeče izbor-no sredstvo. Deni. v pinta vode, 1 unčo Bay Ruma, 1 malo skatljico Barber Compound in V4 unče glicerina. Vse to do-
biš za mal denar v lekarni. Z-8) Skušaj na ta način hrani-; mešaj stvar in se dobro namaži ti ves svoj "ekstra" prisluženi1 po laseh 3 krat na teden. Sča-denar n. pr. za čezurno delo, soma bodo postali lasje zopet bonus itd. Naredi na svojem črnkasti.

Unanovljena ▼ Jolietu, 111., dne 2. aprila lifiH. inkorponru« v Joli*tm, državi Illinois, dne 12. januarja 1898 GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL Telefon 1048. SOLVENTNOST K. S. K. J. ZNAŠA 100 36%
Od ustanovitve do 1. oktobra 1. 1923 znaša skupna izplanana podpora $2,243.451.00 GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar. 607 N. Hickory St Joliet IIL I. podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo Colo. II. podpredsednik: John Mravintz, 1022 East Ohio St., N. S. PitUbttrgh, Pa. Glavfei tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St., Joliet, 111. Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Aibe, 620—lOth St, Waukegan, J1L Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 303 American State Bank Bldg., 60") Grant St at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: Fraik Opeka, st. 26 Tenth St., North Chicago, IIL Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Zulich, 6426 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 817 East "C" St, Pueblo, Colo. Anton Nemanich, st 1000 N. Chicago St., Joliet IIL
POROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 Hickory St, Joliet, 111.	• i i
Frank Trempush, 42—48th St.f Pittsburgh, Pa.	:	,
John Wukshinich, 5031 W. 23. Plače Cicero, IU.
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6519 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, IIL John Dečman, Box 529, Forest City, Pa.
UREDNiK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St., Joliet, IIL Telefon 104«.
JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, IIL
Vsa pisma in denarne, zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljata oa glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Jolie'., IU, aopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K S. K JEDNOTE, 1004 N. Chicago St, Joliet IlL
Vzorna premogars-1 boijšek (bonus)
-—i. .'ii... JJJ.__
ka naselbina.
Uradno naznanilo.
Članstvo društva sv. Janeza Krstnika 60, Wenona, Illinois je na redni mesečni seji 8. oktobra t. 1. sklenilo, da pristopi v centrakd bolniški oddelek.
Članstvo društva "Friderik Baraga" 93, Chisholm, Minn. je na redni mesečni seji dne 14. 1. m. istotako sklenilo, da pri stopi v centralni bolniški oddelek.
Prvo označeno društvo je bilo sprejeto v centralni bolniški oddelek K. S. K. Jednote dne 8. okt. in drug označeno društvo dne 14. okt. t. 1. ..--Next?
Za glavni urad K. S. K. Jechiote:
Josip Zalar, gl. tajnik.
Joliet, IU., 19. okt. 1923.
FINANČNO POROČILO MLA- 101................... 4.80
DINSKEGA ODDELKA K. S. 103. K. JEDNOTE ZA MESE0 104. SEPTEMBER 1923. 1108.
109.
110. 111. 112.
Dr. št.
..............................8.70
..............................8.10
..............................4.85
..............................6.30
..............................16.20
..............................9.50
	1..................$ 28.20i 113. .'.'.*	7.50
	2................... 50.45 115......................................1.80
	3................... 9.30 118. ..................................1.65
Plačana svota za asesment.
4.
5.
11................
12................
1	3................... 3.151128.
1	4.......................130.
1	5................... 9.451131.
1	5................... 8.40 132.
1	6................... 1.20 133.
1	7....................60 134.
20................... 8.25 135.
3.15 119................... 3.15
11.10; 120...................13.10
38.10; 122....................75
10.65 123................... 7.20
9.00 126................... 1.20
22.501127................... 10.70
................ 2.10
................ 2.85
................ 10.95
................ 1.136
................ 1.05
................ 5.85
____ 6.45
21......................................2.10 136.
23......................................5.40 139.
25......................................25.90 140.
2	9......................................64.90 143.
3	0......................................6.90 144.
33......................................11.25 145..
38......................................21.20 146.
4	0......................................6.15 147.
4	1....................... 148.
4	2......................................30.15 150.
4	3......................................1.50 153.
4	4......................................6.90 154.
4	5......................................4.45 156.
4	6....................90 157.
4	7......................................7.65 158.
4	9......................................4.80 160.
5	0......................................28.50 161.
5	2......................................20.55 162.
5	3......................................27.90 163.
5	4......................................7.85 164.
5	5......................................3.45 165.
5	6......................................17.101167.
5	7......................................9.60 168.
4.80 .90 1.20 16.05 6.90 19.95 13.95 3.90 9.00
1.35 5.55 6.30 1.80 2,85 3.75 16.35 28.90 4.80 , 1.65 .75 1.20
58.
59.
60. 61. 62.
63.
64.
65.
69.
70.
1.80 16.00 3.90 15.15 3.00 36.75 10.20 14.55 1.20 3.30
72. .................. 15.30
74. 75
77.
78.
79.
80.
6.15 2.10 16.05 10.051
169.
170.
171.
172.
1.25 4.55 16.50
Skupaj $1,092.35
Preostanek 1. septembra 1923...........$29,926.16
Prejeli od
društev ............ 1,092.35
Obresti'............ 806.78
$31,825.29
7.20	Izplačali:
81................... 19.55 Posmrt-
8	3....................... nine .....$1,614.00
8	4................... 1.05 Za prestop
8	5................... 6.15 med člane
8	6................... 9.65 in članice . 120.00
87	............... 10.20 Upravni
88	...................75 stroški .. .$ 80.00 $ 1,814.00
89. .'..........-....... 6.50	-—
90................... 5.30 Preostanek
93	.................. 20.55 30. sept. 1923 ......$30,011.29
9	4................... 2.40,	-—-
95	.................. 5.351	Josip Zalar, gl. tajnik
98................... 3.30 Joliet, ni., 1. okt. 1993.
Koliko tu rojenih Ameri-kancev izpod 35 let starih je v naših pustinjah že ustanovilo kako mesto, katero bi bilo spojeno čez gozdove in reko z železnico in tako zvezano z zunanjim svetom. To mestece, katero imamo v mislih je cvetoča premogarska naselbina Himlerville v državi Kentucky, ustanovljena po Maptin Him-lerju, ogrskemu izseljencu. V svrho produkcije premoga se je ondi vstanovilo delavsko korporacijo z glavnico $2,000,-000; vseh delničarjev je okrog 2000.
Vsakemu ogrskemu izseljen-ccu širom Združenih držav je poznana naselbina Himlerville, Kentucky., kajti isto so v-stanovili izključno ali samo o-grski izseljenci; tako živijo ondi tudi samo ameriški Ogri in njih otroci. Ta vzorna premogarska naselbina se lahko s tem ponaša, da je vsak košček premoga v globokih rovih, vse naprave (stroji) vse premo-garsko orddje in celo mestna hiša last onih, ki kopljejo premog; celo javne (ljudske) šole \ zdržujejo premogarji tekom 3 mesecev, ostali čas pa država.
Martin Hirnler je prišel v Ameriko pred 17 leti. Pričel je trnka j delati; prav od začetka, jo kopal premog v Pennsvl-raniji, Ohio in W. Va; še le na ta način si je pridobil povsem prakso in znanje v svojem poklicu kot premogar. V svrho večjega poznavanja ožjih rojakov Ogrov v novi domovini in v svrho njih prilagojenja k ameriškemu žvljenju je pričel zatem Hknler izdajati svoj list "Glasilo ogrskih premogarjev", vsled česar je prišel v do-tiko skoro z vsemi tu živečimi ogrskimi izseljenci, kakih 20„-000 po številu, skoro slednji je bil naročnik Himlerjevega lista, tiskanega v ogrskem jeziku; skoro vsak mu je zaupal.
Nekoč je Ilimler v svojem li-f-tu objavil oklic za ustanovitev kooperativne premogarske naselbine v Zapadni Virginiji; vendar se mu poskus ondi ni posrečil. Nato se je s svojimi ro jaki podal čez reko Tug River in vzel v najem 3000 akrov zemlje s premogom v Martin okraju, Kentucky.
Kot vsi ameriški pijonirji, iako so tudi premogarji, ozir. delničarji Himlerjeve premogovne družbe pričeli najprvo na to misliti, kako bi zgradili železnico z bližnjim mostom,ka mor bi pošiljali nakopani premog. V to svrho so kmalu zatem pričeli z gradbo železnice in velikega mosta čez bližnjo roko; most je bil dovršen 21. maja 1. 1921 in je veljal $300,-000. To progo je s svojim omrežjem zvezala Norfolk & West ern železniška družba, tako da imajo sedaj Himlervilčani odprto pot in zvezo in da bodo lahko eksportirali premog in les iz 40,000 akrov obseženega zemljiškega kompleksa.
Pri obratovanju v premogovnikih se vprobalja modeme parne in električne stroje. V to svrho se je zgradilo v označeni naselbini veliko elektrarno, ki je veljala $150,000. Od tu je napeljana elektrika v rove iu vsako premogarsko hišo za vsakdanjo vporabo
vsem premo-garjem in tretjič se množi rezervni kapital. Nedavno .so delničarji označene družbe določili povečati glavnico z $500, 000 na $2,000,000 ker se bo še dva nova rova odprlo; tako se je vzelo v zakup in najem še nadaljnih 7000 akrov zemlje z finim premogom in lepim lesom.
Glede industrije, glede domačih in družabnih razmer se v mestecu Himlerville osobito pazi. Žile premoga so do 5 čevljev visoke s trdno skalnato plastjo. Vsi rovi so moderno z grajeni in varni. Premoga se na dan izkoplje do 3000 ton; glavni vhod v rov je 76 čevljev globok; vse naprave, stroji in drugo pri obratovanju ozir, do bavi premoga so električni.
V	Himlerville prebiva danes nokaj nad 1000 premogarjev s svojimi družinami; vsaka družina živi v moderni,pro»ti ognju \arno zidani hišici, ki ima 4 sobe; dve po 13x15 velike, dve pa po 11x15. Vsaka hiša ima napeljano fino pitno vodo, dalje je na razpolago tudi topla voda za kopalno sobo; rabi se lahko plin ali elektriko. Vsaka hiša ima po dve verandi ( por-ča),precej obširen vrt za zelenjavo ali rejo krave, prešičev ali perutnine. Kar je bilo prvotnih lesenih hiš, so lastniki istih vse pregradili v zidane.
