V NAŠI DRŽAVI Egiptovski zunanji minister na obisku v Beogradu. Egiptovski zunanji minister Jahja paša je obiskal kar po vrsti Ankaro, Bukarešto, Sofijp in se je pripeljal v Beograd na prvi uradni obisk 6. julija. Egiptovski državnik je ostal v naši prestoinici do 10. julija. Od nas se je odpeljal v Atene. Jahja paša je bil ob prvem obisku slovesno sprejet že na beograjskem kolodvoru. Takoj po prihodu se je vpisal v dvorsko knjigo in sta ga sprejela kraljeva namestnika v avdienco. Visoki gost je obiskal našega zunanjega ministra, predsednika vlade in predvsem pa trgovinskega ministra. Egipčan se je odpeljal tudi na Oplenac na grob kralja Petra in Aleisandra. Obisk Jahja paše je bil namenjen predvsera poglobitvi trgovskih odnošajev ined našo državo in Egiptom, s katerim je bila Jugoslavija doslej v živahnih trgovskih stikih. Dne 8. julija se je pripeljal Jahja paša v Slovenijo, da se je poklonil knezu namestniku Pavlu, ki ga je sprejel na svojem gradu na Brdu. V DRUGIH DRŽAVAH Bolgarski ministrski predsednik v Berfinu. Zadnjič smo poročali, da se je odpeljal v Berlin na uradni obisk s soprogo, hčerko in fi 6PršE9ŁtYQBi bolgarski mini- strski predsednik Kjuseivanov, kateri se je ustavil med potjo tudi v Beogradu. Šefa bolgarske vlade so v nemškem prestolnem mestu zelo slovesno sprejeli. Kjuseivanov je položil 6. julija venec na grob padlih vojakov, kjer mu je skazalo nemško vojaštvo vojaške časti. Kancler Hitler, nemški zunanji minister Ribbentrop, maršal G6ring in druge nemške odlocilne osebnosti so imele z visokim gostom važne razgovore in je bil pogoščen od najvišjih državnikov. Kjuseivanov se je poslovil od Berlina dne 7. julija zvečer. Dne 8. julija se je mudil v Miinchenu, nato pa je zapustil Nemčijo skozi Salzburg in Podroščico. Naša vlada je poslala bolgarskemu ministrskemu predsedniku posebni vlak, s katerim se je pripeljal zadnjo nedeljo na Bled, kamor je dospel tudi jugoslovanski zunanji minister dr. Cincar-Markovič. Bolgarski ministrski predsednik je ostal na Bledu dva dni in je imel z našim zunanjim ministrom več posvetov. Pokrovitelj Neurath imenoval nemške komisarje za češka in moravska mesta. Nemški pokrovitelj za Češko in Moravsko Neurath je imenoval nemške vladne komisarje v naslednjih čeških in moravskih občinah: v Budjevicah, Brnu, Ihlavi, Moravski Ostravi in Olomucu, in sicer v Brnu je komisar urednik Oskar Judex, y Ihlavi dr. Leo Engelmann, v Moravski Ostravi dr. Hinner in v Olomiicu dr. "Cžerinak, ddčim je glede Budjejovic protektor odobril prejšnje imenovanje komisarja Josefa Davida, ki ga je imenovala že praška vlada. Vsi občinski sveti v imenovaiiih občinah so razpuščeni, nove volitve pa se brez pristanka protektorja ne smejo vršiti. Vse posle občin morajo s takojšnjo veljavo prevzeti vladni komisarji. Kako naj postane južna Tirolska čisto italijanska? Po mirovni pogodbi je pripadla južna Tirolska, v kateri živi po nemški statistiki 195.000 Neracev, Italiji. Ta del Tirolcev si je želel vedno nazaj v Avstrijo in najbrž po priključitvi Avstrije k Nemčiji v »rajh«. Vprašanje južnotirolskih Nemcev je bilo vedno pereče in tega sta rešila v najnovejšem času Mussolini