V	naselbini »se nahaja veliko poslopje za gl. urad premogovne družbe; v istem poslopju je
pritičlju tudi velika zadružna prodajalna, kjer človek lahko vsako st^ir kupi. Poslopje vsebuje tudi svojo lastno ledenico. Navzlic 'temu se nahaja tudi več drugih ali privatnih trgovin.
Samski premogarji stanujejo v posebnem hotelu, kjer i-majo vse udobnosti modernih stanovanj; klubovo dvorano, .knjižnico, oder za gledališke igre in kino predstave, biljard-nico in plesno dvorano za 800 oseb. •
V	svrho izobrazbe mladine plačujejo po ljudskih šolah za dobo 3 mesecev stanovalci te naselbine, stroške za vzdrževanje šol za ostalih 6 mesecev se pe plačuje iz okrajne blagajne; letos nameravajo v tej naselbini postaviti tudi že višjo šolo.
Čeravno tvorijo večino prebivalcev v Himlerville Ogri, se mora vseeno v pošte vat i, da do-tični niso vedno starokopitni. Kdor še ui ameriški 'državljan, ali kdor nima vsaj prvega dr-žaVlj. papirja, ondi sploh ne dobi dela, in ne more postati delničar označene kooperativne premogarske zadruge. Vsakdo, kdor še ni državljan, ali še ne razume angleščine mora hoditi v večerno šolo, katero vodi družbeni tajnik. V delo se jemlje samo take premogarje, ki so se odločili za stalno ondi živelti. Vsakega delničarja ozir. premogarja se opozarja, da ne more kar čez dan obogateti; treba je preje trdo delati in prestati marsikako težavo. In vseeno is» v obče vsi qndotni premogarji z določeno si plačo, in vsakdanjim življenskim razmerami povsem srečni ter zadovoljni.
"The Interpreter".
IZ MALEGA ZRASTE VELIKO.
Izvzcmši štirih višjih urad- (zivljenjepisna črtica ameriš-nikov pri Ilimlerjevi premo-1 kega 'self-mado' milijonarja.) govni družbi so v ravnteljskem Lahko bi trdili, da je skoro
Svretu (direktoriju) izključno sami premogarji. Letos 1. julija je bilo v prometu, ozir. izdanih 5000 delnic po $100.; te delnice lastuje kakih 2000 premogarjev; : predsednik te družbe M. Himter ima samo za 3°/c delnic. Koristi te kooperativne premogarske zadruge se delijo na več načinov: Plačuje se gotove dividende na vsako delnico, dalje se daje letni pri-
že vsaka ameriška hišna gospodinja kedaj čula o Fulierje-vih krtačah (ščetkali), ker je največ teh krtač v Ameriki v splošni rabi. Malo je pa ljudi, katerim bi bilo znano življen je in zgodovina ameriškega kralja krtač Alfred C. Fuller-ja, ustanovitelja te industrije in lastnika največje tovarne za krtače na svetu.
Mr. Fuller je bil rojen na ne-
ki farmi blizu Grand Pre v Kanadi (Nova Scotia), kraju, kateri je zaslovel v Longfello-wi krsani pesmi 'Evangeline'. Fullerjeva družina je štela* 12 otrok, izmed katerih je bil Alfred drugi najmlajši.
Ko je bil 18 let star, se» je napdtil po svetu; ustavil se je v Bostonu, Mass. z $75. prihranjenega denarja v svojem žepu. Ena izmed njegovih lepih čednosti je bilo varčevan-. je z denarjem. V Bostonu je pričel Fuller delati kot spre-vddaiik pri električni cestni železnici, kjer je ostal poldrugo leto. Nekega dne so ga za tem odslovili iz službe, ker je namesto zakasnel.ega motor-mana karo nekam zavil, da se je poškodovala.
Zatem je dobil službo koči-jiaža pri neki bogati vdovi; tudi tam ni ostal dolgo, ker se je bolj držal vrtnarstva kakor pa kočije in konja.
Tretjo službo je Fuller o-pravljal pri neki trgovini kot voznik, oziroma razvažalec; itudi tam se je kmalu poslovil od gospodarja.
Ker je istočasno v Bostonu živel tudi Fullerjev starejši brat Dvvight, ga je k sebi vabil, da naj gre delat v njegovo tvornico krtač. Dwigtovo podjetje je bilo sicer že nekoliko v-peljano, da je spretno izdeloval sirkove krtače, a bolehal je, vsled česar je sklenil svojo malo obrt nadaljevati s pomočjo svojega brata Alfreda. Sprva je pri njem nastopil kot a-gent, ozir. potujoči prodajalec Dwightovih izdelkov (krtač). Tako je hodil Alfred od hiše do hiše ter prodajal raznovrstne krtače in ščetke za hišno v-porabo; krtače za ribati, za o-bleko, za kopelj in za zobe. Kupčija se mu je takoj prvi teden dobro obnesla, ker je zaslužil čistih $20. Več kot polovico tega zaslužka je pa nesel v banko na pohranek. Koncem leta je imel v banki že $375. To mu je dalo pogum, da je pričel mislili na samostojnost, ali kako bi šla mala tovarna za izdelovanje krtač pod njegovim lastnim imenom. Najprvo si je omislil potrebni stroj za znesek $15., zatem za $30.— viednosti žice in sirkovine in velike ročne škarje, da je izdelane krtače gladil. Svojo tovar no je začel v pritličju hiše svoje omožene sestre v Sommervil le. Ondi si je postavil kakih 15 čevljev dolgo mizo, kjer je delal, skladišče je imel pa v podstrešju. Tako je naš pod jetnik zvečer izdeloval krtače, čez dan jih je pa po liišah prodajal; večkrat je moral po 16— 19 ur na dan delati; toda vse to ga ni oplašilo, ker mu je pod jetje vedno bolj uspevalo: Čez 4 mesece zatem je imel'že toliko odjemalcev, da je sklenil s-vojo tovarno zdatno povečati in otvoriti v Hartfordu; najel najel si je tudi enega delavca, med I tem ko je sam blago po hišah prodajal. Vedno več in več naročil je povzročilo, da je sčasoma najel za svojo delavnico več moči in tudi že nekaj prodajalcev faerentov). Leta 1910, ozir. tri leta potem, ko je Fuller izgotovil prvo krtačo v svoji lastni delavnici, je imel že 7 najetih delavcev ter 25 agentov; isto leto je prodajal že za $20,000 vrednosti krtač.
Danos je Alfred C. Fuller 60 let star ter se vedno vodi svojo velikansko tovarno krtač; nima pa vposlenih samo 25 a genltov, ampak na tisoče in tisoče, tako tudi na tisoče delavcev, kajti vsako leto se v Fuller je vi tovarni izdela za $12,-000,000 (dvanajst milijonov) vrednosti raznovrstnih krtač; naravno, da se danes Fullerja prišteva k takozvanimi "self-made" milijonarji.
USODA OGRSKEGA GROFA IN BELGIJSKE PRIN-CEZINJE.
Dne 30. sept. 1.1. je v nekem priprostem hotelu v Parizu u-mrl pred več leti splošno znani ogrski huzarski stdtnik, grof Geza Matašič— Keglevič. Oči mu je zatisnila njegova žena^ princenzija Louisa Koburška^ hči belgijskega kralja Leopolda II. ki je bila pred 30 leti poročena s Saxe —koburškim princem Filipom, a ga je kmalu potem zapustila. Kakor znano, je istočasno ta slučaj razburil skoro vse kraljeve dvore v Evropi in celo Vatikan.
Lujiza Koburška sedaj stara 65 let je morala vsled tega prestati dosti hudega; ker je ušla z grofom Majtašičem, jo je njen oče belgijski kralj popolnoma zavrgel. Njeno gorje, ali posledice usode se je osobito zadnja leta povečalo, ker se je njen soprog grof Matašič udai uživanju morfiua, kar ga je tudi spravilo v grob.
Ko je bila Luzija Koburška tara 17 let, jo je njen oče prisilil v zakon s princem Filipom Saxe—Koburškim. Ker je bil Filip preveč zapravljiv in velik lah koži vec, je Lujiza prosila svojega očeta, <La naj se jima izposluje razporoko, ker s takim Človekom ne more živeti. Oče je to prošnjo kratkoma-lo zavrnil. Vsled jeze in maščevanja nad očetom zaradi prisiljene poroke, je pričela zatem tudi Lujiza bolj veselo živeti in razsipati denar po večjih mestih Evrope, deloma v spremstvu svojega moža ali pa sama. Tako se je okrog leta 1890 seznanila na Dunaju z lepim stotnikom grofom Mataši-čem; to znanje je postajalo vodno večje, dokler ni Lujiza nekoga dne ž njim ušla v Nico na Francosko. Navedeni korak je hudo užak>stil tedanjega papeža Leona XIII. in tako tudi pok. avstrijskega cesarja Franc Josipa,— njenega strica. Najbolj je bil pa hud kobur ski princ Filip, ostavljeni mož princezinje Lujize. Prišlo je celo do dvoboja s sabljami med njim in grofom Mataši-čem, kjer je bil princ Filip občutno ranjen. Filipu se je zatem posrečilo izposlovati zaporni ukaz za grofa Matašiča vsled, goljufije. Francoske oblasti so v resnici vrgle tega grofa v ječo, toda so ga zatem zopet izpustili ker so o tem narodnem škandalu razni listi Francijo preveč obsojali.
Tudi princenziji Lujizi ni bila prizauešeno. Spoznali so jo za slaboumno ter jo poslali v neko norišnico, kjer je bila zaprta celih 6 let; iz iste jo je rešil grof Matašič. Od tam je ta dvojica zbežala v Pariz, kjer je dobila od francoske sodnije razporočno dovoljenje, nakar je Lujiza stopila v zakon z grofom Matašičem. Ker je hotela navedena princezinja izdati obširno knjigo in razkrinkati grdo življenje raznih kraljevskih družin, so jo končnb podkupile s tem, da je Lujiza prejemala od rasnih evropejskih dvorov nekaj denarne podpore na leto. V obče, oziroma zadnji čas živi belgijska princezinja Lujiza bolj v siromašnih lazmerali. Niti toliko denarja ni imela, da bi bila plačala pogrebne stroške za pok. grofom Matašičem. Pri tem ji je pomagal zadnje čase ogrski indus-trijec Viktor Nixner in nek, Parizu živeči lakaj pokojnega avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa.
Na cesti.
—"Čula sem, da je vaš mož nekaj imenitnega izumil. Ali je res?"	,
—"Da, kadar se vrne zvečer že pozno domov,ima vedno kak nov izgovor; take izgovore rabijo dandanes možje že po cer em svetu."
■
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
sedaj
Novi Krški škof. Sv.* oče Pij XI. jo imenoval dekana ljubljanske bogoslovne fakultete univr. prof. dr. Josip Srebrni-čka za škofa na Krkn.
Novi Kiški bUkup je rodom • Slovenec; doma iz pri Gorici ter je star 47% let.
Cerkveni vestnik.
Umeščena sta bila dne 1.
oktobra 1923: v stolni cerkvi sv. Nikolaja dr. Tomaž Kliuar, župnik v Škofji Loki, na Kur chpergov kanonikat pri ljubljanski stolnici; v škofijski kapeli pa dr. Janko Arnejc, župni upravitelj v Gor. Logatccu, na župnijo Škof j a Loka.'
Ntava vseučiliška uprava. S 1. oktobrom prevzame posle na ljubljanski univerzi za štnd. leto 1923-1924 izvoljena uprava: Rektor: prof. dr. Fran Kidrič, dekan filozofske fakultete: prof. dr. Jovan Hadži.de kan medicinske fakultete: prof. dr. Alf ml Šerko dekan tehniške fakultete: prof. ing Ja-rtj-lav Foerster, dekan teološke fakultete: prof dr. Frane Lukman.
Himen. — Dne 27. sept. h: je poročil ljubljanski odvetnik dr. Ivan Lovrenčič z gospo Z«, ro Rauer, rojeno- Lenarčič i: Vrhnike.
Umrla je v Ljubljani gospa Julija Bartel, soproga profe sorja Antona Bartela. N.v.m.p —Dne 26. sept. je umrl v Ljub ljani Albert Derganc, brivec posestnik in meščan ljubljan ski. Pokojnik je ~biI kot antik-var znana osebnost ne samo v Ljubljani, ampak tudi dale! naokoli. Bil je Samonikel člo vek, vseskozi odkrit značaj in vrl narodnjak. Njegovi otroe so odlični Sokoli.
Umrl je v Novem mestu z-nani cerkovnik Rak ar. Ko j< ležal na mrtvaškem odru, je udtariTa strela v 50 korakov oddaljeno cerkev iu je pritisk strele deloval s tako silo, da se je truplo mrtveca dvignilo in so se čuvaji močno prestrašili.
Umrl je na gradu -Vrhove na Dolenjskem oskrbnik g. Frane Korbar, star 79 let. Pokojni je 44 let zvesto služil sedanji lastnici gradu g. Heleni pl. Sch oeppl in njenemu očetu. Sveti la mu večna luč!	,
Pošta Unec preneha de 30. sept. 1923 poslovati. Nje okoliš se priklopi pošiti Rakek. S 1. oktobrom 1923 se začne selska dostava pri pošti Rakek. Do-stvaljalo se bo v Uncu, Slivi-cah in Ivan jem Selu, in sicer vsak dan razen nedelj.
Logarjeva lovska sreča. V nedeljo 16. septembra je ustrelil logar iz Srednje vasi v Dragi pri Loškem potoku lepega .starega volka, ki ni redka prikazen tamkašnjih gozdov. Ob pogledu na zver se šele more ceniti junaštvo dragarskega ovčarja Jožeta, slabiča petnajstih let, ki je več kot desetkrat. med letošnjo pašo zrl zveri iz|
Slike iz Belokrajine
(Spisal dr. Franjo Ogrin)
B) Vode.
III. DEL. Zgodovinski razgled.
Da je bila Belokrajina ob-Solkana *lju<iena že v p red historični dobi,o tem pričajo izkopani predmeti. Pozneje jih je zagospodoval Rimljan, dokaz ohranjeni napisi, novci in kamni. Najvažnejši spominek v tem oziru je Mitrov oltar v Rožancu pri Črnomlju. Zanaša preseljevanja narodov, ko se je valilo eno ljudsltvo za drugim iz vzhoda proti zahodu, v osrčje Evrope (Italije), gotovo tudi 1 Belo krajina ni imela stalnega gospodarja. Sledila je frankovska oblast, ki je imela tukaj svojo skrajno južno točko. Dotični združeno ozemlje je tvorile "slovensko marko". Državic-Ljudevita Posavskega, ki se ji uprl Frankom letfa 819., je ob segala mogoče tudi ozemlje on stran Kolpe, Belokrajini).
Po Frankih je prišla deželi ca pod oblast obmejnih, odno sno goriških grofov.
Slednjič so zavladali avst lijski vojvode in nadvojvode, dočim so gospodarili Frai^oz 'e par let.
Tudi v cerkvenem oziru ji imela Belokrajina razne gos podarje,tako oglejske patrijar he, senjske škofe (zlasti v Po Ijanah), zagrebški kapitelj.
Do velike vsesplošne veljave e prišel v Belokrajini nemški viteški red. Tako po naselitvi v drugi polovici 13. stoletja jt azvil veliko delavnost m cerkvenem fei z obrambo proti turškim navalom tudi na svet :iem polju.
Ustanovil je polagoma 5 fa !a (vseh belokranjskih župni, je 11) in sicer v Črnomlju Metliki, Semiču, Podzemlju in njene podružnice v Semiču, nr. Vinici in v Podzemlju ure li že oglejski patrijarh Bertold v prvi polovici 13. stoletja.
Te župnije z dotičnimi cerkvama vreki so še danes inkorpo rirano (vtelefone) nem. vit. redu.
Zanimiv je njegov spor z zagrebškim kapiteljem rad pobiranja desetine po belo ktranjski deželici. Dasi je bik prisojena po papežih kapitelju vendar jo je nemški red -dalji pobiral.
O tem sporu, ki se je vleke! stoletja, piše podrobno Podli) gar v že večkrat imenovan! kroniki.
Red si jo postavil v Črnomlju in Metliki v laistni veliki hiši, kjer je stanoval poleg drugih članov vsakokratni okrb nik (komondator). Odtod sc zoveta še danes dotični poslopji (komenda).
Plemstvo, graščine in gradovi
Po Belokrajini so gospode vale različne plemiške rodbine. Ena najstarejših so bili "gospodje" pozneje baroni s Črnomlja". To ime je ime!, kakor rečeno, tudi grad, ki ga je postavil Oton Kraški v 12 stoletju. Črnomaljski gospodje so bil
oči v oči. Ros, da mu je volk imeniten rod. Eden je bil kran-odnesel deset ovc, toda dva ko- iski deželni glavar, Jurij in štruna je pa otel volčjemu žre j Gašper Črnomaljski pa sta po lu na ta-le način: Volk sko}: stala L 1463. dedna cesarjeva na keštruna, Jože ne bodi lenjtočaja in sicer v zahvalo za to pobere kamen in ga zažene po-1 da sta se udeležila leta 1462. žrešnežu v glave, da kar od- j osvoboditve cesarja Friderika skoči ter zbeži v gozd. Drugič IV., ko so ga oblegali upom: je bil Jože še večji junak. Volk plemiči na Dunaju. Barbara
Črnomaljska je bila žena Eraz
skoči koštrunu za tilnik. Jože,1
to v kleč, priskoči Ln pograbi koštruna za zadnje noge. Tako ga vlečeta volk za sprednji,
pobegnili pred turškimi vihrami. Dotični kraj blizu Gradca pa ima odtod ime "Klošter.
Ko so se Črnomaljski gospodje izselili sredi šestnajstega stoletja na Avstrijsko, so prešla njihova posestva v Belokrajini deloma v last grofov Fran-kopanov, ki so podedovali naj-brže že prej grad na Vinici in grad Turu pri Dragatušu.
Rod Črnomaljskih gospodov je menda izumrl v 17. stoletju; po drugi verziji pa ena veja še živi na Nemškem.
Drug plemen itašk i rod sc kranjski Lenkoviei — prva veja je bila doma v Liki — ki so posedovali meni Kulpo in Kr ko ohširna posestva, med drugim tudi grad Pob rež je, Mo-hovo in Ruprčvrh. V delni odvisnosti od njih in ne od Črnomaljskih gospodov je bilo tudi mesto Črnomelj.
Najimenitnejša sta bila Ivan Len kovic in njegov sin Jurij. Ta je postal tudi deželni gla var kranjski. Oba sta se hrabro borila proti Turkom. Živela sta v 16. stoletju.
Za Lenkoviči so prišli Burg-stallovci, ki se že davno prej o-menjajo v Loki na Gorenjskem. Oni so bili lastniki pred vsem graidu Rupe in Pobrežja.
Po kratkem presledku je združila koncem 18. stoletja skoro vsa takratna plemiška posestva rodbina barona Apfalt-rerna. To so bil<J graščine in gradovi: Krupa, Pobrežje (Fretturn), Turn in Vinica. Razven tega so imeli Apfalter-ni podložne kmete širom Belokrajine.	•
Najvažnejša grajščina je bila Krupa. Tam so bili razven zasebnih javnih uradi, ki so se leta 1848 po odpravi tlake preselili v Črnomelj.
Apfalterni nimajo v Belokrajini nobenega posestva več. Od njihovega ogromnega premoženja pq?eduje največ An* ton Zurčev dedič Ivan Zurc. namreč grad Rupe; Pobrežje je last Petra Raucka, gradiček na Vinici pa nadučitelja Bergan-ta, dočim je Turn razvalina. Največji del njihove zemlje je razkosan med kmete.
Na graščini so bili v novejšem času razni gospodarji: baron Gusič, Grunwald i|t!d. Sedaj se zove posestnik Emanu-el Kuhnel.
Grad v Črnomlju je last Andrej Lacknerjevih dedičev.