ter Hitler na najbolj enostaven način. Po angleških in švicarskih poročilih sta se Italija in Nemčija v Milanu zedinili in zavezali s pogodbo, na podlagi katere bodo vse prebivalce južnega Tirola, ki so nemškega porekla, pozvali, da se preselijo v Nemčijo. RaJuuajo z možnostjo, da jih pojde v Nemčijo kakih 200.000, katjvp mislijo naseliti po južnem Koroškem, v kolikor bi biii ti Tirolci poljedelci. Zgledi vlečejo. Zgoraj poročamo o preselitvi tirolskih Nemcev, ki so bili nad 20 let po vojni pripadniki Italije. Istočasno prihajajo iz Berlina vesti, da bo na tisoče čeških delavcev nastanjenih in zaposlenih v nemških industrijskih središčih, kjer vlada še vedno pomanjkanje delavcev. V teku so že tudi pogajanja med Nemčijo in voditeljem nemške manjšine v Romuniji in na Madžarskem o vrnitvi teh Švabov v rajh. Angleška obliuba Poljski s kraijevim pristankom. Angleški zunanpi minister lord Halifax je sporočil po poljskem veleposlaniku grofu Raczinskemu poljski vladi v Varšavo, da bo nastopila Anglija z vso silo ob poljski strani, če bi Poijska menila, da so njene življenjske pravice v nevarnosti in bi si jih morala zavarovati. Za to izjavo je zaprosila angleška vlada za dovoljenje na najvišjem mestu. Ministrski predsednik Chamberlain se je podal h kralju Juriju VI. in mu povedal sklep angleške vlade glede pomoči Poljski. Razgovor s kraIjem je trajal eno uro in nato je šele zi> nanji minister Halifax sporočil po poljskem londonskem poslaniku v Varšavo zgoraj beleženo obljubo pomoči z najvišjega angleškega mesta. Pri Kantonu presenečeni Japonci. Poročali smo že, da so izkrcali Japonci v pristanišču Svatov številne čete, s katerimi so začeli proti Kitajcem novo ofenzivo, ki bi naj preprečila kitajski armadi preskrbo z vojnimi potrebščinami iz francoske Indokine. Za to prodiranje so umaknili Japonci precej vojaštva izpred važnega in od njih zasedenega obmorskega mesta Kanton. Omenjeno oslabitev so koj izrabili Kitajci za pohod na Kanton. Že pri prvem sunku so osvojile kitajske čete Jangčiov ob železniški progi Kanton-Hankov. Po angleških poročilih so bile kitajske predstraže 4. julija 11 milj pred Kantonom. Mesta Sinkaj, Lientang in Ventang so Kitajci zopet zavzeli. Z druge strani se poroča, da so Kitajci dosegli že Siakang, 7 milj pred Kantonom. Ob železniški progi PekingHankov, in sicer vzhodno od Tingsiena, trajajo že, teden dni srditi boji m^d kit&j- skimi četniki in japonskimi četami. Pri bojih je udeleženih 25.000 mož. Vojna na mongolsko-mandžurski meji. Dvakrat smo že beležili v našem listu, da so začeli ob mongolsko-mandžurski meji Rusi in Japonci pravo vojno. Med drugim in petim julijem je prišlo ob reki Halkin do bitke, pri kateri so sodelovala letala, konjenica in tanki. Najhujiu boji so divjali jugoVzhodno od Buirskega jezera. Sovjeti javljajo, da so imeli v tej bojih sto mrtvih, Japonci pa mnogo več. Sestreljenih je bilo 20 japonskih letal. Uradno poročilo japonske armade, ki je zapletena v boje ob mandžurski meji, pravi, da so prešle njene čete ob Buirskem jezeru v protinapad. Japonska letala neprestano bombardirajo sovražne postojanke. Sestreljenih je bilo 12 sovjetsko-mongolskih letaL