Graščino v Metliki in veliko drugega posestva so imeli nazadnje v lasti vitezi Savinsch-egg. Sedanji lastnik gradu je prva dolenjska posojilnica v Metliki.
Pri Semiču jo bila .graščina, ki je danes razvalina, ravno tako grad na Smuki nad Semi-čem (Podturn). Eden zadnjih lastnikov je bil neki Kuralt, ki se ga ljudje še spominjajo.
(Dalje sledi.)
ma Predjamskega. Elizabeta Snopčanova, roj. Črnomaljska,, je dala denar za sezidanje no-
Jože za zadtnji konec. Žmagal! vomeškega frančiškanskega je Jože in prignal koštruna ži- samostana 1. 1742. Isti franči-vega, le hudo prestrašenega in škani so se nameravali že prej z veliko rano domov,	naseliti v Belokrajini, toda so
KOLIKO DENARJA POŠILJAJO PRISELJENCI V STARI KRAJ.
Pod naslovom Bilanca mednarodnih plačil Združenih Držav" je department of Q>m-merce izdal brošurico, v kateri se prvič poskuša izračunati, koliko Združene Države plačujejo na leto inozemstvu in koliko prejemajo od inozemstva. Mcdnarodnda bilanca ne obstoja le od vrednosti blaga zlata, ki se uvaža oziroma izvaža. Tekom zadnjih dveh desetletij je takozvani neyidljivi uvoz in izvoz zado-bil čim dalje večjo važnosit-Vidljivi izvoz oziroma uvoz tvori blago in zlato, pošiljatve priseljencev, denar, ki ga A-merikanci trosijo v inozemstvu itd. Ta nevidljivi izvoz je postal tako ogromen, da je merodajen, kar se tiče naše mednarodne bilance.
Na primer, leta 1922 so Združene Države toliko več blaga izvozile kot izvoeile, da je
prebitek izvoza čez uvoz znašal 754 miljonov dodlarjev. To pomenja, da je inozemstvo kupilo od nas toliko več blaga kot nam prodalo da bi nam moralo poravnati zgornjo svoto. Temu nasproti pa najdemo, da teo Amerikanci poslali v stari kraj oziroma tam potrosili približno 425 miljonov čez to, kar smo iz inozemstva prejeli na isti račun. Že to zniža dolžno bilanco inozemstva od 754 na 329 miljonov. Na uvoz zlalta iz starega kraja in prenos kapita-lov iz Združenih Držav v sta-rik raj se tu nočemo dalje o-zirati.
Že iz tega je razvidno, da igrajo denarne pošiljatve priseljencev važno vlpgo v mednarodni trgovini. Ker omogočajo večji izvoz blaga, je njihov vpliv v sedanjem ameriškem g*ospWlarskem življenju blagodejen.
Koliko J^enarja pa pošiljajo priseljenici v stari kraj? V posebnem poglavju o tem predmetu pravi brošurica med drugim:
Imamo v tej zemlji kakih štirinajst miljonov oseb, rojenih v inozemstvu; velik del izmed njih redno pošilja dena-ja svojim sorodnikom in prijateljem v inozemstvu. Ceni se, da so te pošiljatve znašale 1. 1922 vsega skupaj nekaj čez 400 miljonov dolarjev. Bržko-ne jo bil neki del tega denarja poslan v stari kraj v plačilo za male pošiljatve blaga. Treba tudi odšteti od te svote gotovino, ki jo priseljenci prinašajo s seboj iz dtarega kraja, dasi je ta več kot odva-gana po gotovini, ki sc odpošilja v pismih. Po • podatkih generalnega priseljeniškega komisarja so priseljenci, ki so prišli leta 1922, prinesli s se-Joj $30,000,(MX). Ta svota je podcenjena, ker pril-sljenec ni dolžan pokazati, kar ima čez $50. Ker se je razmerje priseljencev iz severne Evrope povečalo od vojske sem, je po-vprečena svota, ki jo priseljenec sedaj prinaša s seboj, znatno večja kot t dobi neposredno pred vojno.
"Review of Economic Sta-tistics" od julija 1919 je cenila čisti znesek priseljeniških pošiljatev na povprečno $150. 000,000 na leto za dobo 1896-1914; konccm te dobe so po tej cenitvi znašale bržkone 200 do 250 miljonov na leto. Ilarvard Committee on Economic Research je nabral podatke od merodajnih bank v De-troitu, Clevelandu in v drugih mestih z velikim tujerodnim prebivalstvom; iz teh podatkov izhaja, da je bilo manj pošiljatev tekom vojne, ali da so leta 1919, ko jo mnogo pri pomožnih organizacij nabiralo prispevke za Evropo, pošiljatve znašale mnogo več kot kodaj poprej. Ceni se na podlagi teh podatkov, da se je leta 1919, poslalo v stari kraj $000,000,000. Od tedaj so se te pošiljatve (brezddvomo zmanjšale.
Department of Commerce se je prizadeval nabrat/i nailalj-ne podatke glede zasebnih denarnih pošiljatev za leto 1922 in dobil cenitve s strani ameriških trgovinskih atašejev v inozemstvu, od raznih inozemskih vladni virov in od nekaterih newyorških bank. Banca di Napoli je poročala, d aso pošiljatve v Italijo znašalo- $105, 000,000; druge cenitve o italijanskih pošiljatvah, nabrane od trgovinskega atašeja v Rimu, stavijo te poeiljatve, le na 50 do 60 miljonov dolarjev ob povprečnem tečaju valute za vse leto. Pošiljatve v Nemčijo, znašale med 75 in 100 mil-joni dolarjev. Glede Poljske jc precejšnja razlika v cenitvah; Guaranty Trust Oo. in poljski bančni sindikat jih cenita na,
$20,000,000 Amer. Express Comp. na čez $55;000,000, in druge cenitve kolebajo vmes. Wiener Bank Verein, ki baje opravlja največ pošiljatev v Avstrijo, poroča $1,500,000 pošiljatev v I. 1922. Znano pa je, da se veliko denarja pošilja tja v gotovini in mimo bank. Uradno avstrijsko poročilo trdi, da so denarne pošiljatve v prejšno avstro-ogrsko monarhijo znašale čez sto miljonov na leto in da se je 1. 1922 poslalo v iste pokrajine bržkone še več. Poročila s strani zastopnikov trgovinskega depart-menta v Čehoslovakiji in O-grski cenijo pošiljatve v Če-hoslovakijo na deset in v Ogrsko na petnajst miljonov. Iste cenitve za Rumansko znašajo deset, milijonov in za Grško d-'vajset mil jenov. Švedsko poroča en miljon in Norveško in Dansko skupaj približno isti znesek.
Na poddlagi teli cenitev in s sodelovanjem raznih tukajšnjih in inozemskih bančnih zavodov je Department of Commerce dobil cenitve o skupnih priseljeniških denarnih pošiljatvah v stari kraj,ki — vštevši pripomožne pri-pevke za inozemstvo,ranžirajo od 350 do 500 miljonov dor. v 1. 1922. Odbivši gotovino, ki so jo pri-pošiljatve priseljencev v ino-zemstso in pripomožni prispevki znašali 1. 1922 povprečno čistih 400 milijonov dolarjev.
J.O.F.L.I.S.
VARČUJTE S PREMOGOM
Z malimi popravki v hiši ali stanovanju in z malo več paž-nje pri kurjenju se lahko preko zime prištedi več miljonov ton premoga. Pregledajte sedaj svojo hišo in napravite potrebne popravke, predno mraz nastopi.
U. S. Department of Com merce nudi v tem pogledu sledeče nasvete:
Okna: Okna se dostikrat slabo priklepajo. Špranje se lahko zamašijo potom obojev; za mašilo se rabijo primerni trakovi, ki se zagozdijo v šp ran je, takozvane "vvealher strippings". Kjer je podnebje jako mrzlo, je boljše natakniti dvojna okna, vsaj ob oni stra hiše, ki je izpostavljena prevladujočim vetrovom.
Vrata:.. Podolgasti komad platna ali klobueine (felt), pribit na pod durmi ali na v-ratnico, brani mnogo pred zimo. Ako se vratnice ne poda-jejo natančno ^rokvir, treba to popraviti. P^gledajte tudi prečnico nad durmi, da ni tam nikakih špranj.
Pod: Dasi dvojni pod je vedno več v splošni rabi, je še vedno mnogo hiš, kjer je edini pod neposredno pribit na tra me. V tem slučaju treba paziti na to, da £e zamašijo špranje.
Klet in podstrešje: Vrata in okna kleti in podstrešja treba pričvrštiti ravno tako, kot ona ostale hiše. Mrzli zrak v kleti premrazuje pod hišo. Stalni z-rak v podstrešju prispeva k toploti spodnjih nastropij.
Dimnik pečne cevi in ognjišča: Treba pregledati dimnike in pečno cevi in jih očistiti, ako je treba. Ako se ognjišča in peči ne rabijo, treba zapreti gasilo (damper).
Peči: Ako peči, bodisi one za centralno kurjavo ali kuhin-ske in sobne peči, niso v redu, bo v njih mnogo premoga izgorelo zastonj. Treba pregledati rešena v pečeh, predno mraz nastopi.
Vse to se lahko napravi z malim stroškom ali morda brez nikake ga stroška. Dodatno, mnogo premoga boste si prištedili, ako zapalinete okna ,ko jih zapirate, ako zapirati peč v nerabljeni sobi in po noči, ko so okna odprta. V ta-
kem slučaju naj bodo vrata spalne sobe zaprta, tako da o-stalo stanovanje ostane gorko. Vse te stvari zahtevajo le malce pažnje, ali nazadnje se bolj izplačajo, kot bi človek verjel.
Nekaj zanimivih številk o Ameriki.
Leta 1910 je živelo v Združenih državah ameriških 110,-663,502 oseb razcepljene med 25,500,000 družin. Narodno bogastvo naše dežele znaša okrog 350 bilijonov dolarjev; letne dohodke se pa računa na $66,-800,000,000. V Združenih državah je nad 10,500,000 domov, (hiš) od teh je brez vsakega •doliga 6,522,119. Širom naše dežele je dalje 6,448,336 farm; 3,925,095 jih opravljajo sami lastniki, oetale so pa v najemu, izvzemši 68,525 farm. Te farme so vredne $77,924,100,338; dolga na njih je pa samo $4.-003,767,192.
IŠČEJO SE:
Ivan Šoiat, iz Gračanice, Tuzla, Bosna; zadnja adresa 247 Calkom Street, Woodlawn, Pa.
Milan Vlajkovič, zadnja adresa: Box 30 Brier Hill Sta, Youngstown.
Ignjat Ka sarni cki, iz Sen te
Bačka: zadnja adresa Pittsburgh.
Tone Habjan, Ljubljana; zadnja znana adresa :863 Wille Ave., (?) Braddock, Pa.
Petar Čugalj, Žirovac, Dvor, Zagreb; zadnja znana adresa: Croj 488 Daviš Ave. Detroit, Mich.
Djordie Jovanovich, policijski inšpektor; zadnja adresa: 8 West 125 St. New York, N. Y.
Miško Belobrk, zadnja znana adresa: Union National Bank, Massilon, Ohio.
Božo Beko, Dvor, Zagreb, zadnja znana adresa: 75 S. Cas Ave., Akron, Ohio.
Mihael Požun, zadnja znana adresa: Staunton, UI. Box 375.
Matij«, Melkar, ???
Hans Heinricli, iz Bajmoka, Bačka; zadnja adresa: Ohio.
Franc Vdove, leta 1914. od-ki iz San Fraacisca ? Alasko.
Fred Telatko, zadnja znana adresa: 3944 St. Clair Ave., Cleveland, Oaio.
Pavel in Valentin Fortuna,iz Poljan, Škofja Loka, Slovenija; zadnja znana adresa: Moundsville, Box 534, \V. Va.
Kdor bi mogel dati podatke o bivalšču iteh ljui.i, ali o njih u-sodi, naj izvoli obvestiti Izse-ljniškega Poslanca, 433 West 22nd Street, New York, N. Y..
KAKO PTIČI IN ŽIVALI OGLAŠUJEJO.
Nek ameriški pesnik je nc-lavno tega pronašel, da mnogi ptiči in živali s/talno oglašujejo. Kokoš oglašuje s kokodakanjem, da je znesla jajce. Petelin oglaša jutranjo zoro s svojim kikiriki. Golob in grlica oglašata svojo ljubezen z grguljenjem. Pav oglaša svojo lepoto s tem, da razprostre svoj rep in vpije. Z lajanjem oglaša hišni pes prihod nepriljubljenega tujca. Celo kača o-glaša napad s svojim sikanjem in ražljanjem. Človek, mojster-sko delo matere naravo, pa se hudo moti, če se obotavlja z o-glaševanjem. Seveda v slučajih priprav veliko poznane vrednosti jo oglas samo nekak opombi. Trinerjevo zdravilno grenko vino je zadnjih 34 let najpopularnejša želodčna tonika v deželi. Joseph Triner Coin-pany, Chicago, UI., prejema v-sak dan odpitta in prostovoljna pisma v katerih" je hvaljeno Trinerjevo zJdravilno grenko vino. To zdravilo nima para v slučajih slabega teka, islabe prebave, plinov v črevesju in sličnih znakov želodčnega nereda. Vsak lekarnar in trgovec zz dravili ga ima v zalogi.
(Advertisement.
Srečni dom!
Zdramite se in otresite se verig suienjstva vi živeči v zaduhlih mestih, ki delate v plavžih, rudnikih in Premogovnikih!
čas je že, da si poiščete dom. Ni vam ga treba s težavo drugod iskati; mi ga že imamo tudi za vas. Ne hodite, ne bližje, nedalje. Pridite pogledat našo zemljo; prepričani smo, da bomo mi ustregli vaiemu okusu in vaši denarnici
Mi imamo ie dosti rodovitne zemlje namočeno z vodo, katera dela prave čudeže pod tem podnebjem. Pilite za pojasnila na:
Frank Budner
RePresentative Westem Colonization Co.
CORNING :: CALIFORMA
žjem prijazno solnce zašije. Ta sprevodnik je bil vsekakor dobra duša, ker mi ni delal najmanjše sitnosti. Ko je iz potnega lista razvidel, da sem ubog vojni ujetnik, si je gotovo mislil, da nimam denarja, kar se tudi ni motil, in tako me lepo pri miru pustil. Zelo sem bil vesel, da se je vse tako lepo izteklo in posrečilo, nakar sem se zadovoljno vsedel poleg okna ter gledal venkaj v zimsko naravo. Kakor za stavo jo je lu matija pihal po ozemlju donskih l^ozakov; na gotovih postajah se je ustavil samo za nekaj minut, potem pa zopet dirjal naprej; precej časa smo čakali na postaji Milerovo in v Zverevu, kjer se križajo železniške proge na druge strani. Ob 7. uri zvečer smo že dospeli i v mesto Novočerkask, presto-lico Dona in sedež vrhovnega ntamana donskih kozakov.
Ko se je naš vlak ustavil na postaji v Novočerkasku, je izstopilo dosti potnikov, zlasti kozakov; med temi sem bil tuli jaz, ker sem si hotel nekoliko ogledati glavno mesto (pre-itolico) donskih kozakov, osobito pa krasen spomenik Jer-:naka Timafejeviča, slavnega voditelja donskih kozakov in premagalca Sibirije. Pri tem lem računal, da bo vlak tukaj gotovo dlje časa stal; toda pri tem sem se vračunal. Še predno sem nastopil pot po mestu, sem vprašal nekega železniške ^a čuvaja, kdaj odpelje ta v-lak proti Rostovu. Dobil sem >dgovor— Nekaj minut pred )ol 8. uro bomo odrinili proti :ilju. — Potemtakem si pa ne morem ogledati mesta; lahko '.amudim vlak? Boljšo je, da ?rem nazaj na vlak, kar sem tudi storil in ondi skozi okno "irl na šetajoče donske kozake v lepih paradnih uniformah,ki 30 ponosno korakali po peronu, er rožljali s težkimi sabljami, la jim je kar zvenelo pod nogami; v resnici so se zavedali, aa so v prestolici Dona. Vlak ic zatem res kmalu odpeljal iz Novočerkaska; moji sopotniki 10 mi zatrjevali, da še nocoj lospemo v Rostov.«
Ko smo se vozili kake četrt ire, vstopi v naš vagon sprevodnik veleč potnikom, da naj )ripravijo vozne listke. Sprevodnik ni bil več prejšnji, am-nak nek drug, ker sta službo nenjala na zadnje označeni postaji. Jaz nisem bil pri tem irav nič v skrbeh glede vozne 'carte, katere sploh nisem imel; Ujslil sem, ker je bilo že prej rSe v redu glede tega, bo tudi ,edaj, pa motil sem se in prepričal, da ni rak v vsaki luk-:ji, ampak včasih tudi kaka '<a«a. In tako je bilo tudi to oot. Ko me sprevodnik vpraša za vozni listek, mu mirno po-lam svoj potni list. Sprevod-lik ga nekaj časa pregleduje, potem pa pravi* "Kje imate pa vozni listek?" — "Drugega voznega listka nimam",* sem mu uljudno odgovoril. — "Kam so peljete?" — "V llostov, od tam pa v Avstrijo.' —"Potem pa plačajte 8 rub-[jev. za vožnjo iz Novočerkasa io Rostova. Ste me razumeli? Pripravite denar! Kje ste pa stopil na vlak, na zadnji pošlji, ali morda že ppej?"
Sprevodnik ni vedel, da se vozim že vso noč in ves dan. Ko bi 'to znal, potem bi še le renčal! Jaz mu na stavljeno v-prašanje nisem nič odgovoril.
"No, kje ste stopili na vlak? Saj morda še sami ne veste? Torej plačajte 8 rabljev za karto, ker iste nimate." Nato sem začel sledeče prositi:" "Gospod sprevodnik, jaz sem vojnovjeti Avstrijec ;po dolgih letih se vračam danes domov ker je vojna končana. Kje in kako naj vzamem toliko dunar-' ja za karto, ker sem-faoral večinoma zastonj robstvovati; le tu in tam za malo odškodnino*
PES, KRAVA IN OSEL.
Po Ljubljani se širi sledeča pripovedka: Živali iz Jugoslavije so poslali pred božji tron posebno ideputacijo. V deputa-cijo so izvolili psa, kravo in osla. Bog Oče je deputacijo milostno sprejel in najprvo nagovoril psa:-"No, kaj pa ti?" —"Ljubi Bog Oče", pravi pes, meni se jako slabo godi. Vsak mi pravi: Ti prokleti pes, mr-ha pasja in tako dalje in to je hudo!" — "Kaj pa ti?" vpraša Bog Oče kravo. —"Meni ni nič boljše kot psu/ 'odgovori krava. Vsak mi pravi: Krpva pijana, krava nerodna in tako naprej in to je hudo." — Končno se obrne Bog Oče k oslu: "Tebe pa že poznam in Tvoje pritožbe. Kaj ne: siva barva, trnje in osat i n dolga ušesa, seveda. Ampak najprej mi povej: Kako pa .ti sploh prideš v to deputacijo?" — "I, izvolili so me, pa sem prišel", odgovori osel. "Sicer pa tisto o trnje in osat in dolga ušesa, ni nič res," nadaljuje osel. "kajti meni se čisto dobro godi in sem prav zadovoljen."— "Kako pa to, »da si enkrat zadovoljen?" —"Ker upam, da kom kmalu minister postal", se odreže osel.
kar hranim za bori kruhek!" Toda sprevodnik se ni dal prepričati, ampak je odločno zahteval denar za vožni listek. Ko
sem izprevidel, da res ne bo drugače, kot da plačam, sem bil na tihem že pri volji stvar plačati, čeravno bolj težko; vendar sem se še pogajal ž njm, Itoda vse zaman. Tu se pa vmes oglasi mlad kozak, ki je sedel nasproti mene pri oknu ter pravi sprevodniku: "Kaj pa vpijete nad tem človekom, ki je vojni vjetnik; čemu zahtevate od njega denar? Kje naj ga pa vzame? Ali ne veste, da so morali vjetniki zastonj delati za slabo hrano? Država jih je proti njihovi volji privedla semkaj, in jih mora tudi brezplačno peljati nazaj; vi pa zahtevate denar od njega za vožnjo. To je nesramno in pro-tiposltavno!"
Tako je oni dobrosrčni kozak oštel sprevodnika, ki se je zatem obrnil ter pregledoval karte drugim, mene pa lepo pustil v miru; tako sem imel zopet mir. Kozak, ki se je potegnil zame, je imel obvezano roko vsled rane, dobljene v boju proti boljševikom, ter je šel domov na dopust. Zelo sem bil hvaležen temu vrlemu sinu po-na za njegov samaratinski nastop. Reči moram ponovno na moje lastne prepričanje, da se dobe v tujini še ljudje, ki se zanimajo za usodo tujca ter mu s požrtvovalnostjo pomagajo.
Vlak se je med potjo vstavil na nekaterih postajah le za malo časa, potem pa drvel naprej mimo Aksajev in mimo reke Don; »snega je bilo videti vedno manj, in predno smo dospeli v Rostovo,je bila že kopna zemlja; tudi podnebje je bilo veliko toplejše, vidno, da smo že blizu toplega Kavkaza.
Nekako ob pol 11. zvečer smo se pripeljali v mesto Ro-3tov na Donu; kolodvor ondi je bil ves okinčan z zastavami, pa ne samo z ruskimi, ampak tudi z zavezniškimi, angleškimi itd. Tako sem videl tudi zastavo Združenih držav ameriških. Zelo me je vse to zanimalo, kaj neki pomeni? Zvedel sem pa zatem, da se je tu v Ro-tovu mudila zavezniška komisija in da vsled toga vihrajo zastavo tujih držav. Med vsemi temi zastavami me je najbolj zanimala ruska zastava, dasiravno sem jo videl že prej. To pa vsled tega, ker mi jo rus ka zastava predstavljala našo slovensko trobojnico. Kakor z-nano, sita si ruska in naša slovenska zastava popolnoma jednaki. Tako imata dva slovanska naroda-največji del Slovanov-— mogočna Rusija— in najmanjši del Slovenija povsem enaki zastavi, kar je resnici zanimivo. Želel sem, da bi če nadalje vihrala-v Rusiji ta trobojnica mesto rdeče boljše-viške cunje, ki s svojo rdečo barvo predstavlja žalostne čase robstva kristjanov pod turško zastavo.
vsled tega, ker nimamo zunan jega trga za ta pridelek.
In dasi je padla cena pšenici, je cena kruha in moki ista, kot jc bila v vojnem času. Iz tega je razvidno kdc je kriv, da farmar ne dobi pravične cen? /n svoj pridelek.
4 leta v roškem ujetništvu
Pile Josip Grdina, West Park, O.
(Nadaljevanje.) NA POVRATKU V STARO DOMOVINO.
Na poštnem vlaku proti Rostovu. Pred komisijo. Galanten sprevodnik, ali: vse pos rečeno. Sitni sprevodnik in dobrosrčni kozak. Prihod v Rostov.
Ves nevoljen sem zapustil naš vojaški vlak, ter hodil nekaj časa po lepem črtkovskem kolodvoru v mislih, kaj naj u-krenem. Končno sem se vendar odločil, da grem kar na poštni vlak brez vožnega listka, naj bo že kar hoče; korajža velja! Ako se bo morda sprevodnik hudoval, ga bom naprosil, da naj me pusti potovati, ker sem revež. S tem sklepom sem šel na poštni vlak ter sc vsedel na klop poleg okna v vagonu. U-krajinec, katerega sem med tem zgrešil, je šel menda v drugi voz. Tako sem bil zopet sam mod potniki in kozaki, ki so še vedno prihajali na vlak, da je bil kmalu napolnjen.
Ko .smo-se vozili kake pol u-rc iz Črtkova proti Rostovu, v-stopi v vagon komisija (dva častnika in trije oboroženi ko-zaki)7 ter nam naznanijo, da Se prične pregledovanje potnih listov, kar naj vsak potnik brez razlike pripravi v svrho pregleda. Med potniki je takoj malo bolj zašumelo, kajti vsakdo se je brž zasukal da privleče na dan svojo potno listino. Nekateri so jo kmalu držali v rokah; drugi pa so še stikali po vrečah. Seveda sem bil jaz pri tem prizoru tudi v zadregi. Ilencano! Vedno kaži ta papir, ki je že v6s znlečkan. Moja potna listina je bila naenkrat v rokah, pa skrbelo me je zopet če bo ta listina pristna, ali veljavna, ali ne, ker je samo od navadnega selskega • župana potrjena. Morda mi bodo potni list tukaj zavrgli?—Toda korajža velja! Čemu bi se človek neki bal? Ako postane človek pri tem bojazljiv, ga prieno celo drugi sumičiti.
Višji častnik, ki je pregledoval potnikom listine, je bil postaven mož z naočniki. Ko me vpraša zatpotni list,mu'ga mirno brez kake bojazni podam v roke; kot bi bil moj list najbo-tiši. Ko častnik mojo listino pregleda,me pomeri z očmi gor in dol, nato mi ga vrne molče ter nadaljuj® svojo delo pri drugih potnikih; to je značilno, da je moj potni list v redu. Hvala Bogu! Pa sem imel toliko nepotrebnih skrbi. Ko je komisija dovršila svoje delo je nato odšla v drugi vagon.
No, prav dobro se mi je ta stvar obnesla; zdaj gotovo ne bo več kake sitnosti na tem v-laku; toda kmalu sem: izprevidel, da sem so prenaglo veselil.
Nekaj minut zatem jo pri-maha v naš vagon sprevodnik vlaka in kliče: "Gospoda, pripravite vožne listke (biljete)!' te(!"
Ojej, cjej! V svoji veliki razburjenosti sem pa na tega moža in vožni listek že čisto pozabil! Kaj bo pa zdaj, ker jaz železn. karte nimam? Gladko skoro gotovo ne bo šlo?
Sprevodnik je še precej naglo opravljal svoje delo, ter s kleščami ščipal vožne listke. Ko pride vrsta name, podam samo svoj zmečkani potni list. Sprevodnik je nekaj Časa pregledoval mojo potno listino, nato mi je pa papir vrnil nazaj brez kake žal besede.—Živijo! Danes sem pa res srečen! Prej je bilo pri komisiji glede potnega lista vse v redu, zflaj pa ravno tako glede voznega. Koliko =krbi sem imel po nepotrebnem ; res, da večkrat za de-
Saitave, bandere, regalije in zlate znake za društva ter člane liEL S. K. J.
izdeluje EMIL BACHHAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, UL
Anton Zbašnik
Javni notar, 206 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa.
(Nasproti sodni je) 83 priporoča rojakom v vseh notarskih poslih. Registriran pri jugoslovanskem generalnem konzulatu. Pišite ali pridite osebno.
Izvoz pšenice in moke.
Pred vojno je znašal povprečni izvoz pšenice iz Združ. držav. 57 miljonov mernikov na leto, izvoz moke pa 10,678,-
000 sodov, kar bi bilo 48 mil-
< #
jonov memikov pšenice. Od tega je šlo 87% pšenice in 43% moke samo v Evropo.
Povprečni letni izvoz za zadnja tri leta pa je znašal 221 miljonov mernikov pšenice in 17,-227,000 sodov moke, kar znaša (77 miljonov mernikov pšenice. Izvoz pšenice se je povišal za 300 odstotkov in izvoz moke pa za 61 odstotkov. V Evropo je šlo 83 odstotkov pšenice in 63 ! odstotkov moke. Iz tega je raz- j vidno, da smo po vojni izvozili [ več pšenice in moke kot pa! pred vojno. Povprečen izvoz , pšenice in moke v druge konti- j nente je skoro isti kot pred vojno. Iz gorenjega je razvidno, da ni res, kar nekateri trdijo, da je cena pšenici podla
SVOJI K SVOJIM!
Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino z obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženske; sprejmem tudi naročila za nove moške obleke po meri.
JOHN GERM.
Slovenski trgovec. 817 East 0. St Pueblo, Colo.
In ene same unče finega jekla, ki ni vredno niti le, se lahko naredi 4000 finih peres za žepne ure.
Prihranite nekaj od svojega zaslužka
—^^ j vsak plačilni dan in uložite
'	te-kako hitro vaši prihranki
- .®	rastejo iin vrhu tega vam
B ^ ^	i' ; plačamo mi po 3% obresti
^ £ s 301 i k dvakrat v ietu tcr iste pr^tc-
3 513 ^ ^IMn e!i I 'i6"10 h glav-rticu Ulagate
ffiffiM ^ ii ffijli j AEJd. °*BU A.
" ~~~~~ ; ~"	" -1 Ako držite denar doma do-
ima, izpostavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom in ognju in dostikrat se ga potrošite brez potrebe. Ce ga imate pa na naši možni in zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem mestu; vendar se ga lahko dvigme ali deloma ali ccloma kot ga kdo potrebuje.
NaSa banka ima nad $740,0^0 kapitala in rezervnega sklada, kar je znak varnos-ti za vaš denar.
Skupne denarne uloge pa presegajo čez 5 milijonov dolarjev.
Tivoli Studio
Edini poljsko-slovenski fotografiičen atelje v Jolietu, IIL
JOS. SITKOSKI, lastnik 635 E. Jefferson St	Joliet, IIL
TELEFON 5617
Najbolj moderni "studio" v msstu.
Slike jemljemo vsak čas čez dan in tudi zvečer.
Izdelujemo posamezne slike družinske slike, poročne itd. Povečujemo razne slike vseh kombinacij. V zalogi imamo tudi lepe tkvirje.
Pozor! Pozor!
»
Samo edina ALPENTINK-TURA na svetu je za moške in ženske lase, od katere takoj prenehajo lasje odpadati in potem lepo in krasno rastejo. Velika steklenica stane $3.—, srednja steklenica $2.—, s poštnino. Za vse drugo pišite po cenik, ga pošljem zastonj.
Važno, pametno in pravilno
Prva ljudska šola v Združ. državah.
Na podlagi zgodovinskih po-latkov je bila že pred 283 leti (1. 1640) v mestecu Ne\vport, država Rhode Island ustanovljena prva ljudska šola. Za u-itanovitev iste se je osobito zanimal tamošnji anglikanski pastor Rev. Robert Lenthal. Ker ni imel dovolj denarnih sredsetev za zgradbo šole na razpolago, se je obrnil do svodih faranov za pomoč. Zavedni karani so darovali v ta namen 100 akrov zemjle, katero se je orodalo, z denarjem pa postavilo prvo ljudsko šolo.
ravna oni, ki svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajne, mestne (niu-nicipake) ter šolske bonde in bonde občeznanih korpora-cij, ki mu donašajo od 5% do 6% obresti na leto. Te o-bresti se lahko z odstriženimi kuponii lahko zamenja vsakih 6 mesecev. Če rabite denar, lahko bonde vsak dan, morda celo z dobičkom prodate.
Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom.
Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. J. smo ji MI prodali v popolno zadovoljnost. Pišite nam za pojasnila, da-vam dopošljemo ponudbene cirkularje.
i Jacob VVahcic i
1434 E. 92. Str. CLEVELAND, OHIO.
r^čusiaisaj^^
IMAM NA ZALOGI PRAVE
tri in štiri-vrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene, nemške ali kranjske in pa tudi ch-.roma.&vjfi6-? J2has) ter kovče-
¥N Sc Co
MOKRbE ST., CHICAGO, ILL.
razvidi po . zaznamovanih
ročkih.hatfjegMi'
OTOK ZAKLADOV
Angleilco »pisal R. L. Steventon. Poslovenil J. M.
(Nadaljevanje.)
Bilo je zelo vtrudljivo in počasno delo, vendar sem vidno napredoval; in ko sem se bli-, žal Predgorju gozdov, sem vedel, da na vsak način zgrešim ta kraj, da pa sem napredoval vseeno nekoliko sto korakov proti vzhodu. Videl sem zelene vršičke dreves gibati se v jutranji sapici, in bil sem prepričan, da gotovo dospem do prihodnjega predgorja.
Bil je pa tudi že skrajni čas, kajti žeja me je za;ela mučiti Pripekanjc solnca, tisočero od sevanje njegovih žai kov od va lovja, morska voda, ki se ji razlivala čez mene in sc tu su šila in pokrivala moje ustnici s soljo, vse to je povzročilo,da me je grlo peklo in žgalo in glava bolela. Ob pogledu na tako blizu se nahajajoče drevje sem postal bolno nestrpen; pa tok m^ je nesel mimo tega kraja in ko se je odprl prihodnji zaliv, sem zagledal nekaj, kar je popolnoma spremenilo moje pocutke.
Ravno pred menoj, komaj pol milje daleč, sem zagledal Itispaniolo z razpetimi jadri. Prepričan sem bil, da me love; •toda trpel H»m toliko poman-kanje vode, da sem komaj vedel, ali naj se rpdi tega veselim ali žalostim; in predno sem
^SS
ti potem z ladjo, kar bi se mi zljubilo.
Nekoliko časa se je gibala tako, da jo bilo zelo slabo za-ine . Obrnjena je bila skoro popolnoma proti jugu in se eveda ves čas zibala. V.-elej, kadar se je obračalo, so se ja-Ira nekoliko napela, in to jo je v trenutku obrnilo proti /etru in odvlaljilo od mene
Veter je za nekoliko sekund ikoro pojenjal in ker je tok iadjo polagoma obračal, se jc flispaniola počasi vrtela oko i svojega središča in obrni a proti meni zadnji del, kjei ie bilo okno kabine še vedno ia stežaj odprte in kjer je gorela svetilka nad mizo. Glavno jadro je viselo ohlapno dol kakor kako bandero. Ako bi ne bilo toka, bi stala popolnoma mirno.
V zadnjih trenotkih sem si od nje nekoliko oddaljil, sedaj Kem pa podvojil svoj napor in jo začel loviti.
Nisem bil sto metrov od nje ko je veter zopet potegnil jadra na levi strani so se na pela in zopet je švignila nap rej kot lastavicca.
Skoro bi upal, toda zopet me je navdalo veselje. Ladja se je obračala. Videl sem, kako so se penili valovi pix njenim rilcem. Neskončno ve
storil kak sklep, me je presene- iika.se mi je videla iz mojegj
čenje tako prevzelo, da sem mogel samo zijati in se čuditi.
Hispanibla je imela razvito svoje glavno jadro in dvoje malih jader pri rilcu, in njena lepa bela jadra so se svetila v solncu kot sneg. Ko sem jo prvič ugledal, so bila njena jadra I vodo in skočil. Z eno roki
napeta; vozila je nekako v še verozapadni ssmeri in sklepal sem iz tega, da so možje na ladji namenjeni okolo otoka nazaj proti sidrišču. Naenkrat pa se je začela obračati vedno bolj in bolj proti zapadu, tako. da sem mislil, da so me zagle dali in začeli loviti. Naposled pa se je obrnila naravnost proti vetru, in tam je stala potem nekoliko časa brez pomoči ir: njena jadra so olilapnila.
"Nerodneži!" sem vzkliknil. "Še vedno morajo biti pijani kot sove." In mislil sem si, ka ko bi jih kapitan Smolett na-žgal, da bi kar skakali.
Ladja se je polagoma obrni la in z vnovič razpetimi jadri eno ali dve minuti hitro vozila, in se potem zopet zaletela proti vetru in ob tala. To se je vedno in vodno ponavljalo. Sem i nt ja, gor in dol, proti severu, jugu, vzhodu in zahodu je vozila Hispaniola, se zaletavala in ustavljala, in pri vsa kem novem poskusu komjalfc kakor je začela, da so ji nam reč jadra ohlapnila. Bil sem prepričan, da je nihče ne vodi; in če je tako, kje pa so mornarji? Ali so bili smrtno pijani ali pa so jo zapustili, sem si mislil, in morda bi jo mogel vrniti kapitanu, če se mi posreči priti na krov.
Hitro sem bil pokonci in v istem trenutku me je obdal o-blak morskih pen; vendar sem to pot vztrajal pri svojem namenu in začel z vso močjo in opreznostjo vesljati proti His-panioli. Enkrat sem zajel toliko vode, da sem se moral ustaviti; vodil sem svoj čolnič med valovi tako spretno, da je le somi nt ja dobil udarec mod rebra in mi je voda pljusknila iv obtfiz.
Urno sem sc bližal ladji; videl sem, kako So-so pri krmilu svetili medeni okovi-, ko se je premikala; in še vedno se ni prikazala živa duša na krovu.-Smatral sem jo.za zapuščeno.
nizkega čolna.
Komaj sem imel časa mis liti, komaj časa delati in se re šiti. Nahajal sem se vrh va la, ko je ladja prihajala p< drugem navzdol. Planil sen na noge, sunil svoj čoln poi1
sem se vjel za veliki drog, svo jo nogo pa vtaknil med veliki vrv, in ko sem tako visoko vi sel in težko sopel, mi je zamo lkel udadrec oznanil, da je ladja povozila in razbila čol nič in da sedaj ne »iioieni več »lispaniole.
Komaj sem se u&tanovil ni stožini, ko je vihrajoče jadri ohlapnilo in se na drugi stran ; takim pokom zopet napelo kakor bi kdo s topom ustre, lil. Vsled sunka se je ladja s tfesla do'dna, toda kmalu j spodnje jadro zopet omahni lo. ostala pa so bila še ved«:, napeta.
Skoro bi bil padel v morje 71.aj nisem smel več trati" časa, zato sem splezal po sto zini dol in se z glavo napre. zakotal na krov.
Bil sem na prednjem deli l:i«lje, ki je bil obrnjen ixl tra, in glavno jadro, ki je bil. se vedno napeto, mi je zakri valo večji del zadnjega konc« ladje. Žive duše ni bilo vide ti. Na tleh, ki niso bila osna žena od upora sem, je bilo o paziti sledove nog; prazn; steklenica z odbitim vraton se je valila semintja kot. neka živega.
Naenkrat je prišla Hispani la naravnost pred veter. Preti iija jadra za rn£iioj so gla sno pokala, krmilo je močni udarjalo, cela ladja se je vz digovala in tresla, drog gla vnega jadra se je zasukal pro ti ladji, vrvi so zaječale in po kazal se mi je zadnji del lad je.
Tam sta bila dva čuvaja rdečekapec »ležeč na hrbtu, tri kot les, z razprostira i rokam in odprtimi ustmi, kažoč zobe Israel Hands pa je sedel s hr btom proti ograji; brada mi je visela na prsi, roke so bili razprostrte, njegov obraz ji bil bled kot lojeva sveča.
Ladja se je stresla in ziba la kakor uporen konj, jadra s< se napenjala 'sedaj na en
Ako pa ni bila, so morali mor- sedaj na drugi strani, in dro?
n *1 1* 1 I Tli 1*1 ril lovot 1 ailArlf) 1 lr mi* <vlriTrMA<M»	-___ • 1 V 1
narji pijani ležati spodaj, kjer bi jib mogel zvezati in naredi
glavnega jadra se je zibal, d,-je jemabora jočala. Semintja je
pljusknil oblak svitlih pen preko ograje. Ob vsakem sunku so je prevalil rdečekapec, pa vedno obležal zopet na hrbtu in kazal spačeno lice, da jo bik) grozno gledati. Pri v-sakom sunku se je tudi Hands vedno bolj sesedal, njegove noge so <se stezale vedno dalje po krovu in telo se je končno obrnilo proti zadnjemu delu ladje; tako se mi jo njegov obraz popolnoma skril in nisem mogel videti # ničesar drugega kakor njegova ušesa in konce brk.
(Dalje sledi.)
ČLANEK 32 S.
Skrb za hrano tekom vročega vremena.
Tekom poletnih dni oblačite svo-e.ga otroka tako lahko kot le mogoče, ter ga umilc po dvakrat ali trikrat ia dan z gobo v vodi, ki je malo iladnejša kot pa telo. Ne postite rtroka na direktno solnce. Zadržr-e od otroka in njegove hrane vse nnhe in moskite, kajti te živali pre-lašajo vedno kah bolezni.
Tekom vročega vvremena. ni pri-nerno izpreniinjati dosti hrano o: roka razen, če je izprc-meiruba porabila ali če jo svetuje družinski sdravnrk. Tekom skrajne vročine Ineva je varnejlše dal|i Jnekoliko nanj hrane kot pa jo zavžije otrok K'kom hladnejšega {vrenjena. Nie lajte mu ničesar drugega kot navad-10 prekuhano vodo, ki je ohlajena, er redno dijeto. Drugih živil, mar-nclad, itd., ne dajajte otrokom, ki o stari manj kot 12 mesecev, pose-»no ne tekom vročega vremena. Ta-:a živila lahko povzročajo nepreba-o. Ko je staro dete tri ali štiri me-•ecc, naj dobi čajno žličico preceja-iega oranžnega soka, razredčenega : enakimi deli navadne kuhane vode n sicer enkrat na dan pred obedom. Polagoma pa povečajte to množino, lokler ne dobi otrok precejenega so-ca polovice orr.nžne, nerazredčenega, Mikrat na dan pred obedom.
Pogosto jc zelo težko dobiti sveže ili pa ni ledu^da bi sc ga ohranilo ladkim. Kondezirano mleko so ob-•irno rabili v Frr.neiji in Belgiji te-:om svetovne vojne. • Pomožni ko-nitej za Bližnji Iztok se poslužuje -.ondenziranega Mleka skoraj v vsem svojem delu ter je že dosegel čudo-/ite uspehe. Skrbi za 200,000 otrok / sirotišnicah, razpršenih po vsem bližnjem Iztoku. Tekom vseh k.im-panj, izvedenih v trtazličnih mjestih ^družerrh držav je pomožni komitej glavnem prosil za koudenzirano nlcko. Tc mleko je rešilo živhje->ja neštetih stotin teh nesrečnih o-trok.
Kondenzirano ml-eko vsebuje ves naterijal, ki proizvaja .kosti in miši«-e ter je prosto vseh Škodljivih bak-erfj. Bordenovo Eagle Brand mle-:o jc napravljeno iz čistega svežega nleka, prihaja le od zdravih krav. Vajvcčjo skrb se uporablja pri izde-o vanju ter vsebuje več maščobe kot <a>erakn.Ji drtuga znar^ka na 'trgu. To mleko je bolj slično materrnske-nu kot katerakoli druga vrsta ter ga c mogoče jako lahko prebaviti in prejeti v sistemi. Zelo lahko ga je »rrpraviti z dodatkom navadne vode. -isti trsni sladkor tv kondenziranem nleku Ka ohrani sladkega in čistega •e nekaj časa zatem, ko je kana od->rta. Večino pokrijte odprto kano lobro ter jo imejte na hladnem, či-;tem prostoru. Preobrnjena čaša ali kodelica je zelo praktično pokriva-o. Zapomnite si, da je čisto, zdraho živilo obenem s skrbnimi metoda-t»i pripravljanja ter varstev proti ne-»rimerni prehrani najvarnejše sred-tvo, kako zavarovati svojega otroka >red poletnimi 'boleznimi.
Ce zboli vaš otrok na bljuvanju ali Iriski, ali ■ce irfta napade neprobave itorate takoj poklicati družinskega zdravnika.
, Ali ste vi eden onih, ki so prepri-ani, da je slaba prehrana omejena 'ia par ubogih otrok v teneirfent hi-ah? Dejansko preiskava je dogna-a, da je med milijonom šolskih o-rok v mestu New Yorku le nekako 7 odstotkov v prvovrstnem zdravstvenem stanju. Bogatr in revni o-roci lahko trpe vsledtega. Mogoše ;o slaboprehranjeni otroci povsod crog vas ko jih stariši ne spoznavajo levarnosti. Slaba prehrana podmi-ura ves človeški sistem, a ker delu-e zavratno in počasi, ne postanejo ičinki očividni. dokler ni bila storje-ia že resna škoda.
V-zrok slabe prehrane je nezadostna hrana aH pa napačna vrsta ži-«r»l Ce dodaste Bordenovo Eagle
mleko k djjeti svojega otroka, ste lahko prepričani, da bo dobil vse faktorje, ki so potrebni za odstranjen-je zla slabe prehrane.
'jAZ SEM ŽE PRIČEL POŠILJATI DAROVE ZA
BOŽIČ
.v stari kraj. Ako želite svoj-J cem za ta veliki praznik kaj de-' narja poslati, jaz hočem za vas j vse uredi-ti, samo pošljite mi^ svoto, katero nameravate nakazati za božično darilo. ,x Pišite po informacije:
EMIL KISS, bankir!
133 Second Ave., New York, N. Y.
Izdelujem "afidavite" ali ix-jave za dopremo rojakov iz kraja. Prodajam šifkarte. Prejemam denar na ulogo.
ancmor
o
Ali nameravate dobiti rojake v Ameriko?
6426 Jugoslovanov bo letos pri-Šlo v to deželo,
Naj Cunard družba pomaga Vašim rojakom v Jugoslaviji da dobijo potne liste, viziranja ter jim da pogrebna navodila, ki so potrebna za potovanje v Ameriko.
Vse potnike spremljajo naravnost do pa'rnika družbeni uradniki brez kakega posebnega doplačila. Potnikom, ki imajo Cunardove vozne listke, nikdar ni treba čakati, ker odpluje iz Evrope večkrat v tednu kak parnik Cunardove paro-brodne družbe.
Pošljite torej vašim rojakom karto z najbrzejim parnikom sveta.
CUNARD LINE, 140 N. Dearbrn L Chicago, 111.
DOMAČA ZDRAVILA
V zalogi imam jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in importirana domača zdravila, kater.i priporoča Mgr. Knajp
v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK
Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi.
Pristni starokrajski ribežni za
repo z dvema nožema_____$1.1C
Motike, domačega kranjskega izdelka ________________________$—.90
Na zalogi imam suho grozdje, fige in brinjeve jagode. Pišite za ceno.
Navedeno blago pošiljam poštnine prosto, samo pri grozdju ni Express vračunjen.
MATH. P E Z D I B
Box 772,	City Hali, Sta.
New York, N. Y.
PRISELJEVANJE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO
je bilo 1. julija 1.1- odprto
Pišite meni da Vam naredim pravilne in dobre proSnje. C« oseba ne pride povrnem denar.
Ne odlašajte da ne bo kvoti zoPet izčrpana. MATIJA SKENDER javni notar . za Ameriko in stari kraj 5227 Butler St Pittsburgh, Pa.
SEVEROVA ZDRAVILA VZDRŽUJEJO
' ZDRAVJE V DRUŽINAH.
TkucU' 15/)&Gorw-
revmatične hitro olajšate, če rabite
SEVERA" s GOTHAPD0L
Zanesljivi linimenf
Istotako vporaben je u izvinjenje. otekline, za otrpoelost! In ohromelost bolnih mišic ter udov.
CEHA JO //V 60 CENTOV
VprdMjf« V lekarnah*
w. F. SEVERA C0.
CEDAR RAPIOS. IOVVA
!
1
Pošiljanje denarjav starikraj brzojavno in drugače.
Najhitrejši način za pobijanje denarja je brzojavno.
Dostikrat j« vsled nujnosti tak način nujno potreben. V ta namen je naša banka organizirala posebne zveze in j^-sedaj pripravljena za točno izvrševanje denarnih nakazil v Jugoslaviji, Italiji in drugod in sicer v dolarjih, dinarjih, lirah, ali kakor pač potreb« zahtevajo.
HITER NAČIN za izvrševanje denarnih nakazil za stari kraj je tudi potom kabel-pisma, to se pravi, da gre nakazilo čez morje po kabelu in potem po pošti naprej. Pristojbina za tako kabel-pismo je $1.00
DOBER IN NAVADNI NAČIN za pošiljanje denarja je potom pošte. Mi imamo svoje lastne zveze v 6tarem kraju z zanesljivimi bankami in pošto in naše poailjatve so dostavljene točno in brez vsakega odbitka. Prejemnik dobi denar na svoj dom, ali na svojo domačo pošto.	j
NAŠA POSEBNOST je pošiljanje ameriških dolarjev V Jugoslavijo bodisi po brzojavu ali po pošti. Ne pozabite tega! NAŠE CENE so vedno med najnižjimi. Prepričajte se 1 POTOVANJE. Vse posle za potovanje v stari kraj, kakor tudi za potovanje od tam som, kakor tudi vse druge posle ti-čoče se starega kraja, Vam najbolje oskrbi naša banka. Denarne poeiljatve in vsa druga pisma nastavite na
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
70—9th Avenue., New York City
MI POZNAMO
potrebe svojega naroda ter mu vsled tega zamoremo najugodnejše in najsolidnejše ustreči. ZA TOČNO IN REDNO IZVRŠEVANJE DENARNIH NAKAZIL,
ZA UGODNO IN BREZSKRBNO POTOVANJE V STARO DOMOVINO,
ZA DOPREMO OSEB IZ STARE DOMOVINE,
kakor tudi za vsa druga brezplačna navodila glede gornjih zadev, se zamorete s polnim zaupanjem obrniti na znano
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Oortlandt St.	New York< N. Y.
Glavno zastopstvo Jadranske Banke. .
u

Vse društvene tiskovine
kakor: pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, bolniške liste, pravila i t.d. se izdelujejo hitro in po zmerni ceni v naši tiskarni. Slavnim dmštvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slbvenskega v angleški jezik. Kadar torej potrebuje Vaše društvo kaj tiskovin obrnite se do nas.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi »lov. list ▼ Ameriki; $2 na leto
1006 N. Chicago St.	Joliet, Illinoii.
Established 1857
BANKA, KJER SE LJUDSTVO SME JS.
Poslovanje 8 kakimi bankami je podobno slučaju, kakor bi človek denar v kako grobnico naložil. Taka stvar je hladnokrvna in resna. Pri taki priliki bi moral človek misliti, da Vam banka dela kako uslugo, če prevzame vaš denar.
Ni pa tako s to banko. Pri nas se lahko počutite kot doma. Spoznali boste, da imate P°sje z ljudmi, ki so vam podobni. In čemu? —- Sa j se celo radi smejejo.
Ce si izbirate prijazno banko, se bo vam naša banka gotovo dopadla. Cemu torej ne otvorite pri nas še danes svojega računa, kar bo v vašo lastno korist.
. Premoženje te banke znaša $12,000,000.00